DOopisi. Maribop dae 19. prosiaca. Pojasailo ceaitihJ,,Novicu, da se je le aaaierilo, da je iz deželaega odbora kraajskega g. Hofbauer aa sloveasko vlogo aemški odgovoril, da pa se sicer deželai odbor drži pravila aa aloveaske vloge sloveasko odgovarjati, aas je porairilo, če ae tudi ae slažemo s tiai, da ae ceaitim ^Novicaai" ae zdi vredao preiskovati, kdo je bil kriv, pisaraica ali referent. Ker pa aam je šlo tukaj za aačelo, aikakor pa saiao za ta pripetlej, bi še radi zvedeli, kako je to, da pisaia deželaega odbora aose pod kraajskim grboai aapis: ,,Landesausschuss des Herzogthums Krain." Kar pa je dalje brati v ,,Novicah", tega pa ae primljemo. Res, da je Zagrebački dopisaik ostro sodil o tako iaieaovaaib prvakib, da vai Sloveaci v Zagreba tako sodijo, je prav veijetao. Ali da to sodbo pisavec ,,Novičia" zavija ia aaslaaja aa odbito prošajo, ter odgovarja s šalivimi zbodlaji aa dopisaika, aaj v ,,Gospodarju", koakurs razpiše aa aove prvake, kaj bi k teaia rekliV Žal aam je ia vsakemu Sloveacu aiora žal djati, če se v lastaeia taboru prepiramo ia veadar je do tega prišlo, da različaih misli biti raoramo. Tega prepira pa aii kiivi aisaio. Predmet prepira je, kakor tudi ,,Novice" dobio vedo, politika sloveaskib državaih poslancev a ae ob pripetlej sloveaske vloge ia Bemškega odgovora. - V tem prepiru saio mi tukaj že dostikrat svoje stališče zrekli iB rečeaio tudi zdaj, da saio protivniki politike sloveBskih državaib poslaacev. Tedaj se slažemo z maeBJem Zagrebačkih Sloveaeev. To maeBje smo brali tudi v vseb českib ia Hrvatskib aarodaib časaikib, smo braii v ,,Priaiorcu", to maeaje smo čuli tudi od rodoljubov iz Koroškega in iraamo tega maeaja dopisov od rodoljubov iz Kraajskega ia ko je bilo glasovaaje o dualistični ustavi, za ktero sta Klun ia Svetec glasovala, so to maeaje kakor se aaai je zdelo zagovarjale tudi ,,Novice". Naprave aa Ogerskem, zgodbe aa Českem ia Hrvatskeai, občea poliiičea položaj vse to nas x tem BiBeaju vedno bolj ia bolj potrjuje. Ia ,,Novičia", pisavec za dobro spozaa nekako lahkomiselao, ia kakor v službi teb državaih poslancev, se šaliti o tej reči, ki zadeva 2ast celega sloveaskega aaroda, rekoč naj se razpiše konkura 7 ,,Gospodarju", aa aove prvalte. Kolikor je aaai zaaao, 30 ti tako imeaovaai prvaki pri volitvab v deželai Ia državai sbor dubili mandate kot federalisti. Če so tedaj zdaj duaisti ali dualistovski pomagači, jc vrsta aaajib, dasvojemaniate položijo, našli se že bodo, ako Bog da insreča junačka irugi poslaaci, ki bodo zraveu aašib pravib prvakov v zvezi s Čebi ia Hrvati proti dualizain ia za fcderalizem delajoči, krepko in vestao zastopali narodno prepričaaje, če pa pri olitvah narod propade v meBŠiao, bodo vsaj aasprotaiki pa e Bašiaci poaiagači dualistovski. Toliko za zdaj, da odbienao krivi aaval od dopisnika, dopisaiku iz Zagreba samemu repustivši avoje stališče braaiti. "V Karlovcn, 20. jaauarja. X. -(- Y. (Gosp. Luka ivetec, Ijubljanski nehoteci — vec — bitiprvakiin tudi ,,Tridav" s ,,podirajočo kritiko" ponižno in sramožljivo za njeimi krevlja.) Po leta eakrat se je bil g. L. Svetec v toliko nižal, da ae je z aekolikiaii vrsticaaii v ,,Novicah" oglasil, »ozaeje je pa bladaa jesea ia mrzla ziaia aastala in vsled ega se je popolaoBia kakor rajhsratai medved v Beustovi brlog zaril, da bi avoje zimsko spanje v redu dovrail. ^'i Bii ,,tako strašaaako površai ia Bepremišljeai" časflikarski