Tržaški škof msgr. Evgen Ravignani dobitnik Zlatega svetega Justa V tržaški luteranski cerkvi Trubarjeva razstava dijakov liceja F. Prešeren /7 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 4. NOVEMBRA 2008 Št. 262 (19.352) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Mandatar že znan, sledi naj še krizna vlada Rado Gruden Kot je bilo pričakovati, je slovenski predsednik Danilo Turk za mandatarja nove slovenske vlade predlagal predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja. Državni zbor bo o predlogu glasoval v petek, nato pa čaka Pahorja še sestavljanje vlade. S tem se bo končalo razmeroma dolgo povolilno obdobje, v katerem je moral Pahor ob trojčku SD, Zares in LDS najti še enega partnerja (DeSUS) za potrebno večino v državnem zboru, po usklajeni koalicijski pogodbi pa ga zdaj čaka še zahtevna naloga razdelitve ministrskih resorjev. Novo vlado čaka izredno težko delo. Gospodarski položaj se je po svetu, v Evropi in posledično tudi v Sloveniji močno poslabšal. Mednarodna finančna kriza in grožnja z gospodarsko recesijo bo od nove slovenske izvršne oblasti zahtevala povsem drugačno politiko, kot si jo je bilo mogoče predstavljati pred in neposredno po volitvah. Če so se še pred kratkim mnogi spraševali predvsem o tem, kdo bo zasedel tako imenovane »državotvorne resorje«, pa bo zdaj najbolj važno, kdo se bo ukvarjal z gospodarstvom in financami kot tudi to, kdo bo zadolžen za delo in socialo. Ob neugodnih gospodarskih napovedih za naslednja leta bo najbolj pomembno to, če bo nova vlada znala ustvariti take razmere, da bodo vplivi splošne krize čim manjši. Zato je pogojevanje glasovanja za mandatarja z dodelitvijo tega ali onega ministrskega položaja skrajno neodgovorno, predvsem pa jasno diskvalificira tistega, ki v tako kočljivem trenutku lastne interese postavlja pred interese celotne Slovenije. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € SLOVENIJA - Pričakovana izbira slovenskega predsednika Türk za mandatarja predlagal Pahorja Predsednik Socialnih demokratov računa, da bo zaupanje upravičil ZDA - Danes volitve novega predsednika Demokrat Obama v prednosti pred republikancem McCainom Volilni dvoboj med McCainom in Obamo so prikazali tudi s pomočjo lutk, kjer boj pazljivo nadzira kandidatka za republikansko podpredsednico Sarah Palin ansa NEW YORK - Nekaj več kot 200 milijonov Američanov bo danes volilo novega predsednika Združenih držav Amerike, ki bo nasledil Geor-gea Busha. Kandidatov je nekaj deset, za zmago pa se potegujeta samo 47-letni temnopolti demokratski senator iz Illinoisa Barack Obama in 72-letni republikanec John McCain. Zadnja predvolilna nacionalna anketa raziskovalnega centra Pew kaže, da je Obama na dobri poti, da postane prvi temnopolti predsednik ZDA. PO teh napovedih naj bi Obama slavil z 52 proti 46 odstotkom. Pew je leta 2004 v zadnji anketi na podoben način pravilno napovedal, da bo George Bush premagal demokrata Johna Kerryja z 51 proti 48 odstotkom glasov. Rezultati bodo znani jutri. Na 29. strani LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Turk je po včerajšnjem srečanju s predsednikom Socialnih demokratov Borutom Pahorjem dejal, da mu je v veliko zadovoljstvo, da predlaga Pahorja za mandatarja za sestavo nove vlade. Pričakuje tudi, da bo v nadaljevanju postopka za oblikovanje vlade šlo vse dobro. Pahor se je predsedniku zahvalil za izkazano zaupanje pri podelitvi kandidature. Poudaril je, da to čast sprejema z veliko odgovornostjo. Kot je dodal, upa, da bo zaupanje upravičil, kljub temu da kandidaturo sprejema v času velike gospodarske negotovosti. Na 5. strani Italijanska manjšina prosi za pomoč Deželo Na 3. strani Deželni industrijci o vzrokih recesije Na 4. strani Na Pomorski postaji v Trstu je v teku sejem Antiqua Na 9. strani Sindikat slovenske šole opozarja na posledice vladnih ukrepov Na 24. strani Ajdovski Pipistrel se uveljavlja kot najbolj inovativno podjetje Na 25. strani gorica - Nadaljujejo se protestne akcije Slovenski dijaki zasedli višješolski center GROPADA - Odkrili so spomenik padlim v 1. svetovni vojni (1914-18) Spomin na dvanajst gropajskih fantov ne bo utonil v pozabo GROPADA - Prva svetovna vojna, od konca katere mineva letos natanko devetdeset let, je Gropadi vzela dvanajst mladih življenj. Spomin na ducat mladih fantov, ki se je borilo v uniformah vojske avstro-ogr-skega cesarstva, ne bo tonil v pozabo. V nedeljo so na dvorišču gropajskega zadružnega doma Skala odkrili spominsko obeležje iz kraškega kamna, ki ga je izklesal domačin in predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Govorniki so bili profesor Samo Pahor, član društva Zenobi Roberto Todero in domačinka Mirta Čok. V društveni dvorani so Gropajci pripravili tudi zanimivo razstavo slik, pisem in predmetov iz časa prve svetovne vojne. Na 6. strani 2 Torek, 4. novembra 2008 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Dosežen napredek pri zatiranju organiziranega kriminala Miro Kocjan Vse kaže, da se je na Hrvaškem marsikaj začelo spreminjati. Prejko-slej so nedavni umori (Pukanič in Franjic) na stežaj odkrili, da je v družbi predvsem zaradi majave oblasti, kar precej gnilega. To so ocene večine medijev in javnosti sploh. Zamenjava nekaterih ministrov je bila še kako potrebna, trditev, da zavoljo tega, ker v politiki ni bilo nove in jasne smeri, bo kar držala. Mestoma so bili sprejeti nekateri ukrepi, vendar je bilo to premalo. Ugledne javne osebnosti te dni naglašajo, da je zdaj na Hrvaškem dejansko potreben politični kirurški poseg. Znamenja, da se klima spreminja, pa so, roko na srce, na dlani. Odkrili so morilce, zdaj pa vztrajno iščejo pobudnike, organizatorje novega kriminalnega dejanja. Preiskujejo vse mogoče, pojavljajo se vse mogoče različice, tudi ta, in to precej poudarjeno, da je za temi žalostnimi dogodki srbska roka. Tudi v Evropski uniji so začeli nekoliko drugače gledati na novejše hrvaške napore za čistejšo politiko, za stvar-nejšo demokracijo, konkretno za vstop države v Evropsko unijo. Marsikje pozdravljajo vse tesnejšo povezavo hrvaških oblasti s sosednjimi državami. Neki bruseljski predstavnik je med drugim dejal, da je Zagreb veliko hitrejši v preganjanju kriminala kot pa dežele na jugu, ki še zmeraj skrivajo vojne zločince. Hrvaška je konec koncev, beremo, na vitalnem delu Evrope, še zmeraj na Balkanu, kjer so razmere vse prej kot normalne, zato pa je tudi nujno, ne le zanjo, marveč za ves geografski okoliš, da se resno napoti v novo politiko. Tudi daleč bolj socialno, saj je zdajšnja, navaja sociolog Renato Matič, še vedno okužena s »taj-kunstvom« in drugimi aspekti, ki jih obsoja poštena demokratična pot. Skratka, zdajšnja operacija v zvezi z umori, naj bo kar povezana s socialnimi nujami, ki naj se začno kar v taboru, vladi in drugih oblasteh. Skorajda normalno je, da se posamezne regije na Hrvaškem zdaj razpisujejo o tem, kako je varnost zagotovljena pri njih. Glasnik policijske uprave na Reki trdi, da je prebivalstvo tako rekoč dobro in dosledno zavarovano in med drugim navaja, kaj vse je policija razkrila zadnje čase: med drugim so odkrili zapleteno trgovino z orožjem, razen tega pa tudi kriminalne primere celo v nekaterih zasebnih varnostnih organizacijah. Upravo dosledno vodi Oliver Grbič. Domala podobno je gledišče policijske uprave v Pulju. Najbolj graje vredna oblika kriminala (umori ) je zadnje čase odsotna, imajo seveda obsodbe vredne primere v gospodarskih in finančnih organizacijah toda stanje na splošno zahteva priznanje. Če so težave tako na Reki kakor v Pu-lju, te zadevajo v glavnem prometno varnost. Pa gremo v Slovenijo, saj hrvaško časopisje zadnje čase kar pogosto piše o stanju v tej državi seveda zlasti v zvezi s pripravami za delo in sestavo nove vlade, ki ji bo najverjetneje načeloval Borut Pahor iz vrste socialne demokracije. Mestoma beremo o dveh nasprotnih si stališčih: na eni strani o tem, da je Pahor s svojo koalicijo prepočasen v pripravah, pripombe so na račun sicer dobrodošlega vladnega programa, češ, da v nekaterih primerih še pre-natančno navaja zamišljene ukrepe, saj bodo ti bodočo vlado lahko preprosto »blokirali« Druga stran pa hvali resnost in odgovornost priprav. Srečno! Glede nove vlade zasluži omembo tudi novica, da je predsednik Slovenije Danilo Türk sprejel na pogovor poslanca italijanske in madžarske manjšine. Oba, sodi tudi hrvaško časopisje, sta izrekla naklonjenost novi vladni garnituri (čeprav še ni znana), pri tem pa seveda tudi prepričanje, da bo nova oblast le sprejela manjšinska priporočila ali pripombe. Priporočila so seveda, da bi redno dobivali po ustavi zagotovljena sredstva, pripombe pa se nanašajo zlasti na dejstvo, da dvojezičnost ni povsod dosledno spoštovana. Hkrati pa italijansko manjšinsko časopisje poroča o tem, da sta Radin in Tremul, predsednik in izvršni predsednik Italijanske unije podpisala v Rimu dogovor o nadaljnjih finančni podpori italijanskega zunanjega ministrstva in Tržaške ljudske univerze. Znano je, da znašajo rimska sredstva letos 4.650.000 evrov. Manjšinska predstavnika sta priporočila, da vsaj ne bi bilo zavlačevanja in da naj bodo rimska sredstev nakazovana pravočasno in čim manj birokratsko. Znano je sicer, da je italijanski veleposlanik v Zagrebu sporočil, da so sredstva za letos omejena, da pa to ne sme pomeniti krni-tve manjšinskih programov. Seveda je pohvalil manjšino za vse delo opravljeno do sedaj. Italijansko časopisje na vidnem mestu poroča tudi o stališču predsednika italijanskega parlamenta Gianfranca Finija glede datumov 25. aprila in 2. junija. Fini, ki je še nedavno tega vodil italijansko desnico, nedavno pa je začel javno hvaliti anti-fašizem, v bistvu trdi, da sta ta dva datuma zgodovinsko tesno povezana (partizanska zmaga in dan republike), da v bistvu predstavljata združeno zgodovino, ta pa je povezana z ene strani z demokracijo, z druge pa z državo, skratka, pravi fini, v duhu Evrope. Kar izdaten prostor namenjajo časniki v Istri tudi srečanju, ki je bilo v Trstu in je zadevalo sodelovanje medijev pri Evroregiji. Naglašeno je bilo, med drugim, da bi bilo treba še aktivneje izkoriščati sredstva obveščanja za krepitev evroregijskih naporov, »La voce del popolo« pa poudarja razpravo voditelja italijanskih programov radia in TV Koper Antonia Rocca. Glede oddaj, oziroma komentarjev v posameznih državah, oziroma medijih, ki jim pripadajo, je bilo v Trstu priporočeno, naj z ene strani seveda poudarijo speci-fiko posamezne države, oziroma medija, z druge pa sinergično vse tisto, kar je in bo prispevalo k utrjevanju Evroregije. Pred dnevi so tudi v Pulju proslavili »Dneve hrvaškega turizma«, pri tem pa so na krajevni gospodarski zbornici podelili priznanja. Ni kar tako, je slišati, da je tudi tokrat izstopal Rovinj s svojimi izjemnimi turističnimi značilnostmi. Tudi letos je namreč Rovinj zasedel prvo mesto kot istrsko turistično središče, drugo mesto je šlo Vrsarju, tretje pa Rabcu na istrski vzhodni obali. Prav tako v Pulju pa so pregledali načrte, ki naj bi jih financirali v okviru evropskega programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvatsko. Pričakujejo, da bo Istra zastopana z desetimi projekti, od teh pa bo Evropska unija, kakor sodijo, lahko sprejela štiri načrte. V bistvu naj bi šlo za »Pa-renzana II«, »BioDiNET« ki se nanaša na istrske biorazličnosti, »Revitas«, ki se ogreva za obnovo gradov in drugih spomenikov v Istri, pa tudi za »Karst Underground protec-tion«, se pravi za načrt, ki zadeva istrski del Krasa in njegove jame. Zal moramo tokrat končati z vprašanjem odpadkov. Na vrsti je Umag, njegovo smetišče Picud ob cesti Umag - Buje. Še zmeraj je namreč pereče vprašanje prestavitve odlagališča odpadkov kam drugam, čeprav komunalna uprava trdi, da je smetišče povsem zavarovano in da ustreza vsem okoljevarstvenim zahtevam. Prebivalci pa sodijo, de je to najbrže res, da pa je smrad tako neznosen, da lokacija ni posrečena. ODPRTA TRIBUNA Združevanje je možno, potrebna so le jasna pravila in laičnost V Odprti tribuni 30. oktobra se je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec ogreval za ustanovitev »kriznega štaba«, ki naj s soudeležbo dvoglave civilne družbe in političnih predstavnikov ponudi učinkovito in agilno začasno manjšinsko operativno omizje. To naj bi bilo potrebno, ker slovenska narodna skupnost v Italiji doživlja kočljiv trenutek zaradi krčenja finančnih dotacij, ki jih predvideva finančni zakon ter zaradi prepočasnega izvajanja zaščitnega zakona. Poleg tega je nanizal še celo vrsto problemov, ki naj bi tako ali drugače žulili Slovence v Italiji. Med drugimi tudi ukinitev Kraške gorske skupnosti, za katero sta tržaška in goriška Pokrajina že dobili ustrezno rešitev. Ni kaj, ene bolj skrbi ukinitev obmorskih gorskih skupnosti, kar je sicer naredila tudi prejšnja Prodijeva vlada. Druge pa skrbi tudi mednarodna finančna in gospodarska kriza z nepre-vidljivimi posledicami in ne moremo biti zadovoljni, če pomislimo na možnost, da se bo naš denar davkoplačevalcev zlil v žepe tistih nepoštenih bankirjev, ki so krivi za finančno krizo. Skrbi nas tudi, na primer, namera italijanske vlade, da se izneveri obvezam Kyotskega protokola. Pa tudi vedno večji stroški in dajatve, kljub obljubam o znižanju davkov. Skratka, da ne bom našteval, znamo biti Slovenci in istočasno tudi državljani. Ni kaj, Slovenci smo si med seboj različni, in res ne razumem, potem ko smo vsi pozdravljali demokratizacijo Slovenije zdaj ko celo meje ni več, na kakšni podlagi bi se lahko vsi zlili v eno stranko. S tem bi zreducirali naše politično delovanje, ker bi prepustili drugim vse ostale probleme, ki nas še kako pestijo in tudi teža etnične stranke v bipolarnem sistemu je zelo vprašljiva. Bili bi kot mala in negotova »ščifa«, ki pluje sredi velikega oceana politike, ki je vedno razburkano. Vsi trdimo, da gledamo naprej, ampak po pravici povedano, enostrankarstvo smo že imeli in prav tisti, ki so mu takrat najbolj nasprotovali, se danes zavzemajo zanj. Soglašam pa s tistimi, ki menijo, da se mora naša narodna skupnost v ta- kih trenutkih zbrati, strniti vrste ter opustiti stare zamere in poiskati primerne rešitve; najprej pa bi bilo treba opraviti poglobljeno analizo, ki ne more mimo prostora in časa, v katerem se premikamo. V tej luči ponujam v razmislek nekaj že objavljenih misli. V pismu uredništvu z dne 25. 2. 2004 sem bil zapisal: V Evropi kjer bomo vsi manjšine in ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je naša manjšina izgubila tisto značilno vlogo mostu med našo deželo in državami, ki vstopajo. Danes se vsi zavedamo, da kateri koli gospodarstvenik iz Milana lahko sklene posel v Sloveniji ali v drugih (ju-go)vzhodnih državah, ne da bi se oziral na manjšine; pa tudi župan Dipiaz-za je šel v Zagreb in Ljubljano brez posredovanja Italijanov v Istri ali Slovencev v Italiji. Četrtega januarja 2005 pa sem citiral bivšega urednika Primorskega dnevnika, ki je v takratnih Novoletnih temah kritično ugotavljal, da je z nami vse po starem, da smo vezani na tradicijo ter da za nove probleme iščemo stare rešitve, kot da bi lahko nove luknje krpali s starimi krpami. Misel sem zaključil s trditvijo, da je zadel v živo, ampak dokler se ne bomo lotili neke notranje strukturalne reforme, bo vsaka sprememba in napredek nemogoč. Svojega mnenja nisem spremenil, oziroma čas ga je še okrepil, zatorej soglašam s predlogom o »kriznem štabu«, ker moramo doseči izvajanje zaščitnega zakona ter sprejemljivo raven javnega financiranja manjšinske organiziranosti. Začasne ali polovične rešitve pa niso najboljše. Sedanja ni prva, ne zadnja kriza, ki jo doživljamo, zatorej bi morala biti med prioritetami na dnevnem redu prav agilnost organiziranosti, se pravi združitev civilne družbe v eno samo krovno organizacijo, ker je sedanja dvoglava ureditev povsem neustrezna za čas, v katerem živimo, in si je ne moremo več privoščiti. Do združitve lahko pride z depolitizacijo krovnosti, kajti z jasno ločnico med politiko in krovnostjo, ki odigrava vlogo sindikata slovenske manj- šine, bi zlahka razumeli, da gre razpršenost sindikatov le v škodo delavcev, kar pa je italijanska značilnost, kjer imamo Cgil, Cisl, Uil, Ugl in vrsto drugih. V razvitih in uspešnejših družbah ni tako: kovinarji imajo svoj sindikat, poštarji svojega, piloti svojega, itd. Dandanes se združujejo zavarovalnice, letalske družbe, veliki koncer-ni, banke in multinacionalke, kjer so v igri velikanski interesi, in je združevanje torej dosti bolj zapleteno od naše stvarnosti. Vse to, da bodo bolje kljubovali negotovosti tržišča. K temu velja dodati še nekaj žlahtnih primerov. Med drugo svetovno vojno so nemške čete celo vkorakale v Pariz, ampak kljub starim zameram, sta bili Nemčija in Francija med soustanoviteljicami EU in sta še danes njeni gonilni sili. Tudi Slovenija in Italija sta se večkrat spopadli, danes pa sta pod istim vojaškim plaščem Nata. Padla je železna zavesa. Opustili smo Marjetico in Leve demokrate in ustanovili Demokratsko stranko, kjer tako rekoč sobivata hudič in žegnana voda in kadar je v starih strankah potekala debata o združitvi, najpogostejše vprašanje, ki se je porajalo, ni bilo če se sploh združimo, ampak kdaj bomo to naredili. Smo se pač odgovorno zavedali, da smo v zamudi in ko bi se ozirali na preteklost ali zgolj na ozke strankarske interese, bi še danes govorili le o sodelovanju. Danes je Demokratska stranka pluralna stvarnost, ki je nihče ne more prezreti. Združevanje je torej možno in naštevanje ovir k temu zveni le kot pretveza. Je možno, če sloni na laični osnovi ter z jasnimi pravili. Posameznik pa lahko ohrani svojo identiteto, kajti refor-mizem ni desna plat levice, kot trdijo konservativci. Reformizem je sposobnost sinteze in ima kot cilj stalno nadgrajevanje ter uresničevanje možnih rešitev z ozirom na zgodovinski trenutek ter na stalni in hiter razvoj ter potrebe družbe, ki jo hočeš predstavljati. Skratka, neka oblika organiziranosti ne more ustrezati vsakemu času. Ukmar Stefano občinski svetnik Ds v Trstu BOGATIMO SVOJ JEZIK Pri nas zelo pogosto vidim zapisano ali slišim vprašanje: Koliko časa bo ostal doma, koliko časa bo odsoten? Pri tem nihče ne pomisli, da je to kalk iz italijanščine: Quanto tempo? Zaman pa ta naš kalk iščemo v Šlenčevem slovarju, pa tudi v SSK in v SP ga ne bomo našli. Namesto tega uporabljamo v slovenščini časovni prislov dolgo, ki ga pri nas malokdo zapiše. Namesto: Koliko časa me čakaš? rečemo v slovenščini: »Kako dolgo me čakaš?« ali tudi: »Kako dolgo boš ostal doma?« Ob tem pa moram opozoriti na nedoslednost tako v SSKJ kot v SP 2001. Pod geslom zdoma (t.j. prislov, s katerim izrazimo odsotnost od doma) je v SSKJ zapisano: dolgo časa je bila zdoma, v SP pa dolgo časa biti z doma. Pri tem ne gre za izjemo, nič ne bi bilo napačno, če bi zapisali samo: dolgo je bila zdoma in dolgo biti zdoma. Tega se je verjetno zavedel tudi Šlenc, zato se je v svojem Slov-ital. slovarju tej zvezi izognil. Poleg gesla zdoma (ital. fuori, via di casa) je zapisal: ves dan biti zdoma (stare fuori tutto il giorno). Dolgo ima primernik dalj in pre-sežnik najdalj. Tudi z dalj lahko zaznamujemo čas. Zgledi: hoditi dalj kakor uro; trajalo je teden dni in še dalj; že dalj časa (ali že dolgo) je bolan; že dalj časa (ali že dolgo) ni bilo dežja. Primernik prislova dalj pa je tudi dlje, s katerim prav tako zaznamujemo čas. Zgledi: živeti dlje kot včasih; dlje čaka, tem bolj je nemiren. Toda: v hladilniku se živila ohranijo bolj dolgo, ali pa tudi dalj časa (ne dlje!). Šlenc je zabeležil poleg dalj časa (da molto tempo) tudi dalje časa (za izražanje daljšega trajanja, piu lungo di). Za dalje časa pa v italijanščini uporabi: da mol-to tempo, parecchio tempo in un certo tempo. Slikarstvo od impresionistov dalje prevede La pittura dagli impres-sionisti in poi. Medtem ko je dolgo samo časovni prislov, zaznamujeta primernik dalj in presežnik najdalj tudi prostor; dalj torej lahko pomeni tudi bolj daleč. Isto velja za primernik dlje. Zgledi: V eni uri je prišel dlje kot drugi. Stanuje dalj kot tri kilometre od tod. Tek- movala sta, kdo vrže kamen dalje (ali bolj daleč). Bolj daleč torej lahko v slovenščini povemo s tremi prislovi, dlje, dalj in dalje. Šlenc je med zgledi navedel rek: ne videti dalje od svojega nosu (non vede-re piu lontano dal proprio naso). Pa še: Na desno je polje, dalje gozd. (A destra e la campagna, piu avanti il bosco). In tako dalje lahko napišemo tudi s kratico itd. V nadaljevankah je pravilneje, če pišemo prihodnjič naprej, namesto dalje prihodnjič. Nič pa ni narobe, če rečemo: od tu dalje. Včasih je slovenščina res zapletena in prevečkrat tudi nedosledna, kadar kaj zapoveduje, prepoveduje, odsvetuje, dopušča oz. dovoljuje. Za pravo mero in rabo je včasih potrebna naša zdrava pamet. