Štev. 14. V Ljubljani. v sredo, dne 18. lannarla I9U. Leto XXXIX = Velja po pošti: = Za celo leto naprej . K 28 •— za pol leta „ . „ 13*— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo le.o naprej . K 24*— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'— I opravi prejemati mesečno K KO ;Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat...... 13 „ za tr.krat......10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev ; Izhaja:; vsak dan, izvzemšl nedelje in prazmko, ob 5. url popoldne. tfctf- DrednlStvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. tJpravntštvo je v Kopitarjevi ulloi štev. B. -fea Avstr. poštne hran. račun št. 4.797. Ogrske poštne hran. račun št 28.511.— Opravulškega telefona št. 1«8. Današnja številka obsega 6 strani. Bienerth lil. Dunaj, 17. prosinca. V Avstriji se vrste ministrstva, kakor kulise in dekoracije na gledališkem prizorišču. Spredaj izginejo pod oder in se nekoliko izpremenjene vzdignejo zopet v ozadju. Ena in ista komedija ali žaloigra se ponavlja večkrat, izpremi-njajo se le igralci nekaterih vlog, dokler se razvajeno občinstvo ne naveliča dvakrat ali trikrat pogretega ričcta. Lc glavni junak v teh političnih predstavah vzdržuje še nekaj časa svoje osobjc nad vodo splošne zmede in nezadovoljnosti. Tako je »klobasarilo« takozvano meščansko ministrstvo, enako sta prestavljala kulise grof Taaffe in baron Gautsch, isto ponavlja baron Bienerth, ki je sedaj žc drugič sam svoj naslednik. Igra pa nima več nobene privlačne sile, občinstvo že zdeha in zeva dolgega časa, ker zna vso igro že na pamet. Tudi danes je baron Bienerth narekaval svojo vlogo brez vsega patoza po svoji navadi. Baron Bienerth ni izrazita individualnost, tudi ni rojen političen voditelj. Zato tudi ne kaže vidnih prednosti in napak izrednih mož in morda ravno ta posebnost ga priporoča v teh razmerah. Tak je tudi njegov program, ki ga.je razvijala v teoriji še vsaka avstrijska vlada. V bodoče lahko ta posel opravlja fonograf. Ko vstopijo ministri in se razvrste !ia sedežih, jx>zdravi jih kvintet čeških radikalcev z običajnim krikom, ki dosledno odmeva med nemškimi radikal-ci. Wolf kriči: To je Vaš kabinet! Stran-sky pritrjuje: Saj imate Maroka v kabinetu. Wolf: Še Choca je treba! Kmalu bodemo čitali: Ljubi moj Choc, jaz Vas imenujem. Polagoma pa se poleže ta zabava za radovedno občinstvo na galerijah. Baron Bienerth nato izjavlja, da bode njegova politična uprav a strogo nepristranska nasproti vsem narodnostim. - Zadnjo ljudsko štetje nam tega ne svccloči! Vlada hoče podpirati in pospeševati domačo produkcijo industrijo, obrt a in poljedelstva. Državne pomoči pa so potrebni tudi konsumentje vsled splošne draginje. To jc vse res, vprašanje jo le, kako more vlada, izdelkom in pridelkom zagotoviti primerne cene, obenem pa ublažiti draginjo. Kvadratura še-stila! LISTEK. P. L. Coloma: \m Miseii. Povest. — Iz Španskega prevel E. T. (Dalje.) IX. »Oče«, jo rekel Janez listo jutro, ko jo državni pravdnik predlagal zanj smrtno kazen, »že. solza, v očeh mi je zmanjkalo, da bi se jokal.« »Jokaj, Janez, jokaj; zakaj Bog šte-redsednika ker je itak na dnevnem redu prvo branje državnega proračuna, ko more vsaka stranka izraziti svoje stališče. Isto mnenje izrazita dr. G o s s m a 1111 v imenu kršč. socialcov in baron Chiari v imenu nemških liberalcev. Za Fiedler - VVolfov predlog so glasovali češki, jugoslovanski, rusinski in neniško-radikalni poslanci in je bil odklonjen. Predsednik za pol uro prekine sejo, da se izžrebajo govorniki za proračunsko razpravo, ki se je danes pričela. Prvi protigovornik jo bil W o 1 f, katerega. najbolj bodo v oči Marck, minister za javna dela. Tudi z dr. Glabin-skirn ni zadovoljen. WoIf bi menda nai-rajše videl na ministrskih sedežih može svojega kalibra. Ljudsko štetic na Koroškem. Dr. Š u s t c r š i č j n tovariši so danes vložili dve interpelaciji zaradi razpustitve »Katoliškega političnega in go-spodarskega društva za Slovenec na Koroškem«. Prva interpelacija na ministra za notranjo posle so glasi: Dne S. t. 111. jo deželna vlada v Celovcu razpustila »Katoliško politično in gospodar-sko društvo za Slovence na Koroškem« veku. Zato moremo naglašati golo dejstvom, da je društvo po svojih zaupnikih zasebno štelo prebivalstvo jio narodnosti. Ničevost toga povoda je jasna vsakemu nepristransko mislečemu človeku. Zato moramo naglašati golo dejstvo, da jo koroška deželna vlada izvršila. nezaslišano nasilstvo in frivolno kršila pravico in zakon. Zato vprašajo »No dvomi nikoli, Janez, zakaj dvom mori . . . Ta Bog, od katerega ti zahtevaš račun, la Bog je Najvišji Gospod; nad Njim ui ničesar. On je začetek in konec . . . Povzdigni svoje oči, neumnež, in glej njegovo ime zapisano z zvezdami na nebu! Boga ti ozna-nujo zemlja, ki rodi tvoj živež; Boga ti oznanjujo voda, ki gasi tvojo žejo: Boga ti oznanjujo zrak, ki polni tvoja pljuča; Boga. li oznanjujo ogenj, ki daje gibčnost tvojim udom . . . Junaštvo, čednost, oni dogodki, o katerih pravijo, da so od božjo previdnosti, vse to ni nič drugega, kakor nebesa, ki sc odpro, da pošljejo žarek božje luči na zemljo. Tam jo On, v katerem se odseva vso stvarstvo tako natančno, kakor obraz v ogledalu . . . fn to božje Bitjo iz katerega vso izvira, kar jc, ta, Bog da ti mora račun dajati? . . . Ti človek! Ti drobtina človeška! . . . Oh Janez! Ne veš, ne kaj jo človek, ne kaj si ti!« Janez je povesil glavo; mogočna beseda patrova ga io jirelrosla. »Človek je kup zemljo, in slabo zemlje!« je rekel ponižno. »Prav praviš, Janez, da je človek kup zemljo, in slabo zemlje, če ne pa odpri grob ako se drzneš, in pi'0'šči ga. Toda ako -e ozioš od prstenega ogrinjala in premišljuješ lisii dih božji, tisti dih večnega življenja, ki oživlja ono podpisani: Ali hoče minister takoj zakonitim potom popraviti to krivico? Druga interpelacija dr. Šustor-š i č a, in tovarišev na trgovinskega ministra sc glasi: Povodom razpustitve »Katol. }>ol. in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« je društveni tajnik kot zasebnik odposlal, dve brzojavki praškemu listu »Union« 111 uredništvu »Slav. Tagblatt« na Dunaj. Te dve brzojavki pa je poštni urad v Celovcu ustavil. Podpisani torej vprašajo g. trgovinskega ministra, ah hoče nemudoma potrebno ukreniti proti takemu postopanju c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Celovcu in zago t oviti prosti brzojavni promet? Ljudsko siPtis v Gorici. V G o r i c i, 16. januarja. Z vso silo so so vrgli povsod naši narodni nasprotniki na nas Slovence in nas hočejo na podlagi »pravičnega ljudskega štetja« jiopolnoma iztrebiti zamolčali in oropati tako na naših pravicah. Žalosten jioglcd nam nudi Koroška, žalostno jo v Trstu in drugod, a žalostno jo tudi v Gorici, kjer laški magistrat deluje z vsemi svojimi silami, da požre kolikor mogoče veliko Slovencev. Dan na dan prihajajo odboru za ljud. štetje novo pritožbe o novem nasilju magistra lovcev, tako da razpolaga sedaj odbor že z nad 600 pritožbam?. In kaj šele pride! V ta namen so se vršili v nedeljo in ponedeljek protestni shodi po celem mestu, kjer so goriški Slovenci najod-ločnejše zahtevali, naj se odvzame revizija ljudskega štetja goriškemu magistratu. Sprejelo so sc sledeče resolucije: 1. Goriški Slovenci, zbrani na javnem shodu, jiozivljajo visoko c. kr. na-mestništvo, da poveri revizijo ljudskega štetja c. kr. okr. glavarstvu; 2. naj naroči, da c. kr. glavarstvo pritegne kot z a u p n i k c pri pregledovanju magistratovega operata za ljudsko štetje v Gorici tudi Slo-v o 11 c e; 3. naj uredi, da sc vse pritožbe strogo in nepristransko preiščejo in popisovalnc pole popravijo po dejanskih razmerah; i. naj ukaže, da bodo posli in delavci vpisani v rubriki 13. za listi občevalni jezik, za kateri so se sami izjavili in naj se v toni pogledu popravi, kar so nekateri gospodarji in goriški magistrat svojevoljno jiotvorili v na- prst v podobi mesa, kosti, kit in živcev, potem boš videl, kako postane človek, ki v svoji omejenosti ni dosti več kakor nič, naenkrat tako velik, da so združi z Bogom. In zakaj? . . Ker ima dušo!« »Dušo!« je zašopotal Janez z nekim strahom. »Noki brivec mi je pravil, da je že marsikateremu bolniku kri puščal, pa še nikoli ni videl, da bi duša skozi rano pogledala.