44. številka
V Ljubljani, dne 2. novembra 1918.
V. leto
Delavec izhaja vsak petek i datumom naslednjega dne. — Naročnina za cclo leto K 5 20, »a pol leta K 2'60, za četrt leta K 1*30. Posamezna Številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. PoSitjatve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Seienhurgova ulica it. 6., I. nadstropje.
Rokopisi se «e vračajo. — Inserati z enostolpoimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 viiL, pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin, pri celoletnih objavah po 12 vin. sa vsakokrat — Za razne izjave itd. »tanepetit vrstica 24 vin. — Reklam, so poit-nine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemno.
Narodi vstajajo in prihaja demokracija.
Svetovna vojna, ta kopel človeštva, je zbudila povsem nove sile, ki so doslej dremale v človeštvu. Sedanji dogodki niso povsem novi, toda v taki obliki, kakor danes, se niso pojavljali v nobeni dobi zgodovine. Gospodarski sistem, izvedba birokratične in kapitalistične organizacije je morila vse te sile in povsem naravno je, da je posledica grozne kopeli tudi preobrat javnega mnenja in da je preporod duševnih sil enako velik, kakor je bil velik dogodek imperialistična svetovna vojna.
Demokratizem se zbuja, vstaja in z njim vse zahteve po pravicah, po enakopravnosti, po svobodi. Tisoč let tlačeni narodi se otresajo protektorata in hočejo živeti svobodno življenje, hočejo se raz-\ ijati in odločati sami o svoji usodi.
Enako kakor narodi, se v tem trenot-ku zavedajo svojih pravic delavci vseh svobodnih narodov in pravtako kot so čutili suženjsko breme narodi, ljudstvo kot narod, čuti tudi delavstvo ob tem preporodu svojo brez pravnost v kapitalistični družbi. Z osvoboditvijo narodov, mora vstati tudi svoboda delovnega ljudstva vseh posameznih narodov; brez svobode delavstva, brez enakopravnosti delavstva v družbi tudi narodna svoboda ne more biti prava svoboda.
Danes je narodni praznik. Praznik je, ki ga delavstvo spoštuje in proslavlja kot znak veselja nad osvoboditvijo v trdnem prepričanju, da si bo delavstvo znalo priboriti, ker to mora storiti, vse pravice, to je popolno enakopravnost v novi Jugoslaviji. V tem namenu smo danes stopili med manifestante in manifestirali smo z navdušenostjo, ker smo sovražniki vseh krivic, pa naj se dogajajo komurkoli. Veličastna manifestacija, pravi vzor discipliniranega in redoljubivega naroda naj pokaže v živih barvah vso tesnobo in vso življensko sposobnost nagega plemena.
Delavci, vsi delovni sloji! Ta važni tienutek v zgodovini človeštva nas klije na delo, na vztrajno delo za popolno svobodo vrega slovenskega ljudstva. Prav bližnja bodočnost nas pozove k važnemu delu za slovenski proletarijat in veliko, neodpustljivo zamudo bi napravili, če bi ne bili na svojem mestu.
Ne pozabimo, človeška družba se preraja in kako se prerodi, to vprašanje ie važno prav posebno za nas!
Organiziranemu delavstvu.
Velikanski politični dogodki v monarhiji preustvarjajo obliko države z vso naglico, tako, da komaj sledimo dogodkom, ki so prava politična revolucija. Nedvomno bo ta prevrat tudi vplival znatno na razmere v delavskih strokovnih organizacijah. Strokovne organizacije so strnjena falanga zavednega delavstva vsega sveta, zato se nam zdi primemo, da ta trenutek političnih dogod-
kov ne prezremo, marveč skušamo kot organizirani delavci vplivati na politične dogodke, jih ustvariti znosneje in boljše kot so bile. Politični prevrat je tako važna zgodovinska fara, da ji moramo posvetiti vse sile in ko se politično konsolidirajo vsaj deloma razmere, bo naša dolžnost, da rešimo tudi vprašanje strokovne organizacije kot socialne falange delavcev za izboljšanje delavskih razmer prav važno, zato bo mogoče ta vprašanja z osrednjimi organizacijami takrat brez predsodkov in sporazumno rešiti, ko se politične razmere izkristalizirajo. Nikakor pa ni več daleč trenutek, ko bodo o tem vprašanju govorile strokovne organizacije pri nas in drugod ter se sporazumele kot disciplinirane vrste zavednega delavstva o vsem tem, kar bo treba preurediti, preosnovati in kako bov da najbolje uredimo razmerje med organizacijami.
Kakor smo že zadnjič omenjali, bo tudi naša Zveza delavskih društev sklicala še letos o tem vprašanju posebno posvetovanje, da bodo strokovne organizacije enotno nastopale in poiskale pot prave rešitve tega vprašanja, ker se nadejamo, da se politične razmere dotlej že toliko razbistrijo, da bomo imeli popolnoma realno podlago za razrešitev tega vprašanja.
Nujno pa je potrebno, da organizacije vztrajajo, se nadalje izpoix>lnjujejo, da bo imelo delavstvo zadosten vpliv na ureditev bodočih razmer v novi državi kakor tudi pri rešitvi vseh vprašanj, ki nastanejo potom sedanjega političnega preobrata. Od delavskih organizacij sar mih je odvisno, kaka bo bodočnost, in če nas v tem prehodu srečavajo še taki neprijetni dogodki, še take katastrofe, ki navsezadnje tudi niso nikjer izključene, delavstvo mora ostati neomajano zvesto svojim organizacijam. Z neumorno vztrajnostjo, z neumorno delavnostjo bomo dosegii sijajne uspehe. Ce vse popusti, če zavlada nered, zmede ali kar hoče, v delavskih organizacijah mora ostati popoln red in disciplina. Učili smo se discipline in znamo jo, to hočemo dokazati tudi sedaj v tej prehodni dobi, ko nas kličejo važni momenti na delo.