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Imena na grobovih V zvezi z vsakdanjim govorjenjem in pisanjem o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti na tem ozemlju, mislim, da bi bilo zelo važno tudi ob težkih trenutkih smrti bližnjega, da bi na nagrobnem spomeniku le tega izstopala izvirno slovensko ime in priimek. Zalostno je videti na grobovih, po- sebno na Krasu in tudi v mestu, spremenjena slovenska imena. Moramo se zavedati, da napisi, ki trajajo tudi stoletja, izražajo korenine prebivalstva teh krajev. Tudi če med življenjem po naključju ali iz različnih razlogov ni prišlo do vrnitve uradnega imena v izvirno obliko, dobro vemo, da na nagrobnem spomeniku nobena oblast ni prepovedala izvirnega sloven- Nlfi skega imena, ki bo leta in leta pričalo naš obstoj! Ivo Selj / ALPE-JADRAN Torek, 4. novembra 2008 3 ljubljana - Pristopna pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo MZZ zavrača navedbe o blokadi hrvaških pogajanj Slovenija ima hrvaške navedbe, da njihova dokumentacija ne prejudicira meje, za nersnične LJUBLJANA - V pogajanjih med Hrvaško in EU ni prišlo do "blokade", še manj pa drži, da bi bila za domnevno blokado kriva Slovenija, je včeraj zatrdilo slovensko zunanje ministrstvo (MZZ). Obenem je zavrnilo navedbe hrvaškega zunanjega ministrstva, da dokumentacija, na katero se Zagreb sklicuje v pogajanjih z unijo, ne prejudicira meje. MZZ pojasnjuje, da se Hrvaška pogaja z Evropsko unijo "relativno počasi, ker ima težave z izpolnjevanjem zahtev organizacije, v katero želi vstopiti" in ne zato, ker bi njen napredek ovirala Slovenija. Trditev, da hrvaška dokumentacija, na katero se kandidatka sklicuje v pogajanjih z EU, ne prejudicira meje, po navedbah MZZ ni resnična. "V tej dokumentaciji je cela vrsta elementov (zemljevidov, formulacij, citatov, številk...), ki navajajo k prepričanju, da je državna meja med Slovenijo in Hrvaško že določena in to v nasprotju z dejanskim stanjem oz. s stališči Slovenije," pojasnjujejo na ministrstvu v Ljubljani in dodajajo, da je Slovenija pravočasno opozorila evropske organe in kandidatko, da je treba bodisi izločiti bodisi popraviti dokumentacijo, ki ne ustreza dejanskemu stanju. Ob tem na MZZ poudarjajo, da hrvaška stran pri pogajanjih za članstvo v EU upravičeno pričakuje razumevanje in pomoč Slovenije. "Slovenija ima strateški interes, da Hrvaška čim prej postane članica EU, vendar pri tem Hrvaška ne more zahtevati, da Slovenija zanemari dejanske hrvaške poskuse reševanja dvostranskih vprašanj v okviru evropskih pogajanj.Nobena evropska vlada ne bi dopustila, da bi kandidatka za članstvo v pogajalski proces uvajala rešitve, ki škodujejo članici," pojasnjujejo. Hrvaška lahko po navedbah MZZ pričakuje "konstruktiven pristop" od prihodnje slovenske vlade, vendar je obenem "zelo nenavadno, da poskuša s takšnimi komplimenti diskvalificirati sedanjo vlado, ki je bila ves čas dejansko konstruktivna do hrvaške kandidature". Slovenija je sicer že večkrat izrazila pripravljenost, da se odločitev o državni meji prepusti "tretjemu", pa naj gre za sodišče ali arbitražo ad hoc. Slovenija je tudi povedala, kako si predstavlja izhodišče (25. junij 1991), predmet (morska in kopenska meja) in značaj postopka (elementi pravičnosti), pojasnjujejo na MZZ, kjer pričakujejo, da se bo ta postopek končal pred vstopom Hrvaške v EU. (STA) Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel (levo) in njegov hrvaški kolega Gordan Jandrokovič (desno) ansa »osservatorio dei balcani« - Intervju z Bojanom Brezigarjem »Vse narodne manjšine v Evropi imajo nekaj odprtih problemov« RIM - Spletni časopis "Osserva-torio dei Balcani" je objavil intervju z nekdanjim odgovornim urednikom Primorskega dnevnika Bojanom Bre-zigarjem, ki je trenutno predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino in svetovalec slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. V intervju je govor o položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji in Hrvaški ter tudi o odnosih med sosednjimi državami. V Evropi ni narodne manjšine, ki ne bi imela nekaj odprtih problemov. Tudi najbolj zaščitene skupnosti, kot je npr. nemška na Južnem Tirolskem, zahtevajo nove norme in nove ukrepe, meni Brezigar. Položaj Slovencev v Italiji se je v zadnjih letih pravno gledano precej izboljšal. Intervjuvanec omenja državni zaščitni zakon iz leta 2001 in deželni zakon iz lanskega leta, ki je v primeru z državnim zakonom uvedel nekatere novosti. Glavni problem, s katerim se trenutno sooča naša manjšina, pa je finančnega značaja. Napovedani finančni ukrepi po Brezi-garjevem mnenju vsekakor niso ukrepi proti manjšini, saj sodijo v splošne varčevalne ukrepe, ki jih načrtujejo v Italiji. Med Slovenijo in Italijo ni odprtih imovinskih vprašanj, ki so bili rešeni z Rimskim sporazumom, ki je posledica Osimske pogodbe. Na osnovi neke publikacije italijanskega notranjega ministrstva izpred deset let naj bi bilo Slovencev v Italiji približno 70 tisoč, italijanska skupnost v Sloveniji pa je številčno precej manj- ša, saj se govori o dva do tri tisoč pripadnikih. Približno 90 odstotkov manjšine živi v republiki Hrvaški in torej v dveh državah, kar manjšinski skupnosti povzroča kar nekaj problemov in težav. Zato si manjšina zelo prizadeva za ohranitev svoje celovitosti, težava je tudi v tem - meni Brezigar - da Hrvaška še ni članica Evropske unije. Italijanski in slovenski zgodovinarji so z oblikovanjem skupnega dokumenta o polpretekli zgodovini v naših krajih opravili izvrstno delo. To je strokovni dokument, ko prevladujejo čustveni naboji pa je obravnava teh vprašanj precej otežkočena. Nekatere izjave visokih italijanskih državnikov in politikov po Brezigarjevem mnenju ne prispevajo k spravi. Obstajajo torej še nekatere napetosti, ki pa so stvar Slovenije in Italije. Slovenija tako še ni popolnoma razčistila svoje vloge od leta 1940 do obdobja 1945-1946. V Italiji pa imajo še vedno probleme v odnosu do določenega obdobja italijanske zgodovine. celovec - Gospodarstvo in umetnost Izdali nov umetnostni koledar Koroška hranilnica že desetič poskrbela za koledar z deli mladih umetnikov s Koroške, Italije in Slovenije CELOVEC Na sliki direktor Kärntner Sparkasse Gernot Schmerlaib z umetniki Marcom Monaldijem, Katjo Sudec in Kevinom Rauschem ter vodjo oddelka za marketing Diethardom Theuermannom fritz-press Na sedežu banke »Kaerntner Sparkasse« v Celovcu so konec prejšnjega tedna predstavili umetnostni koledar za leto 2009, katerega so oblikovali mladi umetniki iz Koroške, Slovenije in Italije. Tako so v koledarju za prihodnje leto objavljene reprodukcije umetniških del Kevina A. Rauscha s Koroške, Marca Monaldija iz Italije (Petrito-li) in Katje Sudec iz Ljutomera (Slovenija). Koroška hranilnica tovrstni koledar izdaja že leta, saj je letošnji že deseti po vrsti. Z njim pa koroški denarni zavod skrbi za podporo mladih umetnikov iz treh dežel in s tem tudi povečuje njihov ugled v širšem alpsko-jadranskem prostoru. Letošnji »art-koledar 2009« so natisnili v nakladi 7.000 izvodov, brezplačno pa ga bodo razdeljevali v vseh podružnicah hranilnice na Koroškem, v Furlaniji-Julijski krajini in v Sloveniji, dokler bo seveda ne bo pošla vsa zaloga. (I.L.) istra Manjšina prosi za pomoč Deželo Maurizio Tremul Furio Radin REKA - Italijanska manjšina v Sloveniji in Hrvaški, ki ji hoče Italija krčiti državne podpore, računa na finančno podporo Dežele Furlanije-Julijske krajine. To je izjavil predsednik Italijanske unije Furio Radin ob podpisu konvencije med manjšinsko organizacijo in tržaško Ljudsko univerzo glede delitve italijanski podpor manjšini v Istri in na Reki za letošnje leto. Radin računa tudi na podporo ezulskih združenj, katerim Italija sicer tudi napoveduje precej manj državnih podpor. Medtem ko slovenski manjšini v FJK deli državni denar deželna uprava je za delitev denarja Italijanom v dveh državah pristojna Ljudska univerza. V preteklosti je glede tega prišlo do trenj z Italijansko unijo, v zadnjih letih pa so se odnosi normalizirali. Ljudska univerza bo v tekočem letu vsega skupaj italijanski manjšini razdelila 4 milijone in 650 tisoč evrov. Italijanska skupnost v Sloveniji in Hrvaški bo v tem letu dobila iz Rima vsega skupaj 7 milijonov in 247 tisoč evrov, če bo italijanski parlament potrdil načrte finančnega ministra Giu-lia Tremontija bo manjšina leta 2011 dobila 32 odstotkov manj sredstev. V bistvu gre za podobni negativni trend, ki v primeru odobritve finančnega zakona in proračuna 2009-2011 čaka slovensko manjšino v Italiji. Podpis konvencije z Ljudsko univerzo prihaja s precejšnjo zamudo, zato je Radin izrazil upanje, da bo sporazum za prihodnje leto podpisan spomladi in ne jeseni leta 2009. Pri tem bo treba odpraviti dolge birokratske procedure, ki so krive za zamude, s katerimi Italija izplačuje prispevke italijanski manjšini. Slednja glede napovedanega krčenja finančnih prispevkov v obdobju 2009-2011 vsekakor še ni obupala. Italijanska unija, kot rečeno, računa na pomoč deželne uprave FJK in ezul-skih združenj. Medtem ko bi Dežela lahko finančno pomagala manjšini, je s strani ezulov pričakovati moralno in politično pomoč. A gotovo ne s strani vseh združenj istrskih beguncev. Nekatere vplivne ezulske organizacije namreč še vedno gledajo na manjšino v Istri in na Reki kot na ostanek komunizma, druge pa so premostile takšne in podobne ideološke predsodke ter so z manjšino navezale normalne stike. 4 Torek, 4. novembra 2008 GOSPODARSTVO makroekonomija - Jesenska gospodarska napoved Evropske komisije Italija uradno v recesiji Slovenija z znižano rastjo V Bruslju napovedali dve težavni leti za evropsko gospodarstvo BRUSELJ - V letošnjem drugem polletju je Italija zašla v »tehnično recesijo«, zato bo leto končala z nično stopnjo gospodarske rasti. Stagnacija se bo nadaljevala tudi prihodnje leto, medtem ko je šibka rast bruto domačega proizvoda (BDP), za 0,6 odstotka, predvidena šele v letu 2010. To so v skopih besedah nove ocene Evropske komisije, ki v včeraj objavljenih Jesenskih napovedih za Italijo predvideva tudi »nadaljnjo izgubo konkurenčnosti«. Po pojasnilih Evropske komisije se je »poudarjeno upočasnjevanje italijanske gospodarske rasti začelo že na polovici leta 2007, veliko pred učinki krize finančnih trgov na evropsko ekonomijo«. Negativni predznak se je k italijanskemu kazalniku gibanja BDP vrnil v drugem četrtletju letošnjega leta, za drugo polletje pa več kazalnikov, še posebno indeksa industrijske proizvodnje in zaupanja podjetij, kaže, da bo pirčakovana gospodarska dejavnost v letu 2008 v popolnem zastoju. To implicira tudi negativni impulz za rast v letu 2009, ugotavlja Evropska komisija. Za Bruselj so na zatožni klopi predvsem »negativna gibanja na področju notranjega povpraševanja«. Pod vplivom rasti cen so družine skrčile svojo porabo, pojasnjuje komisija in dodaja, da bo inflacija prihodnje leto nižja, rast nekaterih plač pa bo ugodno vplivala na razpoložljivi dohodek družin. To bo privedlo do rahlega in postopnega oživljanja zasebne porabe v letih 2009 in 2010, še menijo v Bruslju. Če so za Italijo napovedi izrazito črne, bistveno bolje ne kaže tudi za vso EU. Gospodarska rast v povezavi bo letos znašala 1,4 BDP, prihodnje leto bo padla na 0,2 odstotka, v letu 2010 pa bo dosegla 1,1 odstotka BDP. V območju evra bo rast še nižja: 1,2 odstotka letos, 0,1 odstotka leta 2009 in 0,9 odstotka leta 2010. Še aprila v spomladanski napovedi je Bruselj ocenil, da bo letošnja rast v EU znašala 2,0, prihodnje leto pa 1,8 odstotka (1,7% in 1,5% za območje evra). Še lani 2,9-odstotna gospodarska rast v EU naj bi prihodnje leto znašala zgolj dve desetinki odstotka, v območju evra pa naj bi z lanskega 2,7 odstotka prihodnje leto padla na zgolj desetinko odstotka. Napovedi za inflacijo ostajajo podobne kot spomladi: v EU letos 3,9 odstotka, prihodnje leto 2,4 odstotka in leta 2010 2,2 odstotka, v območju evra pa letos 3,5 odstotka, v letu 2009 2,2 in leta 2010 2,1 odstotka. Napovedi komisije kažejo, da so gospodarstva EU močno prizadeta zaradi finančne krize, cene nepremičnin padajo in z njimi tudi zunanje povpraševanje. Kljub temu, da so bili sprejeti pomembni ukre- pi za stabiliziranje finančnih trgov, položaj ostaja negotov in tveganja precejšnja, poudarjajo v Bruslju. V Sloveniji bo gospodarska rast letos 4,4-odstotna, prihodnje leto se bo znižala na 2,9 odstotka, leta 2010 pa bo zrasla na 3,7 odstotka, je ocenila Evropska komisija. Inflacija bo letos 6,2-odstotna, v prihodnjih dveh letih pa se bo spustila na 3,7 oziroma 3,1 odstotka. Gospodarska rast naj bi bila s 4,4 odstotka za dve desetinki odstotka višja, kot je komisija Sloveniji napovedala v spomladanski napovedi. Občutno navzdol pa je popravila napoved za leto 2009, vendar rast slovenskega BDP ostaja najvišja v območju evra (druga za Slovaško, ki bo postala članica z letom 2009). Glavni motor rasti je domače povpraševanje, močne so bile tudi bruto investicije v osnovna sredstva (+12,6%), rasle so naložbe v gradbeništvu, predvsem zaradi gradnje cest, v drugi polovici leta pa naj bi se naložbe umirile. Rast zasebne porabe se je nekoliko umirila zaradi visoke inflacije, znatno pa se je znižala rast izvoza, ugotavlja komisija. Evropski komisar Joaquin Almunia ansa fjk - Predsednik deželne Confindustrie Valduga za krizo krivi padec zaupanja VIDEM - Za izhod iz krize, ki je po podatkih Evropske komisije pripelj-hala Italijo v fazo tehnične recesije, je treba »pognati široko porabo«, je prepričan predsednik Confindustrie Furlani-je-Julijske krajine Adalberto Valduga. Ko je komentiral včerajšnje jesenske napovedi Bruslja, po katerih bo Italija končala leto z ničelno gospodarsko rastjo, je Valduga pojasnil, da »proizvodnja pojenjuje po vsem svetu zaradi pomanjkanja naročil. Vse je odvisno od zaupanja ljudi, kajti za izhod iz krize se mora ponovno spraviti v pogon široka poraba.« Kot je poudaril predsednik deželnih industrijcev, je »problem v tem, da nam ni jasno, koliko časa bo trajala kriza, ta težka situacija z realno ekonomijo pod pritiskom finančnih neviht«. Težave, ki jih doživljamo, je sicer že pred tedni napovedala analiza študijskega urada Confindustrie, je dodal Valduga, ki je za konec leta predvidel 0,5-od-stotno znižanje gospodarske rasti. »V Adalberto Valduga arhiv zadnjem mesecu pa ne beležimo več zastoja, ampak nazadovanje, torej rast z negativnim predznakom,« je sklenil predsednik deželnih industrijcev. Čeprav je gospodarstvo severovzhodne Italije dokaj prožno, saj temelji na sistemu malih in srednjevelikih podjetij, ga kriza povpraševanja na mednarodnih trgih ne more obiti. Gre namreč za izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki je znake upadanja naročil iz tujine začelo kazati že v prvi polovici letošnjega leta. naftni derivati - Od polnoči V Sloveniji cene bencina padle na najnižjo raven od lanskega januarja LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji znova znižale cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,048 evra na 0,936 evra, cena za liter 98-oktan-skega bencina pa za 0,043 evra na 0,955 evra. Dizelsko gorivo se je pocenilo za 0,047 evra na 0,997 evra, kurilno olje pa za 0,046 evra na 0,664 evra na liter. Cena 95-oktanskega bencina se je tako vrnila na raven s konca januarja lani, ko se je po podatkih s Petrolove spletne strani spustila z 0,940 na 0,925 evra za liter. Cena je nato naraščala do začetka julija lani, ko je znašala 1,092 evra za liter. Pod evro za liter se je cena 95-oktanskega bencina za kratko obdobje spustila oktobra lani, vrhunec pa je dosegla v začetku letošnjega julija ko se je povzpela na 1,217 evra na liter. Podobno je bilo gibanje cene 98-oktanskega bencina, ki je lani presegla evro za liter v marcu in najvišjo vrednost lanskega leta dosegla junija, ko je liter tega goriva stal 1,121 evra. Ta vrsta bencina se je nato jeseni pocenila, v letošnjem letu pa najvišjo ceno z 1,252 evra za liter dosegla v začetku julija. Dizelsko gorivo s kratkimi izjemami rast beleži od februarja lani. Vrh v lanskem letu je bil v začetku decembra z 1,086 evra za liter, cena je nato za kratko obdobje padla, nato pa februarja začela spet rasti in sredi julija letos dosegla raven 1,311 evra za liter. Kurilno olje je bilo v enakem obdobju lani pri 0,5248 evra za liter. Podobno kot ostali derivati je bilo najdražje letos poleti, ko je bilo treba julija za liter odšteti 0,7615 evra. (STA) knjižni trg - Sporazum z MK Italijansko podjetje bo tržilo bralnike e-knjig v Sloveniji LJUBLJANA - Italijansko podjetje Simplicissimus Book Farm in slovenska založba Mladinska knjiga sta sklenila sporazum za distribucijo bralnikov e-knjig v Sloveniji. Novico je včeraj potrdil Antonio Tombolini, pooblaščeni upravitelj italijanske družbe, ki ima sedež v Loretu v pokrajini An-cona in ki v Italiji trži bralnike za elektronske knjige IRex Technologies in Bookeen. Proizvodi in profesionalne aplikacije, ki slonijo na tehnologiji elektronskega črnila, bodo v prodaji v mreži prodajaln Mladinske knjige, ki jo sestavlja 50 knjigarn in osem papirnic. Sporazum med Mladinsko knjigo in italijanskim partnerjem sodi v strategijo družbe Simplicissimus Book Farm, ki ima za cilj povezovanje z največjimi založniki, kot se je že zgodilo s Feltrinellijem v Italiji in se bo nadaljevalo tudi v ostalih evropskim državah. Proizvode, ki jih distribuira Simpli-cissimus, bodo v Ljubljani uradno predstavili prihodnji teden, ob priložnosti jesenskega sejma knjige, ki bo v slovenski prestolnici od 11. do 15. novembra. Kot zanimivost naj v zvezi s slovenskim knjižnim trgom zabeležimo, da je bila na lestvici najbolj prodajanih knjig v vseh knjigarnah Mladinske knjige in v ljubljanski knjigarni Konzorcij, ki sestavlja ločeno lestvico, v oktobru na prvem mestu Gomora - Potovanje v krvavi imperij neapeljske ca-morre, italijanskega avtorja Roberta Saviana. Na drugem mestu je bil roman Tisoč veličastnih sonc Khaleda Hosseinija, ki je prav tako izšel v založbi Mladinska knjiga. Veronesi prevzel pršutarno San Daniele BENETKE - Skupina Veronesi, sedmi kmetijsko-živilski koncern v Italiji s skoraj dvema milijardama evrov konsolidiranega prometa v letu 2007, je prevzel enega najprestižnejših obratov za proizvodnjo pršuta DOP v San Danieleju. S pršutarno se bo njegova proizvodna zmogljivost (z znamkami Negroni, Montorsi in Daniel) povzpela na približno 300 tisoč ton, kar skupini zagotavllja 11-od-stotni tržni delež. Po besedah predsednika koncerna Giordana Vero-nesija se bo s tem prevzemom utrdil njihov položaj v visokem razredu sektorja suhomesnatih izdelkov, saj ima skupina zdaj tri proizvodne enote za pršut DOP, dve za pršut znamke San Daniele in eno za pršut Parma. Skupina Veronesi ustvari 34 odstotkov svojega prometa na mednarodnih trgih, izvaža pa predvsem v Francijo, Veliko Britanijo, Nemčijo, Švico, Švedsko, Grčijo in Belgijo. V Vidmu od danes svetovna konferenca inovativnega prevoza VIDEM - Svetovna konferenca VI-Grade User's conference bo danes privedla v furlansko prestolnico več kot sto inženirjev, tehnikov in projektantov največjih avtomobilskih hiš. Pri njeni organizaciji z italijan-sko-nemško družbo VI-Grade, vodilno na področju tehnologije vir-tualne simulacije, aplicirane na transportni sektor, sodelujeta videmska univerza in tehnološki park Friuli In-novazione. VI-Grade ima oddelek za raziskovanje in razvoj v Tavagnaccu. V Ljubljani od danes 19. pohištveni sejem LJUBLJANA - Danes se začenja 19. Ljubljanski pohištveni sejem, največja sejemska prireditev s področja pohištvene industrije v Sloveniji. Do 9.novembra se bo na 17.780 kv. metrih razstavnih površin predstavilo 354 podjetij iz 24 držav, kar je največ doslej.Neposredni razsta-vljalci prihajajo iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Indije, Italije, Nemčije, Slovaške in Slovenije. Države, iz katerih so zastopana podjetja, pa so še Belgija, Francija, Grčija, Indonezija, Japonska, Kanada, Kitajska, Koreja, Nizozemska, Norveška, Poljska, Španija, Švedska, Švica, Tajvan in ZDA. EVRO 1,2822 S +0,51 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. novembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 03.11. 31.10. ameriški dolar japonski jen 1,2822 126,38 1,2757 124,97 kitajski juan ruski rubel 8,7678 34,5839 7,4443 8,7252 34,5256 7,4467 Ual IJKCI M LJI \a britanski funt 0,7969 98512 0,7869 9,9060 JVCUJKU M UI1C1 norveška krona 8,480 24,280 8,530 24,220 LOKO M Ul 1 a švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,4832 15,6466 258,36 3,5593 1,4686 15,6466 261,43 3,5966 UUIIjM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5340 1 9102 1,5681 1 9247 CIVjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni in^Ki IA\/ 1,9558 3,6870 1,9558 3,6798 IUI 1 lUl oh.1 ICV slovaška krona II1Y*\\/CK I ifac 30,400 3,4528 30,445 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7092 2,8096 0,7095 2,6906 uici^.iijjr.1 itrai islandska krona ti lira 305,00 1 9718 305,00 1 9842 LUl jNg lila hrvaška kuna 7,1566 7,1696 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 3. novembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 2,3575 2,8587 3,085 3,2075 LIBOR (EUR) 4,3862 4,7375 4,7887 4,845 LIBOR (CHF) 1,7933 2,6833 2,835 3,0516 EURIBOR (EUR) 4,412 4,733 4,786 4,845 ZLATO (999,99 %%) za kg 18.347,21 € -45,75 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. novembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 17,11 IMTTIDCI IDDDA 1 3 7Q +0,35 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,65 +2,30 +1,33 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 34,27 190,34 -0,64 -0,16 TELEKOM SLOVENIJE 360,95 180,26 -0,55 +0,38 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 57,07 AERODROM LJUBLJANA 46,38 DELO PRODAJA -rrm 1 «q on +5,78 +4,22 n rta ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 AQC\A _J_1 ÍV7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 13,94 +1,09 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 52,60 17,37 -0,57 +2,12 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 249,06 -1,69 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 130,10 24,14 -6,94 +0,71 MILANSKI BORZNI TRG i 3. novembra 2008 MIB 30: +1,42 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,495 5,44 1434 +4,91 +4,62 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,63 1 503 +0,35 -0,62 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,67 1162 -0,46 +2,64 +311 EDISON ENEL ENI 5,35 1848 +2,49 FIAT FINMECCANICA 6,22 10 345 -0,27 +0,73 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,9 +8,34 +1,22 +10 00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,64 2,91 1932 +2,43 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 19,32 +5,89 +5,89 +11 48 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,732 8,95 1 391 +0,79 +1 53 PIRELLI e C PRYSMAN 0,295 +7,27 +1 32 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,57 15,32 +5,55 +1 82 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,035 6,68 +4,29 TENARIS TERNA 0,887 8,145 -0,89 +6,17 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,46 0,959 12 8 -2,57 +40,91 UNICREDIT 1,861 -2,51 -1,43 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 63,92 $ +0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. novembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 5.046,43 1.144,82 +0,30 +0,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS Banialuka 2.232,77 1.196,79 +1,87 +0,07 Dll\J, Dal llalUKa FIRS, Banjaluka BeleY 15 Beograd 2.216,39 671 06 -0,79 +1 69 DCICA 1 -J, DCUUI Cl*_l SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 330,92 2.678,57 11.246,51 3.018,03 +2,21 +0,46 +1,36 +0,53 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.329,07 1.339,57 +0,04 +0,36 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 967,30 957,24 5.026,84 -0,15 +0,54 +0,78 +1 51 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.443,28 4.443,28 3.527,97 2.045,47 +1,17 +2,38 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 901,3 2.610,04 +2,67 +0,71 EUROS! OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.576,98 1.883,75 14.344,37 1.719,77 10.337,68 -5,014 +4,991 +2,68 -2,48 +5,62 / ALPE-JADRAN Torek, 4. novembra 2008 5 slovenija - Slovenski predsednik izbral kandidata Danilo Türk za novega mandatarja predlagal predsednika SD Boruta Pahorja Pahor je dejal, da kandidaturo sprejema v času velike gospodarske negotovosti, da pa računa, da bo zaupanje upravičil LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Tiirk je po včerajšnjem srečanju s predsednikom Socialnih demokratov (SD) Borutom Pahorjem dejal, da mu je v veliko zadovoljstvo, da predlaga Pahorja za mandatarja za sestavo nove vlade. Ob tem je poudaril, da je predsednik SD pomemben slovenski politik in povezovalna oseb-nost.Tiirk je v izjavi za medije po srečanju povedal, da je predlog dan znotraj rokov glede oblikovanja vlade. Pričakuje tudi, da bo v nadaljevanju postopka za oblikovanje vlade šlo vse dobro. Pahor se je predsedniku republike zahvalil za izkazano zaupanje pri podelitvi kandidature za mandatarja. Poudaril je, da to čast sprejema z veliko odgovornostjo. Kot je dodal, upa, da