Imeriska Domovi ima ' ^Os *.t€Ri€AN IN SMEteT fOR€!«N IN UNGUAOC! OMlt KIVIJEWg/*-»l—HOIMF NO. 38 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1967 SLOVCNIAH MORNING NewSPAMfc ŠTEV. LXV —.VOL. LX V Sporazum o omejitvi atomskega orožja bo v Ženevi !e odobren četudi predlo;*- na otvoritvi razorozitv’ene k o nference ni bil predložen, prevladuje prepričanje, da bo prej ali slej odobren. ŽENEVA, Šv. — Napovedovali so skoraj do zadnjega, da bosta Amerika in Rusija skupno predložili sporazum o omejitvi atomskega orožja na države, ki ga že imajo. V zadnjih dneh je prišlo do precej nasprotovanja taki pogodbi v Zahodni Nemčiji, v Italiji in v Indiji. Zahodna Nemčija je izjavila, da ne mara biti zaradi takega dogovora o-mejena pri gospodarski rabi a-tomske sile. Podobne pomisleke je izrazila Italija, Indija pa je načelno proti dogovoru, češ da imajo vse države enake pravice pri izbiranju svojega orožja. Vse te države bodo prej ali slej premagane. Predsednik Johnson je zagotovil Zahodno Nemčijo in Italijo, da ne bosta zaradi dogovora trpeli nobene škode na polju mirnodobske rabe atomske sile. Edino težavo predstavlja zahteva Sovjetske zveze po pravici nadziranja atomskih reaktorjev na tleh Zahodne Nemčije, med tem ko sama ni voljna dovoliti nadzora svojih atomskih reaktorjev. S tem svojim stališčem bo težko prodrla, ali se bo mo-nala odpovedati pravici nadzora nad atomskimi reaktorji v Zahodni Nemčiji ali pa bo morala odpreti vrata svojih lastnih. Zahodni Nemci so postali v tem pogledu zelo občutljivi, ne marajo biti več država druge vrste, ampak zahtevajo za sebe enake pravice. Rusi se pri svoji zahtevi sklicujejo na pravice, ki izhajajo iz zmage v drugi svetovni vojni. Novi grobovi Fanny Kosec V Huron Rd. bolnici je umrla Fanny Kosec s 15440 Calcutta Avenue, roj. Stamberg v Kazmi, od koder je prišla v ZDA leta 1903 in kjer je zapustila enega brata, vdova po 1. 1932 umrlem možu Josephu, mati Victoric, Williama in Olge. Pokojna je bila članica Društva V boj št. 53 SNPJ in Podr. št. 41 SŽZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob. 0.15, v cerkev Marije Vnebov' zete ob devetih, nato na pokopališče. John Milavec Po dvph mesecih bolezni je umrl v St. Vincent Charity bolnici 64 let stari John Milavec s 1106 Wexford Dr. v Parmi, roj. v Mali Bukovici v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko pred 42 leti, mož Mary, x-oj. Rojc, brat Josepha, Ivane Stefančič, Josephine Kersevan, Pauline Zefrin, Antonie Sedmak in Zale Kodich. Zaposlen je bil 29 let pri J. & L. Steel Co. Bil je član SNPJ št. 139 in Kraljice miru št. 24 ADZ. Pogreb bo iz Fer-folia pogreb, zavoda v soboto ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Titovci se jezijo na ame--ižko in kanadsko policijo BEOGRAD, SFRJ. _____ Titovci se jezijo na ameriško in kanad-sko policijo, ker še do sedaj — Cel mesec po znanih atentatih_ hista ujeli tistih zlikovcev, ki so bombardirali jugoslovanske ura-v Ameriki in Kanadi. Na zu-je tej jezi dal duška dolg u-vodnik v beograjski “Politiki” bi našteva vse razloge, zakaj je bornunistična jeza unravičena Utova vlada je izročila ameriški in kanadski posebno vlogo vsebine, kot jo ima uvodnik politike. Policijski ravnatelj washing-onske policije Layton je pa odgovoril, da se policija napenja. a bi našla zločince in ta pred-gotovo ne bo zanemarjen. Morda je pa ta ponovni pro-Gst iz Beograda tudi opomin a Je treba tisto zadevo z dobavo rastlinskih olj vendarle tudi potešiti. Končno bo beograjski ^ežirn imel več koristi od ame-^skega jedilnega olja, kot od u-S°dne preiskave bombnih atentatov. Mow • * .' ; 3 '•M ■' v - £ v v: L J Vremensk prerok pravi; Oblačno, mrzlo z naletavanjem tga Ves cjan Najvišja tempe-iatura 25. Saigonska konstituanta ustregla generalu Kyju SAIGON, J. Viet. — Saigonska konstituanta mora do 27. marca izglasovati novo ustavo, zato jo sedaj hitro pili in popravlja prvotno besedilo. Sedaj le tudi postavila pogoj za kandidate za predsednika. Mora biti star le 35 let, dočim se je mnogo predlogov glasilo na 40 let. Zmagala je starost 35 let, verjetno zato, da bo mogel kandidirati za predsednika republike sedanji ministrski predsednik general Ky, ki je star 37 let. Za predlog ie glasovalo 60 poslancev od navzočih 90. Najbolj so bili za višjo starost vneti poslanci iz spodnjega dela lužnega Vietnama. Vidijo namreč v generalu Kyju prišleka iz Severnega Vietnama, ki odjeda političen kruh domačim politikom, kar je končno tudi res. Vlada mora izglasovano ustavo podpisati do konca aprila, v teku šestih mesecev po aprilu pa 'zvesti predsedniške volitve. Vo-'itve bodo torej najkasneje v novembru. Sovjetska zveza je za Me razgovore z IM V vladnih krogih trdijo, da ie Sovifttska zveza namimila. da bi rada govorila z ZDA tudi o ofenzivnih raketah. WASHINGTON, D.C. — Iz vladnih krogov prihajajo vesti, da je Sovjetska zveza pokazala zanimanje za razgovore z Združenimi državami ne le o zamrznitvi protiraketne obrambe, ampak tudi o omejitvi ofenzivnih raket. Sovietska zveza bi rada dosegla z Združenimi državami nekak “sporazum” o strateških raketah in njihovi gradnji. V tem pogledu so Združene države daleč pred Sovjetsko zvezo, saj 'majo. vsa j trikrat toliko medcelinskih raket kot Sovjetska zveza, vse v globokih silosih na kopnem in v atomskih podmornicah, skritih na širnih morjih. Združene države so predložile Rusom razgovore o gradnji o-brambe pred raketami. Rusi so to obrambo delno že postavili okoli Moskve in Leningrada in m pripravljajo še okoli drugih pomembnih središč Sovjetske zveze. Združene države imajo vse pripravljeno za gradnjo take obrambe, če bi se izkazalo, da ni druge poti, niso pa jo še začele postavljati. Niso niti še za- Zvesna vlada organizira naertni loj mafiji WASHINGTON, D.C. — Oddelek pravosodnega tajništva, katerega naloga se je boriti proti zločinstvu, je izdelal podroben načrt za boj proti mafiji, ki skuša prodreti v poslovne kroge in podjetja. Načelnik tega oddelka Henry E. Petersen je razkril, da je za sedaj v izvaja- DOBA SUKARNA KONČANA! Indonezijski predsednik Sukamo se je po 21 letih odpovedal vsej oblasti, ohranil pa je vsaj začasno naslov predsednika republike. Ko se bo Kongres prihodnji mesec zbral k zasedanju, mu bo morda vzel še tega. DJAKARTA, Indonez. — Za Indonezijo, po številu prebivalstva S. največjo državo sveta, je končana doba nju tak načrt v državi' New Jer- i predsednika Sukarna, začenja se doba gen. Suharta in nje-sey, da pa bo, če se bo izkazal * Rovih vojaških tovarišev. Med tem ko se je Sukamo nagi-verjetno izdelan tudi za vsa ve- ^ močno na levo in bi bil skoraj zapeljal Indonezijo v komunistični blok, so generali bolj protikomunistično nastrojeni, posebno od komunističnega poskusa prevrata oktobra 1935. Gen. Suharto, ki mu je predsednik Sukamo izročil še zadnje ostanke predsedniške oblasti, se trudi, da bi Indonezijo spravil zopet v red in ji pomagal gospodarsko na noge. Sukamo je po prirodi eno najbogatejših dežel sveta spravil čisto na kant in zakrivil, da trpi dober del prebivalstva hudo pomanjkanje lika mesta po vsej deželi. “Mnogo zakonitih podjetij služi za skrivanje davčnih goljufij in za naložitev nezakonito zasluženih sredstev,” je dejal Petersen. Odkar je bil omenjeni oddelek ustanovljen, je bilo ugotovljeno na tisoče podjetij, ki naj bi bila v zvezi z mafijo ali njenimi člani. Oddelek ima