Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 80 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo Piaca tn loži se » Ljubljani. Urednistv ln oprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon inter št 32-59 Kacun pri po««ni hranilnici št 14 114 Ž*ilcifi zz2 noše femeisfv© V nizu socialnih vprašanj, ki danes pretresajo vso sodobno družbo, je prav za prav vse jedro v pravični razdelitvi dela iu dobrin, to se pravi: Vsako reševanje je utvara, dokler ni rešeno glavno vprašanje, namreč: Kako naj se pravično razdeli delo in kako naj se pravilno in pravično razdele dohodki iz tega dela? Po svetu vidimo okrog rešitve tega vprašanja velikanske napore. Vsa tako zvana velika ideološka gibanja so v jedru samo poskus, kako zagotoviti čim največjemu številu za življenje sposobnih ljudi — resnično možnost življenja. V našem listu smo že ponovno podčrtali načelo, da vsak človek z rojstvom dobi pravico do življenja. To naravno pravico je enakostranski razvoj človeške družbe tekom časa veliki večini odvzel, oziroma vsaj tako okrnil, da življenje širokih ljudskih plasti ni več življenje, ampak samo bedno životarjenje, nihanje med življenjem in smrtjo. iilo dfvcrezncsfi Prepričani smo, da bi bilo to nemogoče stanje že zdavnaj premagano in odstranjeno, ko bi se človeštvo vsaj v tem vprašanju povzpelo do iskrenosti. Žal se to doslej na svetu še ni nikjer zgodilo, veliki duhovi pa, ki skušajo s svojimi nauki to načelo uveljaviti, so izročeni zaničevanju in preganjanju. Izza trenutka, ko so Judje sramotno pribili na križ Krista, ki je oznanjal nauk enakosti vseh ljudi v doslej najbolj popolni meri, ki je dvignil čast človečanstva do božje veličine in oznanjal odrešenje vsem, tudi socialno najnižjim in najbolj teptanim, se do današnjih dni zgodovina ponavlja z neusmiljeno doslednostjo. Zato vidimo, da danes živimo morda v hujši moralni in materialni krizi nego jo je človeštvo kdajkoli poznalo. Krivda za to pa ne leži morda v preoblju-denosti zemlje, kakor bi radi nekateri dokazali. Saj vemo, da imamo ria našem planetu še ogromne, velikanske predele za naselitev ugodnih in primernih tal, ki čakajo človeških rok. Vemo tudi, da človeški duh, ta silna tvornica življenjskih možnosti, vedno sproti izumlja sredstva in možnosti za čim udobnejše življenje. Arse te velikanske prednosti in ugodnosti pa s svojim podlim pohlepom uničujejo tisti, ki naravnemu razvoju in plemenitemu prizadevanju z vsemi silami stavijo ovire, da bi zagotovili sebi premoč in si usužnjili čim največ sveta in človekovih delovnih sil. Ta podla, peklenska dvoreznost, to popolno pomanjkanje čuta, da je člo-štvo enota, skupnost, ki lahko samo s skupnim naporom uspeva, je vir in jedro vsega gorja. Dokler to zlo ne bo odpravljeno, je zaman vsako ugibanje o rešitvi socialnih vprašanj, so zaman napori posameznikov in manjših skupin. Življenje je neizprosno in zahteva brezpogojno spoštovanje naravnih zakonov. "Drugod. in pri nas Kar velja za človeštvo v splošnem, velja tudi za razmere pri nas. Saj Jugoslovani in posebej Slovenci nismo nobena izjema iu smo podvrženi čisto istim naravnim življenjskim zakonom kakor ves svet. Medtem pa, ko drugod vidimo, vsaj velike poskuse in napore, da bi človeštvo, recimo, vsaj v večjih skupinah rešilo socialni problem (— v tem vprašanju so namreč zajeta tudi vsa druga: narodno, kulturno, versko-nravno itd.), se nam zdi, da pri nas celo take volje manjka. V Italiji in Nemčiji skušajo s fašizmom dvigniti življenjsko silo in uvesti ter uveljaviti življenjsko pravičnost. Osebno kolo motri to prizadevanje s priznanjem ali odklonitvijo, to je vseeno: nekih uspehov vendar nihče ne more zanikati. V Itusiji skušajo uveljaviti komunizem, ki je nekaterim najhujši pojem vsega zla, drugim nekak novodobni evangelij. Mi si ne lastimo sodbe o tem — niti ne o pravilnosti niti ne o vrednosti vseh naštetih poskusov iu pokrotov, pravimo pa, da za njimi vsemi tiči isto jedro: Kako zagotoviti človeku njegovo temeljno pravico? Spričo vsega tega bi človek pričakoval, da l omo tudi mi poskušali najti pot, ki pelje v dežele Kanaan. Saj vemo in čutimo, da se pri nas sprehajajo armade brezposelnih, trume mladih in zdravih ljudi, ki hočejo delati in živeti. Vemo dalje, da bi naša zemlja z lahkoto preživljala vsaj štirikrat toliko prebivalstva kakor ga ima dandanes, ko bi bilo vse urejeno tako, kakor povedo idealni računi. Kljub temu te armade ne najdejo dela in zato ne morejo živeti, ampak životarijo in žalostno propadajo. Naša bilanca je torej — negativna. Življenjske moči trosimo in ubijamo, zraven pa hiramo. Smo kakor kmet, ki mu na polju in travnikih manjka gnoja, gnojnica pa se mu razkraja po kolovozih in zastruplja zrak. Kmelskc gibanic Ali je sploh še mogoč izhod iz tega položaja? Mislimo, da lahko prav mirne vesti odgovorimo na to vprašanje s pritrdilnim odgovorom. Kmetsko gibanje, oziroma ureditev družbe po načelih, ki jih to gibanje hoče uveljaviti, je edina in res uspešna rešitev. Kmetsko gibanje je namreč tisto, ki . edino rešuje odnos človeka do človeka na podlagi in v smislu naravnih zakonov. Ono namreč ne priznava dela samo kot pravico, ampak naravnost kot življenjsko zahtevo. Zato pa nikakor ne dopušča kopičenja vrednot v grabežljivih rokah brezdelnežev, kakor n. pr. fevdalizem ali kapitalizem, temveč jih izroča preko zadružništva v skupno upravljanje in uživanje. Kolektivizacija kmetskega gibanja je torej etično višja in popolnejša kakor kolotivna načela komunizma. Kajti kmetska miselnost ue proglaša družabne gmotne skupnosti kot ukaz kake vladajoče plasti, ampak kot naravni pogoj človeške blaginje. Polcv/carsfee gosenice Seveda ne smemo misliti, da bo ta misel prodrla čez noč in tako rekoč mimogrede ustvarila raj na zemlji. Nikakor! V.-ak uspeh zahteva borbe, zlasti borbe z lastnim, notranjim sovražnikom, ki je hujši od zunanjih. Te namreč lahko opazimo in se odkrito in brezpogojno borimo z njimi, notranji je pa pogosto skraja neviden, preden ga opazimo, je natrosil že toliko kuge, da je zastrupil in oslabil življenjsko udarnost mnogih, ki bi mu skraja lahko bili kos. Ne smemo namreč pozabiti, da ni na svetu svetinje, ki se je ne bi lotila špekulacija. In kolikor vzvišenejši so ideali, toliko več je pijavk, ki bi rade iz njih sesale sok za utešitev svojega umazanega pohlepa. Tako tudi kmetska miselnost ni zavarovana pred temi gosenicami. Nič koliko je ljudi, ki jim kmetska miselnost in načela kmetskega gibanja služijo samo kot lestvica za čisto osebne in profitarske namene. Njih besede grme kakor jerihovske trombe. Povsod naglašajo, kaj je treba storiti in kako je treba storiti, ko pa pride čas preskušnje in bi morali pokazati eno samo dejanje, recimo čisto majhno in neznatno dejanje, ki ne ustreza popolnoma njihovim osebnim ambicijam, ki morda celo okrniu-jejo njih gmotno razkošje, tedaj je ideje konec in vse se razblini v nedosegljivost. Kmetje, ki gledate z odprtimi očmi, ali ste že srečali kdaj takega gromovmka? Kakor Mojzes na gori je dvigal svoj glas. dokler vas je potreboval — zase, ne morda za kmetsko gibanje! — ko ste se pa vi spomnili, da tudi česa potrebujete prav v imenu kmetskega gibanja, ste I ili deležni samo — pomilovalnega nasmeha, češ da to ni dosegljivo. Vidite, to so mrtvaške gosenice, ki živo truplo kmetskega gibanja razjedajo, zastrupljajo in razkrajajo tako strašno in tako zlobno, da imamo danes mesto enotne kmetske volje v Jugoslaviji peščico na peščice razdeljenih in med seboj sprtih ljudi, ki vpijejo za kmetski blagor, za kulisami se pa bore za korita, a kadar teli zmanjka, celo za pomije! To je gorje, ki ga moramo kmetje premagati. To je jedro našega socialnega vprašanja. To je danes naša prva in največja v s e n a -r o d n a naloga, ki se je moramo lotiti vsi. Od tega, če jo bomo izvršili in kako jo bomo izvršili, zavisi vsa naša bodočnost. Na prosto nam je dano: Ali čvrsto zdravje in napredek po morda