Pomurski
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 8. FEBR. 1962 Leto XIV. — Štev. 5 Cena 20 din
USTANOVLJEN KULTURNI SERVIS
V okviru soboške Mestne ljudske knjižnice, ki bo odslej poslovala kot samostojna in osrednja kulturna ustanova za soboško občino, so pred nedavnim ustanovili kulturni servis. Za začetno delovanje so servisu zagotovljena že tudi finančna sredstva, medtem ko je okrajni svet »Svobod in prosvetnih društev odstopil servisu strokovno knjižnico z dramskimi in podobnimi deli.
Ustanovljeni servis bo služil potrebam vseh kulturno-umetniških skupin v Pomurju. Tem bo na voljo predvsem z raznimi tehničnimi pripomočki (gledališke maske, dramska dela. notni material itd), ki si jih prosvetna društva sama težje nabavijo, hkrati pa bo kulturno-umetniškim skupinam posredoval tudi zaželeno strokovno pomoč. Ta pomoč se bo odražala predvsem v nasvetih glede repertoarja dramskih in drugih kulturno-umetniških skupin, v prizadevanju za večjo kakovost in tudi ustrezno vsebino naših kulturno-umetniških stvaritev, kar je prav gotovo pomembna prednost, od kateri si lahko naša prosvetna društva mnogo obetajo.	-sk
ZAKLJUČENA NABIRALNA AKCIJA ZA PONESREČENCE V DALMACIJI
PREKO 11,000.0000 ZA MAKARSKO
Pred nekaj dnevi je bila zaključena nabiralna akcija za ponesrečence elementarne nesreče v Dalmaciji. V akciji so sodelovala številna podjetja, zavodi, kakor tudi posamezni prebivalci Pomurja. Pridno so sodelovali v akciji Podmladkarji Rdečega križa vseh šol, kakor tudi odrasli člani Rdečega križa. Tako je bilo samo preko organizacije Občinskega odbora Rdečega križa v Murski Soboti do sedaj zbranih že preko 1 milijon 300 tisoč dinarjev. Od osnovnih šol v soboški občini pa sta največ zbrali Osnovna šola I in sicer 61 tisoč in Osnovna šola II 41 tisoč din.
Nekateri delovni kolektivi v podjetjih so se odpovedali 6 urnemu ali celo 1 dnevnemu zaslužku. Podjetja so poslala ponesrečencem v Dalmacijo tudi nekaj svojih izdelkov. Poleg onih, ki smo ji'h objavili že takoj ob začetku akcije, so še poslali: Opekarna Ljutomer 20 tisoč komadov opeke v vrednosti 200 tisoč dinarjev. Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer je poslalo v vrednosti 200 tisoč dinarjev mesnih izdelkov, Invalidsko podjetje Prlekija« Ljutomer otroška oblačila v vrednosti 50 tisoč dinarjev, Konfekcija Ljutomer
prešite odeje v vrednosti 100 tisoč dinarjev. Mlinsko podjetje M. Sobota 1000 kg moke, Gradbeno podjetje Pomurje pa bo še poleg zneska 100 tisoč dinarjev poslalo na 1 mesečno delo pri obnovi krajev v dalmaciji 1 zidarja. Ostala podjetja in gospodarske organizacije pa so prispevale denar v zneskih od 20 tisoč do 200 tisoč dinarjev.
Na Okrajnem odboru Rdečega križa v Murski Soboti smo dobili dokončne podatke o prispevkih posameznih občin. Tako je bilo v soboški občini zbrano preko 3 milijo-
ne 664 tisoč dinarjev, v ljutomerski preko 2 milijona, lendavski 2 milijona 231 tisoč, v radgonski 2 milijona 410 tisoč v beltinski 659 tisoč in v
petrovsko-šalovski občini preko 313 tisoč dinarjev. Iz vsega Okraja 'je bilo poslano preko 11 milijonov 287 tisoč denarne vrednosti.
Šola za starše v Radgoni in Radencih
Ljudska univerza v Gornji Radgoni je letos v okviru svojega programa izobraževanja odraslih med drugim organizirala tudi šolo za starše. Šola ima dva oddelka in sicer v Gornji Radgoni, kjer jo obiskuje okrog 36 staršev in v
Radencih, kjer jo obiskuje blizu 30 staršev. Predavanja so prirejena tako, da so teme predavanj zanimive in koristne za vse starše, ki jim je pri srcu prava socialistična vzgoja otrok.
Pretekli teden je bila letna konferenca Krajevnega odbora SZDL v M. Soboti. Na sliki: udeleženci konference
V OSPREDJU IZOBRAŽEVANJE
V nedeljo dopoldne je ObO SZDL Gornja Radgona sklical posvetovanje o aktualnih problemih delovnih kolektivov in komune. Posvetovanja so se udeležili poleg okrog 100 predstavnikov gospodarskih organizacij in komune tudi predsednik OSS Murska Sobota, Branko Zadravec, podpredsednik OLO Murska Sobota Joško Slavič in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice in član OK ZKS Murska Sobota, Štefan Antalič.
Uvodni referat, ki ga je prebral predsednik ObO SZDL Gornja Radgona. Milan Klemenčič, in razprava, v kateri
je sodelovalo okrog 30 diskutantov, sta izhajala predvsem iz vloge subjektivnih sil, iz organiziranega vpliva na naš družbeni razvoj, osnovni poudarek pa so dali razvijanju socialističnih družbeno ekonomskih odnosov med ljudmi in izobraževanju članov delovnih kolektivov. Med drugim so posvetili vso pozornost tudi temu, kako se pristojnosti delavskih svetov in kolektivov v praksi izvajajo. Pri tem so ugotovili, da delavsko samoupravljanje v pogojih novega gospodarskega sistema zahteva nenehno obveščanje članov kolektiva o vseh aktualnih problemih. Ugotovili so, da tam, kjer tega še ni, prihaja do nasprotij. Ob tem pa se nehote postavi vprašanje, kaj so v podjetjih storili, da bi imeli v organih samoupravljanja razgledane
in sposobne upravljalce.
Ob tem ne gre prezreti tudi tega, v kolikšni meri se člani kolektivov seznanjajo s programom razvoja svoje gospodarske Organizacije o predvidenih investicijskih vlaganjih in kar je najvažnejše, če so sprejeli tak program kot svojo obveznost in soodločali o dolgoročni perspektivi razvoja ter o sredstvih, ki jih je treba v ta namen ustvariti.
Razprava na nedeljskem posvetovanju je načela najbolj aktualne probleme, probleme ljudi, ki proizvajajo, medsebojne odnose teh ljudi. Novemu razvoju pa je potrebno prilagoditi tudi nove odnose. Pri tem bi morale predvsem osnovne organizacije ZK in sindikalne podružnice odigrati vidnejšo vlogo, pri izobraževanju upravljalcev pa bi morala več pomagati tudi strokovna združenja, Društvo inženirjev in tehnikov, Društvo pravnikov in drugi, ki bi lahko preko Ljudske univerze organizirala rame oblike izobraževanja odraslih. V razpravi so načeli tudi vrsto drugih problemov, kakor vlogo komune pri reševanju raznih problemov v gospodarskih organizacijah. problem obveščanja. Pomurski sejem v Gornji Radgoni, formiranje sklada za redno pomoč društvom in organizacijam in drugo. Po razpravi so sprejeli vrsto zaključkov in sklepov. Med drugim so sklenili, da je potrebno pri novih volitvah delavskih svetov le-te pomladiti, proučiti vprašanje družbene prehrane v Gornji Radgoni, v vseh večjih gospodarskih organizacijah formirati socialno kadrovske službe, posvetiti vso pozornost štipendiranju in uvesti decentralizacijo sredstev povsod tam, kjer so for-
mirane ekonomske enote. Udeleženci posvetovanja so bili tudi mnenja, da je potrebno podobna posvetovanja v bodoče sklicevati za posamezne panoge gospodarske dejavnosti. Zbor proizvajalcev pri ObLO pa naj bi čimprej sklical posebno posvetovanje o notranji organizaciji v podjetjih.
H KULTURNEMU PRAZNIKU
VSAKO LETO SE 8. FEBRUARJA SPOMINJAMO SMRTI NAŠEGA NAJVEČJEGA PESNIKA FRANCETA PREŠERNA. 8. FEBRUAR ZATO NI PO NAKLJUČJU SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK. V NAŠI DANAŠNJI ŠTEVILKI SMO ZATO POSVETILI 4. IN 5. STRAN NEKATERIM VPRAŠANJEM S PODROČJA KULTURE IN PROSVETE V POMURJU
IZ MLADINSKIH AKTIVOV
N\a področju krajevnega komiteja LMS Martjanci, ki zajema 13 vasi, ima mladina kar dobre pogoje za razvoj kulturne dejavnosti. Na tem področju je 12 gasilskih domov, katerih prostore koristi tudi mladina za sestanke in izobraževanje. Letos imajo že v osmih vaseh televizorje. Večino teh je nabavila mladina. En mladinski aktiv ima poleg televizorja tudi radioaparat.
V petih vaseh ima mladina sekcijo mladih zadružnikov. Vse sekcije so zelo delavne.
Mladina v Odrancih se bo v kratkem predstavila občinstvu z dvema igrama. Z naštudiranimi igrami nameravajo gostovati v okoliških vaseh.
Mladina v Bogojini že vsa leta posveča veliko pozornost kulturni dejavnosti. Zelo aktivna je dramska sekcija, pevski zbor, ki je sestavljen večinoma iz mladine, pa žanje že več let lepa priznanja. Težavo pa imajo zaradi premajhne dvorane. Pred kratkim so o lem že razpravljali ter sklenili, da bodo zgradili novo dvorano. Mladina je obljubila vso pomoč pri gradnjo novega kulturnega doma. V zimskih dneh je mladina naštudirala komedijo »Priložnostni zdravnik«, s katero se bo predstavila domačemu občinstvu prihodnjo nedeljo, 11. februarja.
PRIHODNOST GLASBENE ŠOLE V LJUTOMERU
Nižja glasbena šola v Ljutomeru šteje 250 učencev. 48 učencev te šole obiskuje pouk že drugo leto v Križevcih pri Ljutomeru, z drugim polletjem pa je začela delovati podružnice te šole tudi v Bučkovcih. To pomeni, da razširja šola svojo dejavnost na vso občino, kar je v skladu z zahtevami in željami občanov. Ne na zadnjem mestu je tudi težnja te šole, da bi s svojo glasbeno vzgojno dejavnostjo podprla in spodbujala amatersko društveno delo.
Za zdaj nudi šola predvsem glasbeno vzgojo otrokom in odraslim in to otrokom sistematično vzgojo. Po besedah ravnatelja šole tov. Avgusta Loparnika težijo tudi za ansambelsko vzgojo, saj delujejo pri šoli mladinska godba na pihala, mladinski orkester, manjše komorne skupine in harmonikarski zbor. S strani občine je za šolo dovolj razumevanja v okviru proračunskih možnosti, vendar pa primanjkuje šoli tehničnih sredstev za modernizacijo pouka. Vodstvo šole meni, da naj bi vse glasbene šole v Pomurju imele enake finančne možnosti in tudi dajatve staršev naj bi bile enake. Zdaj je vsaka šola prepuščena sama sebi, vendar bi ljutomerska šola rada uredila po novem dajatve staršev tako, da bi bila zagotovljena selektivnost in da nadarjeni učenci ne bi bili prizadeti. Pri vseh teh zadevah bi lahko pomagal tudi aktiv glasbenih pedagogov, ki naj bi ga ustanovili pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo v M. Soboti.
Kar zadeva prihodnost šole, meni tov. Loparnik, da se bo čez čas razvila v center za glasbeno vzgojo. Ta bo opravljal predvsem vzgojo mladine ter nudil pomoč pri zborovskih tečajih, seminarjih itd. Kaže, da bo do teh oblik dela prišlo slejkoprej, vrh tega pa bo vsak tak center moral nuditi
te strokovne usluge bodočim učiteljem petja, otrokom in drugim. To ali ono podjetje bo morda hotelo imeti plesno skupino ali vsaj strokovne napotke, center pa bo te usluge lahko nudil, saj ima ljutomerska nižja glasbena šola 7 rednih in 1 honorarnega glasbenega pedagoga. Že zdaj se je zgodilo, da se je podjetje obrnilo na šolo ter hotelo pevovodjo.
Glasbena šola v Ljutomeru tudi tesno sodeluje s »Svobodo« in
Ljudsko univerzo, sicer pa delujejo v okviru »Svobode« naslednje glasbene sekcije: moški in ženski pevski zbor, godba na pihala in ob priložnostih tudi orkester. Kar zadeva pevske zbore po podjetjih, pa je, kot kaže, prevladalo v Ljutomeru mnenje, da je najbolj koristna oblika osrednji zbor, saj dobivajo tu pevci glasbeno vzgojo, po podjetjih pa bi lahko ti pevci sestavljali kvalitetne manjše skupine.	-bš-
VREMENSKA NAPOVED za čas od 9. do 18. febr.
Prevladovalo bo suho oziroma jasno vreme, ponoči mraz, čez dan pa v glavnem milo. Okrog 17. 2. prehodno poslabšanje vremena.
Dr. V. M.
Udeleženci posvetovanja v Radgoni
V radgonski večerni politični šoli
Uspešno delo večerne politične šole
Večerna politična šola v G. Radgoni, ki jo je v okviru Ljudske univerze organiziral ObK ZKS, je začela z rednim poukom že v začetku novembra lani. Šolo obiskuje okrog 36 slušateljev. Obisk šole je zadovoljiv, pouk kvaliteten, zaradi česar je letos šola dosegla znaten napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Zato velja radgonska večerna politična šola za eno najboljših
v Pomurju. Vso priznanje so ji izrazili sekretar in org. sekretar OK ZKS Murska Sobota, Ivan Ros in Ivan Grimšič ter sekretarji pomurskih ObK ZKS, ki so pred nedavnim prisostvovali pouku te šole.
O večerni politični šoli v G. Radgoni je pred kratkim razpravljal tudi ObK ZKS Gornja Radgona in dal vodstvu in slušateljem šole vso prizna-
nje za dosedanje prizadevanje.
Na sliki: Po vsakem predavanju slušatelji delajo v krožkih.
ZVEZNI FESTIVAL
»BRATSTVA IN ENOTNOSTI V G. RADGONI
V	torek je Občinski odbor SZDL v G. Radgoni, sklical sejo, na kateri so se predstavniki Občinskega odbora SZDL, ObK ZKS in Sveta za prosveto in kulturo pomenili o pripravah na zvezni festival »Bratstva in enotnosti«, ki bo leta 1964 v Gornji Radgoni. Imenovali so tudi sedemčlanski pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo družbeno-politični delavci radgonske občine. V odboru naj bi sodelovali tudi predstavniki CK LMS, OK LMS Murska Sobota. OLO in OO SZDL Murska Sobota ter nekateri predstavniki sosednjih občin.
Dalje so na seji razpravljali tudi o pripravah o posvetovanju o kulturno prosvetni dejavnosti. ki ga bo sklical Občinski odbor SZDL G. Radgona 25. februarja letos.
-rj
UMRL NAJSTAREJŠI
POMURSKI GASILEC
V	nedeljo so na radgonskem pokopališču pokopali najstarejšega Pomurca Jožeta Lipiča iz Črešnjevec. Letos januarja je obhajal svojo 102. letnico življenja. Ker je bil tudi eden najstarejših gasilcev, so se pogreba udeležili poleg ostalih ljudi še gasilci.
-rj
OBŠIREN DELOVNI PROGRAM SOBOŠKE ZADREGE
KZ Murska Sobota je po priključitvi zadruge Črnelavci in Tišine postala močna gospodarska organizacija. Zadruga ima na svojem območju 1700 kmetijskih gospodarstev z okrog 7800 ha obdelovalnih površin in okrog 300 ha gozdov. Zadruga ima danes tri poslovne enote, vsaka od teh ima svoj delavski svet in upravni odbor.
Z dobrim gospodarjenjem se zadruga vidno krepi in predstavlja močno gospodarsko organizacijo, ki ima 20 traktorjev, 3 kamione, 2 žito kombajna, 1 silo kombajn, 10 mlatilnic in 100 raznih traktorskih priključkov. Osnovna sredstva so vredna okrog 100 milijonov din.
V zadnjem letu je zadruga začela z lastno proizvodnjo. V ta namen je vzela v najem in odkupila preko 200 ha zemlje. Nad 50 ha zemlje je v jeseni zasejala z visokorodnimi sortami pšenice. Sklenila je nad 200 pogodb s kmetovalci za
pridelovanje pšenice. Poleg tega ima preko 230 glav goveje živine.
Zadruga je sprejela obširen delovni program. Tako namerava odkupiti 900 glav goveje živine in 4500 prašičev. Poleg tega bodo zredili in prodali 300 glav lastne živine. Povečali bodo tudi lastno proizvodnjo od dosedanjih 200 ha na okrog 300 ha Predvidena so tudi velika investicijska vlaganja. Nabavili bodo 5 traktorjev, 1 žitni kombajn za koruzo, kombinirane sejalnice itd.
Zgradili bodo strojne lope v Bakovcih in na Tišini ter skladišča. V te namene bodo letos porabili nad 45 milijonov din.
Zadruga ima 7 kmetijskih tehnikov, 7 pa jih šola na raznih šolah, od tega dva na višji agronomski šoli v Mariboru in dva na agronomski fakulteti v Ljubljani.
D. B.
O SOCIALNO KADROVSKIH SLUŽBAH V POMURSKEM TISKU IN PRI MURI
Pomoč človeku -osnovno gibalo
Na vprašanje, zakaj je časopisno-založniško podjetje »Pomurski tisk« v M. Soboti kot prvo v Pomurju uredilo kadrovsko socialno službo, ni težko odgovoriti. V podjetju so namreč ugotavljali, da razni socialni problemi pri delavcih in predvsem pri delavkah, ki jih je treba reševati izven podjetja, negativno vplivajo na delovno sposobnost (stanovanje, vprašanja soc. zavarovanja, itd.). Pomoč delovnemu človeku je bila torej osnovno gibalo, ki je privedlo do ureditve te službe.
V »Pomurskem tisku« je bila ta služba še posebej nujna kjer je delo grafičnih delavcev zdravju škodljivo in so potrebni ustrezni zdravniški pregledi. Samo lani je bilo iz tega podjetja 24 članov kolektiva na okrevanju, od tega 22 iz preventivnih razlogov. K tem je treba dodati še 8 vajencev in 6 delavk iz kartonaže, ki si iz lastnih sredstev niso mogli omogočiti oddiha v počitniškem domu na Barbatu.
Pomembne uspehe je dosegla ta služba tudi v skrbi za družbeno prehrano. Danes prejema toplo malico v tem kolektivu 138 ljudi. Kmalu bo podjetje uredlo lasten obrat družbene prehrane, kar bo omogočilo znižanje cen obrokom in to, da bodo zaposlenim ženam pripravljali na pol kuhane obroke, ki jih potem doma dokončno in hitreje prpravijo. Abonenti, ki se hranijo v sedanjem gostinskem obratu, bodo dobivali hrano tudi v obratu podjetja, morda pa bo obrat pripravljaj toplo malico tudi za ostale soboške kolektive.
V tem obratu nameravajo urediti še klubski kotiček za člane kolektiva s knjižnico, čitalnico, televizijskim sprejemnikom, raznimi igrami in drugim, točili pa bodo le brez-
alkoholne pijače.
Kadrovsko socialna služba »Pomurskega tiska« opravlja uspešno tudi osale naloge: proučevanje odnosov, izobra-(Nadaljevanje na 6. strani)
Ustavna komisija, ki Jo je izvolila Zvezna ljudska skupščina decembra 1960. leta in ki šteje 43 članov na čelu s predsednikom Edvardom Kardeljem, se je sestala sredi januarja. Seje se je udeležil tudi predsednik republike Josip Broz Tito.
Proučila je gradivo, ki ga je pripravilo pet njenih podkomisij, in sicer za politični sistem, za pravice državljanov, za družbeno ekonomske odnose, za komunalni sistem in za mednarodne odnose. Sklenila je, da se bo na podlagi gradiva in izrečenih pripomb lotila sestavljanja osnutka nove jugoslovanske ustave. Osnutek bo komisija obravnavala na prvih prihodnjih sejah, najbrž zadnje dni februarja, potem pa bi prišel v skladu s sklepom skupščine v javno razpravo.