bo zaupanje upravičil. "Pred očmi ne bom imel osebnih ali strankarskih interesov, ampak interese države," je pojasnil Pahor. Predsednik SD je še dejal, da kandidaturo sprejema v času gospodarske negotovosti. Ta po njegovih besedah ni plod politike sedanje vlade, ampak zunanjih okoliščin. Prav zato upa, da predlogi za re- šitev iz gospodarske negotovosti ne bodo sprejeti z medsebojnimi očitki o krivdi za gospodarski položaj. "Skupaj moramo poiskati odgovore na izzive prihodnosti," je poudaril in dodal, da so najpomembnejši ljudje, znanje in izkušnje. Pojasnil je, da je vloga države skrb za razvoj talentov. "Sem potrpežljiv politik, a izgubim potrpežljivost, če govorimo o naših in vaših," je opozoril. Pahor je zatrdil, da bo osrednjo pozornost namenjal ustvarjanju pogojev za stabilizacijo gospodarstva. Po njegovem mnenju močan trg potrebuje močno državo. Vendar ne državo, tako predsednik SD, ki se bo vtikala v poslovne odločitev, ampak državo, ki bo ustvarjala pogoje za gospodarski razvoj. Dodal je, da vidi prihodnost Slovenije kot izvirne družbe. "Izvirno pri iskanju rešitev," je pojasnil. Po Pa-horjevih besedah je treba okrepiti zaupanje javnosti v institucije pravne države. Kandidat za mandatarja se je zlasti zavzel za spoštovanje človekovih pravic in zatrdil, da bo njegova vlada na tem področju storila vse, kar je v njeni moči. (STA) Slovenski predsednik Danilo Türk (desno) je včeraj Boruta Pahorja (levo) predlagal za mandatarja slovenske vlade bobo koroška - Šentjakob v Rožu Kljukasti križ na oknu borke za pravice manjšine CELOVEC - Konec preteklega tedna so doslej neznani storilci nalepili na okno stanovanjske hiše koroške Slovenke Micke Miškulnik (na posnetku) v Veliki vasi pri Šentjakobu v Rožu kljukasti križ iz modrega papirja, velik okrog 30 centimetrov. Micka Miškulnik, nadomestna občinska odborni-ca Socialno-gospodarske skupnosti v Šentjakobu in predsednica tamkajšnjega društva slovenskih upokojencev, se že dolga leta bori za enakopravnost manjšine in slovenskega jezika. Miškulnikova je o dogodku obvestila lokalno policijo ter ji sporočila, da je že v noči prej zaznala dva močna strela pod svojim oknom. Policija ji je zagotovila, da bo zadevo preverila. V občini Šentjakob v zadnjih letih ni bilo incidentov proti slovenski manjšini oz. njenim pripadnikom. Je pa Šentjakob bil v letu 1972, ko so nemškonacionalni skrajneži podirali dvojezične table na Koroškem, bil eno od žarišč kampanje proti pravicam slovenske manjšine. (I.L.) film - Na 6. mednarodnem romskem festivalu v Skopju V koprskem pristanišču Zlato kolo za slovenski kratki «"i"12 ton dgaret dokumentarec Ženski pogovori ljubljana - Prometna nesreča Janše Domnevni soudeleženec ponujal posnetke Dnevniku LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša in njegova partnerica Urška Bačovnik sta bila v nedeljo soudeležena v prometni nesreči, poroča Dnevnik.si. Kot je za STA poudaril tiskovni predstavnik vlade Valentin Haj-dinjak, sta se v nedeljo okrog 21. ure Janez Janša in Urška Bačovnik z lastnim avtomobilom vračala s Štajerske. "Na križišču pri ljubljanski tovarni Kolinska sta čakala pred semaforjem, ko se je vanju, v zadnji desni rob odbijača, z manjšo hitrostjo zaletel mlajši voznik osebnega avtomobila seat ibiza, ki je že v križišču neprevidno menjaval vozni pas," je pojasnil. Hajdinjak je pojasnil, da je nastala zgolj manjša materialna škoda,nihče ni bil poškodovan, voznik seata ibize pa je takoj priznal krivdo. Zato so na bližnjem avtobusnem postajališču udeleženci zgolj ugotovili stanje ter izpolnili evropsko poročilo o nezgodi. "Na avtobusnem postajališču, kjer so izpolnjevali obrazec poročila o nezgodi, je dogodek spremljal tudi mlajši moški z mobilnim telefonom v roki, ki je potem, ko so ga opazili, prizorišče hitro zapustil," je pojasnil Hajdinjak in poudaril, da odločno zavračajo nekatera namigovanja, "da je bil premier celo vinjen". Hajdinjak je zapisal, naj se ne nasede posameznikom, ki trdijo, da imajo videoposnetke nesreče in jih poskušajo prodati za velike vsote. "Tisti, ki razpolaga s posnetkom iz mobilnega telefona, je tega naredil šele, ko so udeleženci prometne nezgode na avtobusnem postajališču izpolnjevali evropsko poročilo. Časopis Dnevnik je včeraj na svoji spletni strani objavil članek, v katerem piše, da so včeraj v uredništvu Dnevnik.si prejeli informacijo "našega uporabnika, da je bil sinoči soudeležen v prometni nesreči s premierom Janezom Janšo in njegovo spremljevalko Urško Bačovnik". Po trditvah uporabnika naj bi bila omenjena v vinjenem stanju. "Uporabnik medtem slovenskim medijem ponuja tudi videoposnetek tega dogajanja, vendar pogajanja še tečejo," je še pisalo na spletni strani Dnevnika. (STA) SKOPJE - Slovenski kratki dokumentarni film Ženski pogovori (posnetek s snemanja), njegove avtorice so Dženi Ro-stohar, Janina Tesch, Veronica Mota Ga-lindo, Ayar Zandi, Maja Kocjan, je na 6. romskem filmskem festivalu Zlato kolo 2008 - Somnakajeskiri Rota 2008 v Skopju prejel nagrado zlato kolo. Na festivalu so konec oktobra prikazali 20 filmov o življenju Romov iz Evrope in ZDA. Slovenija je na festivalu sodelovala še s kratkim igranim filmom Babica mi je povedala v režiji Martine Hudorovič (Luksuz Produkcija). Ženski pogovori iz lanske bere krške producentske hiše Luksuz je osvojil že prvo nagrado na 6. festivalu kratkega filma junija v Mostarju. V Skopju je filmu nagrado prisodila mednarodna žirija. Ena izmed podeljevalcev nagrad je bila kraljica romske glasbe Esma Redžepova, poznana po romsko makedonskih ritmih in izjemnem vokalu. Festival Zlato kolo organizira romska televizija BTR v sodelovanju z Makedonskim filmskim skladom, mestno občino Skopje in Fakulteto za dramske umetnosti v Skopju. S prireditvijo želijo pridobiti pozornost mednarodnega občinstva za romsko filmsko ustvarjalnost in poiskati rešitve za profesionalizacijo romskih medijev. Festival prispeva tudi k spoznavanju načina življenja Romov s ciljem izboljšanja njihovega zdravstvenega in socialnega položaja, zaposlovanja, izobraževanja in bivalnih pogojev. pordenon Preiskava o eksploziji na strelišču PORDENON - Zdravstveno stanje štirih moških, ki so jih po sobotni eksploziji na pordenon-skem strelišču prepeljali v razne bolnišnice, ostaja zelo resno. Vsi štirje imajo opekline na večjem delu telesa, ležijo pa v umetno povzročeni komi. Pordenonsko tožilstvo je medtem poslalo nekaj sodnih obvestil, med drugim tudi generalu Antoniu Carrabbi, predsedniku strelišča. Tožilstvo poudarja, da gre za običajen postopek: odslej bodo odvetniki preiskovanih oseb lahko imenovali svoje izvedence, ki bodo prisostvovali morebitnim ekspertizam. Vzrok eksplozije še ni znan. Plinska napeljava ustreza varnostnim predpisom, možno pa je, da je do poka in požara prišlo zaradi pištolskega plina v zraku. V naslednjih dneh bodo pregledali napravo, ki bi morala ta plin vsrkavati. KOPER - Cariniki so v koprskem pristanišču pri pregledu tovora na eni od ladij minuli teden odkrili večjo količino cigaret, ki so prispele iz Združenih arabskih emiratov, namenjene pa so bile na Madžarsko, so včeraj sporočili s Carinske uprave. Cariniki so v 827 škatlah našli kar 12 ton oz. 8.270.000 cigaret znamke Richman. Koprski cariniki so ob pregledu tovorne dokumentacije ladje Lantau Beach opravili analizo tveganja in se odločili za pregled enega izmed 109 raztovorjenih zabojnikov. Po dokumentih naj bi bil naložen z računalniškimi mizami, vendar jih je bilo samo nekaj na začetku zabojnika, globlje pa se je skrivalo omenjeno neprijavljeno tihotapsko blago. Policisti na Primorskem zasegli ukradeno motorno kolo in fiat punto KOPER - Policisti so v nedeljo zvečer v Sežani zasegli motorno kolo znamke Kymco, People, v soboto ukradeno v Italiji, ki ga je na vozilu znamke Mercedes Sprinter vozil 34-letni Romun. Na Škofijah pa so prav tako v nedeljo policisti zasegli ukradeno vozilo fiat punto, ki ga je vozil 53-letni italijanski državljan, so sporočili iz PU Koper. Punto je bil ukraden 2. avgusta 2008. Na cestah minuli teden umrli štirje ljudje LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo 133 prometnih nesreč, v katerih so štirje ljudje izgubili življenje. Poškodovalo se je 169 ljudi. Samo med zadnjim koncem tedna se je zgodilo 10 prometnih nesreč, v katerih so trije ljudje izgubili življenje, poškodovalo pa se je 13 ljudi. Slovenske ceste so letos zahtevale 188 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 253. 6 Sreda, 5. novembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it gropada - V spomin na dvanajst padlih vaščanov v 1. svetovni vojni Dvoglavi orel, evropska zastava in štirijezični »Nikoli več« Spomenik na dvorišču Doma Skala je izklesal domačin Marko Milkovič - Zanimiva razstava Razstava predmetov openskega zbiratelja Marka Simiča v gropajskem Domu Skala (levo). Venec so k spomeniku položile tudi slovenske narodne noše (desno). Govornik profesor Samo Pahor in v ozadju Marko Milkovič, glavni pobudnik prireditve (na sliki skrajno desno) kroma »Nikoli več, mai piu, nie wieder, never again,« tako je ob nedeljskem odkritju spomenika padlim Gropajcem v 1. svetovni vojni, v štirih jezikih, na koncu svojega govora poudaril predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, ki je bil tudi eden izmed glavnih pobudnikov za postavitev spominskega obeležja na dvorišču gropajskega zadružnega doma Skala. »Pred osmimi leti so to storili naši prijatelji Banovci in Ferlugovci, sedaj smo na vrsti mi. Lepo pa bi bilo, da bi spomenike žrtvam iz prve svetovne vojne postavili tudi po drugih naših vaseh,« je še dodal Mil-kovič, ki je spomenik iz kraškega kamna tudi sam izklesal. Na spomeniku je napisanih dvanajst imen padlih vaščanov (Peter Gojča, Jožef Grgič, Peter Grgič, Anton Kalc, Janez Kalc, Jožef Kalc, Matija Kalc, Anton Macarol, Anton Milkovič, Just Pečar, Jožef Škabar, Janez Vi-dau), ki so se med prvo svetovno vojno, letos poteka ravno 90-letnica, na različnih evropskih bojiščih borili v uniformah avstro-ogrske vojske. Na spomeniku je izklesana tudi evropska zastava, »saj - kot je na proslavi povedal govornik profesor Samo Pahor - so ti padli bili državljani ene najbolj naprednih evropskih držav.« V italijanščini je spregovoril Roberto Todero, član kulturnega društva Zenobi, ki skrbi, da dogodki izpred devetdesetih let ne bodo utonili v pozabo. »V Italiji so demonizirali av-stro-ogrski regiment 97, v katerem so bili v glavnem zbrali le primorski fantje. To je del naše zgodovine, na katero ne smemo pozabiti,« meni Todero. Domačinka Mirta Čok pa je v svojem posegu poudarila pomen žensk v 1. svetovni vojni. Spomenik, ob katerem sta stala bila člana društev Mitteleuropa in IR97 (Infanterieregiment Nr. 97) oblečena v uniforme av-stro-ogrske vojske, je blagoslovil trebenski župnik Ivo Miklavec. Pesnik Aleksij Pregarc pa je prebral venček poezij raznih avtorjev iz let 1914 do leta 1921. Številne delegacije (v Gropadi je bil prisoten tudi konzul Republike Slovenije Humar) so ob spomenik položile vence in šope rož, slavnostni pečat prireditvi pa sta dala še domači mešani pevski zbor Skala-Slovan, pod taktirko Hermana Antoniča, in trebenska godba na pihala Viktor Parma, pod vodstvom kapelnika Luke Carlija. V društvenih prostorih so Gropajci pripravili zanimivo razstavo fotografij, pisem, orožja in predmetov iz časa 1. svetovne vojne (1914-1918), iz zbirke Marka Simiča z Opčin. Zanimivi so prizori avstro-ogrskih vojakov češke narodnosti, ki so bili v času vojne nastanjeni v Veliki Dolini pod Marizom, severozahodno od Gropade. Čehi so takrat tudi obiskovali gropajsko gostilno na hišni številki 60. Na ogled so še slike ostalih gropajskih vojakov ter raznorazni predmeti, ki so jih uporabljali na fronti. Lepe so tudi vaze, izdelane iz izstrelkov granat. Po vojni - tako so nam povedali na razstavi - jih je izoblikoval domačin Valerio, sicer prišlek iz Rovt. Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 9. novembra, od 19. do 21. ure. Jan Grgič Komemoracija na Vrdelski cesti je bila dobro obiskana kroma sv. ivan - Pred Narodnim domom na Vrdelski cesti spomin na padle za svobodo Slovesnost ni več zasebna zadeva Prvič tudi venca Občine in Pokrajine Trst, prvo leto zaprto za promet - Govornika Claudia Cernigoi in Borut Klabjan Pred svetoivanskim Narodnim domom so se v nedeljo dopoldne poklonili spominu padlim za svobodo. Slovesnost sta priredila odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju od Sv. Ivana in s Kolonje ter SKD Slavko Škamperle. Po uvodnih besedah Luciana Ferluge in Milice Kravos sta govorila zgodovinarja Claudia Cernigoi v italijanskem in Borut Klabjan v slovenskem jeziku. Prva je posegla z zgo-dovinsko-političnim razmišljanjem, drugi pa se je navezal na Primoža Trubarja in njegovo kulturno zapuščino. Prireditev je popestrila harmonika Neve Cergol. Tržaška občinska svetnica Bruna Tam (DS) je naznanila, da sta končno pristopili tudi Občina in Pokrajina Trst, ki sta prvič v 62 letih namenili venca tudi svetoivanski spominski plošči. Milica Kra-vos pojasnjuje, da se je prireditev tako vpisala med uradne slovesnosti dneva mrtvih in ni več zgolj zasebna pobuda lokalnih društev. SKD Škamperle se zahvaljuje redarjem, ki so Vrdelsko cesto zaprli za promet. odbor za mir Alternativna počastitev 4. novembra 4. november, ki je v Italiji dan zmage v prvi svetovni vojni in praznik oboroženih sil, se je nekdo odločil praznovati drugače. To je primer Odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, ki danes popoldne ob 17. uri pri spomeniku padlim na griču sv. Justa prireja alternativno simbolično slovesnost v spomin na žrtve prve svetovne vojne in vseh vojn. Prisotni se bodo oddolžili spominu na padle in na žrtve vseh ostalih vojn iz prepričanja, da je treba enkrat za vselej reči »ne« vojni v imenu miru, ustave in človekovih pravic. Pri tem se odbor v sporočilu za javnost kritično distancira od takratne italijanske politike, ki je želela vojno proti Avstro-Ogrski, pa tudi od bučnih proslavljanj 90-letnice konca prve svetovne vojne v teh dneh. K današnji slovesnosti so pristopile še mnoge druge organizacije kot npr. Nenasilno gibanje, Blaženi graditelji miru, Peacelink, Center za mir iz Viterba idr. dttzg žige zoisa - Odlok Gelmini je, žal, zakon Znanje je človeški kapital, a kljub temu se šoli krčijo sredstva V sredo 29. oktobra, nas je obiskal bivši senator Stojan Spetič in nam predaval o Gelminjevem odloku, ki je na žalost postal zakon (senat ga je namreč odobril s 162 glasovi za in 134 proti, trije senatorji pa so se glasovanja vzdržali), kljub številnim protestom s strani slovenskih in italijanskih dijakov in študentov iz cele Italije. »Nič čudnega, če je bil dekret odobren. To je bilo pričakovano.« S to izjavo je Spetič začel govor. Izjavil je, da ministrica Gelmini ne ve, kaj pomeni urejeno in kvalitetno šolstvo, saj je kot študentka diplomirala v Reggiu Calabriii, kjer mnogo ljudi kupi univerzo. Če ne bi bilo znanja, bi se svet podrl, tehnologija bi ne napredovala... Dekret oz. zakon ministrice Gel-minijeve predvideva zmanjšanje učnega in neučnega osebja, krčenje sredstev za javno šolstvo in univerze, znižanje učnih ur, združevanje šol z majhnim številom dijakov, skratka poslabšanje izobraževalne ponudbe in storitev. 85.000 šolnikov naj bi izgubilo delo. Na osnovni šoli bo obstajal en sam učitelj, ki naj bi znal poučevati angleški jezik s samo 150 urami tečaja angleščine. Vladna politika na področju šolstva predstavlja velik pretres na italijanskih šolah, še večji udarec pa dobijo manjšinske šole, kjer je šola bistvenega pomena. Spetič je podčrtal pomen referenduma. Ta je po Ustavi dovoljen. Da referendum lahko zmaga, morajo dijaki prepričati vse generacije in plasti današnje družbe, da predstavlja novi zakon katastrofo za bodoče šolstvo, saj tisti, ki se ne šolajo več težje razumejo problem. Senator je omenil Benečijo, ki je najbolj zatirani del slovenske manjšine. Za Benečane namreč trdijo, da niso Slovenci in da morajo v bistvu ukiniti dvojezične šole. Opozoril nas je na težave, na katere bodo naletele slovenske ustanove in časopisi, med katere spada tudi Primorski dnevnik. Sledila so razna vprašanja s strani dijakov in učnega osebja. Spraševali so se predvsem, kakšen interes bo imela Slovenija, s tem, da pomaga slovenski manjšini, koliko učnega in neu-čnega osebja bo izgubilo službo, na kakšen način lahko dijaki izrazimo nezadovoljstvo ne da bi okupirali šole ter o položaju na Južnem Tirolskem. Odgovori so bili zelo jasni: slovenska vlada je že dala v program zaščito slovenske manjšine, v glavnem bo službo izgubilo osebje, ki nima stalne delovne pogodbe; okupacija je protizakonita, vendar če je množična, lahko postane učinkovita. Glede položaja na Južnem Tirolskem je senator priznal, da se tam ne zmenijo za reformo, ker imajo šole posebno avtonomijo. Za zaključek je Spe-tič še enkrat podčrtal, da nam slovenska vlada in razne slovenske organizacije izražajo solidarnost, katero dokazujejo s konkretnimi dejanji. Giorgia Christine Abrami 4. raz. DDTZG Žige Zoisa - Trst / TRETJA STRAN Torek, 4. novembra 2008 1 B združenje kronistov - Znano je ime letošnjega prejemnika prestižne nagrade Tržaški škof Evgen Ravignani dobitnik Zlatega svetega Justa Zagovornik jasnega pričevanja evangelija in odpiranja Trsta svetu - Posebna pozornost do Slovencev Tržaški škof msgr. Evgen Ravignani je letošnji dobitnik nagrade Zlatega svetega Justa, ki jo Združenje kronistov Furla-nije-Julijske krajine že 41 let podeljuje Trža-čanom, ki so počastili ime Trsta v Italiji in svetu. Vest je v nedeljo posredoval častni predsednik Združenja kronistov Giorgio Cesare, medtem ko bo slovesnost s podelitvijo zlatega kipca sv. Justa potekala najverjetneje v decembru. Do priznanja prihaja v času, ko se msgr. Ravignani poslavlja od vodenja tržaške škofije. 30. decembra lani je dopolnil 75 let in je tako moral ponuditi papežu svoj odstop. Škof Ravignani se je namreč rodil 30. decembra 1932 v Pulju, od koder se je njegova družina po drugi svetovni vojni preselila v Trst, kjer je 3. julija 1955 prejel mašniško posvečenje. Med nalogami, ki jih je opravljal, je treba omeniti navezovanje ekumenskega dialoga z drugimi verskimi skupnostmi, vodenje škofijskega tednika Vita nuova in tržaškega semenišča. 7. marca 1983 je bil izbran za škofa v Vittoriu Venetu, tedanji tržaški škof msgr. Lovrenc Bel-lomi pa ga je posvetil 24. aprila istega leta v stolnici sv. Justa. V Vittoriu Venetu je ostal do leta 1997, ko je po smrti škofa Bellomija 4. januarja tistega leta bil premeščen v Trst. Tu je nadaljeval poslanstvo svojega predhodnika, se pravi dialog z mestom ter njegovimi različnimi verskimi, svetovnonazorskimi in narodnostnimi komponentami ob poudarjanju pomena odpiranja Trsta širšemu zaledju in svetu. Poudariti je treba posebno pozornost do slovenske komponente tržaške verske skupnosti, katero je vedno pozval, naj ohrani in čuva lastno kulturo in identiteto, obenem pa naj ostane zvesta Kristusovemu nauku, ki ga mora tudi dejavno izpričevati. Msgr. Ravi-gnani je namreč vedno dosledno pozival k jasnemu in pogumnemu oznanjevanju evangelija, obenem pa je bil prizadeven pri iskanju odgovorov na vprašanja, ki jih Cerkvi in kristjanom postavlja današnji čas (v tej luči je treba gledati na pobudo drugega škofijskega zborovanja). Trenutno je škof Ravignani tudi podpredsednik škofovske konference Triveneta, član komisije Italijanske škofovske konference za ekumeni-zem in dialog ter delegat škofovske konference Triveneta za teološke inštitute. Naj še omenimo, da je med njegovim škofovanjem prišlo prav pred nedavnim do razglasitve duhovnika Francesca Bonifacia za blaženega, v Trstu pa sta se pred leti začela dva nova beatifikacijska postopka: prvi zadeva bivšega rektorja tržaškega in koprskega semenišča Marcella Laborja, drugi pa slovenskega duhovnika in teologa Jakoba Ukmarja. sveti just - V stolnici slovesna maša ob godu zavetnika Tržaški kristjani naj ljubijo svoje mesto in naj prispevajo k uresničitvi njegovih upov Škof Ravignani v homiliji pozval vernike k pričevanju evangelija po zgledu mučenca Justa Ob spominu na mučence se mora kristjan spraševati o trdnosti lastne vere in o pogumu njenega oznanjevanja, zgodovinski ploden odnos med Cerkvijo in Trstom, ki je značilen za vsa ta stoletja, pa se lahko tudi danes izkaže za dragocenega, pri čemer za tržaškega kristjana velja poziv, naj ljubi svoje mesto, kot ga je v četrtem stoletju po Kristusu ljubil mučenec Just. To so nekateri od glavnih poudarkov iz homi-lije tržaškega škofa msgr. Evgena Ra-vignanija, ki jo je - verjetno zadnjič kot tržaški ordinarij - prebral med včerajšnjo slovesno mašo v stolnici ob godu zavetnika mesta in škofije sv. Justa. V polni stolnici, kjer so kot po navadi bili prisotni tudi najvišji predstavniki krajevnih oblasti, je škof Ra-vignani uvodoma poudaril pomen jasnega pričevanja vere po zgledu sv. Justa: slednji je bil namreč človek vere, ki je ni mogel niti hotel skrivati ali umakniti v zasebnost, zato so ga na koncu rimski sodniki (bilo je to v času cesarjev Dioklecijana in Maksimi-jana, velikih preganjalcev kristjanov) tudi obsodili na smrt. Spomina na nekega mučenca pa ni mogoče le obhajati, ampak se ga lahko počasti s tem, da se pustimo spraševati o trdnosti lastne vere in o pogumu pričevanja. Danes je dolžnost kristjana jasno in pogumno pričevati evangelij, pri čemer naj se ne boji težavnega, a iskrenega dialoga z danes najbolj razširjeno kulturo, je dejal škof, ki se je na pomen pričevanja vere vrnil tudi na koncu homilije, ko je posebej izrazil pričakovanje, da bi tržaški kristjani bili vredni spomina na svoja mučenca - ne samo na zavetnika sv. Justa, ampak tudi na nedavnega blaženega Francesca Bonifacia. Škof je nato opozoril na pisano stvarnost Trsta tako v času mučenca Justa kot pozneje in tudi danes. Sama zemljepisna lega namreč daje Trstu zgodovinsko poslanstvo kraja trgovine, srečevanja med različnimi ljudstvi in kulturami ter kraja spoštljivega dialoga med verami in sočasno prostora, v katerem tako verujoči kot neverujoči Škof Evgen Ravignani je verjetno zadnjič kot tržaški ordinarij daroval slovesno mašo ob godu sv. Justa arhiv kroma lahko skupaj gradijo sedanjost in prihodnost mesta. Glede tega je čutiti ploden odnos med Cerkvijo in mestom, ki se lahko še danes izkaže za dragocenega. Zdrava laičnost, je dejal tržaški škof, namreč ne zavrača verskega spomina, ampak ga priznava in sprejema kot pomemben del svoje zgodovine in kulture. Vera, ki spoštuje plemenite človeške vrednote, pa se lahko postavi v dialog in ponudi svoj doprinos, da se civilna družba uresniči v svobodi, pravičnosti, blagostanju in miru. Od tod tudi poziv tržaškim kristjanom, naj ljubijo svoje mesto, kot ga je gotovo ljubil tudi mu-čenec in zavetnik sv. Just: »Ne odtujite se od življenja in problemov mesta, njegovih težav in pričakovanj. Ne zatekajte se v kritiko in pritoževanje, ne upo-gnite se resignaciji, kot da prihodnost ne hrani nič drugega kot grenka