hudi, vendar zdravi očiščevalni borbi, ali pa žalostno hiranje ob večnem izsesavanju nikdar sitih pijavk. Pomniti je treba, da se pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne! Enako lažnjivec neha lagati šele takrat, ko mu smrt zapre usta. Prav tako ni mogoče misliti, da bi izkoriščevalec kdaj opustil svoj sramotni posel. Če hočemo torej kdaj res kaj doseči, kmetje, ne poslušajino besedi, ampak glejmo in tehtajmo dejanja! Kdor drugače govori kakor dela, ta je garjeva ovca, ki ne spada v naše vrste. Tako zalego je treba brezobzirno odstraniti in pokončati. Šele to dejanje nas bo usposobilo za resnično kinetsko-soeialno delo, ki bo v blagor narodu, državi in človeštvu. Krike #e t, mal&vjo Leto za letom proslavljajo spbmladi — materinski dan. V tekmi za te proslave so celo tako vneti, da so svečanosti razdelili — po politični barvi, seveda, kakor da je materinstvo »klerikalno« »napredno«, »socialistično«, » komunistično« ju kdo še ve kakšno. V kakšnem odnosu je kmetska mati, kmetska žena sploh do teh proslav? Na to vprašanje je prav za prav težko odgovoriti. Položaj današnje kmetske matere je naravnost obupen. Zlepa na nobeni ženi ne leži življenje s tolikšno pezo kakor na kmetici. Že ustroj kmetskega gospodarstva je !ak, da mora žena brez ozira na svoje materinstvo biti vpre-žena v težko telesno delo, ki je pogosto tako naporno, da občutno školluje materi sami in življenjski kali, ki raste v njej. Samo vprašajte kmetske matere, koliko jim ostane časa za otroka, ko prijoka novi zenrljan na svet! Delo priganja. mož komaj čaka. kdaj bo žena spet poprijela za delo. Tu ni nobenega dopusta, nobenih počitnic. Kje je tu potlej še duševno trpljenje?! Ko se nabere kopa otročičev, ki nimajo obleke, obutve, hrane, takrat je proslava materinstva za kmetsko mater na vrhuncu. Vlažne bajte, kup dolgov, skrb in iz bede se porajajoči prepiri, solze in obup, to daje današnja družba kmetski materi kot edino darilo za njen materinski dan. In še nekaj. Koliko je mater, ki jih življenje Se hujše ogoljufa za njih ženski sen! Ko se jim približa težka ura, ostanejo same s ploho gorja in sramote. Ker moški ni mogel ali ni hotel skle- niti z njimi zakonske zveze, so izročene največji brezsrčnosti, bedi, sramoti in takemu obupu, da pogosto preklinjajo svoj nebogljeni sad in mu ob kriku na svet celo odreko pravico do življenja. Kdo se spomni teh mater? Kdo si upa proslavljati njih materinstvo? Ali pa je nemara kdo, ki bo trdil, da nezakonske matere — niso matere? Polno, neskončno mnogo je vprašanj, ki se človeku odpirajo ob proslavah materinskega dne. In vsa ta vprašanja so taka, da se mora vsak uvideven in misleč kmetski človek ob njih zdrzniti. Proč z-licemerstvom in hinavskim bleskom, proč s solzavim sočutjem in ponižujočim hvalisa-njem, dokler vladajo v družbi take razmere. Mati je vsakemu človeku samo ena, proslavlja pa jo le tisti, ki skuša doumeti njeno veliko, svečeniško poslanstvo v prirodi, njeno žrtev in njen pomen ter si na podlagi tega prizadeva, ustvariti in priboriti materi take življenjske pogoje, da se bo lahko z vsem srcem in z vsemi svojimi silami 111 sposobnostmi posvetila svojemu poklicu. Dokler pa bo mati v prvi vrsti le vprežna živina, dokler bo samo delovna sila in podnož-nik, do takrat vidimo v proslavljanju materinstva kulturno in socialno licemerstvo, ki ženo samo ponižuje. Bog ne zadeni, da bi kdo skušal uvesti še — pčetovski dan, kakor je pred kratkim nekdo predlagal v dnevnem tisku! Življenje je pre-resno, da bi imeli čas, smisel in voljo za take puhle in ničvredne komedije. Sibanfe zet dfi?fižoisiV€i Lani je v primeri s prejšnjim letom število, novo ustanovljenih zadrug naraslo od 52 na 60. Največ zadrug je bilo osnovanih na področju okrožnega sodišča v Ljubljani. 23. Mariboru 20, Celju 12 in Novem mestu 5. Po strokah se raz-dele novoustanovljene in vpisane zadruge sledeče; kreditne 5, mlekarski 2, živinorejske 4, strojne 5, zadružni elektrarni 2, vinarske 3, za vnovčevanje in predelovanje lesa 2, vodovodne 5, nabavne in prodajne 8, tiskovne založniške 3, stavbinske in gradbene 7, obrtne 7 itd. V likvidacijo je lani stopilo 23 zadrug (leta 1936. 31), v Ljubljani 6, Mariboru 13, Novem mestu 2 in Celju 2. Likvidiralo je: 1 kreditna zadruga. 2 mlekarski, 1 živinorejska, 1 strojna, 3 zadružne elektrarne, 1 vinarska, 1 vodovodna, 1 konsumna, 2 stavbinski, 2 obrtni, 3 pašniške in 3 razne zadruge. Konkurz ni bil lani razglašen nad nobeno zadrugo. T/brisanih je bilo iz zadružnega registra 31 zadrug (Ljubljana 7, Celje 12, Maribor 6 in Novo mesto 6). Skupno je bilo po tej statistiki od leta 1919. do vključno 1937. v Sloveniji vpisanih 1409 novih zadrug, likvidacijo je napovedalo 492 zadrug, 23 jih je prišlo v konkurz, 451 pa jih je bilo izbrisanih iz zadružnega registra. piped pedfieein 1 Pišece 19. marca 1938. Potrebno se mi zi;, da že zdaj opozorim na pedica, katerega je baš letos nič koliko. Tako smo našli v 2 dneh pri rezatvi v moje n vinogradu z izrecno južno lego 69 gosenic. Prejšnje dni okoli 10 gosenic, da je do danes v mojem vinogradu uničenih že približno SO gosenic.* Koliko jih pa nismo našli in koliko smo jih istepli« z rožjem na zemljo, pa sam Bog ve. Da se bo ugledno uredništvo lahko samo prepričalo o množini in razvitju tega Skodljiv-ca. ki ga letos niti o.s'ri mraz okoli Treh kraljev ni uničil, sem priložil škatlico gosenic. Gosenice so razne velikosti in je treba pač sokoljega očesa da sa ta često prav' majhna gosenica najde na sivi skorji trsa. So pa k sreči pri nas ljudje, ki imajo, skoraj bi rekel, posebno nadarjenost po- * V svojem vinogradu gosenice pedica vsako leto temeljilo obiram, kai o sosedih ne morem trditi. leg ostrih oči za ta fosel. Tako je pretežno večino teh gosenic našla pri meni ena sama delavka in kar po dve un enem trsu dočim smo ji!) drugi rezači — bilo nas je ra/.er. nje 5 — r.ašli le ne'.naim> š'< v io. Te gosenice zdaj ra trsju še ne delajo nobene škode. Žive se s travo. Ko bo pa trsje začelo gnati, se bo pričelo njihovo pogubonosno delo. Pri tej ogromni množini, ki jih že idaj nahajamo, in pri velikanski požrešnosti ki je vsem gosenicam lastna, si lahko predo- imo. kako bodo pustošile začetkom aprila po naših vinogradih, kjer gol in okleščen bo marsikateri trs žalostna priča tega nenasitnega škodljivca; kajti gosenica obere 2—4 trse, preden dora^te. Kot so izkušnje pokazale, da tako okleščen trs, ki zgleda kakor da bi mu kdo nalašč oči z noževo konico povrtal, pozno odžene, ostane nerodoviten in še za drugo leto ne ,iastavi primernega in potrebnega rodnega iesa. .le potemtakem zguba za 2 leti in škoda tem večja. V ostalem pa opozarjam tukaj na svoj tozadevni dopis, objavljen v Jutru štev. 100, od 30. aprila 1936., kjer sem tega škodljivca natančneje popisal in toplo priporočil obiranje kot edino zanesljivo sredstvo napram pedicu. Seveda se obiranje ne bi smelo omejiti le na posamezne vinograde, ampak vsi bi se morali združiti v tej akciji, le potem bi se dosegel po-voljen uspeh. V pričakovanju, da ta moj poziv ne ostane samo glas vpijočega v puščavi, sklenem danes v nadi, da bom zamogel v tej zadevi prihodnjič ugodno poročali. J. Medved. ^olves nez M&valshem Že skoraj 60 let ne pomnijo po hrvatskih krajih tako hudega potresa, kakršen je presenetil Podravino, Medžimurje, Prekmurje in tudi sam Zagreb v nedeljo. Malo čez poldne so v Zagrebu začutili prvi potresni sunek, ki mu je čez nekaj sekund sledil drugi, še močnejši. Ta je trajal celih 5 sekund. Z mnogih hiš je padal omet in opeka, marsikje pa ije tudi popokalo zidovje. V seizBografskein zavodu so se pokvarili potresomerni aparati. Ugotovljeno je, da je bilo središče potresa kakih 70 km severozapadno od Zagreba med Belo goro in Kakiikom. Med ljudmi je nastalo veliko razburjenje, zmeda in beganje, človeških žrtev pa ni bilo. Najhujše je po potresu prizadeta Koprivnica, kjer ni hiše, ki ne bi bila poškodovana. Več