Računajo, da bi utegnilo priti do podaljšanja napovedanih rokov za končno izglasovanje ustave v Zvezni ljudski skupščini zaradi priprav za novo ustavo, ki so terjale precej časa in je zaželena čimširša vsestranska javna razprava.
Dobro se zavedam, da moje predavanje po osnovni koncepciji ne sodi na akademsko področje. Ne nanaša se namreč na znanstvene ugotovitve, ki bi bile dosežene na osnovi raziskovalnega dela, temveč samo na opis družbenih osnov, tistega družbenega dogajanja, novih družbenih odnosov, ki silijo družbo, da prične z izdelavo nove ustave in ki tudi nakazuje, katere naj bi bile te novosti ustave. Znanstvenik se bo mogel spoprijeti z vprašanji in natančno analizo ter družbenih osnov šele potem, ko bo ustava že znana. Govorimo torej le o gradivu, ki ga bo treba znanstveno šele obdelati.
Če sem se kljub temu odločil za to predavanje. sem storil to zato, ker gre za izredno aktualna vprašanja, ki zanimajo širok krog ljudi, pa mislim, da je prav. da bi se v ciklusu aktualnih predavanj, ki jih začenja naša akademija, pomenili tudi o tem.
v zavest našega delovnega človeka. Danes si ne morem več zamisliti, da bi mogli z zakonom odpraviti sistem samoupravljanja. To je postalo element vsakdanjega življenja in delovanja naših proizvajalcev v gospodarstvu, brez tega njegovega delovanja si ne moremo več zamisliti naše družbe. To samoupravljanje se je razvilo s samo prakso, pa tudi z raznimi zakonskimi predpisi. Delavsko samoupravljanje se je razširilo na obratne svete in zajelo vse gospodarsko vodstvo. Delavci so bili vedno ožje povezani z delovanjem gospodarskih organizacij, kar je povzročilo vse bolj aktivno delovanje v sami gospodarski organizaciji. V sistemu gospodarske samouprave so prišle pošte, železnice, pristanišča. ceste in druga področja
V tem razvoju se je razvil tudi pojem družbene lastnine. Medtem ko stara ustava še govori o državni lastnini, o zadružni in privatni lastnini, ustavni zakon omenja, da je družbena lastnina postala temelj politične in družbene ureditve, socialistična lastnina obsega danes vse premoženje, s katerim razpolagajo državni organi, politično-teritorialne enote, gospodarske in družbene organizacije, zadruge in zavodi. Ob nji obstaja lastnina na proizvajalnih sredstvih osebnega dela in na stvareh za osebno rabo. Namesto lastninske pravice je stopila pravica uporabe in gospodarjenja Kmečka in obrtniška lastnina do stanovanj so prav tako elementi za novo ustavo. Dejanski razvoj lastnine je dokončno omogočil, da danes poznamo njeno vsebino in njeno vlogo v našem družbenem in ekonomičnem razvoju.
Vse to je posledica delavskega samoupravljanja, samoupravljanja proizvajalcev v gospodarstvu in vseh s tem povezanih elementov, ki so se istočasno razvijali. Najvišjo stopnjo je doseglo to samouprav-
PROF. DR MAKSO ŠNUDERL:
Družbene osnove
nove ustave
Osnovno izhodišče za presojanje odnosov med družbo in ustavo je dejstvo, da mora biti ustava ogledalo stvarnosti, ki mora odražati dinamiko in silnice družbe, resnično družbeno stanje. Ustava ne sme biti ne program ne deklaracija in si ne sme ničesar izmišljati. V svetu je mnogo ustav, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju družbe. Če se spreminjajo družbeni odnosi, če postane družba drugačna, če se ustvarjajo nove družbene grupacije, potem se to sčasoma v ustavi ne odraža; taka ustava zaostaja in nastaja potreba, da bi se spremenila ali nadomestila z novo.
Ko izhajamo iz tega osnovnega stališča, pa zadenemo še na večje vprašanje, ali je dovolj, da je ustava samo ogledalo, samo odsev stvarnosti. Mislim, da mora biti tudi dinamična in ustvarjalna, da mora nakazovati bodočo smer, metode za razvijanje tistih družbenih potreb in elementov, ki utrjujejo družbene in politične ureditve. Vprašali se bomo torej, kateri so tisti novi in spremenjeni družbeni odnosi in okoliščine, ki zahtevajo novo ustavo Hkrati bomo skušali ugotoviti, kakšna naj bo vsebina nove ustave, čeprav ne bi vedeli za nobeno tezo, ki jih pripravlja naša ustavna komisija. Zvezna ustavna komisija, ki jo je izvolila Zvezna ljudska skupščina, svojih tez še ni objavila. Za glavne elemente teh tez vemo bolj iz raznih političnih razprav, ne pa iz uradnega teksta, ki še ni bil izdan, ker še ni bil dokončno obravnavan v ustavni komisiji.
V	razvoju od leta 1953, ko je bil izdan ustavni zakon, ki je zadnji skušal vskladiti nove odnose z ustavnim redom, je zelo pomembno to, kar imenujemo delavsko upravljanje ali samoupravljanje proizvajalcev v gospodarstvu. S tem smo začeli 1950. leta, ustavni zakon iz leta 1953 pa je podal le nekaj odločb organizacijske narave in ugotovil, da je tako delavsko samoupravljanje temelj družbene in politične ureditve Jugoslavije.
V	razdobju od leta 1953 do danes se je to delavsko upravljanje razvilo ne samo v širino, temveč tudi v globino in prodrlo
ljanje s pravico, da delovni ljudje sami razpolagajo s proizvodom svojega dela, s tem. da sami razdeljujejo dohodke. To je novo in bistveno. V zgodovinskem razvoju od sužnjelastniške dobe skozi fevdalizem in kapitalizem pa vse do »administrativnega socializma« ni nikoli proizvajalec sam razpolagal s proizvodom dela in delil dohodka. Po ustavnem zakonu je imel pravico določiti dohodek delovnim ljudem, to pa ni pomenilo delitve dohodka. Delitev tega, kar je delavec in skupina, v kateri dela, ustvaril, je odločilnega pomena za dokončno dosego tistega cilja, ki ga je Mara postavil o osvoboditvi osebnosti človeka in reintegraciji njegove osebnosti, ki je osvobojena, ko človek ustvarja s tujimi sredstvi, pod tujim vodstvom in ko drug določi njegov dohodek. Ves razvoj je na osnovi delavskega samoupravljanja pripeljal do tega. da delavec ustvarja z družbenimi sredstvi, to se pravi s sredstvi, ki so tudi njegova, da sam vodi gospodarsko organizacijo, v kateri dela. in končno tudi razpolaga s svojim dohodkom s tem, da ga sam deli. To je najvišja stopnja vsega problema, ki je tako pomemben, da zajema tudi druga področja.
Če je tako, potem nastane vprašanje, ali tak razvoj po svojih osnovnih načelih in sestavinah ne sodi v ustavo. Čisto gotovo je, da sodi in bo zato ena pomembnih novosti ta. da bo delavsko upravljanje po vseh novih elementih v novi ustavi določeno in da bo načelo samoupravljanja kot element zavesti našega delovnega človeka moralo preiti tudi v novo ustavo tudi kot nova temeljna človekova pravica.
Poleg delavskega upravljanja pa se je razvilo v tem času tudi družbeno upravljanje, o čemer v času. ko je bil ustavni zakon izdan, še ni bilo niti sledu. V ustavnem zakonu je rečeno, da je zagotovljeno tudi družbeno upravljanje na področju prosvete, socialnih služb in zdravstva. To pa je bilo tudi vse. Od leta 1953 pa do danes je potekala v tem pogledu velika revolucije.
(Nadaljevanje prihodnjič)
NALOGE IN POLOŽAJ KOMUNE
V našem zadnjem pomenku smo si predstavili Resolucijo o politiki gospodarskega razvoja v LR Sloveniji za leto 1962. — spregovorili smo, kaj obravnavajo njena posamezna poglavja. Prvo poglavje obravnava, kot smo že dejali razvijanje gospodarskega in komunalnega sistema. Toda še poprej kot spregovorimo o njem, spregovorimo o uvodni besedi Resolucije. Rečeno je: »Za pospešen in skladen gospodarski razvoj ter za nenehno krepitev socialističnih družbenih odnosov mora biti v letu 1962 osnovna naloga nadaljnje izpopolnjevanje in uveljavljanje gospodarskega sistema ob odločni usmeritvi k hitremu povečevanju proizvodnje in produktivnosti dela v skladu s potrebami tržišča. zlasti pa še k intenzivnejšemu povečevanju izvoza Takšna proizvodna politika ter njihova medsebojna odvisnost in povezanost bo zahtevala, da se k izvrševanju teh nalog v smeri celotno področje potrošnje, zlasti pa investicijska po-
litika ter načela za delitev dohodka gospodarskih organizacij. Z investicijsko politiko pa je vsekakor treba zagotoviti, da bodo z vlaganji doseženi optimalni gospodarski učinki ter da se bo obenem s tem razvijal tudi družbeni standard kot osnova za večanje delovne sposobnosti proizvajalcev in za izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Večja spodbuda proizvajalcev za racionalno gospodarjenje ter za pospešen gospodarski razvoj naj se zagotavlja z neposredno odvisnostjo med rastjo produktivnosti dela in osebnih dohodkov, kar bo obenem osnovni pogoj za stabilno naraščanje osebne potrošnje«.
Iz teh uvodnih misli je pravzaprav moč razbrati, kako naj bi se v bodoče razvijalo naše gospodarstvo, kakšne so naloge na posameznih področjih. To je zgoščen uvod. S temi ugotovitvami se bomo seveda še srečavali v naših nadalj-
njih pomenkih, ko bomo obravnavali posamezna poglavja Resolucije.
V poglavju, ki obravnava razvijanje gospodarskega in komunalnega sistema, so naštete nekatere neposredne naloge. Za skladen in uspešen gospodarski razvoj, je rečeno, bo odločilnega pomena hitro vključevanje vseh gospodarskih in družbenih činiteljev v nove pogoje gospodarjenja, da bi na tej osnovi razvoj posamezne dejavnosti in gospodarstva čimbolj popolno podprl doseganje naših družbeno-ekonomskih ciljev. Resolucija opozarja, naj se za uspešno uresničevanje nalog, ki nas čakajo v letu 1962, zlasti pa za uspešno vključevanje gospodarskih organizacij v nove pogoje gospodarjenja aktivno vključijo v ta družbeno-ekonomski proces vsi družbeni činitelji, zlasti pa: komune, zbornice, združenja, strokovne institucije ter družbeno-poli-
tične organizacije. Iz načel oziroma priporočil Resolucije najdemo tudi odgovor na vprašanje, kako naj se vsi ti družbeni činitelji aktivno vključijo v ta družbeno-ekonomski proces. Rečeno je: Z medsebojnim sodelovanjem ter proučevanjem problemov, ki se pojavljajo v proizvodnji, potrošnji, zlasti pa s sprotnimi analizami gospodarskih gibanj ter pravočasnim odpravljanjem morebitnih slabosti in težkoč bo uresničena pomembna vloga vseh teh za nadaljnji gospodarski razvoj.
V delu tega poglavja, kjer je govora o komuni, je rečeno med drugim tole: »Razvijanje in izpopolnjevanje celotnega gospodarskega sistema je treba usmerjati h krepitvi osnovnih institucij, na katerih temelji naš sistem gospodarjenja, kjer je dan največji poudarek komuni kot temeljni družbeno-ekonomski skupnosti. V tem okviru komuna že ob sedanjih pogojih najbolj neposredno povezuje interese
proizvodnje in potrošnje ter ima s svojo materialno osnovo in s svojimi družbenimi nalogami zelo pomemben vpliv na gospodarski razvoj ter na izboljšanje življenjskih razmer občanov...«
V razpravah skupščinskih odborov pa se poslanci niso zadovoljili samo s to načelno ugotovitvijo. Razprava je pravzaprav prerasla to načelno ugotovitev v bolj vseobsežno in pravzaprav temeljno vprašanje. vprašanje delitve sredstev sploh. Rečeno je bilo, da se upravičeno zastavlja vprašanje. kako so s tem povsem jasnim in pravilnim načelom v skladu nekateri planski instrumenti, ki ne gredo v korak — vsaj najbolje ne — z materialnim utrjevanjem komune. Komuna namreč prevzema naše čedalje večje obveznosti z različnih področij, recimo šolstva. zdravstva, sodstva, skratka s področja javnih služb, skladno s tem pa ne prihajajo ustrezno navzdol z višjih enot, vključno — zveze — tudi materialna sredstva. Komuni torej resnično zagotavlja vselej vir sredstev za izpolnjevanje njenih obsežnih nalog.	P. D.
2
POMURSKI VESTNIK. 8 febr. 1962
Predsednik Tito
v Kairu
Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je prispel s soprogo in spremstvom na šolski ladji »Galeb« v nedeljo ob 14. uri po krajevnem času v Aleksandrijo. Jugoslovanske goste so sprejeli predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser s soprogo, zunanji minister Mahmud Favzi in drugi visoki državni
funkcionarji.
□ Sam sprejem je bil nadvse svečan. Jugoslovanski gosti so v spremstvu gostiteljev zatem s posebnim vlakom krenili v Kairo.
V ponedeljek so bili v palači Kubeh prvi razgovori med predsednikom Titom in predsednikom Naserom. Obširno sta zmenjala stališča o perečih mednarodnih vprašanjih. Kakor vedno doslej je tudi to srečanje poteklo v ozračju pri-
jateljstva in medsebojnega razumevanja. V prihodnjih dneh se bosta oba državnika znova srečala.
Jugoslovanski visoki gost je prispel v ZAR na zasebni obisk in na oddih. Ves tisk ZAR obširno poroča o prihodu jugoslovanskega predsednika in o pomenu občasnih razgovorov obeh predsednikov v duhu sklepov beograjske konference. Posebno poudarjajo, da
trenutni sodobni položaj nudi dovolj materiala za razpravo Del razgovorov bosta oba državnika posvetila krepitvi gospodarskega sodelovanja.
□ Jugoslovanski visoki gost bo s svojim spremstvom obiskal tudi gradbišče pri Asuanskem jezu ter območje Rdečega morja. Ob zaključku razgovorov bosta oba predsednika objavila uradno poročilo.
ŽENEVSKI KONEC — Ženevska pogajanja treh ZDA. SZ in Velike Britanije — so se pred dnevi zaključila brez uspeha. Spet se je ves dvogovor, ki so ga predstavniki treh atomskih »velesil« pričeli po daljšem premoru, zaustavil na onih vprašanjih, ki so prevladovala tudi doslej. Kakšen in kolikšen organ naj nadzira prenehanje jedrskih poizkusov in kakšne naj bi bile njegove pristojnosti?
□	Čeprav je SZ prenehala s svojimi eksplozijami velikega kalibra«, so te dni v Ameriki sporočili, da so sovjetski znanstveniki najbrž preizkusili podzemsko jedrsko orožje. V ZDA s temi poizkusi nadaljujejo. Ali ne grozi spet nevarnost, da se obljube o prenehanju poizkusov, ki niso z ničemer zajamčene, spreleve v — nadaljevanje poizkusov?
□	Na sliki: Sovjetski predstavnik Carapkin s člani sovjetske delegacije zapušča Ženevo.
 ,,ODPRTA POTʻʻ
KAJ SO PRINESLI PRVI LETOŠNJI STIKI MED ZDA IN SZ □ KENNEDY: »LE ZBOLJŠANJE OZRAČJA, NE PA TUDI STIKOV □ MISIJA DVEH TISKOVNIH SEFOV
Prejšnji četrtek je imel ameriški veleposlanik v Moskvi Thompson svoj tretji sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom v letošnji seriji razgovorov. In prav ti razgovori, ki so se predvsem sukali okrog Berlina, so vzbudili med diplomatskimi opazovalci po svetu posebno pozornost. Ali ne gre morda za nove poizkuse dveh vodilnih velesil, da bi nekako našla pot za poznejše zbližanje?
Posebne priprave te vrste so opravili v Washingtonu. O obisku Adžubeja, zeta Hruščeva. pri Kennedyju smo že pisali. Ob istem času se je načelnik tiskovnega oddelka v sovjetskem zunanjem ministrstvu Harlamov menil s tiskovnim predstavnikom Bele hiše Salingerjem. Najprej so sporočili, da oba diplomata pripravljata zamenjavo intervjujev Kennedyja in Hruščeva po televiziji, toda kmalu je bilo
očitno, da je njuna naloga predvsem »sistematično ublažiti »psihološko napetost med obema velesilama«. Slednjič je le resnica, da imata tisk in radiotelevizija pri tem zelo pomembno vlogo ...
Po mnenju Harlamova je dovolj propagandne vojne. Bolje je, da vpeljejo prakso medsebojne javne zamenjave mnenj.
Seveda bi bilo pretirano misliti, da lahko že ti stiki odpravijo trenja, ki so se močno zajedla v blokovske odnose zadnjih let. Vendar začetek ni slab. Predsednik Kennedy je to mnenje povedal na svoji nedavni tiskovni konferenci, ko je dejal, da SZ in ZDA razširjajo podlago za neposredne medsebojne stike. ZDA žele imeti »Široko odprte poti za stike s SZ«. Namen teh je, da ublaže mednarodno napetost in zmanjšajo nevarnost spopada med Vzhodom in Zahodom.
Gre za dolgoročne napovedi, od katerih ne kaže pričakovati že takoj prve mesece novega leta kdo ve kakšne rezultate. Gre najprej za »zboljšanje ozračja«, ne pa tudi za zboljšanje medsebojnih stikov. Vprašanje, ali bo Salinger obiskal Moskvo in ali bo semkaj — kdaj pozneje - odpotoval tudi sam ameriški predsednik, pa je še odprto. Vsekakor je potrebno več kot dobra volja, pravijo v Washingtonu. Nesoglasja med obema državama, pa tudi med zahodnimi zavezniki glede tesnejših stikov z Moskvo so tako velilka, da jih ni mogoče odpraviti v kratkem roku.
DE GAULLE NI POVEDAL NIČ NOVEGA
Če je kdo pričakoval od predsednika de Gaulla, da bo po radiu in televiziji v ponedeljek povedal kaj več o tajnih razgovorih s predstavniki začasne alžirske vlade o prenehanju sovražnosti ter sploh o vidikih alžirske krize, se je zmotil. V bistvu je samo ponovil svoje poprejšnje trditve, da bodo Alžirci na referendumu lahko svobodno odločali o svoji prihodnosti in da je treba ohraniti kooperacijo med Alžirom in Francijo.
O pripadnikih OAS, ki vse huje terorizirajo ne le Alžirce v Alžiriji, temveč tudi v metropoli, je dejal, da so »nečastni Francozi«, proti katerim bodo najostreje ukrepali.
In to Je v bistvu tudi vse, kar bi lahko omenili pomembnejšega. Kaže, da bo predsednik de Gaulle v kratkem vendarle sporočil javnosti, kaj so se pravzaprav menili z začasno alžirsko vlado. Se-
le potem bo tudi mogoče sklepati o perspektivah nadaljnjih dogodkov. Ni dvoma, da bo francoska vlada morala poprej obrzdati OAS, ki je postala prava država v državi in ki ima svoje pobornike med najvišjimi vojaškimi, političnimi in upravnimi krogi.
Pred dnevi so zaprli voditelja
teroristov za Francijo Castilla, ki je bil že doslej upleten v kopico terorističnih dejanj in v zarote proti de Gaullu. Pozneje so ujeli še 7 »šefov«. To naj bi bil dokaz več, da vlada namerava likvidirati teroriste. Za vsak primer je tudi okrepila vojaške in policijske moči v glavnem mestu.
MOSKVA
Zahodnonemški veleposlanik v SZ Hans Kroll bo konec tega tedna »potoval iz Moskve v Bonn, kjer bo poročal o dosedanjih stikih med ameriškimi in sovjetskimi diplomati glede berlinskega problema.
RIM
Konferenca nacionalnih organizacij portugalskih kolinialnih posesti je ob prvi obletnici vojne v Angoli pozvala svetovno javno mnenje, naj podpre boj angolskega naroda za neodvisnost. Poziv je objavil italijanski časopis »Paese«.
