I HWh_______________■ mm. i ML l MiiM.                                        II. teto.

.Slovenski Narod- v*lfa pm pmmUt aa Arttro-C^rsko:                                      z* NcaB)o:
jato teto afcapaj Mprcj     .   K 36 -  I cdo Isto naprej   .   .   .   .   K 4fr—
V aescc   •       ,    .   .    •   3 — | cclo ieto niprej   .   .  .  .   K 48. -
Vprašanjcm gked« taserafov se caj prilozi za odgovor dtatnasa aft saamka, gpiatul*ty 'spoda;, rivoriiče levo>. :&aafl<nra tsU9m št, t, t*Mva it, M.
laaamil aa iać—afr> p* pasasf/aneai protom la sicer: 1 ta-n visok, fer H a« Urok proaior:«*rat po U •%&, dvakrat po 11 vta., Mkrat po 10 v. FtnUao (taak proator) 30 jjay parip In zahvale (eiuk  prostor)  23 vin.
■sff aaraiaM aaf paajtj« aerataia* rtaaa    fT p# aMfemteL  ~JM 1» aaaj« pbmhhm aartrii  tres paatafft iaaaf|a at ae aMreaa aikakar •ifr&tl.
, JtapBaABal   flLMB^BtflffBatt^   VBatalHBatBal    aUl_   ft ft.
*^^^^W^MW ^FW^^iV      ^bm^^^^^p^^^^ ^■^^■t         W^^^^^^^W^^P^^v       ^^niV      ^^^^w
.Slovenski Narod* velja ▼ Lf*fe*|aatf dostavljen na dom ali če se hodt ponj i
cdo leto naprej   .   .   .   .   K 32-— I četrt leta     „      ,   ,   ;  .    ,    8— pol leta       „       ..... 16*— I na mesec     „       .....    2*70
Posajnema itrollSia valja 14 vinariev
Dopisi naj se fnakirajo. I^o^apisi se ne vračajo. 9r«4alatrs>i  Snaflova ailsa 4L 5 {/ I. nad str. levv, teldloa it. *«
Manifest čežKssn n^đa.
H. Praga, 6. januvarja.
Danes so se sešli v kra-jevski Pragi zastopniki naroda iz vseh čeških dežel, izvzemši zasužnjene in zatirane Slovake. Poslanci državnega zbora ter de-želnih zborov čcškes*, ir.cravskesa in š'cskcsa ko prtili, da mzn^r.ijo ljudstvu, svetu in Dunaiu, kaj hoče č e -s*ki narod. Treba izrečno povćanati, da so bili navzoči zastopniki vseli smeri Češkcga političnima življenja, tuđi kon-servativne struje, in da je navziic temu bil manifest Češkega naroda, ki 30 sa dznes razglasili, sprejet r,:^!a$-no. Aristokracija 5e ie ljudstvu in narodu že davno od tulila. Ona ne čuii z njim, narod ne čuti ž njo. N??nih rastop-nikov se ni moglo pozvati in se jih i'M ni pozvalo. V palači »Obccr.iho c!emu*, ki se dviga poleg stnroslavne ^Praine brane«, so se se?:i eh 11- dcr>c*-ine češki poslanci. Le m?.!o jih je Tranilnlo. Pa tu4i ti so opravićili svojo cdsotnost ter že vnaprel izjavili, da se pridružujefo izjavi, ki bo sklenicrja.
Zborovnrnu ie rredsedoval prečsed-fiik češkesa Svaza poslanec Fr. Sta-n $ k. Pozdravil je zbrane zastopnike če-škega mroda z daljim nagovorom, v katerem ;*e pojasnil. zakaj Je bi!p zboro-vanie sklicano, ter ie na kratio crisal politično situacijo, v glavnem razmerie Ćcškega naroda k svetu in nap.-am Dunaiu. ter z^odovino njegove ga boja za rravico. Njegov govor sr. sprcjeli na-vzoci z burnim odobravanjem. Zastopniki češkega ljudstva so se dvignili raz sedeže in naenkrat i^ zaorila po dvorani češka himna, ona večnoiepa pesem, ki ie spreirt'iala na stotisoče na^ih bratov ven na krvave bojne peljane, v tu-jino in v grob — »Kde domov m iii«. Niti eno oko ni ostalo suho. Vsi ti zreli, v življenju utrjeni, skušeni mož-je so bili prežinjeni vznešenosti tega rgodovinskega trenutka in so plakali...
POZDRAV JUGOSLOVANSKEGA KLUBA.
Zbrani zastopniki so sprcmljali po-samezne stavke manifesta z burnim odobravanjem in z navdušenim pritrje-vanjem.
Nepopisno razpoložente tabora čeških narodnih zastopnikov se ie še po-vcčalo, ko je predsednik poslanee Sta-nek naznanil. da je prispel pozdravni telegram predsednika Jugoslovanskesa khjba poslanca dna K or 0 š c a, ki izraza solidarnost jugoslovanskega naroda z narodom češkim. Burni klici: »2i-veli Jugoslovani, živcfo češko jogoslo-j vansko bratstvo« so grmeli po dvorani in shod je skienil, da naj predsedništvo takoj odgovori Jugoslovanskemu klubu ter se mu zahvali za zagotovila bratske-ga savezništva.
Predsednik dr. StanŠk Ie dal manifest na glasovanje. Poslanci brez izje-tne so se dvignill raz sedežev, klicali: »PodpisiMeir-f>T fa v<n»ak popnlne eđi-nosti so zapeli z gromovitim! glasovi ve-UČastni koral »Hej Slovani!«
Doli na ulici je med tem vsakdanfe praško življenje na zunaj mimo tek!o naprej. Toda na tisoče in tisoče čeških src je v duhu prisostvovalo taboru čeških zastopnikov. Z nepopisno napetost-jo ie pričakovala češka javnost razgla-šenje manifesta, prepričana, da ne bo razočarana. Češki narod ni bil razočaran.
ulnls centralnu &lmm.
Dunaj, 7. januarja. (Koresp. urad.) Iz sem dospelih listov r.evtralnega inozemstva ie rszvideti, da razsirja ruska brzojavna asentura to - le poročilo, 0 katerem nas ni cbvostila:
Vlada delavcev, vojakov in kmetov se ne spušča v nemški prcdlcs, izreka pa v naslednjem svoje mnenje, ki more prejšnje prosramattčne izjave nemške vlade oronati njih vrednosti. Nemci govore o takozvanem izrada volje, ki je bil že podan na Poljskem v Kurlandiji in v Litevski. Ncmci dobro vedo, da gre samo za izraz volje skupine novo ustvarjenih državljanov in posestnikov v zasedenih pokrajinah. di pa o narodih samih ni govora. Pod jemnim stanjem, pod nemškimi bale ti in pod vodstvom generalov je sme^no govoriti 0 svobodnem izražanju ljudske volje. Če so si tega t?.ko svesti, da je ljudska volja taka, kakor oni žele, da bi bila, zakaj se potem tako zelo boje" staviti svobodno vprašanje do prebival-stva. Nemška vlada ie pripravljena opustiti de! zasedenih pokrajin, ki pri-padaio Rusiji, brani se pa zapustiti Poljsko in Litevsko. Tega niska revolucija ne more sprejeti in ne bo nikdar sprejela. Ruska revolucija ne bo storila nobenejja koraka nazaj. Imperijalisti v vseh deželah priznavajo po 3 m pol le-tih vojne v beseđah Drincipe samood-ločbe narodovt v resnici pa hočefo aneksije. Prišla je ura za Vas, gospodje imnerijalisti! Ni več časa, da se igrate z besedami. Narodi V?.m ne bodo pustili za to časa! Ansleški, franeoski, nemški in avstro - oerski imperijalisti so nakopali narodom četrto zimsko vojno in nove krvave Izgiibe, da ustanove nove kolonije, da podjarmijo slabotne narode in da ustvarijo tolm velekapita-listov veHkanske ^aslnžke. Poskt'.site, gospoda! Revolucija delavcev in kmetov se ne da izdati niti tej niti oni im-periialfstični tolpi. Karkoli se zgodi, na-dolievali homo svoio Dot mednarodne politike. Proletarijat bo zniagal .kljub vsem oviram.
To porcč!to v.c ođeovaria v nobe-nem oziru dcJstvom. Resedilo dne 28. decembra 1917 od ruske delegacije po-dane^a odgovora se man?eč glasi, kakor <e je že uradio razcrlssilo tako - le:
Mi stojimo na stališču, da je mo-s:oče smatrati kot resničn! izr?iz ljudske volie Ie tak izraz volje, ki se pokaže pri DODoin! odsotnosti tujih čet v onfh poVraji^ah in Donolno svobodnep:a glasovanja. Zato predla^amo !n obsto-iamo na tem. da se ta orosrram jasno in točneie formulira. Zadovoljni pa smo s tem. da se v presoio tehničnih posro-jev za iTre.^^'čenje takesa referenduma in za d^ločitev" jrotoveg:a roka za iz-prtznitev teh pokraiin postavi specijalna komtsiia.   __________
NADALJEVANJE    POGAJANJ.
D^naj, 7. januarja. (Koresp. urad.) Iz Bres ta Lltovskega: Qanes dopoldne so dospeli elani ruske delegacije s Trockim sem.
' Điinaj, 7. januarja. (Koresp. urad.) Razgovori z ukrajinskim ođposlan-stvom so se nadaljevali včeraj v plenarni seji, katere so se udeležili zastopniki vseh centralnih držav.
Stockhohn, 7. januarja. Ljeninova »Pravda« se v komentarju k dogod-kom v Brestu Litovskem z nobeno be-sedo ne obrača proti NemČiji. »Pravda« pravi ćelo, da so samo Ukrajinci, Kaljedin to kadeti kriri Tseh težkoč t Brestu LJtovskem.
Ben, 6. janutrja. Trincotko časo-pisje izraza mnenje, da je bil ves incident v Đrestn LJtovskem le nemški ma-aerer, napeiien proti vkrajinsketmi za-stODstvu. Italljansko Časopisje vid! t nadaljevanju posajanj t Brestu Litov-skern brezpomeniben docođek. Posebno važnost oofarajo ftsjilanski listi na navzognoftt Ukriiftncej.
■arapjaj, cl jaBajajvfBk. Oaovaj BanibaFtf
pačna metoda«: Samo dve možnostl ob_ stojata za nemške zastopnike. Oni lahko rahtevajo popravo mej ali pa morajo ▼ pol^, nem obsegu priznati rsem obmejnim naro_ dom pravico, đa ee izjavijo o obveznosti svoje »amoodloCbe napram Rusiji. Ne ve-mo, ali bi se biii Rnsi sprijaznlli 8 popravo meje. Mogočo je, đa bi zavzeli popolnoma odklonilno stališč©, mogoče, đa pristanejo na te «ahter«. Mogoče pa je tuđi, da priđe do pretrganja pogalanj. Toda NemČiji bi se potera n# mogla očitati zahrbtnost. Kar pa se je rdaj zgodilo, pomeni politiCen in di-p!omati5en nouspeh in tako težko krivdo, da je treba netaudoma odpoklicati nemSk©_ ga generalnega pooblaščenca v Brestu Li. torskem od tega mesta in kot državnega tajnika v zunas'em eradu. Bistro neuspe-ha je, da so imeli Angleži časa vplivati na posajan;*. Treba bi bilo v nepretrganih pegajanjih slUeniti z Rusijo mir. Ce bi bila imele centralne države mir z Rusijo v 2o-pu, bi bil njih položaj proti zapadu popol_ noma dnigaC. Sedaj pa ?e ne.lasTiost Se več, Ja, Itakor jo bila prej. Gotovo je le to, da Rusija potrebuje miru. Toda eprejela bi ga bila l&hko iz naših rok. Nemčija stoji pred izblro, fla na nspehu svojega oroija zgradi zeđinjsno Evropo, s katero se mora Anglijn sprijazaiti, ter da nernškemn narodu in drugim naređem Evrope popolno samood-ločbo, ali pa đa ustvari položa] ko se bo Nemcem in vcej estali merila gospodarska svoboda v Londonu.
Berolin, 7. januarja. (Kor. urad.) Glarni ođsek poslaneke zbornice se je bavfl e razpraTo gospodarskih vprašanj, ki pri. hajajo t poster pri pogajanjih z Rusijo, pri čemur jt v&čina govornikor nastopala za najveC*;*o ugodnost. Ravnatelj ztmanjega urada to podal pregled o gospodarskih raz_ pravah r Brestu Litovsem in poudairl, da se ruski sastopniki do nove ureditve vseh razmsr nočejo Tesati po ni kaki trgovski pogodbi SoglaBje Tlada r tem, da nobena obeh dr2»T ne srne poctopati k drugo t tr-i^ovski pciitiki «labei^, kakor s kako trei. jo. Odsek bo jutri nadaljeval svoje posve, toranj«.
Bern, 7. januarja. (Kor. urad.)' Incident v Brestu Litovs>:em daje franeoske-mu ćasopisju znova povod, da razpravlja o držanju zveze napram maksimalistom, ne kaže pa posebne ispremembe v svojih vidi. kih. Levično časopisje 2 bivšim* ministro^, ma Bembatom in Thomasem na čelu nada-Ijuje boj za sprejetje odnošajev do seda-njih roditeljev Rusije, desnično časopisje, kakor tuđi vladi blizu stojeći listi priporo_ eajo nadalje preudarnost in svarijo pred zan^io, postavljeno 6 strani maksimalistor in centralnih drtav.
Riga.
Konigsbreg, 6. januarja. (Kor. urad.) Trgovska zbornica v Rigi fe stavila sklep, 8 katerim se izreka za pridružitev Rige in baltake đe&ele nemški državi
Finska.
