SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
f* polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. 10 kr
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rid. 20 kr. več na leto. /	Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v .Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulioe št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo,
TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/.6. uri popoludne.
©y. lOO.
V Ljubljani, v torek 2. maja »1893.
Letnik XXX.
S .3
Deželni zbor kranjski
imel je danes ob 11. uri dopoldne svojo deveto sejo. Predsedoval je deželni glavar Detela. vlado sta zastopala dvorni svetnik baron Hein in vladni komisar pl. Lase h a n. Prečital in potrdil se je zapisnik zadnje seje in priobčil sklep tajne seje, v kateri je bila dovoljena deželnemu kontrolorju gosp. Trtniku osebna doklada 100 gld.; ko so bile potem razdeljene došle vloge, odgovarja dvorni svetnik baron Hein na interpelacijo poslanca K I u n a in tovarišev glede razmer na tukajšnji gimnaziji in zopetne ustanovitve gimnazije v Kranju tako:
V	III. seji vis. deželnega zbora~~dne 21. sept. 1892 so vložili gospodje poslanci Klun, Povše, Lav-renčič, Dragoš, Hribar, Pakiž, Stegnar, Žitnik, Mesar, Ogorelec, dr. Papež, Kavčič, Svetec, Klein, dr. Tavčar, Lenarčič in dr. Vošnjak na učno upravo nastopno interpelacijo:	<
1.	Zakaj krati visoka c. kr. naučna uprava naši slovenski ukaželjni mladini pravico do vstopa v gimnazije?
2.	Ali ji je resna volja, da popolni slovensko nižjo državno gimnazijo v Ljubljani v Srazredno popolno gimnazijo in priskrbi novo poslopje?
3.	Ali se ni še visoka e. kr. naučna uprava prepričala, da bi z ozirovn na tolikoštevilne prošnje in oglase za sprejem v gimnazije vendar že zopet otvorila toliko potrebno in obče zaželeno gimnazijo
v Kranju?	j
Vsled pooblaščenja Njega prevzvišenosti gosp. ministra za bogočastje in nauk mi je čast na to interpelacijo odgovoriti tako:
1. K prvi zgoraj navedeni točki je dala povod ta okolnost, da se ob pričetku šolskega leta 1^92/8 ni dovolilo odpreti drngi vzporedni razred k prvemu razredn na državni nižji gimnaziji.
V	tem oziru je doguano, da se je oglasilo v julijski dobi 1. 1892 za vzprejem v I. razred državne nižje gimnazije 138 učencev, da izmed teh dva nista prebila vzprejemne preskušnjt, da so trije med počitnicami prostovoljno odstopili — in da je tedaj ostalo 132 učencev.
Z ozirom na to, da je bilo v septemberski dobi vsprejetih še nekaj učencev ter se je bilo nadjati, da pride tudi nekaj repetentov, vložilo je sicer ravnateljstvo nasvet, naj se dovoli drugi vzporedni razred. Učna uprava vendar na ta nasvet ni mogla pristati, ker ni bilo nikjer na razpolaganje nobenega količkaj primernega prostora za drugi vsporedni razred, vrhu tega je pa število v slovenski oddelek prvega razreda vzprejetih učencev znašalo samo 43, tako da je bila učeči se mladini dana prilika vzpre-jeti biti v ta oddelek, s čimer se tudi na korist obeh zavodov število učencev primerno izravna, naposled tudi zategadelj ne, ker kaže skušnja, da, kadar je plačati ukovino, redno odpade večje število slabejših učencev.
Resnično so bili v septemberski dobi t<sti učenci, ki so se oglasili za vzprejem v I. razred nižje gimnazije, pa so bili zavrnjeni, v kolikor so prestali vzprejemno poskušnjo, vzprejeti v slovenski oddelek I. razreda višje gimnazije, in tedaj pravice slovenske mladine do vstopa v gimnazije ni bila kratena. Razven tega se je število učencev v I. razredu nižje gimnazije od 147 ob začetku šolskega leta do konca I. 1892 zmanjšalo za 14 in do konca I. semestra 1802/3 za 19, potem v istem razredu na višji gimnaziji od 114 ob začetku šolskega leta do konca 1. 1892 za 19 učencev in do konca I. semestra 1892/3 za 26 učencev. Iz tega se vidi, da je bilo ravnanje učne uprave primerno obstoječim razmeram.
2.	Kar se tiče zidanja novega gimnazijskega poslopja v Ljubljani, usojam se pripomniti, da je učna uprava z ozirom na nedostatne prostore, v katerib sta nastanjeni obe gimnaziji v Ljubljani, zidanje novega gimnazijskega poslopja vzela v premislek, ter naročila, da se izvrši dotične obravnave, katerih rezultat pa je bilo mogoče še le pred kratkim časom predložiti s primernimi nasveti.
3.	Nadalje mi je visokemu deželnemu zboru naznaniti, da je učna uprava na prošnjo, v novejšem času izročeno mu od občine kranjske, da bi se iinova otvorila poprej ondot bivša nižja gimnazija, eventualno da bi se ustanovila popolna gimnazija v Kranju, z ministerskim razpisom z dni 7.
aprila 1893 sevlda popolnoma brez kvare svojih dotičnih ukrepov — ukazala potrebne poizvedbe, katere se zdaj vrši.
Ker je vravnava iu popolnitev državne nižje gimnazije v Ljubljani z ono eventualne ustanovitve popolne gimnazije v Kranju v najožji zvezi, mora se počakati posledek naročenih poizvedeb, pričetih v zgoraj omenjeni prošnji občine kranjske, predno se razširjenje prvega učnega zavoda more dalje vzeti v premislek.
Potem so bili prečitani trije samostalni predlogi; z enim zahteva poslanec Hribar grajenje novih lokalnih železnic, ki bi vezale glavne proge s takimi kraji, v katerib je že vdomačena kaka obrt-nost, in se je nadejati, da se spopolni in dovrši; dalje s kraji, ki imajo uvaževanja vredno gospodarsko produkcijo; in konečno s kraji, kjer bi se dala ekspluatovati prirodna bogastva. Ob jednem izreka deželni zbor, da smatra za jedno najvažnejših nalog dežele, da napravo takih občil vsestransko pospešuje in iz deželnih sredstev podpira.
V drugem poudarja poslanec Kersnik, da da propada slamarstvo v Domžalah, in predlaga:
.Deželnemu odboru se naroča, obrniti svojo pozornost na to vprašanje, ter vzlasti razmotrivati, kako bi se vpeljalo in povzdignilo pridelovanje boljše surove slame, in kako bi bilo pridobiti in nastaviti sposobne učitelje, ki bi poučevali v pletenju po inozemskih uzorcih, — ter gledl pokritja potrebnih troškov, oziroma prispevka, k istim stopiti z vlado v dogovor."