De Gaulle —
diskriminacija FLRJ
DVOJNO MERILO
Francoska vlada je prejšnji petek zahtevala, naj Jugoslavija umakne svojega veleposlanika v Parizu ter spremeni svoje diplomatsko predstavništvo v rang odpravnika poslov. Kot razlog navaja, da je jugoslovanska vlada vnesla misijo začasne alžirske vlade v diplomatski spisek, da je na stavbi te misije v Beogradu napis in podobno.
Gre torej za ukrep zaradi jugoslovanskega stališča do Alžira in njegovega osvobodilnega gibanja.
— Znano je, da je Jugoslavija priznala Alžir »de facto« že 1. 1959 in »de iure« na beograjski konferenci. Podobno so storile tudi mnoge druge dežele, vendar je uradni Pariz nastopil o tem enostranskim dejanjem samo v jugoslovanskem primeru. Značilno je, da se je to dogodilo v času, ko se alžirsko-francoski razgovori, po vsem sodeč, približujejo zaključku.
— Francija sama ima stike s predstavniki začasne alžirske vlade, s čimer de facto priznava novo oblast v Alžiru, onim deželam, ki so to stvarnost dojele že poprej, pa sedaj uradno očitajo tako ravnanje. Gre torej za dvojno moralo, sprepleteno s samovoljo, ki jo težko zasledimo v sodobni mednarodni praksi.
Resnica je, da Jugoslovani nismo čutili te samovolje prvič v povojnih letih. Spomnimo se samo samovoljnega ravnanja francoskih bojnih ladij, ki so zaustavljale naše
trgovske ladje in preiskovale ter celo zaplenile naše blago. Že tedaj je prišla jasno do izraza težnja, da je za Francijo zakonito in dopustno vse, kar ustreza njenim trenutnim političnim in strateškim interesom.
Jugoslovansko-francoski odnosi so bili ves čas normalni, lahko bi dejali celo prijateljski, saj obe državi nimata nobenih nerešenih vprašanj. Če se njuni stališči glede bodočnosti Alžira in bodočnosti Afrike kot celote ne strinjajo, to še ni zadosten razlog, da bi smel kdo sprejeti samovoljne, slabo argumentirane ukrepe. Tako ravnanje ne žali samo dežele, ki mora kaj takega trpeti, temveč zaostruje položaj. To pomeni, da se sam dogodek prenaša na širše mednarodno torišče.
Nastane tudi vprašanje: ali bo Francija tako ravnala tudi z drugimi, ki priznavajo alžirsko vlado. V uradnem poročilu iz Pariza trde, da gre za ukrep na podlagi »posebnega kriterija«. To pomeni, da uganjajo v Parizu proti naši državi še posebno vrsto diskriminacije. Ni dvoma, da bo tako ravnanje škodilo tradicionalnim francosko-jugoslovanskim stikom. Odgovornost za to pada izključno na ramena uradnega Pariza.
TRI MILIJONE
STAVKAJOČIH
V VELIKI BRITANIJI
London. 6 febr. (AP) Včeraj je začelo kake tri milijone delavcev strojne in ladjedelniške industrije v Veliki Britaniji enodnevno stavko, ker jim delodajalci nočejo zvišati tedenskih mezd za en funtšterling in omogočiti krajšega delovnega tedna.
Kakih 90 odst. članov močnega Trade Uniona ladiedelniških in strojnih delavcev, ki ima 3,2 milijona članov, se je odzvalo pozivu sindikalnega vodstva in prenehalo delati. Sodijo, da je to največja stavka v Veliki Britaniji po drugi svetovni vojni. Po mnenju nekaterih sindikalnih funkcionarjev pa je to morda celo naivečja stavka po veliki splošni stavki leta 1926. Zaradi včerajšnje stavke je praktično zamrlo delo v vseh britanskih tovarnah letal in avtomobilov ter v ladjedelnicah.
Povsod veliko snega
SNEG SE BO TOPIL POČASI, KER JE NOČNA TEMPERATURA POD NIČLO
Sneg, ki je zapadel v prejšnjem tednu, dosega višino do enega metra, kjer pa so zameti, tudi po več metrov. Tolikšne snežne odeje ne pomnijo v Jugoslaviji že precej časa. Včeraj je bilo v Jugoslaviji pretežno jasno, vendar so po zadnjih poročilih frontalne motnje znova dosegle naše kraje. V Sloveniji in na Hrvatskem so povzročile le prehodno poslabšanje vremena, medtem ko v Srbiji in Makedoniji ponovno sneži.
Kopnenje snega bo povzročilo porast rek. vendar ni nevarnosti, da bi prišlo do poplav. V vseh krajih, kjer se je v šestih dneh nakopičilo veliko snega, so štabi za borbo proti elementarnim nezgodam pripravljeni, da posredujejo, če bodo reke začele naraščati.
SNEŽNI PREDORI
Visoke grmade snega ob robu ulic in pločnikov so v Beogradu edine sledi vremena v preteklem tednu. Promet so uredili, tramvaji in trolejbus: vozijo skoraj na vseh progah. Tudi preskrba poteka brez večjih zastojev. Ekipe za čiščenje snega in mladinske brigade čistijo sneg iz manjših stranskih ulic.
Očiščeni sneg vozijo iz mesta, kljub temu pa se ga je ponekod nabralo toliko, da so napravili v snegu pravcate predore. V Beogradu posebej opozarjajo na sneg, ki bo začel ob toplejšem vremenu padati s streh. Hišni sveti so ponekod že zavarovali pločnike.
Železniški promet poteka brez večjih zamud. Tudi beograjsko letališče je bilo včeraj odprto. Večina cest v Srbiji je očiščenih in prevoznih.
- V MAKEDONIJI so je življenje povsem normaliziralo. Nevarni so le občasni snežni zameti v nekaterih vzhodnih in zahodnih predelih. V
(Nadaljevanje na 7. strani)
Kubanski premier Fidel Castro sovjetskima urednikoma
,,PRAVICA NARODOVʻʻ
DO SAMOODLOČBE IN SUVERENOSTI..ʻʻ
Glavna urednika sovjetskih časnikov »Pravda« in »Izvestia« Satjukov in Adžubej, ki se je pred dnevi zadrževal tudi v Washingtonu, sta 23. januarja postavila več vprašanj predsedniku kubanske vlade Castru. Med drugim sta vprašala: kakšne naloge si vlada postavlja v zunanji politiki in kako ocenjuje konferenco zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav v Punti del Este.
Priobčujemo nekaj odlomkov teh odgovorov.
»... Kuba podpira osvobodilna gibanja vseh kolonialnih dežel, ki so podvržena imperialističnemu izkoriščanju. Podpira boj za miroljubno sožitje in za razorožitev, ker sodi, da se vse, kar imperializem porabi za oborožitev, dela le zaradi tega, da bi ohranil vladavino nad kolonialnimi in odvisnimi deželami. Ogromni izdatki imperializma za oborožitev silijo miroljubne narode, da prav tako izgubljajo znatne vsote za obrambo. Če bi ves ta denar zbrali za deset let skupaj, bi z njim lahko izkoreninili bedo, neprosvetljenost in gospodarsko zaostalost. Vse dežele bi dosegle visoko raven razvoja ...
Kuba brani pravico narodov do samoodločbe, do suverenosti in do izbora socialne ureditve v skladu z voljo in željo tega ali onega naroda. Podpira boj laoškega, južnovietnamskega, angolskega in alžirskega naroda do neodvisnosti, pravice LR Kitajske do njenega sestavnega dela Formoze, Indonezije do Zahodnega Irijana,
korejskega naroda do združitve, piavico Nemške demokratične republike do sklenitve mirovne pogodbe, prav tako pa vse nacionalno zahtevo narodov, ki se bore proti imperializmu in kolonializmu.
Politika Kube v Latinski Ameriki je prav tako politika miru.
Ni naša krivda, če imperialisti pripravljajo proti nam napadalna dejanja. Tudi ni naša krivda, da imperializem skuša osamiti Kubo od ostalih dežel Latinske Amerike. Krivda za slabe odnose med Kubo in ZDA pada na ameriško vlado ...
Na konferenci zunanjih ministrov, dežel-članic OAD v Punti del Este se bije velik ideološki boj med pravico narodov do samoodločbe, do suverenosti in do izvolitve sistema. ki ga ljudstvo smatra za nujnega, ter težnjami imperializma, ki zahteva, da mu prepuste pravico do vmešavanja v notranje zadeve Latinske Amerike in tako ohrani stanje bede, kulturne zaostalosti in izkoriščanja narodov Latinske Amerike. Vsa Latinska Amerika ve. da ameriški imperializem zahteva, da mu prepuste pravico do vmešavanja v zadeve celine. Vsi vedo. da bije Kuba boj za pravico naroda do samoodločbe, zato kubanske pozicije podpirajo vsi narodi Latinske Amerike.
V svoji zunanji politiki iz-
haja Kuha od načel mirnega sožitja držav z različno družbeno ureditvijo, ne pa iz sožitja razredov. Ta politika ne pomeni sožitja izkoriščevalcev z izkoriščanimi. Ni mogoče mirno sožitje med izkoriščanimi množicami Latinske Amerike in monopoli ZDA, ni mogoče sožitje s temi monopoli in izkoriščevalno veliko buržuazijo. veleposestniki, ki predstavljajo zaveznike ameriškega imperializma. Razredni boj bo obstajal vse dotlej, dokler bo obstajala kapitalistična ureditev, dokler bo obstajal imperializem.
Razredni boj je posledica socialno-gospodarskega sistema, posledica dejstva, da stoje ogromne množice delavcev porti skupini lastnikov bogastva in proizvodnih sredstev.
To pomeni, da bo obstajal razredni boj, dokler bo obstajal kapitalizem.
Ne verjamem in mi tudi ne moremo misliti, da predstavljajo načela miroljubnega sožitja samo vprašanje taktike. Mirno sožitje predstavlja pravilno strategijo. Miroljubno sožitje predstavlja resnično nujnost za človeštvo, saj je potrebno. da se na vsak način izognemo svetovni vojni, ker bi prinesla človeštvu katastrofalne posledice.
Castro —
ameriški imperializem
POMURSKI VESTNIK. 8 febr. 1962
3
LETOS: POZORNOST KNJIŽNICAM
Povsod v Pomurju, kjer teče delo politični organizacij na istih vzporednicah ter ob sodelovanju z DPD »Svoboda« in prosvetnimi društvi, je očitna tudi moralna in pravočasna ter učinkovita materialna pomoč kulturno prosvetnemu delu. Tako sodi okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev v Murski Soboti in temu ni oporekati. Kot primer omenjajo v zvezi s tem G. Radgono in Ljutomer. Iz Ljutomera je znano med drugim dejstvo, kako so občinski činitelji pred časom razumeli in tudi pomagali nabaviti glasbila za godbo na pihala, a tudi za G. Radgono velja, da imajo občinski politični in gospodarski forumi razumevajoč odnos do kulturne prosvetnega dela in njegovih potreb.
O razumevanju za materialne potrebe kulturno prosvetnega dela in življenja je moč govoriti zadnje čase tudi v soboški občini. Podoba je. da lanska knjižna akcija ne bo ostala osamljen primer. Vrh tega se je končno osnovala tudi komisija za izgradnjo kulturne dvorane, naposled pa je zaživelo tudi delo sveta za kulturo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru, a tudi delo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev.
Kar zadeva beltinsko občino, ocenjujejo na okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev kot zelo dober občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev v Beltinci, hkrati
pa menijo, da je zelo šibka materialna pomoč komune. V vsej občini je edina ustrezna dvorana le v Bistrici, urediti pa bo treba vprašanje potrebnih prostorov v Beltincih in Dokležovju. Spodbuden je zgled vaščanov in prosvetnega društva v Gančanih, kjer so si ljudje sami zgradili dom V Odrancih je zopet drugače, saj leži v domu proso in jim je skladišče za zdaj važnejše od prostorov za uspešno kulturno prosvetno delo.
Posebej velja omeniti Dokležovje, kjer kaže, da je vaška skupnost voljna najeti posojilo za ureditev primerne dvorane. Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Murski Soboti pa ocenjuje kot ugodno tudi to. da kupujejo mnoge politične organizacije, šole in kmetijske zadruge širom Pomurja televizijske sprejemnike. Pri tem prispevajo tudi vaške skupnosti kot v Dokležovju. Stari cesti. Črensovcih in drugod. Na ta način se porajajo vedno nove možnosti za klubsko življenje, televizijski dnevnik jugoslovanske televizije pa nudi široke možnosti za politične in druge diskusije.
Z ureditvijo šolskih centrov so nastali ponekod novi pogoji za klubsko delo, ker so se marsikje sprostili ustrezni prostori, ki so služili doslej drugačni uporabi. Okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev ocenjuje kot spodbudno tudi dejstvo, da se je v Lendavi začel zavzemati za stvar svet za kulturo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru. Vendar je po splošni sodbi mreža prosvetnih društev v lendavski občini prešibka, saj obstajajo poleg lendavske »Svobode« le še tri prosvetna društva v občini in sicer v Veliki Polani, Turnišču in Dobrovniku. V Turnišču -majo dvorano, od 21 učiteljskih mest na šoli pa jih je zasedenih le 12, kar priča o zavzetosti prosvetnih delavcev v šoli. Uspešno delo opravlja tudi Ljudska univerza v Lendavi, ki prireja po raznih krajih predstave z ozkotračnimi filmi. Vrh tega je občinski ljudski odbor uredil lepe prostore lendavske knjižnice, ki pa ji še vedno primanjkuje prostorov za čitalnico in za pionirsko knjižnico. Naposled se knjige hitreje obrabijo in nove nabavljajo počasneje, hkrati pa je 80 odst. bralcev iz vrst mladine.
Uspele lanske prireditve v G. Radgoni pa so pokazale med drugim vzoren odnos do pevskega kadra s strokovnimi vodji na čelu. To največ po zaslugi občinskega sveta za kulturo in prosveto,
glede na številne uspele podobne prireditve v lanskem jubileinem letu pa so pokazali enak odnos tudi v ostalih pomurskih občinah. Za razmah kulturno prosvetnega življenja med prebivalstvom madžarske narodnosti je priredil lani okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev teden dni trajajoči tečaj za režiserje v madžarščini, žal pa udeležba ni bila zadovoljiva.
Prav te dni pa je okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev pripravil v madžarskem jeziku 12 krajših odrskih del, svojo dramatsko literaturo v slovenščini pa je odstopil Ljudski knjižnici v M. Soboti, kjer je na razpolago vsem interesentom.
Vedno bolj očitna je težnja po ustanovitvi kulturno prosvetnega servisa, ki naj bi nudil dramskim družinam in sploh prosvetnim društvom najnujnejše stvari. Vse kaže, da bo letos veljala posebna pozornost knjižnicam in slovenski knjigi, v načrtu pa je tudi gostovanje slovenskih pesnikov in pisateljev v Pomurju. To naj bi bilo v okviru tedna knjige v jeseni. Dalje bodo prosvetni delavci in dijaki zbirali po terenu ljudsko blago, ki ga bo na ta način moč ohraniti poznejšim rodovom. Tega, da je prav v Pomurju tovrstnega ljudskega blaga po vaseh in drugod obilo, ni treba posebej omenjati.	Bj. Š.
potrebna je
DOMISELNOST
Kako je marsikaj mogoče urediti in napraviti z dobro voljo, sodelovanjem in združenimi močmi, so pokazali v Dokležovju. Tu so vse vaške organizacije uredile klubske prostore. Klub vodi in zanj odgovarja domače prosvetno društvo, pri tem, ko so postavljali zanj temelje in zbirali sredstva ter ostalo, pa so sodelovali prav vsi.
Ne glede na ta primer pa kaže, da že lahko govorimo v Pomurju o razmahu klubskega življenja. Znano je, da so tudi doslej ob prazničnih in jubilejnih dneh pripravljala društva lepe proslave z ustreznimi kulturnimi programi, tudi če ni bilo prvi trenutek prav vsega pri roki. Izkušnje pa kažejo, da ponekod menijo, češ da je treba imeti za klub in klubsko življenje kdo ve kakšne posebne materialen pogoje. Za marsikaj ni treba niti posebnih sredstev. V Apačah, na primer, bodo v marcu uprizorili PrežihMikelnove Samorastnike, že prej pa bi lahko priredili predavanje o Prežihovem Vorancu in pripravili za klubski večer odlomek iz tega dramskega dela. Tudi lani. ko je dobil Nobelovo nagrado Ivo Andrič, so marsikje pozabili, da za krajše predavanje o tem našem Nobelovem nagrajencu za književnost ne bi bilo treba posebnih izdatkov, še manj pa za to, da bi prebrali tu ali tam kakšen odlomek iz njegovih številnih in uspelih del.
Res je tudi, da je bilo doslej v naših krajih ob raznih priložnostih mnogo premalo razstav. Na vse to in marsikaj drugega bo treba v prihodnje več misliti. Klubi, ki jih že imamo in jih bomo še dobili, so nedvomno najustreznejše mesto za take koristne prireditve, za katere je pogosto treba le malce domiselnosti.
Knjižne izdaje Pomurske založbe
KULTURNI ŠOPEK POMURSKE ZALOŽBE
Pomurska založba, ki deluje pod okriljem ČZP »Pomurski tisk«, se je lani začela uspešno uveljavljati in tako izpolnjevati svoj kulturni dolg do Pomurja in širše družbene skupnosti. Svoj založniški program za lansko leto je domala povsem izpolnila.
Lani je izšlo pri Pomurski založbi sedem književnih del.
Z izdajo pesniške zbirke Naceta Kranjca-Pajlina »Ker sem človek« v priredbi Ivana Šiftarja, se je Pomurska založba dostojno oddolžila spominu v koncentracijskem taborišču preminulega, mladega in mnogo obetajočega slovenskega pesnika — revolucionarja. Z izdajo romana Jare Ribnikar Zmaga in poraz v prevedbi Jožeta Fistroviča se je uspešno vključila v širša prizadevanja na področju jugoslovanske založniške dejavnosti. Z Družinskim dnevnikom Ferda Godine in z organizacijo prekmurske premiere tega filma v Murski Soboti je izdatno prispevala k popularizaciji domačega filma, hkrati pa tudi pr bližala javnosti prizadevanja avtorja scenarija — rojaka in domačih filmskih umetnikov. Z zgodovinskim zbornikom »Prekmurski Slovenci v zgodovini«, ki ga je uredil dr. Bogo Grafenauer, je izdala znanstveno delo, ki bo prav gotovo težko pogrešljiv priročni vsem tistim, ki jih zanima ali pa jih bo še zanimala davna in bližnja preteklost pokrajine ob Muri in njenih prebivalcev. Z izdajo »Zadružnega koledarja Pomurja 1962« v 12.000 izvodih se je Pomurska založba znova približala množici pomurskih bralcev« ki po tem. že tradcionalnem koledarju vedno rajši segajo in si v njem širijo svoja obzorja. Založba se je lani uspešno Vključila tudi v prizadevanja madžarske narodnostne manjšine z izdajo Pesmi Ludvika Vlaja (Vlaj Lajos: Versek) in z izdajo Zadružnega koledarja Pomurja 1962 (Szövetkezeti Naptar 1962)
V tisku je še dopolnjena
zbirka novel dr. Bratka Krefta pod naslovom »Kalvarija za vasjo«, ki je po svoji vsebini zelo zanimiva in bodo naši
bralci prav gotovo radi segli po njej. Knjiga se bo kmalu pojavila na slovenskem knjižnem trgu.	-sk
HUMANO DELO
PODMLADKA
Podmladek Rdečega križa na II. Osnovni šoli v Murski Soboti je zelo delaven. Organizirano ima dežurno službo prve pomoči, higieničarje na hodnikih in v razredu, ki pazijo na mir in čistočo. Vse te pa nadzoruje posebna komisija, ki opravljena dela točkuje in bo razred, ki bo zbral največ točk, nagradila.
Podmladek RK je organiziral v mesecu protialkoholizma vzgojna predavanja, potem pa so Podmladkarji pisali naloge o borbi proti alkoholizmu. Posebni odbor je vse naloge pregledal in najboljše tudi nagradil. Tudi na ptice, ki so ostale čez zimo pri nas. Podmladkarji niso pozabili. Izdelali so ptičje krmilnice. Nekaj so jih namestili na šolskem dvorišču, nekateri Podmladkarji pa so poskrbeli za ptičke na domu.
