Cena 10 did Za dobro človeštva Govori predsednika švicarske konfederacije Petitpierra, generalnega sekretarja OZN Daga Hcmmarskjölda in predsednika konference indijskega znanstvenika Horni 2habhe na prvi slovesni seji svetovne konference za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene — Ha konferenci je okrog štiri tisoč delegatov in novinarjev — Razprava o energetskih potrebah človeštva leta 1975 in 2000 ŽENEVA, 8. avg. (Tanjug). ZNANSTVENIKI IZ VSEH KONTINENTOV SO SE ZBRALI DAVI OB 10.15 V PALACI ZDRUŽENIH NARODOV V ŽENEVI, KJER JE BILA PRVA SLOVESNA PLENARNA SEJA FP.VE SVETOVNE KONFERENCE ZA IZKORIŠČANJE NUKLEARNE ENERGIJE V MIROLJUBNE NAMENE. — PETNAJST MINUT PRED PRI» ČETKOM SLOVESNE SEJE SO ZAVZELI ČASTNA MESTA V DELOVNEM PREDSEDSTVU KONFERENCE GENERALNI SEKRETAR OZN DAG HAMMARSKJÖLD, PREDSEDNIK Švicarske konfederacije max petitfierke, predsednik KONFERENCE HOMI BHASHA IN GENERALNI SEKRETAR KONFERENCE AMER. ZNANSTVENIK WALTER WHITMAN. Tu smatrajo, da so bili ti trenutki, doživeti danes v veliki dvorani Palače narodov, premajhni. da bi sprejela okrog 4.000 delegatov, novinarjev in opazovalcev, zgodovinskega pomena. ker označujejo vstop človeštva v »grandiozno zoro atomskega stoletja«, kakor je dejal predsednik konference indijski znanstvenik Homi Bhabha, kajti v Ženevi, ki je danes svetovni atomski center, so predstavniki 72 narodov v 1109 izbranih znanstvenih delih odkrili vse tajnosti uporabe atomov v miroljubne namene. Oni so dane» enotni v želji, da se rezultat njihovega dolgoletnega dela preda človeštvu, k: naj bi ga uporabilo za svoje vsakdanje potrebe. Čeprav smatrajo to konferenco za najpomembnejši zgodovinski sestanek znanstvenikov vsega sveta, je zanimivo, da so večina delegatov mlad4 ljudje, in da je število žena mod njimi zelo majhno. Konferenco je »tvoril indijski znanstvenik Homi Bhabha, ki je takoj predal besedo predsedniku švicarske konfederacije s -titpierru, ki je v krajšem govoru dejal, da je minilo 10 let, odkar je človeštvo ob strahotni brutainasti zvedelo, da je z genialnim izumom odkrit nov vir energije z izredno silo. Vendar pa je človeštvo spoznalo, da nova nevarnost grozi tudi njegovi eksistenci. Znanstveniki vsega sveta so dvignili glas protesta in na apel človeštva so Združeni nacodi sklenili, da skličejo to konferenco. Zranim znanstvenikom je Max Petitpierre zaželel plodno delo. »Politika je danes — je dejal Petiipierre — še vedno v zamudi v primerjavi z znanostjo in z odnosi med narodi na vseh področjih znanosti in kulture. Ta napredek je povzročil tesno medsebojno odvisnost med državami in kontinenti in ni več naravnih geografskih barier. Ta napredek je prav tako povzročil nevarnost, kakršne narodi ne poznajo in zagrozil s posledicami, ki bi z vsako vojno postale še strašnejše. Solidarnost človeštva je zaradi tega neobhodno potrebna in nujna. Končno je treba razumeti, da bomo samo skupno nazadovali, če že ne moremo skupno napredovati.« Generalni sekretar OZN Hammarskjöld je v svojem govoru na današnji prvi seji atomske konference izrazil upanje, da se bo z mednarodno konferenco o miroljubni uporabi atomske energije začela nova doba, v kateri se ljudje ne bodo več bali, ampak bodo občutili zadovoljstvo zaradi največje pridobitve človeškega duha. Nadalje je izjavil, da je ta konferenca velikega praktičnega pomena in da bodo na njej našli in utrli pot za dvig življenjske ravni prebivalstva. Poudaril je tudi, da je sodelovanje znanstvenikov pri vseh prizadevanjih za miroljubno uporabo atomske energije moralna dolžnost, da se bo s tem sodelovanjem pospešil proces civilizacije ter da bo to sodelovanje tudi obrnilo misel človeštva od vojne k miru. Hammarskjöld je nato poudaril, da mora človeštvo prehoditi še dolgo pot. da bi odpravilo vse nevarnosti atomskega uničenja. Toda mi ne moremo iti na to pot — je dejal generalni sekretar OZN — če ne pričnemo preje odstranjevati preprek, ki ovirajo razumevanje in prijateljstvo ter se ne lotimo sode- YKEME Vremenska napoved za torek: V zahodni Sloveniji sprva hladno sončno vreme, pozneje pooblačite e ln manjše plohe. V vzhodnem delu pretežno oblačno. Od čaša do časa nekaj padavin. Temperatura ponoči med 5 tn 0. v višjih legah alpskega sveta e ln —5, podnevi med 14 ln 18 stopinj 'Celzija. — Zjutraj po ko;Unaih megla. lovanja z vse večjim medsebojnim zaupanjem. Po njegovih besedah obstaja upanje, da bo sedanja konferenca prvi korak na tej poti. Po generalnem sekretarju OZN Dagu Hammarskjöldu je spregovoril predsednik konference indijski znanstvenik Horni Bhabha. Ko je dal kratek pregled znanstvenih dognanj na področju energije, je Bhabha zastavil vprašanje, ki bo ver- Homembni indijski znanstvenik dr. Homi J. Bhabha, predseduje prvi mednarodni konferenci za miroljubno uporabo atomske energije. jetno dominantno pri delu konference: kako in koliko se bodo potrebe sveta po energiji še naprej večale v prihodnosti. Po njegovem mnenju bi morali na konferenci oceniti verjetno število prebivalstva leta 1975 in 2000, nato pa oceniti bodočo potrošnjo energije na prebivalca. Pri tem bi bilo potrebno imeti precej točne vcene o rezervah premoga in petroleja. Toda znano je, da so rezerve teh dveh surovin nezadostne in v tem položaju mora človeštvo rešiti vprašanje nuklearne energije. Na konferenci bodo proučili stanje znanih rezerv urana in torija v raznih državah in po vsem svetu, pa tudi gospodarsko stran proizvodnje električne energije s pomočjo različnih tipov reaktorjev. »Atomska industrija velikega obsega bo proizvajala velike količine radioaktivnih materialov, je nadaljeval Bhabha. Na tej konferenci bodo prebrani referati o uporabi različnih proizvodov razbijanja jeder v industriji, lahko pa, da celo pri kon-serviranju hrane«. »Odgovoriti bo treba tudi na druga vprašanja: gre za biološke posledice žarčenja, posebno pa še genetične posledice žarčenja. Vprašanje je zelo pomembno, je dejal Bhabha, ker se s tem zmanjšuje nevarnost na najmanjši obseg in je neobhodno treba določiti dolgoročne genetične posledice neznatnega povečanja splošnega obsega žarčenja. Ko se je oddolžil spominu Einsteina, in opozoril na mnenje velikega znanstvenika glede vojne, v kateri bi uporabili hidrogensko bombo, je Bhabha izrazil upanje, da bodo v atomskem obdobju postale velike vojne nemogoče in da bo ves svet užival v miru. »Obdobje človeške zgodovine, v katero mi sedaj prihajamo, je dejal, se bo prav lahko nekega dne smatralo kot začetek atomskega obdobja.« Po govoru predsednika konference je bila prva seja končana. Ženeva, 8. avg. (AFP). Pierre Ailleret, generalni direktor Z3 proučevanje in raziskovanje električne energije v Franciji, je na konferenci v Ženevi poudaril velik pomen vprašanja določevanja svetovnih potreb po energiji, od katere je v veliki meri odvisen razvoj človeškega napredka. Na začetku seje je zastopnik OZN podal Studijo OZN o svetovnih energetskih potrebah od leta 1975 do leta 2000. Ob koncu LETO XVL, ŠTET. 184 LJUBLJANI, T0EEK, 9. AVGUSTA 1959 SLOVENSKI Izdaja tn Uska časoplsno-zaiožnlško podjetje Slov. poročevalce — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni lo odgovorni uredniki Sergej Vošnjak - Za tisk odgovarja Frane Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5. telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva SfJJ., telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva allea 6, telefon 21-396, za ljubljanske naročnike 26-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 23 — Tek. r. 60-KB-5-2-367 — Mesečna naročnina 206 din tega stoletja bodo potrebe osemkrat večje kot zdaj, leta 1975 pa vsaj trikrat večje. Leta 1975 bo potrebnih 27 milijard KWh, leta 2000 po 84 milijard. Zato je francoski strokovnjak Ailleret predlagal nujno izkoriščanje atomske energije, mogoče pa tudi sončnih žarkov. Britanska zastopnika Robinson in Daniel sta izrazila mnenje, da bodo svetovne rezerve premoga in petroleja izčrpane do leta 2150, zastopnik univerze Harward Mason pa je bil mnenja, da bo obilna in poceni energija iz atomskih reaktorjev močno vplivala na gospodarski razvoj vseh držav, posebno pa zaostalih. Med ostalimi delegati, k: so nato podali potrebe in možnosti za proizvodnjo atomske energije v njihovih državah, je bil tudi jugoslovanski delegat. Vsi so bili mnenja, da zgolj atomska energija ne more zadostiti vsem potrebam v prihodnosti. Novi viri energije pa bodo dali vsem področjem sveta nepričakovane možnosti za razvoj in pripomogle v do sedaj nepredvidenem obsegu k ustvaritvi novih industrij. Na konferenci so prebrali tudi sporočilo predsednika francoske vdade Faurea, ki pravi med drugim, naj bi »miroljubno tekmovanje prineslo svetu gospodarski razvoj in blaginjo, ki ju toliko držav, od najbolj industrializiranih do najbolj zaostalih, pričakuje od napredka jedrske energije«. Sporočili Edena in Nehruja Ženeva, 8. avg. (AFP). Britanski premier Anthony Eden ja poslal konferenci za miroljubno uporabo atomske energije v Ženevi naslednje sporočilo: »Z največjim zadovoljstvom pošiljam konferenci OZN za miroljubno uporabo atomske energije najboljše želje svoje vlade. Prepričani smo, da bo konferenca v veliki meri pospešila razvoj miroljubne uporabe atomske energije. Britanska vlada pozdravlja konferenco kot etapo na poti k dvigu življenjskega standarda na svetu, kot blesteč primer svetovnega sodelovanja v miroljubne namene.« Predsednik indijske vlade Nehru pa je poslal konferenci sporočilo, v katerem izraža upanje, da bo atomska energija »odslej odprla pot napredku in da bo sodobni človek, ki je prestopil prag atomske dobe, mislil odslej na mir ne pa na vojno.« Bulganinove želje za uspeh konference Moskva, 8. avg. Kakor javlja sovjetska časopisna agencija, je predsednik sovjetske vlade Bulganin poslal predsedniku mednarodne konference o atomski energiji brzojavko, v kateri pravd med drugim: »Pripisujoč veliki pomen razvoju mednarodnega sodelovanja na področju izkoriščanja velikih znanstvenih odkritij naše dobe ne za vojno in za uničevanje, temveč za konstruktivne namene, za dobrobit človeštva, za povečanje blaginje in življenjske ravni narodov, pozdravlja Sovjetska zveza mednarodno znanstveno konferenco za izmenjavo izkustev za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. Sovjetska vlada izraža upanje, da bo konferenca velik napredek v razvoju mednarodnega znanstvenega sodelovanja glede izkoriščanja atomske energije v miroljubne namene ter želi konferenci vse uspehe pri izpolnjevanju te vzvišene naloge.« Eissnhavveijeva poslanica ŽENEVA, 8. avgusta (USIS). Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Lewis Strauss je prebral danes delegatom na konferenci ža atomsko energijo spomenico predsednika ZDA Eisen-hpwarja, v kateri so ponovno potrjeni sklepi ameriške vlade, da hoče podpirati vsa iplrizadevanja za uporabo atomske energije za napredek človeštva in ne za uničevanje. Spomenica poudarja, da je Ibiila sklicana sedanja atomska konferenca v zelo ugodnih pogojih za dosego velikega cilja in da še noben sestanek znanstvenikov iz raznih držav ni imel takega cilja iin ppDmena ter tudi ni naletel na talko veliko zanimanje kakor vlada za sedanjo atomsko konferenco. Predsednik ZDA je v svoji spomenici tudi naglasil, da atomska energija ne pozna nobenih nacionalnih mej in da je zaradi tega sodelovanje na tem področju še 'bolj važno. Eisenhowenjeva spomenica ne poziiva samo vlade, temveč tudi gospodarstvenike vsega sveta, naj se udeležujejo konkretnih akcij za mii)ro3ijubno uporabljanje atomske energije, кз jti s tem uporabljanjem se lahko mnogo dbseže za izboljšanje človeškega življenja. 