Organizacijam delovnih slojev!
Važni zgodovinski dogodki se vrste tako bliskovito pred našimi očmi, da nas nujno pozivljejo na največjo pozornost. Politične razmere se preobrazit jejo, vsa preosnova javne administracije prehaja iz rok v roke, ne da bi se v svojem bistvu spreminjala, ne da bi pri tem dobila de-mokratičnejše oblike, kar pa z ozirom na demokratičnega duha sedanjega časa in na potrebe delovnih slojev ne sme ostati tako kakor je bilo doslej. Delavstvo mora zahtevati več pravic, popolno enakopravnost, popolno socialno preskrbo in delavsko varstvo v novih državnostih.
Zaradi tega je nujno potrebno, da prevzamejo
delavski sveti svojo nalogo in se začno temeljito baviti
z vsemi vprašanji, ki se tičejo delavskih pravic v novih političnih tvorbah. /
Sodrugi, sodružice! Imamo že nekaj delavskih svetov, toda ni še teh dovelj. Povsod, kjer so že delavski sveti osnovani, naj se izpopolnijo, kjer jih pa še ni, naj se izvolijo. Zastopnike v delavski svet naj se voli iz vseh delavskih organizacij, ki naj tvorijo posvetovalen in deloven organ osrednjega delavskega sveta.
Numo je namreč, da se delavski sveti v najkrajšem času sestanejo, se posvetujejo, kako zastavijo s pomočjo naših vzorno razvitih in discipliniranih organizacij ka*‘ najbolj svojo agilnost.
Niti trenutka ne smerno zamuditi, niti n. jrnanj nc smemo odlašati! Pričakujemo zato. da se povsod odzovete našemu opominu.
Natančne naslove vseh delavskih svetov pošljite čimprej ali strokovnemu tajništvu na naslov: s. Zore Viktor, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. ali pa tajniku jugosl. soč. dem. stranke: s. Josip Pete-jan, uprava »Napreja« v Ljubljani.
Pred novo politično dobo.
Kar se je moralo zgoditi, se ie zgodilo. Sanje, ki so jih sanjali vsi trezni politiki, predvsem pa socialisti vseh dežel in narodov, tudi našega naroda ne iz-vzemši, so se uresničile. Kljub vsej nad vse vestni organizaciji železne sile militarizma, birokracije in avtokracije od strani gospodujočih narodov in deloma tudi kapitalistov evropskih držav. Zadnji propadejo ob splošnih zahtevah za splašilo, enako in tajno volilno pravico in ob zahtevi po demokratičnih uredbah pri vprašanju plač, znižanju delovnega časa in podržavljenja privatnih podjetij. Vse »o je več ali manj Še na pohodu. Edin narod, ki je pomedel s kapitalistično krivično družbo je za danes še ruski, toda nedvomno se zgodi to tudi drugje. Znaki r;a novo socialistično dobo so na vidiku, in kot prvo in mnogo obetajoče znamenje je osamosvoja malih narodov; mali narodi so v primeru z velikimi bili doslej kot delavske proletariat v primeru z njegovimi podjetniki, delodajalci. Samoodločba narodov je zmaga demokracije. To je tako gotovo, kakor gotovo, je s tem hudo prizadet imperialističen in z njim gospodarsko zavojevalen sistem predvojne politike.
Nič ni čudnega, da se je rešilo naro-no vprašanje prej kot razredno. Narodi .so videli v svojih gospodujočih tujcih tistega sovražnika, ki jim je onemogočil svoboden kulturen razvoj. To je videl ves narod; delavstvo v vsakem teh narodov in omejevatelji narodne kulture, temveč so videli v njih tudi svoje gospodarske nasprotnike. Vsaka narodna nadvlada izvira iz gospodarskih razlogov. To pa je že globlje spoznanje, ki ga ljudstva seve na prvi mah ne uvidijo. Toda v tem smislu so skrbeli socialno demokratični voditelji za to. da so svoje delavce- sodru-ge opozarjali na pravi vzrok narodnega zatiranja, ki izvira, kot omenjeno, iz gospodarskih razlogov. Logično bi torej bilo.
da bi sc obrnili narodi najprej proti kapitalizmu, ga vrgli in z njegovim padcem bi bila strmoglavljena tudi nadvlada slučajno močnejšega, gospodujočega naroda; tako se je zgodilo n. pr. na Ruskem, kjer je z razpadom kapitalističnega reda prenehala tudi hegemonija veleruske buržo-azije nad drugimi manjšimi ruskimi in neruskimi narodi.
In ravno zato, ker so videli narodi vso krivdo narodnega in gospodarskega zatiranja v tujcih kot narodnih nasprotnikih, so se obrnili naravnost proti njim samim. Ne smemo pozabiti, da tvori socialistično delavstvo v narodu manjšino, zato je moralo iti v boju proti narodnim nasprotnikom skupno z ostalim narodom, ne da bi seve pri tem odstopilo od svojih socialističnih načel le za korale. Tako se je zgodilo, da je narodno vprašanje rešeno pred razrednim. Na vsak način pomeni rešitev prvega vprašanja lep uspeh demokracije, toda socialna demo kracija stoji še pred glavnim vprašanjem: pred rešitvijo razrednega vprašanja. Trdno smo prepričani, da se tudi razredno vprašanje reši v najbližji bodočnosti.