Podmladkarji pa so svojo humano dejavnost pokazali prav sedaj, ko so doživeli prebivalci Dalmacije hude potrese. Samostojno so organizirali po razredih nabiralno akcijo v denarnih prispevkih.
Zavedali so se, koliko bo pomenil dinar pri ponesrečenih in so darovali tudi iz svojih prihrankov, tako da je Podmladek RK na II. Osnovni šoli zbral 50.000 dinarjev prispevkov za ponesrečene pri potresu v Dalmaciji. Podmladek pa se je vključil tudi v tekmovanje Jugoslovanskih pionirskih iger in upamo, da bo tudi v tem tekmovanju dosegel lepe uspehe.
Majda Toplak
OSEM NOVIH KNJIG PREŠERNOVE DRUŽBE
Pred kratkim so desettisoči članov Prešernove družbe prejeli že devetič knjige redne knjižne zbirke. V devetih letih se je tako zvrstilo že 60 knjig, ki so širokemu krogu slovenskih ljudi pomenile prijetno, poučno in koristno branje in predstavljajo ob majhnem denarju že kar lepo domačo knjižnico.
Vrstile so se povesti in romani domačih in tujih pisateljev, poljudno znanstvena dela, knjige za vsakdanjo rabo in vsako leto koledar. Zelo pestro urejen in oblikovan zbornik vsega, kar bi utegnilo bralca zanimati in razvedriti.
Število knjig v zbirki se je z leti zvišalo od 5 na 7, zadnja leta pa prejmejo člani brezplačno tudi po eno barvno reprodukcijo pomembnejših umetniških del znanih slovenskih slikarjev.
Letos bodo torej knjige Prešernove družbe izšle že desetič. Takrat pa bo v zbirki že osem knjig.
Koledar Prešernove družbe za leto 1963 bo nadaljeval kvalitetni vzpon iz leta 1962 in nam bo predstavil slovenske znanstvenike, njihovo pot do znanosti in znanstvenih dosežkov, njih sedanje delo in njih načrte za prihodnost. Mimo tega bo skušal koledar ustreči najštevilnejšim željam bralcev in bo po pestrosti in opremi tekmoval z vsemi izdajami te vrste.
Roman Nobelovega nagrajenca Haldora Laxnessa ATOMSKA POSTAJA nam bo približal majhno islandsko deželico in njene ljudi. Prikazal nam jih bo v čustvih in mislih služkinje Ugle, v njenem razglabljanju in njenih nazorih. Atomska postaja je zgovoren naslov, naslov sedanjega časa, naslov, ki simbolizira čas in dogajanje krog nas, kateremu se zlasti majhna dežela le stežka upre. To tem manj, če se tisti, ki vladajo, nočejo upreti.
Drugo leposlovno delo, povest ali roman, še ni določeno. Prepričani smo, da bo izbor pretehtan, upamo pa lahko, da bo delo sodobnega slovenskega pisatelja, saj je prav domači književnosti Prešernova družba odmerjala pomemben delež.
Sledita dva potopisa.
Prvi, RIBE POJO V UKAJALI, delo poljskega znanstvenika in pisatelja Arkadyja Fiedlerja popelje bralca v malo znani svet, v »Zeleni pekel« ob Amazonki in njenih pritokih, od katerih ena je reka Ukajali. Fiedlerju je uspelo, da je o Amazonki napisal več kot potopis, uspelo mu je prikazati ne le pokrajino, rastlinje in živalstvo, o čigar bogastvu sicer tudi ne vemo prav dosti, temveč je prikazal tudi ljudi, ljudi vseh ras in narodnosti, ki žive med tem bujnim in propadajočim svetom, ljudi, ki so jim zakoni džungle bližji kot civilizacija, in ljudi, ki so zaradi civilizacije slabši od prvih.
Drugi potopis povede bralca v dežele Zahodne Afrike, v dežele, ki nastajajo, ki se spreminjajo v države. To je črna Afrika, to je področje najsilnejšega kolonialističnega izkoriščanja dežele in ljudstva, to je domovina ameriških črnskih sužnjev.
O črncih je bilo napisano mnogokaj, naš pisatelj Oskar Davičo, ki je tam preživel nekaj mesecev, nam v knjigi ČRNO NA BELEM prikazuje črnce kot ljudi, ki so sposobni ustvariti in voditi svoje države, ki so sposobni boriti se zanje, a hkrati sposobni živet; v miru in sožitju z vsem človeštvom.
Poljuden prikaz glasbe, njenih prvin, vrednot in tehnike ustvarjanja pod naslovom GLASBA IN MI bo podal Ciril Cvetko, profesor Akademije za glasbo v Ljubljani.
To delo bo pomemben prispevek Prešernove družbe za širše razumevanje najbolj popularne zvrsti umetnosti, še tem bolj pomemben, ker je o glasbi, še posebej o popularni obliki, na Slovenskem kaj malo napisanega.
KEMIJA V SLUŽBI ČLOVEKA bo v najpoljudnejši obliki prikazala desettisočem bralcev kemijo kot vedo, ki je neverjetno po-
membna za naše vsakdanje življenje. Kemija niso le zapletene formule, skrivnostne analize in nerazumljivi eksperimenti, kemija je življenje okoli nas, je predmet naše vsakdanje rabe, je civilizacija, je življenjski standard. Brez kemije bi se vrnili za stoletje nazaj.
Znani pisec priročnikov Prešernove družbe inž. Mitja Tavčar pripravlja za letos praktično knjigo z naslovom ELEKTRIKA ZA DOMAČO RABO. O elektriki iD električnih aparatih je bilo napisanega že marsikaj. Ta priročnik pa bo poleg opisa električnih naprav in aparatov za gospodinjstvo in kmetijstvo, poleg pojasnil o njih uporabi navajal tudi primere, kako in kdaj lahko sami popravimo okvare na njih, predvsem pa, kdaj moramo to prepustiti strokovnjaku, da bi se izognili nesreči.
Praktična vrednost in pomen priročnika sta torej očitna.
Vseh teh osem knjig prejmejo člani in naročniki za 950 dinarjev.
Olga Vohar:
Otroci ljubijo beli kruh
Ko bila sem še majhna, smo se mami za krilo lovili
in tisočkrat dnevno jo beli kruhek prosili.
Ni nam mogla vedno belega dati, včasih smo znali tudi koruzno potico
zobati
Zvečer smo se toplega mleka napili in že so nas babica spat napodili.
Od mestnih otrok bili smo drugačni, nismo slišali pravljic, ne pisanih basni.
Zjutraj smo spet za kruhek prosili, a h kaši smo pečen krompirček dobili.
Prodajalka bolečin
Kako čarobno mesto!
Sredi hiš se dvigajo veličastne kupole.
Ljudi je mnogo.
Grem med nje — na trg.
Hočem prodati svojo bolečino po najnižji ceni.
Sami mrki obrazi; zato ne upam reči. da prodajam bolečino.
O DRUŽBENI VLOGI
Piše: Ivan Ros
Če govorimo o družbeni vlogi — o družbeni aktivnosti učitelja, potem s tem ne odpiramo nekega problema, nekaj, kar v praks: vsakdanjega življenja potrebujemo, pa tega nimamo ali nismo imeli.
Dejstvo je da se učitelj verjetno — bolje rečeno sigurno
—	že od vsega začetka, ko je ta poklic nastajal, ni zapiral v štiri stene učilnice, ampak ie tudi izven šole delal, kot javni kulturno-prosvetni delavec pa se je često spuščal tudi na reševanje ekonomskih problemov, ki so se v razvoju človeške družbe ali pa v merah lokalnih potreb pojavljali.
Seveda se je vloga, — javna aktivnost učitelja. po svoji vsebini spreminjala. Toda čeravno je bila pogojena z vplivom obstoječega reda. znotraj tega reda, pa često izpostavljena šikanam raznih režimskih strank je vendar imela karakter stihijnosti. Drugače bi lahko govorili le o učitelju v specialnih režimskih šolah
—	vrsto teh smo poznali tudi v bivši Jugoslaviji. Vsebina javne aktivnosti je prehajala vse bolj v odvisnost od for-
malne zavesti učitelja kot posameznika. Pri tem je često moral zaradi vsebine menjati tudi oblike dejavnosti, pa tudi vsebino prilagajati v podajanju tako. da ni prišel navzkriž z zakonskimi normam vladajočega razreda.
Danes je ta stvar povsem drugačna. Družbena vloga u-
čitelja in v tem njegova družbena aktivnost, preko katere to svojo vlogo uveljavlja, - -realizira -, je dobila povsem določeno, jasno postavljeno vsebino in obliko, ne le za vsakdanjo uporabo, ampak tudi za perspektivno uporabo, ker je naše vsakdanje delo v bistvu ustvarjanje osnov za perspektivni razvoj. Naj navedem le nekaj karakteristik družbene aktivnosti nasploh in družbene aktivnosti učitelja še posebej.
Prvič: V socialistični družbi se ob uveljavljanju delavskega in družbenega upravljanja kot oblik prenašanja upravnih kompetenc od države
in njenega aparata na voljene družbene organe vse bolj postavlja osebna odgovornost pravica in dolžnost posameznega državljana — občana.
Drugič: Kategorija dohodka, tako delitev čistega dohodka med družbo in kolektivom in osebnega dohodka znotraj kolektiva. priteguje in v končni fazi zaradi vsebine zahteva neposredno udeležbo in soodločanje slehernega proizvajalca.
Tretjič: Odprava mezdnih odnosov pomeni osvobajati delo v polnem pomenu besede in ga tako po vsebini kot obliki spreminjati v ustvarjalno dejavnost vsakega posameznega človeka, ne oziraje se, na katerem delovnem mestu dela
Teh nekaj elementov sem navedel zato, da podkrepim osebnost človeka — njegovo neposredno družbeno vlogo in družbeno odgovornost
Če gledamo stvari tako, in tako jih moramo razumeti. — potem je zlasti važno dvoje:
Prvič: Potreba po aktivnem družbenem delu se ne postavlja le pred določene kategorije ljudi — ne torej le pred
učitelja — ampak pred vse člane socialistične družbe. V večji meri seveda od tistega, ki mu sposobnost in posebni pogoji to dopuščajo, oziroma omogočajo in ne nazadnje, če je to v skladu z njegovim profesionalnim ali družbenim položajem. ko se mu te dolžnosti še posebej nalagajo.
In drugič: Prav posebej pa je tu važna vzgoja državljana v naših šolah in v njej vzgojitelj — učitelj (če govorim o učitelju, mislim vse ljudi, ki delajo v vzgojnih ustanovah).
Iz tega se takoj postavlja in od tod izhaja potreba po reformiranih šolah, ki jo prav v sedanji etapi ikvajamo in ki bo zajela vse naše šole. v kolikor jih še ni.
Kot nam je znano, hočemo take šole, ki bodo formirale kadre za potrebe socialistične družbe. Poleg splošne izobrazbe morajo šole dati bodočemu kadru tudi razredno — družbeno politično' znanje, formirati ne le proizvajalca, ampak tudi soupravljalca.
To le mimogrede omenjeno, čeprav je to važno prav iz razloga potrebe po družbeni vlogi in družbeni aktivnosti uči-
4
POMURSKI VESTNIK. 8 febr. 1962
Avtobus čez Videm in Kapelo
S ponedeljkom je uvedlo Avtobusno podjetje Maribor preko svoje poslovalnice v Ptuju novo avtobusno progo Ptuj-Juršinci-Gomila-Videm ob Sčavnici-Kapela Radenci-Gornja Radgona. Avtobus vozi dvakrat dnevno v obe smeri. Iz Ptuja odpelje zjutraj ob 5.45, iz Vidma ob 6.35, s Kapela ob 6.51 in pripelje v Radgono ob 7.10. Iz Radgone odpelje ob 7.30, s Kapele ob 7.48, iz Vidma ob 8.04 in pripelje v Ptuj ob 8.55. Iz Ptuja se zopet vrača ob 13. uri, v Vidmu je ob 13.50, na Kapeli ob 14.06, v Radgoni pa ob 14.25. Iz Radgone se vrača ob 14.45, na Kapeli je ob 15.03, v Vidmu ob 15.19, v Ptuj pa prispe ob 16.10.
Nova avtobusna proga je za o-menjene kraje zelo ugodna, saj so si jo ljudje že več let močno želeli. Se posebno prav pa bo prišla do izraza v času turistične sezone, ko si bodo lahko turisti in zdraviliški gosti iz Radenec v večji meri kot doslej ogledali naše znane turistične točke: Kapelo, Videm in Gomilo.
ČRENSOVCI
Mladina v Črensovcih je pred tremi dnevi dobila svoj prostor. Pred kratkim so priredili Veseli večer in z njim že gostovali v Žižkih in Bistrici. Z zbranimi sredstvi, ki so jih dobili ob prireditvah, nameravajo urediti mladinsko sobo. Te dni so se začeli pripravljati na novo odrsko delo.
Na zadnjem sestanku mladine je mladina sklenila, da bo pripravila za pust tekmovanje mask in mladinski ples
Pionirski pevski festival v Murski Soboti (1961)
BELTINCI
V beltinski občini delujeta dve mladinski politični šoli in to v Beltincih in v Črensovcih. Mlad na se za predavanje zelo zanima, saj je obisk na obeh šolah izredno dober.
  MAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA — NAŠA ANKETA
KAKO FINANSIRATI KILTURO?
POMISLEK! V LJUTOMERU
Če v Ljutomeru povprašate, ali so že razpravljali o tem, da bi se v mestnem oziroma občinskem merilu osnoval sklad za pospeševanje kulturno prosvetne dejavnosti, v katerega bi po svojih močeh prispevala posamezna podjetja, brž povedo svoje pomisleke. Občinski svet »Svobod« in prosvetnih društev ter svet za kulturo in prosveto pri občinskem odboru menita, da podjetja najbrž v takšen sklad ne bi prispevala svojih sredstev. Ob tem opozarjajo v Ljutomeru na izkušnje ob letošnji Novoletni jelki, ko je ostalo prav glede tega še precej nerazčiščenih stvari.
Spričo tega pa ni mogoče trditi, da kolektivi v mestu in občini niso ali ne bi bili pripravljeni prispevati v že omenjene s vrhe. O tem so razpravljali tudi že pri Svobodi« in tudi tukaj so bili enakega mnenja. To je razumljivo. saj bo ljutomerska Svoboda« letos resno pristopila h kolektivom, v težnji, da pri delavcih-proizvajalcih še bolj kot doslej vzbudi vol jo do aktivnega dela na področju socialistične kulture in prosvete.
Za zdaj prevladuje mnenje
da ne hi bilo težav, če bi bilo treba pridobiti to ali ono podjetje za materialno pomoč pri organizaciji kakšnega gostovanja ali podobne kulturno prosvetne prireditve, vendar le s pogojem, da bo to javnosti tudi objavljeno. Naposled je tudi pravilno, da javnost zve za spodbudne primere kulturnega mecenstva kolektivov. kadar, bo do tega prišlo, doslejšnje uspešno delovanje Svobode v Ljutomeru pa nam zagotavlja, da bo našla pot do kolektivov — tako in
drugače in da bo tudi v prihodnje skrbela ne le za kulturni program, temveč sploh za kulturno politiko v mestu.
S tem, če so posamezne prireditve v Ljutomeru, pa seveda ni nikakor rečeno, da ostali občani do njih nimajo pristopa. Za bližnje okoličane tako ni, problem, marsikaj pa bo mogoče nuditi tudi krajevnim središčem v občini, saj nam tudi dosedanje izkušnje kažejo, da se pri »Svobodi« v Ljutomeru tega dobro zavedajo.	-š-
kot pri glasbeni šoli in godbi na pihala. Kaže, da bo dramska skupina marca uprizorila igro v slovenščini, obetamo pa si tudi lahko mešan slovensko-madžarski veseli večer.«
Naposled je tovariš Pal omenil, da si sedaj veliko obe-
tajo od sindikata, saj bo le v povezavi s kolektivi in njihovem sodelovanjem moč kreniti naprej. Opozoril je tudi na potreb obnove vaških knjižnic. Njegova zaključna misel: »Ugotavljamo napake in pomanjkljivosti, treba pa je ukrepati.«
PREDLOG ZA SKLAD TUDI V LENDAVI
Tudi v lendavski Svobodi« sodijo, da bo nujno spremeniti in izpopolniti oblike kulturno-prosvetnega udejstvovanja. Znani so predlogi in pobude, da naj bi delovale v po-
sameznih podjetjih in ustanovah razne kulturno-prosvetne skupine, kajpak v obsegu njihovih možnosti. V primeru večje dejavnosti bi se naj skupine med seboj povezale, sploh pa naj bi Svoboda« po novem bila pomočnik, svetovalec in vsklajevalec dela prej omenjenih skupin. Zal morajo nekatere dejavnosti voditi strokovnjaki. pomanjkanje le-teh pa ovira uspešnejše delo v lendavski »Svobodi« že dolga leta.
Občinski politični činitelji v Lendavi se zavedajo, da je go-
spodarski razvoj tudi v Lendavi prehitel kulturnega. Za tako stanje so odgovorni vsi faktorji, ki predstavljajo lendavsko komuno. Zlasti premajhna je bila skrb za kad-
rovsko politiko tistih činiteljev, ki bi skrbeli za vsestranski kulturni razvoj komune. Za kulturni razvoj niso odgovorni samo učitelji, temveč tudi ostala inteligenca, ki se pa malokje udejstvuje na področju kulture in prosvete.
Na občnem zboru »Svobode« so med drugim ugotovili, da kljub vsem novim možnostim kulturno-prosvetnega razvoja klasične oblike še niso zastarele, zanje so pa tudi vse možnosti. Poleg tega bi kazalo tudi v prihodnje obdržati stike z ansambli od drugod
Na tem zboru so tudi predlagali, naj bi se ustanovil sklad za kulturo in prosveto, v katerega bi prispevala vsa gospodarska podjetja, ker gre za splošno ljudsko potrebo.
V tej smeri bi bilo pričakovati več zavzetosti od strani sindikalnih podružnic, ki jih bo treba spodbuditi k delu tudi na tem področju, da bo pri delavcu — proizvajalcu prišla do izraza volja do aktivnega dela.	-š-
KJE SO UKREPI
Franc Pal, predsednik sveta za kulturo in prosveto pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi je povedal, da je svet za to, da bi se osnoval sklad za potrebe kulture in prosvete, v katerega bi prispevale vse gospodarske organizacije. Nato je nadaljeval:
To vprašanje smo obravnavali tudi na občnem zboru »Svobode«, saj občinski ljudski odbor nima dovolj sredstev tudi za te namene. Sicer pa je občina dala lani sredstva. za glasbila godbe na pihala in je v ta namen povečala dotacijo »Svobodi« na 1.200.000 dinarjev.
Za letos občinska sredstva še niso razdeljena, a tudi drugače svet še ni zavzel stališča, kje in kako bi kazalo osnovati prej omenjeni sklad. Svoje bodo morali vsekakor storiti sindikati v podjetjih.
Tovariš Franc Pal je tudi novi predsednik »Svobode« v Lendavi. V zvezi z nedejavnostjo društva je dejal:
V tej sezoni nismo imeli nobenih prireditev, tudi gostovanj ne. Za pevski zbor nimamo pevovodje. V tovarni dežnikov smo hoteli osnovati mladinski pevski zbor. saj je mladina za to, ni pa strokovnega vodje. Pomanjkanje strokovnega kadra je največja ovira tako pri pevskem zboru.
VEČJI KOLEKTIVI - SAMOSTOJNI ORGANIZATORJI
Predsednik Občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih društev v Murski Soboti, tovariš Miha Veršič meni o tem, kako bi kazalo v našem okrajnem središču spodbujati kulturno prosvetno dejavnost in isto tudi finansirati, naslednje:
Po moji sodbi naj bi manjše kolektive v M. Soboti povezovala Svoboda . Menim tudi, da je kolektiv notranje bolj navezan na prireditev, če jo sam organizira in finansira. kot če prispeva sredstva v mestni ali občinski sklad — v kolikor bi tak sklad obstojal — in se za stvar ne zanima več. Naš svet sodi. da bi se morali sindikati v podjetjih zavzeti za načrtno kulturno prosvetno dejavnost. Svoboda« pa naj bi manjše kolektive povezovala in vsklajevala prireditve. Vsekakor naj večji kolektivi samostojno organizirajo prireditve, kot recimo lani Pomurski tisk in Mura.