dopisaiki, kakor aaa s svojega rajharataki — medvedskega restola blagovoli imeaovati, amo ga veadar le toliko časa ikali ia bockali, da amo ga iz zimskega spaaja v toliko redramili, da v zadajib ,,Novicah" zaveači, da aiu jc to aše pikaaje ,,aekdaajemu prvaku", kakor sam sebe v ravao istib ,,Novicah" ,,brez dekreta" imeauje, jako aeugodao ia da bi mu veliko Ijubše bilo, da bi ga mi v miru pustili. Dragi Luka! To Ti jaz aa brado rad verjameai ia bodi prepričaa, da ako bi bil ti lepo poBižao Basloajeai adjuakt aa 3rdu ali pa mestai komesar y LjubljaBi ostal, Bihče od aaa le bl bil nikdar ae ,,premišljeao" ia ae ,,aepremišljeBo" za Te pereaa omočil. Tako pa ker Te je že Besrečaa osoda med tiati ,,Corps" zaaesla, ki ima zastopati aaj avetejše pravice naroda, ia ki se državao poslaBstvo imeauje, bodeš že odpustil, da na tvojo oaebo malo bolj aataako obzir jemljemo. Z osebami svojih poslaacev se pečajo drugi aarodi še vae dragače, nego mi premirai še prepatrlarbalfli Sloveaci; vedel boš morebili, dragi Luka, akoravao nisi politikar ,,o d kacih par fraz, ki jib človek v kakem časniku vjame", kakor mi reveži dopisniki, da je na Angležkem navada, da se po vsakem zasedanju, posebno ako je le količkaj nesporazumljenja med poslancem in njegovimi volilci nastalo, poslanec pred svojimi volilci uatanko opravda in račun o svojem delovanju položi. Ako neče sam od sebe, priti, ga volilci 3 krat v velikih meetingih pozovejo in ako še ne bi hotel priti, ga potem s svojimi zaključki moralno primorajo, da mandat položi. — Tega pravila se je držal vedno tudi Lord Palraerston, ki je bil kot ,,premier" tako rekoč vladar veiike Britanije. Vsako leto vsaj enkrat se je predstavil svojim volilcem v malem trgu Tiverton-u. (Dalje prihodnjič.) V v Z _5usena v doljnjein $tajeru. *) (Ulovljen Golob.) Po noči med 7. in 8. jan. t. 1. ob 3. uri zjutroma so ulovili žandaiji glasovitega tata i požigavca Goloba pii kočaru Hrvatič-u Valentinu, ki je sosed g. župniku. — Ta Golob — strab vsim pošteuim ljudem — bil je lani v jesen v tukajšni fari ulovljen pri kočaru Žekaru. Odeguali so ga do Šmarja, potem do Celja. Tain je bil zaprt. — Ali eto ti ptička goloba! Ušel je iz voze v sredi naj hujše zime, v naj večetn snegu! V samib gačah je ubežal meseca decembra pr. 1. Noge so mu bile pre vse ozebene. Mislil si je noge pri Hrvatiču zaceliti, — ali eto ti nesreče! Našli so ga in odpeljali; pravijo, da pride v Gradec. — Hvala, Bogu, zdaj malo bolj iuirno spavamo; kajti bili smo v bridkem slrahu pred tatovi. Zato je pa Ijudstvo prieakovalo od državnih poslancev, da bojo tatom še več železja obesili Ha njih pregrešue noge ir- roke. Ali strašno smo se prevarili. Zato je pa ljudstvo jako nezadovoijno, ker tati brez železja labko uhajajo, ter se straSno meščujcjonad lijimi, ki pomagajo take potepuhe, grabeže loviti. ¦— Kradejo pa tukaj vse, kar je le nioč dobiti: kravo, tele, svinjo iz bieva, obleko, žito, meso, vino itd. Tu sem le bi naj prišli naši liberalni državni poslanci, tu bi naj skušali, v kakošnem strahii mi živimo; bogine bi se jini ue hotelo, železje snemati takim grabežern, tatom, ki nam take strahe delajo, da Bog pomagaj! Od Ptujske gore. Ce jo clovck krene iz Ptnja proti južnej strani, prispe v poldrugi uri na Goro; na prijaznem griču, ki meji Haloze pa ptujsko polje, ga pozdravlja lepa, sicer že rualo zaneuiarjena cikev sv. Marije; sem priromajo vsako leto nad tisoee pobožnih