« »Ta človek jo govoril kakor norec, nihče ne vidi besede, in ves svet jo sliši; tako .jo tudi duša, čuti in sliši se nekako, vidi pa nc . . . Gorje tebi in vsem nesrečnim, da ni neumrljive duše! Zakaj potlej bi bilo ros, kar pravi Job: Hudobni živi zdrav in mečan, bogat 111 srečen; revni pa živi v grenkobi srca brez nobenega dobrega, in vendar bosta oba počivala v zemlji in Črvi ju bodo pokrili. — No, Janez! Bog je dal človeku neumrjočo dušo, ki gospodari in kraljuje nad prosto voljo, s katero voli mod dobrini in slabim in si zasluži plačilo ali kazen . . . Torej dobro! Ni Človeka, pa naj bo še tako brezbožen, da ue bi bil nikoli v svojem življenju kaj dobrega storil, in ni ga človek;:, ki bi bil tako pravičen da nikdar ni padel. In ker pravica bož„a ne pus i nobenega greha brez kazni, in nobenega dobrega dela brez plačila, glej, zato se hudobnemu dobro godi, ker uro i me znannnjcah, ker službeni jezik ni o b č e v a 1 n i jezik; 5. goriški Slovenci zbrani na javnem shodu slovesno protestirajo proti nečuvenernu in nasilnemu poeenjanju magisiratovih uslužbencev, ki sedaj zahrbtno v nenavzočnosti družinskih glavarjev na razne načine in pod raznimi pretvezami izsiljujejo popravo že izpolnjenih naznanilnic glede občeval-noga jezika. Z vseh shodov se je odposlala še «Iedeča brzojavka: C. kr. namestništvo, Trst. Slovenci zbrani na javnem shodu v Gorici protestirajo proti nečuvenernu nasilju ma-gistratovih uslužbencev pri ljudskem štetju in zahtevajo, da se t a k o j o d -vzame štetje goriš k e m u m a-g i s t r a t u. Taki shodi so se vršili v nedeljo pri Batiču v Rožni dolini, kjer je govoril dr. Pavlica, pri Lašiču v Kapucinski ulici pa dr. P. Medvešček, pri Bi-težniku A. Gabršček; najsijajnejši pa je bil shod brezdvomno pri Gorjancu na Kornju, kjer je govoril »Daničar« V7. Vrtovec in katerega se je udeležilo krog '250 ljudi, ki so z ogorčenjem protestirali proti iredentovskemu magistratu. V ponedeljek se jo vršil enak shod na Placuti, kjer je govoril dr. Medve-šček, in na Rafutu, kjer je govoril akademik Vrtovec. Na Rafutu so jeli pijani in naliujskani Lahoni motiti shod. Peli so Dantejevo himno, toda bili so vrženi na cesto. Policija je odredila proti njim preiskavo. Če bi šlo po pravici, bi morali lotos v Gorici našteti najmanj 12 do 14 tisoč Slovencev, toda tako je celo vprašanje, če jih bodo našteli polovico. Od neke strani še je zvedelo, da je bilo leta 1900 naštetih v Gorici nad 8000 Slovencev, a na magistratu so jih samovoljno prepisali in izkazali komaj nekaj nad 4000. Ali bo tudi letos tako? Kaj pravi K temu vlada? GOSPOSKA ZBORNICA. Bienerth se je predstavil včeraj tudi gosposki zbornici z dolgim govorom, ki se je bistveno vjemal z vsebino njegovega govora v poslanski zbornici. Pristavil je v gosposki zbornici zgolj, da bo predložil novo brambeno postavo. Predlog načelnika ustavoverne Btranke kneza Furstenberga, je bil odklonjen. DELEGACIJE. Dne 24. t. m. se predlože delegacijam predlogi skupne vlade, ker prično 24. t. m. zborovati ogrski delegati. Avstrijska delegacija prične zborovati 30. t. m., ob 10. dopoldne zboruje odsek za zunanje zadeve, ob 3. pa bosanski odsek, 1. ali 3. februarja zboruje celotna delegacija. NOVI ČEŠKI NAMESTNIK. Uradni brzojav objavlja besedilo lastnoročnih vladarjevih pisem, s katerima se odpušča češki namestnik grof Coudenhove in se imenuje za češkega namestnika grof Thun. ŠPANSKA IN PORTUGALSKA. Španski ministrski predsednik so je glede na razmerje s Portugalsko izjavil: Portugalska je neodvisna de- plačilo za svoja dobra dola na zemlji, kakor bo na onem svetu prejel kazen m svoje hudobije, ako se. ne spokori. Pravični pa trpi na zemlji in se tako pokori za svoje zmote, ker ga drži po koncu upanje na plačilo, ki ga čaka v nebesih pri Bogu. Zat.o jaz trdno verujem, kadar je hudobnost stalno združena s srečo, da je io znamenje večnega pogubljenja; kadar je pa čednost združena z mnogimi težavami, da je to znamenje večne sreče. Toda, sinko moj, to je ena izmed tistih resnic, ki grešnika. prestrašijo, in zato se zatekajo hudobni h krivemu nauku, ki taji Boga in dušo. Ne marajo verovati, samo da se otresejo strašne misli, kaj bo onkraj groba. V resnici pa ne nehajo verovati, attipak samo bojijo sc verovati, bojijo =ie večnosti, ki jo čutijo pred seboj; napuh jih zmoti, da vzamejo prevare upornega Srca za resnične dvome, porojene iz razuma, in ker bi radi sami sebe preslepili, pridejo do najbolj čudne izmed vseh prevar: verjamejo, da ne verujejo . . . Pa pride ura in jih pokliče v grob, ob vrata one večnosti, ki so jo ta jili, in takrat potopi ta grozni klic*fljiho . o zaslepljeno dušo v neskončen strah pred neznanim, in hudobnež preklinja in umre; zakaj smrt je navadno le odmev življenja, in odmev samo ponovi, kar je slišni. Včasih pa napuh obnemore in se uda, in srce brez-božnikovo se odpre in kliče na glas Botra, ki ga je razžalilo. In zatajeni, razžaljeni Bog pride k njegovi smrtni postelji, da mu obriše solze in utolaži du-eo: telesu odkn?r> nosteljo v zeml ji, duši žela, ki vlada, kakor se sama hoče Naše stališče je spoštovati njeno neodvisnost in paziti na našo mejo, kadar so nemiri na Portugalskem.« ■STRAHOVLADA NA PORTUGALSKEM. iz Londona poročajo, da so razmere na Portugalskem go.ovo resnejše, kakor to priznavajo portugalske oblasti. Brzojav funkcionira le nekaj urna dan, brzojavke imajo 18 do 24 ur zamude. Ni mogoče izvedeli, kaj da se godi na. Portugalskem. Tajne brzojavke potrjujejo, da so del nezanesljive infanterije odstranili iz Lizbone. Arti-ljerija, ki je zanesljiva, je vse kolodvore in glavne ceste zasedla. Artiljerijski častniki so na vladno povelje zaprli vse prodajalne orožja. Tako slovejo petkova poročila, od sobote naprej vlada ne dopušča več šifriranih brzojavk. »E1 Liberal« poroča, da je pobegnilo več sto Portugalcev na Špansko, ki poročajo, da jc uvedla republičanska vlada strahovlado proti vsem monarhi-stom. Vsak dan zapira premožnejše monarhiste, ki so sposobni založiti kavcijo. Begunci zatrjajo, da nadvla-duje v armadi in med ljudstvom proti-republičansko naziranje. Don Miguel de Braganza, ki biva na Dunaju, je izjavil, da ko bi bil on pozvan za portugalskega kralja, bi sklical kortese in zbral okolu sebe najuglednejše može vseh strank, s katerimi bi vladal in odpravil v prvi vrsti korupcijo. NEMŠKI SVOBODOMISELCI IN BIE*-NERTHOVA VLADA. V seji nemških svobodomiselnih strank se je z 41 proti 15 glasovom odklonil predlog radikalcev, da se ne podpira vlada. Seje se je udeležil dr. Hochenburger, ki je izjavil, da se kurz vlade ni nič izpremenil, za kar on sam najbolj jamči. Nemcem jo vedno najbolj škodoval vpliv parlamentarnih strank, kar je zdaj izključeno, zato naj Nemci ne odtegnejo podpore sedanji vladi. Wolf je izjavil, da si pridrže nemški radikalci glede na glasovanja popolnoma proste roke. NAPAD NA BRIANDA V FRANCOSKI ZBORNICI. Včeraj ob 3. popoldne je ustrelil z galerije iz revolverja neki Gisolle dvakrat na Brianda., ko je zbornica razpravljala o proračunu, a Brianda ni zadel. Sanitetni referent Mirman je bil ranjen na nogi. Napadalca so aretirali. Sodijo, da je umobolen, ker je izjavil, da je streljal v zbornici, ker se je hotel zabavati. Gisolle ima brata, ki je načelnik oddelka delovskega ministrstva. Svojčas je bil nastavljen pri mirovnem sodišču v Bayonue, a je izgubil službo, ker je v Biarritzu streljal na španskega konzula. Sejo so po napadu pol ure prekinili. MOABITSKI IZGREDI V PRUSKI ZBORNICI. V pruski zbornici je poročal minister Dahvitz o izgredih v Moabitu. Energično je zavračal napade na policijo in izjavil, da bo vlada tudi v bodoče. slične izgrede potlačila z vso energijo. Poslanec Zedlitz je izjavil, da jc moabitske izgrede povzročila socialna demokracija. pa pot v nebesa; nad telesom postavi križ, duši pa daruje nebeško krono... Ah, v Njegovi neskončni sreči je za Boga, gotovo največje veselje: človeku odpustiti!« rčeščen bodi!« vzklikne Janez nehote. »Češčen hodih ponovi pater ganjen. Janeza so te misli prevzele; molčal je, kakor človek, ki je vajen trde teme, pa naenkrat zagleda milo svetlobo, v kateri vidi vse stvari jasno pred seboj. Nekaj časa sta oba molčala, potem pa je spregovoril Janez: »Povejte mi vendar, kako je to, da se Bog, ki je tako velik, tako neizmeren, da človeka strah prevzema, neprenehoma bavi s človekom, ki je tako majhen in tako reven?« »To ti bo pokazala Njegova neskončna dobrotljivost, ki skrbi noč in dan za tako revno in minljivo stvar, kakoršna je človek . . . Bog jo neskončno bitje in neskončen um; On spozna in vidi vse v eni sami misli. Ta misel je ena, pa neskončna, in ni nič drugega, kakor On sam. Z enim samim pogledom vidi visoke in nizke, velike in male, in ravno tako lahko je Njemu, da obenem vidi, ka j dela črviček v prahu in kaj mogočen kralj, kakor v studencu ob solncu obenem odsevata mogočni topol in skromna vijolica, ki rasteta'na njegovem bregu.