Amsterdam, 7. januarja. (Kor. urad.) »Daiiv Telesraphc poroča 5. t. m. iz Petro. grada, da je izvrgiini odbor sovjeta dne 4. januarja sprejel predlog ljudskih komisar-j«v, đa naj se prizna neodvisnost Finsk«. Bcljševiki pa 90 sklenili, đa odpokličejo ruske č#te is Finsk* Bele, ko bo resnično sklenjen mir.
ODGOVOR ANGLIJE RUSIJL Curih, 7. januarj a. Angleška vlada je potom svojega poslanika v Petrogra-dn odgovorila na poziv Rusov, da naj se udeleže miroiTiih po^ajanj. V tem odgovoru protestira anjrlcška vlada proti ruskemn nazirariju, kakor da bi mosle biti vlade entente odgovorne za eventualni neuspeh mirovnih pogajani med Rusijo in centralnimi državami zato, ker se branijo udeležiti se pogajanj. Izjava nabasa nadalje, da so se poga-ianja med Rusijo in centralnimi državami pričela, ne da bi se bil dosege! prej med zavezniki sporazum.
Ententnl veteposlaniki v Petrogradu.
Stockho?m, 7. jaimarja. (Kor. urad.)' Kakor t>oroča »Naš Vjek^ ođpotuje angle-Ški velepoBlaBik t Petro^rađu 7. t. m. is glamega mesta. Tndi častniki, ki so član! vojaikgea odr¥>slanstva, bodo zapustili de_ žela. Tuđi francosld veleposlanik bo ▼ par dneh sleđlh ter namerara, kakor Bucha-nan, ostati nekaj časa v Stockholmu.
Uoyd Gsorge 0 vojnih ciljih Anglije.
lzpcAmuioZ nedavno dano obljubo, da bc israzl o vojnih ciljih Angllja, je podal ~ ansl«akl mlaistrski predsednik Lloyd Ge-or^e t imena vhtdt pred zbranimi delegati delaTskfli iđrnžen] to - le velevažno izjavo (Včeraj smo objavili kratek izvleček.): O9 vabi vlada organizirano dclavstvo te defcl«, da JI ponaša Tidržatr moč in silo armađ« aa bofiJčn, so nj »ni zastopniki tuđi opravifieiii TpraJarl ca cilj teh naJih napo-rov, kakor velja to za vse državllane te defele brez ozira na njih stan fn poklič Samo naj]asne!5!, naJlepM in najbolj pravični cilj more npravfčiti podaljianje te svetov-n* toJim tuđi samo za en dan. Jasno mo-om$ liMvtdali  ttmelje,  aa katetl
Stran 2.                                                                                                      »SLOVENSKI NAROD*, dne 8. Jan«arja 1918.                                                                                                     v. steir
y*   b • f i) t m o   ta  fasno moramo   tvA fali n'irt BjRt  kon&to uporabo    slede  vojne pltovM karte. Dospeti smo do ,                atifcolJ Mttem m
& strate* borb« In predno se katcra vladi Stoci gledt pofojev. pod k* u rimi r.aj m 58 konca ali nadali u je, mora vedeti. da KbJl za ujo vest vsega naroda. Saino tako nkttremo vid rzati napore, ki sj potrebni, da ifšpešno končamo to vojno. Zato »em zad-vft dni posebno skrbe!, da izvcm za btali-Re zastopnikov vse :a naroda. Slišal sem Krttevt delavske stranke ter stm se rax-to var jal i ni ili voditelji. Posvetoval sem se at Asqulthom in Grevem tn z nekaterimi ta-ftopnild velikih prekmorikih domlnijoaov. .Veseli me, da more:; konstatirati, da oo-4oJa
aplotao sotlafk fkiđe »aJtti  vojaaii efijev
fe* mirovnih pogoiev. Kar torei povem da-*Jes Vam in svetu, ni samo rrnenje vlade, ifearveč mnenje vsesa naroda In ćele dria-Ve. Naša vojna ni napadalna vojna napram ijfem$kema narodu, ki so ga njegovi vodi-£]ji prepričali, da se boju'e samo v obranv fto proti tdruženju ravistnih narodov. ki na-meravajo Nemčijo ugonebiti.
Usooobiter   Nemčije ali   aemike^a
naroda ftf biU Bfkdar nai vojni cilj. Bili smo proti
-woji volji in do skrajnosti nepripravljenl za strašni boi, prisiljeni vstopiti v to voiao d* lastno samoobrambo, za obrambo krše-aega javnega prava v Evropi in da resimo 4Ve*ane obveze, na katerih slom ?clitiwna siruktura Evrort. Nemčija pa je & svojim v^ad-m v Belziio to deielo brt§ote*inio po-iači!i. Morali smo ali vstopitf ▼ vojno, ali pafad ob strani in fledati pogin E rope ih ffjmi surove silt n«d javnim pravom in itsedaarodno pravičnostjo. Samo to nas Je poznalo v vojno N'ikdar ni amleski narod odstopil od tesa svojega prvotnega jtali-&*. Nikdar ni namtraval razdcliti nemSkih pleme* ali rattrrati nemSko driavo. Nem-ćlia je imela veliko pozicijo v svetu. Ni na U ielja ali nas namen. da v bodočnosti to pozicijo unićimo, marveč hočemo Nem-<fjo samo istrgati iz njenih upanl tn načr-ft? glede voiaške vlade, da do motela po-W«titi vse svoje cilje velikim, sploliio ko-rlstnim naiogam sveta. Tuđi «e ne boju;?-mo, da bi raztrgali Avstro - Ofrsko ali Propali Turci 10 njenega gkvrwa mesta aH ■ftalh bogatih posestev v Mali Aziji, v Tra-fliji, k?er v pretelni večim liviio Turkl. Tuđi p.i«mo vstopUI ▼ vojno, da iepremenl-•nb ustavo nemškeim cesarstva, dssiravno smatramo tako vojaSko avt~>kratiSno kon-Jituciio v 2;» stoletlu za nevaren anahro-i!?etn. Ce bi Nemčija ssrejela resnrčno de-ihokratJČno ustavo, bi feii to najbolji do |Ćar? da je stari duh vojalk« premoći v tej vt?)ni resni-no p^irinrl in bilo bi nam ra«oco lažje skleniti a Ntmčflo čtm6krit\ian mir. to pa je stvar, o katert mora odločati nem-fki narod. 2t več kot r»o leto je pretekJ«. fla Je predsednik takrat ie nevtralrJh Zed!-njenih držav oozval vojujoče se stranke, da nai vsaka nedvoumrio povc Svojt ci!Je. za fceter« se bolnic. MI m na* i za vezni ki smo v jvoM noti dn« 20. UmiarU 1917 odgovo-itN. Centralne države ni?o odsovorile in so ftolfiale idjmb večkratairn raitevaai oa-soromifcov in nevtralnft driav. Niii t\ ^)nltBju fitće nifb namefov z Bchdio se jlso lzraxITt ter so enoduSno c*l-» lsjavtti, 9a n« ma rajo podati poštenega odgovora o Um ▼prskanju
Mtronta  Izfftva  srofa  Česmina.
Oroi C«emin Je poda! v svoji isravi mfćtt* 25. decembra 1917 v imenu Avstro-Ofrskt in svojih zaveznikov gotovo iz?avo. Ta pa je žal nedoločna. Reče se nam, da centralne države ne nameravajo vzeti s ^Uo katerthkoli zasedenih pokraiin aH na-iodov, kl «0 med vojno ifftibifi svoio samostojnost, oropatf te samostojnosti. Jasno fl, da bi se mogla izvršiti vsake vrste ^feeksija ▼ okviru dnbesedne^ft tolmačen!a teke prevzete dolžnc5ti. Ali pa nai to po žcmf da naj rmajo Belgija, Srbija, Crna apra in Romtinska. er.ako pravico do neodvisne svobode in samodoločbe glede svoje usode kakor Nemčiia ali katerikoK drug agrod? AH pa pomeni to, da se na] jtm vsi-lijo vse mogoče utesnitve politične in go-rfpodarske narave, ki so nezdružUfve s 5a<?t-fo evobodnesa in samega sebe spoftpioče-Sfa nareda? AH morda mislijo, da lmaio ve-fiki narodi svojo posebno vrsto neodvisr.o-^t! in rrranjvredno vrsto neodvlsnosti kot jjiari narodi? O tem si moramo biti na fesnem.
Enakost  pravtc  netl  narodi, naf si bodo veliki ali maihnl.
H eden f*avn!n c\\)er. ol kutert se na*a <kžela in njsni zavezniki bo|uje?o. Po v radilo svojevoljne ikode, storje-ijfc belgijskim mestom in vašem ter njih tfreblvalcem nasoroti odlnčno odkienjalo. V <6ta1em odklanjajo centralna drlave v iVoji takozvani ponudbi ^koraj vse, kar itt I s a h t e v a m o. !s mirovnih po^oiev !• izločeno vsako namigav^nje glede avto-liomijo podvrženih narodov. Oni pravilo, da Je vpraJUnle. a!f se naj da Arabcem. Armencem in Sirijcem, y katerikoll obliki samovlada tzključno zadeva visoke porte, jfatveč kar si «pa priznati državnik cen-Iralnih drlav je
pcboinM želi«  vsntva  as rodnih manjšln,
jS*iRilflcor se da praktično izvesti. Samo v *^ii točki so centralne države popnlnoma jasne In odi očne, Pcd nobenim pogrtjem ne odstopi NemJija od svoje zahteve, da se jl Jrnelo vse nemSke kolonije. Ob tej točki se »zbijajo vsa načela glede samodoločbe, ali Zalcor smo se prej Izrazili, samovlade s pri-vbljenjem  vi a danih.
Nemogočs ) a, dt bf seskle-«11   trajni   mtr  na   tak!   p o d I a g L
Zveneče besede <amo o formuli »no-tibom aneldij in odškodnin« ali o pravici sa-Sioodiočbe *o brerpredmetne. Pređno bo io^očt sploh pr*Četi s pogajanU, se morajo &ntndn« države savedati bistvenih dej-$Uv položaja. Ml ne moremo izročttl bo-tiočiiostl civilliadle šs naprel svojevoljni pdfođtvi ■ekaterih posajajočlh se oseb. kl •^SttMjt) s pregovarjanjem In tntrfsaml za-iotorttft fnterese te afi ons dirastilt, al! ftf ali oinca naroda. B^dcSa Evropa se asors dviffsif na ttVTh prdlasah nstvarjenfb od pameti fn prsvKnostf. kf edfne mnreio MLfotoritf n!e tra^l ebstof. Zato Je nait nsnf^lt, Ća mora btti v tej votnl
; vpralMl pHvoU««H vladanlk.
t*\r> Jt Jar?«, č% ni nošena mirovna ^Ufeeđha vredna pf.pirja, »a kateri }c napisana, tt rz pogodbe nm drže fn Ce vi vsak k^rod pripralten prinesti vse irtre, da !•-t($aU kv le pottavtitso ▼ tako pogodbo. NiM —*+•*• AntttU s sroJbHf safgAiiftt
fa čim večto odškodnine za ouaaloteg« ms* sta ln provincij«. Te ni vojna od&kodatiita, tuđi ne poskns, gvaliti »troske voinili do-frdkov na naaprotnika, marveč trdna zali ttva, »ia se odktoni in koJikor mo*otm popravi velika krivica, ki st Je zcođUa iav-netnu evronskemu pra\Ti In sicer predno inemo dati svetu upanju 4o trajnega mira. V drusi vrsti zahtevamo
obnovlicv SrMfc, Cm# fore, sas*-
Uenih   delov   franeosk«.   Italija   In RofliunJi«.
PopohM lidpoklicani« »ovratnih ar-mad. Popravilo krivice, kar je tuđi temeljni pogof ^a trajni mir. Do svojega la&tneja pogina hočemo stati na strani franeoske de-mokravije, pri ajeni tahtevi, da se gopet vzame v poitev velika krivica is leta 1871., torej brez osira na želje prebivalstva. Dve franco.ski provinci na bili takrat u Franco-s'ie !2.tr?ani in sta bi:i pol stoletja priklop-ljeri k Nernčiii. Dokler to ni popravljeno, se ne morejo obnoviti zdravi odnošaii. Nočsin govoriti
o vprsša«ra ruskih pckraffo,
ki fih imujo sedaj Nemei stasedene. Kaska politika !e od ruske revolucije jem sla skozi toliko tar in tako hitro, da je tefavno, bres rezerve izreći sodho, kakšen ho p«lo* žal. kadar se bo govorilo o kortćnih pozo-jih evrepske^a miru. Ru.siia Iz trpela vojno x vsemi svojfml ifrorotami, ker ie vstopita v vojno zvtsta ivojim tradicliam kot za-Jčitr'ca slabotneiiih bratov in ker je hotela Jčititi Srbijo pred napadom na njeno neod-visnost. To }c ča5tra žrtev, ki ni pcteg; iia jamo Rusije, marveč tuđi Francosko v vojno. Francoska zvesta pogojem svoje po-sedbe * Rusijo. je stopila na stran svoitsa zavezrtika v spor. ki ni bil njena Mvar. Njen viteški nastop fa pogodbo je imel za |>os!e-dico vpad v Belsiio In poeodbena obveznost Anglije napram tej naftni dežtli je potoffitila nas v to vojno. Rusija namerava sedaj brez fvese z državami, katere Je po-te^nila v vojno, »kleniti seoaratnii potaja-pja s skupnim sovrainikom Ne učltam ji nič. Navesti hočem samo dejstva in razjasniti no-em. zaka! Anslila ri odgovorna sa sklen«, ki so btll storjeni ▼ njeni nenavEcč-notti in elede kat»rih se nišo vrSila po*vs-tovanja z nam:, ali oa nišo iskali naSe pomoli. Nikdo. ki pozra Pr.:«ko ln nje»e parbene napram Rns!H, ne more niti trcmHka đvemiti
o keadnfh nsseni^ Proafce.