slovenskib in brvatskib kuietov. V njeuem lurnu visi boje pet zvonov, čuje se jib pa le troje, dva, kakor mi je nekdo šepnol na ulio, nemata vrvi. (!) Poslopij pri crkvi ne stoji veliko, več jib je sicer v grabi pod njo, vendar pa ne toliko, da bi človck sodil na trg, pa že mora biti, ker naši ljudje trdijo. Če dve iineni in oniikanje mar, opomnite nas včasi, da si naj dobrih domačih knjig, ki nas uče, čas bolje rabiti, priskrbimo in, pristavljam prav poblevno, dajte nam v tem dober izgled; sezite tudi vi po domači knjigi, ker svet pravi, kar je pa gotovo laž, da je redko slovenska knjiga v vaših rokah; pri nekih gospodih je sicer vsa podoba, da je resnica, kar svet govori, nam se zdi pa to nemogoča stvar, zato še za zdaj molčimo! Iz slov. Bistrice, 17. jan Ivan Tkalčev. Kako zelo nevšeč je slovenščina še zmirom našej gosposki, dokazuje ta-le prigodbica, ki se je te dni pripetila v tukajšnem okrajnem uradu. Pri našem gosp. notarju spisalo se je ženitvausko pismo po izrečeni želji ženina v slovenskem jeziku. Ko to slovensko pismo v roke dobi naš g. okrajni predstojuik, mu nič ni bilo po volji. Pred se zakliče ženina in ga ojstro izprašuje, ali je zares on sam zahteval slovensko pisaiije. Žeuin pritrdi. ,,Pa zakaj?" Zato, ker ne raziimim nemški in bi vendar rad vedel, na kaj da svoje ime podpišem. ,,Pa zastopiš, kaj v tem pismu stoji?" Seveda! ,,Tak mi ga pa preberi," in gospod predstojnik poda nejevoljen ženinn pogodbo, da jo prebere. Ta jo brez obotavljanja prebere ocl konca do kraja in zagotavlja g. predstojnika, da mu je razumljiva vsaka besedica. Po tej nenavadni šolski skušnji v uradniškej dvorani izreče gosp. predstojnik, da slovenskega pisma ne bo pustil iutabulirati, ampak da hoče priloženo imeti nemško prestavo. — To je tisto v dualistienej ustavi izrečeno zagotovljenje vsakej narodnosti, torej tudi slovenske. To je tista ravnopravnost, ktero smo vživali že pod Ba:hom in Smerling-om, in ktero nam še v obiluejšej nieri poželi in podari nemško srce bar. Beust-a. — Zakaj naš g. predstojnik še uikoli ni pusti) nemška pisma prebirati od kmetov in jih še nikoli ni poprašal, ali razumejo vse te urtle, entšeidnge, vorladnge itd. Pa tako postopanje ni samo čudno, je tudi proti postavi, če se res misli zabraniti vknjiženje slovenake pogodbe. Nadjamo se, da se bo našla viša oblast, ki bo v postavne meje zagradila ako ravnanje. — Tudi pri nas začenjajo spoznavati občine, našib gospodarjev odšteješ, so človek bi tedaj sodil, da veje vsa druga izvirno slovcnska, pri nas čisto naroden dub. Ali tej reči ni tako; če nosiš suknjo, ko k nam prideš, gotovo te pozdraviino v neniškem jeziku; se ve da se boš pri našera žlobudranju za obe ubi prijcl. Pa kaj ? Neniški vendar govorinio, eeš, da smo izobraženci. (!) Ce ti je tvoje zdravje ljubo, ne idi k župauu, še v kniečkej suknji ne; kajti nekaka čudna zmes, ue slovenščina ne nemščina, ki mu iz ust pride, te labko oglnši. V nobenej hiši ne uajdeš slovenske knjige, k večemu naletiš na kake molitvene bukvice. Mi sicer ničesa ne prebiramo , k večemu še sežemo po tetki ,,Tagespošti". Tako je pri nas na Gori, tako po sosednjib župab. Gosp. Raič kara v lanskem ,,Slov. Gospodarju" st. Lovrenc, da nima nobenega uda pri -Društvu sv. Moborja". Pa kdo je tenm kriv? Če Das dobro poznam, nihče drugi nego naši dušni pastirje in učitelji. Saj jim mi vse zaupanio; kar naru svetujejo, mi kmetje radi storimo, če je