KRALJEVINA
J U G O S LAV I J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
2.
nos.
V LJUBLJANI, dne 8. januarja 1932.
Letnik
* III.
VSEBINA
16. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ustroju vo • ke in mornarice.
17. Zakon o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonitih pred-
pisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo.
18.	Razglas banske uprave o izpremembi samosvojih ribarskih okrajev št. 69, Krka in št. 73, Žužemberk.
Zakoni in kraljevske uredbe.
16.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za vojsko in mornarico po zaslišanju Našega ministrskega sveta
zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929., Dj. št. 36.400,*
ki se glasi:
Člen 1.
Četrti in šesti odstavek v členu 5. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpremltajata in se glasita, in sicer
četrti odstavek:
»Novopovišani in novosprejeti častniki in vojaški uradniki podajo tudi še pismeno prisego.« šesti odstavek:
»Civilni uradniki v službi pri vojski in mornarici opravljajo prisego po zakonu o uradnikih.«**
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1931., št. 252/LXXVIII/540. — Zakon o vojski in mornarici gl. »Uradni list« št. 191/42 iz leta 1929/1930.
** »Službeni list« št 133/25 iz L 1931.
Člen 2.
V členu 7. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpušča četrti — poslednji odstavek, vnašajo se pa novi: četrti, peti, šesti in sedmi odstavek in se glase, in to:
četrti odstavek:
»Kdor je obsojen na izgubo častnih pravic, ne sme služiti pri narodni vojaški sili ves čas, dokler ta kazen traja; zavezan pa je, plačevati vojnico po odredbah tega zakona in se uporablja v mobilnem in vojnem stanju za posebna dela.«
peti odstavek:
»Komur se vrnejo častne pravice, je zavezan služiti po odredbah tega zakona.«
šesti odstavek:
»Ne smejo služiti pri narodni vojaški sili niti osebe, obsojene na izgubo vojaške časti, marveč so tudi te zavezane, plačevati vojnico po odredbah tega zakona, v mobilnem in vojnem stanju pa se uporabljajo za posebna dela.«
sedmi odstavek:
»Vobče je vsakdo, ki je zavezan služiti v stalnem kadru, dolžan skrbeti tudi osebno za to, da izpolni te svoje obveznosti; drugače se uporabljajo nanj odredbe iz člena 45. tega zakona in § 51. vojaškega kazenskega zakonika.*
Člen 3.
Člen 8. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Iz državljanstva kraljevine se sme izstopiti samo v rednem stanju.
Nihče, ki je sposoben za službo, načeloma ne more dobiti odpusta iz državljanstva, dokler ne odsluži svojega roka v stalnem kadru, razen po odločbi predsednika ministrskega sveta.«
Člen 4.
Člen 9. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
* »Uradni list« št. 273/56 iz 1. 1929./1930.
»Obveznost služenja pri narodni vojaški sili se začne z dovršenim 20. letom starosti in traja do dovršenega 50. leta starosti; porazdeljena pa je tako:
a) pri operativni vojski ali pri operativni mornarici od dovršenega 20. do dovršenega 40. leta; in
b) pri rezervni vojski ali pri rezervni mornarici od dovršenega 40. do dovršenega 50. leta.
Rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki in obvezniki-strokovnjaki poedinih profesij, končno tudi obvezniki vozarstva se smejo razporejati po potrebi in neglede na leta starosti v službe in na položaje pri narodni vojaški sili po sposobnosti.«
Člen 5.
Člen 15. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»V pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju smejo vsi rekruti in obvezniki (podčastniki, kaplarji in redovi) in vsi rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki, ki pripadajo prometnemu osebju državnih prometnih naprav, ostati v svoji redni službi in se v takem primeru opraščajo poziva k svojim edinicam.
V pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju ni treba, da bi se pozivali vsi rekruti in obvezniki (podčastniki, kaplarji in redovi), ki so zaposleni v izvestnih tvornicah, podjetjih in rudnikih kot strokovno osebje in strokovni delavci, kakor tudi potrebno Število: državnih uslužbencev po državnih uradih, zavodih in ustanovah, uslužbencev samoupravnih teles in članov odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije k svojim edinicam, ampak smejo ostati v svoji redni službi ali pri svojem rednem poslu in tako zavarovati obratovanje dotičnih ustanov; v tem primeru se opraščajo poziva k svojim edinicam.
Vsi zaposleni rekruti in obvezniki iz prvega in drugega odstavka tega zakonskega člena se smatrajo, kakor da so v vojaški službi, spadajo pod vojaško disciplino in nimajo pravice zapustiti svoje službe in posla. Če so v tem času po letih starosti zavezani služenju v stalnem kadru, se jim šteje čas, ki ga prebijejo na teh dolžnostih ali pri tem poslu, v rok službe v stalnem kadru.
Natančnejše odredbe o opraščanju od poziva v vojaško službo v miru in med vojno se predpišejo s kraljevo uredbo.«
Člen 6.
V členu 17. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja odstavek: »Pomožne vrste vojske so:« in se glasi:
»Pomožne vrste vojske so:
pirotehnične in smodniške edinice,
avtomobilske edinice,
vozarske edinice,
pekarske in mesarske edinice,
rokodelske edinice,
bolničarske edinice in
specialni trupi: mejna trupa in orožništvo.
Mejna trupa je povsem sestavni del vojske, orožništvo pa sam6 glede discipline, osebnih razmerij, vojaškega pouka in oborožitve.
Organizacija in vse ostalo o teh specialnih trupah se predpiše s posebnimi zakoni.«
Člen 7.
Prvi odstavek člena 19. zakona o ustroju vojske in mornarise m Uftraiaiiaa ja m gkuL
»Generalnoštabna stroka se dopolnjuje s častniki vrst vojske in mornarice, ki imajo višjo vojaško izobrazbo in so s pripravo pri glavnem generalnem štabu ocenjeni za sposobne, opravljati generalnoštabne posle.
Ti častniki opravljajo generalnoštabne posle občasno in obdrže uniformo svoje vrste vojske, odnosno mornarice.
Nižji častniki za generalnoštabne posle uživajo, dokler opravljajo generalnoštabne posle pri ministrstvu za vojsko in mornarico, pri glavnem generalnem štabu ali pri višjih štabih, poseben honorar, ki mu odreja velikost minister za vojsko in mornarico v mejah proračunskih sredstev.«
Člen 8.
V členu 20. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminjata tretji in poslednji odstavek in se glasita, in sicer:
tretji odstavek:
»Ekonomski stroki načeluje načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico. Načelnik skrbi za pravilno opravljanje službe te stroke, za njeno dopolnjevanje in izpopolnjevanje in sodeluje pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj domače industrije po ekonomski grani in na pripravo te industrije za vojne svrhe.«
poslednji odstavek:
»c) Vojaški pisarji. Obstoje za obe grani ekonomske stroke.«
Člen 9.
V členu 21. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V točki 2. pod a) se postavlja v poslednji vrsti namesto podpičja za besedami: »prevedbo v stroko« pika, izpušča se: »in« in se vnaša nov — drugi stavek, ki se glasi: »Opravljeni izpit za prevedbo v stroko velja kot opravljeni izpit za čin intendantskega majorja.«
b) V točki 3. pod a) se na koncu izpušča pika in se dodaja: »in z absolviranimi slušatelji vojaško-ekonomske šole v inozemstvu, enake naši nižji šoli intendantske akademije«.
c) Točki 1. in 2. pod b) se izpreminjate in se glasite:
»1. z aktivnimi častniki vrst vojske in mornarice in ekonomske stroke, ki predhodno prebijejo dvoletno pripravo ter opravijo izpit, predpisan za prevedbo v to grano; potem se prevedejo za vojaške kontrolorje ustreznega razreda po činu, ki so ga imeli. Ta priprava za prevedbo v kontrolno grano in opravljanje izpita nista obvezna za one častnike, ki so opravljali najmanj dve leti posle kontrolne grane in so ocenjeni za sposobne za*te posle;
2.	s civilnimi osebami, ki imajo najmanj popolno srednješolsko izobrazbo, ki so preslužile najmanj štiri leta v civilni državni službi ter opravljale posle finančne ali računsko-kontrolne grane. Te osebe se postavijo za vojaške kontrolorje onega razreda, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imele v civilni državni službi, toda do vštetega I. nižjega razreda, in pa predhodno opravijo izpit za to grano, in to za oni razred, v katerega se postavljajo, ali če za ta razred ni izpita, za predhodni nižji razred, ki se zanj zahteva izpit po tem zakonu.«
c)	Prvi odstavek za piko pod >c) Vojaški pisarji:« — se izpreminja in se glasi:
»s podčastniki vojske in mornarice, ki so preslužiii V Činu narednika in narednika-vodnika najmanj šest let.
ki pokažejo na enoletni pripravi pri intendanturah divizijskih oblastnih komand, odnosno mornariških komand izobrazbo in sposobnost, opravljati administrativne posle, ter opravijo predpisani izpit za vojaškega pisarja IV. razreda.«
Clen 10.
V členu 23. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Drugi odstavek se izpreminja in se glasi:
»Artiljerijsko-tehnično stroko sestavljajo:
1. artiljerijsko-tehnični častniki,
2. inženjerski častniki,
3. vojaško-tehnični uradniki in
4. civilni uslužbenci.«
b) V tretjem odstavku se za tretjim stavkom izpušča pika, se izpušča ves četrti stavek in se namesto tega dodaja »in sodeluje pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj domače industrije v artiljerijski grani in na pripravo te industrije za vojne svrhe.«
Člen 11.
Člen 24. zakona o ustroju vojske in mornarice-se izpreminja in se glasi:
»Ta stroka se dopolnjuje:
1. s častniki, ki dovrše v državi ali v inozemstvu višjo artiljerijsko šolo ali strokovno fakulteto ali njima enake druge strokovne šole ter pokažejo na dvoletni praktični pripravi pri naših artiljerijsko-tehničnih ustanovah ali pri ustreznih ustanovah v inozemstvu izobrazbo in sposobnost za artiljerijsko-tehnično stroko. V stroko se prevedejo s činom in rangom, ki so ga dotlej imeli;
2. s civilnimi osebami, diplomiranimi inženjerji tehnične fakultete v državi ali v inozemstvu, zlasti onih strokovnih gran tehnične fakultete, ki se uporabljajo v artiljerijsko-tehnični stroki, in ki se kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu pri naših artiljerijsko-tehničnih ustanovah ocenijo za sposobne za stroko. Postavijo se za inženjerske poročnike, če so sprejeti za uradniške pripravnike po dovršeni fakulteti.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavijo s činom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imele v državni službi, toda do vštetega čina kapetana I. razreda;
3. s civilnimi osebami, ki so dovršile v državi ali v inozemstvu tehnično fakulteto ali višjo tehnično šolo, enako fakulteti, in ki so po dovršeni fakulteti, odnosno šoli kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu pri naših artiljerijsko-tehničnih ustanovah ocenjeni kot sposobni za stroko. Postavijo se za nižje vojaško-tehnične uradnike III. razreda artiljerijsko-tehnične stroke.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavijo z razredom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v civilni državni službi, toda do vštetega I. nižjega razreda;
4. s civilnimi osebami, ki so dovršile srednjo strokovno tehnično šolo z zaključnim izpitom, enako popolni srednji šoli, ki so kot uradniški pripravniki na dvoletnem praktičnem delu pri naših artiljerijsko-tehničnih ustanovah ocenjeni za sposobne za stroko in ki opravijo predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda;
5. z artilerijskimi podčastniki in podčastniki pirotehničnih, smodniških in avtomobilskih edinic, ki so preslužili v činu narednika in narednika-vodnika naj-
manj šest let in ki pokažejo na enoletni pripravi (te-1 čaju) pri artiljerijsko-tehničnih ustanovah izobrazbo in sposobnost za opravljanje administrajivno-tehničnih poslov v stroki in opravijo predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda',
6. s civilnimi osebami, ki so dovršili tehnično fakulteto ali dovršili višjo tehnično šolo ali dovršili srednjo tehnično ali drugo ustrezno srednjo strokovno šolo, enako popolni ali nepopolni srednji šoli, kakor tudi z absol-viranimi gojenci vojaško-obrtne šole, ki preslužijo po dovršeni šoli kot državni mojstri uspešno tri leta pri vojaško-tehničnih zavodih. Vse te osebe se postavijo za civilne uslužbence po odredbah zakona o uradnikih in v zvanja, ki so določena z zakonom o uradnikih in z uredbo o formaciji vojske.
Vse ostalo o tej stroki glede njene organizacije, do-dolnjevanja, priprave (specializiranja) častnikov, podčastnikov in civilnih oseb za razne službe artiljerijsko-tehnične grane, opravljanja izpita itd. se predpisuje s kraljevo uredbo.«
Člen 12.
V členu 25. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Drugi odstavek se izpreminja in se glasi:
»Inženjersko-tehnično stroko sestavljajo:
1. inženjersko-tehnični častniki,
2. inženjerski častniki,
3. vojaški tehnični uradniki in	*
4. civilni uslužbenci.«
b) Tretji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Tej stroki načeluje načelnik inženjersko-tehničnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico. Načelnik vodi posle te stroke, skrbi za njeno dopolnjevanje s strokovnim osebjem, za postavljanje in vzdrževanje potrebnih inženjersko-tehničnih ustanov, delavnic in zavodov kakor tudi za ureditev službe v njih; sodeluje pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na pripravo domače industrije in sredstev za vojne svrhe v inženjerski grani.«
c) Ves četrti odstavek se izpušča.
Člen 13.
Člen 26. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Ta stroka se dopolnjuje:
1. s častniki, ki dovrše višjo vojaško inženjersko šolo ali tehnično fakulteto v državi ali v inozemstvu in se ocenijo na dvoletni praktični pripravi pri nas ali v inozemstvu za izobražene in sposobne za posle te stroke. V stroko se prevedejo s činom in rangom, ki so ga dotlej imeli;
2. s civilnimi osebami, diplomiranimi inženjerji tehnične fakultete v državi ali v inozemstvu, ki so kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu pri poslih v inženjersko-tehnični grani pri ministrstvu za vojsko in mornarico ali v štabih armijskih in divizijskih oblastnih komand ocenjeni za izobražene in sposobne za stroko. Postavijo se za inženjerje-poročnike, če so se sprejeli za uradniške pripravnike po dovršeni fakulteti.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavijo s činom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v državni službi, toda do vštetega čina kapetana I. razreda;
3. s civilnimi osebami, ki so dovršile v državi ali v inozemstvu tehnično fakulteto ali višjo tehnično šolo, enako fakulteti, in ki so po dovršeni fakulteti, odnosno
šoli kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu v inženjersko-tehnični grani pri ministrstvu za vojsko in mornarico ali pri štabih armijskih in divizijskih oblastnih komand ali pri inženjersko-tehničnih ustanovah ocenjeni za izobražene in sposobne za stroko. Postavijo se za nižje vojaško-tehnične uradnike III. razreda inženjersko-tehnične stroke.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavijo z razredom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v državni službi, toda do vštetega I. nižjega razreda;
4. s civilnimi osebami, ki so dovršile srednjo strokovno tehnično šolo z zaključnim izpitom, enako popolni srednji šoli, in ki so kot uradniški pripravniki na dvoletnem praktičnem delu v inženjersko-tehnični grani pri vojski ocenjene za sposobne za stroko in opravijo predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda;
5. z inženjerskimi podčastniki, ki so preslužili v činu narednika in narednika-vodnika najmanj šest let in ki pokažejo na enoletni pripravi in delu pri inženjersko-tehničnih ustanovah izobrazbo in sposobnost za vršenje administrativno-tehničnih poslov v stroki in opravijo predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda;
6. s civilnimi osebami, ki so dovršile tehnično fakulteto ali dovršile višjo tehnično šolo ali dovršile srednjo tehnično ali drugo ustrezno srednjo strokovno šolo. enako popolni ali nepopolni srednji šoli, kakor tudi z absolviranimi gojenci vojaško-obrtne šole, ki preslužijo po dovršeni šoli kot državni mojstri tri leta pri vojaško-tehničnih zavodih. Vse te osebe se postavijo za civilne uslužbence po odredbah zakona o uradnikih in v zvanja, ki so določena z zakonom o uradnikih in z uredbo o formaciji vojske.
Vse ostalo o tej stroki glede njene organizacije, dopolnjevanja, priprave (specializiranja) častniaov, podčastnikov in civilnih oseb za razne službe inženjersko-tehnične grane, opravljanja izpitov itd. se predpisuje s kraljevo uredbo.«
Clen 14.
V členu 27. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Tretji odstavek se izpreminja in se glasi:
>To stroko sestavljajo:
1. zrakoplovno-tehnični častniki,
2. zrakoplovni inženjerji-častniki,
3. inženjerji-častniki,
4. vojaško-tehnični uradniki in
5. civilni uslužbenci.«
b) V četrtem — poslednjem odstavku se izpreminja drugi stavek in se glasi: >Komanda skrbi za njeno izpopolnjevanje in dopolnjevanje s strokovnim osebjem in sodeluje pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj domače industrije v zrakoplovni grani in na pripravo te industrije za vojne svrhe.«
Clen 15.
Clen 28. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
>Ta stroka se dopolnjuje:
1.	s častniki, ki so dovršili višjo zrakoplovno-tehnič-no šolo ali strokovno fakulteto v državi ali v inozemstvu ter so dobili diplomo inženjerja zrakoplovstva, kakor tu-
di s častniki, ki se specializirajo po dovršenem strojnem odseku na univerzi v državi ali v inozemstvu, odnosno po dovršeni višji zrakoplovno-tehnični šoli v državi ali v inozemstvu za razne grane zrakoplovne službe dve leti. Prevedejo se za zrakoplovno-tehnične častnike s činom in rangom, ki so ga dotlej imeli;
2. s civilnimi osebami, zrakoplovnimi inženjerji, ki so diplomirali v državi ali v inozemstvu, ki so kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu pri naših zrakoplovno-tehničnih zavodih ocenjeni za izobražene in sposobne za stroko. Postavijo se za zrakoplovne inženjerske poročnike, če so se sprejeli za uradniške pripravnike po dovršeni fakulteti.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavljajo s činom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v državni službi, toda do vštetega čina kapetana I. razreda;
3. s civilnimi osebami, inženjerji tehničnih gran, ki so diplomirali v državi ali v inozemstvu, ki se uporabljajo v zrakoplovstvu in so kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu v poslih zrakoplovno-tehnične grane ocenjeni za izobražene in sposobne za stroko. Postavijo se za inženjerske poročnike, če so bili sprejeti za uradniške pripravnike po dovršeni fakulteti.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavljajo po odredbah točke 2. drugega odstavka tega člena;
4. s civilnimi osebami, ki imajo pogoje iz točk 2. in
3.	tega člena, kakor tudi z osebami z dovršeno višjo tehnično šolo, enako fakulteti, v državi ali v inozemstvu in ki so po dovršeni šoli kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu pri poslih zrakoplovno-tehnične grane ocenjeni za sposobne za stroko. Postavijo se za nižje vojaško-tehnične uradnike III. razreda.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavljajo z razredom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v državni službi, toda do vštetega
I.	nižjega razreda;
5. s civilnimi osebami, ki so dovršile srednjo strokovno tehnično šolo z zaključnim izpitom, enako popolni srednji šoli, in ki so kot uradniški pripravniki na dvoletnem praktičnem delu pri poslih zrakoplovno-tehnične grane ocenjene za sposobne za stroko in opravijo predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda zrakoplovno-tehnične stroke;
6. z zrakoplovnimi podčastniki, ki so preslužili v činu narednika ali narednika-vodnika najmanj šest let in ki pokažejo na enoletni pripravi in delu pri zrakoplovno-tehničnih zavodih in ustanovah izobrazbo in sposobnost za izvrševanje administrativno-tehničnih poslov v stroki in opravijo predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda;
7. s civilnimi osebami z dovršeno tehnično fakulteto ali z dovršeno višjo tehnično šolo z veljavo fakultete ali z dovršeno srednjo tehnično ali drugo vojaško ali civilno ustrezno srednjo strokovno šolo, enako popolni ali nepopolni srednji šoli. Vse te osebe se sprejemajo za civilne uslužbence po odredbah zakona o uradnikih in v zvanja, ki so določena z zakonom o uradnikih in z uredbo o formaciji vojske.
Vse ostalo o tej stroki glede njene organizacije, dopolnjevanja, priprave in specializiranja častnikov, podčastnikov in civilnih oseb, opravljanja izpitov itd. se predpisuje s kraljevo uredbo.«
Člen 16.
Člen 30. zakona o ustroju vojske in mornarice se iz-preniinja in se glasi:
»Ta stroka se dopolnjuje:
1. s častniki z vojaško-geodetsko solo, dovršeno v državi ali v inozemstvu, ki pokažejo na dvoletnih praktičnih delih pri vojaškem geografskem institutu izobrazbo in sposobnost za posle te stroke. Prevedejo se v geodetsko stroko s činom in rangom, ki so ga dotlej imeli;
2. s civilnimi osebami s tehnično fakulteto ali višjo tehnično šolo, enako fakulteti, dovršeni v državi ali v inozemstvu, ki so po dovršeni fakulteti, odnosno šoli kot uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu pri vojaškem geografskem institutu ocenjeni za sposobne za posle te stroke. Postavijo se za nižje vojaško-tehnične uradnike III. razreda geodetske stroke.
Osebe, ki prihajajo iz druge grane civilne državne službo, se postavljajo z razredom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v državni službi, toda do vštetega
I.	nižjega razreda;
3. s civilnimi osebami z dovršeno srednjo strokovno tehnično šolo z zaključnim izpitom, enako popolni srednji šoli, ki so kot uradniški pripravniki na dvoletnem praktičnem delu pri vojaškem geografskem institutu ocenjene za sposobne za stroko in opravijo predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda geodetske stroke;
4. s podčastniki, ki so preslužili v činu narednika ali narednika-vodnika najmanj šest let in od teh najmanj dve leti na delu pri vojaškem geografskem institutu in ki so na enoletnem praktičnem deln ocenjeni za izobražene in sposobne za opravljanje adminislrativno-tehničnih poslov v institutu ter polože predpisani izpit za nižje vojaško-tehnične uradnike IV. razreda geodetske stroke;
5. s civilnimi osebami z dovršeno tehnično fakulteto ali z dovršeno višjo tehnično šolo, enako 'akulleti, ali z dovršeno srednjo tehnično ali drugo ustrezno srednjo strokovno šolo, enako popolni ali nepopolni srednji šoli, kakor tudi z osebami z drugimi obrtnimi šolami in z izučenimi rokodelstvi, ki se uporabljajo v institutu. Vse te osebe se sprejemajo za civilne uslužbence po odredbah zakona o uradnikih in v zvanja, ki so določena po zakonu o uradnikih in uredbi o formaciji vojske.
Vse ostalo o tej stroki glede njene organizacije, dopolnjevanja, priprave (specializiranja) častnikov, podčastnikov in civilnih oseb za razne službe v stroki, opravljanja izpitov itd. se predpisuje s kraljevo uredbo.«
Člen 17.
V členu 31. zakona o ustroju vojske in mornarice se fzpreminjata točki a) in b) in se glasita:
»a) Zdravniško g rano sestavljajo: sanitetni častniki, sanitetni pomočniki in civilni uslužbenci: zdravniki in druge osebe, strokovne za posle te grane.
b) L e k a r n a r s k o g r a n o sestavljajo: lekarnar-ski častniki in civilni uslužbenci, strokovni za posle te grane.«
Člen 18.
Člen 32. zakona o ustroju vojske in mornarice se iz-preminja in se glasi:
»Ta stroka se dopolnjuje:
a)	Zdravniška g ra na:
1. s civilnimi osebami, doktorji medicine, ki imajo kot člani zdravniške zbornice pravico do prakse pri nas. Sprejemajo se s činom sanitetnega poročnika;
2. s sanitetnimi pomočniki: izmed oseb, ki odslužijo po dovršeni vojaško-sanitetni šoli ali bolničarski podčastniški šoli kot bolničarski naredniki najmanj štiri leta in opravijo predpisani izpit za sanitetnega pomočnika IV. razreda;
3. s civilnimi osebami, doktorji (doktoricami) medicine, zdravniki specialisti — po predpisih zakona o zdravnikih* in zakona o zdravnikih specialistih,** in to za mesta (zvanja), določena v uredbah o formaciji vojske in o formaciji mornarice za sanitetne častnike, odnosno za zdravnike civilne uradnike, kakor tudi z drugimi osebami, strokovnimi za posle te grane. Vse te osebe se sprejemajo za civilne uslužbence po odredbah zakona o zdravnikih in tega zakona.
Zdravniki specialisti se sprejemajo kot civilni uradniki s položajno skupino, ki ustreza skupini, ki so jo imeli v civilni državni službi, če pa so bili v samoupravni ali kontraktualni službi, z ono položajno skupino, ki bi jo imeli po zakonu o uradnikih, da so prebili čas samoupravne odnosno kontraktualne službe v civilni državni službi in pričeli z najnižjo položajno skupino, ki jim pripada po odredbah zakona o uradnikih, toda po odbitku enega leta za pripravljalno službo.
Zdravniki specialisti prostih profesij se sprejemajo po odredbah § 59. zakona o uradnikih.
Nadaljnje napredovanje zdravnikov — civilnih uradnikov po položajnih skupinah se vrši po odredbah zakona o uradnikih, in to na prazna mesta (zvanja), določena z uredbo o formaciji vojske za zdravnike-civilne uradnike.
b)	Lekarn ar ska g r a n a :
s civilnimi osebami, magistri farmacije in diplomiranimi kemiki s fakultetno izobrazbo. Sprejemajo se v činu lekaruarskega poročnika, če pa prihajajo iz civilne državne službe, s činom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v civilni državni službi, toda do vštetega čina kapetana I. razreda.
Vse ostalo o tej stroki glede njene organizacije, dopolnjevanja, priprave in specializiranja častnikov, podčastnikov in civilnih oseb, opravljanja izpitov itd. se predpisuje s kraljevo uredbo.«
Člen 19.
Člen 34. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
: Ta stroka se dopolnjuje:
1. z nižjimi aktivnimi častniki in nižjimi vojaškimi uradniki vojske in mornarice, ki dovrše pravno fakulteto v državi ali v inozemstvu, in ki so ocenjeni na enoletnem praktičnem delu pri vojski, in to v poslih te stroke, za sposobne za strokp. V stroko se prevajajo, in sicer častniki s činom in rangom, ki so ga dotlej imeli, vojaški uradniki pa s činom, ki ustreza dotičnemu razredu in z rangom, ki so ga dotlej imeli;
2. s civilnimi osebami, diplomiranimi slušatelji pravne fakultete v državi ali v inozemstvu, ki so po odsluže-nju obveznega roka službe v stalnem kadru pri eni glavnih vrst vojske in po opravljenem izpitu za čin rezervnega podporočnika v dotični vrsti vojske ocenjeni kot
* »Službeni list« št. 107/18 iz 1. 1931.
** »Službeni list« št. 54/8 iz 1. 1931.
uradniški pripravniki na enoletnem praktičnem delu pri vojski, in to v poslih te stroke, za sposobne za stroko. Sprejemajo se s činom sodnega poročnika.«.
Clen 20.
Clen 35. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Duhovniška stroka je za vso narodno vojaško silo skupna. Naloga ji je, da skrbi za versko negovanje duše in morale in za vse verske potrebe moštva pri vojski in mornarici.
Duhovniško stroko sestavljajo:
1. stalni vojaški duhovniki kot vojaški uradniki. So referenti za veroizpovedanja pri ministrstvu za vojsko in mornarico, in sicer po eden za dotično veroizpove-danje;
2. duhovniki kot civilni uradniki; in
3. honorarni duhovniki.
Referenti za veroizpovedanja pri ministrstvu za vojsko in mornarico skrbe za pravilno in redno opravljanje vseh duhovniških versko-moralnih, vzgojnih in obrednih dolžnosti pri narodni vojaški sili v mirnem in v vojnem času, nadalje za dopolnjevanje te stroke z osebjem v mejah formacije v mirnem in v vojnem času.«
Clen 21.
Clen 36. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Duhovniška stroka se dopolnjuje s posvetnimi duhovniki zakonito priznanih veroizpovedanj v državi, ki so naši državljani in ki imajo sposobnost za duhovniško službo pri vojski in mornarici, prvenstveno z onimi, ki imajo fakultetno izobrazbo.
Referenti za veroizpovedanja pri ministrstvu za vojsko in mornarico se postavljajo kot vojaški uradniki s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico. Postavljajo se v oni nižji ali višji razred, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v državni službi, če pa niso bili v državni službi, po letih parohijske (duhovniške) službe v oni nižji ali višji razred, v katerega bi mogli priti, da so prebili, začenši pri najnižjem razredu, v vsakem razredu ono število let, ki je določeno po odredbah zakona za poedine razrede vojaških uradnikov. Nadalje napredujejo po odredbah tega zakona.
Duhovniki kot civilni uradniki se postavljajo z ono položajno skupino, ki so jo imeli v civilni državni službi; če pa niso bili v civilni državni službi, po letih parohijske (duhovniške) službe, toda po odbitku treh let za pripravljalno službo, z ono položajno skupino, v katero bi bili mogli priti, da so preslužili, pričenši z najnižjo skupino, ki jim pripada po predpisih § 45. zakona o uradnikih, v vsaki ono število let, ki je predpisano za civilne uradnike. Nadalje napredujejo po položajnih skupinah po odredbah zakona o uradnikih.
Honorarne duhovnike postavlja in razrešuje minister za vojsko in mornarico, ki jim določa tudi velikost njih honorarja.«
Clen 22.
V členu 37. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpušča v drugem odstavku drugi stavek.
Clen 23.
V členu 38. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a)	V točki 1. se za besedama: »v inozemstvu« črta
vejica in se vstavlja: »ali veterinarsko šolo z veljavo fakultete in.,.«,
b) Točka 3. se izpreminja in se glasi:
>3. s podkovalci:
a) z dovršenimi gojenci vojaško-podkovske šole. ki preslužijo v podčastniških činili najmanj šest let na podkovalskih dolžnostih in opravijo predpisani mojstrski izpit, ko se postavijo za vojaško-državne mojstre podko-valce kot civilni uslužbenci po odredbah zakona o uradnikih in po razporedu zvanj, določenem po istem zakonu in po uredbi o formaciji vojske;
b) s civilnimi podkovalci.
Sprejemajo se kot pripravniki in ko odslužijo najmanj tri leta na podkovalskih dolžnostih pri trupi in opravijo predpisani mojstrski izpit, se postavljajo za vojaško-državne mojstre podkovalce kot civilni uslužbenci po odredbah zakona o uradnikih in po razporedu zvanj, določenem z istim zakonom in z uredbo o formaciji vojske.
Vse ostalo o tej stroki glede njene organizacije, dopolnjevanja, ustroja šol, izobrazbe in službe živinskih bolničarjev, opravljanja izpitov itd. se predpisuje s kraljevo uredbo.«
Clen 24.
V členu 39. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja prvi odstavek in se glasi:
»Tej stroki je naloga, zadoščati pri vojski in mornarici glasbeno-etičnim potrebam in negovati narodno glasbeno veščino.
Godbeno stroko sestavljajo:
1. kapelniki kot vojaški uradniki in
2. godbeniki (muzičarji).«
Clen 25.
V členu 40. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Drugi odstavek točke 1. se izpreminja in se glasi:
»kapelniki nosijo častniško uniformo z označbo čina, ki ustreza razredu, v katerem so.«
b) Točka 2. se izpreminja in se glasi:
»2. z godbeniki: gojenci, ki so uspešno dovršili našo vojaško-glasben* šolo in s civilnimi osebami, ki imajo po oceni strokovne sprejemne komisije ustrezno glasbeno izobrazbo. Godbeniki, ki se sprejmejo iz civilnega poklica, se sprejmejo v ustrezne razrede po glasbenih sposobnostih, toda do vštetega I. nižjega razreda.
Godbeniki nosijo vojaško uniformo z označbo kap-larskega ali podčastniškega čina, ki ustreza razredu, v katerem so.«
c) Poslednji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Kapelniki in godbeniki smejo biti tudi kontrak-
tualni.
Nagrada kontraktualnim kapelnikom se določi s pogodbo, kontraktualnim godbenikom pa z odlokom o sprejemu.
Kontraktualni kapelniki nosijo častniško uniformo, kontraktualni godbeniki pa vojaško uniformo z označbo častniškega ali podčastniškega čina, ki ustreza razredu, v katerem bi bili po nagradi, ki jo dobivajo po predhodnem odstavku. Obleko in ostalo opravo dobivajo kontraktualni godbeniki brezplačno od države.
Ob prestopu iz kontraktualne službe v aktivno službo se postavljajo kapelniki in godbeniki z onim kapel-niškim ali godbeniškim razredom, ki bi ga mogli imeti po tem zakonu, da so prebili čas kontraktualne službe v kapelniški ali godbeniški službi, pričenši z najnižjim razredom. Nadalje napredujejo po odredbah tega zakona.«
Člen 26.
V členu 42. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku se v prvi vrsti za besedo »začne« pristavlja: »načeloma«, v peti vrsti pa namesto besede »služba« — »rok službe«.
b) Med prvi in drugi odstavek se vnašata dva nova odstavka in se glasita:
»Člani Sokola kraljevine Jugoslavije služijo tri mesece manj kot je določen rok po prvem odstavku, če izpolnjujejo tudi ostale, predpisane pogoje.
Mnister za vojsko in mornarico sme ob posebni potrebi odredili, da naj stopi ves razred rekrutov ali samo en del v kader v onem koledarskem letu, v katerem dovršuje 20. leto starosti in sme tudi po potrebi odrediti vstop po dovršenem 21. pa do dovršenega 25. leta starosti.«
Člen 27.
V členu 43. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpušča na koncu člena pika in se dodaja: »ali ob času, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico.«
Člen 28.
V členu 45. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku se izpušča v prvi vrsti beseda: »namerno«.
b) V drugem odstavku se izpuščata v prvi in tretji besedi: »zaradi zaslužka«; na koncu tega odstavka se izpuščajo besede: »za vojaške begunce« in se pristavljajo besede: »da so se odtegnili naboru in vstopu v kader in kot taki so zavezani plačevanju vojnice po odredbah prvega odstavka tega člena.«
c) Tretji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Osebe, omenjene v predhodnem odstavku, smejo
priti zaradi svojih poslov v domovino vsako tretje leto in bivati v njej do šest mesecev, ne da bi v tem času bile zavezane služiti v kadru; če pa bivajo dalj časa kakor tudi, če se vrnejo iz izselništva v domovino na stalno ali začasno bivanje in so sposobni za vojaško službo, služijo, in sicer:«
č) Za prvim odstavkom izza odstavka pod točko 3. se pristavlja nov odstavek in se glasi:
»Odredbe tega člena zakona se ne nanašajo na dijake, ki jim je odložena služba v kadru zaradi šolanja.«
d) V poslednjem odstavku tega člena se v prvi vrsti za besedami: »za odhod v inozemstvo« pristavljajo besede: »na stalno ali začasno bivanje daljše od šestih mesecev«, na koncu istega odstavka pa za piko se pristavlja v isti vrsti nov stavek, ki se glasi: »Dovolitve za odhod na krajše bivanje po posebnem poslu in potrebi se smejo izdajati samo po odobritvi ministra za vojsko in mornarico.«
Člen 29.
V členu 46. zakona o ustroju vojske in mornarice:
[a) V tretji vrsti se beseda: »kaznenim« nadomešča
z besedo: »krivičnim«.]*
b) V drugem odstavku se za besedama: »zaradi prestopka« pristavlja: », ki ima po zakonu za posledico pripor,« med besedi: »ali« in: »zločinstvo« se pa postavlja besedica: »za«.
c) Za drugim odstavkom se vnaša nov — tretji odstavek in se glasi:
• Za prevod brezpredmetno, — Op. ur.
»Amnestija kaznivih dejanj ima za posledico oprostitev od dolžnosti, doslužiti čas, označen v prvem in drugem odstavku; če se pa oprosti izdrževanje kazni, se mora doslužiti čas, ki se je dejansko prebil v zaporu ali priporu pred pomilostitvijo.«
Clan 30.
V členu 47. zakona o ustroju vojske in mornarice se dodaja v prvem odstavku v šesti vrsti za besedico: »če« vejica, za to pa se pristavljajo besede: »po dovršenem 21. letu ali po dovršenem šolanju po odredbah člena 49. tega zakona,«.
Člen 31.
V členu 48. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V drugi vrsti se namesto: »24. leta« postavlja: »27. leta«.
b) Na koncu drugega odstavka se namesto besed: »pri bolničarjih« postavljajo besede: »v vojaških bolnicah«.
Člen 32.
Člen 49. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Kljub členu 42. tega zakona se skrajšuje rok službe v stalnem kadru:
a)	Rekrutom dijakom:
1. Rekrutom dijakom, ki dovrše v državi ali v inozemstvu fakulteto ali drugo višjo šolo z veljavo fakultete ali najmanj srednjo šolo z opravljenim zrelostnim izpitom ali strokovno šolo z veljavo popolne srednje šole z zaključnim izpitom, se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mesecev, če opravijo v tem roku izpit, predpisan za rezervnega podporočnika ali za rezervnega nižjega vojaškega uradnika IV. razreda. Rekrut dijak, ki opravi ta izpit, se prevede v čin rezervnega pod-narednika, ko se odpusti iz kadra, v čin rezervnega narednika pa prihodnje leto in pred pozivom na vežbo po členu 129. tega zakona. Kdor ne opravi tega izpita, služi 14 mesecev, rekrut dijak član Sokola kraljevine Jugoslavije pa 45 dni manj, če izpolnjuje ostale predpisane pogoje.