razo- čaranja,« je dejal škof, ki je tržaške katoličane pozval, naj bodo deležni upov, ki se mestu odpirajo in naj prispevajo k njihovi uresničitvi. To naj storijo v duhu iskrenega in prepričanega sodelovanja z vsakomer, ki si prizadeva, da bi med občani rasli odnosi medsebojnega ljubeznivega spoštovanja s ciljem omikanega in sproščenega sožitja. Dalje naj »pozorna in modra ekonomija« zaščiti zaposlitev delavcev, pomiri družine v težavah in opogumi podjetja, naj ustvarijo nova delovna mesta, da mladi lahko gledajo z zaupanjem na svojo prihodnost in da si lahko ustvarijo družino. Vsem, ki jih tarejo težave in živijo v pomanjkanju, naj se nudi tisto, kar zahteva njihovo dostojanstvo človeških oseb, je še dejal škof, ki je opozoril tudi na potrebo po zaščiti okolja oz. po ohranjanju lepote stvarstva. Pokrajina: prispevki za šolske stroške Pokrajina Trst obvešča, da je do 1. decembra možno posredovati prošnje za prispevke za stroške šolskega prevoza in nakup učbenikov za družine dijakov višjih srednjih šol na podlagi deželnega zakona št. 3/98 ter za štipendije v korist učencev oz. dijakov zasebnih oz. priznanih osnovnih in srednjih šol (če imajo stalno bivališče v Furlaniji-Julijski krajini) na podlagi deželnega zakona št. 14/91. Prošnje lahko posredujejo dijaki sami (če so polnoletni) ali pa njihovi starši (v primeru mladoletnih). Prošnje je treba nasloviti na Pokrajino Trst oz. njen urad za protokol (Ufficio Protocollo Posta in Ar-rivo) na Trgu Vittorio Veneto 4. Obrazci so dostopni tudi na internetu na spletni strani www.provincia.trieste.it, kjer je mogoče tudi izpolniti elektronski obrazec, ki pa ne nadomešča papirnatega. V Nabrežini tudi letos "dnevi srca" Združenje prostovoljcev Devin-Nabre-žina-Križ prireja tudi letos pobude za preventivo pred obolenji srca in ožilja. Prva pobuda bo na sporedu v soboto, 8.11. med 8. in 12. uro na sedežu društva Igo Gruden v Nabrežini. Prireditelji svetujejo interesentom za pregled, da se predhodno prijavijo na telefonski številki 040-299616 od danes do četrtka. Pobudo bodo nabrežinski prostovovoljci izvedli v sodelovanju z društvom Cuore amico iz Milj. Prestrašeni divji prašič v nedeljo taval po Trstu V nedeljo popoldne je divji prašič zapustil gozd pri Frnedu in se odpravil »na izlet« v mesto. Presenečeni mimoidoči so ga okrog 14. ure zagledali na Trgu Vo-lontari giuliani, med Ul. Giulia in Drevoredom XX. septembra. Kosmatinec je očitno izgubil kompas in se znašel v zanj neprijaznem mestnem okolju. Preplašen je taval po trgu, gasilci pa so ga po treh urah naporov le ujeli v mrežo. Divjega prašiča so odpeljali na Prosek: v ograjenem prostoru zdravstvenega podjetja ga je pregledal veterinar. KZ vabi na srečanje o reformi trga za vino Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bo Italijanska konfederacija kmetov (CIA) priredila v četrtek 6. novembra, ob 15. uri, srečanje o reformi organizacije skupnega trga za vino. Srečanje bo v Gradišču (Gradisca d'Isonzo), ul. Battisti 26 pri deželni vinoteki «La Serenissima«. Gre za izredno pomembno reformo, ki vnaša veliko novosti v skupno vinogradništvo in vinarstvo, zato vabi Kmečka zveza svoje člane vinogradnike, da se udeležijo srečanja, na katerem bodo predavali priznani področni strokovnjaki. univerza - Nadaljuje se svojevrsten protest proti ukrepom italijanske vlade na področju univerze in raziskovanja Znanost na trgu: vrsta predavanj na Velikem trgu za približanje znanosti in raziskovanja širši javnosti Protest univerzitetnih študentov ne odneha, temveč skuša pridobiti podporo širše javnosti. Prav zaradi tega poteka pobuda Scienza in Piazza (Znanost na trgu). Cilj pobude je, piše v sporočilu organizatorjev Koordinacije 133, da se preko vsakdanjih predavanj na Velikem trgu prikaže odnos med vsakdanjostjo in znanstvenim raziskovanjem. Pobudo so si zamislile tri študentke fakultete za fiziko, ki so dobile podporo velikega števila profesorjev. Pobuda hoče biti poskus kreativnega protesta proti zakonu št. 133, ki krči sredstva za univerzo in raziskovanje. Predavanja potekajo, kot že rečeno, na Velikem trgu in so odprta širši javnosti. V naslednjih dneh je razpored predavanj sledeč: danes bo ob 17. uri predaval prof. F.Mardirossian na temo Astronomija in astrofizika: zakaj še tako veliko vprašanj in malo odgovorov?, ob 18. uri pa bo predavanje prof. P. Monaca na temo Kako je nastalo vesolje? Koliko bi plačal za to zvedeti? V četrtek, 6. novembra: ob 17. uri prof. M. Budinich, Radon: nevidna nevarnost, naravni radioaktivni plin; ob 18.30 prof. L. Randaccio: Kemija v verzih. V petek, 7. novembra: ob 17. uri prof. E.Gozzi: Kvantna fizika za pešce in kolesarje; ob 18. uri prof. F.Par-migiani: Na mejah znanosti zahvaljujoč se sinhrotronski luči in laserju prostih elektronov. V ponedeljek, 10. novembra: ob 17. uri prof. A. Gregorio: Fizika in jadranje (s sodelovanjem Roberta Vencata; ob 18. uri prof. R.Rosei: Fizika in energija za trajnostni razvoj. V torek, 11. novembra: ob 17. uri prof. F. Beneatti: Entanglement ali večna mladost kvantne mehanike; ob 18. uri prof. G. Ghirardi: Kvantna mehanika in tehnologija. V sredo, 12. novembra: ob 18. uri prof. C. Verzegnassi: Zakaj Cern je zgradil LHC, največji pospeševalnik na svetu; ob 18. uri prof. F. Bra-damante: Pospeševalniki in struktura nukleonov. Z glasbenimi nastopi bodo predavanja popestrili gojenci konservato-rija Tartini. Dodatne informacije so na razpolago na spletni strani http://sites.google.com/site/scienzainpiazza. Poleg množičnih zborovanj (na sliki je tisto, ki je potekalo prejšnjo sredo) so se na univerzi odločili tudi za predavanja na prostem kroma 8 Torek, 4. novembra 2008 TRST / Razstava je bila v luteranski cerkvi deležna velikega zanimanja, nekateri obiskovalci so tudi predlagali izdajo publikacije o manj poznani strani tržaške zgodovine kroma tržaška občina - Izredna seja mestne skupščine Častni meščanstvi bersaljerjem Priznanji prejela 7. in 11. regiment bersaljerjev, ki sta pred 90 leti prva prispela v Trst trg panfili - V nedeljo odprtje razstave po slovesnem obredu ob dnevu reformacije Bonomo in Trubar v tržaški luteranski cerkvi Razstavo pripravili dijaki liceja F. Prešeren - Luteranski pastor spregovoril po slovensko Nabito polna luteranska cerkev na Trgu Panfili je v nedeljo gostila slovesno mašo ob dnevu reformacije. 31.oktobra je namreč minilo 491 let odkar je avgu-štinski menih Martin Luter pribil na vrata Wittemberške cerkve 95 tez in s tem odkrito obsodil ravnanje rimskokatoliške cerkve. Dogodek iz leta 1517 predstavlja zgodovinski mejnik začetka protestantske reformacije. Po nedeljskem obredu so v luteranski cerkvi odprli razstavo »Na Bonomovem domu«, ki so jo v lanskem šolskem letu pripravili dijaki tedanjega 1. klasičnega liceja France Prešeren pod mentorstvom profesorice Marte Ivašič. Liturgijo je kot običajno zaznamovalo petje, obred pa so vodili trije pastorji, saj je bilo to srečanje vseh evangeličanskih skupnosti v Trstu. Udeleženci so med drugim prejeli gradivo s predstavitvama dneva reformacije in lika Primoža Trubarja. Slednjo je pripravil mladi pastor luteranske evangeličanske skupnosti v Trstu Dieter Kampen. Slednji je po maši uvedel odprtje razstave o Bonomu, pri čemer je marsikoga presenetil s pozdravom in daljšo zahvalo v slovenskem jeziku. Razstavo »Na Bonomovem domu« je v prisrčnem ozračju na kratko opisala Marta Ivašič, kateri so podarili darilni paket ob Trubarjevem letu. Profesorica zgodovine in filozofije je povedala, da je razstavo sestavila skupina šestih dijakov klasičnega liceja, sodelovalo pa je še kar nekaj ljudi. Fotografski del razstave obravnava Bonomovo palačo, zgodovinski del pa škofov lik, ki je močno vplival na Trubarja. Ob tej priložnosti so gradivu dodali še nekaj panojev o Trubarju. Ivašičeva je nato opozorila, da je Trubar že pred skoraj petsto leti govoril, da morajo biti šole prisotne v vsaki vasi in da morajo vsem zagotoviti učenje v materinem jeziku. »Šole in učno osebje vas prosijo za pomoč in podporo. Ob zvenečih pobudah poteka v šolah vsak dan tiho, težko in naporno delo, pa čeprav mnogi trdijo, da to ni res. To delo, tako kot mladi in njihove družine, potrebuje podporo,« je povedala profesorica. Razstava bo na ogled v luteranski cerkvi do 9. novembra, vsak dan med 10. in 12. uro. Pripravili so jo po prijavi na natečaj za ovrednotenje kulturne dediščine, ki ga je razpisal italijanski sklad za okolje FAI. Spomladi so dijaki predstavili svoje delo najprej na liceju, zatem pa še v Narodnem domu v Trstu, v Prosvetnem domu na Opčinah, v Gorici in na gimnaziji Vič v Ljubljani. (af) opčine - V soboto S šestmesečnim otrokom več ur tavala po gozdu Mlada mama se je s svojim šest mesecev starim sinčkom v soboto popoldne odpravila na sprehod po stezi, ki v bližini Fernetičev vodi v gozd. Tridesetletnice in otroka dolgo časa ni bilo nazaj, zelo zaskrbljena babica pa je poklicala na pomoč karabinjerje. Le-tem je po dobri uri le uspelo najti pogrešani osebi. Na koncu so mamo in sinčka živa in zdrava pospremili domov v Trst. Na teren so odšli karabinjerji z Op-čin, iz Nabrežine in Bazovice. Iskalno akcijo je poenostavila telefonska povezava med mobilnim telefonom mlade mame in operativno komunikacijskim centrom na-brežinskih karabinjerjev. Slednji je nudil koristne informacije svojim sodelavcem, ki so medtem iskali pogrešanca. Pri tem so uporabljali sirene, da bi žensko z zvokom spravili na pravo pot. Naposled so prišli do nje, z otrokom je bila na dokaj odmaknjenem gozdnatem območju med Fer-netiči in Opčinami. Povedala je, da se je zaradi slabe orientacije izgubila. Našli so jo mnogo pred sončnim zatonom: v temi bi bila situacija nedvomno bolj zapletena. jutri Sladoled, čokolada in otroci Preko sto otrok iz številnih tržaških občinskih otroških vrtcev se bo jutri zjutraj ob 10.30 na začetku Drevoreda 20. septembra udeležilo degustacije sladoleda in topljene čokolade najvišje kakovosti. Praznovanja »sladoleda in čokolade« se poleg starejših otrok mestnih vrtcev lahko udeležijo vsi otroci (stari najmanj pet let in v spremstvu staršev), izvedenci pa jim bodo ob tej priložnosti opisali, kako se iz kakavovih semen pridobiva osnova za izdelavo čokolade. Otroški praznik z degusta-cijo je povezan s sedmo mednarodno razstavo Mittelciok, ki jo bodo odprli v četrtek, 6. novembra ob 15. uri v velikem paviljonu na Trgu sv. Antona. Ob odprtju tradicionalne prireditve, ki se iz leta v leto ponaša z velikim uspehom, bo igral tudi mestni pihalni orkester. Tržaška občinska uprava je včeraj na izredni seji mestne skupščine podelila častno meščanstvo 7. in 11. regimentu bersaljerjev, to je prvih italijanskih vojaških enot, ki sta na včerajšnji dan pred 90 leti prispeli v mesto. V dvorani občinskega sveta se je za to priložnost zbralo mnogo političnih predstavnikov (med katerimi sta bila tudi tržaški poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato in predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat) in predstavnikov vojaških oblasti. Med njimi so bili številni nekdanji bersaljerji, ki so prispeli na slovesnost s čelado s črno perjanico divjega petelina na glavi, prisotna pa je bila tudi Paola Toti, pravnukinja Enrica Totija. Župan Roberto Dipiazza se je spomnil dogodkov izpred 90 let, ki so prekinili skoraj 700-letno avstrijsko upravo mesta. Izrazil je zahvalo mesta obema vojaškima enotama, podčrtal pa je tudi »nezamenljivo vlogo oboroženih sil tudi v mirovnem času« ter se spomnil osmih italijanskih vojakov, umrlih v strmoglavljenem helikopterju v Franciji. Vsedržavni predsednik Združenja bersaljerjev Benito Pochesci je pojasnil »ozadje« podelitve častnega meščanstva obema regimentoma. Pred slabim poldrugim mesecem je pisal županu in ga zaprosil, naj ob letošnji 90-letnici konca prve svetovne vojne in prihoda Italije v Trst podeli vojaškima enotama, ki sta pri tem prihodu sodelovali, častno meščanstvo. Dipiazza je takoj pristal, po besedah Pochescija pa imajo za podelitev zasluge tudi predsednik mestne skupščine Sergio Pacor, občinski odbornik za prireditve Franco Ban-delli in občinski svetnik Krščanske demokracije za avtonomijo, starejši de-setar bersaljerjev Salvatore Porro, ki je včeraj skupaj z drugim pernatim ber-saljerjem Giuseppejem Colottijem sedel izjemoma ob tržaškem županu. Dipiazza je predal priznanji častnega meščanstva poveljniku 7. regimenta bersaljerjev, polkovniku Gian-domenicu Veltreju in poveljniku 11. regimenta bersaljerjev, polkovniku Fabiu Polliju, ki sta se za njiju zahvalila z lastnim spominom na Trst. Ob koncu prireditve so se prisotni na poziv predsednika občinskega sveta Pacorja z minuto tišine spomnili pretekli teden umrlega Delfina Bor-ronija, zadnjega od italijanskih vojakov, ki so preživeli prvo svetovno vojno. Tudi on je bil bersaljer. Župan Dipiazza je podelil priznanje poveljniku 11. regimenta bersaljerjev Fabiu Polliju kroma resolucija - Občinski svetnik SKP Iztok Furlanič »Zamrznitev« priznanj V zadnjih petih letih Dipiazza podelil že 10 priznanj častnega meščanstva, preveč... Včerajšnji podelitvi priznanj častnega meščanstva 7. in 11. regimentu bersaljerjev v dvorani tržaškega občinskega sveta je sledil tudi občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič. Zaploskal je, ko je župan Roberto Dipiazza predal priznanji poveljnikoma obeh enot bersa-ljerjev, počastil z minuto tišine spomin na Delfina Borronija, zadnjega preživelega italijanskega vojaka iz prve svetovne vojne. Takoj po koncu izredne občinske seje se je vrnil v bližnji občinski urad stranke in iz mape potegnil resolucijo, ki jo bo danes predložil mestni skupščini. Dokument je nekakšna »nezaupnica« Dipiazzovi upravi zaradi »razmnoževanja« priznanj častnega meščanstva v zadnjih letih. V uvodu resolucije je Furlaničpo-udaril, da je »častno meščanstvo največje priznanje, ki ga tržaški občinski svet podeljuje osebam, ustanovam ali združenjem, ki so se posebno izkazali in so pu- Iztok Furlanič stili neizbrisno sled v zgodovini nasploh in v zgodovini mesta še posebej.« V povojnem obdobju je bilo doslej podeljenih skupno 17 priznanj častnega meščanstva. Toda: »kar deset od teh 17 priznanj je bilo podeljenih v zadnjih petih letih.« To je v času županovanja Di-piazze in njegove desnosredinske uprave. Furlanič je ob takem spoznanju opozoril: »S povečanjem števila priznanj častnega meščanstva obstaja nevarnost razvrednotenja pomena tega temeljnega mestnega priznanja.« Od tod njegov poziv županu Di-piazzi in njegovemu odboru: »Predloge o podelitvi priznanja častnega meščanstva gre zamrzniti za nedoločen čas!« Furlanič je vsekakor dopustil možnost: »Častno meščanstvo gre izjemoma podeliti v primerih osebnosti, ki so se dejansko odlikovale na svojem področju in so bile resnično temeljnega pomena v zgodovini Trsta in so dale mestu blesk v svetovnem merilu.« Furlanič je nalašč pisal o osebnostih. Kajti Dipiazzova uprava je med desetimi priznanji častnega meščanstva nagradila le štiri »osebnosti« (Corrada An-toninija, Nina Benvenutija, Antoinea Bernheima in Ottavia Missonija). Preostalih šest priznanj je bilo podeljenih vojaškim oddelkom (1. regiment S. Giusto, 2. regiment Piemonte Cavalleria, regiment kirasirjev, 7. in 11. regiment ber-saljerjev) ali z vojsko povezanim združenjem (Vsedržavno združenje alpincev in prostovoljkam Rdečega križa). M.K. / TRETJA STRAN Torek, 4. novembra 2008 1 B TRST - Na Pomorski postaji do 9. novembra Trieste Antiqua V ogled in naprodaj posebnosti antikvariata Bogat izbor predmetov skoraj petdesetih razstavljalcev Že takoj po odprtju sejma je bilo zanimanje obiskovalcev veliko Lesena postelja v obliki čolna iz začetka 19.stoletja in angleška mreža za lov na metulje sta samo primer mnogih posebnosti in redkosti, ki bodo do 9. novembra na voljo na 26. razstavnem sejmu antikvariata Trieste Antiqua. Zanimiva pobuda, ki je pridobila širši ugled in je postala priljubljena tradicija za strokovnjake, ljubitelje in radovedneže, se je letos vrnila v kongresno palačo Pomorske postaje, kjer je otvoritev pozdravil župan Roberto Dipiazza, ki je poudaril mednarodni značaj sejma in potrebo našega mesta po večjem zaupanju v lastni potencial. Sejem je namreč velika priložnost tudi za promocijo turizma, kot je potrdil predsednik Konzorcija Promo Trie- ste, ki je predstavil tudi solidarnostne in spominske pobude, ki so vključene v sejemski okvir: kotiček razstavnih prostorov je namenjen devetdesetletnici društva Triestina calcio, dobrodelno združenje AIRC pa razstavlja avtomobilske znake, medtem ko se vitrina občine Trst navezuje na razstavo o prvi svetovni vojni »Trst 1918«. Otvoritveni večer je spremljala glasba v živo, za katero je v baročnem in klasičnem duhu poskrbel pianist Luigi Gordon Lovisoni. Njegovo izvajanje je spremljalo sprehajanje prvih gostov sejma, ki so si ogledali bogat izbor antikvarnih predmetov iz zbirk skoraj petdesetih razstavljalcev. Sejma, ki ga podpira tržaška Trgovin- kroma ska zbornica, so se udeležili anti-kvarji iz Italije, Slovenije (ljubljanska trgovina Antikvitete Novak je že stalni gost pobude), Avstrije, Mad-žarke in letos tudi iz Švice. Ponudba je bogata in raznolika, od drobnega spominčka do prave investicije. Stilno pohištvo, slike, vaze, srebro, dragulji, keramike, litografije, kipi, orientalske in zahodne umetnine od 17. do 20.stoletja so že stalnica sejma, kjer letos »debitira« nov in specifični kotiček, ki je namenjen starim in neobičajnim predmetom angleškega izvora. Sejem bo odprt vsak dan od 10.do 20.ure, od 5. do 7. novembra pa samo s popoldanskim urnikom od 15. do 20.ure. ROP Včeraj danes Danes, TOREK, 4. novembra 2008 KAREL Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.58 - Luna vzide ob 12.37 in zatone ob 21.32. Jutri, SREDA, 5. novembra 2008 ZAHARIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,7 stopinje C, zračni tlak 1019,0 mb pada, veter 5 km na uro se-vero-vzhodnik, vlaga 78-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,4 stopinje C. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dellOrologio 6 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. CI3 Lekarne Od torka, 4., do sobote, 8. novembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (040 911667) Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje -Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dellOrologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. U Kino AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »High school musical 3«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe«. CINECITY - 15.50, 17.00, 18.00, 19.15, 20.10, 22.15 »High school musical3: Senior year«; 16.45, 19.45, 22.15 »Pride and glory: il prezzo dell'onore«; 17.35, 20.00, 22.00 »Giù al Nord«; 16.20, 20.10, 22.10 »Tropic thunder«; 18.25, 22.00 »Babylon A.D.; 15.50, 17.50, 19.50, 22.00 »Wall-E«; 18.10, 22.00 »Vicky Cristina Barcelona«; 16.00, 20.00 »Mamma mia!«; 15.50 »Donkey Xote«. EXCELSIOR - 16.15, 18.10, 21.15 »Vic-ky Cristina Barcelona«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 21.00 »La banda Baader Meinhof«; 18.45 »L'uomo che ama«. abonmajska sezona Hans Magnus Enzensberger HČI ZRAKA Die tochter der luft igra po španskem izvirniku Calderdna de la Barca Režiser Janusz KIČA Produkcija Slovenskega stalnega gledališča v koprodukciji s festivali: Mittelfest - Čedad, Teatri a teatra-Trst, Primorski poletni festival - Koper SLOVENSKA PRAIZVEDBA Po originalnem tekstu Calderčna de la Barca je nemški pesnik in filozof H. M. Enzensberger s svojo priredbo ustvaril očarljiv eksperiment »polemičnega klasicizma«, s katerim je povrnil mero in lucidnost gledališču idej. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Petek, 7. novembra ob 20.30 RED A, italijanski nadnapisi Sobota, 8. novembra ob 20.30 REDB Nedelja, 9. novembra ob 16.00 RED C, varstvo otrok Petek, 14. novembra ob 20.30 RED F Četrtek, 27. novembra ob 19.30 RED K, italijanski nadnapisi in varstvo otrok Sobota, 29. novembra ob 20.30 RED T, italijanski nadnapisi Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 info@teaterssg.it / www.teaterssg.it info@teaterssg.it - www.teaterssg.it 4 GLASBENA MATICA-Koncertna sezona 2008/09 v sodelovanju z mednarodnim festivalom Kogojevi dnem 2008 vabi na večer komorne glasbe, ki ga bodo oblikovali baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant v četrtek, 6. novembra ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu (ulica Coroneo 15) M Izleti FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Si puo fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15 »High school musical 3«; 18.15, 20.15, 22.15 »Il passato e una terra straniera«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.00, 21.00 »Divjakinja«; 20.30 »Max Payne«; 16.30, 18.30 »Muhice osvajajo luno 3D«, 19.30, 21.30 »Nevarnost v Ban-kogu«; 17.30 »Roker«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Donkey Xote«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tropic Thunder«; Dvorana 2: 16.30, 18.00, 19.30, 21.00 »Wall-e«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Giu al Nord«; Dvorana 4: 18.00, 20.05, 22.15 »Pride and Glory - Il prezzo dell'onore«; 16.30, 22.30 »Babylon A.D.«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »High school musical 3«; Dvorana 2: 18.00 »High school musical 3«; 20.00, 22.15 »Pride and glory - Il prezzo dell'onore«; Dvorana 3: 17.50 »Tropic Thunder«; 20.10, 22.10 »Vicky Cristina Barcelona«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.00 »Giu al Nord«; Dvorana 5: 17.30 »Wall-e«; 20.15, 22.15 »Babylon A.D.«. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJI OŠ FRAN MIL-ČINSKI NA KATINARI vabijo v soboto, 8. novembra, ob 11. uri na otvoritev novih šolskih prostorov, ki bo v Športno-kulturnem centru v Lo-njerju. KRUT prireja v soboto 17. januarja ogled razstave v muzeju Santa Giu-lia v Bresci »Van Gogh - risbe in slike«. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone, tel. 040360072. KRUT prireja 7. in 8 decembra dvodnevni izlet »Med jaslicami in božičnimi sejmi« z ogledom Verone in svetovne razstave jaslic v tamkajšnji Areni ter sejmov v Trentu in v Levico Terme. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ONAV (Vsedržavna Organizacija Po-skuševalcev Vin) organizira v sredo, 5. novembra enodnevni obisk »Salone del Vino Novello« v Verono. Odhod avtobusa iz Trsta ob 7. uri in Gorice ob 8. uri. Obenem ANAG, Organizacija Poskuševalcev Žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu vi-demske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis tel. 0481/32283 Daniela Markovič ali Email: daniela_onav@yahoo.com. SPDT prireja, že tradicionalno Mar-tinovanje s pohodom po »Poti Sonje Mašere«, kateremu bo sledilo prijetno druženje s kosilom in s peko kostanja. Zbrali se bomo v nedeljo, 9.novembra, ob 7.30 v Bar-kovljah, na parkirišču pred Pomorskim klubom Sirena. Od tod se bomo z avtobusom popeljali v Orlek, kjer začne naša pot. Tisti, ki mislijo, da ne bi zmogli tako dolge poti, se lahko pripeljejo v Bane z linijskim avtobusom št. 39 in počakajo skupino na trgu pri vodnjaku. Predvidoma bodo pohodniki v Banah ob 10. uri. Mlade družine z otroki in tisti, ki si želijo še krajšo varianto, se lahko skupini pridružijo ob 11.30 pri vodnjaku na Trsteniku (gostilna Toscano) do kamor se pripeljejo z linijskim avtobusom št. 38. Zaradi prevoza v Orlek in kosila je nujna prijava do srede, 5. novembra na tel.