Kakšne pa so danes politične razmere? Avstrije ni več. To je dejstvo, ki ga danes lahko pribijemo, in odkažemo z dogodki, ki so neposredno za nami, ki se še vedno dogajajo in ki jih še prineso prihodnji meseci. To ni izprevidela pri nas le krona, to so izprevidell tudi že najkon-servativnejši faktorji v ožji kakor tudi širši dosedanji domovini. Pravkar sestavljena vlada živi v znamenju likvidacije stare avstroogrske. vlade. Ta vlada, to današnje ministrstvo ni tako, kakršna so bila dosedanja, temveč je le nekako prehodno, ki naj pripravi prehod iz enotne države v sestavo in uredbo cele vrste neodvisnih, narodnih držav. Minister Lam-masch, profesor in državnik, ima nalogo, da polagoma preda državne posle posa-ineznin narodnim svetom, ki jih je izvolil češkoslovaški, jugoslovanski in nemški avstrijski narod za svojo izvrševalno vlado. Drugega pomena novo ministrstvo nima, pa tudi nima več moči, da bi še izvrševal kako državno funkcijo. Cehoslova-ki so prav te dni via faeti prelomili vsako vez z Dunajem. Proglasili so neodvisnost praški namestnik je fzročil vlado v roke Narodnega vybora, državne orle so pometali v Vltavo, jih odstranili z vseh čeških mestih in razglasili, da se nahajajo z Nemci v vojnem stanju. Ustanove čim prej svojo republiko. Za neodvisnost jugoslovanskega naroda se je izrekla zadnji torek tudi Ljubljana, dočim je prelomil Zagreb z Madjari vsako zvezo in proglasil hrvatske polke za jugoslovansko vojsko. Naše Narodno V ječe je vrhovna oblast, vlada nad jugoslovanskim ozemlji, njej so podrejeni vsi uradi v teh ozemljih, tudi vojaštvo. O Oaliciji naj povemo le, da je izjavila svojo pripadnost k ostalim poljskim deželam. Madjari napenjajo še zadnje moči, da bi ohranili nedotakljivost ogrske države, toda razpad države sv. .Stefana je nedvomljiv.
Pozdravljamo narodno svobodo, katere uresničitev je pospešil predsednik Zedinjenih držav, pozdravljamo prvi ko-lak demokracije in upamo, da pride tudi rešitev razrednega vprašanja v kratkem. Ta rešitev osvobodi delavstvo kapitalistične nadvlade, socialnega suženstva. Delavci, bodimo za ta čas pripravljeni!
Struje med Čehi.
Kljub enotni fronti se polagoma ločijo duhovi med Cehi. Nekoliko jasnosti med tema strujema je dal zadnji generalni štrajk, katerega je uprizoril, sklenil in izvedel socialistični svet brez vednosti narodnega odbora. Socialistični svet je neke vrste odbor obeh socialističnih strank, socialnih demokratov in sociali-
stov (tako se imenujejo sedaj nekdanji narodni socialisti). V zadnjem času so k njim pristopili tudi centralisti. Ta samostojni nastop je tedaj provzročil pri meščanskih slojih živahen ugovor, ki je dal duška v Brnu v »Lidove Noviny« (dr. Stransky) in v Pragi v agrarskem časopisju. Obe socialistični stranki vztrajata naravno na svoji samostojni pravici in izjavljata, da štrajk nikakor ni oslabil nacionalno fronto, temveč je zelo očvr-stil narodno napadalno silo. Zdi se, da tudi del socialnih demokratov, skupina poslanca Modračka, ni	zadovoljna s
štrajkom; v listu Modračkovem se nekako svari pred takimi »eksperimenti«. Za konfliktom se pa brezdvomno skriva nasprotje med proletariatom in buržoa-zijo. Socialisti sc seveda poganjajo za tem, da bi bodoča češka država dobila radikalno-politično obličje in da bi ji pritisnili socialistični pečat.	Nad socializ-
mom, katerega smatrajo že kot boljševizem, se pa zgražajo meščanski razredi. Prepad kljub vsemu navdušenju za enotno fronto tekom stvari čimdalje bolj zija.
Poleg tega je opažati še druj*o nasprotje: v nazorih glede nemške Češke. Del socialnih demokratov in tudi socialistov je brezdvomno za »odrekanje« na j nemško Češko, namreč radi spoštovanja |	do samoodločllne pravice	Nemcev. Dr-
j	žavni pravaši (Kramaf) in	agrajci pa se
menda še nikakor nočejo odpovedati historični pravici. Nazori se pač ne bodo najmanj razjasnili, dokler ne pade odločitev entente, in v tem pogledu se poraja vest, da se pri ententi ne želi razkosanja Avstrije, po katerem bi seveda neodvisnost češke države našla svojo mejo in bi samostojnost nemške Češke šele prav oživela. Češki poslanci, ki so odpotovali v Švico, naj bi glede tega pripomogli
do jasnosti.
V Pragi je bila te dni v reprezen-
tacijskfi hiši skupna seja češkega narodnega odbora in češke zveze. Sklenilo se je izreči se za samostojnost ne glede na dunajske inštance in za varstvo Slova-nov.
Domači pregled.