seznam. na katerem je 3,115 “glavnih” takih podjetij. Pod mafijo razumemo splošno organizirano zločinstvo, ki je povezano med seboj po vsej deželi. Njegovi glavni vodniki so znana “Cosa nostra”. Kitajci svarijo Vietnamce pred pogajanji za mir HONG KONG. •— Kot je znano, je Ho-Chi-Minh rekel, da bi ...... , , . . . . ,se dal° govoriti o pogajanjih za x j učile dela na izpopolnitvi si-(premirje, kakor hitro bi Arne-. strma te obrambe in pripravile rjk3 kon£aia bombardiranje Se-.zlorabljanja njegovega položaja načrte za njegovo praktično pro- ^ vernega Vietnama. S tem se pajV osebno korist in še vrste dru-U ... j kitajski komunisti ne strinjajo, gih “grehov”. Gen. Suharto je R. McCIoskey, tiskovpi tajnik ker mislijo, da bi. "e dalo go- Sukarnu, ko se je odpovedal voditi o premirju šele takrat, ka- zadnjim ostankom svoje oblasti, dar se Amerikanci sploh umak- obljubil, da ne bo postavljen nejo iz Vietnama. I pred sodišče, ni pa s tem še Kitajci so svoje stališče pove-'Šctovo> Ge mu ne bo Kongres. dali že nekajkrat in s tem obso- ko se bo 7’ marca zbral k zase' dili stališče tovariša Ho-Chi- dan-iu> odvzel tudi naslova pred-Minha. Sedaj so pa to storili ponovno v tako ostri obliki, da v Hong Kong mislijo, da se Peiping resno boji, da bi se Ho-Chi-Minh utegnil spustiti v razgovore o premirju, ako Amerika Včeraj je bila objavljena iz. j^o. Holandci so se med tem vr-java Sukarna, v kateri se ta |nili in skušali obnoviti svoj° odreka vsem pravicam, ki' so nekdanj° oblast- Po več letlh, s položajem predsed- gverilskega vojskovanja so. končno priznali Indoneziji neodvisnost in se od tam. popolnoma umaknili. To je bil začetek njenega gospodarskega propaganja, ker Indonezija ni imela sposobnega osobja za vodstvo gospodarstva in uprave. Sukarna to ni dosti brigalo, hodil je na mednarodne konference in se skupaj z Nehru-jem, Tiom in Naserjem postavljal kot vodnik nevtralnega sveta. V svoji oholosti in baha- zvezane nika republike v korist gen. Suharta, ki se je “obvezal”, da bo Sukarnu redno poročal o rabi teh pravic. S tem je dejansko Sukamo izgubil v Indoneziji vso oblast, ohranil je začasno le še naslov predsednika republike. Gen. Suharto in člani njegove vlade so pritiskali na Sukarna, naj stori ta korak in mu grozili, da ga bodo sicer postavili pred sodišče zaradi njegovega sodelovanja pri poskusu komunističnega prevrata, državnega tajništva, je dejal, da 'e je ameriški poslanik Thomp-'on preteklo soboto razgovarjal teh vprašanjih s predsednikom 'ovjetske vlade Kosyginom ter 4a se bodo ti stiki nadaljevali, o drugih vesteh Rusi ne kažejo 'animanja za dogovor o zamrznitvi protiraketne obrambe, v kolikor ne bi bil povezan z o-mejitvijo ofenzivnih raket. To vprašanje je bolj zapleteno in ni ačunati, da bi bilo v doglednem času rešeno. Tako je treba računati s tem, da bodo vojaški vodniki dežele in Kongres povečali oritisk za gradnjo protiraketne obrambe tudi v Združenih državah. Zastava ZN bo stara 20 let Združeni narodi so dobili svojo prvo zastavo s sklepom glavne skupščine 20. oktobra 1947. sednika republike. Sukamo je bil med vodniki gibanja za neodvisnost Indonezije še v času pred drugo svetovno vojno, ko je bila ta Nizozemska kolonija. Bila je to naj- Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Mrs. Antoinette Gerbec z Addison Rd. je srečno prestala operacijo v St. Vincent Charity oolnici. Obiski so dovoljeni. Leži v sobi št. 306. Želimo ji hitrega okrevanja! Asesment— Tajnica Podr. št. 25 S2Z bo pobirala asesment jutri, v petek, od petih popoldne v šoli sv. Vida. Uprava išče raznašalea— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalea za Collinwood, Huntmere, Arcade in Grovewood okolico. Kličite HE 1-0628 od 9. dopoldne do 4. popoldne (v sredo do 2. pop.}. Rojstni dan— Ga. Jožefa Štepec z 21151 N. Vine St. v Euclidu praznuje danes svoj 69. rojstni dan. S sinovi in hčerkami ji čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Poznavalec Vietnama ubit, ko je slepil na mino SAIGON, J. Viet_Dr. Ber- nard B. Fali, profesor za vprašanja mednarodnih odnosov na Howard univerzi v Washingto-vosti si je nakopal obilo nas- nu, eden najbolj znanih strokov- protnikov doma in v svetu. Končno se je začel nagibati na njakov o Vietnamu, saj je napisal o tem 7 knjig, je bil včeraj stran rdeče Kitajske in stopil j ubit. ko je na potu z ameriškimi iz Združenih narodov. Ko je l.i marini kakih 14 milj severo-"oktobra 1865 tiho gleda; komu- zahodne, d me A • H e v utopil na cistični poskus prevzema obla-mino. sti in je ta propadel, je bila tudi I Profesor dr. B. Fali je prišel v Vietnam pretekli december, da bi na samem mestu zbral gradivo za novo delo o Vietnamu. njegova usoda zapečatema. sprejme njegov pogoj, to je konec bombardiranja. Zato pritiskajo na Ho-Chi-Minha, naj nikar ne misli na premii-je po njegovih pogojih. Kitajski pritisk bi pa tudi lahko pomenil, da Ho- boljše organizirana in vodena kolonija, Holandcem je prinašala ogromna bogastva. Ko so tekom druge svetovne vojne Japonci uničili angleško, francosko in nizozemsko moč v ju- Chi-Minh začenja resno premi- govzhodni Aziji in zasedli tudi šljevati, kakšna presenečenja Indonezijo, se je Sukamo posta-mu lahko pripravi kitajska kul-'vil na čelo boja za indonezijsko turna revolucija. Tudi to stali-j neodvisnost. Ko so Japonci bili šče' se-živahno debatira v Hong premagani, je Sukamo s tova-Kongu. riši oklical neodvisno Indone- Ohajska polifika se vrfi - okoli datumov CLEVELAND, O. — Datumi so za politiko važni, kadar govorimo o voliVnih dnevih, o rokih za vlaganje volivnih list, za spodbijanje volivnih rezultatov itd. Vsi drugi datumi v politiki so bolj upravnega kot političnega značaja. V naši, ohajski politiki mora zmeraj veljati ta ali ona] izjema. Sedaj na primer se! vsa politika ohajske legislature vrti okoli — datumov! Do tega je prišlo takole: Sodni sklep je prisilil tudi ohajske politike, da so spremenili velikost volivnih okrajev. Le tako se da namreč uveljaviti načelo ‘en volivec en glas’. S spremembo velikosti volivnih okrajev je tesno povezana razmejitev okrajev Lahko potegnejo meje volivnih okrajev tako, da gredo v korist le eni stranki, ne pa o-bema. Te ugodnosti so se o-hajski republikanci do dm poslužili. Zato so sedanje vc livne okraje prikrojili tak< da jim je večina v legislatur. zavarovana za desetletje. S tem seveda demokratje ne morejo biti zadovoljni. Volivni okraji so torej prirejeni za republikance, imajo pa le to napako, da jih sodna oblast ne smatra za dokončne. Jih smatra samo za začasng. Sodno stališče bi republikanci radi spodbili s spremembo ustave. Zato so že napravili načrt, naj bi ohajski volivci z r e f e r e ndumom izglasovali spremembo ustave. Proti temu se demokratje ne morej-dosti boriti. Važen je pa dan referendu ma. Ako pade v čas in razmere, ko se volivci ne zanimajo za volitve, je udeležba pri referendumu majhna. Skušnja pove, da v takih slučajih v naši državi zmagajo navadno republikanci. D e m o k r atje imajo seveda ravno nasproten interes. Zato so demokratje za to, da bodi referendum v novembru. Takrat so ljudje že po tradiciji navajeni, da gredo volit, dočim na druge dneve ne gredo tako radi. Re- publikanci bi pa radi imeli referendum 2. maja. Proti temu se vsaj do sedaj uspešno borijo demokratje. Zato pa re publikanci grozijo z referendumom v začetku junija. Ta ko se