Žal je tako, da se tehnično delavec usposablja v tovarni, v kulturno prosvetnem pogledu pa nikjer. Vendar je tudi kolektiv dolžan kulturno prosvetno izobraževati delavca. V kolikor delavcev ne more pritegovati, naj uredi po
možnosti z raznimi gostovanji, vendar s tem, da bi bila »Svoboda« vsklajevalec in organizator gostovanj in revij kulturno prosvetnih skupin pri delovnih kolektivih. Tudi pevski zbori naj bi delovali po kolektivih, ob priložnostih pa bi se vsi pevci zbrali za skupen nastop. V podjetjih se vsi delavci-pevci med seboj poznajo, a tudi vaje je med izmenami laže urediti. Torej: Svoboda naj bi bila pobudnik dela v manjših podjetjih in vsklajevalec ter organizator skupnih prireditev. Seveda pa bi bilo treba najprej pritegniti v »Svobodo« strokovnjake.
Kot že rečeno, naj bi večji kolektivi samostojno organizirali gostovanja in bi Svoboda« samo določala čas gostovanj, z manjšimi kolektivi pa bi sporazumno določala njihovo udeležbo glede prispevka finančnih sredstev.
V sedanjem času pa sodim, da bi morala »Svoboda« v M. Soboti pospešiti svoje napore za ureditev kluba. Prva naloga nas vseh je. da ji zagotovimo najnujnejše lastne prostore.«
tudi Širši vpliv
Na vprašanje, ali bi kazalo tudi v kulturno prosvetni dejavnosti združevati sredstva ter tudi na ta način kulturne dobrine in vrednote čim bolj približati občanom, je predsednik Okrajnega sveta »Svobod« in prosvetnih društev v Murski Soboti Ante Novak med drugim odgovoril:
Strinjam se s tem, da bi se osnoval takšen sklad. Morda bi bilo to najbolje pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev. V upravnem odboru sklada bi morali biti predstavniki vseh podjetij, ki bi prispevala v sklad. Na ta način bi vplivali tudi na kul-
turni program in njegovo vsebino.
Če bi zbirali v skladu več sredstev, bi bilo moč reševati tudi druge probleme, ne zgolj programske, vsekakor pa ne samo ozke probleme društev in prireditev, temveč bi lahko vplivali širše in s tem vodili kulturno politiko. Tu mislim razne razstave, večje prireditve in gradnjo kulturnih objektov.
Vprašanje premisleka pa je. ali bi kazalo takšen sklad ustanoviti samo. recimo, za mesto Murska Sobota ali za celotno občino«
NAŠEGA UČITELJA
telja. Nemogoče je namreč zadostiti potrebam reformirane šole, če ne poznamo prakse življenja, če ne poznamo družbenih premikov. Vsega tega pa ni mogoče spoznati, če tega ne spremljamo, če tega ne proučujemo, če v tem ne sodelujemo. Od tod torej nujna družbena aktivnost učitelja in v tem njegova družbena vloga.
Družbena aktivnost pa je. gledano tudi iz tega vidika, široki pojem široko področje dela.
To ni le domena za kulturno-prosvetni) dejavnost in morda še za športno dejavnost, čeravno je mnogo teženj in mnenj, da pripadajo' učitelju le ta področja. Če že govorimo o teh dejavnostih, nedvomno učitelj tu ne bo smel manjkati. V večini primerov bo tu še vedno on nastopal kot iniciator pobudnik v iskanju sodobnih oblik in vsebine dela in spremljal to delo v delovne kolektive in organiziral klubsko življenje na raznih nivojih. Toda vsi tisti, ki na tem področju delajo, bodo morali delovati tako, da bodo ljudje, ki kulturno-pro-
svetno življenje potrebujejo da si ga bodo tudi v vse večji meri sami ustvarjali. Da bodo sodelovali v vsebinskem programiranju tega dela. nastopali kot izvajalci programov in tako delo tudi v materialnem pogledu podprli. To ne bo več potem vsiljevanje kulture in prosvete. Njena vsebina. pa tudi oblika bo odgovarjala potrebam časa. Gledano tako bo ostala in nekje zopet postala sestavni del človekovih potreb tako glede vzgojne vsebine in zdravega razvedrila. In le taka bo osvojena. Kulturno prosvetno dejavnost moramo organizirati tako, da bo v njej dosežena aktivnost delovne inteligence in neposrednega proizvajalca ne le kot opazovalca, kot koristnika, kot gledalca, ampak tudi kot ustvarjalca. Za dosego tega cilja je pred nami še ogromno nalog, polne roke dela čakajo tu tudi učitelja, zlasti tistega, ki mu to delo posebej leži.
Toda z ozirom na potrebe reformirane šole bo moral marsikateri učitelj aktivneje poseči tudi na druga področja družbenega življenja. Gre, recimo, za politehnično vzgojo
učencev, ki je povsod več ali manj pogojena še z objektivnimi težavami, je tako rekoč v porodnih krčih«. Ta vzgoja bo dobila svojo vsebino in tudi materialno podlago mnogo hitreje, če bo stekla v povezavi z ustreznimi delovnimi kolektivi in če bodo v njej sodelovali izkušeni kvalificirani ljudje iz proizvodnje. V diskusijo dajem misel. Ali je povsem nujno, da se ta vzgoja opravlja vedno v prostorih šole ali ne? Ali je povsem nujno, da se opravlja vedno v okviru šole ali morda kje v okviru Ljudske tehnike? Gre za vsebino in tej bi po mojem moralo biti podrejeno vse drugo. Gre dalje za to, da tu prisotnost vzgojnega elementa ne sme manjkati. Seveda so tu. žal, pogoji na podeželskih šolah dokaj minimalnejši kot v naših središčih. Toda dejstvo je, da je možnosti in ustreznih pogojev več, kot jih znamo v praksi uporabljati. Dejstvo je. da bi se mnogo in marsikje dali ustvariti pogoji, ki bi koristno služili tej dejavnosti. Družbena aktivnost učitelja naj bi torej bila, da bi prav take možnosti in pogoje iskal im jih v povezavi z ustreznimi
družbenimi faktorji ustvarjal Aktivnega sodelovanja LT tu res ne bi smelo manjkati, družba pa bi morala zagotoviti seveda materialne pogoje za njeno aktivnost.
Vzemimo še eno aktualno področje, ki mora v vzgojnem procesu dobiti celo prioritetno mesto. To je sistem socialistične demokracije, delavsko in družbeno samoupravljanje, to je vzgoja samoupravljalca. V šolah imamo uvedeno že vrsto organiziranih dejavnost, ki se upravljajo po družbenih organih, sestavljenih iz učencev in dijakov. To so šolske im razredne skupnosti, šolske zadruge, mladinske in druge organizacije. Splošna ocena nam kaže, da so tu vzgojni momenti in praktični rezultati tega dela veliko boljši tam, kjer ga vodijo učitelja, obogateni z znanjem iz prakse vsakdanjega življenja. Nemogoče si je torej zamišljati, da bi šola cilj. vzgojiti človeka za potrebe socialistične družbe, lahko dosegla, če vzgojitelj sistema samoupravljanja, njenih osnov, ciljev in premikov ne obvlada, če tega aktivno ne spremlja.
(Konec prihodnjič)
obetajoča »beseda« mladih
»Kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna« — pravi znani slovenski pregovor. Lanski uspehi pomurskih pionirjev v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger pa so prinesli še mnogo več: naši najmlajši so med drugim začeli dokaj smelo tudi z izdajanjem svojih glasil, čeprav morda v skromnejšem, pa vendar obetajočem obsegu. Zasnova lanskega pionirskega tiska je bila tudi v Pomurju v znamenju osrednjega prizadevanja naših pionirjev v akciji »Naš kraj včeraj, danes in jutri«. Tudi na nekaterih srednjih šolah so že resni poskusi za izdajanje dijaških listov; v tem pogledu imajo Utrinki na soboški ESŠ vsekakor že lepo tradicijo.
Že samo bežen pregled tega tiska v Pomurju nam pokaže, da so prvi začetki že kar obetajoči, saj se nam na straneh pionirskih in dijaških listov pojavlja lepo število mladih piscev, ki se v raznih ustvarjalnih zvrsteh — od novinarsko oblikovanih poročil in reportaž do proznih prispevkov in pesmi — lotevajo dokaj samoniklo in samostojno dogodkov in pojavov v življenju svojega kolektiva in tudi življenjskih utripov v širšem okolju. Tako ti listi že v marsičem preraščajo ozke okvire informatorjev o dejavnosti pionirskih odredov in njihovih krožkov in postajajo takorekoč že literarna glasila. V tem pa je tudi izražen vzgojni pomen tega tiska.
Pionirji na ljutomerski osemletki »Ivana Cankarja« izdajajo svoje glasilo »Mladi Prlek«. List se je pri bralcih že zelo priljubil, zato si uredniški odbor prizadeva, da bi tudi letos izhajal redno. Po njem radi listajo tudi starši in tisti, ki jih zanima prizadevanje ljutomerskih pionirjev. V G. Radgoni izdaja pionirski odred na osemletki »Vesele čričke«. 2e sam naslov govori za vedro vsebino tega lista, čeprav v njem ne manjka niti resnih prispevkov z različnih področij delovanja. Podobno trditev lahko postavimo tudi za pionirski list »Mlada rast«, ki ga izdajata pionirska odreda na soboški I. osemletki. Že prve izkušnje so vzpodbujajoče, zato se so-
boški pionirji prav gotovo ne bodo zadovoljili samo s prvimi številkami. Na Kapeli so pionirji ob zaključku prvega polletja tega šolskega leta izdali svoj Zbornik, v katerem so objavili vrsto zanimivih prispevkov, tudi iz zgodovine NOB, med katerimi vzbuja posebno pozornost zlasti članek o življenjski poti in junaški smrti Jove Jurkoviča. Prve poskuse za izdajanje domačega pionirskega tiska beležijo tudi v Veliki Polani in še na nekaterih osemletkah. Tudi na soboški Gimnaziji so usmerjena prizadevanja k temu, da bi izdajali dijaški list, ki ne bi samo informiral, marveč tudi pritegoval mlade literate in pesnike po vzgledu Utrinkov na sosednji ESŠ. To prizadevanje bodo soboški gimnazijci prav gotovo uspešno uresničili, če bodo za sodelovanje pridobili tudi učiteljiščnike, saj bi družno izdajateljsko prizadevanje mladih na obeh zavodih lahko prineslo vsebinsko dober dijaški list.
Pobudo nekaterih pionirskih odredov in mladinskih vodstev na osemletkah in srednjih šolah v Pomurju ocenjujejo kot ugodno znamenje, saj lahko tudi domači mladinski tisk mnogo prispeva k večji afirmaciji učeče se mladine v družbenem dogajanju širše okolice in postane tudi v vzgojnem pogledu zelo uspešna oblika dejavnosti za samostojno oblikovanje zavesti bodočih upravljalcev.
-sk
POMURSKI VESTNIK. 8 febr 1962
5
Lastna ambulanta
v soboški Muri
Tudi kadrovsko-socialna služba v soboški tovarni »Mura« je nastala spričo potreb. Če bi imela dovolj kadrov, bi ta služba nedvomno dosegla še večje uspehe kot sicer. Predvsem čutijo pomanjkanje zdravnika, ki bi se studiozno lotil problema obolenj. Kaže pa, da bodo v podjetju v tem letu uredili lastno ambulanto. Zdravnika sicer štipendirajo, ker bi pa morali nanj predolgo čakati, bodo za začetek najbrž nastanili v ambulanti honorarnega.
Posebnost te službe so tudi psihološki pregledi ob sprejemu. Tudi tukaj si pomagajo s honorarno močjo, skušajo pa dobiti v podjetje stalnega psihologa. Poudarjajo, da manjka glede na stimulativnost pravilnikov tudi analitik osebnih dohodkov. Ob vsem tem pa menijo, da bi kadrovsko-socialna služba v »Muri« povsem služila svojemu namenu, če bi, kajpak, imela ves omenjeni kader, ki ga primanjkuje.
Znano je tudi, da deluje v okviru podjetja center za izobražev. kadrov. Precejšnje število zaposlenih več ali manj uspešno dela na svojih delov, mestih, potrebno izobrazbo pa so dobili prav s pomočjo tega centra. Kako pomemben je ta center, priča dejstvo, da ima podjetje v načrtu za vse dejavnosti namestitev okrog 600 novih zaposlenih. Seveda pa bodo morali potrebe podrediti stvarnim možnostim.
Zaposleni se kadrovsko-socialne službe v podjetju v precejšnji meri poslužujejo in iznašajo svoje družinske, zdravstvene in druge probleme. Socialni delavec se spričo obilnega drugega dela za zdaj še ne more posvetiti večjim,
kompleksnim problemom kot problem nezakonskih mater, stanovanjska problematika in drugo, in njihovemu ustreznemu reševanju, saj rešuje iz dneva v dan obilico individualnih problemov.
-š-
Pomoč človeku osnovno gibalo
(Nadaljevanje z 2. strani) ževanje na delovnem mestu in drugo. To pomeni, da deluje v podjetju občasni center za izobraževanje. Pred kratkim je bil zaključen seminar za vodje delovnih enot, prihodnji teden pa bo na programu seminar za upravljalce, ki bo trajal 7 dni. V načrtu je tudi enodnevni seminar za vodilne delavce v podjetju.
Znamo je še, da prav ta služba z uspehom skrbi za organizacijo oddiha in doma v Barbatu na Rabu. Tudi letos je v načrtu preventivno okrevanje za delavce in delavke im sicer bodo s sorodnimi podjetji uredili zamenjavo članov kolektiva na Gorenjskem in na morju oziroma na morju med Barbatom in drugimi kraju. Organom delavske samouprave pripravlja kadrovsko socialna služba podjetja analize vzrokov bolniških izostankov, se zavzema za vzgojo kadrov in pomoč strokovnim kadrom, itd. Največja težava je za zdaj v tem, ker delajo zaposleni v zelo težkih delovnih pogojih, kar se bo izboljšalo šele z novogradnjo.
Neprimerni prostori
Koncem lanskega leta so na novo preuredili dom onemoglih v Lukavcih, uredili so tudi dvoje stanovanj ter namestili novo ograjo. Adaptacija tega doma je stala okrog dva milijona dinarjev V bodoče bo ta dom služil v prvi
vrsti za stare in duševno prizadete ljudi. Sedaj je v domu 56 oseb in to zlasti iz ljutomerske občine.
V domu v Rakičanu je 107 oseb. Težave v tem domu kakor tudi v domu onemoglih v Lukavcih imajo predvsem zaradi prevelikih sob. Dogaja se, da je v en sobi nameščenih tudi po 16 oseb. V obeh domovih pa je vzpostavljena tudi redna zdravstvena služba in sicer dvakrat tedensko.
Po lanskoletnem izračunu so občine prispevale za oskrbo oseb v domovih preko 22 milijonov dinarjev. Vračunani pa niso tudi zneski, katere posamezniki, ki dobivajo celo pokojnino, vložijo v dom za lastno oskrbo.
S 1. novembrom lanskega leta je dom onemoglih v Lukavcih prišel v pristojnost občine Ljutomer, dom v Rakičanu pa v pristojnost občine Murska Sobota.
Popravek
V sestavku »Zoperstaviti se računanju skozi dinar«, objavljenem v prejšnji številki »Pomurskega vestnika«, se je pripetila neljuba pomota, ki jo s tem popravljamo. V nadaljevanju s prve strani (na 6. strani) se mora v četrtem odstavku od zadaj stavek »Pri tem je važno, kako ga zastavimo, da se ne bo sam po sebi izpopolnjeval, da bo imel elemente stimulativnosti in dovolj sredstev za eventuelno potrebne korekcije med samim izvajanjem . . .«, pravilno glasiti:
»Pri tem je važno, kako ga zastavimo, da s e bo sam po sebi izpopolnjeval, da bo imel elemente stimulativnosti in dovolj sredstev za eventuelno potrebne korekcije med samim izvajanjem.«
Soboški nogometaši se pripravljajo
Priprave za spomladansko tekmovanje v ustreznih ligah so zajele tudi soboške nogometaše. Prvo moštvo -Sobote« že trenira na igrišču trikrat tedensko. V nedeljo se je prvič srečalo v prijateljski tekmi v Mariboru z istoimenskim moštvom, ki zastopa slovenski nogomet v II. zvezni ligi. Srečanje so soboški nogometaši izgubili z rezultatom 0:7, kar pa tudi ni posebno čudno, saj so imeli proti sebi za razred boljšega nasprotnika, razen tega pa moštvo tudi ni nastopilo kompletno. V nedeljo se bo prvo moštvo -Sobote« pomerilo na domačem igrišču z enajstorico -Sloge« iz Varaždina. Rezultat tega srečanja bo za merjenje moči našega moštva že bolj realen, čeprav je gostujoče moštvo trenutno na drugem mestu v hrvaški ligi. Kot so nam sporočili iz uprave kluba, je repertoar prijateljskih tekem, ki sodijo v priprave našega moštva
TEKSTILEC IN 2GANJAR
V nedeljo je bilo v Murski Soboti tretje tekmovanje za prvenstvo Pomurja v streljanju z zračno puško, ki ga priredi vsako leto ORO za svoje registrirane igralce. Nastopilo je skupno šest moštev. Prvo mesto je zasedla ekipa Tekstilca z 224 zbranimi krogi od 300 možnih, na drugem mestu je ekipa Agroservisa z 210, na tretjem ekipa UO ORO s 158 krogi itd. Med posamezniki se je uvrstil na prvo mesto I. 2ganjar (Agroservis) s 83 krogi.
Letošnje tekmovanje pomurskih rokometašev v streljanju je po množičnosti in doseženih rezultatih prineslo dokajšen napredek v primerjavi z lanskim letom.
za spomladanski start v SCL, izpopolnjen tako, da se bo moštvo pomerilo z nasprotnikom vsako nedeljo doma ali na tujem igrišču. Pripravljati pa se je pričelo tudi že drugo, mladinsko in pionirsko moštvo. Omeniti kaže še to, da bo vodstvo NK»Sobota« letos gradilo predvsem na domačih igralcih, kajti vsakršna okrepitev moštva z nogometaši od drugod ne pride v poštev že iz finančnih razlogov, saj je znano, da je klub vložil vsa razpoložljiva denarna sredstva predvsem v gradnjo novega igrišča.
Ta teden so se pričeli pripravljati za spomladansko tekmovanje tudi nogometaši NK -Grafičar«. Zaenkrat še trenirajo v telovadnici, vendar pa bodo kmalu pričeli s treningi na prostem. Letošnje priprave moštva vodi bivši trener NK -Sobota« Feri Zelko.
PRESENEČENJE V POMURSKI
KOŠARKI
ESŠ : GRAFIČAR 34:17 (22:10)
Soboški moštvi ESŠ in Grafičarja sta v nedeljo z edino odigrano tekmo odprli letošnje spomladansko tekmovanje v Pomurski košarkarski ligi. Topot je za veliko presenečenje poskrbela ekipa ESŠ, ki je proti pričakovanju visoko premagala svojega rivala — moštvo Grafičarja, ki je, kot kaže tudi rezultat, igralo daleč pod svojimi zmožnostmi, saj bi sicer ne mogli zapisati enkratno razliko v doseženih koših, kar pa je že pravcati rekord tudi v tem športu.
 BERITE IN ŠIRITE
,Pomurski vestnikʻ
-ZLATA« IGRA Devetletna Egipčanka Aida Mohamed je našla med igro v predmestju Kaira 288 zlatnikov, starih preko 1000 let. Menijo, da so ti zlatniki pripadali zakladnici mogočnega kalifa El Moeza, ki je v 10. stoletju osvojil Egipt.
Bolj povezano delovanje
Razprava o delovanju društev in njihovih problemih na nedavnem posvetovanju, ki ga je sklicala Sekcija za družbene organizacije in društva pri KO SZDL v Murski Soboti, je nakazala vrsto problemov, ki so skupni večini naših društev — od Ljudske tehnike do telesnovzgojnih organizacij zato je pri njihovem reševanju potrebno koordinirano prizadevanje, ne pa, da se vsako društvo zase ubada s problema, ki bi bili s skupnimi močmi mnogo laže rešljivi. To se vsaj delno nanaša tudi na finančne probleme naših društev, zlasti kar zadeva gradnjo raznih športnih in drugih objektov, kjer drobljenje sil in sredstev ne more prinesti večjih uspehov, marveč prej njihovo združevanje.