S tretjim predlaga poslanec Š u k 1 j e : .Slavni deželni zbor naj sklene: Kiparju Alojziju Oanglu izreka se za njegove umotvore za gledališko zgradbo priznanje deželnega zbora ter dovoli iz deželnih sredstev 500 (petsto) goldinarjev."
Potem poroča dr. Papež o prošnji podobčine Klenik za izločitev iz katastralnih občin Radoho-vas in Palčje ter predlaga, da naj se ta prošnja izroči deželnemu odboru, ki naj izposluje to izločitev in ustanovitev samostojne katastralne občine. Predlog obvelja brez ugovora.
LISTEK
Črtica iz življenja starega Knaflja.
Spisal P. S. P.
(Konec.)
Toda jaz pa nisem bil, da bi se dal kar tako pregovoriti. „Zdaj bom hodil nazaj, ker sem jima že za petami. Vi dva le pojta, strahopetca, s kurjo korajžo pa vrabčevo močjo. Mislita, da si sam ne upam skozi gozd. Celo tolpo takih ,desetih bratov', ali kakor sta že rekla tistemu čarovniku, sam omla-tim in obklestim tako, da se ne bo nikomur več ljubilo, ljudi slepariti in goljufovati po svetu. Torej z Bogom I Pa povejta doma, da že pridem za vama; toda brez denarjev ne. Lahko noč!" Tako sem jima io povedal.
Tesarja se na to vrneta, jaz pa zavijem v gozd. Najpoprej se preskrbim z gorjačo, podobno tisti, ki jo je imel sveti Krištof, ko je Krista čez vodo prenašal. Krepko opirajoč se na svoj drog — palico komaj smem imenovati na pol okleščen kol, ki mi
je segal pedanj čez glavo — koračim v gosto lesovje.	^
Kako poldrugo uro hodeč dospem do samotne krčme; bila je še luč v nji. Zavijem noter, misleč, mogoče tukaj kaj bolj natanko poizvem, kedaj sta šla potepuha mimo. Polič vina in mesena klobasa bi se tudi prilegla.
Ko vstopim, zagledam pri mizi dva človeka, ki 8ta se bolj po tiho mej sabo menila. Začnem ju bolj natanko opazovati iu kmalu spoznam, da imam pred seboj iskana tata. To mi potrdi tudi koš in rudeč dežnik, ki sta stala ua klopi pri peči. Ko pride natakarica in me vpraša, je-li bom kaj jede), zavrnem jo, da bodem že sam šel v kuhinjo in naročil gospodinji, kaj naj mi pripravi. Na to vstanem ter grem iz sobe. V veži poprašam po gospodarju. Ko ta pride, mu povem, da sta potnika zeli sumljiva človeka. .Jaz jih bom prijel zares," rečem mu. .Nikar se torej ne mešaj v naše reči, če bodemo malo zavpili. Pravica se more skazati."
Potem grem v kuhinjo, naročim si večerjo ter se vrnem zopet v sobo. Naša dva znanca sta pa iz mojih pogledov kmalu spoznala, da se zbirajo
za-nja neprijetni oblaki, iz katerih se bode gotovo še čul gromoviti tresk.
Zato pokličeta gostilničarja, plačata in hočeta oditi. Toda meni ni bilo to po volji. Vstopim se med vrata in zarežim nad njima: .Pred ne gresta iz hiše, da se v neki Btvari pomenimo". Ona dva se pričneta hudovati in rotiti se, da sta poštena človeka, da morata še nocoj dalje, de celo gostilničar potegne z njima in me nagovarja, naj jih pustim pri miru.
Potem so začeli nekaj nemški govoriti, čejar pa jaz nisem razumel. Toliko sem si iztolmačil, da sta gostilničarju dobro plačilo obljubila, če jima pomaga, da me s silo odstrauijo. Toda jaz, ne bodi len, posežem za vrata po svojo gorjačo ter rečem: ,No, štrigalice predelane, zdaj pa le sem, če imate kaj srčnosti ? Povem vam pa, da se vas treh prav nič ne bojim. Še trije taki naj pridejo, pa vas bom paličil in uril, da se bodete sami sebi smilili."
Tako sem zarohnel nad njimi in vsem je upal pogum, neso se me upali lotiti. Gostilničar me prične zopet z lepa nagovarjati.
Ona dva sta pa tajila, da ni res, da sta poštena človeka. Pretila sta mi cel6, da me gresta
K
Vi
K.
Potem poroča poslanec Lenarčič o § 6. letnega poročil« glede občil in aaiteva, koliko podpor in naklad se je bilo dovolilo raznimi cestnim odborom; deielni zbor je vzel na znanje to poročilo, iz katerega je razvidno, da za nidst če s Sat o pri Radečah deželni odbor Štajerski zA letos ni hotel priporočati deželnemu zboru štajerskemu, da haj dovoli kiko podporo, ker bo zadele deželo mnoge ikode vsled povodenj in se je vsled teh škod silno povikšal tudi proračnn za cestne potrebščine.
Za njim poroča poslanec Povie o §3. letnega poročila glede deželne kulture. Poslanec L av-renčič se je pri poročilu o vipavskih vodah pritoževal, da se vsa vravnava tako odlaša, dasi je nevarnost vedno večja. Načrt sam ne pomaga, kajti bati se je, da bode ta načrt čez nekaj let zopet zastaral, kakor se je že zgodilo, in nujna vravnava zopet zastala. Naj bi se vsaj nekaj storilo, kjer je največja nevarnost iu škoda vsled poplavljenja. Tudi poslanec Kavčič je grajal to počasnost, kajti Vipavcem je trte deloma uničila trtna uš, polje pa jim uničuje voda.	Dalje sledi.)
Dunajski tisek.
O dunajskem tisku izpregovorili smo že često, da je na vsem svetu najslabši. 120.000 številk se vsak dan zjutraj raznaša po gostilnah in kavarnah, trafikah in hišab. Cita li vsak list deset oseb, je vkupe nad jeden milijon, ki si o dnevnih dogodjajih ustvarjajo mnenje po uvodnem članku tega ali onega lista. Malokateri čitatelj umeje čitati med vrsticami in imeti svoje mnenje. V prvi vrsti stoji tu zloglasna židovka ali »Neue freie Presse", iz koje pred vsem prosvetljenci črpajo svoja mnenja o vsakdanjih svetovnih dogodjajih. Dokler salonska židovka ne zine svoje sodbe o čem, sličen je omi-kanec mornarju brtz vesla na morju, razum njegov pa tistim uram, ki se vselej ustavijo po noči do tistega trenotja, ko se mu vroči v roke list, ki mu zopet navije pero v možganih za ves dan.