'i obiska naše parlamentarne delegacije v Sovjetski zvezi. Naši delegati si Kremlju ogledujejo zgodovinske znamenitosti. v moskovskem Prifežao s koristnim Med kosilom, ki ga js sovjetska vlada poredila v Semjanovskaji za taje diplomate in novinarje, je burmanski veleposlanik predlagal, da bi prišlo do takih sestankov tsidi v drugih svetovnih središčih, diplomatski zbor v Moskvi pa naj bi vsako leto enkrat priredil slavnostno kosilo za sovjetsko vlado Moskva, 8 avg. (Tanjug). Duh On, ki je izrazil zadovoljstvo, Ženeve je ustvaril pogoje, ki so ker so bili tuji diplomati povab-omogočili naš-*donašnji_ sesia—ijeai na ta, sestanek, der nsgia- GIos iz Hirošime Hirošima, 8. avg. (AFP) Sestanek proti uporabljanju atomskih bomb, ki je bil organiziran v Hirošimi ob desetletnici prvega napada z atomsko bombo na to mesto, je bil zaključen z resolucijo, ki je bila poslana konferenci za miroljubno uporabo atomske energije. V resoluciji zahtevajo od udeležencev konference v Ženevi, da storijo vse, kar se le da storiti, da bi obvarovali človeštvo pred strahotami nuklearnega orožja. nek,, je dejal predsednik vlade ZSSR Bulganin v svoji zdravici med kosilom s tujimi diplomati in novinarji, ki je bilo prirejeno na posestvu Semjanovska-ja, 100 km daleč od Moskve. Bulganin je izrazil zadovoljstvo, ker so se diplomatski predstavniki tujih držav odzvali povabilu ter prišli na kosilo, prvo lake vrste, ki se tu prireja. »Mislim, je nadaljeval Bulganin, da bo takih sestankov še več«. Potem je nazdravil prijateljstvu med narodi in delu za njegovo okrepitev. Na Bulganinovo zdravico je odgovoril burmanski ambasador sil. da bi bilo dobro, če bi se tudi v drugih središčih sveta prirejali podobni sestanki. Predlagal je, naj bi diplomatski zbor v Moskvi priredil vsako leto slavnostno kosilo za sovjetsko vlado. Na kosilu je bilo okoli 250 gostov, med njimi so bili člani prezidija in vlade ZSSR Hroščev, Malenkov, Mikojan, Kaga-novič, Molotov, Pervuhin in drugi, maršali Sovjetske zveze Zukov, Konjev in Berjuzov, ministri zvezne vlade, visoki funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve in drugi. Med kosilom je bil tudi koncert. Za napredek obrtništva S sestanka upravnega odbora Zveze obrtnih zbornic FLRJ Beograd, 8- avg. Danes so na plenarnem sestanku upravnega odbora Zveze obrtnih zbornic FLRJ razpravljali o prenašanju pristojnosti od državnih organov na gospodarske zbornice. Upravni odbor je razpravljal o tistem delu načrta odločbe zveznega izvršnega sveta, po katerem naj bi se nekateri posli organov uprave prenesli na Zvezo obrtnih zbornic ter na republiške in okrajne obrtne zbornice. Po tem načrtu bi obrtna zbornica v glavnem prevzela vse posle, ki se tičejo zagotovitve strokovnosti in strokovnega šolanja kadrov v obrtništvu. Ko so izrazili več pripomb k posameznim členom tega načrta, so člani upravnega odbora poleg drugega ugotovili, da se bo vloga obrtnih zbornic, kakor tudi druž-beno-ekonomsikih združenj obrtnikov pri usmerjenju razvoja SOVJETSKI IN KITAJSKI PROTEST, KER KITAJSKA NI BILA VABLJENA MOSKVA, 8. avgusta. Kakor javlja sovjetska časopisna agencija, je moskovska »Pravda« davi objavila članek, posvečen mednarodni konferenci za miroljubno uporabo atomske energije, ki se je začela v Ženevi. V članku je rečeno, da bo ta konferenca brez dvoma mnogo prispevala k napredku na področju uporabe atomske energije v miroljubne namene. Konferenca v Ženevi, zatrjuje »Pravda«, ima važno vlogo pri razširitvi sodelovanja in pri uvajanju osobnih zvez med znanstveniki vseh držav. To sodelovanje bo prispevalo pri popušča-niju mednarodne napetosti in pospešilo bo prizadevanja za mir in prijateljstvo med narodi. Zaradi tega izraža »Pravda« obžalovanje, ker konferenci ne prisostvujejo tudi znanstveniki LR Kitaj- ske in Vzhodne Nemčije. Ta neopravičena diskriminacija, dodaja lisr, ni v skladu z duhom mednarodnega sodelovanja in vzajemnega razumevanja, ki je bilo doseženo na ženevski konferenci šefov vlad štirih sil. HONKONG, 8. avg. (AFP). Radio Peking navaja danes članek uradnega organa LR Kitajske, ki protestira, ker kitajski znanstveniki ffliso bili povabljeni na konferenco o atomski energiji članek pa vendar izraža upanje, da bo okoli tisoč znanstvenikov iz 60 ;in več držav, ki so sedaj zbrani v Ženevi, doseglo sporazum za mednarodno sodelovanje pri uporabi atomske energije v miroljubne namene in ne za izdelavo orožja za množično uničevanje. obrtništva znatno okrepila. Na današnjem sestanku so razpravljali tudi o predlogu nomenklature obrtniške delavnosti, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov, kakor tudi o reorganizaciji statistične službe. Ti dve vprašanji, kakor tudi potreba razširjenja pristojnosti obrtnih zbornic, so bila predmet razprave v skupni komisiji Zvezne ljudske skupščine in zveznega izvršnega sveta za predpise v obrtništvu. Ta komisija je končala prvo fazo svojega dela in je poslala teze predlogov za rešitev organizacijskih in ekonomskih problemov obrtništva v obravnavanje obrtnim zbornicam. . Kar se tiče statistične službe v obrtništvu je bilo med drugim poudarjeno, da bi bilo potrebno uvesti enotno metodo za ugotavljanje gospodarske aktivnosti obrtništva, ker se sedaj opravlja to na treh krajih na različne načine, v statističnih zavodih, Narodni banki in v obrtnih zbornicah. Razpravljali so tudi o možnosti ustanavljanja strokovnih Gostovanje »Kola« v Kijevu Kijev. 8. avg. Nastopi jugoslovanskega ansambla narodnih plesov »Kolo« so imeli velike uspehe v Kijevu, glavnem mestu Ukrajine. Prireditvi jugoslovanskih umetnikov pretekli petek v »Zelenem teatru« na bregu Dnjepra je prisostvovalo nad 4000 ljudi. V soboto so bili člani ansambla gosti kolektiva kijevske tovarne strojev »Boljševik«. Na poletnem gledališču se je zbralo h koncertu več sto delavcev, inženirjev, tehnikov in uslužbencev. Gledalci so burno pozdravili nastopajoče. Minister za kulturo SSR Ukrajine Litvin in predsednik ukrajinskega društva za kulturne zveze s tujino Nizija sta priredila zatem Jugoslovanskim umetnikom na čast sprejem. Včeraj so člani »Kola« odpotovali na gostovanje v Rigo. obrtnih združenj v- okviru obrtnih zbornic. Poudarili so, da bi z ustanovitvijo takih združenj, ki bi obsegala posamezne panoge najvažnejših obrti, znatno pripomogli k napredku obrtne proizvodnje, zboljšanju kakovosti izdelkov in vzgoji mlajših kadrov. Na kongresu gluhih v Zagrebu bo zastopanih 28 držav Zagreb, 8. avg. Na svetovnem kongresu gluhih od 23. do 28. avgusta v Zagrebu bo 700 delegatov iz 28 držav, ki bodo zastopali nad 13 milijonov gluhih na svetu. Kongres, ki bo od pokroviteljstvom predsednika republike Tita, bo razpravljal o razširjenju svetovne organizacije gluhih in o izmenjavi mednarodnih izkušenj o pomoči nerazvitim državam in o pospeševanju splošnega zanimanja po svetu za probleme gluhih. Pred kongresom bo 21. in 22. avgusta v Zagrebu sestanek urada Svetovne federacije gluhih in generalna skupščina te organizacije. Ob kongresu bodo odprli mednarodno razstavo likovnih umetnosti, fotografij in literature, na kateri bo zastopanih 70 gluhih umetnikov, prirejeni pa bodo tudi ritmični in folklorni nastopi, kakor tudi mednarodna tekmovanja gluhih v nogometu in košarki. Folklorni festival v Malinsbi Malinska, 8. avg. Na folklornem festivalu, ki je bil včeraj v Malteški na otoku Krku, je sodelovalo 10 folklornih skupin z več kot 150 člani. Slavnosti je prisostvovalo nad 5000 prebivalcev, med olimi mnogo tujih turistov, ki letujejo na Severnem Jadranu. Folklorni festival prirejajo na Krku vsako leto, da bi ohranili krajevni folklor, ki je po svojem bogastvu znan tudi izven naše države. Sestanek je bil v prisrčnem vzdušju. Tuji diplomati in sovjetski predstavniki so se prisrčno razgovarj ali, po kosilu pa so se s čolni vczili po umetnih jezerih ter obiskali velikansko in iepo urejeno posestvo. Na vprašanje novinarja, kaj želi videti v Angliji, je Bulganin kratko . odgovoril: »ljud- stvo«. Uredniku »Humanite« je izjavil, da so sovjetski narodi za okrepitev prijateljskih od-nošajev s francoskim narodom ter naglasil, da bosta predsednik francoske vlade Faure in francoski minister za zunanje zadeve Pir.ay imela priložnost, da se v Sovjetski zvezi prijateljsko razgovorita. Kosila sta se udeležila tudi šef jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki je na obisku v ZSSR dr. Bakarič in jugoslovanski ambasador Vidič. Sekretar CK KP ZSSR Hroščev se je zanimal med razgovorom z dr. Bakaričem za vtise, ki jih je debila jugoslovanska delegacija v Moskvi. Dr. Bakarič je zlasti poudarjal, da je na delegacijo napravil najmočnejši vtis govor, ki ga je imel predsednik sovjetske vlade na zasedanju Vrhovnega sovjeta. Dr. Bakarič. in ambasador Vidič sta imela prijateljske razgovore tudi s sovjetskimi voditelji Ka-ganovičem. Mikojanom, Molotovom in drugimi. Na posestvu Semjanovskaja so gostje ostali nad 5 ur in v Moskvo so se vrnili zelo dobro in optimistično razpoloženi. Sovjetski gospodarstveniki v Zagrebu Zagreb, 8. avg. V Zagreb so prispeli predstavniki sovjetskega gospodarstva, da bi s posameznimi zagrebškimi podjetji sklenili pogodbe na osnovi razširjenega blagovnega seznama trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ze danes so sklenili pogodbe za dobavo večjih količin barita, kau-stične sode in karbida. Sovjetski gospodarstveniki se bodo zadržali v Zagrebu nekaj dni. M. B. Železniška konferenca v Crikvenici Crikvenica, 8. avg. V Crikvenici se je danes začela konferenca pristaniške zveze Madžarska—Trst, na kateri bodo razpravljali o uvedbi direktne železniške tarife za prevoz madžarskega tranzitnega blaga čez Trst. Poleg zastopnikov madžarskih in italijanskih železnic se udeležujejo konference tudi zastopniki železnic Avstrije in Jugoslavije, ki sta zainteresirani kot tranzitni državi. V Crikvenici se bö 12. avgusta začela radi konferenca pristaniške zveze Češkoslovaška—Trst, ki naj M obraisnsvala enaka vprašanja. Posvetovanje kmetijskih zadrug Nekatere zadruge omalovažujejo pomen hranilno-kreditnih odsekov — Odkup naj ne bo sezonskega značaja — Pravilno usmerjena sredstva bodo razvijala kmetijsko proizvodnjo Maribor, 8. avgusta. V Mariboru je bila danes konferenca predsednikov kmetijskih zadrug s področja Maribora, okolice in slovenjegraškega okraja. Obravnavali so organizacijska vprašanja odkupa ter investicije kmetijskih zadrug za prihodnje leto. Predsednik okrajne zadružne zveze tov. Edo Zorko je pohvalil dosedanje prizadevanje zadrug za splošni gospodarski razvoj vasi. Omenil pa je tudi pomanjkljivosti, ki so odraz nepravilnega gospodarjenja v nekaterih zadrugah. Odgovorni za tako stanje so zlasti tisti upravni odbori, kjer člani niso dovolj poučeni in ne poznajo vseh svojih dolžnosti. Sicer je takih primerov vedno manj, toda v bodoče bo treba še bolj kakor doslej odklanjati nepravilnosti. Pomanjkljivosti so predvsem pri finančnih vprašanjih. Zadruge marsikje uporabljajo sredstva v druge namene, kakor bi jih morale po uredbi. Obratna sredstva dajejo kot dotacije na račun lesa. ki ga kmetje nekoč šele nameravajo prodati. Prav tako za akontacije ne zahtevajo obresti, čeprav jih same plačujejo za najete kredite. Nujno bo treba urediti poslovanje tako, da bedo kmetje dobivali denar iz hranilno-kreditnih odsekov, kajti samo pravilno usmerjanje sredstev bo pomagalo razvijati kmetijsko proizvodnjo. Nekatere zadruge večkrat vodijo celotno organizacijo po svoje in pozabljajo, da imajo sredstva, katera jim je dala družba. Ne sodelujejo dovolj tudi s socialističnim sektorjem, ponekod pa celo najemajo in drago plačujejo zemljo, od katere nimajo posebne koristi. V prid razvoja kmetijstva bo nedvomno združitev poeT.nih kmetijskih zadrug ali njihova priključitev večjim in gospodarsko močnejšim organizaci- jam. Notranja organizacija v kmetijskih zadrugah ni povsem urejena. Najšibkejša točka je še vedno knjigovodstvo. V neki zadrugi letos še niso zabe- CELJE, 8. avgusta. Dopoldne so se na prvi seji zbrali ljudski odborniki nove celjske občine, ki razen Celja zajema še Štor“, Škofjo vas in Šmartno v Rožni; dolini. Po izvolitvi nekaterih odborniških komisij je ljudski odbornik Cvetko Pelko v imenu občinskga od-odbora Socialistične zveze predlagal kandidate za predsednika in dva podpredsednika novega občinskega odbora. Pri tem je dejal, da sta predvsem zaradi širšega delokroga nove občine nujno potrebna dva podpredsednika. K-- Strokovnjak FIO dr. Engeler v Ljubljani Včeraj je zbranim živinorejskim strokovnjakom Slovenije govoril g. dr. Wilhelm Engeler, ekspert FAO za živinorejo, o svojih vtisih, ki jih je nabral med svojim bivanjem v naši državi. Priznani strokovnjak je govoril o vzreji živine s stališča njene proizvodnosti, ki mora biti usmerjena tako na zadovoljitev potreb notranjega trga, kakor tudi na potrebe izvoza. Za tem je sistematično prikazal možnosti in pogoje, ki jih mora proizvajalec — živinorejec upoštevati tako glede vzreje živine oz. njene proizvodnosti, kakor tudi glede ustrezne pasemske politike in njenih perspektiv pri nas___ V drugem delu svojih izvajanj je dr. Engeler govoril podrobnejše o temeljih selekcije, ki odločajo pri izboru posameznih živali za pleme. V svojih izvajanjih je dr. Engeler navajal tudi razne metode, ki nam služijo pri ugotavljanju maksimalne koristnosti živali, obenem pa tudi kot podlaga gospodarskemu računu živinorejca. Z uporabo teh metod je možno zagotoviti uresničenje ciljev, ki si jih postavlja vzreja živine. Seminar je organiziral odbor za živinorejo pri Glavni zadružni zvezi Slovenije. z-ek. Sprejemni salon za Selassia V Novi Gradiški v tovarni »Stjepan Sekulič« izdelujejo sprejemni salon, ki ga je naročil abesinski cesar Haile Selassie. Ko je bil na obisku v naši državi si je cesar Haile Selassie ogledal proizvode naših tovarn pohištva in se zelo navdušil za neki sprejemni salon. Takoj ga je naročil — izdelan pa bo v teh dneh. Sprejemni salon bo imel dvajset kosov pohištva, ki b»do vsi v lesorezu. To naročilo predstavlja nedvomno afirmacijo naš" 'ndu-etrije pohištva. ležili niti enega poslovnega dogodka. Predsedniki kmetijskih zadrug so menili, da odkup ne more biti sezonskega značaja. Treba bo odkupovati ne samo sadje in krompir, temveč tudi vse presežke in drobne pridelke in kar najhitreje dostavljati na trg do potrošnika. Takojšnji odkup bo zmogla le večja zadruga, ki si bo laže nabavila prometna sredstva in zaposlila strokovno sposobne Vsak večer Mariborskega tedna so bdi kavarniški prostori »Asto-ritje« nabito polni. Zanimanje