Naj se poslufute kater!hV-li frar. da zamota Rus!jo v svote mreže. Pruska nima naiTJera. rrmti nit! e^* nrovincije. niti ene-?d mesfa Rusije, katce ima seda! zm*t-dene. Pod tem ali onim imenom bodr» te ruske provincije v bodočnosti v resnici d«B pruske države, \ladal jih bo »em^ri meć v rnteresu pmske avcokraclie in ostalo lj?*d-stvo Rusije bo deloma zapc!?ano z b'este-Čimi besedkrm", deloma v boiazni pred grižnjo z nadaljevanjem vojne oroU bre^^od-ni armadi ostaln v popoini jiosp^darski ia noeneje tuđi politični cdvlsnosti in snirnj-stvu Nemči:e. Mi vsi obžalujemo te vz^l©-de. Ponosni borno, da se »>*!iemo boriti do kolica na strani »ove ruske demokracije. r!«ako rudi Amerika. Francoska in Italija. Čt pa sedanji moeotcl Rusije brez ozira na svoje zeveznike ka- »tore. nlmamo sre<J-9«ov, da W uastopili;. da M^'f»wo kata^tro-f^. kat«H je z*wd!« »jlS dtfela. b^-es re-f!tve. ?awio lastao Sudstvo more reati Ru-sijo. MfsMm   da ?t
n»ođviMa PoJJsk«,
H <vbseta vse resnl^o p^li^e ole»ieiHc V žele tvor'ti del Poljske, rnjna p--reba za ravnevesje v Evropi. Pnako sem rrne^Ja, das!ra\*no sosrlalam v ostalem z VVi!«onora v tem ozitvl, da
raz(je!Hsv  Avstre . OursLe ni del nasu vo'nlh df;*evf
da nf upati na mistranitev onih vzrokov nemira v te^ delib Evtpdc VA so tako dolgo offroiaU spioini rn!r. dokler se ne da avstrijskin in ogrskim narodom samovlada na podlaci res-nlCno demokratičnih nače 1. Iz i^tega vzToka smatramo za potrebno «a-dostftev
nararalm zahteva« ftalijanov
po združeniu z narodom !st*»sfs plemena in jeziVa. Enako nameravamo zahtevati, da se nastopa pravično rapram prloadrikorn ro-munske krvi in romun«ve*a jezika v njfh upravičenih zahtevah. Cc se bodn i?nolnil! ti pokoji, bo avstro - osrska sila, katere moč bo v prr>speh rrim in svobodi Cvrrm©, namesto da Je le orodje potubn« voiaSke a^-tokracije Nernč!je, kl porablja vfrc svnjik-zavezrikov za svoje lastne temeT!r?e cilj«. Tuđi zunaj Evrope ral veljajo ti temelji. Nikak^r n^>čemo, da bi se ne vzdržala
turska država v do«tovirrt tmlksz*
plemena s Carigradom kot glavni«
nealon.
Zahievamo levtralizacijo morskih ožin med Čmirn ln SredoieMsMm morjem ter nfih frtemacijcnaliziranje. Enako se nam zdi, da so
Arabija,    ArmetrtJ«*    J^esopoiamlja* Sirila In Palestina
■pravTCcne, da dob« prtmartje svolega po-^ebne^a narodnega stališča. Zadostuje naj, da izjavim, da je nemoeoče, da bi te de-žele prišle v roke pod prejšnjo suverenost. Mnogo se je govorilo o naSlb pogodbah v tem ozim. Samo toliko lahko rečem, Če iz-premene novi cdnošaji, kakor ruski polom in ruska separatna pogajanja, poRoje, pod katerimi so se sklenik te pogodbe, da smo biri vedno pripravljeni, rasKovoriti »• s svofimi  zavezniki.  Kar se tiČ*
■evdVkfti holonii*
»em otMtovBDo Ujavil, da bodo mi nMpo-la«o konferaoci, ki m bo morala v prvi vrsti osi rali na UHit tu Intore^e donmCInOT. Nfkjer %mm — žive Evropejci. Zmktmrmmo pa posebno »pravo, kl bo morala preprečrtl [zkorUčanjc narodov v lateresu evropskUi kapttaHttOT. Domaćici tlve boi rmztičao or-caniciriMi piowiwia pod svoJHm poglavar* ia svett ki so Mprariieni. se o tem posv^e-tovati ter govoriti mi svoja planena tn ajili dane ln jih zastomjiti glođe Mi tn njfli trn ter©6ov »«T slasti glođ« vpraliiaia. kaj sm naj s *JM a«f>đi. tpto4rd teMoIfi MU-odin SMiooAoCbe m 4alo torti te4t teg Mm ▼ Evropi ssravltf 49 wl|avac Nm^Mca trA» lev, da to ffa—rd ▼ mmjMb 1o>UmJM • svo|o doMjdvUo irosteAe mmJ vojno 4ik»-mJI sMoo. 4a ostanajo *o4 vmJm« mmjo* tem pri NmbMJI na gr« aterablli im Mm* ikt kolonfrt v ipleiiMMt Marveč mi al Notn ci samo v tni koloniji, to je ▼ »omlM vafiodni Afrikt »rldobOi naklonlMK»t lt maihac aJm«Mf vajaikih UodiTi« katerti mj fem»fi    svote vojake    ali    asfcaro.   A^tm
ft m m prMoblH s tem, 4b so Jih »ostavi)! Visoko gad ostalo večfno domaćega prebi-vmlstv« ter jih »afravili za saflrake đona-čiaov. 9 teJMpii in drugiitil srs4*t ,1 so si m« gotovtH MHateUstvn malhno, da, nsMiatnt m2Ti ;$!•«, katere titereM so na revnost n%. spromi tateresom 4ruieja prebivalstva, za katero govoriti ninitmu pravice. Nastop Nemcev aapraai domaćemu prchival-tvu v kMontjah }• bil tmk, 4% )« popolnonid upra-vt*eno domnevaate, da so si hoteli v bo-doćnosti pop ol no« a podjarmiti Kt krale. Koaćno jt treba popraviti
krivico, stirioso   mt4Ban^la%mu pravu.
Mlrcw*s» knntirenca Rt smt požaliti naših p«mor!čnkov in '/»lug, katert *o aio-rili J*k»pni stvari tvohodt. kskor tuđi ne srne poaabiti fiasilstev, dcmI katerimi ao po-mor^čaki trpe li. Tuđi n^treStmr) v pomtdbi eetitratmh df^sv r«fir>cnviia. da mora biti ra^merje po \ r jni tiko, ću ne bo nosilo v •cbi zopet
kali 2S novo vojno.
!n tuđi še tn ni vse. N'sj U tako pa-metnr» in dsbro f.Vienanio t?!eJe pr»*raj!:i in drusri?! >:Rdev. c.<ta!o bo Se mnoso Pivari za mednurodnl razgovor.
Cl ^c^s.-fcfi raznisr«
ott koncu vojne boi * strahovitu t^I^vne. To ie posledles vprr, ^">c čfovcBkesa dz]& v vo|ne iivrhe. N* vtern svetu bo potnanjka-nir mrovin, l:i bo tem večit, čim dalj bo trajala vojns. ln neizc*t:bno je, da brdo one driavc, ki rbviadajo irr za aurmine, pon-a-^ale v pr%i vrsti ^ebl sume in svojim prijateljem. Kakor dfilgo bo cbstoiala mofr^ti sporov mtd narodi, to je. dokler bo vladala ča^tfhleptost in strast nad moSkiml in že-nami, bo vojnn edino sredstvo, da se spori nravnajo in narodi morajo živeti pod pezo ne samo. da zdaj ln i Jaj stonijo v vcino. fnarvec tedi, da bodo ortpravljcnl vsak hip, da teka vojna Ubruhne. Strasna pesa modernih oborcitnj, narar^a}3Ča škoda voja-i'-e obveznosti, velikj»ns!:o tratenje bo^a-5tva in de!a, kl je potrebno za pripravo v«jne, so
Crne točka v s^s! dvIlizacIiU
VateHh mora b'ti siatti vsake^a mislečc:;a č!oTel;a.
U ten in podobnih vzrokov bo treba poskttsiri vts*var:;i meclnarodno organiTa-cijo, ki naj tiravaa vse madutrodne spore. ITfmčs« ?e vojna pr«ostans-k barhari»rr<a. Ce *9* kdo \'»>ra§a, mkaj se bojulemo, lahko fturno' Za pravičan, tr»l#n mir In rri-«!i!T!fl, predno je ri.ouoče upati na tak mir, ću 5f nipra:-» iapolnitl T*h*.tvc po *ve*osf3 po«od*», eredltvi ter!tori}alnih vp^aSanj wd podlaci saipocdločbe ali privoljenja vlada-nih drtav in končno zahievamn ustvaritev me<Jf«x*m4im* organizacije, ki nai omeji cb-oroienia tn zman]!a verittnost bodoče vofae.
Pod toMm! fMT««i hl  Ancllja
pocdravfla mtr
in da zm*o<ovi te pokoje, so njeni narodi pripravljenu »rinesn *e večjt žrtve, kakor so jtti piiAa«ali do«edaj.
BeroHc, 7. istrmarfa. (Koresp, ut.) V po'itičnih krogih smatrajo jovor Lloyda Gcorg«ja kot mirovni predlog, ki se ac da spr«je-11. Govor ni dnrr*«ra, kakor razkrjtje Ba^mtalTiti^'h tftiDerijalističnih ciltev ter d^tnije, da mor« pritl de mini rav»o tako malo s <trani Llrydt Oeor-f3. icaV^r s strani Clemenceaua.
LonđfMit 7. jp.^narjR. (Kor. u rad.) Ramsay Macdonald je izjavit v nekem govoru .da dokazuje Lloyd Cjeorsrov ipovnr, dt se pountaoma zavecia svoje vc!!5m««ke od^o/oreosti kot minfstrslci
TV'at^N^tn'it <5. la?TT!ar?a. (Kor. ur.) Perster. Nov* tehiv* Unvd« Oeorcreia ffl»^?   ^natfos'-irt  vojnih   c!lje^T  je  našla
♦u ^nlr»?rto prjtrjevanie.
DopcHflc! H3 fio»šcih.
NA§E UPADNO  POROCn^O.
DunaJ,     7. januvarja.     (Kor. urad.) Vzhodno boilšče. Premirje. Iterjansko bV>jišče. Nlkakih posebnfli dcpocfkov. — Sef gen. štaba.
NFMSKO   URADNO   POROCILO. Berofln, 7. januvarja.     (Kot. urad.) Zapadno bojišce.      V kiku pozicij vrhodpo od Vpresa in v poBamezrlli ođ-fekih tn?d cesfami \z Arrzsa in Perron-na v Crmbmi $o se popoldnc razv!!i si!, si ari?^erl!ski boji.     Tud! mei Micto in Af3no na obeh sfraft^h Omesa rn na zapadnem brc^u /f.ctlc Ie bilo artl-jerrsko in minsko »irclJaRle 9*opn!evano. Bojno deiovniile infanterije je ostalo   ometeno na Iz^^kina podvzetjfa ▼ pre^poljn pozlcff. Makedonska   in   italijanska fronta. Pofožai Je nespremenfen. — v. L,
NEM5KO VECERNO POROCfLO.
Berolin, 7. Januvaria. (Kor. urad.) Ojačeno streljanje ▼ poziclj-sketn loku severovzhodno od Ypresa tfaja.
Z   ostalih   bojišč   nlčesar
»Ameriika« vojaka v Romu ni JI. Berolln, 7. jannarja. (Kor. tirađ.) Wolffrrr nrmd porofca: Na vibodni fronti mm imflBlrjm t«-le brarSična brzojavka, ki jo J« najbrš« o^Jala romueska vlade: V»i čast. Riki in rojaki, ki Žele rstopltl t amertžfco arnrnđ", naj se sglase pri araeriSki vojaškl mifljl r Ja«ByjTi. Prrl pogoj Je stroga dl-selpllBa in breipojrojna pokorSčina. Za to. Jak« je potrebno prtporočilo častuikov. Prednost fxa»Jo oni, ki Sele trajno ostati ▼ alulbL
Shod
podam dr. Rsnrihaia
9e vrti
I iMfc 13. t ■. A llfeRafi
v M*etR«m domu«
(■»<» eenzuriranl 9t. tt. tetlcag« »Naroda«,)
V  duMaJalii v#jn| mmsUvI, v   •ddalktf xm duhevna uprcvo, ttejl m«r»atran««,    na, pravljena   U  estrih  patron.  J^zoaev  evan. gellj Ijubeanl  In m#rllnt  nabeji — Ičega »I ne uta!tla taka neolmancat!  Četrto leto naa ie aealodujeje podeeei prlaeri.    V n«vlnah in eaaoptalh, v gledališču, v peamlh in    re-manlh, v rnanslv-nih razpravah. v iotakth čitankali, na »lakatih, aeveed ee    sdaj    pa zdej pejavi ta nekulturni, oevražrrl earbar-aki duH.