V inozemstvu mčnijo, da je salonska židovka glasilo liberalne stranke, kakor bi ona dajala listu sm6r. Ne liberalci, temveč »Alliance israelite" veli nji smčr, in Plener et comp. so le njeni sluge. Dočim so imeli liberalci krmilo v rokah, bila je „Neue freie Presse" vsemogoče glasilo. Cesar je hotela, to se je moralo zgoditi. Po padcu Auer-sperga-Lasserja premenile so se pač mnoge reči, toda židovski vpliv je doslej še vedno znaten. Samo jedna »Neue frfeie Presse" je, a poleg nje nobene prorokinje, tako trdno veruje liberalni Turek ali bašibozuk. Gorje listu, ko bi se drznil drugače pisati, nego ona predpisuje.
In vendar je „Neue treie Presse" jako majhna v primeri s svetovnimi listi »Times", »New-York Herald", „Temps", i. dr. Vsa nje moč je v svetovnem vplivu — pri nas — v semitizmu. »Alliance israelite" vlada javno mnenje skoro neverojetnim načinom.
Poleg tega lista bedno životari oficijelno glasilo vlade, stara »Presse", koja je med vsemi liberalnimi listi še najsolidneja. Da bi je »Landerbanka" ne držala nad vodo, prestala bi že davno izhajati. Glasna tromba Plenerovcev je strastna »Deutsche
tožit, ker jih pripravljam ob dobro ime. Tedaj mi je bilo pa že vsega preveč. Da bi še z gosposko imel sitnosti, mislil sem si, to pa ne gre, in zaradi dveh potepuhov. Malo sem pogledal okrog sebe, potem sem pa zgrabil koš ter ga treščil na tla, da se je ves zdrobil.
Tedaj se pa usujejo iz njega križaki in privali cela kepa srebrnega denarja.
»Cegavo je pa to-le," zarežim nad njimi ter hitro poberem srebrnike in jih spravim v vrečico, ki se je pretrgala, ko sem vrgel koš ob tla. Prebita reč, kaj menite, to so me gledali debelo. A nobeden ni zinil besedice. Potem sem pa vrgel vrečo čez ramo ter rekel:
»Zdaj pa le bodita nedolžna. Kar sem iskal, sem dobil. Lahko noč."
Vzel sem v roke pikanico in jo še tisto noč primahal domov ter izročil denar Francetu."
Tako nam je pripovedoval ded, seddč na klopi pred ulnjakom. Sedaj že mirno počiva pod hladno odejo. A pripovest, »kako je desetega brata kadil", še živi pri potomcih in marsikaka ženica jo drage volje pripoveduje radovedni mladini zimske večere na preji.
Zeitaog", ki stane fakcijozno gospodo na leto 30,000 gld. j zlasti pikro" iti ttbavljivo piše ta list aoper slovenske težnje in narodne napore na siti* fenskem Štajerskem in v Gorotanil. Vla|fli »Preti -denblatt" je gledd na vsebino jako sukdjiaren. Dd-ločene politiške smeri nima. Pfi čitaftju njega uvodnih člankov ježiib se čitateljii lasje. Končttf naj Se omejimo »Wiener Allgemeine Zeitung", iti izhaja stopr a* ob fi* tiri ivečer ter ponavlja, kar so objavili jutranji listi in vrhu tega prinaša najnovejše vesti o umorih in samomorih, ropih, tatvina^ i. dr.
Jako dobro Špekuluje oficijoznl »Illristrietes ; Eitrablatt" s svojimi čečkarijami na prvi strani pod vredmštvom Edgarja Speichelesa. Glavni vir njega Ilustracij so angleški listi, iz kojih brez navajanja vira objavlja: kako uboga žrtev leži v luži — tiskarskega črnila in poleg smrti nastroj — grozni pogled.
To je nov način ilustrovanja ubojev in umorov, koji so bili nekoč razpostavljeni na ogled na božjih potih in na semnjih, razlika je sedaj samo ta, da tekst k temu zdaj ne pdje, kakor svojedobno berač, temveč — žurnalist.
»Neues Wiener-Tagblatt", »Wiener Tagblatt" in »Oesterr. Volks-Zeitung" so povsem židovski listi ^ prva dve se tada nazivljeta glasili demokracije. Nu, to je samo „gšeft". Jako bojevito glasilo židovstva je »Sonn- und Montags - Zeitung" Žida Scharffa.
V	listu »Montags-Revue" se oglasi včasih grof Taaffe, in končno je ondi še »Eztra-Post", ki pri-lično koketuje z — Mladočehi.
Tem židovskim listom nasproti bodi omenjen »Neuigkeit8-Weltblatt", ki doslej dela dobre »gšefte", sicer je pa smetišče vseh možnih in nemožnih novic. Glavnim sotrudnikom so tu — škarje. Na Dunaju nima dokaj naročnikov, zato pa mnogo po deželi. Židovski listi ga proglašajo za klerikalen list.
Pošteno in dobro vredovana sta lista »Vater-land" in »Oesterr. Volksfreund", kojima se je pa vedno boriti z denarnimi težavami. Prvega izdatno zdaj podpirajo nekateri katoliški plemenitaši, vendar ni prvi ni drugi ne more prodreti med ljudi, zato se pa namerava izdajati o novem letu 1894 nov katoliški list, ko bode n&nj vpisano 50.000 gld., zdaj ima bajč že 30.000 gld. vkupe.
»Vaterland" je mnogo dobrih uslug izkazal avstrijskim Slovanom, torej bi bilo škoda, ko bi prestal izhajati. Kar je praška »Politik" Cehom, to je »Vaterland" avstrijskim Slovanom, in da bi v istini slednji več ne izhajal, izgubili bi ž njim avstrijski Slovani jedini sebi pravični nemški list.
Z jedno besedo, na Dunaju igra „prim" židovska žurnalistika, in proti tej se ne d& opraviti mnogo, ker ima na strani svoji vse židovsko bogastvo in — mlačnost katoličanov.
Za katoliške liste je na Dunaju pač mnogo dobrih želja, a še več kritike, mnogo simpatij, a silno malo novcev.-
V	zadnjem času se to obrača na bolje, ker antisemitje so jako delavni in njih glasilo »Deutsches Volksblatt" se vedno bolj razširja po Dunaju. Seveda ni pri tem listu vse tako, kakor bi si želeli mi kot katoliki in Slovani, vendar list pobija židovski kapitalizem in lažnjivi liberalizem, in že to je nekaj, kar spričuje, da židovski liberalni listi v zadnjem času izgubljajo svoj vpliv na Dunaju.
