v
S št. 246
(15.974) leto LIN.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, niennv
7096 AA
OSRfBNJA KNJIŽICA srečka
■mo REVOLUU**-
6001 KOH--K
60090201
m
-1^1.11432/731190
-	POSTNMA PLAČANA V GOTOVN
1500 LIR Sp«Jizione in abbonamento postale 45%
ČETRTEK, 16. OKTOBRA 1997
Koje
manjšim
trn
vpeti
Marko Marinčič
Naključje zna včasih biti res poredno in nadležno. V prejšnjih dneh sta na goriško županstvo skoraj sočasno prišla dva dopisa. Prvi, iz evropskega parlamenta, je najavljal odobritev amandmaja za finansiranje preosnove obmejnega gospodarstva obeh Goric. Drugi dopis, ki je potoval prav na relaciji prijateljskih mest, pa je nekoliko zagrenil praznik: prinašal je novogoriški protest zaradi goriške resolucije proti zaščiti slovenske manjšine.
Zupana sta takoj pojasnila, da ta nesoglasja ne bodo zavrla sodelovanja in prav je tako. Evropski projekt obeh Goric je življenjskega pomena za mesti, ki morata pri njem vztrajati kljub nesoglasjem. Napačno pa bi tudi bilo označiti spor le kot politično izživljanje občinskih svetov, medtem ko se župana odlično razumeta in pridno sodelujeta.
V njem se namreč jasno kaže bistvena nedoslednost, ki omejuje tudi verodostojnost skupnih projektov. Goriška uprava res snuje skupne načrte z Novo Gorico, hkrati pa ohranja anahronistično zaprtost do Slovencev tostran meje. Sporni resoluciji o zaščiti manjšine se je predsinoči pridružilo stališče večine v goriškem občinskem svetu, po katerem še ni dozorel čas, da bi Slovencu zaupali niti funkcijo brez vsakršne politične teže, kot je pod-predsedstvo občinskega sveta.
Okleščeno vsakega olepšavanja to stališče izraža logiko apartheida: Slovenci so drugorazredni občani in ne smejo na določena mesta, saj bi to žalilo italijansko večino. Taka miselnost, ki so jo menda presegli celo v odnosu do črncev v Louisiani, se v Gorici ujema tudi z županovo vizijo zaščite manjšine: sprejemljiv je le zakon, ki bi zbral obstoječe norme, a brez priznanja novih pravic, ker bi to »motilo večino«.
Ugovor, da so to interne zadeve brez zveze z evropskimi načrti obeh Goric, ne drži. Naj verjamemo v iskrenost prijateljstva s Slovenci čez mejo ob sočasnem gnevu do Slovencev na tej strani? Najbrž ne: ko se bodo odnosi sprememb tostran meje, bo evropska vizija Čezmejnega sodelovanja goriških upraviteljev gotovo verodostojnejša.
ITALIJA / DANES PARLAMENTARNA ZAUPNICA LEVOSREDINSKI VLADI
Oljka in SKP spet skupaj v večini Prodi: Italija sedaj hitreje v Evropo
Industrijci hudo kritični do skrajšanega delovnega časa - Zaskrbljenost sindikatov
RIM - Romano Prodi je včeraj v poslanski zbornici pojasnil vsebino dogovora med Oljko in Stranko komunistične prenove. Obnovljena politična solidarnost zmagovalcev lanskih vobtev, je dejal ministrski predsednik, bo sedaj pospešila pot Italije v evropski denarni sistem.
Fausto Bertinotti je objel Prodija in s to gesto tudi simbolično potrdil obnovljeno vladno sodelovanje, s katerim se je Italija izognila predčasnim volitvam. Premostitev vladne krize je medtem odprla stare rane v Kartelu svoboščin, ki očitno nima jasne opozicijske usmeritve.
Pomembno je, da je kriza prebredena, vendar pa se spet postavlja vprašanje zaupanja v stabilnost italijanske vlade. Tako v gla-
vnem ocenjujejo italijanski politični razplet tuji časopisi v svojih včerajšnjih komentarjih.
Sicer pa je dogovor o postopnem krašjšanju delovnega umika, ki je pmo-gočil rešitev vladne krize, izzval veliko kritik in pro-stestov v vrstah industrij-cev. Njihov predsednik Gi-orgio Fossa je včeraj celo zagrozil, da bodo industrijci zamrznili zapadle delovne pogodbe. To pa je po drugi strani izzvalo ostro reakcijo sindikatov, ki so poudarih, da so grožnje in-dustrijcev nesprejemljive in da se jim nameravajo postaviti po robu z vsemi sredstvi. Vse je skušal pomiriti podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Mic-heli s pozivom k treznemu dialogu.
Na 2.strani
Umbrija: zemlja se noče umiriti
PERUGIA - Tudi včeraj se je zemlja v Umbriji in Markah ves dan tresla, čeprav na srečo ni bilo občutiti močnejših sunkov. Torkov sunek je povsem opustošil kraj Sella-no, kjer so vsa poslopja poškodovana. Ljudje medtem še naprej zmrzujejo v šotoriščih.
Na 2. strani
ZAMEJSKO GOSPODARSTVO / DOGOVOR
SDGZ in SGZ odslej s skupnim zastopstvom
TRST/GORICA - Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst in Slovensko gospodarsko združenje Gorica sta po približno enoletnih pogovorih potrdih ustanovitev skupnega deželnega gospodarskega predstavništva (DGP). DPG (predstavljalo bo SDGZ Trst in Čedad ter SGZ Gorica) bo pristojno za usklajevanje skupnih dejavnosti na strateških področjih, ki so skupnega in splošnega interesa (odnosi s Slovenijo, dodeljevanje sekcij, odnosi na deželni ravni z javnimi ustanovami...) ob upoštevanju avtonomije ter spoštovanju obstoječih statutarnih navodil posameznih organiza-
cij. Skupno deželno predstavništvo naj bi spremljalo uresničevanje skupnih dejavnosti na raznih področjih, pripravljalo pobude in opredeljevalo smernice za enotno delovanje ter imelo povezovalno funkcijo. Nova skupna struktura si bo v prvi vrsti prizadevala za koristi članov obeh Združenj, manjšinsko gospodarstvo bo tudi imelo večjo težo v okviru naše skupnosti v Italiji, lažje pa se bo uveljavilo tudi v širšem okvira dežele Furlanije Julijske krajine in prispevalo k splošnemu blagostanju celotne naše skupnosti.
Na 11. strani
KONGO / OB PODPORI ANGOLE
Kongo-Brazzaville v rokah upornikov
Dosedanjemu predsedniku Pascalu Lissoubaju so tuje naftne družbe obrnile hrbet
Parlamentarci Slovenije in EU
BRUSELJ - Marca bo pričela zasedati v Ljubljani mešana poslanska skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki Evropske unije in Slovenije.
Novi organ bo spremljal pogajanja za pridružitev Slovenije Evropski uniji: vest je sporočil predsednik predstavništva evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo, sicer predstavnik južnotirol-ske ljudkse stranke SVP Michl Ebner. Ebner je napovedal tudi, da bo mešano poslansko skupino sestavljalo enako število slovenskih in evropskih poslancev.
Pogajanja za pristop Slovenije bodo začela istočasno s pogajanji z drugimi štirimi državami nekdanjega sovjetskega bloka, in sicer z Madžarsko, Češko, Poljsko in Estonijo, ter s Ciprom. Prva polnopravna včlanjevanja naj bi beležili leta 2002 ali 2003.
KINSASA - Po petih mesecih spopadov in več kot 4.000 mrtvih so pripadniki nekdanjega predsednika Konga-Brazavilla Denisa Sassoua Nguessa ob pomoči Angole prevzeli nadzorstvo nad dobršnim delom države. Včeraj so angolski oklopniki zavzeli Pointe Noire, drugo največje mesto in naftno prestolnico te afriške države. Nguessovi pristaši pa so se v Brazzavillu polastili letališča, predsedniške palače in poslopja radio-televizije. Vlada Bernarda Kolelasa je že zbežala v Kinšaso, prestolnico Demokratičnega Konga, medtem ko ni znana usoda predsednika Pascala Lissoubaja.
Vsi sedaj čakajo, da bo Denis Sassou Nguesso nakazal smernice bodoče kongo-ške politike. Bivši predsednik je bil za Zahod zaradi
svoje marksistične in puči-stične preteklosti vedno sumljiv. Marksist pa je bil tudi Kabila, ki mu v sosednjem nekdanjem Zairu Američani niso preprečili zmage. Pascal Lissouba je po mnenju političnih opazovalcev zagrešil usodno napako, ko je napovedal, da bo zmanjšal vpliv tujih naftnih družb v kongo-brazzavillski republiki. Te so mu obrnile hrbet in dopustile zmago marksista Nguessa.
V Brazzavillu je bilo tudi precej tujih državljanov, med katerimi je bilo največ Francozov, pa tudi Italijanov je bilo skoraj dvesto. Nikomur od njih se vsaj do-lej ni nič zgodilo, čeprav predvsem Francozi že razmišljajo o evakuaciji rojakov, ki so trenutno predvsem v Pointe Noiru.
Na 9. strani
Za fiziko in kemijo šest nobelovcev
STOCKHOLM - Švedska Kraljeva akademija za znanost je včeraj dodelila letošnji Nobelovi nagradi za fiziko in kemijo. Nagrado za fiziko je akademija podelila trem raziskovalcem, in sicer Francozu Claudeu Cohenu-Tannoudjiju in Američanoma Stevenu Chuju ter VVilliamu Phil-lipsu, za kemijo pa so bili prav tako nagrajeni trije raziskovalci, in sicer American Paul D. Boyer in Britanec John E. VValker, drugo polovico nagrade pa bo dobil Danec Jens C. Skou.
Na 9. strani
Ne odlagališču pri Trebčah
TRST - Naravovarstvene organizacije so proti ponovnemu odprtju odlagališča odpadkov pri Trebčah in se zavzemajo za dokončno sanacijo zadevnega področja. V tem smislu bi morala tržaška pokrajinska uprava Cim prej črtati Trebče iz pokrajinskega plana odlagališč, tržaška občinska uprava pa bi se morala za dokončno sanacijo bivšega odlagališča poslužiti sredstev, ki jih nudi deželna zakonodaja.Vse to so predstavniki naravovarstvenikov povedali včeraj na tiskovni konferenci.
Na 6. strani
Nabrežina: liste so že sestavljene
NABREŽINA - Stranke so v glavnem že sestavile kandidatne liste za občinske volitve. Nosilec liste Slovenske skupnosti, ki podpira županskega kandidata Viktorja Tanceja, je deželni tajnik Martin Brecelj.
DSL in Stranka komunistične prenove, ki podpirata župansko kandidaturo Marina Vocci-ja, sta za nosilca liste izbrali župana Giorgia Depangherja oziroma Stanko Mokole in Giulia-na Goata. Rok za predložitev kandidatnih list zapade v soboto opoldne.
Na 5.strani
Posiljevalec se je izdajal za policaja
TRST - Pred nekaj dnevi je 32-letni Alessan-dro Signoretto z divjo vožjo po mestu povzročil pravi preplah med avtomobilisti in pešci, poškodoval je tudi šest vozil, a sedaj je prišlo na dan, da je tudi posiljevalec. V prvih dneh meseca, kot je kasneje tudi sam priznal, je ustavil neko dekle iz Furlanije, izdajal se je za policaja, in jo zatem posilil.