sedaj vrti vsa ohajsk' politika okoli dneva za refe rendum. Seveda naši politiki nočejo iti z glavo skozi zid. Demo krat j e so pripravljeni na kom promis in zahtevajo udeležb v odboru za volivne okraji Republikanci se pa obotavlj jo, nočejo pristati na tak koncesijo. Da zadeva ne bi dobila videz velike politične sebično sti, so republikanci dodali re ferendumu za volivne okra' še referendum o komisiji z-' obligacije. Ta komisija naj b imela namen, da potom pro daje obligacij (bondov) dob' denar za gospodarske invest; cije v naši državi. Guverne? bi rad s tem ubil dve muhi izognil bi se novim davkom obenem bi se pa ognil kontrc li legislature o rabi izkupička za prodane obligacije. To pa zopet ne gre demokratom v račun. Zato je tudi ideja o komisiji močno politično pobarvana. Vse to bo prišlo na dan, kakor hitro bo odrejen dan za referendum in se bo začela debata o vsebini predlogov za ferendum. Do takrat se bomo pa morali zadovoljiti s tem, da opazujemo, kako bosta obe stranki trgovali za — dan referenduma. Guverner J. Rhodes ima še posebne načrte z datumi. Na 1. marca bi rad šel za tri tedne na pot v Azijo. Pravi, da bo to “trgovska misija”. Bomo videli, kaj vse bo obhodil, šele potem bomo verjeli njegovi izjavi. Zato bi rad še pred 1. marcem uredil zadevo z referendumom. Ako se mu to posreči, nas bo do konca meseca razveselil z novim državnim proračunom, ki bo sicer večji od lanskega, toda ne bo v njem nobenih novih davkov. Nemec H ali s tein ostane na čelu Skupnega trga BRUXELLES, Belg. — Tu je bilo objavljeno, da sta se De Gaullc in kancler Kiesinger tekom Nemčevega obiska v Pari-•u pretekli mesec sporazumela, la naj dr. W. Hallstein ostane 'e prihodnjega pol leta na čelu Skupnega trga. De Gaulle je 'reje zahteval njegov odhod, ker je v njem videl najmočnejšega zagovornika naddržavne j De Gaulle še vedno proti ZDA v Vietnamu PARIZ, Fr. — Predsednik De Gaulle je v zdravici predsedniku Kambodže Sihanuku, ki je tu na uradnem obisku, znova obsodil ameriški poseg v Vietnam in se zavzel za njegovo nevtralizacijo. Združene države je De Gaulle pozval, naj umaknejo svoje obo-rkupnosti na škodo suverenosti j rožene sile iz Vietnama. elanov. Skupni trg, Jeklarsko-premo-govna skupnost in Evropska a-: tomska skupnost bodo v nasled--j ijih mesecih dobile enotno,! kupno vodstvo namesto seda-1 jih ločenih. To bo pomemben | objavljenem poročilu je v pre- Zadnii teden v Vietnamu 172 mrtvih Ameri-kan.ee v SAIGON, J. Viet. _ Po danes 'mrak k popolni gospodarski in-egraciji in kasneje morda tudi 'olitični. Asturski rudarji štraj-kajo v podporo tovarišev MADRID, šp. — Okoli 3.000 ■udarjev v premogovnikih Astu-"ije je začelo pretekli torek Urajk v podporo 11 rudarjev, ki so bili pred dvemi leti odpuščeni zaradi udeležbe pri delavskih sporih in zahtevajo sedaj, da se :ih znova sprejme na delo. Enajsterica rudarjev se je spravila v star rudnik 1000 čevljev globoko v zemlji in hoče vztrajati tam, dokler ne bo njeni zahtevi ustreženo. teklem tednu padlo v bojih z -dečirrti v Vietnamu 172 ameriških vojakov. Rdeči so imeli y Istem času preko 2,000 mrtvih. Pretekli teden je prišlo v Južni Vietnam novih 2,000 ameriških vojakov, s čimer je njihovo število doseglo 414.000 mož. Države Latinske Amerike bodo tovorile o omejitvi oboroževanja BUENOS AIRES. Arg___Dr- žave Latinske Amerike so sprejele predlog ZDA. naj pride na dnevni red sestanka vodnikov ameriških držav sredi aprila v Urugvaju tudi vprašanje omejitve oboroževanja države Latin ske Amerike. Panež proglasil “leto vere” VATIKAN. — Sv. oče Pavel j VI. je v zaskrbljenosti zaradi j vrenja v Katoliški cerkvi v “po-1 koncilski dobi” proglasil “leto vere”, ki se bo začelo 29. junija, na dan sv. apostolov Petra in Pavla. “Leto vere” naj bi služilo u-trditvi Cerkve in njenih ustaljenih, nespremenljivih naukov. Konec štraika v Mansfieldu CLEVELAND, O. — Unija avtomobilskega delavstva v Mansfieldu je sinoči pristala na pritisk glavnega unijskega vodstva v Detroitu in končala štrajk, ki je grozil pripraviti ob delo 240.-000 delavcev v tovarnah General Motors. ilMmi&m Oohoviiwi ^TiCVO' CF u ?? 3 -------- .r-l-^pg^ 8117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; ta Združene države: . $18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $1.00 za 8 me**©# ' n Kanada in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; iTdted States- $10.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* snada and Foreign Countries: p®r year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* * Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio vpoštevati že pred rojstvom Jugoslavije. Ako bi bila v letih 1918-1920 obveljala ideja nagodbe namesto ideje o jugoslovanski narodni edinosti, bi potekala usoda Jugoslavije čisto drugače. Bodočnost miru na Balkanu ne zavisi le od trenj med narodi v tej deželi, ampak v problemu razmejitve med Srbi in Hrvati. O tem mislijo žal veliko premalo tudi komunisti v Jugoslaviji. Ideja o konfederaciji je torej zajela tudi komuniste v Jugoslaviji. So prišli do prepričanja, da sedanja državna konstrukcija Jugoslavije ni nič vredna. S tem se strinjajo z velikim delom tiste jugoslovanske emigracije, ki še ni obupala nad Jugoslavijo. Tako ostane odprt le še en velik nepremostljiv jez; komunisti so za diktaturo, emigracija pa za svobodo. To je velik napredek. Kdo bi bil pred 20 leti mislil, da bo ideja o konfederaciji tako hitro zmagala nad idejo navadne federacije? Srbi so pa po tej poti postavljeni pred vprašanje, ali so sploh še zainteresirani na taki Jugoslaviji. Ako bodo odgovorili karkoli tako jasno, kot tovariš Tripalo v Zagrebu, bodo s tem koristili ne samo sebi, ampak nam vsem. Ne eden ne drugi! Le naš dobri stric Sam jih je reševal! Za plačilo in v zahvalo mu zdaj vsi obračajo hrbte. Zanimivo je to! Pa tudi po učno! Amerika je rešila zapadne Evropo in mnoge druge dele sveta pred zmajem komunizm: tako kakor zdaj rešuje gotov^ dele Azije. Toda pri tem ji v zahvalo vsi tisti, ki jih je rešila pred 25 leti pred tistim zmajem (komunizmom), prav tako kakor zdaj rešuje gotove dele A-zije — obračajo hrbet in se ce1 SV No. 38 Thurs., Feb. 23, 1967 CZZXIIZZJ Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček Duluth, Minn. — Dolge zimske večere preživljamo. Sicer se dnevi od sv. Treh kraljev sem počasi daljšajo, vsak dan za nekaj “toliko” kakor “petelin zine, kadar zapoje” — tako so rekli temu daljšanju dnevov v Ribnici in Sodražici, kakor to ve povedati znani sodraški Anton gori na Keewatinu. Tako ali tako — dnevi se počasi daljšajo, sv. Matija bo led razbil, sv. Jurij in Gregor bosta začela pticam praviti zaljubljene pravljične dogodke in ptice se bodo začele zaljubovati in pariti in predno se bo sodraški Anton do- kar je s tem v zvezi. Vse to tako, bro zavedel, mu bodo robini in da sanja o trenutku, ko se bo škorci zopet jagode in maline j peljal, kakor zdaj iz New Yorka Jugoslavija, toda kakšna? Še lansko leto smo ob priliki neke Titove izjave o Jugoslaviji načeli vprašanje, kaj naj bo s Slovenijo po razpadu Jugoslavije, ako bi do tega prišlo. Radi pomanjkanja prostora smo dali samo bežen pregled problemov, ki bi takrat nastali za Slovence. Vse to je bral tudi glas iz Ljub-liane, ki je slučajno ravno takrat bobnel po Ameriki, in rekel, da vse to ni ne akutno ne aktualno. V naši deželi vlada svoboda, vsako