Reakcija je proti liberalizmu tukaj živa, in nadejati se je, da se z Dunaja, odkoder se je pred leti razsejal po Avstriji liberalizem, raznese sedaj ideja krščanska!
Politični pregled.
V L j ubij a ni, 2. maja.
Kralj pride zopet v Budimpešto, ta novica je vzbudila veliko veselje v ogerskih krogih. Pol leta že vladar ni bival ua Ogerskem. Mnogo si je prizadevala vlada, da pregovori vladarja, da pride zopet na ogerska tla. Pa ne le fladni temveč tudi opozicijski listi so že bili nekako potrti, da se vladar tako dolgo ni dal omečiti. da bi prišel na Ogersko. Lekcija, ki so jo dobili Mažari, je bila zaslužena, toda ne ve se. bode li kaj koristila. Letošnje razprave o budgetu honvedskega ministerstva so nas poučile, da Mažari ostanejo taki, kakor so. Tudi sedaj se vidi, da gospoda v Budimpešti stvari ne razume, ali jih pa razumeti neče. Mažarski listi le dunajske dvorne kroge dolže, da so krivi, da se je vladar tako dolgo izogibal Ogerske, da bi bili sami kaj zakrivili, tega ne puste veljati. Vesele se, da
vladar ne goji predsodkov dunajskih bogov, in se je pfoti njih volji odfdlii, da	Štik svojega
ljubega ogerskega nartifc-
mrkvene refo¥me. Vlada b^i? s svojimi cerkvenimi reformami te v zborni«! psu&aeev imela težavi. Nasprotovali se bodo figjfbfmam le s kato-ličkega stališča, temveč tudi š čisto nasprotnega. Opdateija bode porabila to priliko, da vH£ sedanjo vlado, ako te mogoče. Opozicijski listi Se ne vspod-tikajo nad vsebino vladnih predlog samih, temveč na tejn, da se ni hkratu predložila tudi predloga o civilnem zlkonu. Civilne matrike uvesti in židovski veri pridobiti popolno jednakopravnost, pripravljen je bil že prejšnji ministerski predsednik. Le o civilnem zakonu ni maral ničesar slišati. Ce Wekerle ne upa zmagati s civilnim zakonom> pač njegove vlade treba ni bilo. Predloge o civilnem zakonu pač vlada jedino zaradi tega ni predložila, ker se boji gospodske zbornice. Postopanje vlade je nesmiselno. Povsod so vpeljali poprej civilni zakon, še le potem civilne matrike, ali pa vsaj oboje ob jednem, le na Ogerskem se stvar začenja z zadnjega konca. Taki glasovi vladi pač prijetno ne donč na uho, ali doslednejši so pa nego vladno postopanje. Wekerle pa sedaj ve, da zaman računa na kako podporo opozicije, če neče v vsem delati, kakor mu bode ona godla. Nadejamo se, da bode razpor mej nasprotniki cerkve, vse protieerkvene reforme pokopal.
Dondukov - Korzakov. V Peterburgu je umrl general konjiče, knez Aleksander Mihajlovič Dondukov-Korzakov. Pokojnik se je rodil leta 1822 kot potomec rodbine kalmuškega hana. Že mlad je vstopil kot častnik v vojsko in je bil v mnogih bojih na Kavkazu in Krimu. Po sanštefanskem miru je bil generalni gubernator v Bolgariji in je pokazal jako velike administrativne zmožnosti. Bolgarija ima njega za marsikaj zahvaliti. Govorilo se je celo, da postane bolgarski knez, ali car Aleksander II. je hotel za to mesto imeti Aleksandra Battenber-škega. Ko je Battenberžan prižel v deželo, je naloga Dondukov-Korzakova bila dovršena. Leta 1880 je prišel za generalnega gubernatorja v Harkov, leta 1881 je prišel v Odeso kot glavni vojaški poveljnik odeškega vojaškega okraja in generalni gubernator. Leto pozneje je bil prestavljen kot carski namestnik na Kavkaz, kjer je bil načelnik civilne in vojaške uprave. Zadnja leta je pa kot član državnega svčta preživel v Peterburgu.
Ahlwardtovl akti. S svojimi akti Ahlwardt svojega namena ne bode dosegel. Iz njih je pač vidno, da marsikaj ni v redu, ali jasnost se pa dognati ne d&, ker mnogo pisem manjka, ki so s predloženimi v zvezi. Kompromitovane osebe so pa, kakor že kaže, tudi poprej vedele, kake papirje ima Ahlwardt, in so že dobro preudarile, kako se bodo zagovarjale. Tako ni čudno, da se bodo pruski finančni minister Miquel in drugi lepo izmotali iz vse stvari. Sevčda drugače bi bilo, ko bi Ah!wardtovi pristaši v zbornici imeli večino, da bi prisilili, da bi se imenovala posebna parlamentarna komisija z izrednimi pooblastili ca preiskavo vse stvari. Odsek, ki nima pravice, pri bankah pregledavati knjig in papirjev, in ne sme'zaslišavati prič, ne more pojasniti nobene temne strani. Le to je jasno, da so vsi dunajski židovski listi podkupljivi. Reklame za ru-munske železnice so priobčevali, ker se jim je plačevalo po 500 gld. za vrsto. Zaradi tega ho pa ti dunajski listi tako jezni na Ahlwardta, ker je pripomogel, da se je njih poštenost pokazala v pravi luči.
Nemška vojaška predloga. Jutri ali po-jutršnjim bode v nemškem državnem zboru drugo branje vojaške predloge. Predloga bode skoro gotovo zavržena. Vlada si je prizadevala, da pridobi vsaj jeden del katoliškega centra na svojo stran. Verojetno pa ni, da bi se na ta način za vojaško predlogo dobila večina. Moralo bi najmanj 42 katolikov glasovati z&njo. Ce bode predloga zavržena, se bode razpustil državni zbor. Vsi ministri pa vendar niso za razpnst državnega zbora, ker ni pričakovati, da bi se potem večina dobila. Prebivalstvo bi se po nepotrebnem razburjalo s hudimi agitacijami. Kakih agitacij je pričakovati, nam kaže volilno gibanje v dortmundskem volilnem okraju, kjer je jutri dopolnilna volitev. Jeden sam dan je bilo nič manj, kakor štirideset volilnih shodov. Petnajst volilnih shodov so sklicali socijalni demokratje, devet naprednjaki, devet katoliki, in sedem narodni liberalci. Na jednem shodu je bil pretep mej narodnimi liberalci in socijalnimi demokrati, letelo je kamenje in streljalo se je z revolverji. Taki dogodki

8e bodo dogajali tadi v drugih okrajih, če pride do oovik volitev.