hiš bodo morali porušiti. Hudo so prizadete mestna hiša, osnovna šola, ki je bila zgrajena šele lani, pravoslavua cerkev in več drugih poslopij. Mestna elektrarna je tako poškovana, da so morali ustaviti obratovanje. Škoda znaša samo v Koprivnici po prvi površni cenitvi 3 do 4 milijone dinarjev. Bolj ali manj močne sunke so čutili tudi v Bjelovaru, Varaždinu, Čakovcu, Murski Soboti in v Križevcih. Kratke, a močne sunke so čutili tudi v Mariboru in Celju ter po drugih krajili Slovenije, kjer pa potres ni povzročil škode. Na srečo človeških žr'ev ni bilo nikjer. Potres je povzročilo sesedanje zemeljskih plasti. liholapslza iznajdljiv osi Pred kratkim so v Berlinu aretirali nekega draguljarja iz Haaga. Moža so imeli na sumu. da tihotapi valute in devize. Mož je namreč preveč pridno kupoval nalivna peresa in jih pošiljal v Amsterdam. Končno so tako pošiljko natančno preiskali in našli v vsakem držalu spravljenih po 50 nemških mark. Ker so nemški zakoni v tem pogledu zelo strogi, pride zdaj za draguljarja na vrsto seveda občutna pokora. Kovošhi Slovenci v novem položaju Koroški Slovenci so deželnemu glavarju izjavili, da Slovenska prosvetna zveza kot manjšinska organizacija na Koroškem zavrača vse trditve, ki jih o vprašanju koroških Slovencev razširja inozemski tisk. Slovenski zastopniki so prosili deželnega glavarja, da vzame v svojo zaščito slovensko narodno manjšino. Deželni glavar je vzel poklonitveno izjavo z zadovoljstvom na znanje in dejal, da bodo manjšine v novih razmerah imele možnost delovati še naprej za svoje blagostanje in gospodarski napredek. Doma in drugod Senat je preteklo soboto končal razpravo o novem proračunu in finančnem zakonu s končnim glasovanjem. Za proračun je glasovalo 52 in proti Ki senatorjer. V debato o proračunih posameznih ministrstev je posegel skoro povsod tov. senator Ivan Pueelj. Posebno dolgo se je zadržal pri ministrstvu za kmetijstvo, notranjih zadev, ministrstvu za telesno vzgojo v zvezi s sokolstvom in pri zunanjem ministrstvu. Govori senatorja Ivana Puclja so napravili na vse globok vtis in želi splošno odobravanje. Nekaj iz njegovih govorov bomo poskušali objaviti tudi v Kmetskem listu. Poleg senatorja Ivana Pudja je podvrgel vladino potiliko in proračun temeljiti kritiki tudi senator g. dr. Albert Kramer. Novi proračun stopi v veljavo 1. aprila. 'Beograjska združena opozicija je priredila preteklo nedeljo velik shod v Gornjem Milanoveu. Na shodu so govorili gg. Miša Trifunovič, Ljuba Davidovič, dr. Dragoljub Jova-novič in drugi. Davidovič je med drugim dejal v svojem govoru: »V naši državi se je združilo pet opozicijskih strank, da izvrši veliko delo. Vi veste, da smo se z brati Hrvati več let pogajali in dogovarjali. Mi smo globoko prepričani, da bodo ti razgovori, ki se bližajo svojemu koncu, ugodno zaključeni. Združene opozicijske stranke imajo resen namen izvršiti do kraja svojo veliko nalogo, ki so jo prevzele. Ko bodo svoje delo opravile, bodo zadovoljne in pripravljene na vse.« V enakem duhu so govorili tudi ostali govorniki. Smrt musliman, verskega ■poglavarja V sarajevski državni bolnici je umrl upokojeni vrhovni verski poglavar muslimanov v Jugoslaviji, bivši reis ul ulema Djemaludin Čau-ševič v starosti 68 let. Že 1. 1913. je bil izvoljen za poglavarja muslimanov v Kosni in Hercegovini, 1. 1929. pa je postal verski poglavar vseh muslimanov v Jugoslaviji. Ker se ni strinjal z novim zakonom o muslimanski verski zajednici, se je dal 1. 1930. upokojiti. — Sedaj je podlegel pljučnici. Habsburški upi so splavali Pred časom so razne avstrijske občine proglašale Otona, najstarejšega sina zadnjega avstrijskega cesarja Karla, za častnega občana. Zdaj se je vreme spremenilo. Občine — med njimi prva Beljak na Koroškem — so sklenile črtati ime nekdanjega avstrijskega cesarjeviča iz s*e-znama svojih častnih članov. Ko je Oton uvidel, da mu je v tem delu nekdanje monarhije odklenkalo, se je začel pehati za prestol in naslov madžarskega kralja. Kakor je videti, bo tudi ta njegov up splaval po vodi; kajti Ogri imajo sedaj dovolj brig in skrbi, ki so zanje vse važnejše kakor je vzpostavljanje raz-stoličenih cesarskih princev. milijoni za samostan V Atenah je umrla kot princesa Kokolanija gospa, po rodu Slovenka z dekliškim iiuenom Karolina Prah. Starši so ji zgodaj umrli, nakar so jo vzeli k sebi tuji ljudje, ki jim je pobeg- nila v Trst, odkoder so jo zvabili trgovci z dekleti v Kairo. Tam se je seznanila z Dalmatin-cem Ivanom Tomioetn, ki jo je poročil. Mož je zaslužil s tihotapstvom lepo premoženje in ko je umrl, je vdvva podedovala milijonsko premoženje. Kmalu nato je vzbudila precejšnjo senzacijo vest, da je že priletno vdovo poročil neki grški princ. Zakon pa ni bil preveč srečen in princesa Kokolanija je kmalu odšla v samostan. Nedavno je umrla in vse svoje premoženje v vredno 30 milijonov frankov zapustila nekemu moškemu samostanu v Jeruzalemu. Stoletnica kmetskega sinu ^^^nSnMSKjHHHHffi KiSlSl gmm jn^H §111 Dne 26. t. m. je minilo 100 let, odkar se je v mali vasi Brod v Bohinju rodil Janez Mencinger, preprostega kmetskega doma kal. nova priča, kako vse, kar pri nas zrase pomembnega in velikega, zraste iz kmetske krvi Janez Mencinger se je razvil v pomembnega slovenskega pisatelja, ki je globoko in odločilno posegel v slovensko kulturno snovanje in ustvarjanje. Poslušal je utrip sveta in utrip naše krvi na domači grudi. Oboje je strnil v svoja velika dela, ki še danes oživljajo. Po poklicu odvetnik, je Janez Mencinger moško boje\al svojo življenjsko pravdo s svetom,., s seboj in z Bogom ter nam bodo njegova dela trajno ostala več kakor slika dobe, v kateri so nastajala. Iz njih črpamo in bomo še črpali marsikatero svetlo misel, ki bo tudi v bodoče oplajala srca. Racionalna omladina je priredila v nedeljo v Ljubljani predavanje v dvorani »Zvezde«. Predaval je nar. posl. Arfte Kovač iz Zagreba. Omladina JNS se je v velikem številu udeležila predavanja. Prisostvovalo pa je sestanku tudi mnogo starejših članov. Socialisti so priredili preteklo nedeljo v Ljubljani velik shod, ki se ga je udeležil dr. Živko Topalovič iz Beograda. Dvorana delavske zbornice je bila nabito polna. Sliod se je v miru zaključil. Zborovanja JftS Pretekli teden se je vršilo več zborovanj ljubljanskih organizacij JNS. Na njih sta poročala poslanca Bajk« Turk in Milan Mravlje. Vprašanje pokoj* ninskib zavodov Poleg Pokojninskega zavoda v Ljubljani se na podlagi uredbe z dne 29. novembra lanskega leta, s katero je bilo pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev razširjeno na vso državo, ustanove Pokojninski zavodi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Da bi se dosegla čim tesnejša vez med interesenti in pokojninskimi zavodi, predvideva uredba ustanovitev poslovalnic novih pokojninskih zavodov v Novem Sadu, Nišu, Skoplju, Qsi-jeku in Banjaluki. Na čelu teh poslovalnic morejo stati posebni odbori, ki jim bo delokrog odredil zakon. Pokojninski zavod v Ljubljani bo obdržal svoje dosedanje |>odročje, to je področje okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Ljubljani Vesela pisari/a in Splitu, okrajev Kastav, Krk in Rab in okrajev Dubrovnik, Metkovič, Korčula iu Kotor. Poleg tega bo Pokojninski zavod v Ljubljani opravljal v smislu § 2. točke 2. uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev tudi posle zavarovanja nameščencev pomorskih brodarskih podjetij v Jugoslaviji brez ozira na pristanišče in pripadnost ladje. Pp/ nas zaposleni tujci V celoti je v naši državi zaposlenih 140.000 tujcev. V industriji in obrti jih dela 48.