V   p«dagoškem   zalcinittvu   A.   Maase v Pragi  so  I rile  knjltico  dunajskega  ufilte-Ija (?)  Weyrfth£. kjep m«d drugim nahaja. me tuditeje ptrle: ^SaUra, ddt war hCJIIIccH feifi! Einl daa Mcsser in« RuaaenfleiscH und gach umdrtht!« — »Hel, da haben wlr mit unscren       Kar?:i>incrn       drclnechaen,        al« tS!te es KiUtze zu «p«!ten. Hab* auch vlele Ruacensshadel   zerachfagen.   Hurra!«
Pri tem se pa pisateij ponaša, da je vsakegs Ismed nas vojna preobrazila, vaa-kerr.u daia moralne rasti!! Vsl 3me pe» ctall bcTči Ijudje. boijsl Av«trJJci!« — V nerrs!:« čitanki ra vlšfe žoTe od tajnega štu-dijskega cvetnika pref. tir. A. Bieseja 6ita. rio v tisrioljubr.ih pesr.lh nežne Izraze: »Lsiieebrlt« (uživi Britanac). »Japco, daa gelbe Lurp.penpsck (Jftpcnci, ta io!ta drhal barsb^^s). »o Nikolaus, o Nikolaus, du b!st min fa'sehefi Luder« (o bfvSem ruak«m cer. Ju*». — V fillanVl rsvrrttelia Karr!5ya in Kocha fKanno/er) je na*:injens posemce percčnl!v3 Hoppeja od 79. potka: Da drUben, da  driibcn  He^t  cier    Fclnd     In
felrjen   SchUtzengrMben,
Wlr grelien  Ihr.     an,  und  eln     Hund,    wer meint,  Heut, wllrde  P^rdon  gegeben.
Schlagt alleatot, v/at um Gnađe f leht, ?chlese a M?c « nlc« d e r v» I e H un d e. Mehr Feinde, mehr FelndeJ sel euer Gebet. In diecer VcrgcU tunes^tunde.*
Isteca barbarskega duha ao verzT na plakatu, ki je po ukazu pelfeijskega ravrta. toljstva  pritrjen  na badenskem  lazaretu:
Haut  die  8chuftet  haut d?e  Bande, \VcrZt sic bis zu  Aetraa  Rande. fij!1t e'e in Veauvens Radien! Haut eiet dass die 8chwarten kraehent Haut sie, dass aie nur eo glotzen, Haut »ie, bis cie  Lurrjjen  kotzenl Streicht Pardon aus eueren  Herzen, Fiillt mit Dynamlt die Taler, rottet  eus  di«   Hcuehier,  Heh!erf jedem schlagt den fichadel eln und acid stotz,  *3arbarv zu eein!
S čim epravičiti, da jo policija dala td verze pribiti na laaarot?
V   neokusnosti eo sa dati    zaveetl    po vojnem   navdušenju  tud!   najbolji!     nemški plsatelji   (Dehmel,   Hoffmannethat).   Rfchard Dehmel je r.azval prasketanjo    strojnih pu„ šek »godbe sfer^.    L. 1915. so se na    Nem„ škem pevcl obctavljall  peti  Schillerjevo pe-3sm   o   Radcstl   {gedba   Beethovenova),   ml-sicč, da Nomec no sme imenovati V9eh ljudi bratov, ne hrepeneti po spravi, no objemati mtlijeno  ljudi  »n  vsenrj  svetu  ponujati  poljube.
Tuđi ien ee je lotila ta vojna psiheza. Iz velikoga itevila aglodov navajam tu ta tipični slučaj: Oespa Emmi Sewaldova je nstlsnf^a aveje -Misli v »reaarenih nočeh (Vefhaf«r und Klasinga Monatehefte): »Tri tiseč mrtvPh Angležev pred fronto! Nobena simfonija bi ntč ne donela krasne. Je! Kake prijetno to struji po Živcih, s ka. ko uteho, a kako nado navdaja. Tri tl«o3 mrtvih AngliČarsov pred fronto! — dokler ne zaspim, ml to zvenl in šumi kakor IJu-bezniva melodija okoti glave.
Tuđi v mnogobrojnih strokovnih raz-pravah se je izrazit ta svet misli nemikega človeke. Omejujem se zopet na en zgted, vzet iz publikacije >Vo!k oder 9taat?« (Dauteofie Kriegoechrlften. 10. Heft), Člgar avtor je dr. Heinz Potthoff, socialnl politik, voditelj Napredne Ljudske stranke: »AH kdo đvemi, da nemšk! komando seže po raJskrajneJSem sredstvu, predno bi ee dat z Izgfađovanjem prisiliti, da bi zmagovit© mrmstde poklical Iz Francijs In Iz Rusije ter skienil mir, ki bi v nevarnost spravil ves plod tefkega voJskovanJaT Nikdar! Ono najskrajnejše sredstvo pa pomeni: Zapo-diti m i Ti j o n t neprijateljskih prebivalcev fz zasedenega ozemlja p c'b i t i stotisoče jetnl. kov.kiŽIveodnaSIhilvIl. To bi bilo erozno. ali neizogibro, če bi drugače ne mogli  izdržati.«
Ako se zamislimo v te navedene vzor. ce, razumemo. zakaj je problem svetovnega miru tako kompliciran. Dandanes nf mogo-če o teh vpraganjlh evobodno diskutirati. Zato še navedemo, kako so za vojne NemcI svoj jszik čistili tujk. Nemško državno ln socialno življenje ne Izhaja brez velikega itevila tujlh besed. Skoro vsa terminologija je tuja. Prlm.: General - Inspector de« Ka-valierieeerp3, Pour le m€rlte, Offlzler, Bam yonette. Granate Itd. Nemščina nima last„ nlh besed niti za kulturno tako važne pojme kakor: Nation, Rellg'on In venđar so sa prelepovafi napisi: »Telephon na Fernspre-cher; Coupi - Abteil; tnteressen - Belange itd„ kl si Jih pravi Nemec mora Sele pre„ vesti v dobre tu je besede. Kaj Je »Doppel„ rindslendenstUck«? In kaj je reci o izrazih: Hindenburg . Droguerie, Ho n Igf I le. genfanger HindenburgT »Die Hindenburg . Artikel elnd lm II. Stock rechts« (napisi v velikih trgovsklh hisah). — Kaj je reći o tem, da so na Nemlkem pri krstu otrokom dajall Imena kakor: Betgrad, Vllra itd.? (Deček se je n. pr. fmenoval: Karl Friodrich  Belgrad Schulze).
Z Goriškega.
7, januarj a.
Prračiii. Deielnemu poslancu go«p. Fr. Turlaniju, županu ▼ Prvačini, sedaj blvajočemu v Langu pri Lebrin-gu, se obraća bolezen na bobe. Pri obi-sku Prvačine se je na potovanju hudo prehladil. Vsc, kar Je tam vidcl, je spo-ročii glavarsn^u ln deželncmu odboru. Napravll in podal je svoje predlože glede odSkodnine in prenovljenja do-movja. Naprosil Je za potrebno govejo živino in seno pa za neobhodno potrebno seme krompirja, turšice itd„ kar naj bi se do 1. marca občlni priskrbelo, in domtnil se Je s jlavarstvom tlcdo aprovizacije. S4orfl Je svo|o do!2nost glede bejruncev, ki so se na njega obra-Cali poaebno v Oinsemiiorfii, Ober-» Sulzu, Petronelltt in v taborišču Stem-klammvi in Wafni. Zahvaljuja se vsem, ki so i« Ka v bolesni spomnili in mu za novo leto volčfII, katerim eaako vse do-
bro želi ter obljubi, pfi «voii moči vso dobro storiti, l:ar se nl\mogjo v besun-stvu izvržiti. Nazuania, .da ie prejel od glavarstva sporočilo. d abode do-voljena Pr v ačk t>vc c ra vrni-tev domov najbrže 3* 15. ia-nuarja in da bode vožnjabe-jjuncev in njijiovesa blata prosta. 2upan Furlari se bode dne 15. januarja presciil v Prvačino. ah on pravi, da se tam v januarju radi mraza in vetra navadno ne reže trt ne orjo in da kdor ti a pred februar jern priđe, je Sel z dežja pod kap. Vabi doma na složno pridno delo vse, ki so dobre volje brez razlike strank. da postane Pr-vačina priljubljena občina domaćim in ptuicem ln izjavlja, da se pridružuje s svojim! vedno narodnimi Prvačkovci sa deklaracijo jugoslovanskesa kldba, kateremu kliče navdu§eni: Na zdar!
Zii d e k 1 a r a c i j o se naše gori-ške občine še nišo vse izjavile, ker so pač težkoče s sejami in imaio župani, podžupani in starešine, kolikor jih je doma ali še v beKimstvu, polno opravila. Ponekod ni občinskega zastopa. Izjavile pa se bodo za deklaracijo vse po vrsti do zadnje ohčine. Naj nikdo ne sodi, da hoćemo s tem morda prisanja-ti koga za deklaracijo. Ni potreba tesa pri nas. Mi gorički Slovenci dobro ču-timo tok novih časov in vemot kaj je naša dolžnost napram bodočnosti. Ze takrat, ko so se naši deželni in državni poslanci izrekli za deklaracijo, smo po-udarili, da pomeni to, da stoji za deklaracijo vsa slovenska G o r i š k a. Le pomislimo, kako Je bilo pri volitvah za deželni in državni zbor. Saj je volila vsa dežela, saj je šel skoro sleherni volilec na volišče . Ako se poslanci izrečejo za deklaracijo, so govorili v imenu svojih volilcev. In tišti« ki nišo volili, so istotako za deklaracijo. Prepričani smo, da ga ni goriškega Slovenca, ki bi bil proti deklaraciji.
Nekdo je posla! ta račun k obnovi Goriške glede na znesek 30 milijonov, od vlade po 3 odstot.: Nas bo stala kmetska hiša ali hlša za obrtnika v tem pomanjkanju materijala in v tej draginji dobrih 20.000 kron, za manjSe "niše denimo 10.000 kron in raj revne jse 5000—6000 kron. Torej od boljse hiše bi plačevali 600 kron obresti, z davki in zavarovalnino zraven priđe dnevno na 2 K sarre najemščine. In ker nima-rno sami prav niicsar. ne pohišt\a, orodja, semena. znojila, živine, bo treba si posoditi še vsak kakili 2000 do 3000 kron. Vprašati je, kako borno zma-govali najemsčino? Učile so nas bridke izkusiije že v času miru. Vsak kmet si je skušal sam hiso sezidati. Prej, v na-jerau je plačal navadno 100—120 kron letno. Ali ko se je oddahmi, preseljen v svoje novo domovanje, je bil že kon-čan. Obresti so ga ugenobile. Kmet ne bo podtegel. kadar si izposodi pol vsote za zem!jo. ki vsak dan prinaša plod, hitro pa, ko plačuie obrati.za dom. v katerem prebiva, in že ka?Vita1 7jzvtnt je t'.kol ?:orčan. Zato Da zshtevamo teht^ega prendarka in dobre prave po-moči pri obnovi Ooriške, da si borno res opomogli.
Nekateri kmetje jdelajo že pridno. drugi so delaji pa odšli nazai in se zo-vei vrnejo. Ker slišiio samo besede, obefe, iiajran>anje na delo in od nikodei; ni pravega pričetka obnove goriške de-* že!er zavzdihne ta in oni; Ako si sa-i mi ne borno pomagali, nara ne b o n i h č e pomagalIDo tega sklepa prihajajo naši kmetovalci. Na se-stanku goriskih poslancev in županov v Ljubljani je bil vzkliknil neki govornik: PornagaJ si sam in Bog ti bo poma^al, nazaduje sele vlada. Tako se nam zdi včasih, kakor da se nič resno ne misli na obnovo GoriŠke in da se je deslej samo bojišče nekoliko počistilo. Železnice tuđi tečejo, ali ne služijo delu za obrov-lianje dežek\ Z ot\roritvijo prosce od Volčjedrase do južne^a kolodvora v Gorici je razbremenjena prosa z Na-brežine do Gorice. Zadnji čas je, da bo služi! železniški promet bejTJiicem po-vsodi. Baje se hoče z vso mocročo hi-trostjo popraviti tuđi planinsko želez-nico. — V Gorici js bila velika eksplozija. Jerasovo poslo^ie na visini pri juž-nem kolodvoru, ko-ileor so rmi bile pri-zanesle granate, je šio v zrak. S struni nizine pri kolodvoru so bili v pobocju prostori za municiio. Italijani so se ču-tilf tam doli precej varne in .so t?Jiikai-šnje prostore Izkoriščali, kar s,o le mo-s:Ii. Nesrec in žrtev ne manjka. Tam po črniski občini je bilo zopet nekaj običajnih nesreč z iz§tre!ki. Tam okoli je titdi polno raket in včasih švisajo v zrak kakor na kakšni slavnosti iz pre-teklih časov. Nev?.mosti dovolj, ne-sreć je dovolj, zadnji čas, da bi se dežela res očistila nevamih ročnih jrranat in drugih razstrelilnil! stvari, katerih je polno vsepovsodi. Kaj bo, kadar se začne obsežno kmetovanje v dcželi? "^Vsak dan kaka žrtev! — V Gorici je se-dai kakih 1500 prebivalcev, gostilen kakih 15. kavarne še nobene. Tam doli proti Soškemu mostu stoji Joosov »Ti-rolerhof«. Italijanski oficirji so se bili tam lepo vdomačili. Imeli so Iepo ko-pališčc in zadaj so se greli na solucu. Ko so od§Ii, so pustili tam obilo reci, ki so jih rabili za udobno konelj. Pod po-slopjem na je velik Dodzemski hodnik.