stališče ima lahko svoj prav, zato smo mislili, da je najboljše, da prepustimo času, da odgovori, kdo ima prav. Pa se je pripetilo, da čas ni dolgo čakal s svojim odgovorom. V Zagrebu imajo tri vodilne komuniste; dr. Bakariča, ki je postal hrvaški Tito, Majka Tripala, ki je glavni sekretar izvršnega komiteta glavnega odbora ZKH, in Majka Špiljaka, ki je predsednik hrvaške vlade, odnosno izvršnega sveta. Ti hrvaški tovariši so se začetkom decembra zelo razburili, ko so zvedeli iz Beograda, da bodo tudi delavci morali biti zadovoljni s plačami, ki odgovarjajo njihovi delovni storilnosti, kajti to zahteva duh gospodarske reforme. Tovariš Špiljak je rekel časnikarjem, da je to beograjsko stališče maslo beograjske federalne administracije, ki bi rada po tej poti prišla do denarja za investicije, ki zanje ni drugače nobenega denarja. Tovariš Tripalo je bil gorečnejši v svojem govoru na Ljudski univerzi v Zagrebu. Govor je pozneje prenašala zagrebška televizija, beograjski nemarneži so pa bili tako prebrisani, da so govor ujeli na trak. Tripalo ni torej mogel trditi, da ni tako govoril kot je. Trdil je v glavnem, da je hrvaška delovna storilnost že tako velika, da si hrvaški delavci lahko privoščijo večje plače, ne da bi od tega kaj trpela reforma' V tem pogledu naj druge republike pometajo pred svojim pragom. Sicer oa Tripalo misli, da je najbolje, ako bi vsaka republika sama zase urejevala te stvari. Tisto’ znano modro krilatico med komunisti, da “naj se federacija v duhu novega samoupravnega sistema še bolj fe-derira”, je Tripalo razlagal takole; “Politično organizacijo federacije in njenih najvišjih organov, kakor tudi vodstva društveno-političnih organizacij (t. j. javne uprave), je treba rekonstruirati na osnovi republiških delegacij, ne pa na osnovi majorizacije nacij, koje imajo v Jugoslaviji večino. Po domače povedano se to pravi: hrvaški komunisti niso več za federativno Jugoslavijo, ampak za zvezo držav v jugoslovanskem okviru, kjer bi vsaka država gospodarila po svoje in seveda bila tudi sama nase navezana in zase odgovorna. Iz Beograda je takoj prišel odmev, najpreje iz komunističnih gospodarskih krogov, ki stojijo za “Ekonomsko politiko”. Ta mesečnik postavlja namreč čisto pravilno vprašanje, kako je potem treba sploh razumeti gospodarsko edinstvo Jugoslavije, ki se izraža v skupnem denarju, skupni carinski meji, skupni gospodarski zakonodaji. Ali naj se vse to vrši potom sporazumevanja posameznih republik v državnem centru? Ne zanika pa možnosti, da se sedanji jugoslovanski samoupravni sistem po tej poti lahko razvije tudi v okviru republiških mej. “To pa pomeni republiško politiko cen, carin in denarja, in odnosi med republikami se razpletajo kot med državami, kar je tudi lahko ena med mogočimi rešitvami.” No, to je pa treba — tako dodaja “Ekonomska politika” — jasno povedati, da “bomo vedeli, o čem teče razgovor, kadar se postavlja zahteva, da se o nekaterih ključnih problemih sistema in gospodarskih tokov, ki se tičejo skupnega in enotnega trga, misli in odloča regijonalno”. “Ekonomska politika” se torej ne razburja nad hrvaškim stališčem in ga ne smatra za parcelacijo Jugoslavije, akoravno zahteva tovariša Tripala dela tak videz vsaj na gospodarskem polju. Vsekakor je tovariš Tripalo postavil na dnevni red rekonstrukcijo komunistične Jugoslavije, ki gre daleč preko vsega, kar so do sedaj javno trdili zagrebški tovariši. Res je tudi, da se radi tega ni v Beogradu nihče posebno razburjal. ' O teh problemih mislijo torej v Zagrebu in Beogradu precej drugače kot v Ljubljani. Problemi bi torej utegnili biti vseeno aktualni in akutni. Moramo po na drugi strani vpoštevati življensko skušnjo, ki pravi, da se nobena juha ne je tako vroča, kot se kuha v Zagrebu in Beogradu. Za enkrat drži le to, da je stališče zagrebških komunistov pokopalo idejo o federativni Jugoslaviji. Federativna Jugoslavija bi kmalu utegnila obstojati samo še v naslovu. Ali ji bo sledila konfederacija ali zveza držav, tega ne vemo. Poudarili bi le par misli: Tito je napravil 1. 1945 isto politično napako, kot jo je Pašič 1. 1920. Podcenjeval je tradicijonalno hrvaško zave- n,jem smo bili v zadnjih dveh rovanost v idejo “nagodbe”. Hrvatje vidijo v tej ideji nekaj J četrtletjih priče velikanskega več kot navadno politično pogodbo, to bi bil moral Beograd napredka in razvojev na vseh raznih poljih našega življenja. Če bi vse to, recimo pred 40 ali 50 leti pravil kdo komu, bi ga imeli za sanjača. Pa vendar se je napredek v vsem za toliko pomaknil naprej, da se je za čuditi. Avtomobili in njih izboljšanja so dala človeški družbi “nove noge”, s katerimi človeštvo potuje hitreje in uspešneje. Prav skoro isti ali vsaj podobni stroji so dobili v tem času še “perutnice” in človek s takimi motornimi stroji leta po zraku. S tem je človek skrajšal daljave, pospešil hitrost in hrzino in vse, . Jari ji ¥natoi§!i 'm slavospev ; * valeu /l. vela s n. ' c... posebn’ ..aterih smo •’ d: ■' da; ’■ v dobrer . popoln Vabi se li i rr no:, Sv. misi-božjih, : ni — rajali . . k večji jličani, da Ličnosti k go- da bi 'Bo; v odtujeni katoli-. : nki in bogotajci, •mi na prava pota ter tu in tam nekateri bolj oči' Bogu. drugi pritajeno prilizujejo : n B ki sv. misijon pri Ma- širjevalcem in vsiljevale^ - .oovzeti se bo pričel v ne- ksovega komunizma! !jo, 26. februarja, ter se bo za- Če to ni nesramnost, pa kij učil v soboto, 4. marca; vodila politična ali kakršna koli že, ; ga bosta dva patra iz Družbe v Kalifornijo, s tal te naše Zemlje tja ven na Luno in še na druge planete. Sanje? Kdor ima čas, naj počaka tu na zemlji še kako desetletje, pa bo videl, kaj vse bo iz teh sanj?! Vse to nrm vsem napoveduje in slika napredek sedanjega časa. Drugi človeški problemi po svoje p r i k a z ujejo bodočnost. Namreč: Kako je z narodi? Kako se razumejo? Kaj pričakuje vsak zase? Itd.? Neki pogled na vse to nam poda to, če pogledamo na potek in razvoj političnih in drugih dogodkov po svetu. Politično so vse dežele vseh kontinentov bolj in bolj pocep-Ijene. To cepljenje povzročajo gospodarske politike dežel in narodov. Tistim, ki se cedi po gospodarskih načrtih med, ali kakor želijo, se godi dobro. Drugim, katerim se ta med ne cedi, so časi in dnevi kisli. In v takih kislih časih začenja poganjati strupeni plevel sovraštva in zavisti. Nevoščljivost in zavist sta pa naj večji podpihovalki nemirov in sovraštva. Nikjer ni nevoščljivosti toliko, kakor na poljih in potih trgovinstva in pridobivanja. In tu smo pri jedru, je poudaril Eric. V Ameriki imamo najbolj razvito industrijo, opremljeno z najboljšimi tehničnimi izumi in vsem, zraven tega dovolj kapitala za obrat, za izvoz proizvajanj in uvoz in lahko zadovoljujemo z vsemi mogočimi postrežbami odjemalce in vse daleč bolj, kakor to more katera koli druga dežela kjerkoli. To vidijo voditelji drugih dežel. Radi bi dosegli kaj takega za svoje dežele in države, a se ne da kar tako dez noč. Ni kapitala za pospešitve industrij, ne za nabavljanje surovin in ne za to in ono. Tu začne šepetati zavist. Da je tako, so nam priče razmere po zadnji svetovni vojni. Kdo je rešil Anglijo? Kdo Francijo? Kdo Italijo? In s temi vred vse ostale dele sveta, katerih še ni zajel komu- kradli na njegovem vrtu. Tako je s časom spomladi, poleti, v jeseni in pozimi. KMALU PO SV. ANTONU smo nekega večera zopet