Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izha|a v Ljubljani vsaki torek, četrtek in soboto. Nfttočnina za avatro-ogrske V- raj e za celo leto 14 K, za pol leta 7 K, ra ('etrt leta 3'50 K, meseno V20 K; za Nemčijo za pol leta 7 90, za eetrl leta 4 K; za Ameriko vsa Dol leta 9'50 K za četrt leta 4 80 K. Pasonsiisi i(i«llk» IQ ®. Reklamacije to požijsia* pr»*U. Nefiranklzaaa piana i« »a »pr*-Iraitj*. Rokopisi «• a* vrnt;-5, luuatL KacsUpaa p«tit-mtia* (iliiM 88 m) h takrai ID ?ia., iitknl p* 4*|»T»r«, 28. štev. V Ljubljani, v torek, dne 6. aprila 1909. Leto XII. prvi majnik je delavski praznik! NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatev, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravmstvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca marca, da jo zopet obnove. Pri tem naj se ozirajo na to, da je naročnina od 1. aprila 1.1. naprej nekoliko povišana z ozirom na to, da izhaja od 1. aprila naprej „Rdečl Prapor" trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto ter bo veljal: Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto 14*— kron za pol lota 7-— za četrt leta 3*50 na mesec 1*20 Za Nenčilo: za pol leta K 7*90 za četrt leta „ 4*— Za Ameriko: za pol leta K 9-50 za četrt leta n 4*80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora“. i* ii ii Nevarnost za Evropo. Avstro-ogrska politika je že davno bolj ogrska, bolje rečeno madžarska kakor pa avstrijska. Nedvomno je, da je tudi v zadnjem razporu s Srbijo oficielno Ogrska igrala veliko vlogo in v Pešti je bil prav močan vir za vojno hujskarijo. Zdaj, ko je zagotovljen mir, dela tam marsikdo kisel obraz. Pisava madžarskega meščanskega časopisja je bila ves čas provokatorična, pa tudi v ogrskem parla mentu se je včasi tako govorilo, kakor da bi bili hoteli nekateri govorniki namenoma speljati Srbe, da bi pozabili na razum pa napravili kaj, kar bi provzroCilo vojno. S tega stališča je bil zanimiv tudi govor, s katerim je grof Battyany vtemeljeval svojo interpelacijo o zunanjem položaju. Dejal je med drugim to: «Kar se tiče Srbije, konštatiram, da Avstro Ogrska ne aspirin na srbsko ozemlje, marveč da popolnoma rešpektira celokupnost Srbije. Mi sami želimo, da bi Srbija v svojih lastnih mejah vzcvetela. Mi pa ne moremo dopustiti, da bi Srbija vslet aneksije proti nam ali komu drugemu uveljavljala katerokoli pravico. Ako bi S6 pa Srbija tem namišljenim pravicam ne hotela odpovedati, potem ni nialti na mir. Pripravljen sem, da se sklene s Sr- bijo carinsko pogodbo kakor z vsako drugo državo. Glede na velikosrbsko propagando izjavljam, da je za Madjare zelo nevarna. Srbija bi imela koristi, ako se politično in gospodarsko konsolidira. Toda nezmisel jugoslovanske države s središčem v Belem-gradu je treba opustiti, kajti to je v resnici nevarno za Evropo. Prav tako je nezmisel govoriti o Veliki Hrvatski, katere središče bi bil Zagreb. Oba stremljenji pomenjati nevarnost za dinastijo, monarhijo in posebso za Ogrsko. Nadejam se, da nastopi vlada z vso energijo proti takim stremljenjem. Končno izjavljam: Danes, ko z velikim veseljem vidimo, da je dobil položaj miroljubnejše ice, bi res nekaj zamudili, ako bi se s spoštovanjem ne spomnili vedenja našega nemškega zaveznika, onega za res plemenitega in vitežkega vedenja, katero je nemško cesarstvo kakor zvest zaveznik kazalo ves kritični čas. Tudi drugi zaveznik v trozvezi, italijanska vlada, se je od svoje strani vedla korektno.* Na to se je oglasil Wekerle s svojim znanim govorom, ki je pojasnjeval pogoje za spravo s Srbijo in zavračal vsako jugoslovansko misel ter slavil dualizem kot edino zveličavno in neizpremenljivo obliko habsburške monarhije. Madžarske govore je vedno treba brati med vrsticami. Wekerle je na vsak način javnejsi kakor Battbyany, ki se je podil po velesrbski in velebr* vatski državi; ministrski predsednik je vsaj naravnost povedal, kar mislijo vsi madžarski šovinisti: Da hočejo madžarsko državo in druzega nič. Razmerje s Srbijo je zdaj urejeno, o trgovinski pogodbi se razpravlja. Velesrbska država je torej brezpredmetna in ne more nikomur delati skrbi. Toda Avstro-Ogrska ima Besno in Hercegovino, s katerima bo treba nekaj ukreniti, ker je njiju sedanji državnopravni položaj nemogoč. Pa naj je Baltyanyu in Wekerlu všeč ali ne, morala bosta vendar dovoliti, da se bodo prebivalci Bosne in Hercegovine in pa tisti, ki so z aneksijo najbolj prizadeti, tudi sami nekoliko brigali za svojo usodo in bodočnost. In madžarskim gospodom bo moralo biti tudi prav, da se bodo misli teh narodov gibale v drugih tirih kakor fantazije budimpeštan-skih šovinistov. Če je za nekatere politične konstrukterje br-vatska država ideal, za nas ni. Vendar pa obstoja tudi za nas vprašanje, kako se ima rešiti jugoslo-slovansko vprašanje in kako zagotoviti jugoslovanskim narodom svoboden razvoj. V raziskavanju tega važnega vprašanja pa naletavamo na absolutno nasprotje pri madžarskih vlastodržcih. Vsaka iz-prememba sedanjega državnopravnega položaja, vsaka združitev južnih Slovanov bi bila po fev dalno madžarskem evangeliju nevarnost za Ev' ropo. Po tisti geografiji, ki maha nad vsem ze> meljskim globusom z madžarsko zastavo, bi bilo to že resnično. Le da se ni vsa E »ropa madžarska in da ni nevarno za Evropo, kar je nevarno za madžarsko oligarhijo. O nevarno (ti za Evropo bi bilo primerno govoriti ob tem vprašanju, seveda v drugem zmisln, kakor je govoril Battyany. Nevaren je za Evropo sedanji položaj; nevarna je madžarska hegemonija, nevarno je bečarstvo madžarske aristokracije in nevaren bi postal dualizem, če se ne bi pravočasno odpravil. Sedanja madžarska vlada onkraj Litve je enostavna tiranija, ki predstavlja brutalno gospodstvo manjšine nad veliko večino. Taka vlada je za gotovo dobo mogoča, trajno pa nikakor ne. Zelo dolgotrajna je bila nemška hegemonija v Avstriji in nekaj občutnih ostankov je še tukaj, dasi se je premoč germanizma umaknila že z marsikatere pozicije. Ta dolga vlada je razumljiva, ker so bili Nemci prvi kapitalistični narod v Avstriji in ker je bila dolgo med Nemci in drugimi narodi vsled različnih gospodarskih razmer tudi velika kulturna razlika. Na Ogrskem in Hrvatskem je pa položaj drugačen. Industrialni kapitalizem je tam sploh še v povojih, gospodarska moč reprezentira veleagrari-zem in kulturnih razlik med Madžari in ostalimi narodi v celoti ni. Sedanja madžarska premoč je samo dedščina prejšnjih časov, v sedanjih razmerah nima več dovolj krepke opore. Dokler ne opeša iz preteklosti delujoča moč, se sedaDje razmere Se nekoliko ohranijo. Toda ta moč peša že očitno; najvažnejši dokaz je ta, da trka splošna volilna pravica že z železnimi prsti na vrata ogrskega parlamenta. Kadar izgine dejanska sila, pa nobena večina ne prenaSa mirno absolutizma manjšine. Ohranitev sedanjega razmerja mora izzvati upor proti sebi, mora povzročiti boje. Ib boj je nevarnost. Med narodnimi boji v Avstriji in na Ogrskem, oziroma Hrvatskem so mostovi. Ga izsili madžarska oligarhija s svojim reakcionarnim stališčem take bqje in povzročijo, da se dvigne njih termometer, tedaj mora posegati gibanje čez meje, ki so med avstrijsko in ogrsko polovico; nevarnost, ki preti v prvi vrsti madžarski nadvladi, se prikaže tudi Avstriji in tako velik boj lahko res interesira Evropo. Reakcija je nevarnost, demokratična reforma je varnost. Demokratizacija na Ogrskem je tudi avstrijsko vprašanje. Ce so delali dogodki v Srbiji Avstrijo nervozno, ji tudi ne sme biti vseeno, kaj se godi na Ogrskem. Srblla. Srbija se je vdala Avstro-Ogrski na milost in nemilost. Sporazumno z Avstrijo so velesile predpisale izjavo, ki jo ima podati Avstriji in Srbija jo je podala, ne da bi bila izpremenila na njej le eno vejico. To je popolna kapitulacija na milost in nemilost. Srbija je izpolnila vse pogoje, Avstriji ■iso bili stavljeni nobeni pogoji. Tako se je zgodilo in drugače ni bilo mogoče. Osamljena Srbija ni mogla nikdar misliti na to, da bi Sli njeni bataljoni v boj proti avstrijskim divizijam. Druga pot pa ni bila Srbiji odprta, kakor obupna in brezupna vojna ali pa brezpogojna kapitulacija. In naj je čuvstvo govorilo karkoli, razum ni mogel diktirati nič druzega kakor ohranitev golega obstanka, torej kapitulacijo. Na milost in nemilost. Komur se vda nasprotnik tako, kakor se je vdal Avstriji, ima po starodavnih nazorih vseh kulturnih ljudi dolžnost, izkazati se velikodušnega. Kdor se izkaže v takem slučaju nemilostljivega, poveča morda svoj dobiček, ampak simpatij si ne more ohraniti. V položaju absolutnega zmagovalca je sedaj Avstrija. In naša politika je i resnici nastopila Ali ste že obnovili naročnino? Še ne! - Potem storite to takoj, da se vam list ne ustavi! ===== pot, po kateri moramo izgubiti simpatije povsod, kjer jih morda še uživamo. Zmagovalka Avstrija se kaže — nemilostljivo. Aneksija Bosne in Hercegovine je bila vznemirila Srbijo. Vzela ji je nacionalne upe. Ustrašila jo je pa tudi iz zelo stvarnih razlogov. V avstrijskem objemu je Srbija vstrepetala, ko se je vprašala, kaj bo z njenim gospodarskim življenjem. Na eni strani okrepčana Turčija, na dveh straneh Avstrija, na četrti pod ruski vpliv prihajajoča Bolgarska — kje ostanejo Srbiji vrata za njene produkte, ki jih mora spravljati v denar, če hoče živeti in se razvijati? Če bi bil Aehrenthal takrat, ko je bilo razmerje napeto do skrajnosti, za par minut odložil svoj strah za ugled velesile in z enim stavkom potolažil Srbijo glede na njene gospodarske potrebe, pa bi si bili morda tuintam prihranili milione, ki jih je pogoltnil militarizem. Toda naš zunanji minister je moral takrat neprenehoma ponavljati besedo •ugled* in ni mogel biti prijazen. To je bilo takrat — Zdaj je ugled rešen. Zdaj se ni več bati zanj in zdaj bi imela Avstrija Srbom pokazati, da jim hoče omogočiti tiste »prijateljske odnošaje*, ki jih je moral srbski poslanik obljubiti Aehrenthalu. Prijateljstvo mora biti vzajemno, ali ga pa ni. Kdor ga zahteva, ga mora tudi dati. In kaj daje zmagovalka Avstrija premagani Srbiji? Dne 1. aprila je potekla provizorična trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo, s 1. aprilom se je zaprla meja. Proti severu in proti zapadu je Srbiji zaprt izvoz. Avstrija je sicer Srbiji ponudila pravo »največje pogodnosti*, kar pa je ta odklonila, ker je bila ponudba kakor ironija; Avstrija bi bila od tega imela razne koristi, Srbija pa nobene. In do sklepa nove trgovinske pogodbe ostane zdaj praznina; puške sicer ne pokajo, imamo pa carinski boj. Kam meri ta politika? Kaj pa pomeni? Srbija je naš sosed in nikdar še ni bilo pametno, napraviti iz soseda, tudi če je majhen, sovražnika. Mi pa imamo