Z drugim primerom posilstva se je včeraj ukvarjalo tudi tržaško prizivno sodišče, ki je obsodilo nekega 50-letnika iz Latisane.
Na 5. in 6. strani
Podpredsednik ne sme biti Slovenec
GORICA - Cas ni še zrel, da bi Slovenec lahko zasedel niti nepomembno mesto podpredsednika občinskega sveta. Tako se je predsinoči v goriškem občinskem svetu izrazil načelnik FI Ser-gio Fornasir ob soglasju drugih skupin večine. Prevladalo je torej mnenje, da Slovenec vsaj za zdaj ne more zasesti nobenega položaja, pa naj bo še tako nepomemben. Levosredinska opozicija, ki je kandidirala Igorja Komela, je ugotovila, da se po tej poti ne krepi sožitje, prav na-
sp”“0'	N, 10. strani
RIM / DANES V PARLAMENTU GLASOVANJE O ZAUPNICI LEVOSREDINSKI VLADI
Prodi: Po sporazumu s SKP sedaj hitreje v evropsko monetarno unijo
Objem med Faustom Bertinottijem in predsednikom vlade - Desnico s starimi težavami
RIM - Objem med Faustom Bertinottijem in Romanom Prodijem v poslanski zbornici je tudi simbolično potrdil spora-zmn med Oljko in komunisti, ki zagotavlja vsaj še enoletno življenje levosredinski vladi. Morda pa še kaj več, saj so optimisti prepričani, da bo Prodi ostal v Palači Chigi vse do naravnega izteka zakonodajne dobe.
Premier je pred poslanci v bistvu pojasnil vsebino sporazuma z Bertinottijevo stranko in izrazil prepričanje, da bo Italija sedaj pospešeno nadaljevala pot za vstop v evropski monetarni sistem. S krizo smo sicer izgubili nekaj dragocenega časa, ki pa ga bomo čimprej nadoknadili, je dejal Prodi. Glede skrajšanega delovnega urnika (stopil naj bi v veljavo leta 2001) je potrdil obvezo, da bo vlada v kratkem izdelala tozadevni zakonski predlog, pri oblikovanju osnutka pa bo imela pomembno besedo tristranska komisija (vlada-sindikati-delodajalci). Izrazil je tudi željo in upanje, da bo parlament pred koncem leta odobril finančni zakon in državni proračun.
Prodi je zahteval od poslancev politično zaupnico, dokument, ki obnavlja vladni pakt med Oljko in komunisti, je podpisal tudi vodja poslancev SKP Oliviero Di-liberto. To predstavlja veliko novost, saj komunisti niso nikoli formalno podpisali zaupnice vladi, niti takoj po lanskih volitvah, saj so hoteli vedno dokazovati, da niso sestavni del levosredinske koalici-
je, a »le« podporniki vlade. Časi in razmere so se sedaj očitno spremenili!
Bertinotti je Prodijev govor označil za lojalnega in poštenega. V tej krizi ni nihče zmagal ali bil poražen, prevladala sta zdrava pamet in čut odgovornosti, je še povedal lider SKP, ki je, kot rečeno, nato objel, a ne poljubil, kot je sam pojasnil, ministrskega predsednika. Tudi predsednik stranke Armando Cossut-ta in Diliberto sta se prisrčno rokovala s Prodijem in ministri njegove vlade, prisrčno vzdušje pa je bilo opaziti tudi med poslanci SKP in Hrasta. .
Ce se na levici zelo veselijo obnovljenega sporazuma, je Kartel svoboščin spet v primežu starih nesoglasij. Silvio Berlusconi je prepričan, da bi morala desnica sedaj stopiti na ulice in glasno demonstrirati proti finančnemu zakonu in proti dejstvu, »da v vladni večini sedaj dokončno prevladujejo komunisti«. Gi-anfranco Fini pa je previdnejši in ni najbolj navdušen nad pouličnimi manifestacijami, s katerimi se je desnosredinsko zavezništvo že nekajkrat opeklo. Kartel svoboščin očitno nima jasne opozicijske strategije, voditelj »Forza Italia« pa je na tihem zadovoljen, da ne bomo šli na predčasne volitve.
Vse javnomnenjske ankete, ki so jih izvedli med vladno krizo, nedvoumno pričajo, da je večina državljanov vseskozi nasprotovala predčasnemu razpustu parlamenta in torej volitvam. Zanimiv je
podatek, po katerem bi SKP v primem predčasnih volitev izgubila tudi do tri odstotke glasov v primerjavi z lanskimi volitvami, Oljka bi nekaj pridobila, Kartel svoboščin bi v bistvu ohranil glasove, kar velja tudi za Severno ligo. Veliko neznanko bi predstavljala »stranka Antonia Di Pie-tra«. Po anketi Datamedie bi nekdanji milanski tožilec, zaveznik Oljke, dobil nekaj več kot 4 odstotke glasov, po drugih raziskavah pa dosti več.
»Forza Italia« in DSL (obe med 20 in 22 odst.) bi se na osnovi teh anket borili za prvo mesto med strankami, na tretjem mestu pa bi bilo trdno zasidrano Nacionalno zavezništvo s 17 odstotki glasov.
Voditelji SKP med včerajšnjo razpravo v zbornici (AP)
TUJI TISK / ODMEVI NA PREBRODITEV KRIZE
Glavno je rešeno, skib za jutri
Večina tujih dnevnikov ne zaupa v trdnost Prodijeve vlade
RIM - Glavni cilj je dosežen, vendar ostaja oz. se spet pojavlja bojazen o trdnosti italijanske vlade: tuji časopisi namenjajo prebroditvi italijanske krize komentarje na prvih straneh, v njih z različnimi poudarki naglašajo pomen sporazuma med Prodijem in Bertinottijem, predvsem pa so različne ocene o posledicah »pogodbe s komunisti«. Za nemške časopise (Handelsblatt, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Siiddeutsche Zei-tung) je dogovor Prodijeva zmaga, vendar so precej skeptični glede bodočnosti, skratka za nemške medije je Italija politično zelo nepredvidljiva in nestabilna. Londonski Financial Times pa nikakor ne odobrava »projekta o 35 urah«, kot tudi ne dejstva, da je Italija takoj sledila Franciji »po napačni poti«. Vsekakor tudi ta dnevnik načenja vprašanje politične stabilnosti in se pri tem v komenta-
rju (podpisal ga je Lione Barber) sklicuje na Mussolinija, ki je izjavil, da je voditi Italijo nemogoče. Komentator je še mnenja, da bodo Italijo vključili v projekt skupne valute, samo če bo prevladal »politični pristop«.
V Franciji so seveda zadovoljni z »italijanskim posnemanjem francoskega vzora«: dnevnik Liberation je npr. zapisal, da »je 35 ur po francosko rešilo italijansko vlado«. Le Monde pa hvali zadržanje Romana Prodija, ki je po sporu s SKP močnejši. Iz Španije prihajajo manj enovite ocene: po eni strani Ahc trdi, da je spor s SKP ošibil Prodijevo vlado, katere verodostojnost je pod vprašajem, po drugi pa je dnevnik El Pais mnenja, da se je po takšnem razpletu spora oddahnila vsa Evropa, predvsem pa Francija in Španija, ki sta še posebej zainteresirani, da bi Italija sodelovala pri skupni evropski valuti.
Alarm med industrijci zaradi krajšega urnika
RIM - Industrijci so proti načrtu o postopnem krčenju tedenskega delovnega umika od 40 na 35 ur, za katerega sta se dogovorili Oljka in SKP ob obnavljanju vladnega zavezništva. Njihov predsednik Giorgio Fossa je včeraj celo zagrozil, da bodo industrijci zamrznili obnovitev zapadlih delovnih pogodb. Na to grožnjo so takoj alarmirano reagirali sindikati, podtajnik pri predsedstvu vlade En-rico Micheli pa je vse pozval k treznosti in k dialogu. A pojdimo po vrsti.
Načrt, da bi tedenski delovni umik skrčiti na 35 ur, je izzval pravi plaz kritik v vrstah in-dustrijcev. Tako je Um-berto Agnelli, predstavnik rodbine, ki kontrolira Fiat, dejal, da »gre za univerzalno negativno ocenjeni načrt, ki bi lahko samo zmanjšal konkurenčnost italijanskega in celotnega evropskega gospodarskega sistema«. Tekstilni industrijec Luigi Lucchini iz Brescie je izrazil mnenje, da bi takšno krčenje delovnega urnika »kvečjemu povečalo brezposelnost, ne pa je omejilo.« Na podobnem stališču pa so domala vsi predsedniki pokrajinskih in deželnih zvez industrij-
cev tudi iz južne Italije. Velika večina se je kritično obregnila zlasti ob namero, da bi delovni umik krajšali z zakonskim ukrepom in ne prek delovnih pogodb.
O vsem tem in še zlasti o možnosti zamrznitve zapadlih delovnih pogodb bo vodstvo Zveze industrijcev razpravljalo danes v Milanu na izrednem zasedanju. Zamrznitev bi prizadela najmanj 750 tisoč delavcev, kar je seveda takoj alarmiralo sindikate. Glavni tajniki CGIL Cofferati, CISL D’Antoni in UIL Lariz-za so včeraj dejali, da gre za nesprejemljivo grožnjo, sicer pa so tudi pozvati vlado, naj čim prej pojasni, kaj namerava dejansko storiti. Sindikalni voditelji so vsekakor poudariti, da bodo pravice delavcev dosledno in odločno braniti.
Razgreto ozračje je včeraj skušal pomiriti podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Mic-heti. »Vsakdo je svoboden, da dela, kar hoče, vendar mislim, da je tudi v tem primem edina pot trezen dialog,« je dejal. Micheli je pristavil, da je najprikladnej-ši forum za obravnavanje problematike delovnega urnika tristranska konferenca o socialni državi.
NOVICE
V občinskem uradu se je zrušilo stopnišče
MILAN - V milanskem anagrafskem uradu se je včeraj ob 12.40 nenadoma zružila stopniščna rama, ki povezuje osrednjo dvorano z mednadstropjem. Pri nesrečista bila ranjena dva občinska nadzornika, in sicer Luca Aiolfi in Paolo Seris, ki so ju kmalu nato prepeljati v bolnišnico. Njuno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče.
Na stopnicah se je ob uri nesreče nahajal tudi občinski sel, ki pa se je pri padcu le popraskal: uspelo se mu je namreč prijeti za ročaj.
Stopniščno ramo, ki se je zrušila, so 30. junija zaprli prehodu, potem ko so nekateri občinski funkcionarji opozoriti, da je dokaj nestabilna.
Komisija o umoru Alpijeve in Hrovatina
RIM - Vladna komisija, ki raziskuje dogodke o mučenju inposiljevanju somalskih deklet, v katere naj bi hiti vpleteni italijanski vojaki, je včeraj spet obravnavala zagonetno ozadje zasede, v kateri sta bila v Mogadišu ubita novinarka TG3 Ilaria Alpi in TV snemalec tržaškega Videoesta Miran Hrovatin. Komisija je zaslišala nekdanjega odgovornega urednika TG3 Sandra Gruzija in Alberta Calvija, snemalca, ki se je bil nekajkrat podal v Somalijo skupno z Ilario Alpi. Cruzi je povedal, da mu je Alpije-va nekajkrat telefonirala tudi potem, ko je zapustil državno televizijo. »Menim, da je našla v Somaliji zanimivo sled, a ne mislim, di naj bi posnela nasilje italijanskih vojakov nad domačim prebivalstvom. Verjetno je bila na sledi tihotapljenju orožja,« je povedal Cruzi.