(XX), v kmetijstvu, gozdarstvu in ribarstvu 46.000, v trgovini, kreditnih in prometnih zavodih 10.800, v svobodnih poklicih in javnih službah 15.000, v ostalih poklicih pa 13.500. Po larodnosti je največ Čehov, namreč 38.400; Rusov je 2G.S00; italijanskih državljanov je z emigranti vred 20.800, Madžarov pa 21.000. Res je poleg tega, da ima pri nas večina tujcev lepe položaje in dohodke, medtem ko se mora domačin zadovoljiti s slabo plačanim delom, če ga sploh dol>< Jzvoz noruze ^Lnalifo V zadnjem času močno napreduje izvoz naše koruze v Anglijo. Že doslej je bilo preko Splita poslanih tja 1800 vagonov, do konca t. m. pa bo narasla ta količina na 3000 vagonov. Anglija kupuje našo koruzo po ceni din 9(5 za meterski stol. ' Nemški kapital nri nas Bivša Avstrija je bila po investicijah svojega kapitala v Jugoslaviji na sedmem mestu z zneskom 366"2 milijona din, udeležba nemškega kapitala je pa znašala samo 54'6 milijonov ali 0'88% vsega inozemskega kapitala v naši državi. Nemčija je bila doslej na 14. mestu, po priključitvi Avstrije je pa stopila na 5. mesto in ima zdaj v naši državi okrog 520,000.000 din kapitala. Največ kapitala ima pri nas Francija in sicer 1056 milijonov, dalje Anglija 873, Češkoslovaška 741'2, Švica 707'3, Italija 498, Zedinje-ne države 424'8 milijonov din itd. Vojvodinski delavci v ^femčf/c V Nemčiji je zavoljo povečanja industrijske proizvodnje zaradi oboroževalnih del brezposelnost skoraj izginila, v nekaterih strokah pa je nastalo celo pomanjkanje delavcev. Zlasti občutno je pomanjkanje poljskih sezonskih delavcev. Zato vabi Nemčija take delavce iz drugih držav. Po vesteh iz Novega Sada se mude v dttnavski banovini zastopniki nemških delavskih organizacij, ki skupaj z delegati novo-sadske borze dela sklepajo pogodbe s poljskimi delavci, ki bodo letos šli na sezonsko delo v Nemčijo. Odziv delavstva je zelo velik. Iz dveh občin Sekič in Feketič je že odšla prva skupina 400 delavcev v Nemčijo. Kaf se godi po svetu V ospredju vsega zanimanja ije bilo ta teden vprašanje, kakšno stališče bo zavzela Anglija z ozirom na nove dogodke. Zato je po vsej Evropi vzbudil mnogo pozornosti govor angleškega ministrskega predsednika Ckamberlaina v parlamentu. Med drugim'je dejal: K takim odnpšajem spada sedaj v prvi vrsti vprašanje odnošajev med češkoslovaško vlado in nemško narodno manjšino v ČSR. Pametna ureditev tega vprašanja, če se sploh izkaže za možno, bo ustvarila mnogo fvrstejšo stabilnost, kakor pa je sedanja. Angleška vlada posveča temu vprašanju še prav posebno pozornost in proučuje zlasti, ali naj src preko obveznosti, ki izvirajo iz pakta Društva narodov in locarnske pogodbe, da bi posebno glede Češkoslovaške lahko dala nova jamstva za mir v Evropi. Če pride do vojne, vojna gotovo ne bo ostala omejena na one. ki so take obveznosti prevzeli. Nemogoče je reii, kje se bo vojna končala. Dogodki so lahko resnejši, kakor pa formalne izjave. V takem primeru jc verjetno, da bodo vse na konfliktu neposredno zainteresirane države takoj posegle v konflikt. To velja zlasti za Anglijo in Francijo, ki sta po dolgoletnem prijateljstvu trdno povezani in ki sta odločeni braniti in ohraniti skupne interese in skupne ideale demokracije in svobode. V Franciji je zunanji minister Paul Boncour na nedavni seji senata izjavil, da kaže vprašanje francoske pomoči Češkoslovaški za primer neizzvanega napada tri plati: moralno, politično in juridično. Po diplomatski poti, ki je izven sleherne partizanske nervoznosti strank, se prav sedaj vodijo pogajanja z Anglijo glede modalitet naglega in hitrejšega funkcioniranja čl. 16. pakta DN. Chamberlain Gre namreč za ugotovitev, da bi se Francija, ko bi priskočila svoji zaveznici Češkoslovaški na pomoč, ne mogla smatrati niti v Londonu niti v Ženevi za nnpadalko ria neizzvanega napadalca na ČSR. Kajti za napadalca se lahko smatra samo ona država, ki prva napade, ne pa ona, ki napadeni po pogodbi o vzajemni pomoči priskoči na pomoč, čim so ugotovljene okolnosti neizzvanega napada. Na češkoslovaškem se položaj vedno bolj jasni. Vse nemške skupine, razen socialnih demokratov, so izstopile iz vlade. Neverjetno politično sramoto je zagrešil vodja slovaške ljudske stranke, pater Hlinka. V času, ko je odmeval po svetu še Chamberlai-nov govor, je ta pater kot voditelj Slovakov izjavil, da se interesi Slovakov razlikujejo od inte- resov Čehov. Zato pozdravlja in odobrava odločno borbo Nemcev za dosego narodnih ciljev in izjavlja, da se bo slovaška ljudska stranka z ramo ob rami borila na strani Nemcev, Madžarov in drugih narodnih manjšin na Češkoslovaškem za dosego njihovih narodnih ciljev. Seveda se ne smemo čuditi, če količkaj narodno čuteči ljudje na Češkoslovaškem vidijo v tej izjavi slovaških klerikalcev in njih vodje nezaslišano narodno izdajstvo, ki je tem hujše, ker bodo sedaj sledila dejanja. Naša disciplina in naše skupno zaupanje ne temeljita le na razumu, temveč enako v naših srcih.« Odločna, jasna in odkrita beseda češkoslovaškega ministrskega predsednika bo vsekakor mnogo pripomogla k razčiščenju položaja, hkratu pa bo utrdila lepi sloves Češkoslovaške v svetu. Prepričani smo, da se bo ob dostojni možatosti češkoslovaškega naroda razpršil marsikak notranji in zunanji val, ki je grozil tej naši najbližji slovanski zaveznici. Ves kmetski živelj v Jugoslaviji s toplimi simpatijami spremlja razvoj dogodkov, v kolikor se tičejo Češkoslovaške, in iskreno želi, da bi bratska slovanska republika izšla iz vrtinca z neokrnjeno silo žive priče slovanske miselnosti in slovanske demokracije. V Španiji Hodža je bilo izvršeno v Pasu, ko predseduje češkoslovaški vladi dr. Milan Hodža, ki je Slovak in je svojo slovaško narodno zavednost dokazal z življenjem in delom v ti?tih nevarnih časih in razmerah, ko o patru Hlinki ni bilo še nič slišati, vsaj nič takega ne, kar bi mu za danes dajalo moralno opravičenost za takšno postopanje. Di. Hodža je izjavil v češkoslovaškem parlamentu med drugim: »Z vs« treznostjo in vsem kriticizmom moramo priznati, da se je po angleški izjavi varnost Češkoslovaško v evropskem sodelovanju podkrepila. Chamberlainove izjave so bile veliko delo za evropsko konsolidacijo Priznati je treba, da si je Chamberlain v tem času pridobil velike zasluge za mir v Evropi « Ministrski predsednik je govoril nato o dosedanji manjšinski politiki Češkoslovaške in izvajal : »Prišli smo v novo notranje-politično situacijo, ki je nastala po izstopu dela nemških aktivistov iz vlade in vladne večine. Mi presojamo to novo situacijo popolnoma pravilno. Nemški aktivisti so bili v vladi in v zakonodajnih kor-poracijah naši sodelavci in so z nami vred imeli enako odgovornost. Čeprav so zdaj izstopili, borno mi tolmačili njihovo krizo dobrohotno, toda naša manjšinska politika je stopila v novo razvojno stopnjo.« Dr Hodža je nato obširneje govoril o dosedanjem političnem razmerju napram nemškim manjšinam in izjavil, da je treba sedaj ustvariti nov manjšinski statut, ki bo točno opredelil manjšinsko politiko. Tako bomo napravili konec vsaki propagandi in doprinesli dokaze, da imamo dobro voljo in hočemo pošteno delo. Seveda pri tem naše manjšinske politike ne bomo dali voditi od zunaj. Mirno lahko trdim, da še nikoli, pa čeprav so se hoteli zunanji vplivi že večkrat uveljaviti v naši notranji politiki, nismo popustili temu pritisku in tudi nikoli ne bomo. Storili bomo vse. kar smo dolžni storiti v okviru ustave, kar smo dolžni svoji časti, svoji nedotakljivosti in sodelovanju z vsemi notranjimi faktorji.