342
Politični pregled.
Državni zbor — Po najnovejših dispozicijah namerava vlada skltcati državni zbor na dan 19. septembra. Zatrjuje se, da bo državni zbor volil samo kvotno deputacijo, potem pa da vlada zasedanje takoj zaključi.
Položaj. — Že nekaj tednov traja nagodbena kriza, a dasi so bila dotHna pogajanja že v torek končana, se niti do danes ne ve, kako sta se prizadeti vladi porazumeli. Ve se samo to, da so pogajanja, ki so v Budimpešti in na Dunaju trajala skoro osem dnij in katera je cesar sam opetovano po-segol, definitivno končana. Drugače niti možno ni bilo z ozirom na ogerski državni zbor. Poročila časnikov v teh pogajanjih, o predmetu pogajanj in o njih uspehu si tako nasprotujejo, da niti približno ni mogoče uganiti resnice. J^dni zatrjujejo, da se je pri pogajanjih Slo v prvi vrsti zato, kako naj se nagodba obnovi, drugi pravijo, da je šlo v prvi vrsti za ma-terijelno vsebino nagodbe, tretji, da je šlo ves kompleks političnih in gospodarskih vprašanj, katera so v zvezi z nagodbo. Prav takisto ni soglasja glede izida pogajanj. Čuje se mnenje, da se je doseglo porazumljenje v tem oziru, da se najprej skliče avstrijski državni zbor v namen, da izvoli kvotno deputacijo. Ako se izkaže, da državni zbor vsled nemške ob-strukcije ne more funkcijonirati in ako se tudi kvotni deputa-ciji ne zjedinita, potem da se vzdrži status quo do 1. 1903. na ta način, da ga Ogerska s posebnim zakonom samostojno uveljavi, v Cislitvanski pa se uveljavi s § 14 dočim bi kvoto določil cesar. To je še najverjetnejša vseh kombinacij, dasi je nje pravi efekt ta, da se dualizem vzdrži samo še do reče-nega leta, potem pa da ostaneta obe polovici naše monarhije popolnoma samostalni tudi v gospodarskem oziru. Ugoden za Cislitvansko ta razvoj ni, a zakrivili so ga jedino in izključno nemški obstrukcijonisti.
Parlamentarna desnica. — Zadnje dni, ko je po listih krožila vest, da hoče vlada razveljaviti jezikovne na-redbe, so si Nemci mnogo belili glave, kaj se zgodi z sedanjo desnico. Prišli so do spoznanja, da mora desnica razpasti, češ, cehi prestopijo v opozicijo, kamor jim morda slede Slovenci in Hrvati, nikakor pa ne Poljaki in nemška katoliška
ljudska stranka. Z ozirom na ta ugibanja je jako zanimiva in značilna izjava „Linzer Volksblatta", iz katere je bilo posneti, da perhore3cira nemška katoliška ljudska stranka vsako zvezo z nemškimi obstrukcijonisti, tudi za slučaj ako bi Čehi prestopili v opozicijo, jednako so se izjavili tudi najuplivnejši poljski listi. Iz vseh izjav je bilo razvidno, da želita nemška katoliška stranka in poljski klub, naj se sedanja veČina na vsak način ohrani, a če bi to ne bilo možno, da bi ti dve stranki preprečili vsako drugo parlamentarno večino. Ta pojasnila so za vsak slučaj največjega pomena.
Hrvatska. — Nagodbena borba mej Cislitvansko in Ogersko upliva tuli na banovino. Hrvatski opozicijonalni listi so se postavili na žal skoro pozabljeno pravo hrvatsko stališče in zahtevajo, da naj Hrvatska in Slavonija tudi samostojno uredita svoje carinsko in trgovinsko razmerje napram Ogerski in napram Cislitvanski. To stališče pač ne obvelja, dokler bodo imeli Madjaroni prvo besedo v deželi.