Vseh mrtvih dan! Vseh mrtvih! Da, spotr in na žrtve, spomin na naše mrtve, ta je bridek, žrtve, ki so padle so ogromne in nedvomno so morale roditi te žrtve sad velik sad, svobodo človeštva. \sch mrtvih dan je spomin na žrtve za svobodo. Žrtev, ki so padle sicer po nepo-trebnetn* a so vendar obrodile sadove, ki se jih danel narodi vesele.
Žepni koledarji za leto 1919 so domala dotiskani. Nekoliko je zakasnila španska bolezen izdajo. Izidejo pa vse-k£ ker že prihodnji teden. Kdor ga še m naročil, naj to takoj stori, da ne bo potem brez njega. Naklada je omejena. Cena izvodu 2 K 50 vin., organizacijam
običajen popust.
Začasna vlada za slovensko ozemlje Jugoslavije. Predsednik Josip Pogačnik, za notranje zadeve dr. Janko Brejc, za prehrano dr. Ivan Tavčar, za uk in bogočastje dr. Karl Vrstovšek, za pravosodje dr. Vladimir Ravnihar, za socialno skrb Anton Kristan, za finance dr. Vekoslav Kukovec, za promet dr. Pavel Pestotuik. za industrijo in trgovino dr. Karl Triller, za javna dela in obrt inžener Vladimir Remec, za poljedelsko prelat Kalan, za narodno obrambo dr. Lovro Pogačnik, za zdravstvo dr. Anton Brecelj. No . vlada je prevzela vse posle in apelira posebnem oklicu na prebivalstvo, da ohrani popolni red, ne dela nikomur krivice. Tudi delavstvo se bo temu pozivu odzvalo, delavstvo, ki ne potreuoje poziva, pač pa samo pozna svoje naloge in hoče, da se v novi državi dajo delavstvu pravice, ki jih doslej ni Imelo.
| Seja ljubljanskega občinskega sveia.
| Torkova seja občinskega sveta v Ljubljani se je vršila pod vtisom narodnega praznika. Župan dr. Tavčar jo je otvorii ob nenavzočnosti nemških občinskih svetnikov in urednika »Laibacher Zei-tung«, ki je prenehala izhajati. Poudarjal je, da se nahajamo v nekakšnem ex lex-stanju in poživljal na konstituiranje narodne vlade. Slovenski jezik odslej veljai za uradni jezik. Mestni svet naj prizna Narodno vječe za vrhovno jugoslovansko inštanco ter ga prosi, naj z vsemi sredstvi deluje proti morebitni anarhiji, finančni svet naj v bodoči seji naznani, koliko bo prispevala ljubljanska občina Narodnemu vječu. Občinski svetnik Likozar predlaga v imenu policijskega od seka 1. da mestna uprava brez odloga vse preskrbi, da se doseže in izvede nabor prostovoljne mestne straže; 2. da sprosi mestna uprava pri vojaški upravi 1000 pušk starega sistema in potrebnega streliva in 3. da naroči magistratu, naj doseže, da se domača polka, gorski strelci št. 2 in pešpolk štev. 17 brez odloga odpokličeta na Kranjsko. Župan je v utemeljitev teh točk opozarjal na nevarnost, ki preti Kranjski, ako se zgodi, da se italijansko bojišče premesti zopet v go-riške kraje, ali pa, ako se utegnejo valiti ogrski polki skozi našo deželo domov. Znano je, da ti ogrski vojaki, kamor pridejo požigajo, plenijo in more. To je dokazala Srbija in Karpati. Podžupan dr. Triller je poročal glede aprovizačnegn vprašanja in izjavil, da se je v Zagrebu že ustanovil prehranjevalni urad, ki bo skrbel za vse jugoslovanske dežele. Nato je predlagal aprovizacijskl odsek naslednje predloge: Narodno vječe se naprosi, da čim prej ustanovi posebno aprovlza-cljsko komisijo, ki naj se ozira tudi na tostransko državno polovico jugoslovanskih deželi ter naj se odstranijo aprovi-zacijske ineje med hrvaškimi in slovenskimi ozemlji. Dotlej pa naj se razširi sedanji mestni aprovizacijski odsek v centralno organizacijo za aprovizacijo Ljubljane. Ta organizacija se imenuj »Jugoslovansko srce«, v katerega se izvoli 6 članov JDS, 6 članov SLS in štiri člane JSDS. »Jugoslovanskemu srcu« predsc: duj župan, podpredsedniki pa naj bodo podžupan in po en zastopnik SLS. in JSDS. Agitacija v korist »Jugoslovanskemu srcu« naj se vrši tudi po deželi. Agitacijo je treba razširiti tudi na inozemstvo, predvsem na Ameriko, Anglijo in Argentinijo, da nam pomagajo v tej zimi s pomožno akcijo za dobavo žita. masti in mesa bodisi brezplačno, bodisi za znižano ceno. Stroške organizacije nosi mestni aprovizačni zaklad. Mestni svet je odločno protestiral proti temu, da bi bila zaradi preštevilnega kupičenja vojaštva ovirana mestna in deželna aprovizacija, za kar se župan pooblasti, da vloži tozadevno spomenico na vrhovno armadno poveljstvo. Župan je nato naprosil načelnike sodruga Mlinarja, Šcr-jaka in dr. Trillerja, naj čim prej imenujejo stranke svoje zastopnike v ta aprovizačni urad. Občinski svetnik dr. Novak je predlagal, naj se županu naroči, da stavi v prihodnji seji predlog, katera cesta v Ljubljani naj se Imenuje Wilsc-nova cesta. Predlog je bil sprejet.