Komisija bo danes zaslišala druge novinarje, ki so biti poslovno v Somaliji, in tudi oficirja, ki je med prvimi posegel na kraju umora Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina.
BRESCIA / PRVO ZASLISEVANJEj-
Di Pietrovi zapisniki pod drobnogledom
BRESCIA - Antonio Di Pietro se mora zagovarjati obtožbe, da je podpisal uradne zapisnike zasliševanj v okviru preiskave čiste roke, čeprav pa ga ni bilo na zasliševanju. Sodstvo iz Brescie preiskuje sedem tovrstnih primerov, glede katerih je včeraj sodnik za predhodne preiskave Gian-luca Alessio zaslišal Di Pietra, ki je obtožen skupaj s petimi sodelavci iz časov znanih preiskav milanskega preiskovalnega tima. Javni tožilec Roberto De Martino meni, da je Di Pietro s sodelavci kršil zakon, ko je vodil preiskavo o podkupninah milanskih podjetnikov finančnim stražnikom.
Di Pietro seveda zavrača obtožbo: v obdobju preiskav čiste roke je opravil več kot 3.000 zasliševanj, ki so se ve-likorat križala. Zato so njegovi sodelavci res
sami pripravljati nekatere osnutke zapisnikov z osumljenci ali s pričami, vendar je osebno prebral in preveril, trdi mož, ki je postal pravi simbol preiskave milanskega sodnijskega tima.
Di Pietro je napovedal prijatelju in poslancu gibanja La Rete Giuseppeju Scozzariju, da ne bo vložil priziva v primeru, da bi ga obsoditi. Brez priziva pa bi prvostopenjska obsodba postala polnomo-čna in bi zaradi nelegalnih zapisnikov zasliševanj morali razveljaviti vse procese čiste roke, v veliko- veselje Craxija in ostalih dosedanjih obsojencev.
Zasliševanje pred sodnikom za predhodne preiskave, na podlagi katerega bodo odločili, če je primemo soditi Di Pietru ati pa ne, bo nadaljevalo prihodnjo sredo.
________POTRES / UMBRIJA IN MARKE______
Zemlja se trese, ljudje so obupani
V Sellanu po zadnjem močnem sunku vsa poslopja poškodovana
PERUGIA - V Umbriji in Markah se zemlja še trese in spravlja v vse večji obup prizadeto prebivalstvo. Strah in panika se vse bolj širita med ljudmi ob vsakem novem potresnem sunku. Prebivalstvo spi in živi v šotorih ati v prikolicah, le ponekod so namestiti prve kontejnerske bivanske enote, medtem ko montažnih hiš ni še na spregled. Tudi zato ne, ker morajo tehniki šele določiti, kje naj jih postavijo. To pa je bilo prav zaradi nenehnega tresenja tal nemogoče.
Torkov sunek je silovito prizadel občino Sellano. Večina hiš je porušenih, ostale so razpokane. Ta kraj je prizadel že potres leta 1979. Hiše so obnoviti v skladu s protipotresnimi predpisi, kljub temu pa niso zdržale moči potresa. Vsa javna poslopja so bila hudo poškodovana, med njimi tudi karabinjerska kasarna, sedež gozdne straže, poštni urad in šol-
ska poslopja, M so jih biti zgradili, kot so določale protipotresne norme.
Medtem se je vnela tudi polemika zaradi rulotk, ki so jih v Fabrianu dodelili albanskim, makedonskim in severnoafriškim priseljencem. Občinski svet kraja Camerino je protestiral, ker je kar 40 odstotkov ljudi v rulotkah tujih pri-
seljencev, in zahteval, nal bi nekaj prevoznih hišj0 namenili tudi tej občini; Poleg tega zahtevajo, na) oblasti namenijo denar za domačo bolnišnico, ki s° jo po prvem potresnem sunku na vrat na nos zapustiti.
Na fotografiji Ap skala-ki se je po potresu zniSn3 na cesto

DEŽELNI SVET / RAZPRAVA V KOMISIJI
SKGZ / SPOROČILO TAJNIŠTVA
Različna mnenja o volilnem zakonu
V središču pozornosti predvsem povezave ■ Budin o možnosti dveh volilnih krogov
Uveljavitev pravic manjšine na Deželi
Jutri pomembno srečanje predstavnikov manjšine s komisijo slovenskega parlamenta
TRST - V pristojni komisiji deželnega sveta se je včeraj nadaljevala razprava o novem volilnem zakonu, s katerim naj bi prihodnjo pomlad obnovili skupščino Furlanije-Julijske krajine. Komisija, ki ji predseduje Silva Fa-bris (Severna liga), je kot osnovo za razpravo izbrala zakonski osnutek Ser-gia Giacomellija (Nacionalno zavezništvo).
V središču pozornosti je bilo tokrat predvsem vprašanje volilnih povezav, ki jih hoCe Giacomelli izbrisati iz volilne zakonodaje. Temu odločno nasprotuje Ferruc-cio Saro (Forza Italia), ki meni, da je treba povezave nasprotno še utrditi, medtem ko je Alberto Tomat (CDU) bil mnenja, da bi moral nov za-
Jutri
srečanje s predstavniki manjšine
TRST - Na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu se bo v jutri komisija slovenskega parlamenta srečala s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, ki delujejo na različnih področjih. Govorili bodo o vprašanjih s področja gospodarstva, kulturne in znanstve-no-raziskovalne dejavnosti, sredstev množičnega obveščanja, šolstva in športne dejavnosti ter o vprašanjih splošnega in političnega značaja. Po koncu srečanja bo novinarska konferenca. (STA)
kon spodbuditi možnost le-teh. S tem sta soglašala tudi socialist Giampi-ero Durat in komunist Gianluigi Pegolo, ki je tudi predlagal uvedbo volilnega praga.
Proti možnosti povezav sta se opredelila Mario Coiro (NZ) in Danilo Narduzzi (Liga), Bruno Longo (Ljudska stranka) pa je naglasil, da bi bilo treba za odpravo povezav izbrati Cisto različno volilno zakonodajo; v svojem posegu je nadalje dejal, da bo treba ustrezno rešiti tudi vprašanje zastopanosti slovenske manjšine.
Na to je opozoril Miloš Budin, ki je poudaril, da bo treba slovenski manjšini zajamčiti enake možnosti za izvolitev svojih predstavnikov. Nova vo-
lilna zakonodaja bi morala po njegovem po možnosti uvesti dvojni volilni krog, glede povezav pa bi jih lahko razširili na veC list. Tega mnenje je bil tudi Giancarlo Pedro-netto (LAF), medtem ko je zeleni Paolo Ghersina opozoril, da je treba dati volilcem predvsem možnost, da izberejo jasne večine.
Na osnovi izidov iz lanskega leta (parlamentarne volitve) bi v novo deželno skupščino (osnova je Giacomellijev zakonski predlog) direktno izvolili 52 svetovalcev, osem pa bi jih izvolili na podlagi ostankov. Zemljepisno bi bili mandati takole porazdeljeni: Videm 22, Porde-non 16, Trst 13, Gorica 6 in TolmeC 3.
TRST - Dejstvo, da je deželna uprava, v krajšem Časovnem presledku, sprejela določili, ki zagotavljata možnost rabe manjšinskih jezikov (tudi slovenskega) v odnosu do Dežele in možnost, da deželni svetovalci lahko v ustni in pisni obliki uporabljajo tudi enega od jezikov manjšinskih skupnosti, predstavlja pomemben korak na poti uveljavljanja naših pravic. S tem dejanjem je deželna uprava pokazala, da je tudi v tej ustanovi zavel novi veter, saj ne gre pozabiti, da se je za te zakonske spremembe zavzela velika večina svetovalcev.
Slovenska kulturno-go-spodarska zveza pozdravlja takšne izbire in jim pripisuje posebno valenco, večjo od tiste, ki bi si na prvi pogled lahko zaslužile. O tem je tekla beseda na torkovem
srečanju deželnega tajništva SKGZ, na katerem so obravnavali še vrsto vprašanj, ki zadevajo našo manjšinsko življenje.
Predsednik Rudi Pavšič je poročal o nekaterih pobudah, ki jih je organizacija izpeljala v zadnjih tednih, ter se zaustavil pri pogovorih, ki so se zaceli prejšnji teden na tržaškem konzulatu med delegacijama SKGZ in SSO na eni ter Uradom za Slovence po svetu na drugi strani. Na srečanju (v naslednjih dneh bo tako sestavljeno omizje nadaljevalo z diskusijo) so bila postavljena izhodišča nadaljnjega sodelovanja med zamejstvom in matično državo, ki jo Urad predstavlja.
SKGZ ocenjuje tudi kot pomembno srečanje, ki ga bo komisija za manjšinska vprašanja v Državnem zboru imela z razvejanim predstavniš-
tvom naše manjšinske organiziranosti. S tem v zvezi pa so izrazili zaskrbljenost nad dejstvom, da se SZ 01ympija iz Gorice organizira z namenom, da bi postala športna organizacija s predznakom krovnosti. Na seji so bili mnenja, da bi takšne izbire okrnile in zaustavile procese skupnega dogovarjanja predvsem zaradi dejstva, da zdajšnja športna organiziranost res ne potrebuje dvoje krovnih struktur, saj ZSSDI dobro odigrava vlogo povezovalca in vzpodbujevalca telesnokulturne stvarnosti med Slovenci v Italiji.
Na seji deželnega tajništva SKGZ so se seznanili s pobudo vodstva dvojezične šole v Spetru, da bi pri slovenskem šolskem ministrstvu poiskalo potrebno pomoč, da bi dejavnost tamkajšnjega centra nemoteno potekala in se šola razvijala v kakovostno vzgojno-peda-goško sredino beneških Slovencev.
Ace Mermolja je prisotne seznanil s prizadevanji, da bi utrdili in na novih temeljih udejanili založniško dejavnost, kateri je treba zagotoviti primerno mesto v zdajšnjih kulturno-ustvarjalnih dinamikah. S tem v zvezi so že pripravili programska izhodišča, ki bodo založniški sredini zagotovila izdajanje knjig in drugih priložnostnih publikacij. Kaj več o tem pa bo novonastali uredniški odbor povedal na javni predstavitvi.
V zvezi z bližajoči se volitvami za sestavo novega vodstva zadruge Primorski dnevnik je vodstvo SKGZ sklenilo, da o tej problematiki spregovori na seji Deželnega sveta, ki bo v sredo, 22. oktobra, ob 20. uri, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
___________KOROŠKA / SOSVET ZA SLOVENCE_____________
NSKS za nov način izbire članov sosveta
Predlog Nantija Olipa bo sosvet obravnaval na ponedeljkovi seji v Celovcu
CELOVEC - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) Nanti Olip je Zvezi slovenskih organizacij (ZSO) posredoval predlog za nov način izbire slovenskih elanov sosveta za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju. S predlogom - tako Olip - naj bi uspeli odpraviti trenutno »nevzdržno situacijo« v sosvetu. Mandat posvetovalnega telesa se izteka konec novembra letos.
Olipov predlog predvideva, da bi slovenske elane sosveta, ki sta jih doslej imenovali obe osrednji organizaciji (štiri NSKS in štiri ZSO), po novem izvolili v obliki bazičnih volitev. NSKS in ZSO bi približno 1100 funkcionarjem slovenskih društev, organizacij in inštitucij predložili skupno listo kandidatov
za sosvet, funkcionarji pa bi na tajnih pisemskih volitvah neposredno izvolili osem oz. deset (Ce bi prišlo do razširitve elanov sosveta na 18 -op. ured.) elanov sosveta. Trenutno so v 16-Clanskem sosvetu poleg osmih elanov NSKS in ZSO še trije zastopniki socialdemokratov, po dva zastopnika Ljudske stranke in svobodnjakov ter zastopnik Cerkve.