Na posvetovanju je bilo govora zlasti o delovanju telesnovzgojnih in športnih organizacij v Murski Soboti. Potrebno si je zlasti prizadevati za večjo množičnost z odločnejšim uveljavljanjem rekreativnega in razvedrilnega športa v delovnih kolektivih in tudi za večjo kakovost. Sedanje razmere na tem področju so v Murski Soboti že takšne, da obstajajo realne možnosti za določeno specializacijo telesnovzgojne dejavnosti. Govora je bilo o dveh variantah. V obeh bi Nogometni klub »Sobot« ostal pri sedanji specializaciji s poudarkom na kakovosti, ki bi še nadalje omogočala moštvu nastopanje v SCL, medtem ko so za ostalo telesnovzgojno delovanje možni dve rešitvi: ali združiti vso dejavnost pri soboškem TVD »Partizan«, ki je v zadnjem času aktivnostjo dokaj popustilo, ali pa naj bi to društvo vnaprej obdržalo samo splošno telesno vzgojo, ob njem pa bi ustanovili še delavsko športno društvo, ki bi usmerilo svoja prizadevanja predvsem v delovne kolektive podjetij in skrbelo tudi za kakovostno rast tistih športov, ki že v naših razmerah nekaj pomenijo. Zarodki takega društva že obstajajo: v
številnih sekcijah »Grafičarja« ob ČZP »Pomurski tisk« in še v nekaterih drugih podjetjih. Započeto pobudo bo torej potrebno čimprej uresničiti, nadaljnja razprava pa naj pokaže, katera rešitev je bolj sprejemljiva za naše razmere. Hkrati bo potrebno najti tudi ustrezno rešitev za prebroditev finančnih težav pri NK »Sobota«, sicer se lahko zgodi, da moštvo ne bo moglo še dalje uspešno nastopati v družbi najboljših slovenskih klubov. Taka rešitev je po-
trebna tudi zategadelj, ker nameravana pokroviteljstva nekaterih večjih podjetij nad klubom ne pridejo v poštev.
Posebno pozornost bo potrebno posvečati najbolj aktivnim društvenim članom in funkcionarjem, predvsem s tem, da jim bomo dali za njihovo požrtvovalno in nesebično delo v društvih tudi ustrezno družbeno priznanje. Potreba po večjem družbenem vrednotenju dela v naših družbenih organizacijah in društvih postaja vse bolj očit-
na zlasti v zadnjem času, ko’ že na vseh področjih uveljavljamo nagrajevanje po vloženem delu in prizadevanju, čeprav s tem še ni rečeno, da se mora to vrednotenje vedno izražati v dinarjih.
Sploh pa je pohvalno, da smo o delovanju in problemih naših telesnovzgojnih in drugih organizacij pričeli smeleje razpravljati tudi v ustreznih forumih SZDL, saj vidimo v tem tudi jamstvo, da bo delo teh organizacij v prihodnosti lahko še uspešnejše.
LJUTOMERČANI V REPUBLIŠKI KEGLJAŠKI LIGI
PRAVI PODVIG
V	LJUBLJANI: PARTIZAN LJUTOMER : JESENICE 6649:6593 — NAŠI PREDSTAVNIKI V NEDELJO PREMAGALI LANSKEGA REPUBLIŠKEGA PRVAKA — NAJBOLJŠI TEKMOVALEC
V	TEJ »RUNDI« SLOVENSKIH KEGLJAČEV, LJUTOMERČAN MIRO STERŽAJ JE PODRL 949 KEGLJEV — DA NI IMEL MIRO SMOLE NA ČETRTI GRADISOVI STEZI, BI BIL PORUŠIL TUDI POPOVIČEV DRŽAVNI REKORD
Že peto soboto in nedeljo se je borilo dvajset najboljših kegljaških tekmovalnih skupin iz Slovenije na petih različnih štiristeznih kegljiščih (Maribor, Celje, Jesenice, Ljubljana) za naslov ekipnega republiškega prvaka. Za sedaj sta na prvem mestu osmorki Ljubljane in Triglava iz Kranja, medtem ko se je ta primat izmuznil iz rok lanskemu prvaku LRS — moštvu Jesenic prav v nedeljskem srečanju z Ljutomerčani. Med posamezniki sta tokrat prednjačila odlični Ljutomerčan Steržaj z 949 in Ambrožič (Triglav) z 911 podrtimi keglji.
V Ljubljanskem dvoboju v okviru kegljaškega tekmovanja za slovensko ekipno prvenstvo so poskrbeli Ljutomerčani za veliko presenečenje, saj so premagali lanskega republiškega ekipnega prvaka — moštvo Jesenic. Za moštvo ljutomerskega »Partizana« so nastopili: Bagladi 796. Belinger 815. Martinušič 835, Gajšek 809. Pevec 828, Bohinec 767, Steržaj 949. Čebašek 853 podrtih kegljev.
Ljutomersko moštvo je tokrat zadovoljilo kot celota, čeprav so posamezniki tudi izstopali. Največjo smolo je imel vsekakor Pevec, ki je po doseženem rezultatu 243 kegljev v prvih lučajih zamudil
priložnost za boljšo uvrstitev med posameznimi tekmovalci Najboljši kegljač na Gradisovem kegljišču pa je bil tokrat brez konkurence Miro Steržaj, ki je prikazal številnim gledalcem pravo kegljaško ekshibitacijo. ki pa jo žal ni izpeljal do konca. Po rekordnem uspehu (261 podrtih kegljev) na drugi stezi je imel Miro redko priložnost, da bi porušil dosedanji državni rekord Popoviča iz Zagreba. Popovič je doslej pristal ob znamki 972. Pred začetkom tekmovanja na četrti stezi, ki je na Gradisovem kegljišču najtežja, je zbral že 729 točk, pa bi moral za rekorden dosežek zrušiti še 244 kegljev. To pa
se Steržaju kljub prizadevanju ni posrečilo, ker je prepozno spoznal muhavost »terena«. V zadnjem čiščenju je bil ponovno odličen, vendar zamujenega ni mogel nadoknaditi in je bil tako tudi ob najodličnejši rezultat v Jugoslaviji.
Nedeljski rezultati: Ljubljana: Jesenice 6593, Ljutomer 6649; Celje: Triglav (Kranj) 6757, Izola 6369; Maribor: Izola 6007, Triglav 6497; Kranj: Celje 6457, Pionir 6506, Konstruktor (Maribor) 6462, Gradis (Ljubljana) 6527; Jesenice: Gradis (Ljubljana) 6590, Konstruktor 6503, Celje 6380, Pionir 6348.
Vrstni red po štirih nastopih: Ljubljana 8 točk, 26.414, Gradis (Ljubljana) 17 točk, 26.062, Branik 19 točk, 26.022 podrtih kegljev. Po treh nastopih: Triglav 5 točk, 19.938, Partizan (Ljutomer) 11 točk, 19.694, Jesenice 12 točk, 19.688, Konstruktor 16 točk, 19.448, Celje 17 točk, 19.320, Fužinar 18 točk, 19.314, Elektro (Celje) 21 točk, 18.910, Gradis (Jesenice) 21 točk, 19.108 podrtih kegljev.
Tri četrtine tekmovanja za republiško prvenstvo v kegljanju, ki je letos močno pridobilo na privlačnosti prav zaradi hitrih menjav doseženih rezultatov in mest, je že za nami: doslej so našteli skupno 66 nastopov. 34 nastopov pa morajo tekmovalne ekipe še opraviti. Vsaka ekipa namreč nastopi petkrat. Tekmovanje bo predvidoma končano 18. februarja, ko bodo razglasili republiškega ekipnega prvaka. Našemu predstavniku se obeta doslej najboljša uvrstitev v tekmovanju slovenske kegljaške elite: najmanj šesto mesto med tekmovalnimi ekipami in uvrstitev v hrvaško-slovensko kegljaško ligo. kar bo prav gotovo pomemben uspeh. Ljutomerčani pa si s ponovnim tekmovalnim podvigom lahko povzpejo tudi na četrto ali peto mesto, kar pa bo že dosežek, ki ga res nismo pričakovali.
Doslej največji uspeh pomurskega rokometa
Beltinčani četrti na GR
V	ponedeljek, 5. februarja je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani rokometni turnir okrajnih reprezentanc iz Slovenije. V reprezentancah nekaterih okrajev niso nastopali le igralci, ki se merijo v okrajnih rokometnih ligah, marveč tudi taki, ki tekmujejo v II. zvezni rokometni ligi. Na turnirju so nastopile okrajne reprezentanece iz Kranja, Celja, Kopra, Krškega, Ljubljane, Maribora in Ajdovščine. Naš okraj je na tem tekmovanju zastopalo kompletno moštvo TVD »Partizan« iz Beltinec — lanski jesenski prvak —, ki je v srečanjih z renomiranimi partnerji z borbenostjo in učinkovito igro izsililo več častnih rezultatov in proti pričakovanju zasedlo v skupni razvrstitvi slovenskih okrajnih reprezentanc četrto, v svoji skupini pa celo drugo mesto. Po oceni rokometnih strokovnjakov, je to doslej največji kakovostni uspeh pomurskega rokometa, uspeh, ki je znova prepričljivo potrdil upravičenost teženj, da bi naš rokomet vključili z najboljšimi moštvi v višje tekmovanje — v okviru vzhodnoslovenske ali štajerske rokometne lige. Kaže namreč, da so nekatera naša moštva že  sposobna konkurirati v višjih kakovostnih razredih.
V	I. skupini, kjer je sodelovalo moštvo Beltinec, so nastopila še moštva Celja, Ljubljane in Kranja. V moštvu Beltinec so nastopili naslednji igralci: Horvat
II, Šraj, Peterka, Klemenčič, Prša, Horvat I, Osterc, Balažic, Lipič, Dominko, Kokalj. Rezultati posameznih tekem v tej skupini: Ljubljana : Beltinci 13:9, Ljubljana ; Kranj 19:11, LJubljana:Celje 13:13, Colje : Kranj 12:16, Beltinci : Celje 10:10, Beltinci : Kranj 16:12. V našem moštvu so se v posameznih srečanjih najbolj odlikovali Kokalj, Peterka in vratar Horvat. Strelci: Peterka in Klemenčič po 11, Kokalj 10, Prša 9, Šraj 6, Osterc 1 zadetek.
V tekmi za tretje in četrto mesto sta se srečali drugi moštvi iz obeh skupin — iz prve moštvo Beltinec, iz druge pa moštvo Aj-
dovščine. To srečanje so naši predstavniki izgubili z rezultatom 13:16, kar spet dokazuje, da z beltinskimi rokometaši tokrat ni bilo lahko opraviti. Tako so naši tudi pristali na četrtem mestu.
LESTVICA I. SKUPINE Ljubljana	3	2	1	0	45:33	5
Beltinci	3	1	1	1	35:35	3
Celje	3	0	2	1	35:39	2
Kranj	3	1	0	2	39:47	2
Posamezne okrajne reprezentance pa so se razvrstile takole: 1. Ljubljana, 2. Maribor, 3. Ajdovščina, 4. Beltinci, 5. Celje, 6. Krško, 7. Koper in 8. Kranj.
-sk
II. letni občni zbor TVD „Partizan“ Šalovci
Na pravi poti
Čeprav je Telesnovzgojno društvo »Partizan« v Šalovcih še zelo mlado, saj ima za seboj komaj eno leto aktivnega delovanja, je II. letni društveni občni zbor proti pričakovanju zelo uspel. Udeležilo se ga je kar nad 80 društvenih članov, med katerimi smo opazili tudi pripadnike LM in JLA. Veselje je bilo gledati, zadovoljne obraze — od najmlajših pionirjev do starejših možakov. Med gosti so bili tudi predsednik ObLO Koloman Korpič, predsednik NP M. Sobota Franjo Škarabot in predsednik ORO M. Sobota prof Evgen Titan.
Osnovna ugotovitev navzočih na občnem zboru je bila, da je društvo kljub začetnemu delovanju na pravi poti; odlikuje se zlasti po vsestranosti telesne vzgoje, od splošne vadbe do raznih športov. V okviru društva prirejajo tudi kulturne prireditve in kino predstave, kar pomeni, da je društvo glavni nosilec kulturnega delovanja v tem kraju, zato lahko govorimo o šalovskem primeru kot specifičnem pojavu, ki ga menda
drugod v Pomurju ne moremo zaslediti.
V lanskem letu so dosegli precejšen napredek v razvijanju splošne telesne vzgoje, aktivno pa so delovali tudi v nekaterih športih, ki zahtevajo manj rekvizitov in so tudi strokovno manj zahtevni, za kar so se bili primorani odločiti zlasti zaradi pomanjkanja vaditeljskega kadra. V nogometu se je moštvo s prvim mestom v n. razredu PNL priborilo vstop v prvi razred, na II. turnirju za prvenstvo Pomurja so šalovski odbojkarji dosegli častno četrto mesto, manjše uspehe pa so zabeležili tudi v perjanici, šahu in lahki atletiki.
Na občnem zboru je bilo podanih več zanimivih predlogov, ki po svojem pomenu preraščajo društvene okvire in se nanašajo na večje uveljavljanje telesne vzgoje v vsej petrovsko-šalovski občini. To so zlasti trije predlogi: prvič — za ustanovitev občinske zveze za telesno vzgojo drugič za formiranje posebnega namenskega sklada za finansiranje gradnje športnih objektov in - tretjič — za ustanovitev vzhodne in zapadne goričke tekmovalne lige v rokometu in drugih športih, do katere naj bi predvidoma prišlo že v jeseni, najprej seveda z aktivnim sodelovanjem pionirskih odredov. Društvo bo po svojih močeh pomagalo uresničevati te velikopotezne zamisli, pri tem pa seveda ne bo pozabljalo na svoje probleme in načrte. Letos bodo v prvi vrsti okrepili prizadevanja za uspešnejše uveljavljanje šolske telesne vzgoje ne samo na šalovski, marveč tudi na drugih šolah. Zavzeli so se tudi za boljšo vsebino športnih dne-
vov na šolah. Poleg dosedanjih telesnovzgojnih sekcij, katerih delovanje bodo še okrepili, bodo ustanovili še sekcije za rokomet, streljanje in judo. Prirediti nameravajo nogometni in odbojkarski turnir. K aktivnemu delovanju v društvu bodo pritegnili tudi več članic, kar je bila lani dokajšnja pomanjkljivost. V gradbenih prizadevanjih društva bo vsekakor na prvem mestu dokončna ureditev telovadnice in kino dvorane, ki sta v Šalovcih v pravem sožitju, ureditev in izpopolnitev nekaterih športnih igrišč in atletske steze; če pa bodo denarne možnosti količkaj dopuščale, bodo začeli graditi tudi letno kopališča ob bližnjem jezu na Krki.
O šalovskem »Partizanu« bi se dalo še mnogo zapisati, vendar najbo že to dovolj za oceno njegovega vsestranskega delovanja v telesni vzgoji. Podoba je, da se bo to prizadevanje letos še boli razmahnilo, zlasti še ob podpori in razumevanju, ki ga je že pričel izkazovati občinski ljudski odbor v prid uspešnejšega razvoja telesne kulture v vsej petrovsko-šalovski občini. Šalovsko društvo pa bo v tem prizadevanju prav gotovo odigralo glavno akcijsko vlogo!
Na Srednji šoli za telesno vzgojo v Murski Soboti sta za januar prejela trak vodnika (to je priznanje za marljivo učenje, lepo vedenje in druge vrline, ki naj odlikujejo bodočega tclesnovzgojnega delavca) Ludvik Janža in Silva Zadravec.
V nedeljo ob 14. uri bo v soboškem Domu »Partizana« tekmovanje pomurskih rokometašev za prvenstvo v streljanju sedemmetrovk.
Tečaj za rokometne sodnike iz zunanjih krajev bo v ponedeljek 12. in v torek 13. februarja v M. Soboti od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Tečaj za sodnike z naših srednjih šol pa bo že v tem tednu.
ADAM KUČINAC — TRIKRAT ZLATO
Preteklo soboto in nedeljo so člani Strelske družine »Borec« iz Murske Sobote tekmovali za osvojitev družinske »Zlate puščice« v letošnjem letu. Udeležba tekmovalcev je bila dobra, prav tako so ugodni tudi doseženi rezultati, čeprav velika večina tekmovalcev že več kot dva meseca ni redno trenirala ali nastopala na tekmovanjih.
Družinsko »Zlato puščico« si je tokrat znova priboril kapetan JLA Adam Kučinac s 179 krogi od 200 možnih. Kučinac je tako že tretjič zaporedno deležen tega strelskega priznanja. Njegov letošnji rezultat je boljši od prejšnjih. V lanskem letu je namreč naštel 85 od 100 možnih, letos pa je ta rezultat presegel za 4 kroge.
Ob Kučincu so tudi nekateri drugi tekmovalci zabeležili dobre rezultate: Ilija Torbica 177, Robert Drvarič 174, Koloman Pintarič 173, krogov itd. Po propozicijah bo lahko deset strelcev iz te družine tekmovalo za občinsko »Zlato puščico«, kar je doslej naj-
večje število. Če pa bi na tekmovanju nastopili vsi strelci, bi bilo število upravičencev za občinsko tekmovanje prav gotovo še večje.
Doseženi rezultati so pomembni zlasti zategadelj, ker smo že v tekmovanju za prvenstvo v Pomurski strelski ligi. Kaže namreč, da ima SD »Borec« po doseženih rezultatih ustrezno število dokaj izenačenih tekmovalcev, ki bodo zastopali družino v tem tekmovanju. Pričakovati je, da bo prav ta družina imela glavno besedo v svoji skupini in tako tudi najboljše izglede za sodelovanje na republiškem tekmovanju. V zadnjem času je družina močno pomladila svoje vrste s talentiranimi strelci: Kolomanom Pintaričem, Pavlom Pongracom, Jožetom Šarkanjem in drugimi. Dosežena norma teh strelcev je nad 85 krogov od 100 možnih, kar je vsekakor zelo ugodno. Njihovi rezultati na tekmovanjih v PSL bodo vsekakor pomemben prispevek v borbi družine za prvo mesto.
Kap. Ivo Perinić
6
POMURSKI VESTNIK. 8 febr. 1962
POVSOD VELIKO SIVEGA
(Nadaljevanje s 3. strani) zametih sta obtičala dva potniška in en tovorni vlak na progi Titov Veles—Kočani. Potniki so do prihodnjega dne čakali v toplih čakalnicah. Najvišja temperatura je bila včeraj minus 2 stopinji.
—	V BOSNI IN HERCEGOVINI se je začel sneg topiti. Precej cest je še neprevoznih, čeprav jih nenehno čistijo
—	NA KOSMETU promet še ne poteka v redu. Na posameznih odsekih cest pri Tetovu in Andrijevici je sneg visok preko dveh metrov. Ceste preko Sar planine in Čakora so neprehodne.
—	NA HRVATSKEM so vozili včeraj vlaki brez zamud, cestni promet v pretežnem delu te republike poteka brez zastojev. Hladno vreme z vetrom, ki je bilo v zadnjih nekaj dneh. je popustilo. Meteorološka služba je sporočila, da ni snežnih padavin in da temperatura narašča.
SKENDER VAKUF
BREZ KRUHA
Skender Vakuf, središče planinskih vasi v banjaluškem okraju, je že sest dni odrezan od ostalih krajev Bosenske krajine. V nedeljo zvečer so razdelili zadnjo moko iz zalog Rdečega križa. 10.000 prebivalcev je ostalo brez kruha. Že pred štirimi dnevi se je poskušalo prebiti do Skender Vakufa več tovornjakov z moko in hrano, vendar so obtičali v snegu.
Zato so poslali včeraj zgodaj zjutraj proti Skender Vakufu enoto JLA s težkimi motornimi vozili. Višina snežnih zametov dosega ponekod po 5 metrov. V Skender Vakufu, ki je 1000 metrov visoko, je zapadlo meter snega.
Če se enote JLA ne bodo mogle prebiti, so že pripravili helikopterje, da bodo z njimi prepeljali hrano.