Sodrug Villm Bukšeg je vstopil v narodno vlado v Zagrebu in je prevzel re-sort-posle ministra za socialno skrb. S tem je prevzel s. Bukšeg važno nalogo v novi vladi in vsi, ki ga poznamo, P™*®-kujemo od njega marljivo delo, na kakn.-no je navajen že od svoje mladosti. Po poklicu je sodrug Bukšeg bil tiskarski pomočnik, a je Inteligenten in socialno naobražen mož.
Politični dogodki pri nas se odlgrava-joz veliko brzlno. Priznane so narodnost-
ne vlade Cehov, Rusinov, Slovencev-Hr-vatov-Srhov in Nemcev. Tudi na Ogrskem S'\ izvrši isti proces, dasi nekoliko počasneje. Vs narodi so konstituirali svo-je provizorične vlade in zaprli provizorično narodnostne meje, snujejo obrambo in prevzemajo javne funkcije brez večjega odpeta dosedanjih vlad in uradov. Avstro- Ogisko mornarico je celo Izročilo vojno mitvst.sivo pod poveljstvo Narodnega v ječa v Zagrebu. Obmorske kraje zasedejo oziroma so že zasedli Angleži. Tudi v Ljubljano so došli prvi oddelki, Ki se bodo glavno v ta namen nastanili, da pomagajo vzdržati red.
Ljubljanske šoie se ne otvorijo dne 5. novembra, kakor so poročali listi. Pričetek so! se o priliki objavi uradno. Za sedaj pa ostanejo šole še zatvorjene.
Narodni praznik, ki se je praznoval v torek v Ljubljani, so praznovali tudi drugod z največjo slavnostjo: tako v Idriji, Zagorja, Trbovljah in po drugih krajih.
Preobrat na Štajerskem. Slovenska Štajerska je prekinila zveze z Gradcem. Poslanec dr. Vrstovšek je imenu Narodnega sveta javil namestništvu v Gradec, da so imenovani za okrajne glavarje: za Maribor dr. Lanjšič, za Ptuj rd. Pirkmajer, za Slovenji Gradec dr. Trstenjak in za Celje Lipovšek.
Dr. Korošec načelnik jugoslovanske vlade. Jugoslovansko Narodno v ječe je imenovalo vlado za vse jugoslovanske dežele bivše avstroogrske monarhije. Za načelnika vlade je imenovan dr. Korošec, za njegova namestnika pa bivša poslanca hrvatskega sabora dr. Pavelič in Svetozar Pribičevič.
Krajevni odbor NS. v Idriji. V nedeljo opoldne smo sestavili tu NS.; v njem imajo soc. demokrati štiri zastopnike: dr. Lončar, Štraus, Bajt. Treven; S. L. S. pa ima: Svetličič Leop., Kavčič Jakob in Rupnik Peter; J. D. S. ima: notar Tavzes, Drag. Lapajne, Poljanec. V njem so zastopani skoro vsi stanovi.
Izjava min. predsednika Lammascha. Danes se je sestala konferenca načelnikov strank, ki je v smislu želje nemških stiank sklenila, da se zbornica odgodi do !2. novembra. Na koncu je povedal dr. Lammasch v glavnih obrisih vsebino izjave. ki jo misli dati v zbornici. Zavrača očitek nezvestobe nasproti Nemčiji. Nemška vlada je bila že pred letom dobro poučena, da se morejo Avstrijci le Še malo časa bojevati. To smo povedali cesarju Viljemu in nemškemu veleposlaniku. Vztrajali smo tako dolgo, kakor smo mgoli. Seveda nismo preje vedeli, kako dolgo. Vlada čuti demokratično. Dokaz temu je predvsem dejstvo, da je za-sternik ministrstva za deželno hrambo civilna oseba. Vlada priznava samoodločbo vseli narodov. Toda ta samoodločba se bo definitivno uredila, ko se čete vrnejo domov. Naš kabinet se smatra za znanilca zvestobe bodočih držav. Narodne države imajo pravico, konstituirati se in zopet uvesti diplomatične zveze v nevtralnimi državami. Vnanji minister jih mora v vsem tem stremljenju podpirati. Razdelitev bremen in dolžnosti se bo izvedla na podlagi pogajanj med posameznimi državami. Nove države naj bodo pravne naslednice dosedanje vlade. Pro-vizorij postane kmalu definitiven. Polki posameznih narodov se pošljejo v najbližjem času v domače kraje. Izvede se politična amnestija. Države naj se mirno razvijajo. Zbornica naj podpira Lamma-scha in njegov kabinet pri tem težkem delp.
Zgodovinski dan v Zagrebu. Veličasten je bil zgodovinski trenutek, ko je hr-vatski ban Mihalovič v saboru z vzneše-nitn glasom izjavil, da se ne smatra več za bana, odvisnega od Budimpešte, ampak da odlaga to čast ter prosi Narodno vječe, da prevzame vso politično oblast
v jugoslovanskih pokrajinah v svoje roke. Dobesedno je rekel: »Če me bo klicala Budimpešta ali kralj na odgovor, bom svečano izjavil, da sem storil svojo dolžnost napram troedinemu SHS.« Tako je sabor pretrgal vsako vez z Ogrsko in Avstrijo. Sabor se je svečano izrekel za neodvisno, svobodno in suvereno državo SHS., nakar je izročil ban eksekutivo državne oblasti v roke N. V. Nato je bilo v saboru proklamirano kot vrhovna oblast N. V., ki prevzame vso civilno in vojaško upravo v vseh jugoslovanskih pokrajinah. Generaliteta, ki je bila navzoča, je pod vodstvom generala Snja-riča stavila sebe in vojaštvo N. V. na razpolago in svečano prisegla jugoslovanski državi zvestobo do smrti. Ko je sprejel sabor sklep, da se pretrgajo vse vezi z Budimpešto in Dunajem, so zvonovi v zagrebških cerkvah slavnostno zapeli. Veliki zvon v cerkvi sv. Marka je oznanil svobodo jugoslovanskega naroda.
