r Najvaf ji iloveiuki dnevnik V Združenih drUveh Velja m m leto iT Za pol letu New York celo leto . . $6.00 $3.00 $7.00 celo leto $7.00 71 i TELEFON: CHELA CA SS7S NO. 1M — STE V. 131. Eater«* *s Seeend Clui Matter, September 21, 19«. at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March J, 1879 NEW YORK, FRIDAY, JUNE 13, 193S. TELEFON: (IffllH 1978 PETEK, 13. JUNIJA 1930. KAROL JE PROGLASIL HE KRALJEVE KONFERENCE I f Z NAČELNIKI STRANK SO BILE BREZUSPESNE VOLUME JLEXV1TL — LETNIK XXXYHL LENO ZA KRALJICO Karol pravi, dm jc postala njegova žena kraljica v hipu, ko je on zasedel romunski prestol. — Zaenkrat se mu še ni posrečilo sestaviti kabineta. Maniu bi ne hotel načelovati koalicijskemu kabinetu, čes, da bi bila odgovornost prevelika. 34 ŽRTEV , STRUPENE PIJAČE BUKAREŠTA, Romunska, 12. junija. —|Tu-kajšnji dopisnik Exchange I elegraph Company jc i/vrdel danes, da je podpisallkralj Karol poseben dekret, s katerim je proglasil svojo ločeno soprogo, princ so H eleno, za romunsko kraljico. \ lada je to ugotovila z dejstvom, da je postal Karo! po smrti svojega očeta Ferd inanda, romunski kralj, njegova žena pa kraljica. Hel eni no raz poro ko je prejšnjo soboto razveljavil parlament. Karol je naročil svojemu bratu Nikolaju, naj sporoči to zadevo njegovi ločeni soprogi. Princesa Helena je baje s tem popolnoma zadovoljna. Popeški nuncij je sporočil kralju papežev blagoslov, člani diplomatskega zbora so mu pa iskreno čestitali. Položaj romunske vlade se je razvil v krize. Kralj Karol je zastavi! ves svoj vpliv, da bi sestavil kabinet, toda vsa njegova prizadevanja so bila dosedaj! brezuspešna. Neka skupina liberalne stranke, ki je jezna vsled | padca regentstva in Karolovega povratka, smatraj da je napočil najbolj ugoden čas za proklamiranjej republike. Politic ni voditelji sicer ne smatrajo sedanjega položaja /a krizo, toda z drugG besedo ga skoro ni mogoče označiti. Liberalci store najboljše, da se sprijaznijo z zavrženim dejstvom ter priznajo Karola za romunskega kralja, namestu da bi povzročali deželi na-dalj ne težkoče. Dasi liberalci n^ zaupajo narodni kinetski stranki, je kraljeva želja, da bi imeli v novem kabinetu svoje zastopnike. S tem pa ni zadovoljen voditelj kmetske stranke Maniu, češ da v tem slučaju nikakor ne more prevzeti ministrskega predsedstva. Izza desetega maja zahteval strupeni alkohol v New Yorku veliko število žrtev. — Žrtve so i-mele ožgane ustnice. Na neuyorskem Boweryu je včeraj pruhiainja zahtevala nadalj-no žrtev. V tem slučaju gre za ne-neidentificiranega moškega, ki se je napil strupenega alkohola, obležal na ulici in par ur kasneje umrl v bolnišnici. I?~za 10. maja pa do veeraj.šnjc-£a dne j*1 umrlo v New York i štiriintrideset oseb vied zavž: vanja struprrseffa alkohola. Sam Liroerman v kojr-^a krčmi na Essox Street se jc bil neznanec napil, e bil sinori aretiran. Rekel je da je njegova pijača d bra ter pozval detektive in čas-niške poročevalce, naj io pokusijo, pa > 1'iili tako previdni, da tega niso hoteli storiti. Nato je sam ixpii v njihovi navzočnosti dva kozarčka žganja ter zatrjeval, da se je neznane? na|brž napil kje drugje. Vsi, ki so umrli vsled zauživanja strupenega alkohola, so imeli cb-žgane ustnico. Vsi so bili reveži, ki si nh»o mogli privoščiti dražje in boljše pijače. ŠE VEDNO DOSTI LJUDI BREZ DELA OSTROSTRELCI LOVE MORILCA I 7 Načelovati koalicijskemu kabinetu bi pome-njalo zanj preveliko odgovornost. Kralj se je posvetoval z voditelji vseh strank, predvsem pa s profesorjem Jorgo, generalom Averescom, Lupom Gogae in Jurijem Bratianom, toda vsa tozadevna posvetovanja so bila brez u-speha. Sled njič je bila generalu Prezanu poverjena na loga sestave novega kabineta, toda general je že vnaprej izjavil, da zelo dvomi, če bo kos tej težavni nalogi. V političnih krogih so mnenja, da končno kralju ne bo kazalo drugega kot prepričati narod, da je v danih okoliščinah Maniu edini možni ministrski predsednik. Morda bi bilo mogoče še koga drugega dobiti, ki bi prevzel to težavno nalogo toda na krmilu bi se ne mogel vzdržati več kot par mesecev. Krali ie sprejel včeraj v avdijenci poročevalca Exchange Telegraph Company. Na poročevalca je napravil zelo dober vtis. Vse kaže, da se je vrnil iz pregnanstva modrejši in razsodnejši. FAIRFAX VOZIL S POLNO PARO Potniki izjavljajo da so se mornarji jako strahopetno obnašali. — Kapitana so ujeli na laži. BOSTON. Mass., 12. junija. -Včeraj so zvezne oblasti uvedle preiskavo glede kolizije parnikov "Fairfax" in "Pmthis". Kapitan je. takoj po katastrofi zatrjeval, da je vozil parnik • Fairfax" s polovično naglico, pozneje je pa moral priznati, da je v:zil skoro s polno paro. Oblastoim se čudno dozdeva ker so b;la radijska poročila zakasnje-na. in jako netočna. Raarjski operator je izjavil, da je da>il takoj po koiiziji od kapitana direktno naročilo, naj zaenkrat še ne pošilja nikakih poročil. Prve brzojavke so b.le odposlane šele tedaj, ko je začel parnik • Fairfax" goreti. Zaslišani potnik* so soglasno izjavili, da se je m:<štvo vedlo skrajno strahopetno. Mornarji so kot brez uma begali semintja po krovu ter v prvi vrsti mislili na svojo iastno rešitev. Neka deklica je izpovedala, da jo je r.eki orjaški mornar, predno je skočil v m -rje. potisnil s tako silo na stran, da si je zlomila roko. Položaj se ni v zadnjem času skoro popolnoma nič izboljšal. — Pričanje predsednika Ameriške Delavske Federaci- je:-- WASHINGTON, D C . 12 junija. Danes je nastopil pred pravnim odsekom poslanske zborn.ee predsednik Ameriške Delavske Federacijo. William Green ter iz.iafvii, da je v Združenih državah še vedno na milijone ljudi brez dela. — Sliši se. da se bo kongres prihodnji teden odgodil, — je rekel, toda to se ne sme zgoditi prej. dokler se ne ukrene kaj pozitivnega za to ogromno armado brezposelnih. Senat se je bavil včeraj z dvema predlogoma, ki ju je predložil senator Wagner iz New Yorka. Wagner zahteva, da bi vlada takoj začela z javnimi gradbami, vsled česar bi dobilo na stotisoče ljudi del). Green je odobril obe predlogi ter nadaljeval: — Položaj je stopil pred enim letom v jako kritični stadij. B'-ez- ; poselnost je danes baš tako velika j kot je bila meseca januarja ter znaša dvajset odstotkov. V najslabšem času je znašala dvaindvajset odstotkov. Prav nič ne pretiravam, ce rečem, da je bilo meseca maja tri mili j me šeststotisoč ljudi brez dela. Chikaški banditi so se razkropili ko je bila izrečena nad njimi smrtna obsodba. — 600 so jih aretirali. CHICAGO, ni., 12. junija. — Mesto Chicago je odgovorilo danes na izziv zločinskega sveta z bojem. Šest oddelkov policije, katerim načelujejo ostrostrelci, ki so porazili že dosti gangsterjev. je pričelo krožiti po mestu ter so bili pri-pravljeni. da streljaj; brez usmiljenja. Podžgani vsled uredniških člankov in še bolj vsled javnega mnenja v.-ded umora reporterjs Alfreda Lingle, so sestavili oddelki detektivov, tajni seznam e-noištirideset kriminalce/. ki so označeni kot tarče. Posledice pogona so se hitro pokazale. Več kot 600 banditov je polnili razne policijske postaje. Večinoma so bili aretirani radi nespodobnega vedenja. Glavni gangster-ji pa so očividno pobegnili. Skoro vse beznice so bile praz-nt Da beže gangster jI na vso mo\ je bilo razvidno iz dojstva. da so aretirali v Brooklynu Jake Guzicka, pribočnika A! Caponc-a in več njegovih prijateljev, ki beže pred jezo policije. CEHI PROTI POVRATKU HABSBURZANOV PROTEST JUGOSLAVIJE BEOGRAD. Jugoslavija. 