sedeli, četverica nas, v prostorih prodajalne Northwestern Auto Sales. Zunaj je pritiskal naš pravi minnesotski mraz. Napovedovali so, da bo noč sibirsko hladna, okrog 25 stopinj pod ničlo, če ne še več. Sedeti okrog krožiteljev in razpečevalcev toplote je bilo kar prijetno. Naša družba je bila zastopana po Ircu, Nemcu, Švedu in po Slovencu. Najprvo smo govorili o avtomobilih. Zatem, kaj bo sledilo velikemu gospo darskemu napredku, ki ga je prinesla vsem nam in svetu avtomobilska industrija. To je za navadnega človeka nekaj nezapopadljivega. Od leta 1920 sem do zdaj, kaka nezapopadljiva bilijonska množina avtomobilskih vozil je bila izdelana in prodana. Milijone in milijone ljudi si je v tej industriji služilo svoj kruh, vzgajalo svoje družine, kupovalo domove in sto in sto drugih reči. Vse to je doprinesla prosper!teta našega življenja, neznanske ■orispevke vsestranskega napredka. Kako bo odslej? Recimo čez deset ali dvajset let? To, kar se ie doseglo do sedaj, zna postati že zastarelo tedaj. Kaj bo nadomestilo ta napredek, ki ga je nam dala doba avtomobilizma? Irec in Nemec sta majala z glavama, kakor bi hotela reči: To je vprašanje in zadeva za bogove in ne za nas! Skoro bi rekel, da sta imela prav. Eric, sin švedskih priseljencev, vzgojen in šolan v minnesotskih šolah in zavodih, je pa nam napovedal marsikaj, kar je marsikdo še malo čul in slišal. Navado ima, da predno začne o čem kaj obširneje govoriti, da iz žepa vzame tobačno škatljico in si natrese v nosnice tobaka za nosljanje, kar je med Švedi še vedno precej v navadi. Potem malo dihne in kihne na desno in levo, potem pa začne. Točno ta-|njzem7 Kdo? Kak laški Emanuel? Kak francoski Napoleon? Kak tem nesramnosti na svetu ni! Tako bi sodil človek, ki preteklosti človeštva in narodov dosti ne pozna. Tak bi in tak bo tudi zanaprej grobo in ostro sodil. Zgodovina vse od Adama sem pa pripoveduje, da človek deduje neke odgovornosti za dobro in slabo. Če tako res in slučaji kažejo, da je, potem, če že drugega ne, dedujemo ljudje mnogo od in po naših potomcih. Nekaj dobre volje — zraven pa vsak rod deduje veliko mero slabe volje! Vprašuješ in zahtevaš dokaze? Kar malo poglej v preteklost in v včerajšnje dneve, pa boš našel vse polno dokazov za to? Dokazov hočete? Skoro v časih vsakega rodu številnejših in večjih narodov so hude vojske, ki so prinašale veliko gorja za vse. Ko so se naveličali prelivati kri, so sklepali pogodbe z vsemi raznimi civilnimi in verskimi svečanostmi. Mnogi so mislili, zdaj bo držalo! Ali je držalo in drži? Pri tej Ericovi pripombi smo vsi 'klonili glave in obmolknili. Privedel je nas do nekega križišča premišljevanja. V meni in v drugih je nekaj sililo v naše misli: saj res, kako to, da so rodovi naših prednikov tako slabo spolnjevali svoje obljube? Hotelo se je nam soditi. Druga misel je nas pa že vpraševala: Kako boš sodil? Koga boš sodil? Tvoje prednike, med katerimi znaš najti precej svoje krvi? Sredi takih misli in na križiščih takih premišljevanj, na katerih ne veš sam, kam bi krenil, ti nekdo postavi misel pred te in ti svetuje: “Ne sodi, da ne boš sojen! Pred teboj in tvojimi časi je bilo tako, pa še slabše, pa niso ljudje obupali. Pa obupuj ti? Zaupaj — veruj, On, ki vodi, ve, zakaj vodi tako!” Nekako zatopljeni v te misli smo z resnimi pogledi drug na drugega priznali, da ima Eric prav. On pa je nadaljeval: “Tudi za naprej bo še precej časa tako. Nismo še popolni, da bi nam mogel kdo zaupati, vsaj nam ljudem, vso bodočnost. Treba bo nam šolanja za to — kakšnega, to ve le On nad nami. Meni izgleda, da zna zagrmeti nov svetovni spopad, mogoče še predno bomo v zadnjem četrtletju tega stoletja. Gotovo bi ko je tudi to pot začel: “Prijatelji! Svet in mi vsi na Presv. Krvi Jezusove: Father Eugene J. Luckey in Father Hugb Uhrich. Sledil bo slovenski misijon, ki ga bo vodil slovenski frančiškan, pater Anastazij Lovrenčič O. F. M., iz Lemonta; pričel bo v nedeljo, 5, marca, ter se slovesno zaključil v soboto, H. marca. Ob času misijona je Bog posebno radodaren in usmiljen z milostmi, zatorej ne zamujajmo sveti čas misijona, da prerešetamo naše dušne zadeve; vsak pameten trgovec napravi obračun ■vsako leto, da vidi, ali napreduje ali nazaduje in kaj bi še storil, da bi izboljšal svoj položaj; prav enak namen ima sv. misijon, da pregledamo, kaj nam je še storiti, da pridemo pripravljeni pred obličje božje; sv. misijon je temeljita obravnava ter poravnava z Bogom. Po župniji je še mnogo mlačnih katoličanov, ki se ne brigajo dosti za dušne zadeve, pač pa le za zunanjost; naročijo sijajne pogrebe, dragocene krste, vse polno cvetja ter se dajo pokopati na nekatoliška pokopališča; ob neki taki priliki je župnik vprašal ženico, čemu ves ta sijaj, ko pokojniku nič ne koristi, kvečjemu, da je v tolažbo preostalim; pa je ženica odgovorila: “Oh, saj je bil narod kar zadovoljen.” Nevednost in brezbrižnost nas večkrat zapeljeta, da pozabljamo na glavne pripomočke za dušni blagor pokojnikov, pozabljamo na molitev, na daritve sv. maše in na dobra dela usmiljenja; v vrvenju in drvenju vsak dan j ega življenja pozabljamo na večne resnice, čemu smo na svetu, kam jadramo in kaj bo po naši smrti; v sv. misijonu pa obnovimo ter poživimo našo vero v večne resnice; zatorej še danes sklenemo, da se bomo udeleževali vseh pobožnosti sv. misijona, da bi nam vsem čim več koristil. Naš organist in pevovodja g. Martin Rakar pripravlja nekaj izredno krasnega za velikonočne praznike; pod njegovim vodstvom bo nami'ec cerkveni zbor Ilirija izvajal veličastni slavospev “Kristus-Zmagovalec”. Slavospev (kantata) je veliko pesniško delo, ki ga je sestavila v angleščini umetnica Elsie Duncan Yale, v katerem je dramatizirala trpljenje, smrt in sočletje. Nekaj strašnega bo. Hudo je bilo, ko so narodi hodili drug mimo drugega s koli, s sulicami, zatem s pištolami. Zdaj hodijo z bombami, ne samo z navadnimi, ampak takimi, ki zamajejo ves svet. Vozijo jih po zraku nad našimi glavami hitreje kakor črni oblaki grom in strele. Pri mislih na vse to se vprašujem: Ali se bo Človek (narodi) ‘spametoval in poboljšal v tej šoli, ki izgleda, da prihaja s svojo šibo? Odgovor na to ve le On nad nami.. ” Tu je jenjal. Vzdihnili smo vsak po svoje, si želeli lahko noč in odšli vsak na svoj dom k počitku. Razmotrivanje in Ericovo angleški George ali Henrik, s to mnenje pa bo ostalo vsaj meni in ono rodovno številko ozna- še dolgo v spominu, čen? 1 Andrejček 7'TJC“ zmagoslavno vstajenje našega pa sKoro rekel, da preje kakor ^ 6 umetmski skladbi bo cas svet pripeljal v tretje ti- nastopajo sobstmje, kvartet in skupni zbor, kakor pač kažejo razpredelbe v posameznih dejanjih. Vse pevske točke so razdeljene odličnim pevcem in pev-kom; tako bo pela Mrs. Jennie Poznik sopran-solo; Miss Cecilija Valencie alt-solo; v kvartetu bodo peli: Miss Mary Gornik, sopran; Mrs. Jennie Poznik, alt; Mr. Matth. Dolenc, tenor; Mr. Ivan Rigler, bas; za temi bo pa zagrmel skupni zbor, ki bo predstavljal ljudstvo. Slavospev se bo izvajal v o-foliki cerkvenega koncerta na cvetno nedeljo, 19. marca, ob štirih popoldne pri Mariji Vne-bovzeti; pri veličastni kantati bo sodeloval tudi Father Raymond Hobart, ki bo njen komentator. Mr. Rakar je posvetil tej težki skladbi mnogo truda in žrtvovanja, to je težavno delo pripraviti skupni zbor za javni nastop pričakujemo, da bo naš organist in