št. 040/220155 (Livio) ali na tel.št. 040/2176855 oz. 333/5994450 (Vojka). FOTOVIDEO TRST 80 organizira od 12. do 16. decembra izlet v Sofijo (Bulgarija) ob odprtju najnovejše skupinske razstave. Odhod v petek, 12. decembra, v poznih večernih urah, namestitev v Hotelu 4* v centru mesta. Rok za vpisovanje in plačilo akontacije (100,00 evrov) zapade v petek, 7. novembra. Za info: Martina (Agencija Adriatica.net 040-637025) ali Mirna (3477937748). PLANINCI SK DEVIN IN ŠD SLOGA vabijo v soboto, 8. novembra, svoje člane in prijatelje na tradicionalno martinovanje in pohod po Brkinih. Zbirališče v Bazovici pri Kalu ob 13.30. Za pojasnila sta na razpolago Viktor 040-226283 in Frančko 040-200782. ODGOVORNA ZA UPRAVNO SLUŽBO - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča da občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet v Padovo v četrtek, 13. novembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanje in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan - od ponedeljka do petka od 8.30 do 10.30 (tel. 0402017389). ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELJSKIH ŽENA organizira od 9. do 12. decembra izlet na Dunaj in v Bratislavo. Informacije in prijave na tel. št.: 040-291498 (Daria) in 040-200173 (Flavia). Loterija 3. novembra 2008 Bari 52 66 65 55 27 Cagliari 43 90 6 11 8 Firence 16 88 15 82 51 Genova 89 68 56 16 22 Milan 21 51 73 44 58 Neapelj 42 49 53 79 19 Palermo 66 63 67 2 61 Rim 33 71 9 46 28 Turin 10 65 85 55 61 Benetke 19 68 39 12 53 Nazionale 75 45 33 25 90 Super Enalotto Št. 132 16 21 33 42 52 66 jolly 19 Nagradni sklad 6.258.586,56 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 5.922.898,72 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 19 dobitnikov s 5 točkami 49.409,90 € 2.901 dobitnikov s 4 točkami 323,60 € 106.011 dobitnikov s 3 točkami 17,71 € Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 11 dobitnikov s 4 točkami 32.360,00 € 356 dobitnikov s 3 točkami 1.771,00 € 6.199 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 40.778 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 93.783 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 10 Torek, 4. novembra 2008 19 3 O O 8 50 letnica Slovenskih športnih iger Združenje slovenskih športnih društev v Italiji v sodelovanju z Zgodovinskim odsekom NŠK vabi na slavnostni večer In spominsko razstavo v petek, 7. novembra ob 19. uri v Narodnem domu v TVstu, ul. Fibd 14 vt □ Čestitke Dragi nono GIANNI, en poljub na vsako stran prejmi za svoj rojstni dan. Najin srček ti želi še veliko srečnih, zdravih dni. Tvoji Gaja in Sara. Draga SILVIA, polovica je šla, odslej boljši del te čaka! Da bi se ti izpolnila želja prav vsaka! Naj ti čas zdravih dni podari, vse to ti iz srca Mateja zaželi. V Barkovljah naša nona MARA okrogla leta praznuje. Vse najboljše in mnogo zdravja ji želita Anja in Erik. Včeraj se je Abraham sprehajal po Proseku. Prepričani smo, da se je oglasil tudi na OŠ AVGUST ČERNI-GOJ. Njegovega obiska so se posebno veselili SILVA, in vsi, ki redno obiskujemo šolske prostore. 13 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na razstavo »Galicija - naši nonoti v vojni 1914-1918« v petek 7., v soboto 8. in v nedeljo 9. novembra, od 18. do 21. ure. V četrtek, 6. novembra, ob 20. uri ,večer s Pierpaolom Russianom »Vojne votline 1914-1918«. SOCIALNO SKRBSTVO OKRAJ 1.1 (OBČINA DEVIN -NABREŽINA, RE-PENTABOR IN ZGONIK) obvešča, da bodo zaradi izrednih vzdrževalnih del uradi socialnega skrbstva v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan, zaprti od ponedeljka, 3. do petka, 7. novembra. Za informacije tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča da bo danes, 4. novembra, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. ONAV (VSEDRŽAVNA ORGANIZACIJA POKUŠEVALCEV VIN) vas obvešča, da je odprto vpisovanje za enodnevni obisk »Salone del Vino Novel-lo« v Verono, ki se bo vršil v sredo, 5. novembra. Odhod avtobusa iz Trsta ob 7. uri in Gorice ob 8. uri. ANAG, Organizacija Pokuševalcev žganj, prireja tečaj (5 srečanj), ki se bo pričel 12. novembra v Krminu na sedežu vi-demske univerze. Vsi toplo vabljeni. Za katerokoli informacijo in vpis na tel.št.: 0481-32283 Daniela Markovič ali E-mail: daniela_onav@yahoo.com. SKD FRANCE PREŠEREN - PILATES: v sredo, 5. novembra, bo od 18. do 19. ure v telovadnici (Trubarjevi dvorani) nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini nov tečaj Pilatesa za začetnice, sledila bo (od 19. do 20. ure) telovadba za zdravo hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Za informacije, vsak dan od 12. do 13. ure na tel. št. 3333616411 - Sonja. Vabljene. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in prijatelje fi-latelije na redno sejo, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ulici S. Frančiška 20. Poleg tega sporočamo, da bodo po naročilu, na sedežu kluba na redno razpolago znamke, zveščki ter pole pošte Slovenije. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v skupino za samopomoč žalujočim po izgubi drage osebe. Prvo srečanje bo v sredo, 5. novembra, ob 16.30 v centru za prostovoljce FJK (centro servizi volonta-riato), ul. Torrebianca 21, v Trstu. Predvideno je 8 brezplačnih srečanj. AŠD-SK BRDINA organizira novembra sejem rabljene smučarske opreme po sledečih datumih in urnikih: samo v četrtek, 6. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; sejem bo potekal v O le naprej, o le naprej, dokler je še čevljev kej. Mara slavi danes 80. rojstni dan. Iz srca ji voščijo Suzi, Sandi in Sara z družinami petek, 7. novembra, od 18. do 21. ure, v soboto, 8. novembra, od 16. do 21. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. Sejem bo v prostorih doma Brdina na trgu Brdina na Opčinah. Zainteresirane obveščamo, da sprejemamo samo tehnična oblačila v dobrem stanju in da bo vsa oprema sortirana s strani organizatorjev. Za informacije lahko kličete na štev. 347-5292058. SKD PRIMOREC vabi na Praznik kostanjev, novega vina in... klobas v petek, 7. novembra, ob 20.30, v Ljudski dom v Trebče. Poleg tombole bodo večer popestrili Mladi kraški muzikan-ti. TRADICIONALNI PROIZVODI V TRŽAŠKI POKRAJINI - Spoštovani, vljudno Vas vabimo, da se udeležite predstavitve vodnika »Tradicionalni proizvodi v tržaški pokrajini«, ki bo: v petek, 7. novembra, ob 18. uri, v veži na trgu Marconi v Miljah po posvetu o kmetijstvu v Miljah in v ponedeljek, 10. novembra, ob 18. uri, v Društveni gostilni na Proseku. Sodelovali bodo: Antonio Paoletti - Predsednik Tržaške trgovinske zbornice; prof. Boris Pangerc - urednik; gospa Vesna Guštin - izvedenka; dr. Roberto Cuzzi - direktor Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva za Gorico in Trst; dr. Mario Gregori - strokovnjak Kmečke zveze - Associazione Agri-coltori. 35-LETNIKI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »vecerja1973@ya-hoo.it« ali tel. št. 329-8012528 in 3389436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira društvo NOE' v sodelovanju in s pokroviteljstvom občine Devin-Nabre-žina v soboto, 8. in nedeljo, 9. novembra v Škerkovi hiši v Šempolaju. Info: 349-8419497 ali noeinfo-noe@yahoo.it. SINDIKAT SPI-CGIL pri Domju (Cesta za Glinščico 58) obvešča, da nudimo strokovno pomoč ob izpolnitvi obrazca, ki ga je podjetje Enel poslalo uporabnikom prebivalcem Dolinske in Miljske Občine v katerega morajo vnesti katastrske podatke ter ga nato poslati omenjenemu podjetju. vabljeni. Tel.: 040829681. TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testu-do.ts@gmail.com V REME, ZAN IMIV O S TI »BARVANJE NA SVILO« je naslov novega tečaja, ki bo stekel pri Krut-u dne 11. novembra 2008 ob 16.30. Vpisovanje in informacije na tel. št. 040360072. FOTOVIDEO TRST 80 organizira za-četniški tečaj fotografije, ki ga bosta vodila prof. Samo Onič in Borut Hočevar. Odvijal se bo enkrat tedensko ob sredah v večernih urah na sedežu društva, ul. San Francesco 20 in predvideva 5 -6 lekcij po 2 uri ter skupni izhod z delom na terenu. Prva lekcija bo 12. novembra ob 20. uri. Info in vpisovanje: 347-7937748 (Mirna). ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA - Spoštovani član, cenjena članica, obveščamo Vas, da bo v petek, 14. novembra, v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska uli-ca,124) občni zbor ob 18.30 uri v prvem sklicanju, ob 19. uri v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika občnega zbora in volilne komisije, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornega odbora, predstavitev kandidatov, volitve za novi odbor, izidi volitev in razglasitev članov novega odbora, razno. Člani so naprošeni, da pred občnim zborom pooblaščenim pokažejo člansko izkaznico (ali prosijo za duplikat). Vsak član ima lahko le eno pooblastilo. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV prirejata tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 8. meseca starosti. Tečaj bo potekal od 21. novembra do 10. decembra. Srečanja bodo ob sredah in petkih zjutraj na Opčinah. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. Mesta so omejena. SC MELANIE KLEIN prireja delavnico draguljev z biserčki Swarovsky. Pripravili bomo čisto osebni nakit primeren za vsak dan ali za posebne priložnosti. Delavnica je namenjena odraslim osebam in bo potekala v soboto, 22. novembra, od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Za prijave pokličite na tel. št. 328-4559414. RADIJSKI ODER organizira za abonente gledališkega vrtiljaka ogled lutkovne predstave, ki bo v nedeljo, 23. novembra, ob 11. uri v Ljubljanskem lutkovnem gledališču. Odhod z avtobusom s trga Oberdan ob 8.30 in po-vratek ob 15. uri. Vpise sprejema urad Slovenske prosvete na tel. 040 370846 od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro. Število mest omejeno! DRUŠTVO TAO organizira v soboto, 29. in v nedeljo, 30. novembra, tečaj rei-ki 1. stopnje. Za informacije pokličite na tel. št.: 340-1607908 (Donatella). ŠZ MLADOST prireja pod strokovnim vodstvom Profesorja Daria Frandoli-ča od 2. do 6. januarja 2009 zimski nogometni kamp »Čarobni nogomet na snegu«. Celoten pedagoški proces se bo odvijal v kulturno-naravnem okolju ter v športni dvorani Danica in Vodnem parku v Bohinjski Bistrici. Vabljeni so otroci (fantje in punce) rojeni od leta 1994 do 2002. Za starše in druge družinske člane, ki med drugim hočejo izkoristiti bližnja smučišča Koble in Vogla se nudi za isto obdobje polnopenzionske pakete po zelo ugodni ceni. Informacije in vpisnina na tel. št.: 335-6041844 ali mail in-fo@juren.it. 0 Prireditve GLASBENA MATICA vabi na koncert v okviru mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi 2008«, ki bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Nastopili bodo baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v petek, 7. novembra, ob 20. uri v kulturno društvo Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, na predavanje: »Planeti v znakih in ozvezdjih - astronomski položaj v planetih 2009«. Predava inž. Dario Anderle. Vstop prost. SKD, MZ LONJER-KATINARA IN KK ADRIA vabita v petek, 7. novembra, ob 20.uri, v ŠKC v Lonjer na kulturno srečanje z naslovom »Kitajska in Olimpijske igre v očeh Nataše Gom-bač«. KD ROVTE- KOLONKOVEC ul. Mon-tesernio 27, vabi v soboto, 8. novembra, ob 19.30, na večer ljudske pesmi in poezije »Od ljubezni do... ljubezni«, v izvedbi dramske skupine in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vodi Vesna Guštin Grilanc. PD SLOVENEC vabi v soboto, 8. novembra, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt ob priliki Martinovanja na ogled farse »Kadar se ženski jezik ne suče« v izvedbi dramske skupine Tloh od pobratenega KD Ivan Cankar iz Savinjske doline, v režiji Tanje Tkavc. Ob priliki bo tudi pokušnje novega vina domačih vinogradnikov. SKD TABOR IN ZSKD - v nedeljo, 9. novembra, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, v okviru »Open-skih glasbenih srečanj« koncert so-pranistke Ilarie Zanetti, pri klavirju Tamara Ražem. Na sporedu: Rossini, Mahler, Casella, Rachmaninoff, Šoštakovič, Britten in Walton. Vabljeni. S Poslovni oglasi URADNICO/KA z višješolsko iz-obrazbo-knjigovodjo, s polnim delovnim urnikom, zaposli podjetje v Trstu. Kurikulum na email cv.trieste@libero.it LIKVIDACIJSKA RAZPRODAJA v trgovini Deborah v Nabrežini. 040-201049 S Mali oglasi AVTO piaggio ligier nova, 7 let, dvo-sedežni, velik prtljažnik, motor diesel 505 kub.cm, avtomatičen, odlično stanje mehanike in karoserije, edini lastnik, 47.000 km, zadostuje vozniško dovoljenje motornih koles prodam. Tel. št.: 040-200520, v večernih urah. —/ IŠČEMO opremljeno stanovanje za štiri osebe, namenjeno sorodnikom na obisku, za obdobje od 19. decembra 2008 do 16. januarja 2009 v predmestju ali v centru Trsta. Tel. 040226123 ali 338-7590016. PRODAM po ugodni ceni dnevno sobo. Tel. št.: 040-44631. PRODAM NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE (4.000kvm) med Opčinami in Repnom, dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel. na št.: 347-6145807 ali 380-3017723. PRODAM fiat tipo, 1400 cc, v dobrem stanju, taksa plačana do septembra 2009, za 300,00 evrov. tel.: 3408640721. PRODAM stanovanje na dveh etažah, tri sobe, klet, garaža, edinstven razgled, predel Rojan - Piščanci. Tel. 335314070. [d Osmice JOŽKO IN LJUBA COLJA sta odprla osmico v Samatorci 21. Toplo vabljeni! Tel. 040-229326. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57/A. Tel. št.: 040-228217. OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medjevasi 7. Tel. 040-208375. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišču odprla osmico. Prispevki V spomin na Črta Rapotca darujejo Pavla, Sergij, Divna in Igor 70,00 evrov za Gasilsko društvo Breg. Namesto cvetja na grob drage Karle daruje Nori z družino 40,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na Karlo Malalan daruje Drago Gorup z družino 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na pokojno Karlo Malalan, darujeta Ksenija in Silvano Ferluga 30,00 evrov za MoPZ Tabor-Opčine. Ob 100-letnici rojstva dragega papa' Karla Malalana darujeta Magda in Neva 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojnega Umberta Lamia daruje družina Mezgec 20,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici in 20,00 evrov za otroški pevski zbor Slomsek. AURORA Naši izleti in potovanja: Avtobus in naše spremstvo Adventni sejmi Silvestrovanje NUERNBERG in jezero CHIEMSEE 06. - 08.12. LINZ, STEYR in ADMONT 06. - 08.12. Ledene jaslice v GRADCU 07. - 08.12. LJUBLJANA in razstava o Primožu Trubaiju 21.12. KRANJSKA GORA 24.-26.12. ROGAŠKA SLATINA 24.-28.12. POSTOJNA in žive jaslice 26.12. Jaslice na Pordenonskem 28.12. ROGAŠKA SLATINA 28.12. - 04.01. BUDIMPEŠTA 29.12. -01.01. PRAGA 29.12. - 02.01. MALI LOŠINJ 29.12. - 02.01. DOLENJSKE TOPLICE 29.12. - 02.01. BERLIN 29.12. - 03.01. VELENJE 30.12. -01.01. DUNAJ 30.12. - 02.01. ROVINJ 30.12. - 02.01. ROGAŠKA SLATINA 04. - 06.01. Jaslice na Goriškem 04.01. Jaslice v Furlaniji 06.01. PARMA in razstava 11 Correggio 11.-12.01. Martinovanje v Termah ČATEŽ 08. - 09.11. Odprle kleli v FURLANIJI 09.11. ,Í\\WB| OMAN 24.11-04.12. ZADAR 30.12.-02.01. Prijave za ZAKLJUČNI IZLET 06.-08.12. so že v teku! V prvi polovici leta 2009 Južna INDIJA, YEMEN, JUŽNA AFRIKA, JORDANIJA, ČILE in Velikonočni otoki, KITAJSKA Obiščite nas, poiskali vam bomo najugodnejše PONUDBE za kratka in dolga bivanja! N.pr.: enotedensko bivanje v ROGAŠKI SLATINI, vključen prevoz, brez doplačila za enoposteljno sobo od 398,00 eur Posebna ponudba za Novoletno križarjenje s COSTA CONCORDIA, 11 dni Grčija, Turčija, Ciper in Egipt. Cena od 1.690,00 € vse vključeno. Omejena razpoložljivost. ísjfc Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 /15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 V^e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com^ Košarka: Bor Radenska in Jadran Mark tokrat oboji praznih rok / 14 Blejski odbojkarji začenjajo svojo pot v Ligi prvakov Namizni tenis: Krasova moška ekipa sama na vrhu B2-lige / 21 50 let prvih Športnih iger /15 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika športnica oktobra - Teniška igralka Paola Cigui Sanjati ni greh V nekaj mesecih se je prebila na 528. mesto lestvice WTA - Želi nastopiti na turnirju za veliki slam smučanje Koroška za SP »Brez meja« 2018 CELOVEC - Novi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler se je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu izrekel za skupno kandidaturo treh dežel za svetovno prvenstvo v alpskem smučanju na tromeji Koroška - Slovenija - Furlanija-Julijska krajina. Kandidatura naj bi se vložila za leto 2018, svetovno prvenstvo »brez meja« pa naj bi gostili Bad Kleinkirchheim (Koroška), Kranjska Gora (Slovenija) in Trbiž (Furlanija-Julijska krajina). Dörfler je v zvezi s svojo pobudo še dejal, da bo že v kratkem o pobudi govoril s predsednikom Avstrijske smučarske zveze Petrom Schröcksnadlom, podporo pri promociji svetovnega prvenstva pa mu je že zagotovil tudi koroški olimpijski zmagovalec v smuku iz Inns-brucka leta 1976 Franz Klammer. »Prepičan sem, da bodo tudi drugi vrhunski športniki iz vseh treh dežel podprli pobudo za takšno čez-mejno svetovno prvenstvo,« je še pristavil Dörfler. Svetovno prvenstvo »Ohne Grenzen - Brez meja - Senca confi-ni« bi bilo tudi znak dobrega sosedstva in prijateljstva v tem delu Evrope, je poudaril Haiderjev naslednik na mestu koroškega deželnega glavarja, vrh tega pa bi takšen športni dogodek po uspešno opravljenem evropskem nogometnem prvenstvu EURO 2008 junija letos v Celovcu pomenil tudi nov zagon za turistično promocijo vseh treh dežel. Beljak, Kranjska Gora in Trbiž so se že dvakrat zaman potegovali za izvedbo zimskih olimpijskih iger »brez meja«, in sicer leta 2002 in 2006. Medtem ko je prva kandidatura prepričljivo propadla, je druga le za las zgrešila finalni krog. (I.L.) Športnico je nasledila športnica. Prejšnji mesec smo v uredništvu Primorskega dnevnika za športnico meseca septembra imenovali zmagovalko svetovnega pokala v rol-kanju, tekmovalko kriške Mladine Matejo Bo-gatec, oktober pa je bil vnovič domena ženskega spola in sicer teniške igralke Gaje Pao- le Cigui, prve zamejke na svetovni jakostni lestvici WTA. Njen preboj je bil v nekaj mesecih dokaj silovit, prav oktobra pa se je povzpela do 528. mesta. Njeni cilji pa so še precej višji. Najprej se želi prebiti do 300. mesta, sanja pa o nastopu na turnirju za veliki slam. Portret na 13. strani POGLED Z VEJE Dolžine in kračine Marij Čuk_ Velike dogodke, ki se zapišejo v osebno in družbeno zgodovino, rojevajo drobne stvari, včasih naključja. In zelo malo je treba, da se otožen dan spremeni v prazničnega, dovolj je kratko sporočilo, preblisk ali navidezno neopazen centimeter, ki pa postane velik kot svet, ko odkrijemo njegovo zakrito bližino. In tako se pepel prelevi v žerjavico. Lewis Hamilton je bil še nekaj metrskih centimetrov pred ciljem v Interlagosu na dnu, Massa pa v devetih nebesih, ko se je zaradi Glocka (lahko bi bil za Britanca tudi Gluck z umlautom, kar v prevodu iz nemščine pomeni sreča) vse postavilo na glavo: Massa kljub zmagi (pametni bi rekli Pi-rova zmaga) na dnu, črnopolti dirkač pa v zenitu. Najmlajši svetovni prvak v zgodovini formule ena. Lani je naslov izgubil za točko, letos si ga je za eno samo samcato točko prisvojil. Malenkosti, drobtinice, neznatni centimetri, ki spreminjajo usodo, kajti če bi bil cilj le nekaj centimetrov prej, bi bila zgodba drugačna. Pri tem ima seveda prste vmes tudi človeški faktor: odpovedal je Kimi Raikkoen-nen, ki je lani v rezervoar nalival bencin, letos ga je baje polnil z mešanico vodke, kar ni isto. A ve se, da so Finci severnjaško melanholični in čudaški, kar so dokazali (z vodko) že mnogi športniki iz tiste dežele, nenazadnje smučarski skakalci. Tudi oni se borijo za čim daljše centimetre. Centimetri odločajo tudi v atletiki - dolžina, odbojki in košarki - višina, sumu - širina. In celo v nogometu, kjer lahko centimeter odloči o zadetku, odvisno od tega, ali je žoga centimeter pred oziroma za golovo črto. V nogometu pa ne gre le za žogo. V ženskem nogometu, kot nazorno kaže sedanje svetovno prvenstvo za reprezentance izpod 17 let, odločajo še drugačni centimetri. Azij- ske nogometašice bodo le s težavo predložek spremenile v gol s prsmi, saj je njihova sprednja struktura dokaj ploska. Nemške reprezen-tantke imajo na primer pri tem poslu dokaj olajšano delo... Dolžina in kračina sta torej za doseganje vrhunskih rezultatov bistvena. To velja tudi za pamet. Kratka je sicer omejena in naredi več škode kot koristi, a večinoma se prerine zelo daleč. Dolga pamet pa razmišlja in je že sama po sebi pametna, a ne naredi kariere. Enako je z dolgimi in kratkimi koraki: dolgi hitijo in hitijo, a ve se, da se le počasi daleč pride. In dalje: preveč dolgoročni cilji in prevelika pričakovanja se kaj radi spremenijo v ni-čevo puhlico, metoda artičoke (list za listom), kot je imel rad povedati Bogo Samsa, pa obrodi marsikaj. Kratko in dolgo (da potolažim neuke) sta relativna samo v spolnosti. Tam veljajo drugačna merila. Centimetri so torej zelo zanimiva stvar. Kdo bi si mislil, da imajo tako težo! A povrnimo se k športu in njihovemu pomenu na tem področju. V tenisu (kot v ostalih panogah) postavljajo mejo med uspehom in neuspehom, med out ter in, med velikim in malim zaslužkom. V curlingu in balinanju so odločilni. Z njimi (centimetri) pa je povezan tudi čas. Ko oboje združimo, dobimo eksplozivni kok-tajl. To je pravzaprav zelo čudno. Šprinterji bi radi čim prej šli skozi cilj, čim prej končali svoj napor, navadni ljudje pa bi radi čas podaljšali, čim več živeli. A tudi na tem področju se kaže Einsteinovo spoznanje o relativnosti: Berlusconi je namreč izjavil, da bo živel vsaj 120 let. Za nekatere je to katastrofa, za druge pa sreča. Vse je odvisno od zornega kota gledanja. Konec koncev pa je vse zapisano za nas, navadne smrtnike, deveta briga. Pomembno je, da se imamo lepo. S centimetri ali brez. 12 Torek, 4. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH •v Mateju Cernicu »derbi« v A1-ligi Odbojka Naša dva igralca v A1-ligi, Matej Černic in Loris Mania sta si stala nasproti na včerajšnji večerni tekmi. V slovenskem »derbiju« je Martina Franca Mateja Černica premagala Montichiari, kjer igra Števerjanec Loris Mania, s 3:1 (25:23, 21:25, 27:25, 25:18). V A2-ligi je v tem krogu igral le Lo-reto Damirja Kosmine, ki je na domačem parketu po štirih nizih igre premagal Codyeco Santa Croce (3:1 - 25:20, 27:29, 28:26, 25:23). Kosmina je vstopil le v tretjem nizu, edini njegov napad pa je nasprotnikov blok zaustavil. S to zmago se je Loreto povzpel na peto mesto na skupni razvrstitvi in prehitel ravno Cremo Aljoše Orla, ki je počivala. V moški B1-ligi je Bibione Volley Kristjana Stoparja osvojil pomembne tri točke. Neposrednega tekmeca v boju za obstanek, San Benedetto, je premagal s 3:1 (24:26, 25:20, 25:18, 25:19). Stopar je začel na klopi in trikrat za kratek čas vstopil na igrišče. Dosegel je dve točki. Bibione se je povzpel na 12. mesto na lestvici. V ženski konkurenci je Atomat iz Vidma Martine Coretti moral priznati premoč San Donaja, ki je na domačem terenu slavil s 3:1 (26:28, 25:20, 25:20, 25:19). Atomat je deseti na lestvici. V moški B2-ligi je Cordenons libera Ambroža Peterlina še drugič zmagal, tokrat v Paeseju s 3:0 (18, 21, 22). Zaradi set razlike je Cordenons po treh krogih z dvema zmagama celo tretji na lestvici. Med ženskami pa je Antonveneta Tržič Karin Crissani morala priznati premoč Montecchia, ki je s 3:1 (18, 18, 22, 19) slavil kar sredi Tržiča. Po tem porazu je Antonveneta na devetem mestu. Nogomet Udinese se je v nedeljo moral zadovoljiti z neodločenim izidom na domačem srečanju proti Genoi. Vratar Sa-mir Handanovič pa je tudi tokrat navdušil (ocena 7,5 - po mnenju Gazzette najboljši igralec tekme!). Prejel je dva gola, a z vsaj tremi odličnimi posegi rešil Udinese. Po zamenjavi trenerja vodi sedaj Mantovo Jasmina Handanoviča ne- kdanji vrhunski branilec Billy Costacur-ta. V krstnem nastopu Costacurta ni bil uspešen, v soboto pa je Mantova z 2:1 premagala Grosseto. Handanovič je solidno branil in si prislužil oceno 6,5. Zlat-ka Dediča smo videli na delu v Trstu. Zelo aktiven napadalec slovenske reprezentance gola ni dosegel, a povzročil je nemalo težav tržaški obrambi, tako da je zadovoljil tudi trenerja slovenske reprezentance Miklaviča, ki ga je prišel opazovat (ocena 6,5). V 2.diviziji je Cosenza Alena Car-lija (tokrat ni prepričal, saj ga je trener zamenjal po osmih minutah drugega polčasa, ocena 5,5) premagala Scafatese z 2:1 po preobratu v drugem delu tekme. Cosenza je znova sama na vrhu lestvice z dvema točkama naskoka nad Gelo. Košarka V A1-ligi je Benetton iz Trevisa Domena Lorbeka (8 točk) dotolkel Caserto (84:65). Isto velja za Lottomati-co iz Rima slovenske dvojice Sani Beči-rovič (9 točk) - Primož Brezec (9 točk), ki je suvereno odpravila Teramo (končni izid 96:75). Air Avellino Marka Tuška (5 točk) je na domačem parketu izobesil belo zastavo proti Bielli (72:80). Fortitudo Bologna Uroša Slokarja (2 točki) pa je že v soboto premagal Rieti s 73:67. V ženski B1-ligi je Interclub Milje Jessice Cergol (20 točk) dosegel pomembno zmago s 64:58 proti ekipi iz Benetk, Scame Tržič Martine Gantar (12 točk) pa je povsem odpovedal v Palma-novi, kjer je izgubil z 61:41. Tako v moški B2-ligi: Daniel Batich je bil tokrat šesti mož po minutaži, četrti pa po točkah in učinku v sobotni zmagi Falconstarja v Monzi. V napadu je zbral 7 točk, dal 2 asistenci in prejel kar 6 osebnih napak, tako da je bil končni skupni učinek kar +12 ali 0,7 na minuto - boljše od vseh svojih soigralcev z izjemo veteranov Acunza in Laezze. Jan Budili je bil ob zmagi svoje ekipe kot običajno s 13 točkami tretji najboljši strelec svoje ekipe, kljub slabemu odstotku pri metu za tri točke (le 1:5). Njegov učinek je bil na koncu »le« +7, tako da je imel najnižjo minutažo od vseh igralcev v začetni peterki. Peter Sosič tokrat ni stopil na igrišče. (M.O.) A-LIGA DAN POTEM Krčmar Ronaldinho ne samo tržni magnet Dimitrij KriZman Nekdaj že debelušasti Ronaldinho zabija zdaj težke gole ansa Ko sem pred tremi leti v Barceloni izkoriščal gostoljubje še ene izmed zamejskih izseljenk, »spal« na čudoviti terasi podstrešnega stanovanja pod Montjuichom ter si seveda ogledoval dnevne in nočne znamenitosti katalonske metropole, mi je med drugim padla v oči prava poplava Ronaldin-hovih majic in ostale »navijaške« šare, katere skupni imenovalec je bila podoba brazilskega virtuoza. Rečem vam, Ronaldinho dobesedno povsod, in predvsem, glede na neredke ase, ki jih je tudi tedaj imela Barca, je presenečala praktično ekskluzivna prisotnost Gaucha, resda tedaj najboljšega nogometaša na zemeljski obli. Po treh letih so Ro-naldinha iz Barcelone dobesedno nagnali, domnevam, da je novi tržni magnet modro-granatnih Messi, je pa Ro-naldinho baje že kar takoj postal odličen marketinški proizvod Milana. Kot takega smo ga večinoma tudi sprejeli in dvomili, da bo iz še enega debelušnega Brazilca sploh še kaj. Pa je! Res se je na spisku znašlo nekaj tekem, ki jih je Ronaldinho odigral pod vsako kritiko, a naposled štejejo tudi goli, in to težki: zmagoviti v derbiju, zmagoviti za prvo mesto proti Napo-liju. Ob Milanovi zmagi mi je žal za bledo predstavo Borriella, še enega izmed tistih nogometašev, ki smo jih imeli srečo videti v Trstu, sicer resda za zelo kratek čas, v časih ko je igralce novačil Amilcare Berti, ne pa trenutni strokovni (?) štab. % 1 v; S porazom Napolija na San Siru in domačim remijem Udinese proti Genoi, ob tem, da je najboljši mož na igrišču bil vratar Furlanov Handanovič, je že konec neobičajne dvojice, ki je na vrhu lestvice torej vztrajala le en teden. Pri Udineseju bo zame večno ostala za-gonetka, kaj bi se moralo zgoditi, da bi se na Friuliju zbralo malo več gledalcev, kot jih je Triestina uspela zbrati celo v meddeželni ligi. Naj goriški sim-patizerji Udineseja trdijo kar hočejo, ampak upoštevajoč tako bleščeči položaj na lestvici, solidno igro, nasprotnika ne ravno zanemarljivega slovesa, je navezanost Furlanov na svojo ekipo resnično na psu. Brez Interja in Juventusa seveda ne gre. Črno-beli so zabili še en žebelj v Romino krsto. Če bi A-liga bila tista izpred 10-15 let, z mnogimi dobrimi ekipami, bi Rimljani ob tako ponesrečeni sezoni celo tvegali izpad, tako bodo najbrž prej ali slej izpluli iz kalnih voda. Inter še naprej ne kaže tako prepričljive podobe, kot jo prodaja njegov trener. Nasprotje med prepričanjem v svoj prav, ki ga dan za dnem kaže Mou-rinho in skromno igro, ki jo njegova ekipa kaže na igrišču, je postopoma vse bolj skrb vzbujajoča. Za Interjeve navijače seveda, in kvečjemu za oboževalce (torej tudi mene) portugalskega trenerja. Kaj pa če se račun Morattiju in Mourinhu po zaslugi krčmarja Ro-naldinha ne bo izšel? (dimkriz-man@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 9. KROGA: Atalanta - Lecce 0:0; Cagliari - Bologna 5:1; Juventus - Roma 2:0; Lazio - Catania 1:0; Milan -Napoli 1:0; Palermo - Chievo 3:0; Reggina - Inter 2:3; Sampdoria - Torino 1:0; Siena - Fiorentina 1:0; Udinese - Genoa 2:2. VRSTNI RED: Milan 22, Udinese in Inter 21, Napoli 20, Lazio 19, Juventus 18, Fiorentina in Genoa 17, Palermo 16, Catania 15, Atalanta 14, Siena 12, Lecce 11, Sampdo-ria in Cagliari 10, Torino 8, Roma 7, Chievo in Bologna 6, Reggina 5. KOŠARKA A1-liga IZIDI 4. KROGA: Fortitudo - Rieti 73:67; Milano - Montegranaro 75:77; Siena - Ferrara 89:60; Roma - Teramo 96:75; Avellino - Biella 72:80; Treviso - Caserta 84:65; Udine - Cantu 93:95; Pesaro - Virtus Bo 99:65. VRSTNI RED: Siena in Roma 8, Virtus in Mon-tegranaro 6, Treviso, Teramo, Avelli-no, Fortitudo, Cantu in Pesaro 4, Rie-ti, Ferrara, Caserta, Milani in Biella 2, Udine 0. B2-liga IZIDI 5. KROGA: Acegas - Marcora 75:70; Iseo - Varese 74:75; Trento -Moncalieri 71:67; Gorizia - Calligaris 72:79; Monza - Monfalcone 81:97; Garda - Novara 68:46; Como - Valen-za 79:66. VRSTNI RED: Acegas 10, Trento in Calligaris 8, Monfalcone, Como, Iseo in Novara 6, Garda, Gorizia, Moncalieri in Varese 4, Monza in Va-lenza 2, Marcora 0. ODBOJKA A1-liga IZIDI 6. KROGA: Cuneo - Modena 3:0; Forli - Piacenza 0:3; Trento - Pi-neto 3:0; Macerata - Verona 3:0; Vibo - Perugia 1:3; Padova - Treviso 1:3; Martina Franca - Montichiari 3:1. VRSTNI RED: Trentino 16, Macerata 14, Treviso 13, Montichiari, Cuneo, Piacenza in Perugia 12, Martina Franca 9, Verona in Pineto 8, Modena 6, Vi-bo Valentia in Forli 2, Padova 0. A2-liga IZIDI 6. KROGA: Isernia - Cavriago 3:0; Castello - Mantova 1:3; Loreto -Santa Croce 3:1; Bassano - Catania 3:1; Roma - Gioia 2:3; Bologna - Castelfi-dardo 3:0; Latina - Castellana 3:1; Crema je bila prosta. VRSTNI RED: Santa Croce, Bassano in Bologna 15, Latina 14, Loreto in Isernia 9, Crema 8, Mantova 7, Cavriago, Castellana, Roma in Gioia 6, Castello in Catania 4, Castelfidardo 2. nogomet - V B-ligi je Triestina po tem krogu celo bližja vrhu Prvo mesto le štiri točke oddaljeno, a prikazana igra ne obeta nič dobrega Po dvanajstih krogih B-liga še nima pravega gospodarja. Upali bi si trditi, da drugoligaško prvenstvo bi sodilo v posebno rubriko »Še pomnite tovariši«, saj verjetno je treba brskati po zaprašenih analih, da odkrijemo zadnje prvenstvo, ki bi bilo vsaj približno tako izenačeno kot je letošnje. Skoraj neverjetno je, da ekipa, ki je v zadnjih petih nastopih zbrala le dve točki (govorimo seveda o Triestini) zaostaja od vodilne dvojice le štiri mizerne točke. Še bolj neverjeten pa je podatek, da 15. uvrščena ekipa, to se pravi Dedičev Frosinone, ima isto število točk zaostanka od prvega na lestvici, kot prednosti nad 18. uvrščeno. V takem prvenstvu si z dvema zaporednima zmagama znova v boju za napredovanje, po dveh zaporednih porazih pa se moraš obračati in gledati, kako daleč od tebe so nevarne vode končnice za obstanek. Verjetno bi morali pri Triestini v tem trenutku bolj paziti na to, kako oddaljeni so zasledovalci. Z igro, ki so jo Maranovi varovanci pokazali v soboto, je boj za vrh le iluzija. Triestina je v soboto navijače razočarala, v prvem polčasu celo razburila (povsem upravičeno so gledalci pošteno izžvižgali Allegrettija in soigralce, ko so po 45 minutah igrišče zapuščali pri stanju 0:2 za Fro-sinone). Tržačani so bili brez igre in brez idej. V enem letu in štirih mesecih se še ne vidi trenerjeve roke. V fazi napada improvizacija občutno prevlada nad organizacijo, v zadnjem obdobju so tudi nekatere menjave težko razumljive. Res je, da trener ni- ma na razpolago najboljšega napadalca (in govorice, ki se širijo o zdravstvenem stanju Granocheja, niso prav nič spodbudne), morda pa bi moral prav zaradi te odsotnosti izbrati nekoliko bolj napadalno postavitev. Če ne razpolagaš z nekom, ki ti zagotavlja vsaj gol na tekmo, potem moraš ekipo tako sestaviti, da se čim več igralcev vključuje MIMOGREDE Zmeda z urniki Da je v svetu nogometa televizor edini vladar, je obče znano. Razne televizijske hiše odločajo kateri dan in ob kateri uri naj se igra. Ne glede na to, če je ta urnik primeren za večino navijačev. Zaradi te premoči pa se lahko zgodi tisto, kar se je dogodilo v soboto. Ob sobotah igra B-liga tako vedno ob 16. uri. Vendar tokrat je bil urnik različen, saj je 1. november praznik. Ne ve se zakaj pa so zato odločili, da naj se igra ob 15. uri. Ker ni bilo nobenega pametnega razloga za spremembo urnika, ki bi lahko le povzročila zmedo med navijači, je najbolj razširjen športni časopis v Italiji Gazzetta dello Sport še v petek pisal, da bodo tekme, kot običajno, ob 16. uri. Če greši Gazzetta, pa kako ne bi zgrešil tudi običajen navijač? In res, odhajal sem na stadion (živim v neposredni bližini nogometnega stadiona Rocco), ko me sreča sosed, strasten navijač Triesti-ne, in me začudeno vpraša: »Kako to, da že odhajate na tekmo?«. Odgovoril sem mu, da se tokrat tekma prične ob 15. uri, čeprav je sobota. Še sreča, da stanujeva tik ob stadionu, saj bi drugače sosed zamudil začetek tekme (kot se je verjetno komu tudi dogodilo). Le za to, ker za tiste, ki o teh stvareh odločajo, so navijači deveta briga. Potem pa se čudimo, če so stadioni vedno bolj prazni... (I.F.) košarka - Državna B2-liga Tržič »rešujeta« Neapeljčana Acunzo in Laezza (skupaj 56 točk) odločilna za zmago v Monzi v fazo napada. A prav tu so v tem trenutku največje pomanjkljivosti Triestine. Ar-demagni in Figoli, tudi takrat, ko sta uspela preigrati enega ali celo dva nasprotnika, nato nista imela komu podati. Torej, v pričakovanju Granochejevega povratka, je povsem upravičeno pričakovati od Marana nekaj več poguma. Falconstar je z dvojico neapeljskih fenomenov Acunzo-Laezza (26 oz. 30 pik) zasluženo slavil v Monzi. Calligaris Centrosedia je v nedeljo osvojil prvi letošni deželni derbi v Gorici predvsem po zaslugi Londera (18), Meneghina (22) in našega Budi-na (13) in tako obdržal drugo mesto na lestvici skupaj s Trentom. (MANJ) USPEŠNI: Pallacanestro Trieste je zmagal kljub sorazmerno slabi predstavi. Tržačani so občasno igrali z izjemno mlado peterko (srednja starost je bila le 23 let), dejansko pa so bili najbolj učinkoviti z bolj izkušeno 27-letno postavo. Pri tem sta izstopala predvsem veterana Bocchi-ni in Di Gioia, ki sta skupno dosegla 30 pik (20 oz. 10), predvsem pa več kot polovico učinka cele ekipe (25+28). NEUSPEŠNI: V goriškem derbiju so med domačini izstopali predvsem Nobile (15) in Tombolini (17). NASLEDNJI KROG: Vse ekipe iz naše dežele bodo tokrat igrale proti nižje uvrščenim nasprotnikom. Na papirju bodo imeli najlaže delo Budin in soigralci: drugouvrščeni Calligaris (8) bo namreč igral v gosteh proti Ca-stellanzi (0), ki je doslej izgubula vse dvoboje, kljub temu pa je v nedeljo pošteno namučila Tržačane. Tudi Ace-gas Aps (10) bo igral na tujem proti ekipi iz Moncalierija (4), proti kateri bi morali z nekoliko boljšo igro ob- držati prvo mesto na lestvici. Falco-nastar (6) bo tokrat gostil ekipo Riva del Garda (4), s katero se obeta precej izenačen boj. Predvidoma bo izenačen tudi dvoboj med Valenzo (2) in Gorico (4). (Mitja Oblak) Bologna pokazala trenerju Arrigoniju »rdeči karton«, prihaja Mihajlovic BOLOGNA - Po nedeljskem porazu z veliko razliko (1:5) v dvoboju s Cagliarijem so pri Bologni odslovili trenerja Danieleja Arrigonija. Novi trener je nekdanji srbski reprezentant Siniša Mihajlovic (39 let), s katerim je predsednik kluba Francesca Menari-ni uradno navezal stik včeraj, njegovo ime pa omenjajo že nekaj tednov. Mihajlovic, ki je v svoji uspešni nogometni karieri na nogometnih igriščih igral v dresih Lazia in Interja, je bil nazadnje pomožni trener v Inter-ju do zamenjave trenerja Roberta Mancinija. Navijači opozarjajo, da je Srb pravzaprav brez pravih izkušenj kot glavni trener, krivdo za dosedanje slabe nastope moštva pa bolj kot odhajajočemu Arrigoniju pripisujejo vodstvu kluba. / TRETJA STRAN Torek, 4. novembra 2008 1 B športnica oktobra - Teniška igralka Gaje Paola Cigui »Ko zaupaš • I V • vase, je vse lažje« Načrte ima že začrtane. Morda nekoliko nenavadno za 19-letnico, a si Paola Cigui s tem ne beli glave. »Cilj naslednje sezone je doseči 300. mesto,«pojasni Paola brez zadržanj. Njen vzpon je bil v letu dni skokovit: šele marca se je vključila v lestvico WTA, sedaj pa je (že) na 528. mestu: »Recimo, da je bila težja uvrstitev na lestvico, kot pa sam vzpon do 500. mesta,« ugotavlja sedaj, ko je že dosegla letošnji glavni cilj. Kakovostni skok, predvsem pa psihološki napredek se kaže tudi pri odgovarjanju. Pred pogovorom udobno sede na stol za pisarniško mizo urada Gaje na Padričah in brez kriljenja z rokami umirjeno in samozavestno odgovarja na zastavljena vprašanja. »Tenis je pač tak: ko ti zmanjka samozavesti, vsako zmago težje dosežeš. Ko zaupaš samemu sebi, pa je vse lažje.« Pozitivne misli, železna volja in zaupanje vseh, ki jo obkrožajo, so poglavitne v notranji igri. Pri Paoli so najpomembnejši trener, mama, družina. Odločilno vlogo pa ima le ena oseba: Paola. Predvsem v sebi opaža napredek: skratka, dozorela je. V igri je bolj konstanta; če je še pred letom dni v izenačeni končnici večkrat po- pustila in podvomila v lastne sposobnosti, je to sedaj le medel spomin. »Vse to sem pridobila z izkušnjami. Če si konstanten in se obvladaš, lahko zmagaš,« pojasni. Vestnost in vztrajnost jo krasita tako na tekmah kot na treningih. Ko ne gre, se večkrat užali sama nase in v trenutku jo oblijejo negativne misli: »S treningi in izkušnjami pa se sedaj že znam izvleči iz užaljenosti,«pravi. Po dokončani maturi se je naša najboljša teniška igralka, doslej edina zamejka s svetovnim rankingom, prepričano odločila, da se bo leto dni popolnoma predala tenisu. Odločitve se Paola ne kesa. Sedaj obiskuje tečaj španščine, v prihodnosti pa ne izključuje, da bi se vpisala tudi na univerzo: »Mogoče naslednje leto ali čez dve... bomo videli.« Dan brez študijskih obveznosti je torej namenjen le tenisu: dvakrat dnevni treningi na igrišču, od decembra dalje pa bo vsakodnevno vadbo dopolnjevala še krepitev mišične mase v telovadnici in stadionu. Kaj pa počitek? Krajši Paolin molk in še ponovitev vprašanja, kot da še sama ne bi vedela odgovora: »Počitek? Med zimsko sezono ga v bistvu ni. Mogoče si bom nekaj dni privoščila za novo leto, teden dni pa navadno počivam poleti,« na kratko pojasni in pristavi: »No, po vsakem turnirju imam še dan počitka.« Brez denarnih sredstev v teniškem svetu pa ne gre. Da bi igralke na tej ravni služile bajne vsote denarja, je neresnica. Paola jasno prikaže finančno plat: »Ko se prebijem dovolj visoko, nekaj zaslužim, a le toliko, da si potem izplačam vse stroške,« obrazloži Pao-la. Na zadnjih dveh turnirjih v Dubrovniku je zaslužila približno 600 evrov, za potovanje in prenočitev pa je potrosila približno 700 evrov. V primeru hitrega izpada pa stroškov nihče ne povrne. Stroški se torej takrat kopičijo. Nekaj jih sicer pokrije z zaslužki iz open turnirjev po Italiji, ostale pa krije družina in prispevki pokroviteljev (ZSŠDI in ZKB). Če so načrti za naslednjo sezono že skoraj začrtani, si je Paola zastavila tudi dolgoročni cilj: »Čimprej bi rada igrala slam,« ne zavlačuje z odgovorom. Odločnost in zagrizenost, ki ju kaže med pogovorom, jo namreč krasita tudi na teniški poti. Najbrž je to prava zmes za uspeh! Veronika Sossa ŠPORT ZA VSAKOGAR Zimske aktivnosti: Da bomo uživali ... na tekaških smučeh (1) Svetuje prof. dr. Janez Pustovrh Na zimo in zimske športne aktivnosti se je treba pravočasno pripraviti. Med najbolj priljubljenimi aktivnostmi so alpsko smučanje, hoja in tek na smučeh ter deskanje na snegu. Vadba bo uspešna in blagodejna le, če bomo nanjo kondicijsko in tehnično dobro pripravljeni. Nasvete začenjamo s hojo in tekom na smučeh, ki sta primerni dejavnosti za vse starosti. Ljudje v pozni starosti se še vedno lahko ukvarjajo s tekom oz. hojo v prilagojeni obliki po manj zahtevnih terenih. Srčnim bolnikom se po posvetovanju z zdravnikom priporoča vadba z prilagojeno intenzivnostjo. ZAKAJ RAVNO TO? Hoja in tek na smučeh v gibanje aktivirata praktično cel organizem. Z vadbo vplivamo predvsem na razvoj aerobnih sposobnosti, koordinacije, ravnotežja in tudi moči, predvsem rok in ramenskega obroča. S tekom v čistem okolju in lepi naravi se tudi psihično sprostimo. To je učinkovita preventivna dejavnost proti telesnim in duševnim tegobam moderne civilizacije: motnjam v delovanju srca in ožilja, pljučnim boleznim, sladkorni bolezni ter mnogim oblikam psihičnih motenj. KAKO ZAČETI PO POLETNEM PREMORU? Preden stopimo na tekaške smuči se moramo posvetiti kondicij-ski pripravi, ki jo izvajamo že v obdobju brez snega. Kondicijska vadba, priprava na vadbo na snegu, naj bi potekala skozi celo leto. Obseg in intenzivnost vadbe naj bi bila prilagojena starosti in naši trenutni kondicijske pripravljenosti. Če smo začetniki je potrebno vadbo zelo postopno povečevati tako po obsegu kot intenzivnosti. Če je le mogoče naj bi bili aktivni vsaj 5 x tedensko po najmanj eno uro. Zelo primerni so vzdržljivostni športi kot npr. tek v naravi, kolesarjenje, plavanje, po-hodništvo. Nordijska hoja in tek pa sta zelo dobri tehnični pripravi. S krepilnimi, razteznimi in spro-stilnimi gimnastičnimi vajami se pos-večamu tudi razvoju moči in gibljivosti. Uvodna vadba na snegu mora biti posvečena osnovam tehnike hoje in teka na smučeh. Šele ko osvojimo osnovne elemente klasične in drsalne tehnike, se lahko podamo na tekaško progo. Prof. dr. Janez Pustovrh je predstojnik Katedre za nordijsko smučanje na Fakulteti za šport v Ljubljani VSE NAJBOLJŠE Danes praznuje rojstni dan Toskanec, ki je posredno povezan s Slovenci v Italiji. 4. novembra se je namreč rodil italijanski metalec kladiva Nicola Vizzoni, ki ga v svetu poznajo po srebrni kolajni iz Syd-neyja, pri nas pa slovi kot zaročenec Claudie Coslovich. Jutrišnjega dne pa se najbrž posebno veseli Krasova namiznoteni-sačica Tjaša Kralj, ki stopa v polnoletnost. Z njo bo praznoval tudi steber Sloge Tabor Igor Veljak, ki je polnoleten že nekaj let, a je tudi na sobotni tekmi dokazal, da je po kon-diciji zdrav mladenič. 6. novembra pa bo obhajal rojstni dan zamejski mnogobojec Miran Košuta. Predavatelj na tržaški univerzi je trenutno tudi »kapetan« Zveze društev Slavističnega društva Slovenije, v svoji bogati karieri pa je oblekel dres več kabaretnih in glasbenih ekip, v mlajših letih pa je baje igral košarko. Istega dne kot Miran Košuta obhajata rojstni dan še slovenski kolesar Simon Špilak in avstrijska smučarka Nicole Hosp, ki bo v letošnji sezoni na svetovnem prvenstvu branila naslov prvakinje v veleslalomu. (p. v.) 360 STOPINJ Veronika M Vsestranska športnica bo kmalu postala inštruktorica jadranja »Na osnovni šoli sem se ukvarjala z vsem mogočim!« Tak je bil odgovor 20-letne Veronike Milič (rojena 15. maja), bodoče jadralne inštruktorice. »Ukvarjala sem se z ritmično gimnastiko, rekreativno sem plavala, igrala namizni tenis in kotal-kala tri leta,« je naštela Veronika, študentka inženirstva na videmski univerzi. Pri 12 letih se je približala jadralnemu svetu: z Andrejo Far-neti je izbrala dvosed l'equipe. Najboljši rezultat sta dosegli na mednarodni regati v Franciji, kjer sta bili prvi; sodelovali pa sta tudi na evropskem prvenstvu z italijansko reprezentanco. Tekmovalno dejavnost je sedaj opustila, pri Čupi pa aktivno sodeluje pri jadralni šoli in nasploh pri ostalih klubskih dejavnostih. Letos je vodila jadralne poletne tečaje, naslednje leto pa bo po dveletnem pripravništvu opravila državni izpit za inštruktorja. Pred dvema sezonama je pri Poletu igrala košarko, nato pa je treniranje opustila. Stan: prosta Ostali športi: jadranje na deski, košarka Moj mentor: Matija Spinazzola pri športu, starši v življenju Ostale dejavnosti in konjički: rada berem in pohajam s prijatelji Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Re-pubblica/Glamur, Mla-dina/TGl/Che tempo che fa ... Spletna stran: facebo-ok Knjiga na nočni oma- rici: Gomorra Najljubša glasba: malo vsega Najljubši film: Zajtrk pri Tiffany Moj lokal: bunker in savo Najljubša jed: pašta Najljubša pijača: voda Cenim/sovražim: cenim iskrenost; sovražim zahbtnost Najljubši športnik: Paul Cayard Najljubša osebnost: Ghandi Najljubše počitnice: na morju s prijatelji Če ne bi izbrala svojega športa, bi rada bila ... košarkarica Moja himna: slovenska Moj vrstni red (ljubezen, šport, prijatelji, denar): prijateljstvo, ljubezen, šport, denar. ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV VIŠJI CESARSKI URADNIK NA KITAJSKEM PREDSEDNIK POMLADI NIKOLA TESLA NAŠ ODBOJKAR OREL IZOBRAZBA, VZGOJA NORDIJSKA BOG. MORJA NAS ALPINIST IN PUBUCIST SKAMPERLE RICHARD EGAN KDOR RAHLJA ZEMLJO PODELITEV IMENA TEKMOVANJE PRI STARIH GRKIH ENZO BEARZOT STAR IZRAZ ZA OČETA GRŠKA ČRKA ŠALJIVO IME ZA BRITANSKEGA VOJAKA SMUČARSKA DISCIPLINA GEOMETRIJSKI LIK DEL SPODNJEGA PERILA BERI SPORINO PRILOGO PD AFRIŠKA ANTILOPA FRANCOSKI OTOK DEL MOLEKULE IZRASTEK NA GLAVI SLOVENSKI HOKEJIST ZUPANČIČ KIEFER SUTHERLAND NEORGAN-SKE SNOVI SPOLNI IZLIV MOŠKEGA SEMENA CHARLES AZNAVOUR LAHKOTNA, KRATKA IGRICA NEOMEJENO TRAJANJE 14 Torek, 4. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI moška c-liga - Bor Radenska Na dan mrtvih »oživili« pepel ko Oderzo Oderzo - Bor Radenska 82:79 (17:17, 43:40, 66:58) BOR RADENSKA: Bole 9 (2:4, 2:3, 1:1), Furigo 4 (1:2, 0:6, 1:4), Krizman 5 (5:6, 0:2, 0:2), Visciano 4 (-, 2:5, 0:1), Crevatin 3 (-, -, 1:1), Štokelj 2 (-, 1:1, 0:2), Giacomi 29 (6:8, 7:10, 3:4), Babich 9 (4:5, 1:1, 1:8), Devčič, Kralj 14 (6:9, 4:10, 0:1), trener Andrea Mura. Na dan mrtvih je Bor Radenska spravil na noge zadnje uvrščeni Oderzo, ki dotlej še ni okusil zmage. Uspeh Venetov je bil sicer v zraku, če vemo, da je kljub dvema zmagama manj in petim zaporednim porazom imel pred tekmo boljšo koš razliko kot Murovi varovanci. Vse dvoboje je tesno izgubil v končnici, tokrat pa je bil prav v poslednjih potezah igre pri-sebnejši. Borovci so se na gostovanje podali brez Monticola, Visciano pa je stopil na igrišče kljub temu, da zaradi bolečin v kolenu ni treniral ves teden. Prvi dve četrtini sta bili povsem izenačeni. Gostje so v obrambi preveč dovoljevali hitrim domačinom in jih zaustavljali s stalnimi prekrški, tako da je Oderzo veliko točk dosegel s prostimi meti. Naši so se krčevito držali nasprotnikov zlasti po zaslugi uspešnih prodorov Ivana Kralja in Mirana Boleta. Po odmoru so se odločneje okoristili gostitelji, pri katerih sta prednjačila veteran Fioretti (19 točk) in krilni strelec Moro (23). Pod Borovim košem so pobrali tudi odločno preveč odbitih žog in videti je bilo, da si prav srčno želijo zmage. Potem ko so prejeli kar 68 točk v treh četrtinah, so Štokelj in soigralci končno reagirali v zadnjem delu, ko so po zaostanku desetih točk (72:62) s koši razigranega Gianluce Giacomija postavili delni izid 11:0 in v končnici povedli. Cre-vatin je tu serviral dve krasni asistenci Vi-scianu, ki je izpod koša dosegel svoje edine štiri točke in popeljal Radensko na 74:77. Tudi Bor je v tem obdobju predvajal consko obrambo, ki je dobro delovala, dokler jo je z odločilno trojko kaznoval Furlan Maran. Zadnje tri napade so gostje končali neuspešno, domači košarkarji so jih spet prehiteli s prostimi meti, trojka Furiga v zadnji sekundi pa se je odbila od obroča. Saša Ferfoglia (9 točk) in ostali se prek čvrste obrambe Roncad pod košem niso uspeli prebiti kroma TRI VPRAŠANJA ZA ... Petra Franca: »Telovadnica na Alturi ne sme biti opravičilo« V Jadranovem dresu igra že enajsto sezono zapored Peter Franco, eden izmed stebrov ekipe. Prvič je v članski vrsti igral kot 19-letnik v sezoni 1996/97 v B2-ligi, od takrat pa je svojemu društvu še vedno zvest. Letošnja sezona se je zanj sicer začela s poškodbo mezinca, ki pa je skoraj mimo: »Mezinec še nekoliko boli, ampak redno treniram.« V nedeljo je bila predstava Jadrana neprepričljiva. Čemu? Zbranost ni bila na višku, obenem pa je vsak igral zase, nepovezano. To je bilo ključno, čeprav tudi v obrambi in napadu nismo zadovoljili. Koliko vpliva telovadnica na vaše predstave? Nekaj že. Na Alturi treniramo enkrat tedensko, tako da v bistvu igramo vse tekme v gosteh. Vsekakor pa to ne sme biti nikakršno opravičilo za naše poraze. Predvsem proti San Danieleju bi lahko iztržili tobe razpoložljivi točki. Ali opažaš, da v ekipi še kaj manjka? Ne bi rekel, da kaj manjka. Seveda so številne poškodbe negativno vplivale na ekipo, saj še nismo trenirali v popolni postavi. V nadaljevanju sezone pa se moramo vsi maksimalno potruditi. V državni ligi je potrebno, da vsakič vsak da 120 %. moška c-liga - Jadran Mark Na Alturi so bili koši povsem prazni Jadran Mark - Roncade 43:70 (11:22, 22:36, 31:56) JADRAN: K. Ferfoglia 8 (1:2, 2:8, 1:2), S. Ferfoglia 9 (3:4, 3:8, 0:1), Maru-sič 2 (-, 1:4, 1:4), Franco 8 (-, 1:1, 2:3), Coco 4 (-, 2:5, 0:1), Oberdan 4 (-, 2:5, -), Semec 5 (3:4, 1:2, 0:2), Madonia 1 (1:2, 0:4, -), Malaln 2 (-, 1:1, -), Ban 0 (-, -, 0:1). TRENER: Popovič. Proti glavnim favoritom za napredovanje v B2-ligo Roncadam so jadra-novci klonili in so tako po šestem krogu še brez zmage na »domačem« igrišču. Koši na Alturi ostajajo za Jadran prava uganka - tudi tokrat je bil porazen napad odločilen za končni razplet srečanja. Pri metih za dve točki so bili Po-povičevi varovanci le 34 %, skupno le 33 %. V Jadranovem taboru so že drugo tekmo zapored igrali brez poškodovanih Christiana Slavca in Daniela Zac-carie. Prazno mesto je tudi tokrat zapolnil šele 16-letni Borut Ban, ki je na koncu četrte četrtine tudi imel svoj krstni nastop v državni ligi in dobro opravil svojo nalogo. Ze sam uvod srečanja je pokazal, kakšno bo razmerje sil: v Jadranovi polovici igrišča je bila igra bolj počasna, pod koš so Marusič in ostali le s težavo prodirali, pri metih (tako iz zunanjih položajev kot izpod koša) pa so bili preveč površni (3:11 za dve točki), kar so s pridom izkoristili nasprotniki. Z raznoliko in hitrejšo predstavo so Roncade v 6. minuti povedle na 5:12, ob koncu polčasa pa je razlika znašala že 11 točk. V nadaljevanju se je razlika povečala na 15 točk (17:32). Raztrgana igra Jadrana (10 izgubljenih žog v prvih dvajsetih minutah) je v končnici druge četrtine posrkala tudi nasprotnike, ki so se nekoliko prilagodili igri gostiteljev. Kar pet minut je minilo brez koša, po vrsti napak je prvi zadel Jadran, ki pa visokega vodstva nikakor ni uspel ublažiti. V začetku tretje četrtine se je Jadran še zadnjič s trojko Franca približal na devet točk (28:39), nakar se je nadaljeval monolog nasprotnikov. V zadnji četrtini so na igrišču zaigrali najmlajši: Malalan, brata Fer-foglia, Semec in še Ban. (V.S.) C INGELCA Vodilni dvojec Caorle - Roncade (oboji so se vrnili s točkama tudi s tretjega gostovanja) še naprej diktira tempo in ima pred prvimi zasledovalci že štiri točke naskoka. V ozadju je kar enajst ekip zaobjetih v štirih točkah. Ko bi se redni del končal danes, bi Bor Radenska in Jadran Mark (oboji pri štirih točkah z izkupičkom 2-4) pristala v play-outu za obstanek. Drugačna pot, isti učinek Če so Roncade nadigrale jadranovce, so Caorle v pokrajinskem derbiju sredi Benetk zmagale prav v zadnjih sekundah za pičlo točko. Košarkarji iz Trevisa so bolj talentirani in zmagujejo tekme z večjo lahkoto, Benečani pa so zelo uigrani in organizirani, tako da uspevajo kljub na papirju malce slabši kakovosti. Boj za mesto pod soncem Glavnina ekip cilja na uvrstitev v končnico oz. predčasen obstanek. Pomembni zmagi sta dosegla vse boljši Pordenon (Gonzo 14) na račun Padove (Crosato 15) in nevarni Rovigo (Guerra 29) proti Vicenzi (Gaiatto 16). Prihodnja tekmeca naših Borove košarkarje čakata dva zaporedna domača nastopa, in sicer v soboto proti Codroipu in nato v sredo, 12. novembra, v vmesnem krogu proti Roncadam. Jadranovi fantje, ki igrajo bolje v gosteh (dve zmagi) kot doma (štirje porazi), pa bodo v soboto potovali v Spilimbergo in prihodnjo sredo gostili Padovo. Codroipo (Malfante 19), ki ga bomo v soboto videli na Prvem maju, je doslej zmagal vse tri tekme doma in izgubil vsa tri srečanja v gosteh. V nedeljo je po podaljšku klonil pred videmskim Virtusom (Visintin 29), ki si je takoj opomogel po porazu proti Boru in tako kandidira za tretjo silo prvenstva. Jadranov sobotni tekmec Spilimbergo pa je izgubil v Margheri po tekmi, v kateri mu je manjkal zimzeleni totem Sguassero in sta bila razpoložena samo veterana Vuanello (26) in Musiello (21). Protagonist 38-letni Franco Binotto, nekoč avtor 50 točk na eni tekmi v A ligi, je tokrat s 27 točkami privedel Montebelluno do dragocene zmage po podaljšku proti San Danieleju (Rovere 18). Pri zmagovitem košu v zadnjih sekundah, ko je bila seveda vsa obramba pozorna nanj, je znal servirati asistenco soigralcu. D ELITEV NA PRAFAKTORJE Pet ekip s šestimi, pet s štirimi točkami Po petem krogu je vzhodna skupina D-lige še vedno izjemno izenačena: večina ekip (kar deset) ima po 6 oz. 4 točke - in vse te bi se lahko na koncu borile za mesto v končnici prvenstva. Izenačeno prvenstvo bo gotovo precej pomagalo dvema slovenskima ekipama - Domu in Kontovelu, ki imata trenutno precej težav zaradi okrnjene postave. Oboji namreč potrebujejo čas, da sanirajo poškodbe, Goričani pa tudi za registracijo novogoriškega krilnega centra Janija Gorjupa. Odločilni november - Breg Breg je prvi. Sam. Nobena druga ekipa ni zmogla nanizati pet zaporednih zmag. Kljub sorazmerno slabi igri so Kra-šovčevi fantje strli odpor okrnjenega Kontovela in si priborili prvi dve točki naskoka pred Don Boscom in kar štiri pred naslednjimi petimi zasledovalci. V naslednjih tednih bodo prav vsi zasledovalci skušali zaustaviti dolinsko armado. Prvi bo to poskusil izkušeni trener Lussin, ki je letos prevzel vodstvo Fo-gliana. V zadnjih treh sezonah pa je z ekipo Pallacanestro Monfalcone osvojil vse zadnje štiri dvoboje proti Dolinča-nom, eden od teh porazov pa je Brežane stal tudi neposredno napredovanje v C2-ligo. Za razliko od prejšnjih srečanj pa so tokrat Krašovčevi fantje nesporni favoriti. Na papirju bo tako tudi v sedmem krogu, ko bo nasprotnik Don Bosco. V primeru dveh zmag bi imeli Sila in soigralci kar štiri točke več od drugo uvrščenih! Odločilni november - Kontovel Brežani bodo tokrat igrali proti Lus-sinu, Kontovelci pa proti njegovi bivši ekipi - Gasthausu. Po dveh zaporednih porazih morajo v Kontovelovem taboru dokazati, da se lahko res enakovredno borijo z boljšimi nasprotniki. Čez deset dni čaka Brumnove fante sorazmerno lažje srečanje z Nabom, za tem pa tri pomembna srečanja z Don Boscom, Dinamom in Fo-glianom. Poleg ostalih srečanj morajo Švab in soigralci zmagati vsaj dva od štirih neposrednih spopadov, da si zagotovijo dobro izhodišče v boju za končnico. Za to pa morajo predvsem okrevati vsi poškodovani Kontovelovi igralci - z nepopolno postavo se Brumnovi fantje nikakor ne morejo enakovredno meriti z vsemi najboljšimi ekipami lige. Odločilni november - Dom Z izjemo Naba spadajo vsi dosedanji nasprotniki Doma med ekipe, ki bolj ali manj odkrito ciljajo na uvrstitev v končnico prvenstva. Zato bodo sicer hudi porazi za domovce na koncu povsem nepomembni. V boju za obstanek pa bodo bistveni naslednji spopadi - že v petek bo v Gorici prišla Intermuggia. Po sedmih letih in pol bo Dom predvidoma končno spet igral D-li-gaško tekmo v Kulturnem Domu. Zmaga bi bila seveda dobrodošla, saj bi z njo Am-brosijevi varovanci dohiteli tržaški Libertas, proti kateremu bodo igrali drugi pomembni medsebojni spopad v sedmem krogu. Pred tem je na sporedu še tekma s Fo-glianom, ki zgleda ta čas izven dometa za Ceja in soigralce. Mitja Oblak C-liga IZIDI 6. KROGA Marghera -Spilimbergo 83:75; Oderzo - Bor Radenska 82:79; Montebelluna - San Daniele 73:72; Rovigo - Vicenza 85:75; Virtus UD - Codroipese 84:78; Pordenone - Virtus PD 69:51; Jadran -Roncade 43:70; Pool - Caorle 66:67. Caorle 6 6 0 476:441 12 Roncade 6 6 0 474:388 12 Virtus PD 6 4 2 430:417 8 Montebelluna 6 4 2 438:426 8 Virtus UD 6 4 2 482:440 8 Codroipese 6 3 3 440:439 6 Rovigo 6 3 3 463:474 6 Spilimbergo 6 3 3 426:435 6 Pordenone 6 3 3 434:398 6 San Daniele 6 3 3 431:417 6 Marghera 6 2 4 415:425 4 Jadran Mark 6 2 4 416:463 4 Bor Radenska 6 2 4 450:480 4 Vicenza 6 1 5 401:461 2 Pool Venezia 6 1 5 381:438 2 Oderzo 6 1 5 474:491 2 PRIHODNJI KROG Bor Radenska (8.11. ob 20.30 v Trstu, na 1 .Maju); Spilimbergo - Jadran Mark (8.11. ob 18.30 v Spilimbergu). D-liga vzhod izidi 5. KROGA Muggia - Monfalcone 58:78; NAB - Poggi 66:83; Don Bosco - Romans 62:86; Kontovel - Breg 61:78; Villesse - Dinamo 59:57; San Vito - Dom 82:57; Fogliano - Libertas 75:67. Breg 5 5 0 421:242 10 Don Bosco 5 4 1 350:305 8 San Vito 5 3 2 363:308 6 Fogliano 5 3 2 366:330 6 Kontovel 5 3 2 331:315 6 Monfalcone 5 3 2 312:303 6 Romans 5 3 2 362:372 6 Muggia 5 2 3 340:361 4 Poggi 5 2 3 301:319 4 Dinamo 5 2 3 366:384 4 NAB 5 2 3 336:264 4 Villesse 5 2 3 304:349 4 Libertas 5 1 4 324:378 2 Dom 5 0 5 255:384 0 PRIHODNJI KROG Monfalcone - Kontovel (7.11. ob 21.15 v Tržiču); Dom - Muggia (7.11. ob 20.45 v Gorici); Breg - Fogliano (8.11. ob 20.30 v Dolini). OP OP BREG M sezone nepremagan Breg je v derbiju proti Kontovelu nepremagan od sezone 2005/06. Na derbiju proti Konto-velcem pa je bil Breg poražen dvakrat v sezoni 2004/05 in dvakrat v sezoni 2002/03. Po eno zmago pa sta si ekipi delili v sezoni 2003/04 in 2001/02. Sobotna zmaga ne preseneča, kaže pa, da bodo usodo Brega letos krojili le starejši igralci. Najmlajši na igrišču je bil 20-le-tni Grazioso; pri Kontovelu pa je bilo kar nekaj najstnikov. V soboto je bila srednja starost Brežanov 27 let, pri Kontovelu pa le 21,4 let. NAPAD Met za dve točki letos najslabši Tokrat so bile naše ekipe v napadu dokaj netočne. Skupno so bile pri prostih metih 65,1 % (67:103), v metih za dve točki 41,8 % (82:196, najnižji doslej), pri metih izza šestme-trske črte pa le 25,9 % (21:81). Kontovel je bil najslabši pri prostih metih (10:22 - 45,5 %), Jadran pri metih za dve točki (13:38 - 34,2 %), Dom pa pri metih za tri točke (5:26 - 19,3 %). NAJ DOSEŽKI Skupno: Giacomi (B) 29, IKarica (Br) 24, Cej (D) 20, Švab (k) 16, Kralj (B) 14. Prosti meti: Klarica (Breg) 6:6 (100 %) Za 2T: Giacomi (Bor) 7:10 (70%), Marica (Breg) 9:14 (64,3 %) Za 3T: Giacomi (Bor) 3:4 (75%), Uk-mar (Kontovel) 3:4 (75 %) Statistika flop: za 2T Jadran 13:38 (34,2 %), za 3T Babich (Bor) 1:8 (12,5 %) NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 6. krogu: Giacomi (B) 96, S. Ferfoglia (J) 96, Kralj (B) 71, K. Ferfoglia (J) 66, Coco (J) 66, Furigo (B) 57, Visciano (B) 49, Babich (B) 46. D-liga po 5. krogu: Klarica (Br) 100, Sila (Br) 67, Švab (K) 62, Lisjak (K) 51, Vončina (D) 50, Ciacchi (Br) 49, Zeriali (Br) 48, Paoletič (K) 47. 00531639 15 OBLETNICA / 50 let prvih slovenskih športnih iger - Vse se je začelo 2. novembra leta 1958 na stadionu 1. maja Veliki pok Iz gibanja mladih je v nekaj letih zrasla mogočna zgradba slovenskega športa v Italiji, kot jo poznamo danes Slovenski športni dan leta 1958 je bil »veliki pok« slovenskega povojnega športa v Italiji. Iz njega se je na valu navdušenja takratne mladine in skupine nekaj let starejših vizionarjev razvilo mogočno, neustavljivo gibanje. Takratna »začetna eksplozija« je v slabih petnajstih letih botrovala nastanku velikega števila planetov in satelitov, to je slovenskih športnih društev in organizacij, kot jih poznamo še danes. Športne igre bržkone ne bi nastale, ko ne bi bile izraz neke globoke potrebe takratnih mladih ljudi, ki so bili še zaznamovani z vojnimi grozotami, težkim sobivanjem z Italijani in delitvami med Slovenci, a so hoteli v novi družbi zadihati in delovati s polnimi pljuči, sproščeno in svobodno, brez takšnega ali drugačnega pokroviteljstva in nadzora starejših ter na enakovredni ravni z italijanskimi someščani, ki so po letu 1954 zavladali v Trstu. Pionirji našega športa, ki pa so imeli za sabo, sicer nasilno prekinjeno, a nikoli docela zamrlo tradicijo tržaškega Sokola in predvojnih klubov, so (najbrž ne da bi bil to njihov cilj) zgradili mogočno in trdno zgradbo, svojim naslednikom pa pustili veliko bogastvo. Sam pripadam drugi generaciji športnikov in športnih delavcev, tisti generaciji ki je dvajset let po nastanku iger v različnih vlogah (igralec, trener ali odbornik) v času gospodarske moči, samozavestne drže in še relativne številčnosti naše narodnostne skupnosti, požela verjetno najbolj žlahtne sadove dela predhodnikov. Čeprav so na čelu naših društev še vedno velikokrat ljudje, ki so šli skozi »šolo« športnih iger, je danes delovanje teh društev precej drugačno, še bolj drugačne pa so novejše generacije staršev, mladostnikov in otrok, katerim je to delovanje namenjeno. Vpre-ženo v dnevno, skoraj podjetniško kolesje najrazličnejših problematik, ki jih včasih ni bilo, in podvrženo sodobnemu načinu razmišljanja, ki je daleč od nekdanjega, naše športno gibanje včasih res pozablja na svoje korenine. Vendar bi bilo hkrati krivično, če bi trdili, da ne upošteva nobenega od tistih vzgibov, zaradi katerih je nastal. Prilagaja pa se svojemu času in prostoru. In čas je, da ga v svoje roke z večjim zaupanjem predamo mladim. Mladim, kot tisti, ki so mu dali leta 1958 novega zagona. Aleksander Koren Prvi slovenski športni dan, predhodnik športnega tedna in športnih iger, se je odvijal med 2. in 4. novembrom leta 1958 na stadionu 1. maja v Trstu. Prijavilo se je 165 tekmovalcev, od teh jih je 48 tekmovalo v atletiki. Med njimi je Emil Sedmak zmagal bodisi v metu krogle bodisi v metu diska, domet iger pa je bil v naslednjih letih še večji magajna prvi koraki Za vpisnino 50 lir... Lojze Abram, Milan Babič, Oton Berce, Jože Cesar, Vojko Cesar, Miljo Gombač, Anica Hme-ljak, Pepi Jelerčič, Učo Jurkič, Stanko Kojanec, Bojan Pavletič, Olga Pavletič, Adriano Pavlica, Nineto Patrizio, Aldo Rupel, Davorin Tavčar in Aljoša Žerjal so bili po razpoložljivih podatkih organizatorji prvega slovenskega športnega dne, ki se je na stadionu 1. maja odvijal od 2. do 4. novembra leta 1958. Vpisalo se je 165 tekmovalcev iz trinajstih, v glavnem tržaških prosvetnih društev. Že prve izvedbe so se udeležili tudi športniki iz Bazovice, Pro-seka, Križa in Doline ter skavti in taborniki. Spored je obsegal sedem panog: atletiko, odbojko, namizni tenis, nogomet, šah, gimnastiko in orientacijski tek, ki je bil tedaj bolj ali manj poznan samo v Skandinaviji. Sledi na 18. strani pričevanje Učo Jurkič: »Prva sprava med Slovenci« Ferruccio Jurkič, pri nas za vse Učo, letnik 1936, je bil s srcem in dušo zapisan Slovenskim športnim igram. Bil je med pobudniki in snovalci prireditve, pri kateri je bil vseskozi med glavnimi organizatorji, pa tudi odličen in neutruden tekmovalec. Doma v eni najstarejših slovenskih družin pri Svetem Ivanu, je bil v kulturnem društvu Škam-perle aktiven še pred začetkom Iger, nato pa je bil tudi član zlate generacije Borovih odbojkarjev -prvoligašev in hkrati priznan trener. Kdor ga dobro pozna, ve povedati, da odbojko rekreacijsko še vedno odlično igra, čeprav jih ima že več kot sedemdeset! Zanj so bila mlada leta na Stadionu 1. maja ena sama velika zgodba o uspehu. V to zgodbo nas je ponesel med prijetnim kramljanjem z njim. Sledi na 18. strani Male zgodbe velikih športnih iger Na 16. strani Naša anketa: Za mladino so športne igre prava neznanka Na 17. strani 1 6 Torek, 4. novembra 2008 OBLETNICA / male zgodbe velikih iger - Pričevanja Mladi, samouki, navdušeni in polni sveže življenjske m Na Slovenskih športnih igrah je nastopilo mnogo fantov in deklet, ki so se v naslednjih letih uveljavili kot vrhunski športniki. Mnogi drugi so se uveljavili na drugih področjih, v politiki, gospodarstvu, novinarstvu, na šolskem področju. Vendar lestvice »vip« udeležencev nismo hoteli narediti. Kar sledi, so pričevanja naključno izbranih udeležencev iger (v različnih obdobjih), edini kriterij, ki smo ga uporabili pa je bil ta, da smo v grobem pokrili večji del teritorjia, na katerem Slovenci živimo. Nevia Bandelj iz Trsta Nevia Bandelj je na več izvedbah Športnih iger branila barve šentjakobskega Cankarja: »Igre so bile čudovita pobuda, vzdušje je bilo enkratno. Pristopali smo zelo angažirano. Rivalstvo med Cankarjem in Škamperletom je bilo izjemno ostro. Četudi so bili drugače sošolci in prijatelji, v času športnih iger nekateri sploh niso govorili med sabo. Če je kdo od Svetega Jakoba nastopil za Škamperle ali obratno, so ga imeli kar za izdajalca. Dekleta smo tekmovala v vseh mogočih disciplinah, da bi prinesle točke svojemu društvu. Celo v nogometu. Trener Franko Drasič nam je natančno povedal, kako naj se postavimo na igrišče in kako naj bi igrale. Kimale smo mu, da smo razumele, ko pa se je začela tekma, smo bile vse okoli žoge in je bila igra ena sama zmešnjava. Spominjam se tudi plavalnega nastopa v tržaškem bazenu Bianchi. Dodelili so mi stransko progo, tako da sem pri dihanju gledala rob bazena. Bila sem zelo motivirana in zavzeta, ko pa sem prišla do cilja, sem bila sama. Starta-la sem namreč prehitro in tekmo je bilo zato treba ponoviti. Skozi vso progo so me špricali in mi kričali, naj se ustavim, a se nisem ničesar zavedala... « Pino Rudež iz Trsta Pino Rudež ima na športnem področju dve veliki ljubezni: planinstvo in šah. Rojančan, ki se je nato preselil v tržaško mestno središče in potem po poroki k Svetemu Ivanu, je na SŠI tekmoval, bil pa je tudi organizator v vrstah Slovenskega planinskega društva Trst in Tržaškega šahovskega društva. »Na šahovskem prizorišču sem bil vsak dan, vedno sem se tudi uvrstil med najboljše. Ure in ure sem ša-hiral tudi ko se je rodila hčerka in bi moral biti doma ... Športnih iger pa se spominjam predvsem v zvezi s planinsko-orientacijskim pohodom, ki smo ga kot SPDT organizirali v dolinski občini. Če se ne motim, je bil to nekakšen štafetni tek od Boljunca do Botača. Natančno se spominjam, da se je vršil v zgodnjih jutranjih urah. Tudi sam sem bil med udeleženci in ko smo tekli mimo zadnjih hiš v Boljun-cu, so vaščani odpirali polkna, ploskali, nas pozdravljali in nam vzklikali. Pobuda je bila namreč zelo občutena, navdušenje je bilo veliko.« Loredana Prinčič iz Gorice »O športnih igrah imam le bežen spomin, saj je od takrat minilo že veliko let. Tekmovala sem v namiznem tenisu in v odbojki. Branila sem barve goriškega Doma, ki smo ga ustanovili prav ob tej priložnosti. Bili smo nekako Domovi pionirji. Na 11. športnih igrah smo zmagale na odbojkarskih goriških kvalifikacijah in nato odpotovale na gostovanje v Trst, bolj natančno na stadion 1. maja. Bile smo zelo vznemirjene, saj smo prvič igrale v Trstu in tudi nasprotnic nismo poznale. Treniral nas je Pepi Cej. Pri namiznem tenisu pa smo Goričanke osvojile zlato medaljo. Odličje je domov odnesla Mirjan Devetak. Vsekakor so bile SŠI res lepa izkušnja, saj smo se tako spoznali s Tržačani.« Branko Grgič s Padrič Veni, vidi, vici ali po naše prišel, videl, zmagal. To je bil Padričar Branko Grgič, ki so ga pri gropajsko-padriški Gaji poslali v ogenj v več disciplinah. »Tekmoval sem v vseh atletskih panogah in celo v plavanju, čeprav sploh nisem znal dobro plavati,« pravi Branko, ki je na presenečenje vseh ostalih brez večjih težav sla- vil zmago v teku na 80 in na 100 metrov. »Predsednik Karlo Grgič je določil, kje bo kdo tekmoval. Predstavil sem se na atletski stezi in sploh nisem vedel proti komu bom tekmoval. Zmagal sem najprej na kvalifikacijah, nato pa še v finalu. Premagal sem odlične sprinterje, Križniča, Peterlina, na 100 metrov Duška Švaba in še bi lahko našteval. Vsi ti so namreč bili aktivni pri atletiki in so tudi trenirali. Jaz pa sem prvič stopil na atletsko stezo. Vsi so bili nekoliko presenečeni,« se spominja 58-letni Grgič. »Precej smešne pa so bile plavalne tekme. Padričarji sploh nismo znali plavati. Naš sovaščan se je vrgel v vodo in organizatorji so mu morali pomagati. Tvegal je utopitev.