zdaj v Srbiji Ae težjo nalogo, kakor ohraniti si prijateljstvo. Napraviti si moramo šele iz sovražnika prijatelja. V ta namen bi mu morali predvsem olajšati, da bi pozabil na ponižanje, ki smo mu ga prizadeli. Ce je bilo politično potrebno, kar se je zgodilo, bi bilo politično modro, čimprej izbrisati spomin in dokazati Srbiji, da se ji zaradi njene kapitulacije ni treba bati za svoj obstanek. Tisti trenotek, ko je sila postala nepotrebna, bi morala Avstrija pokazati velikodušnost in prepričati Srbijo, da najde v njej lahko oporo. To pa bi se moralo zgoditi na gospodarskem polju in lahko bi se bilo napravilo tako, da bi se bila dosedanja pogodba enostavno podaljšala do sklepa nove, ki bi se morala na srbske potrebe bolje ozirati kakor doslej. Tako politiko bi pa predpisovala Avstriji tudi domača potreba. Mi potrebujemo Srbijo. Avstrijsko ljudstvo potrebuje mesa in kruha, ki ji ga Srbija lahko da. Samo profit veleagrarcev se upira takim trgovinskim razmeram med Avstrijo in Srbijo, ki bi koristile ljudstvu v obeh državah. In zaradi agrarnega oderuitva se vodi politika, ki podražuje avstrijskemu prebivalstvu živila, celi Avstriji pa jemlje simpatije in širi pri naših sondah sovraštvo do nas. In taka politika se imenuje pri nas patri-otična 1 Politični odsevi. * Avitro-ogriki poslanik grof Forgaeh je v sredo opoldne vročil srbskemu ministru zunanjih del dr. Milovanoviču odgovor avstro-ogrske vlade, v katerem baron Aehrenthal jemlje na znanje srbsko noto z dne 30. marca, izraža svoje zadovoljstvo o vzpostavitvi prijateljskih odnošajev ter izjavlja, da se lahko takoj prično nova trgovinska pogajanja. * Češko jezikovno vprašanje pride, kakor se govori, po Veliki noči na dnevni red. Vlada namerava v parlamentu zopet predložiti že znani jezikovni načrt o rabi jezikov pri uradih in o okrožnih vladah. Dasi so češki poslanci v svojih konferencah z ministrskim predsednikom naglašali, da jezikovne predloge zanje niso vsprejemljive, vendar se je nadejati, da bodo odnehali od svojega odpora ter sprejeli jezikovski zakonski načrt kot temelj na« daljnih pogajanj. Takoj po Veliki noči se bo vlada zavzela za to, da omogoči prvo čitanje jezikovnega zakona. Po prvem čitanju se ima predloga izročiti posebnemu odseku, ki bo štel 52 članov. Ta odsek se ima proglasiti permanentnim in bo, kakor se nadejajo završil svoja dela do konca tega leta. * Češki deželni zbor se ima sklicati v prvi polovici tega meseca. V krogih nemških poslancev pa go- i vore, da se to ne zgodi, ker Nemci nočejo pripustiti mirnega zborovanja, dokler se ne izpolnijo njihove zahteve. 41 Komisija gosposke zbornice za saniranje deželnh financ je imela dne 1. t. m. sejo in je sklenila, da vloži iniciativen predlog za ozdravljenje deželnih finančnih bolezni. Sumljivo je, da se ne pove nič natančnejšega, kakšen bo ta predlog. * o razmerja mod Nemčijo in Rusijo piše •Norddeutsche AUg. Zeitung*: Ruska vlada je, kakor je znano, pred zadnjo intervencijo v Belgradu izrazila svojo pripravljenost, priznati aneksijo Bosna in Hercegovine. Z ozirom na to zatrjujejo inozemski listi, da je bila ta odločitev ruske vlade posledica nemškega pritiska. Zabeležila se je celo trditev, da je Nemčija grozila Rusiji z mobilizacijo. Temu nasproti smo pooblaščeni izjaviti, da se Nemčija ni posluževala nobenih groženj in da torej tudi Rusija ni odnehala vsled teh pretenj. * Črns gora je kazala nevoljo, ko se je dosegel sporazum med Avstrijo in Srbijo in velesile so na to sklenile, da bodo tudi v Grni gori posredovale. Z ozirom na to se zatrjuje v diplomatskih krogih, da se bo Avstro-Ogrska izrazila pripravljeno dovoliti Črni gori razne gospodarske koncesije. Tudi ni izključeno, da bi Avstro Ogrska ne dovolila mejne regulacije, ki bi bila tako v interesu monarhije, kakor tudi črne gore. Takisto tudi no bo delala avstro-ogrska monarhija posebnih težkoč pri sklenitvi za črno goro ugodne trgovinske pogodbe. * Srbzko vojno ministrstvo je izdalo ukaz, naj se vsi rezervisti nemudoma pošljejo domov, Divizijski poveljniki, katerih polki so bili razmeščeni na gotovih strategičnih točkah so dobiti nalog, naj se s svojimi voji vrnejo v svoje stare garnizije. * Srbiki častniki konjeniškega polka v Kra-Ijevu so obvestili vojno ministrstvo, da izstopijo iz vojaške službe, ker niso zadovoljni s kapitulacijo Srbije pred Avstro-Ogrsko. Tudi častniki iz drugih garnizij so že obvestili vojnega ministra, da nameravajo demisionirati. * Zaroto snujejo baje srbski oficirji proti Ka-ragjorgjevičem. Poveljnika moravske in šumadijske divizije polkovnika Bojovič in Marinovid sta obvestila vojnega ministra generala Zivkovičr, da so v Nišu, Kraševcu in Kragujevcu prišli na sled častniški zaroti, katere namen ja odstraniti dinastijo Kara-gjorgjevičev. V Nišu so aretirali 11 častnikov, v Kragujevcu pa 8. Na poziv vojnega ministra je polkovnik Marinovid prišel v Balgrad, da informira vojno upravo o zaroti. * V Maoadonijl se opaža gibanje proti Mla-doturkom. V Solunu se je zbralo 20 staroturških hodžov in softov, ki hočejo nastopiti proti Mlado -turkora v Monastiru in okolici. Prvi shod je oblast prepovedala in zagrozita, da agitatorje zapre, če se takoj ne vrnejo v Carigrad. * Spor med Amerikanol in Japonci sc je zopet poostril, ker je ukazal občinski svet v San Franciscu, da se ločijo japonski učenci