11. jun. Jugoslovanski poslanik v Rimu je izročil tamošnji italijanski vladi oficijelno poslanico glede zadnjih proti-jugoslovanskih demonstracij v Bari in drugih italijanskih mestih. Jugoslovanske zastave in grbe so demonstranti poteptali v blato ter zahvevali aneksijo Dalmacije. NEZAPOSLENOST V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 11. junija. — Število nezaposlenih, ki dobivajo lavno podporo, je znašalo 31. maja 8,899,000. Na koncu da'iate v praškem parlamentu o haaški in pariški pogodbi so se razni poslanci dotaknili tudi vprašanja madžarskega Kralja. Nar.cino demokratski poslanec dr. Kramar je izjavil, da je zelo pomembno in nevarno dejstvu, ker se je nadvojvoda Albrecht odpovedal prestolu in nadvojvoda Oton prijavil svoje pravice do njega. Evropa mera misliti na to, da 'oi pomenili Habsburžani na madžarskem prestolu veliko nevarnost za evropski mir. "Želel bi*, tako je nadaljeval ar Kramar, '-da bi se uresničil optimizem zunanjega ministra ir. Beneša ki je mnenja, da bo z Madžarsko še mogoče prijateljsko žive".. Pomisliti pa je treba, da nihče na Madžarskem ni prepričan o tem, da bi se Madžarski s trianonsko pogod»x> ne bila zgodila krivica. Zat^ je tem važnejša naloga Male antate, ki se je že v Parizu in Haagu zelo dobro obnesla. Če bo ostala Mala antanta trdna in močna, gledamo lahko mirno v bodočnost". Tudi socijaino demokratski poslanec Marko v ič se je bavil z Madžarsko in n:vo sproženim vprašanjem madžarskega kralja. Po go-vornikovem mnenju je značilno, da je zadela Briandova spomenica v Budimpešti na negativen odmev, ker locarnski duh na Madžarskem še ni doma. Govornik je čitai nato iz čitanke za madžarske ljudske šole pesmi iredentistične vsebine, ki sme sij o češki narod. Dokler take pesmi ne bodo izginile iz šolskih čitank, ne more priti do prijateljskega razmerja med obema državama. Na govore poslancev je končno kratko odgovoril zunanji minister dr. Beneš. nakar je zbornica v prvem čitaju sprejela haaške in pari- ške pogodbe. PREMIRJE NA _ KITAJSKEM Nacijonalisti in vstaši nameravajo skleniti pre mir je. — Feng Yu-h i-angu je zmanjkalo hrane in municije. ŠANGHAJ, Kitajska, 12. junija. Nocoj se je deznalo, da hoče skleniti nankinška vlada s severnimi vstaši premirje. Dosedaji boji pri Honanu in Šantagu so bili neodlo-čilni. t Nacionalistična vlada koncentrira zdaj svojo armado v namenu, da prežene vstaše iz Kvangsl province. Predsednik Kaj Šek se je z ?ero-plan m vrnil s severnega bojišča v Hankov, da bo osffsno vodil veliko ofenzivo proti južnim nasprotnikom. ker se je nevarnost za nacijo-naliste na severu znatno zmanjšala. NANKIN. Kitajska. 12. junija. — Oficijelna poročila javljajo, da je zaprosil maršal Feng Yu-hsiang za premirje, ker mu je zmanjkalo municije in živil. ŠANGH\J. Kitajska, 12. junija. Velike skupine komunistov so zasedle mesto T?yeh v provinci Hu-peh. NOV DOM ZA JAPONSKO POSLANIŠTVO WASHINGTON, D. C.. 12. junija. Japonska vlada bo postavila novo poslaniško poslopje na Massachusetts Ave in norveška vlada bo v kratkem pričela graditi nove urade za svoje poslaništvo. Tvrdka Delano & Aldrich iz New Yorka je dobila dovoljenje, da gradi japonsko poslaništvo. Stroški bodo znašali nekako štiristo tiso* uolarjev. Tudi norveško poslaništvo bo v kratkem zgrajeno. ŠEST POŠKODOVANIH PRI POŽARU V HONDURASli TEGUCIGALPA, Honduras. 11 junija. — Sest oseb je bilo resno poškodovanih pri požaru, ki je bil podtaknjen. Oblasti so aretirale par uslužbencev dveh prodajaln, ki sta bili uničeni. KRALJICA VDOVA JE ZADOVOLJNA Pravi, da je kralj energičen in da bo storil najboljše za romunski narod.—Druge izjave kraljice vdove. OBEhAMMERGAU. Nemčija. 12. junija. — Kraljica Marija je rekla danes nekemu poročevalcu: — Kljub spor m. ki so oostajali leta med Karolom in menoj in ki so dovedli do tega. da se je odrekel prestolu, ga ljubim. — Cenim ga kot energičnega človeka. — jr? nadaljevala. — ter vem. da bo storil najboljše za narod Blagostanje mojega naroda je vodilni vpliv mojih misli in v.sled tega pozdravljam proklamacijo Karola, ter se veselim preobratka. Poročevalec jo je vprašal, če ve kaj o načrtih kralja Karodla. — Ne, — je odgovorila. — Vsakdo ki pravi, da sem vedela za načrte Karola. laže. — Bile so par.ijonske igre, radi katerih sem zapustila Romunsko ter prišla v Oberammerg i u. — Kaj nameravate storiti sedaj? — Vrnila se bom čimpreje mogoče na Romunsko, — je odgovorila kraljica. — Tam bom zavzela ob strani svojega sina stališče, ki se spodobi materi-vdovi. Da obstajajo dobri odnošaji med menoj ter mojim sinom, je razvidno iz poročila, katero mi jc poslal včeraj, kmalu po objavljenju proklama-cije. — Ali mislite, da se bo kralj sprijaznil s svojo ženo? — Ne morem povedati, tega. Kot rečeno, sem bila popolnoma presenečena vsled dogodkov na Romunskem. Vse je bilo povsem novo in tuje izza mojega odpotov.-.nja in upam. da se kmalu sestanem s svojim sinom. VZTRAJNA R0MAR1CA Bosopeta j e napravila dolgo potovanje, da moli ob grobu svetega Petra in drugih mučeni-kov. RIM, Italija. 12. junija. — Ko je zahajalo solnce za sedmimi griči večnega masta, se Je približala bosopeta kmečka deklica. Marija De-metos, pred vrata Vatikanskega mesta in njeno lice je žarelo veselja. da je končala dolgo pot dveh tisoč milj, da pride v Rim iz svoje borne portugaLske va^i. Švicarjem pri vratih je zaupala, da je potovala v Rim. spala po poti v obcestnih krčmah ter prisila hrano pri revnih prebivalcih vasi. Zadnjo noč j*1 preživela na trgu. kajti Švicar je ni pustil naprej. Temnooka, robustna kmečka deklica se je podala na potovanje brez denarja ali potnih listov ter ni nikomur povedala, kam je namenjena. Danec pa je izrazila upanje, da jo bo papež Pij XI. sprejel. REKORDNI POLET JZ MONTREALA VALLEY STREAM. L. I.. 11. jun. Dale Jackson je poletel v monopla-nu iz Monetraia na Curtiss Airp rt v rekordnem času ene ure in 55 minut na razdaljo 350 milj. Aero-plan, ki si je lansko leto zaslužil naslov najhitrejšega trgovskega aeroplana, je bil oproščen vseh predpisov, kakorhitro je pristal, kajti d'ibil je dovoljenje, da sme poleteti preko redne zračne postaje v Albany. Jackscn Je S>i 1 pripravljen leteti vos čas zelo nizko, radi slabe vidljivosti. Njegova povprečna brzina je znašala nekako 100 milj na uro, čeprav lahko doseže aeroplan 227 milj na uro. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za nalaganje Vaših prihrankov in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovi j encev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo toraj denar doma, brez zamude £asa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 1000 S 9.33 i| Lir 100 .............. $ 5.75 $ 18.50 200 .............. S11.CO S 46.00 300 $16.80 S 91.00 j| " 500 $27.50 $181.00 « " 1000 ............... $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-y te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK B STARA, STANOVITNA DOMAČA BANKA 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. X. Telephone Barclay 0380 — 0381 rfPrlfflP™ T^ ftFrffirrnF^^^ifoTl ■SEuK^Elfi^^H^X^GB C Sj|®' . Sab' ^Ši&tiStš^M i BSL_ , H n gs ■ g ■ I nr AO AT A DAH A mpu I JLM J^JLlBL/J-/XX Ust 'slovenskih *delavcev v AmprilrŠL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Suadays and legal Holidays. 75,000 Readers. owned and Published by ILOTKNIC PUBLISHING COMTANX (A Oorponttoa) mat Mitni. ftliimi Louis Benedlk, Plaes of tMlinw of Um eorp&nUoe »Ad addresses of abovs officer«: W W. Wh Mm«. Btiifc •( MiakML. Now York CHy. N. Y. " <® L i l ft A K O D A " _ (V«Im of tfcs Pm»I>) I—nd t»ery Day Rxcept 6 on day« and Holiday* ti* csftt lato valja list a Amsrlkof Za New York ml celo leto _97.00 Id Caaado----------JIM Za pol leta---------------&JSQ Ca pol lata .........