Ogerska. — Državni zbor se snide dne 5 septembra. Otvoritveno sejo pričakujejo vsi politični krogi z veliko napetostjo, ker je brez dvoma, da nam prinese zaželjeno pojasnilo glede bodočnosti sedanje državnopravne uredbe, glede dua-lizma.
Bosna in Hercegovina. — Zopet se pogreva že večkrat raznašana vest, da namerava turški sultan cesarju Francu Jož fu povodom petdesetletnice vladanja podariti Bosno in Heicegovino Nam se ta vest ne zdi resnična. Pa5 pa preti sedaj Bosni hud udarec. Zgraditi se hoče železnica iz Belega grada v Bar. Ta železnica bi Srbijo zvezala i Adri-janskim morjem in bi tekla ob bosanski južni meji, kar bi bilo Bosni na silno škodo. Pravi prouročitelji te škode bi bili Madjari, kateri se ustavljajo železniški zvezi Beli grad-Sara-jevo-Splet, ker bi nekoliko oškodovala madjarske železnice.
Balkanske države. — Poročali smo že o zbližanji balkanskih držav, zlasti Bolgarije in črnogore pod vplivom Rusije Tudi Rumunija in Grška hočeta zveze z Bolgarijo. Pišejo, da rumunski in grški kralj obiščeta bolgarskega kneza, prej pa poseti bolgarski knez grškega kralja v Atenah. Turški sultan je sprožil že tudi zvezo z Grško. — Značilno za nepravilno postopanje Srbije je, da se ne omenja v nobeni kombinaciji. Z razkraljem Milanom pač noče nobena sosednja država kaj opraviti imeti. V vsem se pa mora povdarjati, da morejo zbližanje in sestanki balkanskih vladarjev le ugodno vplivati na ohranitev miru.
Rusija — Dne 29 avgusta so v Moskvi z največjimi slovesnostmi odkrili spomenik carju Aleksandru II., katerega so anarhisti ubili z bombo. Slovesnostim sta prisustvo-vala car in carinja. Slavnostij se je udeležil tudi grški prestolonaslednik, avstrijski poslanik knez Liechtenstein in depu-tacija avstrijskega ulanskega polka št. 11, čigar imetelj je bil pokojni  car.
Občno razoroženje. — Ruski car je naročil svojemu vnanjemu ministru Muravijevu naj zastopnike vseh vnanjih držav v Petrogradu povabi na konferenco, kako bi se izvelo občno razroženje in se zagotovil svotovni mir. Minister je ta ukaz izvršil po lepi okrožnici. Muravijev pravi v okrožnici : „Tako je obroženi mir našega časa neznosno vreme, katerega narodi ne bodo mogli dolgo nositi. Oči vidno je torej, da mora priti do katastrofe, ako pojde tako naprej. In prav to katastrofo se zgrajavsako Človeško srce. Prva dolžnost je torej vseh držav, da postavijo meje neprestanemu obvroževanju ter naj dejo sredstva s katerimi morejo odvrniti vsemu svetu pretečo nevarnost." Vsakega človekoljuba mora ob tem ukaz ruskega carja spremljati le želja, da bi lepi nameni blazega carja postali resnica
Španjsko-ameriška vojska. — 1. oktobra se sni-deta   v   Parizu oboje  stranki   mirovni   komisiji,   spanjskih   5
343
členov, ameriških 5 členov, da se na podlagi v Washingtonu sprejetega zapisnika zjedinijo za definitivni mir ter predlcže svoje sklepe v potrdilo obema parlamentoma. Po sklenjenem miru so razmere v Španiji, dasi silo slabe, vender primeroma znosne. Tudi ministerski predsednik Sagasta ima trdneje stališče zopet. Umevno, da bodo pri sklepanji nastale velike težave. Amerikanci bodo mnogo zahtevali, Španjci pa bodo voljni malo dati. Poslednji se bodo pač morali udati.