Olip ob svojem predlogu poudarja, da take volitve ne bi postavljali status osrednjih organizacij koroških Slovencev pod vprašaj, temveč bi NSKS in ZSO omogočili elanom neposreden vpliv na sestavo sosveta. Zato si predsednik Narodnega sveta pričakuje tudi pozitiven odgovor ZSO«, je zapisanbo v izjavi za tisk.
Predsednik Zveze slovenskih or-
ganizacij Marjan Sturm, trenutno tudi predsednik sosveta za koroške Slovence, je za naš list povedal, da bo bodoči sestav sosveta ena glavnih točk seje tega organa prihodnji ponedeljek v Celovcu in da bo na dnevnem redu tudi Olipov predlog. Dodal pa je, da so spremembe možne samo znotraj obstoječega zakona o narodnih skupinah. V zakonu, pravi Sturm, je jasno določeno, da mora sosvet biti sestavljen tako, da je v njem zagotovljena idejnopolitična pluralnost narodne skupnosti. Volitve, ki imajo kot edini kriterij pripadnost k narodni skupnosti, pa da bi bile dokaj problematične, je v pogovoru za naš list namignil predsednik ZSO in sosveta Marjan Sturm.
Ivan Lukan
r KOROŠKA n
Spet
teden
koroških
Slovencev
Tokrat v zgornji Savinjski dolini
CELOVEC - Kot že lani v Škofji Loki in Beli Krajini se bodo koroški Slovenci letos v okviru »Tedna koroških Slovencev« predstavili prebivalcem v občinah Zgornje Savinjske doline. Program tedna (od 17. do 24. oktobra) vsebuje razne prireditve. Na sporedu so mdr. okrogla miza z župani Zgornje Savinjske doline in dvojezičnih občin na Koroškem, predavanja o gospodarskem in političnem položaju koroških Slovencev ter o izkušnjah koroških Slovencev po pristopu Avstrije k Evropski uniji, razstava o oblačilni kulturi slovenskega kmečkega prebivalstva v Rožu, turizem na Koroškem in »Koroški večer« z nastopi folklornih in pevskih skupin iz Podjune. Organizacijo Tedna koroških Slovencev so - skupaj z občinami Zgornje Savinjske doline - prevzeli Narodni svet koroških Slovencev, Enotna lista, Krščanska kulturna zveza, Slovenska gospodarska zveza. Skupnost ju-žnokoroških kmetov, Kmečko izobraževalna skupnost in Slovenski dušnopastir-ski urad krške škofije ob pomoči generalnega konzulata R. Slovenije v Celovcu in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri MZZ v Ljubljani. (I.L.)
/f ZADRUGA
PRIMORSKI DNEVNIK
V skladu z 18. členom statuta Zadruge Primorski dnevnik z. z o. z. upravni odbor sklicuje redni občni zbor članov zadruge v prvem sklicanju v ponedeljek, 3. novembra 1997, ob 20. uri na sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 in v drugem sklicanju v
nedeljo, 9. novembra 1997, ob 10. uri
v kongresni dvorani Pomorske postaje v Trstu, Pomol Bersaglieri 3, z naslednjim dnevnim redom:
1. volitve upravnega odbora.
Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik z. z o. z.
ČEDAD / PO ODSTOPU ŽUPANA
V pričakovanju volitev stranke iščejo kandidata
ČEDAD - V Čedadu je pred približno mesecem dni prišlo do upravne krize z odstopom župana in občinskega sveta. Občino od tedaj upravlja komisar, nihče pa trenutno še ne ve, kako se bo položaj razpletel in kdaj bodo razpisane nove volitve.
V pričakovanju na datum volitev pa se od Časa do Časa pojavljajo imena kandidatov za župana. Pred dnevi je bil govor o predsedniku Ljudske banke iz Čedada Lorenzu Pelizzu, ki sta mu kandidaturo ponudila tako Oljka kot Kartel svoboščin. Dejstvo, da sta istega človeka nagovorili tako leva kot desna sredina pto-rjuje dokajšnjo zmedo, ki vlada v obeh političnih taborih.
Na vsak način je Peliz-zo že odklonil ponudbo, ker da se ne Čuti zapuščati svoje odgovorno delovno mesto v trenu-
tku, ki je za italijanski banCni sistem še zlasti občutljiv. Medtem se je njegov brat, predsednik videmske pokrajinske uprave Giovanni Pelizzo sestal z izrednim komisarjem na Cedajski občini Edoardom Gollijem, pri katerem se je zavzel za reševanje nekaterih nujnih vprašanj, zlasti glede šolstva in prometa.
Predsednik Pokrajine je na razgovoru še posebej omenil potrebo, da Cedajska uprava odobri statut na novo ustanovljenega društva Mittel-fest, ki je nastalo za utrditev in boljšo koordinacijo te odmevne mednarodne kulturne manifestacije. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi ravno mesto Čedad kot gostitelj in glavni dejavnik Mittelfesta izapadel iz seznama ustanovnih elanov novega združenja, to pa bi nedvomno oškodovalo imidž mesta ob Ne-diži. (D. U.)
NOVICE
Evropski inštitut Alpe Jadran?
CELOVEC - Namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler je napovedal, da dežela Koroška načrtuje ustanovitev Evropskega inštituta Alpe Jadran v Celovcu. Kot poroča deželna tiskovna služba, naj bi inštitut nastal v sodelovanju z Evropsko akademijo v Laaholmu na Švedskem, ki jo vodi avstrijski univerzitetni profesor Reiner Buchegger. Le-ta bo do konca novembra letos izdelal izvedbeno študijo o možnostih in nalogah takega inštituta. Glavni cilj ustanove bi bila obširnen izobraževalni program o vprašanjih evropske integracije ter organizacija seminarjev in teCajev o komunikaciji na multilateralnem področju. Inštitut naj bi se lotil tudi z vprašanji gospodarske politike ter prava. Ausservvinkler v izjavi za tisk še poudarja, da bi ustanovitev Evropskega inštituta Alpe Jadran deželi Koroški nudil nove možnosti za razvijanje novih, v bodočnost usmerjenih konceptov, inštitut pa da bi moral biti odprt tudi sosednjim regijam in deželam. (I.L.)
DS o bilanci svojega dela v prvem mandatu
LJUBLJANA - Državni svet (DS) se je sešel na 97. redni seji, na kateri je ob iztekajočem se petletnem mandatu razpravljal o svojem delu in predvidoma sprejel poročilo ob zaključku prvega mandata.
V poročilo o svojem delu v tem mandatu naj bi DS poleg statističnih podatkov o delu na zakonodajnem področju in o drugih dejavnostih vključil tudi pregled uresničevanja pristojnosti, določenih z ustavo in drugimi akti. (STA)
G L OSA
Smeh je sam po sebi revolucija
Pred dnevi sem na tv kanalu Deutsche Weile gledal literarni pogovor, ki so ga prenašali iz dunajske Albertine. Pravkar je počila novica, da je Dano Fo dobil letošnjo Nobelovo nagrado za književnost, in vodja omenjene oddaje - starejši temperamentni gospod - je kar prekipeval od ogorčenja. Po njegovem bi švedski akademiki prav tako upravičeno podelili Nobelovo nagrado Ottu Schenku...
Razlika je ta, sem pomislil, da razen Avstrijcev Otta Schenka, popularnega narečnega komika, v vesoljnem svetu nihče ne pozna, medtem, ko so Fojeve komedije igrane povsod, kjer obstaja gledališče. Očitno imajo univerzalno sporočilno vrednost, ki presega italijanski vsakdan, kateremu so pisane na kožo, pa tudi izredne komunikacijske zmožnosti samega Foja. Dejstvo, da sem njegova dela videl z uspehom igrati v pomembnih gledališčih tako v Moskvi kot v Londonu, je že samo po sebi porok, da vsaj nekateri njegovi teksti prenesejo presaditev v tuj jezik in kulturni milje ter da zmorejo vzbuditi tisti Čudež smeha, ki se ga mnogi intelektualci tako bojijo. Pri tem me spominjajo na strašnega meniha z romana Umber-ta Eca »V imenu rože«, za katerega je bil Aristotelov spis o komediji tako nevaren,
Jože Pirjevec
da je raje uničil celo biblioteko, kot da bi ga ljudje spoznali.
Kajti komedija je smeh, smeh pa je upor proti vsemu tistemu, kar je institucija, »law and or-der«, spodobnost in ustaljenost razmer v družbi. Smeh je sam po sebi revolucija.
Žal mi je bilo, da se je Foje-vega smeha zbal tudi vatikanski Osserva-tore romano (Čeprav se temu ne Čudim). V komentarju k odločitvi stockholmskih akademikov je pikro zapisal, da so podelili Nobelovo nagrado »pajacu« in v podkrepitev tej trditvi spomnil na tiste italijanske »velikane«, ki so jo dobili pred Fojem: Carducci-ja, Deleddo, Pirandel-la, Quasimoda in Montaleja. Pri tem je avtor Članka pozabil povedati, da je Car-ducci napisal »Himno Satanu«, da je bila De-ledda tipična predstavnica antiklerikalne in liberalne Italije na prelomu stoletja, da je bil Pirandello fašist, da sta bila Quasimodo in Montale pesnika ži-vljenskih izkušenj, v katerih za krščanstvo ni prostora. Edini avtor, v delih katerega je zablestela vera, pa Čeprav na burkaški način, v vsej svoji božanski in Človeški re-
sničnosti (mislim na monolog Mater Dolo-rose pod križem), je prav Dario Fo. A vatikanski gospodje se preveč bojijo smeha (sveta?), da bi to mogli občutiti.
Za zaključek še nekaj. Ne vem, ali je kdo od komentatorjev, ki so v Primorskem dnevniku že pisali o Nobelovi nagradi Dariju Foju, spomnili na to, da je v Času, ko je bil na indeksu, ta veliki komediograf in igralec pogosto nastopal na deskah našega Kulturnega doma. Druga gledališča v Trstu so bila namreC preveč elitna in režimska, da bi ga sprejela v svoje prostore. Kot izobčenec demokršCanske Italije se je moral zateci med slovenske izobčence, da je našel zatočišče.
POGOVOR Z VERO TUTO BAN
Dobri temelji po štirih letih upravljanja
Pozitivna ocena opravljenega upravnega dela
Prof. Vera Tuta Ban ni profesionalen politik (po stroki je slavistka), saj se je s politiko zaCela ukvarjati šele pred sedmimi leti, ko je bila na listi SSk prvič izvoljena v devinsko - nabrežinski občinski svet s prvim italijanskim Zupanom Locchijem, že od tedaj pa vodi resor za šport, kulturo in šolstvo. Leta '93 je bila po zmagi napredne koalicije Skupaj-Insfeme ponovno izvoljena in obenem imenovana za namestnico župana Depangherja. Z razliko od drugih odborni-štev, na Čelu katerih so se zvrstili številni ljudje, sta le Banova in Depang-her vztrajala na svojem mestu skozi ves mandat. Ob izteku tako pomembne in obenem delikatne funkcije, smo Banovo prosili za kratek intervju.