za modno revijo, ki jo letos že v tretje prireja Mestna obrtna zbornica Maribor, je bilo tolikšno, da so prostori postali pretesni. Vzrok za to je nedvomno velik uspeh dveh modnih revij mariborskih obrtnikov v zadnjih dveh letih. Tudi le*os prireditelji in obiskovalci revije niso razočarani. . To je vsekakor dovolj, da lahko trdimo, da je prireditev uspela. Tisti, ki so videli prvo in drugo revijo so metalli opazki leto« vsestranski kvalitetni napredek, tako v ,zbiri modelov klet v kvaliteti blaga in celo v številu izdelkov mariborskih obrtnikov. Pri izbiri modelov mislim napredak v tem smislu, da so prikazali predvsem večje število praktičnih oblek, ki pa kljub svoji uporabnosti niso ničesar utrpele na ignoti im eleganci. Prejšnja leta je objektiven opazovalec takšne obleke močno pogrešal. Prav bi bilo, da bi prireditelji skušali v naslednjih letih — kajti modna revija mariborskih obrtnikov bo nedvomno postala tradicionalna odreditev v okviru bodočih Mariborskih tedrpv — dati še večji poudarek praktičnim modelom, zlasti tudi delovnim oblačilom. Maribor s svojim izrazitim delavskim značajem to zates upravičeno ter;a. Napredek na letošnji reviji smo videli tudi v kvaliteti blaga. je tov. Pelko utemeljeval kandidaturo novega predsednika obc-ue, je dejal, da je Socialistična zveza upoštevala željo dosedanjega predsednika celjske mestne občine Feiorja Gradišnika, ki je izvrševal dolžnosti predsednika z največjitnii usipehi in v zadovoljstvo vseh Celjanov, ki pa želi sedaj zarad« bolezni sitpremenki svoje delovno mesto. Hkrati st tem se je tov. Pelko tudi zahvalil Fedorju Gradišniku za njegovo dosedanje delo. Zatem je tpv. Pelko predlaga! za predsednika nove celjske občine direktorja železarne v Štorah ANDREJA SVETKA, za prvega podpredsednika dr. Janeza Lovšina, za dlru-gega podpredsednika pa ing. Janka Štruklja. V nadaljevanju seje so odborniki imenovali še Franja Štrosa za tajnika ljudskega odbora. M. B. V soboto ob 12.20 je prvič odpeljal iz Ljubljane proti Celovcu in Beljaku modemi avtobus »SAP«, ki bo vozi na novi turistični progi Reka — Ljubljana — Celovec — Beljak in obratno. Po postanku v Kranju jn Tjdriču se ie avtobus povzpel na Ljubelj, nato pa je mimo Borovelj odbrzel v Celovez. Ob prihodu v Celovec sri prve nje»pve potnike — ■predstavnike SAP in Prometne zbornice Slovenije — pozdramli v imenu Poštne direkcije za Koroško svetnik gospod dr. Frank, <Ü*skt>or koroškega potovalnega ljudi. Okrajna zadružna zveza se dogovarja z mestnim ljudskim odborom, da bi njeno podjetje Orač prevzelo vlogo grosista in detajlista. S čim krajšo dostavo kmetijskih pridelkov od pridelovalca do potrošnika bi lahko vsekakor znižali razpon med nakupno in prodajno ceno blaga. Predsedniki kmetijskih zadrug s periferije Maribora so izrazili bojazen, da ne bodo mogli dosledno odkupovati na svojih ur a-da g. Begusch, predstavnik oddelka za vozni red pri ptoštni direkciji g. Zelaik in naš vicekonzul v Celovcu tov. Mladen Deride. V pozdravnem govoru je svetnik gospod dr. Frank med drugim dejail: »Veseli smo, da smo vzpostavili zvezo med modrim Jadranom in Vrbskim jezerom. Zveza človeka s čllovckom, znanca z znancem, prijatelja s *tija-teliiem, bo poglobila vedno bolj rudi zvezo naše dežele z tvA> deželo. Vsak začetek jc težak, štoriji pa bomo, kar bo v naši sioči, da bo v tjodoče laže. Г ki ves smo področjih zaradi kmetov, ki sami nosijo pridelke na mestni trg. Vendar je bojazen odveč, kajti takšni jkmetje neposredno pripomorejo k preskrbi potrošnikov. Gre predvsem za to, da bo trg dobro založen, saj je tudi to ena izmed odgovornih nalog kmetijskih zadrug. Glede investicij za prihodnje leto so se dogovorili, da bodo zadruge sodelovale na natečaju za kredite iz splošnega investicijskega sklada. Pripravile bodo potrebne elaborate za gradnjo, stroje, opremo, živino in melioracije. Kateri modeli so najbolj ugajali večini obiskovalcev? Okusi pri ljudeh so zelo različni, toda če sodimo po aplavzirh, ki so jih bili deležni .posamezni manekeni, so obiskovalce navdušili ‘lepi ko-srumi, s katerimi se je predstavilo več krojačev, lqji kompleti,. dvodelne športne obleke in tudi jesenski in zimski plašči. Hvalevredno je dejstvo, da letošnja revija ni ostala brez otroških modelov, čeprav v Mariboru nimamo že dalj časa nobenega salona za otroške obleke. Šivalni servis »Metka« pač dobro pozna potrebe mariborskih mamic in je kljub temu, da je mlado, pravzaprav uslužnossno ppdljesje, pripravil nekaj zelo ljubkih modelov za naše najimlajše. Publika jih je totplo poatiravila. Upajmo, da bo »Meoka« zmogla vsa naročila po tej svoji prvi afirmaciji! Da ne bi preslišali tudi glas mošfte publike, ki je bila kar polnoštevilna na reviji — pritoževali so se, da je bilo pokazanih premalo moških oblek. Res jih ni bilo niti polovico od števila ženskih modelov. Lahko bi jih pripravili nekaj več. Toda moda je -pač še vedno do moških mačehovsko raz_ položena. Prav je, da se pritožujejo, morda le ne bo zastonj! podpisom tega sporazuma tudi od strani Velike Britanije. To bo brazilskim uvoznikom omogočilo, da se v svoji zamenjavi blaga poslužijo funt-šterlingov, zahodnonemških mark in holandskih goldinarjev. Švicarski memorandum o uvozu ur v ZDA. Švicarski ekonomski svetnik je izročil ameriškemu ministrstvu zunanjih zadev memorandum, v katerem je razloženo švicarsko stališče glede predloga ameriškega zakona o uvozu švicarskih ur v ZDA, ki se sedaj nahaja pred ameriškim kongresom. Predstavnik ministrstva je izjavil, da ta memorandum ni bil izročen kot švicarski protest. S svoje strani je švicarska vlada odbila vsak komentar o vsebini tega memoranduma. Predlog zakona, o katerem razpravlja ameriški kongres, bi uvoznikom švicarskih ur preprečil povečanje števila rubinov v urah v odnosu na določeni standard 17 rubinov. Sirijska naročila ladij v inozemstvu. Direktor za pomorske posle Sirije je izjavil, da so v teku pogajanja z raznimi in naša želja je, da vam jih tukaj povrnemo«. Gostitelji so se nato priključili potnikom v avtobusu in nadaljevali pot ob Vrbskem jezeru do Beljaka. Na slikoviti, 258 km dolgi progi od Reke do Beljaka, bo odslej Sapov avtobus redno vozil vsako soboto z odhodom iz Reke ob 9., iz Ljubljane ob 12.20 in prihodom v Beljak ob 17.15, v obratni smeri pa bo qdhajal ob pedeljah iz Beljak- ob (■. uri, iz Ljubljane ob 10.50 n s prihodom na Reko ob 14. uri. Več lepih oblek je bilo iz tkanin, Andrej Svetek predsednik siove celjske občine J. S. Revtia sposobnosti obrtnikov in kvalitetne proizvodnje naše tekstilne industrije Jadran-Vrbsko jezero A vtoaus SAP v ljubeljskih ovinkih Foto Vlastja doživeli nedavno lepe trenutke ki jih je napovedovalec označil z .imeni »ourandot«, »topaz« in domači »everglace«. Povedal je tudi, da niso uvožena, temveč Jih je izdelala Mariborska tekstilna tovarna. To so tkanine iz stanične volne, apretirane na svileni sijaj, ki tudi po večkratnem pranju ne izgubijo sijaja. V čast proizvajalcem so bili tudi modeli izdelani iz volnenih in bombažnih ter svilenih tkanin, ki so jih daie obrtnikom za revijo ostale mariborske tekstilne tovafne, ter tovarni v Majšperku in Zaboku. S svojimi izdelki lahko ustrežejo tudi najbolj zahtevnim kupcem! Tudi število izdelkov, s katerimi so se letos postavili maribor-sk obrtniki, .postavlja revvjo nad dosedanje. Razstavljenih je bilo 99 modelov oblek, ki jih je izdelalo 12 šiviljskih delavnic, 9 krojaških delavnic, 18 čevljarskih, ter zlatarske, plettil jske, to.rfoarske in druge delavnice. Obrtniki vseh panog so vložili v revijo veliko truda, da bi ustregli okusu potrošnikov. Pripomniti pa moramo, da je obrtnike iz mariborske okolice zastopala edinole šivilja Olga Vreči iz Hoč — toda z velikim uspehom! GOSPODARSKE Kitajska trgovina s Švedsko. Pred kratkim je Švedska delegacija gospodarstvenikov obiskala Kitajsko, kjer je sklenila več provizoričnih sporazumov ter 21 pogodb. Švedska bo izvažala na Kitajsko predvsem stroje, kemikalije in farmacevtske proizvode. Kitajski izvoz v Švedsko se je v zadnjem času povečal, potrebno pa je njegovo nadaljnje povečanje v cilju izravnanja trgovinske bilance med obema državama. Holandska trgovinska misija v Braziliji. V Brazilijo je prispela holandska gospodarska delegacija zaradi pogajanj o sporazumu večstranskega plačevanja med Brazilijo in Holandijo, in sicer v okviru sporazuma, ki sta ga sklenili Zahodna Nemčija in Brazilija. Vodja holandske trgovinske delegacije je izjavil, da želi njegova država uvažati kavo, bombaž, tobak, minerale in druge proizvode, v zameno za mleko v prahu, semenski krompir in razne kemične proizvode. Do pristopa Holandije k plačilnemu sporazumu med Brazilijo in Zahodno Nemčijo je prišlo istočasno s Z mednarodne razstave embalaže na Gospodarskem razstavišču Les In lesna embalaža Ljubljana, 8. avgusta. Danes je bilo v okviru mednarodne razstave embalaže prvo strokovno posvetovanje, na katerem so ra.pravljali o problematiki naše domače lesene embalaže. Iz glavnega referata na tem posvetovanju, ki ga je imel inž- Ferdo Šulentič, prinašamo nekaj misli. V naši državi imamo 64 podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo lesene embalaže. Po opremljenosti, pò lokaciji glede na surovinsko bazo in po drugih pogojih, so to dokaj različna podjetja, ena z dobrimi možnostmi za nadaijni obstoj, druga pa so tako zastarela, ali tudi po 100 km oddaljena od surovinske baze, da bi bilo bolje, da bi sploh ne obstojala. Tudi po ljudskih republikah je glede na surovinske možnosti obseg proizvodnje dokaj različen. Srbija je recimo v letu 1953 proizvedla 24.000 kub. metrov zabojev, čeprav imajo doma le za VESTI ladjedelnicami o izgradnji šestih ladij po 4.000 ton. Cilj tega naročila je zmanjšanje sirijske odvisnosti od mednarodne pomorske flote, posebno zaradi štednje deviz. Sirijo stane namreč letno ladijski transport okoli 40 milijonov funtov^ šterlingov. Zahodna. Nemčija in Finska sta že slavili svoje ponudbe za izgradnjo navedenih ladij. Nov proces za proizvodnjo grafita v Avstriji. Avstrijska industrija grafita izpopolnjuje strojne naprave za nov kemični proces, ki bo omogočil proizvodnjo grafita, ki bo vseboval do 99°/o ogljika. Treba je poudariti, da je 75°/o v Avstriji proizvedenega grafita določenega za izvoz. У prvem tromesečju letošnjega leta je znašala avstrijska proizvodnja grafita 5.321 ton ter je tako bila za 941 ton večja od proizvodnje v odgovarjajočem razdobju lanskega leta. Dve smrtni obsodbi zaradi poneverb BUGOJNO, 8. avg. Okrožno sodišče iz Travnika je obsodilo na smrt dva uslužbenca podjetja lesne industrije »Janj« iz Donjega Vakufa, ki sta s petimi drugimi obsojenci oškodovala podjetje za več kot 5 milijonov dinarjev. Obsojenci so okradli podjetje s ponarejanjem plačnim seznamov, z izdajanjem lažnih računov za dozdevne nakupe sena in na druge načine. Sodna razprava v Bugojna je trajala deset dni. Med razpravo je bilo zaslišanih nad 130 prič, v glavnem onih. katerih imena so bila uporabljena za potvarjanje plačnih seznamov in za lažne račune. Na smrt z ustrelitvijo sta bila obsojena poslovodja delavnice Pero Mišura ter likvidator in se-stavljalec obračunov plačnih seznamov Pavao Brnad. Blagajnik Stipo Kolovrat Je bil obsojen na dosmrtni strogi zapor, štirje drugi so obsojeni na kazen strogega zapora od lo do 16 let. Sedmi obsojenec, uslužbenec ljudskega odbora občine v Bugojnu, je bil obsojen na G let strogega zapora, ker je poneveril denarne bone v v vrednosti okoli pol milijona dinarjev, obsojencem so zaplenili premoženje, s katerim bodo pokrili škodo, povzročeno podjetju »Janj«. 