pevovodja prejel za svoje neumorno delovanje tudi zasluženo priznanje. Ernest Terpin -----_o------- Oa h© prav za vse CLEVELAND, O. — Škoda bi bilo, da se porabi take priredbe, ko jih delamo v največjo zabavo za naše čase pozimi v topli dvorani, poleti v lepi naravi. Vse to nam daljša življenje, ker človek ni ustvarjen samo za delo kot stroj. -Seveda, vsaj naš razum nam kaže tako. Ne vem, zakaj nekateri ne vpoštevajo družabnosti, ko se vendar človek počuti kar dobro, ako gre samo na sejo. Toliko se lahko nauči, seveda ako ga zanima. Kako bi bilo življenje pusto, ako ne bi imeli organizacij, shodov, publikacij, obvestil in raznih -praznikov. Saj čas gre še prehitro naprej, zatorej glejmo, da ga porabimo, kot nam je najbolj pri srcu prijetno, naj si bodo igre, banketi, koncerti. Vse to je smer družabnosti in zabave, verjemite, posebno za naše živce, da jih nekoliko potolažimo, ker izražamo naše mnenje o tem in onem, srečamo raznovrstne ljudi, prijatelje in znance. Kako se človek počuti, ko sreča osebo čez 40 ali 50 let. Ali se ti ne osveži spomin? Koliko imamo povedati drug drugemu! Torej vse to je družabnost in glejmo, ko so naše priredbe na vrsti, da gremo in se udeležimo, seveda po naši finančni in pri naši zdravstveni moči. Nikoli nam ne do žal! Imam reči, da 12. februarja smo imeli lepo priliko posetiti Danket upokojencev v Euclidu. Spet je bila dvorana skoraj pre-mala, zato upam, da se bomo še naprej udeležili takih priredb. Kar se tiče črne in bele politike, je dobro, da zasledujemo in pomagamo o pravem času. Za to poletje nekaj pričakujemo tukaj v Clevelandu. Ali ob času bomo obveščeni. Dolžnost je nas vseh, da bomo na mestu po ukazu odgovornih mož in to naj vsak zase presodi. Novic in publikacij imamo dosti in tudi starejši imamo dosti časa, da pre-motrimo po našem razumu in skušnjah. Ne verjamem, da je pretežko, saj to je človekova dolžnost, da uporabi vse svoje znanje v prid vsakdanjega življenja sam za sebe in okolico. Koliko izrekov imamo še od po-četka zemeljskega življenja. Eno je še zelo primerno in drži: Kakor si ustvariš položaj, v tem se znajdeš. Tako mislim, moramo z duhom časa naprej, pa naj pridejo še take in take težkoče. Opomin gospodu pisatelju iz Ljubljane! To tudi rečem, da, kar je on napisal, da smo starejši nriseljenci še bolj nagnjeni na polke in potice, ni res. Ako bi on se poglobil v zgodovino zadnjih 50 let; včasih je težko opravičiti besedo zapisano. -Še enkrat, prav lepa hvala za obilno udeležbo na banketu u-pokojencev v naši lepi naselbi' ni v Društvenem domu v Eucli' du! Jennie Hrvatin cerkvene glasbe v angleščini; ki jih vežejo. — Velika jezera so vsa soraZ' memo globoka, plitve so le reke> Kako se le predsednik Liuebke poročil Žena nemškega državnega predsednika Wilhelmine Lueb-ke je šele zdaj izdala, kako je prišlo do poroke z možem. Gospa Luebkejeva, ki se je pripravlja' la v Berlinu na poklic študijske svetnice, se je spoznala s kaS' nejšim možem v planinskefl1 društvu. Odkrila sta, da se oba zanimata za glasbo. Da bi lahko skupaj muzicirala) sta hotela kupiti rabljene gosli v trgovini s starinami. Nobeden pa ni imel sam dovolj denarj3-Zložila sta skupaj prihranke, M1' pila skupaj violino in bila kmal3 nato srečna zakonska dvojica. K Issoed ■▼•n Tkwrs4af for th« JocoslKVi in Wlscoaxla m Tedenska priloga za SloTence » Wisconsinn tfTrrrBTrrrrrrwrrsTnrb »mri THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All COKununlcstiena to OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Stoat, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15. Wi*. TeL Mitchell 5-437S .inrrrrBTnnrffTTnmrrirb. M ilwauski zapiski MILWAUKEE, Wis. — V deželah za železno zaveso si ljudje pomagajo izražati svoje poglede z raznimi šalami in domislicami. Jugoslavija pri tem ni izvzeta. Milwauski časopis Journal je Prinesel nekaj takih in vam jih tukaj podajam. Verjetno ste že slišali, da je Tito poglavar države, predsednik komunistične partije in glavni komandant vse vojske. Ko je neki profesor vprašal u-cenca v šoli: Zakaj ima Tito vse tri glavne položaje, je prebrisani študent odgovoril, da v Jugoslaviji ni mogoče več živeti z eno samo zaposlitvijo. Če se nahajate nekaj časa v Beogradu, boste slišali sledečo salo: Tito pravi, da bo leta 1970 en avtomobil na vsakih pet prebivalcev, na vsake štiri lonce ena kokoš in par čevljev za tri noge. gočih prireditvah. Prav te dni sem dobil od Joany Gorenčeve karto, da dekleta pripravljajo igro: Sen kresne noči. Zelo rada bi videla, da malo poagitiram za igro. Dekleta bodo nastopila z igro vsak večer od 23. - 26. februarja. Začetek je ob pol devetih zvečer. Vstopnina je samo en “tolar”. Kdor je malo kulturno navdahnjen, se bo prav dobro počutil pri tej lepi Shakerspear-jevi igri. * Prišlo mi je v roko cerkveno oznanilo cerkve sv. Janeza. Poleg drugih zanimivosti sem odkril tudi tole. Poleg oznanila je bilo dodano pismo, ki govori o spominskih darilih za novo cerkev sv. Janeza. Pismo pravi: Meseca junija se bomo, upamo, vselili v novo cerkev. Misliti moramo na notranjo opremo cerkve. To se pravi, čas je tu, da naročimo oltar, klopi, križev pot Največ pa pove sledeča šala, povzroča precejšnjega hehe-^n druge predmete. ; 'ja po Jugoslaviji. Zadeva ar->loško ekspedicijo v Egipt. Na povratku domov so raziskovalci vzeli s seboj neko mumijo. Ker beograjski znanstveniki niso mogli ugotoviti starost te mumije, so poklicali tajno policijo. Po šti-rih urah je tajna policija sporočila, da je natančna starost mumije 3,144 let. Profesorji so bili Začudeni. Hoteli so vedeti, kako so mogli to ugotoviti. Preprosto, je odgovorila tajna policija, Šumija je priznala ... Nekaj naših deklet hodi na ■Alverno College in so tam zelo delavne. Sodelujejo pri vseh mo- ne, dve ali tri osebe in s skupnimi močmi nabavijo spominski predmet. Ker trgovci želijo, da jih plačamo takoj za naročene predmete, vas prosimo, da nam pomagate s svojim denarnim prispevkom poravnati račune čimprej. Da bomo vsem posameznikom, družinam in društvom dali enako možnost izbire, ne bomo sprejemali nobenih darov za različne predmete (le cerkvena društva bodo lahko to storila), do nedelje, 26. februarja 1967. Po tem dnevu bomo sprejemali darila po načelu: Kdor prej pride, prej melje. Ta darila so popolnoma ločena od drugih darov za cerkev. Imena tistih, ki bodo darovali za različne cerkvene predmete, bodo objavljena na posebni spominski plošči, ki bo visela v novi cerkvi sv. Janeža. Je dovolj jasno povedano. Čas tako hitro beži. Že petindvajset let je, odkar sta si Stanley Frankowski in Mary Remitz obljubila zakonsko zvestobo do groba. Mislila sta, da se ne bo nihče spomnil, da je ta obletni-Razna društva in posamezniki j ca tu. Vendar stari prijatelji so so nas prosili, če bi lahko kupili; prišli skupaj in jima pripravili različne predmete, ki so del cer-^malo presenečenja. Zbrali so se kvene oprave, kot spomin na nji-; v dvorani sv. Janeza in prosla-hovo društvo, njih same, ali pa! vili to lepo obletnico. Obema na v spomin na predrage pokojne, [njuni obletnici čestitamo in jima V nekaj tednih bomo objavili želimo še veliko let skupnega listo predmetov, ki bodo del življenja v zdravju in zadovolj-cerkvene opreme. Te predmete stvu. Bog vaju blagoslovi! mora vsaka cerkev imeti. | Prvo pravico izbrati spomin- Tri nedelje pred Veliko nočjo imajo cerkvena ske predmete