« »Res je! . . . Res je! . . .« vzklikne Janez, kakor da mu je rešena uganka. »Kdo jc tako učen. da te stvari čisto razume?« ZelezniSRe nesreče. O tem jako umestno piše »Časopis Českeho Urednic Iva. Železničnilio«: V preteklem letu so se kar po vrsti godile železniške nesreče. Seveda jih odpade največ na Avstrijo. Preveč bi bilo, če bi jih hoteli naštevati vse. Opozarjamo samo na zadnje: Bohinjska Bistrica, Rottenmann, Ljubljana, Beljak, Trst. Ljubljanske in beljaške pa tržaške železniške nesreče se ne moremo natančnejše dotikati, ker ima vso stvar v rokah sodnija. Nekaj splošnih opomb pa menda ne bo ženiralo nikogar. O izidu železniške nesreče v Bohinjski Bistrici smo slišali vsi. Mlad železniški uradnik je dobil pet dni zapora. Zakaj je dobil to kazen? In tako kazen? Če je kriv, bi bil moral biti vse drugače kaznovan! Pet dni kazni je toliko ko nič. Nam se zato močno zdi, da je dobil Rust to ka-zen'samo na videz in zato, cla so s tem skrili prave krivce. Kajti nesreča se je zgodila, in nekdo je moral biti kriv. In seveda: zmirom žrtev birokratske brez-vestnosti, prometni uradnik, nikoli pa ne zločinski birokrati pri železniški upravi! Železniška uprava razsiplje vsako leto sto in stotisočake za investicije. A kam gre vsa ta ogromna vsota? Kdo ima korist od tega? Na tem mestu smo se že bavili z rešitvijo teh vprašanj. Danes jih ne bomo še enkrat pogrevali. Omenimo naj le toliko, cla jc prav majhen del tega denarja vsaj ko-likortoliko namenjen pametnim in potrebnim napravam. Izgled. V Rotten-niannu se je zgodila nesreča pravzaprav samo vsled tega, ker je imela postaja nezadostne in zastarele varnostne naprave. Enako je bilo v Bohinjski Bistrici. Število tirov na ljubljanskih postajah je tako nezadostno, varnostne medsebojne naprave tako pomanjkljive, cla premikajo in ranžirajo vlake kakor cla bi gnoj na njivo vozili. Kajpa, drugače niti ne morejo. Tucli v Beljaku je tako, na Jesenicah nič drugače, a o Trstu še govoriti nočemo. Kam torej gre vsako leto toliko denarja, če še najpotrebnejših preosnov v železniških napravah ne moremo dočakati? Zakaj n. pr. ne morejo po tolikih letih obljub in »študij« razširiti ljubljanskih kolodvorov? Če kdo radi tega interpelira na pristojnih mestih, mu odgovarjajo, cla je res jako potrebna taka razširitev, cla pa.....itd. Ko pa se zgodi nesreča, mora biti vsega, kriv samo ubogi železničar. Tega citirajo pred sodišče in ga kaznujejo po kakem suhem zastarelem paragrafu, če le morejo. In pravici je zadoščeno, železniška uprava je vzorna in nedolžna. Nujno potrebno bi bilo, da bi kdo na pristojnem mestu energično vprašal, kje tiči vzrok vsem tem mnogoštevilnim železniškim nesrečam. Morda bi se le na ta način prisililo one mogotce, da bi kaj poštenega in pametnega ukrenili proti katastrofalnim nezgodam na naših železnicah. Dnevne novice. -f Br. Tavčar v Ribnikarjevl kuri. Oclkar je moral dr. Tavčar k Ribni-ltarju v politično kuro, njegove moči očividno pešajo. Žalosten dokaz popolnoma ponesrečene Ribnikarjeve zdravniško metode je zadnji dr. Tavčarjev govor pri »Zlati ribi«. Opešal mu je spomin, sensorij jc moten. On trdi, cla so liberalci hoteli delavcem clati voliv-no pravico, res je pa, cla je liberalna stranka nalašč skozi več kot deset let zavlačevala volivno reformo, ker je le delavce slepila, zato da so ji socialni demokrat.je pomagali, in šele S. L. S. je odprla delavcem vrata v občinsko hišo. Glede užitnine je liberalna stranka vedno zagovarjala oderuške privatno zakupnike in je uslužbence odirala. S. L. S. pa je zastopala splošno korist, in eno njenih prvih del v deželi jc bilo, cla je uslužbencem clala pravične razmere. Kar liberalci zdaj obljubujejo, je vse prisiljeno in I oliko vredno, kakor so sploh vredne liberalne obljube. Dr. Tavčar napada deželo., zakaj ne zida cenenih stanovanj, a pri tem pozablja, da to ni v kompetenci deželnega zastopa, ampak stvar občine. Dr. Tavčar napada dr. Kreka, zakaj še ni sklenil socidlncga zavarovanja, a to jc liberalni kolovodja zopet pozabil, da so največji sovražniki socialnega zavarovanja liberalni kapitalisti, kakor so na Kranjskem tucli liberalci iz svoje centralo uprizorili umazano in lažnjivo gonjo proti S. L. S. zaradi socialnega zavarovanja. Dalje dr. Tavčar absolutno nič ne ve o sklepu deželnega odbora, po katerem se določa tucli inge-renca dežele do podjetnikov glede delavcev. Lep deželni odbornik! Še lepše pa še pride. Dr. Tavčar napada deželni odbor, da je 4igodil pritožbi glede oddaje mizarskih del v obrtni šoli. Res je pa, in to pribijemo. da je v tisti seji 1 deželnega odbora dr. Tavčar izrecno rekel: »C' e bi bil vedel, d a so to socialni d e m o k r a t j e , no bi bil v občinskem svetu nikoli glasoval, d a se zadrugi d e l o d a.« Smešno je pa, kar govori dr. Tavčar o tem, da jc S. L. S. baje zakrivila, da ni Kreditna banka za visoko vsoto kupila mestnega sveta za svojo milijonsko palačo. Res jc pa, da Kreditna banka nikakor zmožna ni za tako zgradbo, ker n i m a denarja, kar je tudi d r. Ta v č a r i z r e c-n o j» r i z n a 1. Kreditna banka ima svoj denar v raznih podjetjih, ki nikakor niso vzorna, tucli zadnja emisija je irneJa nepovoljen usp"h. Kreditna banka ne bi sploh nič.-;sa zidala, zato je sam humbug, če so zu.aj govori o kaki preprečeni zgradbi. S Kreditno banko, gospodje, kar molčite! Lovili ste žc klerika'ce, da bi stopili v upravni svet, a ti so v-si odklonili. To bi moral vendar dr. Tavčar vedeti. O električni centrali je tudi boljše, cla molči dr. Tavčar, kajti veliko bolj pametno bi bilo, če bi se zanimal za mestno elektrarno in plinarno A za pozitivno delo dr. Tavčarju nič ni, njemu ugajajo bolj mokrocvetoče rož'ce poezije. Ocl tedna do tedna gre bolj doli ž njim. Čim dalj časa ga P.ibnikar vodi in neguje, tem hujši so simptomi te politične napredne kapacitete. + Namesto minister samo Senats« prasitlent. »Montagsrevue« poroča: »Začetkom pogajanj o sestavi novega ministrstva jc imel hofrat dr. Ploj justični portfelj takorekoč že v žepu in so mu njegovi najbližji prijatelji že kot ministru čestitali. Potem pa jc naenkrat dobil le naslov in značaj senatnega predsednika. Kako je do tega prišlo, to spacla med tajnosti novega kabineta,« + Kakšni ljudje! Kako je liberalni nacionalizem potrapil Nemce, se najbolj razvidi iz njihovih provincialnih listov a la »Freie Štimmen«, »Cillier Wacht«, »Marburger Zcitung« in podobno. Zadnji list n. pr. omenja rajno gospo Vilharjevo, ki jc Ciril-Metodu zapustila 100.000 kron in pravi pri tej priliki: »Frau Maria Vilhar, \vohl ehemals Vielhaar geheifien ...« — Nemški Jur-ček najbržejc ne ve, da na celem Štajerskem ni gore in ne vode, ki bi prvotno slovenskega imena ne imela, sicer pa je urednik »Marburgerice« sam rojen Čeh. »Siidmarka« in »Schulvereln« gradita šole, neumnost pa se kljub temu čeclaljebolj razširja med njunimi pristaši. -4- Šmartno pri Litiji. Pozor člani »Kmetske zveze« in kmetje ter volivci sploh! Dne 2. februarja t. 1., to je na Svečnico, bo občni zbor :Tvmetskc zveze« v novi dvorani v »Društvenem domu«, in sicer popoldne ob 2. uri po li-tanijah. Obenem bo volivni shod, pri katerem bo poročal gospod voditelj S. L. S. dr. Ivan Š u s t e r š i č in se predstavil naš novi poslanec Ivan Veho-v e c iz Žužemberka. Vsi na shod, iudi iz sosednjih župnij! - Nov uspeh je dosegla »Kmctska zveza« te dni s tem, da je pridobila za polovično ceno lepega bika montafonske pasme, ki se jc izročil posestniku Pavlu Bric iz Gradiških Lazov. Kar je zamudila podružnica Kmetijske družbe, ker kljub sklepu občnega zbora ni kupila obljubljenega bika, to je storila »Kmctska zveza«. Sedaj imamo vsaj dva poštena junca, enega v Mali Kostrevnici, enega v Gradiških Lazih. — Hranilnica in posojilnica je imela v preteklem letu nad pol milijona prometa. + Nemška kultura. »Alldeutsches Tagblatt« priobčujc neko »pesem«, ki jo je zložila nemška žen a iz Severne Češke. Začne se: »Micliel, sehliifst clu schon \vieder? Pfui, was tur greuHche Brtider Schlichen in deine Bude! Einer, der ist ein Jude, Einer ist ein romiseher Pfaffe, Einer ein tschochiseher Laffe!...