6200 kub. metrov surovim. Manjkajoče količine so seveda morali nabaviti v ostalih republikah. Na Hrvatskem je bil obseg proizvodnje v okviru surovinskih možnosti, v Sloveniji je bilo v letu 1953 izdelanih 57.000 kub. m zabojev, čeprav smo doma lahko črpali le za aSJ.OOO kub. metrov surovin. Cma gora, ki ima o a vseh republik največji surovinski rezervoar in bi mogla izdelati 68.000 kub. m zabojev, to je le za 10-000 kub. m manj kot jih zdaj napravijo v vseh naših ljudskih republikah, ima komaj omemibe vredno proizvodnjo (okrog 200 -kub. m). Računajo, da bo v prihodnjih desetih letih narasla proizvodnja od dosedanjih 76.000 kub. m na 106.000 kub. m. Sedanja proizvodnja pa je za zadovoljitev potreb mnogo premajhna, sia j je na trgu stalno veliko povpraševanje po zabojih. Kolikšne so dejanske potrebe, je težko reči, saj statistika na tem področju doslej ni bila uvedena ter za točnej'šo presojo manjkajo statistični podatki. Brez sistematične statistike bo nemogoče ali pa zelo težko podvzemati potrebne ukrepe za vsklajevanje potreb in proizvodnje ter za zamenjavo lesene embalaže z drugimi materiali. Preorientacija pa bo zlasti na karton nujno potrebna, saj so njegove prednosti po nekaterih drugih državah spoznali že precej pred nami. »Lipi« pravzaprav še precej smotrno uporabljajo surovine v svojih zaboj amah. Drugače pa je po raznih majhnih podjetjih, kjer jim je prav malo mar, četudi les najboljših kvalitet, ki bi ga s pridom uporabili v gradbeništvu ali mizarstvu, uporabijo za zaboje. Pravijo pa, da je 50 odstotkov vseh zabojev za sadje možno izdelati iz žagarskih odpadkov. Le pri popolnem izkoriščanju surovin bo možno misliti na znižanje cen, ki so, kar se tiče lesene embalaže v primerjavi z blagom silno visoke. Mnogo dragocenega lesa gre v nič zaradi zastarelosti strojnih naprav. Cim tanjši je namreč rez pri žaganju, tem manjša je izguba lesa. Modemi stroji delajo le 1 in pol milimeter širok rez, mnogi zastareli stroji v naših podjetjih pa delajo tudi 3 do 4 mm debel rez- Samo pri tem gre letno v nič okrog 3500 kub. metrov lesa, kar znese letno 120 milijonov dinarjev. V podjetjih, ki imajo za to pogoje, bo treba misliti na razširitev ter na izboljšanje strojnih naprav. Stroje, ki jih ne izdelujemo doma, bo treba uvoziti. Zlasti velike so potrebe po strojih za tiskanje etiket, saj je prav etiketa tista, ki mnogo pripomore prvič k prodaji zaboja, potem pa tudi prodaji blaga. Ker smo podobno, kakor v drugih državah, tudi pri nas v znatno večji meri izkoriščali les iglavcev, so sedanje zaloge listavcev mnogo večje kot pa zaloge iglastih lesnih mas. Naše zaloge bukovega lesa so napram jelovemu lesu v razmerju 56:44. Misliti bo zato potrebno, da bi začeli tudi pri nas polagoma nodomeščati mehki les z uporabo bukovine, ki jo na primer v Italiji že dolgo uspešno uporabljajo. Obratov za proizvodnjo 'lovi mestni ljudski odbor Koper, 8. avg. — Danes je bila v Kopru prva seja LOMO Najstarejši član odbora Drago Keber je v uvodu pozdravi) člana izvršnega sveta Slovenije Julija Beltrama, predsednika zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora v Kopru in zveznega poslanca Antona Sturma. Nato so odborniki novega ljudskega odbora koprske mestne občine izvolili novega predsednika, in sicer dosedanjega predsednika OLO v Postojni Mira Jelerčiča, podpredsednika Leopolda Caharijo, za tajnika pa Ernesta, Soljo. Po izvolitvi je novi predsednik poudaril, da bo moral postali Koper gospodarsko, politično in kulturno središče celotnega koprskega okraja, kar " bo Kopra ugodno vplivalo na razvoj industrije, ribištva, pomorstva, kmetijstva in obrtništva. Navedel je tudi, da bo koprska komuna štela nad 30.000 prebivalcev ir da bo imel novi občinski ljudski odbor v svojem sestavu 12 svetov s približno 90 člani in 20 krajevnih odborov ter več krajevnih uradov. Koprsko komuno sestavljajo namreč bivše občine Koper, Dekani, Črni kal, Šmarje, Marezige, Gradišče in Gradec. Nato so odborniki izvolili komisijo za štatu» komisijo za ugotovitev premoženjskih pravic in obveznsjti, komisijo za prevzem arhivov in inventarja ter komini jo za vskladitev pravnih predpisov. J. L. embalaže iz bukovine, za zdaj še nimamo. Prvi poizkusi so bili menda napravljeni v Sloveniji, pri košaricah za sadje, izdelanih iz klanega bukovega lesa. Mogoče pa bi bilo v velikih količinah izdelovati tudi zaboje iz vezanih plošč, razne sode itd. Trdnost ne bi bila prav nič manjša, kakor pri drugih materialih, teža pa celo manjša. Z nabavo strojev za klanje lesa, bi lahko prihranili mnogo gradbenega ter celuloznega mehkega lesa. Zvezni urad za standardizacijo je skupno z zagrebškim birojem za embalažo v pogledu standardizacije že napravil prve korake. To delo bodo morali pospešeno nadaljevati. Vsi strokovnjaki pa čutijo veliko potrebo po posebni ustanovi, ki bi z dobrimi strokovnjaki sistematično reševala vprašanja s področja lesne embalaže. Dbisk na mednarodni rassiavž embalaže Včeraj je I. mednarodno razstavo embalaže na »Gospodarskem razstavišču« v Ljubljani obiskalo več visokih predstavnikov naših gospodarskih in političnih organizacij — med njimi podpredsednik zvezne ljudske skupščine tov. Lidija Sentjurc ter direktor zveznega zavoda za gospodarsko planiranje tov. Sergej Kraigher. Visoki gostje so si z zanimanjem ogledali lepo prirejeno razstavo in moderno samopostrežno trgovino. Izrazili so svoje zadovoljstvo, da je s to razstavo načelo akutno vprašanje našega gospodarstva, ki nujno terja skorajšnje rešitve, da bi se izognili ogromni škodi, ki jo dnevno ulrpimo zaradi nesmotrne, pomanjkljive in nehigienične embalaže. mladinsko Šahovsko PRVENSTVO SVETA Čirič prvi v tolažilni skupini ANVERS, 8. avgusta. Svetovni mladinski prvak v šahu je Rus Spaski, ki je iz devetih partij zbral osem točk. V zadnjem kolu je zelo hitro remiziral s Spancem Faro. Drugo najboljše mesto je zasedel Američan Mednis, tretji pa je Spanec Fara. V tolažilni skupini je prišel na 1. mesto Jugcsl. Čirič s 7.5 točke, ki je v zadnjem srečanju premagal Luksemburžana Philipa, medtem ko so se zvrstili ostali močnejši udeleženci te skupine takole: 2—3 Lloyd (Anglija) in Johanson (Island) 6.5, 4. Broden 5.5 (1) (Švedska), 5. Jörgensen (Danska) 5.5, 6. Klages (Nemčija) 4.5 itd. * Smederevo, 8. avgusta. Mladinsko šahovsko prvenstvo Jugoslavije je dalo v prvih dveh kolih tele rezultate: Šestič — Živković remi, Vukčevič — Kerenjec remi, Studnička — Čerpnjak 0:1, Draksler — Punov remi, Komšič — Bjelica 1:0, Vranešič — Babič 1:0, Bo-jadjijev — Bavdek remi, Ivičevič — Ostojič 0:1. Partija Savkovič — Buljovčič je trla prekinjena. II. kolo se je končalo z naslednjimi izidi: Bavdek — Ivičevič remi, Babič — Bojadj-jev remi, Bu-liovčič — Kcmšdč remi, Pcnov — Savkovič 0:1, Čerpnjak — Draiksler remi, Kerenjec — Studnička 1:0, Šestič — Vukčevič 0:1. Prekinjeni sta bili partiji Zivkovič — Ostojič in Bjelica — Vranešič. Po II. kolu so v vodstvu Vukčevič, Komšič. Čerpnjak in Kore-njec s po 1.5 točke. PRVENSTVO FLRJ V ŠAHU za Zenske Vedi Viikcvičeva CELJE. 8. avg. III. KOLO: Vukovič — Dvoršak 1:0, Arih — Osterc 0:1, Stadler — Balaban 1:0, ostale tri partije so prekinjene. Prekinjena partija Osterc — Lazič remi. Po II. kolu vodi Vukovič 3, Timotejeva 2 (JL), Balaban 2 točki itd. ZI BOM IN DRUŽINO ILUSTRIRANI REVIJI »T 0 V I B ' So jfWečeva&c UREJUJEJO: SERGEJ VOSNJAK (glavni in odgovorni urediti) FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospodarstvo) ■USAN rvntto /mn.nia ooMtikal ULAN 4FGA Oraltar») 'TAW Т.ГРАТ1 l'ano rt) 7 a oel»«* dgovarja BORIS KR MAC Kaionoki »Na ргаци atomske dobe«, »byoaiLj ozračje«, »Sjnusiio OLuj^uHje«, »uouni volju, vse-puusou* oznuujujo miru lačnemu CLOVeSniu eu.e»' -no nalogo v botaniziranju, upoštevajoč geog.aiskc, p.,... „m klimatske in geološka pogoje tamkajšnjega rastlinstva. Delo je bilo v aktivu sistematično pripravljeno in zamišljeno kot prispevek k poglobitvi šolskega dela, načrtnega proučevanja naše prirode in pripravi kažipotov za mlade izletnike — dijake, ki naj bi jih uvajali v smotrno opazovanje slovenske zemlje Uvodoma naj izrazimo priznanje in zahvalo Društvu profesorjev in predmetnih učitelje: v Ljubljani, ki je s svojim pr «pevkom omogočilo to delo. Za ekskurzijo smo se odločil: v juliju iz dveh razlogov: v tem fesu je bila letos alpska flora 6« v polnem razcvetu- obenem p* a* m bilo več bati plazov in snežišč. Planinske koče se večidel odpirajo okoli L **4«, s čimer je preskrbljene za toplo hrano in prenočišče Vreme sicer ni bilo povsem tssteljeno, toda meteorološka Sì*liba je obetala le kratkotrajen padavine, ki **mo jih kanili »premagati« z nepremočljivim površniki, kar nam je tudi -paini meri uspelo. Opremljen emö biW Steer bolj staromodno; najpotrebnejše opreiiie siHf Ä*3210 Ljubljanski biologi v Triglavskem pogorju ključi za določevanje rastlin, kočah prenočevali za tretjinsko Imeli smo tudi pločevinaste ceno in tudi pri hrani smo imeli škatle, da smo lahko nekaj za- znajten popust, nimivih primerkov za herbarije Z obilno mero dobre volje in šolske alpinete odnesli s se- smo zgodaj zjutraj odrinili iz boj. Posebno nam je koristilo Ljubljane do Mojstrane. Tu smo članstvo v PZS. ker smo tako v se med zajtrkom v bližnjem ho- telu odločili za nadaljno pot skozi Kot, ki je tipična koritasta ledeniška dolina. Nad Mojstrano prehaja dolinsko rastlinje: njive in pašniki v mešani gozd, o katerem menijo gozdarski strokovnjaki, da je najdonosnej- ša oblika gozdnega gospodarstva. V skrajnem koncu doline smo minili njen amfiteater, imenovan Pekel, kjer nas je zatekla precej huda ploha, ki smo jo prečepeli pod polivinilskimi pelerinami. Nato smo se v vijugasti stezi dvigali v višino do Staničeve koče (2332 m). Rastlinje prehaja tu zmeraj bolj v grmičaste in travnate predele. V višjih legah prevladujeta ruševje in sleč, na pašnikih pa ostre alpske trave in cvetje (svišči, slečnik, m in tam visokostebelni jeglič, alpski mak, razne zvončnice, kukavice itd.). Zmeraj bolj je prevladovalo skalovje, v senčnatih predelih pa so nas presenetila precej obsežna snežišča. Proti večeru smo zagledali na peščeni goličavi Staničevo kočo. To je dobro oskrbovana in lepo urejena planinska postojanka z lepim razgledom na sam Triglav ln njegove vzhodne sosede: Kredarico, Rež, Begunjski vrh, Vrbanovo špico in druge. Nebo sicer ni bilo docela jasno, toda razgled je bil vseeno lep. Pot od Mojstrane do Staničeve koče prehodijo gorniki v dobrih šestih urah; nas pa je delo na tej razdalji zadržalo nad deset ur. Cene v planinskih kočah zlasti za člane PZS niso pretirane, postrežba pa se lahko kosa s vsako mestno gostilno. Hrana Je okusno pripravljena, prostori, zlasti ležišče čisti, predvsem p« ugaja utajenemu pia- Jb i i y ЦВ? i формвздхпак Naslednje jutro smo po opravljeni toaleti in zajtrku nadaljevali pot čez Rež na Kredarico. Spotoma smo občudovali drobno planinsko cvetje, ki vkljub skrajno neugodnim razmeram oživlja skalovito pokrajino. Pod Režjo nas je precej oviralo raz-sežno snežišče južnega snega. Na Kredarici nas je presenetil prenovljeni in povečani Triglavski dom (2515 m), ki ima bolj značaj hotela kot planinske koče. Svetle, sveže prepleskane jedilnice z modernim pohištvom, plinska razsvetljava in uslužna postrežba posebno ugodno vplivajo na gosta, vajenega skromnih dolinskih razmer. Zelo posrečena je domislica, da si gornik lahko v domu nabavi za nizko ceno ličen spominski znak, namenjen obiskovalcem Triglava. Tu ima svojo postojanko tudi naša meteorološka služba. Med kratkim postankom v Triglavskem domu smo se odločili za nadaljno pot. Nekateri tovariši, ki jim dela preglavice vrtoglavica, so sklenili, da si bodo natančneje ogledali Kredarico. Drugi so pustili prtljago v domu in se povzpeli na vrh Triglava, dva člana itaše družbe pa sta vzela s seboj vso svojo robo, da bi z Malega Triglava nadaljevala pot v Planiko Pri vzponu na Triglav (2863 m) nam je na začetku delalo težave snežišče, na katerem so hrvaški ►red nami z drsanjem ■m *a**y«n» : posest, pa so se med ostalim gradbenim materialom našli tudi kamnoseško obdelani kosi, ostanki prvotnega samostana iz 12. in 13. stoletja. Gre za vrsto kamnitih baz, deiov snopastih stebrov, rastlinskih in živalskih kapitelov ter ostalih kamnoseških izdelkov. Po večini jih morfemo rekonstruirati v samostanski križni hodnik južno od stare cerkve, ki je bil v šestdesetih letih 13. stoletja pozidan namesto prvotnega lesenega in se je njegov kamnoseški in plastični okras razkazoval v pravi srednjeveški fantastiki, la se nam je deloma ohranila v sedaj najdenih kosih. Prav z njimi je moral biti gornjegrajski križni hodnik eden najbogatejših in najlepših pri nas. Žal so mnogo tega po vojni odkritega kamnoseškega bogastva ljudje uporabili kot stavbni material pri gradnji svojih hišic, nekaj pa se je medtem prav v zadnjem hipu le še posrečilo zbrgti 5n urediti v lapidarij. Za njegov prostor je bilo izbrano pritličje starega zvonika, ki se je še edini ohranil iz časa, ko je ob njem do sredine 18. stoletja še stala prvotna romanska in go-tizirana bazilika. Prostor je v tlorisu kvadratičen in ga na treh straneh poživljajo šilaste vdolbine, ki so bile uporabljene za police razstavljenih kosov. Tla so bila tlakovana s kamnitimi ploščami. Tako je z novim lapidarijem ohranjen košček davne gornjegrajske zgodovine. Z njim bo prišla na svoj ra čim umetnostno zgodovinska znanost, saj so zbrani fragmenti doslej edino oporišče za rekonstrukcijo arhitekture križnega hodnika iz 13. stoletja, ki je bil prav z njimi izdelek iste delavnice katero srečamo istočasno tudi v Ljubljani, kjer krasi s svojimi deli prvo križansko cerkev in izdela zanjo tudi figuralni timpanon, ki je sedaj znan pod imenom »Krakovski relief«. Z ureditvijo lapidarija pa bo Gornji grad, ki je v turističnem oziru še slabo razvit, pridobil tudi novo turistično privlačnost. Tega so se v polni meri zavedli tudi domačini, id so pri urejanju in zbiranju kamnov po svojih najboljših in celo fizičnih močeh sodelovali. Posebno priznanje pa zaslužita 'ov. J. Tratnik, predsednik •bč. LO in predsednik Turističnega društva ter prof. Z. Lovše, ki sta vsak po svoje pripo* mogla, da je že večletna zaia№> sel končno realizirana. , fi*! Indijanske zgodbe F. COOPRA mi мшмамес Riše MIKI MUSTER Medtem sta se jim pridružila tudi oba Deiavara. feli so spri ;evati Davida, kakšni da so Indijanci, h :erim so odgnali Coro. David pa je vedel povedati da so prijatelji Mingov, da pa se niso udeležili nada in da so poslikani z nekakšnimi čudnimi žival» imi znamenji, menda želvami. »Uf!