le mogoče. V prejšnjih letib so nam vrli gospod kaplan V. pri sv. Lovrencu svetovali, da naj v ,,Društvo sv. Mohorja" stopimo; blizo 30 nas se je dalo vpisati in kako smo jim bili bvaležni potem za jih nasvet! Kako radi smo brali ,,večernice"! Ko se pa vrli gospod na Ptuj presele iu mesto njih gosp. F. pridejo , vse propade; budo pogrešamo berila, pa kaj, ko ue vemo, kam se naj obrnemo? Ker se stari gospod vrlo malo z nami pečajo, si jih ne uparao prositi, da bi nas v društvo vpisali; jira še ta stvar na misel ne pride. Sicer včasi prav ,,debele" od njih dobimo, zakaj da smo tako razuzdani! Ne vern, pa dozdeva se tni, da je tega le krivo, ker imamo, vzlasti po zimi, preveč časa; knjig nimamo, da je beremo, potem pa gremo v krčmo, zapravljamo denar; včasi se še naši fantje iz gol predolgega časa pretepajo; ponočevanja še ne omenim, ker ga že tako svet dobro pozna. Ce vatu je tedaj dušni pastirje iu učitelji, za naše poboljšanje Ve :la jim bo koristno, se složiti v veče, ker so zdaj res skoz so že pred tremi nieseci izrekle voljo, se složiti v eno občino in zato niso na novo volili svojih županov, ker so mislili, da se jim bo koj dalo dovoljenje, pa ga.še dozdaj niso dobili. Pravi se, da pri okrajnem zastopništvu in da je koz štiri roke. Od tukajšnega okrav Gradec k deželni vladi, od nje k jo je spet poslal okrajnemu zastopu. _4 so nek cela ta stvar Ježi sploh dozdaj že šla jnega urada romala jo deželnemu odboru, ki a „ t t v  če 1)0 spet po tem potu nazaj stopala, bo že v kakih 3mesecih priromala na Pohorje. Naši samoupravni organi se nasrkali že prav obilno birokratiškega duha. — Morebiti, da skorej nekaj veselega iz našega mestica naznanjati vem. Ne vdajmo se! Od Hfcg-ovo. J. F. V graskeni gospodarskem listu je vzrok, da se ljud- je več poddružnic na vprašanje: Kaj stvo ua deželi tako nialo vdeležujegraške gospodarske družbe ? odgovorilo: ,,da je ljudstvo prcmalo izobražeuo, omikano sploli, vzlasti pa za to rcč." — Na to naj se dovoli vprašauje do unih, ki so tak odgovor skovali: ^AIi ste vi zadosti izobraženi?" S tem, da ste si ntcdnik štirnajstdanski" (!) držali, še iii nobeno izobraženje dokazano. Dokler ne bote sarai z djanskimi izgledi svetili in kazali korist slav. družbe, se vam more reči: ,,Pometajte pred lastnimi ,,duvi!" — Ali raorda ni tako? Žalibože le preveč! Poglejmo to reč v obraz. Gotovo nmogi tih gospodov imajo zemljišča raznega obdelovanja med Ijudstvom. Pa kakošni so jih vinogradi, sadonosniki, njive, travniki, gozdi? Nic boljši od prostega ljudstva, ako ne še slabeji. — Koliko so si že omislili ti izobraženi nastrojev (mašin) v polajšanje poljedelskih opravil: Sejavnic, kosivnic, škoporeznic, mlativnic, osipavnic, razrušivnic itd. Muogi toliko kot prosti kmet; — a vendar je neizobraženost pri kmetu vse kriva! ¦— Kolika slepota? Taki gospodje in gospodički naj prej pred lastnimi dverimi poinetajo, potlej še pred drugimi, pravi slov. pregovor. In zares. Po vinogradib si neki teb kulturonoscev ne spravijo ne ene trte boljšib plemen, obdeljujejo jih ne za en las umnejše, niti jib obrezujejo niti okopavajo sposobneje itd. le trgatev jih briga. Tu bi moral viničar, in k zadnjemu še Bog čudeže delati, da bi se le prav dobrega in veliko vina pridelalo! — Po tem pa nkriž božji" aad vinograd — še vidijo ga skozi celo leto ne! — Mnogi jih sadoaosaiki so, da se Bogu smili! tu pa tam se kaki grm vidi, kamorga je nemila