« »Mi bomo nadaljevali svoje delo na demokratični podlagi in v sodelovanju z onimi, ki želijo mir, red in okrepitev države Razpravam zopet kaže, da se tragedija bliža svojemu koncu in da so velesile v glavnem že odločile, kako in kaj bo s to nesrečno zemljo. Na aragonskem bojišču so se boji te dni še bolj poostrili. Po republikanskem poročilu so bile vladne čete prisiljene zapustiti Nueno in Arasquez. V odseku pri Pini je sovražni oddelek, ki mu je pomagalo večje število tankov in letal, prišel do križišča cest Gelsa—Saragosa. Južno od reke Ebro je ustavljeno napredovanje sovražnikov. Francovim četam se je posrečilo napredovati le pri Alcorisi. Dve vladni eska-d ril ji sta obstreljevali iz strojnic sovražno kolono na cesti Saragosa—Lerida, v kateri je bilo okoli 100 težkih bojnih avtomobilov Nekaj jih je zgorelo. Bilo je tudi več smrtnih žrtev med vojaki. Dve drugi eskadrilji sta nekoliko pozneje napadli tri sovražna tri motorna letala, pa se je takoj pojavilo okoli 100 sovražnih lovskih letal, ki so se spustila v boj z vladnimi letali. Ta boj se za vladne ni povoljno končal, ker je bil sovražnik v premoči. Na kitajskem bojišču se bije odločilna bitka v srednji Kitajski za važno železniško križišče Sučov, ki se razvija čim dalje bolj srdito. Japoncem, ki prodirajo od severa ob železnici Tiencin—Pukov proti Su-čovu, se je posrečilo zavzeti več ozemlja ter so oddaljeni približno 45 km od Sučova. Obenem Čanghajšek so japonske čete, ki operirajo od juga ob železnici Pukov—Tiencin, prodrle dalje proti severu v smeri proti Sučovu. Obe japonski vojski sta oddaljeni med seboj le kakih 16 km in sta spravili obupno braneče se Kitajce v nevarne klešče. Kitajci so na svoji strani sklenili železni obroč okoli Sučova, ki ga nameravajo braniti za vsako ceno. Po zanesljivih vesteh znašajo izdube Kitajcev v bitkah zadnjih dni '20.000 mrtvih in ranjenih, Japonci pa imajo 5.000 mrtvih in ranjenih. V nevtralnih vojaških krogih smatrajo, da bo izid bitke v srednji Kitajski odločilnega pomena za vso vojno. Kmeiska mladina Voglje V nedeljo 6. marca je naše Društvo kmetskih fantov in deklet imelo ob 9. uri dopoldne III. redni občni zbor, na katerem smo polagali račune za preteklo poslovno leto. Občni zbor je otvoril tov. predsednik Janko Oselj in pozdravil vse člane, ki so se v polnem številu udeležili občnega zbora. Po otvoritvi je podal predsedniško poročilo in omenjal, s kakšnimi težkočami se je moralo boriti naše društvo. Očitali so nam nasprotniki vse mogoče stvari, ali vse smo nogumno premagali v slogi in disciplini. Nato so sledila poročila ostalih fukcionarjev, iz katerih posnemamo tole. Priredili smo tekmo koscev na Primskovem, tekmo žanjic v Vogljah, eno igro in izlet na Krvavec. Udeležili smo se vseh okrožnih prireditev, tekma koscev v Ga-meljnah z 2 tekmovalcema in tekme žanjic v Šinkovem turnu z 1 tekmovalko, nadalje izletov na Šmarno goro, Doben in Rašico. Društvo je imelo 6 članskih sestankov, 11 sej in mnogo sestankov posameznih odsekov. Po poročilih posameznih fukcionarjev so sledile volitve, izvoljeni pa so sledeči tov. in tovarišice: Janko Oselj, predsednik; Albina (jlobocnik, podpredsednica; Franca Mlakar, tajnica; Micka Žirovnik, blagaj-ničarka; Anton Oselj, knjižničar; Albin Zupane, načelnik koles, odseka; Janez Zlate, načelnik dramat. odseka; Franc Molj, nač. šport, odseka; Karol Rozman, odbornik; v nadzorni odbor sta izvoljena Janko Oselj in Meta Režek; delegata za Zvezo Ivana Krajnik in Janko Oselj, delegata za Pododbor Štefan Bizjak in Janez Zlate, delegata za okrožje Ana Mlakar in Martin Zlate. Članarino za leto 1938. smo določili za redne in podporne člane po din 6'—. Nato smo sestavili obširen delovni načrt za bodoče leto. Tov. predsednik je pozival članstvo, naj gre v bodoče«]! letu Se bolj složno na delo in naj pogumno koraka pod zelenim praporom in štiriperesno deteljico! T- iskrenem tovariškem kramljanju smo se -izhajali z našim pozdravom: V delu in slogi je moč! Ponikva ob južni železnici V nedeljo 13. marca t. 1. smo imeli občni zbor našega Društva kmetskih fantov in deklet. Delovanje v preteklem letu je bilo še precej živahno in lahko rečemo, da v polni meri izvršujemo naš program. Kar nam ni uspelo do sedaj, to bomo skušali doseči v letošnjem letu. V nov odbor smo izvolili sledeče tovariše in tovarišice: Jurij Zdolšek, predsednik; Rudolf Trbovc, podpredsednik; Nežika Ratajc, tajnica; Anica Kor/.e, blagajničarka; Stanko Korže, knjižničar. V odboru pa so: Franjo Podgoršek, Slava Pevec, Jakob Slomšek, Martin Zidanšek. Franc Šmid in Janez Andrinek. Gotna vas Na 7. rednem občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi smo izvolili nov odbor, ki ga tvorijo tile tovariši;. Franjo Brulc, predsednik; Albin Šmajdek, podpredsednik; Vinko Matko, tajnik; Tone Mrvar, blagajnik; odborniki pa so: Jože Mihelčič, Mici Mrvar in Jože Vesel Nadzornika: Stanko Kobler in Justi Kavšek. Za knjižničarko je bila izvoljena tov. Mici Mrvar, za načelnika kolesarskega odseka pa tov. Stanko Kobler. Lansko leto nismo tako delovali kakor je bil naš namen, ker so nam to preprečevali razni vzroki. Vse to se bo sedaj popravilo in moramo zamudo nadoknaditi na vsak način. Nekaj vzrokov je itak znanih, drugi so pa nastali radi začasne odsotnosti nekaterih funkcionarjev. Odločno srno se zavzeli, da bo naše delovanje odslej bolj živahno in bo gotovo mnogo doprineslo k utrditvi kmetsko - mladinskega gibanja. Pravimo samo, fantje in dekleta skupaj in v borbo za našo stvar! Zmaga nam nikakor ne uide. Lastna zavest, da smo delali prav, in hvaležnost bodočih rodov nam bos! a najlepše plačilo. v ud*e Gor. Petrovci Pri nas smo imeli v nedeljo, dne 20. marca zborovanje tukajšnjih kmetskih fantov in deklet. Vršil se je občni zbor naše mladinske organizacije, katerega je vodil predsednik tov. Aleksander Lucu Vsa poročila in razprave f,d bile pravi izraz hotenja naše mladine in pa potrebe, ki obstojajo pO naših revnih vaseh. Zanimanje za naše mlado društvo kaže, da bodo le enkrat nastopile drugačne razmere, ker se vsi tlačeni in zapostavljeni družijo in se hočejo v skupnosti usposobiti za javno delovanje. Tudi pri nas smo začetne težave premagali in gremo že po izhojeni poti. Med našim ljudstvom uživa naše društvo ugled in tudi starejši nam dajejo priznanje za naše delovanje. To nas zelo podkrepljuje, da delamo še z večjim veseljem in vztrajnostjo. — Za predsednika je bil na no-'o izvoljeu tov. Aleksander Škerlak, za podpredsednika tov. Viljem Kerčmar, za tajnika Franjo Belec, za blagajnika Štefan Kolar in drugi Mc-d drugim bomo ustanovili tudi godbeni odsek, da se bo društveno delovanje še bolj poživilo. Ekskurzija zadružnih učencev na Gorenjsko Zadružna šola, k> je bila letos razširjena iz enoletne na dvoletno, je najvažnejša in najpomembnejša ustanova, kjer se vzgajajo mladi zadružni pionirji, od katerih bo v precejšnji meri odvisen bodoči razvoj našega zadružništva. Poleg snovi, ki jo fantje obdelujejo v Soli. si prav pridno ogledujejo razne zadružne ustanove. Tako so si pred časom ogledali Vrhniško mlekarno in tamkajšnjo zadružno žago. Na praznik so se pod vodstvom gg. razrednika Khauerja in šol. svetnika Brtonclja odpeljali na poučen izlet na Gorenjsko. Ogledali so si zlasti Žebljarsko zadrugo v Kropi, Kamni Gorici, posojilnico v Radovljici in Lescah ter po-setili še Bled. O vtisih, ki so jim ostali, pravi neki udeleženec: »Čeprav smo z dežele, vendar na* je za-divila Gorenjska. O vigenjcih v Kropi smo imeli yyyyYYyyyyyyvvvvvvvvvvvvvv I/esela pisauia 4AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAaaA vse druge pojme, niti malo si nismo mislili, da je to tako moderna zadruga. V filmu so nam prikazali ve- razvoj železarstva od početka do danes. Občudovali smo številne velike stroje in zavednost kioparskih delavcev, ki so sami žrtvovali ogromne zneske za te stroje, ki so danes njihova last, kar omogoča zadrugi uspešno delovanje. Ne moremo pozabiti predstavnikov zadrug v Radovljici, ki so nas prav tovariško pogostili in nam šli v vseh ozirih na roko. Kljub temu. da smo hodili več ur peš. se nismo čutili utrujene. Ob pogledu na vse žrtve, ki jih prenaša zadružništvo, se liani je vzbudila jeklena volja, da bomo tudi mi izpolnili to, kar od nas zahteva čas.