« sta tedaj vzklik-Delavara in se pomenljivo spogledala z Nattyjem. 83. »No, zdaj vsaj vemo, kje je,« je nato na videz brezbrižno dejal Natty, »Vi, David, pa se vrnite k Alice in ji povejte, da smo v bližini. Ce pa boste trikrat zapored zaslišali kukavico, bo to znamenje, da vas potrebujemo, in tedaj pojdite za glasom.« — »Stojte!« se je tedaj oglasil major. »Jaz pojdem z Davidom. Vidva, Deiavara, sta mojstra v prenarejanju. Pomagajta mi!« 84. Major je bil tako trden v svojem sklepa, da so kmalu opustili pregovarjanje. Indijanca sta potegnila na dan svoje mošnjičke z barvami, premenjala sta mu tudi nekaj obleke in Heyward je bil kmalu do nespoznavnosti premazan in našemljen po vzoru indijanskega čarovnika. Govoril je dobro francosko in upal je, da se bo lahko izdajal za francoskega čudodelnega vrača. ežiGB, središče nove občine SE NEKAJ S!-: adno z reorganizacijo tibla-:n komunalne ureditve je ovijena v Brežicah velika . :ia, ena največjih v Slove-Sedež občine je pravilno 1, saj so Brežice naravno, mo in gospodarsko sredi-;sodnie Savske doline in So-:e doline. - va občina obsega območja e ...njih občin Artiče, Cerklje iirki, Čatež ob Savi, Bi-o. Brežice, Dobova, Piše-i'eiika Dolina in delno kraje n Podbočje in Podsreda. Po -'.kih iniciativnega odbora nova občina 27.167 ha povr- ■ 26.000 prebivalci in 60 kavi n občin s 122 naselji. .935 din NARODNEGA DOHODKA gospodarski strukturi je občina agrarnega značaja, vina se deli na 6.173 ha in vrtov, 163 ha sadovnja- I. 299 ha vinogradov, 4.822 varov travnikov in senožeti, ha pašnikov, 9.624 ha go-in nerodovitnega zemljišča ha. Kmetijska gospodar-imajo 1.645 konj, 3.463 go-. 11.389 svinj in 44.468 perut-V. Živinoreja je zelo napre-■ v'la n ima vse pogoje še za ec : mah ker se proizvajal- čevo zvedajo pomembnih h: d kov te gospodarske pa- b valstva, pretežno kmet-V značaja, je 15.275 ljudi, '.rijskih delavcev je 1289, iških 1425, trgovina in go-' "•:vo 843, ostalih pa 6.898. — vno je v proizvodnji 14.106 - enih, med tern ko se osta- II. 894 vzdržuje posredno, gospodarskih organizacij v občin: 370, med katerimi ojači obrt z 258. trgovina ndustrija 5. komunalnih 2. v o pa so podjetja drugih vdarskih dejavnosti. Na ob- ■ m območju občine je 13 2 železniški postaji, 16 osila šol, 4 gimnazije in 2 vvni šoli. Zdravstvenih aov imajo 12. v O PODPORO KMETIJSTVU motno vrednost proizvodnje maio na 2.976 milijonov. 5redni dohodek je bil dose-’ 0 Z 976 milijoni, kar da 37.935 vrjev na posameznega premca. Iz tega je razvidno, da mežiška občina ena največ-s sorazmerno najnižjim na-mminim dohodkom. referatih in razpravi 1 seje ~ -ga občinskega odbora so ? udarjali, da bo treba prven-v.-eno podpreti kmetijsko pro-zvodnjo, ki je glavna gospodar-m- dejavnost občine. Nadalje treba nuditi pomoč gospo-' m-skim podjetjem in obrti, ki bi skupno z splošnimi kme-- : mi zadrugami dvigali pro-zvodnjo in resno razmišljali o mieiovaini industriji živilskih m ostalih proizvodov, za katere je dovolj materialnih rezerv. Na območju občine je rudnik in glinokop Globoko, ki ima nad 3 milijone ton visoko vredne ognja varne gline za našo keramično industrijo. Kljub problematičnem prevozu in zastarelim napravam sedaj proizvajajo nad 10.000 ton gline na leto, ki jo dobavljajo tovarnam po vsej državi, celo v Svetozarevo v Srbijo. Spričo vseh pogojev in naravnih bogastev na glini in lignitu naj bi v Globokem ali v Brežicah zgradili keramično tovarno, ki bi bila pomembno podjetje za domači trg in izvoz. S tem v zvezi se ponovno postavlja vprašanje gradnje proge v obsotelski dolini in b: bilo prav, da poteka mimo ležišč naravnih bogastev in proizvodnih virov, saj bi ta železnica postala bolj donosna in rentabilna. Tud! za turizem imajo vse pogoje. Že turistične točke, Catež-ke toplice. Mokrice, Bizeljsko. Pišece in Brežice z idealnim kopališčem na Krki, jamčijo, da bo lahko turizem pomemben vir dohodkov občinskega gospodarstva. Na prvi seji, ki so se je udeležili poleg izvoljenih odbornikov še podpredsednik OLO v Trbovljah Tone Zupančič, ljudski poslanec Mile Nunčič in predstavniki političnega in gospodarskega življenja Brežic, so po verifikaciji in zaprisegi odbornikov izvolili za novega predsednika Ivana Kolenca, dosedanjega predsednika LOMO v Brežicah, in za podpredsednika ing. Dragota Mišiča. Za novega občinskega tajnika je bil imenovan France Bukovinsky, dosedanji šef upravno-pravnega odseka OLO v Krškem. Nadalje so izvolili potrebne komisije z3 imenovanja, za prevzem in likvidacijo poslov in inventarja dosedanjih občin in komisijo za vskladitev pravnih predpisov, ki so pričele takoj delati. TOM Na Kršhen polju je mlačev v polnem teku Začela se je mlačev pšenice. Malokje kmerje mlatijo na roko, kakor so to belali prej, kajti na razpolago imajo že lepo število mlatilnic. Niajvečje število mlatilnic je last kmetijskih zadrug. Tako imajo svoje mlatilnice, ki mlatijo za zadružnike, zadruge v Dobovi, Leskovcu. Artičah, Brežicah, Šentjanžu, Podbočju, Kostanjevici, Prekopi in drugje. Na terenu je tudi nekaj privatnih miaridmc. Po veljavnih (predpisih morajo mlatilnice mlatiti samo za merico. To je navsezadnje za kmetovalce še bolj ugodno, ker oddajo doiočein količino merice, ne glede na čas, ki je bil potreben za mlačev njihovega žita. —nc Mehanizacija v kmetijstvu ptujskega okraja V ptujskem okraju dela pri kmetijskih zadrugah 31 strojnih ■ekov, ki razpolagajo z 21 sla-m veznicami, 26 kosilnicami, 69 milnicami, 16 krožnimi ža-39 branami, 26 plugi, 27 'Ktorji, 4 rigolnimi plugi l\ kultivatorji in z vrsto drugih kmetijskih strojev. S to meha-m zaci j o v ptujskem okraju še 'edno ne morejo biti zadovoljni. Letos so kmetijske zadruge določile za izpopolnitev strojnih odsekov 53 milijonov dinar-lev za nakuo raznih kmetijskih strojev ter za ureditev strojnih • p in skladišč za gorivo. Uprav-n; odbori kmetijsk;h zadrug v PUijskejj okraju se še vedno Premalo zanimajo za delo svojih strojnih odsekov ter se ne Poglabljajo v njihovo organizacijsko sestavo in delo. Kmetovalci ptujskega okraja Izrabijo prve pomladanske dneve za pravilno pripravo zemlje za posevek. Zemljo pripravijo z raznimi traktorskimi priključki kot brano, plugi, okopalniki in raznimi drugimi stroji, da pridelek na njej primerno rodi. Zato ne bodo trosili semena z roko in gnoja na dosedanji način, temveč bodo uporabili stroj?, sejalnice, trosilce gnoja in posebne sadilne strerje za krompir. Zelo važno je spravljanje kmetijskih pridelkov z raznimi kmetijskimi stroji in orodjem. Brez snopovezalke, iz-ruvača krompirja in ostalih strojev si danes naprednega kmetovanja sploh ne morejo predstavljati. Prav tako je važna uporaba kosilnic za spravljanje sena, uporaba grabelj itd. Zemlja rodi vrsto plodov, ki j Hi je treba deloma spraviti za prihodnjo sezono, bodisi za domačo uporabo, tedisi za oddajo semena za druga posestva. Tega dela si danes brez modernih selektorjev in trierjev ne morejo zayisliti. K. M. Tudi parket pride prav Zelo dolg seznam bi bil, če bi hoteli zajeti vse tiste predmete, ki si jih ljubitelji tuje lastnine »pomotoma« vzamejo, »sposodijo« itd. Med temi predmeti star parket verjetno ne bi bil na kakšnem vidnejšem mestu. Pa vendar se je našla trojica, ki je mislila, da jim bo vrgel nekaj tisočakov. Kosar Jože, Brat Vinko in Kralj Anton, vsi iz Bleda, so se nedavno splazili v podstrešje garaže »Park« hotela na Bledu in odnesli približno 15 m- parketa v vrednosti 4.500 din. Tudi tega. razmeroma skromnega plena se niso dolgo veselili. Odkrili so jih in jih poslali na zatožno klop okrajnega sodišča v Radovljici. Tam so Kosarju naložili kazen 1 meseca zapora, Eratu in Kralju pa vsakemu po 4000 din denarne kazni. Uvideli bodo lahko, da samo pošten zaslužek prinaša srečo, nepošteno zasluženi denar pa prej ali slej spravi človeka pred sodišče. V. Kako nekateri izkoriščajo skupnost Nekateri mislijo, da so sredstva, s katerimi razpolaga Zavod za socialno zavarovanje, skupna last in da jih zato lahko vsakdo in na vsak način izkorišča. V Stožicah stanuje Pucova družina. Hčerka D., zaposlena v podjetju Telekomunikacije, sestra Mira, pohajkuje brez dela, mati pa dela pri nekem mesarju. Miri, ki ji redno delo ni pogodu, je prišlo nedavno ni misel, da bi bilo dobro, ko bi se zdravila na račun socialnega zavarovanja. Zato je naročila sestri, ki je zaposlena, naj prinese bolniški listek. Skupaj s sestro sta ga nekoliko popravili in Mira se je z njim zglasila pri zdravniku, kjer se je zdravila nad dva meseca. Na ta račun je šla večkrat tudi na specialni pregled, razen tega si je dala popraviti tudi zobe. Na podoben način je zlorabila bolniški listek tudi njena mati. Kovač Albin in V. A. Iz Loke pri Mengšu posebno uživata, če lahko poškodujeta tuje imetje. Posebno jima je bila na poti ograja kmetijskega posestva na Pšati, ki sta jo že lani podrla. Letošnjega aprila sta ponovno poškodovala ograjo istega posestvo. Ko sta podirala ograjo, se je z nasipa utrgala skala in Kovaču zlomila nogo. Zdravniku je rekel, da si je nogo zlomil pri postavljanju mlajev za prvi maj. Na ta način je dalje časa prejemal denar iz sklada za socialno zavarovanje. O Sešku Marjanu Iz Vevč Je bilo že pisano, kako je kradel kolesa in da Je bil za to kaznovan na leto in pol zapora. Da Je lahko svola delanja nemoteno ooravUal ie hotel biti na vsak način v bol-n;škem stanju, čeprav ga Je pri-«to1ni zdravnik snoznal vedno za delazmožnega. Večkrat se je oglasil pri zdravniku, toda bil je ved-nn zavrnjen. Ko Je videl, da mu zdravnik na noben nač?n noče ustreči. Je sam ponaredil zdravstveno izkaznico, in to tako. da 1e ponaredil zdrav^’kov podnis m v rubriko ne-sTvnsoben za delo napisal datum od 7. V. do 17 VI. 1 1955. Tio. Sosedove kokoši je zastrupila Sosedski odnosi so problem, odkar obstoja človeški rod. Mnogo hude krvi je in bo še povzročila nepotrpežljivost, pomanjkanje dobre volje in sovražen odnos sosedov. Hudi jezik je marsikoga že spravil pred sodišče. Kjer je dobil zaradi žalitev ali obrekovanja bo. disi denarno ali zaporno kazen Manj pogost’ oa so slučaji, da se sosedski odnosi zastruplja jo s pravim strupom — v našem primeru s fosforjem. Strup sicer ni bil namenjen ljudem, povzročil pa je smrt štirih kokoši in s tem škodo približno 2000 din. Z. A. iz Ljubljane Je na svojem vrtu večkrat opažala sosedove kokoši. ki so kljuvale njeno solato S sosedovimi je bila zato v napetih odnosih. Pomanjkanje dobre volje z ene. kakor z druge strani je privedlo do tega. da se spor n! rešil na miroljuben način, pač pa je Z A. na svoji vrtni gredi, posajeni s solato, nastavila s fosforjem zastrupljeno hrano, katero so sosedove kokoši skupno s solato z užitkom pospravile. Rezultat? 4 mrtve kure. še bolj napeti sosedski odnosi kazen 2090 din in 2000 din odškodnine, kar mora plačati obt. Z A. Snet računski stro! Pred okrajnim sodiščem v Ljubljani se je zaradi nedovoljene trgovine zaeovar'karje. ki z najmanjšim trudom pospravijo prav izdaje dobičke. Zaradi nedovoljenega trgovanja Je bil obsojen na 3 mesece zapora. Skupno z njim pa je bila na denarno kazen 20.000 din obsolena tudi STANEK IVA, ker mu je za nagrado 10.000 din pomagala pri tem nedovoljenem trgovanju. Pr; tem se vsiljuje vprašanje, koliko čoisa bodo naša socialistična podjetja dalala potuho takim Ilegalnim zaslužkar jem. Precej naivnosti je treba, da odgovorni uslužbenci podjetja tako hitro verjamejo »pravljicam« takih trgovcev, da so imeli stroj že več let doma ali da so ga dobili kot dediščino iz tujine. V vseh primerih, ki so jih naša sodišča doslej obravnavala, se je izkazalo, da se z računskimi stroji opravlja navadna verižna trgovina, pri kateri vsak nadaijni prodajalec pospravi več deset tisoč, pa tudi sto do 159.000 din dobička. Končno astronomsko vsoto za računske stroje pa z veliko lahkoto plačajo naše gospodarske organizacije, ki na ta način sicer pridejo do potrebnega računskega stroja, obenem pa tako dajejo potuho verižnikom in špekulantom. Kako je prišlo do požara avtomobila Ni dolgo tega. ko so časniki prinesli krako novico, da je pogorel osebni avtomobil, last kemične tovarne v Mostah. Zato tokrat nekaj podrobnosti o tem dogodku. 