V »Trirovskcm Domu« v Gorici so našli b i b 1 i o t e k o frančiškanskega samostana na Kostanjevici. Knjige in spisi so spravljeni v zabojih, katere so hoteli Italijani nafbrže odpravltl v Ita-HJo, pa ni bilo več časa za to.
i Čtantrtna 4 K, ustanMmhM TOC \
fa*    *_________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD-, dne 8. januarja 1918.                                                                                                 Stran 3.
Polttltnm vesti.
- ZaiihBiva konflskacilj. Vccraj sam > cenzur konfiscirala ClanćiC, v k&arcm smo '^prrm dom;.ćim V5cnem-il im listom povdarjalt ra«!ti£« — tv-!s* t armađ tcr opoJEariali. da ne frc \tv-. le slaviti >đent5che Wane*. tem-vcč da fe avstriiski vojak i« avsrrijski vojfckovcKija tući stori! rrcc-i. kar bi b!!r> vređno, da priznato tuđi Marhur-rer 2t£.« in podobna slasila. Ta obram-ba avstriiskc armade pa se ljubljanski (torti avstrijski) centri ni do pad! a hi članćič Ba£t& maribor-tkega dopisnika i« f»oadd rdstferrm svinčniku. Reci moramo, da Je U kon-ffskacim era najinteresantnej-lih, k?" •re* fiH dojivefi.
r-- Ziupnl sficd narodna stranke v Haribon. I • red*ed<tvo narodne stranke :>c je '>b:ni!o na 2! bivSih kandidatov itarodne stranke za državni tn dežeini zbor. a~ kot zaupniki naroda pismeno prrf»Č3**> o 5vr»<ern stališu eleđe nove enota- ^ovenske politične organizacije. Pr>pf!o iz prcdseJ^tvu že već prav za-iihninh poreci?, o katerih >e bode raz-nravtialo na j ■■pMfii stadu 13. t. m. v MariN>ru. Ta dan otegne posUu v jlo-vcr:5V:  poTitičru  zir^iV-iVini  prav   mero-
- -   Slavo   Jugosfovsnskemu Ulub«
fmfe ? Oteže r lV-r.bl2*t*. Seveć?. i eh ote. V i>c.^bne?ti ć!tf*Vti »Da* Mim-f ritini Scidler *mđ đie Sloveren* briako toži, tfa se vfača »c.:rr*lov.\"•*••-'■: »w,lancfV prtvec tK*. Citira nv : a n^a izva-fsnja o «a!i*čB m$c delegicifc napram vUdi ;er pravi kenečno: Deistvo, da se vlada toliko trudi ?ndo>iti malo skupina slovenskih in hrvat *m po.-laricev, luJ?, ćs se ta mi'hna naskaknvalna četa s svc-.'im .tedini!ii:m rro?rarnom i;i s svw» neoporcčiJ^ energijo bc*'5e irve-Uavija. ueso različne nernšVe skupine s $vo;o brezprtvTTtrrnostio in * <vo;im &-r - f-orem ocločnosti v narodnih I V!            ^
= iResnica* — laže. Uprr.ni^v« »T_f?Ut!?ck^ Tiskirr.-^ nam piše: ^t. 3. ći. Šnsterfič - Lampetove iRcsnice* fa-Sc. da *e bil M^t aDar* plačan iz Bel-gr^d2. Upravni svet Učitelfske tis!:arnc ffifevlfi! ?ia5proti tej bžnjivi truitvi. da takojbrezplaćno izroći c!r. Suster-$!«.- - I^ampttn »L'^itelisko tiskanio*, ki fima sicer ni tila nar»rodaj Ka nobeno etno, ako oba rcsnicoljaba doka?cta. da fe »Dan * doH! lcenvi!iar pndnnre iz
Btigrr.da.
=*- Dr. Š«?sferifč po«t»|a fiiđ! vladi
%fUfc«an*2n. Vcd-o r.:nr.?cb::.»ne3; pojavi, da je drju Šustcr^ioi med narodom definitivno o^kfcnkaH so vzbadiTi     v vUufi'-h  krogih  posebno pozornost. ^«a j>!inai?i io o<i 2-» Jetka spremljaii vir. Su-Ptcr^iČevn akcijo z velikjmi sim^atijcLTni in fitdani!. To<?a kn so ^e nri^^Ia mno-jh'f'  pv^ročila.  di  Iz ^o&ter.'ičeve  moke r.c bo kreha, so se simpatije ncmške go-sDcde znaf:io c?i!ađne. Kr?.f2i«kl socijalni bo to kratki ofenzivi v pri!n^ dr;n Šu-<ter?i:n ra c?1* črii odtrebi1! in »Reichji-post«, Ki te ?e nedavno prav ritrupeno sikala proti vserr. ki ao ob?odili Hvše-^i vciiteiia 5. L. S.. ?e Jobila — !-akor rmi poroča zzš dunaiski iniormator — iiiig?!£», da ?e na! ne ešoftra ve$... Za-nimivo pa je zadržanfe vlade. Gospodom od vlade n^kakor ne rte v glavo, kako ie m^ ^o*e. da je rrož, ki fc preie s tako mlrrnno avtoriteio vodil veliko slo-versko stranko v bo! proti !a>'.nin» ro?a-K-o!i\ ki Je s pomočjo cele S. I- S. tako brezohzirno thok«!  2atiratl  vse,  kar ni trr>hik> v ro^ njcfove stranke — kako •o trrei nesoče. da ie ta mo2 naetikrat r»b vsiO veliavo. Vlada vidu kaj se godi, T'oče pa imeti lakorckoč uradac i-r>datkc JU ?e njen doliroktni edinsc — Ijabljc-iitc" res ?.e tako pri kraiu. Znano je, da 5e  ^ir  modrosti  visoke  birokracije  — orožniška poizvedba. In tako ;c vlada *cdi dria Šustersića izročila žardsrjem. Orofniki v državnozborskem   vrvlilnem     i i*T«}n cieželne^a slavaria sq dobili nam-    1 reč nalog, nai roizvedu?€fo, kai i^;sUjo    \ vo!ilci o svojtu pcsTancu. Ve-trto seđa!     i ^roirLHi   studirao javno  mnenie — in     < Čini bol" ga Siuđirajo, tem iasnojšl so rc-     i r •'tati. Pravilo, da 5e nišo sbrana poro-     J ..-us ym h oro/niških postaj — toda do-    i ■-cdai;}I materijal je Z2. nadaljno luster-    < :.wevo karijero   naravnost     katastrofa-    : icn _ ._ \1ada ?mriuie z ^lavo in f« fco    : c:Vr?er> ko bedf) d'Tnji^ki prijatni! kranj-    ; vlicia dcžJh;ej?H ^I^vatla skomipmiH »    i laircai ter deitli:     Schad! Abcr se ut    t nichU ir,?!ir 2!i ir-aclu^nr                               I
— Cest:{*ie iz Zagreba. Organ hr- t vrukili frankovcfev -Hrvatska« po- ; r.'-rftvlu SissttfSiCevft sResniso* v po- 3 Cc?":t! čiaaiV'.. v kaierem pravi med vr\i^in: Okoii ttr.tt dobro urejevanega : tednika-se zbir*io vsi na.*i slovenski ? hrr,t;e. kateriTi luco^'.ovarirka 1 n o ;: u manija r.i p^polnoma zmeša- c I.i n:cfi:ar»ov. Novem« sobcntejjn za ? <tare"itlea!e želimo vso srečo na 3 ♦rn'cvi poti do knnfnc^a uspeha.
" —      A*v5trljs!i2r       aneksi jonistična •-*—^a. Držalo druStvo rtmska d e-iavs'ce   stran Ve   rasn^lli*    «^c iT p?bira?ne reis zt nodpisa   n* v4ow ?/j»:'"ic?n!i ministru %rohi Cjeminn,   v k?.t»ri    prp*esi!n**>    pr^H    n^i/V    b^ez    j 2ieViii. Obcnn i!"V?'j pnlav:icr?m vc«    ? ;A^Ff>v«*!?. na k:*tcnh b«ido delaii Drti'    t „  -?n^^ ^roii iuVcmii miru- Kot govor-    r
niče ar. P a 11 a i ter poklanu   D e nk, i ^
. ^omrner Jn đr. Wabcr    ter nekaj , govornikov Iz rajha.
irrebSke -Novine« poro(*a}© iz Mostara: Veliko §tevi!f> siroma^ne^a nrcbtvalslva bre« razlike spola in starosti se pripravlja, da zapusti svojo ož>o demovirm ter se preseli na Hrvatsko, oziroma iufna Otrrsko. Pom^n;kanie in 1»kotA *o poznali \t?» bosanski proletarijat v nsibolj openjicijonainc \Tste in prepričali vsc, da >e tLedanji r>ol^2aj <itt?\c nci^osen in nc-vadržen. Vse delavstvo in vsa neodvisna intc;:rcT!ca se pridružuje majniSki deklaraciji, za sanuevsfco izjavo nadškofa Stadleria p« je te nekai odvisnih ljudi in par neinteligentnih tr^ovav.
=- Kskšnc razmere vladajo na M*đ« žarskem in kak^ne pravice Imajn v tej sdefili svobode« nern« 1f.arski »nroai. i«w Lstia najbo!j iz sJedcčih vpra^ani zn^-ne^a iRadćarske^a socijo!o?ca dria Ja-y/j;a, ki pravi v svoji Unjigi »N;mzeti /.iiHnaok kialukulasa e» a nemzetistrKt k^rdei,: Kdo m še kđaj ^i^al. da se k madžarski kmet pritol^vat da mu Je žandar prebodei trcbtih, ker )« no&il mudbarsko trobojnico; da ga Je vrgel okraini predstojnik i/ pisarne, ker ni zr.al madžarsko; da ca Je okraini pred-£ rojnik po krivici obsodH. ker mu je b'ezvestni tofmač irkrivljem* prevede! priforbo; da mu drea ne zna čitati, ne pisati, ker tir»^i dragojeni čas v <o!i za učenje pesmic in deklamacii v tujein jeziku; da mu oblast ne Jopuš^a ustano-\ inre pev.^kecra dništva, čitalnice, ker >ezik teh društev ni državni jezik; da i;e more za poslane;:, notaria. župana iz-voliti svojega člaveka, ktr mu materih-ski jezik ni madžarski, in ker hoće, da pospešuje kulturo svojega naroda; da je vsak poziv, vsak davćni opomin, vsak o!;IasiV*eni razglas za njesa državna tajnost, ker ne razume madžarske tiskovine. Ta Jasdjeva vprasan»a nam jasno kaseto* kako brezpraven kakor suženi je vsak, ki na O*rskem m Madžar ali rrUt2Š nuđiarske olicrarhi:c.
= Ententina aritacija v Petrogra-dn. Povodom prihoda nern$k? komisije za izmeno vojnih \1etnikov v Petrosrad je bilo v mskem glavnem mescu razšir-jenih nebroj letakov, ki 9* rusko javnost svarili pred Ncmci, če§, prišli so špijonirat, da !>odo pozneje s par ar-rradnimi zberi zavzeii Petroirrad.
= Suda obtožba. Priobćili mio VvCrai vo bero!;nskem »Vorwats« objavo petro^radske brzojavne agenture o poteku mirovne beje z dne JS. decembra v Brestu Litovskem. Iz tega po- I ročila je izhajalo. da so boljSeviJki dele- I gaii že takrat prav oštro nastopili proti centralnim državam. Sedaj o»rači!je bc-rolinski oficijozni rLokalanzeiger« to brzojavko kot drzno izmišljotino petro-^radskih krogov. Dojrodki v Brestu Litovskem da bo i»c odigrali natančno tako, kakor je bilo objavljeno v Berolinu in na Dunaju, in petrosradsko poročilo da je drgen ivindel.
Za ftHercffe jn n PSlSa Jgso-švmu Mi
Fodpisani občani iz Jnrfevice pri R i b n i c i se rridmžuiemo jugo-blc,vart>ki deklaraciji z dro 30. maja 1917 in izrazimo klnbu svoje po!no za-upanje v boin za nafo državno ujedinjenje. Izstop dr. Susteršića in Jakliča smatramo ra izdajstvo na narodni edi-Tiosti v tem zgodovinsko važnem času, ko je treba strni ti v eno bojno crto vse rase narodne sile v dose^o narodne srvobode. — VJurJevici, dne 2. prosinca  1918. — Sledi 120 oodpisov.
Siajerske obćine in okrajni zastopi ( za jugoslovansko deklaracijo. Za deklaracijo so *e izrekli: okrajni \ zastopi Vransko, Kozje In Gornji frad; občine: Sv. Juri ob Taboru. Sv Križ | nad Mariborom, Sv. Mikfavf pri Or- , rrožu, Jelovec - Makole, Sv. Ana - Ma- \ kole, Dečno. PeČ^e. Statenb^rj, Stopno, l Oomihko. 2erovinci. Pesnica nad Ma- ! riborom. Ruše. Sv. Juri ob j. ž., trs: in j okolica. Sv. Jernei ori KonHcah. Cer- \ rnoži.*?, Nadnle. 2etaie, Smolnik pri Ru- I šah, okolica Smarje, Slamniak pri Ljuto- J meni. Okoslavci. Velka pri Cmurekn, j okolica Sc'tani, Pristava Pri Smarji:, , Središte, Sv. Katarina pri Rosatcu, \ ^ottalič. Ko£. Vodranci, JastrcbcU ! Zrkovci, Sv. I-ovrcnc na Dravskem po-Tju. D?!jc ?o se fzrekla za deklaracijo ? ti'đi ic ne^teia druStva. Vidi se, da se ? kro^ »veleizdainikov« na ^ta^rskem i ^iri kakor motročni val cd dne do dne. * Slava našim zavednim nb5in-»ni. slava * zjivrdnosti Statcrskih Slovenccv!                f
ObCinski odbor obćint c Stan je I (okraj Seiana) izreka so- j rlasno zsupnico Ju£os!ovan«keinii k!u- J ;-■■:: in posebej še nie/overrm načelniku s dr. Korošcu in se z navdu^^nfem izreka <j tu majni?ko deklaracijo. — Stan Je I. \ 1 pretinca 19ia -^ 2upan: Hočevar.    J
SI«?cnstto fenstfo n     ; deklaracijo,                I
549 4«veđnili LltljSank !n h litijskihokoHfiankafi nsvauSeno d pridruŽHj© iziavam sinven-kih žen in h tfekM «a svobodno JugosUviJo, i Ta- * rM^tojo odcbmlc nastop Ijublfanskesa , knczoSkofa. obso^a vsak rax\oi Med $Iq. I
ppb »Mivli *mm ***** li«
I zmisfn deklaracije ter Izreka Jnsroslo-vanskemu klubu za neustrašerm toza-devno delovanje. avoje zaopanje, pri-inunjc in zahvalo. — Slede pod piti.