—..........JS JI Za inoaenstvo aa celo leto____J91.0Q dela in vdrl v odprta stanovanjeD U četrt leta____________^—$150! Za pol leta___________ _________J3 S0 Subscription Yearly $C.OO Tri »rake prtu sodisfem. _ lffi . "1! Pred senatom mar:bor%kega okr. sodišča so se zagovarjali trije mla-d:letni fanti, v.-i že prej kaznovani zaradi tatvine Prvi je prišel na obtožno klop Rudolf Fižolnik. star 24 let. rcdcrr iz GamUtza. v Avstri-ii. že 14-krat kaznovan. V Krčevi-ni pr Mariboru je navidezno iskal lcžbc pri odvedbi generala Kutjc-pova. Gra.ška policija je uvedla obširne poizvedbe za Skrivnostnim Kctirichom. Zanimivo bil dne 30. aprila ske policije v Mariboru aretiran Alfcnz Kettrirh. rojen leta 1905 v Pittsburgh. Pa. Ravno dan-^s dež :je in ni za ni- 1 • • -L livo pa je. da je i •-tamor Jtl- si bom pregnal čas t. 1. od maribor- i s skromnim dopisom. Dan za dnem poteka, in zaman pričakujemo obljub o blažen; pro-VV.irteircergu. trgovec iz Situlgarta sp^nteti. Resnična sta pregovora, ki ga zasledujejo zarad: raznih go- ki PrciVlta: Ako obljubil, ni še Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan lsvtemtt nedelj tn praznikov. tu osebnosti ss ne prlottajejo. Denar na] se blagovoli potUJati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tudi prejinj« blvalttčs naananl. da bttrej« najdemo naslovnika. -OLAS MAEOOA", 111 W. 19tb Street. Now Torl. h. *. t: Chelsea lilt tM INDIJA Simonova komisija jr študirala razmera v Indiji t« r izdala <• trli šttnJij;ih in raziskovanjih svoja |M,_ ro**ifa» S tvm poročilom pa ni zadovoljit« niti angleška vlatiiiki aii^i»»>kr vlade. Hoj ho tore j nafta I j« Tal in >i«*rr /. ver jo t»str>f%t jo k'»t rr je dos«-daj. Vslrdte^a je važno, la -»• iz\e, /a kak ne «*ilje s»- In-! dijei l>ore. 1 weš<*'anskilna« ijonali^ti no«"*ejo srvr«la ni<*rsar din kot narodno ne«>dviMj<»st, politi« n samo>tinij;a, radikalno xN'ijaHistieiia stranka, pa s tem seveda ni zadovoljna. Zanje nre pom* nja narodnost im> pihanje nie dnij;r<;a kot sredstvo za dns«**fjo kom-ne^n ril j*. I'raY dobro ve»io, da br«*z svo^nIc im' morejo uvesti sorijslnoga pihanja in v*lrfltrj;a |nwlpirajo naeijonaliste Imajo pa svoj lastni program, ki r «h| njihovih soh-rer popolnoma razlikuj*, || • ^ » j . -I 1 1 i o njimiv*m um« iiju j** nar*»4noel tam uslužbenemu Ivanu Kranjru suknjo srajce in vc" drugih reri 27 mara pa je že pojavil v Rušah, kier je m'zariu F.rh z v./a »kridel v; rizo. 31 mTcaBje bil že v KapU na K zja-ku k'cr je Vincfocu Rii»ter(u ti-k : a de1 -ke hlače in v»*e drugih predni»»toiv Obx>Jfm je bil na 14 e< v t«-žke jecc in pe4 l«y.-no iz-EiiV ca'j'nih pravic. Obupnla radi žHrnr bolezni. Sirch^jjlci :r» Golovcu tu na-Ji ljufij. Od tukaj'njc^a okrožnega sodišča je bil 22. maja poslan v zapore višjega deželnega sadišča v LjuUjani. kier je še sedaj, dočim rečena, di moram dati. Obljubiti in dati, je preveč. «Pcs?bno kar sc delavccv tiče). Teh dveh pregovorov. se tudi vsi plemenito d:žc in so akti zarudi nekih izpopolnitev | £€ 60:30 držaU- dokler delav- s.vo ne bo izpregledalo in reklo: Konte je va-^ih praznih obljub. Mi imamo može v svoji sredi, ki sc zmežni, da jih postavimo in izvolimo na kakršno s; r:odi me ^o. Šele 'takrat, lahko delavstvo pričakuje na izboljšanje svojega slabega položaja. Pa ie takrat bodo zapreke toliko fasa, dekler ne bc nadpoloviona večina v seh uradov zasedena oi delavstva. Zavoljo tega se mora delavstvo tako; dela poprijeti pri vsakih še tako malih uradih, da postav« notri mole iz svoje srede S takimi začetnimi koraki pri vs?h volitvah še pri tukajšnjem sodišču. Zadeva postaja zanimiva in javnost z zanimanjem pričakuje razpleta v vprašanju soudeležbe Kettricha pri ugrabitvi generala Kutjepova. Dolarski princ. Te rini je prispel v Lju-rllano ek-scentnčnl ameriški bogafaš, baje tovarnar in lastnik potrolejskih TI vrelccv. kros 60-lKni John Key. Sprembljal ga je njegov tajnik, s ka'erim :»ta sc nn tanila v hotelu Unionu. Bogataš je takoj po prihodu narc::l v restavraciji luksurcni bed s kavijarieui in šampanjcem SAKSER STATE BANK 82 COETLANDT STREET NEW YORK, N. Y. pyosltije vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeijek do 7. ure zvečer. Poslužujmo « vsi brez izjemr, le stare in stanovitne domače banke. najboljše znamke za o'- ^vf-t. Od delavskih rok ob- v roko 5 <' »t3k'»v. V brivnici .so pre-pla^eno gledali v nenavadnega go--ta afita se je priiazno poslovil, mene : "K.ir ni^ n^ dvomite, vse je v redu!" Govoril je seveda anglo-k;. a je bi! ni^d ostalimi čakajo- st-oji svet. od delavskih rok živi svet in cd delavskih rok bo obstal in na-orrdova' svet Pa kaj ima od tr'^a d?iavs'.vo? Ni"! Prav nič drugega. kot jorje in jako s'-' jf;itoi. Brat-krnridKr. I*a. Cenjeni urednik. Prosim, priobčite ta dopis v priljubljenem listu Glas Naroda. Ker se nisem oglasil, ko se je o-Klasila štorklja, se zdaj, ko sm< :meli pri druž ni Kovačič krst dn" 8. jumja. Bclra sta bili Mr Mi ; Trebeč iz Cleveland, Ohio. Navzočih nas je bilo kakih 36 < ^eo. Mizr; je itila polna jedil. Z<-i'o sta skrbeli Mrs. Gcspcsič in Mi«. Majers ; Godba je bila izvrstna. Ij:ra! je Mr ' Bezjak iz Rasentona. Pa Vsi .sme, se sukali in vrteli pozno v n Mu-solinija smo pa tako zrukali, da mu br kmalu odbila zadnia ura Se Petra Zgaga je manjkalo v naši re-dini. On bi kaj ve - poroča! Čestitamo in se iskreno zahvalju jemo Mr in Mrs. Kovačič. Poročevalec •mi c 'i ki je t lmr-il pri- j In vse to po svoji lastni Krivdi, ker >. ji je dal 10 dolarjev napit- j kako e v pomikanju živi? Mislim gre za paskušen samomor, zaradi nine. B^I^S ' i da ° vsem tcm ne vodo rAČ- ker česar s~ obvestili do',en j ko straž- Naslednji dan je najel avtotaksi kdor ne poskusi, tudi vedeti ne nico, ta pa reševalno posta'jo. O- B.. da ga odpelje v Linz. Šofer j? cil more. medlelo žensko, v kateri so spojna- takoj pripravljen ustreči in je po! Kako naj od takih ljudi pričali 33-letno kuharico S., zaposleno naročilu Američana poklical še to- kujemo, da bodo kaj storili za rie-pri neki družini na Resljevi cesti | variša O . nakar so se odpeljali pro- . lavstvo. ko jim ni popolnima nič 30. t naložili na reševalni avio in ti Dcnrtfalam. Me dp toma je pa ' znano delavsko življenje? Kljub te-jo odpeljali nemudoma v splošno moral B. avto ustaviti in je Aire- : mu pa se vedn . delavstvo daje svo-bolnic . Pri obupanki so našli li- i ričan korakal pred avtomobilom, je zaupanje takim ljudem in pri-stok. na katerem je napisala da gre : dočim je mora! B počasi voziti za čakuje od njih, izboljšanja svojega v sn.rt zaradi živčne bolezni, ki je njim. V Domžalah pa se je g. Key : siromašnega pt^ožaja. Dokler bo ne -nore več prenašati. V bolnici so ! odločil, da poseti neko gonilno, j delavsvo imelo zaupanje v te 1'udi. dali ne^rečmei takoj potrebne in- Zavil je s 'tajnikom, šoferjem ir. zaman pričakujemo izboljšanja se-jckcxje in ji izprali tudi žrlod^c t njegovim tovarišem O. v omenjeni daniega delavskega položaja. Ker dobivam vsak dan veliko pi-| sem od čitateijev Glasa Naroda, k ; me vprašujejo, ce bi se sedaj tuk-ij J delo dobil j, jim odgovarjam, da do-I be delo le tisti, ki so pripravljeni za | vsako težko delo prijet; in p.