društva. \ Če društva ali posamezniki ne zmorejo celotne vsote za predmet, ki ga želijo darovati cerkvi sv. Janeza, se lahko združita dve ali tri društva, dve ali tri druži- ima mihvauška nadškofija veliko dobrodelno zbirko za potrebe nadškofije. Te potrebe vključujejo bolnice, sirotišnice, domove za onemogle, malo in veliko semenišče in še veliko drugih potreb. Nadškof pošilja nu- Share those adventures with grandparents ... in a Long Distance visit! They’ll love every vivid word of it, right from the lips of the lad they adore. Long Distance keeps families close together. Enjoy this economical pleasure, often. As people say, it’s the next best thing to being there! After 8:00 p.m. every day and all day Sunday you can call anywhere within the state of Wisconsin for TrUv or less After 8:00 p.m. every day and all day Sunday you can call anywhere within the O fS AX' continental U.S. for 5JUy or less After 8:00 p.m. every day and all day Sunday enj*oy a "Family Visit” station call to anywhere in Wisconsin and talk -sr- 10 minutes for...... (and each added 2 minutes Wisconsin Telephone Company Part of the Nationwide Bell System for the price of 1) or less plus tax jen poziv vsem vernikom svoje škofije, da se spomnijo svojih potrebnih bratov in sestra. Letošnja zbirka se vrši pod geslom: Odpri roke, odpri srce. Zdi se, kakor da bi brali pesem našega pesnika, ki je tako lepo zapisal: Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze. Ljubezen ne pozna meja. Kadar govori, govori srce in to govorico razume vsak, pa naj že bo kjerkoli. Prošnja škofova pravi, da naj bi vsakdo dal v te namene zaslužek enega dne. Razume se, da je vse prostovoljno. Ker dar, ki pride iz srca, je veliko več vreden, kakor pa če ga damo z godrnjanjem. Jezus je pohvalil vdovo, ki je dala s težavo dva novčiča. Rekel je, da je dala več kakor tisti, ki so dajali iz svojega obilja. Ker so potrebe velike, naj bo še da-režljivost velika. * Pred Veliko nočjo imajo različna društva skupna sv. obhajila. Tako dajo priložnost svojim članom, da opravijo velikonočno dolžnost. Te stare navade se bodo držala tudi letos. Ker pa je velika noč tako zgodaj, bo imelo več društev sv. obhajilo skupaj. Tako bo skupno sv. obhajilo pri Sv. Janezu za Društvo Naše Gospe, za Knights and Ladies of Baraga in Društvo sv. Ane KS-KJ. Skupno sv. obhajilo bo na prvo nedeljo v marcu, dne 5. marca, ob devetih zjutraj. Vse člane in članice vabimo, da se tega skupnega obhajila udeležijo. * Daši je post zelo olajšan in je dano na prosto voljo, v koliko in kako se postiš, se vendar veliko ljudi drži starih navad, kar je seveda zelo hvalevredno. Postni čas je primeren za duhovno obnovo. Tako čutijo tudi možje pri fari sv. Janeza. Iz cerkvenega oznanila posnemam, da bo duhovna obnova za može iz fare, če se pa še kdo drugi pridruži, bo dobrodošel, na drugo nedeljo v marcu, 12. marca. Duhovna obnova se bo raztegnila le na dopoldanske ure. Začetek s sv. mašo ob sedmih zjutraj. Končni govor bo ob 12.30. Toliko v vednost. Kaj več o tem še drugič. Možje so seveda dobrodošli k tej duhovni obnovi. Tukaj je nekaj za razburjene živce. Potovati skozi mesto po Prvi in Drugi cesti v južnem nredelu mesta ni težka zadeva. Seveda je hudo, kadar ti hitro vožnjo zastavlja kak tovornjak ali pa pogoste rdeče luči. Malo nomisli in petem Boga zahvali, da je tako, kakor je. Pomisli na Enocha Chase-a in boš vesel, da potuješ skozi mesto leta 1967 namesto 1835.. Enocha Chase-a je vzelo pred 132 leti točno en dan, da je prevozil dve milji poti. Potoval je od Milwauške Ireke do kraja Kinnickinnick. Tako sam pravi: Cel dan sem si sekal pot skozi. Držal sem se približno črte, po kateri teče današnja Reed St. S svojim vozom sem obtičal na koncu Walker, Mineral, Scott in Railroad St. Vsakikrat sem moral razdreti voz in posamezne dele prenesti na obrežje. Mislim, da je to bilo najbolj trdo delo, kar sem ga kdaj opravil v svojem življenju. Nam ni bilo še nikoli potrebno razdreti naš avto in ga prenašati okrog prometnih vozlov in zagozd. Včasih se res ne zavedamo, kaj vse imamo na razpolago. Zares, hvaležni moramo biti Bogu, da so stvari tako, kakor so. •*3 minute station call, plus tax. V Severnem Viefnami živahnejši raketni bo Združene države so se odlo čile za v'ecjo rabo raket pri napadih na raketna opori šča SAM v Severnem Viet namu. WASHINGTON, D.C. — Pri bombardi ranju v Severnem Vietnamu rabi naše vojno letalstvo v glavnem le bombnike. Rakete so prišle v poštev le takrat, kadar je bila sila velika. So samo pomagale uničevati sovražnikove lovce in rakete. Sovražnik se je pa bolj opiral na rakete SAM, ki jih dobiva iz Rusije. Te rakete so bile poleg protiletalskega artilerijskega ognja glavno sredstvo za napade na naše bombnike. Cenijo, da imajo komunisti v Severnem Vietnamu okoli 120 do 150 oporišč za ruske rakete SAM, zato pa 6,500 proletalskih topov. Vsa komunistična oporišča so pa o-premljena z radarskimi napravami, ki pomagajo usmerjati ar tilerijski ogenj in rakete SAM. Taka sovražnikova taktika je do sedaj porabila kakih 1,500 raket, vendar pa je z njimi sestrelila le 31 ameriških vojnih letal, torej prilično majhen odstotek. Pač pa je raba raket SAM prisilila naše bombnike, da so morali letati nizko nad zemljo in bili tako hudo izpostavljeni rdeči protiletalski artileriji, ki je sestrelila kar 471 letal, torej skoraj 10-krat več kot rakete. To je prisililo naše vojno le talstvo, da je spremenilo taktiko bombardiranja V ’S e vernem Vietnamu. Začelo je rabiti zmeraj bolj našo raketo SHRIEK, ki se da izstreliti z bombnikov in usmeriti na sovražnikova oporišča, ki imajo radarsko opremo. Ako je namreč radarska oprema na oporišču uničena, ne more o-porišče več tako sistematično preganjati in napadati z raketami naše bombnike, kadar bombardirajo Severni Vietnam. Ciljev našim raketam Shriek ne manjka. Kakih 20-25 radarskih edinic brani kot rečeno 120 do 150 raketnih oporišč, kakih — Zamenjava zelene in rdeče barve je najobičajnejša vrsta barvne slepote. V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Mathew Ferlin ki je zaspal v Gospodu dne 23. februarja 1959. Ni ga dneva, ne noči, da nam ne bi bil v mislih Ti. Spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš. S cvetjem Tebi grob krasimo, v trajno ljubek Ti spomin, cvetje s solzami kropimo, naših srčnih bolečin. Tvoji žalujoči: HELEN, soproga ROSE, hčerka JIMMY, sin Tampa, Florida, 23. februarja 1967. •-c -v-. u ’ 200 radarskih edinic pa brani nad 1,200 pozicij, ki so na njih montirani protiletalski topovi. Rakete Shriek so dalje primeroma zelo poceni. Komad stane komaj $10,000, dočim stane moderni bombnik najmanj $2 milijona. Naše vojno letalstvo sedaj išče pot, kako bi učinkovito povezalo bombne napade z raketnimi. Ulbricht razbija nemško narodno edinstvo BERLIN, Nem. — Do sedaj sta obe nemški vladi, tista v Bonnu in tista v vzhodnem Berlinu (Pankowu), poznali samo nemške državljane odnosno Nemce. Sedaj je vzhodnonemški komunistični režim raztrgal to narodno edinost. S posebnim zakonom smatra namreč vse tiste, ki so prebivali 7. oktobra 1949 v Vzhodni Nemčiji kot “državljane Vzhodne Nemčije” ne glede na to, kje sedaj prebivajo. Ta zakon je razburil vseh 17 milijonov Nemcev v Vzhodni Nemčiji, še bolj pa tiste Nemce, ki so se po 7. oktobru 1949 preselili iz Vzhodne Nemčije v Zahodno in teh je tudi na