Dnevne novice.
V Ljubljaai, 2. maja.
(Obletnica smrti cesarice Marije Ane.) V stolni eerkvi v Ljubljani je daroval danes vsled odsotnosti prevzvišenega kneza in škofa mil. gosp. stolni prošt dr. Leonhard K 1 o f n t a r slovesno sv. mašo za po-kojno blago cesarice Marijo Ano. Službe božje so ee udeležili načelniki civilnih in vojaških oblastev: vodja deželne vlade dvorni sv&tnik baron H e i n , deželni glavar Oton D e t e 1 a , njegov namestnik dr. Papež, ces. svetuilt M n r n i k , dež. sodišča predsednik K o č e v a r itd.
(Mikelnasti denar) je včeraj tudi v Ljubljani prišel v promet. Nikelnaste dvajsetice, ki plačajo v sedanjem denarja le 10 kr., so tako velike, kakor sedanje dvajsetice, samo da so nekoliko debelejše in nemajo nobenega glasu. Nikelnaste desetice imajo velikost sedanjih desetič, le nekoliko debelejše so in plačajo 5 kr. v sedanjem denarju.
(Župnijski izpit) delajo v Ljubljani te dni naslednji čč. gg.: Fr. K r e g a r, župni administrator v Javorju; Jan. Mikš, kurat na Razdrtem; Fr. B i h a r, kapelan v Železnikih; G. S c h i f f r e r, kapelan v Naklem; L. Zaletel, kapelan v Mengšu.
(Imenovanje.) Cesar je imenoval načelnika c. kr. rudniškega ravnateljstva v Pribramu na Češkem gospoda višjega rudniškega svetnika Ivana N o vaka dvornim svetnikom. Novak je bil dalje časa načelnik idrijskemu rudniku.
(t Albina Lang-Barbeva.) Iz Št. Ruperta: Dne 28. aprila umrla je na Veseli Gori preblagorodna gospa Albina baronovka Lang, rojena grofinja Barbo za pljučnico 66 let stara ter je bila 1. maja pokopana. Kako je bila ta gospa č slana, pokazal je njen pogreb, katerega se je vde.ežila velika množica po-grebeev bodi si gospode, kakor tudi priprostega ljudstva. In temu se ni čud.ti, kajti gospa je bila izgledna, zares plemenita, kazala je očitno svojo vero, po katere naukih je živela vsem v spodbudo. Navado je imele vsako leto veliki petek hoditi na bližnjo kalvarijo, kjer se je pod križem spominjala Gospodove smrti zatoraj je bila tudi tako srečna, da je ravno ob 3 popoldne v petek umrla. B la je mati revežev, posebno otrok, katerim je okrog 20 let vsaki božični večer delila obleko in jih včasih po 100 obdarila. Vse to pa je delala brez hrnpa, kajti plačila posvetnega ni iskala, ampak ga je dobila pri Bogu, kateri jo je poklical k sebi. Z Vesele Gore preselila se je v večno veselje, a faranom je Gora brez blage rajne postala žalostna gora.
(Nesreča.) Iz Bačenske doline se nam poroča, da je te dni mlinar Fran Šteh popravljal mlin ter si zlomil nogo.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca aprila t. 1. vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 551 strank 197.639 gld. 75 kr., vzdignilo pa 292 strank 151.282 gld. 1 kr.
(Želimeljski tat v rokab pravice.) Dne 22. aprila 1893 so pri Sežani žandarji vlovili postopača Gregorja Eorenšaka. Preiskovaje ga, so našli pri njem veliko imitovanih kamenčkov, katere j8 poslalo c. kr. okr. sodišče sežansko v Krema, ker tamkaj je župnijska cerkev okradena. Tat je pa s sabo nosil tudi potrto, v veliko koscev zdrobljeno monstranco, ves potrt kelih ter ciborij, katerega kupa je s kamnom vsa potlačena in stla-čeua. Vse to je imel zavito v naramnik (humeral) in zelenkasto zagrinjalo. Brez dvoma je to tatvina iz Zelimelj. Bog zna, kam je grdi OBkrunjevalec vrgel sv. hostije ii ciborije in veliko hostijo iz monstrance. Sedaj ga še imajo zaprtega v Sežani ter ga kmalu pripeljejo na Žabjak v Ljubljano. — Bopar je star 51 let, nezakonski sin M. Korenšak ter je pristojen v Kresniee, okraj litijski.
(Ogenj na barju.) Minoli četrtek je nastal ogenj v brezovem gozdiču dr. Josipa Koslerja na barju. Vžgalo se je, ker so zraven požigali šotna tla V štirih urah je pogorelo dve orali na obsegu. Škode je kacih 100 gld. Delavci na barju iz Tomi-šlja so s težavo omejili ogenj.
(Novice t Reke.) Dne 12. m. m. sta priplula k nam dva velika angleška parobroda. Pripeljala sta riž. Prvi, .Casterton", ga je pripeljal 32.746 vreč; drugi, „Waverley", pa 2022 vreč. Riž se tukaj očiščava. — Isti dan je zadela velika nesreča nekega Josipa Merijaka. Ko je nosil vreče z rižem
v tovarno, je tako hudo padel, da si je na več mestih razbil glavo. Tovariši so ga odnesli v bolnišnico, katere ne bode živ zapustil. — 12. m. m. se je naš župan Giotta odpeljal v Rim, bržkone zaradi kraljeve srebrne poroke. Srečen pot. Naj le ostane pri svojih bratcih ob Tiberi. Mi ne bomo prav nič žalovali po njem. — Dne 14. m. m. nam je zopet angleški parobrod „Lewen" pripeljal 1507 ton riža. Od Akjaba do nas je potreboval 32 dnij.
—	Dne 16. m. m. sta nam parobroda .Etelka" in .Atila" pripeljala 2900 stotov petroleja, katerega tukaj čistijo. — Dne 20. m. m. je nastal okolu polnoči ogenj na angleškem parobrodu .Casterton"-n.