\ sre-i čo mora jo imeti. Plača seveda n: j velika. V splošnem bi pa zaenkrat ' n'komur ne svetoval sem hoditi za delom. Pozdrav! Frank Špolar. Ker pa je pričel 5trup že prehudo 1 lokal in naročil v sem" go io pijačo delovati, je prav malo verjetno, da in jedačo. Krčma r je moral nebo ostala pri življenju. prestano nositi na mizo. Gostje se- ! veda n:~o mogli v.^ega pojesti in ^iJotutrtM'^a zna« aj;«. Nanxiiia iMf*»i.ski . t" dnt poro-ali. rt* je :>ris!a -led. da se je rd-n r** enih. ki so Šoferia ti >e po dveh dneh vrnila domov, ba sijajno nagrajena Ako hoče delavstvo preprečiti vedno nara=čujoči slabi delavski položaj, mora spregledati, da se od nmih obljub ne more živeti, ampak da so na vsako izpraznjeno OSTANKI INDIJANSKE KULTURE Po nalogu brazilske vlade je bila nedavno poslana raziskovalska odprava v pokrajino Ceara, da preišče votlino Ubiraharo. Poročila odprave so naravnost presenet-| ljiva. Izkazalo se je. da ne gre zi votlino, marveč za ogromno sveti- m^sto por'avi meže iz sveje sredo. šce. zidano nenavadno spretno ob m fsatiui i«' ^ zalit*-- dkwM ^o vi-jili «il iti tuj« |ytivU«lf, k* r ovira nj» u uvoj. \ar«»«li, ki titlifs »►••Herti*1 »•ivili/a^-ii**. t**kntYi radtijth tri^tiilih U-tiii |n»\/.|h |! {totoM rffoitrij*^ Tak prevrat m< ra priti tihli \ ?iniiji. «*#• Ihn"*«- uvr-*titi ui«h1 rivilr/iraiK' nar*xi«'. v 0«-»"icu N*-ki Iv trhr |e prnavtl od ek.-centričnega Americana, ki ie Alionra K^tnrha iz Ptmtrarta Je nr:nn! ,*aatx^e d igove m po-sledu izr;n»l Pohc: a je itvrsi!.-« preiskavo m na>la aktovk >. k' > Kf meh v h^elu posabiL V mej n"»-šia »r lv tin in po;l^vil-( Marr Redenšek. Somerset^ Colo » katerem pran Kett- 162. $2 00 prieri z enakimi salami tudi v Avstriji. 7.\ IK)M SI Krili V LJI BLJAXI. ri h. da >e si» živl?en'a in da pojile t»wl«TilJno v smrt. ker ga n<>-prr-^no ra«iedu1ejo zaradi soude- Kiniie v m-nt 4«}|»»r<»Hi m* ua ^iktanjc. V^Ntrp itAnxlik^tiK) f;iKanjf rt»v«Hurij«»tiar»ie^a i.ruM-aja in nj«naio^a j*« ustanoviti novo Indijo na razvalinah i^tart*. Stole zastavila Na poJu ijo je prišel upokojeni telrsničar Ivan Baraga, prinesel s arboj mv» a tremi masnlškiimi arto-laani In t»rlpovemo po-lali aa pristojno mest >. Crrdništvo. kn'eri ,vrodo v rr-mici gledali in delovali za izboljšanje delavskega položaja. S tem kerakom si bo mirnim p >-trm delav-tvo i^bolj«>a!o vol ziv-t Ijenj^ki obstoj. Nai bc d volj za da«cs :n ne nr -slite. da sem boljsevik aH komunist, an^pak de-avec. ki si z rokami slti-' žim svoj vsakdanji kruh. Z a* o bom še kaj napisal v prid m korist delavstvu, j S pozdravom Ivan Varoga. prisiljen postopač. r DOMOVINA z OSME" ' IH K v g I ii —: priredi :— PIKNl v gozdu za Revnim Hudičem v nedeljo popoldne dne 15. junija PETJE GODBA Za grlo in želodec bo vsega dovolj. Vstopnina prostovoljna uporabi pripravnih prirodnih j tvordb. Velestavba je delo naroda Tupirov. ki so cb času odkritji j Brazilije živeli na obrežju. Svetine ie 1000 metrov dolgo. 300 metrov široko in 100 metrov visoko. Pred vhodom v poslopje lez. ploščat kamen, k: daje zvonek glas ako se nanj udari s kladivom. O-gromna stavba je nedvomno eden izmed največjih in najmogočnejših spominov iz dobre stare indijanske kulture. Odprava še ni izdal podrobnejšega opisa čudovite stavbe. O rednem štedenju. Redno štedenje je najboljše zavarovanje proti posledicam slabih delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka štedl.i, so polagoma stvorili sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimaj« dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato bi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo štedi-ti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da gz. vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po 4'/*% na leto, pričenši z vsakim mescem. To je najboljše obrestovanje, ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranilne vloge. Vlagatelji izven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tudi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH ter iste j ameriških dolarjih vpisujemo v v lot ne v polni vrednosti v knjižice. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. 7. Peter Zgaga u>-v - " ' ■ '-v b i t ms ■ 4 PISMO ' treh trdnih vm pa že govorila laško ko' sam bcggauar-vari Mu oi)-ii. Poljubu .«e pravi po laško "bači". nbjemu se pravi "kara nuji, ankora. ank^ra" in znam tudi še več drugih takih reči. To je bilo seveda samo v začetku, zdaj ti pa moram povedati, kako i me je porkež namazal. ! N^kepa večera je rekel, da nima | čenča z?, carfare. Jc rekol, da ima samo dva taka po dvajset dolarjev. Jaz pa tudi nisem imela drugega ket enega za deset. — Oh, deset dolarjev co pa ž j kenduktor sčenčal — je rekel in je še! k"t da bi se mu kam mudilo. Kc sva se drugi dan sestala in nekoliko po parku špancirala in sem denar v misel vzela, je pričel kar cincati ter govoriti, da sedanja pro-speriteta ni nič kaj prida prosperi-teta in da je vsega tega kriva visoka politika, ker ljudem živeti ne da. — Ja. prejšnja leta je bilo dosti ' boljše, takrat je denar nekaj zale-! sel. — je rekel. — dandanes pa de- 1 nar nič več ne zaleže. Dandanes de-! nar sčenčaš. pa ga ni. Jaz sem ga ' včeraij scencal. pa ga ni. Mrni je koj začela cela zadeva nekako neprijetno v nos zavdajati, ozi-i roma :.mrdeti, zato sem mu kar naravno U rekla-! Saj imaš drva p » dvaj.-et. ali 1 ne? Takrat so ga pa kar sol/«" oblile. In začel mi je prepovedovati, da | je dobil zjutraj pismo od n^ke stare tete. ki živi v nekem jako mrzlem kraju in teta mu je pisala da imA putiko v rrkah in negah in da bi mu bila do smrti hvaležna, če bi ji poslal toliko denarja, da bi lahko kupila par copat. Ker pa ne vem. kait^na je današnja valuta v tistem kraju. je rek^l, — in ker se mi teta strašno smili, ker mora zdaj sredi poletja prezebati, sem ji kar oba cvanogar-ja poslal kn ji naročil, naj moli za najino ljuDezen. Lju-De-zen! Kadar pa to besedo slišim se mi malo v glavi zvrti. Tudi tisti večer se mi je zvrtelo in sicer tako. da sem mu kar cvanci-gar dala za cariare. — Kaj pa. če ga na kari ne boš mogel sčenčati? sem ga vprašala — Oh. bom pa taksi vzel. — Je odvrnil. Zdaj .se pa že vozi. mrha. skorotri tedne, in ga od tistega večera ni bilo nič več nit na vrata niti v park. Od onega dne se ničkaj dobro ne počutim. Kar glava me boli, nobena jed ml ne diši. le solato še jem. seveda, če je prav močno okisana. Sama ne vem. kaj naj počnem in zate te vprašam, preljubi moj Zgaga, za tvoje strokevnjaško mnenje: ali me je zares namazal, ali se ml samo zdi, da me je? Te pozdravlja Tvoja Dolores. P. S. — Zakaj pa nič v vas ne prideš, Zgaga? "Glas Naroda" g Kgl -Mr « ^^ W^M m J' • € lz Jugoslavije. Dopisi. »t * OSEMDESETLETNICA ŠKOFA DR. A. B. JECL1ČA Neoziraje se na vreme Mj^B^^frB I | ELEKTRIČNA REFRIGERACIJA ■gPpRlgF ohranja vašo hrano pred pokvarjenjem W ROi'IXKKI VALOVI.' Mrzl<> sapma >pn*-niinjaRaruni naraščajo, k^r se mleko skisa ter se mesu in soeivje pokvari f Taki]i skrbi nimate. <**e si na- jalo v >teni — pa takoj za«"*ne ha vite ELEKTRIČNI RE- obratovati tako zanesljivo FRIUERATOK. Neoziraje -e kot vas elektrir-ni tok. na zunanjo tenq,eratnro, je y ELEKTRIČNO REFRI- notranjost električnega re- , t . ,T ... , ... •* , , „ - . «iERA( LJO zamorete imeti 1 iiyreratorja nirzietsa kot ->o ... , . . j ? * II* • i različne stopinje mraza za stoi>nn. ,j«mIi se vam ne Imhi«> , r ,J , , . , , • posebne potrebe, k«»t napru skvanle pred upora kalil * . . ' 1 , , mer za hitro zanirznenie b cesti in spada med najlepše v vasi. Premožni atarši so dali nadarjenega sina v ljubljan-ke šele in po dovršeni sginmaziji je bila utešena resebno mateilria želja: sin Anton je vstopil v b:)go "lovje. Kot mlad duhovnik je nato študiral še v Av-guštineju na Dunaju ter obiskoval tudi ra^na vseučilišča v Nemčiji, naposled pa je dalje časa ^val v Himu odkcier je vrni! kot doktor bogoslovja. P povrattcu v Ljubljano mu je poverjeno pod-ravna telj-tvc scn-.rtriš^a. V tej službi mu je bilo c mogočen o da se je še naprej bavil s -tudiiem ter se začrl pridno udejftvavati kot poučni in bc^zslcvni pisatelj. Da bo dr Jc^lica vodila njegova p *. v crkveni hierarhiji še vis ko. it »pokazal' že 1. 