Slovenke ohćine L i P n J e pri Turjaka se pridružujen^o ju*o-.slov^naki ticklaraciji. veseU, da >e ko-nec kfećeplazn« politike in malodušnosti. Stremimo brex ovinkov in krivulj nanrej. Želimo, da bi bi! Jogosiovanf.ki klub rcIo pozoren n:t mirovna nognut-nja, da bi bil vedno vztrajen v ^voiih dotedanuh zahtevah, da hi tako nam in mSirn otrokom odprl lepšo bodoćnost Miscl. da se r?.š<? žeije grrtovn izr<-lnijo, nam daje rnnči. da v bridkih urad us^d-nefca časa ne oma^amo. — Upamo, da ni nikogar već med nami. ki bj vstai, da bi ruSil ali majal naio vero v našo moč. — Tresne, fcrtz j*ani, *e ne posa-jamo za srećo potamezmer, ?.mpak za sTečnu bodoćnosi celera naroda. — Prcrniene v trpJ«enin. po^prtc z upi in 3? zatiranjem v na^c pa^innce, jim k!i-cemo: Ne posabite n-»..*. raytp??n!ki na^jh želja!
Slovenske žene Sn dekleta tr^a Mengeš pri Kamniku odobravamo in pozdravljamo iugoslovansJco niajni.sko deklaracijo kot edino reSitev našemu, kruto zatiranemu narodu. Hvala Vam, požrtvovalni slovenski poslan-ci! Ne meneč se za la^tne koristi, ne oziraje se na tcžke boje, hladno prezi-rajoć podlo izdajstvo med Jastnimi so-boievniki« btnrate mirnononosno naprej, koitik ^a korakom do zm.*sc in osvobo-ditve. Zivcli na.^i narodni iuiiaki, slovenska žena. mioscnjena dušne in teleMie bolesti, spremlja Vas na Vašem trnic-vem potu s ce!im srcem, z vsemi svojinu nni in žcijami. Ustvarite bodočnost našim uirokom in hvaležni narod ne žabi svojih osvoboditefiev vekomaj! — 2^0 podpisov.
Izjava žena in deklet ž □ p-nije Zabnica pri Žkoji Loki. V polnem obseprn se tuđi me pridružujemo Izjsv: slovenskih *ena in deklet drusih občin ta deklaracijo Juga^lovanakcga kiuba z dne 30. maja 1917. Izrckamo mu nopolno zau nante ter zahvalo za njegov odločen nastop, nezaupnico pa vsem tl-stim, ki skuhalo oikodovati njegovo po-lit'.ko. — Sledi 112 podpisov.
Zavedn« žene im dekleta v občini BegunjepriCerknicf so podpisale vse (472 podpisov) izjavo za jusoslovansko deklaracijo.
V navdušeniu za sveto narodno st\*ar izrekamo neomajno zaupanje Jugosiovanskemu klubu žena i u dekleta občine Loški potok, o k r a i Koćcvje. — Sledi 386 pođ^ pisov.
SIovenske žene in dekleta iz zavedne zagorske doline, iz občin Zagorle, Kotrsdcž in Arži?c. 5e dna svoje duše pozdravljamo sveto idejo našega narodnega ujedinjenja ter •mo odločene vztrajatl s celim narodom v boju za majniško deklaracijo, — V Zagorju, 4. prosinca 1°1S. — Sledi 651 podpisov.                                             I
Narodne    žene  in  dekleta I trga    Sevnica na Štajerskeni se z navdušenjem pridružujemo majni-§ki deklaraciji. — Sledi 70 podpisov.
Podpiaovanie fz?«ve sloTensk'li žen in deklet za mtjnlško deklaracijo se še vedno vrti. V Lftfbliani so pole za pod-pis raz^miene v trgovini Lozar na Mestnem tricu ?«■ v trgovini MI!ic!ič ▼ SeioitbnrroTl nflci.
Ottikovtmi*. Po5tni oficiiai Karei P+-Cenko tržaSkega poStneza in brzojavne ga ravnateljstva, je odlikovan t rfatim easluf-nim križem na traku hrabrostne svetinje.
Besantkl zakon tankcDoiriran. Cesar Je sankcijonlr.il begunski zakon 31. decembra 1917. Zakon je tako stopa v veljavo Ir se morejo oni, ki Imalo vslcd evakuacije pravico do naknadne pođpore do visine 509 kron na o«ebo. obrnitl z urcmeljeno prošnjo radi teca izplačila na pristojno oblast. Id jim naka«u!e podporo.
Vrli Mi! BomarH so nabrali došle}, kakor poročajo puUskl listi, okoli 200.000 kron v dobrodelnc r.amene. Sirote po juna« klh. kl so padli na bojiSču, s; bodo s hva-Icžnostjo spominjale dobrih src na^fh mor-narjev. kl sredi vojne tako plemenito skrbe za njt. Vsalcdo. kdor čutt o tej vsllkl do* brodclnosti. rad izka/.e spoltovanje do na-5ih morr.arjev.
tupanstvo Kommm peroča svojim ob-clnariem. da vtoži v kratkem prošnjo na Klavarstvo. naj te podcfi samostojnlm ko-•»podariem in tiatlm obrtnikom, Id »o pred vojno doma opravljali svojo obrt, daljši dopust v svrho ebdelovanJa poikotiovuneca polja in vinofradov ter poprave polkodo-vanlh poslopjj Samostojiil gospodaru in ygorai Imenovani rokođtlci, et^rornm niih druitnn. naj »»manijo takoj podptsanemti natančne sledeče podatke: Rnfstito leto in dan. rohtnl kraj, W« in kdaj so bili pri prebiranju, katerem« polku, istrom« oddelkii so prideMenl, kako »arfo Jmailo. k|e se *•-daj rtahajajo bi pri obrtnikih naj s« tuđi »• vede. kako delo »o opravljali. T! podatkl nai se »emudoma po#l|eio in aaj *e ilm prt-Ifrfj kf>!ek za 2 K. Kdor pa hoče sam vložlrt prošnjo, nai Jo vloii takoi potom župan-stva. Srečnaii« »fifd let« in »a tnete svl-denlt v Hobi domaeijl. — Županstvo Ko-M sedal v RandtH **- »l   ***   Nov«
""^JaSrV^ilH botalšfrtel ▼ Oorkt lm vmrl narednik rofaibefa M^rskect ud« dtffrm David I a z b e c vzoreii kmetovalec Yt fivateiga 5t W. Zanus«! \% vdovo i <«-vetimi ned«ra^Wmi otroef. Bnlebeti je mora! v vomkt, Her «a Je dofetela nrezfo*i|a r>mrl Hor tola«! neurefifio družmo!
Vari« .i» w Tffta   faita   TffW§a I
OfiUii
Vmti U ▼ Latlsanl v TtaTifl gosp. An- 1 drej   Makne  krčmar na   Aiirenski   cesti, •Ur nekaj  nad 40 let.    Zapušča  vdovo !n dtvgt otrok.
Oddaja tobačft« trafike v Vodnjanu. V Vodajanu »Digiuino> v Istri e« odda to. b«£aa trafika. ProAnje Je vlasrati na pr» d-9lwini vradci tiskovini do 21. januarja 1913. »• «5. kr riiiančni inspektorat v Pulju. Pr«J»o«t fmajo Invalidi in vdore In alrote PO umrlilj ▼ojakih-
Dnevne vest!.
~- Sprejemnl dnevi županovi. Radi vednega naraščanja uradnih poslov sprejema xosp. župan odslej stranke v svoji pisarni mestnega maicistrata le ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. dopoldne.
—   P-*-6t«v«ljni   vetop    I.   1900.   rojcrih 6rn*vojnikov v armado  in  mornarico.   Leta 1300. rojenl  ^ruovojniSk!  obveranci,  li  ni_ majo nm hrezpogojne ne pogojne pravic« do enotnepa   pro«toTolj"£tva,   ai  morijo    izbra. ti <»^to, pii katori i*«!« odslužiti  svojo sUuž-benf> doltaost. to Je ali pri kavaloriji, po!J_ ■kl, goreV!  a!! trćnjavekl artiljeriji, pri p|_ omirjih ali ni»t?*>rjiH ali pa pri vojri mornarici,  pod  nasIfdnjiLii   pokoji:     oglasiti    se morajo  sa  vstop  proctovoljno  in   so obvezati, da bodo služili tri ozirozna štiri leta (w meniarici)   ▼ prezenčni  službi  in  f>redpisa. ao dobe r r«»err| ter «e od poredati more_ bitai pravici do dveletne službe. Sprojmefo s« !• ttetf, kt «o na. prebiranju spoznani kot ?poiiobni  za  službo    e    orožjem.    Pravilno opremljene  profcnje  za  sprejem,  kl   naj  se Jim   priloži   tud«   ćrnovojniSka   legitimacija, nmH  «■« poftljejo neposredno na nartompstno poveljstvo čet«, h kateri želi prosile« priti. Isto velj«  ta  prostovoljof    rcrop  v    domobranstvo.
—  Na&i si ep i vojaki, kl re nahaia.io v oskrbl  teatre  Klare   Vrhnrčev«  ▼  Odillen. heimu v Gradca  «e  pri^rčno    sahvaljujejo vsem    blagim    dobrotnikom,    kl bo se    lih fipomulli   K   đarili.    Sestra   VrbunČeva   pri_ »lavlja:   Boa; bodi plačnik blagim dobrotnikom. ki lajfeajo bedo njim, ttveCim r vednl tmini, koje srosote mi živeći v svetlobi ia-dateka ne pojtnujemo.
—  V mlnistrstvo z* socijalno    oakrbo j« pokitcan t službovanje okrajni glavar v Mariboru đr   Adam  W e i s ■ ?on S e h I e u-11 fi D b Q r f.
—  Josip Križaj    je eden najznamenf. tejSih »lovemskih pevceT umetnikov.  Rojen Ljubljanin en je šolal v >Glasb*ni Mfttief«, veSbal oa »ilovenskem gledalište-ni odru !n bil   gkozi već !ct priljubljen elan slovpnslce opere.  An^ažoras  je  bil  potem   na  Zagreb. tko opero,  kjer j« po«tal  Ijubljenec  občln-atv« in krUike. Doaepel je velike    uspebe, potft-bno kot  Dapertutto    ▼    Hoffmannovlh pripovedkab,  Porodni  mol t Rutalki.  srof v Fia^iru. Laert v Mia^jon, kot Falstaff in v mnogih drugih operah.  Ob^instvo tn  kr!tiki v Zagrebu pravljo. da je Krt2aj ▼ Zagrebn uajboljši pevec da na JI ep Je, najpravilc^jAe in čoctva polno poje, da Ima posebno lepo v.kant.Ileno« — a tuđi v isri je izrrsten. Sam Rihard Strausg ka je pri predstavi ^Rosen-kavalierja« pohralll, kot naJboljSo moć Za. a*ret>6ke o»>ere iu kot pevca, »k! re« lepo p«_ ti nic   Pri na« ▼ Ljubljani ga Tee    ljubi, čisla ic pozna od gleđaliSkfh predstar in od Matičinih koocertOT. Njegov nastop v kon-eertu, ▼ petek, 11. t- m. ne rabi reklame — kdor boče dofiveti lep    nmetnlški    užitek, naj gre poslušat Križ«ja in Ličarja, dva domaća velika slovenska  umetnlta,  na kate. ra »mo lahko    ponosni!     kujemo, da ni  iz„ kljnčeno, da bo Križaj v kratkem angažo-van na dvorno opero v Dratđane pod zelo ngodnimi poioji.
—  Jadranska banka sklienje    na    dan 20. januarja t 1. svoj izređni občnf zbor v I protetorih  zavoda na  Dunajn  I.  Te^ettboff- I etrasse 7/9. Glavna točka dnevnesra reda je poviianj« delniftke slavaiee od 12,000.000 K na 50,000.000 K
—  Oddaja klavne ifvlna. Dne 14. janu. arja t. I. se vrSt dobava klav^c ti vine    za armado. Poaestniki is okolice, ki bočejo Si. vino odda ti, uaj jo pHfteno omenjenl dan đo 9. ure na lejmišče pri mestni    klavnici    t Ljubljani. — Detelno xo«8to z« TnovCcTanje iivine.