Prof. Ban, kako bi ob zaključku mandata lahko ocenili svoje delo in sploh delovanje občinske uprave?
To je bila prva uprava, izvoljena z večinskim sistemom, ki ji je zagotovil določeno kontinuiteto v smislu, da je trajala cela štiri leta. Mandat ni bil lahek, saj smo prehajali iz starega načina upravljanja v nov. Poleg tega smo imeli tricetrt mandata velike težave z občinsko tajnico (o tem je bila javnost obširno seznanjena), tako da v bistvu upravljamo normalno od januarja letos, ko so končno namestili novega tajnika. Glede na to, kar smo podedovali in kar smo uresničili, lahko mirno ocenim, da
smo v preteklem mandatu utrdili temelje te občine, tako finančno kot širše strukturalno in organizacijsko. O tem ste sicer na dnevniku že poročali. Obenem si štejemo v Čast, da smo bili kos najzahtevnejši točki našega programa: umirili smo medetniCna trenja z nepristranskim in kulturnim upravljanjem. V tem se je posebno izkazal predvsem župan Depangher, ki je bil mimo lastne politične in nacionalne identitete vedno korekten do "različnega" in to predvsem zaradi svojega znaCaja kulturnega in poštenega Človeka.
Kateri pa je Vaš najpomembnejši dosežek?
Vsak dosežek, vsako zaključeno delo ocenjujem za pomembno. Vsekakor so mi najbolj pri srcu dosežki na šolskem
ODPRTA TRIBUNA
Ta moj članek bo že pravi klic v sili, ki ni namenjen samo tržaškim Slovencem, ampak vsem Slovencem, ki živimo v mejah dežele Furlanije-Julijske krajine, torej tudi Slovencem na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini. Potres, ki je prizadel naše kulturne in znanstvene ustanove, ki jih vsi imamo za skupne, po propadu sistema, ki je tudi v zamejstvu bil na površju vseh petdeset povojnih let, je naravnost brezupen.
Vse štiri naše skupne ustanove deželnega značaja, brez katerih si težko zamislimo našo kulturno bodočnost, so zaradi izredno težkih finančnih težav pred dejanskim zaprtjem, oziroma njih prekinjeno dejavnostjo. Gre za Slovensko stalno gledabšCe, gre za Glasbeno matico, gre za Slon in osrednjo knjižnico v Trstu.
Vse te ustanove so nam zamejskim Slovencem življenjsko potrebne, saj si težko zamislimo, da bi lahko kot narodna skupnost shajali brez teh osrednjih ustanov. Brez njih bi zdrknili na folklorno in amatersko raven na vseh področjih, ki jih danes te ustanove krijejo. Ponavljam: brez teh ustanov, bi bili vsi Slovenci, kjerkoli živimo v mejah naše dežele, oziroma države Italije, prave kulturne sirote.
Berem v PD 814. oktobra letos): »Krožijo
Bomo sposobni obdržati pri življenju naše skupne ustanove?
Drago Stoka
glasovi, po katerih naj bi ukinib Slovensko stalno gledabšCe...«.
Upravni odbor Glasbene matice je na svoji seji dne 13. oktobra vzel z izredno zaskrbljenostjo na znanje dejstvo, da so profesorji in uslužbenci te osrednje kulturno glasbene ustanove prejeb zadnjo plaCo meseca avgusta in da je danes blagajna GM dejansko prazna. In to kljub vsem prizadevanjem odbora za izhod iz že obupne krize.
SLORI komaj še životari, NSK je v izrednih težavah.
Kako to, da potresa, ki je prizadel naše glavne ustanove, ni in ni konca. Gotovo: dediščina, ki so jo upravni oigani teh ustanov prejeb po letu 1990 je taka, da bi si ji odpovedal katerikob dedič. Za Glasbeno mabco vem, da je naš dednos-tni pasivni delež znašal preko mibjarde lir dolga, da smo bdi brez lire v fondu za odpravnine. Krpamo, kjer le moremo, pošiljamo profesorje v part-time službo, v honorarstvo, skušamo prihraniti kaj denarja celo pri najemu kulturnih dvoran, vštevši naš osrednji hram v uhci Petro-nio, elanom upravnega odbora ne vraCamo nih nujnih stroškov, ki jih imajo na raznih misijah v dežeb, v Sloveniji ah v Rimu. Povsod ena sama
nesebična odpoved, in vendar se ne moremo premakniti z mrtve točke. Isto velja mislim za ostale skupne ustanove.
Kaj zdaj narediti, to je naše usodno vprašanje.
Ustanovo enostavno zapreti? Kdo jih bo potem spet kdaj odprl?! Tvegati, da bodo morah upravniki odborov dajati iz svojega žepa ali tvegati najetje raznih bančnih jamstev? Kdo bo potem še bil pripravljen iti v take upravne odbore.
Stanje je izredno dramatično. Za takšno stanje pa niso krivi današnji odbori, ki se morajo zdaj soočati s tako velikimi in skoro nerešljivimi problemi.
Tu je nujno potrebna pomoč, izjemna pomoč s strani matične domovine najprej. Kakšno zamejstvo si ona zamišlja brez teh glavnih ustanov?
In potem khc državi, v kateri živimo: Itah-ji! Ona je dolžna tudi na podlagi mednarodnih sporazumov, skrbeti za nas, nas obdržati pri življenju, nam pomagati v sili. Kako bo mogla jutri v Evropo, Ce bo imela na vesti naše glavne kulturne ustanove in organizacije.
Cas pa je tudi, da se vse naše slovensko zamejstvo zgane, da nam je v teh izrednih težavah ob strani, da nam na kakršenkob naCin pomaga. Tudi s svojo prisotnostjo, tudi s svojim protestom. Sami ne moremo tako naprej!
področju, in sicer, da sem spravila pod šolsko streho občinske vrtce. Prej smo imeli v občini sedem občinski vrtcev na osem, kar je pomenilo, da je bil njihov obstanek odvisen od dobre volje občinske uprave. S podržavljanjem imamo sedaj pet državnih vrtcev in tri občinske, vsi pa so s polnim urnikom. Utrdili in racionalizirali smo šolsko mrežo, tako da imamo sedaj tri osnovne šole za vsak jezik, po ena pa je s celodnevnim poukom. Na področju kulture me veseli predvsem uspeh poletnih pobud v Sesljan-skem zalivu, pa tudi končna otvoritev občinske knjižnice, ki bo v teku enega leta na razpolago občanom, medtem ko bo v kratkem otvorje-na Grudnova hiša. V tem mandatu smo tudi izdali dve knjigi: prva priCa o naših vaseh med prvo svetovno vojno, druga pa je ponatis starih razglednic.
Šport je bil morda zanemarjen, a ne zaradi slabe volje uprave: tistim, ki mi očitajo, da telovadnica še vedno ni poporavljena, odgovarjam, da pa je zato popravljenih osem šolskih stavb. Žal je denar vedno ostro omejen, tako da si mora upravitelj postaviti boleCe prioritete.
Zdaj je na vrsti telovadnica?
Seveda! Zavlačevanja pa so bila odvisna tudi od tega, da smo jo prvotno hoteli usposobiti le za treninge in ne bi bila primerna za javne prireditve ter tekme. Po novem naCrtu bo telovadnica spoštovala vse potrebne parametre. Upam vsekakor, da bo v bodočnosti prišlo do zgraditve nove telovadnice, saj je ena še vedno premalo. V tem Času smo popravili majhno telovadnico v centra CEO v Naselju sv. Mavra, ki je že na razpolago občinstvu oz. društvom, katerim je v popoldanskih in večernih urah na razpolago tudi telovadnica srednje
šole De Marchesetti.
Tudi pred kratkim odobreni regulacijski naCrt je sprožil val negodovanja...
Regulacijski načrt je nekaj revolucionarnega v naši občini, v kolikor so bile opravljene tako poglobljene analize teritorija, ki so že same po sebi vredne publikacije. To je rudnik gradiva, ki bo v prihodnje služil za vsakovrstne raziskave na tem področju.
Druga novost je, da se normira naselitvenost tega območja drugače kot doslej: ustavljene so industrijske gradnje in gradnje naselij na Krasu, zazidljivost je bila razpolovljena, ohranile se bodo zelene površine in s tem identiteta vasi. Med glavnimi smernicami, ki smo jih dali načrtovalcu, je ta, da namesto zazidlijivosti na teritoriju zagotovi možnost razvoja turizma, kmetijstva in obrtništva.
Danes lahko prepričano rečemo, da načrt odgovarja željam in smernicam te uprave.
Kako pa bi ocenili sodelovanje z županom?
Delo z Depangherjem je bilo vseskozi na zelo visokem nivoju vzajemnega sodelovanja in korektnosti. Tako on kot jaz sva bila vedno na razpolago občanom, vsaj vsako jutro sva bila na županstvu. Nekateri De-pangherju očitajo, da je bil premalo vidljiv, da ni privlačil pozornosti medijev nase. Tudi to pa spada v njegov stil, saj je Človek, ki veliko dela a se obenem premalo hvali. V službo (sicer je tudi Depangher že v penziji) na županstvu se je vedno vozil z avtobusom, medtem ko bi drugi morda izkoriščali službeni avtomobil in šoferja. Čeprav sam ne velja za močnega župana, je s svojim delom dejansko utrdil občinski aparat.
Pred štirimi leti ste na volitvah nasopali enotno z geslom "Z ljudmi in za ljudi" ter s tremi cilji: sožitje in sodelovanje, nova prostorska politika, finančna sanacija. Letos ne bo vse te enotnosti, vsaj v prvem krogu ne... kaj pa cilji?
Cilji so isti in v istem vrstnem redu. Predvsem sožitje: razumeti moramo, da ni nekaj danega, samoumevnega. Sožitje dan za dnem gradimo s tem, da ljudi povezujemo s skupnimi pobudami. Samo vzajemno spoznavna) e in sodelovanje lahko jamCi spoštovanje in sožitje.
Občina potrebuje tako upravo, ki lahko zajamči kontinuiteto zaCeteg3 dela. Štiri leta upravlja' nja so postavila najbolj' še temelje - škoda bi bi' lo, da bi jih nova, nenaklonjena uprava porušila.
Igor Gabrovec
OBČINSKE VOLITVE / ZADNJE PRIPRAVE
POKRAJINA / OSTRE KRITIKE OLJKE IN SKP ‘
V Nabrežini že nared vse kandidatne liste
Danes in jutri rok za vlaganje simbolov in kandidatur
»Codarinov odbor se res ni izkazal«
Nesprejemljivi ukrepi za kritje finančnega primanjkljaja - Čemu predsednikov sklad?
Stranke in liste, ki bodo sodelovale na devin-sko-nabrežinskih volitvah, so v glavnem že sestavile kandidature, ki jih bodo jutri oziroma v soboto predložile občinskemu volilnemu uradu. Do tega trenutka je znano, da se bo za župansko mesto potegovalo pet kandidatov in sicer Pierpaolo Per-golis (Nord libero), Gior-gio Ret (Lista 2000), Viktor Tanče (Slovenska skupnost), Romano Vlahov (Pol svoboščin) in Marino Vocci (DSL, občanska lista in SKP).
Nosilca liste SKP, ki podpira Voccija, sta sindikalistka Stanka Mokole in dosedanji občinski svetovalec Giuliano Goat, ostali kandidati so Gior-gia Conighi, Luciano Cos-sutta, Adrirmo Ferfoglia, Bogomil Gabrovec, Luigi Gentilini, Nivea Gratton, Giacinto Kocian, France-sca Italiano, Elena Legiša (občinska svetovalka), Ivan Lesizza, Irmengarda Shojer por. Starec, Mauri-zio Sigoni in Sonja Sirk.