Nemška Avstrija. Sestala se je nemška ustavodajna skupščina k zasedanju. Skupščina protestira proti temu, da je vnanji minister grof Andrassy prosil za premirje brez sodelovanja zastopnikov nemškega naroda. Ellenbogen označuje odpad od Nemčije kot čin nezvestobe. Renner naglaša, da ni vprašanje dinastije danes aktualno, ampak sc bo rešilo pozneje skupno in dogovorno z vsemi drugimi narodnimi državami. V predsedstvo Nemške Avstrije se izvolijo: Dinghofer, Hauser in Seitz. Izvoli se državni svet In imenujejo državni sodni dvori. Glede zapore meje se sklene stopiti v zvezo s češko narodno vlado. Iz Nemčije je na potu v Nemško .Avstrijo 1000 vagonov moke. Za prihodnje dni je obljubila Nemčija še 10.000 ton moke.
Odredba kranjskega deželnega odbora. »Sklenilo se je, da se v bodoče uraduje pri deželnem odboru kranjskem izključno samo v slovenskem jeziku.«
Pomanjkanje premoga bo letos zelo veliko. Čimdalje ga manj nakopljejo. Produkcija v lanskem letu v septembru je znašala 14.4 miljonov stotov, letos pa ie 10.1 miljonov ineterskih stotov. Produkcija koksa je padla napram lanskemu mesecu septembru iz 2.3 milj. q na 1.7 milj. q. Letos je padla doslej produkcija že za 16.7 milj. q. Tudi produkcija rjavega premoga je padla za 7.2 milj. q. K vsemu temu se pa še večajo vsak dan prometne težkoče in tako se je bati tudi v preskrbi s premogom velike katastrofe. Radi tega naj oddajo naši rudniki premog le jugoslovanskim deželam! Ničesar izvažati!
Odgovor avstro-ogrske vlade Wil-sonn. V odgovoru avstro-ogrske vlade predsedniku Wilsonu, ki je bil v nedeljo odposlan, se poudarja, da avstro-ovrska vlada soglaša z naziranjem, izraženim v izjavah predsednika Zedinjenih držav glede pravic narodov Avstro-Ogrske, posebno glede pravic Čeho-Slovakov in Jugoslovanov. Vsled tega izjavlja av-stroogrska vlada, da je pripravljena, ne da bi počakala izida drugih pogajanj, vstopiti v pogajanja glede miru med Av-stro-Ogrsko in nasprotnimi državami ter se pogajati glede takojšnjega premirja na vseh frontah Avstro-Ogrske in prosi predsednika Zedinjerrih držav, da ukrene zadevne priprave.
Izjava ogrskega narodnega sveta. Kot predsednik ogrskega narodnega sveta-je grof Knrolyl podal izjavo, v kateri obeča, da Lo storil ogrski narodni svet vse, kar je v njegovi moči, da pomada nemškemu avstrijskemu narodu. Narodni svet je izdal proklamacijo, ki obsega dvanajst tcČK 1. Današnja koruptna uprava parlamenta in vlade se mora precej odstraniti. 2. Precej se mora zagotoviti popolna neodvisnost Ogrske na gospodarskem in vojaškem polju. Takoj se mora končati vojna, ki je zdaj popolnoma brez-
uspešna. Pri sklepanju miru ali premirja se morajo čuvati samo koristi Ogrske in se mora razveljaviti zveza z Nemčijo. 4. Poslauiška zbornica se naj precej razpusti in takoj razpišejo nove volitve. Izvesti se mora precej uzakonitev splošne, enake in tajne volilne pravice v državnem, v kornitamem in v komunalnem življenju. 5. Neogrskim narodom naj sc temeljem \Vilsonovih načel nemudoma zagotovi pravica samoodločevanja narodov v nadi, da načela ne ogrožajo teritorialne integritete Ogrske, marveč da se nioraoj postaviti na širši temelj. Avtonomija na kul i urnem in upravnem polju narodov se mora kolikor mogoče velikopotezno izpopolniti. Dežela naj se izpopolni v zvezo enakopravnih narodov, ki jih vežejo skupni in gospodarski interen ter geografični položaj in ne ljubosumnost narodov. V znamenje tega spoznanja pričakujemo, da bedo vsi narodi v ddželi vodili svojo usodo skupno dalje. 6. Zahtevamo društveno in shodno svobodo. 3. j Ukrepe v obrambo lakote. 9. Pripoznanje ; novoustanovljenih ukrajinskih, poljskih, i čeških in avstrijskih nemških narodnih držav. 11. Odpošljejo naj se primerni zastopniki, ki bodo obrazložili prave smotre ogrske demokracije izobraženemu inozemstvu 12. K splošnim mirovnim posvetom naj se odpošljejo za Ogrsko možje, ki so brez pridržka pristaši razorožbe. obvezi:ih razsodišč in zveze narodov. Mirovni pogodbi, sklenjeni v Brest-l Pov-skem in v Bukareštu, se morata uničiti. V vprašanju vome ali miru mora odločiti ljudsko zastopstvo. — Ogrski narodni svet poživlja vse, da pri tem delu sodelujejo. Prepričani smo o tem, da bo podpiralo ta program ogrsko vojaštvo z vso silo.