Od tega se izvzemajo oni rekruti dijaki, ki po svojem ponašanju v civilnem življenju ne zaslužijo, da bi postali rezervni častniki ali rezervni vojaški uradniki. Ti služijo popoln rok 14 mesecev.
Dijaki vojaško-državni gojenci služijo devet mesecev in niso zavezani opravljati izpita za rezervnega podporočnika ali rezervnega nižjega vojaškega uradnila IV. razreda.
2. Rekrutom dijakom z nepopolno srednjo šolo, ki dovrše najmanj šest razredov gimnazije ali realke ali tema enakih šol, se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mesecev, če opravijo v tem roku izpit za rezervnega narednika v oni vrsti vojske, v kateri služijo rok. Rekrut dijak, ki opravi ta izpit, se prevede v čin rezervnega podnarednika, ko se odpusti iz kadra. Kdor tega izpita ne opravi, služi 14 mesecev, rekrut dijak član Sokola kraljevine Jugoslavije pa 45 dni manj, če izpolnjuje ostale predpisane pogoje.
3. Bogoslovci z dovršeno fakulteto ali z bogoslov-nico ali versko šolo priznanih veroizpovedanj, enako bogoslovnici, ki prevzamejo pozneje duhovniško službo, služijo šest mesecev pri bolničarjih. Če pa ne vstopijo v štirih letih po dovršeni šoli ali v dveh
letih po odsluženem roku šestih mesecev v stalnem kadru v duhovniški čin, morajo doslužiti do popolnega štirinajstmesečnega roka v vrsti vojske, kamor se odrede po sposobnostih.
4.	Dijaki ostalih nižjih verskih in meniških šol služijo oni rok, ki jim pripada po zadružnem in imovin-skem stanju, in sicer služijo oni, ki do časa usposobitve za službo ne prevzamejo duhovniškega ali meniškega čina, svoj rok v vrstah vojske po svojih sposobnostih, oni, ki prevzamejo do tega časa duhovniški ali meniški čin, pa služijo svoj zakonski rok v vojaških bolnicah.«
Vsi dijaki iz točk 1., 2., 3. in 4. tega člena smejo stopiti, toda samo z roditeljevo ali varuhovo dovolitvijo, tudi prej v stalni kader na odsluženje svojega roka z dovršenim 18. letom starosti, če imajo v tem času pogoje za dijaški rok.
b)	Ostalim rekrutom:
1. V zadrugah (rodbinah), kjer je več moških za-drugarjev, služi rekrut prvenec skrajšani rok devetih mesecev, če ima v zadrugi (rodbini) živega očeta (strica ali deda) pod 60. letom starosti, a nima ne prvenec rekrut mlajšega brata ne zadruga (rodbina) drugega moškega člana z najmanj polnimi 17 leti starosti. Naslednja dva sposobna zadrugarja služita po vrsti popolni rok in tako izmenoma po vrsti. Če pa ima v takih zadrugah (rodbinah) rekrut prvenec mlajšega brata ali ima zadruga (rodbina) moškega člana z najmanj polnimi 17 leti starosti, služita rekrut kot prvenec in njegov naslednji zadrugar po vrsti popolni rok, tretji za njima pa po vrsti skrajšani rok devetih mesecev in tako izmenoma po vrsti. V zadrugah (rodbinah), kjer vobče ni očeta (strica ali deda) ali je, toda je star nad 60 let, služi prvenec rekrut skrajšani rok devetih mesecev, če ima mlajšega brata ali ima zadruga (rodbina) drugega moškega člana z najmanj polnimi 17 leti starosti. Naslednja dva zadrugarja služita po vrsti popolni rok in tako izmenoma po vrsti. Zadrugarji, ki so odslužili popolni rok v stalnem kadru, pa so umrli v zadrugi, vplivajo na skrajšavo roka mlajšim zadrugarjem.
Dijaki vobče se ne štejejo med zadrugarje, dokler so še v šoli in dokler niso odslužili svojega roka v stalnem kadru. Ko dovrše ali zapuste šolo in ko odslužijo svoj kadrovski rok, se štejejo tudi oni med zadrugarje, če niso oddeljeni iz zadruge v zakonskem roku in na zakonit način. Njih služba v kadru vpliva na odrejanje roka naslednjim zadrugarjem tako, da se šteje devetmesečni rok za skrajšanega, štirinajstmesečni rok pa za popolnega.
Prav tako se ne štejejo med zadrugarje gojenci vojaških šol, dokler so v šoli; po dovršeni šoli pa se štejejo kot častniki ali podčastniki med zadrugarje samo, če se niso oddelili iz zadruge v zakonskem roku in na zakonit način, ter se smatrajo za zadrugarje z odsluženim popolnim rokom službe v stalnem kadru.
2. Rekrutu, ki nima v zadrugi (rodbini) nobenega moškega zadrugarja, sposobnega za delo ali pridobivanje, se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mesecev, če plačuje dotična zadruga (rodbina) več kot 120 dinarjev neposrednega davka na leto.
3. Onim, ki se hranijo sami ali ki so samci ter so podedovali poljedelsko posestvo, ki ga morajo osebno obdelovati, ali ki so podedovali obrt, ki ga morajo osebno voditi, se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mesecev,
4. Onim, ki jim med vojno padeta ali umreta v vojaški službi dva ali jim pade ali umre več zadrugarjev, se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na devet mesecev. To velja za onega rekruta, ki se potrdi po vojni iz take zadruge ter je prvi kot sposoben po vrsti za popolni rok službe v kadru po odredbah tega člena zakona.
Ta pravica se prenaša ob istih pogojih na naslednjega zadrugarja po vrsti služenja, če je zadrugar pred njim, ki naj se koristi s to pravico, stalno nesposoben.
Ta odredba velja tudi za vojno od leta 1912. do leta 1920., do- vštetega leta 1938.
5. Rekrutom, potrjenim na popolni službeni rok, 'ki bi se jim med njih službo v kadru ali v času do njih dovršenega 25. leta starosti (če niso bili še do takrat iz tehtnih razlogov poslani v stalni kader), izpremenilo zadružno in imovinsko stanje ter imajo pogoje iz tega člena zakona za skrajšani rok službe v stalnem kadru, se odredi rok devetih mesecev; nasprotno pa se rekrutom, potrjenim na skrajšani rok devetih mesecev, podaljša rok po odredbah tega zakona, če se jim izboljša zadružno in imovinsko stanje, dokler služijo v stalnem kadru, ali do njih dovršenega 25. leta starosti (ako niso bili do takrat poslani v stalni kader).
6. Rekrutom, potrjenim na popolni rok za zrako-plovstvo, ki so dobili pri nas ali v inozemstvu pred vstopom v kader izpričevalo o dovršeni osnovni pilotaži in ki pokažejo v 12 mesecih službe v kadru izobrazbo in sposobnost ter izpolnijo pogoje za zvanje diplomiranega pilota (hidropilota), se skrajšuje rok službe v stalnem kadru na dvanajst mesecev.
7. Rekruti člani Sokola kraljevine Jugoslavije, potrjeni na skrajšani rok službe v stalnem kadru po odredbah točk 1., 2., 3., 4., 5. in 6. pod b) tega člena zakona. služijo 45 dni manj od odrejenega jim roka, če izpolnjujejo ostale predpisane pogoje.«
Člen 33.
Člen 50. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Službe v stalnem kadru so oproščeni:
a) stalno nesposobni;
b) začasno nesposobni, ki do dovršenega 27. leta starosti ne postanejo sposobni, in
c) edini hranitelji nesposobnih zadrugarjev, ki ostanejo to tudi še po dovršenem svojem 27. letu starostu
Kot edini hranitelji se smatrajo rekruti onih zadrug (rodbin), ki se vzdržujejo izključno od osebnega dela in zaslužka rekrutovega in plačujejo na leto manj kot 120 dinarjev neposrednega davka in v katerih ni nobenega zadrugarja, sposobnega za delo in pridobivanje, niti takega, ki uživa pokojnino ali drugo državno podporo ali katerikoli drug stalen dohodek, zadosten za vzdrževanje zadruge (rodbine).
Med nesposobne zadrugarje se štejejo moški člani pod dovršenim 17. in nad dovršenim 60. letom starosti otroci vobče in ženske pod 18 in nad 45 leti starosti, kakor tudi voboe vsi zadrugarji neglede na leta starosti, ki so pri specialnem zdravniškem pregledu ocenjeni za nesposobne za delo in pridobivanje. Žene z najmanj dvema malima otrokoma se štejejo tudi med nesposobne zadrugarje, neglede na njih leta starosti.
Joda za edinega hranitelja vobče ni štetii
1. onega, ki se po naboru ali usposobitvi pred vstopom v kader oddeli iz zadruge in oženi ter poslane s tem edini hranitelj žene in otrok; in
2. dijaka, ki ima po odredbah člena 49. tega zakona odslužiti dijaški rok v stalnem kadru.
Člen 34.
V členu 51. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V točki b) se v četrti vrsti namesto številke: »24.« postavlja številka: »27.«
b) Drugi stavek v odstavku pod b) se izpreminja in se glasi: »Mladeniči, ki se spoznajo tudi pri pregledu v 27. letu svoje starosti za začasno nesposobne za službo v stalnem kadru, se pregledajo še v 31. letu in se, če se tedaj spoznajo za sposobne, razporede v operativno vojsko ali v operativno mornarico; če pa niti do tedaj niso postali sposobni, se povsem oproste osebne obveznosti v vojski ali mornarici.«
c) V poslednjem odstavku pod b) se namesto besedi: »s strokovno vojaško komisijo« postavljajo besede: »s specialnim zdravniškim pregledom .
č) V odstavku pod c) se v drugi vrsti namesto besed: »državljanske časti« postavljata besedi: »častnih pravic«, v četrti vrsti pa se namesto besed: »državljanske časti« postavljata besedi: »častnih pravic«.
d) Odstavek pod d) se izpušča.
Člen 35.
V členu 52. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Na koncu odstavka pod a) se izpušča podpičje in se pristavlja: », vojaško-državnim, gojencem pa do dovršenega šolanja;«
b) Za odstavkom pod a) se vstavlja nov odstavek in se glasi:
»Minister za vojsko in mornarnico sme odložiti službo v stalnem kadru tudi drugim rekrutom na njih prošnjo v izjemnih in posebno važnih primerih. Toda ni odlaganja za rekrute ob navadnih pogojih po njih dovršenem 25. letu starosti.«
c) V točki č) se v tretji vrsti namesto besed: »dokler se mu ne povrne državljanska čast« postavljajo besede: »dokler traja izguba častnih pravic«; v šesti vrsti se namesto besed: »državljanske časti« postavljata besedi: »častnih pravic« in v deveti vrsti se namesto besedi: »državljansko čast« postavljate besedi: »častne pravice«.
č) V točki e) se namesto: »23. leta« postavlja: »25. leta«.
Člen 36.
V členu 53. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Na koncu drugega odstavka se v nadaljevanju dodaja nov stavek in se glasi: »Toda minister za vojsko in mornarico sme po posebni potrebi odrediti, da pridejo k naboru tudi oni mladeniči, ki dovrše v dotičnem koledarskem letu 19. leto starosti«.
b) Na koncu člena se dodajajo trije novi odstavki in se glase:
»Imovinsko stanje se oceni po velikosti letnega neposrednega davka. Za neposredni davek se šteje samo osnovni davek na zemljišče, zgradbe, obrt, poklic, glavnico, plačo in pokojnino brez dopolnilnega davka, davka na poslovni promet in brez vojnice.
Davek, ki izhaja od rekrutovega dela ali zaslužka, se ne jemlje v poštev.
Sposobnost poedinih zadrugarjev za delo in pridobivanje se ocenja glede na njihov redni poklic.«
Člen 37.
Člen 54. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Prošnje rekrutov za skrajšavo roka in za oprostitev od službe v kadru, nadalje pritožbe zoper vse primere, ki so v zvezi z naborom, se vlagajo pri pristojnem komandantu vojaškega okrožja najdlje v treh mesecih od dne, ko se je izvršil nabor ali priobčila rešitev.
Prošnje rekrutov za odložitev službe v kadru in pritožbe po njih se vlagajo pri pristojnem komandantu vojaškega okrožja v šestih mesecih od dne, ko se je izvršil nabor, izjemoma in v važnih primerih pa najdlje v 15 dneh, ko se je priobčil poziv za odposlatev v kader, odnosno od dne, ko je nastopil vzrok za prošnjo aii pritožbo.
Prošnje in pritožbe, ki se vložijo po roku, določenem v prvem in drugem odstavku tega člena, se smatrajo za zakesnele in se ne jemljejo v postopanje. Toda to ne izključuje, da se po uradni dolžnosti ne popravi napačno poslovanje vojaških oblastev.
O vseh predmetih iz prvega in drugega odstavka tega člena zakona odločajo v prvi vrsti pristpjni komandanti divizijskih oblasti, razen kjer je pridržana po odredbah tega zakona ta pravica samemu ministru za vojsko in mornarico.«
člen 38.
V členu 56. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem in tretjem odstavku se ;a besedo: »krajevna« dodaje beseda: »občinska«.
b) V šestem odstavku se izpušča drugi stavek, na koncu tega odstavka pa se pristavlja nov stavek in se glasi: »Če so v poedinem konkretnem primeru kaj krivi organi upravnih in drugih oblastev, se vroče predmeti krivde pristojnemu ministru za nadaljnje zakonsko postopanje zoper krivce.«
c) V predposlednjem odstavku se namesto »Vojno-kaznenog zakonika« postavlja: »Vojnog krivičtiog zakonika«, namesto »Opšteg Krivičnog zakona« se postavlja: »Krivičnog zakonika«.*
Člen 39.
Člen 57. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Kaplarji in redovi (mornarji), ki odslužujejo rok v stalnem kadru, se puščajo v rednem stanju na odsol-stvo, in sicer šele po izteku šestih mesecev od dne, ko so vstopili v kader, razen če se primeri v rodbini smrt ali če nastopi posebna in neodložna potreba. To posebno in neodložno potrebo ocenjajo in odsotstvo odobrujejo pristojni komandanti divizijske oblasti, odnosno starešine njihovega ranga. Koliko dni naj se pusti vojak ali mornar na odsotstvo, dokler služi v stalnem kadru, odredi pristojni starešina po tem, kakšen je vojak, na katerem roku je in kakšno je njegovo imovinsko stanje; toda dokler služi v stalnem kadru, ne sme biti odsotstvo krajše od 15 dni in ne daljše od 30 dni. To odsotstvo v označenih mejah se sme ukoristiti skupno ali v več kratih.
Po potrebi sme minister za vojsko in mornarico, na spozna to za nujno in kori j, v interesu varčevanja
* jZa slovensko L —. ailo brezpredmetno. — Op. ur.
ali tudi drugače odrediti, da se puste kaplarji in redovi (mornarji), dokler služijo rok službe v stalnem kadru, tudi na daljše odsotstvo.
Vsakemu kaplarju, vojaku in mornarju pripada za odhod domov in povratek h komandi brezplačna vožnja po železnici in ladji samo za eno odsotstvo ves čas, dokler služijo v stalnem kadru.
Za gojence vojnih akademij, dijake v šolah in tečajih za rezervne častnike, gojence podčastniških in drugih podobnih šol veljajo predpisi o ureditvi teh šol, za člane Sokola kraljevine Jugoslavije pa posebni predpisi o tem.«
Clen 40.
V členu 58. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Naslov pod A. se izpreminja in se glasi:
»A. Starešinski čini v glavnih vrstah vojske so:<
b) Točka 4. se izpreminja in se glasi:
>4. Narednik-vodniU III., II. in I. razreda.«
c) Drugi odstavek točke 4. se izpušča.
Clen 41.
V členu 59. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Naslov pod B. se izpreminja in se glasi:
»B. Starešinski čini v pomožnih vrstah vojske in v strokah so:«
b) Točka a) se izpreminja in se glasi:
»a) kaplarski za pomožne vrste vojske s pristavkom naziva edinice pomožne vrste vojske, ki ji pripadajo: pirotehnični, avtomobilski, vozarski, pekarski, obrtniški, bolničarski kaplar itd.«
c) Dodaja se nova točka b) in se glasi:
>b) podčastniki po točkah 2., 3. in 4. člena 58.: za veterinarsko stroko in za pomožne vrste vojske s pristavkom naziva dotične stroke — edinice: veterinarski, podkovski, pirotehnični, avtomobilski, pekarski, obrtniški: podnarednik, narednik, narednik-vodnik III. razreda itd.«
č) Točka b) postane točka c) in se izpremenjena glasi:
»c) nižji in višji častniški čini po točkah 5., 6., 7.,
8.,	9., 10. in 11. člena 58. s pristavkom naziva stroke: sanitetni kapetan II. razreda, artiljerijsko-tehnični kapetan I. razreda, inženjersko-tehnični podpolkovnik, zrako-plovno-tehnični polkovnik, zrakoplovni inženjerski polkovnik, inženjerski polkovnik itd.«
d) Točka c) postane točka č) in se izpremenjena glasi:
»c) Generalski čini v strokah so:
1. brigadni general dotične stroke, n. pr.: generalno-štabni brigadni general, sanitetni brigadni general, artiljerijsko-tehnični brigadni general, zrakoplovni inženjerski general, inženjerski general.
Zrakoplovni 'inženjerski general in inženjerski
general so brigadnega ranga.
2. general dotične stroke, n. pr. inženjersko-tehnični general, intendantski general, zrakoplovno-tehnični general, geodetski general itd.
Ta čin je divizijskega ranga.«
Člen 42.
V členu 60. zakona o ustroju vojske fn mornarice:
a)	Drugi odstavek se izpreminja in se glasi;
»Častniki, ki so dovršili ali dovrše višjo šolo vojaške akademije ali višjo šolo intendantske akademijp ali tema enake šole v inozemstvu, prihajajo po rangu na čelo svojega razreda iz nižje šole; oni, ki uspešno dovrše pripravo pri glavnem generalnem štabu in se prevedejo v generalštabno stroko, pa prihajajo na čelo tovarišem svojega razreda iz nižje šole, ki so dovršili višjo šolo vojaške akademije. Med seboj pridržujejo rang iz nižje šole vojaške akademije.«
b) Tretji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Častnikom, sprejetim v aktivno službo iz civilnega
stanja ali iz rezerve, se šteje rang od dne ukaza o sprejemu, odnosno od dneva ukaza o aktiviranju.«
c) Dodaja se nov četrti odstavek in se glasi:
»Za aktivne častnike se vodi v ministrstvu za vojsko in mornarico obči in strokovni činovni imenik (ranglista).«
Člen 43.
V členu 61. zakona o ustroju vojske in mornarice se v četrti, odnosno peti vrsti za besedama: »napredoval pravočasno«-dodajajo besede: »s svojimi tovariši«.
Člen 44.
Člen 62. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Kaplarski čin obstoji v vseh glavnih in pomožnih vrstah vojske in v strokah po členih 58. in 59. tega zakona, in to v stalnem kadru kakor tudi v rezervi.
Za napredovanje v kaplarski čin je treba, da je odslužil redov šest mesecev v kadru in da je uspešno dovršil pripravniško šolo ali pri zrakoplovstvu ustrezno šolo.
Od teh pogojev za napredovanje v kaplarski čin so izvzeti gojenci vojaških šol in dijaki, ki služijo dijaški rok, za katere veljajo v tem pogledu predpisi o ureditvi dotičnih šol, kakor tudi redovi strokovnjaki za razne službe pri poedinih komandah, edinicah in ustanovah, ki napredujejo po specialnih pogojih, ki jih predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Pravico, poviševati v kaplarski čin, imajo bataljonski komandant in nadrejeni starešine njemu enakega položaja.
Kaplar izgubi čin, če se sodno obsodi na kazen nad tri mesece strogega zapora ali zapora.«
Člen 45.
Člen 63. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Podčastniški čini obstoje v vseh glavnih in pomožnih vrstah vojske in v strokah po členih 58. in 59. tega zakona, in to v stalnem kadru kakor tudi v rezervi. Podčastniški čini se nazivljejo po dotični vrsti vojske ali stroki.«
Člen 46.
V členu 65. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Točka 1. pod a) se izpušča; točki 2. in 3. postaneta točki 1. in 2. in se vnaša nova točka 3., ki se glasi:
3.	Ne sme biti sodno kaznovan v poslednjem koledarskem letu, računši od dne, ko je postala razsodba izvršna.«
b) Točka 1'. pod b) se izpreminja in se glasi:
»1. Za podnarednika: da je preslužil kot kaplar najmanj leto dni, da je uspešno opravljal službp in da
je uspešno dovršil podčastniško šolo ali šolo v komandi, v pomoznm vrstan vojsae m v strokan pa, ki te sole nimajo, da je opravil predpisani izpit.*
c)	'točki o. in 4. pod bj se spajate in se glasi nova točka 3. pod b);
>3. La narednika-vodnika;
a) 111. razreda: da je preslužil v naredniškem činu uspešno najmanj sest let;
b) 11. razreda: da je preslužil v činu nareduika-vodnika III. razreda uspešno najmanj tri leta;
c) I. razreda: da je preslužil v činu narednika-vod-nika II. razreda uspešno najmanj tri leta*«
č) Za poslednjim odstavkom se dodaja nov odstavek in se glasi:
»Čas, ki ga prebije podčastnik kot državni gojenec na šolanju v državi ali v inozemstvu, se mu šteje kot služba pri trupi.«
Člen 47.
V členu 66. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Godbenikov je šest razredov: trije so nižji in trije so višji.
Obči pogoji za napredovanje podčastnikov iz člena 65. tega zakona veljajo tudi za napredovanje godbenikov.
Posebni pogoji so:
1. Za nižjega godbenika III. razreda: da je dovršil uspešno vojaško-glasbeno šolo, da je dovršil 18 let starosti in da je opravil prisego.
2. Za nižjega godbenika II. razreda: da je preslužil uspešno kot nižji godbenik III. razreda najmanj leto dni.
3. Za nižjega godbenika I. razreda: da je preslužil uspešno kot nižji godbenik II. razreda najmanj tri leta.
4. Za višjega godbenika III. razreda: da je preslužil uspešno kot nižji godbenik I. razreda najmanj šest let in da je opravil predpisani izpit.
5. Za višjega godbenika II. razreda: da je preslužil uspešno kot višji godbenik III. razreda najmanj štiri leta.
6. Za višjega godbenika I. razreda: da je preslužil uspešno kot višji godbenik II. razreda najmanj štiri leta.
Poedini razredi godbenikov ustrezajo kaplarskim in podčastniškim činom po členu 58. tega zakona, in sicer: III. nižji razred ustreza kaplarskemu činu. II. nižji razred podnaredniškemu činu,	I. nižji razred naredni-
škemu činu, III.	višji	razred	činu	narednika-vodnika
ITT. razreda, II.	višji	razred	činu	narednika-vodnika
II.	razreda in I.	višji	razred	činu	narednika-vodnika
I.	razreda. Godbeniki poedinih razredov nosijo znake ustreznega čina dotične vrste vojske.«
Člen 48.
Člen 67. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Pri vojski in mornarici obstoje tudi značarji. Dobivajo se iz trupe in s prevajanjem godbenikov, ki izjavijo tako željo. Imajo starešinske čine po odredbah točk 1.,
2.,	3. in 4. člena 58. tega zakona s pristavkom: kaplar-značar, narednik-značar itd. in se morajo nanje uporabljati vse odredbe tega zakona, predpisane za podčastnike.
Značarji napredujejo v kaplarske in podčastniške čine po odredbah členov 62. in 65. tega zakona po
, opravljenem predpisanem strokovnem izpitu za čin | kaplarja-pouuurednika ah nareuuika-zuačarja. j Značarji se prevajajo za kaplarje in podčastnike«
; značarje brez izpita, in to s činom, ki ustreza godbe-j niškemu razredu, v katerem so bili ob preveden i re-' vajanje godbenikov za podčastnike-značarje vrši minister j za vojsko in mornarico.«
Člen 49.
Člen 68. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Pri orožuištvu in mejni trupi obstoje kakor pri | vrstah vojske kaplarski in podčastniški čini z nazivom dotične kategorije trupe, n. pr.: orožniški kaplar, mejni • podnarednik itd.
Napredovanje v podčastniške čine pri. orožuištvu iu mejni trupi se vrši po predpisih specialnih zakonov, ki veljajo za te trupe, izpiti zanje pa se opravljajo po pro-’ gramu in pravilih, ki jih predpisuje minister, za vojsko I in mornarico s pristojnimi ministri.«
i	-
Člen 50.
V členu 69. zakona o ustroju vojske in mornarice se vstavlja med drugi in tretji odstavek nov odstavek in se glasi:
»Pravico, poviševati podčastnike po prvem in drugem odstavku, imajo tudi starešine višjih položajev, če v sestavu poedinih komand, uradov, ustanov in šol ni starešin na položajih, označenih v prvem in drugem odstavku tega člena zakona.«
Člen 51.
V členu 71. zakona o ustroju voj ke in mornarice:
a) Četrti odstavek se izpreminja in se glasi:
»Za dovolitev, ostati na vsakem ponovnem roku. so potrebni obči pogoji iz točk 2. in 3. člena 65. tega zakona in priporočljiva ocena najmanj v poslednjem koledarskem letu.«
b) Šesti odstavek: »Ponovni roki godbenikov. . .< se izpušča in dosedanji sedmi odstavek postane šr;s'ti odstavek.
c) Na koncu člena se dodajata dva nova odstavka, sedmi in osmi. in se glasita:
»Prvi ponovni rok godbenikov se začne z dnem napredovanja v II. nižji godbeniški razred, po trajanju pa so roki isti kakor pri podčastnikih Odredbe četrtega, petega in šestega odstavka tega člena veljajo tudi m godbenike.
Kaplarjem, podčastnikom in godbenikom dovoljujejo ostati na ponovnih rokih oni nadrejeni starešine ki imajo pravico, poviševati v dotični čin po odredbah členov 62. in 69. tega zakona.«
Člen 52.
Člen 72. zakona o ustroju vojske in mornartce se izpušča, člen 73. postane člen 72. in v njem se poslednji odstavek izpreminja in se glasi:
»Odločbo o ponovnem sprejemu podčastnikov in godbenikov v vojsko in mornarico izdajajo inšpektorji vrst vojske, odnosno komandanti, odnosno načelniki oddelkov v ministrstvu za vojsko in mornarico, ki so obenem tudi inšpektorji dotične vrste vojske. Podrobnejše odredbe o ponovnem sprejemu v vojsko in mor-
narico takih podčastnikov in godbenikov predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Ocena sposobnosti podčastnikov in godbenikov za službo po prvem in drugem odstavku tega člena zakona se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom.«
Člen 53.
Za členom 72. se vnaša v zakon o ustroju vojske in mornarice nov člen 73. in se glasi:
»Člen 73.
Prevajanje podčastnikov iz ene v drugo vrsto vojske se sme vršiti samo po službeni potrebi in na prazna mesta po formaciji. Prevajanje vrši minister za vojsko in mornarico.«
Člen 54
V členu 74. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku točke 1. pod a) se izpuščata poslednja dva stavka (tretji in četrti) in se vstavlja namesto njih nov tretji stavek, ki se glasi: »V tem času dobiva podčastnik vse svoje redne prejemke pri vojski in se smatra, kakor bi bil na službi, toda se mu ta čas ne šteje za službo na ponovnem roku.«
b) V tretjem odstavku se izpušča v četrti vrsti za besedami: »dotične civilne službe« vejica, prav tako tudi vse ostale besede do konca tega odstavka in se vnašajo namesto njih besede: sin to v ustrezno položajno skupino po odredbah zakona o uradnikih«.
c) Točka 4. se izpreminja in se glasi:
>4. Podčastniški otroci imajo prvenstvo glede vstopa v vojaške šole ob drugače enakih pogojih.
Odredbe točk 3. in 4. tega člena veljajo tudi za godbenike.«
Člen 5S
V členu 75. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Prvi odstavek se izpreminja in se glasi:
»Podčastnik in godbenik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine in sme biti upokojen, ko dovrši 10 let dobre podčastniške službe ali godbe-niške službe, in sicer:«	„
b) Točka 2. se izpreminja in se glasi.
>2. če ne ozdravi po neprekinjenem enoletnem bolo-vanju ali bolovanju skupaj 15 mesecev v dveh zaporednih časovnih letih, kar se ugotavlja s specialnim zdravniškim pregledom, a je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine.«
c) Za točko 4- se dodajate novi točki 5. in 6. in se glasita:
»5. če se mu po predpisu četrtega odstavka člena 71. tega zakona ne odobri, ostati na ponovnem roku, a je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
6.	po službeni potrebi.«
č) V prvem odstavku se za odstavkom pod dosedanjo točko 4. za besedo »Podčastnike« v prvi vrsti dodajate besedi: »in godbenike«.
d) V predposlednjem in poslednjem odstavku se v prvi vrsti za besedo: »podčastnik« dodajate besedi: »in godbenik«.
Člen 56,
V členu 76 zakona o ustroju vojske in mornarice '■e dodajate za besedo: »Podčastniki« besedi: »in godbeniki.«
Čien 57.
V členu 77. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku>se v drugi vrsti za besedama: leto dni« dodajajo besede: »ali 15 mesecev v dveh zaporednih časovnih letih;«.
b) V drugem odstavku se v drugi vrsti na koncu prvega stavka postavlja za besedo: »dni« namesto pike vejica in se dodaja: obenem ali v več kratili.«
Člen 58.
V členu 7&. zakona o ustroju vojske in mornarice se za besedo: »podčastnikov« dodajate besedi: »in godbenikov«.
Člen 59.
V členu 79. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Točka 2. se izpreminja in se glasi:
»2. če se po svoji krivdi namerno onesposobi ?a službo, kar se ugotovi s specialnim zdravniškim pregledom, a ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine.
Podčastnik, ki se onesposobi po svoji krivdi, toda ne namerno, se zaposli če je siromašnega stanja, na kakšni lažji službi, za katero je sposoben ali se mu da pravica, koristiti se z bolovanjem po členu 77. tega zakona; če se tudi potem s specialnim zdravniškim pregledom ugotovi, da ga ni moči uporabiti za nobeno službo, ali '-e ne ozdravi v letu dni, se odpusti iz kadra, če ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine;«
b) Točka 3. se izpreminja in se glasi:
»3. če boluje neprekinjeno leto dni ali če boluje v dveh zaporednih časovnih letih več kot 15 mesecev in ne ozdravi, ali če se oceni pri specialnem zdravniškem pregledu in se po pristojnih organih proglasi za stalno nesposobnega, a ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine;«
c) V točki 4. se v drugi vrsti za besedo: »podčastniške« dodajate besedi: »ali godbeniške«.
č) Prvi odstavek za odstavkom pod točko 6. se izpušča, namesto tega odstavka se vstavljata kot nova prvi in drugi odstavek in se glasita:
»Podčastniki in godbeniki iz stalnega kadra po točkah 2., 3-, 4., 5. in 6. tega člena se smejo odpuščati tudi neglede na njih obveznost služenja po uredbah o ustroju šol, če to zahtevajo službeni oziri.
Podčastniki in godbeniki se odpuščajo po predlogu nadrejenih starešin. O odpustu podčastnikov in godbenikov odločajo, in sicer: za primere iz točk 1., 2. in 6. tega člena — starešine, ki so po predpisih člena 69. tega zakona pristojni, jih poviševati, za vse ostale primere pa — starešine, ki so po predpisih člena 72. tega zakona pristojni, podčastnike in godbenike ponovno v stalni kader sprejemati.«
d) Drugi in tretji odstavek za odstavkom pod točko
6.	postaneta tretji in četrti odstavek in v obeh se za besedo: »podčastnik« dodajate besedi: »in godbenik«.
Člen 60.
V členu 80. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V točki 3- se v prvi vrsti za besedo: »pobegne« dodajajo besede: »ali samovoljno službo zapusti,«, [v šesti vrsti pa se namesto »Vojno-kazenskog zakonika« postavljajo besede: »Vojnog krivičnog zakonika«].
b) Predposlednji odstavek se izpušča:
c)	Poslednji odstavek se izpreminja in se glasi: »Kaplar, podčastnik in godbenik, ki izgubi čin, ne more več v mirnem času pridobiti čina in služi kot redov v ustrezni kategoriji vojske po členu 9. tega zakona, po letih starosti. Med vojno more za osebne zasluge in pokazano hrabrost zopet dobiti izgubljeni čin in biti vrnjen v aktivno službo, in tako pridobiti vse pravice, ki jih je imel prej v kadru do dne, ko je izgubil čin. toda brez pravice do plačila kakršnekoli materialne odškodnine«
Clen 61.
V členu 81. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a)	V odstavku pod I. se pod točko 3. odstavek izpreminja in se glasi:
»3. narednik in narednik-vodnik iz kadra, ki je:« h) V istem odstavku se odstavek pod d) v točki 3. izpreminja in glasi:
:d) ki ni starejši od 35 let:<
c)	V istem odstavku se odstavek pod h) v točki 3. izpreminja in se glasi:
>h) ki je lelesno zdrav in sposoben za trupno službu pri vrstah vojske, pri strokah pa za službo v dotični stroki, kar se ugotovi s specialnim zdravniškim pregledom;
Clen 62.
Člen 86. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice postane člen 82. in se izpremenjen glasi:
»Pri strokah, pri katerih se sprejemajo za aktivne častnike vojske in mornarice osebe iz. civilnega stanu, se smejo po potrebi sprejemati oni:
1. ki so odslužili, odnosno uredili svoj obvezni rok službe v stalnem kadru, za sodno stroko pa, da so tudi opravili izpit za rezervnega podporočnika v kakšni glavni vrsti vojske;
2. ki niso sodno kaznovani, niti niso v redni sodni preiskavi niti vobče pod sodiščem, prav tako ne v kazenski preiskavi;
3. ki po svoji izobrazbi in svojem dosedanjem položaju v civilnem stanu kakor tudi glede na rodbinske razmere, če so oženjeni, zaslužijo, da se sprejmejo v aktivno službo;
4. ki so sposobni za službo aktivnega častnika do-tične stroke, kar se ugotovi s specialnim zdravniškim pregledom. Zdravniki-doktorji medicine morajo tudi imeti pravico prakse pri nas kot člani zdravniške zbornice.
Osebe iz civilnega stanu, vojaško-državni gojenci se pošiljajo takoj po dokončani šoli na odsluženje obveznega roka po členu 49. tega zakona v edinice — ustanove, ki jih odredi minister za vojsko in mornarico. Ko odslužijo rok, se prevedejo za aktivne častnike dotične stroke po odredbah členov 24., 26., 28., 32., 34- in 38. tega zakona.<
Clen 63,
Člena 82. in 83. zakona o ustroju vojske in mornarice se spajata v enega, ki se kot nov člen 83. glasi:
»Člen 83.
Častniki se smejo prevajati iz ene v drugo vrsto vojske ali stroko kakor tudi iz vrste vojske v mornarico in obratno samo po službeni potrebi in na prazna mesta po uredbah o formaciji vojske in o formaciji mornarice.
Častniki vrst vojske se smejo prevajati v stroke samo, če predhodno izpolnijo pogoje po odredbah tega zakona. Prevajanja iz strok v vrste vojske ne sme biti. iz-vzemši iz generalnoštabne stroke.
Prevajanje častnikov se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico.
Prevajanje častnikov iz drugih vrst vojske v zrak >-plovstvo, nadalje odrejanje pomorskih častnikov v pomorsko zrakoplovstvo, njih službovanje pri zrakopldvstvu kakor tudi vračanje iz zrakoplovstva v vrste vojske odnosno njih odpoklicanje iz službe pomorskega zrakoplovstva se predpisuje s kraljevo uredbo o vojaškem zrako-plovstvu.c
Člen 64.	<
Za novim členom 83. se postavlja nov člen 84. in se glasi:
»Člen 84.
Za pnedine specialne grane .vojaške službe pri komandah, edinicah in ustanovah, kakršne so železniška, avtomobilska, kontrolna in dr., se specializira izvestoo število častnikov iz vrst vojske in mornarice.
Katere grane vojaške službe se proglase za specialne in kateri častniki, za katere službe, na kateri način in ob kakšnih pogojih naj se specializirajo in smatrajo za specialiste kakor tudi vse ostalo, kar je s tem v zvezi, se predpisuje s kraljevo uredbo.<
Clen 65.
Člena 84. in 101. zakona o ustroju vojske in mornarice se spajata v enega, ki se kot nov člen 85. glasi:
»B. Napredovanje častnikov,
Clen 85
Napredovanje častnikov se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico, in to:
1. po starešinstvu — občem rangu do vštetega jiod-polkovniškega čina;
2. za čine. višje od podpolkovniškega — po izboru, pri čemer gre prednost onim častnikom istega čina, ki imajo močnejšo kvalifikacijo in vojne zasluge, če so se udeležili vojne; in
3. na prazna mesta po uredbi o formaciji, toda izpolnjevati morajo še te-le pogoje:«.
Clen fl«.
Clen 85. zakona o ustroju vojske in mornarice nastane člen 86. in se izpremenjen glasi:
»a) Obči pogoji:
Clen 86.
1. da ima v poslednjih dveh koledarskih letih priporočljivo oceno, in sicer za zvanje — položaj, na kater rem je, v obeh ocenah, za višji prihodnji čin pa najmani v poslednji oceni;
2. da ni bil v poslednjem letu od dne, ko je posta a sodba izvršna, sodno kaznovan;
3. da ni ob času, ko pridobi pravice do napredovanja, v redni sodni preiskavi ali pod sodiščem vobče, prav tako da tudi ni v predhodni kazenski preiskavi zaradi zločin-
stva in ostalih kaznivih dejanj, ki imajo za posledico kazen, večjo od dveh let zapora;
4.	da je odslužil najmanj to-le število let, in sicer:
a) pri vrstah vojske in generalno-štabne stroke:
v podporočniškem činu	4	leta,
v porodniškem činu	4	leta,
v činu	kapetana	11.	razreda	....	3	lela,
v činu	kapetana	I.	razreda	....	3	leta,
v majorskem činu	4	leta,
v pod polko vniškem činu	4	leta,
v polkovniškem činu........................4	leta,
v činu brigadnega generala .... 4	leta,
v činu divizijskega generala .... 4	leta;
b) pri strokah, razen pri generalno-štabni:
v podporočniškem činu	4	leta,
v porodniškem činu	4	leta,
v činu	kapetana	II.	razreda	....	3	leta,
v činu	kapetana	I.	razreda	....	3	leta,
v majorskem činu	5	let.
v podpolkovniškem činu  	5	let,
v polkovniškem činu	5	let,
v činu brigadnega generala .... 4 leta.«
Člen 67.