od drugih učencev in se ustanove zanje posebni razredi. * V Egipta se množe nemiri. Nova tiskovna postava je razburila Egipčane. V Kairi so priredile narodne stranke veliko shodov. Vojaštvo je pripravljeno za vsak slučaj. Dopisi* Paiin. (Cvetka iz samostanskega vrta.) Pred rovinjskimi porotniki se je zadnji teden izvršil' značilen proces, ki se je končal z obsodbo meniha, fratra Tadeja na 20 mesecev ječe. Stvar je sledeča: Dne 21. junija p. 1. je bila v Pazinu izpoved dijakov. Za spovednika je bil določen tudi rovinjski menih Tadej, ki je imel svojo spovednico v zakristiji Mož se je pri tej priliki tako spozabil, da je izvršil razna gnusna dejanja, katerih se z ozirom na čut sramežljivosti skoraj ne more imenovati s pravim imenom. Njegov zločin pa ni bil samo grdobija, temveč je imel še drugačne posledice; eden dečkov je bil namreč po zdravniškem izpričevalu telesno močno poškodovan. Kakor smo omenili, je bil frater zaradi tega obsojen na 20 mesecev težke ječe. Ni nam na misli, da bi uživali ob škandalu, dasi bi bilo kaj lahko, pisati spričo tega dogodka v enakem tonu kakor ga kaj radi rabijo klerikalci, kadar se znašajo nad svojimi nasprotniki in izrab-ljajo njih resnične ali neresnične zmote v svoje agi-tatorične namene. Ampak prezreti ne moremo, da se taki naravni zločini strahovito množe, kar bi moralo vendar vzbuditi več premišljevanja. Moralna in telesna nevarnost za mladino ni tako malenkostna roč, da bi se smela odpravljati enostavno s skomizgavanjem. Narava je sila, ki se ne da meni nič tebi nič zatirati; kjer se ji delajo jezovi, nastopa nenaravnost. To se pravi, da je za one, ki ne smejo živeti po naravnih zakonih, vedno večja nevarnost, da zagrezejo v nenaravnost, vsled česar pa nastane nevarnost za tiste, ki prihajajo ž njimi v dotiko. Zatirati naravne nagone je malo komu mogoče in ?ato se vspeh v takem boju ne sme smatrati za pravilo, temveč za izjemo. Naj se že sodi o celibatu karkoli se hoče, gotovo je, da tiči v njem mnogo nevarnega in za vzgojo mladine ne morejo biti poklicani tisti, katerim se najbolj približujejo izkušnjave. V Pazinu nameravajo ustanoviti dijaški konvikt in ga izročiti fratrom. Pred tem namenom moramo odločno svariti! Tudi opisani žalostni slučaj bi moral biti odločilnim faktorjem resno svarilo. Domače vesti. — Cenjene naročnike, ki še niso obnovili naročnino za II. četrtletje, prosimo, da store to takoj. Tudi zaupniki, ki so dobivali po več iztisov lista, naj obračunajo takoj. — Socialno demokratično »volilno sleparstvo* je od zadnje deželnozborske volitve v Ljubljani jako obljubljena fraza »Slov. Naroda* in ko so bili v petek štirje volilci pred ljubljanskim sodiščem obsojeni zaradi dogodkov pri volitvah, je objavil o razpravi tako obširno poročilo, kakor da je šlo za kak zanimiv rop ali umor in odlok, da izgube obsojenci za 6 let volilno pravico, je natisnil kar z debelimi črkami. «Slov. Narodu* bi bdo res najljubše, če bi se dali tako vsi socialni demekratje pripraviti ob volilno pravico; tedaj bi bil volilni boj za liberalce lahak. Sicer pa ne vemo, če se ne veseli prezgodaj, zakaj kakšno mnenje bo imela višja inštanca, je še vprašanje, na vsak način se pa lahko pravi, da je sodba naravnost drakonična, kakor se sploh pri ljubljanskem deželnem sodišču že nekaj časa opaža zlasti proti delavcem izvan-redna strogost. Čimbolj postajajo sodniki n. pr. na Dunaju ljudje in modernizirajo svoje nazore, tembolj se širi pri nas nekakšen birokratični duh, ki meri vse po enem kopitu in pozna samo paragraf, nima pa prav nič zmisla za razmere, v katerih je bilo storjeno «kaznjivo dejanje*. Cela razprava, ki jo »Slov. Narod* imenuje veiezanimivo, je bila naj zanimivejša v tem oziru, da se obtoženci, ki so volili s tujimi legitimacijami, niso prav nič zavedali, da bi bili storili komu krivico, ker so bili pač prepričani, da bi bile sicer dotične legitimacije za volitev sploh izgubljene. Ce se pomisli, da je pri vsakih volitvah ogromno število železničarjev vsled službe preprečenih, da bi volili, tedaj ni težko razumeti, kako teži marsikaterega ž lezničarja misel, da se izgubi toliko glasov, ki jib po vsem prepričanju prištevajo svoji stranki. In da napravlja dejstvo, da se pri občinskih volitvah voli s pooblastili, mnogo zmešnjave, je vendar tudi vpošte-vanja vredno. Ampak največja hinavščina je, če se prav »Slovenski Narod* škaudalizira nad temi dogodki, katerih je bilo v resnici zelo malo; zakaj v popravljanju volilne sreče ni kmalu kdo tako izurjen kakor liberalci. In pri zadnjih deželnozbarskih volitvah je bil največji greh socialnih demokratov ta, da niso prijeli in naznanili vsaj tistih liberalnih posili-volilcev in tistih z denarjem delujočih agitatorjev, ki so jih bili zalotili. Stvar je ta, da so po navadi socialni demokratje dobre duše, ki se pač razjeze, če vidijo, kako nasprotniki sleparijo, ampak naznanjati jih sodiščem, smatrajo za denunciacijo. Bo pač treba tudi v tem oziru druge taktike. In potem se »Slov. Narod* ne bo tako veselil. — Za deželnoiboriko volitev v idrijsko vipavskem Okraja, kjer so kandidirali klerikalci Perhavca, je obljavljal »Slovenec* vsak dan dolge in strastne agitatorične članke in notice. Pa ne da bi bil klerikalni mandat res v taki nevarnosti? Človek bi skoraj verjel, da so resnične vesti, ki pravijo, da se tudi na Kranjskem