Nosilec kandidatne liste Demokratične stranke levice (tudi Hrast podpira Voccijevo kandidaturo) je župan Giorgio Depan-gher, med kandidati so tudi Maurizio Veronese (tajnik občinske sekcije in občinski svetovalec) ter Solnici Mariza Skerk in Vera Caharija. Za mandat v občinskem svetu se ne bo veC potegoval Ivo Sirca, predsednik Kraške gorske skupnosti. Nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti je deželni tajnik stranke Martin Brecelj, sicer dolgoletni občinski svetovalec, na drugem mestu je podžupanja Vera Tuta Ban, na
Martin Brecelj
listi sta tudi občinska svetovalka Maja Lapornik in predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič. Med kandidati ni več Danila Antonija in Bruna Tomasetiga.
Indipendentisti »Nord libero«, ki so za nosilca liste izbrali Stefana Bi-dussija in Micheleja Štolfo, očitno računajo
Giorgio Depangher
predvsem na glasove Severne lige, seveda v primeru, da se slednja ne predstavi na volitvah. Gibanje pa mežika tudi desnici, saj je v volilni program vključilo tudi zahtevo po izbiri med dvojezično ter enojezično osebno izkaznico.
V baru »Costa dei barbari« (Botanjek) bodo da-
Stanka Mokole
nes ob 11.30 predstavili tisku županskega kandidata Voccija. Navzoči bodo predstavniki DSL, SKP in občanske liste. SKP bo podpise za listo zbirala popoldne od 15. do 18.ure na nabrežin-skem trgu (v primeru dežja v gostilni Klop), SSk pa od 20. ure dalje v gostl-ni Sirca v Mavhinjah.
Ob skorajšnjem zaključku leta se tudi tržaška pokrajinska uprava sooča z obračunom svoje dejavnosti. Prvi korak je gotovo postopek rebalansa bilance, ko uprava pregleda stroške in izdatke ter skuša smotrno uskladiti presežek (ali primanjkljaj). Seveda na Pokrajini Trst ni finančnega presežka, vendar se kaže znaten primanjkljaj tudi v obračunu opravljenega dela.
Zaradi tega sta koalicija Oljke in' svetovalska skupina Stranke komunistične prenove sklicali tiskovno konferenco, na kateri sta izrazih ogorčenost nad vseskozi nesprejemljivim ravnanjem Codarinove uprave. Kot je poudaril svetovalec Denis Visioli (SKP), je obsodbe vredno že dejstvo, da so bili svetovalci seznanjeni z bilančnimi usklajevanji šele dan pred obravnavo v pok-
Pripadnik X. mas na sodišču zaradi izpada med sprevodom slovenskih dijakov
Na tržaški preturi se bo moral nekdanji pripadnik desničarske organizacije X. mas E. Giustina zagovarjati pred obtožbami žalitve in grožnje. Sodna obravnava bo danes.
Giustino je prijavil sodišču Primož Sancin. Slednji je 26. oktobra 1995 sledil manifestaciji slovenskih dijakov po mestnih ulicah, ko se mu je v križišču Ul. Battisti in Ul. Carducci približal Giustina in začel njega in dijake v sprevodu žaliti s psovkami. Sancinu je tudi zagrozil, da ga bo udaril, in nato res udaril v vi-deocamero, s katero je pripadnik Edinosti snemal sprevod. Zaradi tega rasističnega izpada ga je
Sancin prijavil sodstvu. Včeraj je pripadnik Edinosti izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se bo moral Giustina vendarle zagovarjati na sodišču, obžaloval pa je dejstvo, da ni bil nekdanji pripadnik X. mas obtožen kaznivega dejanja etnične mržnje in rasističnega napada.
Sancin prijavil Dressija in Menio
Pripadnik Edinosti Primož Sancin je prijavil sodstvu deželnega poslanca Nacionalnega zavezništva Sergia Dressija in poslanca iste stranke Roberta Me-
nio, ker naj bi kršila zakone št. 645/52, št. 654/75 in št. 205/93, ko sta posmehljivo komentirala sklep deželnega sveta o rabi manjšinskih jezikov. Takrat sta primerjala rabo manjšinskih jezikov »bantujevšCini, kruljenju ali slonovemu trobljenju«. Njuno nerazumevanje slovenskega jezika in drugih dveh (nemščine in furlanšCine) ni mogoče na noben naCin primerjati kruljenju ali slonovemu trobljenju, je zapisal Sancin, ki je menil, da nima njun izpad nobene pravne ali politične podlage, »ampak samo rasistično mržnjo do drugih, ki ne govorijo italijanskega jezika.«
IZDAJAL SE JE ZA POLICAJA
NAŠLI SO JO V POSTELJI
Nasilnež posilil ZSJetno dekle
Pred nekaj dnevi je divjal po mestu in povzročil pravi preplah
Zagonetna smrt mlade študentke iz Pordenona
Prejšnji Četrtek je po mestu povzročil pravi preplah, grozil je s pištolo (bila je sicer le strašilna, vendar sprva tega nihče ni vedel), poškodoval kar šest avtomobilov, skoraj povozil agenta, ki ga je hotel ustaviti, s pestmi napadel šoferja avtomobila, v katerega se je zaletel: naposled se je 32-letni Aleš sandro Signoretto le znašel z lisicami na rokah, a to je bil šele konec ene zgodbe, številnim obtožbam se je kasneje pridružila še ena, posilstvo. Signoretto je bil med tistimi, ki so ga že nekj dni iskali zaradi posilstva 23-letne R.F. iz Furlanije, kar je na kasnejšem zaslišanju dejansko priznal, vendar je trdil, da je bil tistega dne pod vplivom alkohola. Kljub vsemu je sedaj že doma, vendar ga ne sme zapustiti: sodnik za predhodne preiskave G. Morvay je izdal zaporni nalog, a je odredil hišni pripor. Upati je, da se je nasilni Signoretto »prestrašil« in se bo ukaza držal. Skupaj s Signorettom je bil na dan posilstva tudi 3 3-letni Pasquale Morici s Trga Respighi 5. Javnemu tožilcu Federicu Frezzi je izjavil, da ni vedel, kaj je Signoretto poCel.
Nesrečno R.F. je dogodek prijavila že 4. oktobra pozno popoldne, javila se je na komisariatu v TržiCu. Okrog 4. ure zjutraj je bila s svojim avtomobilom namenjena iz TržiCa proti avtocesti, ko je zavila na napačni vozni pas, v prepovedano smer. Prav tedaj je mimo pripeljal avtomobil al-
fa romeo z dvema moškima, eden je izstopil, se predstavil kot policaj in jo povabil, naj jima sledi s svojim vozilom, ker ji morata naložiti globo. Med potjo je skušala zaviti drugam in se jima izmuzniti, vendar sta jo dohitela in »policaj« jo je ostro okaral. Ustavih so se pri Sesljanskem por-tiCu, kraj je bil samoten. Medtem ko je drugi potnik ostal v alfi, je »agent« je prisedel k dekletu in se je zaCel dotikati, Ceš da jo mora preiskati. Ko se je začela upirati in protestirati, jo je takoj utišal in prestrašil, Ceš da bo poklical še druge agente, v roke je vzel celo mobitel in sestavil številko 112. Razumljivo ni poklical nikogar. Istočasno je odprl neko škatlico in zaCel trditi, da je polna hašiša in da jo bo prijavil zaradi posesti mamil, Ce se bo še upirala. Nesrečno dekle je posilil, stopil v svoj avto in se odpeljal. Nekaj Časa jima je sledila s svojim vozilom, zapomnila si je tudi nekaj številk registrske tablice alfe, zaradi šoka pa se je na komisariatu zglasila šele popoldne. Nasilneža je opisala kot 30-35 let srarega moškega, visokega 1,75 m, oblečenega »casual«, nosil nekaj debelih prstanov, a za vratom mu je visel debel zob morskega psa. Njegove podatke so iz TržiCa nemudoma posredovali agentom v Trstu in Gorici, ki so med lastniki podobnih avtomobilov že ugotovili, kdo bi lahko ustrezal opisu. Med njimi pa je bil tudi Signoretto.
Ko se hci, ki je študirala v Trstu, ni oglasila, je starše začelo skrbeti. Obrnili so se do policije, ki so s pomočjo gasilcev vdrla v stanovanje: dekle je ležalo na postelji, vendar je bilo že mrtvo. Za starše je bil udarec prehud, morali so jih odpeljati v glavno bolnišnico, kjer so jih zadržali na oddelku za prvo pomoč.
Tiziana Sandre, tako je bilo ime nesrečnemu dekletu, je imela šele dvajset let. Bila je doma iz Pordenona, v našem mestu je obiskovala univerzo, vpisala se je na fakulteto za psihologijo. Od doma je odšla v ponedeljek, 13. t.m., proti večera, potovala je z vlakom. Očitno se je s starši slišala pogostoma, ker so se že naslednjega dne zglasili na policiji. Nemudoma so odšli do stanovanja v Ul. Tarabocchia 5, kjer je prebivala, in vdrli skozi vrata, vendar ji niso mogli več pomagati. Poklicali so tudi sodnega zdravnika F. Costantini-desa, ki pa je lahko ugotovil samo to, da ni bilo nobenega znaka o nasilju ali kaj takega, kar bi navajalo k domnevi o samomoru ali da so ji bila usodna mamila. Vzrok smrti bo tako pokazala šele obdukcija.
General Lorenze Reali zamenjal Lucianija
Divizijski general Lorenzo Reali je prevzel mesto inšpektorja finančne straže za severovzhodno Italijo. Zamenjal je divizijskega generala Luciana Lucianija, ki odhaja v Rim, kjer ga Čaka visoko mesto pri glavnem poveljstvu. Reali je doslej med drugim že služboval v Vidmu, Comu, Milanu, pri glavni komandi in drugje, v zadnjih treh letih pa je bil namestnik glavnega tajnika Cesisa (izvršni odbor za informacijsko in varnostno službo).
rajinskem svetu in da uprava ni izpolnila niti svojega programa, kaj šele da bi upoštevala predloge svetovalske opozicije.
V nadaljevanju so svetovalci opozicije (na tiskovni konferenci so bili prisotni še Dino Fonda, Igor Gabrovec, Claudio Mutton, Ade-le Pino in Giovanni Cola) ocenili kot politično in moralno nesprejemljivo dejstvo, da je uprava petindvajset odstotkov finančnih sredstev, ki jih Dežela namenja športnim, kulturnim in rekreativnim društvom, preprosto preusmerila v kritje lastnih bilančnih primanjkljajev.
Ob tem so svetovalci jasno obsodili tudi odločitev, s katero si je predsednik Codarin podvojil sklad za reprezentančne stroške in se kljub finančni stiski poslužuje pravice do osebnega tajnika in tiskovnega predstavnika. Kritični so bili tudi do dejstva, da Co-
darin iz istega sklada, mimo vsakega jasnega kriterija, finansira pobude svojih pohtiCnih somišljenikov.
