K POGLAVJU: ALKOHOLIZEM.*) X. Y.
Leto, ki se nagiba k svojemu zatonu,
nas je v marsičem neljubo presenetilo. INIed
vsemi dogodki, ki so se letos razvili v
okviru naše ožje domovine, so name na-
pravile najgloblji utis zadnje porotne raz-
prave na slov. Štajerskem. In mislim, d^
nisem v tem oziru osamljen. Komur je na
srcu bodočnost našega naroda, mora vpra-
šati po vzrokih, ki so rodili toliko brei^pri-
mernih zločinov v razmerno tako kratki dobi.
Naši politični listi odgovarjajo na to
vprašanje se svojega strankarskega stališča,
in zato krivično. Kdor hoče moralno od-
govornost za štajerska grozodejstva naprtiti
posameznemu stanu, ta ali ne m's!i daleč
ali pa hote in v^edoma prikriva resnico. V
enem takem slučaju gotovo nismo imeli
opraviti z resnim možem, kajti tak bi ne
bil zagTešil nezaslišane surovosti, da je
mogel v isti notici, v kateri govori o
vzrokih žalostnega moralnega propadanja
našega naroda na Štajerskem, zbijati tudi
slabe dovtipe. . . .
Vprašanje zaslužuje pozornost vseh ro-
doljubov ; skušajmo se torej resno pečati ž
njim !
Zločini, s katerimi se je zlasti Mari-
borsko porotno sodišče imelo baviti v mi-
nolih zas'edanjih, niso produkt trenutka, kar
bi se moglo reči morda o posameznih slu-
čajih. Število omenjenih zločinov in njihova
kakovost nas silita, da mo'-amo sklepati na
občo strašno bolezen, ki se je razvijala že
dolgo v sredini našega naroda, ki je zdaj
z vso grozo bruhnila na površje in ki ne
izgine kmalu in zlepa. Ti zločini so sad
dolgotrajnega demoraliziranja, znak obče
degeneracije.
*) Ime pisca, ki sprejema vso moralno odgovor-
nost za ta članek, je uredništvu znano. — Prepričani
smo, da pisec stvari vidi prečrno. Ker pa se nam zdi
potrebno, da se spregovori enkrat jasna beseda o pijan-
čevanju v nekih krajili naše domovine, priobčujemo
članek nespremenjen z željo, naj si vsakdor sam izlušči
iz lupine jedro. Op. ur,
320  .
Moti sc, kdor misli, da je te žalostne
prikazni zakrivila duhovščina kot taka. Baš
v zadnjh letih sc je na spodnjem Štajer-
skem sistematično izpodkopavalo ug-led du-
hovnikov, in ravno v krajih, kjer so dozo-
rela ona nenavadna zlodejstva, je najbolj
razširjen list, ki zaslužuje prokletstvo vsa-
kega poštenega Slovenca, ker pod krinko
svobodomiselnosti ruje proti naši narod-
nosti.*) S tega pa bi se dalo narobe skle-
pati, da je baš v tem iskati vzroke nravni
propalosti našega naroda na Štajarskem,
ker se je tam začelo izpodkopavati spošto-
vanje do duhovništva.
Toda, kdor bi tako sodil, bi se isto-
tako motil. Samo to razmišljanje, da je
protiduhovniško in protiversko gibanje na
Štajerskem še le razmerno mlada, a ven-
dar tako strupena rastlina, in da še deluje
med našim ljudstvom na Štajerskem mnogo
starejših duhovnikov, katere ljudstvo po
vsej pravici časti in spoštuje kot svoje
največje prijatelje in dobrotnike, nas mora
prepričati, da niso krivi večkrat omenjenih
zločinov ne duhovniki, ne njih nasprotniki
koi taki.
Kakor povsod, tako je pač tudi tukaj
najbliže resnici, kdor se drži sredine : krivi
so eni in drugi !
Da to svoje menenje pojasnim, moram
poseči malo dalje ter opisati nekol'ko živ-
ljenje, šege in običaje našega ljudstva na
Štajerskem, pa tudi navade naše »liberalne«
in »klerikalne«, narodne in nemškutarslce
inteligence. Opažam pa, da sem v Sloven-
skih goricah vzrastel, da so mi razmere
precej dobro znane ter da o posameznih
slučajih lahko poslužim z imeni in krono-
loškimi podatki.