že pokazuje izpre-menljivost vsega zemeljskega. In še pred par tedni so v »Velikem momentu* trdili, da je klerikalizem na Kranjskem večen. — Občina Moste pri Ljabljanl dobi brzojavni urad. Občinski odbor je dovolil 115 kron. — Umor. Pred 3 meseci je iz Drviš izginil kmet Piše k. Vzela ga je neka noč, zatem ko je odšel iz Zupančeve gostilne v Spodnjih Mestinjab. Sumil se je koj umor ali uboj, zakaj tam in v bližini je bil takrat pretep. Vsa uradna in neuradna prizadevanja, najti pogrešanca, so bila jalova. Minuli petek se je pa pri nekem mlinu ne daleč od Mestinj zapazilo človeško moško truplo. Bdo je Piškovo. Sodna komisija ima preiskati to tajin-styeno smrt. — Na imrt obsodila je tržaška porota v sobota popoldne Fddransperga, ki je bil obtožen, da je umoril pevko Lucienne Fabry. Porotniki so prosili sodišče, naj priporoči obsojenega v pomiloščenje. O nekaterih zanimivostih tega procesa se še zmenimo, — Zaradi govora na protestnem »hoda proti imenovanju deželnega šolskega nadzornika B e -larja je bil v sredo dr. Žerjav, bivši vodja radikalnih akademikov, pri ljubljanskem deželnem sodišču obsojen na 100 kron globe. Obtožba, ki jo je bilo vložilo državno pravdništvo, dolži drja. Žerjava, da je dne 3. januarja 1909 v Ljubljani v »Mestnem domu» z besedami »božična zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevim imenovanjem, naj bo brahijalna zaušnica deželnemu predsedniku Schwarzu* na očitnem kraju in pred več ljudmi k po zakonih prepovedanim dejanjem nagovarjal, spodbadal in zapeljati skušal ter da je s tem zakrivil pogrešek zoper javni mir in red po § 305. k. z. Obtožba pravi v razlogih: «Dne 3. januarja 1909 vršil se je v »Mestnem domu* ljubljanskem protestni shod, kateri je sklicalo »Politično društvo za Dvorski okraj*. Na tem so govorniki, med tem tudi obdolženec ostro napadali dež. predsednika barona Schwarza in z ozirom na bodoče zasedanje deželnega zbora predlagal je končno dr. Gregor Žerjav resolucijo, katera zahteva odstranitev deželnega predsednika in poživlja narodno-napredne poslance, da nastopijo v deželnem zboru z vso brezobzirnostjo proti vladi in Nemcem in se pri tem ne straše najskrajnejših korakov ter« sredstev. Tekom svojega govora dejal je dr. Žerjav tudi dostavno »božična zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevim imenovanjem, naj bo brahijalna zaušnica dežtlaemu predsedniku baronu Scbwarzu». Obdolženec se zagovarja, da je hotel s tem le reči, da si je z navedenim imenovanjem deželni predsednik samenu sebi zadal zaušnico. A tak zagovor ne velja, kajti jasno je, da je pozival dr. Žerjav k dejanskim napadom proti osebi sedanjega deželnega predsednika. Pod izrazom »brahijalna zaušnica* ni umevati druge zaušnice nego le one, ki se provzroči s porabo brabijalne telesne sile in le tako silo ima v mislih vsekako tudi gori navedena resolucija, ki poživlja k boju z najskrajnejšimi sredstvi. Da je to tolmačenje obdolženčevega hujskanja pravilno, kažejo pa tudi razburjeni dogodki o priliki 1. seje deželnega zbora, ki so itak notorični. Obdolženec je tedaj segel z zgoraj navedenimi bi?sed|mi daleč preko mej dopustne kritike ter pri shodu navzoče občinstvo naravnost poživljal, naj se v političnem boju poslužuje kazojivih dejanj. — Dr. Žerjav se je tudi na razpravi zagovarjal v enakem smislu, kakor navaja obtožba, sodišča se je pa postavilo na stališče, da jc mislil na dejansko zaušnico in je izreklo navedeno obsodbo. — Pešpot ob Martinovi ceati vVodmatu. Ljubljanski občinski svet je že leta 1903 nameraval opustiti pešpot ob Martinovi cesti in je tedaj ponudil ta svet v zameno mejašem v svrho razširjenja Martinove cesle. Mejaši niso tedaj hoteli sprejeti zamene. Pešpot je popolnoma nepotrebna in se ne rabi vtč za promet, temveč kvečjemu le za odlaganje razne nesnpge, kar je v zdravstvenih ozirih le škodljivo. Na zadnji seji seji občinskega sveta sta personalni in pravni odsek predlagala po poročilu dr. Majarona, da naj se ta pešpot opusti in svet v zemljiški knjigi vknjiži kot last občine. To se je sprejelo. — Nesreča V vevški pspirnlcl. V vevški papirnici je zagrabil transmisijski jermen 16 let starega Janeza Kobala iz Gorenjega Kašlja, zavrtel ga šestkrat okolu in mu glavo popolnoma zmečkal. Truplo so prepeljali v mrtvarnico k Devici Mariji v Polju. — Ponarejeni 20-vinarskl novci krožijo zopet po Ljubljani in okolici. Falzifitati so zelo dobro ponarejeni in jih na prvi hip ni mogoče ločiti od pravih novcev ogrskega kova. Kovina pa je dokaj mehkejša od nikla. Pri sprejemanju drobiža je torej treba dobro paziti. — Z osebnega vlaka }e padel 22 letni krojač Martin Hangerer pri Prvačini. Vlak ga je popolnoma razmesari). — »Aljažev dom> v Vratih razdejan. Župnik Aljaž z Dovjega je poslal »Slovenskemu planinskemu društvu* pismo o nesreči v Vratih. V pismu pravi: Sinoči je prišel iz Vrat Franc Jakelj, posestnik v Dovjem, ki je šel pogledat svoje oglje zgor Turkove bajte in ž njim Kosmatov Šimen. Šla sta pogledati tudi Aljaž^r dom, če bi bita kaj streho popraviti, pa že od daleč sta videla, da stoji prvo nadstropje Aljaževega doma skoraj s celo streho vred pri kegljišču, 30 metrov proč od prejšnje hiše pri ograji proti Bistrici; — pritličje Aljaževega doma, deloma razdejano, stoji še na starem mestu in polovica dimnika gleda ven. O drvarnici ni nobenega sledu, istotako