18R2 njegovo ime-I nt vanje za kanonika v Sarajevu, j Cchn 16 lc! je prt/ vel pri vrhbo-j.-in-k1 škuliji. Spomladi leta 1898. ! ko je bila knezoškofij-ka slolica v Ljubljani izpraznjena, je nap:sled : bilo ustreženo splošni želji Sloven-| cev po narednem škofu: Air-on Bo-j naventura Jeglič je 'bil postavljen : za naslednika Missije. Veličasten j sprejem mu je bil od vseh slojev i prebivalstva, ne glede na politično in kukurno usmerjenost, prirejen cb njegevem prihodu v L J ubij an t i in slovenska javnost je z največjim ! zadoščenjem sprejela njegovo ob-j ljubo popolne nepristrano i. Za-. kaj sc se razmere kmalu nato sprevrgle, o tem naj razpravlja poli-1 tični zgodovinar. Vsekakor je to ■ pomenilo bridko razočaranje za I premnoge, ki sc želeli in upali, da | bi dobili -v prvem narodnem škofu ! res vsenaroonega cerkvenega kne- SEZNAM ARANfclRANlll RON CERTOV. KRVAVA DRAMA V MARIBORU !5. junija: Ely Minn. 22. junija: Dritutli. Minn. 30. avgusta: Girarcl. Ohio. 21. septembra: Cleveland. O.. SND 12. oktobra: Cleveland. O.-Ncw-burg. Naslov: 29. maja ob 9.45 dopoldne je bila j fronto. Leta 1921 je stopil v mari-obveščena stražnica na Koroški ce- i i;cr>ko kurilnico državnih železnic sti v Mariboru, da se je v hiši Ko- in je leta 1924 postal str:jevcdja. reška cesta K. 99 zgodilo nekaj hu- Že leta 1921 se je spoznal z upo-dega in da je nekdo obstreljen. Po- kojenim gene.^lom Stramlitzom, ki licijski stražnik Bandelj jc je v je imel hišo na Kcrcški cesti 99 in .vpremstxu vodje rešilne postaje z njegovo gespedinjo Antonijo Roje. Jahna takoj podal na mesto dogod- S to se je Valeskini poročil in ka. Na dvorišču omenjene hiše je tej priliki je bila narejena kupna bilo abranih vse polno razburjenih pogodba, po kateri je generalova ljudi, med njimi delavec Franc hiša postala last Valeskinija. ta pa beri, ki je izročil stražniku pište- je s posebno ženitveno pogodbo zalo sistema "Frommer", češ, da jc v pisal polovico posestva na svoje že-isti hiši stanujoči strojevodja Ivan no. Že leta 1924 pa je prva žena u-Valeskim malo prej z njo streljal mrla in Valeskini se je leta 1926 na upokojenega avstrijskega gene- poročil s sedanjo drugo ženo Hele-rala Emila Stramlitza. no. rojeno Verglez. General je bil proti tej ženitvi in zato so bili od tega časa prepiri med njima na dnevnem redu. General je trdil, da je za prvo ženitev sklenjena pegod-ba sedaj neveljavna in da je hiša zopet njegova, Valeskini pa je vztrajal na svoji lastni pravici. Prepiri so bili vedno pogostejši in že pred več kot tremi leti je izbruhnila tudi pravda, ki se je vlekla vse do zadnjega časa. Govori se, da je višje deželno sodišče v Ljubljani prav te dni razsodilo v prilog generala. Svctozar R. Banovec, 442 National Ave., Milwaukee. Wis. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Ko je stražnik z zastopnikom rešilne postaje stopil v g^nenJovo kuhinjo je našel ležečega v mlaki krvi 77-letnega generala Stramlitza. ki pa je bil še pri zavesti, da-si je dobil štri strele, v glavo blizu desnega ušesa, v desno stran tre-si je dobil štiri strele, v glavo blizu srca. Stramlitz je izpovedal, da je prišel Valeskini k njemu v kuhinjo in ga vprašal, če mu je hišo izplačal. Ko mu je Stramlitz odgovoril, da ne, je Valeskini začel streljati n&nj. Ko je že ležal .na tleh in je videl, da Vaieskini Je vedno Valeskini je opoldne pri zasliša-meri nanj, ga je prosil, naj ga pu- nju izpovedal, da je hišo od gene-sti vsaj v miru umreti. Valeskini je rala Stramlitza dejansko kupil in hotel kljub temu še streljati, pa mu izplačal 250.00 Din. Zadnje ča-mu je odpovedala težka vojaška pi- se se je zgrnila nanj vsa nesreča, stola. V tem so prihiteli ljudje, ki ZJblaznela mu je žena, a bolnica je 9 zaradi streljanja spočetka niso ni hotela sprejeti. Zapeljal jo je k upali bUsu in je končno delavec njenemu bratu v Krčevlno, potem Riberl Valeskiniju odvzel orožje. pa je spet šel po njo, ker se mu je Valeskini je nato mirno odšel iz zdela mirnejša, ter jo vzel zopet k kuhinje na dvoriiče in tam tolažil sebi. Ponoči se je njeno stanje po-svojo ženo Heleno ki je zblaznela, slabšalo. Zjutraj jo je naležil na kakor poročajo pred nekaj dnevi, voz in s priporočilom dr. Matka pe-v mariborski stolnici. Stražnik je ljal v bolnico, kjer je pa zopet niso Valeskinija aretiral in odvedel naj- sprejeli, amak so jo vtaknili v pripre- na policijsko stražnico, nato silni jopič, ker je divjala. Tako jo pa na p^hcijski komisarijat in po; je znpet pripeljal domov. Okrog 9. zaslišanju v policijske zapore. Va- dopoldne se mu je izmuznila iz so-leskini bo fotografiran in nato od- j be r vežo. del je ponjo in jo z ve-dan sodišču. Ranjerega generala so { likim naporom spravil nazaj v so-x rešilnim avtomobilom prepeljali bo. Medtem je odprl general svoja v bolnico, kjer pa je popoldne ob kuhinjska vrata in nemško zakri-pol 15. podlegel poškodbam. ; čal naj spravi ženo v Ljubljano češ. Ozadje krvavega dogodka sq dol- ! da ga dela nervoznega. Vse to v goletni prepiri in pravda med ge- zvezi s prejšnjima dogodki, ga je neralom in Valeskini jem ter nje- silno razburilo. Hotel je generala govo sedanjo ženo. Valeskini se je prestrašiti, da bi napravil konec rodil v Mariboru leta 1897. dovršil; njegovemu izzivanju, in zato stre-tu ljudsko šolo ter se izučil kijučav- i ljal proti kuhinjskim vratom, ne da inčaretva. Pred vojno je bil zapo- I bi Imel namen umoriti ga. Ljudje. alar v anenalu v Pulju in je prišel ki poznajo Valeskinija, ga slikajo na galttko fronto ter pozneje ▼ ru- . kot mirnega In delarvnega človeka, sko ujetništvo, kjer je ostal do leta ki ne pije in ne kadi. Zato jih je 191». Takrat se je vrnil to se je na- današnja tragedija tem bolj osup-to prostovoljno javil na koroško nila. V bližini Smirne je počivalo o-poldne kakšnih trideset žensk, delavk na opijskih polj'h, v senci starega stolpa iz rimske dobe. Nenadoma se je stolp zvrnil in pokopa! ženske pod sabo. Izpod razvalin so potegnili 13 mrtvih žensk in 8 težko ranjenih. Druge so lažje ranjene. jll Mi Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1931, naj nam pošlje $ l in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigama 'Glas Naroda* j — Ta pa lepa! Prvič me vidite. pa k..