Kako delajo mlliarde? V avstroogr-ski banki je nastavljenih pri tiskalnih strojih, ki tiskajo bankovce, tisoč delavcev. Delajo v dveh razdobjih, od sedmih zjutraj do treh popoldne prvi, od treh popol dne do enajstih ponoči drngi. To je vele-tovama za bankovce.
Groi Hadik ogrksi ministrski predsednik. Ogrski brzojavni korespondenčni uiad poroča: Kralj je imenoval državnega poslanca grofa Ivana Hadlka ministrskim predsednikom.
Slovaška narodna vlada. Izvršilni odbor slovaškega Narodnega sveta na Ogrskem je ustanovil narodno vlado. Narodno vlado tvorijo za sedaj poslanec Matej Dula, Industrialec Kornelij Stodola in voditelj socialistov Lehotsky.
Prvi socialni demokrat v bulgarski vladi. Bulgarski telegrafični bureau poroča, da je vstopil v novo vlado Malinova pod carjem Borisom III., ki je sestavljena iz članov radikalnih in demokratičnih
Društveni funkcionarji in Člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja od straniruc, sporočamo da je v soboto 44. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek pla čan samo do 34. tedna, se opozarjam da ta teden zapadli prispevek vpla čajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 33 prispe vek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
i
strank in je povečana sedaj še z voditelji vseh strank, ki so proti Radoslavovu, tudi prvi socialist. Sodrug Sakazovv, bulvarske socialno demokratične stranke širokih«, je postal minister trgovine, industrije in dela.
Svetovni pregSed.
Svetovna vojna srre h koncu. Razmere so nastale popolnoma zmedene. Na zahodnem bojišču se vrše še boji, na italijanski fronti so se umaknile čete že domala do Soče. Z zasedenjem Trsta, Puliji in drugih krajev ob Jadranskem morju je fronta popolnoma zrušena. Zunanji minister Andrassy je ponudil ententi premirje brezpogojno. Kakor pa kanejo dogodki, se bo mir sklepal po drugačnih načelih, z narodi in med narodi. S tem je pričakovati v nekaj dneh popolen konec vojne in nato likvidacijo kakršna še bo.
Pašič o stališču Srbije. »Agence Ha-vas« poroča iz Londona: Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavi! zastopniku Reuterja: Srbska vlada se je odločila, da se drži na Krfu sklenjenih izjav. Nikdar ni zasledovala imperialistične politike in jo nikdar ne namerava, ker je demokratično misleči srbski narod zastavil vse, da se reši od imperializma Avstro-Ogrske. Srbski narod ne bo gojil nikdar želje, da bi zavzemal v bodoči kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev nadvladajcče stališče. Slovesno izjavljam, da smatra Srbija svojo narodno dolžnost osvoboditi Srbe. Hrvate in Slovence. Kadar bodo osvobojeni, bodo imeli pravico samoodločevanja, to se pravi, da bodo upravičeni sami izjaviti, če se pridružio Srbiji temeljem krfske izjave, ali če hočejo ustanoviti male, samostojne države, kakor v prejšnjih časih. Nočemo /r.sledovati imperialistične pravice, na tudi ne dopustimo, da bi se omejevala kakorVoli pravica samoodločevanja Hrvatom in Slovencem. Ne bomo vztrajali na krfski izjavi, če ne bo odgovarjala njihovim željam.
Rimiunskn ofenziva. Semkaj so dospela poročila, da je rumunska armada pričela ofenzivo. -80.000 mož je vdrlo v Dobrudžo. Na meji pri Tum-Severinu se je pričela velika artiljerijska bitka. V boj so posegli tudi donavski monitorji.
Izjava na francoski narod. Manifest, ki ga je naslovila liga za človeške pravice, republikanska koalicija in socialistična stranka na francoski narod, pravi med drugim:	Danes smatramo za svojo
dolžnost, da razglasimo pravo razpoloženje naroda, ki dela, se bori in umira za blagor naroda in za triumf pravice na svetu. Od naroda predvsem zahtevamo, da se ne udaja šovinističnemu hujskanju časopisja, ki je bolj pristopno idejam zavojevalnega duha kot pa idejam pravice. Nasproti tej propagandi izjavljajo zveze svoje popolno soglasje s principi, ki jih je oznanil VVilson in z dejanji, ki jih je ta mož izvršil. Narode, ki so bili doslej podrejeni pravici močnejšega, so ta načela osvobodila, pa tudi možnost nove vojne je s tem popolnoma izključena. Ta misel izključuje vsako idejo zavojevanj in aneksij ter vsak mir, ki bi sc ne oziral na pravico. Vsako drugo naziranje, nasprotno tej misli, bi zadelo na odločen odpor demokratičnih sil v vseh zveznih deželah. Zvez* zahtevajo od vlade, da odgovori skupno « zveznimi vladami na ponudbo premirja od strani osrednjih sil sicer odločno, toda pametno.
