Knjiga Slovenska V dobah XYI. XYII. veka. V prejšnjem stoletji so z našimi slovenskimi pisatelji vzajpmno delovali bližnji hrvatski in srbski na pr. Anton Dalmatin, Stipan Konsul itd. — Tako so pisali nekako v slovenščini t. j. v kajkavščini na pr. Mihal Buchich . . Kerztchanzki navuk . . Vu Nedelischu okoli 1. 1565—74 (t. j. Katekizam hrvatski za luterane). Bil je M. Bučič kat. župnik na Belici v Mcilmurji, potem protestant. — Januss Pergossich, v Varaždinu bilježnik . .: Decietum, koteroga ie Verbewczi Istvan Diacbki popiszal, a poterdil gha ie Lafslou, koteri ie za Mathiafsem kral bil, ze vfse ghofspode i plemenitih hotieniem , koteri pod Wugherfske corune ladanie fslisze, od Ivanussa Pergofsicba na fsloviensski iezik obernien, starnpan vu Nedelischu leto nassegha zvelichenia 1574. I. 93 str. — Antol Vramecz . . Kronika vezda znovich zpravliena kratka Szlouenzkim iezikoin . . v Lublane . . 1578 (v. Jezičn. str. 14. 15) itd. — Mnogim bil je v tej dobi podpornik Peter grof Zrinjski (Zrinyi . . f 1671). V naslednjera stoletji slovijo pak v oziru slovenske vzajemnosti pisatelji na pr.: Januss Bellosztenecz, r. 1. 1595, redovnik, u. v Lepoglavi 1675 . . Gazophylacium Lat. Illyr. u Zagrebu 1640. — Paval Vitezovich, r. v Senju okoli 1. 1650, u. v Beču 1. 1713 .. Grammatica Croatica . . Lexicon Latino-Illyricum Mss . . Pririchnik aliti razliko mudrozti czvitje . . Oddilenye Szigetzko . . Lado Horvatzki iliti Sybilla. Miszechnik Horvatzki . . Kronika aliti szpomen vszega szvieta vikov, u dva dela razredyen, koterih pervi dersi od pochetka szvieta do Kristushevoga porojpnja, drugi od Kristushevoga porojenya do izpunenya leta 1690, szlosen y na szvitlo dan po Pavlu Vitezovichu Zlatomu Vitezu. U Zagrebu leta gozp. 1696. 4°. 222 str. (Šafafik Sudslaw. Lit. II. Illir. u. Kroat, Schrift. S. 336—7). — Peter Petreties, Biskup Zagrsbecski, 1. 1648. u. 1. 1667 . .: Szveti Evangeliomi, kotoremi fzveta Czirkva Zagrebecska Szlovenzka, okolu godifca, po Nedelye te Szvetke five: Z iednera kratkem Catechifmusem, za nevmetelne lyudi hafznovitem: Szvetloga i Vifzoko postuvanoga Gozpodina Gozpodina Petra Petreticsa, Bifkupa Zagrabecskoga, Oblaztjum, i ztrofkom, i Szlovenzkem fzlovom na fzvetlo vun dani, i ftampani. Z dopufcsenjera Gornyeh. Vu Nemskom Gradczi. Na jezero fsezt zto petdefzet i pervo leto. Pri Ferencze Widmanstadiuse ftampare 12°. 26 L. 319 Str. črkopis tera pisateljem je: s = fz, sz, z (pred k, p, t); š _= ff, fs, ss; z — z, f; ž __ s, f; c = cz; č = cf, cs; šč = fcs, scs gy, ly, ny = gj, lj, nj; č _= ch; šč = sch itd. — V Gajico prepisano bodi v zgled iz Predgovora tole: Peter Petretič, z Božjum voljum Biškup Zagrebcčki: vscm Slovcnskoga Orsaga Cirkvenpm Pastirom, zagrebečke Biškupjc podložnera, očinsko pozdravlenje i Božjega blagoslova obilno želem daruvanje. ,,Potle, kak je mene Poglavnik (I. Pet. 5), vseh duhovneh Pastirov, ne za moju nikakovu vrednost; iiego poleg svoje velike dobrote i milošče na Pastirsku čast podigel i zvisil: i zmedj vnogeh drugeh od mene bolšeh i vučenešeh Popov zebravši; na stol Zagrebeške Biškupije posadil (Kotere ja nigdar niti iskal niti prosil nesem; boječi se vclike pazke i truda Biškupskoga na ovom Svete, i računa strašnoga na smertnem vremene); gustomi krat na pamet dohagja, on svetoga Pavla navuk i Božja Zapoved, koteru on daje Timotheušu Biškiipu, i vu njegovom kipe vsakomu driigomu Cirkve kerščanske duhovnomu Pastiru . . . Ja takajže buduči Pastirom i Biškupom nedostojnem Cirkve Zagrebečke: želeči nasleduvati ove imenuvane velikoga imena (kem se ja ne prispodabljam) i velike dostojnosti Biškupe: vsem