« Za Padričarje in Gropajce pa je bila prav gotovo nepozabna nogometna tekma proti bazovski Zarji, ki je bila absolutni favorit za končno zmago. »Bazov-ci so bili prepričani, da nas bodo zmleli. Mi smo ekipo sestavili zadnji trenutek, kljub temu pa smo v Nabrežini zmagali z 1:0. Sam sem dosegel edini zadetek na tekmi. Nato smo izgubili proti podlonjerskemu Unionu s 5:0, ampak nismo še izpadli. Union je namreč imel v postavi italijansko govorečega igralca in zaradi tega smo zmagali brez boja. V polfinalu pa so nas potolkli Kontovelci.« Jana Ban s Kontovela »Udeležila sem se športnih iger leta 1969 in 1970, obakrat z ekipo Kontovela. Skupino tekmovalcev sta takrat izbirala Peter in Edi Starc in me takrat vpoklicala v ekipo. Spominjam se predvsem iger leta 1969, ko sem osvojila tudi naslov najboljše športnice. Takrat sem nastopala v atletiki, plavanju in odbojki. Ker sta koordinatorja ekipe opazila, da sem nadarjena, sta me vpisala kar v vse discipline, nastopila pa sem tudi v badminotnu, čeprav do takrat še nisem imela loparja v rokah. Naslov najboljše športnice sem osvojila zaradi dobrih nastopov v vseh disciplinah, čeprav s temi športnimi disciplinami se nisem nikoli redno ukvarjala. Osvojila sem samo eno prvo mesto v teku, v drugih disciplinah in športih pa sem bila večkrat druga. Zaradi dopoldanskega pouka še nisem trenirala odbojke, enkrat tedensko sem v tretjem razredu nižje srednje šole edinole plavala v sklopu šolskih dejavnosti. Dobre rezultate v plavanju sem osvojila tudi zato, ker sem vadila tudi z očetom, ki je bil dober plavalec. S starši sem tudi redno zahajala na kopanje v Grljan, kar se je nasposled poznalo. Med ekipami je vladala športna tekmovalnost, nikakor pa ni bilo rivalstva. V ekipi Kontovela so takrat nastopali tudi Prosečani. Spominjam se tudi voženj na tekmovanja z avtomobilom ali z motorjem. Enkrat sem se na motorju opekla, a kljub temu sem nastopila na tekmi.« Sergio Sosič z Opčin: Sergio Sosič je z ekipo Opčin, od koder je doma, tekmoval v streljanju še v okviru Športnega tedna. »Najboljši specialist v našem moštvu je bil Ugo Ferluga, ki je osvojil tudi prvo mesto. Trenirali smo v gledališču v Prosvetnem domu, kjer smo nekje s polovice dvorane izza pregrade streljali v pločevinaste škatle, ki so bile nameščene na odru. Uporabljali smo kara-binke znamke Diana, izstrelki so bili iz svinca. Na tekmi na Stadionu 1. maja je razdalja morala znašati kakih 10, 12 metrov, premer tarče pa menda 12 centimetrov. Kot priča slika iz knjige ob štiride-setletnici, sem takrat imel še nekaj las... Sodeloval sem tudi v krožku openskih šahi-stov, vendar nisem bil dovolj dober za nastop na pravih tekmah. Spominjam se, da je na Opčinah v šahu prednjačil Hilarij So-sič. Sam sem pozneje kot obrtnik tudi izdeloval, s topljenjem in vlivanjem, železna in svinčena priznanja za športne nastope. Ko je potreboval kak pokal za odbojkarske turnirje, me je Antek Terčon od Sokola večkrat poklical. Ne spominjam pa se, če že za časa Športnih iger. Mario Gergolet iz Doberdoba »Za Doberdob smo v glavnem na- stopali študenti, ki smo obiskovali goriški Dijaški dom. Glavni pobudnik in organizator je bil Branko Lakovič, mi pa smo mu zgolj pomagali. O košarki nismo imeli pojma, pa še koša nismo nikoli videli. Kljub temu smo igrali in podajali le Brankotu, ki je zadeval koše. Nekoliko bolje smo se odrezali pri odbojki, čeprav smo igrali proti odličnim moštvom, kot sta bili ekipi društev Cankar in Škamperle. V primerjavi z nami so bili igralci teh ekip pravi profesionalci. V Doberdobu nismo imeli niti dresov. Nabavili smo si jih sami. Do SŠI v Doberdobu sploh nismo poznali besede šport. Niti časa ni bilo za to, saj so se vaš-čani v glavnem bavili s kmetijstvom in prostega časa je bilo bolj malo. Že sam odhod v Trst je bila pravi izlet. Nekako kot da bi danes odšli v London. Organizirali smo avtobus in z nami so se odpeljali tudi navijači. Skratka, videli smo nove kraje in nove ljudi. V naslednjih letih smo v Doberdobu organizirali tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško. Na to smo bili posebno ponosni.« Vojko Kocjančič iz Doline Vojko Kocjančič je bil hkrati Bregov tekmovalec in organizator. »Pri Bregu smo takrat ciljali predvsem na to, da bi zmagali pokale za najbolj številčno udeležbo. Po breških vaseh smo angažirali vse mlade, tudi take, ki sploh niso bili športniki. V košarkarskem prvenstvu smo se predstavili s kar tremi ekipami. Zelo dobro se spominjam, kako me je majhen in bolj debe-luškast športnik vprašal, kdaj bodo v telovadnici nategnili odbojkarsko mrežo. Sploh ni vedel, da mora igrati košarko. Živahno in smešno je bilo tudi v bazenu. Pri štafeti v disciplini metuljček nam je zmanjkal en plavalec. Vprašali smo nekoga drugega. Pokazali smo kako se plava ta stil in zagotovil nam je, da ne bo težav. Po skoku v vodo je odplaval nekaj metrov, nato smo mu morali priskočiti na pomoč in ga potegniti iz bazena, drugače bi utonil. Pri igri med dvema ognjema je Breg nastopil s kar sedmimi ekipami. Starši takrat še niso imeli avtomobilov in za prevoz v telovadnico smo v glavnem skrbeli organizatorji. Po tekmi sem moral peljati skupino otrok do- mov. Po dveh vožnjah sem se naveličal in sem v svojo 'cinquecento' stlačil kar štirinajst otrok. Peljal sem jih v Boršt. Bili so kot sardine. Med tolikimi športniki smo imeli tudi nekatere talente. Metalka krogle Sonja Lukač je kasneje nastopila tudi z državno reprezentanco. Nogometaš Gianfranco Veljak, ki je na žalost lani umrl, pa je igral tudi v A-ligi pri Torinu.« Antek Terčon iz Sesljana »Nabrežinci in ostali iz občine Devin Nabrežina smo prevladovali predvsem v plavanju. To je dalo zagon, da smo napo- Atletika je bila tudi na igrah kraljica športov Nogometno igrišče na 1. maju je v blatu bolj podobno neobdelanemu polju,vendar se je takrat tako in tako igralo predvsem na gmajni... magajna neslovenci - Starosta novinarstva Attilio Frizzati je leta 1967 za Barkovl, V slovenski družbi sem se hotel n zdaj pa na Greti uvajam v miniba Znani tržaški športni novinar Attilio Frizzati (letnik 1929) je nastopil na jubilejni deseti izvedbi Slovenskih športnih iger leta 1967 v košarki v dresu Barkovelj. Izkušnjo hrani v hvaležnem spominu. Bil je eden redkih Neslovencev, ki so sodelovali na SŠI. Danes govori slovensko čisto tekoče, saj se je jezika naučil v vasi, pa tudi po igriščih kot košarkarski trener v številnih čez- mejnih stikih. Kako ste se sploh znašli na Igrah? »Seveda so tudi v Barkovljah nekateri posamezniki želeli dokazati, kaj je slovenski šport. Pa so skušali sestaviti čim boljšo ekipo. Ker najbrž ni bilo dovolj igralcev, so me poklicali zraven. Povabil me je Savino Brus. Nisem Slovenec, sem odgovoril, vendar bom rade volje igral. Zakaj ne bi? Takrat sem med drugim treniral skupaj z Mariom Marijem tržaška dekleta v A ligi, pa tudi mladinke, ki so postale državne prvakinje.« In kakšna je bila izkušnja na SŠI? »Zelo pozitivna. V ekipi so bili med drugimi tudi Kafol, Vodopivec in Brecelj, ki je igral tudi z Lego Nazio-nale v A ligi in se nato zaposlil na ladjah. Športne igre so bile izjemno simpatična pobuda, občutena med ljudmi. Barkovljane so prihajale gledat punce in družine. Tudi kvaliteta tekmovanj je bila dobra.« So vas mogoče povabili k nastopanju še v kaki panogi? »Ne, angažirali so me, ker sem bil izkušen košarkar, imel sem za sabo igranje do tretje lige. Bil pa sem že starejši, mogoče bi lahko tekmoval le še v atletiki. Naslednje leto pa me niso več poklicali, ne vem zakaj. Očitno so imeli dovolj igralcev v ekipi.« Kako je italijanski Trst spremljal Športne igre? Attilio Frizzati je v ekipi Barkovlje A iz leta 1967 prvi z leve čepe magajna »Reklame zunaj manjšine ni bilo dosti. O Igrah sta poročala Primorski dnevnik in Radio Trst A, italijanski lokalni radio pa je omenil pobudo le ob priliki kakega pomembnega finala, časopis pa še tega ne. CO- / OBLETNICA Torek, 4. novembra 2008 17 lOCI sled mobilizirali celo vas. Vadili smo v na-brežinskem portiču, zastavonoša pa je bil prof. Radovič. Le dva do trije tekmovalci so tudi redno trenirali v tržaških plavalnih društvih, ostali pa smo bili amaterji. Tu sem osvojil tudi edino kolajno: v štafeti 4 x 50 m smo zasedli 3. mesto. Nastopajoči tekmovalci niso bili le mladi, ampak tudi starejši. Tako so na primer slednji tekmovali v ruskem kegljanju: keglje smo takrat kupovali v bivši Jugoslaviji, v dvorani v Nabrežini pa smo trenirali. Tekmovali smo tudi v orientacijskem pohodu, v košarki, atletiki. Ekipne športne so mladi trenirali le v šoli, v atletiki pa smo bili samouki. Med tekmovalci bi omenil Damjana Pertota, ki je nastopal v najrazličnejših atletskih panogah, v odbojki, košarki. Na prvih izvedbah smo tekmovali pod imenom Igo Gruden, od leta 1966 pa kot Sokol. S športnimi igrami je športno delovanje pri nas povsem oživelo: ideja je bila odlično zastavljena, mladina se je prebudila. Nabrežinci smo se borili predvsem proti društvu Škamperle, saj smo bili neposredni tekmec za 1. mesto. Večkrat je prišlo do kreganj in prizivov, ampak je bilo to le sad velikega navdušenja. Strani pripravilo športno uredništvo Primorskega dnevnika s sodelavci. Fotografsko gradivo Maria Magajne iz knjige Velika knjiga slovenskih športnih iger uredila Igor in Branko Lakovič anketa - Med našimi višješolci Slovenske športne igre? 113 vprašanih, dva pravilna odgovora.. Ali veš kaj so slovenske športne igre DA 8% NE 92% 0 20 40 60 80 100 Odgovorilo je 113 tržaških višjih srednješolcev Nekateri začudeno pogledajo v bel anketni list, ker imena »Slovenske športne igre« niso še nikoli zasledili. Drugi preberejo vprašanje in se obrnejo k prijatelju: »Kaj ti veš, kaj so te igre?« Nekateri hitro reagirajo, drugi pa pred odločitvijo nekaj sekund premislijo in šele nato obkrožijo odgovor. Vsekakor vsi razpoložljivi in prijazni. Prizori, ki so se preteklo sredo zjutraj ciklično ponavljali najprej na avtobusu št. 46, nato na »piaci«, nazadnje pa v 35-ki in pred licejem F. Prešerna. 113 višješolcem tržaških šol smo zastavili anketno vprašanje, ali vedo, kaj so bile Slovenske športne igre (SŠI). Kar 92 % anketiranih je odgovorilo, da ne ve, za kaj gre. Manjšina (8 %) pa je na list zapisala, da vedo, kaj so igre bile. Med temi so nekateri (najbrž) po logičnem sklepanju zapisali, da so bile to »igre, ki se odvijajo v Sloveniji«, »igre, ki so si jih izmislili Slovenci«. Med pritrdilnimi odgovori sta bila samo dva, ki sta se približala pravilnemu odgovoru. Prvi/a je napisal/a, da so bile to »vrsta zamejske mini-olim-piade«, drugi/a pa »tekmovanja med zamejskimi Slovenci, ki so se nekoč odvi- jala pri nas«. Med odgovarjanjem so nekateri dijaki sicer povedali, da jih ime na nekaj spominja, nihče med njimi pa ni znal pravilnega odgovora. Zakaj je tako? Pojasnil o tem, zakaj velika večina dijakov sploh ne ve za igre, je mogoče več. Eno je najbrž zelo enostavno: če so »manj mladi« spoznavali SŠI prek ustnega izročila, fotografij in pričevanj staršev in drugih sorodnikov, ki so se iger udeležili, za sedanje dijake to skorajda ne more veljati, saj so že njihovi starši (pre)mladi, da bi bili na igrah nastopili, precej spremenjena pa je v naši skupnosti tudi narodnostna sestava. Tistim, ki so športno aktivni, bi lahko spomin morda osvežili trenerji in starejši odborniki, očitno do mladih tudi niso prišle publikacije o igrah, ki so že bile objavljene. Mogoče pa bo razstava, ki jo pripravljajo v sklopu 50- obletnice, in je namenjena šolam, na voljo pa je tudi klubom, le zapolnila to pomanjkanje informacij. Res bi bilo škoda, da bi SŠI tonile v pozabo. Nenazadnje je naše razvejano športno gibanje izšlo iz teh športnih srečanj! (V.S.) Mitična vespa (desno) je bila pravi hit, motoristični športi pa so imeli na igrah veliko privržencev; h klasiki je že na prvih igrah leta 1958 sodila gimnastika (zgoraj), že pred vojno pri sokolih uveljavljeni šport magajna je igral košarko V* - • ■ v v* lauciti slovenščine sket 20 Kitajcev NI namreč ni maral te prireditve, saj tedaj oblasti še niso bile tako odprte in daljnovidne. Sam pa nisem imel nikoli tovrstnih predsodkov. Človeka sodim po tem, kar je in kar velja, nikakor ne po barvi ali narodnosti. S • •• Slovenci sem veliko sodeloval in zbral sem kar nekaj anekdot.« Na primer? »Kot trener Sabe sem nekoč igral proti Boru, ki ga je treniral Branko La-kovič. Med minuto odmora sem se s svojimi igralci pogovarjal v italijanščini, Branko s svojimi pa seveda v slovenščini. Zaradi tega mu je sodnik prisodil tehnično napako. Jasno je, da sem znorel in se znesel nad sodnikom, da ga še danes boli zadnja plat... Zanimivo je bilo tudi, ko sem v Barkovljah prvič stopil v slovensko družbo. Ostali so se mi skušali prilagoditi, ker sem bil pač edini, ki ni razumel slovenščine. Kaj se šalite, sem jim rekel, se bom prav kmalu jaz naučil slovensko! In sem se res. Ko sem moral na gostovanje na Madžarsko, sem se naučil kakih sto glagolov in celo vrsto predlogov, da bi tam kaj razumel. Danes pa na Greti uvajam v minikošarko dvajset mladih Kitajcev... « Streljanje (zgoraj) je bilo zelo priljubljeno tudi med dekleti; navijačev (desno) na tekmah nikoli ni manjkalo magajna 18 Torek, 4. novembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI učo jurkič - Z enim od protagonistov o nastanku, razvoju in zatonu slovenskih športnih iger »Igre pri nas so bile prva sprava med Slovenci« Nadaljevanje z naslovne strani Če govorimo o Slovenskih športnih igrah, na kaj najprej pomislite? »Na misel mi pride poročilo Mitje Volčiča po slovenskem tržaškem radiu na dan prve izvedbe leta 1958. Še danes se spominjam, kako je začel pripovedovati: '189 jih je bilo'. To je bil za prvi športni dan velik uspeh in nato je bilo sodelujočih vsako leto več.« Kako se je vse skupaj sploh začelo? »Po vojni je bil zgrajen Stadion 1. maj in prvi prvomajski shod Slovencev je bil leta 1948, za časa kominforma. Aktivno je bilo telovadno društvo, v katerem sta bila med drugimi Miloš Strgar in Marjan Dolgan. Že pred Športnimi igrami smo organizirali nekaj tekmovanj. Do leta 1954, ko so postavili na noge malo dvorano, je bilo tu letno telovadišče, nekaj barak in skladišče. V kratkem času so zgorele tako barake kot skladišče, iz njih pa smo uspeli rešiti orodje. V začetku decembra 1956, na ponedeljek, smo imeli občni zbor društva Škamperle, ki se je medtem vselilo v objekt in prirejalo gledališke predstave. Mi-kuletiču, predstavniku Prosvetne zveze, tedanje krovne organizacije Slovencev v Italiji, sem očital, da na Prvem maju niso storili nič za mlade. 'Koliko pa vas je, ko si upate kritizirati?', je odvrnil. Vstal je Milče Škrap in odgovoril, da ni pomembno, koliko nas je, pač pa da je treba gledati, koliko nas bo. Proti koncu občnega zbora je prihitel drug predstavnik Prosvetne zveze Mesesnel, ki je pravkar končal sestanek s profesorjem Bojanom Pav-letičem. Mladi telovadci smo agitirali za to, da bi se ga angažiralo, saj je že poučeval na naših šolah in je bil športni pedagog, trener in organizator. Že isti petek, 6. decembra, smo se sestali z njim. In se je začelo. Na nedeljo zjutraj je prvič vodil vadbo in, mimogrede, bil je to edini trening v petnajstih letih, ki sem ga izpustil, ker je bil pač dan tetine poroke.« Kakšno je bilo politično ozračje pri nas za časa začetka Športnih iger? »Mi smo želeli privabiti čim več ljudi, nismo se ukvarjali s politiko. Vedelo se je, da smo na ozemlju 'rdečih', zato je bil velik uspeh pripeljati na Prvi maj mlade iz nasprotnega tabora. Ker smo vedeli, da bi ne prišli na Stadion, smo skavte povabili na sestanek v gostilno Brocchetta pod Bošketom, se pravi na nevtralna tla. Profesorja Berceta, ki je veljal za 'belega', smo seveda rade volje sprejeli k nam, da je tu priredil mednarodni turnir v namiznem tenisu. Ne prisegam, da je res, ker me ni bilo zraven, vendar od marsikoga sem slišal, da so v svetoivanski cerkvi ob nedeljah pri maši pridigali proti Športnim igram, češ da odvračajo mlade od maše. V resnici pa so bile Športne igre prva sprava Slovencev sploh, ne samo v Italiji. Iz njih so nastala vsa športna društva, razen Primorja, ki je že obstajalo prej. Vsi naši klubi na Tržaškem pa so nastali na apolitični bazi in so bili zbirališče vseh. Že na Goriškem ni bilo tako, saj če je v vasi sestavil odbojkarsko ekipo beli breg, je takoj organiziral svojo tudi rdeči tabor, in obratno.« Omenili ste Goriško. Kolikšen je bil goriški prispevek k Športnim igram? »Lakovičev Doberdob je v košarki igral tudi v finalu. Goriške vasi so vsekakor prihajale tekmovat, pri organizaciji, ki je bila dejansko domena borovcev, pa je bil mogoče soudeležen le kak posameznik.« Za tiste, ki nas ni bilo zraven: kakšen je bil v letih SŠI utrip na glavnem prizorišču, torej na Prvem maju? »Tu se je dogajalo dejansko vse, spominjam se le ene finalne odbojkarske tekme, da bi bila v telovadnici v ulici della Valle. Pred začetkom tekmovalnega dne je bilo v dvorani treba najprej odviti 360 stolov, na koncu tekem, tudi zelo pozno zvečer, pa jih spet priviti na mesto. Sam sem imel ključe in sem Stadion odklepal in zaklepal. Z Adrianom Pavlico sva bila neločljiva prijatelja in že pred SŠI sva skupaj igrala odbojko in vadila atletiko pri Libertasu. Naokrog sva se peljala z njegovo ve-spo. V enem dnevu sva imela tudi do več nastopov na Športnih igrah in trening pri Li-bertasu. Od let 1961, 1962, ko smo bili hkrati priča razmahu odbojke, je prihajala na Stadion zelo številna publika. Na oder, se ga spominjate, se je zgnetlo tudi do dvesto, dvesto petdeset gledalcev. Ker je obstajala nagrada za najbolj številčno društvo, smo vpisovali čim več ljudi in tekmovali smo v vseh panogah, ne da bi sploh kdaj prej trenirali. Jaz sem se ukvarjal z vsem razen s šahom. V enem tednu sem staknil dve črni očesi, eno pri košarki in drugo pri nogometu... Ko smo že pri nogometu, bi postregel z anekdoto. Trebenc Edko Kralj je veljal za čvrstega igralca. Ko so ga povabili k igranju odbojke, je dejal: 'Kako bom igral odbojko s temi, ki se mi opravičijo, če se me samo dotaknejo?'« Kolikšna je bila objektivno vrednost na Igrah doseženih rezultatov? »Med petimi in desetimi Športnimi igrami je prišlo do vrhunskih rezultatov. Odbojkarski finale Cankar - Škamperle je bila poslastica, med sabo smo bili prijatelji in soigralci pri Boru, umetno zrežirano rivalstvo pa nam je navsezadnje ležalo, saj je tekma tako vzbujala še večje zanimanje. Dosežki Rado-vana Fučke v atletskih metih so bili pomembni kar na deželnem nivoju. Tedaj se je predvsem prvič začelo trenirati specifično, medtem ko smo dotlej preprosto prišli na tekmo in brez priprave tekali, skakali ali metali.« Današnje zamejsko športno gibanje krasita uspešna organiziranost in marljivost prostovoljcev. Sedanjim športnim Učo Jurkič je bil eden najuspešnejših športnikov Slovenskih športnih iger, pa tudi zelo priljubljen. Na sliki (zgoraj) skupaj s prvim predsednikom ŠZ Bor, umetnikom in kulturnim delavcem Jožetom Cesarjem; odbojkarske tekme med Cankarjem in Škamperletom so bile prava poslastica magajna delavcem ste te vrline vcepili vi. Po kom pa ste se vi zgledovali? »Mi zgledov nismo imeli, saj smo začeli z ničle. Bili smo med sabo prijatelji, bili smo resni in navdušeni pri delu, z razliko od današnjih časov pa nismo imeli dosti drugih oblik druženja. V prostem času smo se, tudi ko ni bilo Športnih iger, srečevali v društvu, imeli plesne čajanke in podobno. Bili smo vedno skupaj, tako da so poleg prijateljskih vezi nastale tudi družine. Stalno smo imeli pred sabo tudi nekatere poglavitne vrednote. Meni je bilo vedno hudo, če se je mladina sramovala svoje narodnosti. Želel sem, da bi vsi s ponosom rekli, da so Slovenci. Veliko sem tudi polagal na obnašanje. V zadoščenje mi je bilo, da smo tudi potem, ko smo kot od-bojkarji gostovali po vsej Italiji, doživljali določen ugled. 'Prihaja Bor, tako da ne bo disciplinskih problemov,' so povsod že vnaprej vedeli.« Kako so Italijani sprejemali Športne igre? »Mogoče niso niti vedeli, da se to sploh dogaja. Ko sem se pri Libertasu poslovil, ker sem ustanavljal slovensko društvo, so to razumeli in se mi zahvalili za resnost. Kasneje se je kdo tudi želel vključiti v Borovo odbojkarsko ekipo. Nismo imeli predsodkov, vendar smo odločili, da ga ne sprejmemo, ker bi pač vzel mesto komu od naših. Sklenili smo, da igramo s svojimi. Člani te ekipe smo namreč prirejali plese, da bi si plačali prvenstvo.« Pa še to. Kako bi označili figuro profesorja Pavletiča? »Človek s samimi vrlinami. Bil je priznani vodja gibanja Športnih iger. Ko je prireditev prerasla v manifestacijo z dva tisoč nastopajočimi, je to postal velik zalogaj, kateremu pa je bil Pavletič seveda s pomočjo vseh sodelavcev kos. Na primer pozno zvečer smo končali sestanek, zjutraj pa se je predstavil na prizorišču s pripravljenimi vpisnimi polami in zapisniki. Ne izključujem, da je bedel in delal celo noč... Mi smo bili družba prijateljev, on pa profesor, mož, ki so ga vsi vikali in spoštovali.« Za konec, kako ste doživljali zaton Športnih iger? »Pobuda je ugasnila naravno, po nastanku vseh športnih društev ni bila več potrebna in ne bi niti več koristila njihovemu delovanju. Slovenske športne igre so bile lepa stvar in so dobro opravile svoj namen.« prof. pavletič Vizionar, izposojen športu /jLr — «L kratek pregled iger od leta 1958 do leta 1975 Niso dočakale 20. obletnice, so pa dobro opravile svoje poslanstvo Nadaljevanje z naslovne strani Vsakje moral za vpis odšteti 50 lir. Oranje ledine je bilo prava neznanka. Nihče ni dobro vedel, kakšen bo odziv, bil pa je več kot zadovoljiv. Morda bo držalo, kot sedaj trdijo, da niso imeli nobenih izkušenj, vendar se iz brskanja po Veliki knjigi slovenskih športnih iger, ki jo je na podlagi tekstov Branka Lakoviča in Bojana Pavletiča terfotografij Maria Magajne leta 1998 izdalo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, dobi človek drugačen vtis. Vse je bilo do pičice predvideno. Natančno je bilo določeno tudi, kdo bo na doskočišču skoka v daljino gladil pesek, modro pa so predvideli, da znaša kavcija za pritožbe500lir, kar je bila menda za takratne čase že kar čedna vsota. Rast v naslednjih letih ni bila premočrtna. Druge igre so leta 1959 celo zabeležile upad vpisov, čeprav se je število panog povečalo, med njimi pa so poželi zanimanje streljanje z zračno puško ter gimkani za motorje (ekonomski »boom« je prinesel ve-spo) in avtomobile. Zanimivo: na sporedu je bila tudi igra med dvema ognjema, toda ne za otroke! Leto 1959je bilo tudi leto ustanovitve ŠZ Bor, ki je igre dejansko organiziralo do leta 1971, ko je to vlogo prevzelo komaj nastalo ZSSDI, na njih pa Bor ni nastopal kot klub (bil bi premočen), temveč so mestno mladino predstavljala prosvetna društva in !