Upravni odbor Kmetijske zadruge »Ledavski dol« Cankova, razpisuje v računovodstvu zadruge in svoje poslovne enote naslednja delovna mesta:
1.	Uslužbenca s končano srednjo ekonomsko šolo, veščega knjigovodstva v KZ
2.	4 delovna mesta traktoristov za PE Cankova, Pertoča in Rogašovci
Pogoji pod 2: kvalificiran traktorist ali polkvalificiran z vozniškim izpitom.
Prošnje naslovite na upravo KZ »Ledavski dol• Cankova do 1. marca 1962.
Občinski ljudski odbor Gornja Radgona razpisuje na podlagi 3. člena Odloka o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja na območju občine G. Radgona naslednjo
JAVNO DRAŽBO
Iz splošnega ljudskega premoženja je na prodaj plitlična stanovanjska hiša, krita z opeko, v Segovcih št. 24 z zraven stoječim gospodarskim poslopjem.
Dražba za prodajo omenjenih objektov bo 24. II. 1962 s pričetkom ob 9. uri v konferenčni sobi ObLO G. Radgona.
Vsi ostali pogoji so interesentom na vpogled v sobi št. 28-11 ObLO Gornja Radgona.
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, p. M. Sobota razpisuje
javno licitacijo za razprodajo raznih rabljenih strojev
Na prodaj bosta tudi dva traktorja Steyr in Ferguson.
Licitacija bo v Rakičanu dne 17. febr. 1962 ob 9.30 uri za socialistični sektor in ob 10. uri za privatnike.
KLUB ŠTUDENTOV PREKMURJA
vabi v soboto 10. februarja 1962 ob 20. uri na
VIII.
študentski ples
z brucovanjem
V hotelu „Zvezda” v Murski Soboti
Godba Miška Baranja
Program
Bar
 Tedenski koledar
Petek, 9. febr. — Polona Sobota, 10. febr. — Dušan Nedelja, 11. febr. — Zvezdar\a Ponedeljek, 12. febr. — Damijan Torek, 13. febr. — Katarina Sreda, 14. febr. — Valentin Četrtek, 15. febr. — Vesela
KINO
MURSKA SOBOTA — od 9.—11. febr. mehiški barvni film: »Pesem upornika«; od 12.—13. februarja argentinski film: »Tango ljubezni«; od 14.—15. febr. poljski film: »Smrti zapisani«.
VELIKA POLANA — 11. febr. češki barvni film: »Dobri vojak Švejk«.
BELTINCI — od 10.—11. febr. angleški film: »Hamlet«; 14. francoski barvni film: »Benetke, mesečina in jaz«.
VIDEM OB ŠČAV. — od 10.—11. febr. nemški film: »Vražji krog«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — od 10. do 11. febr. jugoslovanski film: »Karolina Reška«; 14. febr. jugoslovanski film: »Vrata ostanejo odprta«.
ŠALOVCI — od 10.—11. febr. jugoslovanski film: »H-8«. LJUTOMER — od 10.—11. febr. angleški vistavisionski film: »Pot v visoko družbo«; od 14.—15. febr. francoski vistavisionski film: »Rdečelasa Julija«.
DEŽURNA SLUŽBA
Od 10.—15. febr. 1962 bodo opravljali nedeljsko in dežurno službo naslednji zdravniki:
10.	febr. 1962 — dr. Sedlaček
11.	febr. 1962 — dr. Sedlaček
12.	febr. 1962 — dr. Udovč
13.	febr. 1962 — dr. Sedlaček
14.	febr. 1962 — dr. Udovč
15.	febr. 1962 — dr. Sedlaček
16.	febr. 1962 — dr. Udovč
RADIJSKI SPREJEMNIK znamke »Tesla« UKW z anteno, novi, prodam. Plačljivo lahko tudi v obrokih. Naslov v upravi lista.
M-122
VEČJO prazno sobo iščem. Plačam za eno leto naprej. Naslov v upravi lista.	M-123
SOBNO in kuhinjsko pohištvo prodam. Ulica 17. oktobra, št. 1. Murska Sobota.	M-124
ZARADI velikega prometa z motornimi vozili in kmetijskimi stroji prevzemamo v prodajo samo ob sobotah. Nujno rabimo nad 200 motornih koles, nad 150 osebnih, 80 tovornih avtomobilov, 120 kosilnic vprežnih in motornih ter nad 300 raznih strojev in motorjev. Agencija Ptuj.	M-103
SOBO z dvema posteljama in posebnim vhodom oddam. Naslov v upravi lista.	M-105
HIŠO z gospodarskim poslopjem in posestvo vseh kultur. 3 ha 33 a. prodam. Rankovci št. 2, p. Tišina.	M-106
OKVIR mlatilnice »MAV« ali dele posamezno, prodam. Geza Sečko, Vaneča 33, p. Puconci.
M-110
SOBO, opremljeno, oddam inteligentni osebi. Borovnjakova 12, M. Sobota.	M-112
HIŠO. vseljivo, z gospodarskim poslopjem, po ugodni ceni prodam. Kancijan Puhalj, v Boravju 12, Maribor-Tezno, v bližini TAM.	M-113
MOTORNO KOLO znamke DKW tipa 1953, v odličnem stanju ugodno prodam. Mikloš Kuzmiča št. 4, M. Sobota.	M-115
SOBO, kompletno opremljeno, oddam dvema osebama. Naslov v upravi lista.	M-114
SOBO. lepo opremljeno, oddam. Mojstrska 12, Murska Sobota.
M-117
MLIN in žago, v okolici Vidma ob Ščavnici, prodam. Naslov v upravi lista.	M-119
POSESTVO, v izmeri 4 ha, vseh kultur, z gospodarskim in stanovanjskim poslopjem, prodam. Naslov v upravi lista. M-120 SOBO. opremljeno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v upravi lista.	M-121
KMETIJSKO POSESTVO »BARJE«
obrat Verd pri Vrhniki
sprejme v stalno zaposlitev 2 DELAVCA za krmljenje živine
Stanovanje je na razpolago. Nastop službe je možen takoj ali po dogovora. Zaželen je zakonski par.
V službo sprejmemo takoj večje število
KVALIFICIRANIH KLEPARJEV IN VODOVODNIH INŠTALATERJEV
Plača po učinku, v skladu s Pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema: Obrtno podjetje »Klepovod«, Maribor, Ulica talcev.
Obveščamo pletarje košar, da rabimo večje količine iz šibja
pletenih izdelkov
Pletarji, ki želijo plesti, se naj do 28. febr. 1962 prijavijo na upravi obrata »Agromrekur« v M. Soboti, kjer dobijo podrobnejše informacije.
Komisija za sprejem in odpust delavcev pri Mlinskem podjetju Murska Sobota, razpisuje prosto delovno mesto
POSLOVODJE PEKARNE
Pogoji: visokokvalificirani delavec pekarske stroke. Osebni prejemki po Pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov.
Nastop službe 1. marca 1962. Razpis se zaključi 15 dni po objavi. Vloge pošljite s kratkim opisom dosedanje zaposlitve na upravo podjetja.
Trgovsko podjetje »VESNA« Ljutomer razpisuje delovno mesto
POSLOVODJE — poslovalnice »Železnina«
Pogoji: visokokvalificirani trgovski delavec železninske stroke in najmanj 5 let prakse; trgovski pomočnik železninske stroke in najmanj 10 let prakse, od tega najmanj 5 let na vodilnem mestu v železnini.
Plača po pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na naslov: Trgovsko podjetje »Vesna« — Ljutomer.
Zavod za zaposlovanje delavcev v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Usmerjevalca mladine v poklice
2.	Administratorko
Pogoj pod 1. — učitelj z nekaj let prakse, pod 2. — nepopolna srednješolska izobrazba ali vsaj 5 let prakse v administrativni stroki- in znanjem strojepisa.
Nastop službe po 1. takoj ali po dogovoru.
Pod 2. z 1. marcem 1962. Plača po Pravilniku o osebnih dohodkih.
Zadružno obrtno podjetje »AGROSERVIS« M. Sobota obvešča vse uporabnike družbenih sredstev ter ostale, da je razširilo predmet poslovanja za prevozništvo in s 1. februarjem 1962 uvedlo
TAKSI SERVIS
ter prevoze s poltovornimi avtomobili.
Naročila sprejema »AGROSERVIS« Murska Sobota — Kroška c. 46. Telefon 6 ali 122.
Se priporoča kolektiv!
RADIJSKI PROGRAM
RADI0TELEVIZIJA - LJUBLJANA
Od 11. do 18. feb. 1962
NEDELJA
8.00	Mladinska radijska igra — Smiljan Rozman: Lajna; 8.38 V glasbeni sobi Slavka Mihelčiča; 8.50 Trio Horwedel; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45 Skladbice iz velikega časa; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Stane Kotnik; Srečanje s »črno roko«; 10.30 Matineja v folklornem tonu; 11.30 Milenko Šober: Narava jim je ukradla čas (reportaža); 11.50 Glasbena medigra; 13.30 Za našo vas;
14.00	Lucijan Marija Škerjanc: 5 narodnih napevov; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II.; 15.15 Trikrat pet; 15.30 Popoldne ob radijskem sprejemniku;
17.05	Orglice, kitara in vibrafon;
17.15	Radijska igra — Hans Rothe: Zabrisani sledovi; 18.06 Dve skladbi za violino in klavir; 18.15 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 18.30 Športno popoldne;
19.05	Nedeljska panorama; 20.00 Izberite melodijo tedna; 20.45 Zabavni zvoki; 21.00 Glasovi od včeraj in danes — II.; 22.15 To in ono — vse za vas; 23.05 Plesna glasba in popevke; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK
8.05	Radi bi vas zabavali; 8.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Sinfonietta in divertimento; 10.15 Od tod in ondod: 11.00 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja: 11.15 Naš podlistek — L. Andrejev: Brezno —I.; 11.35 Wolfgang Amadeud Mozart: Arije in drugi prizori iz opere »Bastien in Bastiena«; 12.05. Nekaj zapisov Tončke Maroltove iz Gorenjskega kota; 12.15 Radijska kmečka univerza — Evgen
Arčon: Ekološki in ekonomski pogoji za proizvodnjo češenj; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Violinist Isaac Štern izvaja Sonato Césarja Francka, na klavirju ga spremlja Aleksander Zakin; 14 00 Zvočni kaleidoskop; 15.20 Jurij Gregorc: Suita za godala; 15.40 Literarni sprehod — Ivo Čipiko: Prešuštvo;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Tega ne slišite vsak dan; 18.45 Radijska univerza — Stefan Michieli: Tehnika se uči od živali; 19.05 Naši mladi reproduktivci — Tenorist Mitja Gregorač; 20.00 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.10—
22.00	Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dirigent Uroš Prevoršek, solist Dubravka Tomšič; 20.58—21.13 Kulturna tribuna;
22.15	Glasbena skrinja; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.20 Melodije za lahko noč.
TOREK
8.05	Zenski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 8.25 Od pianina do velikega plesnega orkestra; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Morje — Široka cesta v svet; 9.25 Spored opernih arij z našimi pevci;
10.15	Izberite melodijo tedna! 11 00 Koncertina Yehudi Menuhin — Johann Sebastian Bach: Koncert za violino in orkester v a-molu; 11.30 Ivo Petrič: Preludij in Scherzino za harfo; 11.37 Klavinska in violinska glasba Vlastimirja Nikolovskega Toccata — Sonatina za violino in klavir; 12.05 Trio Avgusta Stanka: 12.15 Kmetijski nasveti — Emil Gabrovšek: Gospodarjenje z
zasebnimi gozdovi po Kmetijskih zadrugah: 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Skladbe Brede Sčekove poje Mariborski komorni zbor p. v. R. Sikoška; 13.50 Segava klaviatura;
14.05	Radijska šola za višjo stopnjo — Znanstveniki za in proti atomski bombi; 14.35 Godala in zabavni zbori; 15.20 Tri kubanske pesmi; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Ura Beethovnove glasbe — Egmont, uvertura; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Zanimivosti iz operne hiše (W. A. Mozart — operni skladatelj); 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 20.00 Poje Komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 20.30 Radijska igra; 22.15 Uvod v glasbo 20. stoletja (16): Paul Hindemith; 23.05 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška; 23.20 Plesna glasba in popevke.
SREDA
8.05	Malo glasbene astronomije; 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 9 25 Arabeske Karola Pahorja za klavir; 9.30 Lucijan Marija Škerjanc: Godalni kvartet št. 5 v fismolu: 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Uverture in zaključni prizor opere Carmen; 11.15 Človek in zdravje: 11.25 Zabavni vrtiljak vsega za vsakogar; 12.05 Emil Adamič: Tri pesmi na besedila Cvetka Golarja — Iz bosanskega perivoja; 12.15 Radijska kmečka univerza — Jože Kregar: Črpanje vode in kročenje v rastlini; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Dve uverturi; 13.50 Koroške narodne v priredbi Luka Kramolca poje Oktet koroških akademikov; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Morje — široka cesta v
svet; 14.35 Južnonemške, španske, italijanske in francoske popevke; 15.20 Pri skladatelju Vilku Ukmarju; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na pot; 17.50 To je moja dežela . (ameriške pesmi dela); 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Štiri scene iz opere »Boris Godunov« Modesta Musorgskega; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Od polke do calypsa;
20.00	Mali koncert zabavnega orkestra RTV Zagreb; 20.30 Štiristo let klavirske glasbe — 14. oddaja;
21.00	Naš variete; 22.15 Po svetu jazza — »Reportaža s festivala jazza v Newportu — 1961« — H.; 22.45 Dve skladbi za godala v ritmu; 22.50 Literarni nokturno; 23.0* Sodobna glasba z obeh strani Atlantika.
Četrtek
8.05	Slovenski oktet poje skladbe Vasilija Mirka; 8 20 Orkester Mantovani; 8.35 Dva hrvatska skladatelja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — Znanstveniki za in proti atomski bombi;
9.25	Slovenske popevke; 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Pojo vokalni ansambli Latinske Amerike; 11.30 Pri starih čeških mojstrih; 12.05 Trio Mahkovič iz Zagorja; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Korošec: Na kaj moramo paziti pri setvi detelj in travnih deteljin;
12.25	Melodije ob 12 25; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Majhni zabavni ansambli; 14.05 Poje tenorist Jussi Björling; 15.20 Orkester Raphaele; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti
doma in v svetu; 18.10 Chopin: Iz valčkov in nokturnov: 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Demetrij Zebre: Tri vizije; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
20.45	Zabavni orkester Franck Pourcell; 21.00 Literarni večer; 21.40 Igor Stravinski: Divertimento za violino in klavir; 22.15 Skice iz Španije — II. oddaja; 22.40 Prizor »Tičnica« iz Bravničarjeve opere »Hlapec Jernej«; 23.05 Plesna glasba.
PETEK
8.05	Arije iz Rossinijevega »Brivca«; 8.30 Glasba ob delu; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Janko Gregorc: Vaša suita — Igra Pihalni kvintet p. v. Iva Petriča; 11.15 Naš podlistek — L. Andrejev: Brezno II.; 11.35 Češka in poljska zabavna glasba: 12.05 Duet Lovro Režek in Marija Gazvoda pojeta narodne ob spremljavi Avgusta Stanka: 12.15 Radijska kmečka univerza — inž. Jože Sile: Hitro in učinkovito sušenje zrnja; 12.25 Melodije ob 12.25; 13.30 Iz Amerike na Orient — v pol ure; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Ne nosi glavo naprodaj;	14.35
Fran Gerbič in Anton Foerster; 15.20 Od harmonike do comba;
15.45	Jezikovni pogovori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe: 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Djordje Karaklajić: Venček srbskih narodnih pesmi in kol; 18.25 Jacobus Galluss-Petelin: Madrigali in Moteti; 18.45 Iz naših kolektivov: 19.05 Dve sceni iz n. dejanja Wagnerjevega »Večnega mornarja«; 20.00 Zabavni orkester
RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zu-nanje-politični pregled; 20.30 Glasbena medigra: 20.35 Spoznavajmo svet in domovino; 21.35 Zabavni zvoki za vse; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.05 Iz glasbe Prokofjeva — Slovo iz baletne suite Romeo in Julija (Mirka Pokorna — klavir).
SOBOTA
8.05	Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.35 Operetne melodije: 8 55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Ne nosi glave naprodaj (ponovitev); 9.25 Holywoodski promenadni orkester; 9.45 Partizanske pesmi in priredbe Rada Simonitija; 10.15 Od tod in ondod;
11.00	Igrata violončelist Antonio Yanigro in violinist Blaise Calame; 11.30 Zabavna glasba za opoldne; 12.05 Filip Bernard: Slovenski utrinki — Orkester, zbor in solisti iz Maribora; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Masten: Mercurite — novo sredstvo za varstvo rastlin; 12.25 Melodije ob 12.25: 13.30 Slovenske narodne pesmi; 13.45 Godala v ritmu: 14.00 Od arije do arije: 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Četrt ure vas bo zabaval pianist Henri Lecca; 15.40 Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta; 16.00 Vsak dan za vas: 17.05 Gremo v kino; 17.50 Zabavni orkester Ray Conniff;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu: 18.10 Vedre in zamišljene za orkester: 18.45 Okno v svet; 19.05 Domače viže. ki jim ni treba napovedi; 20.00 Vedri zvoki za ob dvajsetih: 20.20 Dr. Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Braina
11. vozel: Čudna pošta: 20.50 Melodije za razvedrilo; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba.
POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisni in založniško podjetje »Pomurski tlak« v Murski Soboti - Direktor in glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUŠ MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor - List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 - Telefon 138 - Naročniški ta oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 6, tel. 215 - Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev -Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti Št. 605-11

1—365
POMURSKI VESTNIK. 8 febr. 1962
7
POMURSKI FILMSKI BAROMETER
SMRTI ZAPISANI	Poljski
film režiserja in scenarista Czesla-wa Petelskega o skupini ljudi, ki so jih poslali v gozdove poljskih gora, da bi tam v skoraj nemogočih pogojih sekali za obnovo dežele tako potreben les. Okrutno in težko delo je može zakrknilo in naposled so hoteli zapustiti ta pekel ter oditi v dolino. Prav tedaj pa je prišel k njim iz mesta Zabawa z ženo Wando. Zabawa je s pomočjo partije pokera dosegel, da so možje ostali v gozdu ter delali in trpeli dalje. Obljubljenih avtomobilov ni bilo od nikoder. Tudi Wanda je trpela po svoje. Primitivno življenje ji ni prijalo in vrgla se je v naročje vsakemu, ki ji je obljubil, da jo bo odpeljal iz tega pekla. Prav v teh sekvencah pa je moč opaziti, da so film izdelali Poljaki, pri katerih je zelo čislana krilatica »Vse za Evo ...« Vendar naposled nič ne pomaga, od vseh ostaneta naposled le dva, takrat, prepozno,
pa zabrnijo v dolini novi avtomobili . . .
Ta zanimivi in ogleda vredni film bo na sporedu soboškega kina »Park« sredi prihodnjega tedna.
ČLOVEŠKA USODA Sovjetski film, vojna drama režiserja Sergeja Bondarčuka o vojni in vojnih grozotah. Film je dobil 1. 1959 prvo nagrado na festivalu v Moskvi, pomeni pa za slehernega gledalca velik umetniški doživljaj. Doslej sta kritika in občinstvo povsod sprejela ta film z nedeljenim in neskritim priznanjem. Se več. Film nas spominja na najslavnejše obdobje klasikov sovjetskega filma in je »najresničnejši« film o vojni, ki ga je doslej svet videl, saj mojstrsko prikazuje atmosfero vojnih dni in ljudi tega obdobja, sramoto in dušo človeka. Kakor znano, je služila filmu kot književna osnova znana novela Mihaila Solohova, v glavni vlogi pa nastopata poleg Zinaide Kirijenko in Pavlika Boriskina sam Sergej Bondarčuk
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina v Beltincih.
KAROLINA REŠKA Domači film režiserja Vladimirja Pogačiča po scenariju Zvonimira Berkaviča. Ta film naj bi po prvotni zamisli režiral francoski režiser Christian Jacques, naslovno vlogo pa naj bi igrala slavna Martine Carole. Toda naposled je prišlo do sodelovanja z Angleži in tako je odigrala naslovno vlogo Anne Au-
brey. Film ni požel preveč uspeha ne pri kritiki in ne pri občinstvu, čeprav poznavalci trdijo, da je scenarij kar dober.