« Take reči je treba ocl časa do časa pribiti, kadar nam Nemci priporočajo svojo kulturo. Ni jc slovanske žene, ki hi bila vstanu kaj takega napisati o Nemcih, pač pa se najdejo, kakor sc vidi, častite nemške matrone, kojili usta prekipevajo sirovosti, ki je v njihovem srcu. — »Dom« in £rugo z Jezice. Mi sicer ne želimo, da bi se o naših krajevnih zadevah javno pisalo; če pa so žc poroča, naj se po resnici, ne pa po domišljiji, neodkritosrčnosti ali nevednosti nepoklicanega dopisnika, kar sc jc že parkrat zgodilo. Stvar o našem »Domu« in društvenem življenju je ta-le: K izredno lepemu vspehu novoletno predstave jc mnogo pripomogel novi krasni oder (delo slikarskega mojstra Ogrina na Vrhniki) in hvalevredni trud tajnico »Dekliške Mar. družbe« in spretne voditeljice dekliškega pevsko ga zbora. Seveda nas je zelo navdušila tudi ponosna misel, cla smo vendar enkrat po mnotrih pričakovanih in nepri- Cakovanih tožavali izlezli iz tesne društvene sobe v prostorno dvorano. Da pa smo s prvo predstavo, kljub nekaterim nastalim neprllikam, takoj pričeli in odločno nadaljevali, k temu nas je vzpodbudil g. dr. Alojzij Merhar, ki nam je zopet obljubil svojo blagohotno pomoč, kar bo gotovo dobro vplivalo na društveno življenje in naše ljudstvo sploh. Prihodnji mesec nastopijo prvikrat na novem odru naši lalitje z zanimivim sporedom, kmalu za njimi pa zopet dekleta. Poleg predstav ne bomo pozabili na predavanja; zakaj verno, če so predstave srce, pa so predavanja duša društvenega življenja. Kolikor nam je znano doslej, nastopijo v svojem času kot društveni govorniki: drž. in dež. poslanec g. svetnik Fr. Povše; g. profesor Fr. Pengov; ravnatelj »Zadružne Zveze« g. Ivan Traven; ravnatelj »Gospodarske Zveze« g. Janko Jovan; predsednik Zveze Orlov, g. clr. Lovro Pogačnik in še drugi. Tako se bomo v zimski dobi izobraževali in pripravljal: na ofi-cijelno otvoritev » Društvenega Doma«, ki bo blagoslovljen spomladi. Dajmo torej vsi dobromisleči župljani, sezimo si prijateljsko v roke in delujmo s skupnimi močmi za kraljestvo resnice in lepote in dobrote na posavski zemlji. — K. s. izobraž. društvo in Doki. Mar. družba na Ježici. — Pri letošnjem dvornem plesu je manjkalo prestolonaslednika in njegove soproge, ker se prestolonaslednik ne mara udeleževati ceremonij, pri katerih mora njegova soproga stopati celo za najmlajšimi princesami. — Vojak se je ustrelil v soboto zvečer v Korminu pri Gorici. Tu je v gar-niziji ena kompanija 47. pešpolka. Vojak se piše Jobstl in je doma v Radgoni na Štajerskem. — Umrl je v Gorici 59-let,ni Civelii, doma iz pokrajine Como v Italiji. —-Nenadoma jo umrl v Gorici Gl-letni Vid Brešan. — Človekoljuben zdravnik jo aspi-rant za vodstvo deželne bolnišnice v Trstu in soclni izvedenec dr. Veronese. Ta mož je hotel svoji dekli, ki se je vpisala za Slovenko, vreči v glavo čašo, in ko so slovenski listi to objavili, jc »Edinosti« poslal sledeče pismo: »Neki moj klijent me jo obvestil, da jc »Edinost« prinesla notico, cla sem odpustil svojo kuharico, ker je hotela biti kvalificirana kakor Slovenka v popisni poli, ter da sem jej v svoji jezi hotel celo vroči čašo v glavo. Uživam na tem, da morem potrditi resničnost druzega dela notico. Smatram pa za potrebno, da priobčim temu uredništvu, da me je zadržalo od tega, da nisem razbil čase na glavi kuharice, le to, da sem so zavedel o pravem času, da bi sc iznesel nad nedolžno. Izjave, ki bi bile kmalo provzročile, da bi bil izgubil luč razsodnosti, so bile sledeče: Trst da bi trpel lakote, ako bi no bilo Slovanov, še več: Trst da je bil in da bo zopet slovenski. Tista uboga idi-jotka ni storila druzega, nego cla je ponovila besede, ki so jih jej govorili na ušesa infamni podpihovala. Ako bi mi bili ti hujskači blizo v tistem tre-notku, bi bil srečen, ako bi jim njihovo brutalno podlost in nesramnost mogel izbiti ne z eno, marveč z desetimi ča-šami! Dr. Veronese.« To jo laška kultura! Zdravnik, ki sc s takimi »človekoljubnimi« čini ba-ha, jo res vsega pomilovanja vreden. — Poroke. Poročil sc je v Novem Mestu c. kr. jetniški paznik g. Ivan Ivren z gdčno Mici Bobnar iz Mirne peči. — Poročil se je v Stari Loki bivši načelnik Orlov posestnik Janko Hafner z gdčno Marijo Kalan. Čestitamo! — Groma nesreča na progi južne železnice. — 17 letno dekle povoženo od vlaka. Včeraj so šle tri dekleta iz Trebič v neko sežansko hoslo po listje. Ko so sc popoldne okolu 4. ure 30 minut vračale domov, so morale po stezi čez progo južno železnice blizu Orleka. Na tem mestu ni nobene zalvornice, čeprav so se lam že večkrat dogodilo nesreče in so Trobonci žc ponovno prosili, naj bi južna železnica napravila tam potrebni zatvornici. Na dotičnem mestu se okolu 4. ure 30 minut srečata poštni vlak in brzovlak. — Dve omenjenih deklet sta s steljo na glavi šli naprej in pasirali progo, preden sta prišla vlaka,' tretja 17 letna Olilija Kralj iz Trebič h. št. 149, je pa šla nekoliko za njima. Ko sta prvi dve videle, cla ni Otilije dolgo časa za njima, sta položili na tla steljo in šle nazaj jo iskat. A nudil se jima je grozen prizor: ko sta prišle na progo, jo bilo tu vso krvavo in so ležali na tleh deli človeškega trupla. Stroj jc Otilijo Kralj popolnoma razmesaril; glavo so našli odtrgano ob tiru, drugo truplo jc vlak vlekel naprej še 80 metrov. Otilija je bržkone čakala, da je šel mimo poštni vlak in je hotela potem čez tir, ni pa zapazila, da je prišel tedaj od nasprotne struni brzovlak. .zlasti lic. ker ic nc- sia na glavi steljo. Strojevodja je tudi ni mogel opaziti, ker je tam močan ovinek. Ostanke trupla so potem pobrali in prenesli v kapelo trebiškega pokopališča. Za pokojno Otilijo Kralj žalujejo mati-vdova, brat in dve sestri. — Revolver — igrača. V Litiji se je več dečkov igralo z revolverjem. Pri tem sc jo revolver izprožil in 14 letni pastir Alojzij Kuzman je bil zadet v levo oko in težko ranjen. — Argentinsko meso se prodaja v Pragi (Srnichovu) po 1 K 32 vin., oziroma 1 K 44 vin. — Skesani tat. Na Novega leta dan jc bilo posestnici Mariji Erbežnik v Sv. Križu, ko so bili vsi domači v cerkvi, ukradenih 718 K. Te dni pa je dobila okradena pososlnica na mizi neko skledo in pod skledo 600 K. Baje se jc tat skesal, a za »shranjenje denarja« si je pa vendarle, obdržal preveč obresti. — Tržnica v Zagrebu. V Zagrebu je sedaj na dnevnem redu zgradba tržnice in so zadeva v občinskem svetu v kratkem reši. — Dovoz ledu pod oblastveno kontrol, Zagrebški mostni fizikat jc odredil, cla mora vsak, ki si hoče napravili ledu, oblasti to naznaniti in natančno označiti mesto, kjer sc bo led jemal. Nato oblastveni funkcijonarji sami pregledajo vodo in vzamejo za preiskavo v bakteriologičnom zavodu potrebno količino s sabo. To pa radi kolero lansko leto. — Od moža in ntrok završrena žena izvršila samoutaor. 37-letno Marijo Pi-tacco so v Trstu radi raznih pregreh zavrgli njen mož in otroci. To dni jc vsa skesana prišla nazaj in se vrgla možu in otrokom na kolona, proseč odpuščanja. Zaman. Mož in otroci so ostali neizprosni in niso hoteli odpustiti nezvesti soprogi. Obupana žena je nato cel dan blodila po Trstu, zvečer sc je pa zastrupila. Prepeljali so jo v bolnico, kjer jo umrla. — Podkovsko šolo namerava hrvaška vlada osnovati v Osjeku. — Rusjanov drug Merčep v Zagrebu namerava nadaljevati pot Rusjano-vih zrakoplovnili načrtov. V kratkem zgradi nov monoplan istega sistema s tem razločkom, da bodo zadnjo peruti nekoliko širše. Motor bo isti, kakor v monoplanu, ki jo Rusjan z njim ponesrečil, ker so jo izkazal kot izredno močan. Mesto pilota jo sprejel znani šport-man Meniga, ki so udeleži tudi konkurenčnega poleta Dunaj—Berolin. SUflll V ČrMi. Za nedeljo je sklicala Kmečka Zveza za Belokrajno shod zaupnikov črnomaljske okolice. Namen shodu ni bilo manifestiranje. ampak trezen prevdarek glede bodočega gospodarskega dela. In ta namen se je popolnoma dosegel. Nad dvesto najboljših naših mož iz vseh občin kr< g Črnomlja je prišlo na shod, ki ga je vodil dež. poslanec Matjašič. Dež. poslanec Jarc je poročal o delovanju S. L. S. Možje so soglasno odobrili stališče naše stranke tako gled6 draginje kakor tudi sicer in navdušeno izrekli zaupanje poslancem S. L. S. Ko je govornik omenjal morebitni razpust državnega zbora, so navzoči kakor en mož izrekli: novih volitev se ne bojimo, ker smo pripravljeni in bo vspeh še lepši kakor zadnjič! Trajen vspeh shoda pa je temeljit razgovor o prometnih in drugih gospodarskih potrebah črnomaljsko okolice. Z razboritostjo ljudi, ki poznajo svet, se je oglašal mož za možem. Liberalizem mod tem ljudstvom i ebo nikdar nič opravil s svojimi puhlimi lrazami! Prejšnji večer se je vršil prijateljski sestanek „Meščanske zveze," ki se prav lepo razvija, Upamo od nje šo lepili uspehov v mestu Črnomlju. Šiersfte novice. š Plojev tast, cesarski svetnik Hickl-Volkmayer, ki jo pri zadnjih državno-borskih volitvah kandidiral za ptujsko-lipniški mandat, je na Dunaju umrl. š Privlačna moč godbe. Iz Vitanja poročajo: V ponedeljek je bila poroka. Neka svatovka toži prijatelju: »Ah, škoda, ne morem niti na mal, niti na gostijo iti, toliko imam dela.