Ob vsem tem pa prvenstvene dolžnosti Pokrajine, med katerimi spada vzdrževanje cest in šolskih poslopij, ostajajo neizpolnjene. Upoštevajoč tudi še druge podobne poteze, kot je imenovanje v teh pogojih nepotrebne figure predsednice pokrajinskega sveta (ki stane petdeset milijonov letno in izpade kot politično darilo gibanju »Forza Italia«), svetovalci opozicije glasno obsojajo delovanje Codarinove uprave, ki jasno teži le k politični promociji predsednika ter posredno sil, ki ga podpirajo. Ob vsem tem opozicija ugotavlja, da je ustanova Pokrajina, pod temi pogoji, ne le nepotrebna, temveč dobesedno škodljiva širšim interesom občanov. (GB)
NOVICE
Skupščina Slovencev v DSL
V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi (začetek ob 20. uri) javna skupščina slovenske komponente Demokratične stranke levice, ki bo posvečena aktualnim političnim zadevam. Beseda bo tekla med drugim o bližnjem ustanovnem zboru zadruge Primorski dnevnik, o novembrskih volitvah v devin-sko-nabrežinski občini ter o trenutku, ki ga doživljamo Slovenci v Italiji.
Suplence za podporni pouk
Na šolskem skrbništvu bodo danes objavih seznam razpoložljivih mest za letne in začasne suplence za podporni pouk na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Suplence bodopodeljevah dan kasneje, v petek, 17. oktobra, ob 9. uri.
Dirty Fingers v Oxisu
Drevi bomo v kriškem lokalu Oxis spet lahko prisluhnili akordom dobrega rhytm’bluesa v izvedbi skupine Dirty Fingers. Ivo Tuli, Samo Ferluga, Jordan in Ilija Kalc, to so elani ansambla, ki večkrat nastopa na domačih tleh, v kratkem pa se pripravlja še na skok v Avstrijo. Kdor ljubi dobre blue-sove in rockovske viže, bo torej imel drevi priložnost, da jih dodobra posrka v kriškem lokalu Cbtis.
PAN
Deželna DSL kritična do Cruderja
Delegacija DSL v deželni vladi se ograjuje od imenovanj novih predsednikov podjetij za pospeševanje turizma, ki jih je izvedla sama deželna vlada. Po njenem mnenju namreč ta imenovanja niso odraz nikake daljnosežnejše vizije razvoja turizma v FJK.
Minister Buriando danes v Trstu
Danes se bo mudil v Trstu minister za prevoze Claudio Buriando in obiskal pristanišče. Tržaška trgovinska zbornica je ob tej priložnosti poskrbela za to, da bi se minister srečal s predstavniki krajevnega gospodarskega življenja.
Devin-Nabrežina: ogrevanje
Devinsko-nabrežinski občinski odbor je sprejel sklep, na osnovi katerega je v tej občini dovoljeno ogrevanje stanovanj od 15. oktobra dalje.
TREBČE / STALIŠČE NARAVOVARSTVENIH ORGANIZACIJ
V KAVARNI SAN MARCO
Ne ponovnemu odprtju odlagališča
Področje naj bi počistili in ga dokočno sanirali
Šlart Umetniških improvizacij
Prva gosta novega sklopa sta bila tržaška avtorja Dušan Jelinčič in Francesca Longo
Tržaške naravovarstvene organizacije so odločno proti ponovnemu odprtju odlagališča za odpadke pri Trebčah in se zavzemajo, da bi zadevno področje dokončno ambientalno sanirali. To stališče so ponovno potrdile na tiskovni konferenci, ki so jo priredile včeraj dopoldne na tržaškem sedežu Svetovnega sklada za naravo (WWF). Na njej so spregovorili tudi nekateri strokovnjaki, ki so z različnih vidikov podkrepili zadržanje naravovarstvenikov.
Kot je znano, ima pri tej zadevi pomembno besedo tržaška pokrajinska uprava. Le-ta je leta 1994 odobrila plan odlagališč za celotno tržaško pokrajino, v katerem je načelno predvidena tudi možnost odprtja odlagališča za trde odpadke pri Trebčah, kjer je v letih 1958-1972 bilo odlagališče urbanih odpadkov ali po domače smeti. Konkreten načrt za odprtje odlagališča trdih odpadkov na tem mestu je nato izdelalo podjetje Tec-pram. No, vprašanje je zdaj prav to, ali bodo ta načrt uresničih ah ne.
Tržaški občinski svet, ki ima samo posvetovalno pristojnost, je 21. junija letos izrazil negativno mnenje, podobno kot se je že poprej in Se potem izrazil rajonski svet za Vzhodni Kras. Dokončni sklep bi morala zdaj sprejeti tržaška pokrajinska uprava, vendar ni prav jasno, kateri njen organ. O zadevi je doslej razpravljala edinole pristojna komisija pokrajinskega sveta, ki pa nima odločilne besede. Pokrajinski odbornik za urbanistiko Sergio Marini je mnenja, da naj ne bi bilo
niti treba sprejemati kakih posebnih odločitev, češ da je načrt tako in tako v skladu s pokrajinskim planom o odlagališčih in da je kot tak veljaven. Predstavniki opozicije in drugi pa so mnenja, da bi se moral o načrtu nujno izreči pokrajinski svet. A to ni še vse. Kaže, da se je v zadevo vmešala tudi deželna uprava, in sicer indirektno tako, da je zamrznila veljavnost pokrajinskega plana o odla-ghščih.
Seveda je pri vsem tem tudi precej sprenevedanja. Pravijo, da sami pokrajinski odborniki niso kdove kako prepričani v pozitivnost tega načrta niti z ekološkega niti z urbanističnega vidika, vendar nanje močno pritiskajo industrij-ci in obrtniki, zlasti seveda gradbeniki, ki dejansko ta čas nimajo na razpolago zadostnih in ustreznih odlagališč. In tako si pokrajinski upravitelji skušajo pilatovsko umiti roke.
Ko rečeno, pa naravo-vartstveniki nimajo ni-kakega dvoma o tem, da je treba preprečiti ponovno odprtje odlagališča pri Trebčah. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal predstavnik WWF Roberto Giurastante, so naravovarstveniki za to, da bi tržaška občinska uprava zadevno področje počistila in na njem spodbudila rast avtohtonega kraskega rastlinja. Sredstva za to bi lahko črpala iz deželnega zakona St. 42 iz leta 1992, ki ureja saniranje degradiranih območij.
To stališče so na včerajšnji tiskovni konferenci podprli tudi razni strokovnjaki, in sicer geolog Nicolo Liberio, kemik Fa-
V torek se je v kavarni San Marco začel sklop Umetniške improvizacije. Tokrat sta se predstavila dva tržaška avtorja, Dušan Jelinčič in Frencesca Longo - oba sta odlomek iz svojega opusa objavila v antologiji Trieste, paesaggi della nuova narrativa.
Večer, ki sta ga priredila združenji Arci in Anagmmba, je bil sicer zastavljen kot spontano srečanje avtorjev z ob-činstovm, zaradi česar pa dela obeh pisateljev niso prišla do izraza. Oba sta najprej spregovorila o sebi, nato pa prebrala nekaj svojih odlomkov. Jelinčič je prebral nekaj odlomkov iz svojih del, ki sta bili prevedeni v italijanščino - »Le notti stellate«
pred nekaj leti, Biseri madina so obogatili pod snegom pa bodo v večer, prevodu izšli čez kak Gez teden dni bo na teden. Lonogova je iz- istem prizorišču z melo-brala bolj lahkotno pro- dijami »Od Mitteleurope zo, satirične, komične do Balkana« nastopil odlomke. Klavirski in- Paolo Paolin e i Rocciosi. termezzi Manuela To-	MG
bio Gemiti, krasoslovec Fabio Forti, biolog Sergio Dolce, botanik Livio Poldi-ni in specialist za mestno zelenje inženir Vladimir Vremec. Vsak ized njih je prispeval ekspertizo, iz katerih izhaja, da bi ponovno odprtje odlagališča predstavljalo krajinsko škodo, da bi povečalo nevarnost onesnaževanja podtalnih voda oziroma Timave itd. Inž. Vremec je poudaril, da bi morali odlagališča za trde odpadke urediti v nekaterih zapuščenih kamnolomih in pri morju, sicer pa se je zavzel za to, da bi tudi na Tržaškem v večji meri reciklirali trde odpadke tako, da bi jih uporabljali npr. pri gradnji cest ipd. To bi bilo tudi v skladu z evropskimi normami, ki jih tudi ponekod po Italiji in še zlasti v Emi-liji-Romagni že uspešno izvajajo.
H ZA POTRESENCE / DOBRODELNA NOGOMETNA TEKMA h
Novinarji proti priseljencem,
Solidarnost ne pozna meja: v soboto se bosta srečali na dobrodelni nogometni tekmi predstavništvi tržaških novinarjev in združenja priseljencev Anolf-Cisl, tekmo bo vodil palestinski sodnik z izraelskim potnim listom, zbrana sredstva pa bodo namenili prebivalcem Mark in Umbrije, ki jih je prizadel potres. Tekmo so predstavih včeraj v sedežu Turistične ustanove (na sliki), ki je nudila svoje sodelovanje pri pobudi, podobno kot deželno odbomištvo za šport, nogometni klub Triestina, združenje nogometnih sodnikov in služba za pomoč Sogit.
Tekma bo v soboto na stadionu P. Grezar, pričela bo ob 15. mi, vstop je brezplačen, publika pa je toplo vabljena, naj prostovoljno prispeva za žrtve potresa.
ŠOLSTVO / DANES MANIFESTACIJA
Dijaki in študentje na ulicah
Za boljšo javno šolo pa tudi za univerzitetno reformo
Tržaški višješolci in univerzitetni študentje se bodo danes z manifestacijo po mestnih ulicah pridružili vsedržavnemu študentskemu protestu »za šolsko reformo«. Manifestacije naj bi se udeležili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol.
Višješolci in študentje se bodo zbrali ob 9. uri na Trgu Goldoni, od koder bo krenil sprevod po središčnih ulicah do sedeža Pokrajine na Trgu Vittorio Veneto.
Študentske zahteve so še kar številne. Hočejo, da bi vlada pripravila -po. reformi višje srednje šole - tudi reformo univerze, ki bi ustrezala sedanjemu času. Veliko nerešeno vprašanje ostaja odnos med javnim in zasebnim šolstvom. Dijaki in študentje nočejo, da bi zaradi prispevkov zasebnim šolam trpele javne šolske institucije. Zato zahtevajo več denarja za javno šolo, ta nakazila pa bi morali predvideti že v finančnem zakonu za prihodnje leto. Pravica do študija ostaja ena temeljnih študentskih zahtev: vsem bi morala biti dana možnost za šolanje na univerzi, da ne bi bili mladi iz revnejših slojev v tem pogledu oškodovani. Statut o pravicah in dolžnostih študentov, reforma zbornih organov, šolska avtonomija,
didaktična reforma in načrt o uvajanju računalništva v šole so ostale zahteve študentskega gibanja.
Višješolci bodo zahtevali srečanje s predsednikom Pokrajine Codarinom, da bi mu izročili »belo knjigo« o stanju šolskih poslopij. Knjigo so pripravili sami dijaki, da bi opozorili na nevzdržne pogoje, v katerih poteka pouk na njihovih šolskih zavodih. Obtožujočo »belo knjigo« bodo izročili predsedniku Pokrajine, ker je po novem prav Pokrajina pristojna za upravljanje in vzdrževanje šolskih poslopij.
V	popoldanskih urah (ob 15.30) se bodo študentje zbrali na sedežu leposlovne fakultete. Skupnost študente v j im bo razdelila 200 svečk, ki jih bodo prižgali z upanjem, da bi kmalu prišlo tudi do univerzitetne reforme, in sicer za tako univerzo, ki ne bi bila več v zakupu korporacije profesorjev, pač pa naj bi v njej enakopravno zaživele vse njene komponente.