15. julija je uslužbenec te tovarne Milan Span samovoljno vzel v tovarni osebni avtomobil znamke »Six« in se z njim vozil po mestu. Proti večeru je naložil vanj štiri dekleta In se odpeljal proti Besnici. Tam je klical gostilničarja, da bi zaužil še nekaj žlahtne kapljice, ker pa mu gostilničar ni hotel. ustreči, se je napotil nazaj proti Ljubljani. V klanec, ki 'je nad Besnico, je vozil s precejšnjo brzino, čeprav so tam ostri ovinki. Ko se je nekemu ovinku komaj izognil, je zapeljal v obcestni jarek, kjer je avtomobil obstal. Od tam ga je skušal izvleči, toda motor ni povlekel. Zato je odšel v vas po konje, med tem časom pa je v avtomobilu nastal požar. Vsi so govorili, da je nastal požar zaradi kratkega stika. Varnostni organi niso mogli temu verjeti, prav tako tudi niso verjeli Španu, ki je trdil, da je bil v avtomobilu popolnoma sam in da je šel na preizkušno vožnjo. Komisija, ki je prišla na kraj dejanja, je resnično našla tam le Spaha, medtem ko so dekleta in neki drugi moški pravočasno izginili, ker jim je to nekdo priporočal. Kasneje so ugotovili, da je prišel na kraj dejanja tudi S. Ivan iz Sostrega, ki je ob času, ko je šofer iskal po vasj konje, vžgal vžigalico in svetil pod zadnjim delom avtomobila. Ker se je zaradi nastalega karambola odlomila bencinska odvodna cev. je bencin odtekal po jarku in se ob vžigu vžigalice vnel. Po požaru pa so si izmislili povest o kratkem stiku. Avtomobil je pogorel do tal in znaša škoda približno 1,800.000 din. Zanimivo je tudi. da je šofer komisiji zatrjeval, da je imel za omenjeno vožnjo potni nalog. Varnostni organi so ugotovili, da je Span samovoljno vzel avto iz garaže in da n j imel potrebnega potnega naloga. Zagovarjal se je še, da Je karambol nastal zarad» tega. ker mu je zastalo krmilo. Pozabil tudi ni povedati, da je pooil le eno pivo in da je bil pooolnoma trezen. Krvna analiza pa je pokazala. da je imel v času karambola 2.18 nromil alkohola, kar preseea vse dopustne meje za upravljanje motornega vozila. Skrajna dopustna meja ie namreč 0.5 promil. Torej ie glavni vzrok karambola le v »čml« vožnji, pijanosti šoferja, kar je imelo za posledico tudi neprevidno ravnanje S Ivana. Tio Spet nekaj tatov koles za zapahi Čeprav je bilo o teh že mnogo pisanega, še vedno uspevajo seveda s pomočjo lastnikov samih, ki jim s svojo nepazljivostjo omogočajo tatvine. Pred dnevi se je sin velikega posestnika Franc Dra-šier zadrževal v gostilni v Bistri pri Borovnici. Tja je prišel tudi R. R., ki je svoje nezaklenjeno kolo prislonil ' pred gostilno. Ko pa je pozno zvečer nameraval domov, je moral peš. Ta čas mu je začel razstavljati kolo. pri tem ga Drašler ukradel kolo in se z njim odpeljal proti domu. Med potjo je je iznenadil Franc Stražišar iz Za-bočevega. Tat mu je priznal, da Je kolo ukradel in mu iz strahu, da ga ne bi prijavil, izročil zadnje kolo z zavoro. Toda čeprav ni ničesar povedal, je zadeva le prišla na dan. Mijo Lonjak je nekega julijskega dne zgodaj zjutraj vstal. Najprej je odšel do občinske gostilne v Škofljici, kjer Je zagledai dobro ohranjeno moško kolo. Ukradel ga je in hitro skril v bližnji Jarek. Da bi bil bolje skrit, ga je še pokril s travo. Ko je prišel pozneje po njega, ga rii več našel, ker so ga med tem že Imeli v rokah miličniki. Mijo se je izgovarjal, da kolesa ni ukradel, temveč ga našel. Koliko Je govoril resnico, bo ugotovilo sodišče. Kmečki sin Slavko Škvarča ii« P. Franc iz Rovt sta ljubitelja tujega imetia. Zato sta pred časom pred gostilno Petkovšek v Rovtah ukradla moško kol*>. Pred dnevi Je Skvarča ukradel pred gostilno Korenčan v Logatcu spet novo kolo. Se preden pa mu je uspelo prodati posamezne dele ukradenega kolesa. Je bil poklican na zagovor. Tudi Drago Levin iz Dola pn Ljubil ani je poskusil srečo s koles . Ko se je nekega yeč~ra zadrževal v domači gostilni, Je iz hodi*ka gostilne odpeljal kolo. Doma ga je dobro skril, toda miličniki so ga kljub temu izsledili. Levin je dolgo tajil, da kolesa m ukradel, temveč le našel pred svojo hišo. Trdil je, da ga je naslednjega dne nameraval predati postaji LM, čeprav tega ni storil. Slednjič je le priznal, da ga je ukradel pred gostilno. Pri njem so našli tudi dva barometra in razne predmete, last tovarne Izoli rka. kjer je bil v službi. Te predmete je namreč postopoma odnašal iz tovarne. Na Dan vstaje 22. Julija, ko so vsi rodoljubi odšli k Urhu na odkritje spomenika, sta Cvijanovič Radovan in Gužvinac Jože napravila načrt, kako bosta te ljudi oškodovala in Jim tako vlila nezaupanje v take proslave. Zato sta ves dan iskala prilik za tatvine. Pozno zvečer se jima je ponudila priložnost, ko sta opazila pred neko gostilno v Zadvoru dve kolesi brez nadzorstva. Cvijanovič se je vsedel na ženskega, njegov pajdaš pa na moškega, in se z njima odpeljala. Gosta, ki sta prisostvo-. vala proslavi, sta morala zaradi tega pešačiti domov. Vsi tatovi se bodo morali za svoje »podvige« pogovoriti s sodiščem. Tio Ponaredila sta naročilnico Proti koncu junija se je v trgovini »Pri kosi« zglasil neznani mladenič in se predstavil za uslužbenca vojno-gradbenega odseka. Ob tej priložnosti je izročil uslužbencu trgovine žigosano naročilnico za nabavo garniture varilnega pribora Trgovski pomočnik mu je izročil garnituro, neznanec pa je sprejemnico podpisal z lažnim podpisom. Nekaj dni pozneje je uprava trgovskega podjetja »Kovina«, v sklopu katere je tudi poslovalnica »Pri kosi«, poslala vojno-gradbenemu odseku račun v znesku 40.470 din. Tam so se precej spogledali, ko so dobili račun, saj niso vedeli ničesar o naročilnici, niti niso ničesar sprejeli. Jasno je, da so zato račun vrnili podjetju. Šele nato je uprava trgovskega podjetja »Kovina« spoznala, da je trgovski pomočnik nasedel goljufu. Varnostni organi so kmalu ugotovili, da sta Jakič Miro in Sobočan Stefan iz okolice Ljubljane v neki gostiln! na Trubarjevi cesti ponaredila naročilnico in sta z njo dvignila varilni pribor. Prodala sta ga za smešno nizko ceno. Prav bi bilo, da bi poklicali na zagovor tudi kunca, saj bi moral vedeti, da pribor ni poštenega izvora. Tio СММјИШЛ KOLEDAR Torek, 9. avgusta: Janez. ♦ Na današnji dan leta 1868 je bil v Ljutomeru prvi veliki ljudski tabor. Šestdeseta leta preteklega stoletja obeležuje pn vseh slovanskih narodih močen razmah nacionalne misli, javljajo se zahteve po združitvi in osamosvojitvi slovanskih narodov. Doba taborov, ki je trajala pri nas nekako tri leta, pomeni važen prehod iz ozko omejenih čitalniških krogov na širše politično torišče. * 9. avgusta 1941 je Zagorska revirska četa prvič napadla nemško orožniško postajo v Zagorju in porušila cesto Zagorje—Trbovlje. Dr. A. GRAHOR, specialist za dermatovenerologijo se je vrnil in sprejema v Levstikovi štev. 2 za Mladiko. Diplomiran je bil na TVS z odličnim uspehom za inženirja elektrotehnike Alojz Paulin iz Ro-Čevnice pri Tržiču. Prisrčno čestitajo prijatelji. Dr. B. Savlnšek do nadaljnjega ne ordinira. Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi 13. avgusta skupinski izlet na Korošico—Ojstrico— Kamniško sedlo. Prijave do petka. Vsak lahko obišče v kopališču Izprašanega pedikerja. da si odpravi kurja očesa, trdo kožo in vraščene nohte v meso. — Cena 50 din. — Miklošičeva 20. OPOZORILO UPOKOJENCEM Podružnici Ljubljana Center in Vič opozarjata svoje članstvo, da od 15. do 31. avgusta t. 1. zaradi Čiščenja pisarne ne bosta poslovali. Članstvo naj dvigne železniške legitimacije in se oskrbi z bolniškimi listi. »FLEX« je vedno prvovrstne kvalitete! Pod znamko »FLEX« v originalnih steklenicah zanesljivo ne dobiš nadomestek. »FLEX« Je vedno samo prvovrsten. IMAŠ »TEŽKE« NOGE? Dodaj kopeli nog »JELA« sol in občutek mladosti ti bo sladil življenje! ZA NEGO LICA SAMO KVALITETNA KREMA! PUTNIK SLO VENDA DUNAJSKI VELESEJEM V SEPTEMBRU 1955 PUTNIK SLOVENIJA bo v tem času pripravil več avtobusnih izletov, združenih z ogledom DUNAJA in velesejma. Udobno potovanje z avtopulmanom, krožna vožnja po DUNAJU, ogled zgodovinskih znamenitosti, daljši postanek v Grazu, itd. Ne odlašajte s prijavami, prijave sprejemamo do 20. 8. 1955. S POSEBNO LADJO OD REKE DO DUBROVNIKA! Naj večje letošnje potovanje PUTNIKA SLOVENIJA po Jadranu. Udobno potovanje z novim motornim brodom AlARIBOR«, izleti na malo poznane, a vendar zelo lepe otoke VIS, LASTOVO In MLJET ter postanki v Splitu, Zadru in na Rabu — bo prijetno doživetje za slehernega udeleženca. Prijave sprejemajo vse poslovalnice PUTNIKA SLOVENIJA. STE 2E POTOVALI Z LETALOM? Zato se brez odlašanja odločite za PUTNIKOV izlet z letalom v Sarajevo, Dubrovnik, Split. Na izletu lahko izkoristite objavo za znižano vožnjo. Ogled Sarajeva, trodnevno bivanje v Dubrovniku in enodnevno bivanje v Splitu Vas bo navdušilo. Zahtevajte točnejše programe v vseh poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA. CE SE ŠE NISTE ODLOČILI KJE BOSTE PREŽIVELI LETNI ODDIH, potem se posSužite PUT-NIKOVIH JESENSKIH IZLETOV. V vseh poslovalnicah PUTNIK SLOVENIJA so Vam na razpolago programi izletov. KINO 1 RAZPISI RAZPIS Kmetijska zadruga Slivnica pri Celju razpisuje mesto upravnika. Nastop službe s 1. 9. 1955 ali najkasneje 15. 9. 1955. Pogoji: Višja strokovna izobrazba, po možnosti komercialna ali agronomska. Plača po kolektivni pogodbi. — Pravilno kolkovane prošnje vložiti na gornji naslov. BfiDiO SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored;. 6.30 Pregled tiska. 6.35 Veselo na delo (pisan spored slovenskih narodnih pesmi). 7.10 Zabavna glasba, vmes reklame. 7.30 Gospodinjski nasveti. 7.40 Klavir v ritmu igra Robert Valentino. 12.00 Opoldanski spored lahke vokalne m instrumentalne glasbe. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Kmetijski nasveti — za kmečke gospodinje. 13.15 Glasbeni mozaik (pester spored operne in solistične glasbe) 14.30 Zanimivosti Iz znanosti m tehnike 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje mešani zbor »Angel Besednjak« DPD Svoboda Tabor iz Maribora, zborovodja Albin Horvat. 15.15 2eleli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Jara Ribnikar: Ločnica 16 20 V svetu opernih melodij 17 15 Plesna glasba, vmes reklame. 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skober-neta. 18.30 Športni tednik. 19.00 Zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 30 minut z Vaškim kvintetom. Avgustom Stankom in priljubljenimi pevci narodnih pesmi. 20.30 Tedenski notranje - politični pregled. 20.40 Koncert sopranistke Hilde Hölzl,, pri klavirju Pavel Sivic. 21.00 Radijska Igra: Balkonske scene (ponovitev). 21.45 Igrajo godalni orkestri. 22.15—23.00 V plesnem ritmu. 22.15—23.00 UKW program: Nočni koncert. 23.00— UMRLI Umrla je naša srčno ljubljena sestra svakinja in tetka IRMA RESAR, roj. KOPRIVA uradnica v рокоји Pogreb bo jutri, 10. avgusta, ob 17. uri popoldne iz Nikolajeve mrliške vežice na pokopališče k Sv. Križu. 2alujoči: sestri Viki ln Greta, brata Franjo in Janez ter ostalo sorodstvo. V Splitu je umrl dr. ing. STANKO PUNČUH tehn. načelnik ladjedelnice JVM v Hvatu Dragega pokojnika prepeljemo v Logatec, kjer bo pogreb danes, dne 9. avgusta 1955, ob 16. uri s postaje na pokopališče v Gornji Logatec. , Logatec, Beograd, Ljubljana, dne 6. avgusta 1955. Rodbini Punčuh, Winkler Sindikalna podružnica in upravni odbor Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana sporočata žalostno vest, da je pri Izvrševanju častne dolžnosti na orožnih vajah preminil naš tovariš in sodelavec Jože Senica Dragega tovariša bomo ohraijiši v častnem spominu. — Pogreb pokojnika bo v Rimskih Toplicah. »UNION«; franc, film »Trpljenje«. Tednik. Predstav; ob 18. in 29. »KomUNA«; iiiu. mat .Ljuudvm zanos«. Tednik. Predstav, ob 18 m 2u. V gi. vlogi Francois Ar-nouid. »VIC«; sovjetski barvasti film »Ana na vratu«. Tednik. Predstavi ob 18 i n 20 V gi. vlogi A. Larionova in Saša Metilkin. Proaaja vstopnic v vseh treh kinexnatogratm od 15. dalje. •Si-OGA«. allei, tl Lu:i »Ovitje norčije«. Tednik. Predstave ob 16,18 in. 2U.04J. Od 10 maumeja istega nima. V gi. vlogi Many n Mon.oc. Prodaja vstopnic od 14. dalje, za matinejo pa cd 9. naprej. »SOČA«; sovjetski sarvasti J:Im »Ana na vratu«. Brez tednika. Preastavi ob 18. in 20. Prodaja vstopnic samo od 15. dalje. LETNI KINO »BE2IGRAD«: nem. film »Fanfare ljubezni«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. DOM JLA: argentinski film »Omadeževana«, cb 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. •SiiKA«; indijski' film »Dva orala zemlje«. V gl. vlogi: Ratan Kumar, Beiaray Sahni in Nipu-ra Roy, Režija: Bimal Roy. — Predstave ob 16, 18 in 20 Prodaje vstopnic od 14 dalje. •TRIGLAV«; Indijski film »Dva orala zemlje«. V gl. vlogi: Ba-laray Sahni, Niipura Roy in Ra-tan-Kucnar. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »Skrivnostna cesta«, ob 20. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. KAMNIK: francoski barvasti film »Ali Baba in 40 razbojnikov«. BLED: argentinski film »Vojna gaučev«, ob 18. in 29.30. BRE2ICE: ameriški film »Pod- kupnina« in tednik. NOVO MESTO — »KRKA«: francoski film »Prepovedan sad«. KRANJ »PARTI2AN« — LETNI: ameriški barvasti mm »Na gladki površini«. JESENICE -RADIO«: amer. bar-vesti film »Poženi Joe«. — Predstavi ob 18 in 20 JESENICE »PLAV2«: ruski barvasti film »Arena smeha« ob 18. in 20. JESENICE — LETNI: francoski film »Kapetan F rak as c. Ob 20.30. predvaja »kinoteka«. TURIST BIRO TURIST BIRO obvešča vse pH-Javljence za potovanje v PARIZ, da so potni listi gotovi ter prosimo izletnike, da se oglasijo v biroju zaradi vplačila in nadaljnjih navodil. Potovanje bo 21. avgusta, točno po že objavljenem programu. TURIST BIRO bo organiziral od 11. do 18. septembra izlete na Dunajski velesejem. Zahtevajte informacije — prijavite se čimprej v TURIST BIROJU, Ljubljana, Miklošičeva 17. telefon 30-645. TURIST BIRO bo organiziral v oktobru izlet v München. Zahtevajte informacije — prijavite se čimprej. Potne liste ln vize najhitreje preskrbi TURIST BIRO. Za letni oddih TURIST BIRO, vozovnice za doma in v inozemstvo TURIST BIRO, sobe za prenočišča v Ljubljani TURIST BIRO. Uporabljajte usluge TURIST BIROJA, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645 in 30-647. MALI OGLASI ŠIVILJE, izučene in priučene — sprejmemo. Hrana in stanovanja preskrbljena. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Industrija« v oglasni oddelek. 14173-1 UPRAVNI ODBOR tovarne barv »JUB«, Dol pri Ljubljani , razpisuje mesto inženirja kemije ali kemijskega tehnika s potrebno šolsko in strokovno izobrazbo za vodenje laboratorija in. proizvodnjo suhih barv. Prijave sprejema Upravni odbor podjetje pismeno ali osebno. Nastop službe možen takoj ali s 1. septembrom 1955. Stanovanje, samsko ali družinsko, preskrbljeno v stavbi podjetja. Plača po tarifnem pravilniku in po dogovoru. 14393-1 V GOSPODINJSTVU pomagam za sobico. Nasi. v ogl. odd. 14594-2 KMEČKEGA FANTA sprejmem h konjem z oskrbo v hiši. Pavšič, Ulica Milana Majcna, štev. 8, Ljubljana. 14585-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA, prvovrstnega delavca, sprejme za dva meseca Salon Mrak, Radovljica. Nastop takoj. 14532-2 OTROŠKO POSTELJO, skoraj novo, kompletno, prodam. Hribar, Ključavničarska ul. 4-1. 14509-4 ŠIVALNI STROJ, ženski, prodam ali zamenjam za žensko kolo. — Škofij anc, Titova 43. 14601-4 ŠTEDILNIK, rabljen, obložen, na dve plošči, z dvema pečnjakoma in bakrenim kotličen, poceni prodam. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Gorupova ulica številka 24. 14591-4 OTROŠKI VOZIČEK, športni, in stajico ugodno prodam. Breda Kraucar, Tržaška cesta štev. 81, П. nadstropje. 14567-4 MOŠKO KOLO prodam. — Novak Franc. Šentvid 1. 14601-4 KABINET s souporabo kopalnice,' lepo opremljen, odstopim za eno leto proti nagradi mirnemu to-tovarišu. Ponudbe pod »Najemnina 3090 din« v ogL odd. 14596-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru za ven j am. — Ponudbe pod »Suho« v ogl. odd. 14185-9 SOBO oddam pošteni kmečki deklic! za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 14393-9 V SOBOTO, dne 6. avgusta, je bi- la izgubljena ženska rjava jopica od otroškega vrtca v Spodnji Šiški do Novih blokov 16. Prosimo najditelja, da jo vrne za nagrado na naslov: Valenčič, blok 16-V, Šiška. 14590-10 2ENSKO JOPICO, črno, izgubljeno v nedeljo popoldne od Šentvida do Medvod, vrnite za nagrado: Kamin. Medvode številka 14. 14612-10 LOVSKI PES, rjav, se je zatekel. Dobi se: Poljska pot štev. 37, Glavan. 14422-11 SOLIDEN In miren upokojenec želi poznanstva z inteligentno, priletno upokojenko radi skupnega gospodinjstva. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skupno gospodinjstvo«. 14346-»*-" STE PRESUHI? All bi radi povečali svojo telesno težo za pet. deset, petnajst kilogramov ali več? Končno je to možno. Pišite po brezplačne podatke (priložite S britanska šilinga) kako dodati težo Izsušenemu telesu. Activities. Kingsway, (T 598) Delhi ». India Z il D Iff J fi VEST! Naši! poslanci v Leningrada Parlamentarno delegacijo je sprejel predsednik mestnega izvršnega sveta, ki je poslancem obrazložil tudi poslovanje sveta — Delegacija si je ogledala znamenitosti mesta in Leninov muzej v okolici Leningrada LENINGRAD, 8. avg. (Tanjug). Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je na obisku v Sovjetski zvezi, je davi prispela v Leningrad. Na svečano okrašeni železniški postaji so jugoslovanske poslance sprejeli predsednik mestnega izvršnega sveta Smirnov in drugi funkcionarji ter predstavniki javnega in kulturnega življenja Leningrada in veliko število meščanov. Predsednik mestnega izvršnega odbora Smirnov je pri pozdravu izrazil zadovoljstvo ob prihodu jugoslovanske parlamentarne delegacije v Leningrad. Poudaril je, da so Lenin-graičani z velikim zadovoljstvom sprejeli vest o sovjetsko-jugo-slovanskih razgovorih v Beogradu in o skupni deklaraciji. Povabil ie jugoslovansko delegacijo, naj se v Leningradu počuti svobodno in prijetno. Šef jugoslovanske delegacije dr. Bakarič se je zahvalil za prisrčen sprejem. Ko je delegacija prišla z železniške postaje, jo ie toplo pozdravilo veliko število -Leningraičanov. Predsednik mestnega izvršnega odbora Smirov je nato skupilo s člani mestnega izvršnega sveta sprejel jugoslovanske parla- mentarce in jim na kratko obrazložil delo mestnega sveta. Jugoslovanski poslanci so postavljali vprašanja, na katera so odgovarjali Smirov in člani sveta. Parlamentarno delegacijo so najbolj zanimala vprašanja pristojnosti mestnega sveta, njegovega poslovanja, vprašanja proračuna, preskrbe in druga. Člani jugoslovanske parlamen- tarne delegacije so si nato ogledali znamenitosti mesta. Obiskali so letni dvorec Petra I., ki je sedaj spremenjen v muzej. Obiskali so tudi Leninov muzej v Kazlivu v okolici Leningrada, ki je bil pontavljen na kraju, kjer se je Lenin skrival julija in avgusta 1917 pred preganjanjem carske policije. Tu je napisal tudi knjigo •Država in revolucija«. Člani jugoslovanske parlamentarne delegacije so sc vpisali v spominsko knjigo, v katero so napisali, da so bili na mestu, kjer je Lenin napisal svoja na-enrtna dela. ki so v naši državi navdihovala in navdihujejo vse borce iza srečno bodočnost jugoslovanskih narodov. Zvečer so bili jugoslovanski parlamentarci na koncertu v parku •Kirova«. Vsi prisotni so z dolgim tn prisrčnim ploskanjem pozdravili jugoslovansko delegacijo. Diplomatska kronika Brioni, 8. avg. (Tanjug) Predsednik reputtiike Josip Broz Tito je danes popoldne sprejel izrednega in opolnomočenega veleposlanika FLRJ v Bonnu dr. Mla- dena Ivekoviča in se zadržal z > njim v razgovoru. Memorandum za Moskvo Bonn, 8. avg. (AP). Zshodno-n seniki zunanji minister Heinrich von Brentano in višji funkcionarji ministrstva pripravljajo memorandum sovjetski vladi, v katerem bodo obrazložena vprašanja, o katerih bi želel kancler AdenaueT razpravljati med svojim obiskom v Moskvi. Brentano In državni sekretar Hallstein bosta jutri odpotovala v Miirren k Adenauerju. London, 8. avg. (AFP). Britansko zunanje ministrstvo je nocoj objavilo besedilo pisem, ki sta si jih pisala kancler Adenauer in britanski premier Eden po konferenci šefov štirih velesil v 2enevi. SZ prva v Evropi Mciikva, 8. avg. (Tanjug). Prvi pomočnik ministra za električne centrale ZSSR Vladimir Termakov je danes v govoru, ki ga je imel po moskovskem radiu, izjavil, da zavzema Sovjetska zveza prvo mesto v Evropi in drugo na svetu po proizvodnji električne energije. Dejal je. da so letos v Sovjetski zvezi proizvedli 1S6 milijard kWh ter opozoril, da vlada posveča posebno pažnjo izgradnji novih jezov in Jiidrcelaktričnih central v Sibiriji, zlasti na reki Jenisej, ki lahko scena da toliko električne energije, kakor jo skupno dajejo Vo ga. Don in Kama. ŠAH Celje, 9. avg. (Tanjug). V m. kolu ženskega šahovskega prvenstva so bile zaključena tri partije z n a sl a cin j Jvu rezultati: Vukovič : Dvoržak 1:0, Arih : Csterc 0:1, Stadler : Baiahan 1:0. Ostale tri pa.iije so bile prekinjene, partija iz II. k tla örtere : Lazič pa je bila -zaključena z remijem. Po III. kolu je v vodstvu Vu-kovičeva s tremi točkseni, sledi Tknefejeva z 2 in poi ter eno prekinjeno partijo. Balaban z dvema Ivkov in Matsnovič predlagana za velemojstra Ct>iteborg, 8. avg. (Tanjug). — Kvalifikacijski komite FIDE je s zglasilo sprejel predlog Šahovske zveze Jugoslavije, da se Ma-t a no vicu In Ivkovu podeli naslov velemojstra, Karaklajiču pa naslov mednarodnega mojstra. Smatrajo. da bo kengres FIDE, ki se bo jutri začel v Götteborgu. sprejel priporočilo svojega komiteja. Kvalifikacijski komite je nadalje sklenil, da bo o jugoslovanskem predlogu za dodelitev naslova velemojstra Andriji Fudererju in naslova »mednarodnega mojstra Miji Udovčiču razpravljal prihodnji kongres. zaostalosti Jugoslovanski delegat Ristič je obrazložil potrebe naše države po energiji ter je hkrati opozoril na položaj nezadostno razvitih držav sploh V Ženevi pričakujejo objavo načrta statuta mednarodne agencije za atomsko energijo energija neobhodno potrebna za razvoj človeštva, posebno pa za odpravo zaostalosti v posameznih državah. Deficit v proizvodnji energije predstavlja osnovno oviro jugoslovanskim naro- Ženeva, 8. avg. (Tanjug). — Medtem ko v veliki dvorani Palače Združenih narodov znanstveniki obravnavajo problem uporabe jedrske energije v miroljubne namene, se v kuloar-jih že govori o izvedbi ideje o ustanovitvi mednarodne agencija za atomsko energijo. To je glavno politično vprašanje te konference, ki bo po sedanji oceni lahko ugodno rešeno. Delegacije glavnih »atomskih« sil so prepričane, da je nujno treba ustanoviti agencijo, ki bi omogočila sodelovanje držav na področju izkoriščanja jedrske energije. V tukajšnjih krogih se je zvedelo, da že sestavljajo načrt statuta te mednarodne agencije in lahko bi se zgodilo, da bi bil načrt objavljen že v naslednjih letih v Ženevi. Med današnjo sejo je jugoslovanski delegat Milorad Ristič, znanstveni sodelavec inštituta v Vinci, obrazložil stališče Jugoslavije. Dejal je, da bo potre- ba jugoslovanske industrije in rudarstva po energiji do konca tega stoletja povečana za 6 odstotkov, v prometu za 5 odstotkov, v široki potrošnji za nad trikrat, za ostale potrebe pa okrog petkrat. V istem časovnem razdobju se bo prebivalstvo Jugoslavije podvojilo, tako da bo imela okrog 35 milijonov prebivalstva. Zato bo trikrat povečana proizvodnja energije na vsakega prebivalca še vedno nezadostna in Jugoslavija bi ostala za dolgo dobo let med ne dovolj razvitimi državami. Ristič je dalje dejal, da proizvodnja energije v Jugoslaviji še vedno zaostaja za potrebami. To pomanjkanje je rezultat nezadostnih izvorov nafte, nafti-nih derivatov in rezerv kvalitetnega premoga v Jugoslaviji. Primer Jugoslavije dejansko tudi najboljše prikazuje položaj v vrsti drugih nezadostno razvitih držav. Zato jugoslovanska delegacija meni, da je jedrska Izraelske potrei® dom, da bi dohiteli razvite dežele. Jugoslavija kljub naporom, da bi premagala podedovano zaostalost, ne more z obstoječimi rezervami zadostiti potrebam zagotovitve preskrbe svojega gospodarstva s pogonsko silo. Zato je občutna nujnost razvoja novega vira energije in Izkoriščanja tega novega vira — atoma. Jugoslovanska delegacija meni, da je skupna skrb vseh vlad pomagati pri razvoju in izkoriščanju jedrske energije. Le tako je mogoče preprečiti, da bi jedrska energija povzročila še nadaljnjo poglabljanje prepada med razvitimi in nerazvitimi državami. Položaj narekuje potrebo po ostva-ritvi enotnega svetovnega gospodarstva. Po tej poti je mogoče prispevati k likvidaciji ekonomske zaostalosti, povečanju stabilnosti v svetu in izboljšanju medsebojnih odnosov med narodi. Ženeva, 8. avg. (AFP). Predsednik izraelske komisije za ato-msko energijo Bergmann je v poročilu na današnji seji ženevske konference poudaril ,da Izraelu ni potrebna energija za ogrevanje, ampak za preskrbovv nje države z vodo. Tretjino skupne energije, s katero razpolaga Izrael, uporabljajo za namakanje. Izraelski predstavnik je nato dejal, da je takim državam, ki so v polnem razvoju, težko delati načrte iza roke, ki bi biii daljši od desetih let. Po njegovih besedah so v Izraelu začeli dela v zvezi z izkoriščanjem rud, ki imajo le majhen del urana in s pro- Fcdjelje »Telekomunikacije« Ljubljana - Pržanj sprejme takoj v službo: vemzanega knjigovodjo z večletno prakso, referata za uvoz fakultetna izobrazba in praksa v zunanjetrgovinskih poslih in znanje najmanj enega tujega jezika (angleški, francoski), stesodsktilogrsfa ustrezna praksa in znanje najmanj enega tujega jezika (angleški, francoski), inženirje in tehnike elektro in strojne stroke - tehnologe, konšfrukterje, razvijalce Interesenti naj se osebne javijo ali pošljejo pismene ponudbe na poštni predal 376, Ljubljana. izvo-dn j o težke vode. »Mi računi-mo na mednarodno razumevanje za razvoj naše države, je zaključil Bergmann, kajti celo majhna država, kakršna je naša, lahko da svoj doprinos k skupnemu delu.