čite nad menoj, bfakor da bi bil vaš rodni brat. Vrag naj vas razume! Drugič ^pet sem slišala, kako -e neka miada dama hvalila svojega moža in dejala: — Štiri leta sva že poročena, pa je še vedno tako mil, vljuden in prijazen, kakor da bi bil tujec. Poslušalci se niso prav nič čudili tej nenavadni pohvali. Tudi jaz se ii ne čudim. PAGANSKO BOGOČASTJE V BOLGARIJI Povodom zagonetnega umora žene polkovnika Lulceva jc policija doznala tudi podrobnosti nove vere. ki ji je pripadla dvojica Lulcev. Gre za neko ,pogansko cerkev, ki jo je ustanovil doktor Danov in sc po njem verniki tudi imenujejo danovisti. Vera jc nekakšno oživ-ljenje starega oboževarlja solnca in so nje temelji vzeti iz Mitrcvcga ; bogočastja, k: so ga rimski vojaki prinesli iz Irana ter razširili po vsem rimskem cesarstvu. Danovisti časte solnce in obhaja?o svojo službo božjo ob solnčnem vzhodu V morlanem oziru je vera zelo stro- i ga ter zahteva od svojih pristašev brezpogojno čistost in poštenost v I vsakem oziru. Celo zakonski možje smejo samo ob določenih časih izvrševati svoje zakonske dolžnosti. * Danovisti imajo v okolici Sofije' svoje solnčno svetišče, okolj njega i pa je cela naselbina lesenih hiš, kjer bivajo pravoverni. Verniki nove cerkve so iz vseh družabnih razredov, od kmeta in delavca, do intelektualca visoke uradniške stopnje. Oblast sluti, da je umor Lulceve v zvezz. z novo versko ločino ter je zaprla polkovnika Lulceva ter tri njegove prijateljice in i 1 sovernice, vendar umor doslej še i ni razjasnjen. -—-- MODRI SALAM0N — POLICIJSKI SODNIK Pred policijskega sodnika v Londonu je stražnik privedel zakonsko dvojico in ovadil ženo. da je na u-iici in pred očmi vse javnosti kru-i to ozmerjala moža. Huda soproga ! se je izgovarjala, da je od nje mož prava pošast, ki ne zasluži dobre besede Možiček je krotko vse pritrdil in videlo se mu je, da fci najraje ostal v policijskem zaporu, samo da bi imel mir pred ljubez-, njivo ženo. Sodnik ji je tudi pri-I trdil, češ da s takim možem ni mo-, mogoče živeti, da že sam pogled nanj spra/lja človeka v besnost. Žena se je ozrla na krotkega moža in ga zopet začela zmerjati z oslom, s hudičem in s slamoglavcem. Sodnik Je počakal, da je končala. nato pa je vstal in razglasil sodbo. Žena je dobila 24 ur zapora z utemeljitvijo, da se ji je pred sodiščem sijajno posrečil dokaz, da *e ona kriva večnih škandalov. MODERNI DIOGENES Km*:* 'KSKmurft^-"«* ibh JMii.mi l'' ■lUifciimr in n ■^iri^^iiTffimtiili::?'' 'HH.wiiKiBtilwf rn.1 jmh mi h —i nrm- m. a*,.;.: «r a t—um • t* '•"■f^rim-i"1-''"-*--i tt n mum ff 1 Mali Oglasi | imajo velik uspeh j [i 411 j * * i • |i| * * *■ * E-» * _ ........ .... ... ___________...__ ^ Brez oeliča v žepu je prišel neki mladenič v Kodanj. da bi dobil službo in se vsaj skromno preživljal V Kod an ju pa ni mogel dobiti ne sluite. ne stanovanja. Končno se- je naselil blizu nekega skladišča v velikem sodu. kakor grški filozof Diogenes. Ljudje so hodili gledat modernega Diogena, ti ^e je razlikoval od staroveškega s tem. da je sklenil izkoristiti ugodno priliko. Stene svojega "stanovanja** je oddajal preti primerni odškodnini v reklamne svrhe. Kmalu je bil ves sod modernega Diogena pokrit z reklamnimi lepaki in objavami. Reklamna pisarna podjetnega fanta }e imela toliko posla, da sod kmalu ni več zadostoval Premeteni Diogenes si je pomagal iz zadrsge na ta način, da je stare plekate prslepljal z novimi prej. predno je potekel določeni rok. Ta praksa je pa privedla Diogena pred sodišče to obsojen je bil Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN li V jeziku domačih se temu pra-i * obodriti bolnega sorodnika". Imeti znanje z domačini je jako žalostno in razdraiijivo. Tuji je t vami prijazno pogovore in sodite da jih vaš prihod do ekstaze naravnost veseli. Ker vam ni treba vedeti, koliko so stari, so njihova lica vselej na-pudrana in pomlajena, pogovori veseli, kretnje živahne in bodre. Ktr pa vam tudi ni treba vedeti, koliko imajo denarja, vas bodo vedno varali s tem, da vas bodo kr-mi^ ?zključno le z dobrimi in o-kusnimi rečmi. Iz istega vzroka vas posade vedno v najlepšo sobo, z najelegantnej£ttn pohištvom, kolikor ga premorejo; spalnico z raztrganimi zavesami in s stolom namesto umivalnika vam seveda nr pokažejo, pa če jih še tako prosite Za vas posebej postavijo na mizo novo čašo in čaj ni k. pa ne onega z odbitim ročem. Tudi prt vam dajo čist in pogovarjati se prično o tem. kar posebno radi slišite — o kakem vašem talentu: če tega ni, o vašem novem klobuku; če tudi te«a ni, potem pa o vašem dobrem značaju. Pri domačih ne srečate ničesar podobnega. Kf-r vam je njihova starost že znana, so v^i držijo kislo in obupano. Eh. starost ni radost! Že trei-ji dan me boli glava. Potem se spomnijo, koliko let > že pretekio. odkar ste končali gimnazijo. Glej no. tako hitro teče čaj. Sodiš, da je bilo pravkar, pa bo kmalu trideset let. Kt itak že veste, koliko imajo denarja in vas zastran tega ne morejo več ogoljufati, vam nudiio čaj z včerajšnjim sladkor cm in prično govoriti o ceni govedine, o starem strežaju in o tem. du je v starem stanovanju pihalo s poda, v novem pa s *tropa. ter da je slednji zato na mesec deset rubljev dražji. Tuji so v občevanju z vami polni naisvetlejših prognoz. Vsa vaša dela in vsi vaši načrti vam bodo gotovo sijajno uspeli. Pa ne samo to! Kaj bi vi še vse lahko dosegli s svojim umom. vztrajnostjo in podjetnostjo! Domači pa vas, narobe, že v naprej objokujejo, neverno majejo z glavo m godrnjajo. Zavoljo vas jih zmerom obhajajo kake zle slutnje. Ker poenajo vašo brezbrižnost, ne rodnost in neznanje ravnanja z ljudmi, vam poleg tega še lahko dokaiejo. da je dvakrat dve štiri, da vas čakajo velike neprijetnosti In zelo žalostne posledice, če si pravočasno ne premislite in si neumnega načrta ne ixbijete iz glave. Zavest, da w> t »ti prijetnejši od domačih, vedno bolj pronica v ma.->e in ze dvakrat sem se imela priliko prepričati o tem. Nekoč -v vagonu neki sitn» gospod zakričal na,d svoj m; sosedom: — Zakaj ste se tako zlekniU po klopi? Mar n e veste.-da bi kdo drug tudi rad sedel? Če nimate toliko olike, pojdite v živinski vagon, ne pa v potniškega! Zapomnite si to! Sosed pa mu odgovori: Vse ljutft delimo glede na to. v kakwilh odnosanh so z nami. nw "domače" in "tuje". Domači. ~ to so tisti, o katerih rScbio vemo, koliko so stari in koll-| ko imajo denarja. Premoženje m leta tujih pa nam ostanejo na veke prikrito. Če se nam ta tajnost iz kateregakoli vzroka odkrije, tedaj se tuji mahoma spremene v domače, kar nam je jako nepr-jetno, kajti domači smatrajo za svoje dolžnost, da človeka venomer z bridko resnico toodejo v oči. medtem ko moraj tuji o takih rečen delikatno molčati. Čim več ima človek domačih, tem več grenkih resnic ve o sebi in tem težje mu Je živeti na svetu. Srečate, na primer, na ulici tujega človeka Prijazno se vam bo nasmehnil in dejal. Kako ste pa vendar danes lepi! Čr pa čez tri minute (kaj se ne-1 ki v tako kratkem času more r.a človeku sprrmenitn prislopi k vam j domač človek, vas bo pogledal m1 prezirljivo dejal: Nekam zatekel nos imaš! Ali si morda nahodna? Ce ste bolni, potem vas čakata od strani tujih samo rado»t in zado-voljstvo izraz sočutja, cvetlice.1 bonboni Sorodnik pa vas bo prej priče! spraševali, kje in kdaj ste se prehladili, kakor da je to na j važne isa .^tvar. Ko bosta po nje- 1 govern mnenju krat in čas določe- ' na. va* bo pričel karati, zakaj ste se prehladili vprav tam in vprav takrat. Kako si mogla vendar ti br«": | galoš k teti MaSP To je naravnost, grozno — taka brezbrižnost v tvojih letih? Poleg trga sc tuji vedno delajo, kakor da bi bili zaradi vase bolezni v vel>kih »krtoeh m kakor da bi bila ta bolezen zelo resna. MoJ Bog. saj v vendar kaši jate! To je strašno! Prav gotovo i-mate phučnico Za bozio voljo, pokličite takoj adravnika! Tako «£ človek ne -m« šaliti! Dobro vem, da vso noč ne bom spal od samin skrbi. Vse to vam je silno prijetno l-i1 poleg tega bolniku vedno uga|a. če njegovo bedasto influenco s 37 sta- i pinjami poveličujejo kot pljučnico.' Domači se vedejo popolnoma i drugače Glejte ga no! Kar v posteljo | se je ta valil Zarad* take malenko- * sti' Da ga le ni sram* Presneto je! občutljiv Nr bodi vendar tako , mehak' — Lepa malenkost, če ima člo- j v '"K 3H M.ipin; vrooirie, atokalc j vi in preštejete celo stopnjo. Kaj bi to! — >e vam roga sorodnik - Ljudje še s tifusom hod j Jo okrog, ta se pa zevoljo 38 stopinj pripravlja kar na smrt. Stra I šno! Poi««n se fco lc dolgo norčeval z { vas in pripovedoval razne zabavne zgodbe o tem. kako ste rčasi prav tako trimo zaptraU oči, dve uri pozne »e pa obdelavali pečeno puro. Take in slifne zgodbe vas spravijo v tako Jezo. da vam temperatura zares poskoči do tiste stopinje. do katere ste se prej zlaga- j KRATKA DNEVNA ZGODBA *ltll I I I O B I* NEW YORK, FRIDAY, JUNE 13. 