, Čuvaji so ga precej zapazili in tako odvrnili veli-( kansko nesrečo. — Isti dan sta nas z laškim vinom | osrečila italijanska parobroda .Bari" in .Bojana". | Sicer sta pripeljala malo pristne laške kapljice. Vinski trgovci vino potoma pokvarjajo. Vsled tega je pri nas laško vino na slabem glasu, dočim smo j ga v Italiji vsi prav cenili. V kopejih se je celo i konfiskovalo. No, ta nedostatek odpuščamo od srca ' vsakemu, saj smo bili v deželi, kjer je vnebovpijoče ! ropanje na dnevnem redu. Tega pa nikakor ne mo-; remo preboleti, da tudi slovenski listi odobravajo in se ogrevajo za to gorostastno počenjanje v beraški Italiji. To vendar ni Človeško, a še manj katoliško. ! — Dne 21. m. m. so povozili na trgu .Elizabeta" 16Ietnega dečka. Isti dan je padel vojak Mijo Oraševič 8 metrov globoko. Našli so ga v nezavesti. Zdaj leži v vojaški bolnišnici. Stanje njegovo je zelo nevarno. — Dne 22. m. m. so povozili na ulici „Urmeny" 451etno Marijo Udovič. Isti dan je i padla na Sušaku neka Leonora Sterpin raz zid : 7 metrov globoko. Upanje je, da še ozdravi. — Dne 25. m. m. je padel v morje neki 47letni Jak. Vukelič. Tovariši so ga potegnili nezavestnega. Sedaj je v mestni bolnišnici. — Dne 26. m. m. se je j vrnil v našo luko parobrod .Dabrovnik". Prišel je iz Italije. Na njem se je pripeljala nadvojvodinja ; Klotilda s hčerjo Marijo Dorotejo, z grofom Sze-chenji-jem in grofinjama Bštthyny-jo in Sztdray-jo. Na obali so jih čakali nadvojvoda Josip, Szobovicz in Nyiro, predsednik pristanišča. — Dne 27. m. m. so zopet zaprli nekega Nikšiča, ker si je privezaval dušo z laškim vinom na obali. — V našem meBtu ) se silno veliko krade po noči in po dnevu, ne le na obali, temveč tudi po prodajalnicah in po drugih hišah. Vsi ti dolgorokci so večinoma obiskovali sedanjo brezversko šolo. Ako se bode naša mladina še dalje vzgojevala brez Boga, ne bomo pred njo i varni, naj bi bil tudi v vsaki hiši meč in puška. , Dokler ne bode v mladih srcih strahu božjega in ; vesti, bodo brezkoristni vsi meči in sablje. To morajo uvidovati tudi naši Mažari in italianissimi. Daj ; mili Bog, da bi tndi kaj storili v tej prevažni zadevi!
(Ogeij.) Od kranjsko-isterBke meje: Ravno i osem mesecev je minolo, odkar je vpepelil požar do 20 hiš v Novokračini vasi župnije Jelšane blizu istersko -kranjske meje. V četrtek 27. aprila se je j ob 1 V» nri popoludne zopet vnelo v hiši Gregorija j Afriča v Novokračini; zgorelo je pet hiš, osem gospodarskih poslopij in trije jančki. Škoda je cenjena blizu 8000 gld. Zavarovani so bili vsi ponesrečenci.
—	Suša je bila tudi tukaj silna; ljudje, navajeui, za .Jurjevo" živino na pašo zganjati, so se žalostno
■ ozirali, ker je bilo vse rujavo. Hvala Bogu, da je v petek 28. t. m. namočilo. Lahkomiselni kmetje ! so prodajali seno v jeseni po 1 gld. cent, sedaj ga I knpujejo po 1 gld. 70 kr. in še dražje. Zapravljivost i in brezbrižnost ste mfiri, ki tlačita tudi ubogega , Istrijana.
(Pobegli medved.) V Szambranczu na Ogerskem ! je nekemu medvedjemu voditelju ušel medved. Vse i prizadevanja, da bi ga vjeli, bila so zastonj. Dne 26. m. m. je neki deček v gozdu nabiral drva in medved plane nanj ter ga raztrga. Na klic dečkov je prišel neki gozdni čuvaj in je medveda ustrelil, ali bilo je že prepozno, ker je bil deček že mrtev.
(Suša na Angleškem) Ne le pri nas, temveč 1 tndi na Angleškem je velika suša. Devet tednov ni j bilo dežja. Take suše na Angleškem še ne pomnijo.
Cena zelenjavi je nenavadno poskočila in je celo : dobiti ni.
(Stoletnica dnnajske tvrdke Karol (liani ml.) Leta 1793 je ustanovil praded sedanjega posestnika, Josip Giani, prodajalnico svilenega blaga .Pri zlatem križu" na Dunaju. V teku let se ^e iz tega i podjetja razvila tovarna svilenega blaga za cerkve ' in hišno opravo, cerkvenih vezenin in paramentov. • Dne 8. t. m. je ta tvrdka praznovala stoletnico.
Njeni sedanji lastniki priredili so banket vsem službujočim in delavcem v tem zavoda. Slavnoat se je začela z govorom, v katerem je govornik naslikal I zgodovino tega zavoda. Mej dragim je to firmo do* I letelo mnogo odlikovanj. Sedanji njen načelnik je I leta 1866 dobil zlati zasložni križ, leta 1867 viteški križ Fran Josipovega, reda, leta 1868 pruski kronin red, leta 1876 viteški križ papeževega Silvestrovega reda, leta 1871 bavarski sv. Mihaela red in leta 1873 c. kr. dvorni naslov.