V členu 87. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminjajo točke 2., 3., 4-, 5., 6., 7., prvi odstavek točke 8. in točka 9. in se glase:
>2. Za kapetana II. razreda: da je preslužil kot podporočnik in poročnik pri trupi najmanj štiri leta; da je po službi pri trupi ocenjen, da je izobražen in sposoben, poveljevati osnovni' edinici svoje vrste vojske, in da je opravil izpit, predpisan za ta čin.
Pri inženjerstvu: da je preslužil pri trupi najmanj tri leta, da je po službi pri trupi ocenjen, da zna poveljevati osnovni edinici pri inženjerstvu in da je opravil predpisani izpit za ta čin.
Pri zrakoplovstvu: da je dobil kot poročnik zvanje vojaškega pilota ali vojaškega izvidnika, da je ocenjen za sposobnega, poveljevati osnovni edinici pri zrakoplovstvu, in da je opravil izpit, predpisan za ta čin.
Izpita za kapetana II- razreda so oproščeni:
a) kandidati, ki uspešno dovrše višjo šolo vojaške akademije ali drugo tej enako višjo vojaško šolo v državi ali v inozemstvu;
b) kandidati — aktivni častniki, ki dvrše za prestop v tehnične stroke v državi ali v inozemstvu fakulteto z diplomskim izpitom ali ki uspešno dovrše druge višje strokovne šole ali ki dovrše uspešno najmanj dve leti kakšne višje vojaško-strokovne šole, ki traja več kot dve leti.
3. Za kapetana I. razreda: da je kot kapetan II. razreda z uspehom prebil pri trupi najmanj leto dni kot vodnik ali da je toliko časa uspešno poveljeval osnovni edinici svoje vrste vojske.
Pri zrakoplovstvu: da je imel kot zrakoplovni kapetan II. razreda najmanj leto dni zvanje vojaškega pilota ali vojaškega izvidnika in da je uspešno poveljeval osnovni edinici pri zrakoplovstvu najmanj leto dni.
4. Za majorja: da je kot kapetan uspešno poveljeval osnovni edinici najmanj dve leti in da je opravil izpit, predpisan za ta čin.
Pri zrakoplovstvu: da je imel kot zrakoplovni kapetan najmanj dve leti zvanje .vojaškega pilota ali soja-
škega izvidnika, da je najmanj let dni uspešno poveljeval osnovni edinici pri zrakoplovstvu in da je opravil izpit, predpisan za čin zrakoplovnega majorja.
Katere edinice in ustanove se pri poedinih vrstah vojske štejejo za osnovne edinice, odreja minister za vojsko in mornarico.
5. Za podpolkovnika: da je uspešno poveljeval pri pehoti in inženjeriji bataljonu, pri artiljeriji divizijonu najmanj dve leti, pri konjiči pa eskadronu najmanj tri leta, od teh eno leto v majorskem činu.
Pri inženjeriji sme nadomeščati poveljevanje bataljona uspešno opravljanje službe na ustreznem položaju.
Pri zrakoplovstvu: da je imel kot zrakoplovni major najmanj leto dni zvanje vojaškega pilota ali vojaškega izvidnika, da je najmanj dve leti uspešno poveljeval zrakoplovni skupini ali ustrezni zrakoplovni edinici.
6. Za polkovnika: da je dovršil nižjo šolo vojaške akademije ali tej enako vojaško šolo v inozemstvu ali da je dovršil višjo šolo vojaške akademije, če ni dovršil nižje šole vojaške akademije; da je poveljeval uspešno pri pehoti in inženjeriji bataljonu (pri artiljeriji divizijonu, pri zrakoplovstvu skupini ali enaki edinici) ali bil na položaju pomočnika polkovnega komandanta svoje vrste vojske (pri inženjeriji tudi na drugem ustreznem položaju) skupaj najmanj tri leta (pri konjiči, da je bil na položaju pomočnika polkovnega komandanta najmanj dve leti) in da ima po službi pri trupi pogoje, poveljevati polku v svoji vrsti vojske.
Katere edinice in ustanove se štejejo pri zrakoplovstvu k skupinam, odreja minister za vojsko in mornarico.
Kazen tega za vse vrste vojske: da je izvršil uspešno kot podpolkovnik koniandantsko potovanje pod vodstvom komisije, katere predsednik je komandant armijske oblasti, člana pa sta: inšpektor odnosno komandant one vrste vojske, ki ji kandidat pripada, in en častnik generalno-štabne stroke na brigadnem položaju, prvenstveno pa načelnik štaba armijske oblasti, katere komandant je predsednik komisije, in da je ocenjen za sposobnega, poveljevati polku v svoji vrsti vojske. Za zrakoplovne častnike je predsednik komisije komandant zrakoplovstva, člana pa sta: en načelnik oddelka glavnega generalnega štaoa iz generalnoštabne stroke na brigadnem položaju in načelnik štaba zrakoplovstvene komande.
7. Za brigadnega generala: da je dovršil nižjo šolo vojaške akademije ali njej enako šolo v inozemstvu ali da je dovršil višjo šolo vojaške akademije, če ni dovršil nižje šole vojaške akademije; da je poveljeval pri pehoti, artiljeriji, konjiči ali zrakoplovstvu uspešno polku najmanj dve leti, pri inženjeriji pa, da je prav toliko časa poveljeval ustrezni komandi v tej vrsti vojske ali toliko časa uspešno opravljal službo pri višjih štabih; da je uspešno izvršil koniandantsko potovanje pod vodstvom komisije, katere predsednik je en komandant armijske oblasti, člana pa sta inšpektor ali komandant one vrste vojske, ki ji pripada kandidat, in en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ali en načelnik oddelka glavnega generalnega štaba v generalskem činu iz generalnoštabne stroke, in da je ocenjen za sposobnega, poveljevati organizaciji brigadnega ranga svoje vrste vojske ter napredovati v čin brigadnega generala.
8. Za divizijskega generala: da je dovršil višjo šolo vojaške akademije ali njej enako drugo višjo vojaško šolo v državi ali v inozemstvu; da je najmanj dve leti uspešno poveljeval edinici brigadnega ranga; da je kot brigadni general najmanj leto dni uspešno poveljeval divizijski oblasti ali trupi divizijske organizacije ter
uspešno izvršil komandantsko potovanje pod vodstvom komisije, katere predsednik je načelnik glavnega generalnega štaba, člana pa sta: en komandant armijske obla sti in en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba; da je ocenjen za sposobnega, poveljevati diviziji ter napredovati v čin divizijskega generala.
9.	Za armijskega generala: da je kot divizijski general najmanj leto dni uspešno poveljeval armijski oblasti ali bil prav toliko časa na položaju komandanta inženje-rije ali zrakoplovstva in da je ocenjen za izobraženega in sposobnega za najvišje poveljevanje.«
Člen 68.
Člen 88. zakona o ustroju vojske in mornarioe se izpušča, člen 89. postane člen 88. in se izpremenjen glasi:
»Za napredovanje generalnoštabnih častnikov ali častnikov vseh vrst vojske in pomorskih častnikov mornarice za generalnoštabne posle veljajo obči in posebni pogoji členov 86., 87., 168. in 169. tega zakona, toda:
1. čas poveljevanja pri trupi (razen pogojnega časa za pridobitev polkovniškega čina) ali ukrcanja in poveljevanja pri mornarici sme biti za polovico krajši od časa, predpisanega v členih 87- in 169. tega zakona za častnike vrst vojske in pomorske častnike pri mornarici;
2. opravljeni izpit, predpisan za generainoštabno stroko, velja kakor opravljeni izpit za čin majorja pri vrsti vojske ali za čin kapetana korvete pri mornarici;
3. za polkovniški čin ali za čin kapetana bojnega broda so oproščeni izpitnega potovanja iz točke 6. člena 87. in točke 6. člena 169. tega zakona;
4. za čin brigadnega generala generalnoštabne stroke so morali uspešno izvršiti komandantsko potovanje pod vodstvom komisije, katere predsednik je načelnik glavnega generalnega štaba, člana pa sta: en njegov pomočnik in en načelnik oddelka — brigadni general generalnoštabne stroke.
Kandidat, ki ne pokaže na tem potovanju zadostne izobrazbe za brigadnega generala v generalnoštabni stroki, se prevede v eno izmed vrst vojske. V tem primeru se mu smatra izvršeno potovanje kot izpolnjen pogoj za napredovanje v čin brigadnega generala one vrste vojske, v katero se prevede;
5. za čin divizijskega generala so morali najmanj leto dni uspešno poveljevati edinici brigadne veljave ali toliko časa uspešno opravljati posle načelnika štaba pri komandi armijske oblasti ali pri komandi zrakoplovstva ali biti na ustreznih položajih pri glavnem generalnem štabu ali pri ministrstvu za vojsko in mornarico ali biti na položaju pomočnika komandanta zrakoplovstva ali na položaju pomočnika ali načelnika štaba inšpekcije državne obrambe, kot brigadni generali pa uspešno poveljevati najmanj leto dni divizijski oblasti ali trupi divizijske organizacije ali toliko časa z uspehom opravljati posle na drugem položaju pri glavnem generalnem štabu in pri ministrstvu za vojsko in mornarico, določenem po uredbi o formaciji vojske za divizijskega generala in uspešno izvršiti komandantsko potovanje po točki 8. člena 87. tega zakona.«
Člen 69.
Člen 90. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 89. in v njem se izpreminjajo točke 6., 7., m
8.	in se glase:
>6. Za intendantskega polkovnika: da je dovršil nižjo šolo intendantske akademije ali nižjo šolo vojaške akademije aH pomorsko vojaške akademijo ali njim enako
šolo v inozemstvu; da je najmanj dve leti vodil uspešno posle načelnika intendanture pri komandi divizijske oblasti ali pri mornariški komandi ali drugih komandah in ustanovah veljave komande divizijske oblasti ali opravljal uspešno posle na položajih, ki ustrezajo po uredbi o formaciji vojske in formaciji mornarice podpolkovniške-mu činu; da je rešil uspešno naloge na karti pod vodstvom komisije, katere predsednik je en komandant armijske oblasti, člana pa sta: načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico ali upravnik intendantske akademije in en častnik generalnoštabne stroke na brigadnem položaju, prvenstveno pa načelnik štaba armijske oblasti, katere komandant je predsednik komisije in da je ocenjen za izobraženega in sposobnega, organizirati in samostalno voditi posle intendantske gra-ne pri štabu armijske oblasti in na ustreznih položajih pri ministrstvu za vojsko in mornarico.
7. Za infp>' ^antskega brigadnega generala: da je dovršil višjo šolo intendantske akademije pri nas ali njej enako v inozemstvu ali višjo šolo vojaške akademije pri nas ali njej enako v inozemstvu z intendantsko pripravo in opravljenim izpitom za prevedbo v stroko, ali nižjo šolo vojaške akademije ali pomorsko vojaško akademijo pri nas, poleg nje pa tudi intendantsko šolo v inozemstvu, enako naši nižji šoli intendantske akademije; da je vodil najmanj dve leti uspešno posle na položajih načelnika intendanture pri armijski oblastni komandi ali na položajih, ki ustrezajo po uredbi o formaciji vojske in po uredbi o formaciji mornarice polkovniškemu činu; da je rešil uspešno naloge na karti pod vodstvom komisije, katere predsednik je en komandant armijske oblasti, člana pa sta: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ali načelnik oddelka glavnega generalnega štaba v činu generala iz generalnoštabne stroke in načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico ali upravnik intendantske akademije ali intendantski general, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico, in da je ocenjen za sposobnega, voditi posle intendanture armijske oblastne komande ali posle intendantske grane pri komandi enake veljave.
8. Za intendantskega generala: da je najmanj dve leti uspešno vodil in upravljal posle intendantske grane na položajih, ki ustrezajo po uredbi o formaciji vojske činu brigadnega generala; da je rešil uspešno naloge na karti pod vodstvom komisije, ki ji predseduje načelnik glavnega generalnega štaba, člana pa sta: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba in načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico ali intendantski general, ki ga rdredi minister za vojsko in mornarico in da je ocenjen za sposobnega za najvišje upravne intendantske položaje pri vojski, nadalje da zasluži po znanstveni izobrazbi, znanstvenih delih in organizatorskih sposobnostih, načelovati stroki.«
Člen 70.
Člen 91. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 90. in se vnesejo vanj te-le izpremembe:
1. Pod naslov: »Člen 90.« je postaviti:
>a) Tehnični častniki:«
2. V točki 6. je za besedami: »višjo vojaško-inženjer-sko« [, toda pred vejico za temi besedami] vriniti besede: »šolo ali strokovno fakulteto«; v peti vrsti [za prvo vejico] se namesto besedi: »po točki 1. člena 24. in točki 1. člena 28. tega zakona« vstavljajo besede: »po točki L
člena 24-, točki 1. člena 26., točki 1. člena 28. in točki 1. člena 30. tega zakona;«
3.	Za točko 7. se dodaja nov odstavek in se glasi:
»b) Inženjerski častniki:
1. Za inženjerskega poročnika: da je izpolnil pogoje členov 24., 26., 28. in 82. tega zakona za sprejem v stroko.
2. Za inženjerskega kapetana II. razreda: da je vršil uspešno njemu dodeljene tehnične posle svoje stroke m da je opravil predpisani izpit za ta čin.
3. Za inženjerskega kapetana I. razreda: da je v činu kapetana II. razreda uspešno opravljal strokovne posle svoje stroke na položajih, določenih z uredbo o formaciji vojske za čin inženjerskega kapetana II. razreda in da je ocenjen za sposobnega, opravljati tehnično-administrativne posle in voditi manjše tehnične posle svoje stroke.
4. Za inženjerskega majorja: da je bil kot kapetan na samostojnih delih svoje stroke najmanj dve leti; da je opravljal ves časv činu kapetana I. razreda uspešno dodeljene posle; da je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti za voditev večjih poslov svoje stroke, in da je opravil predpisani izpit za ta čin.
5. Za inženjerskega podpolkovnika: da je upravljal v činu majorja najmanj dve leti večjo delavnico ali ustrezno tehnično napravo ali da je bil na ustreznih položajih po uredbi o formaciji vojske in imel ves čas uspeh pri delu ter pokazal sposobnosti za višje posle in za izvedbo večjih projektov v svoji stroki-
6. Za inženjerskega polkovnika: da je prebil v činu majorja in podpolkovnika najmanj tri leta na samostojnih položajih, ki ustrezajo po uredbi o formaciji vojske tem činom, da je ves ta čas opravljal uspešno dodeljene strokovne posle in da je ocenjen po načelniku dotične stroke, da ima izobrazbo in sposobnosti za samostojno opravljanje poslov na položaju, določenem z uredbo o formaciji vojske za čin inženjerskega polkovnika.
7. Za inženjerskega generala: da je ocenjen po znanstveni izobrazbi in po celokupnem svojem delovanju in izvirnih znanstvenih konstrukcijskih delih, da ima izobrazbo in sposobnosti za povišanje v čin inženjerskega generala.«
§ 71.
Člen 92. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 91. in se izpreminja tako-le:
a) Točka 1. se izpreminja in se glasi:
>1. Za sanitetnega poročnika: da je izpolnil pogoje členov 32. in 82. tega zakona za sprejem v stroko.«
b) V točki 5 se [v četrti vrsti za besedami: »divizijske stalne vojaške bolnice« postavlja vejica in se]v peti vrsti za besedo: »ali« in pred besedama: »pri specialnih« pristavlja 'besede: »v službi pri oddelkih glavne vojaške bolnice ali kot šef ali v službi«.
c) V točki 6. se [v četrti vrsti za besedo: »bolnice« postavlja vejica in] za besedo »ali« v isti vrsti črta »in« in se vstavlja: »oddelkovnega šefa ali specialista v službi pri«. V sedmi vrsti se za besedami: »divizijske oblastne komande« postavlja namesto vejice podpičje.
č) Točki 7. in 8. se izpreminjata in se glasita:
»7. Za sanitetnega brigadnega generala: da je opravljal uspešno najmanj dve leti dolžnost upravnika armijske stalne vojaške bolnice ali da je toliko časa uspešno vršil dolžnost sanitetnega referenta pri armijski oblastni komandi ali oddelkovnega šefa v glavni vojaški bolnici ali oddelkovnega šefa vojaško-higienskega zavoda glavne vojaške bolnice ali odsekovnega šefa pri ministrstvu za voj-
sko in mornarico; da je uspešno rešil naloge na karti pod vodstvom komisije, katere predsednik je en komandant armijske oblasti, člana pa sta: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ali en načelnik oddelka glavnega generalnega štaba v generalskem činu iz generalno-štabne stroke in načelnik sanitetnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarico ali sanitetski general, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico; in da je ocenjen za sposobnega, samostojno voditi posle pri najvišjih ustanovah svoje stroke in napredovati v čin sanitetnega brigadnega generala.
8.	Za sanitetnega generala: da je kot sanitetni bri-gadni general opravljal uspešno najmanj dve leti dolžnost^ upravnika glavne vojaške bolnice ali pomočnika načelnika sanitetnega oddelka pri ministrstvu za vojsko in mornarico ali upravnika vojaško-higienskega zavoda; da je uspešno rešil naloge na karti pod vodstvom komisije, katere predsednik je načelnik glavnega generalnega štaba, člana pa sta: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba in načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico ali sanitetni general, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico, in da zasluži po znanstveni izobrazbi in znanstvenem delovanju kakor tudi po dotedanji službi načelovati stroki.«
d)	V točki 4- pod b) »Lekarnarska grana« se v četrti vrsti namesto besed: »prav tako pa« postavlja beseda: »ali«, v peti in šesti vrsti pa se izpuščajo besede: »določene za čin lekarnarskega podpolkovnika.«
Člen 72.
Člen 93. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 92. ih se izpremenjen glasi:
»1. Za sodnega poročnika, da je izpolnil pogoje členov 34. in 82. tega zakona za sprejem v stroko.
2. Za sodnega kapetana II. razreda: da je kot poročnik uspešno vršil najmanj eno leto službo pri prvostopnem vojaškem sodišču ali da je toliko časa uspešno vršil dolžnost vojaškega preiskovalca, ostali čas pa uspešno prebil na dolžnostih, določenih z uredbo o formaciji vojske, odnosno mornarice za nižjega sodnega častnika in opravil izpit, predpisan za čin kapetana II. razreda.
3. Za sodnega kapetana I. razreda: da je najmanj dve leti v činu poročnika ali kapetana II. razreda vršil z uspehom službo pri vojaškem sodišču ali toliko časa uspešno vršil dolžnost vojaškega preiskovalca, ostali čas pa prebil na dolžnostih, določenih z uredbo o formaciji vojske, odnosno mornarice za nižjega sodnega častnika.
4. Za sodnega majorja: da je vršil kot kapetan najmanj dve leti dolžnost vojaškega preiskovalca ali poslovodje pri vojaškem sodišču ali da je zastopal referenta za sodstvo pri divizijski oblastni komandi ali v drugi enaki komandi ali ustanovi vojske in mornarice ali da je zastopal državnega tožilca prvostopnega vojaškega sodišča ali pravnega referenta na mestih, določenih z uredbo o formaciji vojske, odnosno mornarice za višje častnike in da je na eni imenovanih dolžnosti ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnost za referenta za sodstvo pri divizijski oblastni komandi ali pri drugi enaki komandi v vojski ali mornarici ali za državnega tožilca prvostopnega vojaškega sodišča in da je opravil predpisani izpit za ta čin.
5. Za sodnega podpolkovnika: da je kot major uspešno opravljal posle na položajih, določenih z uredbo o formaciji vojske, odnosno mornarice za višjega častnika in da je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnost za sodnika pri prvostopnem vojaškem sodišču*
6. Za sodnega polkovnika: da je opravljal kot podpolkovnik ali major uspešno najmanj dve leti dolžnost sodnika prvostopnega S' .išča, ostali čas pa prebil uspešno na položajih, določenih z uredbo o formaciji vojske, odnosno mornarice za višjega častnika.
7. Za sodnega brigadnega geneiala: da je kot polkovnik opravljal najmanj dve leti uspešno posle referenta za sodstvo pri armijski oblastni komandi ali sodnika vojaškega sodišča za častnike ali velikega vojaškega sodišča ali posle ustreznega položaja po uredbi o formaciji vojske, odnosno mornarice pri ministrstvu za vojsko in mornarico.
8. Za sodnega generala: da je opravljal kot sodni brigadni general uspešno posle na ustreznih položajih po uredbi o formaciji vojske, odnosno mornarice in da se je toliko odlikoval s strokovnim delovanjem in izobrazbo, da sme načelovati stroki.«
Člen 73.
Člen 94. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 93. in se izpremenjen glasi:
>1. Za veterinarskega poročnika: da je izpolnil pogoje iz členov 38. in 82. tega zakona za sprejem v stroko.
2. Za veterinarskega kapetana II. razreda: da je kot poročnik prebil najmanj dve leti kot trupni veterinar, ostali čas pa bil na dolžnostih, določenih z uredbo o formaciji vo>ke za nižjega veterinarskega častnika, da je uspešno opravljal dodeljene veterinarske posle in opravil predpisani izpit za ta čin.
3. Za veterinarskega kapetana I. razreda: da je prebil najmanj dve leti kot trupni veterinar ali v vojaških bolnicah za živino in da je uspešno opravljal dodeljene veterinarske posle.
4. Za veterinarskega majorja: da je prebil kot kapetan najmanj dve leti kot trupni veterinar, ostali čas pa ali v službi pri vojaških bolnicah za živino ali na drugih dolžnostih, določenih z uredbo o formaciji vojske za nižje veterinarske častnike, da je uspešno opravljal dodeljene veterinarske posle, da je ocenjen za izobraženega in sposobnega za samostojno delovanje in za upravnika divizijske bolnice za živino ali za ustrezne položaje, določene z uredbo o formaciji vojske za čin majorja, in da je opravil predpisani izpit.
5. Za veterinarskega podpolkovnika: da je kot major uspešno opravljal najmanj dve leti divizijsko bolnico za živino, prav tako pa najmanj leto dni uspešno vršil dolžnost referenta veterine pri divizijski oblastni komandi ali pri komandi-ustanovi njene veljave ali uspešno opravljal dolžnost na položaju, določenem z uredbo o formaciji vojske za čin veterinarskega majorja
6. Za veterinarskega polkovnika: da je opravljal kot podpolkovnik najmanj dve leti uspešno posle referenta veterine pri divizijski oblastni komandi ali pri komandi-ustanovi njene veljave; da je vršil najmanj leto dni uspešno dolžnost referenta veterine pri armijski oblastni komandi ali posle ustreznega položaja po uredbi o formaciji vojske za podpolkovniški čin; da se je odlikoval s strokovnim delovanjem in izobrazbo in da je ocenjen, da more načelovati stroki.«
Člen 74.
V zakonu o ustroju vojske in mornarice se postavlja za novim členom 93. nov člen 94. in se glasi:
»Člen 94.
Za napredovanje aktivnih častnikov vrst vojske, specializiranih za poedine grane vojaške službe go členu 84.
tega zakona, veljajo obči pogoji člena 86., toda z roki službe kakor pri strokah.
Za napredovanje aktivnih častnikov vrst vojske, okategoriziranih in uporabljenih za pisarniške službe in druge administrativne dolžnosti, kakor tudi častnikov zrakoplov.stva, ki ne pripadajo letečemu osebju, veljajo obči pogoji člena 86. z roki službe kakor pri strokah.
Za napredovanje vseh častnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo posebni pogoji člena 87. tega zakona, določeni za častnike njih vrst vojske; toda namesto pogoja uspešnega poveljevanja odrejenim formacijskim edinicam, določenim s tem zakonom, je treba ocenjati njih poveljevanje ali delovanje ob opravljanju poslov na položaju, ki ga zavzemajo po uredbi o formaciji vojske, odnosno mornarice in morajo opravljati za poedine čine, za katere je izpit pogoj, ta izpit po specialnih programih, ki se predpišejo za poedine grane službe.«
Člen 75.
V zakonu o ustroju vojske in mornarice se postavlja za novim členom 94. nov člen 95. in se glasi:
»Člen 95.
Za napredovanje aktivnih častnikov, ki pripadajo mejni trupi, veljajo obči pogoji člena 86. z roki službe v poedinih činih kakor za vrste vojske, nadalje posebni pogoji člena 87-, določeni za častnike njih vrste vojske, toda tako, da se jemlje kot pogoj uspešnega poveljevanja odrejenim formacijskim edinicam, določenim s tem zakonom, v oceno njih poveljevanje, odnosno delo ob opravljanju poslov na položaju v mejni trupi, ki ga zavzemajo po uredbi o formaciji.«
Člen 76.
Člen 100. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 96. in se izpremenjen glasi:
»Za napredovanje orožniških častnikov veljajo obči in posebni pogoji členov 86. in 87. tega zakona, toda z uporabo na orožr.ištvo in njegove službe in z roki kakor pri vrstah vojske, in če izpolnjujejo poleg tega še pogoje, ki jih pre1 isuj zakon o žandarmeriji (orožništvu) za vsak čin posebej.
Orožniški častniki napredujejo do vštetega čina orožniškega brigadnega generala; toda za kapetana II. razjeda in za majorja je poleg ostalih pogojev treba, da ravijo predpisani izpit, za polkovnika in brigadnega generala pa, da so dovršili nižjo šolo vojaške akademije ali njej enako šolo v državi ali v inozemstvu ali da so dovršili pravno fakulteto z diplomskim izpitom in uspešno rešili pismeno nalogo po odredbah zakona o žandarmeriji (orožništvu).
Častniki vrste vojske prestopijo • orožništvo z istim činom in rangom, ki so ga dotlej imeli, ko so izpolnili pogoje, lci se zahtevajo z zakonom o žandarmeriji (orožništvu)-*
Prestopanja orožniških častnikov v vrste vojske ni.c
Člen 77.
Člen 95. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 97.
*) »Službeni list« št. 267/43 iz 1. 1930 in št. 585/78 iz
1.	1931,
Člen 78.
Člen 96. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 98-
Člen 79.
Člen 97. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 99. in se izpremenjen glasi:
>Čas, ki ga prebije častnik kot slušatelj v vojaških šolah v državi ali v inozemstvu, na pripravi za generalno-štabno stroko, čas, ki ga prebije v strokovnih šolah — tečajih za častnike glavnih vrst vojske — na položajih komandanta, učitelja, pomočnika učitelja in čas, ki ga prebije na položaju komandanta šole za rezervne častnike glavnih vrst vojske, se šteje kot poveljevanje edinici, ki ustreza dotičnemu činu; za častnike strok pa se šteje ta čas kot opravljanje službe, ki se zahteva s posebnimi pogoji po tem zakonu pri poedinih strokah.«
Člen 80.
Člen 98. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 100., člen 99. postane člen 101., dosedanji člen 101. zakona o ustroju vojske in mornarice pa se izpušča.
Člen 81.
Za členom 101. zakona o ustroju vojske in mornarice se dodaja:
>C. Obče odredbe o opravljanju koinandantskih častniških
potovanj.
Člen 102.
O častniških komandantskih potovanjih za čine, za katere so s tem zakonom ta potovanja določena, morajo komisije, ko dajejo kandidatom naloge v vlogah od komandanta polka in enakega položaja do vštetega komandanta divizije in enakega položaja, dati vsakemu kandidatu posebne naloge, tako da ne dobita dva ali da ne dobi več kandidatov iste naloge. Kritiki nalog poedinih kandidatov smejo prisostvovati tudi ostali kandidati.
Člen 103.
Komandantskemu potovanju se ne sme podvreči kandidat, ki ni prebil predhodno najmanj leto dni na položaju čina, za katerega se zahteva konamdantsko potovanje, in ni v tem času z vsem svojim delovanjem — tako v taktičnem kakor učnem, disciplinskem, administrativnem in materialnem pogledu — pokazal, da ta položaj zasluži. Mnenje o tem oddajo pristojni nadrejeni starešine na zahtevo ministra za vojsko in mornarico.«
Člen 82.
Člen 102. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 104. in se v njem dodaja nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Aktivni častniki, ki se zaradi začasne odreditve v specialne važne dolžnosti prevedejo v rezervo, obdrže svoj dotedanji rang, dokler so na tej dolžnosti.«
Clen 88.
Člena 103. in 104.	zakona o ustroju vojske	in mornarice se spajata v člen	106., ki se	kot nov člen	glasi:
»Člen 105.
1.	Na razpoloženju ministra	za vojsko in	mornarico
i—	brez razmu-ofifl —	gg ggp	oaataik.	razen voj-
vode, dlje nego šest mesecev; ta čas se mu šteje v aktivno službo in v tem času dobiva častnik vse prejemke čina, v katerem je; po tem času pa se upokoji, če ne dobi razporeda.
2. Častniku, ki neprekinjeno in več kot tri mesece uspešno nadomešča nadrejenega častnika ali častnika na drugem položaju, se šteje ta čas v opravljanje ustrezne službe za njegovo napredovanje.
3. Če vrši častnik dolžnost, ki je določena z uredbo o formaciji vojske in mornarice za višji čin od čina, v katerem je, in rad' tega ni možnosti, da bi za povišanje v prvi prihodnji čin izpolnil posebne pogoje opravljanja ustiezne službe v činu, v katerem je, se mu šteje za napredovanje, in to samo za prvi prihodnji čin, čas, ki ga je prebil v tej službi, v rok, predpisan za službo v činu, v katerem je.«
Člen 84.
Člen 105- in 107. zakona o ustroju vojske in mornarice se spajata v člen 106., ki se kot nov člen glasi:
»Častniki strok, razen generalnoštabne, ne smejo poveljevati edinicam vrst vojske.
v Častniki, ki so se šolali ali specializirali za poedine službe, se ne smejo uporabljati za službe, ki niso v zvezi z njih strokovno izobrazbo.«
Člen 85.
Člen 106. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 107. in se izpremenjen glasi:
»Čas, dejanski prebit v zaporu po sodni obsodbi in ob odstranitvi iz dotedanje službe, se ne šteje v aktivno službo in tudi ne za pridobitev pravice do napredovanja, niti vobče za pridobitev ostalih pravic po tem zakonu. Ta čas izgubi častnik tudi za rang.«
Člen 86.
Člen 108. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Častniki se ocenjajo na podstavi kraljeve uredbe vsako leto.
Razen ocen se vodi in hrani za vsakega častnika »karton osebnih in službenih razmerij«; njegovo vsebino, dopolnjevanje in čuvanje predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Obenem s kartonom osebnih in službenih razmerij se hranijo tudi ocene.«
Člen 87.
Člen 109. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»a) Častnik more neprekinjeno bolovati do enega leta od dne, ko je prestal prihajati v službo, ali skupaj v dveh zaporednih časovnih letih največ 15 mesecev. V tem času mu pripadajo redni prejemki njegovega čina. Po tem času se častnik, če ne ozdravi, upokoji.
b)	Častniku gre vsako leto odsotstvo kot letni od-mor, in sicer: generalom šest tednov, višjim častnikom 30 dni in nižjim 20 dni. To odsotstvo odobrujejo pristojni starešine vsakemu po edinemu častniku v oni letni dobi, ko to službene prilike v prvi vrsti dovoljujejo.
V to odsotstvo, ki se daje kot letni odmor, se šteje tudi odsotstvo, ki se daje poedincem po privatnih poetih-«
Člen 88.
V členu 111. zakona o ustroju vojske in mornarioe se izjtf tttunja jjou gdai&vek iti a» glasi;
»Častnik je v pokoju, ko se razreši aktivne službe pri vojski ali pri mornarici, od dne ukaza o upokojitvi.«
Clen 89.
V členu 112. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Točka 1. se izpreminja in se glasi:
»1. ko dovrši deset let, ki jih je dejanski prebil v aktivni državni službi, pa prosi za upokojitev, če je moči ugoditi njegovi prošnji brez škode za koristi službe;«
b) Točka 2. se izpreminja in se glasi:
»2. ko dovrši 30 let, prebitih dejansko v aktivni državni službi, ali 35 let, ki se štejejo za pokojnino, ali ko dovrši 60 let starosti. Tak častnik se sme upokojiti bo<Usi na prošnjo, bodisi po izkazani službeni potrebi. Ce zaprosi sam, se tak častnik takoj upokoji;«
c) Točka 3 se izpreminja in se glasi:
»3. če ima tri koledarska leta zaporedoma ali skupaj v šestih letih častniške službe nepriporočljivo oceno za položaj (zvanje), na (y) katerem je;«
č) Na koncu točk 5. in 6. se postavljajo namesto besed: »s pregledom strokovne vojaške komisije« besede: »s specialnim zdravniškim pregledom;«
d) V točki 7. je namesto člena: »103.« postaviti »105«.
Člen 90.
Clen 114- zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Upokojeni častnik se sme, če zahteva, vrniti v aktivno službo, če je bil upokojen iz vzrokov, označenih v točkah 1. in 5. člena 112. tega zakona, ali če je to v službenem interesu, pa ni bil upokojen iz vzrokov, označenih v točkah 3., 4., 8. in 9. člena 112. in ni še dovršil 60 let starosti.
V vseh teh primerih se sme upokojeni častnik vrniti v aktivno službo samb, če je kaj praznih mest po formaciji, če je po specialnem zdravniškem pregledu sposoben za aktivno službo in če izpolnjuje tudi pogoje pod f) in g) točke 3. pod I. člena Sl. tega zakona.
Čas, ki ga prebije častnik v pokoju, se mu ne šteje v aktivno službo; toliko časa, kolikor ga je prebil v pokoju, pa izgubi tudi v‘rangu, če se reaktivira v istem činu, v katerem je bil upokojen.«
Clen 91.
Clen 115. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Upokojeni častniki, ki niso prevedeni v rezervo, a so še sposobni za službo, se smejo po potrebi razporediti neglede na njih leta pri narodni vojaški sili na službe in položaje, ki ustrezajo njih činu in sposobnostim.«
Člen 92.
Tretji odstavek člena 117. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Častnik, čigar ostavka se je sprejela po prvem odstavku člena 116. tega zakona, se sme prevesti v rezervo s činom, ki ga je imel. Tak častnik se razporeja na službe in položaje pri narodni vojaški sili, ki ustrezajo njegovemu činu in sposobnostim neglede na leta starosti.«
Člen 93.
Člen 118. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Častnik sme biti izjemoma iz ostavke vrnjen v aktivno službo, če ni bil vzrok, da se je sprejela njegova
ostavka, njegovo nespodobno in koristim vojske škodljivo ponašanje, če je kaj praznih mest po uredbi o formaciji vojske, če je po specialnem zdravniškem pregledu sposoben za aktivno službo in če izpolnjuje pogoje pod f) in g) točke 3. pod I. člena 81. tega zakona. V tem primeru se vrnejo častniku vse pravice, ki jih je imel prej v aktivni službi, samo se mu ne šteje čas, prebit v ostavki, v aktivno službo in izgubi toliko časa v rangu, če se reaktivira v istem činu.«
Clen 94.
V členu 120. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja prvi stavek točke b) in se glasi:
»b) če v rednem stanju nedopuščeno zapusti službo ter se ne vrne v službo v 15 dneh ali se v istem roku po svoji krivdi ne javi po preteku odobrenega odsotstva, bolovanja, ali po premestitvi na dolžnost, po tem roku prestane biti častnik.«
Clen 95.	^
a) V členu 123. zakona o ustroju vojske in mornarice se vnaša nova točka 2. in se glasi:
»2. rekrut-dijak iz točke 2. pod a) člena 49. tega zakona, ki opravi izpit za rezervnega narednika. Taki dijaki morajo redno prihodnjega leta, izjemoma pa in z odobritvijo ministra za vojsko in mornarico najkesneje v treh letih po odslužitvi roka v stalnem kadru opraviti dvomesečno vežbo, po kateri se povišajo, če se ocenijo na vežbi povoljno, v čin rezervnega narednika;«
b) Dosedanja točka 2. postane točka 3.
c) V členu 126. zakona o ustroju vojske in mornarice se namesto: »členu 73.« postavlja: »členu 72.«.
Clen 96.