193« LAKQE8T ILOTBH DAILY C. POGREŠANI DOKUMENT RUSKA POLARNA ODPRAVA Vkratkem bo odpotoval v polarne ŠPANSKE JAME Skupina francoskih in španskih ROMAN IZ ŽIVLJENJA. USPESNA TRGOVSKA REKLAMA Zrn Glas Naroda priredil G. P. 14 < Nadaljevanje Mugote pa g* je hotel videt: le od daleč? Ne. že včeraj je hotel puri- ______ _____ ___ titruu na rvoricek ter prt s.t: vstopa ter bo zagotovo zopet prišel. Če pa! ke" so že lani preiskovale severo-i je kraje ruski ledolomte "Sedov", ki znanstvenikov raziskuje sedaj po popelje raziskovalno odpravo pod nekdanjem jamskem človeku po- t™™-,.; ♦«*= , - , , i , , . K t Trgovci tožijo splosno o slabin vodstvom profesorjev Srnica, Sa- slikana bivališča na Soanskem. —1 ^^ . ^ " , časih, vendar se temu ah onemu mojiovica in Vizeja. Odprava bo Med temi je posebno znana lama' nn.roAI , . „ . . , , . , , „ , i " posreči, da si napo.ni blaga ne, ako ooiskala Severno deze.o « doslej:, Altamira, ki so ji nadeli priimek :,„.,. .. . , ,. . . , • „., , znajde kako originalao domislico. D-:'Ze'a Nikolaja II.» i n deželo. Sikstinska kapela prazgodovinski , , Neka milanska veletrgovina ie ne-Franc Jožefa. so jo sovieti umetnosti. Njene slikarije je slu- H,„__ ^ , . ,, . . , . , _ , . ■ . t davno praznovala desetletnico svc- nektiral. pred nekoliko let. Odpra- čajno odkrila deset.etna hčerka I , ,. . -..... , jega obstoja in je pri tei nriliki ve na iedo.omcih "S?dov in *L:d-, profesorja Sautuola. Dolgočasila se,^„, -- . . , , . , , , . oojavi.a. da bo eno uro v dnevu I je v kotu, ko je nje o?e iskal kosu, . . , , . i . | jubileja prodajala b.ago zastonj. zapadne dele tega otočja, letos p? in črepinj. Nenadoma je zagledu- . . . __. . .. .....IJUUl » (JI tfua Ctllll lil LTJ&UUl.l Č-J tem. da bo izmen ala os obje po- stene s presenetljivo živahnimi . . . , ,, , , i .... , ^ ' „ skoro ponvico zaloge. Vsak kupec >taje na "Samotnem otoku' Fran- prizori iz ledene dobe. V drugi ja- , ... „ 1 ' HrvKil nr»nn t nitin^nA bo * >pet prtsel ter urvedei, da )e ajegwv stari oče umrl? Alenka ta m.< u vedaj ca. a da b. razmisli ala o tem Henrik se jej bo odprava razen proučevanja de-j la na stropu komaj razločno sliko vrnil in /a u;.m .>o -e gnetli ostali služabniki skozi vrata. j žele organizirala tudi gospodarske lovca, ki se je branil napadajočegu A le r: ka m our. aLi .ze ter pršila služabnike, naj ocudejo ven. izkoriščanje. Uvedla bo lov na tule- jamskega medveda. Zaklicala je od cut m- i mu . m; . o nega I nje in na polarne lisice. Posebno presenečenja in šele zdaj je pro- i.< Hi-n: ♦ me l o.-1 a4: pr. v» cm «<>«p dar :u [zanimivo nalogo pa ima odprava v j fesor ugotovil, da so pokrite vse Ko je priiei zdravnik. Je ugotovil srčno kap. Ah je bil gospod Bernt zelo razburjen1 — je vprašal. 9 An iiv.i n. vt it ..i iuj naj odgovori Kl'ub temu pa je rekla pre-j ca Jožefa dežele, k: je že od 1- 1916 j mi blizu Castilla so se na steni o-vldno: neprestano v polarni puščavi in ti hranili odtisi številnih dlani. Stro- L- • ii j • ** e p "v ::1 z men j o >vo>i mrtvi hčerki. To ga* ljudje — ako so še pri življenju kovnjaki mislijo, da so nadomeš- e <*'i\i. n.► 74 ..i ta/burl.' k.i t; potem -e je cut.l zelo prepaalim ter je ne vedo ničesar o velikanskih iz-hotrl p čivati premembah na svetu po vojni 'n Zdravnik e prikimal. državnih prevrat.h. ■ Sedov'' bo V rv«Kovi r«.-r.; .-e do. ::kxat pr peti, da odneha srce, posebno odplul začetkom julija in bo za-če je imel • b podat zaprl s>voje trudne oči. Ko je premagala prvo bolest, se je dogovorila z zdravnikom, in Henrikom, da morata !»cda} poiežiti mrtvega na p< vteijo ter pripraviti vse potrebno. Pred v. t m ie r'a mi povedala, — je godrnjala služ^onica. Petem jima spor čite obema, kakorhitro bosta doma, naj takoj telefonirata v vilo Berndt. — Bom. Ne sinete pozabiti, da »e zelo nujno. Jaz bi na vsak način rada govorila z gospodo. Dobro Bom že naročila, ko bosta prišla d.mo-v. Alenka je globoko vzd.hnila. Čakala pa je zaman do polnoči, ne da bi kdo poevonil Morala je domnevati, da sta brat in sestra zopet odšla ln da se ni.s*a, k t pogosto, vrnila pred ranim jutrom. Izmučena in izbita ood vseh teh naporov Je šla spat. Toliko stvari .'e prišlo nadmo v kratkem času. in sedaj je morala popraviti tudi črno cbleko da jo bo nosila zn3k žalovanja. Ko je v .-vala naslednjega dne. je takoj telefonirala pri bratu in sestri Z pet se Je oglasila čemerna služabnica. Alenka jo je takoj vpra-šala: ^M H H E . Ali m-te naročili gospodi, kar sem vam naročila? Ne n.sem mogla Čakala >em zaman do ene ure. Nista pa prišla domov Nato sem sla spat. človek ne more čuti vso noč. — In danes zjutraj? je vprašala Alenka, vsa nestrpna — Zdaj še spita. Zbudite a takoj Moram govoriti ž njima. Pokličite gospoda Kurta ali pa gospodično Leno k telefonu! — Ne moxem!— se je glasilo nazaj. Kaj naj pumenja to? Storite, kar vam pravim! — ie rekla Alenka jezno. Ne laz. ki/ p dn na. Če bi motila gostpodo v spanju, bi dobila takoj s copato po glavi To vem iz lastnih izkušenj! Putem jima recite v.>aj, da jima moram sporočiti nekaj skrajno važnega! Tako fctrašn) važno ne bo. Povedala jima bom. ko bosta vstala. Nato je čemerna žen-ka zopet prekinila poeovor. Alenka ni vedela, kaj naj stori. Prepričana je uila. da tx sxa brat in sestra dolžila njo. da ni ze včeraj zvečer naznanila smrti strica. Ona pa ni mogla izprememti položaj. Ni imela časa. da bi sama odšla ter tu zbudila Razvtnteta pa sta naročila služabnici, da ji, ne sme motiti pod nobenim pogojem in seda* morata sama noo dve barvi: črno in rdečo. DRAGI P01NCAREJEV ROKOPIS V medzavezniškem krožku v Parizu so nedavno priredili javno prodajo rokopisov slavnih sodobnikov v dobrodelne svrhe. Med drugimi je bil prodan tudi Poin-carejev koncept za govor pri Fo-chovem pogrebu. Prinesel je 25 tisoč frankov, kar je gotovo naj-i višja cena za rokopis sodobnika, 1 še nima častitljive zgodovinske patine. je dobil račun z natančno označeno dnevno uro. ko je sklenil kupčijo. Uspeh je bil za trgovca nad vse sijajen, tako da je z velikim veseljem vrnil denar vsem kupcem, ki so lokazali z računom, da so kupili blago v aotični srečni uri. — Podjetje pa je vabilo kupce še z drugačnimi triki. V enem izmed pridajnih prostorov je bila razstavljena "največja torta sveta" in vsakdo je dobil od nje precejšen košček. Seseda je vsakdo tudi kaj kupil in ni prišel zastonjkovat samo na košček torte. V drugem prostoru so zopet delili brošuro s kri- i minalnim romanom, ki pa ni bili zaključen. Kdor izmed kupccv bo] pogodil razpletek. dobi nagrado i 5090 lir. POZOR, ROJAKI ! h naslova na Usta, katerega prejemate, Je razvidno, kdaj , Vam je naročnina pošla. Ne ta- t kajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aH direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. POZIV! Vsi naročniki katerim . . , COLORADO je, oziroma bo v kratkem Denver j schutte CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar 6ao Francisco, Jacob L a us hi n 14. junija: Homeric, Cherbourg- inii ChfrlxvjrK, Antwfrtwn Am«teniam, I'.uuI ki"* ^ur iler Rotterdam S4 Junija: President Hording, Cherbourg. Ur«-meti Conte Biancam*no. NapolL (i»nlymi>!