—  Nezaslliano oderustvo z đrvmL V\-s>jo nam:  V soboto popoldan so kupile tri stranke » Hrenovi alicf St. 12.. Cisto mokre drra na rago, katere bo plaCale    kilogram po 20 vinarjev. Te strank so:  štefan Pire je dal u 12 kg đrv I R 40 v. Col ja je dal za 75 kg 15 K In Al. 2«rjav Isto po 20 vinarjev kilogram   vsi   trlje  stanujejo  na  Opekarski cesti 43. Pripominjamo. đe so to gorišk! be-gtuicl, priletni in slabotni, ki so sgublli vs© svoj* lmetje. ter delajo seđaj kot delavci, da iw»be in svojo družino beraško preživijo. Na ta slučaj opo&arjamo c. kr. drtavno po-Ucijo.
— Dr. Lftsehner.Maderjeva ostanova za vdovc In sirote članov društva zdravoIkov nn Kranjskera s« sa let© 1913 razdeli. — Prošnje, opremljen« z ubožnim listom, j« vlofiti najkasneje đo 31. Januarja 19!* na odbor đruStva sđravnlkov na Kranjpkem. — Dr. V. OrsgorlC, t. č. predsođnik. Dr. S. đe Glerta. t. ft- tajnik.
— PošlfJanJ* ravitkov v Trst. Radi na-^oplčenja  »avitkov bo od 6.  do vStevsl  10. t.  no.  ustavljeno  sprejemanj©  zasebnih   za„ vitkov  v  Trst,   izvzemši   potrebne   zavitkr, nujns »vitke, poiiljatve s kvasom  in  <te-narne pofiiljke.
-~ Umri j« na Dunaju, kamor je 6el iB*«t zdravja fietanlsk! raojster v pokoju Josip HvhIi \z Ljubljane. N. ▼ in. p.! -V Domfcalah Je umrla po dolgoletni bol^rni , vdovH po c. kr. poitarjn li arija JlsuiP, 9 m.* Nato solalje.
—  Umri Je vCeraj    popoldne    ugledni rođbin! nadravnatelja Ljubljanske kreditne     | banke Ladislava PeCink« triletni sindek     | Ladko, Ugledni rodbini naše srčno sožalje.     ]
—  isplaCevanJ« vojaskfh nastanltvenih     j pristojbin ae sopet priC-ne na mestnem ma-     | glstratu v eetrtek, đne 17. jannarja 1918 ▼ meatnem   vojaSkem   nastanjevalnem    uradu     ( (Ueetsil trg St   17. III- nadstropje) in aicer:      i za stranke, ki stazmjejo v I. mestnera okra. I j j« (Poljasski okraj) In v II. mestnem okra- I , ju (Mestni trg; Stari trg. Karlovška In Do.     ] toBjeka reeta)  v Cetrtek, dne 17. januarja;      , za. m. mestni okraj (Trnovo ia GrmdtBAe do     ( Fraacs) Joiefa eeste) v petek, da« 18. Janu-    j arja; sm ulice med Preiernovo nllco. Fran.     j t% Jota**) pssrta, Blelweisovo cesto, Cesto na     ; joinl kolodvor X* MJkloSlcev© cesto, ▼ soboto. đ»e li. iaanarj«;    za !▼. anestni okraj     l (St, Petervk) 9*rt$ to Vodmat vzhodne od     y mkloSiee^e eeet«)  v poneđeljek,    dne    21. JsjiiMrja, Hm SpodsJo fitSko in vse one, ki bi     i biti sadržani v gori navedenih dneh, v    to. rek, dne 22. Janmarja. — Urađne ure izpla-čevaaja so od t. do pol 9. popoldne. Stran.
ko *• fro«Uo, 4a m aataaino drie tek do- I
i           Umrla Je v ĐomSalah    gospa    Marlj*
Janui, vdova po c. kr. poStarju in sna* cem boritelju sa slovensko stvar. Preostali m nai« Sofije!
Izvlečki iz plaSitnih naiogov e davkM na vojne dobičko od večje^a dohodka v |s)„ tih 1&14., 1^15. in 1916. za politični okraj Rac!ovljica bodo raspoloženi v javni vpo-Rled od 14. flo 21. jannarja 1918 med urod* ninei urami v prostorih davčne oblasti c. kr. okrajno^a glararstva v Rađovljicl -
Porotno ?3eedanje na KoroŠkem Je določeaa ca ćnovc 18. februarja, 10, junija, 16. septtjcabra in 9. decembra.
Dva meseca brez petroleja. V Kr-ški dolini na Koroškem £e nišo dobili 2 me> eeca nobene^a petroleja. Kmečko prebiva!^ stvo radJ u sa hudo trpi,
Šest srn je vjel na ranke na lovu sto* Jega Kospadarja delavec Egulij Rampič pri Brefcah na Korošem in jih povžll s svojo gospođino Fhno Fugerjevo. Bodulja je ob. so<iila Rampića na dva meseca težke jeca, Emo Fugerjevo pa radi poudeležbe na štlrt tedne navadne ječe.
Svečana civoritev zngrebške medfossvi ske fakultete s<* vrši 1?. t, in. ob 10. dopo1„ dne v vseućilišk! auli v Zagrebu. Na medicinski fakulteti bodo za enkrat predavali dr. P e r o v 1 6 anatomijo, dr. Lgngbo-fer zoologijo, dr. Tntfsn mineralogijo, dr. Đendol fiziko in dr. J a n e e" e a* kflu mijo.
Stipendije 2a praktično Izobrazbo hrm vatske trgovske mladine s posebnim ozi-rom na interese hrvatske eksportne trgovino je ustanovil veletržec Vladimir Arka V ta namen je izročil zagrebški trgovskl zbornici 25.000 K.
K*no Ideal, Spoređ za đanes, torek t. januarja: r>£udnl IJudje«. romaa v štirln oddelkih, festavil Frano Kofer. »Napumpa, ni papa* jr izborna tičinkovita burka v treh dejanjlh, avror Franc Hofer. Spored «e predvaja do petka 11. januarja. Mladini ni prJstcpen. Kino Ideal.
Družina, katere deček Je včeraj đ©^ poldne odpeljal izpred aklađ!5ča Južnega kolodvora snnkc. naj jih nemudoma vrn€«, da se izo^Đf sitnostim pred sodnijo. De^ek je rnan. Sanku naj se oddajo na Hranilniškl ceriti St. 31. J. L.
Izgubll se Je dne 5. .fannarja pređpoL đuem bankoveo za 100 K od Pavšinove hiSe v Wolfov* ulici ekozi Zvezdo mirno nunske cerkve proti Gradišću. Barkovee jo Izgubila uboga vdova, ki je ravnokar prejela svojo mesečno pokojnino in prosi poštenega naj_ ditelja, da ga odda proti sagradi v našem upravnlStvn.
Izgubljena je bila včeraj opoldne plat- -nena denarnlca s  144  K  od  nabrežja    Sr. Jakoba do Ljudske kuhinje. Odda naj se t našem upravnlštvn.
Mprovisacija«
t Prodaialci slađkorja v U IL, III« IV. in V. okraju se vabijo, da se zglase zanesljivo v sredo, dne 9. januarja v slađkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lillegu, kjer dobe nakazila za sladkor*
Pozor na dartla! Na5e cenjene na-] ročnike še enkrat prosimo, naj nam raz-« lična darila ne pošiljajo po čekih »Slo-« venskcgći Naroda« ali po nakaznicah meSano z naročnino. Vsako tako poši-ljatev borno Steli brez izjeme kot na-j ročnino za »Slovenski Narod«. Dark la naj se pošiljajo le samo-' stojno   po   nakaznicah._______
Darila.
Za   Rdeči   krit.  Gospod  NikolaJ     viteW
Ontmannsthal, iegacijski tajnik v pokoju* je vnorlC darova! RđeCemu križu 600 K. i Gospod Franc Cvek, postajenačelnlk *$ Matuljah pri Opatiji, Je d aro val 50 K za go. rižke begunce. Posredovalnica se sa pleoKr niti dar prlsrčno zahvaljuje.
Upravništvu na^ih listov so poslali: Za dr. Krekov spomenik: Franjo Bc-nedik Iz Stražišča pri Kranju, 25 Icron, zbirka Stražiščanov in Stražiščank; Franc Krizman fn I. Crmak iz Ribnicc, 30 kron, nabrala pri Načetu v Prigoricl; L. Bavdek iz Vinicc, nabrala 6 kron; na koncertu sa-lonskesa orkestra v gostilni pri Štemburia v KandijI pri Novem mestu se le na Šte-fanovo na željo tega orkestra nabralo me-sto vstopnine 114 kron; omizje pri »Beleni vofkuc 37 kron; v družbi gosp. občin. svet. Rojine zbranl napredniaki nabrali 100 K, In prebitek igralske družbe v »Narodnem hotelu-, v Postojni 3 K. Skupa] 315 K.
Za Clril - Metodovo družbo: Gospod Naelav Juro, tajnik gasilnega društva v Tr-bovljah, nabral na Silvestrovem večeru društva pri Tratnlku v Trbovljah 21 K 60 v; prof- Fr. Suher 20 kron, v spomin ge. Mar. Roblekove v Žalcu; slovenski Častniki na Južnem boji§ču zbrall 23 kron, kot novolet-r.o darilce; slovenski fantje ob italijanskl Piavi zbrali 152 K 50 vin-; kot novoletno darilo, obitelj Tory in sdč. T, Aiilavčcva 10 kron. v spomin pok. g. A. Trstenjaka: na Sllvestrov večer zbrala vesela družba na Vranskem $5 K in Mlhael Randl. c. in kr. polkovnik v p. iz Celja 10 K kot novoletno darilo. Skupaj 328 K 10 vin.                         \
Za ostepetega Đa^arfna In ženo iz Hotlča pri LltjH: lima Stupica, trsov. so-, proga v Ljubljani, 20 kron; Tr. Jamnik 1« škofje Loke, 10 kron, kot novoletno dart-lo; Iv. Oblak z Vrhnike 30 kron in Neime-! novani 10 K. Skupaj 70 K.                            J
Za zavod za v vojni oslepele slovetK tke vo«ake: Rodbini dr. Doljan in Dcvova v Ljubljani, 30 kron. mesto venca na krsto je. Joslplne VlJSlčeve v Postojni.
Za osiepele kranjske vojake v Od!-nenbelmu t Gradcu: Osobje vodstva ljubljanske kurilnlce južne železnlce 50 kron, kot preostanek zbirke za venec na krsto ge. Mar. Ane Prunkove, soproge skladiSčnegi mojstra.
Za »Slovensko Matico«: Slovenski častniki na južnem bojISču zbrall 23 kron,' kot novoletno darilce. slovenski fantje ob iUliJanski Piavi zbrali 152 K 50 v!n., kot novoletno darilo. obitelj Tory in gdč. T. Milavčeva 10 K, v spomfn pok. g. A. Trs te-njaVa. na Silvestrov ve<Ser zbrala vesela družba na Vranskem 85 kron in Mate Kune In Tone Roje, enolet. prostovolj, v Knittel-feldu, 20 kron, kot novoletno darilo. SkupaJ 290 K 50 vin.
Za jorlike be^nnee: DeHaran« v go-stilnl Petan v Spndn)! Silki nabrali 250 K kot novoletno dari!o.
Srčna hvala!_____________________
Izđa]atel1 in odgovorni urednik:
Valentin  Kopitar. Ustala« tu tlsk »Narodne tf^*~M.
Stran 4.____________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD«, dne 8. januarja 1918.                                                                                                         6. štev.   "
i                  Tiunim srcem namantamo vscm sorodnfkotn, prijateljem
I       in znancem rrcbridko vest, da t am je neizprosna us»xia iz trgala U naročja našega srčkanega sinčka
i
kt j* včeraj ob !/i2 ori poncldnc v nežni starosti 3 let i^dihnil svojo blago dusico; i- meljske oetanke našega ijuUjeačiui ui»-
i        čizno 9- t.  m   materi zemlji.
I                 Za tiho sočutje prosi ta nesretni starii
|                                papa Jek                                           maminka
Lad slav Peća-ka*                         Arfca PetaVika,
nadravnatelj Ljubljanske kredltete bsnkc,           bratec Mir&o.
Foso;'tnfci v Treba*cm   raznanja,   da   fe   umri dne       [
5. Januarja 1916, njen doJgoietni uslužni odbornik in načelnika       i
namestnik, gospod                                                                                J
■         posestsik sa Mrzli lut\ pri Veliki leki.        I
*                                                                                                                                   I
Blage ra u pokojniku ohraniaM častea in zaslužen spo min.       I
j       104                                                                            ©OBOR.         \
i
:                  M^dMna Svala naznanja vsem sorodn kom, prijateljem
in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni   soprog, ožiromi oče, stric, brat in stari oče, gospod
■Jl8??f58 IlWJllll
'                      ielezBlškl moister ▼ p.
i       v torek, dne   18.   decembra   1917, ob 41 2 uri popoldne, v 61.
?       letu starosti, previđen s tolažili sv.   vere, v sploŽni   bolnici na
i       Dunaju nenadoma preminuL :                  Pogreb se je vršil dne 30. decembra 1917. na Dunaju.
V LJUBLJANI dne 30. decembra 1917.
Karolina Hsala rcj. Ha tia*aick, j                                                    soproga.
1      Josip, Artnr, i***                                                 Olga,
I                 s.novi.                                                                      hčerka.
I       91___________________________________________________
BuMM^^H^^vv^vi^^^^^^^ai^^^^^M^^HMl^HHI^^VM^HES^^H^flCSiMtfnj^^^Bai^iaMNE^HV-^^^^a^B^BaaV^V^B^SiaaaPBaaBaaVaaaaaaaaa^BlHBaaaaH^^^^nP^^H^BHMI
Naša lj-iba, dobra mati, stara mama, sestra, teta In svaki n}a, gospa
Serija Januš
▼dova po & kr  paitarl« ▼ Demlftlah
Je danes po večletni bolezni, z angeljskim potrpljenjeni, ob 1. uri z jutra i. previđena s zakrsmenti za umirajoče, v 77. letu s/oje starosti preminula.