ne o stari Aljaževi koči. Vidi se, da se je vrh Rogice (Dovka) utrgal velik plaz in sredi gore, kjer je rob (nos), se je razdelil v dva dela: veliki del se je orbnil bolj proti Dovjem, 400 metrov daleč od Aljaževega doma in leži čez pot na tisti ledinici (trati), kjer je bilo kopišče in je prinesel seboj grmovje in drevje (10 col debelo) ter šel v Bistrico, manjši del pa se je obrnil proti Aljaževemu domu in ostal zunaj ograje 50 metrovl daleč in puh (zračni pritisk) je poslopje odnesel! Tako sodi tukajšnji posestnik Klančnik, ki se pa go-j tovo moti. Klančnik je videl dve velike korenini' pri Aljaževem domu, t?daj se kaže, da je plaz šel čez poslopje in korenino prinesel, potem pa je zopet nov sneg padel, da Klančnik ni videl plazu. Tudi iz drug h hribov so šli strašni plazovi in končali gozde, v Radolni do hiš, iz Stenarja, Cmira, veliko plazov je šlo do Bistrice. Pot v Vrata se skoraj ne pozna, vse leži križem, Tudi po Perič-niku je prišel velik plaz in nasproti s Črne gore. Pri mostu sta se objela in združila visoko nad mostom. — Pretep med nlancem in častnikom. Na dopustu bivajočega ulanca M. Počka na Dunaju je ustavil javno na cesti ulanski častnik, češ, da ni pravilno opravljen. Poček mu je baje predrzno odgovarjal, nakar ga je častnik udaril s sabljo po glavi. Poček mu je, dasi ranjen, iztrgal sabljo iz rok in prišlo bi bita do hudega pretepa med njima, da nista zbrana množica občinstva in došli stražnik tega zabranila. Med grozilnimi in zaničevalnimi klici množice proti ravnanju častnika, so odšli na stražnico, kjer se je častnik legitimiral, Počka so pa odpaljali v bolnico. — Najdena utopljenka. V nedeljo popoldne so našli v Ljubljanici na Fužinah stotnikovo soprogo Schiwitz pl. Schiwitzffnovo, katera seje pogrešala že dva meseca. Truplo utopljenke je že razpadalo in jo je bita spoznati le po prstanih, ki jih je imela na roki. Današnji številki lista je priložen letak tvrdke Gričar & Mejač v Ljubljani, na kar opozarjamo naše cenjene čitatelje. Umetnost in književnost. : Majski Ust izda stranka tudi letos in sicer na 12 straneh in z ovitkom. List bo torej povečan, imel bo bogato vsebino ter bo skrbno urejen in ilustriran. Izšel bo zanesljivo do polovice aprila. Vse organizacije in sodruge opozarjamo na to izjavo in prosimo, naj naznanijo naročila čimprej »Delavski Tiskovni Družbi* v Ljubljani, Dunajska cesta 20. Noben sodrng bi ne smel ostati bres majskega lista. Strokovni pregled. — IX. redni ob6ni zbor Zveze lesnih delavcev se vrši 11., 12.. 13., ev. 14. aprila na Dunaju z dnevnim redom: 1. poročila; 2. ureditev prispevkov in podpor; 3. štrajki in izprtja; 4. organizacija in agitacija; 5. premeraba pravil; 6. volitev vodstva; 7. strokovno časopisje; 8. socialno zavarovanje. — O zboru bomo poročali. * =» Za predilničarje. Prosi se, naj noben pre-ditničar ne išče dela v Novi Paki, v Ponikvi (firma Palme, Stumpe & Go) in v Adorfu na Saksonskem. — V Bielitzu so tkalci firme Quittner dosegli 10% zvišanje plače. V imenu Unije pre-dilničarjev je posredoval sodr. Hoinkes. — V Bu-fanich jc stavka predilniških delavcev pri firmi Eisenmann in Brun, ker je hotela firma dogovorjeni mezdni tarif neprestano kršiti. — 25. marca se je vršila na Dunaju seja razširjenega predstoj-ništva Unije predilniških delavcev in delavk, na kateri so se obravnavale posledice krize v 1.1908. Blagajnik Unije sodr. Hubner je predložil letni proračun Unije. Premoženje Unije znaša nekaj nad pol milijona kroni — Tapetniki, pozori Tapetniški pomočniki v Zagrebu stoje v mezdnem gibanju. Podali so že svoje zahteve. Opozarjajo zato tovariše iz drugih krajev, naj ne hodijo iskat dela v Zagreb. » Pred novim bojem rudarjev na Ostravskem. Zopet se oblači že tako soparno ozračje na Ostrav-skem. Med rudarji vlada silno vrenje in skoro se je bati izbruha. Kaj je vzrok, da so rudarji ostrav-sko-karvinskih revirjev nezadovoljni P Oskrbništva in ravnateljstva premogovnikov se ne drže kolektivne pogodbe iz 1. 1907. Zlasti glede mezde so neprestane diference. 25. marca se je v Stanovi vršila konferenca nekaj nad 300 delegatev rudarskih zadrug iz ostravsko-karvinskih revirjev, ki je sklenila, da se mora v 14 dneh sklicati razsodišče pri rudarski zadrugi, ki mora obravnavati vse preporne točke. Ce pa ne bo sklican, progla-šujejo delegatje, da se ne bodo smatrali več ve* zane z oktobrskim dogovorom iz 1. 1907. — Dalje je sklenila konferenca, da se mora izpremeniti sedanji službeni red rndarjev, ki je že od 1. 1887. Sicer se je s pomočjo organizacije že odpravita nekdanje grde navade, ali treba je vse to določiti v službenem redu, da se ne bo treba več bojevati za podobne reči. — Konferenca je razpravljala tudi o bratovskih skladnicah in se izrekla, da se združijo vse bratovske skladnice iz ostravsko-karvinikih revirjev v zvezo bolniških blagajn v zmislu § 23 o bratovskih skladnicah. — 28. marca so se vršili v Mor. Ostravi tor po vseh drugih krajih, ki pridejo glavno v poštev, veliki shodi, ki so se pečali z obstoječimi razmerami. Želeti je, da bi premo-govski baroni izpregledali ter se zopet držali kolektivne pogodb? — drugače bo zopet boj, katerega posledice ni mogoče presoditi niti za ostravsko-karvinske revirje, niti za ostalo industrijo, ki je navezana na premog iz vseh teh premogarskih središč. =- Stavka krojačev je