« — »Na mal boš gotovo šla; grem se stavit s teboj, da boš šla.« — »Pa naj bo; stavim 40 kron, da no bom šla.« — »Volja,« pravi prijatelj. — Ko pridejo svati iz cerkve, zaigrajo godci in svati so odpravljajo na mal. Naša svatovca se obotavlja, godci zagodejo veselo poskočnim in šla je lahkih korakov no mal in Šlo je tudi 40 kron. š Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dno 22. t. m. se uprizori velika burka v štirih dejanjih (osmih slikah): »Danes bomo tiči«. Tura ie za nrednust iako primerna- Koroške novice. k Zborno poveljstvo v Celovcu? Razni dunajski listi zopet poročajo, da tekom meseca dobi Celovec korno poveljstvo. k štirinajst shodov zoper koroškega svobodomiselnega posl. dr. Stein-vvendra priredi »Freic Schule« po celi eleželi, da protestira zoper njegove »reakcionarne« ljudskošolske načrte. Ali bodo morebiti s »Freic Schule« vred protestirali tudi slovenski liberalci, ki so sc v »Korošcu« tudi izjavili zoper skrajšanje šolske dobe in reformo v zmislu kmečkih potreb? k Umrl je v Celovcu bivši učitelj Ferdinand Korenjak v starosti 25 let. ijiiHiiisKe novice. lj Grozna nesreča poročnika Asch-maima. Iz Beljaka poročajo: Pri sankanju s smučmi (skiji) sc je v soboto popoldne ponesrečil poročnik 8. lovskega bataljona, A s c h m a n n, na izreden način. Neka vojaška patrulja na smučeh ga jo slučajno našla v bližnjih hribih ob i. popoldne, ko jo ležal v snegu, p r e b o d e n s p a 1 i C o, ki so jo rabi pri sankanju s .-mučmi. Palica se jo. ponesrečencu zasadila v spodnje truplo, tako globoko, da je na drugi strani pri hrbtu gledala venkaj. Došlo moštvo jo ponesrečenemu poročniku odstranilo palico ter obvezalo močno krvaveče rane, nakar so ga prepeljali s sanmi v bolnico. Kako sc je poročnik Aschmann ponesrečil, jo skoro netim-ljivo, ker jo znan kot dober sankač. Biti je moral izredno nesrečen slučaj. Kljub groznim bolečinam si jo sam odvezal smuči, a se ni mogel dvigniti ter bi gotovo izkrvavel in zmrznil, ako bi slučajno ne došla na mesto nesrečo vojaška patrulja. V bližaii namreč ni bilo nikogar, ki bi mogel slišati njegove klice. Poročnik Aschmann skoro leto dni ni opravljal službe zaradi neke afero z P,akoczyjevo himno v Ljubljani ter je čakal na izid vojaškosodnega postopanja proti njemu. Danes nam poročajo iz Beljaka, da jo zdravstveno stanje zelo nevarno, četudi ne brezupno. Poročnik Aschmann je rodom Ljubljančan in v ljubljanskih krogih jako znan. — Od južne železnice. Dolgoletni glavni blagajnik na tukajšnjem južnem kolodvoru, nadrevidenl gospod Oskar S z i 11 i c h , jo nastopil daljši dopust, po katerem prestopi v bridko zasluženi pokoj. Dolgo vrsto let je opravljal mož ta težavni in odgovorni posel v zado-voljnost vseh sani in šole zadnji čas so mu pridelili pomoč, ki bi jo pri drugih blagajnah enakega prometa imel gotovo dvakrat toliko. S čudovito potrpežljivostjo je mož prenašal bridki jarem, pomagal mu je le njemu prirojeni, vedno sveži humor, da ni onemogel. Služil je nad 40 let in dobil tudi kolajno za iOletno zvesto službovanje. V železniški službi tako dolgo vrsto let vztrajati in nositi do zadnjega, toliko odgovornosti, kakor n. pr. blagajnik v Ljubljani z mesečnimi prejemki 350 do 400.000 K, ve ceniti le oni, kdor jo izkusil, kako slavna uprava železnic in pa njeni organi to upoštevajo in po kakih zneskih so ta vsota, nabere, zopet izda in obračuni. Gospodu Sziliichu želimo iz vsega srca, cla bi mnogo let užival pravično zasluženo pokoju no. Blagajno je prevzel nadrevidenl g. Ivan Gnezda. lj K smrii predsednika hrvaškega pevskega drušiva »SJobode« v Zagrebu. Včeraj smo kratko javili, da jc v Zagrebu umrl zaslužni predsednik hrvaškega pevskega društva »Slobode« g. E g i d i j K o r n i t z e r. Ta tužna vest je tudi po Ljubljani vzbudila mnogo žalosti, kajti tudi v Ljubljani je imel pokojnik mnogo prijateljev in spoštovateljev. Kako požrtvovalno jo pokojnik s svojo gospodično hčerko sodeloval pri 15 letnici slovenskega glasbenega društva »Ljubljana«, kako navdušeno jo sprejemal slovenske pevce, kadar so poleteli v Zagreb. Bil jo pravi Iirvat od glave do nog, mož, katerih bi Hrvaški prav mnogo želeli. Vedno jc zvesto stal v prvih vrstah pravašt.va, nobena sila ga ni odmaknila od njegovega stališča, raje je trpel tudi materijalno škodo. Z deli svojimi za siroto pa se je kazal vedno pravega kristjana. Vedno jo delal v korist bližnjega. O vzrokih njegovo smrti poročajo: Pokojnik jo nedavno si nakopal ranico na desni roki. Od to ranico se mu je zastrupila kri. Zdravil sc je v »Sanatoriju«, in ko so izvršili na njem več operacij, so mu jo zdravje toliko poboljšalo, cla jc bilo upanje, cla bo ozdravi. Vsled prohlajeuja pn se mu je stanje zopet, poslabšalo in podlegel je. Pokojnik je dovršil 65 let. Takoj, ko se je raznesla vest o smrti g. Kornitzerja po Ljubljani, jo. odbor alov. glasbenega drušiva »Ljublja- na« poslal bratskemu društvu »S lobod i« v Zagreb naslednjo brzojavko: »Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« globoko užaloščeno ob smrti vele-zaslužnega predsednika »S 1 o b o d e« izraža bratskemu društvu svoje naj-globokcjše sožalje. Najčastnejši spomin možu, ki je vedno visoko dvigal zastavo slave in časti Hrvatske!« — Tudi mi kličemo ob grobu tega odličnega Hrvata pravaša: Večni pokoj njegovi plemeniti duši! lj Letošnja predpustna zabava pod* potnega društva de:avcev in delavk c. kr, tobačne tovarne se vrši prihodnjo soboto v veliki dvorani »Uniona«. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu zakladu, bo občinstvo gotovo v velikem številu prihitelo na to prireditev. Naj bi bilo v soboto zvečer v »Unio-novi« dvorani zbirališče vseh, ki sc hočejo tlobro in neprisiljeno zabavati. Začetek ob 8. uri zvečer. Sodeluje Slovenska Filharmonija. lj »Promeina Zveza«, skupina Ljubljana, sc vsem, ki so pri njenem družinskem večeru sodelovali najsrčnejc zahvaljuje. Hvala tudi vsem, ki so ta večer tako mnogoštevilno poselili. li Ribnikar bo avanziral? Na shodu »pri Ribi' jo živinozdravnik Adoli .Hilmikar, kakor se bore v > Narodu«, predlagal resolucijo, ki odobrava odlok 8yotega Očeta in poživlja Vatikan, da vsinn slovenskim duhovnikom prepove vsakršno politično in gospodarsko delovanje. Ta Piibnikar so hoče na vsak način v zgodovini našega mesta ove-kovečiti kot komična figura, nad katero bodo šc prihodnje generacijo imele svoje veselje. Danes predava o argentinskem mesu, ju ri pa se obrača na Vatikan z resolucijami. Vatikan ga utegne zato na prihodnjem konzisto-riju imenovati še za — Bercetovega nuncija na Gradu. lj Nek nemški Ljubljančan; trgovski uslužbenec, so jo preteklo soboto peljal v Celovec k plesu Alpenvereina. Na potu mu jo neznanec ukradel kmečki kostum vreden 80 kron, ko je na Jesenicah na kolodvoru nekaj použival. lj Deželna zve t a fosiilrrčarskfh zadrug na Kranjskem v Ljubljani vabi na I. redni občni zbor, ki so vrši v soboto, dno 21. januarja 1911 v res'avra-cijski dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani ob uri dopoldne. Dnevni red: 1. Nagovor. 2. Čitanjc zapisnika ustanovnega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva. 4. Volitev enega člana v izpopolnitev odbora. 5. Sklepanje o pristopu k državni zvezi, S 11.. lit. K, pravil. 6. Sklepanje o ustanovitvi zvezi-nega glasila. 7. Potrditev oclborovega sklepa o točki d) g 11. pravil. 8. Razni nasveti in predlogi. — Odborniki se tem potoni tudi opozarjajo, da je zvezin račun za čas od ustanovitve pa do 31. decembra 1910. v Zvezni pisarni v Ljubljani, Gradišče št. 7, na razpolago ter sc isti vabijo, da račun še pred občnim zborom pregledajo. Ij Zla*o poroko je obhajal to dni g. Edvard Karinger s svojo soprogo, rojeno Pichler. lj čas je denar. Ljubljančanom dobro znani »Kern« v Trnovem jo vsled drsališča v Tivoliju postal lakorckoč žo več zini osamljen. Na ta prostor, kjer so je pozimi zabavalo nešteto ljudstva, zaha ja, sedaj le, še šolska mladež. Ker so pristojbina tudi več ne pobira, jo to uporabil 33-1 etni brezposelni slikarski pomočnik Andrej Jagor jz Trnovega ter preteklo nedeljo, zavedajoč so pregovoru »ča< jo zbil o -, začel pobirati ocl drsa-jočili sc pristojbino 10 vinarjev. Ko mu nek vajenec pristojbine ni hotel plačati, jo Jagra to tako ujezilo, cla ga je zgrabil, mu raztrgal pelerino in ga potem še nklofutal. Vajenec jc zadevo naznanil. policiji, katera jo Jagra dejala pod ključ. lj Nečuvena surovost. Neki suro-vož jo ujel te dni g. clr. Zajčevega psa »T lektor j a«, mu vzel ovratnik, ga poleni privezal in neusmiljeno pretepel po glavi in telesu, iako da jc pes ves razbit., krvav ter ima več težkih ran. Kdor hi vedel za storilca, naj ga nam proti nagradi naznani. li Umrli so v Ljubljani: Ivana Boršinar, delavčeva žena, 65 let; Ana Stran s, liiralka, 96 let; Ilermina Gion-tini. zasebnica. 