osodavrgla, in po naključbi se zemlje prejel; jako redki se aajdejo, ki imajo redoaia ličao zasajeae ia skrbao čiščeae sadoaoaaike — večkrat v cell obeiai se komaj ea umno vvrstea ia oskrbljea sadoaoaaik aajde Ba gospodakih kot kmetijakih poseatvib! — Takisto je z ajivami, travaiki ia gozdi. Izobražeai gospodje! vi ate kmetu spravili korua, krompir, korazo itd. orehe, čreŠBJe, jabelka itd. Sviloprejke, ia stroj za sejatev koruze, železao oralo itd.; spravite še aae boljše reči toliko pohvaljeBe od vas saaiih aa avoja poaeatva, ia oskrbujte jih po Bapredku primeraeje — potem pa verjemite, da bo tudi ljudstvo bolj izobražeao, ia se brž vaših izgledov djaasko poprijelo. Po takem bo tudi hadobaežev maaje, kajti jim bote vi raji Ba prste stopali čateči hudobo, ko so tudi vam kaj poškodili. — Dokler pa Ijudstvo pri vas aič kaj boljših vspehov vašega izobražeaja o ti reči ae zapazi ia vidi, se le prežalostaa resaica — spričevalo uboštva — razodeva: da so vsi eae izobražeaosti i tako goapoda, koja le z jezikoai ači, djaaje pa v žepu tiči! — To gospoda! bo naj boljši Vaaderlebrer ali Feldprediger. — S teai bote toliko dosegli ia dogaali, kot jaz eakrat pri >Sv leta 1854, kjer seia polao učivaico ia zaaaj okoli od bližajih župaij Ijadstva imel eeo popoldaasko aedeljo, da se je vse gajelo — aied kterim pa jeaajveč žeask bilo, koje so soper opombo primahale, toda tudi zadosti dobile: o saagi blevov ia krav, pri molži, po hišah, o gaoja, o vedeaja igle, o praaju itd. Moški pa : o gaojišču, o viaoreji, sadjereji, o gozdib itd. itd. Po razlagaaju, se ve, vsev kratkeai ia kazaaju aa tabli skozi tri ure. Po dokoačaaem kaietijskem uka se aii poltretji aiož zahvaljuje: dva temeljito iz srca, a tretji ai bil ae mrzel ae topel; zato: pol mož. — Nekteri so pa djali: Mi saio meaili, da nam bodo kaj iz sv. piama pokazali. Prost človek hoče gledati ia z rokami prejemati; oa ljubi: kratki aaak, pa dolgo klobaso. Glejte, tako se je aieai godilo. Veadar moraai dostaviti: ae brez vsega vspeba; zakaj kjer so pleve, je tadi pšeaica; pšeaica me je pa zapopadla, kakor seai potlej z lastaiaii očaii gledal. Toda jaz sem v čisti sloveaščiai učil. Ako bi pa se predrznili ti kalturoaosci s svojo neuaiščiao aaše ljudatvo izobraževati, jih zagotovim že zaaaprej, da še poltretjega moža ne bo, koji bi se takeaau Feldpredigerja zahvalil — zakaj mi sami bi o zdravi pameti tekega aeuaiškega Feldpredigerja zdvomili. Kar se pa tiče šol, da mladiaa ai tudi v gospodarstveaib reči vajeaa, je spet gospoda s svojiaii postavaaii ia aarobe knjigami kriva. To isto velja v dragih prestopkih. Tako napriliko: Sosed iaia aa mojem zemljišču košeaiao, na koji je nektera drevesca zasadil ia jih cepil sporaladi. Jeseai jih omota aa debelo z fižolovo alamo. Neki daa zapazi, da ea paglavec zažiga slamo ia vse požge — Sosed ga aekoliko natumplja — deček se dere, ia mati soseda toži — ki mora zato 24 ur v ječi sedeti! — Reklo se je : ,,Soaed bi bil aioral dečka tožiti." Tedaj letati sera ia taai, čaa zgabljati, aovce tratiti, ia k zadajema še večo škodo trpeti, kojo je tako trpel skozi 24 ur. Mati dečkova si soli aajač ae more kupiti, tem maaj pa drevesca ali škodo povraoti! — Za take ljudi je tedaj aaj boljše, ker v glavi nič ai, da zuaaj rogove dobijo — dolga ušesa tako imajo — a ae toliko aeprilik za maleakosti voljo. Vse te ia več eaakih reči se naj popravi, in bolje bo. Poskusite! Fraajo Jančar, kaplan.