« Atomsko gorivo naprodaj Ženeva, 8. avg. (AP). Sef ameriške delegacije Lewis Strauss je danes na tiskovni konferenci v Ženevi izjavil, da bodo ZDA dale naprodaj atorasko gorivo za potrebe miroljubnega proučevanja atomske energije. Dodal je, da ho komisija za atomsko energijo v kratkem objavila cenik atomskega goriva. Dubrovnik, 8. avg. (Tanjug). — Danes popoldne sta z letalom prispela iz Beograda predsednica izvršnega odbora britanske laburistične stranke ga. Edith Summerskill in član izvršnega odbora britanskih Trade-unionov John Cooper. ♦»♦»»♦»♦»♦»♦»♦»♦»♦♦»»♦♦»♦♦»♦M POSTANITE VIŠJI! Povišajte svojo postavo za 1 do 12 centimetrov po naši najnovejši metodi. Priporočljivo obema epo-'oma. Uspeh zajamčen. V nasprotnem primeru v celoti vrnemo denar. — Prosimo pošljite 30 šilingov г britansko poštno nakaznico, z denarno nakaznico ali po banki, Izplačljivo v Indiji, Veliki Britaniji alt ZDA. Naslov: ACTIVITIES (Dept 698), Kinggsway, Delhi - 8, India ! ♦ z Tovarna sullatne celuloze in natron papirja v izgradnji — Maglaj RAZPISUJE N ATEO A J za vodjo za gospodarsko-računski sektor POGOJI: ekonomska fakulteta in 3-letna praksa v industrijskem podjetju ali ekonomski tehnikum z 10-letno prakso na položaju vodje gospodarsko-računskega sektorja v industrijskem podjetju. — Reflektanti naj pošljejo ponudbe do 20. avg. 1955 na upravo tovarne — Plača po sporazumu, stanovanje zagotovljeno. DIRKA NA LJUBELJ V JUGOSLOVANSKEM MERILU Vozači iz Slovenije ze drobec pred Èsiti Z uspehom letošnje gorske d Irke na Ljubelj smo nedvomno lahko zadovoljni v mednarodnem merilu. Danes pa naj povemo še o njenem pomenu v mejah naš e države. Kakor vemo, je bila IV. mednarodna gorska dirka na Ljubelj tudi sestavni del jugoslovanskega avto-m oto šampionata 1955. Po opatijski dirki so vodili hrvatski dirkači pred slovenskimi za 5 točk. Slovenski vozači pa so tokrat na Ljubelju dosegli VSE PRIČAKOVANE ZMAGE v jugoslovanskem merilu. Čeprav je imel Konjičan Ivliaden Cerič na motorju 125 ccm slab dan, to ni vplivalo bistveno na izid dirke v tej prvi kategoriji. V jugoslovanskem merilu je namreč dosegel prvo mesto slovenski dirkač Boris Oblak na Rumi 125 in s tem osvojil za slovensko ekipo prvo zmago. Njegov čas 6:45.3 nam sicer ni všeč, saj je za več kot 2 sek. slabši od lanskega Geričevega, toda prvo mesto je le prvo mesto. Drugo mesto v tej kategoriji je osvojil Hrvat Mirko Križan na motorju Pucn. V naslednji kategoriji motorjev do 250 ccm so bili tudi v jugoslovanskem merilu najbolj uspešni motorji Puch, ki so zasedli vsa tri prva mesta, in sicer je bil v tej kategoriji prvak Slovenec Drago Podbrščak, drugo mesto je osvojil Drago Staglar iz Hrvatske, tretje mesto pa Sava Pavlovič iz Srbije. V kategoriji motorjev do 500 cctn s prikolicami, kjer je zmagal inž. Boško Šnajder, vozači slovenske ekipe niso dosegli vidnejših mest, pač pa so si priborili kar tri prva mesta na vseh treh naslednjih kategorijah. Dušan Malerič je bil na avtomobilu Porsche 1300 na cilju prvi pred dirkačem Zvonimirom Krenom iz Hrvatske, motorji do 350 ccm pa so slovenski ekipi prinesli vsa tri prva mesta. V tej kategoriji je bii zmagovalec (že vdrugič!) Drago Podbrščak, ki je vozil na motorju Puch 250 ccm (!), izdelku koprske tovarne »TOMOS«. Progo je prevozil v času 5:33. Drugo mesto je zasedel Emil Trampuž iz Kamnika na motorju AJS s časom 5:51.3, tretje mesto pa Mirko Bivio na motorju Ma-chles 350 s časom 5:54.1. Prvo mesto v kategoriji motorjev do 500 ccm je priboril v okviru jugoslovanskega šampionata borbeni Ljubljančan Jure Cerne, kije na motorju BMW 500 dosegel čas 5:31 ter s tem za 8 desetink sekunde zboljšal svoj rekord, ki je bil do nedelje tudi povojni rekord v tej kategoriji. Zanimivo pa je in treba je tudi omeniti, da je bil Cerne v svoji kategoriji pred znanim dirkačem Slavkom Barbaričem iz Srbije, ki je šele pred kratkim zamenjal svoj stroj za novega, še boljšega, pa je s tem dosegel komaj tisto, kar je Cerne storil na Ljubelju že leta 1952. ko je zadnjikrat vozil po njegovih ostrih zavojih. Tretje mesto v tej kategoriji je osvojil za slovensko ekipo Peter Guček. Do sem je bila vožnia slovenskih vozačev spričo njihove razvrstitve na jugoslovansko lestvico Ljubelja 1955 prav zadovoljiva, če- prav to ne velja vselej za čase. Zadnji dve kategoriji: prikolice nad 5C0 ccm in avtomobili nad 1300 ccm sta prinesli manj veselja. V vožnji s prikolicami nad 500 ccm je sicer nekoliko роргауц podobo razvrstitve Janez Kermavner, ki je pr.peljal na cJj drugi za vozačem Dj or d jem Na-iovičem iz Si bi.e (5:41): toda pred njegovim rojakom Aleksandrom V!d;cem. Vsi trije so vozili na BMW 750. V zadnji kategoriji. v vožnji avtomobilov nad 1330 ccm je slovenska ekipa po svejem v -začu Viktorju Bečeli osvojila šcie tretje mesto, medie::! xo je prvo mesto zasedel Milivoj Božič :z Srbije s časom 5:23.8. drugo pa Milovan Rod ca iz Hrvatske. Slovenska ekipa vozačev je v jugoslovanskem merilu, oziroma na tem sestavnem delu juccsio-vanskega šampionata osvojila v celoti pet prvih mest. dve druci mesti in štiri tretja mesta. Hrvaški vozači so osvojili srčno eno prvo mesto, štiri drupa morta i i dve tretji mesti, medtem ko so si vozači iz Srbije priborili dve prvi mesti, dve drugi mesti in dve tretji mesti. Vozeči iz Slovenije so na Ljubelju v glavnem izpolnili pričakovanje. Na osnovi teh podatkov sodimo — wrack, izračun sicer še ni napravljen — da po dirki na Ljubelj vodijo ra j ugosl ovan skem šam p: oralu vozači iz Slovenije vsai za malenkost. kakor so prej le malo zaostajali za vozači iz bratske Hrvatske. № DIRKE V CRIKVENICI V soboto in nedeljo so bile v Crikvenici mednarodne motorne dirke po sistemu speedway z udeležbo posameznikov in ekip .z Jugoslavije, Nemčije in Avstrije. Prvi dan so bila na sporeda ekipna tekmovanja in dirke motorjev s prikolicami. V soboto ja prvo mesto zssecMa ekipa Ju«? -slavij e* s 23 točkami pred Necnčrio (7) in Avstrijo (5). Med naši": vozači je dosegel najboljši i?.:i Klemenčič (10 točk). Ekipa Jugoslavije je vozila v sestavi Klemenčič, Snjarič. Medved, Zovk-% vendar je zaradi okvare na me« torju Mrak odstopil. Tudi drugi dan so z veliko pr- < močjo zmagali Jugoslovani, ki so osvojili prvih pet mest. in sic:: Snjarič 9 točk. Medved 8. Klemenčič 7, Zovko 6 in Mrak 5. V tekmovanju motorjev s p-r- -kolicami so oba dneva zrna v- Avstrijci. Na dirki ;e bilo ok » 9000 gledalcev. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V WATERPOLU illrifa-B@vi pr v «Las. Kranj, 8. avg. Danes dopoldne je bila v kopališču odigrana v soboto razveljavljena prvenstvena tekma v waterpolu med Ilirijo in domačim Triglavom. Čeprav je bilo vreme zelo hladno in je vse dopoldne deževalo, so igralci prikazali lepo in živahno igro. Srečanje je bilo zanimivo predvsem zaradi tega, ker je Iliriji za dosego prvenstvenega naslova zadostovala zmaga z manj kot štirimi prejetimi goli, medtem ko bi Kranjčani z morebitno zmago zasedli drugo mesto v tem tekmovanju. Uresničilo se je prvo! Ilirija si je zmago zagotovila že v prvi polovici tekme, ki se je končala 4:0. Strelca golov sta bila Loos in Hafner, vsak po dveh. Ta izid pa je bil v številkah vendarle izražen previsoko, kar se je pokazalo po odmoru, ko je bila igra obeh moštev precej enako- vredna In so Kranjčani nadomestili dva gola, Ilirijani pa niso več izravnah izgubljenega. Res p:-, je, da so Ilirijani v prvem d: . izrabili vse priložnosti, medtem k > so bili Kranjčani premalo prise ni pri streljanju na gol. Fo cc.-moru pa je nekaj nevarnih si. -lov ubranil odlični vratar Ka_. , ki je bil na prvenstvu nedvom no najboljši. Tekma se je ta . n končala s 4:2 za Ilirijo. Tako je Ilirija postala letošr,;! prvak v waterpolu, čeprav ir.-.i ZPK Ljubljana prav tako 5 dobljenih točk, vendar ima Ilirije z* malenkost boljši količnik golov m Kakor smo obveščeni, se zastopnik Triglava iz neznanih vzrokov ni udeležil zaključka prireditve, na katerem je Ilirija kot zmagovalec prejela pokal za zmagovalca. NA IV. DRŽAVNEM PRVENSTVU JADRNIC »SXIPE« Koprski jadralci najboljši Kaper, 8. avgusta. V Kopru se je včeraj po tridnevnem tekmovanju končalo četrto državno jadralno prvenstvo jadrnic mednarodnega tipa »Snipe«. Ze tretjič si je prvenstvo osvojilo jadralno društvo Jadro iz Kopra, ki je zasedlo prvo, tretje in četrto me-Končni rezultati četrtega državnega prvenstva v jadranju so naslednji: 1. Dvojica Zucca-Cerkvenik (Jadro) 1572 točk, 2. dvojica Arman do-Krnetič (Orion, MoŠčenička Draga) 1524, 3. dvojica Canko-Kra-vanja (Jadro) 1324, 4. dvojica Ven-turini-Komina (Jadro) 1308, 5. dvojica Cetina-Ružinič (Istra, Lovran) 1256 in 6. dvojica Filippi-Grdonič (Burja, Izola). V okviru IV. državnega prvenstva pa je bilo v Kopru tudi tekmovanje v veslanju, na katerem so nastopili veslači iz Ljubljane, Bleda, Poreča, Rovinja, Pirana, Izole in Kopra. Najboljši so bili Koprčani, ki so v vseh disciplinah, v katerih so tekmovali, zasedli prva mesta. Med državnim prvenstvom Je bila včeraj dopoldne na koprskem pomolu tudi komemorativna slovesnost za mornarji, ki so med narodnoosvobodilno borbo žrtvovali življenja. Komemoracije so se med drugim udeležili tudi državni sekretar za promet Miloš Stamatovič, član izvršnega sveta Slovenije Julij Beltram in drugi predstavniki političnega in javnega življenja. Po govoru zastopnika okrajnega odbora SZDL iz Kopra dr. Svetozara Poliča, je od- plula delegacija na odprto morje in med jadrnicami in veslaškimi čolni vrgla v morje pozlačen lo vorjev venec. Po enominutnem molku so pripadniki JLA izstrelili častno salvo. J. L. Darilo našega lista za najboljšega udeleženca p*N i Vse se je vznemirilo, vsi so pohiteli iz hiš proti Šiši. Vsakdo je nosil v rokah in na sebi, kar je bilo najbolj potrebno za beg in kar je najprej prijel. Zgrbančen starček, droben kakor otrok, je vlekel za seboj kozo, ki se mu je upirala in nikakor ni hotela iti ž njim. Zorka se je strznila. Zavedajoč se nevarnosti, je pograbila dete, ki je bilo v sami srajčki, nedavno sešiti iz ostankov padala. Pohitela je za onimi, ki so se vzpenjali proti prelazu ob Siši, na najbolj strmem kraju, po kozji stezi. Za njimi je odletavalo kamenje, ki je med potjo sprožilo cele skale, te pa so zopet s strahovitim ropotom izpodrivale druge in vse bolj večale plaz. »Ne bi hotela v to skalovje in ne vem, kaj bo!« j» pomislila Zorka, ko je to videla. Ko s» je že odmaknila od hiše, se je spomnila, da je v tej naglici pozabila vse stvari, poln nahrbtnik svoje in otroške obleke, in da je otrok ostal v edini xajčki. Ni imela niti poguma niti moči, da bi se vrnila. Tako je po večurni hoji, prestrašena, utrujena iij lačna prispela v Crkveno. To je bila sadnja hiša v vasi in edina, v kateri je našla živo dušo, starko, ki je kuhala v kotlu polento. Starko je Zorka poznala že od prej. Neštetokrat je imela v tej hiši sestanke s kmečkimi ženami in jih učila pisati, »da bi ne ertale slepih oči«, kakor so rade govorile v želji, da bi se naučile brati. Žene so jo ljubile kakor svojo. Čeprav je bila »mestni otrok«, se je hitro sprijaznila z vaško mladino in ženami. Bila je ljub«niva ž njimi. Vedela je, da je izobraževanje del oboroženega boja, v katerem sodeluje Ivan, ki daje vse od sebe. Ni ji bil težek noben jjapor za to. Ig.hko se jim je približala in naglo si je pridobila njihovo naklonjenost in zaupanje. Učila jih je pisati in jim razkladala najbolj osnovn- pojme o higieni. Učila jih je vsega, kar morajo vedeti kot žene in matere. Mnogo tega, kar dotlej niso vedele, so se naučile od nje. »Zorka, hčerka!« jo je zdramil iz razmišljanja starkin glas. Pogledala je. Starka je sedaj odstavila kotel z ognjišča. »Ako hočeš ostati, ti pravim, tu imaš nekaj starega od moje snahe, boljšega nimam, pa se preobleči.« Snela je z neke grede staro krilo in jopič, zgolj krpa ob krpi. »Nič zato, bo že dobro,« je rekla Zorka in potegnila čez svojo obleko kmečko krilo in jopič. Krilo je bilo nekoliko daljše, da se ni videla izpod njega njena pisana obleka. »Poslušaj, draga! Sleči to mestno obleko. Veš, bolje bo in bolj varno. To te ne bo dovolj pokrilo, če se nagneš, se more videti!« Zorka jo je poslušala. Ko se je preoblekla, ji je starka rekla: »Pusti, hčerka, da to skrijem!« Stopila je pred hišo, odkopala z motiko prst okoli zelja, dvignila desko, in vrgla obleko v jamo. Bilo je tu precej njihovih stvari. Potem je položila desko nazaj, pokrila jo s prstjo in posadila zelje nazaj. »Kdo bi si mislil, da je tu skrivališče,« je pomislila Zorka in občudovala to iznajdljivost. »Iznajdljivo je naše ljudstw. Ne pusti se!« »In sedaj hčerka, tu imaš tudi ruto!« ji je rekla starka in ji ponudila zbledelo črno ruio, ki si jo je Zorka takoj privezal okoli glave. Starka jo je nekaj časa pazljivo motrila: »Poslušaj, Zorka! Pomaži se nekoliko s sajami s kotla, da ne bi prekleti spoznali, da si iz mesta!« »Prav praviš, mati! Glej, toliko sem se prestrašila, da se tega nisem spomnila!« In začela se je mazati s sajami po nasvetu starke. »Le dobro utri, naj gre v kožo, naj potemni. Menda veš, kakšne obraze imajo naše ženske, ki so neprestano poleg ognjišča?« »Vem, mati!« je rekla Zorka in pritiskala s prsti po obrazu, da bi čim bolje utrla saje v nežno kožo lic. »Tako, vidiš, sedaj je dobro!« je rekla starka zadovoljno. »Sedaj te menda ne bodo spoznali, — da bi le ne prišli nikdar!« Zorka se je proti volji nasmehnila. »Ej, jaz bi odnesla, hčerka,« je začela sL.;;a, »tole polento našim v gozd. Sedi tu brez skrbi, ne boj se, kmalu bom nazaj!... Samo, da odnesem do prvega gozdička. Tam me gotovo že kdo čaka. Veš, ne smejo tamkaj kuriti ognja, — ji je začela starka pojasnjevati, — mogli bi jih ti prekleti Švabi izslediti po dimu. Veš pa hčerka tudi sama, gozd nam je vse, — imetje in otroci. Vsa vas je odnesla vse, kar ima, — v gozd!« Starka se je sklonila, piiskala poleg ognjišča cui; j o, ovila si ž njo roko in dvignila kotel s tal. S trudom je stopila čez visoki prag in odšla iz hiše. Ko je odšla, se je nekolikokrat ozrla okoli sebe in se napotila proti gozdu, nagnjena od bremena na stran. Zorka je ostala z otrokom sama v hiši, v zapuščeni vasi. Začutila se je naenkrat nekoliko neudobno in je vzdrhtela ob misli na nevarnost, da bi jo ujeli