serdcem, jesem želel na početke moje Biškupje, i den denešni želem, salutem populorum meae curae commissorum dušnoga zveličenja ljudstvu i Ovcam duhovnem pazke moje Pastirske i Biškupske preporučenem i zručenem; te poimene i navlastito jesem toga želel i vezda ga želein, vam 6 poštuvani Brati Slovenskoga Orsaga Plebanuši i dubovni Pastiri, kotere ja na početke moje Biškupije poleg časti i dužnosti moje hotevši pomoči, i koliko toliko zlehkotiti vu Vaše takajže Pastirske časti i dužnosti; jesem zboga Vas i za radi vaše potreboče včinil (ne sam po sebe nego) po drugeh, gluboko vučeneh i visoko mudreh Redovneh Ljudeh i Pastireh Cirkveneh; najpervlje Reči sveteh Evangeliomov (kii su vu Slovenskom oršage okolu godišča obični i navadni) iz Dijačkoga te Vugerskoga textuša na naše pravo Slovensko Zagrebečko slovo pravdeno (poleg moje štime) prenesti; od reči do reči, gde je bilo moguče, te je Slovenščina prepustila. A gde pak to ne bilo prikladno, jesem včinil Dijačke reči tak spisati, da ijm pravoga razmenja vrazil nesem. Negde pak nekotere Židovske reči jesem na meste ostavil; nasledujuči vutom drugeh narodov Evangeliome preobernene. Zato, po keh dob pred tem toga ne bilo videti vu našem Slovenskem orsage, Slovenskem jezikom dostojno štampaneh Evangeliomov; ja gledeči na občinsko dobro, te na duliovneh Pastirov potreboču, jesem včinil, ove Evangeliome Slovenske spraviti i štaiupati, vuto ime, da bi naši Cirkveni Pastiri i Prodekatori Slovenski svete Evangeliome iz knjig Slovenskeh pred Ijustvoin čteli; poleg običaja i navade Prodekatorov Vugerskeh, Nemškeh, Češkeh i Kranjskeh, koteri svete Evangeliome vsaki vu svoj jezik imaju preobernene i štampane" itd. — Kalendarium Slovenski. Meseci: Malibožičnjak, inače Prosenec; Svečen; Gregorščak, inače Sušec; Gjurgjevščak — Mali Traven; Filippovščak — Veliki Traven; Ivanščak — Klasen; Jakopovščak — Serpen; Velikomešnjak; Lukovščak —Miholjščak; Vsesveščak; Velikobožičnjak, inače Gruden. — Obrezavanje Kristuševo, inače Mali Božič. Svečna B. D. Maria. Nazvesčenje B. D. Marie, inače Sadovena D. Maria. S. Križa našestje. Sv. Križa Zvišenje. Prijetje B. D. Marie. Narogjeiije Kristuševo, inače Veliki Božič. Drobni Svetci. Gibuči Svetki. Evangeliomi Nedeljni — Svetečni. Cvetnička. Muka Gosponna. Vuzem. Zastuplenje Kristuševo. Trojačka — Duhovo. Presveto Trojstvo. Telovo. Posvetilo Cirkveno. Preobrazenje. Na nebo vzetje. Primeri: nKaj glediš pak na truhu vu oke brata tvojega, a na bervno ko je vu tvojem oke ne raerkaš? Ali, kak moreš reči bratu tvojemu: Brate, pusti, da vun zveržem truhu iz oka tvojega, gda tl sam vu oke tvojem bervna ne vidiš? Zkazlivec, zverzi vun pervlje bervno iz oka tvojega, te onda preglediš, da znemeš truhu iz oka brata tvojega". Luk. VI. 41. 42. Appendices t6je to Pridavki i opomenki, k — ovem svetem Evangeliomom ovde štampanem priloženi. Pervi pridavek, jesu Popevke duhovne Božične i Viizmene, i drugo vremene; Pastirora duhovnem i priprostomu ljustvu po Selch hasnovite i potrebnc; vu negdašnjcm vremene po jednom Redovnike Jezuitanskom zpravljene. Drugi pridavek je Catechismus pnerorum t6je t6 Navuki duhovni preprosti, male Detce i ostalem nevmetelnem Ljudem na dušno zveličenje hasnoviti i potrebni. Primeri: Popevka Božična (Ad praesepe Cbristi accotnodata). Zdravo budi mlado Dete: želno Dete: Zdravo budi moje serdce preželno Detetce. Kaj činiš ovde v jaselceh? milo Dete: Ko kraljnješ vu nebeseh, premilo Detetce. Kaj jo to, da si tak vbogo; Dete drago: Od koga zbagja vse blago, Detetce predrago. Kaj je to, da si tak temno? Dete svetlo: Od koga jc sunce svetlo, Detetce prezmožno? Kaj je to, da si tak slabo? Dete jako: Ko si vse stvari stvorilo, Detetce prejako. Gdo je tebe nato spravil, Dete zmožno: Gdo te je v jasle postavil, Detetce prezmožno? Ja sem tebe nato spravil; čudnoDete: Ja sem te v jasle postavil, prečudno Detetce. Zame ležiš na slamice, lepo Dete. Zame tcrpiš na zemlice, prelepo Detetce. 