62 let; Gustav Bosimi, sin odvetniškega kandidata, 6 dni; Mihael Zerovnik. piskrovezec, 66 let. lj Izgubljen denar. Marija Pomita, stanujoča na Glincah pri .Št. Vidu, jc izgubila včeraj popoldan 110 kron na cesti od Mostne hranilnico do Dra-vclj. Kdor denar najde, naj ga blagovoli prinesti na magistrat. lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 13 Mncodoncev, 6 Hrvatov in 25 Slovencev; nazaj jo prišlo 23 Maeedoncev. lj Izgubljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, od-nosno najdena palica, dežnik in volnat robec. TeieionsKa in Drzojovna poročila. VELIKA POLITIČNA DEBATA V »SLOVENSKEM KLUBU«. Dana), 18. januarja. V »Slovenskem klubu« se vrši ravnokar velika politična debata, katero zasleduje politična javnost z velikim interesom. Debata se je pričela včeraj ob 6. uri zvečer in je trajala do 9. ure zvečer. Debata se bo nadaljevala danes in potem v prihodnjih dneh. Predseduje poslanec dr. Šu-steršič, ki je najprej podal obširno poročilo o političnem položaju, o svojih razgovorih z Bienerthom in drugimi voditelji strank. Najprej sc je oglasil nato k besedi poslanec dr. Krek, ki je poudarjal, da imajo naši poslanci sedaj proste roke na vse strani in da naj klub ta položaj porabi. »Slovanska Unija« več ne obstoji. Govornik je konstatiral, da imej klub prosto roko tudi v vseuči-liškeni vprašanju, ker more popolna prostost klubova bili stvari le koristna, dočim organizacija jugoslovanskega vseučiliškega kluba stvari ni ugodna. Izjavil je zadovoljnost, da ima klub popolno svobodo v svojem postopanju tudi napram volivcem, ker stranka ni nikdar to ali ono taktiko postavila kot program. Stranka je za strogo opozicijo ali za politiko od slučaja do slučaja, kakor je interesom volivcev prikladno. Zopetno oživljen je »Slovanske Unije«, je v sedanjem položaju izključeno, J&si govornik v tem oziru hvaležno pffzna prijazno in korektno stališče čeških agrarcev in radikalcev. Mi smo postali prosti proti naši volji, ker je bila od češke strani »Slovanska Unija« razbita. Iz proste volje se tudi izjavljamo za to svobodo. Imamo proste roke proti vladi, proti strankam v kolikor je to v korist interesom posameznih dežel. Ni izključeno, da bi pod gotovimi pogoji glasovali tudi za državne potrebščine. Izjavlja odkrito: Politika proste roke voditi mora tudi do kompromisa z Nemci posebno za narodne razmere na Štajerskem in Koroškem. Govornik govori o ozki zvezi Hrvatov in Slovencev, posebno z ozirom na važnost, ki jo imajo slovenske in hrvaške dežele za monarhijo. Končno je stavil dr. Krek predlog: Klub se naj izjavi za na vse strani samostojno politiko proste roke. Nato je govoril dr. K o r o š o c. Izjavil se je za strogo opozicijo. Sedanja zbornica se je izživela. Govornik pravi, da nima smisla vzdržati situacijo. V interesu kluba je, da naj bo zbornica razpuščena. Vlada je Slovencem in Hrvatom sovražna, ujetnik nemškega veta. Vzdrževati sedanjo politično situacijo bi pomenilo, vzdrževati nam sovražno vlado. Govornik opozarja na nasilstva na štajerskem in Tržaškem, posebno pa na nasilni čin koroške deželne vlade. Politika proste roke bi ne pomeniala nič drugega kakor indirekt-no podpiranje vlade. Kar sc tiče kompromisa z Nemci, se jih mora do tega prisiliti s brezobzirnim bojem. Zalo je treba pridobiti si zaveznikov in iskati stika v prvi vrsti s Čehi, ako ti res resno mislijo na resno opozicijo. Treba se je približati Rusinom, da se izvede brezobzirna opozicija. Dr. Korošec je ostro kritiziral izjavo ministrskega predsednika glede laške fakultete. Baron Bienerth jc storil Lahom gotove in določne obljube kar se fakultete tiče, še bolj upravičenih jugoslovanskih visokošolskih teženj pa ni niti omenil. Končal je: »Politika proste roke je nevarna fraza, .laz sem za brezobzirno bojno politiko.« Po izvajanjih dr. Korošca se je sklenilo, debato nadaljevati danes ob pol j. uri popoldne, nakar jc načelnik sejo zaključil. Za. nadaljno debato je oglašenih še veliko govornikov. Vsi listi se bavijo s politično debato v »Slovenskem klubu« in ji pripisujejo za. nadaljnji razvoj parlamentarnih razmer velik pomen. Nekateri listi govorijo vslecl tega o needinosti v »Slovenskem klubu«. Ni potrebno to domnevo, ki je otrok pobožnih želja, zavračevati. Resna in temeljita debata niti najmanj ne pomeni, da bi se bila edinost razdrla. V »Slovenskem klubu«, v katerem vlada med vsemi klubi na Dunaju najvzornejša disciplina, se je manjšina vodno uklonila večini in tako se bo tudi topot zgodilo. IZJAVA ČEHOV V PARLAMENTU. Dunaj, 18. januarja. Pri prvem branju budgeta je načelnik Enotnega češkega kluba. dr. Fiedler, v svojem govoru izjavil, da spričo tega, da se na vladni klopi in v nemško-poljski večini ni nič izprernenilo, ni za Cof-k i klub nobenega povoda, da izpremeni svojo se- danjo politiko, tembolj, ker je baron Bienerth nasproti nemškim strankam izjavil, cla bo sistem ostal pri starem. Z ozirom na nemško goljufije pri ljudskem štetju, katero vladne oblasti trpe, je naravno, da bo češki klub na svojem opozicijonalnem stališču vztrajal. Če Bienerth izjavlja, da je njegova vlada objektivna, potem naj pokaže tu tudi z dejanji. Za to ima prilike dovolj in naj rezultate ljudskega štetja vnovič preišče ter popravi. Če tega ne stori, je to dokaz, da nosi objektivnost samo na jeziku. — Za clr. Fiedlerjem je govoril grof Sternberg, ki jc nenavadno ostro prijel nemško svoboclomiselstvo, za-strupljevalko »Neue Freie Prcsse in visoko plutokracijo, katera je pravzaprav tisti faktor, ki v Avstriji hujska narodnost na narodnost. Grof Sternberg govori dalje. ZADRUŽNI INŠPEKTORAT. Dunaj, 18. januarja. Poslanec clr. Benkovič je bil pri trgovinskem ministrstvu, da povpraša, kaj jc z namero, ustanoviti tudi za spodnještajerske obrtne zadruge obrtni inšpektorat v Ljubljani. Glasom izjave trgovinskega ministra se mora žali bog konstatirati, da pisanje nemških listov in akcija nemških nacijonalcev nima nobene podlage. Ministrstvo je imelo takoj principielne pomisleke zoper to, da se spodnještajerske obrtne zadruge pod-rede obrtnemu inšpektoratu v Ljubljani, ker mu je n a. č e 1 o, da inšpektorate uredi po kronovinah. Sicer pa v budgetu tudi še za obrtnega zadružnega inštruktorja v Ljubljani vsled financielnih težkoč ni nobene postavke, pač se bo pa to v najkrajšem času zgodilo. Kar se pa tiče spodnještajerskili zadrug, se bo pri inšpektoratu v Gradcu nastavil jezikovno kvalifikovan kon-ceptni uradnik. NOVI NAČELNIK »POLJSKEGA KLUBA«. Dunaj, 18. januarja. Danes je bil za načelnika »Poljskega kluba« s 06 glasovi proti enemu, katerega je dobil posl. Stvvertnia, izvoljen clr. Lazarski. Dr. Lazarski ne. pripada nobeni stranki in ni dozdaj sploh nič stopil v ospredje. Izvoljen je le vslecl kompromisa, ker vsled velike needinosti v »Poljskem klubu« nobeden drugi ne more prevzeti načelniškega mesta. BOSANSKI ODSEK. Dunaja 18. januarja. Pod načel-stvoin dr. Susteršiča se je danes sešel odsek za bosanske zadeve. Seje sc je udeležil tudi ministrski predsednik baron Bienerth. Izvolil se jc na mesto bivšega načelnikovoga namestnika grofa Koknvrata poslanec Sylvester. Dr. Šusteišič je izjavil, da je odsek sklical, da bi se zbornica pečala tudi z bosanskimi zadevami. Govoril je tudi baron Bienerth, ki je pojasnjeval vladne predloge. HUDA ZIMA NA ŠPANSKEM. Madrid, 18. januarja. Madrid je popolnoma, zasnežen. Nacl en meter visoko pokriva sneg okolico španskega glavnega mosta; promet je oviran, zlasti železniški jc skoro ves ustavljen. Telefonske in brzojavne zveze so večinoma pretrgane. Po celi severni Španski je zapadel sneg v velikanskih množinah. V 28 provincah ne morejo voziti poštni vlaki. Na posameznih progah jc sneg tako visok, cla niso vlaki samo v njem obtičali, temveč so tudi skočili s tirov. V Asturiji je sneg zapadel dva metra visoko; v Andaluziji pa še vedno sneži. Poleg tega je nastal še nenavadno hud mraz, vsled česar mnogo trpe ljudje in živina. V okolici Madrida jc več ljudi zmrznilo. s NESREČE V SEVERNEM MORJU. Guxhaven, 18. januarja. Neprestano prihajajo poročila o truplih, kakor o ostankih razbitih ladij, ki plavajo po Severnem morju. Vihar, ki je razsajal v Severnem morju zadnje dni, je brez-dvonmo zahteval mnogo žrtev. Pričakovati je nadaljnih poročil o nesrečah. Mnenje gosp. dr. P. Jonna-Troili-ja., zdravnika »Dobrodelnega društva Nj. Vel. kraljice-matere«. Rim. Gospod J. Serravallo! Trst. Naznanjam Vam, da pripisujem že več časa z uspehom Vaše Serravallovo Kina-vino z železom ju posebno se ga poslužujem pri malokrvnosti otrok, ki ga jako radi jemljejo. It i m, 4. julija 1909. Dr. Jonna-Troili. Rabljeni Mesto vsakega drugega naznanila. 