Pogreb se je vrša danes, r torek 8. januarja 1918, ob 10. uri dopoldne,
Sv. maše zadušnice se bodo brale v hik. Župni cerkvi.
Molimo za nje!
Zaeno se iskreno zahvaljujemo za častilo spremstv* pri pogrebu in obile dokaze sočutja.
V DOMŽALAH, dne 6. januara 1918.
93                                       talu'eći etreet
!         Zahvala.
! ■,
!                  Vsem, M so ob času težke bolezni  lafiati trpljenje nalt
i      prdjtibljene nc-adomeetljive nam učere in sestre
! S. Mr. Eleonore Pirnat
i« nas tako priarčao toUIOl ob easu brida* lafitve, ier vsem, ki 30 predrago pokojnico aarmfll na 1)0101 zadale« pita, bodi izrečena tem potom naia najugneHa zahvala.
LJUBLJANA, dne 7. januarja 1918.
I    101                                          tmimlrnto mm%tšU
Svarilo!
Faaaflaans svattai vaaaagar, os b4* aeai atigatea trn m*\mr/^ lutere 4eki »oja najmlađa tačl Mld Okom. Ona &4 aaravičena sklepati kupcijena moje ime
. in brez denarja.  Tuđi  nlsem odgovorna
' za njeno nespodobno vedenje.
1                    Mrrita 0Vt.rn,
97                              hranfevka,
!                       atr*ssa»a4*Tl*va sit««.
t/J X {> ^   ▼ »•■lm si kapi. Pi-
cmI S 9 0 smene ponudo« z »«Yt-dbo «e'»r na upravu i'vo »Siov««i-«fffa Naf«4i€   rod JVm   !•?/••«.
Pr*4a sa v blizini   inr»u !e*rča
en Baislropia hih z vrt"«
P*n«4fee pod  *9mwmm**f*m*\%%\ na vpravn. »Sto*ens*r a Nau»4a>.
•fiii na im« ,,ft O S. P*4 ^*^* s« |a suubif >?<<• 3. Ja*, t. •. ki»*r fj« «»ai^a>, naj 9« •#«!• Sisi.»Steva u&ta it. 1$. Oobl nafjrarfe*
8k.:-^2 mzlj mtrjnrywzm 9 z 1 «obo, kuh n]o m mal » urvarnici v blizini Udniata ft« U*lO% Pon. pod , vstoi v sakaa*4 ni  uorav.  »S ov.   Na<oda«.
10 Kg Ib^btovcj zrnii
■lam  sa  toSIco  dobrega   niola 1                       9N  koruso*                  99
J. TURK,   Oiatja.
: Ou\/£tniš; 3 kandidat :
želi    elat v nopoldanskih orah v od vetit s'ci   pt?arni  alt   pa v Imkrm   ^a-spod.irsVfm rod etiu v L'ubh^ni   Pi-nudbe pod f3d?ct:il6?d ksn41i il 89"
i    na upravništvo »Stoven.  Naroda«
0CSLB izurjena Šivilja, ki zna dnbr«
Itkđti   vr'ena vseh dom« ih de-!.   ±*li
mes!a ¥ kaki f»ne tml kol
gre tuđi na dežt o. f*»ny*b« pod Šifro
fC©^t©rss!!nIa
p»^olnorna samostojna moč v knjifo-vodstvu in koiesponoenci. ^J«i^ po dog-ovoru !n prr»«-o stanovinie, hrano Derilo in bo ni^ko bla^a no, v-topi la^ko trl:oj Na?iov pnve u^ravništvo Slovenske^1* Narods«.        10*5
WV ^?ro?3ic se ta'roj   '^i tr^o^slso   Mbražea
za    preka evalnico   ra    »Zelenem
hribu« v Ljubljani    R«-f'*  t^nt? «:f
nr>- r^hse -ri MEran!5%dm de islaesi   me^ta   za   ▼usavte-faae  t;vae"   ▼  Ltnbl{aaiv TarfeftJd fp«? i*cv. 1.   '°3
^K ^s* m\   B M   ^^'          ^^s* BsS £4 S     JA    A <Jk  ■■ JB flps*
Torek 8., sreda 9. (ramartat
Jfakit YD;vs3tiik.
De^ektivsk* ''               '     -     .
B2;l ti? iinsiin \i ii
i       v
■a]aov«iAa SssoSu Sle-sirovo poroM*.
V iatrtaait MATIJA mm
Jos. fiollno   I
modn atelje
i« gospode
I        llublje na
Franoi Ježeffa cesta 3.
VoiaSke in urad-i     nilke uniforme
!                  po m#ri             i
i^^m      ^iab ^B&^k\s^^fe^M^BSlS^^B^^^B^^S4HB^      ^BvaS^^B^^^A              V
i
Adrija
IilmiUtii lnen
Liubljana,
lniriikc>t»h pr^aratot UK LjmI, LfMfcrB, Iratlta, r«r-■alia, rtrmllMfc pMiNK k»iHMtiMl»,t>rtilM» tf
IMlaA ali dljasi«la
' f^*" *• rasr* *ftc&a aa anaai. a |  MPaMt K|e puTeapiavn. »Stor. Har.«
; Več mizarskib piao&iikat
ppr<j|sn mizarska d^tavnira 9 strof-Him obntom J. a. ftlrlČ Pols*l» pH Cottm. Stanovante in hrana v hiSi.
Išiem vzaojitei ico
za nekaj ur dnevn k 2 in 3 ietnetnu [  Kjt povt npr  »Slo> #«sk»t«   Naroda«.
,!   Ofsdrski tfsši
1 mow>nr lew#Mei •• po ctml flNroef•
•   »rSvatfio.   Of -da  se od 2.-5. pon Brw& 6 1, 9«v«.                             ; f
i! !»riitiith g 4:ar9n(iaiiir:usi3ii)
PunuCbe tia u ^iav. S\ ,v   Naroda«.
onem i, kateri   pre-kibi   m mi   strank .  (vdovaz 1 letno dektico) moderno s*a-novanje s 3. an 4 sooami rak>i ali   nai-k^srHe do 1.  februana   Has'of pare Bprsr , : Ji«f. fcroia**.                                        4570
-   zmožna slovenšć ne in tiemSCine, stro-
,    jeo.su    in    stenoTraHfe,    «0     tako)
•    spre!&i9.    Pismena   ponuibe    ■•   ni-.   vc  bo siarosti in piače pol ^ '. B 77 ■
na upravn. »lov ns\-esra Naroda«.
1 )Y[lQd ztromi M'lenir ?ett kore* i vondence j <ro*rp:co l-*cb"a$enih
> kromov. — Dop^t le s S'iko na ucrav. »S/ov- Aaroda" do 25 t. m pod m*>+c*a brci f{oncal?4*
KOBHv A
pincg-»vske pasme, T6 pesti visoka, j z\ vs^.ko per:o, se radi p^raanJA-anja ' klaje po \y% »dni ceni nrf>4*>   Naslov I
»   pove upravn. »Clov. Naioda«.          6t i
f   ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------j
;   Registrima blaoaina
i   ki ie po^rešljiva,   se   takoj lahko  proti -(gotovini   orod>i   pod ugodnimi   pogoji I j malional ragisCr. blacjaln dmmu I družbi   s   o. s. Onnal VII«,   Sle-• bemterngasse 31.                     102
! Stas a zamaške
nezlotnltene, vnko  množino  K 25*— a (   1  kg,  iampanjske zamaške   stare,   ne* zlomljene   ■   1 K za kos,   kupi   po po-vzetju Iđa fiellnar.  Praga V. Kost-kova  cl.   3.   -   Sare ni   aakmo-,  valal   se   svre'sftaio   vseaavsod.
lamaški.
I   Plačam za reic iiezlom- *f[ 4 C • Ijcne   samaSkr   za   ste- JL  jj •
kle^ce per kgr        m9 w^ za brezhibne   ćele sam- Hf 4«9 A i panjske     naravne     za-   JV 1   /U .:         maske za kos         •• a «aw
' ter  prevzamern   vsako   množino   po rovzetju.                   4S
, fl. KGHH, Praga, Kariin 496.
LfiSHE KITE
na j&ofite feateovosti po 10,
14 iev 20 In 24 kron; lasiM
podlo***) In mr0flco.laane
mm**9 puder Ud.
Kupujem zmedene
ženske lase.
luabSiana, Pod Tranio St t
Epozerl   aara«i    taakHassfa   w I ^•'•«>#    •>■*%«*«—!•.   !•   ***■*
siaor vaakl Jaa aaaia mđ a 4o «/t 1 ta v aadaifa •< • «a tt  ara do-poMas.
Jfadomestilno
i loilelu lili
parffamirano fino opremljeno
ducent 14*40 kroti.
ZttNd veQi po»i5t!
Dobiva  se ari  tvrđkl
Mila lilmr
Udomi! Si. Mm nsti ft. Zl.
p^s?    ^pVa^ai    ^p^^B^^^^   ■»•    »w   ■■w   9   e^Baaa^BBBBaa/     »»aajBpaB^p i
i
I   B^ai^B^B^BHiBBlBHBlBiB^B^BHB^BBBHB^B^BlB^BEff^aBTvPBPVV'HBJBJBBflBjBs
ISrbečica, hraste, izpušcaji     I biinejo kar najhirrej*e ro uporabi r.Dr. F.c eha original-           &|
nega rajavecra mazila". Brez duha in ne omaže. Mali Ion-     532 H ttk K 2-30, vei.ki K 4-,družnska pore ja K U-—.               H
On cu Ffeschs Kronen-ipotli3ke (G^or), R3^b Cgrsko.       ||
Neki nem§ki regiment ima večje Stavilo lahkih, srednjih in težkih rox in kočij po nizki ceni na prađa11 Ogledajo se vozovi tabko pri savakeii mosta v Taocu. Kupci naj pridejo v čo-trlak  tapoljlii* ▼ gcstilao pri savskeca  seosSu v Tacnc.
m     *»■ ■ +.pt, ■ ««rvr it>. <j»- ^•^K2^9mc9^?3«i)^c3s?v!ia> »^aaTsj^?7* -*%as'' *:gj^rrs. - mu n*m
7       mA      \|fr5onnazdgardnimp3plrjem<druib2ZQir.€jenozav^
'     ^50fi^^^   JteledprsvoSasneoskrbesurovfnzamoremo £     ^*S8fiif^                                    iočno.ceni in redno dobavljati
|e na pfcdal v Lov^am 0slrska obai).   g PolasniEa pri Lovranski eS^nki d.   Eh
\  a^saH                                                                     ar^V         a\al     I  s^^tt^Vaf ^9lfi4k 9                                                   m\m              B^aBa
■■■■■■                                                                                   ^aaalea      W      Baai^BaV U? si CfllH Sisi                                                                                  Baaaaat
I                 Josko Occii'k
^       ^J/sa Ocvirk roj. Habe       %
VP              «-*>•**£ poročena. ^*^-»-»              X'
1
I                      JLiublfana  5 januarja f9fS.                                 D
L        ......;__J
J^Iaznesnila.
T ^!v .vna  zadruga s o. z. ▼ Ljubljani .bo šzdajala leios
„Uublianski Z¥@§i*f
j ->od pomnoženim uredništvom (Oton Župančič, odgovorni urednik 1 A Loboda in M Pu»elj) na 80 straneh (dozdaj 56), ođ katerih b<i cdpadlo na listek 20—25 strani. Vsled poman)lcan!a papirja borno tis rali »Ljubljanskoga Zvona« le toliko izvodom, kolikor je sedanjib naročnikof in kolikor se bo priglasilo ter v p 1 a č a I o n o v i fc naročnikoT do 15. tekočega meseca.
Paaatia prve itevllke, k&lvor laosko lalo, |a lato* ratfi paaanlkanla in dragine papirja izkllu6en.
Naročnino (letno 20 K, polletno 10 K) naj oddajajo ali po« šiljajo novi naročniki upravi »Lfubljans^ega Zvona« v Ljub* ljani, Sodoa alica 6, pHtličje desno. Za stare naročnike b< prvi Številki priložena položnica.
J&dr&MSlis. imiiliita
Gospodje delničmrji se s tem vabijo nm
lavicuili IIPy ii £utji
ki se bode vr?il
Ak ZO. imanja 1918 ot 11. uri io?oMne i inshit zaieđa sa B&isin L Tsi:nwn 7 ~ l
Dnevni red:
1. FmMaaje đelmika gUvntae.
7 Spramcmba pravit valed po vila« ja delaiSke glataice.
»alotaa «rasMnA pravili                                                           105
§ 15. Vtalrih pet delak dajt pnvlco ta ieđeii glas | 23 Za aravevelfavno sltfepanjt o pov^anja delnISke glavnice je potacbaa %« i««ath gtasov, aaatopana pa mora biti vsaj \* vplaćane delmš^e flavnice.
V svrho izvrievanja pravice glasovanja blago voli io naj gg. delničari' poloHH Mute« najkatneje eo 14. januarja 19^.
Bsialaa aa aaavaiaje palaim pri Jadraaskt »aaki v Trsta f mi vas* ajiaal ae*aialaaav pH PrH krvaitki *teđ oa ol v Xagr^ am aff jfc m^ajra^asasA, mH Bas** ia satitsart sa Primoria a« »aiaU
aaaai  s5^^^Waa^BS#  ^^•^■saaa^BSsaBasaFV^BBssaa