Ne glede na to pa velja opozoriti gledalce, da je nastal film po znani komediji Drage Gervaisa, ki smo jo pred mnogimi leti slišali tudi v radijski priredbi. Gre za dogodek iz časov Napoleonove okupacije Reke, ko so znana lepotica Karolina hoče žrtvovati z namenom, da bi obvarovala svoje mesto angleškega bombardiranja. Njena žrtev pa ni potrebna, ker je angleški admiral prestar, da bi lahko sprejel njeno žrtev . . .
Film bo to soboto in nedeljo na sporedu kina Križevci pri Ljutomeru.
BENETKE, MESEČINA IN TI -Italijanski barvni vistavisionski film režiserja Dina Risija z Albertom Sordijem, Mariso Allasio in
Ingeborg Schoener v glavni vlogi. Sedaj, ko vladata povsod sneg in mraz, se bo ne preveč zahtevnim gledalcem prav ta film prilegel, saj nudi obilo lepili posnetkov tega znanega italijanskega mesta z zaljubljenimi gondoljerji vred. V filmu spoznamo mladega gondoljerja Beppija, velikega zapeljivca, ki ne more mirovati, brž ko zagleda mlade in lepe inozemke. To, da je Beppi zapeljivec, povzroči obilo smešnih in drugih zapetljajev, ki skorajda privedejo do tega, da bi se njegova zaročenka poročila z drugim. Pravočasna poroka to prepreči, bolj zahtevno občinstvo pa si pri tem globoko oddahne, ker je filma naposled le konec.
Film bo sredi prihodnjega tedna nasporedu kina v Gornji Radgoni.	-bjš-
MNENJA - POLEMIKA
ŠE O TURIZMU
Razveseljiva je odločitev uredništva Pomurskega vestnika, da je v svojem listu uvedlo tudi rubriko: mnenja-polemika , ki je začela z razpravo o turizmu, ki je kot donosna gospodarska veja predramil tudi Pomurje ter se o njem vse več govori in piše.
Turistični delavci v Pomurju pričakujejo, da se bodo bralci lista o vprašanju turizma še oglašali v tej rubriki z raznimi mnenji in dobronamernimi. predvsem pa izvedljivimi predlogi — ter računajo z njihovo pomočijo — za čim hitrejši napredek na področju turizma.
Tov. Bogo Verdev opisuje v svojem članku (25. jan. 1962) razpravo, ki jo je podal na razširjeni seji UO Pomurske
turistične zveze, ki je bila v Sl. Radencih v novembru lani. Organiziral pa je tudi že več posvetovanj o urbanistični ureditvi Radenec in okolice. Ta načrt predvideva tudi ureditev vseh okoliških turističnih točk in njihove okolice, kot to predlaga tov. Rihtarič v svojem članku. Vendar se bo ta ureditev izvajala postopoma v mejah finančnih možnosti. Zato pričakujemo tudi od prebivalstva — ne samo omenjenih krajev, pač pa vsega Pomurja, da čimbolj skrbijo za snago, lep izgled in za okrasitev s cvetjem v svojem naselju. Kaj slab vtis napravi na turista zanemarjen kraj, skozi katerega naj bi prispel k turistični točki. Kultura naroda se meri tudi po odnosu do narave.
Kar se tiče združevanja turistično olepševalnih društev G. Radgona in Radenec, pa je UO Pomurske turistične zveze mnenja, da bi bilo zgrešeno. Kajti obmejni kraj z obmejnim prehodom, kot je G. Radgona, mora imeti svoje društvo. To društvo je eno najstarejših v Pomurju in je bilo vedno delavno. Tudi priprave za Radgonski sejem«, ki bo postal vsako leto obširnejši in je ustanovljen zato. da bi G. Radgona manifestirala gospodarski in turistični napredek Pomurja, zahtevajo sodelovanje društva — saj bo v okviru tega sejma tudi turistično-gostinska razstava. S tem pa ni rečeno, da ti dve društvi ne bi tesno sodelovali — saj imata skupne interese. Še več, društvo v G. Radgoni bi moralo imeti svojo informacijsko pisarno v neposredni bližini mejnega prehoda, kjer bi usmerjali turiste v notranjost Pomurja. Znano je, da je v lanski sezoni bil mejni prehod v Šentilju preobremenjen in so Avstrijci usmerjali turiste, namenjene na morje ali Gorenjsko, skozi G. Radgono. Zakaj se ne bi ti turisti za nekaj dni ustavili v Negovi. Radencih. Jeruzalemu in na Goričkem. Nobena propaganda ni tako učinkovita. kot tista, ki jo širijo obiskovalci sami. Zato se tudi gostinci naj dobro pripravijo na letošnjo turistično sezono z bogato izbiro domačih specialitet in s kvalitetnimi brezalkoholnimi pijačami, ki so priljubljene v poletni vročini.
Predvsem pa, kot to predlaga tov. Rihtarič, naj bodo do vseh gostov enako ustrežljivi,	M. V.
BRALCI - BRALCEM V PRESOJO
Tako meni, kako pa vam?
V službo se vozim z avtobusom, ker sem terenec, ne jemljem mesečne karte. pač pa kupujem avtobusne karte sproti. In zgodilo se mi je na avtobusu tole: vozovnica stane 110 dinarjev, ker nisem imel stotaka, sem dal tisočaka in še deset dinarjev, z upanjem, da dobim devet stota-
kov nazaj — bilo jih je samo osem. Čez nekaj dni sem dal 150 dinarjev, vrnjenih sem dobil deset. Pa spet: od 120 dinarjev sem dobil nazaj sedem dinarjev.
Sicer samo dinarji, pa vseeno ...
K. B., Skakovci
TOVARIŠ UREDNIK!
Pred nekaj dnevi sem posnel ta posnetek v Murski Soboti za Ekonomsko srednjo šolo. Ta del stroja leži tam. brez vsakršne nege že nekaj let. Sprašujem, ali se ta naprava ne bi dala izkoristiti. Kdo je odgovoren za ta stroj?
E. N., Murska Sobota
Drobne zanimivosti
GNEZDO LASTOVKE NA
NAJPROMETNEJŠEM VHODU
V	Ložnici je najprometnejša restavracija »Central«. V ta lokal pride dnevno veliko število ljudi in le redki med mimoidočimi opazijo gnezdo lastovke nad samimi vrati in to prav pri napisu restavracija. Lastovke, ki tu »stanujejo«, so že zdavnaj dobile »stanovanjsko pravico«. Nihče jih ne moti, čeprav so v prejšnjih letih hoteli odstraniti gnezdo. Toda lastovke so si naredile novo gnezdo na istem mestu. Sedaj se ne bojijo več ljudi, celo bolj krotke so, kot je to običaj pri teh pticah.
SVINJA POVRGLA 23
PRAŠIČEV
V	okolici Bečeja je svinja pasme »veliki jorkšir« povrgla na kmetijsko-industrijskem kombinatu »Bratstvo enotnost« 23 živih prašičkov in s tem dosegla rekord v svojem kraju. Ker sama ni mogla negovati in hraniti tolikšno število »otročadi«, so devet prašičkov dali »na hrano in stanovanje« drugam.
Ista svinja je že prej povrgla enkrat 16, drugič pa 19 prašičkov.
PRIRODA KIPAR
Slovita trdnjava Lovrijenac v Dubrovniku je znana vsem turistom, ki so bili v teh krajih. Ta trdnjava je postala še slovitejša, odkar se v njenih zidovih, v izredno lepem prirodnem in arhitoktonskem dekorju izvajajo vsako leto predstave Shakespearovega »Hamleta« na Dubrovniških letnih igrah.
Turiste pa privlači tukaj še ena kurioziteta. Na enem delu ogromne stene, na kateri so v 14. stoletju zgradili trdnjavo, se je priroda malce »pošalila«. Ustvarila je figuro ovce, ki kot kakšna sfinga, počiva na samem robu stene.
PROTEKCIJA
Sekretar CK Komsomola Pavlov je navede! v nekem govoru o aktivnosti komsomolcev tudi to:
Na gradbišču nekega industrijskega objekta se je zakasnila oprema, naročena v Angliji. Komsomolska organizacija je, da ne bi izgubljala časa, sklenila poslati kraljici Elizabeti brzojav s prošnjo, da stvar pospeši.
MIREN DAN
Predsednik občine alžirskega mesta Oran pravi v nekem intervjuju:
»Če dnevno ne naštejemo vsaj dvanajst mrtvih, pravimo: imeli smo miren dan«.
GOLOB PISMONOŠA Golob pismonoša s številko 78 DDR 7809703/60-78 je že drugič priletel v golobnjak Slobodana Pasuljarja, učenca iz Vršca. Slobodan pravi: »Ta
golob je že bil pri meni v začetku julija, vendar se je vrnil domov. Sedaj se je ponovno pojavil. Ne bom ga zadrževal, če bo hotel odleteti k lastniku, vendar se bojim, da ga ne bi napadla kakšna ptica-roparica.«
Na sliki: Slobodan Pasuljar z golobom št. 78 DDR 7809703/ 60-78.
JAJCE V JAJCU
Juriju Gurmanu iz Sotine 85 je kokoš že drugič znesla dvojno jajce. Jajce je po velikosti podobno gosjemu, v njem pa je lastnik kokoši odkril še manjše, normalno jajce - tudi s trdo lupino, ki pa je bilo obkroženo z beljakom
in rumenjakom debelejšega jajca.
Narava se je pač poigrala - boste zagotovo rekli, toda čudno je tudi to, kako je mogla normalno raščena kokoš znesti tako debelo jajce.
Najstarejše knjige na svetu
Najstarejše knjige na svetu 13 po številu — so papirusi iz tretjega stoletja, ki so jih egiptovski kmetje našli leta 1945 in 1946 med Asuitom in Luiksorjem, v podnožju Gabel et Tarifa pri Nag Namadiji. Papirusi so bili v glinasti posodi in ojačani s kožo. Te najstarejše knjige, ki so doslej znane, so napisane v koptskem jeziku in vsebujejo (izključne religiozne teme.
Kmetje so brž prodali papiruse, ki so jih našli in dragocene knjige so začele svojo pot po svetu. Šele ko so prispeli prvi izvodi v Koptski muzej v Kairu, se je zvedelo za to
najdbo in začeli so iskati tudi ostale rokopise. Po 13 letih in po mnogih sodbah in odškodninah se je vseh 13 knjig našlo leta 1959 z vsemi 51 traktati in 1150 stranmi v Koptskem muzeju v Kairu. Nekatere izmed knjig so medtem prevedli, vendar le manjši del.
Od leta 1959 do danes so papirusine strani knjig razvezali. restavrirali in jih obdali s pleksiglasom, da bi jih ohranili pred uničenjem, ker so bile nekatere precej poškodovane. Sedaj je ta ogromna zgodovinska vrednost pripravljena za učenjake iz mnogih dežel.
MALA KRONIKA
MOPEDIST PODRL PEŠCA
Dne 2. tega meseca je prišlo do prometne nesreče na odseku cest Vanča vas — Tišina.
Na levi strani ceste je omenjenega dne šlo več pešcev med katerimi je bil tudi Franc Kuhar iz Rankovec. Za njimi se je z mopedom pripeljal Franc Gibičar iz Gederovec, ki se jih je izogibal na desno stran ceste. Ko je že bil v neposredni bližini Franca Kuharja. je le-ta stopil v desno stran ceste, vsled česar pa ga je mopedist podrl na tla. Pešec je dobil lažje poškodbe in bil prepeljan v soboško bolnišnico.
VSLED VINJENOSTI
IZKLJUČEN IZ VOŽNJE
Dne 31. januarja letos je bil izključen iz vožnje Jože Zadravec, doma iz Slatine Radenci, zaposlen pri Avtobusnem prometu Maribor.
Iz vožnje je bil izključen zaradi vinjenosti v času. ko je opravljal avtobus na Titovi cesti v Murski Soboti. Pri ugotavljanju vinjenosti je bil uporabljen »alkoskop« iz katerega je bilo razvidno. da je upravljal vozilo v vinjenem stanju. Prepeljan je bil tudi na odvzem krvi, istočasno pa mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje.
ROJSTVA
Rodile so: Hermina Šarkezi iz Serdice — deklico, Ivanka Horvat iz Murske Sobote dečka, Terezija Kotnjak iz Stročje vasi — dečka. Marija Gregor iz Murske Sobote — deklico. Irena 2oldoš iz Lakoša — dečka. Marija Koltai iz Domžal — deklico. Ljubica Zlatanovič iz Stogovec — deklico, Radoslava Anžekovič iz Kobilja —
dečka. Katarina Semen iz Murske Sobote — dečka, Juljana Herman iz Dolge vasi — deklico, Dragica Mlinarič iz Šafarskega — dečka, Verona Horvat iz Murske Sobote
—	deklico. Helena Štefanič iz Petišovec — dečka. Marjeta Šarkezi iz Črnelavec — deklico, Jožica Pozderec iz Odranec — dečka. Anica Goltez iz Male Polane — dečka. Jožefa Gomboc iz Gerlinec — dečka, Marija Kovač iz Konjišča
—	deklico, Anica Bažika iz Doline — deklico. Angela Matajič iz Gaberja — dečka. Matilda Salamon iz Logarovec — deklico, Veronika Prša iz Lutverc — dečka, Gabrijela Srnec iz Gibine — dečka, Marija Vrečič iz Bakovec — deklico, Irma Bernjak iz Moravec — deklico, Antonija Penhofer iz Beltinec
—	deklico, Helena Kranjec iz M. Petrovec — deklico, Jolanka Svetec iz Murske Sobote deklico, Nada Šalika iz Murske Sobote — dečka. Marija Nemet iz Kobilja
dečka, Rozalija Rogač iz Bogojine — dečka. Irma Tot iz Doline
—	dečka, Regina Habjanič iz M. Sobote — dečka, Rozalija Lenarčič iz Lendave — dečka. Katarina Šarkezi iz Lipovec — deklico, Marija Kohek iz Melinec — dečka, Irma Topolnik iz Rakičana — dečka.
POROKE
Poročili so se: Antonija Pisanec, natakarica iz Murske Sobote in Janez Ružič, radiomehanik iz M. Sobote: Jože Casar, študent iz Puconec in Štefanija Piškur, knjigovodja iz Puconec; Stefan Kojek, klepar iz Bakovec in Marija Titan, kuharica iz Kroga; Karel Barber, zidar iz Dokležovja in Terezija Fister, kmetovalka iz Kroga.
Rex Stout
ZGODBA 0 PSU
Wolfe je vzdihnil in odkimal. V tem primeru,« je rekel skoraj dobrovoljno, »tratiš čas. Kar zadeva gospoda Geegana, je res. da je zjutraj telefoniral in se zmenil za sestanek. Prišel je ob enajstih. Najin pogovor je bil kratek. Hotel je, da bi zasledovali nekega moškega, a ni povedal ne imena ne kakršne koli značilne podrobnosti, ker je v prvi sapi omenil ženo — bil je ves iz sebe — in sem sodil, da je njegova težava zakonske narave. Kakor sam dobro veš, se takih stvari niti ne dotaknem, in tako sem ga ustavil. Od moje odkritosti je pobesnel in planil ven. Spotoma je vzel svoj klobuk z obešalnika v predsobi in Goodvinov plašč namesto svojega. Zdaj pa nadaljuj ti Archie.«
Cramerjeve oči so zavile k meni in ubogal sem. Zamenjave plaščev se nisem zavedel vse do srede popoldneva. Njegov je bil take barve kakor moj, a moj je bil novejši. Ko je zjutraj telefoniral zaradi sestanka, je povedal svoje ime in naslov. Hotel sem mu telefonirati, da bi mu povedal, naj prinese moj plašč nazaj, a ni bil v imeniku in na informacijah so rekli, da ga nimajo zapisanega, tako da sem se odločil, da pojdem sam ponj. Odšel sem z Meeganovim plaščem na sebi. Pred številko 29 je stal stražnik in gruča ljudi in policijski avto in ko sem prišel bliže, se je pripeljal še en policijski avto. iz njega pa je stopil Purley Stebbins in odšel v hišo, torej sem se odločil, da bom pokazal pete, ker si nisem nameraval nakopavati sitnosti z zasliševanjem. Tam je bil še pes in tisti pes me je ovohaval in jaz sem ga potrepljal. Potem sem se napotil domov«.
Si poklical psa ali mu dal kako znamenje?«
Ne. Ko sem ugotoviil, da gre za menoj, sem bil že na 28. cesti in Deveti aveniji. Nisem ga speljal ali ,odstranil’. Če bi ga — če je s psom v zvezi kaka sleparija — mi prosim povej, zakaj sem telefoniral naredniku, da bi dobil ime njegovega lastnika?«
Ne vem. Pri Wolfu in tebi nikdar ne vem. Kje je?«
Zinil sem, preden me je Wolfe mogel ustaviti: »Zgoraj v moji sobi.«
Pripeljii ga sem dol.«
Vstal sem in se že napotil, a Wolfe me je rezko poklical: »Archie!«
Obrnil sem se. »Da?«
»Ni taka peklenska sila« Rekel je Cramerju. Žival je videti bistroumna, vendar dvomim, ali dovolj, da bi odgovarjala na vprašanja. Ne trpim, da bi divjala po moji pisarni.«
»Jaz tudi ne.«
»Zakaj bi ga potem vlačili dol?
»Odpeljal ga bom v mesto. Radi bi nekaj poskusili z njim
Wolfe je našobil ustnice. »Dvomim, da bi bilo to izvedljivo. Goodwin je sprejel obveznost in moral jo bo spoštovati. Bitje nima gospodarja in tako domnevam, da tudi doma ne. Treba ga bo prenašati tukaj, dokler Goodwin ne bo dobil zadovoljivega jamstva za njegovo prihodnje nemoteno življenje. Archie?«
Ko bi bila sama, bi pojasnil svoje stališče, tako pa, pred Ciamerjem, sem imel pomisleke. »Jasno,« sem pritrdil in zopet sedel.
»Vidiš,« je Wolfe rekel Cramerju, »žal ne moreva dovoliti, da bi kdo psa odpeljal.«
»Neumnost. Jaz ga bom.«
»Zares? Kakšno pooblastilo pa imaš? Nalog za aretacijo psa kot materialne priče?«
Cramer je odprl usta in jih zopet zaprl. Naslonil je komolce na naslonila, prepletel prste in se nagnil naprej. »Poglej. Ti in Meegan zadržujeta stvar, ali zato, ker govorita
pošteno, ali zato, ker sta si zadevo izmislila Ampak psa vzamem s seboj. Kampf, mož, ki je bil umorjen, je živel na Perry Streetu, nekaj blokov stran od Arbor Streeta. Na Arbor Street št. 29 je prišel danes, s psom na vrvici, okrog 5.20 popoldne. Hišnik, ki se piše Olsen, živi v podpritličju, in sedel je pri sprednjem oknu, ko je zagledal Kampfa, kako prihaja s psom in stopa v hišo. Kakih deset minut nato je videl, kako je prišel ven samo pes. brez vrvice, tik za psom pa neki moški. To je bil Victor Talento. pravnik, najemnik stanovanja v pritličju. Talento pravi, da je odšel iz svojega stanovanja, ker je b?l namenjen na neki sestanek. Na hodniku je zagledal psa, pomislil, da je kak potepenec, in ga nagnal ven. Olsen pravi, da je Talento odšel, pes pa je ostal na pločniku.
Cramer je razklenil prste in se zleknil na stolu. Kakih dvajset minut nato, okroglo deset minut pred šesto, je Olsen zasl šal nekoga, kako ga kliče. Pohitel je nazaj, potem pa gor po zavoju stopnic do pritličja. Tam sta bila dva človeka — eden živ, drugi mrtev. Živi je bil Ross Chaffe, slikar, najemnik ateljeja pod streho — to je tretje nadstropje. Mrlič je bil mož. ki je prispel s psom. Bil je zadavljen s pasjo vrvico in njegovo truplo je ležalo ob vznožju stopnic. Chaffee pravi, da ga je našel, ko je prišel dol, da bi se odpravil na neki sestanek, to pa je tudi vse, kar ve. Ostal je ob mrliču, medtem ko je Olsen šel telefonirat. Avto s posadko je prispel ob 5.58 Narednik Stebbins je prispel ob 6.10. Goodwin ob 6.10 Izvrstno vsklajen čas«.
Wolfe je samo zagodrnjal.
(Nadaljevanje prihodnjič)
8
POMURSKI VESTNIK. 8 febr. 1962