203 Anton Črnivec, ravnatelj c. kr. učiteljišč v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu obitelji in sorodnikov, cla jc preminula previ-tlcna s sv. zakramenti 17. januarja ponoči po kratki bolezni, preljub-Ijena in dobra mati, tašča in stara mati, gospa Katarina Črnivec v 87. letu starosti. Pogreb ranjce bo v četrtek, dne 19. januarja ob 10. uri dopoldne v fSt. Vidu liri ZatiCni. V Ljubljani, 18. januarja 1911. pisalni stroj sistema REMINGTON se proda po zelo nizki ceni. Vprašanja naj sc izvolijo nasloviti na poštni predal st. 76 v Ljubljani. 190 a W (GRSOFFErt] se proda po nizki ceni pri Aug. Agnola, Ljubljana, Dunajska cesta 13. Ista bi bila pripravna za kako manjšo trgovino ali kontor. 193 se je izgubila g. Adolfu Galletu v Zg. Šiški št. 1. Psica je gladke dlake, bela ima rumena ušesa ter sliši na ime „SeIma". Kdor jo dobi. naj jo odda lastniku. 202 ki je stol nov 300 K, rac cena proda. Kje upravništvo ..Slovenca". Radi preselitve se da v najem ali piocia dobro idoča 102 z vrtom v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo ..Slovenca". pod vodstvom laškega kuharja A. Sonattija v novem, moderno urejenem hramu hotela pri nMaliču". — Za večerjo se dobi vedno ribe (po želji pripravljene), makoroni, rižota, polenovka s polenlo i. dr. ter izvrstna vina. — Za abonente posebno znižane cene. — t V obilen obisk sc priporoča vodstvo, Št. 970. s® 191 Podpisani deželni odbor razpisuje s tem vinilni nfrrPiM fiiPiP mm H! Mirni Ml $11 S službo je združena plača 1200 K z aktivitetno dokiado 200 K in z dvema starostnima dokladama (petletnicama) po 100 K. Okrožni zdravnik bo obenem primarij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, za kar se določi dogovorno s kon-ventom in deže'nim odborom še posebna plača. Prosilci za lo službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru z dokazili o starosti, upravičenju clo izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskemu državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškecja jezika. Prednost imajo prosilci, ki se izkažejo z daljšo kirnr-giško prakso. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, dne 16. januarja 1911. St. 11 l/V. u. Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1888, 1889, 1890 in 1892. ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja: 1. da se bo dne februarija ob 9, uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu §. 32 vojnih predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, 1. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1890) in torej letos pridejo prvič k naboru. 2. da so od 23. januarija do 1. februarija imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsak-teremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek. napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu; 3. da so od 23. januarija do 1. februarija v omenjenem uradu imeniki domačih in tujih, leta 1892 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeniče" na ogleci. Pogreški naj sc pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. januarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. 109 Nase šolsko pije. 1. Šolska armada na Dunaju. Oktobra 1!HC je bilo na dunajskih ljudskih in meščanskih šolah 242.368 otrok. Na posebnih oddelkih za nepolnočutne učence pa 270 gojencev. Ljudske šole je obiskovalo 180.271, meščanske šole pa 56.115 otrok. Od šolo obiskajočih otrok ni izpolnilo šestega leta 2i86 dečkov in 1701 deklica; štirinajsto leto pa je prekoračilo 651 dečkov in 680 deklic. Skupno število razredov oziroma oddelkov je znašalo 4835. Pač ogromne številke! 2. Analiabeii. V Humuniji so med 10.000 vojaškimi novinci našteli 6900 mož, neveščih branja in pisanja, v Rusiji 6170, na Ogrskem 4'i80, v Avstriji 356J, v Italiji 3070, na Grškem 3000, v Zjedinjenih državah severoaineriških 1U70, v »klerikalni« Uelgiji 850 itd. Navajamo šlevilke, ker je poizkušal vse-gavedni »Učit. Tovariš« pred kratkim dokazati, da je llMgija glede ljudskega šolstva najbolj aunemarjena država. 3. Tirolsko^učiteijstvo in nemški frajzin. Ko so se tirolski učitelji borili z vso veliemenco za boljši vsakdanji kruh, je sočustvoval ž njimi vsak pošten človek. Le liberalni »Deutscliostcr-reichischer Lelirerbund« si je dovolil nesramnost, Ki zasluži, da jo pribijemo. Liberalni, kolegi so namreč sporočili stradajočemu učiteljstvu sledečo restr lucijo: »Pozdravljamo zborovanje, vršeče se. v zadevi službenih prejemkov, ako je soudeleženo svobodomiselno uči-teljstvo.« Brez kormntara! i Zanimivo učiteljsko zborovanje v Benetkah. Italijansko svobodomiselno učiteljstvo je zborovalo nedavno v Benetkah. Katoliški Benečani so taktni ljudje, in tako se je zgodilo, da je pozdravil liberalne zborovale e tudi beneški župan grof Grimani. V pozdravnem govoru je povdarjal: »Šolsko vprašanje naj sc reši v sporazumu z vsemi kotu-petentnimi faktorji; odkrito pa izjavljam, da si ne morem misliti popolne šole. ki sc ne naslanja na. — Boga.« Po neustrašenih besedah verskomislečega župana jc nastal med duševnimi brati našili »Zavezarjev« grozen direndaj. Njim, pristašem svobodne šole, si upa grof Grimani tako očitno in neustrašeno osvedočiti krščansko prepričanje! Grof Grimani je mirno čakal, da je Ga-ribaldince minila »sveta jeza«, nato pa jc ročno nadaljeval: »Mesto Benetke si šteje lahko v čast in ponos, da ima boljše plačano učiteljstvo, kot zahtevate na svojih kongresih; taka ,sovražnica uči-teljstva' je klerikalna mestna uprava.« Odločne besede beneškega župana so zaprle sapo liberalnim zborovalcem. Naši liberalni kolegi seveda nc bodo hoteli slišati o tem ničesar; zamašili si bodo ušesa in zakrili oči z — »Narodom« in »Tovarišem«. 5. Gospod deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Rado Legvart jc spisal knjigo »Govedoreja«. Učiteljstvu nujno priporočamo zanimivo delo kot pripomoček samoizobrazbi s posebnim ozirom na pouk v ponavljalni šoli. — Knjigo prodaja »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. 5. Gospod deželni mlekarski in živinorejski nadzornik Rado Legvart je spisal knjigo »Govedoreja«. Učiteljstvu nujno priporočamo zanimivo delo kot pripomoček samoizobrazbi s posebnim ozirom na pouk v ponavljavni šoli. — Knjigo prodaja »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. 6. Z bojem do zmage. Pod navedenim naslovom je »Učiteljski Tovariš« prinesel v prvi letošnji številki dolgovezno skrpucalo, ki naj bi se imenovalo uvodni članek. Med drugim pravi: »Tudi letos hočemo delati z vsemi silami za staro pravdo slovenskega učiteljstva: za'kruh, ugled, čast in pravico«. (Če ima člankar v mislih Ganglovo kandidaturo v Belokrajini, potem žalostna nam majka!) V napredni svoji organizaciji združeno slovensko učiteljstvo mora stopiti na čelo svojemu narodu! (Še svoje Zavezar je ne zmorete, pa bi radi komandirali ljudstvu, ki je že neštetokrat napodilo liberalne generale.) Nobene ponižnosti, nobenega drsanja kolen! (Lepe besede, a fakta? Ne mine teden, da bi nc prišlo pasjeponižno pismo liberalnega Za-vezarja na kakega člana Slomškove zveze, kjer prosi pomoči za to ali ono službeno mesto, seveda ne pod praporom narodnosti, naprednosti in demo-kratizma.« In čujte, med »šušmarji, zajedalci in pustolovci« smo videli tudi pisavo dičnega in neustrašenega idrijskega deželnega poslanca!) »Z bojem do zmage«, kliče g. Gangl v svojem listu ob novem letu. Da, on je že zmagal, ko je bil pomaknjen ravnokar v 9. činovni razred, a drugi »napredni«? 