Clen 129. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Rezervni častnik pri vojski sme postati:
1. častnik v pokoju ali ostavki, če ni izstopil iz aktivne službe zbog okolnctsti iz točk 3., 4., 5., 6., 8. in 9. člena 112. in iz poslednjega odstavka člena 116. tega zakona;
2. dijak-narednik, ki opravi, ko je odslužil dijaški rok v stalnem kadru, v trupi ali šoli (tečaju) za rezervne častnike po členu 49. tega zakona, izpit za rezervnega podporočnika svoje vrste vojske ali stroke in ga redno v prihodnjem letu, izjemoma pa in po rešitvi ministra za vojsko in mornarico najkesneje v treh letih, ko je odslužil rok v stalnem kadru, na dvomesečni vežbi v njegovi vrsti vojske ali stroki ocenijo nadrejeni starešine. da zasluži po izobrazbi, sposobnostih in ponašanju napredovati v čin rezervnega podporočnika, če sicer ustreza tudi ostalim pogojem pod I., točko 3. pod f), g) in h), člena 81. tega zakona;
3. rezervni: sodni, sanitetni, lekarnarski in veterinarski podporočnik kakor tudi rezervni podporočnik: ekonomske, artiljerijske in inženjersko-tehnične stroke sme postati oni dijak-narednik. ki je dovršil, poleg ostalih pogojev, določenih s točko 2. tega člena zakona, ustrezno strokovno fakulteto ali višjo strokovno šolo fakultetne veljave, v zrakoplovno-tehnični stroki pa oni, ki je dovršil tehnično fakulteto zrakoplovne, strojne ali elektrotehnične grane v državi ali v inozemstvu ali ustrezno višjo tehnično šolo fakultetne veljave. Za ekonomsko, sodno in veterinarsko stroko, nadalje za arfi-Ijerijsko, inženjersko in zrakoplovno-tehnično stroko se jemljejo v prvi vrsti dijaki, proglašeni za omejeno spo-
sobne, ki ustrezajo po strokovni izobrazbi ali profesiji dotičnim strokam;
4.	rezervni narednik ali rezervni narednik-vodnik, ki je prebil v teh činih skupaj najmanj štiri leta, predhodno prebil dvomesečno vežbo pri svoji vrsti vojske ter bil ocenjen s strogim izborom častnikov v komandi (ustanovi), kjer je opravljal vežbo, po členu 81., pod I, točko 3., pod b) po izobrazbi, sposobnostih in ponašanju, da zasluži, biti pripuščen k izpitu za čin rezervnega podporočnika, ter opravi ta izpit in izpolnjuje tudi ostale ! pogoje pod I.s točko 3., pod f), g) in h), člena 81. tega zakona.«
Člen 97.
V členu 131. zakona o ustroju vojske In inornariee se izpreminja prvi stavek in se glasi:
»Rezervni častniki se povišujejo s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico, in sicer po odredbah členov 83., 86., 87., 89., 90., 91., 92. in 93. tega zagona, izvzemši pogoje, navedene tam za poveljo-vanje poedinim ustanovam ali za njih upravljanje ali za izvrševanje specialnih poslov, ki so predpisani za napredovanje aktivnih častnikov.«
Člen 98.
V členu 132. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja poslednji odstavek in se glasi:
»Za rezervne častnike se vodi pri ministrstvu za vojsko in mornarico poseben strokovni činovni imenik (rangovna lista).«
Člen 99.
V členu 133. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V točki 1. se v drugi vrsti namesto besed: »s strokovno vojaško komisijo« postavljajo besede: »s specialnim zdravniškim pregledom«.
b) Točka 7. se izpreminja in' se glasi:
»7. opraviti mora izpit, predpisan za čin aktivne službe, v kateri se more po prvem odstavku tega člena aktivirati ali, če tega po terp zakonu za ta čin ni, za predhodni nižji čin aktivnega častnika, za katerega se zahteva izpit po tem zakonu.«
c) Za točko 7. se dodaja nova točka 8. in se glasi:
»8. da ni starejši od 30 let niti oženjen, če se prevede v aktivno službo s podporočniškim činom.«
č) Predposlednji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Rezervni častnik, ki je bil prej aktiven častnik, pa je bil upokojen, sme po potrebi, na svojo prošnjo, biti vrnjen iznova v aktivno službo z rangom po odredbah člena 114. ali člena 118. tega zakona, če pa je imel v rezervi višji čin od čina, v katerem je upokojen, z rangom od dne ukaza o reaktiviranju.«
Člen 100.
Člen 134. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Službena obveznost rezervnih častnikov traja tudi preko 50. leta starosti, če so sposobni za službo.
Rezervni častniki se razporejajo pri narodni vojaški sili na službe in dolžnosti, za katere imajo sposobnosti neglede na leta starosti po členu 9. tega zakona.
Za prevajanje rezervnih častnikov iz ene v drugo vrsto vojske ali stroko in obratno veljajo odredbe člena 83. tega zakona kakor za aktivne častnike,«
Člen 101.
Člen 135. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Rezervni konjiški častnik mora imeti, dokler je zavezan služiti pri narodni vojaški sili, ob svojih stroških predpisnega jezdnega konja in jezdno opremo.
Te dolžnosti je oproščen oni rezervni konjiški častnik, ki po svoji profesiji in imovinskem stanju ali po imovinskem stanju svoje zadruge po odredbah dotičnih pravil ne more vzdrževati ob svojem strošku predpisnega jezdnega konja in jezdne opreme. O tem odloča minister za vojsko in mornarico in je ta rešitev izvršna.
Rezervnim konjiškim častnikom, za katere določa vejila formacija dva konja, še dodeljuje drugi konj izmed popisanih konj. :
Člen 102.
Člen 136. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
Če se rezervni častnik v mirnem času brez svoje krivde v službi pri vojski in mornarici sami ali po povodu službenega posla tako poškoduje, da postane zaradi dobljenih ran, poškodb ali pokvar nesposoben za vsako nadaljnjo službo in vobče za pridobitno delo, se mu prizna, da je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine tudi, če nima deset let priznane aktivne državne službe, in dobiva pokojnino v višini 50% zneska plače, ki mu po činu pripada.
Če je rezervni častnik obenem državni uslužbenec, se mu štejejo v čas za odmero količine osebne pokojnine vsa leta službe, priznane po odredbah zakona o uradnikih, in še deset let več, tako da dobiva pokojnino v višini zneska plače, ki mu pripada po letih, dejanski prebitih v državni službi, in po teh priznanih letih in 25% zneska položajne doklade, če nima s temi priznanimi leti vred skupaj 20 let službe; če pa ima s temi priznanimi leti vred 20 in več let službe, v znesku, ki mu pripada po odredbah tega zakona za to število let.
Rezervni častnik, ki ni državni uslužbenec, dobiva za pokojnino 50% zneska plače, ki mu pripada po činu.
Če ob okolnostih, navedenih v prvem odstavku tega čletia zakona, rezervni častnik, državni uradnik, pade ali je ranjen ali poškodovan, pa za rano ali poškodbo ali pokvaro umre, se prizna rodbini za pokojnino, kakor da je imel 35 let vplačevanja v uradniški pokojninski sklad na prejemke, ki jih je prejemal ob smrti. Presežek pokojnine obremenja v tem primeru državno blagajno. Če pa padli-umrli rezervni častnik ni bil državni uslužbenec, dobiva rodbina, če nima drugih dohodkov, podporo v znesku, in sicer: za enega člana 30%, za dva ali več članov 40% njegove plače, ki mu je pripadala po činu.
Če se rezervni častnik onesposobi v službi pri vojski in mornarici sami med vojno brez svoje krivde, ima pravico do državne zaščite in pomoč po odredbah invalidskega zakona.
Rodbina onega rezervnega častnika, ki umre ali pade med vojno v službi pri vojski ali mornarici sami, ima pravico do invalidske podpore in ostalih vrst državne zaščite in pomoči po odredbah invalidskega zakona;«
Člen 103.
V členu 137. zakona o ustroju vojske in mornarice*
a)	Točka 1. se izpreminja in se glasi:
»1. če postane nesposoben za katerokoli službo rezervnega častnika pri narodni vojaški silij«
b)	Za točko 5. in pred poslednjim odstavkom se vnaša nova točka 6. in se glasi:
>6. če prestopi v tuje podaništvo.«
Člen 104.
V členu 147. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V drugem odstavku se postavlja namesto besede: »zdravniški« beseda: »sanitetni«.
b) Ves tretji odstavek se izpušča.
Člen 105.
V členu 148. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Druga vrsta od zgoraj se izpreminja in se glasi:
sl. Mornariški kaplar.«
b) V točki 3. se postavlja pri podčastniških činih namesto besed:	Mornariški	vodja besede:	Mornariški
narednik-vodnik«.
Člen 106.
Člen 150. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:	,
>111. Mornariški kaplar.
Člen 150.
Mornariški kaplar obstoji v vseh granati mornariške službe. Da napreduje kdo v čin mornariškega kaplarja, je potrebno, da je kol mornar odslužil najmanj osem mesecev ali da uspešno dovrši eno izmed strokovnih mornariških šol za čin mornariškega kaplarja.
Pravico, poviševati v čin mornariškega kaplarja, ima komandant mornarske' komande.
Rekrut kadrovec, pomorec ali poklicni rečni brodar sme napredovati v čin mornariškega kaplarja neglede na prednje roke, čim dovrši z uspehom strokovni vojaško-brodarski tečaj.
Mornariški kaplar izgubi čin po sodni obsodbi na kazen preko treh mesecev strogega zapora ali zapora
Člen 107.
V členu 152. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku za točko 2. se nadomeščajo v četrti vrsti besede: »mornar 1. razreda in v šesti vrsti besede: »mornarji prvega razreda« z besedami:	mornariški kaplar« in »mornariški kaplarji«.
b) V tretjem, četrtem in petem odstavku za točko 2. se postavlja namesto besede:	vodjo« besedi: »narednika-vodnika«.
Člen 108.
V	zakonu o ustroju	vojske in mornarice:
a)	V členu 153. se	postavlja v drugem	odstavku
namesto besede: »vodjo« beseda: »narednika-vodnika«.
b) V členu 155. se postavljate v drugi in tretji vrsti namesto besed: »mornarje I. razreda« besedi: »mornariške kaplarje«, ves drugi odstavek pa se izpušča.
: e) V členu 156. se vnašate v drugem odstavku namesto besed: »mornarji I. razreda« besedi: »mornariški kaplarji«.
Člen 109.
:	V	členu 162. zakona	o ustroju'vojske in mornarice:
a)	Prvi odstavek za	dvopičjem pod t>) se	izpreminja	in	se glasi:
»podčastnik čina narednika in narednika-vodnika:«
b) Točka 1. pod b) se izpreminja in se glasi;
»1. ki prebije v činu narednika in narednika-vodnika najmanj šest let;«
c) Točka 2. pod b) se izpreminja in se glasi:
2.	ki je ocenjen s strogim izborom pomorskih častnikov komande ali urada z veljavo polka ali eskadre ali samostojnega ladijskega sestava na morju ali na rekah, da zasluži, biti pripuščen k opravljanju izpita za čin strokovnega podporočnika, in ki opravi izpit za ta čin po predpisanem programu in pravilu;«
č) Točka 4. pod b) se izpreminja in se glasi:
4.	ki ni starejši od 35 let;«
d) Točka 8. pod b) se izpreminja in se glasi:
8.	ki je telesno zdrav in sposoben za službo strokovnega častnika, kar se ugotovi s specialnim zdravniškim pregledom.«
Člen 110.
V členu 164. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Prvi odstavek točke 2. pod a) se izpreminja in se glasi:
2.	Civilna oseba z dovršeno tehnično fakulteto v državi ali v inozemstvu ali z dovršeno višjo strokovno tehnično šolo, enako fakulteti, ki je kot uradniški pripravnik na enoletnem praktičnem delu pri mornariških | ustanovah ocenjena za sposobno za stroko in ki izpolnjuje tudi ostale pogoje iz člena 82. tega zakona. Poslavljajo se za inženjerske poročnike, če so bile sprejete za uradniške pripravnike po dovršeni šoti; če pa prihajajo iz druge grane civilne državne službe, se postavljajo s činom, ki ustreza položajni skupini, ki so jo imeli v civilni državni službi, toda do vštetega čina kapetana
I.	razreda.«
b) Drugi odstavek točke 2. pod a) se izpušča.
c) Odstavek pod b) se izpreminja in se glasi:
»b) Strojni častnik:
Strojni častnik sme postati podčastnik čina narednika ali narednika-vodnika v strojniški ali električarski grani, ki prebije v teh činih najmanj šest let in opravi predpisani izpit, a ustreza tudi ostalim pogojem pod b) člena 162. tega zakona, toda morajo pri strogem izboru sodelovali poleg pomorskih častnikov in inženjerskih častnikov ustrezne stroke tudi neposredno nadrejeni strojni častniki.«
c) Točka 1, pod c) se izpreminja in se glasi:
»1. Civilna oseba z dovršeno tehnično fakulteto ali z dovršeno višjo strokovno tehnično šolo. enako fakulteti, v državi ali v inozemstvu, ki se kot uradniški pripravnik na enoletnem praktičnem delu pri mornariških ustanovah oceni kot sposobna za stroko in ki izpolnjuje tudi ostale pogoje člena 82. tega zakona. Postavlja se za nižjega vojaško-tehničnega uradnika
III.	razreda, če je bila sprejeta za uradniškega odpravnika po dovršeni šoli: če pa prihaja iz druge grane civilne državne službe, se postavlja z ra/|-««tom. ki ustreza položajni skupini, ki io je imela v civilni državni službi, toda do vštetega I. nižjega razreda.«
d) Za točko 1. pod c) se vnaša nova točka 2. in se glasi:
»2. Civilna oseba z dovršeno srednjo strokovno šolo z zaključnim izpitom, enako popolni srednji šoli, ki se kot uradniški pripravnik na dvoletnem praktičnem delu pri mornariških ustanovah oceni za sposobno za stroko in opravi predpisani izpit za nižjega vojaško-tehničnega uradnika IV. razreda; s tem razredom se tudi rm^avlia, če sicer izpolnjuje tudi ostale pogoje člena 82: tega zakoua.«
e)	Dosedanja točka 2. pod c) postane točka 3. in drugi stavek te točke se izpremenjen glasi: »Postavljajo se za civilne uradnike in uslužbence po odredbah zakona o uradnikih in v zvanja, ki so določena z zakonom o uradnikih in z uredbo o formaciji mornarice.«
Člen 111.
V zakonu o ustroju vojske in mornarice:
a) V členu 166. se namesto: »člena 86.« postavlja: »člena 82.«.
b) Prvi odstavek člena 167. se izpreminja in se glasi:
»Napredovanje mornariških častnikov se vrši s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarico, }n sicer:«
Člen 112.
Člen 168. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»I. Obči pogoji.
Ti pogoji so isti kakor pogoji iz člena 86. tega zakona do vštete točke 3.; toda odslužiti so morali najmanj
spodaj označeno število let, in sicer:
a)	pomorski častniki:
v činu	korvetnega poročnika................3	lela,
v činu	fregatnega poročnika................3	leta,
v činu	poročnika bojne ladje	II.	razreda	.	3	leta,
v činu	poročnika bojne ladje	I.	razreda	.	5	let,
v činu	korvetnega kapetana	 	4	leta,
v činu	fregatnega kapetana.................4	leta,
v činu	kapetana bojne ladje................4	leta,
v kontreadmiralskem činu	4	leta,
v viceadmiralskem činu ...................5 let;
b)	strokovni častniki vojaškega pomorstva in častniki strok pri mornarici služijo v poedinih činih najmanj toliko let, kolikor jih je določenih v členu 86. tega zakona za častnike strok pri vojski.«
Člen 113.
V členu 169. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V točki 1. pod a) na koncu druge vrste se izpušča pika in se dodajajo besede: »ob normalnih okolnostih.«
b) V točki 2. pod a) se v tretji vrsti za besedami: »na opremljenih ladjah« [postavlja vejica in se za vejico] vnašajo besede: »da je sposoben, samostojno opravljati stražo na morju ob vseh okoliščinah«, namesto besede: »pokazal« v isti vrsti se vnašajo besede: »ocenjen, da ima«.
c) V točki 4. pod a) se postavlja v sedmi vrsti za podpičjem in za besedama: »da je« beseda: »uspešno«.
č) Prvi odstavek točke 5. pod a) se izpreminja in se glasi:
»5. Za fregatnega kapetana: da je poveljeval najmanj 18 mesecev v činu poročnika bojne ladje I. razreda in korvetnega kapetana ali najmanj leto dni v činu korvetnega kapetana uspešno večji plovni edinici, za katero je določen z uredbo o formaciji mornarice korvetni kapetan, ali da je bil najmanj leto dni v činu korvetnega kapetana I. častnik velike ladje, za katero je določen s formacijo I. častnik v činu korvetnega kapetana, ostali čas pa bil na ustreznih mornariških položajih na morju ali na kopnem in da je ocenjen za izobraženega In sposobnega, poveljevati večjim vojnim ladjam, nadalje da je sposoben tudi za ostale položaje, ki ustrezajo po uredbi o formaciji mornarice činu fregatnega kapetana.«
d) Točka 6. pod a) se izpreminja in se glasi:
»6. Za kapetana bojne ladje: da je poveljeval najmanj leto dni v činu fregatnega kapetana uspešno večji ladji ali ustreznim ladijskim sestavom, da je vobče dokazal z dotedanjim delovanjem višjo pomorsko izobrazbo, da je ob vojnih vežbah, pri izdelovanju — sestavljanju ali pri reševanju nalog, in v času, ko dejanski poveljuje na morju, ocenjen po komisiji, katere predsednik je komandant mornarice, člana pa sta: načelnik štaba komande mornarice in en brigadni general generalnoštabne stroke iz glavnega generalnega štaba da ima izobrazbo in sposobnosti, poveljevati največjim vojnim/ladjam ali ustreznim ladijskim ali pomorsko-zrakoplovnim sestavom.«
e) Točka 7. pod a) se izpreminja in se glasi:
»7. Za kontreadmirala: da ima višjo mornariško izobrazbo, da je poveljeval v činu kapetana bojne ladje uspešno večjim vojnim ladjam ali ustreznim sestavom in uspešno opravljal posle na položajih, določenih z uredbo o formaciji mornarice za čin kapetana bojne ladje, in da je ob vojnih vežbah, pri izdelovanju — sestavljanju ali pri reševanju nalog v času, ko dejanski poveljuje na morju, ocenjen po komisiji, katere predsednik je komandant mornarice, člana pa sta: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ali načelnik oddelka glavnega generalnega štaba v generalskem činu iz generalnoštabne stroke in načelnik štaba komande mornarice, da zasluži, napredovati v kontreadmiral-ski čin.«
f) Točka 8. pod a) se izpreminja in se glasi:
»8. Za viceadmirala: da je po svojem delovanju ocenjen za sposobnega, poveljevati floti ali voditi 'največje ustanove pri mornarici, in da je ob kombiniranih vojnih vežbah, pri izdelovanju — sestavljanju ali pri reševanju nalog v času, ko dejanski poveljuje eskadri, po komisiji, katere predsednik je komandant mornarice, člana pa sta: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba in en viceadtniral, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico, ocenjen, da zasluži, napredovati v viceadmiralski čin.«
Člen 114.
Člen 170. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Za napredovanje častnikov vojaškega pomorstva in strojnih častnikov, okategoriziranih in uporabljanih za pisarniške, lokalne ali administrativne službe, veljajo obči pogoji iz člena 86. tega zakona, toda z roki, kakor za stroke pri vojski.
Odredbe poslednjega odstavka člena 94. tega zakona veljajo tudi za častnike vojaškega pomorstva in za strojne častnike.«
Člen 115.
Člen 171. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi;
»Glede častnikov intendantske grane ekonomske stroke v službi pri mornarici veljajo za napredovanje isti pogoji iz člena 89. tega zakona kakor za napredovanje častnikov intendantske grane ekonomske stroke pri vojski, z uporabo na ustrezne službe pri mornarici, kolikor se to zahteva v posebnih pogojih člena 89. tega zakona, samo da se vrši reševanje nalog na karti po točkah 6. in 7. člena 89. tega zakona pred komisijo, katere predsednik je komandant mornarice, člana pa sta:
1. za polkovnika: načelnik ekonomskega oddelka komande mornarice ali načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico in načelnik štaba komande mornarice;
2. za intendantskega brigadnega generala: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ali načelnik oddelka glavnega generalnega štaba v generalskem činu iz generalnoštabne stroke in načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico ali načelnik ekonomskega oddelka komande mornarice; in
3. za intendantskega generala reševanje nalog pred komisijo po točki 8. člena 89. tega zakona.c
Clen 116.
V členu 172. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Točka 1. pod a) se izpreminja in se glasi:
>1. Za inženjerskega poročnika: da je izpolnil pogoje člena 164. tega zakona.«
b) V točki 6. pod a) se izpuščajo v peti vrsti za besedo: »posle« vejica in vse ostale besede do konca odstavka, namesto njih pa se vnašajo besede: »in da je ocenjen po načelniku stroke, da ima izobrazbo in sposobnost, upravljati samostojno posle, določene z uredbo o formaciji mornarice za čin inženjerskega polkovnika.«
c) Za točko 6. se dodaja nova točka 7. pod a) in se glasi:
»7. Za inženjerskega generala: da ga je po znanstveni izobrazbi kakor tudi po celokupnem njegovem delovanju in izvirnih znanstvenih konstrukcijskih delih ocenil komandant mornarice, da ima izobrazbo in sposobnosti, upravljati in voditi celokupno službo dotične tehnične grane.
Inženjerski general ima brigadni rang.«
Člen 117.
V členu 173. zakona o ustroju vojske in mornarice se v drugi in predposlednji vrsti namesto: »92.« postavlja: »91.«.
Člen 118.
V zakonu o ustroju vojske in mornarice:
a) Člen 174- se izpreminja in se glasi:
»Odredbe členov 98., 99., 100. in 101. tega zakona
veljajo analogno tudi za mornarico.«
b) V členu 176. se namesto: »103., 104. in 106.« postavlja: »105. in 106.«
Člen 119.
V členu 187. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Točka 2. se izpreminja in se glasi:
»2. Dijak-navtik v činu mornariškega narednika ali narednika-vodnika s patentom poročnika dolge plovitve, kakor tudi dijak na dijaškem roku pri mornarici in mornariški narednik ali narednik-vodnik, ki opravi izpit, predpisan za čin rezervnega korvetnega poročnika ali za čin rezervnega podporočnika svoje stroke, in vrši nadalje v treh letih po odslužitvi svojega roka v kadru na dvomesečni vežbi uspešno dolžnost mornariškega narednika ali narednika-vodnika in ga nadrejeni starešine ocenijo, da zasluži po izobrazbi in lastnostih, napredovati v čin korvetnega poročnika ali v podporoč-niški čin svoje stroke ter ustreza tudi ostalim pogojem pod I., točko 3., pod f), g) in h) člena 81. tega zakona.«
b) V točki 3. se v prvi vrsti namesto besede: »vodja« postavljajo besede: »narednik ali narednik-vodnik«, y.
zoslednji vrsti pa se izpuščajo besede: »in točko 1. člena 85.«.
Člen 120.
V členu 202. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Vnašata se nov prvi in drugi odstavek in se glasita:
»Izpiti za poedine čine podčastnikov, častnikov in za ustrezne razrede vojaških uradnikov se smejo opravljati vsega skupaj trikrat, in sicer neglede na to, ali se opravljajo v eni ali v več vrstah vojske ali v več strokah ali v vrsti vojske in stroki. K izpitnemu potovanju, določenemu s tem zakonom, sme biti pozvan kandidat samo enkrat.
Kandidat, ki tudi tretjič ne opravi izpita ali ki ne izvrši uspešno potovanja, izgubi pravico, izpit še opravljati in še vršiti izpitno potovanje.«
b) Dosedanji prvi odstavek postane tretji, dosedanji drugi pa postane četrti odstavek.
*
Člen 121.
V členu 203. zakona o ustroju vojske in mornarice se dodajajo v prvi vrsti za besedami: »v ustrezne šole« besede: »ali na praktična dela v trupe, zavode in ustanove«.
Člen 122.
Člen 209. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Pri vojski in mornarici obstoje vojaški uradniki in civilni državni uslužbenci.
Vojaški uradniki so:
1. stalni vojaški profesorji: vojaške akademije, pomorske vojaške akademije, intendantske akademije in drugih vojaških šol z veljavo teh;
2. vojaški kontrolorji;
3. vojaško-tehnični uradniki strok;
4. stalni vojaški duhovniki;
5. kapelniki;
6. sanitetni in veterinarski pomočniki; in
7. vojaški pisarji.
Civilni državni uslužbenci pri vojski in mornarici so:
1. civilni uradniki;
2. uradniški pripravniki;
3. zvaničniki; in
4. služitelji.
Civilni uradniki in uslužbenci pri vojski In mornarici so: stalni, pogodbeni in honorarni.«
Člen 123.
Člen 210. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Stalni vojaški profesorji: vojaške akademije, pomorske vojaške akademije in intendantske akademije kakor tudi drugih enakih vojaških šol smejo postati samo osebe z dovršeno fakulteto v državi ali v inozemstvu, ki so se drugače odlikovale z izobrazbo in izvirnimi znanstvenimi deli. Sprejemajo se z razredom nižjega ali višjega stalnega vojaškega profesorja onega razreda, ki ustreza položajni skupini, v kateri so bili v civilni državni službi, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje člena 82. tega zakona.
Ostali vojaški uradniki strok pri vojski in mornarici iz člena 209. tega zakona smejo postati osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki se zahtevajo po odred-
bah tega zakona za sprejem v ustrezno stroko, poleg teh pa 'tudi še pogoje pod f), g) in h) iz točke 3. pod I. čle na 81., če so iz vojske, če pa so iz civilnega stanu, pogoje iz člena 82. tega zakona.
Stalni civilni uradniki, uradniški pripravniki in uslužbenci iz člena 209. lega zakona se sprejemajo v službo pri vojski in mornarici po odredbah zakona o uradnikih in se uporabljajo nanje vse odredbe tega zakona, kolikor niso poedine odredbe izvzete po odredbah tega zakona. Sprejemajo in postavljajo se v zvanja, določena z razporedom zvanj po zakonu o uradnikih in uredbi o formaciji vojske ali o formaciji mornarice.
Kakšne šole, kakšna izobrazba in sposobnost civilnih uradnikov in uslužbencev se zahtevajo za poedina zvanja pri vojski in mornarici, predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Pogodbeni uradniki se sprejemajo na de-ki ga vrše uradniki, toda ne tudi za položaje, s katerimi je vezana funkcija računodajnika.
Dnevničarji se jemljejo na delo, ki ga opravljajo zvaničniki in služitelji.
Pogodbeni uradniki in dnevničarji se sprejemajo na delo v službi pri vojski in mornarici po odredbah zakona o uradnikih in se morajo nanje uporabljati vse odredbe onega zakona; na pogodbene kapelnike in godbenike pa se morajo uporabljati tudi še odredbe tega zakona. Natančnejše odredbe o sprejemanju pogodbenih uradnikov in dnevničarjev predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Pogodbeni uradniki smejo prestopiti v aktivno državno službo in biti postavljeni: za vojaške uradnike ali za civilne uradnike, če izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje tega zakona in zakona o uradnikih. Pri tem prestopu ali tej postavitvi sme dobiti pogodbeni uradnik največ oni razred vojaškega uradnika ali položajno skupino civilnega uradnika, ki bi jo mogel imeti po tem zakonu ali po zakonu o uradnikih, da je prebil ves čas pogodbene službe po odbitku enega leta za pripravniško službo v aktivni službi pri vojski in mornarici, in s pogojem, da je ta prehod neposreden, brez kakega presledka.
Honorarni uslužbenci: učiteljsko osebje po šolah, zdravniki, veterinarji, lekarnarji, kemiki in dr. kakor tudi dninarji (nadničarji, kvalificirani in nekvalificirani delavci in druge osebe) se sprejemajo po predpisih ministra za vojsko in ' mornarico, ki določa tudi velikost honorarja ali dnine (nadnice).«
Clen 124.
V členu 211. zakona o ustroju vojske in mornarice se postavlja na koncu člena namesto pike vejica in se dodaja: »razen ženskih oseb«.
Clen 125.
Clen 212. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Vojaški uradniki in civilni uradniki in uslužbenci pri vojski in mornarici smejo biti samo naši državljani. Tuji državljani se smejo sprejemati samo za pogodbene uradnike, za honorarne uslužbence, za dnevničarje ali za dninarje (nadničarje).«
Clen 126.
Drugi odstavek člena 213. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasb.
»Civilno osebje pri vojski in mornarici ima zvanja po razporedu zvanj po zakonu o uradnikih in po uredbi o formaciji vojske ali mornarice in je porazdeljeno na položajne skupine po kvalifikaciji, po odredbah zakona o uradnikih.«
Clen 127.
V členu 214. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku se postavlja za številko: »60.« vejica in se vnaša številka: »61.«, namesto številke: »106.« se vnaša številka: »107«.
b) Sedanji tretji odstavek se izpreminja in se glasi:
»Civilni uradniki z isto plačo in isto položajno doklado kot častniki in vojaški uradniki so po rangu nižji od teh.«
c) V poslednjem odstavku se postavlja za besedami: »zakona o (civilnih) uradnikih« pika, vse ostale besede do konca tega odstavka pa se črtajo.
č) Na koncu člena se dodaja nov odstavek kot poslednji odstavek, ki se glasi:
»Za vojaške uradnike in civilne uradnike In uslužbence se vodijo pri ministrstvu za vojsko in mornarico posebni obči činovni imeniki (rangovne liste) kakor za častnike v aktivni službi. Podrobnejše odredbe za vodi-tev teh činovnih imenikov (rangovnih list) predpisuje minister za vojsko in mornarico.«
Clen 128.
V členu 216. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Prvi odstavek pod a) se izpreminja in se glasi:
»Za napredovanje vojaških uradnikov v poedine
razrede veljajo obči pogoji člena 86. tega zakona, toda z roki, kakor v strokah pri vojski, in sicer:«
b) Točka 1. pod a) se izpreminja in se glasi:
»1. stalni vojaški profesorji: vojaške akademije, pomorske vojaške akademije, intendantske akademije in drugih vojaških šol njih veljave; vojaški kontrolorji z dovršeno višjo šolo vojaške akademije ali z višjo šolo intendantske akademije; in vojaško-tehnični uradniki strok s fakultetno izobrazbo ali z višjo strokovno izobrazbo, enako fakultetni, — do vštetega I. višjega razreda.«
c) Točka 2. pod a) se izpreminja in se glasi:
»2. vojaški kontrolorji z dovršeno nižjo šolo vojaške akademije, z dovršeno pomorsko vojaško akademijo, z dovršeno nižjo šolo intendantske akademije ali z dovršenimi strokovnimi vojaškimi šolami v državi ali v inozemstvu, enakimi naši nižji šoli vojaške akademije, pomorski vojaški akademiji ali nižji šoli intendantske akademije, kakor tudi stalni vojaški duhovniki (referenti za veroizpovedanja) — do vštetega II. višjega razreda.«
č) Točka 3. pod a) se izpreminja in se glasi:
»3. vojaški kapelniki z dovršenim konservatorijem ali z višjo strokovno glasbeno izobrazbo — do vštetega
II.	višjega razreda. — V tem razredu sme biti samo referent za glasbo.«
d) Točki 4. in 5. pod a) se spajate v eno točko 4. in se ta glasi:
»4. vojaško-tehnični uradniki strok in ostali vojaški uradniki z dovršeno srednjo šolo in opravljenim zrelostnim izpitom, ali z dovršeno srednjo tehnično ali drogo srednjo strokovno šolo z zaključnim izpitom, ki so veljave popolne srednje šole, — do vštetega IV. višjega razreda.«
e) Točka 6. pod a) postane točka 5. in se izpreme-njena glasi:
>5. vsi ostali vojaški uradniki z nepopolno srednjo šolo kakor tudi vojaški kapelniki z dovršeno našo glasbeno šolo in dirigentskim tečajem — do vštetega I. nižjega razreda;«
Člen 129.
Člen 217. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Civilni uradniki, uradniški pripravniki in ostali uslužbenci v službi pri vojski in mornarici napredujejo v istem zvanju po položajnih skupinah kakor tudi v druga zvanja, določena z razporedom zvanj po zakonu o uradnikih in uredbi o formaciji vojske ali formaciji mornarice, če je po formaciji mesto prazno, če izpolnjujejo za napredovanje pogoje zakona o uradnikih in obče pogoje iz člena 86. ter posebne pogoje iz točke 1.
b)	člena 216. tega zakona, kolikor se ti pogoji nanašajo nanje.
Katere višje strokovne izpite morajo opraviti civilni uradniki za napredovanje v višje skupine, predpisuje minister za vojsko in mornarico.«
Člen 130.
V členu 218. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a)	V prvem odstavku se v prvi vrsti namesto
številke: »102.« postavlja številka: »104.«.
b) V drugem odstavku se postavlja v peti vrsti za besedo: »uradniki' pika, vse ostale besede do konca odstavka se pa izpuščajo.
c) Tretji — poslednji odstavek se izpušča.
Člen 131.
V členu 219. zakona o ustroju vojske in mornarice se vnaša v prvi vrsti namesto številke: »103.« številka: »105.«, v četrti vrsti pa se postavlja za besedo: »uradnikih« pika, vse ostale besede do konca odstavka pa se izpuščajo.
Člen 132.
V členu 220. zakona o ustroju vojske in mornarice se postavlja v četrti vrsti za besedo:	uradnikih« pika in se izpuščajo besede: »in ostalih državnih uslužbencih«.
Člen 133.
V členu 221. zakona o ustroju vojske in mornarice se postavlja v četrti vrsti za besedo: »uradnikih« pika, vse ostale besede do konca člena pa se izpuščajo.
Člen 134.
Člen 223. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Odredbe členov 111., 112. in 113. tega zakona veljajo povsem tudi za vojaške uradnike kakor za častnike; če pa gre za primer iz točk 3., 4., 8. in 9. člena 112. tega zakona in če nima vojaški uradnik desetih let aktivne državne službe in ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine, se odpusti iz državne službe.
Odredbe členov 114. in 115. tega zakona veljajo tudi za vojaške uradnike.
Civilni uradniki in uslužbenci v službi pri vojski in mornarici se upokojujejo in odpuščajo po odredbah zakona o uradnikih in se morajo v tem pogledu nanje uporabljati vse odredbe onega zakona. Istotako se civilni uradnik in uslužbenec v službi pri vojski in mor-
narici, pri katerem nastopi primer iz točk 4., 8. in 9. člena 112. tega zakona, odpusti iz državne službe, če ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine.«
Člen 135.
Člen 224. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Za ostavko vojaških uradnikov veljajo odredbe členov 116., 117., 118. in 119. tega zakona.
Za ostavko civilnih uradnikov in uslužbencev v službi pri vojski in mornarici veljajo odredbe zakona o uradnikih.«
Člen 136.
Člen 225. zakona o	ustroju	vojske	in	mornarice se
izpreminja in se glasi:
»Vojaški uradniki izgube zvanje po odredbah člena 120. tega zakona.
Civilni uradniki in	uslužbenci v	službi pri vojski
in mornarici izgube zvanja ali	službo	po	odredbah za-
kona o uradnikih in se morajo v tem pogledu nanje uporabljati vse odredbe onega zakona.«
Člen 137.
V členu 226. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Prvi odstavek se izpreminja in se glasi:
»Vojaški uradniki v strokah pri vojski in mornarici po členu 209. tega zakona smejo postati v rezervi:«
b) Točka 1. se izpreminja in se glasi:
»Oni, ki so bili tudi prej v aktivni službi kot vojaški uradniki po členu 209. tega zakona. Ti se razporejajo po odredbah člena 134. tega zakona, po zvanju in razredu, ki so ga imeli v aktivni službi ':akor tudi glede na svoje sposobnosti.«
c) Točka 2. se izpreminja in se glasi:
»2. Omejeno sposobni dijaki z nedovršeno fakulteto ali nedovršeno višjo strokovno šolo z veljavo fakultete ali z dovršeno srednjo šolo z zrelostnim izpitom ali z dovršeno srednjo strokovno šolo z veljavo popolne srednje šole z zaključnim izpitom, ki se prevedejo po končanem rekrutnem izučevanju v stalnem kadru zaradi priprave v specialne tečaje ali v ustrezne pisarne in ustanove strok, kjer ostanejo šest mesecev. Ob koncu te priprave, v devetem mesecu službe opravljajo kandidati predpisani izpit, in sicer za rezervnega sanitetnega ali rezervnega veterinarskega pomočnika, za rezervnega vojaško-tehničnega uradnika dotične tehnične stroke, za rezervnega vojaškega kontrolorja in za rezervnega vojaškega uradnika ekonomske stroke, potem pa napredujejo v čin rezervnega podnarednika dotične stroke; s tem činom se tudi odpuščajo iz kadra.
Rezervni podnaredniki dotične stroke se pozovejo redoma prihodnje leto ali izjemoma in po rešitvi ministra za vojsko in mornarico najdlje v treh letih po odslužitvi roka v stalnem kadru na dvomesečno vežbo k edinicam in ustanovam stroke, za katero so se pripravljali. V čin rezervnega narednika napredujejo pred pozivom na vežbo. Oni, ki dovrše uspešno to vežbo ter jih njih nadrejeni starešine povoljno ocenijo in če tudi sicer izpolnjujejo ostale pogoje iz točk 2. in 3. člena 86. tega zakona, napredujejo za nižje rezervne vojaške uradnike IV. razreda ustrezne stroke.«
č) Na koncu člena se dodaja nova točka 4. in se glasi:
»4. Odredbe člena 136 tega zakona veljajo tudi za rez§rjne vojaške urr...;uLe.c
Člen 138.
V členu 228. zakona o ustroju vojske in mornarice se v enajsti vrsti od zgoraj namesto: >50 %« postavlja: >20 %«, v štirinajsti vrsti pa se namesto: >100 %« postavlja: >50 %«.
Člen 139.
V členu 229. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V točki 1. se postavlja namesto besed: >invalid-sko podporo« beseda: invalidnino«.
b) Točka 3. se izpreminja in se glasi:
>3. umobolni, gluhonemi, slepi in pohabljeni, ki so nesposobni za kakršnokoli delo in pridobivanje ter plačujejo 120 dinarjev ali manj neposrednega davka po členu 53. tega zakona.«
Člen 140.
Člen 233. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
>Razen z državno živino, državno opremo in državnimi vozili s pripadajočo opremo se dopolnjuje vojaška sila z vsemi temi sredstvi iz prebivalstva, kadarkoli je to potrebno.