0 moj mali odkupitel; oJežušek: 0 moj mali zveličitel, 6 dobri Ježušek. Zakaj si mene tak ljubil? 6 Ježušek. Da si me tak drago kupil? o dragi Ježušek. Budi ti dika na nebe: o Ježušek. 1 ovde dole na zemlje, o mili Ježušek: 0 želni Ježušek: preželni Ježušek. Ave Maris Stella. Zdrava zvezda morska,Pokaži se, da si Prava Mati Božja,Naša dobra Mati; Mati vsegdar deva,Da po tebe prime Kraljica Nebeska:Tvoj Sin naše prosnje. Ka si zdravje vzela0 Deva Devica, Iz viist Gabriela:Čista, tiha, krotka; Premenivši imeVčini nas od grehov Nepokorne Eve:čiste, tihe, krotke. Prosti diige krivem,Včini da živemo Daruj pogled slepem:čisto i ponizno ; Zlo od nas odprosi,Da se s tvojem Sinom Vse dobro nam sprosi.Vsegdar veselimo. Dika budi Bogu, Otcu, Sinu, Duhu, Presvetomu Trojstvu, Jedinomu Bostvu. Amen. Catechismus Puerorum. Otec naš, ki si na Nebeseh . . ne vpeljai nas vu skušavanje: neg' oslobodi nas od zla. — Zdrava budi Maria . . — Verujem . . zastupil je na Nebčsa . . od unod hoče priti sudit živeh i mertveh . . . sveteh občinstvo . . tela gore stanenje . . i žitek vekivečni. — Ja sem Gospon Bog tvoj. Nemaj tugjeh bogov pred menum. Ne primi imena Gosponna Boga tvojega za vman. Spomeni se, da Svetke svetiš. Poštuj Otca i Mater ... — Gda se jo okerščen Človek dužen spovedati? Odg. Potle kak počne razumom živeti te grešiti. okolu desetoga godišča, vsako leto jednuč, te pred smerrjum vu težkom položen betege: Onda taknjže, gda se hoče pričestiti, ako se vu kakovoni velikom grehe cuti. Pit. Jeli se gda kerščeni človek dužen pričestiti? Odg. Je vsako leto jednuč okolu Vuzrna, i gila je vu kakove smertne pogibeli. Pit. Kaj je ono čim se Ijudi pričeščaju? Odg. Ono je pravo Kristušcvo Telo, živo ne mertvo, z dušuui skupa i s kevvjum, i z Božanstvoiu, ves cel Kristus, kakti je gore na nebe. Razlog je vu tom, kaj je tam vu svojem Človečjem kipe; a ovde je vu krušnom obličaje. Prispodobnem zakonom, kakti je duša vu živom tple človecjem, ko se očima vidi; a duša se ne viili: tak je i Telo Kristuševo vu posvečene Hostje krušne, gde se Hostia vidi, a Kristuševo Tolo se ne vidi: i kak je gode duša vsa vu vsem tele, i vsa je vu vsakom kotrige tela: tak je Kristus ves vu vse Hostje, i ves je vu vsake drobtinice svete Hostje, tak, da gda se. Hostja razdeli, Kristuševo Telo se ne deli, nego vu vsakom delce razdeljene Hostje celo ostaje. Pit. Zakaj i za kakov je zrok to sveto pričrščanje pod krušnem kipom napravil? Od. Jeden je tomu zrok, da bi naui oddurno ne bilo, njegova Tpla vu drugom kipe prijemati i jesti. Drugi je tomu zrok, da bi nam dal na zuanje to, da kakgode kruh domači telo naše hrani i kropi i povekšava vu jakosti telovne: tak ravno Telo Kristuševo dušu našu hrani, krepi i povekšava vu jakosti duhovne; toje to vu milosti Božje, vu obderžavanje njegoveh zapoveddi; suproti vražjeiuu i telovnomu, vu vseh nevoljah i težkočah našeh skušavanju itd. . . Ostroge duhovne . . Molitve Strelne . . kruto hasnovite. — Tebe Bože vsi mi hvalu dajemo: i Gosponna tebe vsi valujemo. Tebe Stvoritela ves Svet poštuje: tebe visoko vsa zemlja zvišuje . . . Vu tebe naše vufanje deržimo: da se na veke ne okoroviino. Budi ti hvala i dika Gosponne: i z Otcera tvojem i z Duhom presvetem: Kak je od veka bilo, tak i vezda: i na vse vekivečne veke. Amen.