« Dopisi Ee&emtia vni ipvsiun G. Tomič šime, mesar in gostilničar v Novem mestu je lastnik legendarnega prstana, ki ga ob prijetnem kramljanju rade volje razkazuje svojim gostom pri cvičku in klobasi. Srebrni prstan izvira iz starodavnega gradu Mehov o pri Podgradu. Sestavljen je iz 6 členkov, ki so lepo ci/.ilirani in obrobljeni z dvema listoma, v sredini je pa napis: Gliick (sreča) V nn' pari josti je pa jedva čitljivo ime Gregoriz. Domneva se, da bo to tisti prstan, ki ga je na zadnjem sestanku za časa kmetskih pnntov pox •>-ni' Matija Gubec svojemu najzv^tejšemu prijatelju lliji Gregoriču. Ko se ta pi^tan razdere, nastane veriga. Kdor prstan v eni uri zopet zloži, dobi od do-bričiiK- Šimeta liter cvičkovine, najboljše, prav iz lastnega vinograda, v protivnem primeru pa lahko na -voj račun gost popije liter vina. Re- zanimiv predmet, ki si ga je vredno ogledal' Dobro bi M'e. da se zanj pozanima ravnateljstvo Naiounega muzeja. H. S. To?cvl ira*«**"© že*ev Ne namerite mi. tovariš urednik, če spre-govorim nekaj malega o tem. kar nas žuli na deželi! Saj ne bom stokal o davkih in slabi letini, ko vem, ^a nič ne pomaga. Vse te reči so kakor, no, kako se že pravi: Cigan ostane cigan, pa ga hvali ali grajaj! Nekaj drugega mi je na srcu, Mislim namreč varnost. Davke plačujemo menda med drugim tudi zato, da sme deležni vsaj neke varnosti in zaščite. Danes skoraj ne vem, če to se velja. Tatov kar mrgoli. Varnostni organi, naši vrli in res požrtvovalni orožniki, imajo polne roke dela. pa seveda ne morejo vsemu kaj. Zdaj tu požig, tam vlom, drugje tatvina, spet pretep, uboj, pokolj in še cela vrsta drugih takih odlik, ki človeka groza spreletava ob njih. Ali veste, zakaj tega ni mogoče premagati (n zatreti? Zato. ker nikoli nič ne pomaga, če vpije nekdo ki nima glasu. Ko bi ljudje pustili Begu. kar je božjega, bi bilo drugače. Orožniki imajo mnogo dobre volje in požrtvovalnosti, morali bi oa biti v svoji službi nemoteni. — Cenieni naročniki! Da ne bo treba ponovnih opominov, prosimo vse cenjene naročnike, ki so prejeli v Kmetskem listu priložene položnice, da cimpreje poravnajo naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke iz lanskega leta. ga naprošamo, da te nakaže istočasno po isti položnici. McM, teUvhO' meila in dtHUHcianli Ata Narod so zabeležili le dni i/, teh dveh za današnjo dobo značilnih poglavij, sledečo, s črno tinto v papir zarezano resnico: »Po bivši Avstriji pometa železna nemška metla. In priznati je treba, da pometa v marsikaterem pogledu dobro. Ni, ali vsaj ne smelo bi biti najvažnejše vprašanje, v čigavih rokah je metla, temveč kako in kaj pometa. Vsaka metla je dobra, če pometa gnoj in smeti. Politični komisar Ostmarke Bfi rekel je s posebno naredbo pre|»ovedal denunciantstvo aH ovaduštvo. Nihče ne bo sinel več nekaznovan in-trigirati proti svojemu bližnjemu, da bi ga izpodrinil in sedel sam na njegovo mesto. Komisar je dal takoj zapreti dva ovaduha, ko sta prišla k njemu demmeirat več višjih uradnikov. Take naredbe bi bile potrebne povsod, kjer zastrupljajo ozračje podle kreature, pripravljene vedno skočiti človeku v: hrbet in pahniti ga v nesrečo iz koristoljubnih nagibov, če bi dobili mi tako naredbo, bi se je gradbena podjetja silno razveselila. Takoj bi morali začeti graditi nove jetnišnice, ker je starih premalo in tudi pretesna so, da bi mogli zapreti vse denun-ciante.« volja t*ogal»oječega naroda in odločna volja za samostojnim življenjem se je pa zaprla v dunajsko palačo Belvedere in z gospodom šušnikoni premišljuje o vrednosti večnih temeljev. Princ K rnc»( 111 uuuvojvuda .»1 a K s H o h e n -berg, sinova bivšega avstroogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je bil I 1914. umorjen v Sarajevu. Oba princa so sedaj na Dunaju aretirali, ker je eden izmed njiju ono-častil nemški grl). Ičai ?*>, Uair M So ljudje in narodi, ki ne bodo prav nič žalovali za repkom rajnke Avstrije, ki ga je te dni odsekal sv. Jurij. So pa tudi taki, ki bodo pretakali bridke solze za repkom. Kajti je bil ta repek namenjen, da igra v bodočnosti silno važno vlogo. Nič manj kot osrednjo točko podonavske konfederacije katoliških držav bi tvorila zopet preslavna habsburška monarhija. Zato so jo postavili na večne temelje papeške okrožnice kvadragesimo aniio. Ta večna in neporuš- Vesela pisarij a Ijiva trdnjava povzroča sedaj zaradi svoje prenagle in neprirodne smrti strašne skrbi vsem onim, ki jih je že pokojna Avstrija črtala in ki so gledali v njej obljubljeno deželo novega klerikalizma. Na Dunaj pa ije medtem prišel Hitler, ki se ni nič zmenil za večne temelje. Odpihal jih je čez Alpe in dunajski zvonovi so mu ves dan zvonili v slavo in čast. Avtoriteta blažene Avstrije, nepotvorjena Napitnina in gostinska osebje V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Bledu, v krajih Sv. Janez, Sv. Duh iti Ukanca ob Bohinjskem jezeru, v Kranjski gori, Rogaški Slatini, Dobrni, Laškem, Rimskih toplicah in Slatini Radencih smejo hoteli, restavracije, gostišča (osta-jališča), kavarne in petizije zaposlovati kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno-izobrazbo, predpisano z uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih. V označenih krajih se v hotelih, restavracijah, gostiščih (ostajališčih) iu penzijah pobira od gostov nagrada za pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, in sicer največ 10% od zneska računa. Višino odstotka z gornjo omejitvijo določi vsak imetnik obrata za svoj obrat. Nagrada se sme pobirati na ta račun tudi v kavarnah in gostilnah označenih krajev. O pobiranju nagrade odločijo imetniki kavarn in gostiln sami za svoj obrat. V gostinskih obratih, kjer se pobira nagrada za pomožno osebje v odstotkih od zneska računa, je pomožnemu osebju, ki ima neposredno opravila z gosti, prepovedano sprejemati napitnino neposredno od gostov. V vseh takih obratih je izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožni) osebje zaračunana v računu in da je osebju prepovedano sprejemati napitnino neposredno od gosta, kakor to določa čl. 5. ministrske uredbe. Tako določa pravkar izišla nova naredba banske uprave. Nova naredba stopi v veljavo dne 1. maja 1938. Vinogradniki! Naročajte cepljene trte raznih sort in podlag, kakor tudi korenjake Riparija Portalis in Kupestris Goe'he št. 9 pri trsniti LUDVIK MASTHAK, Dramlie pri Celju Bla^o ie prvovrstno in zajamčeno. cene so nizke, brezplačna nnvodila za vzgojo do treh let na raapolago V 1 dogodki X V Zavihu pri Dobrni si je prerezal žile na levi roki 581etni Martin Mastnak. Že 1. 1914. ga je zmečkal neki voz in so mu morali levo nogo odrezati. Živel ije r.daj kot občinski revež in zaradi vedno hujše bede obupal. V celjski bolnici so mu zdaj rešili življenje, s katerim pa siromak zopet ne bo vedel kaj početi. X V (Srabnem vrhu se je v hlevu na tramu obesil hlapec in dninar, '251etni Franc Roner. Pravijo, da je to storil iz obupa, toda zttkaj je obupal, tega poročilo ne pove. X Na Logu pri Hrastniku se je v duševni zmedenosti sam ločil od življenja rudar Anton Kardon. Obesil se je na vrata svojega stanovanja. Obupanec zapušča ženo in pet otrok, izmed katerih so trije še nepreskrbljeni. X Na Ljubniku nad Škofjo Loko se je ondan na severnem obronku odkrušila skala lovskemu čuvaju Nejčetu Logonderju. Čuvaj je zdrknil kakih 150 metrov globoko, tam ga je pa sunek vrgel še kakih 10 metrov čez pečine. Kljub temu, da se je precej opraskal in potolkel, so njegove poškodbe za tak padec še mile. Po prenosu s planin so Logonderja prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer bo moral pač nekaj tednov počivati. X V Sekiču, ob železnici Novi Sad—Subotica, je pred kratkim ponoči požar uničil tovarno za predelavo prediva. Pogorelo je tudi več sosednjih hiš. Tovarna je bila last Martina FeJferja. X V Žabnici je pred kratkim ponoči neznanec izropal Kozinčevo trgovino in odnesel precej tobaka, cigaret, gnjati, klobas, jajc, inoke in drugih dobrot. Tobak je tat spotoma izgubit in so ga dobili Kozince v i nazaj, vse drugo je šlo ■/. uziuovicem za vedno. X V Beograd je pred kratkim prispel generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva Numan Menemendžogu. V naši prestolnici je ostal dva dni. X V Poljanah pri Mirni peči je bila pred kakimi 10 leti okradena na sejmu posestnica Marija Majdetova. Tat