<'. Cherbourg WeBtertiland. Cherbourg. Antwer D'-n Statendam, Boulogne »ur Mer. Hot tenia m lioma, Na poll. Genova 21 junija: St I>iiiin. Cherbourg, Mamburg Minnetonka, Cherbourg l'r- -xidt-lit UouKvelt, Chrrlyiuri Lr«m«n 22 JunlJ.i: Berei.icarla. Cherbourat 23. JunlJa: C'rlumbui, Cherbourg, Bremen 26 junija: I!r d»- France, ff.ivre All^rt HaMiri, l.'herlpoiir*. Tlnnitrar* Republic, Cherbourg. Bremen 26 J::ri' a : Itreaden, Cht.rb«)urg. firemen 27. junija; Br'-mt-n, Cherbourg. Bremen MaJeMir, C'h»*rb'.«irK Uotterdaiu. Boulogne nor Mer. Rot terdam kraj. ampak ga mora vsak prosilec! pošla naročnina Za list, 80 osebno dvigniti pred odpotova- ! naprošenii da jQ po mo. njem v stan kraj. Prošnja za per-i „ . . J, r mit se mora vložiti najmanje eden ZnoStl Čimprej obnove, - mesec pred nameravanim odpoto- Uprava lista. vanjem in oni, ki potujejo preko S_ New Yorka je najbolje, da \ proš-I BREZPLAČNI POCK. nji označijo naj se jim pošlje na BOARD OF EDUCATION nudi Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ )o za Midva bova morala za gotovo povezati svoje culice ter oditi, čt vladala nova gospoda. — je rekel Henrik samemu sebi. Zaenkrat pa ni tega se izrekel, kajti prišel je komaj k sapi Alenka pa je čakala uro za uro. da bi se oglasila brat in sestra Berndt. — Kaj naj storim. Henrik"' Brat in sestra se ne oglasita in služkinja ju noče zbuditi. Henrik je leno odmajal. — Pustite, gospodična Alenka, obadva prideta še dosti hitro! — Očitala pa mi bosta, da ju nisem pravočasno obvestila. Hennk je prikimal. — To gotovo in še dosti drugih očitanj. Na te se morate na vsak način pripraviti Sedmo poglavje. Ura je kazala že blizu dvanajstih. Brat in sestra še vedno nista poklicala Dolgo sta spala. Alenka se je za par minut sedla k oknu t sosednji sobi ter zrla ven. na prosto Vse dopoldne ni imela niti sekunde miru. Strica Roka so postavili na mrtvaški oder v veliki družabni dvorani vile in vrtnar je prinesel iz rastLmjaka v>e, kar je IL količkaj ovelo in poganjal?. Sedaj je imela Alenka ir^pet par miyut miru. Ni mogla razmišljati, kaj naj stori glede bodcKnooln. Pri njej je bila gotova stvar, da ne sme iMtati ie nadalje v hi si. Ostati je hotela le še toliko časa, dokler ne odda ključev pravemu dediču in ne zaključi svojih knjig. Ni si bila Se na Jasnem, kaj (bo storila nato. Ni pa razmišljala o tem. kajti ▼ istem trenutku je videla tujca, ki m Je pojavil pri vrtnih vratih Videla je, kako Je pritisnil na električni ivonec. HUro se je dvignila, pohitela proti veli kjer Je stal stari Henrik ter zrl proti vrtnim vratom. Hotel j« vedeti, kdo hoie vstopiti. Alenka ga je razburjena prijela za roko. Henrik fx bo vpraial gospod za gospoda Bern d ta. mu povejte, da ga ni ve« med ilvimi. Peljit- ga v delavno sobo Mislim, da vem, kaj ga vodi sem ter vam bom počne J« pojasnila. STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopiL, v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK žavljanl Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv 127 Last 41. cesta v petek zjutraj oJ 10. do 12., soba štv. 308, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA Zl« West IB Street New York City .:. - - -l I'll I 1 1 (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, i lil ZABAVE v O G L|A SU J|E "GLAS NARODA" ne čiU samo vmže članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Pueblo, Peter Culig, John Oerm. Frank Janesh, A. Saftlč. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bajuk. INDIANA Indianapolis, Loviš Banlch ILLINOIS Aurcra, J. Verblcn Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew Spillar. Cicero, J. Fablan. Joliet, A. Anzelc, Mary Ban1 b teb, J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkoviek to Jože Zelene. KANSAS Olrard, Agnes Mocnlt. Kansas City, Frank Žagar Maryland Steyer, J. Čeme. Kltzmiller, Fr. Vodoplvsc. MICHIGAN .v' Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular, Ant. Ja- nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Ooufte, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth, Louis Oouls. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povit Virginia, Fra^k Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman. West AlHa, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. II. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Oma*j, P. 3rt*uerlck. NEW YORK Gowanda, Karl Bternlsha. Little Falls, Frank Maals. OHIO Barber ton, Jonn Balant, Joe Bin. Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Anton Slmcich, Math. 81apnlk. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagod«. Lorain, Louis Balant ln J. KtunAe Miles. Prank Kogoviek. Warren. Mrs. F. Raehar. Youngs town. Anton KUtaU. OREGON Oregon City, /. KoWst, _ 6 DNI PREKO OCEANA | NaJkriJU In najbotj ugotni pot xa { ootovanla n« ogromnih aarnlklh; FRANCE 17. junija; 3. julija <7 P. M.I «7 P. M." 'lic de France 25. jun,; 11. julija '6 P. M.i '7 P. M.i PARIS 30. junija; 18. julija (7 P. M.) (7 P. M.) N'ajkrmjaa pot po *«ieraicl. V»a.»d. !« v po»rhn! kablul ■ TS«ml audern; i ml udobnost! — Plja^s In •Ifcvn* fraacoakji kuhinj«. lsreourf H^lirt-n'ar.d. (.'hprlwurg, Aniw^rpen M inn«'kahdul>t«uiie. Ant w »-r t»»-n 4 julija: Ki:r<.|«i rhtfkntttf. Hi».iii«-ti tiur|t T.r*. m- n i »Ivrni-le. t'h« rl»ourg l>»*m».-hlantl.«' riii rNiurj Hainiiur* 10 julija: Siiiitf.ii t. <*herh-iurs Hrem«-n 11. Ju-.Ja: Jif '>UI k Hrfinen, rh.-rbour*. lireni*'. l,<\lathan. Cherbour« l'i»s;ileut ll'-^sevelt. Cherbourg. Ma j»-s»(.-. t "liMrl.. .nrjt llHininirg. t.'lu t liambuig IT julija ('•••riin. U'.ul"«!'*. Sur Fir*- ii»en 18. julija: Pari«. Havre \Ve.-ternlani>rg» Wasliingtoii. Cherbourg. lJr»-men .Mix-it llalHti. Clit-rb-urg Ilamtmrg 25. julija: France. Mavre Hom>-iCh«»rbinirg l:..tti-i'(].im, lloul gne Siji Mer. Knt-t.-r.lun Koma. NapolI. Gtn-jva 26. julija: 11« pulili«-, Cherbourg, liri-nwn HolE'-nland. CherlHMirg. Mitwerpen Mil.lukahda. Boulogne Sur M^r HI I.ouls. Ch«-i I" >ui'g. 11 .ml»uig 30. Julija: A«iuit:inia. Ctitrl>uurg AmerU-a. Cl)«-rl«»urg. Bremen Ni w York, Cherbourg, Hamburg 31. Julija: Uri-iJ. n, Cherbourg. Bremen 1. avgusta: II,- <1, FralH«-. Havre \ ult-anla.. Ti.it Bremen, <"herlniurg. Bremen t »lym|»ir. < *lierl«»iir«r I'ennlaiKl, <'herlx.urg, Antwerj>en Vulendaiti, B-.'ulogne Sur Mer. B-»t-teren Cleveland. Cherbourg. Hamburg statendam, Boulogne Hur M*", Rotterdam 16. avgusta: Aquitania. Cherl»»»«irg MUnnetorka, Cherbourg 19. avgusta: I via than, l.'herbourg. Bremen 20. avgusta: France. Havre p.remen Cherbourg. Bremen i ;,- >r pre Washltiglorv. Cherbourg. Bremen A ll>ert liiillin. Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Berlin, Boulogne Hur Mer. Bremen 22. avgusta: i »Ivmpic. Cherbourg Rotterdam. 1'^-ulogne Sur Mer. P.ot-•erdam f Augustus. Na|e»n, Cleuova 23. avgusta: Minnekahda. B<^uK»gne Hur >1er 25. avguata: Reliant«, Cherb.iurg, Hamburg 27. avgusta: lie tie France. Havre Berengaria. Chert>ourg C.^umbU" »'herKuiurg. Bremen America, Cherbottrg, Bremen America. Cherbourg. Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 28. »vyusta: Oreaden. Cherb-^irg. Bremen 29. avgusta: Eurt-pa. Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg IVnnland. Cherhoun. A nt» erperi Yolendam, Boulogne »tir >lrr. Rotterdam 30. avgusta: Republic, ChertwMjrg. Bremen St Ijoula. cherbourf. Hamburg vutiie Wt ■ Qgntiiv* its** i »:j i i* g. ^