Grobovi v internacionali. V zadnjem času je v ententnih deželah — ali v za sedaj še okupiranem ozemlju — umrlo iz zg< dovhn* internacionalnega delavskega gibanja precej znanih oseb. Med njimi je veteran belgijskega rudarskega gibanja, poslanec Cavrot, neizogibni obiskovalec n» mednarodnih rudarskih kongre-
sih. Dalje poslanec v on Liile Ghesquiere. Bil je najstarejši in zvesti pristaš Julesa Guesda. Francoska stranka je nadalje izgubila enega izmed svojih mladih intelektualcev sodruga Louisa Meisterja, po poklicu gimnazijski učitelj. Študiral je na Nemškem, spisal	universitetno tezo u
Karlu Marxu in	bil marljiv	sotrudnik
francoskih socialističnih znanstvenih časopisov. Med vojno je imel nalogo, da preuredi šolstvo	v zasedenem	delu Alzacije, katerega	so zasedli	Francozi.
Umrl je za špansko hripo, ki je tudi na Francoskem pobrala neznansko mnogo žrtev.
Važni sklepi ententnih parlamentarcev. Iz Londona se brzojavno poroča: Konferenca francoske, italijanske, belgijske in britske sekcije interaliiranega parlamentarnega komiteja je soglasno sprejela nastopno tesolucijo: I. Bistveno je, 'la ohranijo sedaj v boju za svobodo združeni narocM tesno in iskreno zvezo, dokler niso še vedno preteče nevarnosti docela premagane s popolno zmago nad sovražnimi silami in ni popolnoma odpravljena nevarnost obnovitve grozot, kakršne je moralo človeštvo prestati v sedanjosti. 2. Izrednega pomena je, da 1 se vlade sedaj v boju za svobodo zdru-! ženih narodov nemudoma lotijo priprav j za trajen, po združenem nastopanju svo-I hodnih narodov zajamčen mir. 3. Prenovitev srednje Evrope se mora izvršiti na podstavi narodnosti, in sicer z ozirom na pravico narodov, da sami odločajo o svoji usodi, kakor tudi z ozirom na jamstva, ki so bistvena za trajen evropski mir. 4. Izgube na trgovski ladijski prostornini. povzročene po vojni s potapljal-nimi čolni, se morajo kolikor le možno poravnat! z izročitvijo sovražnikove ladijske prostornine. 5. Komite opozarja v. vojni združene vlade na to, da bi nemara bilo potrebno, da se zračne sile aliiranih držav v namen, da se stre sovražni odpor, udeleže skupnega zračne-/■.’ vojnega pohoda nad sovražnikovo ozemlje in predlaga kot najuspešnejšo metodo za izvršitev tega načrta, da naj se ustanovi kontrola nad industrijo, ki iz-gotavlja lctalstveni materijah 6. Komite poziva asociirane vlade, da naj nemudoma sestavijo komisijo, ki naj uredi go-;< v? z.račnopromctne črte.
Cene oblekam v Angliji. Angleški listi prinašajo inserate za jesenske obleke. Damski kostum iz ševlota stane tam 132 K, en par čevljev 35 K, rokavice 7 do 8 K, damski zimski plašč iz najboljše volne s kožnatiin ovratnikom in s kožna-timi manšetami 230 K. šolska obleka za študente 66 K itd. V oglasih jamčijo za dobro blago in dobro izvršitev. Da, česa vse ne napravi valuta!
Naročajte in širite
,,N A PREJ!“
Izdajatelj Iven Mlinar.
Odgovorni urednik Vlklor Zore. . Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
iniHUiHHniHiniHiiuHimiHMiii
Najianeslivejšc sredstvo proti temo Je
P A R A T O L domače mazilo.
I SRBEČICA ! GARJE
'i	iiiSai	Ne B#le> Je 6rei dnba’	S
"	LIŠAJ	‘ot«J tadi čez dan nporabno.	■
.1	Velik loDtek K 5— dvojni	S
‘ HPl^TF	lontek	9	K.	■
■	L PARAT0L - PRAŠEK SkatIJ« ■
3 — K. varnje okčotljlvo kola S
; QboJe se dobi protrprcdpueila ali povzetja pri £
5 PARAT0L DELAVNICE lekanma Olmer, “ BudapeSta VU-1S., R6zsa-ntca 21.	g
i	l
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■a ■■■■■■■■■•■■■«■■■
la is. i.
rcglstro ven* zadruga i omejene zb vazo.
Tiskovine za Sole, Županstva in urade. Najmodernejše pBakate in vabila xa shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba £» tiskanje listov, knjig, brošur, Itd.
StereotBpiJs. litografija,
Okrajna bolniška blagajna
v Ljubljani r,-.-
PlHarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih Je blagajna zaprta
Zdravnik hl.tfmjnA ! 0rd>nira ijdopol.jpopol.		Stanovanje
Or. Košenina Peter splošno zdravljenje	Vali—*/*«	Turjaški trg št 4 v okr. bol. blag
Dr. Ivan Zajet spiošno zdravljenje j	‘/ulO-Vl	Tnrjitti tri <1.4.
	2-3	FraoiiSkBDSkaiL 2.
Dr. Al8]z RralBber splošno zdravljenje j	1-3	Poljanska cesta 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniSko pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član satn pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnik« izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati t blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih M wdiairr„ le v nujnih slučajih. Za vstop ▼ bolnico je ireba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskib lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. sMutraj dc-1. popoldne. 8 pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne.
Načelstvo.
Ivan \n ii sil,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoma svojo bogato zalogo
šivalnih shoiev
Ib strele za Me Moratiin) za nilu li obrt
ii Amer.
ft\ 0!
i	-
V.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in frank o.