Vojska se dopolnjuje s temi sredstvi iz prebivalstva s popisom sposobnih in uporabnih živali in vozil s pripadajočo opremo, obvezane pa so, da jih dajo za dopolnitev vojaške sile, vse osebe, posestva in podjetja v državi, ki jih imajo na mestu, neglede na to, ali so zavezane ali niso zavezane osebni obveznosti v katerikoli kategoriji vojaške sile.
Od tega se izvzemajo:
1. Živina in vozila z opremo, ki pripadajo kralju in članom kraljevskega doma, inozemskim diplomatskim in konzularnim osebam in ustanovam.
2. Konji z opremo aktivnih in rezervnih častnikov, in sicer ono število, ki je zanje določeno z uredbo o fu-raži ali s členom 135. tega zakona.
3. Živina in vozila z opremo, oproščena, da se omogoči industrijsko in kmetijsko obratovanje, pravilno razmnoževanje živine, kakor tudi, da se zagotove obstanek in koristi poedinih siromašnih državljanov, ki jim je živina edini vir za vzdrževanje življenja, po pravilih, ki jih predpisuje minister za vojsko in mornarico.«
Člen 141.
Člen 234. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»1. Vsak rezervni konjiški častnik in obveznik-ko-njenik (podčastnik, kaplar ali redov), ki to po svojem ali zadružnem imovinskem stanju in poklicu zmore, mora v treh mesecih nabaviti in vsak čas za ves ča3 svoje službene obveznosti pri vojaški sili imeti predpisnega jezdnega konja in opremo. Rok za nabavo se računi za rezervne častnike od dne napredovanja v častniški čin, za obveznike pa od dne vpisa v rezervo.'
To velja tudi za ostale rezervne častnike in obveznike, ki so razporejeni, da vrše službo na svojih konjih, in se jim šteje rok za nabavo konja z opremo vred od dne priobčitve razporeda.
2.	Kdor izmed rezervnih konjiških častnikov in obveznikov - konjikov (podčastnikov, kaplarjev ali redo-vov) kakor tudi ostalih častnikov in obveznikov, ki so razporejeni, vršiti službo na svojih konjih, predpisnega konja in opreme v določenem roku ne nabavi, se pobere vrednost predpisnega jezdnega konja in opreme od njega ali od njegove zadruge, iz katere je rekrutiran,
obenem z davkom v enem letu v korist remontno-komor-skega fonda. Vrednost jezdnega konja in konjske opreme odreja minister za vojsko in mornarico občasno glede na tržne cene.
Rešitve o tem izdaja pristojni komandant divizijske oblasti. Po izdanih rešitvah vrše davčne uprave takoj poplačilo in po dovršenem celokupnem vplačilu pošljejo denar remontno-komorskemu fondu.
Pritožbe zoper te rešitve se vlagajo v 15 dneh od dne priobčitve rešitve pri pristojnem komandantu vojaškega okrožja. Pozneje vložene pritožbe se smatrajo za zakesnele in se ne jemljejo v postopanje. O pritožbah odloča minister za vojsko in mornarico, čigar odločbe so izvršne.
Po popolnoma dovršenem poplačilu določene vsote denarja izda pristojni komandant divizijske oblasti na osnovi poročila uprave remontno-komorskega fonda do-tičnemu vplačilcu ali njegovi zadrugi o tem potrdilo.
Vplačana vsota denarja daje vplačilcu pravico, da mu daje država ves čas, dokler je obvezan služiti pri narodni vojaški sili, jezdnega konja in konjsko opravo za vežbe, ob mobilizaciji in med vojno.
Vplačane vsote denarja se ne vračajo iz blagajne remontno-komorskega fonda onim, od katerih so se pobrale, marveč služijo z ostalimi dohodki remontno-komorskega fonda za namene, določene v točki 2. člena 242. tega zakona.
3. Imovitost rezervnih konjiških častnikov, obvez-nikov-konjikov (podčastnikov, kaplarjev ali redovov) in ostalih častnikov in obveznikov, ki so razporejeni, da vrše službo na svojih konjih, ali imovitost njih zadrug se ocenja in določa po velikosti njih neposrednega davka in ostalih pridobitnih in finančnih okolnostih.
Podrobnejše odredbe o tem predpisuje minister za vojsko in	mornarico.
4. Če	bi se hotela	zadruga	razdeliti, preden	je prenehala za	njenega zadrugarja	obveznost, služiti	pri vojaški sili,	ter rezervni	konjiški	častnik ali obveznik-ko-
njik (podčastnik, kaplar ali redov) ali rezervni častnik in obveznik, ki je razporejen, da vrši službo na svojem konju, spričo te delitve prestane biti imovit v zmislu, kakor je obrazloženo v točki 3. tega člena, mora položiti njegova zadruga pred delitvijo vsoto za predpisnega jezdnega konja in opremo na enkrat pri pristojni davčni upravi za remontno-komorski fond. Drugače se delitev ne odobri; če pa se izvrši brez odobritve, se pobere poleg kazni po odredbah točke 5. člena 243. tega zakona določena vsota denarja naknadno sorazmerno od vseh zadrugarjev.
5. Če se materialno stanje zadruge rezervnega konjiškega častnika ali obveznika-konjika (podčastnika kaplarja ali redova), odnosno rezervnega častnika in obveznika, ki je razporejen, da vrši službo na svojem konju, tako poslabša, da se ne more več smatrati po odredbah točke 3. tega člena za imovitega in ne more izpolnjevati obveznosti po odredbah tega člena zakona, se oprosti te obveznosti na vloženo prošnjo z dokazi o poslabšanem stanju, ako tudi pristojna občina izda v njegovo korist ugodno odločbo po točki 3. tega Člena zakona.
O takih prošnjah odloča komandant divizijske oblasti. Oproščeni se sme prevesti v drugo vrsto vojske ali pa se uporabi nanj točka 6. tega zakona, po potrebi.
6.	Če se ob rekrutiranju in vpisu v rezervo ne more dopolniti zadostno število oseb iz točke 1, tega člena«
bodisi zato, ker takih imovitih ljudi ni, bodisi zato, ker se zahteva za to službo izvestna strokovna sposobnost, so vpisujejo tudi siromašnejši; potrebni konji z opremo zanje pa se popišejo med prebivalstvom pri onih, ki imajo konje in opremo, pa niso obvezniki s svojimi konji ali ne služijo pri vojaški sili na jezdnih konjih. Ce se jezdni konji in opreme ne bi mogie dobiti s popisom od prebivalstva, da to, kar manjka, država.
7.	Imoviti rezervni konjiški častniki, obvezniki-ko-njiki (podčastniki, kaplarji in redovi) in ostali rezervni častniki in obvezniki, razporejeni na službe, ki jih morajo vršiti na svojih konjih, odnosno starešine njihovih zadrug, ki se po točki 3. tega člena smatrajo za imovi-te in morejo nabaviti in imeti predpisnega jezdnega konja z opremo, pa tega ne store po odredbah tega člena in člena 243. tega zakona v določenem času, se kaznujejo v mirnem času z zaporom od 1 do 30 dni ali z ustrezno denarno kaznijo (računajoč za en dan zapora 100 dinarjev) v korist remontno-komorskega fonda; razen tega pa se pobere tudi določena vsota za konja in opremo po predpisu točke 2. tega člena zakona.
Kazni izreka pristojni komandant divizijske oblasti.
Zoper izrečeno kazen se sme kaznovani pritožiti v 15 dneh od dne, ko se priobči rešitev, na ministra za voi-sko in mornarico; tega rešitev je izvršna.«
Člen 142.
člen 235. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
>1. Živino za artiljerijo: jezdno, vprežno in tovorno s pripadajočo opremo kakor tudi traktorje daje deloma država, deloma pa se popisujejo med prebivalstvom, kjer se najdejo.
2. Opremo za državne jezdne konje, celokupno opremo za vprego topov, sprednjih prem topniških vozov in ostalih specialnih državnih vozov, kakor tudi specialno opremo za tovorno živino, katera oprema se ne da najti med prebivalstvom, nabavlja država iz remontno-komorskega fonda, rednih proračunskih sredstev in izrednih kreditov.
Vsa ostala oprema za jezdno, vprežno in tovorno živino se jemlje s popisom med prebivalstvom, kjer in kolikor se je najde, kar pa manjka, nabavlja država.
Katero in kakšno spredaj opisano opremo da država in katero jemlje s popisom med prebivalstvom, se predpisuje z dotičnimi uredbami o vojni opremi in s pravili.
3. Za dopolnjevanje in zavarovanje vojaške sile s težjo in boljšo pasmo konj se kupuje po potrebi dobra pasma v državi in se ustanove posebni vojaški konjski depoti ali vojaške kobilarne.
Ureditev teh depotov ali zavodov se predpiše z uredbo.
Razen tega se prepuščajo po potrebi prebivalstvu državne kobile za uporabo, vzdrževanje in za pleme po pravilniku, ki ga predpiše minister za vojsko in mornarico*	%
Člen 143.	v
Člen 236. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
>Vsa komorska živina in ostala vozila na suhem, na vodi in v zraku in opremo za jezdno, vprežno in tovorno živino; vse vrste živalskih vozov z opremo; vse vrste mehaničnih in motornih vozov ^ opremo; bicikle
' in motocikle z opremo; motorne čolne in oscala plovila;
I aeroplane z opremo itd. dajo za potrebe vojaške sile j one osebe, imovine in podjetja v državi, ki jih imajo,
I najsi zanje velja ali ne velja obveznost, služiti v katerikoli kategoriji vojaške sile.
Kar spredaj označene živine in vozil za potrebe vojaške sile manjka, nabavlja država.«
Člen 144.
Člen 238. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Vsi oni, ki dajo po členih 235., 236. in 237. tega zakona živino in vozila v naravi, se vpisujejo in razporejajo s svojo živino in vozili, če so zavezani službi pri vojaški sili in niso služili v kadru ali so okategorizirani za nebojniške službe ali so služili skrajšani rok, po ko-morskih edinicah. Razen teh se razporejajo s svojo živino in vozili tudi obvezniki, ki so odslužili poln rok službe v kadru, ki pa so iz zadrug z več bojniki, in sicer se razporeja po eden na vsake tri bojnike iz zadruge za gonjača ali vodniki! s svojo živino in vozili neglede na to, v kateri vrsti vojske je dotični odslužil svoj rok službe v kadru.«
Člen 145.
V členu 240. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku se v prvi vrsti namesto besede: »Komorska sredstva« postavlja beseda: »Živina«.
b) V prvem odstavku se postavljate v drugem stavku v sedmi vrsti namesto besed: »Dajalci komore« besedi: »Dajalci živine«.
c) V prvem odstavku se postavljate v deseti vrsti namesto besed: »s komorskimi sredstvi« besedi: »z živino«.
č) V drugem odstavku se izpušča v tretji vrsti beseda: »komorskimi« in pika na koncu tega odstavka in se dodaja: »v edinicah operativne ali rezervne vojske, v katere so razporejeni tudi neglede na leta starosti.«
Člen 146.
V členu 241. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvi vrsti se namesto besede: »komoro« postavlja beseda: »živino«.
b) V drugi vrsti se namesto besed: »s svojimi komorskimi sredstvi« postavljajo besede: »s svojo živino«.
c) V osmi vrsti se namesto besed: »osebno slr^V,« postavljajo besede: »služenje pri narodni vojaški sili«.
č) V deveti vrsti se namesto besed: »njih komorskih sredstev« postavljata besedi: »niib živine«.
d) V poslednji vrsti tega člena se izpuščajo besede: »vselej in v vsakem primeru pa iz istega kraja« in se vnašajo namesto njih besede: »toda tako, da so iz iste občine, iz katere so dajalci. Če to nikakor ni mogoče zaradi tega, ker je v dotični občini številčno stanje živine in vozil mnogo večje od številčnega stanja prebivalstva, se odrejajo za gonjače ali vodnike osebe iz nai-bližjih občin.«
Člen 147.
V členu 242. zakona o ustroju vojske in murnnrfce:
a) V točki 1. se v drugi vrsti namesto besed: »komore in opreme« postavljajo besede: »opreme in vozile
b) Točka 2. se izpreminja in se glasi:
»2. Denar tega fonda se mora trošiti izključno za nabavljanje nedostajajoče živine, opreme in nedostaja-jočih vozil po odredbah tega zakona, za njih vzdrževanje
v pravilnem stanju, nadalje za plačevanje odškodnine za živino in vozila, vzeta za službo pri vojaški sili.«
Clen 148.
V členu 243. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Točka 1. se izpreminja in se glasi:
>1. Da je moči po dosedanjih odredbah tega zakona popisati, pregledati in po ustreznih pogojih razporediti vso živino in vozila v državi, ki so na mestu in da je moči stalno vzdrževati predpisano in potrebno stanje še nadalje, se vrši po potrety v vsej državi ali na poedinih delih državnega ozemlja vsako leto, občasno ali po potrebi, toda v prikladnem času, ob sodelovanju občinskih in policijskih oblastev, vojaški pregled vse živine in vozil, ali pa samo izvestne kategorije živine in vozil, kar jih je v državi. Od tega pregleda so izvzeti samo živina in vozila iz točke 1- člena 233. tega zakona.«
b) V točki 2. se izpuščajo v drugi in četrti vrsti besede: »in s komorskimi sredstvi« odnosno: »ali komor-ska sredstva«.
c) Drugi in tretji odstavek točke 2. se izpreminjata in se glasita, in sicer:
drugi odstavek:
»Če ostane lastnik iz kakršnihkoli vzrokov brez živine ali vozil, nadalje ob ponovni nabavi mora takoj, najkesneje pa v 15 dneh, ko je nastopila izprememba, naznaniti to svojemu občinskemu oblastvu, da to nadalje pristojno postopa.«
tretji odstavek:
»Lastnik, ki iz kakršnihkoli vzrokov ne more več živine ali vozil nabaviti in imeti, je tudi dolžan v 15 dneh od dne, ko je nastopila izprememba, naznaniti to svojemu občinskemu oblastvu, ki mora dalje postopati po odredbah dotičnih pravil. To ne velja za imovite rezervne konjiške častnike in obveznike-konjike (podčastnike, kaplarje in redove) glede jezdnih konj z opremo, ki jih obvezno morajo imeti za svojo službo pri vojaški sili skladno s členom 234. tega zakona.«
c) Točka 3. se izpreminja in se glasi:
>3. Rezervni konjiški častniki in obvezniki-konjiki (podčastniki, kaplarji in redovi) smejo svoje konje tudi prodajati in zamenjavati; toda v vsakem primeru bodisi da konja odsvojijo, bodisi da postane nesposoben ali da pogine ali da propade oprema, morajo v treh mesecih od 'dne, ko je nastopila izprememba. nabaviti drugega konja in ga z opremo vred privesti k pristojnemu občinskemu oblastvu na pregled in v nadaljnje postopanje.
Če rezervnemu konjiškemu častniku in obvezniku-ikonjiku (podčastniku, kaplarju ali redovu) iz kakršnihkoli vzrokov ni več mogoče nabaviti in imeti predpis-nega jezdnega konja in opremo, mora to v 15 dneh od dne. ko je nastopila izprememba, naznaniti svojemu občinskemu oblastvu. ki postopa dalje po'odredbah točke 5 člena 234. tega zakona.
Odredbe prvega in drugega odstavka te točke v<v '.Ijajo tudi za ostale rezervne častnike in obveznike, ki so razporejeni, da vrše službo na svojem konju, in so ,po tem zakonu zavezani imeti konja.«
d) Za točko 3. se vnaša nova točka 4. in se glasi:
»4. Da se zagotovi točna in trajna voditev evidence nad živino in vozili, mora lastnik o vsaki izpremem-bi, ki nastopi pri njegovi živini in vozilih, in sicer če se številčno stanje poveča (z nakupom, ožrebitvijo ali
j
na katerikoli drug haČin), nadalje Če se številčno stanje zmanjša (s prodajo, s tem, da pogine, da propade ali na kakršenkoli drug način), prav tako tudi vsako menjo takoj, najkesneje pa v 15 dneh od dne, ko je izprememba nastopila, naznapiti to svojemu občinskemu oblastvu, ki postopa dalje po odredbah tega zakona in dotičnih pravilih.«
e) Za novo točko 4. se vnaša nova točka 5. in se glasi:	,j
»5. Lastnik, ki ne naznani vsake izpremenibe, ki je nastopila pri njegovi živini in vozilih po tem, kar je zgoraj obrazloženo, takoj pristojnemu občinskemu oblastvu, najkesneje pa v, 15 dneh od dne, ko je nastopila izprememba, in se lega ne opraviči s polnoveljavnimi dokazi, se kaznuje v mirnem času z zaporom od 1 do 30 dni ali z ustrezno denarno kaznijo (pri čemer se računi za en dan zapora 100 dinarjev) v korist remontno-ko-morskega fonda.
Prav tako se kaznuje po prednjem • odstavku tudi lastnik ali odrejeni gonjač-vodnik, odnosno starešina zadruge, ki na poziv vojaških oblastev ne pride ali ne pripelje živine in. vozil ob določenem času in na določeni kraj; ki poškoduje ali izgubi listine, prejete za živino in vozila, in ki vobče ne vrši svoje dolžnosti in ravna zoper odredbe tega zakona in dotičnih pravil in predpisov pa tega ne upraviči s polnoveljavnimi dokazi.
Tudi občinska oblastva so odgovorna in se kaznujejo z zgoraj označeno kaznijo, če pravočasno ali vobče ne izvršujejo naredb vojaških oblastev in če so vobče malomarna v vršenju svojih dolžnosti po odredbah tega zakona in pravil, ki se nanašajo na popis in voditev evidence nad živino in vozili, pa tega ne opravičijo.
Te kazni izrekajo komandanti divizijskih oblastev.
Zoper izrečene kazni se sme kaznovani pritožiti v 15 dneh po priobčitvi rešitve po redni poti na ministra za vojsko in mornarico, čigar rešitev je izvršna.
Odgovorni organi policijskih in drugih oblastev, ki so malomarni pri vršenju dolžnosti po odredbah tega zakona in dotičnih pravil, in tega ne opravičijo, se kaznujejo disciplinski z denarno kaznijo po zakonu o uradnikih tudi v korist remontno-komorskega fonda. Kazni izreka pristojni minister, ki ihu je zaradi tega kazenski predmet vročiti.«
f) Točka 4. postane točka 6. in se izpremenjena
glasi:
»6. Če se odredi pripravljeno stanje ali, mobilizacija, popis ali pregled po točki 1. tega člena ali poziv na vežbo, ne sme nihče Svoje živine in svojih vozil odsvojiti.«
g) Točka 5. postane točka 7. in se izpremenjena
glasi:
»7. Ostala živina in vozila, ki se spoznajo na tem pregledu za sposobna 'za službo pri vojski in mornarici, a se ne vzamejo in ne razporede na službo pri 'narodni vojaški sili, se vpišejo in se vodijo po seznamkih in so na razpolaganje za eventualno potrebo.
Lastnikom te živine m teh vozil je dano na izvoljo, jih odsvojiti, če pa po treh mesecih ne nabavijo- druge živine ali drugih vozil in jih vobče ne nam er j a jo-več imeti, morajo to naznaniti svojemu občinskemu oblastvu, to pa vojaškemu oblastvu, da se izbrišejo iz seznam-kov.«	-----
h) Na koncu člena se dodaja nova ' točka ff. ih še glasi:
»8. Podrobnejše odredbe in. podrobno postopanje po vsem zgoraj obrazloženem predpisuje minister za vojsko in mornarico.«
Clen 149.
Clen 244. zakona o ustroju vojske In mornarice se Izpreminja in se glasi:
»V rednem in pripravljenem stanju se smejo za potrebe vojaške sile jemati na uporabo živina in vozila od vseh onih, ki jih imajo na mestu in neglede na to, ali so obvezniki-dajalei teh predmetov ali niso. Za to uporabo daje država lastnikom odškodnino. Odškodnina se določa po dneh, a velikost Odškodnine odreja minister za vojsko in mornarico v mejah proračuna in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.«
Clen 150.	>
V členu 245. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V prvem odstavku se izpuščajo v drugi vrsti za besedo »živina« vejica in besedi: »komorska sredstva«.
b) V prvem odstavku se v tretji vrsti za besedo: »mornarici« dodajajo besede-, »nadalje ko se pozivajo na vežbo.«
c) Poslednji stavek prvega odstavka se izpreminja in se glasi: »V komisijo spada tudi predstavnik dotične občine ali eden izmed prisotnih dajalce\ za vso pripeljano živino skupaj «,
Clen 151.
V členu 247. zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) V drugi in tretji vrsti se izpuščajo besede:	ko-morska sredstva in«.
b) V sedmi vrsti se izpuščajo besede: »za ostala komorska sredstva in«.
Clen 152.
V členu 250. zakona o ustroju vojske in mornarice se dodaja za točko b) na koncu člena, kot poslednji odstavek, in se glasi:
»Utesnitve pod a) in b) se ne nanašajo na one, ki se pozivajo na vežbo po svoji prošnji zaradi izobrazbe za opravljanje izjpita kakor tudi zaradi priprave za prestop v aktivno službo pri vojski in mornarici. Trajanje vežbe v takih primerih odreja minister za vojsko in mornarico po službeni potrebi in proračunskih sredstvih.«
Clen 153.
V členu 253. zakona o ustroju vojske in mornarice 9© izpreminja prvi odstavek in se glasi:
»Kadar je to potrebno, se sinejo obvezniki pozvati na vežbo s svojo živino ali vozili in gonjači s popisano živimo in vozili. Za tako na vežbo pozvano živino in vozila se ne plačuje odškodnina po členu 244. tega zakona.«
Clen 154.
Ves osmi del zakona o ustroju vojske in mornarice ge izpreminja im se glasi;
»OSMI DEL.
Prejemki.
Clen 256.
Prejemki častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov, godbenikov, kaplarjev, redovov in mornarjev 'so te-le:
1. plača: in
2. doklade.
Clen 257.
Minister za vofsko in mornarico Ima mesečno plačo in osebno doklado draginjsko po zakonu o uradnikih, kot častnik pa obdrži pravico, prejemati doklado za slugo, doklado za konja in doklado za drva.
Clen 258.
Vojvoda ima plačo po 9000 dinarjev na mesec, osebno draginjsko doklado po 2000 dinarjev na mesec in doklade za slugo, za konja in za drva.
Plača.
Clen 259.
Mesečne plače častnikov in vojaških uradnikov so te-le:
čin	Plača Din	Plača s periodičnimi poviški v dinarjih			
		1	2	3	4
Armijski general in admiral	4000	—		' — '	■ T—
Divizijski general in vice-admiral >......	3500	3750		 .	•_	-
Brigadni general, kontread-miral, inženjerski general in višji vojaški uradnik I. razreda 			3000	3250			•J _ l
Polkovnik, kapetan bojne ladje in višji vojaški uradnik II. razreda		•2550	2700	2850	3000	. W
Podpolkovnik fregatni kapetan in višji vojaški uradnik III razreda		1750	1950	2150	'350	.550
Major, korvetni kapetan in višji vojaški uradnik IV razreda 		1450	1550	1650	1750	
Kapetan I. razreda, poročnik bojne ladje I. razreda in nižji vojaški uradnik I. razreda 		1150	1250	1350	1450	
Kapetan II. razreda, poročnik bojne ladje II. razreda in nižji vojaški uradnik II. razreda		910	970	1030	109(1	1150
Poročnik, fregatni poročnik in nižji vojaški uradnik III. razreda		730	790	850	.910	■ •
Podporočnik, korvetni poročnik in nižji vojaški uradnik IV. razreda ....	575	(525	676	730	
Člen 260.
Mesečne plače podčastnikov voj9ke in mornarice so te-le:
Clen 261.
Mesečne plače godbenikov so te-le:
Razred	Plača Din	Plača s periodičnimi poviški v dinarjih			
		1	2	3 | 4	
Višji godbenik I. razreda .	720	760	800	840	880
Višji godbenik II. razreda	600	640	680	*720	—
Višji godbenik III. razreda .	480	520	560	600	—
Nižji godbenik I. razreda .	320	360	400	440	480
Nižji godbenik II. razreda .	240	280	320	—	—
Nižji godbenik III. razreda .	120	-	—	—	—
Člen 262.
Periodični poviški plač, določeni v členih 259., 260. in 261. tega zakona, se dobivajo po vsakih treh letih efektivne službe, prebite v dotičnem činu - razredu; divizijski general-viceadmiral, brigadni general-konteradmi-ral-inženjerski general in višji vojaški uradnik I. razreda dobivajo prvi periodični povišek po petih letih efektivne 6lužbe, prebite v dotičnem činu-razredu.
Periodični poviški v činu-razredu se odrejajo po službeni dolžnosti.
Člen 263.
Redovi ali mornarji in kaplarji prejemajo mesečno plačo, in sicer:
redov in mornar po ...... 10 dinarjev
kaplar po ......... 30 dinarjev.
Ko odslužijo 18 mesecev svojega obveznega roka, se zviša plača redovom pri zrakoplovstvu in mornarici na 20 dinarjev mesečno, kaplarjem pri zrakoplovstvu in mornarici pa na 40 dinarjev na mesec.
Ko odslužijo 18-mesečni obvezni rok v kadru pri vojski ali dvoletni rok pri zrakoplovstvu ali mornarici, dobivajo kaplarji, ki se jim dovoli, ostati v kadru zaradi napredovanja, dokler ne napredujejo v podnaredniški čin, samb plačo v znesku po 100 dinarjev na mesec. Ta čas, ki ga prebije kaplar, dokler ne napreduje v podnaredni-ški čin2 se ne šteje v čas za pridobitev pravice do ge-
riodičnih poviškov, določenih za podnarednike v členu
260. tega zakona.
Člen 264.
Gojenci vojaških šol dobivajo to-le mesečno plačo:
1. vojaške akademije, pomorske vojaške akademije in intendantske akademije:
redov in kaplar	po...................30	dinarjev
podnarednik po...........................45	dinarjev
narednik po..............................60	dinarjev.
Gojenci pripravljalnega tečaja vojaške akademije sprejemajo plačo kot redovi in kaplarji rednega tečaja;
2. podčastniških šol pri vojski in mornarici, sanitetne, veterinarske, podkovske, glasbene šole in drugih šol z isto veljavo, imajo, dokler so v šoli, mesečno plačo v znesku po 10 dinarjev neglede na čin.
Ko dovrše šolo, prejemajo plačo kot podnaredniki po členu 260. ali kot godbeniki III. razreda po členu
261. tega zakona od prvega dne prihodnjega meseca, ko vstopijo v službo pri edinicah in ustanovah vojske in mornarice, pri katerih so razporejeni.
Čas, ki ga prebijejo v šoli v podnaredniškem činu, se jim šteje v čas za pridobitev pravice do periodičnih poviškov iz člena 260. tega zakona. Za godbenike se računi čas za periodične poviške od dne napredovanja v
II.	nižji razred.
Člen 265.
Gojenci vojaških šol iz t. 1- in 2. člena 264. tega zakona, ki so vstopili vanje iz stalnega kadra s plačo, večjo od plač, predpisanih zgoraj za gojence vojaških šol, ob-drže dotedanjo svojo plačo, dokler ne pridobe pravice do večje plače po odredbah tega zakona.
Gojenci vojaških šol iz točk 1. in 2. člena 264. tega zakona, ki se odpuste iz šole, preden jo dovrše in se pošljejo k trupi na odslužitev popolnega obveznega roka ali na odslužitev obveznega časa po uredbi o ustroju do-tične šole, prejemajo za ves ta čas plačo, ki so jo imeli v šoli. Kot podčastniki imajo pravico do plače po odredbah člena 260. tega zakona šele, ko odslužijo obvezni čas (ki so ga prebili v šoli), in sicer, če se javijo in se jim dovoli, ostati v kadru zaradi napredovanja.
Člen 266.
Gojenci vojaških šol iz točk 1. in 2. člena 264. tega mesečno plačo:
gojenci I-	leta	po	......	15	dinarjev
gojenci II.	leta	po....................30	dinarjev
gojenci III.	leta	po....................45	dinarjev
gojenci IV.	leta	po	......	60	dinarjev
gojenci V.	leta	po	......	75	dinarjev
gojenci VI.	leta	po	......	90	dinarjev.
Člen 267.
Dijaki za ves čas služenja obveznega dijaškega roka po členu 49. tega zakona imajo neglede na čin mesečno glačo go 10 dinarjev.
čin	Plača Din	Plača s periodičnimi poviški v dinarjih			
		1	2	3	4
Narednik-vodnik I. razreda	825	875	925	975	1065
Narednik vodnik II. razreda	675	725	775	825	—
Narednik-vodnik III. razreda	575	625	675	—	—
Narednik		360	400	440	480	—
Podnarednik		•280	320	360	—	-
Člen 268.
Vojaškim in civilnim osebam, izbranim za gojence ministrstva za vojsko in mornarico v inozemstvu, kakor tudi vojaškim odposlancem in ostalim častnikom, vojaškim in civilnim uradnikom in uslužbencem, poslanim po službeni potrebi v inozemstvo, odreja dnevnice odnosno specialne prejemke za vzdrževanje in šolanje predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za vojsko in mornarico in v soglasnosti z ministrom za finance. Specialne prejemke gojencev ministrstva za vojsko in mornarico na naših vseučiliščih v državi odreja minister za vojsko in mornarico.
Člen 269.
Rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki pri vojski in mornarici imajo, če so na vežbi in vobče v službi pri vojski in mornarici, v tem času mesečno plačo po odredbah člena 259. tega zakona kakor aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki istega čina ali razreda. Plača s periodičnimi poviški se jim računi po času, ki so ga prebili v činu ali razredu, v katerem so, računši od dne ukaza.
Rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki, ki so aktivni državni ali samoupravni uradniki in uslužbenci, upokojenci in vobče oni, ki uživajo kakršnokoli podporo od države ali od samoupravnih teles, dobivajo, če je njih plača ali pokojnina ali podpora manjša od mesečne plače aktivnega častnika istega čina ali aktivnega vojaškega uradnika istega razreda, samo razliko med svojo plačo ali pokojnino ali podporo in med plačo čina - razreda, ki jim pripada po odredbah tega zakona. Če pa imajo plačo ali pokojnino ali podporo enako ali višjo od plače, ki jim pripada po činu-razredu, v katerem so, obdrže svoje dotedanje prejemke.
Plača po tem členu zakona pripada rezervnim častnikom in rezervnim vojaškim uradnikom od dne, ko odidejo z doma na vežbo ali v službo, pa do dne, ko se vrnejo po dovršeni vežbi ali razrešitvi od službe domov.
Člen 270.
Rezervni podčastniki, kaplarji, mornarji in obvezniki ne dobivajo plače niti ostalih doklad, določenih za aktivne podčastnike, dokler traja vežba v mirnem času, prav tako pa tudi ne, dokler traja vojna. Med vojno takisto nimajo plače kaplarji, redovi in mornarji stalnega kadra, če jih je zatekla vojna na odsluženju obveznega roka.
Da vzdržujejo obleko in opremo v pravilnem stanju, kakor tudi da zadoščajo drugim osebnim potrebam med vojno, dobivajo vse spredaj omenjene osebe iz kadra in iz rezerve potrebna sredstva in potrebni material v naravi. ,
Doklade.
Položajna doklade.
den 27L
Položajna doklada pripada vsem aktiviran častnikom in ttMMU&SfciSk itt i	Htpfliffls
Specialne vojaške doklade.
čin		Skupaj Din	
Armijskemu generalu in admiralu ......		3500	
Divizijskemu generalu in vice-admiralu	Po 5 letih službe v činu divizijskega generala — vice-admirala	3100	
	Do 5 let službe v činu divizijskega generala — vice-admirala .......	2700	
Brigadnemu generalu, kontre-admiralu in in-ženjer. generalu i	Po 5 letih službe v činu bri-gadnega generala — kon-treadmirala — inženjer-skega generala		2120	
	Do 5 let službe v činu bri-gadnega generala — kon-treadmirala — inženjer-skega generala ....	1720	
Polkovniku in kapetanu boj. ladje	Po 9 letih službe v činu polkovnika — kapetana bojne ladje		1520	
	Do 9 let službe v činu polkovnika — kapetana bojne ladje		1420	
			
Podpolkovniku in fregatnemu kapetanu	Po 9 letih službe v činu podpolkovnika — fregatnega kapetana		1320	
	Do 9 let službe v činu podpolkovnika — fregatnega kapetana		920	
Majorju in kor-vetnemu kapetanu	Po 5 letih službe v činu majorja — korvetnega kapetana	800	
	Do 5 let službe v činu majorja — korvetnega kapetana .........	700	
Kapetanu I. razreda in poročniku bojne ladje I. razreda •	Po 9 letih službe v činu kapetana I. razreda — poročnika bojne ladje L razreda 		650	
	Do 9 let službe v činu kapetana I. razreda — poročnika bojne ladje L razreda ..,,,,4..	500	
Kapetanu n. razreda in poročniku bojne ladje IL razreda « , . . . .		500	
Poročniku in fregatnemu poročniku « e . « .		400	
Podporočniku in korvetnemu poročniku . » .		400	
		<r	)
Člen 272.
Položajna doklada aktivnim vojaškim uradnikom pripada v tem-le mesečnem znesku:
Člen 273.
Specialna vojaška doklada gre vsem aktivnim častnikom vojske in mornarice v znesku, in sicer:
1. vsem generalom-admiralom, polkovnikom-kapeta-nom bojne ladje in podpolkovnikom-fregatnim- kapetanom po 800 dinarjev na mesec;
2. majorjem-korvetnim kapetanom po 500 dinarjev na mesec; in ' ’ *	.
3. vsem ostalim nižjim častnikom po 400 dinarjev na mesec-
Osebna draginjska doklada.
člen 274.
Aktivnim častnikom in aktivnim vojaškim uradnikom vojske in mornarice gre osebna draginjska doklada
na mesec po tej-le razpredelnici:*
Čin	Osebna draginjska doklad, v dinarjih		
	1.	II.	III.
	draginjski razred		
Armijskemu generalu in admiralu . .	1500	-	—
Divizijskemu generalu in vieeadmiralu	1500	1350	—
Brigadnemu generalu, kontreadmiralu, inženjerskemu generalu in višjemu vojaškemu uradniku I. razreda	1500	1350	
Polkovniku, kapetanu bojne ladje in višjemu vojaškemu uradniku II. razreda 		1350	1200	1100
Podpolkovniku, fregatnemu kapetanu in višjemu vojaškemu uradniku III. razreda 		1300	1150	1050
Majorju, korvetnemu kapetanu in višjemu vojaškemu uradniku IV. razreda 		1250	1100	1000
Kapetanu I. razreda, poročniku bojne ladje I. razreda in nižjemu vojaškemu uradniku L razreda		12C0	1050	950
Kapetanu II. razreda, poročniku bojne ladje II. razreda in nižjemu vojaškemu uradniku II. razreda . .	1150	1000	.100
Poročniku, fregatnemu poročniku in nižjemu vojaškemu uradniku III. razreda 		1100	950	850
Podporočniku, korvetnemu poročniku in nižjemu vojaškemu uradniku IV. razreda		1050	900	«(.0
Člen 275.
V prvi draginjski razred spadajo Beograd z Zemunom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Su-šak, Skoplje, Niš, Cetinje in Banjaluka.
V drugi draginjski razred spadajo vsi kraji, kjer ima sresko načelstvo svoj sedež.
V tretji draginjski razred spadajo vsi ostali kraji.
Člen 276.
Aktivnim podčastnikom in aktivnim godbenikom pri vojski in mornarici gre mesečna draginjska doklada, ne-glede na draginjski razred, po tej-le razpredelnici:
Cin — Razred	Osebna draginjska doklade v dinarjih	
	oženjen	neoženjen
Naredniku-vodniku I. razreda . .	305	180
Naredniku-vodniku II. in III. razreda in višjemu godbeniku L, II. in III. razreda			280	180
Naredniku in nižjemu godbeniku I. razreda		265	180
Podnaredniku in nižjemu godbeniku II. razreda		175	90
Nižjemu godbeniku III. razreda .	—	30
Gojenci vojaških šol, brez razlike čina, nimajo pravice do te doklade.
Razred		Skupaj Din
Višjemu vojaškemu uradniku I. razreda o 1	Po 5 letih službe v I. raz-,• redu višjega vojaškega uradnika		2120
	Do 5 let službe v I. razredu višjega vojaškega uradnika		1720
1 Višjemu vojaškemu uradniku II. razreda	Po 9 letih službe v II. razredu višjega vojaškega uradnika		1520
	Do 9 let službe v II. razredu višjega vojaškega uradnika		1420
Višjemu vojaškemu uradniku III. razreda	Po 9 letih službe v III. razredu višjega vojaškega uradnika		1320
	Do 9 let službe v III. razredu višjega vojaškega uradnika		920
Višjemu vojaškemu uradniku IV. razreda	Po 5 letih službe v IV. razredu višjega vojaškega uradnika		800
	Do 5 let službe v IV. razredu višjega vojaškega uradnika		700
	Po 9 letih službe v I. raz-	
Nižjemu vojaškemu uradniku I. razreda	redu nižjega vojaškega uradnika		650
	Do , 9 let službe v I. razredu nižjega vojaškega uradnika		500
Nižjemu vojaškemu uradniku II. razreda . . .		500
Nižjemu vojaškemu uradniku III. razreda . .		400
Nižjemu vojaškemu uradniku IV. razreda . . .		300
Doklada za slugo in drva.
Člen 277.
Aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki, brez razlike čina ali razreda, imajo doklado za slugo po 50 dinarjev na mesec. Poleg tega dobivajo aktivni častniki še 27 m3 in 250 dm3 drv, vsi ostali vojaški uradniki pa po 18 m3 drv na leto.