Društva.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je ob nakupu knjig za obmejne kraje darovala .Mohorjeva Tiskarna" v Celovtri 282 knjig, ^Tiskarna sv. Cirila" v Mariboru 10 pesmaric, c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaju je dala 20 odstotkov popnsta, Marti n č e v a knjigarna v Mariboru 10 odstotkov in Giontinijeva knjigarna v Ljubliani tudi 10 odstotkov. C. g. bogoslovec Janez C e -m a ž a r je poslal dva velika zavoja zel6 rabnih knjig, nabranih mej mariborskimi gg. bogoslovci, Fr. Podobnik, nadučitelj pri S*. Batfbari v Halozah, zaboj raznih slovenskih knjig z naročilom, da naj se razdeli med podružnice na Koroškem, iu č. g. Josip Sancin, župnik v Predloki, precej knjig. — Stolno mesto ljubljansko nam je naklonilo 250 gld. kot prispevek za prvo polovico 1893. leta. Graška iivanakademiška podružnica, koji neumorni predsednik je starina-vodja g. Bradaška, nam je poslala po mlade-niško delavnem blagajniku, g. Fr. Hrašovcu, c. kr. sodniku v pokoju, 100 gld. 20 kr. Kot vele-dušne podpornike vrle te podružnice imenujemo danes: g. Marijo Možekovo, ki je zopet podarila podružnici 10 gld., g. Franjico Z a -bredovo, č. g. Avg. Skočirja, kurator na deželni bolntšnici, in g. Mato Zidariča v Pre-gradu na Hrvatskem. — Pokroviteljica je postala z doneskom 100 gld. g. Marija Koblar, rojena Reharjeva, v Litiji. — Dalje so nam naklonili: Podružnica za Ljutomer in okolico 100 gld., Šišenska podružnica (prvo-mestnik g. M a t i j a n , denarničar gospod S u w a) 50 gld., družba domoljubov 25 gld., f e -r i j a I n o društvo „ S a v a " pri veselici 20 gld., posojilnica v Konjicah 20 gld., posojilnica v Radovljici pri občnem zboru 5. aprila 1893 po zadružnikih zloženih 19 gld., gospod A. Vir ant iz Novega Mesta v Zagorju ori g. Medvedu mej dolenjskim in zagorskim Sokolom nabranih 14 gld., posojilnici v Smihslu nad Pliberkom in v Šoštanju po 10 gld., hišna družba .Omizje" v Mozirju 10 gld. kot drugi znesek globe, vplačane po udih, ki se ne varujejo v govoru slabotnega materinega jetika. Neimenovanec pri Sokolovi veselici in telovadskih igrah v Ljubljani nabranih 8 gld. 68 kr.. hranilni in posojilni društvi v Celovcu inNabrežini po 5 gld., g. Ivan Jenko 5 gld. kot dar vesele družbe pri .Fortuni" v Litiji, gostje in udje bralnega društva v Orehku pri veselici dne 16. aprila 4 gld. IOVi kr., gosp. Veli mir 4 gld., ki so jih zložili za dom navdušeni g r a š k i mladeniči o priliki Prešernovega večera, gospodična v Opatiji nabrane 3 gld, g. J. C. J., vino-tržec v Šiški 2 gld., preostanek ob poravnavi računa in Neimenovanec prvo srebrno krono. — Vsem veledašnim dobrotnikom skapaj in vsakemu posebej izreka najtoplejšo zahvalo
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(A kad. društvo nTriglav" v Gradcu) priredi v sredo, dn4 3. maja t. 1.. svoje prvo redno javno zborovanje v poletnem tečaju s tem-le vspo-redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo v zimskem tečaju 1892/93. 3. Volitve a) predsednika, b) odbornikov, c) revizorjev, d) častnega soda. 4. Slučajnosti. Lokal: „Zum Prinzen Coburg", Zin-zendorfgasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski g6stje dobro došli !
(Pevsko društvo .Ljubljana") priredi dne 14. maja letos svoj društveni izlet na Šmarno goro. Pri sv. maši ob polu 10. uri dopoldne pšl bode oddelek društvenih pevcev. Izletniki zbirajo se na južnem kolodvoru ob 6. uri zjutraj, odkoder se z gorenjskim viakom odpeljejo do Viž-marij, odtod pa krenejo peš na .Goro". Po obedu, ki bode tudi na Šmarni gori, vrnejo se društveniki v Šentvid. Cestiti podporni člani in prijatelji petja iz Ljubljaue in okolice se najnljudneje vabijo k mnogobrojni udeležbi.
Telegrami.
Dunaj, 2. maja. V raznih resolucijah, sklenjenih na shodih delavcev, se je časti-t talo belgijskim delavcem na njih vspehu. j Jutri na Dunaju in v Gradcu ne izidejo no-i beni jutranji listi, izimši uradne liste. Na-! vadni izlet delavcev v Prater, katerega se je udeležilo kacih 30.000 oseb, izvršil se je mirno. Tudi v družili kronovinah in nat
(
Ogerskem je bilo vse mirno. Nikjer ni bilo nemirov, izimši male izgrede v Franciji.
Dnnaj, 2. maja. „Wiener Zeitung" objavlja ministersko naredbo o izdaji niklastega denarja kronske veljave in zamenjavanju dvajsetic. Izdaja niklastega denarja začela se je včeraj. Dvajsetiee se polagoma zamenjajo, ali vendar, kolikor jih ostane v prometu, in desetice ohranijo zakonito veljavo.
Dnnaj, 2. maja. Bivši namestnik mo-ravski, 81 letni Adolf baron Poche, skočil je s samomorilnim namenom iz tretjega nadstropja. Poškodoval se je smrtno nevarno. Povod je strah, da ne bi oslepil.
Tabor, 1. maja. Trg Plana gori. Nad 20 hiš je že popolnoma pogorelo. Rešitev je jako težavna, ker je silen veter. Škoda je velika. Kako je nastal ogenj, se ne ve.
Berlin, 2. Maja. Svobodomiselna stranka je predlagala, da se vojaška predloga tako spremeni, da se prezenčno število dne 31. marca 1895 določi s 486.988 možmi.
Spezzfci, 1. maja. Nemški cesar in cesarica sta se povrnila v Berolin.
Chioago, 1. maja. Svetovno razstavo je slovesno otvoril predsednik Oleveland. Pri slovesnosti je bila ogromna množica ljudij.
Vsakovrstne novice iščejo se v časopisih, le denarja ne. V našem listu je pa sedaj tudi denar. Tvrdka Mihael Barthel & Comp. vsprejema svoje odrezane inserate pri naročilih za 10, 50 kr., oziroma 1 gld. za plačilo namesto gotovega denarja. Tnserati naj se prilepi na zadnji strani naro-čilnemu listu ali poštni nakaznici. Nadejamo se, da mnogi čitatelji našega lista porabijo to priložnost, da se prepričajo, kako izvrsten je izviren karbolinej.
Delniika menjalna družba ,,Herour". Upravni odbor te družbe je sklenil v poslednji seji priporočati občnemu zboru, ki se skliče, da se od čistega dobička 342.366 gld. 76 kr. lanskega leta, razdeli jednako dividendo kakor lani in rezervnemu zakladu da namesto najmanjše petodstotne dotacije 25.000 gld., 24.433 gld. 94 kr.. ki ostanejo, ko se odštejejo upravne tantijeme, se pa zapiše na novi račun. Na vsako delnico pride 75 gld, dividende.
Umrli ho:
29.	aprila. Marija Kosmač, kurjačeva hči, 2'/, leta, Stre-liške ulice 11, davica.
30.	aprila. Terezija Zupančič, kuharica, 33 let, Žabjak 2, jetika. — Ana pl. Fichtl, uradnikova vdova, 82 let, Špitalske ulice 5, marasmus senilis.
1. maja. Henrik Podbregar, sprevodnikov sin, 2 leti, Vegove ulice 12, jetika.
V bolnišnici:
29.	aprila. Andrej Pogačar, gostač, 43 let, jetika. — Jožef Žnidar, kočijaž, 42 let, kap.
30.	aprila. Uršula Lovša, gostija, 60 let, empbysema.
V vej aški bolnišnici:
29. aprila. Janez Dolanec, infanierist, 23 let, plučnica.
Tu j ci.