7. Nujna prošnjal Krojni šolski sveti, ali ste že naročili: a) mladinska lista »Vrtec« in »Angeljček; b) »Slovenskega Učitelia«? Ako ne. storite to takoj. Ako dohaja na vaše stroške v šolo kak drug list, zahtevajte, da se vrne takoj prva številka. Pri prvi seji krajnega šolskega sveta sklenite pro-tokolarično, da sc morajo v bodoče na-ročevati vse tiskovine in potrebščine pri firmah, ki katoliško mislečemu ljudstvu ne mečejo polen pod noge! Liberalno učiteljstvo bo poizkušalo vtihotapiti na šolo liste, ki navidez dobri, utrjujejo liberalno politiko. Bodite čuječi! Kar ne izide v naših podjetjih, ima namen podpirati na ta ali oni način liberalne fererovske načrte. Tak materijal pa ne sme v — krščansko šolo. Krajni šolski sveti, zavedajte se, da plačujete šolske potrebščine vi in da ste odgovorni za -— izdani denar. Še enkrat: proč z vsem, kar podpira direktno ali indirektno liberalne brezver-ske načrte! Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike! uci---- -i C^UJ f----- .H t**. Ai'r\ff<& O-DA Izbcina cliefična namizna pijača. O dobroti Biiinske vode rini sc vpraša domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastiierju v L|ubljani. 2590 Poročne postane kakor tudi drugo zhlnino priporoča po nizki cen\ Kurzi efektov in menjic. _ dne 17. januarja 1911. Skupna 4% konv. ronta, maj—november ...... Skupna 4°/0 konv. renta, januvar —julij.......... Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........ Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . Avstrijska investic renta 3 '/a% . Ogrska zlata renta 4o/0 . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 i/2 % Delnice avstrijsko-ogrske banke Kreditne delnico....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 9315 9720 9710 Sprejmem več spretnih 183 4 Vešči vodovodnih inštalacij imajo prednost Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje enonadstropna, s šestimi sobami v Rožni dolini št. 217 pri Ljubljani se proda. Leži nasproti pekarije. 108 Lep loka! - za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Ceš-nika, Lingarjeva ulica. Natančneje se poizve istotam. brez otrok išče za majev termin SMtpjMgp?! Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Siart trg 26. 3S73 PoSiljam cenike brezplačno. t obstoječe iz 2 manjših sob, kuhinje i. t. d. Ponudbe iz prijaznosti na upravo ,.Slovenca pod: „mirna stranka". 130 3 ♦ Ustanovljena leta 1S00 priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče za cerkev, pogrebe in procesije, voččene zvitke, izborili med-pitanec, koji se dobiva v steklenicah, škatlah in škafih poljubne velikosti. — Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje po kolikor mogoče visoki ceni. Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo. - Ljubljana, Prešernova (Slonova) ulica 7, Perlesova hiša. ♦ f ♦ * * 104 Zaradi oddaje instalacijskih del hišnega vodovoda in stranišnih naprav pri stavbi državne obrtne šole v Ljubljani vršila s?, bode dne 28. januarja lečes j«vna pomena ponudbinska ra/pr^va ob 10. uri dopoldne pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada. Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsaki dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne na vpogletl. Ponudbe opremljene 5% vadijem od preračttnjene skupne ponudene svote, v katerih je navesti posamezne cene in preračunjene zneske v številkah in besedah izročiti je v zapečatenih zavitkih do -določenega časa. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim predpisom ali katere bi se pogojno glasile ter na ponudbe katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile se ne bode oziralo. Mestni magistrat pridržuje si pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 9. januarja 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Laschan 1. r. Ljubijana; Stari trg štev. 4. Otvoritev nove trgovine. „Pri Valvazorju" Jos. Petkosig, bivša prodajalna Jos. Vidmarja za dežnike, Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem ottforil trnovino z drobnino, pletenino, : galanterijo, držnlld In potrebščinami za krojače in šivilje. Za obilen obisk se priporočam z velespoJtovanjtm ižje cene. 127 3 Petkosig. gumijeve ohranijo čevlje elegantne. 147 V vašem kraju išče neka večja renska izvozna ~ liliji? ki bi jcj nabirali tvrdka » IjUUlj po g0rah rastočo Ponudbe, v katerih jc pojasniti, kako bi se 1000 takih listov moglo poslati iz vašega kraja, sprejema pod šifro »B. K. 100« uprava tega lista. 151 3 Uecii in ma«i!3i m rms za stodisce.delaur.icg žnkieči fsz 'ia'ioi oddala. ?lec sugcaraa Pfgaernaaa uiica ?. 102 3-1 ♦ # O priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne csua, fiis&ouns plašče v vseh barvah, vse vrste OkrasSiDU, poslSioie sjrai in aken, na-grBluisz s^suienilsa, alfar^e, ceineafaD sipe!?©, marmor i- raize in navadne SiS^njlCS, &2JS2 in sploli vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila sc izvrše točno in po najnižjih cenah. - Kakovost izdelkov ic izborim. K Vzorci na razpolago! NOVOSTI MANUFAKTURNEGA BLAGA! Vzorce pošiljava Iranko! SERKMAN Ljublfana, Stritarjeva ulica 4. Sukno, kamgarn, damsko blago, delen, batist, zefir, kreton, platno, šifon, gradi, garniture, preproge, zavese, odeje, pleti, šerpe, rnte v veliki izbiri. SOLIDNE CENE. Za slabokrvne in prebolele!!! Pijte pravi pristni Aiarsala, stekl. 7/io K T50 Priporoča se tudi Alalaga, stekl. ?/io K 2 50 Najfinejše vino Werraouth prodaja na debelo po jako nizki ceni 3930 12—1 fuii imscii. mtuiii. UBiaviBvi n. i (n umu.) na proda; enonadstropna, na lepem in zračnem prostoru , pripravna za dve družini ali za kakega vpokojcnca; ima tud i lep zasajen vrt. Cena: 17.600 K; takoj jc treba plačati samo 5600 K, drugo sc laliko prenese. — Naslov: Pot v Rožno dolino, Tomaž Čeli, št. 237. — Kdor hoče, sc mu pošlje slika. 5885 ai »Zlata kaplja" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 v bližini kolodvora. 2072 Lepe zraine soje. - Frizuro fina kuhinja. • Izborne pijane. • Hizke ceas. - I?8pl restavracijski prostori. ilJB! »i Sprejme se takof v trgovino z mešanim blagom, kateri mora biti dober v računstvu in pisavi pri: Antonu Trevn, Jesenice Gorenjsko. 153 3 PurDčsai prstani j ^ str*, d ^ močni v zlatu, na Ir-pežnosti neprekosljivi, \ n> > - ] par 0(j j naprej v modernih fasonah, graviranje brezplačno urar in trgovec LiSi&IjSKa samo irešerneva ulica itev. I. Največja zaloga stenskih ur. - Ceniki zastonj tudi p:> pošti. 121 Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. 5*axss22t-ijauo in preoajanie elektr. sile. Električni obrat vseh vrst, Ventilatorji. Tisrte©-generaiorja, elektr. zelez-nice in lokomotive, žerjavi in dvigala. fSSsloČlJŽGB in žarsišcs vseh vrst. 2073 Ingenleur H. UHLIR Ljubljana, Resijeva c. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb preje Kolben in dr. 3362 Ziaftnina srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — 7.. a ženina m neveste velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic. obeskov, zapestnic, raznega namiznega orodja, cvetličnih vaz i. dr. I. ilECCHBET zlatar naiprot gljvne pošte Ljubljana, Šelenbursova ul Lastna delavnica. — N iktip in zamena stare zlatnine in dragega kamenja. Razpisuje se služba O v Ihanu. Služba obstoji: prosto stanovanje, 1/4 zemlje, 160 K v denari h. bire 30 mer-nikov aide, šola okoli 160 K. Prošn e p s-meno do konca 'anuarja. 2upni urad v Ihanu pri Domžalah. Al. Že ezny, župnik. 181 2 ssss as^sssisisM^a I"Vsak dan sveže RS priporoča rs K3 a e C3 a rs 3 £3 a s a rs RS B RS a RS RS a __!rs wuuaumtuaau%sme& Jakob Zalaznik pekariia in slaščičarna stari tri sm 21. Podružnice: HolodvorsHa ulica št. 6 li trs št 1 TOIFLov CEYL0N . GAJ 3395 ružba IZPELJAVA mm mli ftiitvrii, irar.s8l.tii. • \iii\mz .eKov, nakaznic in KREDITNIH PISEM n vsp 'Inr? iit tlrml? nl&ib tu- m inozemstva, C KR PRIVIL BANČNA IN MENJALN1CNA DELNIŠKA DRIUBA nironin^ osrednja menjalnica: IVI 8JM dunhj i., wollZE1LE 1. Pnrlnn-jnino Baden. teSka Kammca. ceska Lipa, urno, Duchov. labiovn, K. Erasiitz. Krakov, Litomence. rULI I u/lil bo „ior ,vsk žunaen, /lOdiirn, Meran, r.ov> Jitin. fizen. t iaqa. Liaerce. Duna sko Novomeško, tivtavn. 99 Vodne turbine vseh sestav, iFrancis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektr. strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inStaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinove-ga jekla, ameriška kujna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Za vele-in malo obrt. MAKU*' M ^tfODAjA vseh vrst rent, obligacij, držatMihi papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreč* 1.1, d., i. t. d 3 Zavarovali] jrali km in žmafi srai.i in vraJi najiniv t>ro3i)eiite in cenike praimi za3loai to traiuo. Izdajatelj: Dr. Ianacij Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan šlefe.