Rezervnim častnikom, uporabljanim v mirnem času stalno ali začasno za službe aktivnih častnikov pri vojski in mornarici, gresta te dokladi kakor aktivnim častnikom. Ostalim rezervnim častnikom in rezervnim vojaškim uradnikom ne gresta te dokladi ne v mirnem času, med opravljanjem vežbe, ne v mobilnem in vojnem času.
Člen 278.
Dženjeni aktivni podčastniki in aktivni godbeniki dobivajo po 12 m3 drv na leto. Ta količina drv gre tuji onim aktivnim podčastnikom in oženjenim aktivnim godbenikom, ki so po zakoniti poti ločeni od žene, če imajo vsaj enega zakonskega ali pozakonjenega otroka v svoji oskrbi, nadalje tudi podčastnikom in godbenikom vdovcem, če imajo zakonske ali pozakonjene otroke, za katere prejemajo osebno draginjsko doklado.
Doklada za obleko.
Člen 279.
Doklada za obleko gre vsem aktivnim častnikom kraljeve garde kakor tudi vojaškim kapelnikom kraljeve garde, dokler so v službi pri kraljevi gardi in obvezani nositi obleko, predpisano za častnike kraljeve garde, ne-glede na čin-razred in položaj po 500 dinarjev na mesec.
Člen 280.
Rezervni častniki, rezervni vojaški uradniki, upokojeni častniki in upokojeni vojaški uradniki, ki so po vojnem razporedu drejeni in se uporabljajo za službe pri vojski in mornarici, dobivajo obleko od države med vežbo in med vojno. Podrobnejše odredbe po tem predpiše minister za vojsko in mornarico.
Doklada za konja.
Člen 281.
Doklado za konja imajo vsi oni aktivni častniki m aktivni vojaški uradniki, ki so po uredbi o furaži upravičeni imeti službenega konja na državni turaži, in sicer za vsakega lastnega konja po 100 dinarjev na mesec.
Rezervni častniki imajo pravico do te doklade samo v mirnem času, in sicer, če se uporabljajo stalno ali začasno za službe-položaje aktivnih častnikov pri vojski, če jim za dotično službo-položaj pripada konj in če imajo svojega lastnega predpisnega konja za službo. Ob vežbi, v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju jim ta doklada ne gre.
Podrobnejše odredbe o pravici, imeti službene konje na državni furaži, predpisuje uredba o furaži.
Člen 282.
Službeni konji aktivnih častnikov in aktivnih vojaških uradnikov imajo od države brezplačno krmo, nasta-
nitev, oskrbo in podkov. Kadar ti konji bolujejo, imajo brezplačno zdravljenje od države v bolnicah za živino in zunaj njih. To velja tudi za konje rezervnih častnikov in j rezervnih vojaških uradnikov, kadar so v službi pri vojski, v mirnem in v vojnem času in jim po uredbi o formaciji vojske pripada konj, tudi če imajo lastnega konja za službo.
Rodbinska draginjska doklada.
Člen 283.
Rodbinska draginjska doklada za ženo in vsakega otroka znaša po 150 dinarjev na mesec in gre vsem oženjenim aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom in oženjenim aktivnim podčastnikom in godbenikom.
Rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki nimajo, če so na vežbi ali vobče v službi pri vojski in mornarici, pravice do rodbinske draginjske doklade, če niso državni uradniki, uslužbenci ali upokojenci.
Člen 284.
Draginjske doklade za častnike, vojaške uradnike, podčastnike in godbenike, ki jim pripadajo po členih
274., 276. in 283. tega zakona, se smejo po potrebi zviševati, zniževati in ukinjati. To se predpisuje z uredbo predsednika ministrskega sveta na predlog ministra za vojsko in mornarico in ministra za finance.
Glede pridobitve in izgube pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade velja tudi za častnike, vojaške uradnike in podčastnike uredba o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev.*
Člen 285.
Razen doklad, določenih v členili 271., 272., 273.,
274., 276., 277., 278., 279., 281. in 283. tega zakona, obstoje še: povračila, ki se dajo častnikom in vojaškim uradnikom, podčastnikom in godbenikom ob premestitvi — selitvi po službeni potrebi in ob službenem potovanju, in doklade za letanje (pri zrako-plovstvu') in za vkrcavanje (pri mornarici).
Ta povračila in te doklade se odrejajo s posebnim zakonom.
V mobilnem in vojnem času ne pripadajo povračila in doklade, določene = tem členom zakona, ampak povračila, ki jih takrat odredi predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za vojsko in mornarico, kolikor niso določene s specialnimi zakoni in predpisi.
Ostale odredbe.
Člen 286.
Civilni uradniki, uradniški pripravniki in ostali uslužbenci v službi pri vojski in mornarici dobivajo prejemke po odredbah zakona o uradnikih.
Člen 287.
Pogodbeni uradniki in dnevničarji v službi pri vojski in mornarici dobivajo denarno nagrado v eni vsoti za razliko od nlače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo redni državni uslužbencu Nagrada se daje po izobrazb1 in sposobnosti, pa tudi glede na službo, za katero se dobiva. Nagrada se odreja pogodbenim uradnikom s pogodbo, nagrada dnevničarjem pa z odločbo — rešitvijo o sprejemu.
Nagrade pogodbenih uradnikov in dnevničarjev se računijo od dne, ko nastopijo službo.
Podrobnejše odredbe o tem v smislu odredb zakona o uradnikih predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Clen 288,
Honorarni uslužbenci in nadničarji (kvalificirani in nekvalificirani delavci) in druge osebe pri vojski in mornarici dobivajo kot skupne denarne prejemke honorar, odnosno n a d n i c o po svoji kvalifikaciji in poslih, za katere se sprejemajo na delo. Velikost honorarja ali uadnice se odreja po honorarjih in nadnicah, ki se za taka dela navadno plačujejo v kraju komande, urada, ki jih jemlje na delo.
Podrobnejše odredbe o tem predpiše minister za vojsko in mornarico.
Člen 289.
Civilnim uradnikom in uslužbencem, pogodbenim in honorarnim uslužbencem, dnevničarjem in nadničarjem v službi pri vojski in mornarici pripadajo povračila za potne in selitvene stroške in doklade za letanje in vkrcavanje, kakor častnikom in ostalim vojaškim uradnikom in uslužbencem njih ranga — po plači in odredbah zakona, ki odreja te doklade in povračila za častnike in ostale vojaške uslužbence.
Člen 290.
Nastavnikom-profesorjem, pomočnikom nastavnikov-profesorjev in učiteljem v vojaških šolah, če niso stalni-redni, nadalje tudi drugemu vojaškemu in civilnemu osebju, ki je poleg svoje redne dolžnosti in svojih poslov odrejeno, da opravlja tudi druge različne dolžnosti in posle pri vojski in mornarici, pripada honorar, dokler vrše te dolžnosti in posle. Honorar se izplačuje mesečno. Podrobnejše odredbe o velikosti in izplačevanju honorarja predpiše minister za vojsko in mornarico. Vsote, potrebne za te honorarje, se določijo vsako leto s proračunom.
Člen 291.
Za posebne opravljene službe in posle, združene z izrednimi težkočaini in nevarnostjo za življenje ali s posebno kvalifikacijo, odgovornostjo in s posebnim naporom, gre osebna nagrada. Te službe in dela ocenja in velikost nagrade odreja minister za vojsko in mornarico. Potrebne vsote za te nagrade se zagotove vsako leto s proračunom.
Člen 292.
Aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki imajo brezplačno zdravila, predpisana po vojaški farmakopeji, in zdravljenje zase in za rodbinske člane, če bolujejo doma. Do tega imajo pravico tudi oženjeni aktivni podčastniki in aktivni godbeniki, če se zaradi stanja in značaja bolezni ali ob nedostatku praznih mest v vojaških bolnicah v teh ne morejo zdraviti. Rodbine oženjenih aktivnih podčastnikov in aktivnih godbenikov imajo, kakor rodbine aktivnih častnikov in aktivnih vojaških uradnikov brezplačno zdravila in zdravljenje, če bolujejo doma. K rodbini se štejejo‘zakonska žena in zakonski otroci.
V vojaških bolnicah imajo brezplačno nastanitev, zdravila in oskrbo-zdravljenje aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki. Aktivni podčastniki in aktivni godbeniki, kaplarji, mornarji in redovi na odsluženju roka, gojenci
vojaških in mornariških šol, gojenci vojaških tehničnih in obrtnih šol pri vojski in mornarici, godbeniški pripravniki in vojaško-državni gojenci dobivajo, dokler se zdravijo v vojaških bolnicah, hrano v bolnici.
V krajih, kjer ni vojaških bolnic, se zdravijo vse te zgoraj omenjene osebe v javnih bolnicah za račun ministrstva za vojsko in mornarico, pogodbeni godbeniki pa ob svojih stroških.
V vojaških bolnicah imajo brezplačno nastanitev, zdravila in oskrbo-zdravljenje tudi rodbine vseh oseb iz prvega odstavka tega člena zakona, če se morajo zaradi operacije ali vobče zaradi stanja in značaja bolezni zdraviti v vojaških bolnicah.
Aktivni častniki in aktivni vojaški uradniki, oženjeni aktivni častniki in oženjeni aktivni godbeniki, ki prejemajo hrano v denarju, nadalje pogodbeni godbeniki (oženjeni ali neoženjeni) plačujejo, dokler se zdrave v bolnici, hrano zase in za svoje rodbinske člane z zneskom, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico. Osebno zase plačujejo oženjeni podčastniki in godbeniki hrano v okviru polovice določenega obroka v denarju, ki so ga prejemali ob vstopu v bolnico.
Neoženjeni aktivni podčastniki in godbeniki, ki prejemajo hrano v denarju, prejemajo od dne, ko stopijo v bolnico, pa za ves čas, ko se zdravijo v bolnici, hrano v bolnici v naravi, ne prejemajo pa ves ta čas hrane v denarju pri svoji komandi.
Aktivni častniki, vojaški uradniki, podčastniki in godbeniki kakor tudi njih rodbinski člani imajo brezplačno nastanitev v onih kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih, kjer je kaj vojaško-državnih zgradb, namenjenih za to, ob pogojih, k. jih predpiše minister za vojsko in mornarico.
Člen 293.
Upokojeni častniki in upokojeni vojaški uradniki, ki so se kot častniki ali kot vojaški uradniki udeleževali vojne, ki pa razen pokojnine nimajo drugih dohodkov, imajo osebno zase pravico samo glede brezplačnih zdravil in brezplačnega zdravljenja v vojaških bolnicah, zase in za svoje rodbinske člane pa pravico do brezplačne nastanitve v vojaško-državnih zgradbah v kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih, kjer je kaj vojaško-državnih zgradb, namenjenih za to, kakor aktivni častniki in vojaški uradniki.
Isto pravico imajo tudi rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki, ki so se v takem svojstvu udeleževali vojne, če niso civilni aktivni državni uslužbenci in upokojenci in če so siromašnega stanja.
Člen 294.
Pravico do brezplačne nastanitve, hrane, brezplačnih zdravil in brezplačnega zdravljenja v vojaških bolnicah imajo tudi kilavi rekruti, ki jih pošljejo z njih pristankom v bolnice, preden vstopijo v kader.
Člen 295.
Oboleli častniki, vojaški uradniki, podčastniki in godbeniki kakor tudi upokojeni in rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki imajo, če so se udeleževali v omenjenem svojstvu vojne in če je bolezen posledica vojne, pravico tudi do denarne podpore za zdravljenje v. kopališčih, sanatorijih in klimatskih krajih.
Do te podpore imajo pravico tudi častniki, vojaški uradniki in podčastniki, kaplarji, redovi in mornarji, ki zadobe med službo v mirnem času brez svoje krivde rane, poškodbe in pokvare in ki postanejo zaradi teh nesposobni za vojaško službo in vobče za vsako pridobitno delo.
Ta podpora se zagotovi vsako leto s proračunom, njeno velikost v mejah vsot, odobrenih z budžetom, kakor tudi pogoje, ob katerih se daje, pa predpisuje minister za vojsko in mornarico.
Vse osebe iz prednjih odstavkov tega člena zakona uživajo tudi posebne ugodnosti za zdravljenje v vseh državnih in samoupravnih kopališčih, ob pogojih, ki jih sporazumno predpišeta minister za vojsko in mornarico in minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Clen 296
Vojaške in civilne osebe v službi pri vojski in mornarici smejo stanovati bodisi same bodisi z rodbino v vojaško-državnih zgradbah. Velikost najemnine in način plačevanja predpisuje minister za vojsko in mornarico. Najemnine pa ne plačujejo vojaško-državni uslužbenci v inozemstvu, ki imajo stanovanje v naravi.
Clen 297.
Od dne, ko se denejo v redno kazensko preiskavo ali v pripor zaradi kaznivega dejanja, ki ima za posledico povračilo škode državi, dobivajo vojaški in civilni državni uslužbenci v službi pri vojski in mornarci, in sicer: neoženjeni 25°/o celokupnih svojih denarnih prejemkov, oženjeni pa vso rodbinsko draginjsko doklado in 50% celokupnih svojih denarnih prejemkov. Ostanek se ustavi zaradi povračila škode.
Prav tako dobivajo vojaški in civilni uslužbenci v službi pri vojski in mornarici, ki se obsodijo sodno na zapor do enega leta, od dne, ko se denejo v zapor, za ves čas, ki ga dejanski prebijejo v zaporu, 50% svojih celokupnih denarnih prejemkov in vso rodbinsko draginjsko doklado, če jim ta po zakonu pripada.
Častnik in vojaški uradnik, kaznovan po vojaško-disciplinskem sodišču z odstranitvijo iz službe, dobivajo od dne, ko prično vzdrževati kazen, pa dokler kazen traja, 75% svojih denarnih prejemkov in vse rodbinske draginjske doklade, če jim te pripadajo.
Ustavljeni prejemki se izroče blagajni remontno-komorskega fonda, če ne odgovarja obsojenec za povračilo škode po prvem odstavku tega člena zakona.
Clen 298.
Državne terjatve proti vojaškim in civilnim državnim uslužbencem v službi pri vojski in mornarici, ki izhajajo iz službenega razmerja, se ugotavljajo po administrativni poti po odredbah zakona o administraciji vojske in mornarice*
Za državne terjatve po prednjem odstavku se sme postaviti prepoved po administrativni poti do višine 50% vseh denarnih osebnih aktivnih in 30% pokojninskih prejemkov.
Za privatne terjatve se sme postavljati aktivnim ali upokojenim vojaškim in civilnim državnim uslužbencem v službi pri vojski in mornarici prepoved na eno tretjino
* »Uradni list« št. 216/46 iz 1, 192971930.
njih denarnih prejemkov, razen osebne in rodbinske draginjske doklade in doklade za slugo, za konja in za drva, če jim te pripadajo, in sicer sodno ali z njihovim pristankom, če tega in kolikor tega zakon o izvršbi in zavarovanju* ne predpisuje drugače.
Clen 299.
Podčastniki, godbeniki, kaplarji, mornarji, redovi, gojenci vseh vojaških šol pri vojski in mornarici in godbeni pripravniki ne prejemajo plače in osebne draginjske doklade, če jim ta pripada, dokler so:
a) na odsotstvu, podčastniki in godbeniki pa samo glede odsotstva preko odsotstva, ki jim pripada po čl. 77. tega zakona;
b) na begu; in
c) v zaporu po disciplinski kazni.
Oženjeni podčastniki in godbeniki dobivajo v času, ko prestajajo disciplinsko zaporno kazen, 50% svojih mesečnih denarnih prejemkov, med katere se ne šteje rodbinska draginjska doklada. Ostanek se pošilja kot dohodek uradniškemu pokojninskemu skladu.
Clen 300.
Ob napredovanju v podporočniški čin ali v zvanje višjega vojaškega uradnika IV. razreda, v podnaredniški čin in v II. nižji godbeniški razred teko prejemki od dne ukaza ali naredbe o napredovanju, če je dobljeno napredovanje v prvi polovici meseca, če pa je dobljeno napredovanje v drugi polovici meseca, od prvega dne prihodnjega meseca. Ob nadaljnjem napredovanju v višji čin ali razred, ob aktiviranju in vračanju v aktivno službo iz pokoja ali ostavke, po ponovnem sprejemu in vstopu v kader podčastnikov in godbenikov po členu 72. tega zakona, kakor tudi ob dobivanju periodičnih poviškov, tečejo prejemki od prvega dne prihodnjega meseca.
Če se častnik ali vojaški uradnik premesti, pa vpliva premestitev glede na izpremembo službenega kraja na velikost osebne draginjske doklade, pripada nova doklada častniku ali vojaškemu uradniku od prvega dne prihodnjega meseca po razrešitvi od dotedanje dolžnosti.
Rodbinska doklada pripada častniku, vojaškemu uradniku, podčastniku in godbeniku od prvega dne prihodnjega meseca po izpolnitvi pogojev, ki mu dajo pravico do te doklade.
Člen 301.
Častnik, vojaški uradnik, podčastnik in godbenik, ki dobe slabo — nepriporočljivo 09eno, izgube za prinodnjl v periodični povišek, določen v členih 259., 260., 261. in 262. tega zakona za dotični čin — razred, eno celo leto.
Clen 302.
Častnik in vojaški uradnik na odsotstvu po zasebnem poslu, daljšem v enem koledarskem letu od skupaj dveh mesecev, nima pravice do prejemkov za čas preko dveh mesecev.
Odsotstvo zaradi izpopolnjevanja se smatra za od-sotstvo po zasebnem poslu, razen če se odobri odsotstvo častniku zaradi izpopolnjevanja v interesu državne službe. To odsotstvo odobruje minister za vojsko in mornarico.
* >Službeni list« št. 148/28 iz 1. 1931.	*
Clen 303.
Častnik, vojaški uradnik, podčastnik in godbenik, ki se svojevoljno oddalji iz službe, izgubi pravico do vseli prejemkov od due, ko je službo zapustil.
Clen 304.
Če se uvede zoper častnika, vojaškega uradnika podčastnika ali godbenika kazenska preiskava zaradi zločinstva ali zaradi drugega onečaščujočega dejanja ali vobče zaradi dejanja, ki je sodno kaznivo, se ustavi od dne, ko se dene v redno kazensko preiskavo, kretanje po periodičnih poviških dotlej, da se o njegovem dejanju dokončno ne razsodi.
Če se obsodi častnik, vojaški uradnik, podčastnik ali godbenik, zoper katerega se vodi kazensko postopanje, z izdano sodno razsodbo, se kretanje po periodičnih poviških, ustavljeno po prednjem odstavku tega člena, ustavlja nadalje tudi za ves čas, ko se kazen iz sodne obsodbe dejanski prestaja, in ves ta čas se prejemajo prejemki po predpisih člena 297. tega zakona.
Če se častnik, vojaški uradnik, podčastnik ali godbenik, zoper katerega se je vodilo kazensko postopanje, s sodno razsodbo oprosti krivde, se mu povrne pravica, da se mu šteje čas, ko mu je bilo začasno ustavljeno kretanje po odredbi prednjega odstavka, in se mu naknadno določi in izplača periodični povišek od dne, ko je do njega imel pravico po odredbah tega zakona.
Člen 305.
Po smrti častnika, vojaškega uradnika, oženjenega podčastnika ali godbenika, aktivnega ali upokojenega, se izplačajo kot posmrtnina enomesečni celokupni prejemki umrlega. Razen tega se izplačajo zakonski ženi ali zakonskim otrokom kot podpora dvomesečni celokupni prejemki, če nimajo drugih dohodkov razen pokojnine.
Med enomesečne prejemke in dvomesečno podporo, ki se morajo izplačevati po prednjem odstavku, se ne štejejo: drva, doklada za obleko, doklada za slugo in konja, če je in kolikor je umrli uslužbenec tudi te doklade prejemal. Na izplačane prejemke se ne pobira mesečni prispevek za uradniški pokojninski sklad.
Člen 306.
Častniki in vojaški uradniki so oproščeni plačevanja dekretnih in vseh ostalih taks za vloge ali zahtevke, ki 4 se nanašajo na osebne in rodbinske pravice po tem zakonu in po zakonu o uradnikih.
Prejemki častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in godbenikov so oproščeni vseh samoupravnih doklad.
Člen 307.
Pravica do prejemkov aktivnega častnika, vojaškega uradnika, podčastnika in godbenika teče do konca meseca. v katerem je dotični bil razrešen, odnosno do konca meseca, v katerem je umrl.«;
Člen 155.
Ves deveti del zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreuiinja in se glasi;
»DEVETI DEL.
Pokojnine.
A.	Častnikov in vojaških uradnikov.
Člen 308.
Častnik in vojaški uradnik izpolnjuje pogoj za pri-obitev pravice do osebne pokojnine, če dovrši deset lel ci jih je dejanski prebil v aktivni državni službi, in se sme upokojiti, in sicer: častnik po odredbah člena 112., vojaški uradnik po odredbah člena 223. tega zakona.
Člen 309.
Častnik, pri katerem nastopi primer iz točk 3., 4.,
5.,	6., 8. in 9. člena 112. tega zakona, kakor tudi vojaški uradnik, pri katerem nastopi primer iz točk 5. in 6. tega člena, se upokoji tudi pred dovršenimi desetimi leti aktivne državne službe po predpisih čl. 308. tega zakona.
. Člen 310.
V rok, predpisan v členu 308. tega zakona, se šteje častniku in vojaškemu uradniku:
1. čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni državni službi pri vojski in mornarici, od dne, ko je napredoval v podnaredniški čin;
2. čas, ki ga je po dovršenem 18. letu starosti, toda preden je bil aktiviran ali preveden ali sprejet v službo pri vojski ali mornarici, dejanski prebil v aktivni državni službi kot civilni državni uslužbenec v državnih uradih, zavodih in ustanovah;
3. čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski in mornarici kot začasni uradnik ali uradniški pripravnik, preden je napredoval ali bil sprejet za častnika ali za vojaškega uradnika, če je napredovanje ali sprejem bil neposreden, brez nikakega presledka;
4. čas, ki ga je dejanski prebil na razpoloženju po členu 105. tega zakona;
5. čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni državni službi pred ostavko, če se je pozneje vrnil v, aktivno službo in se mu ta čas šteje po odredbah točk 1., 2., 3. in 4. tega člena v rok, predpisan v členu 308. tega zakona za pridobitev pravice do osebne pokojnine; in
6. čas, ki se mu kot onesposobljenemu na službi ali po povodu službenega posla prizna po predpisih členov 315. in 316. tega zakona.
Člen 311.
V rok, predpisan v členu 308. tega zakona, se he šteje čas, ki se je dejansko prebil na odsluženju obveznega roka pri vojski, niti čas, ki ga je častnik in vojaški uradnik dejanski prebil na delu v državni službi kot pogodbeni uradnik in dnevničar.
Člen 312.
častniku in vojaškemu uradniku, ki izpolnjuje pogoj iz člena 308. tega zakona, se prizna zaradi odmere količine osebne pokojnine:
1. čas, ki se prizna po členu 310. tega zakona v rok za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
2. čas, ki ga je dejanski prebil v samoupravni banovinski službi in čas, ki ga je prebil v samoupravni službi vobče, toda v zvanjih, za katera se zahteva fakultetna izobrazba, in sicer v obeh primarih s pogojem, da prestopi najkesneje v 30 dnehj
3. čas, ki ga je vojaški duhovnik dejanski prebil v duhovniški službi priznanega veroizpovedanja, preden je bil postavljen za stalnega vojaškega duhovnika;
4. prej priznani čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi, dokler ni izgubil čina ali zvanja po odredbah člena 120. tega zakcna, če je pridobil čin ali zvanje iznova v vojni po odredbah člena 121. tega zakona in se mu ta čas po predpisih tega člena šteje v čas za odmero količine osebne pokojnine;
5. ves prej priznani čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi, dokler ni izgubil čina ali zvanja, če se mu kazniva dejanja, ki so povzročila izgubo čina ali zvanja, oproste in izroče pozabi.
Člen 313.
Za odmero količine pokojnine se šteje razen časa iz- člena 312. tega zakona aktivnemu častniku in aktivnemu vojaškemu uradniku tudi še:
1. čas, ki ga je prebil v vojni, in sicer tako. da se šteje za vsako leto, v katerem je bila vojna, še po eno leto neglede na čas. koliko je trajala vojna v dotienem letu. Do tega imajo pravico tudi rezervni častniki in rezervni vojaški uradniki, ki so se udeležili vojne, pa se aktivirajo; prav tako imajo do tega pravico tudi upokojeni častniki in upokojeni vojaški uradniki, ki se kot taki med vojno iz pokoja uporabljajo za službe pri vojski in mornarici;
2. čas, prebit dejanski v službi na opremljenih bojnih ladjah in v službi letalskega osebja pri zrakoplov-stvu, in sicer	tako, da	se za	vsakih presluženih osem
mesecev šteje	eno celo	leto;
3. čas, dejanski prebit na službi v Južni Srbiji in Črni gori od dne 1. januarja 1921. do vštetega dne 30. junija 1923., in sicer tako, da se šteje za vsakih presluženih osem mesecev eno celo leto; čas pa, prebit od dne 31. julija 1923. do vštetega dne 31. julija 1930., se šteje, in sicer: čas, prebit v	Južni Srbiji dvojno,	čas,
prebit v Črni	gori, pa	za vsakih presluženih osem	me-
secev za eno celo leto.
Čas pod 1., 2. in 3. tega člena se ne šteje v čas, ki je potreben, da se pridobi pravica do osebne pokojnine po predpisih člena 308. tega zakona.
Člen 314.
Častnik in vojaški uradnik, ki je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine po odredbah člena 308. tega zakona, te pravice ne izgubi niti pri prevedbi v civilno službo, niti ne izgubi časa, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski in mornarici kot častnik in vojaški uradnik, in ki se mu po odredbah členov 312. in 313. tega zakona šteje za odmero količine osebne pokojnine.
Člen 315.
Častniku in vojaškemu uradniku, ki se v mirnem času brez svoje krivde na službi sami ali po povodu službenega posla tako poškoduje, da postane zbog za-dobljenih ran, poškodb ali pokvar nesposoben za vsako nadaljnjo službo pri vojski in mornarici, se prizna, da je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine tudi, če nima deset let aktivne državne službe, priznane po členu 308. tega zakona; v čas za odmero količine osebne pokojnine po predpisih členov 318. in 319. • pa se mu štejfejo vsa leta službe po odredbah členov 312. in 313. tega zakona in še deset let. Položajna doklada se
mu šteje v pokojnino po predpisu člena 320. tega zakona, če ima s temi priznanimi leti 20 in več let, ki jih je dejanski prebil v aktivni državni službi; če pa ima manj kot 20 let priznane službe, se mu šteje v pokojnino samo 25°/o položajne doklade, ki jo je dotlej prejemal.
Če je ostal zaradi zadobljene hrane, poškodbe ali pokvare popolnoma nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo vobče, mu pripada osebna pokojnina po členih 319. in 320. tega zakona v višini 95°/o pokojninske osnove in 95°/n položajne doklade onega čina ali .razreda, v katerem je bil ob upokojitvi. To velja tudi za častnike in vojaške uradnike zrakoplovstva, ki se poškodujejo pri službenem letanju.
Ocena nesposobnosti se ugotovi s specialnim zdravniškim pregledom. Ocena je dokončna in zoper njo ni pritožbe.
Člen 316.
Častniku in vojaškemu uradniku, ki postane v vojni zbog zadobljenih ran, poškodb ali pokvar popolnoma nesposoben za vsako službo pri vojski in mornarici in za vobče kakršnokoli pridobitno delo, se prizna za odmero količine osebne pokojnine po odredbah členov 319. in 320. tega zakona kakor da je dejanski prebil 35 let v aktivni državni službi; razen tega ima pravico tudi do državne zaščite in podpore po odredbah invalidskega zakona. Nesposobnost je ugotoviti najkesneje v enem letu po dokončani vojni.
Nesposobnost se ocenja po predpisih poslednjega odstavka člena 315. tega zakona.
Člen 317.
Za odmero količine osebne pokojnine se častniku in vojaškemu uradniku ne prizna:
1. čas, ki ga je prebil pri vojski in mornarici, preden je napredoval v podnaredniški čin, kakor tudi čas, ki ga je prebil pred dovršenim 18. letom starosti v državni službi kot civilni državni uslužbenec in preden je stopil ali bil sprejet v vojsko;
2. čas, ki ga je prebil v stanju odstranitve iz službe;
3. čas, ki ga je prebil v ostavki, če ponovno stopi v aktivno službo;
4. čas, prebit v zaporu po sodni obsodbi; in
5. čas, ki ga je prebil v pokoju, če stopi ponovno iz pokoja v aktivno službo pri vojski in mornarici.
Člen 318.
Osnova za odmero količine osebne pokojnine častniku so: plača, specialna vojaška doklada in položajna doklada, ki so mu pripadale ob upokojitvi.
Osnova za odmero količine osebne pokojnine vojaškemu uradniku sta: plača in položajna doklada, ki sta mu pripadale ob upokojitvi.
Položajna doklada služi kot osnova za pokojnino šele, ko dovrši častnik in vojaški uradnik 20 let, ki jih je dejanski, prebil v aktivni državni službi, a se mu služba po členu 310. tega zakona šteje v rok za pridobitev pravice do osebne pokojnine.
Člen 319.
Častniku in vojaškemu uradniku, ki izpolnjuje pogoje tega zakona za pridobitev pravice do osebne pokojnine, prigada od plače in specialne vojaške doklade
čas ku ali od plače vojaškemu uradniku kot pokojnin e osnove iz člena 318. tega zakona za prvih deset let službe, priznane po odredbah tega zakona, 50%. Za vsakega nadaljnjega pol leta mu pripada po 0-90%, tako da dobi za 35 let službe, priznane po odredbah tega zakona, 95% pokojninske osnove. Če pa je častnik ali vojaški uradnik upokojen pred dovršenimi 50 leti starosti ali pred dovršenimi 301eti službe, priznane po odredbah tega zakona, mu pripada, in to: častniku od plače in specialne vojaške doklade, vojaškemu uradniku pa od plače kot pokojninske osnove, za vsakega nadaljnjega pol leta, in sicer:
če ni dovršil 15 let priznane službe ali ni dovršil 35 let starosti, 0'50%;
če ni dovršil 20 let priznane službe ali ni dovršil 40 let starosti, 0-60%;
če ni dovršil 25 let priznane službe ali ni dovršil 45 let starosti, 0-70%;
če ni dovršil 30 let priznane službe ali ni dovršil 50 let starosti, 0’80%.
Vsakega začetega pol leta službe se šteje pri določitvi odstotkov za količino osebne pokojnine kot eno celo leto.
Člen 320.
Od položajne doklade, ki jo je imel častnik ali vojaški uradnik ob upokojitvi, mu pripada kot pokojnina, in sicer 50% po dvajsetih, 60% po dvajset in petih, 70% po tridesetih in 95% po trideset in petih letih službe, ki se po členu 310. tega zakona štejejo v rok za pridobitev pravice do osebne pokojnine.
Člen 321.
Upokojeni častnik in upokojeni vojaški uradnik ima poleg pokojnine pravico do osebne draginjske doklade, ki se določa po istem odstotku, po katerem se določa pokojnina po predpisih člena 319. tega zakona; ob tem se jemlje za osnovo osebna draginjska doklada, ki je-pripadala častniku ali vojaškemu uradniku ob upokojitvi po predpisih člena 274. tega zakona. Ta doklada ne sme biti manjša, in sicer:
v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
kot 550	500	450 dinarjev na mesec.
Poleg osebne draginjske doklade gre upokojenemu častniku in vojaškemu uradniku tudi rodbinska draginjska doklada, ki znaša po 150 dinarjev na mesec za ženo in vsakega otroka.
Člen 322
Častnik ali vojaški uradnik, ki se upokoji po odredbah točk 5. in 6. člena 112. tega zakona, dobiva, če nima deset let aktivne državne službe, priznane po odredbah tega zakona, kot pokojnino 50% skupnega zneska plače in položajne doklade, ki jo je prejemal ob upokojitvi, toda brez pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade.
Častnik, ki se upokoji po odredbah točk 3., 4., 8. in 9. člena 112. tega zakona, dobiva, če nima deset let aktivne državne službe, priznane po odredbah tega zakona, kot podporo 25% skupnega zneska samo njegove plače, ki jo je prejemal ob upokojitvi, toda brez pravice ho o-f'bne in rodbinske draginjske doklade. Vojaški uradnik se v takem primeru odpusti iz državne službe.
Člen 323.
Častnik ali vojaški uradnik, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do osebne pokojnine po predpisih člena 308. tega zakona, izgubi pravico do osebne pokojnine:
1. če izgubi s sodno obsodbo čin ali službo, častne pravice ali vojaško čast;
2. če poda ostavko na državno službo in se ta sprejme;
3. če svojevoljno zapusti službo;
4. če izstopi iz državljanstva; in
5. če umre.
Upokojeni častnik in upokojeni vojaški uradnik izgubi pravico do osebne pokojnine po odredbah zakona o uradnikih.
B.	Podčastnikov in godbenikov.
Člen 324.
Podčastnik in godbenik izpolnjuje pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, če dovrši deset let, bi jih je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski in mornarici kot podčastnik ali godbenik, in se sme upokojiti po odredbah člena 75. tega zakona
Člen 325.
Podčastnik in godbenik, pri katerem nastopi primer iz točk 2. in 3. člena 75. tega zakona in ki nima deset let aktivne podčastniške službe ali službe godbenika pri vojski in mornarici in ni izpolnil pogoja za pridobitev pravice do osebne pokojnine po členu 324. tega zakona, se odpusti iz kadra; kot podpora pa se mu izplača enkrat za vselej ves letni znesek njegove plače in polovica letnega zneska osebne draginjske doklade, ki so mu pripadali po členih 260., 261. in 276. tega zakona ob odpustu iz kadra. Ta podpora se podeli z isto rešitvijo, s katero se podčastnik ali godbenik odpusti iz kadra.
Člen 326.
V rok, predpisan v členu 324. tega zakona, se šteje podčastniku in godbeniku:
1. čas, ki ga je dejanski prebil kot podčastnik ali godbenik v aktivni službi pri vojski in mornarici od dne, ko je napredoval v podnaredniški čin ali v II. nižji godbeniški razred;
2. čas, ki ga je po dovršenem 18. letu starosti in preden je stopil v vojsko in mornarico, dejanski prebil v aktivni državni službi kot civilni državni uslužbenec v državnih uradih, zavodih in ustanovah; in
3. čas, ki se mu kot onesposobljencu prizna po členu 331. tega zakona.
Člen 327.
V rok, predpisan v členu 324. tega zakona, se ne
šteje:
1. čas, ki ga je prebil podčastnik izven stalnega kadra, če je izstopil in iznova vstopil v stalni kader po členu 72. tega zakona; in
2. čas, ki ga je godbenik prebil kot pogodbeni godbenik.
Člen 328.
Podčastniku in godbeniku, ki izpolni pogoj iz člena 324. tega zakona, se prizna za odmero količine osebne pokojnine:
1. čas, ki se mu prizna po členu 326. tega zakona v rok za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
2. čas, ki ga je godbenik dejansko prebil kot pogodbeni godbenik, če je prestop iz pogodbene službe v aktivno službo bil neposreden in brez presledka;
3. prej priznani čas, ki ga je prebil podčastnik in godbenik dejansko v aktivni službi, preden je izgubil čin. pa čin zopet dobi v vojni in je vrnjen v aktivno službo po členu 80. tega zakona;
4. ves prej priznani čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi, dokler ni izgubil čina, če se mu kazniva dejanja, ki so povzročila izgubo čina, oproste in izroče pozabi.
Člen 329.
Odredbe člena 313. tega zakona veljajo tudi za aktivne podčastnike in godbenike v službi pri vojski in mornarici, toda je šteti čas pod točko 3. člena 313. tega zakona za podčastnike in godbenike samo za dobo od dne 31. julija 1923. do vštetega dne 31. julija 1930.
Clen 330.
%
Podčastniku in godbeniku se šteje čas v aktivni službi pri vojski in mornarici, ki se šteje po odredbah členov 328. in 329- tega zakona za odmero količine osebne pokojnine, tudi ob prestopu v civilno državno službo po odredbah zakona o uradnikih.
I
Člen 331.
Odredbe členov 315. in 316. tega zakona veljajo tudi za podčastnike in godbenike kakor tudi za podčastnike zrakoplovstva, ki zadobe poškodbo pri službenem letanju, kolikor se nanašajo na priznanje let službe, odreditev odstotkov količine osebne penzije in oceno nesposobnosti.
Pokojnina se določa po osnovi, označekii v členu 333. tega zakona.
Člen 332.
Za odmero količine pokojnine podčastniku in godbeniku se ne prizna:
1. čas, ki ga je prebil v vojaških šolah vojske in mornarice do dne, ko je napredoval v podnaredniški čin ali
II.	nižji godbeniški razred;
2. čas, ki ga je prebil po izstopu iz stalnega kadra, dokler ne stopi iznova v aktivno službo;
3. čas, ki ga je prebil v zaporu po sodni obsodbi;
4. čas, ki ga je prebil, ko se je samovoljno odstranil iz službe; in
5. čas, ki ga je prebil v pokoju, če stopi na novo v aktivno službo.
Člen 333.
Osnova za odmero količine osebne pokojnine podčastniku in godbeniku je plača, ki mu je pripadala ob upokojitvi, in od pokojninske osnove mu gre za prvih deset let službe, priznane po odredbah tega zakona, 50%, za vsakega nadaljnjega pol leta pa po 0-90%, tako, da dobi za 35 let priznane aktivne državne službe, ki se po členih 328. in 329. tega zakona šteje za odmero količine pokojnine, 95% pokojninske osnove. Če pa se upokoji podčastnik ali godbenik pred dovršenimi 50 leti starosti ali pred dovršenimi 30 leti službe, priznane po odredbah tega zakona, mu pripada od plače kot pokojninske osnove za vsakega nadaljnjega pol leta, in sicer;
če ni dovršil 15 let priznane službe ali ni do\r»il 35 let starosti, 050%;
če ni dovršil 20 let priznane službe ali ni dovršil 40 let starosti, 0'60%;
% če ni dovršil 25 let priznane službe ali ni dovršil 45 let starosti, 0-70%;
če ni dovršil 30 let priznane službe ali ni dovršil 50 let starosti, 0-80%.