izbruhnila 29. marca v Moravski Ostravi, v Vitkovicah in na Marianskyh Horach. Pomočniki so predložili cenik, katerega so mojstri zavrnili. Noben krojaški delavec naj ne hodi na Ostravsko! = Tretji zvezni Zbor mlinskih delavcev v Avstriji se bo vršil 30. in 31. maja na Dunaju z bogatim dnevnim redom. Socialni pregled. ** Osrednjo ljndsko hranilnico so ustanovili dclavci v Brnu, da bi tudi na tem polju postali neodvisni od meščanskih zavodov in da bi svojim gospodarskim in drugim društvom olajšali denarno postavanje. Novi zavod se je ustanovil 1. januarja in izkazuje za prve tri mesece sledeči promet: Vloge na deleže 4.135'61 K Vloge na knjižice 38.599 80 » Skupne vloge 42.835'41 » Izplačano na deleže * 18.602-— » Posojila v celoti 52.155-— * Denarni promet 197 32151 * Vsekakor čeden začetek. Shodi. Trst. V soboto se je vršil v Delavskem Domu javni shod železničarjev. Poročal je sodrug Etbin Kristan. Govoril je o političnem položaju. Natančno je razjasnil, kaj se je vršita v zadnjih časih v državnem zboru; ostro je napadal vse meščanske stranke, ki so železničarjem vse obljubovale, toda v trenotku, ko so socialisti stavili predloga za izboljšanje razmer državnih železničarjev proti draginji in zahtevali otvoritev mej in odpravo carine, so se katoliški in nekatoliški poslanci meščani sploh zedinili ter odklonili socialistične predloge. Železničarji so pazno sledili izvajanjem sodruga Etbina Kristana in mu konečno burno odobravali. Društvene vesti. § Predavanje v Akademiji. V sredo je predaval sodrug Etbin Kristan o neobjavljenih spisih Janeza Trdine. Po kratkem uvodu je recitiral razne odlomke iz rokopisov, tako da je pokazal Trdino kot pisatelja od vseh strani: Kot humorista, kot izbornega opazovalca narodnega življenja, kot klasičnega Stilista, kot izvrstnega poznavalca jezika in kot globokega misleca. Neprisiljeni, sveži humor, ki odseva iz Trdinovih povestij, je pogosto-ma izvabil poslušalcem elementaren smeh; občudovali smo krasoto Trdinovega jezika, vrhunte užitka pa nam je podala recitacija iz »Spominov*, ki slika s silno močjo veliko duševno krizo 15 letnega Trdine, ko je izgubil vero in pretrpel tako strašne duševne bolečine, da so ga prignale do samomora, katerega ga je zadnji hip rešila ljubezen. Lapidarna in plastična je ta slika, polna silnega, plemenitega patosa. Ta recitacija je popolnoma potrdila predavateljeve besede, da je Trdinovo mesto v prvi vrsti slovenskih pisateljev. Ce bi »Akademija* priredila nadaljevanje tega predavanja, kar bi bilo menda spričo bogastva Trdinovega literarnega dela lahko, bi si gotovo pridobila mnogo novih prijateljev. —er. § Slov. delav. pevsko drafetvo »Slavec* nam naznanja, da priredi v dneh 27., 28. in 29. rožnika 1909. v Ljubljani veliko pevsko slavnost v proslavo petindvajsetletnice svojega obstanka. Na to slavnost je društvo izdata obširna vabila, v katerih pravi o nameravanem sporedu: »Vodilna misel, ki nas vodi ob prireditvi slavnosti je: doseči čim najvišji glasbeni užitek. Določen je torej slavnostni spored prvih dveh dni predvsem velikim pevskim nastopom skupnih pevskih zborov in posameznih pevskih društev, tako v slavnostnem koncertu kakor pri veliki ljudski veselici Tretji dan pa je določen izletom v naše slikovite gorenjske pokrajine, na rajski Bled in divni Bohinj k izvirku Savice, oziroma v Postojnsko jamo na Notranjskem*. Na svojo slavnost vabi »Slavec* tudi vsa sorodna društva. Iz stranke. o Napredek slovenske socialne demokracije v Ameriki je razviden iz sledečega novega pregleda političnih organizacij: Slovenska socialistična organizacija v Ameriki s sedežem v Prva domača slov. pivovarna 6. Anijevfh dedičev u bjtibljarji, UJolfoi>e diec št 12 — Ustanovljeno leta 1855. Številka telefona 210. pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstru in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, priznano izborno pivo v sodcih in steklenicah. g •""" Ustanovljeno leta 1855. 10-1 Chicagu, III. Glavni tajnik: John Petrič, 3034 S. 42d GL, Chicago, lil. Vsa poročila in dopisi. 1'čoči se socialistično stranke ali posameznih klubov naj se pošiljajo na gorenji naslov glavnega tajnika. Iinentk socialističnih klubov, »padajočih k Slovenski socialistični organiraciji: Slovenski socialistični klub žt. 1. v Chicagu III. Tajnik: Frank Podlipec, 386 Grand Ave. Seja vsaka čotHo soboto v mesecu pri Fr. Mladiču, 587 So. G->ntre Avt-. — Slovenski socialistični klub žt. 2. Glencof, O Tajnik: Kan Kravanja, Bcx 101. Seja vs*lco zadnjo foboto v mesecu v prostorih sodr, I. Kravanje. — Slovenski socialistični klub št. 3, Gono-maugh, Pa. Tajnik: Štefan Zabric, Box 305. — Slovenski socialistični klub St. 4, La Salle, 111. Tajnik: Valentin Potisek, 1231 Main St. Redni seji 1. in 3. nedeljo v meseču. — Slovenski socialistični klub št. 5, Claridge Pa. Tajnik: John Batič. — Slovenski socialistični klub št. 6, Cumberland Wyo. Tajnik: John Babčič, Box 22. — Slovenski socialistični klub št. 7, Murray, Utah. Tajnik: Edvard Hoffman. — Slovenski socialistični klub št. 8, Roslyn, Wash. Tajnik: John Makauc. — Slovenski ženski socialistični klub »Proletarka* št. 9, Chicago, 111, Tajnica: Mary Grilec. Seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Fr. Mladiča, 587 So. Centre Ave. — Slovenski socialistični klub št. 10, Aurora III. Tajnik: Frank Praprotnik. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu v prostorih sodr. Jože Kolenca, 586 N. Broadway St. — Slovenski socialistični klub «Zmaga> št 11, Cumberland, Camp. No. 2, Wyo. Tajnik: J. L. Pagan. Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v finski dvorani. — Slovenski socialistični klub * Proletarec* št. 12, Glencoe, Wyo. Tajnik: Frank Celigaj. — Slovenski socialistični klub prvim prihodnjega meseca najel drugo delavnico in daje pripravljen izposlovati pri bolnilki blagajni, da se tožitelja za nekaj časa pošlje na deželo, da zopet okreva. Obrtno sodišče je tožbi a godilo. Razlogi: Na podlagi toženčevega priznanja je dognano, da se nahaja delavnica v suterčnu, da zrak ondi ni za tožitelja in da ima tožitelj, kakor se razvidi iz zdravniškega potrdila, bronhialen katar ter da potrebuje svežega zraka. Ker delavnica ne ustreza določbam § 74. odst. 3. obrt r., se je moralo tožbi ugoditi po § 101., odst. 2. lit a, obrt. r. Toženčev ugovor, da bo poskrbel prihodnji mesec za bolj zdravo delavnico, in da je pripravljen dati tožitelja začasen dopust ne drži, ker se pri razsojanju uvažujejo le sedanje razmere, katere pa utemeljuje razlog za razrušitev pogodbe. XXIV. Tožitelj je navajal, da je bil od 16. avgusta do 21. septembra 1907 pri tožencu ključavničarski pomočnik. Med tem časom se mu je odtegovale za bolniščino le 32 h mesto 46 h od tedenske mezde. Ker ni pomožni delavec, ampak profesionist, sodi v II. razred, in toženec bi mu bil moral od tedensko mezde odtegovati po 46 h za bolniščino. Vsled toženčevega postopanja se je sedaj primerilo, da je dobival za čas od 26. septembra do 25. novembra 1907, t. j. 56 dni, v katerih je bil bolan, ker si je zlomil prst na nogi, le bolniščino III. razreda v znesku 1 K 70 h, dočim znaša bolniščina II. razreda 2 K 10 h na dan. Toženec je odgovarjal, da je tožitelju pri vzpre-jemu naravnost povedal, da dobi tedenske mezde 24 K, od katere mn odtegne 32 h na teden za bolniško blagajno; a tem je bil tožitelj zadovoljen. Ce bi pa bil zahteval, bi mu bil odtegoval 46 h za bolniško blagajno. PredlagalJe zavrnitev tožbe in obsodbo tožitelja v stroške. Tožitelj je oporekal navedbam tsženca, pripomnil je pa vendarle, da mu je ta nekoč ob izplačilu mezde rekel, da mu bo odtegnil 32 h za bolniško blagajno. Tožitelju je bila prisojena polovica zahtevanega zneska. Razlogi: Sodišče je v tem slučaju našlo razdeljeno krivdo; toženčeva krivda tiči v tem, da je tožitelja kot profesijonista prijavil za člana III. razreda, dočim aodi po pravilih bolniške blagajne v II. razred; tožiteljeva krivda pa v tem, da se je, kakor izhaja iz lastnih Vegovih navedb in iz pričevanja R. L, ve« čas, dokler je trajalo delavsko razmerje, strinjal t odtegovanjem bolniičine za III, razred. Zato se je tožitelju po § 1304 o. d. z. pripo-znalo le delni znank 11 K 70 h, z višjim zahtevkom 11 K 70 h pa je bil odbit Samo pri L. Pevalebu LJUBLJANA ::: Židovske ulice št. 4. VcllKonoč#« ie = drug« razglednic«. od 4 vinarjev naprej. Na debelo cene brez :: konkurence. :: Istotako vse merkantilne = tiskovine = po čudovito nizkih cenah. Delavske razglednice :: za i. majnik. :: Samo pri L. Pevaleko LJUBLJANA ::: Židovske ulice št. 4. BLUZE v težki svili, volni in drugim modnim bl*gu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnike, vsevrstno perilo in druga oblačila. Najfinejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča naj večja narodna konfekcija M. Krištofič-Bučar Stari trg 28 Ljubljana stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo tako) in ceno. Cene radi male režije brez konkurence. 52—?0 10 zapovedi £==5 za zdravje == lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar 24—14 m Trnk6czy v Ljubljani. Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah MP W i mir itd Telefon št. 177 52—35 L Tomažič zaloga piva f I r i ■ 1 Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebaško In 'fflgSK češko pivo ■ ■ ■ ■ V Xaetn' iaitjo Ao&rv. po cwtt£t*%, ra.-rteati/uHypotovali rSinzon^dihtetetcm p t/CbtoAvt»rakm,\ i * t * ♦ ♦ Največja zaloga, čopičev ca pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. Likov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */«> '/o '/j in 1 kg. 104—33 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, Sledilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Ustanovi/eno 1.1S32. nejbo lji naroSev In najoenejia tvrdlia na vanje oieir. nakupovaaje • Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Schonfelda. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karboiineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzoroev za slikarje, najnovejših. Adolf Hanptmann v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, firnešev, lakov in steklarskega kleja. Ustanovljeno 1.1832. "• M M ** Stanje hran. vlog: nad 34 Bilijonov kron. Rezerv, zaklad.- nad 900.000 kron Mestna hranilnica ljubljanska t lastni klil, Prešernoye ulice 8, poprej na Hestnea trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po -flfc % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovanoev. 26—8 Denarne vloge se sprejemajo tudi po poiti in potom o. kr. poštne hranilnioe. Posoja, so na ■•mljiifin po 4*/»%. na menloo In na vrednostno listino pa po 5*/°, naloto. M« ftfajsMj ia tdveveral uradnik hn lifll, Tilka (t« Pr( Lmpiii v Kraij«,