ji je vzel 9000 din — njen izkupiček za prodane vole. Tedaj je dejanja osumila mešetarja. Po 10 letih pa je sedaj na smrtni postelji Majdečkin sosed priznal tatvino, vrnil kmetici ukradeni denar in namaknil še 2000 din za obresti. Vodja, organizator in prapagator nacionalno socialistične miselnosti mcil sudetskimi Nemci na Češkoslovaškem, Konrad H e n 1 e i n. X V Celju je pred časom tovarna Metalna d. d. kupila načrte liolandskega izumitelja Hirnfaa za posebne vrste peči, ki so neobhodno potrebno za izdelovanje tako zvane litopon barve. Tako je ta tvrdka edina pri nas lahko izdelovala omenjeno barvo, po kateri ie danes veliko povpraševanje v vsej državi. Več tovarn je skušalo pridelovati vsaj podobno barvo, a se jim ni posrečilo. Pred kratkim pa so bili načrti iz pisarne Metalne d. d. ukradeni. Policija jih je našla v stanovanju nekega gospoda, ki je bil takoj aretiran. Po zaslišanju prijetega so aretirali še dva druga. Afera vzbuja seveda obilo prahu. Aretirani so že na svobodi, vso zadevo pa bo v kratkem obravnavalo okrožno sodišče v Celju. X V Bohinjski Bistrici je pred kratkim izbruhnil požar pri posestniku Jožetu Urbancu, po domače pri Kmetu. Pogorelo je 20 m dolgo gospodarsko poslopje, vsa klaja za živino in mnogo gospodarskega orodja. Škoda je tem ob-čutnejša, ker je bil Urbane zavarovan le za neznaten znesek. X Na zadnji svinjski sejem v Mariboru so pripeljali 89 svinj in 3 ovce. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 85—105, 7—9 tednov 110—120 din, 2—4 mesece 145 do 190 din, 5—7 mesecev 240—380 din, 8—10 mesecev 410—480 din, 1 leto 710—810 din; 1 kg žive teže 6'50—7'75 din, 1 kg mrtve teže 8"50 do 11'25 din. Prodanih je bilo 31 svinj. X V Smederevu so ustanovili novo predilnico bombaža z glavnico 10 milijonov din pod naslovom: Prva donavska predilnica bombažnega prediva in sukanca. X V Kostanjevici pri Mariboru je požar uničil bajto zakoncev Ignaca in Alojzije Hriber-nik. Požar je nastal zaradi slabega dimnika. Siromaka sta mogla rešiti samo to, kar sta imela na sebi. X v Forminu pri Sv. Marjeti pri Ptuju je posestnici Elizabeti Tomažič zgorelo gospodarsko in stanovanjsko poslopje do tal z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Gasilci so le s težavo preprečili še večjo katastrofo. Škoda se ceni nad 20.000 din. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika, ki je propuščal iskre in se je vnela slamnata streha. X Velikonočne šolske počitnice bodo letos za katolike in pravoslavne trajale 12 dni in sicer od 15. do 26. aprila. X Slovenske knjige 2. številka izide prve dni aprila in jo prejmejo interesentje na ogled, če to žele in sporoče po dopisnici svoj naslov Upravi Slovenske knjige v Kamniku. X Združenje trgovcev za okraje Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah je prosilo Zbornico za TOI in Zvezo trgovskih združenj za dravsko banovino, da bi ukrenili vse potrebno, da se prepreči naseljevanje trgovskega žiVlja v dravski banovini. Ta akcija je izzvala v javnosti živahno odobravanje. IBliBBBBBKfiBBBBBBBEBBECBBBBBBSliZESSE Vesela pisarija »ESBSFRBBBSHBSBIBSU^IfJa^ISJBSJIlISISII X V Hohovici v občini Sv. Križ pri Litiji i sta pred kratkim vdrla v hišo Marije Mrzelove dva neznanca in pobrala, kar sta dosegla: 60 din, 40 starih avstrijskih' srebrnikov in bakren kotel. Potlej sta izginila v noč brez sledu. X Pri Rušah je na železniški progi blizu tovarne vlak do smrti povozil 71 letnega Ivana Kolarja. X V Difbrničah pri Medovdolcu v Dalmaciji so imeli verniki dolgo časa spore z medovdol-skim dušnim pastirjem. Končno je pred kratkim vsa vas — okoli 500 duš — prestopila v pravo-slavje in noče več nazaj v katoliško cerkev. X V Ljubljani se je v soboto zvečer na Celovški cesti pripetila huda avtomobilska nesreča. V smeri od Dravelj se je peljal s svojim avtomobilom v družbi nekaj tovarišev trgovski potnik Ivan Gerbec z Iga. Avto je vodil Milan 0., kuhar v neki ljubljanski gostilni. Avto je treščil v električni drog ob cesti in se močno razbil. Drog se je pri sunku precej nagnil. Lastnik avtomobila je močno poškodovan in so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, kjer se njegovo stanje boljša. Ostali trije tovariši so po srečnem naključju ostali nepoškodovani. Časnik kot japonski zaveznik Kolikokrat smo že naglašali važnost in odločilni pomen tiska v »Kmetskem listu«! Povedali smo. da je tisk najmočnejša velesila, močnejša kakor vsako orožje. Z njim si skušajo pomagati in se 7 njim bore mali in veliki narodi, z velikim uspehom se ga poslužujejo pri borbi za svoje kolonialne in politične interese tudi Japonci. Kakor bo našim čitateljem znano, je Japonska otoška država, ki nima doma dovolj prostora in življenjskih pogojev za razmah prebivalstva. Zato že dolgo išče prostora, kamor bi lahko s pridom pošiljala presežek svojega človeškega prirastka. V Zedinjenih državah se Japoncev branijo še mnogo bolj kakor drugih narodov, zato jim je tja pot domala popolnoma zaprta. Zato streme že zdavnaj na azijsko celino in so jeli napadati Kitajsko, češ da morajo tamkaj iztrebiti komunizem. Vzporedno s težnjo na azijsko celino iščejo še drugih možnosti za svoj razmah, zla-ti se obračajo v Južno Ameriko. Na njena tržišča prodirajo s svojimi industrijskimi proizvodi, hkratu pa pošiljajo tja tudi del svojega človeškega presežka. Popolnoma po načrtu in smotrno delujejo v tem smislu že dobra tri leta. Dosegli so v tem času prav lep napredek v trgovini Pri tem delu se poslužujejo velesile, ki smo jo omenili v za- X V Marenbergu si je hotela občinska hranilnica priskrbeti posojilo v višini enega milijona dinarjev, da bi s to vsoto dosegla likvidacijo vlog. Zato je hranilnica zaprosila marenberško občino za poroštvo. Občinski odbor pa je garancijo na zadnji seji odklonil z motivacijo, da po-sojilniška uprava ne uživa dovolj zaupanja. * X V Vrholah pri Slovenski Bistrici je v silnih mukah umrla komaj 21 letna služkinja Kristina Lipoglav, ki jo je njen ljubček spravil k neki mazačici. Ta ji je nasilnim potom odpravila telesni plod in ji pri tem zastrupila kri. Orožniki so aretirali mazačico in ljubčka in ju izročili sodišču. X V Nišu je bil pred kratkim obešen Ruso-mir Nedeljkovič iz Soko banje. Na smrt je bil obsojen, ker je v domačem kraju umoril neko ° f J K ii r o k e 1 je od Hitlerja imenovan za narodno socialističnega komisarja v Avstriji do plebiscita, ki se vrši 10. aprila in ho odločil o končni spojitvi obeh držav. vdovo in njeno hčerko. Zadnjo noč je preživel obsojenec mirno, le malo več je pil. Ko ga je sodnik izročil krvniku je izrazil željo, da bi mu podaljšal življenje še za eno uro, da bi se poslovil od svojcev. Ta želja mu pa ni bila izpolnjena. ?< Blizu Dravograda je ondan popoldne pričel na cesti goreti avto industrijalca Ivana Koll-nera iz Dravograda. Avtomobil je v nekaj minu- PRI KAŠLJU okusno sredstvo proti k a 51 ju. — Dobiva se v vseh lekarnah. Velika steklenica Din 40- -Mala steklenica Din 25-- Odobr. Min. soc. pol. i nar. zdr. S. Br. 26853/21. X. 1937 tali popolnoma zgorel in znaša škoda okoli 40.000 dinarjev. Trije potniki so se komaj rešili strašne smrti. X V Mariboru je pred kratkim pobegnil \1. jetnišnice 21letni trgovski pomočnik Milan Rapaič iz Vrhloga pri Otočcu. Izrabil je priliko, ko so bili jetniki spuščeni na dvorišče in preplezal zid jetnišnice. O Rapaičevem begu so bile obveščene vse varnostne oblasti. Pobegli jetnik je bil v preiskovalnem zaporu zaradi številnih vlomov in tatvin. lidcvshi kapital v Palestini Po podatkih iz Amerike so samo lansko leto židje v razna investicijska 'dela v Palestini vložili o milijonov 849 tisoč funtov šterlingov, oziroma v našo vrednost preračunano, okoli 14 milijard dinarjev denarja. To število nain bolj nazorno pokaže židovsko gospodarsko silo kakor najbolj izčrpni članki. četku. namreč tiska. Začeli so v Tokiu izdajati list »A z i j a - A m e r i k a«, ki ga prav vidno podpirajo razni srednjeameriški in južnoameriški kohzulati v japonski prestolnici. Ta list je pred časom molče priznal novo državo Mandžukuo, čeprav jo je izmed vseli južnoameriških držav doslej uradno priznala samo republika San Sal-vador. Članki, ki izhajajo v tem časniku, so pisani v španskem, portugalskem, japonskem in angleškem jeziku ter propagirajo kulturne in politične stike Japonske z Južno Ameriko. Kakor Zedinjene države, tako je tudi Brazilija omejila dotok tujcev in določila kvote (količine) za posamezne države. Kljub temu se je vselilo 1. 