Začetega pol leta službe se šteje pri odreditvi odstotka za količino osebne pokojnine kot eno celo leto.
Člen 334.
Poleg pokojnine ima upokojeni podčastnik in godbenik pravico do osebne draginjske doklade, ki se določa po istem odstotku, po katerem se določa pokojnina od plače kot pokojninske osnove po členu 333. tega zakona, pri čemer je jemati za osnovo naslednjo osebno draginj-sko doklado, in sicer:
za narednika-vodnika in višjega godbenika: v krajevnem draginjskem razredu;
I.	II.	III.
940	752	705 dinarjev na mesec;
za narednika, podnarednika in nižjega godbenika: v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
679	582	523‘80 dinarjev na mesec.
Tako določene doklade ne smejo biti manjše, in sicer:
za narednika-vodnika in višjega godbenika: v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
kot	550	500	450 dinarjev na mesec;
za narednika, podnarednika in nižjega godbenika: v krajevnem draginjskem razredu:
I.	II.	III.
kot	400	350	300 dinarjev na mesec.
Razen osebne draginjske doklade gre oženjenemu upokojenemu podčastniku in godbeniku tudi rodbinska draginjska doklada, ki znaša po 150 dinar.ev na mesec za ženo in vsakega otroka.
Člen 335.
Podčastnik in godbenik, ki izpolni pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine po predpisih člena 324. tega zakona, izgubi pravico do osebne pokojnine:
1. če se odpusti iz kadra po točkah 4. in 5. člena 73. tega zakona;
2. če izgubi čin po odredbah člena 80. tega zakona;
3. če je obsojen na izgubo častnih pravic ali vojaške časti;
4. če izstopi iz državljanstva; in
5. če umre.
Upokojeni podčastnik in godbenik izgubi pravico do osebne pokojnine po odredbah zakona o uradnikih.
Člen 336.
Kaplar, mornar in redov na odsluženju obveznega roka službe v stalnem kadru pri vojski ali mornarici in gojenec vojaške šole, ki se brez svoje krivde v službi tako poškoduje ali se po povodu službenega posla tako
poškoduje, da postane zbog zadobljenih ran, poškodb ali pokvar popolnoma nesposoben za kakršnokoli pridobitno delo vobče, dobiva kot podporo, in sicer:
a) če je popolnoma nesposoben za kakršnokoli delo vobče in mu je vrhu tega za navadno življenje potrebna luja pomoč in je siromašnega stanja, po 500 dinarjev na mesec;
b) če je nesposoben za kakršnokoli delo vobče, toda mu za navadno življenje ni treba tuje pomoči in je siromašnega stanja, po 250 dinarjev na mesec.
Nesposobnost se ocenja po predpisih poslednjega odstavka člena 315. tega zakona.
O podelitvi te podpore odloča minister za vojsko in mornarico, ki predpisuje podrobnejše odredbe glede podeljevanja, trajanja in izgube pravice do te podpore.
Poleg te denarne podpore dobivajo pohabljenci brezplačno od države proteze in druga ortopedska pomožna sredstva, brezplačno nastanitev in zdravljenje v vojaških bolnicah, nadalje tudi brezplačno nastanitev po kopališčih, sanatoriiih in v klimatskih krajih, kjer je kaj vo-jaško-uržavnih zgradb za ta namen.
Člen 33?.
Čas za odmero količine osebne pokojnine častniku, vojaškemu uradniku, podčastniku in godbeniku se šteje do dne ukaza ali rešitve o upokojitvi, pokojninski prejemki pa tečejo od prvega dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil častnik, vojaški uradnik, podčastnik in godbenik razrešen dolžnosti.
Količina osebne pokojnine se odmerja po službeni dolžnosti. Rešitev o tem je izdati najkesneje v 15 dneh od dne ukaza ali rešitve o upokojitvi.
Člen 338.
Potrdilo o času službovanja vseh oseb vojske in mornarice zato, da se ugotovi, da so pogoji za pridobitev pravice do osebne pokojnine izpolnjeni, kakor tudi, da se odmeri količina osebne in rodbinske pokojnine in dra-ginjskih doklad, se izdaja po uradni dolžnosti najkesneje v 5 dneh od dne upokojitve ali smrti uslužbenčeve po podatkih iz kartona osebnih in službenih razmerij, odnosno iz uslužbenskega lista.
Člen 339.
Pokojnine se izplačujejo častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom in godbenikom takoj po rešitvah, s katerimi se jim urede pokojnine, in sicer začasno, dokler ne izdado pristojni organi državne uprave po teh rešitvah dokončnih odlokov. Prav to velja tudi za pokojnine rodbin umrlih aktivnih častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in godbenikov.
C. Rodbin častnikov, vojaški K uradnikov, podčastnikov in godbenikov.
Člen 349.
Častniki, vojaški uradniki, podčastniki in godbeniki, najsi so oženjeni ali neoženjeni, morajo vplačevati za rodbinsko pokojnino v »uradniški pokojninski sklad«, ustanovljen po odredbah zakona o uradnikih. To velja tudi za častnike in vojaške uradnike na razpoloženju in
za upokojene častnike, vojaške uradnike, podčastnike in godbenike.
Člen 341.
Osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad je pri častnikih: plača, položajna doklada in specialna vojaška doklada; pri vojaških uradnikih: plača in položajna doklada, pri podčastnikih in godbenikih plača
Mesečni prispevek znaša 5% osnove z c. vplačevanje.
Člen 342.
Med prvomesečne prejemke, ki spadajo po točki 1. § 134. zakona o uradnikih kot dohodek v uradniški oo-kojninski sklad, se štejejo celotiji denarni prejemki ustnika, vojaškega uradnika, podčastnika in godbenika, ki jim pripadajo po tem zakonu.
Člen 343.
Prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki, ki se steka po točki 2. § 134. zakona o uradnikih kot dohodek v uradniški pokojninski sklad, se pobira od častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in godbeno kov vselej, ko se pojavi ta razlika zbog napredovanja pri I plači, periodičnem povišku, položajni dokladi, specialni vojaški dokladi in osebni draginjski dokladi.
Člen 344.
disciplinskim denarnim kaznim, ki se stekajo po točki 5. § 134. zakona o uradnikih kot dohodek v uradniški pokojninski sklad, spadajo disciplinske kazni »odvzema plače«, določene z uredbo o vojaški disciplini za častnike (aktivne in rezervne), vojaške uradnike, podčastnike in godbenike.
Člen 345.
Za vse ostalo, kar se nanaša na uradniški pokojninski sklad, kakor tudi glede pridobivanja pravic, odmere količine rodbinske pokojnine, draginjske doklade in izgube pravice do rodbinske pokojnine — veljajo povsem odredbe zakona o uradnikih in odredbe ostalih predpisov, ki izhajajo iz tega zakona, če vse to z odredbami tega zakona ni urejeno drugače
Člen 346.
Rodbini častnika in vojaškega uradnika, ki uživa pokojnino po odredbah prvega odstavka člena 322. tega zakona, se izplača ob njegovi smrti kot podpora 25% poslednje njegove plače in položajne doklade, ki jo je prejemal kot aktivni častnik ali kot aktivni vojaški uradnik ob upokojitvi, če nima rodbina drugih dohodkov in če je pokoini častnik ali vojaški uradnik imel najmanj tri leta aktivne državne službe.
Člen 347.
Rodbini častnika, vojaškega uradnika, podčastnika in godbenika, ki v službi ali po povodu službenega posla v mirnem času brez svoje krivde pade ali je ranjen ali poškodovan, pa umre za temi ranami, poškodbami ali pokvarami, se prizna za rodbinsko pokojnino, kakor da je vplačeval 35 let v uradniški pokojninski sklad po prejemkih, ki jih je imel ob smrti. Ta pravica do rodbinske
pokojnine se prizna tudi rodbini častnika, vojaškega uradnika, podčastnika in godbenika, ki v vojni pade ali umre za zadobljenimi ranami, poškodbami ali pokvara-m:■ razen tega se prizna v tem primeru tudi še pravica do invalidske podpore in do ostalih vrst državne zaščite in podpore po odredbah invalidskega zakona.
Presežek pokojnine po odredbah tega člena obre-nienja državno blagajno.
Č. Civilnih uradnikov in uslužbencev v službi pri vojski in mornarici.
Člen 348.
Civilni uradniki in uslužbenci v službi pri vojski in mornarici izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do osebne in rodbinske pokojnine po odredbah zakona o uradnikih in je v tem pogledu uporabljati nanje vse odredbe novega zakona kakor tudi odredbe ostalih predpisov, ki iz onega zakona izhajajo.«
Člen 156.
V desetem delu zakona o ustroju vojske in mornarice »Zalaganje vojske in mornarice«:
1.	Namesto	člena	316-	se	postavlja	člen	349.
2.	Namesto	člena	317.	se	postavlja	člen	350.
3.	Namesto	člena	318.	se	postavlja	člen	351.
4.	Namesto	člena	319.	se	postavlja	člen	352.
5.	Namesto	člena	320.	se	postavlja	člen	353.
6.	Namesto	člena	321.	se	postavlja	člen	354.
7. Namesto člena 322. se postavlja člen 355- in v njem se v tretji vrsti namesto številk: >320 « in >321.« postavljata številki: >353.« in »354.«
8. Namesto člena 323. se postavlja člen 356.
9. Namesto	člena	324.	se	postavlja člen 357.
10. Namesto	člena	325.	se	postavlja člen 358.
11. Namesto	člena	326.	se	postavlja člen 359.
12. Namesto	člena	327.	se	postavlja člen 360.
13. Namesto	člena	328.	se	postavlja člen 361.
Clen 157.
V enajstem delu zakona o ustroju vojske in mornarice: »Podpora rodbinam siromašnih obveznikov, služečih pri narodni vojaški sili.«
1. Namesto	člena	329.	se	postavlja člen 362.
2. Namesto	člena	330.	se	postavlja člen 363.
3. Namesto	člena	333-	se	postavlja člen 364. [in se
v poslednji vrsti zamenjajo besede »Vojno-kaznenog Zakonika« z besedami: »Vojnog krivičnog Zakonika«.]
Prehodne odredbe.
Člen 158.
V oddelku »Prehodne odredbe« zakona o ustroju vojske in mornarice:
a) Člen 332. se ukinja.
b) Člen 333. postane člen 365. in se izpremenjen glasi:
»Odredbe člena 45. tega zakona je uporabljati na vse državljane v inozemstvu, ki bivajo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, zunaj domovine, v Evropi (razen v državah v naši neposredni soseščini) in v prekmorskih državah, in ki niso odslužili obveznega roka službe v stalnem kadru in tudi niso uredili svoje vojaške obveznosti, toda s pogojem: da se prijavijo in urede svojo
vojaško obveznost, in sicer: oni, ki žive v Evropi (razen v državah v naši neposredni soseščini) — do dne 31. decembra 1932., oni izven Evrope v prekmorskih državah pa do dne 31. decembra 1933. Vse one, ki tega ne sknv v označenem roku, kakor tudi one iz pred pos led": a odstavka člena 45. tega zakona zadenejo posledice,, določene v istem členu zakona.«
c)	Člen 334. se ukinja.
Člen 159.
Po členu 365. se vnaša nov člen 366. in se glasi: »Člen 366.
Odredbe točke 2. pod a) člena 49. je uporabljati na dijake, potrjene pri naboru leta 1932., za dijake, potrjene do vštetega leta 1931., pa veljajo odredbe dosedanjega zakona.«
Člen 160.
Za členom 366. se pristavlja nov člen in se glasi: »Člen 367.
Odredbe drugega odstavka člena 54. se morajo uporabiti na vse dijake, potrjene na dijaški rok v letih 1930. in 1931., ki imajo pogoje, da se jim odloži služba v kadru, ki se jim pa zaradi kakršnihkoli vzrokov, dokler ne stopi ta zakon v moč, ni s pristojno rešitvijo odložila služba v stalnem kadru do završetka šolanja- Vsi taki dijaki morajo vložiti prošnje, da se jim odloži služba v stalnem kadru, najkesneje do dne 1. aprila 1932. Pozneje vložene prošnje se smatrajo za nepravočasne in se ne jemljejo v postopanje.«
Člen 161.
Za členom 367. se vnaša nov člen 368. in se alasi: »Člen 368.
1. Sedanji vodniki III., II. in I. razreda pri zrako-plovstvu, ki se zateko v tem činu na dan, ko stopi ta zakon v moč, se prevedejo za narednike-vodnike ustreznih razredov.
2. Sedanji naredniki-vodniki vrst vojske in strok, ki se zateko v tem činu na dan, ko stopi ta zakon v moč, se prevedejo:
a) za narednike-vodnike III. razreda — sedanji naredniki-vodniki, ki so preslužili v činu narednika-vodnika manj kot tri leta;
b) za narednike-vodnike II. razreda — sedanji naredniki-vodniki, ki so preslužili v činu narednika-vodnika najmanj tri do šest let, če izpolnjujejo tudi obče pogoje iz člena 65. tega zakona; in
c) za narednike-vodnike I. razreda — sedanji naredniki-vodniki, ki so preslužili v činu narednika-vodnika nad šest let, če izpolnjujejo tudi obče pogoje člena 65-tega zakona.
Prevedba narednikov-vodnikov za narednike-vodnike
III.,	II., I. razreda po odredbah tega člena se izvrši na dan 1. januarja 1932.
Naredniki-vodniki iz točk b) in c) pod 2. tega člena, ki ne izpolnjujejo občih pogojev člena 65. tega zakona, se prevedejo, in sicer: oni iz točke b) za narednike-vodnike III. razreda, oni iz točke -- narednike-vodnike II, razreda in ostanejo v teh azredih, dokler ne izpolnijo
pogojev, na kar se povišajo za narednike-vodnike II., odnosno I. razreda.
Nadalje napredujejo naredniki-vodniki po odredbah člena 65. in poslednjega odstavka člena 69. tega zakona-«
Člen 162.
Za členom 368. se vnaša nov člen 369. in se glasi:
»Člen 369.
Z dnem, ko stopi ta zakon v moč, se prevedejo:
1. za mornarje — sedanji mornarji II. razreda;
2. za mornariške kaplarje — sedanji mornarji I. razreda; in
3. za mornariške narednike-vodnike III., II. in I. razreda — sedanji mornariški vodniki ustreznih razredov.«
Clen 163.
2» členom 369- se vnaša nov člen 370. in se glasi:
»Člen 370.
Z dnem, ko stopi ta zakon v r*oč, se prevedejo:
a) za godbenike III. nižjega razreda — sedanji godbeniki IV. nižjega razreda, ki imajo prvo leto službe v tem razredu;
b) za godbenike II. nižjega razreda — sedanji godbeniki IV. nižjega razreda, ki so preslužili v IV. nižjem razredu več kot eno leto dni;
c) za godbenike I. nižjega razreda — sedanji godbeniki III. nižjega razreda, ki so preslužili v IV. in III. nižjem razredu skupaj najmanj štiri leta, kakor tudi vsi sedanji godbeniki II. nižjega razreda, če izpolnjujejo tudi obče pogoje člena 65. tega zakona;
č) sedanji godbeniki I. nižjega razreda ostanejo v tem razredu, dokler ne izpolnijo pogojev tega zakona za napredovanje v III. višji razred; in
d) sedanji godbeniki III., II. in I. višjega razreda ostanejo v dosedanjih razredih, dokler ne izpolnijo pogojev tega zakona za napredovanje v prihodnji višji razred.
Godbeniki se prevedejo v razrede po odredbah tega člena na dan 1. januarja 1932.
Nižji godbeniki iz točke c) tega člena, ki ne izpolnjujejo občih pogojev člena 65. tega zakona, ostanejo v
III.,	odnosno II. nižjem razredu, dokler teh pogojev ne izpolnijo, na kar se povišajo v I. nižji razred.
Nadalje napredujejo godbeniki po odredbah člena 66. in poslednjega odstavka člena 69. tega zakona.
Po izvršeni prevedbi obdrže godbeniki kaplarski in podčastniški čin, v katerem se zateko na dan prevedbe, in to, dokler z napredovanjem v višji razred ne pridobe pravice, nositi znake višjega čina po odredbah tega zakona.«
Člen 164.
Člen 335. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 371. in se izpremenjen glasi:
»Sedanje generalnoštabne častnike je voditi še nadalje kot generalnoštabne častnike.«
Člen 165.
Člen 336. zakona o ustroju vojske in mornaric© se ukinja,
Člen 166.
Namesto člena 337. zakona o ustroju vojske in mornarice, ki se ukinja, se vnaša nov člen 372. in se glasi:
»Člen 372-
Z dnem, ko stopi ta zakon v moč, se prevedejo za intendantske častnike:
1. sedanji vojaški uradniki ekonomske stroke, ki so postali to iz prejšnjih administrativnih častnikov ekonomske stroke vojske in mornarice in imajo dovršeno fakulteto z diplomskim izpitom ali drugo dovršeno višjo strokovno šolo z zaključnim izpitom z veljavo fakultete in ki so ocenjeni za popolnoma sposobne za upravo, odnosno opravljati intendantske posle.
Njih nadaljnje napredovanje gre po odredbah tega zakona;
2. sedanji častniki vrste vojske, ki so bili prej administrativni častniki ekonomske stroke vojske in mornarice in ki so dovršili kadetno šolo, pa žele biti prevedeni, vendar s pogojem: da so prebili najmanj pet let pri poslih ekonomske stroke in da so ocenjeni za sposobne opravljati posle ekonomske stroke.
Za njih nadaljnje napredovanje veljajo odredbe tega zakona.«
Člen 167.
Namesto člena 338. zakona o ustroju vojske in mornarice, ki se ukinja, se vnaša nov člen 373. in se glasi:
»Člen 373.
1. Vojaški uradniki strok, ki so postali to iz prejšnjih administrativnih častnikov in ki so imeli, preden so bili prevedeni ali aktivirani ali sprejeti za administrativne častnike, čin rezervnega častnika v vrstah vojske ali pri mornarici, se vrnejo neglede na to, ali so bili prevedeni za prejšnje administrativne častnike iz vojaško-admini-strativnih uradnikov in vojaških pisarjev ali aktivirani ali sprejeti iz civilnega stanu, se vrnejo v prejšnjo vrsto vojske ali k mornarici s činom, ki ustreza razredu, ki ga imajo sedaj kot vojaški uradniki, in z rangom, ki so ga doslej imeli.
Vsi ti, kakor tudi administrativni častniki, prevedeni prej za častnike vrst vojske ali mornarice, se obdrže tudi nadalje v administrativnih službah v svojih strokah; za njih nadaljnje napredovanje po vrstah vojske in pri mornarici pa veljajo odredbe poslednjega odstavka člena 94., in roki služenja, kakor pri častnikih strok po členu 86. tega zakona.
2. Vojaški uradniki ekonomske stroke, ki so postali to iz prejšnjih administrativnih častnikov, se smejo prevesti po službeni potrebi in po izjavljeni želji za vojaške kontrolorje ustreznega razreda, in sicer oni, ki izpolnjujejo pogoje točke 1. pod b) člena 21. tega zakona, takoj, ostali pa, ko te pogoje izpolnijo.
Za njih nadaljnje napredovanje veljajo odredbe tega zakona.
3. Vojaški uradniki ekonomske stroke pri mornarici, ki so postali to iz prejšnjih administrativnih častnikov in ki so se prej in pred prevedbo za administrativne častnike strokovno šolali za razne grane orožja ali službe pri mornarici, se smejo prevesti po službeni potrebi in po izjavljeni želji za strokovne častnike ustreznih gran po svoji kvalifikaciji, izobrazbi in sposobnosti, in sicer s činom, ki ustreza razredu, iz katerega se prevajajo,
Za njih nadaljnje napredovanje kot strokovnih častnikov veljajo odredbe tega zakona.«
Člen 168.
Člen 339. zakona o ustroju vojske ln mornarice se ukinja.
Člen 169.
Namesto člena 340. zakona o ustroju vojske in mornarice, ki se ukinja, se vnašajo novi členi 374., 375. in 376. in se glase:
»Člen 374.
Sedanji vojaško-tehnični uradniki strok, civilni uradniki in pogodbeni uradniki, ki so diplomirani inženjerji tehnične fakultete in diplomirani zrakoplovni inženjerji in ki se zateko na dan, ko stopi ta zakon v moč, v službi pri vojski in mornarici, se smejo postaviti po potre*' in po izjavljeni želji za inženjerske častnike ali za zra .jplovne inženjerske častnike po odredbah členov
24..	26. in 28. tega z« •% in sicer:
1. vojaško-tehnični uradniki — za inženjerske častnike onega čina, ki ustreza razredu, ki ga imajo, in z rangom, ki so ga doslej imeli. Čas prebit v razredu, iz katerega se postavljajo v ustrezni čin inženjerskega častnika, se prizna za nadaljnje napredovanje kot čas, prebit v dotičnem činu, in kot služba, ki ustreza temu činu;
2. inženjerji: civilni uradniki in pogodbeni uradniki se smejo postaviti največ v oni čin inženjerskega častnika, ki bi ga mogli dobiti po tem zakonu, da ■so bili sprejeti v čin inženjerskega poročnika takoj po dovršeni fakulteti in po odsluženju obveznega roka, toda po odbitku enega leta za pripravljalno službo, in da so preslužili v poedinih činih ono število let, ki je predpisano v točki 4. pod b) člena 86. tega zakona.
Oni izmed teh pa, ki so postavljeni z ukazom, smejo biti postavljeni za inženjerskega častnika onega čina, ki je predpisan s formacijo za dotični položaj, toda do všteteora podpolkovniškega čina.
Za pogodbene uradnike velja tudi še pogoj, da prestopijo iz pogodbene službe za inženjerske častnike neposredno, brez kakega presledka.
Vojaško-tehničnim uradnikom in civilnim uradnikom, ki so bili začasni uradniki in se postavijo po odredbah tega zakona za inženjerske častnike, se šteje čas. ki so ga prebili kot začasni uradniki, v čas pripravljalne službe.
Odredbe prvega odstavka točke pod 2. veljajo tudi za postavitev — prevedbo inženjerjev-civilnih uradnikov za vojaško-tehnične uradnike strok vojske in mornarice.
Nadalje napredujejo inženjerski častniki in vojaško-tehnični uradniki po odredbah tega zakona.
Člen 375.
• Sedanji civilni uradniki, ki so bili prej tehnični poslovodje mornarice in so se strokovno šolali pri mornarici in brez presledka služili po mornaričnih arzenalih in opravili vse predpisane strokovne izpite, se smejo prevesti po potrebi in po njih izobrazbi in sposobnosti za vojaško-tehnične uradnike, in sicer v oni razred, ki ustreza položajni skupini, ki jo imajo kot civilni uradniki.
Za nadaljnje njih napredovanje veljajo odredbe tega zakona.
Člen 376.
Naredniki, ki so vstopili preden stopi ta zakon v moč, po izboru in uspešno dovršili enoletni tečaj pri artiljerijsko-tehničnem zavodu in ki žele opraviti izpit in ga opravijo po prej predpisanem programu, napredujejo za vojaško-tehnične uradnike IV. razreda arti-ljerijsko-tehnične stroke.
Oni izmed teh/narednikov, ki so opravili izpit in so že napredovali za vojaške pisarje IV. razreda po odredbah dosedanjega zakona, se prevedejo za vojaško-tehnične uradnike istega razreda in z rangom, ki so ga doslej imeli. Oni izmed teh narednikov, ki so opravili izpit, toda še niso napredovali, napredujejo za vojaško-tehnične uradnike IV. razreda, čim dovrše 10 let podčastniške službe.
Za nadaljnje njihovo napredovanje veljajo odredbe tega zakona.«
Člen 170.
Namesto člena 341. zakona o ustroju vojske in mornarice, ki se ukinja, se vnaša nov člen 377. in se glasi:
»Člen 377.
Duhovniki, kot civilni uradniki, po odredbah člena 36. tega zakona in dotičnih odredbah zakona o uradnikih se postavljajo samo za one garnizije, za katere se ne morejo postaviti honorarni duhovniki.«
Člen 171.
Člen 342. zakona o ustroju vojske in mornarice se ukinja.
Člen 172.
Člen 343. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 378. in se izpremenjen glasi: ■
»Sedanji zdravniški pomočniki se prevedejo za sanitetne pomočnike z razredom in rangom, ki so ga doslej imeli.«
Člen 173.
Člen 344. zakona o ustroju .vojske in mornarice postane člen 379. in se izpremenjen glasi:
»Sedanji vojaški pisarji, ki se zateko na dan, ko stopi ta zakon v moč, v službi pri vojski in moruai ici kot civilni uslužbenci, se prevedejo za vojaške uradnike, vojaške pisarje IV. razreda, če izpolnjujejo obče pogoja člena 86. tega zakona.
Za njih nadaljnje napredovanje veljajo odredbe tega zakona.«
Člen 174.
Člen 345. zakona o ustroju vojske in mornarice se ukinja.
Člen 175.
Za členom 379. se vnaša nov člen 380. in se glasi:
»Člen 380.
1.	Sedanji zrakoplovni častniki brez dovršene nižje šole vojaške akademije, ki so do dne, ko stopi ta zakon v moč, uspešno dovršili višjo aeronavtično šolo in dobili diplomo zrakoplovnega inženjerja, smejo napredovati do vštetega čina zrakoplovnega brigadnega generala, če izpolnjujejo tudi ostale pogoje člena 86. in točk 6. in 7. člena 87, tega zakona.
2.	Sedanji aktivni podpolkovniki vrst vojske, ki so se udeležili vojne leta 1914. do 1918. in so imeli opravljen višji tečajni izpit (zrelostni izpit), smejo napredovati do vštetega polkovniškega čina, če izpolnjujejo ostale pogoje, ki jih zakon določa, razen določenih šol.
Clen 176.
Namesto člena 346. zakona o ustroju vojske in mornarice se vnaša nov člen 381. in se glasi:
»Člen 381.
Sedanjim rezervnim kapetanom I. razreda, ki nimajo več kot 50 let in so vstopili v vojno leta 1912. in 1913. z opravljenim izpitom za čin rezervnega podporočnika, se priznajo vsi pogoji, določeni z zakonom za napredovanje v čin rezervnega majorja.
Istotako se priznajo vsi pogoji, določeni z zakonom za napredovanje v čin rezervnega majorja tudi onim seianjim rezervnim kapetanom I. razreda, ki nimajo izpita za čin rezervnega podporočnika, toda so v vojni let 1914. do 1918. poveljevali bojniški edinici-vodu ali večji, edinici od voda — najmanj dve leti.
Te in one sme predložiti minister za vojsko in mornarico za povišanje v čin rezervnega majorja po svoji oceni — izprevidnosti in po potrebi, razen onih. ki so v predhodni kazenski preiskavi, v redni sodni preiskavi, pod sodiščem ali sodno kaznovani.«
Člen 177.
Člen 347. zakona o ustroju vojske in mornarice se ukinja.
Člen 178.
Člen 348. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 382. in se izpremenjen glasi:
»Študenti medicine in študenti farmacije, ki niso napredovali v ustrezne čine sanitetnih in lekarnarskih častnikov do dne 23. septembra 1929 po zakonu o priznanju častniškega čina študentom medicine D. br. 13.113 z dne 26. junija 1928. in zakonu o priznanju častniškega čina študentom farmacije D. br. 29.789 z dne 19. julija 1929,, napredujejo naknadno, in sicer s činom in rangom, ki bi jjm pripadala, da so o pravem času napredovali po odredbah tega zakona.
To npredovanje se mora izvršiti po že vloženih prošnjah kakor tudi po prošnjah, ki se morajo vložiti najkesneje do dne 1. maja 1932. Vložene prošnje po tem roku se smatrajo za nepravočasne.
Nadalje napredujejo ti rezervni sanitetni in lekar-narski častniki po odredbah tega zakona.-r
Člen 179.
Členi 349.. 350., 351., 352., 354. ih 355. zakona o ustroju vojske in mornarice se ukinjajo.
Člen 180.
Člen 353. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 383. in se izpremenjen glasi:
»Doklada za obleko se izplačuje od dne 1. novembra 1931. v določenem znesku samo onim, ki jim pripada po členu 279. tega zakona.«
Člen 181.
Za členom 383. se vnašajo novi členi in se glase:
»Člen 384.
V činih — razredih, za katere so določeni periodični poviški plač po členih 259., 260. in 261. tega zakona, pripada častniku — vojaškemu uradniku, podčastniku iu godbeniku oni periodični povišek po predpisu člena
262.	tega zakona, do katerega imajo pravico po letih, dejanski prebitih v činu ali razredu, v katerem so se zatekli, in sicer: častniki in vojaški uradniki na dan
1.	novembra tega leta, podčastniki in godbeniki pa na dan 1. januarja 1932. po prevedbi, izvršeni po členih 386. in 370. tega zakona; od tega dne jim mora teči tudi plača s periodičnimi poviški po odredbah tega zakona. Podčastniki in godbeniki prejemajo do dne 1. januarja 1932. plačo (osnovno in položajno) po odredbah dosedanjega zakona.
Člen 385.
Pri prevedbi v pripadajoče periodične poviške po odredbah tega zakona in v smislu člena 384. se mora častniku — vojaškemu uradniku in podčastniku — godbeniku od časa, ki ga je prebil v dotičnem činu — razredu, v katerem se zateče na dan 1. novembra tega leta, podčastnik — godbenik pa na dan 1. januarja 1932., odbiti od časa služenja v tem činu — razredu čas, za katerega je ustavljeno kretanje po periodičnih poviških po predpisu členov 301. in 304. tega zakona: če je v tem činu — razredu imel nepriporočljivo oceno za položaj, na katerem je, ali če je bil s sodno razsodbo kaznovan.
Člen 386.
Če naj bi prejemal častnik, vojaški uradnik, podčastnik in godbenik po tem zakonu za plačo manj, kakor je po dosedanjem zakonu prejemal za osnovno in položajno plačo, dobiva razliko med temi prejemki, dokler z napredovanjem njegova plača po tem zakonu ne doseže višine prejšnje osnovne in položajne plače. Pri častnikih velja prav to tudi za razliko med doklado na čin in zvanje (po prejšnjem) in položajno doklado (po tem zakonu), pri stalnih vojaških profesorjih pa za razliko med doklado stalnih vojaških profesorjev po zakonu c tej dokladi* in položajno doklado po tem zakonu.
Vojaški uradniki, ki bi prejemali po tem zakonu manjšo položajno doklado od doklade za obleko, ki so jo doslej prejemali, prejemajo to razliko, dokler z napredovanjem ne dosežejo položajne doklade, ki je enaka ali večja od dosedanje doklade za obleko.
Razlike po prvem in drugem odstavku je izkazovali ločeno od prejemkov po tem zakonu. Razlika po prvem odstavku tega člena spada v pokojninsko osnovo, če se častnik, vojaški uradnik, podčastnik in godbenik upokoji, dokler to razliko prejema. Razlika po drugem odstavku tega člena ne spada v pokojninsko osnovo.
Člen 387.
Častniki in vojaški uradniki, ki napredujejo potem, ko stopi ta zakon v moč, v prvi prihodnji višji čin ali razred in pridobe s tem pravico do višjih prejemkov, ostanejo za eno leto na prejemkih, vezanih na čin ali razred, ki so ga do tega dne imeli. To velja tudi, Če se
~ * »Uradni list« št. 192/42 iz 1. 1929./1930.
periodični poviški zvišajo. Rok enega leta je šteti za vsako vrsto omenjenih prejemkov posebej, in sicer od dne, ko je častnik ali vojaški uradnik prvikrat, potem ko stopi ta zakon v veljavo, zadobil pravico do zvišanja dotiene vrste prejemkov. Te odredbe je uporabljati tudi na vse častnike in vojaške uradnike, ki so napredovali od dne
1.	aprila 1930. dalje pa do dne, ko stopi ta zakon v moč, skladno s predpisi zakona o uradnikih.
Ko preteče rok enega leta iz prvega odstavka in v prihodnje prejema častnik in vojaški uradnik popolne prejemke, ki mu pripadajo po zakonu; tedaj se mu mora ustaviti prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki.
Odredbe prvega odstavka ne veljajo za gojence vojaške intendantske in pomorske vojaške akademije; za podčastnike suhozemske vojske in mornarice, mejne trupe in orožništva; za vojaško-državne gojence in za vse ostale osebe iz vojske in mornarice in iz civilnega stanu: ki se postavijo v čin podporočnika — korvetnega poročnika — nižjega vojaškega uradnika IV. razreda, odnosno če se postavijo osebe iz civilnega stanu ob prvem sprejemu v službo pri vojski in mornarici s činom inženjerskega poročnika ali činom poročnika strok vojske in mornarice ali s III. ali IV. nižjim razredom vojaškega uradnika ali z višjim ustreznim činom — razredom po odredbah tega zakona, kakor tudi za osebe, ki se vračajo v aktivno službo vojske in mornarice. Nadalje veljajo tudi zanje povsem odredbe prvega odstavka tega člena.
Odredbe prvega odstavka ne veljajo za napredovanje v kaplarski čin in v podčastniške čine pri vojski in mornarici, mejni trupi in orožništvu.
Za rodbinske draginjske doklade vojaških uslužbencev in za njih osebne draginjske doklade ob izpre-membi krajevnega draginjskega razreda kakor tudi za doklade teh uslužbencev, ki jih prejemajo, če so v službi ali na šolanju v inozemstvu, ne veljajo odredbe prvega odstavka tega člena.
Clen 388.
Častnik in vojaški uradnik, ki se vrne v aktivno službo iz pokoja ali ostavke in je bil upokojen ali je dal ostavko ob času, ko so veljali prejšnji zakoni, ko ni bila določena niti doklada na čin in zvanje, odnosno položajna doklada, niti specialna vojaška doklada, pa se upokoji pred pretekom treh let od dne, ko se je vrnil v aktivno službo, ne more dobiti pokojninskih prejemkov po tem zakonu, ampak mu pripadajo po zakonu, ki je veljal, ko je bil upokojen ali dal ostavko Od tega se izvzemajo oni častniki in vojaški uradniki, ki se pred pretekom roka treh let po samem zakonu po točkah 5.,
0.	in 7. člena 112. morajo upokojiti, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za popolno pokojnino, če se ne upokoje po svoji prošnji. Istotako to ne velja za rodbinske pokojnine častnikov in vojaških uradnikov, ki so kot aktivni uslužbenci umrli pred pretekom roka treh let.
Če je odmeriti uslužbencu pokojnino po odredbah predhodnega odstavka po prejšnjih predpisih, se šteje v čas službe tudi čas, prebit po vrnitvi v službo; osnova za pokojnino pa so prejemki po prejšnjem zakonu, ki ustrezajo činu — razredu, s katerim se upokoji.
Člen 389.
Onim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom iu godbenikom, ki se upokoje potem* ko stopi ta zakon
j v moč, in ki izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravica do osebne pokojnine po členih 308. in 324. tega zakona, se šteje za odmero količine pokojnine poleg časa z členov 312., 313., 328. in 329. tega zakona tudi se j ta-le čas:
1. Leta, prebita v vojski Srbije in Črne gore na vojaški dolžnosti ob vojnah leta 1912. do 1920., bodisi po vojaški obveznosti, bodisi kot dobrovoljci, če so postali pred dnem 0. septembra 1923. aktivni vojaški državni uslužbenci, se štejejo dvojno po odbitku 18-mesečhega obveznega roka v stalnem kadru.
2. Aktivnim ukaznim uradnikom Srbije in Črne gore, ki kot taki niso bili na vojni dolžnosti v vojnah leta 1912. do 1920., se prizna vsako tako leto za 18
i mesecev, če so stopili pred dnem 6. septembra 1923. v ! aktivno službo pri vojski in mornarici.
3. čas, ki so ga prebili častniki srbske in črnogorske l vojske na Šolanju v vojaških šolah tujih držav, bodisi kot
državni gojenci ali drugače, pred vojno in med vojno, se prizna za pokojnino, kolikor je dejanski trajal, iu sicer od dne, ko so dobili ustrezni podnaredniški'Čin naše vojske, ali če v dotičnih vojaških šolah niso napredovali v podčastniške čine, ves čas, ki so ga prebili v šoli. po odbitku 18 mesecev kot obveznega roka službe v stalnem kadru, in čas od dne sprejema v našo vojsko. Onim izmed teh pa, ki so služili v tujih vojskah kot častniki. se prizna za pokojnino tudi čas, ki so ga dejanski prebili kot aktivni častniki v dotični vojski.
4. čas, ki so ga častniki in vojaški uradniki kot aktivni' častniki in aktivni vojaški uradniki (zdravniki, veterinarji, lekarnarji in dr.) prej prebili v službi pri ruski vojski in ki so že sprejeti ali se sprejmo v našo vojsko ali mornarico, se prizna za pokojnino samo, kolikor je dejanski trajal, in to od dne ukaza o dobljenem prvem častniškem činu ali uradniškem zvanju, pa do dne 2(5. oktobra 1917. (po starem koledariu) in od dne sprejema v našo vojsk« »oda brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas.
5 Čas. ki je poedinim vojaškim uslužbencem priznan na niih prošnjo s specialnim zakonom za državno službo ali pokojnino.
Člen 390.
Častnikom in vojaškim uradnikom, ki se upokoje, ko stopi ta zakon v moč. in ki v vojaških šolah tudi pred napredovanjem za častnika ali vojaškega uradnika niso bili proizvedeni v podčastniške čine, se šteje čas za odmero količine pokojnine od dovršenega 18. leta starosti, če so po zvršetku šole zaradi napredovanja tudi še naprej ostali ? službi pri vojski ali mornarici.	,
Člen 391.