Ako pride tujec v Slovenske gorice,
recimo iz Ljubljane, mora na prvi hip opa-
ziti tiste majhne kočice, s katerimi so po-
suti grebeni naših valovitih tal. Druga prii
*) Mislim, da ve vsakdor, da ne menim kakega
ljubljanskega lista. Op. pis,
drugi, izvcčine borne zunanjosti, še s .slamo '
pokrite, — vmes seveda tudi semtertje i
bogato opravljene zidanice — se te hišice i
v mnogem razlikujejo od hiš naših belih i
vasij ob vznožju hribov i'i sredi ozkih do- \
lin. — To so viničarske hiše. V njih živo-1
tari najbednejši proletarijat slovenski : vi- i
ničarji. S
To so vam ljudje, ki doslovno nimajo :
toliko svojeg'a, kamor bi glavo položili. Še]
borna živina navadno ni njih last. Kjer-
vlada gmotna revščina, tam najdete mno-'
gokrat tudi nje sorodnico — nenravnost. ^
Nikakor nočem dolžiti naših viničarjevi
v  tem   oziru   kake   krivde ;   oni   si  niso
ustvarili razmer, v katerih moriijo života-j
riti. In poleg tega vem, da so med  njimi ;
častne izjeme, ki so si s pridnostjo in po-^
štenim delom od ust prihranili  toliko,   da j
so si kupili   majhno posestvo ter se  tako.,
povspeli nad stan, v katerem so bili rojeni, j
Toda take izjeme potrjujejo le pravilo, da
je naš štajerski proletarijat po razmerah
takorekoč predestiniran za dosmrtno gmotno '
in duševno bedo. i
In takega proletarijata postaja vedno j
več in več! Le poglejte v lepe vasi, kjer j
so se nam rodili možje kakor dr. Prelogj
in njegov sorodnik -¦- kardinal Missia, to- i
rej v vasi, kjer se zadnji čas bahato šopiri]
nemškutarstvo, in naj vas pelje kdo naj
občinske pašnike . . . Tam najdete hišice, i
docela podobne viničarskim kočam. Tu sta- :
nujejo »bivši ljudje« nekdanji premožni j
kmetje, ki so prišli na boben pa se jih jej
občina usmilila ter jim odkazala na občin-
ski zemlji prostora, da si napravijo tam-1
kaj skromno zatočišče. ;
Vprašajte, kaj je spravilo te nesrečneže«
v tak položaj, in odgovori se vam ; vse je j
zapil ! Začel se je bratiti z mestno, tujin-/i
skega duha navzeto »gospodo«, zanemar-(
jati gospodarstvo, prepirati in tožiti se zi
ženo in sosedi, in evo ga : žrtev združenih ^
zlih sil : nemškutarstva in alkohola ! I
r-,2 1.
Toda na rovaš poslednjega moramo
zapisati večjo svoto ! Jaz si usojam trditi,
da je alkoholizem glavna nesreča našega
naroda na Štajerskem in da nas ne uniči
ne germanstvo ni madžarstvo, ne »lihe-
ralstvo« ni »klerikalstvo«, ampak — alko-
hol, ako vse, kar pošteno ljubi svoj rod, ne
zastavi vseh sil. da se upremo temu zlu.
Tiste viničarske koče so zidane nad
globokimi kletmi ali »pivnicami.« Nekdaj
-so te kleti hranile bogate zaloge žlahtnega
vinca, — dandanes so take izjeme redke,
ker slovenski kmet mora dati svoje
vino kramarju v poplačilo — žga-
nja, ki g-aje tekom leta znosil na
svoj dom.
Daje ta »žganjica« strup najhuje vrste,
si lahko mislite. Odkod bi bogateli n. pr.
Ptujski nemškutarji, če bi slovenskim kme-
tom prodajali kolikor toliko zdrav, t. j.
fuzla prost špirit ?
Da kramarji, ki zadnji čas kakor gobe
po dežju nastajajo v vsaki zakotni vasici,
še po svoje preparirajo to nesnag-o v »bla-
gor« slovenskega ljudstva, o tem ste lahko
prepričani, ako vam povem, da so ti kra-
marji izvečine pijonirji nemškutarstva in
kolporterji gori navedenega trikrat zločest-
nega lističa . . .
Tako je, gospoda moja ! Kdor je živel
v Slovenskih goricah, naj mi pove, če
pozna rodbino, v kateri bi alkohol ne za-
krivil vsaj ene znatnejše nesreče !
V Slovenskih goricah se vam ne pije,
tu se »žre«. Malo deco začnejo siliti, da se
navadi že zgodaj na neprijetno kiselo teko-
čino, ali pa tudi na ostro pekočo ... So
hiše, v katerih od trg'atve, ali od pobira-
nja sadja, do spomladi ne pokusijo vode ...,
kjer je 4—5 letnim dečkom odprta klet,
da si sami hodijo na cev iz trsja jemat
vina, jabolčnice ali pa vsaj »pikole.« Ce
kdo posvari take brezvestne ljudi, naj deci
ne dajejo piti opojnih pijač, porečejo ti, da
ni res, da bi to škodilo ; J. J. gaje tudi pil
že v povojih, pa je vendar »gospod.« Ker
jim ni mogoče dokazati, da so na svetu
tudi jako preprosti »gospodje«, ne opraviš
s takimi argumenti ničesar . . .