milijone. Bonnska vlada je pa hitro izjavila, da ona pozna še zmeraj le Nemce, naj stanujejo kjerkoli, in da smatra tudi samo sebe za edino zastopnico vsega nemškega naroda. Najnovejši korak vzhodnonemškega komunističnega režima nima samo politične osti, je postavil tudi v težaven položaj tiste recimo “vzhodne” Nemce, ki živijo sedaj v Zahodni Nemčiji. Ako hočejo obiskati vzhodnonemške sorodnike itd., lahko vzamejo zahodnonemški potni ist; ko pa pridejo pod komunistično policijo, nastane vprašanje, ali bo policija priznala tak potni list, kajti njegov lastnik bo po naj novejšem zakonu v Vzhodni Nemčiji še zmeraj državljan tega dela Nemčije in ne Zahodnega, kjer stalno živi. MALI OGLASI Lahko prevažanje (hauling) POSEBNO STROJI in druga majhna naročila kličite 881-8696 (x) Soba se odda Poštenemu moškemu, starejše starosti. Stanovanje je čisto, mirno dober dom. Kličite KE 1-6129 v ponedeljek, torek zvečer, sredo zjutraj, druge dneve pa celi dan. (39) V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj, omrežen porč, air conditioner, gorkota in vroča voda, na Norwood Rd. Prednost ima mirna starejša dvojica. Za pojasnilo kličite: 881-6377. — (21,23,24 feb.. V najem Oddamo 5-sobno stanovanje, na novo dekorirano, v fari sv. Vida; odrasli imajo prednost. Kličite 381-3390. (21,23 feb) Hišo išče v najem Mlada družina z,enim otrokom išče v najem enodružinsko 4 ali 5-sobno hišo v collimvoodski ali euclidski okolici. Sporočiti na Ameriško Domovino HE 1-0628 —(39) Republika Trinidad-Tobago bi rada prišla v OAD BUENOS AIRES, Arg. — Generalni tajnik OAD Moro je izjavil, da je dobil od nove republike Trinidad-Tobago prošnjo za sprejem v OAD. Prošnje pa ne bodo rešili v Buenos Airesu, ampak na prihodnjem zasedanju sveta OAD v marcu v Washingtonu, tako da bo ministrski predsednik nove republike Sir Williams že lahko šel na prihodnji sestanek OAD. Mislijo, da bodo temu vzgledu sledile tudi druge republike v srednji Ameriki. Menda premišljuje celo Kanada, ali ne bi kazalo, da postane članica OAD. Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go. *784 E. 73 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corj*. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components HELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL mmm m\±$ TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES iilleng mmm RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD USE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-170® za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (38) ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za zdravnikovo družino, 3 ali 5 dni; svojo sobo, plača. Kličite zvečer po 6. uri 261-0561. (38) Naprodaj Popravljalnica čevljev je naprodaj po zmerni ceni. Lastnik gre v pokoj. Kličite 247-6739. (42) Delo dobi Pomivalka posode, za popoldne, skupno 35 ur. Oglasite se osebno. Delo dobi tudi kuharica SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) ^aiiMmtiuitimiiiHiiiuiiuHiitiiiiitiiiiJiimiiiiiimiiiiiiuiittimiittimiiiuiitimtii^ I JOS. ŽELE IN SINOVI | i POGREBNIZAVOD = = 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 g = COLLINWQODSKI URAD 5 E 452 E. 152nd STREET Tei.: IVanhoe 1-3118 £ r Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago s £ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo ~ EUCLID POULTRY v zalogi im.Tmo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberite! HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREST, EUCLiD KI 1-8187 Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY UstamoTijena US. novembra Itli v Zedinjenih Državah Qa||a?. LSjaf lil Inkorp. v dri. Illinois Severne Amerik® uCUCi.. JuliCl, lu. {4_ maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOB: Predsednik: STETVE J. KOSAR, Temporary address: 42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 11L 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 13118 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, IR. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS M4.DIC, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZAL*AR, 351 N. Chicago St Joliet, Rl. NADZORNI ODBOR: FRANIC TUSHEK, 716 Raub St., J odet, Rl. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, Dl. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, IR. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 Sfr. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena L 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere na Sega je čuvati dom in družino. Nudi \rsto življenskih za^rrovanj: običajno za celo življev-ie za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek Od 17 do 35, odrrisli oddelek Od 35 do 40, odrasli oddelek Od 41 do 45, odijasii oddelek Od 46 dalje $10,000 $15,000 $10,000 $ 2:500 Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje) ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije’ Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajn&a: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 ANNUAL STATEMENT — 1966 OF THE HOLY FAMILY SOCIETY, U.S.A. ASSETS Bonds .......................................$427,895.93 Stocks ...................................... 171,612.50 Investment real estate ........................ 133 917 92 Certificate loans and liens ................... 4,829.03 Cash and bank deposits ....................... 218 920.11 Life insurance premiums and annuity considerations deferred and uncollected ................. 413.31' 7. Accident and health premiums due and unpaid effective after September 30th of current year .... 11.071.79 8. Interest and other investment income due and accrued ....................................... 5,048.26 1. 2. 3. 4. 5. 6. TOTAL $973,708.85 1,000.00 113,253.13 91,370.87 LIABILITIES, SPECIAL RESERVES AND UNASSIGNED FUNDS Aggregate reserve for life certificates and contracts $273,300.00 2. Aggregate reserve for accident and health certifi- cates ............................................. 337,906.36 3. Certificate and contract claims: 3.1 Life .......................................... 3.2 Accident and Health ........................... 4. Premiums and annuity considerations received’ in advance including accident and health premiums 5. Commissions to fieldworkers due or accrued: Life and Annuity .................$ 686.70 Accident and Health .............$ 5,833.54 T0TAL ..................................... 6,520.24 6. General expenses due or accrued ..................... 4125.95 7. Taxes, licenses and fees due or accrued ........... 1,968.08 8. Amounts withheld or retained by Society as agent or trustee ....................................... 2,159.59 9. Amounts held for fieldworkers account (including fieldworkers credit balances) ................ .00 10. Mandatory securities valuation reserve ............. 6,195.13 Total Liabilities ........................ 837,799.35 11. Unassigned Funds ................................. 135,909.50 TOTAL .......................................$973,708.85 SUMMARY OF OPERATIONS (ACTUAL BASIS) Premiums and annuity considerations: L1 Life ............................................$ 95,216.63 1.2 Accident and Health ........................... 1,885,090.02 Net investment income ................................. 39,304.16 Tot£d ........................................$2,019,610.81 ;oo0(>^ MLADA BREDA IVAN PREGELJ '000()