29. aprila
Pri Maliiu; Zvvettler; Gerlich, Reitter, Bahrar, Weisz, Blcu, Kleinbutz, trgovca; Kleinbest, Mandl, potovalca, z Dunaja. — Rohrer, uradnik, iz Bele. — Baroninja Urban iz Gorice. — Kiihnel, mornariški častnik, z Reke. — Boch, zasebnik, iz Hamburga. — Kump, zesebnik, iz Gradca. — Bel-grader, trgovec, iz Berolina.
Pri Sionn: Baroninja Testa; Herman, iz Gradca. — Friederich; Neuroth; Herz, Prossinagg, Braun, Leitner, trgovci; Heuhapel, potovalec; Šraj s soprogo in otrokom, z Du-naia. — Sehvveingut s hčerjo; Tedeschi iz ' rsta. — Škopek, uradnik, iz Prage. — Omahen; Mally s hčerjo iz Kranja. — Raznožnik iz Lesec. — Vitez Henriquez, fregatni kapitan, s hčerjo, iz Pulja.
Pri Juinetn kolodvoru: VVeinkamer; Miklič, potovalec , iz Gorice. — Hrast iz Gor. Logatca. — Hause iz Pulja.
—	Peterneli iz Dovgosela. — Batič, trgovec, iz Logatca.
Pri bavarskem dvoru: Gergošič , Strek, Bareč, kmetski sinovi; Piškur, Mosin, Kuret, posestniki, iz černomlja.
—	Gener in Baumann, posestnika, iz Poličan. — MauriS, posestnik, iz Dolenje Vasi. — Sgubin, gostilničar, iz Kormina.
Pri avstrijskem čaru: Muic, uradnika vdova, iz t
[ Karlovea. — Valenčič iz Št. Petra. — Gangl, s hčerjo iz I Metlike. — Maurin. učiteli. s Češkeea. — Perhauz. zasebnik.
' iz Vipave. — Verbančie in Vebba iz Kopra.					
I- ■ » :, ■■• ■ a- ... ji..' .. ■ Vremensko sporočilo.					
a ' S	Cas	Stanje	I9J*10 JU! Veter	Vreme	> a S ■g S i S rt a
opazovanja		trakomtra 1 toplomer« t mm j po Celzija			
1	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. a. zveč. Srednja	TiJo-S | 10-8 736-9 1 11-8 738 4 | 10 0 temperatura 10-9'	gl. zapad~ si. vzh. si. zap. za 0-4' poc	(oblačno n n 1 normalom	600 dež
Stanje avstro-ogerske banke
dne 30 aprila 1893.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld. 479.351.000 (+12.094.000) Kovinski zaklad „ 293.640.000 (— 393.000) Listnica	„ 187.0Q8.000 (+18.073.000)
Lombard	„ 21.962.000 (+ 1,200.000)
Davka prosta bančna	. j
rezerva gld. 16.251.000 (—14,560.000) Državnih bankovcev je 1 v prometu gld. 312 467.000 (+ 132.000) | - i
6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo
1892.1. v zlatu.
le najboljše kakovosti
priporoča v veliki izberi in po nizkih cenah
Ii. Mikusch,
tovarna solučnikov in dežnikov v SejvLbljeu&ip 179 i9-ii
Mostni trg štev. IS.
Izborilo svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in prostih
lično in trpežno izdelanih priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu
Fr. Šiška,
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubjani.
Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni.	228 4-3
X
s
X X
X
X X
Zajamčeno s prvo hipoteko na železnicah Ruščuk-Varna, Kaspičan-Solija-Kistendil in pristaniški Burgas in Varno.
Popolnoma davka in pristojbin prosto za zdaj in za zmeraj.
Povračljivo al pari v polletnih žrebanjih v 33 letih.
Se ne more konvertovati do 1898. leta.
Mejnarodni naložni papir, k»tovan na Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in Genfu.
Se obrestuje po sedanjem kurzu s
6-30°
50 3
Menjalna delniška družba
„M ERCU R«
VVoilzeile št. 10 Dunaj, Mariahilfirstr. 75 B.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAIGHEL,
(io8) 13 zobozdravnik
prt Hradcckcga mostu I. nadstr.
XXXXXHXXXXXXXXXXXX
Razglas.
234 3-2
Z ozirom na" 9. odstavek razpisa deželnega odbora z dne 6.
aprila t 1. št. 3327 v „Slovencu" z dne 7. aprila t. I. št. 79 razpisujejo se za.
118.850 gld. — kr.
38.150	„ - „
8.230	B — „
13.529	„ 50 „
0.500	„ — „
SHBnHi
znova sledeča dela:
1.	kopanje tal in zidarsko delo
2.	tesarsko delo.......
3.	krorsko delo .......
4.	mizarsko delo.......
5.	ključavnlkarsko delo ....
in sicer s pristavkom, da se morajo pismene ponudbe pri deželnem odboru vložiti do 12 ure dopoludne
dne X3. maja; 1898.
Ponudbene pogoje povzeti je iz gori omenjenega razpisa, pristavlja se le:
1.	da se glede dela prvih treh vrst vsprejmejo ponudbe tudi za posamezne paviljone;
2.	da se morajo pri eventuvalnih ponudbah za več vrst del pogoji povzetja (odpust ali doplačilo v odstotkih) ločeni za vsako vrsto navesti.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani,
dne 28. aprila 1893.
^C D u n a j s k a l> o r z a .
Dni 2. maja.
Papirna renta 5%, 16% davka . . , Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta davka prosta . . . . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akoije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 fnntov stri.......
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Nemških mark 100...... ,
98 gld. 45 kr.
98 117 97 982 340 122 9 5 60
05
35	.
15	„
75	'
85	.
76	"
78	. 12«/,.,
Dni 1. maja.
Ogerska zlata renta 4% .	. .
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke Zastavna pisma , _ „ , „ 41,, % Kreditne srečke. 100 gld. ... . — 8t. Genois srečke. 40 gld.......67
115 94 148 16^ 197 98 100
gld. 50
„ 90
- 50 n 75 „ 80
srečke dunajske parobrodne družbe . .	141 gld. — kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	— - — .
Rudolfove srečke, 10 gld.......— . — »
Salmove srečke, 40 gld. ...'....	69 , — „
Windischgraezove srečke, 20 gld..........70 . — .
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . .	1-52
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2960
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	—
Papirnih rubeljev 100 . . .	127
50 50
„ 50 „
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki. Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Meniarnična delniška družba
„M E R C U R"
VHolIzeHe it. 10 Dnnaj, Mariahilferstrasse 74 B.
it&~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih {j 1 nvn i c.
Izdajatelj : Dr. iv*n laeažit.
OUovirni vrettiiii : Andrej Kalin.