Štajerci pijejo skoro brez izjeme ; sta-
rodavno žilavost innarodno-politično gibč-
nost so že zalumpali, in če bodo nadalje-
vali v tej smeri, zapijejo nam še krasni
južni Štajer !
Kakor sem že zgoraj namignil, je ne-
sreča postala zadnji čas še večja, ker je
Ijudsivo — možki in ženske — začelo piti
»žganje«. —Jaz se še živo spominjam, kako
so se pred leti delavci branili pri kosilu
ali za juž'no žganja, kako jim je bil naj-
lahkejši pikolit ljubši. Dandanes so kra-
marji ljudstvo že toliko prepravili, revščina
je že tako narasla, da je postal fuzel naj-
cenejša in najljubša, ker najizdatnejša pi-
jača . . .
Lahko bi mi kdo ugovarjal : vse to .so
žalostne resnice ; razmere so nanesle tako*
— toda kako moreš tega zla dolžiti inte-
lig-enco ?
Da se opravičim ! Videl sem župnike
in kapelane, ki svojo posebno naklonjenost
svojim izvoljencem dokazujejo v — pivnici.
Poznal sem sicer izieme — tak n. pr.
je bil pokojni pisatelj Davorin Trstenjak !
Vprašajte naše dijake srednješolce, kje so
se navadili pijančevati, in če so odkritosrčni,
odgovori vara marsikateri :  pri gospodih !
Ali ste videli v Slov. goricah vese-
lico, pa bila »primicija« ali »slovenščina«
v proslavo Miklošiča ali Trstenjaka, kjer
bi se, pardon ! ne žrlo vina in piva, drugo
jutro po prebedeni noči pa žganja ? Ali
ste bili na kakem občnem zboru kakega
pevskega ali bralnega društva, ali pa na
kakem političnem shodu, kjer poročajo n.
pr. poslanci, ti »poklicani« voditelji naroda,
pa da bi se tak shod ugodno razločeval
od pijančevanja v kaki umazani beznici?
Jaz iz svoje skušnje ne poznam takega
slučaja.
Dogaja se celo, da obstoji vse
narodno in politično delovanje
^22
skupine naših narodnjakov v ka-
kem okraju edino le vtem, da se
podajo 2—3 krat na leto skupaj v
»vrh«, kjer se ob obse /. n ih sodi h
strašno navdušujejo za našo milo
domovino....
Želite morda, da govorim jasnejše ?
Take vzglede daje štajerskemu kmetu
in viničarju slovenska inteligenca, posvetna
in duhovna ... In narod posnema »gospode«
in »škrice« ; tudi on se hoče semtertje
navdušiti za slovenščino, ali pa za mestne
nemškutarje, novejši dobi tudi za »dohtarje«,
ali pa za »gospode«. In ker nima vina,
pije fuzel !
In tako se godi, da nekdaj skrben,
dober mož po cele noči kakor besen raz-
bija v svoji goli bajti, da nekdaj pohleven
sin, »navdušen« od žganja, pretepa svojo
mater, ki se je zanj mučila vse življenje,
ki je vse žrtvovala, svoje zdravje in srečo
svojih ostalih otrok, — in godijo se zlo-
čini, kakor jih je razkrila minolo leto Ma-
riborska porota.
Da, gospoda iz štajerske inteligence,
na vas pada velik del odgovornosti za ona
grozna dejanja !
Nočem moralizirati. Toliko naj rečem
k zaključku, da treba mogočne akcije proti
alkoholizmu na .Štajerskem ; da naj naši
poslanci, če jim je kaj za blagor naroda,
zahtevajo, da napredna Avstrija posnema
enkrat barbarsko Rusijo ter uvede mono-
pol na žganje ; da naj kmetijske zadruge
skrbe za to, da se naš kmet reši iz kremp-
ljev nemškutarskih prekupcev, ki odganjajo
tuje vinske trgovce že z železniških postaj,
češ, tu letos ni vina, da potem lahko oni
pobašejo vse vino za smešno nizke cene
kot ekvivalent za prodani fuzel, — in da
se naj tisti gospodje, ki s prižnice rohnijo
proti »Slovenki«, rajši pridružijo poštenemu
slovenskemu listu, ki si je postavil nalogo,
da se bori po svojih skromnih močeh proti
nenravnosti in njenemu glavnemu vzroku
¦— proti alkoholizmu. Pridružijo naj se na-
šemu poštenemu prizadevanju vsi pravi
rodoljubi, čeprav jih morda kaka odkrita
beseda našega gla.sila — neprijetno dirne !
323