\ č'as. ki ga je častnik in vojaški uradnik prebil v trupni (četni) adneksni, nastavniški, učiteljski službi kakor tudi čas, prebit na mapiranju. trianguliranju in na vkrcanju na opremljenih bojnih ladjah pod odredbah vojaško-obskrbnega zakona prejšnje avstro-ogrske vojske iz leta 1875. in odločbah prejšnje avstro-ogrske vojske in vojnega pomorstva, in ki se upokoji potem, ko stopi la zakon v veljavo, se šteje za odmero količine pokojnine samo, če je dotični častnik ali vojaški uradnik ob upokojitvi dovršil 30 let, ki jih je dejanski prebil v državni službi in ki se po odredbah tega zakona štejejo za odmero količine osebne pokojnine.
Clen 392.
Godbenikom, ki se upokoje, ko stopi ta zakon v moč, se šteje čas za odmero količine pokojnine, in sicer:
1. vsem godbenikom, ki so prevedeni v sestav godb z enim godbenih razredov do dne 1. novembra 1924., od dovršenega 18. leta starosti dalje, toda po odbitku 18 mesecev za obvezni rok službe v stalnem kadru.
2. vsem godbenikom, ki so prevedeni v sestav godb z enim godbenih razredov od dne 1. novembra 1925. pa do dne, ko stopi ta zakon v moč, od dovršenega 18. leta starosti dalje; in
3. vsem godbenikom, ki se prevedejo v sestav godb potem, ko stopi ta zakon v moč, od dne napredovanja v
II.	nižji razred po členu 328. tega zakona.
Člen 393.
Častnikom in vojaškim uradnikom, vojnim invalidom, ki so upokojeni po odredbah zakona o ustrojstvu vojske iz leta 1904. s pravico, uživati popolne dotedanje plače po členu 10. zakona o podpori vojaških invalidov z dne 8. julija 1878. s poznejšimi izpremeinbami in dopolnitvami, se prizna, tudi če niso imeli deset let aktivne državne službe, da izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice od osebne pokojnine, toda:
1. se vsi oni, ki so bili hudo težki in popolni invalidi po invalidskem zakonu iz 1. 1925. do dne 17. novembra 1925., prevedejo v pokoj po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923.,* in sicer v prihodnji višji čin od čina, v katerem so bili ob upokojitvi;
2. da se težki in lahki invalidi, ki so bili to po invalidskem zakonu iz 1. 1925. do dne 17. novembra
1925.,	prevedejo po zakonu o ustroju vojske in mornarice iz 1. 1923. v pokoj z istim činom, v katerem so bili ob upokojitvi.
Pokojnine, določene po tem členu, tečejo od dne rešitve o prevedbi, toda brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas. Odločbo izda minister za vojsko in mornarico.
Člen 394.
Aktivnim častnikom in aktivnim vojaškim uradnikom, ki so se do časa, ko je stopil zakon o ustroju vojske in mornarice iz 1. 1923. v moč, upokojili kot onesposobljeni na vojaški dolžnosti v mirnem času po odredbah zakpna o ustrojstvu vojske iz 1. 1904. in s pravico, uživati popolno dotedanjo plačo po členu 10. zakona o podpori vojaških invalidov z dne 8. julija 1878. s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, se prizna, tudi če niso imeli deset let aktivne državne službe, pravica do pokojnine v znesku celotne plače, ki so jo prejemali na dan upokojitve.
Te pokojnine jim teko naknadno od dne rešitve, s katerim se jim ta pokojnina uredi, vendar brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas. Rešitev izda minister za vojsko in mornarico.
Člen 395.
Podčastnikom, ki so se onesposobili izza dne 5. aprila 1920. pa do časa, ko je stopil v veljavo zakon o ustroju vojske in mornarice iz leta 1923., ob vršenju vojaške dolžnosti v mirnem času in ki so kot taki uživali podporo po členu 26. zakona o podpori vojaških invalidov z dne 8. julija 1878. s poznejšimi izpremembami in
*TUradui liste št, 329/96 iz 1, 1923,
dopolnitvami, toda ob odpustu iz kadra niso imeli 14 let službe, se prizna pravica do podpore po členu 24. zakona o ustrojstvu vojske iz I. 1904., kakor da so na dan odpusta imeli 14 let dobre vojaške in podčastniške službe.
Ta podpora jim teče od dne odloka o njeni podelitvi, vendar brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas. Odlok izda minister za vojsko in mornarico.
Člen 396.
Odredbe člena 336. tega zakona je uporabljati tudi na vse kaplarje, redove in mornarje in gojence vojaških šol, ki so se onesposobili med službo v stalnem kadru v času od dne 5. aprila 1920. pa do dne, ko stopi ta zakon v moč, in sicer ob popolnosti, določeni v tem členu, toda brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas.
Podpora teče od dne odloka o dodelitvi. Odlok izda minister za vojsko in mornarico.
Člen 397.
Častnikom in vojaškim uradnikom, ki so bili upokojeni izza dne 23. septembra 1929. in ki niso imeli 10 let ukazne aktivne službe, se na njih prošnjo naknadno uredi pokojnina po letih državne službe, ki se po odredbah tega zakona priznajo za odmero količine pokojnine vendar brez pravice do materialne odškodnine za pretekli čas
Člen 398
Aktivni vojaški uradniki vojske in mornarice, ki so postali to iz prejšnjih aktivnih administrativnih častnikov strok, smejo nositi, če to žele. dokler so v aktivni službi, častniško uniformo ustreznega čina svoje stroke, t. j. ono, ki so jo imeli pravico nositi do prevedbe za vojaške uradnike.<
Člen 182.
Člen 356. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 399. in se izpremenjen glasi:
»Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, izvršiti po določbah teh prehodnih odredb in ostalih odredbah tega zakona kakor tudi po odredbah zakona o uradnikih, vse prevedbe vojaških in civilnih uslužbencev v službi pri vojski in mornarici, kakor tudi vrniti za častnike strok in vrst vojske in mornarice ali v ustrezne razrede vojaških uradnikov prejšnje administrativne častnike in tehnične poslovodje zrakoplovstva in mornarice, in sicer glede nr njih kvalifikacijo, izobrazbo, sposobnost in dejansko službeno potrebo, in jim odrediti po letih častniške in uradniške službe rang, kolikor ni to določeno s temi prehodnimi odredbami.
Te prevedbe se morajo izvršiti do dne 1. aprila 1932x
Člen 183.
Člen 357. zakona o ustroju vojske in mornarice postane člen 400.
Člen 184.
Člen 358- zakona o ustroju vojske in mornarice se ukinja.
Končne odredbe.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v ^Službenih novinahe; od tega dne gresta-
ne jo veljati: zakon o specialni dokladi stalnih vojaških profesorjev vojaške akademije, pomorske vojaške akademije in intendantske akademije D br. 43.214 z dne 28. novembra 1929.,* zakon o dravinjskih dokladah častnikov, vojaških uradnikov, podčastnikov in gojencev vojaških akademij z dne 7. maja 1930.** in vse odredbe ostalih zakonov, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
V Beogradu, dne 30. septembra 1931.; D br. 23.060.
Aleksander s. r.
Minister	dredsednik
za vojsko in mornarico, ministrskega sveta, armijski general	minister	za notranje posle
Drag. Ž. Stojanovič s. r.	1\	R.	Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
17.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
zakon
o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonitih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo.f
§ i.
Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929.tf se izpreminja in dopolnjuje kakor sledi:
1. V čl. 1. na koncu odstavka 1. za besedama »narodno zdravje« se doda »in za telesno vzgojo naroda.«
2. V čl. 3. se črtata na koncu točke 1. besedi »obča statistika« v točki 5. na koncu prvega odstavka se pa napravi na mesto pike vejica in doda »in obča statistika«.
Na koncu istega člena se <ioda kot točka 14. sledeče:
»14. Ministrstva za telesno vzgojo naroda:
Skrb za telesno vzgojo naroda, nadziranje telesne vzgoje mladine v šolah v sporazumu z ministri, ki so pristojni za te šole, odobravanje društev in drugih ustanov, katerim je namen telesna vzgoja naroda (sokolstva, športnih društev, družine strelcev, prostovoljnih gasilnih društev in slično) in nadzorstvo nad takimi društvi in ustanovami, izvrševanje zakona o Sokolu kralievine Jugoslavije z dne 5. decembra 1929.fft
* »Uradni list« št. 192/42 iz 1. 1929./1930-** »Službeni list« št. 34/10 iz 1. 1930.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	decembra 1931., štev. 285/XCI11/655.
tt Zakon gl. »Uradni list« štev. 140/38 iz leta 1929.
ttf Zakon gl. »Uradni list« štev, 35/11 iz. leta 1929.
3. Čl. 4. se ukine.
4. V čl. 7. pride na mesto sedanjega poslednjega odstavka:
»Predsednik ministrskega sveta in ministri prisežejo, ko nastopijo službo, da bodo verni kralju in da bodo delali po ustavi in po zakonih.«
5. V čl. 8 se vrine kot prvi odstavek sledeče:
»Vsi ministri tvorijo skupaj s predsednikom ministrski svet.«
6. Na mesto sedanjih določb čl. 9. in 10. pridejo sledeče določbe:
»Člen 9.
Ministrski svet ima dolžnost, da vzdržuje enotnost in skladnost v poslovanju vseh ministrstev. Zakonski osnutki in osnutek proračuna se morajo predhodno razpravljati v ministrskem svetu. Poleg tega se morajo pretresati v ministrskem .vetu tudi stvari, glede katerih to določajo posebni zakoni ali glede katerih smatrata kralj ali predsednik ministrskega sveta to za potrebno. Ministrski svet ne izdaja nobenih upravnih aktov v lastnem imenu, temveč daje samo kralju predhodne pristanke o ministrskih predlogih ali pa predhodne odobritve ministrskih aktov.
Ministrski svet sme prenesti stvari, ki se morajo pretresati v smislu posebnih zakonov v ministrskem svetu, na pristojne ministre, da odločajo o njih brez njegove soglasnosti, odnosno odobritve.
Člen 10.
Na vsakem kraljevem ali ministrskem aktu, o katerem se je v smislu čl. 9. predhodno razpravljalo v ministrskem svetu, mora biti navedeno, da se je zaslišal ministrski svet odnosno, da ga je odobril.«
7. Čl. 13. se izpremeni in se glasi:
»Pri posameznih ministrstvih se smejo postaviti pomočniki ministrov.«
8. V čl. 14. se črtajo v odstavku 1. besede: »prvi pomočnik ali« in tretji odstavek.
§ 2.
Ukinjajo se:
1. Zakon o postavljanju, premeščanju, prevajanju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uslužbencev z dne
12.	januarja 1929.;*
2. zakon o izpremembi zakonitih odredb, s katerimi se predpisuje zaslišanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine z dne 27. januarja 1929;** vnovič pa dobe moč zakonite odredbe, ki jih je izpremenil ta zakon, če se ni prenesla kaka stvar s poznejšim zakonom v pristojnost ministra, da odloča o njej samostojno.
Kolikor določajo zakoni, ki so se izdali potem, ko je dobil moč omenjeni zakon z dne 27. januarja 1929., da se morajo izdajati odločbe po zaslišanju predsednika ministrskega sveta ali z njegovo soglasnostjo ali odobritvijo ali da mora odločati predsednik ministrskega sveta na predlog pristojnega ministra, se morajo izdajati take odločbe potem, ko dobi ta zakon moč, po predhodnem zaslišanju, odnosno odobrenju ministrskega sveta; kolikor pa pooblaščajo ti zakoni predsednika ministrskega
* Zakon gl. »Uradni list« štev. 28/8 iz leta 1929.
** Zakon gl. »Uradni list« štev. 50/14 iz leta 1929.
sveta, da izdaja uredbe, velja to pooblastilo od dneva, ko dobi ta zakon moč, za ministrski svet.
3.	Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 12. februarja 1931.,* s katerim se je ustanovilo ministrstvo pri predsedništvu ministrskega sveta; vnovič dobe moč zakonski predpisi, ki jih je izpremenil ta zakon.
§3.
Odstavek 6. § 103. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.,** odnosno odstavek 6. § 111. zakon . o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931.*** se izpremi-njata in se glasita:
>(6) Predlogi za odločbe po prvem odstavku se morajo napraviti po soglasju s predsednikom ministrskega sveta, če gre za uradnike I., II. in III. položajne skupine.«
§ 4.
Ureditev ministrstva za telesno vzgojo naroda se predpiše z uredbo, ki jo izda pristojni minister po odobritvi ministrskega sveta. S to uredbo se določijo zvanja v tem resortu in njihova razvrstitev v smislu zakona o uradnikih.
Dokler ne izide proračun za leto 1932./33. padejo vsi osebni in stvarni izdatki ministrstva za telesno vzgojo naroda v breme rezervnih proračunskih kreditov proračuna za leto 1931./32.
§ 5-
Kolikor določajo zakoni, ki so izšli pred zakonom, omenjenim v točki 2. § 2., soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, daja soglasnost ministrski svet, dokler se ne ustanovi tak odbor pri navedenem predstavništvu.
§ 6.
Za pošiljanje uradnikov ali drugih oseb v inozemstvo kot delegate ali zbog kakega drugega službenega opravila je potrebna predhodna soglasnost predsednika ministrskega sveta.
§ 7.
Z dnem, ko dobi ta zakon moč, preidejo oddelek za občo državno statistiko pri predsedništvu ministrskega sveta in uslužbenci tega oddelka v področje ministrstva za notranje posle. Zakoniti predpisi, ki se nanašajo na oddelek za občo državno statistiko in njegove uslužbence, ostanejo v veljavi. Krediti proračuna državnih izdatkov za leto 1931./32., ki se nanašajo na oddelek za občo dr-
/	* Zakon glej j Službeni list« št. 439/64 iz leta 1931.
** Zakon glej ' Službeni list« št. 133/25 iz leta 1931.
*** Zakon glej »Službeni list« št. 246/40 iz leta 1931.
žavno statistiko, naj se smatrajo za sestavni del kreditov ministrstva za notranje posle in z njimi naj razpolaga minister za notranje posle.
§ 8.
Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah:, obvezno moč pa dobi dne 3. januarja 1932. Istega dne prenehajo veljati vsi zakoni in uredbe, ki se tičejo tega zakona, kolikor mu nasprotujejo.
V Beogradu, dne 3. decembra 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde dr. Drag. S. Kojič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle P. R. Živkovič s. r.
Banove uredbe.
18.
III No 7095/1.
Razglas.
Na osnovi določila 5. odstavka čl. 9. uredbe o ribar-. stvu z dne 28. oktobra 1928. (»Samouprava« št. 55/15) določam na prošnjo lastnika samosvojih ribarskih okrajev št. 69., Krka, in št. 73., Žužemberk, namesto sedanje meje med tema samosvojima ribarskima okrajema, ki jo tvori jez Jožmanovega mlina v Draški vasi, kot novo mejo jez elektrarne pri Zagradcu.
Ta odredba stopi v veljavo z dnem, ko preneha sedanja zakupna doba za samosvoj ribarski okraj št. 69., Krka, t. j. z dnem 1. maja 1933.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1931.
Ban:
dr. Drago Marušič l. r,
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Poliar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« s Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOViNE
Priloga k 2. kosu letnika III. z dne 8. januarja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
Vlil- No. 6871/4.	285
Razglas.
(lospod minister za trgovino in industrijo je s svojim rešenjem z dne 9. decembra 1931, II. br. 39.706/K, na osnovi veljavnega akcijskega regulativa odobril izpremembo §§ 4. in 35. pravil za Kranjsko industrijsko družbo d. d. na Jesenicah po sklepu 62. redne glavne skupščine z dne 22. oktobra 1931. v Sprememba pravil se nanaša na zvi-^/ije delniške glavnice od 13,500.000 um na 45,000.000 Din z izdajo 210.000 komadov delnic pSo Din 150-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
V Ljubljani, dne 4. januarja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C H 1779/31, C II 1784/31.	274
Oklic.
Tožeča stranka Pšeničnik Miloš, trgo-l«; v Celju, po odvetniku dr. Ernestu Kalanu v Celju je vložila proti toženi stranici Neusserju Albertu, prirezovalcu, PKej stanujočem v Celju, Kersnika 5, 5^aj neznanega bivališča, in proti Had-‘,-lc Silvi, soprogi orožniškega poručnika, !?Pai neznanega bivališča, radi 6097-20
dl s prip. in 296-60 Din s prip. k opr. st- C II 1779/31 In C II 1784/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil jla 22. januarja 1932. ob 10. dop. pred sodiščem v izbi štev. 6, razpravna
korana.
Ker je bivališče tožene stranke ne-?>fno, se postavlja gosp. Josip Videm-
šek,
upokojeni sodni olicial v Celju, za
skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nežnost in stroške, dokler ne nastopi arila ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 23- decembra 1931.
❖
C Ul 2196/31.	278
Oklic.
Tožeča stranka: Urek Anton, oskrbni Sv. Janž pri Ptuju, je vložila proti toženi stranki:	Ležeči zapuščini po
ternu Edmundu, ekonomu v Hočah, fa<ii 1945-_ dinarjev s prip. k oprav. st- C III 2196/31—1 tožbo.
Ustna razprava se je določila na 'K*- januarja 1932. ob poldvanajslih dop. Pfi tem sodišču v izbi št. 14 razpravna
dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke ne-’>o, se postavlja za skrbnika na čin °Z6"ki gosp. Frangeš Franc, posestnik
| v Hočah, ki jo bo zastopal na njeuo nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. decembra 1931.
C 288/31—1.	288
Oklic.
Tožeča stranka Putre Ivan, župan v Mozlju, je vložila proti toženi stranki Zekoll Mariji, r. Jonke, pos. v Rogatem hribu št. 19., sedaj neznano kje v Ameriki, radi 2280 Din s prip. k opr. št. C 228/31—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 4. februarja 1932. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 3. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se'postavlja dr. Siegmund Ferdinand, odv. v Kočevju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 30. decembra 1931.
•j;
P 64/31-5.	277
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Kranjski gori z dne 10. novembra 1931. opr. štev. L 5/31—4 je bil Dirjec Franc, delavec drž. žel., sedaj na Studencu pri Ljubljani, prej stanujoč na Jesenicah, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika-pomočuika je bil postavljen Dirjec Blaž, posestnik v Grabah štev. 7 pri Ljutomeru.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 16. decembra 1931.
*
T 70/31—2	287
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Miroslava Ploja v Mariboru, Krčevina, se uvede postopanje v svrho amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik poživlja, da uveljavi tekom šestih mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica štev. 2745 izdana od podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, glaseča se na ime dr. Miroslav Ploj z vlogo 187.999 Din 60 p. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 5. januarja 1932.
A
E 2566/31—13.	‘	279
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Ljudske posojilnice v Celju r. z. z n. z. po
ur. Ogrizeku Antonu, odv. v Celju, bo dne 15. januarja 1932 dopoidne ob deseti uri, pri tem sodišču, v sobi št. 10 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemljiška knjiga Škofja vas, vi. št. 30: a) hiša, b) gospodarsko poslopje in kozolec, c) zemljišča (ravniki in njive).
Cenilna vrednost ad a) 20.000— Din, ad b) 34.000’— Din, ad c) 57.487 50 Din, in Višnjavas vi. št. 184, gozd 5362-80 Din, pritikline, spadajoče k vi. št. 30 k. o. Škofjavas 4171'— Din skupaj 121.021 dinarjev 30 p.
Najmanjši ponudek 80.680 Din 90 par.
Vadij: 12.102-13 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Škofjavas, vi. št. 30, spadajo sledeče pritikline: 1 kobila, 2 poljska voza, 1 plug,
2 brani, 1 slamoreznica, 1 stiskalnica,
3 sodi, 1 kaz za zel j, 1 samokolnica in razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 4171 Din kakor gori navedeno.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
Okrajno sodišče Celje, odd. III.,
dne 16. decembra 1931.
E 354/31-8.
*
280
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. januarja 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovica nepremičnin: zemljiška knjiga Moravci, vi. št. 1 in 8, zemljiška knjiga Drakovci, vi. št. 1 in 2 in zemljiška knjiga Bučko vci vi. št. 108.
Cenilna vrednost: 26.897 Din 75 p.
Vrednost pritikline: so že upoštevane pri nepremičnini.
Najmanjši ponudek: 17.898 Din 48 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 18. decembra 19314
^4
E 2770/31-8.	270
Dražbeni oSlic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Vrečko Frančiške, posestnice Zavodna, ki jo zastopa dr. Ogrizek Anton, odv. v Celju, bo dne 29. januarja 1932. ob devetih, pri tem sodišču, v sobi št. 4 na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga Tratna, vi. št. 86: 1. stavbne parcele sestoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, 2. zemljiške parcele sestoječe iz pašnikov, travnikov, njiv in gozdov, 3. pritikline.
Cenilna vrednost ad 1. 4000'— Din, ad 2. 14.965 Din 60 p, ad 3. 80'— Din, skupaj 19.045 Din 60 p, manj ocenjeni preživi tek 13.000"— Din, ostane 6045 Din 60 p.
Najmanjši ponudek 4030'40 Din.
Vadij: 604'56 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Tratna, vi. štev. 86 spadajo sledeče pritikline 1 sekira, 1 kosa, 1 motika in 1 vreteno s kamnom za prešo v cenilni vrednosti 80'— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 10. decembra 1931.
*
E 296/31—14	289
Dražbeni oklic.
Dne 30. januarja 1932. dopoldne ob
10.	uri bo na licu mesta v Izviru dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sto-janski vrh, vi. št. 97, 314, 514, 94.
Cenilna vrednost: 40.529 Din 81 p,
Vrednost pritikline: 4465 Din.
Najmanjši ponudek: 27.020 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 17. decembra 1931.
E 766/31—5.	271
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 193 2. dopoldne ob p o 1 d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba ideelne polovice nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Javornik, vi. št. 200 in 208-
Cenilna vrednost:	ideelne polovice
85.285'— Din.
Najmanjši ponudek: 42.642'50 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, dne 30. decembra 1931.
E 800/31—8.	273
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kotredež, a) vi. št. 64 in b) vi. št. 196.
Cenilna vrednost: ad a) 9984'50 Din, ad b) 383950 Din.
Vrednost pritikline: 176'— Din.
Najmanjši ponudek: ad a) in b): 9333"32 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, dne 16. decembra 1931.
*
E 441/31—7.	269
Dražbeni oklic.
Dne 9. februarja 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba ideelne polovice nepremičnin zemljiška knjiga Terbegovce, vi. št. 89 in 88.
Cenilna vrednost: 6606'82 Din oziroma 726F65 Din.
Vrednost pritikline: 1815"— Din. Najmanjši ponudek: 5613'88 Din oziroma 4841T0 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, dne 28. decembra 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
8. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo: Franc Dobovičnik.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Imetnik: Dobovičnik Franc, trgovec v Celju.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju,
odd. I., dne 23. decembra 1931. Firm. 579/31. - Rg. A. III. 139/2.
*
9. Sedež: Celje, Gosposka ulica 6.
Dan vpisa:-23. decembra 1931.
, Besedilo: Anton Hofbauer.
Obratni predmet: Trgovina z usnjem ter čevljarskimi potrebščinami in z mešanim blagom.
Imetnik: Anton Hofbauer, trgovec v Celju, ki bo podpisoval tvrdko s svojim imenom.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 23. decembra 1931. Firm. 576/31. - Rg. A. III. 140/2.
*
10. Sede :: Ljubljana.
Dan vpisa: 7. decembra 1931. Besedilo: Kajlež, družba z o. z. Obratni predmet: Trgovina z vinom, trgovina z delikatesami, gostilničarska in restavracijska obrt, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter z deželnimi pridelki.
Družbena pogodba z dne 26. novem-hra 1931.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost glavnice: 30.000 Din.
Na to vplačani zneski v gotovini: 30.000 Din.
Poslovodja: Kajfež Jakob, trgovski zastopnik v Ljubljani, Gajeva ulica 8.
Za namestovanje upravičen: Poslovodja zastopa družbo samostojno n' podpisuje zanjo samostojno na ta način, da napisanemu, natisnjenemu ali8 pečatom odtisnjenemu besedilu firme pristavi svoj lastnoročni podpis. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 5. decembra 1931.
Firm. 1020/31. - Rg. C. V. 31/1.
*
11. Sedež: Trzin.
Dan vpisa: 30. novembra 1931. Besedilo: Kralj Jože, družba z o. *•
Obratni predmet: Izvrševanje pekarstva z vsemi v pekovsko obrt spadajočimi strokami, parna pekarna, izdelovanje prepečenca in slaščic in razpečavanje teh izdelkov.
Družbena pogodba z dne 7. oktobra 1931. in dodatek z dne 12. novembra
1931' ^ Družba je ustanovljena za nedoločen
čas.
Visokost osnovne glavnice: 5000 Dm Na to vplačani zneski v gotovini-5000 Din.
Poslovodje: Kralj Jože star., posestnik in mizar, Kralj Jože ml., mizar, od» v Trzinu št. 42.
Za namestovanje upravičen: Vsak P°' slovodja ima pravico zastopati družbo samostojno in podpisovati zanjo na. način, da pisanemu, natisnjenemu ali 5 pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 28. novembra 1931.
Firm. 946/31. - Rg. C. V. 29/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah-
12. Sedež: Maribor, Frankopanova ul-1®' Dan vpisa: 18. decembra 1931- ' Besedilo: Ruda Domicelj & Kotoun. Izstopil je družabnik Domicelj Fran-Besedilo firme odslej: »Ruda Stanisia
Kotoun, Maribor.«
Imetnik odslej: Kotoun Stanislav govec v Mariboru, Frankopanova ul-Podpis firme se vrši na ta način, da p stavi imetnik pod njeno napisano, nm* njeno ali s štampiljko odtisnjeno bes dilo svoje ime in priimek.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. decembra 1931.
Firm. 1048/31 — Rg. A II 273/3-
*
13. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. januarja 1932. Besedilo: Združene oljarne, dr
* ®*	aQ	(iD-
Po sklepu občnega zbora z dne m- jn cembra 1931. se je družba razdruzn
prešla v likvidacijo ter se glasi likvidacijska tvrdka: Združene oljarne družba 1 ®?©j«no zavezo v likvidaciji, likvidatorji so:
1. Donner Julio, ravnatelj tvrdke poster« tvornica laka i boja d. d. v Magrebu,
- v Hrovat Jakob, tovarnar in javni ruzabnik tvrdke Tovarna kranjskega anenega olja in firneža Hrovat & Komp. ' Ljubljani,
3- Medič Franjo, tovarnar v Ljubljani, . A v senek Ivan, poslovodja v Ljub-lani, ki zastopajo družbo in podpisujejo 'Pako vsi kolektivno.
Likvidatorjem se naroča, da tekom enega meseca izkažejo, da so pozvali 'Pnike v smislu § 91. zakona o družbah z omejeno zavezo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
ndd- III., dne 31. decembra 1931. Firm. 1082 — Rg C II 209/14.
^brisala se je nastopna firma: Sedež: Maribor.
‘zbrisa: 18. decembra 1931. »esedilo; >Vrt« Džamonija in drugovi H* a z o. z. v likvidaciji.
'Mjg končane likvidacije.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. decembra 1931.
Firm 980/31 Rg. C I 39/22.
Vpisi v zadružni register.
^Pisali sta se nastopni zadrugi: Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. decembra 1931. besedilo: Zadruga za izdelovanje har-onik v Ljubljani, registrovana zadru-'a * omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen:
„ a) združiti izdelovalce harmonik v '•'aveniji;
izH i osLrbovati svojini članom pri tem .delovanju potrebne potrebščine, in to tu- in inozemstva; v ^ skrbeti za poduk in potrebna na-V, .. svojiin članom, glede raznih no-v tej stroki;
č) oskrbovati svojim članom po mož-®S‘L kolikor mogoče hitro in ugodno Pečavanje teh njihovih izdelkov. Zadružna pogodba (statut) z dne 19. n°vembra 1931.
y.^sak zadružnik jamči s svojim opra-l deležem in pa z njegovim en-ratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z objavo na za-Jizni deski v zadružnem prostoru. Načelstvo obstoji iz načelnika, njegova namestnika in enega odbornika. Liani načelstva so:
Kucler Franc, izdelovalec harmonik, renov grič, načelnik;
Liiikr0 Karol, izdelovalec harmonik, juoijana, Bohoričeva ulica 8, namest-načelnika;
. Beznik Anton, izdelovalec harmo-Vrhnika 101.
Pravico zastopati zadrugo ima:
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana načelstva pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 28. novembra 1931.
Firm. 1006/31. — Zadr. X. 174/1.
*
16.	Sedež: Nazarje.
Dan vpisa: 16. decembra 1931.
Besedilo: Delavsko konzumno društvo v Nazarjih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.	'
Obrat in predmet zadruge je preskrba članov z vsakovrstnim v gospodarstvu in gospodinjstvu potrebnim blagom, kar se bo doseglo potem nakupa in lastne izdelave in predelave ter oddaja tega blaga članom kakor tudi zbiranje njihovih prihrankov.
Zadruga je tudi upravičena točiti svojim članom alkoholne in nealkoholne pijače ter jih preskrbovati z gorkimi in mrzlimi jedili in okrepčili.
Zadržuna pogodba (štatut) z dne 29. novembra 1931.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo pismeno v društvenih lokalih. Načelstvo obstoji iz 6 zadružnikov. Člani načelstva so:
Celinšek Jože, preddelavec v Spodnji Rečici št. 26,
Sabotin Ludvik, delavec v Prihovi štev. 27,
Urank Jože, gozdni čuvaj v Prihovi
štev. 31,
Klemše Zdravko, obratovodja v Prihovi št. 9,
Krefelj Ivan st., posestnik, Dobla-tina št. 11 in
Žlabornik Anton, delavec v Prihovi štev. 26.
Pravico zastopati zadrugo imata in besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva.
Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 18. decembra 1931.
Firm. 574/31 — Zadr. IV 44/2.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
17. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. decembra 1931. Besedilo: Nova založba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše^ se član načelstva Avsenek Ivan, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva dr. Basaj Jože, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 28. novembra 1931.
Firm. 990. — Zadr. VI. 129/33.
*
18. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. decembra 1931. Besedilo^ Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji,
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani VII.
Predsednik načelstva je že vpisani član načelstva Punčuh Mirko.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 5. decembra 1931.
Firm. 1022. — Zadr. VIL 143/25.
*
19. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. decembra 1931.
Besedilo: Osrednja gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 22. novembra 1931. spremenila so se pravila zadruge v §§ 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12.,
13.,	18., 20., 21., 22., 23., 25., 26., 27., 28. in 30. do 47.
Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno firmo podpišeta načelnik ali njegov namestnik in še en član načelstva.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 28. novembra 1931.
Firm. 1018. — Zadr. IX. 199/8.
*
20. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 18. decembra 1931.
Besedilo: Pohorska vzpenjača v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 29. septembra 1931. so se zadružna »pravila izpremenila v § 1., 9., 16. in 18. Besedilo firme odslej: Pohorska železnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Podpis firme se vrši na ta način, da pristavita predsednik načelstva In še en član načelstva od kogarkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu zadružne tvrdke svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 18. decembra 1931.
Firm 1055/31 — Zadr. IV/3.
*
21. Sedež: Maribor.
Dan vpisa^ 18. decembra 1931.
Besedilo: Štajerska vinarska zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Resnik Ivan, Vuk Vjekoslav, in Zebot Franc, vpišeta pa se novoizvoljena člana načelstva Velker Ivan, ekonom v Mariboru, Gajeva ulica in Peklar Alojzij, župan in kovač v Krčevini.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. decembra 1931.
Firm. 1047/31 — Zadr. III 42/17.
*
22. Sedež: Studenice.
Dan vpisa: 18. decembra 1931.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Studenicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 6. decembra 1931 so se zadružna pravila iz-
premeni! a v § 2. obratni predmet. Namen zaduge se razširi in dodata nova dva odstavka, ki se glasita:
g)	skrbi za to, da se ravnajo člani najstrožje po zakonskih predpisih v odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, h) skrbi tudi za vnovčevanje vseh kmet. pridelkov svojih članov in nakup vseh kmet. potrebščin.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. decembra 1931.
Firm. 1043/31 — Zadr. II 20/6.
*
23.	Sedež: Železniki.
Besedilo: Sodarska zadruga v Železnikih, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva sta izstopila Dermota Jakob in Košmelj Leopold.
Na novo sta bila izvoljena v načelstvo: Thaler Marjan, trgovčev sin v Železnikih 19, in Dolenc Josip, sodar v Železnikih 21.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 28. novembra 1931.
Firm. 1007. - Zadr. V. 271/38.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
24. Sedež: Sv. Marko, okraj Laško.
Dan vpisa: 23. decembra 1931. Besedilo: Bikorejska zadruga pri Sv.
Marku, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Obraftni predmet: Povzdiga živinoreje s skupnim nakupovanjem in rejo zadostnega števila dobrih bikov muro-poljske pasme.
Žbog razdružitve.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 23. decembra 1931.
Firm. 582/31. - Zadr. II. 170/14.
Konkurzni razglasi
S 5/31—9.	276
25.
Odprava konkurza.
Prezadolženca: Podlaha Anton in Ana, trgovca v Ormožu.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opravilna številka S 5/31—1, se odpravi po sklepu prisilne poravnave v smislu § 169 k. z. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. decembra 1931.
Sa 25/31	294
26.
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva Juharta Mihaela, trgovca v Meži.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki dne 16. XII. 1931. in ki določa, da je pred-
nostne terjatve in zahtevke, ki jih ne do-sega poravnava, prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki da prejmejo 52% kvoto, plačljivo v petih obrokih, od ko-jih zapade prvi v iznosu desetih % v plačilo 1. IV. 1932., drugi v istem iznosu
1.	VII. 1932, tretji in četrti v istih iznosih dne 1. X. 1932., odnosno 1. I. 1933. in zadnji obrok v iznosu 12% dne 1. IV.
1933.,	da k tej poravnavi pristopi kot po-rokinja in plačnica Juhart Marija s pravico takojšnje izvršbe po zapadlosti terjatev.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 30. decembra 1931.
Sa 35/31-2	293
27.
Poravnalni oklic.
Otvoritev poravnalnega postopanja o premoženju dolžnikov Berna Emerika, zaloga čevljev v Celju, Kralja Petra c. štev. 10.
Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrož. sodišča v Celju.
Poravnalni upravitelj: Dr. Zanger Friderik, odv. v Celju.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču Celje, soba št. 2, dne
22.	februarja 1932 ob 8.30 uri.
Prijavni rok do 17. februarja 1932.
Poravnalna kvota: 40 %.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 5. januarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
-i
295
Št. 953/1932-
Razpis.
Krajevni šolski odbor v Ljubljani razpisuje mesto šolskega sluge v Ljubljani.
Prosilci, ki so izučeni v kaki obrti, imajo prednost. Prošnje je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani do 15. januarja 1932.
Župan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc I. r.
❖
286
Razglas o licitaciji.
Vodovodna zadruga v Ponikvi ob j.ž. razpisuje za dobavo cevja in armatur
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 10 dni na dan 21. januarja 1932. ob 11. uri dop. v sobi občinskega urada na Ponikvi. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo pri Vodovodni zadrugi.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 186.276 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz raz-
glasa o licitaciji v »Službenih Novinah in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Vodovodna zadruga v Ponikvi ob J- 'l->
dne 7. januarja 1932.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Stanje 31. decembra 1931. Aktiva.
Dinarjev *
Metalna
podloga .2.096,814.272-94 (+11.001.1m‘‘*>/ Devize, ki ni-	-0.091
so v podlogi 86,458.012-83 (— 3.240.35oiW Kovani no-	_0,
vec v niklu 38,831.368"— (-(-	710.3287
Oemonetizi-
rano srebro 33,907.917*55	om
Posojila . . 2.252,869.10083 (+46,569.483W Vrednostni papirji . .	27,420.000	—
Prejšnji pred-
ujmi državi 1.799,243.202'44 (-25,695.650»»/ Začasni predujmi gl. drž.	,
blagajni .	(—95,000.000
Vrednosti re-	)fiN
zervn. fonda	77,889.849-15	(-18,611.629-»/
Vrednosti
ostalih fon-	.n>
dov . . .	2,950.312-23	(- 1.230.505 oO)
Nepremični ,45 064 02().42 (_ 2 283 327.81) Razna aktiva 21 941.084-72 (—33,647.592 —
6.583.389.141-11 Pasiva.
Kapital . .	180,000.000 —
Rezervni	„.o.nSl
fond .	.	.	82,782.194-70	(-17.625.258 0»/
Ostali fondi 4,273.250'61 (—	45.044	»^
Novčanice v	.. \
obtoku . . 5.172,270.970--(-(124,978.065 '/ Obveze na	..n-osl
pokat .	.	416,503.967-29 (-	80,224.3414»;
Obveze z ro-
'kom . . . 681.128.257-13 (- 70 605.122 '» Razna pasiva 46 430 501"38(— 77,906.4-'
6.583.389.141-11
Obtok in obveze . . . 5.588.774.937'29 Celotno kritje . . . 37*51 °/o Kritje v zlatu . . . 31-46°/,,
Obrestna mera:
po eskomptu ......................
po lombardu.......................
9%
Razne objave
282
Objava.
Izgubil sem železniško legitimacijo' izdauo od železniške direkcije v L]11 Ijani, iz leta 1930, ter jo proglašam z‘ neveljavno. ,
V Ptuju, dne 5. januarja 1932.
Runovc Franc, s. r-> praktični iehnič^r pri sr. načelstvu v < ^
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Lljuoljani; njen predstavnik: O. Michalek v Ljubljani