1935. v Brazilijo 9611 Japoncev, kar pomeni 6762 ljudi več kakor znaša kvota za Japonsko. Zato se je proti njim med domačini v Braziliji dvignil velik odpor. Japonci se namreč le počasi potujčujejo, naseljujejo pa se v tujini le v strnjenih kolonijah Zgodilo se je celo, da so domačini iz nekega kraja v Braziliji, kjer so Japonci prav gosto naseljeni, prišli v Rio de Janeiro in zahtevali, naj jim pošljejo — brazilj-skega konzula! Odtlej se morajo pač Japonci držati njim določene kvote, z druge plati pa si vplivni interesentje prizadevajo, da bi omilili omejitve glede priseljevanja tujcev. Njim gre za to, da dobe veliko število kmetijskih delovnih sil, ki so poceni, četudi bi bile japonske. Sedaj živi v Braziliji dobrega pol milijona Japoncev in je torei ta iaponska naselbina, ra- zen seveda v novi državi Mandžukuo, najštevilnejša, kar jih ima Japonska v tujini. Na Japonskem so ustanovili dva tako zvana braziljska fonda, število ladij pa. ki opravljajo promet med Tokiem in Rio de Janeirom, je leta 1936. doseglo tonažo 19.000. nasproti prejšnjim 13.000 tonam. Živahne stike ima Japonska tudi z republiko Peru. Tam šteje japonska kolonija kakih 50 tisoč duš. Med peruansko-japonskimi podjetji je tudi veliko ozemlje za gojitev rastline koka, iz katere pridelujejo kokain in ga izvažajo na — Kitajsko. Manjšo kolonijo imajo Japonci tudi ,v Paragvaju, kjer si prizadevajo, da bi jo čim bolj razširili. V zadnjem času je japonska propaganda v Južni Ameriki nekoliko popustila. Vzrok temu so japonski boji na Daljnem vzhodu, kjer skušajo podjarmiti Kitajce in čim bolj odrezati Rusijo od morja. Kako se jim bo ta drzni načrt posrečil, o tem nam pove bodočnost. Vsekakor pa je značilno in tudi za nas koristno, če vemo, da se velesile v velikih svetovnih borbah, kjer je na razpolago toliko sredstev in sil, z velikim uspehom poslužujejo tudi tiska. To nam je menda dovolj prepričevalen opomin, da se tudi mi bri-gajmo za svoj tisk. Če jim je potreben tam, kjer lghko delujejo milijoni in milijarde, za katerimi trdno stoji vsa diplomatska moč in oborožena sila, toliko bolj je potreben nam. ki se brez vsakf pomoči borimo za pravico svoje zemlje, krvi in stanu! cJ^ tujima m h Romunije bodo odslej politične nasprotnike vladajoči izganjali na Kačji otok v Črnem morju. Na ta otok, ki je samo 600 m dolg in 500 m širok, neobljuden in brez vode, bodo za »prvo silo« po dosedanjih namerah izgnali okrog 2000 političnih kaznjencev. Zgradili bodo nekako trdnjavi podobno betonsko zgradbo, v kateri bo 1500 malih celic. Deportiranci bodo smeli vzeti seboj knjige in godbene instrumente, prepovedan pa jim bo radio. Na otoku se bodo sicer lahko svobodno gibali, vendar pa jim bo uporaba čolnov ali splavov prepovedana. V daljavi 100 metrov od obale bo okrog otoka zgrajena žična ovira, tako da bo vsak beg nemogoč. Na svetilniku bo nameščena pose! na straža, ki bo s strojnicami obvladala ves otok in njegovo okolico. — Če se bodo režimi pridno menjali, si bodo polagoma vsi uglednejši Romuni ogledali to najnovejšo zanimivost na skrajnem jugovzhodu kulturne in civilizirane Evrope. ■ V Mehiki je vlada razlastila tuje družbe, ki so imele pravico za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Finančni .minister je zastopnikom razlaščenih družb izjavil, da bo vlada za razlaščena petrolejska polja plačala pravično odškodnino. ■ Zedinjene države imajo po zadnjem ljudskem štetju iz junija 1037 130 milijonov prebivalcev. ■ V Nrw Yorku so dosedanji poskusi s serumom proti rumeni mrzlici uspešno zaključeni. Nad 33 tisoč bolnikov so s tem 'serumom cepili v Braziliji in Kolumbiji in rezultat cepljenj je bil z malimi izjemami popolnoma zadovoljiv, ■ Nekdanji spovednik bivše avstrijske cesarice Zite je deležen hude kazni. Cerkveno sodišče v Bukarešti je iz še neznanega vzroka izreklo hudo obsodbo na bukareškim stolnim kanonikom, prelatom Ladislavom Zomboryjem. Po uradnem sporočilu, ki je bilo dostavljeno vladi, je Zombory razrešen vseh duhovniških funkcij in obsojen na cerkveno kazen, ki jo je že, nastopil v jezuitskem samostanu v Gernovicah. Kaznovani kanonik je nekdanji spovednik bivše cesarice Zite. Velika zaloga mimm i m superfosfata, kalijeve soli, apnenega dušika, nitrofoskala (mešano gnojilo), semen: lucerne, črne detelje, pese, travnih semen, semenskega ovsa itd. pri »EKONOMU« Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 ISKOV I N E vseh ml: hgotslie, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tis* hitro in poceni! "■ISKARNA MERKUR LIUBLjANA, Gregorčičeva ul. 23 telefon štev. 25-52 ■ Glasovalno pravico pri avstrijskem plebiscitu imajo vsi moški in ženske, rojeni do 10. aprila 1918, če so avstrijski državljani, in pa Avstrijci, ki so od marca 1933 iz političnih razlogov sprejeli tuje državljanstvo ali morali iz političnih razlogov zapustiti Avstrijo. ■ Avstrijske banke so začele 28. t. m. računati v markah in je odslej vse knjigovodstvo in sploh poslovanje preurejeno po znanem ključu 1'50 šilinga za eno marko. ■ Silen vihar je divjal te dni na Črnem morju in onemogočal malone ves promet. Po Turčiji pa povzročajo velikansko škodo vremenske jiesreče in obrežne poplave, ki so zahtevale že veliko število človeških žrtev. Din 2.500 rabite, da si ustvarite eksistenco Lahko delo doma Dopise: „Stalno", uprava lista Maribor Priložite znamko. Skoraj nov hrastov kozolec dvojnik, ve^an s štirimi štanti, usodno prodam 10ŽE MRAVLJE, Podpež13, p. Preserje Živinski sejmi Na zadnji živinski sejem v Ptuju je bilo prignanih 145 volov, 274 krav, 10 bikov, 44 juncev, 89 telet, 197 konj in 17 žrebet. Vsega skupaj je bilo prignanih 776 glav, prodanih pa je bilo 271 glav. Cena volom je bila 4'50 do 5'50, krave po 2 do 4, biki po 4 do 470. junci po 4 do 4-80, teleta pa po 4 do 6 din za kg žive teže. Konje so prodajali po 1500 do 8000, žrebeta pa po 1300 do 3500 zA komad. Va#ne«ša r«s«iio predavanji«* Nedelja, 3. aprila: 17.00: Gozdarstvo (g. ing. Karol Tavčar). Ponedeljek, 4. aprila: 18.00: Zdravniška ura _ 18 dO: Slovstvo ob letu 1848. Torek, 5. aprila: 11.00: Mesto in vas* — 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost. Sreda, 6. aprila: 18.00: April v naravi — 18.40: Dolenjska srednjeveška mesta. Petek, 8. aprila: 11.00: Kako nastane film — 18.00: Žena v slikarstvu in njeno stremljenje. Sobota, 9. aprila: 17.40: Strokovno šolstvo — 20.00: O zunanji politiki. Sej mi 3. aprila: v Tuhinju, Zabukovju pri Sevnici. 4. aprila: v Kostanjevici, Vinici, Zdenski vasi, Marenbergu, Novem mestu, Loškem potoku, Št. Ilju pri Velenju, Sevnici, Murski Soboti; 5. aprila: v Šmartnu pri Litiji, Stari cerkvi pri Kočevju, Ormožu, Ptuju, Ljutomeru, Dol. Lendavi. 6. aprila: v Ljubljani, Celju, Ptuju Trbovljah. 7 aprila: v Zagorju Mokronogu, Turnišču. - 8. aprila: v Cerkljah, Slovenski Bistrici, Sp. Gorjah, Lembergu, Št. Gotardu, Braslovčah, Ormožu, Mariboru. 9. aprila: v Žužemberku, Polšniku, Sv. Lenar- tu pri Laškem, Sv. Juriju pri Grosupljem, Celju, Brežicah, Trbovljah. 2%Vs Vojna škoda 7% investicijsko posojilo 7% Drž hipotek, banke 6% begluške 4% agrarne / /u ^laii posojilo 8% Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 466—470 Din 89—90 Din 100—101 Din 90-91 Din 60—61 JU lil Oo — *J\) Din 95—96 Din 217-218 Vrednosi Jenarra 1 ameriški dolar 1 nemška marka švicarski frank 1 1 angleški funt 1 1 češkoslovaška krona italijanska lira 1 francoski frank