V	študentskem domu pa bo ob 17.30 skupščina študentov levičarske liste. Na njej bodo razpravljali o podeljevanju štipendij in študentskih sob v študentskem domu, poleg tega pa tudi o predvideni privatizaciji študentske menze.
SVOJEVRSTNA SVEČANOST
V	nedeljo bodo blagoslovili novi zvon v cerkvi na Jezeru
V	nedeljo bodo na Jezeru, v eni najstarejših cerkvic (omenjena je v listinah iz 16. in 17. stoletja), blagoslovili novi zvon, ki so ga domačini naročili s prispevki naše širše skupnosti, potem ko so prejšnji zvon ukradli neznanci. Blagoslovitev zvona bo ob 15. uri v cerkvici, v kateri bo najbrž premalo prostora za vse, ki bodo želeli temu dogodku prisostvovati in mu s svojo udeležbo dati tudi poseben poudarek.
Novi zvon bo blagoslovil tržaški škof Ravignani, ob zvonu bodo po stari tradiciji tudi botri in botre; samo zvon pa bo v cerkvici ostal vse do dneva, ki ga bo podjetje, ki ga je izdelalo, dvignilo v zvonik.
To bo velik praznik ne samo za prebivalce Jezera, ki so na svojo cerkvico navezani in se mrzlično pripravljajo na nedeljsko praznovanje, temveč za vso slovensko javnost.	Neva Lukeš
Tečaj za profesorje o Evropi
V	dvorani liceja Dante Alighieri se bo danes začel izpopolnjevalni tečaj za profesorje nižjih in višjih srednjih šol na temo Evolucija evropske ideje in perspektive o evropskem združevalnem procesu. Tečaj prireja združenje Dialoghi europei po pokroviteljstvom Evropske komisije. Predaval bo prof. Giorgio Negrelli, docent zgodovine političnih ved na tržaški univerzi.
Novi uradi v Devinu-Nabrežini
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da je sedež uradov za kulturne in družbene storitve premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini. Urad za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas odgovarja na tel. št. 200771, urad za socialno skrbnstvo pa na tel. št. 201307.
SPOPAD Z ANARHISTI
Desničarska pretepača odslej v hišnem priponi
Massimo De Luca in Denis Conte, aktivista MS-Fiamma Tricolore, ki sta bila od 26. septembra v ječi pod obtožbo sodelovanja pri pretepu in zaradi povzročitve telesnih poškodb, bosta odslej v hišnem priporu. Tako je povedal odvetnik Sergio Mameli, ki skupaj z bolonjskim kolegom Marcantoniom Beziche-rijem zagovarja dvojico neofašistov. De Luca in Conte sta bila aretirana v okviru preiskave, ki je sledila spopadu, do katerega je 16. septembra prišlo na Drevoredu XX. septembra, kjer so skrajni desničarji z nožem ranili mlada anarhista. Tedaj sta bila na srečo lažje ranjena neki 16-letni študent in 22-letni Alessandro Ferrara, po zdravniško pomoč pa sta se morala zateči tudi De Luca in Conte, vendar se 'nista poslužila bolnišnice ali kakšne druge javne zdravstvene ustanove.
Denis Conte bo hišni pripor prestajal pri sorodnikih v kraju Cologno Monzese v milanski pokrajini-medtem ko bo pajdaš ostal v svojem stanovanju v Trstu. Njuna odvetnika sta že napovedala, da bosta od sodnika zahtevala še preklic hišnega pripora.
Moški iz Latisane obsojen zaradi posilstva
Tržaško prizivno sodišče je včeraj zaradi posilstva obsodilo na eno leto in štiri mesece zapora 50-letnega Sergia Bosca, doma iz Latisane. Kot je pisalo v obtožnici, je Bosco na poljski poti pri San Vitu al TagU3' mento v pordenonski pokrajini posilil neko žensko-Prizivni sodniki so mu kazen dejansko znižali, ker j® bil na prvostopenjski obravnavi (27. februarja 1990) obsojen na dve leti zapora, poleg posilstva so ga dolžili tudi opolzkih dejanj. Za slednje pa sedaj nis° mogli nič ukreniti, ker je kaznivo dejanje zapadlo.
ik©¥l!»SIM> SmLKl® ©ILilEJ^OS©!
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1997-98 Anton Pavlovič Cehov
Režija Dušan Mlakar: TRI SESTRE
Ponovitve:	danes, jutri, 16. oktobra, ob 20.30 RED E
Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, ul. Petronio 4, telefon 632664
ZAGOTOVITE SI TUDI ABONMA ZA PARKIRIŠČE PERUGINO!
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
16.	oktobra 1997
JADVIGA
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 10.47 - Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 7.43
Jutri, PETEK,
17.	oktobra 1997
IGNAC
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,9 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb naraSCa, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Niccold Camio, Ksenija Vremec, Eli-sa Apollonio, Giulio Di Bin, Valentina Giuliani, Laura Somma, Axel Moreu, Luca Chiancone.
UMRLI SO: 70-letni Fer-ruccio Gregori, 74-letni Antonio Perich, 24-letni Massi-miliano Petronio, 86-letni Angelo Vidovich, 90-letni Albino Cenda, 95-letna Ele-na Smecchia, 88-letna Elda Corlato, 73-letni Mario Ber-tazzoli, 76-letna Maria Con-cetta D’Ali, 79-letna Tea Benvenuti, 77-letna Vincen-za Casale, 96-letni Basilio Candot, 75-letni Giuseppe Norbedo, 66-letni Antonio Zgur, 60-letni Sergio Mazzo-li, 78-letna Livia Pontini.
; 3 LEKARNE
Od PONEDELJKA, 13. oktobra, do SOBOTE, 18. oktobra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 (tel. 421125), Skedenj - Ul. dei
Soncini 179 (tel. 816296).
Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Skedenj -Ul. dei Soncini 179, Istrska ulica 18.
Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ulica 18 (tel. 7606477).
KORS/10
NORI POPUSTI PRI SV. IVANU!
Velike prilike v zelo kratkem času
samo do 18. oktobra
pri pohištvu
POPUSTI DO 80%
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 17.40, 19.50, 22.15 »Soldato Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore, Viggo Mortensen.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Tano da morire«. r. Roberta Torre.
EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuochi d’artificio«, r. L. Pieraccioni.
AMBASCIATORI 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »MEB Man in Black«, r. Števen Spielberg, i. Lee Jones, Willy Smith.
NAZIONALE 1 - 17.00, 19.30, 22.00 »Face off», i. John Travolta, Nicolas Gage.
NAZIONALE 2-17.00, 18.40, 20.20, 22.15 »Dne pa-dri di troppo«. i. Robin Wil-hams, Billy Crystal.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.50, 22.10 »Air Force One«, i. H. Ford.
NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.15 »Lolita«, i. Je-remy Irons, Melanie Grif-fith, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00, 22.00 »Torero«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.30, 19.45, 22.05 »Mondo perduto -Giurassic park«, r. Stiven Spielberg.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi.
M PRIREDITVE
SKD PRIMOREC Trebče gostuje jutri, 17. oktobra 1997, ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah skupino METRONOM, SKD Valentin Vodnik iz Doline, z lepljenko »Kaj bi bilo sonce brez ljudi« v režiji Nerine Švab. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 18. oktobra, ob 18.30, na večer z naslovom HONG KONG - MESTO KONTRASTOV. S pomočjo diapozitivov ga bo predstavil Fabrizio Polojaz. Vabljeni vsi mladi!
KD ROVTE-KOLONKO-
VEC vabi na praznovanje 20-letnice delovanja. Spored: v soboto 18. oktobra, ob 16. uri nastop učencev osnovnih šol G. Rodari in F. Milčinski; sledi predstavitev knjige Neve Lukeš, zabava s Tonco in Vančo ter nastop-
Loterija	is. oktobra 1997
BARI	27	57	19	65	79
CAGLIARI	63	75	17	79	4-
FIRENCE	20	12	1	90	47
GENOVA	3	6	37	89	72
MILANO	70	7	63	29	47
NEAPELJ	12	90	80	86	8
PALERMO	33	13	52	7	74
RIM	83	90	12	70	67
TURIN	24	43	47	2	87
BENETKE	78	42	12	22	72
ENALOnO 1 2	1 1	2 1	X 2	1 2	2 2
KVOTE 12	53.143.400,-
11	1.992.900,-
10 228.100,-
Slovenska komponenta DSL
prireja danes, 16. t. m., ob 20. uri
v prosvetnem domu na Opčinah-
JAVNO SREČANJE
o sedanjem političnem položaju s posebnim ozirom na problematiko slovenske manjšine v Italiji
Neve Cergol (harmonika). V nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri krajši govor Sergia Zam-pierija in Alenke Castellani, sledi nastop ženske pevske skupine »Stu ledi« ter MePZ »F. Venturini«.
SKD TABOR OPČINE - V nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri bo' gostovala v Prosvetnem domu gledališka skupina KUD Domovina iz Ospa s komedijo Franja Frančiča »Od vrat do vrat«. Režija Katja Pegan. Kdor si želi prijetne zabave in osveščenega razvedrila, naj ne zamudi priložnosti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na prvo jesensko glasbeno srečanje mladih v Rojanu, v nedeljo, 19. oktobra, ob 18. uri, v Marijinem domu - ul. Cor-daroli 29, Rojan. Nastopili bodo: violinistka Raffaella Petronio, harmonikar Adam Selj, pianistka Mojca Barbič, pevki Tinkara Kovač in Martina Feri ter kitarist Pavel Bembi. Vstop prost.
GLASBENA MATICA TRST - Kogojevi dnevi ’97 -V petek, 24. oktobra 1997, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu: Komorni orkester PRO ARTE, dirigentka Nada Matoševič, solisti: Vasilij Mlejnikov in Anja Bukovec - violini, Dušan Bavdek - čembalo. Na sporedu: Merku, Gorecki, Šostakovič (izven abonmaja).
^3 OBVESTILA
40-LETNIKI dolinske občine, bodo priredili skupno praznovanje. Kdor se želi srečanja udeležiti, naj se zglasi v Zadružni gostilni v Dolini najkasneje do sobote 18. t.m., (tel. 227076 - ob sredah zaprto).
KD VESNA vabi otroke od 4. do 10. leta starosti, da pristopijo k novoustanovljenemu otroškemu pevskemu zboru. Prva vaja bo v soboto, 18. oktobra, ob 10.30, v prostorih osnovne šole Alberta Suka v Križu.
KD LONJER-KATINARA
sporoča, da slikarski ex-tem-pore za otroke, v soboto, 18. t. m. odpade.
RMV - DRUŽINA STRMEGA BREGA obvešča, da bo v soboto, 18. t. m., od 15.00 do 16.30 sestanek za srednješolce in od 16.30 do 18. ure za osnovnošolce v prostorih Roda v dolinski občinski telovadnici. Vabljeni!
V CERKVICI SV. LO-
VRENCA na Jezeru bo v nedeljo, 19. oktobra, svečanost ob blagoslovitvi novega zvona. Ob 15. uri bo sv. mašo daroval tržaški škof Ravi-gnani. Sledila bo družabnost pred cerkvijo z nastopom MePZ Slovenec-Slavec. Vijdno vabljeni!
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MACKOLJ vabi na misijonsko prireditev, ki bo v nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Pater Miha Vouk bo govoril o slovenskih misijonarjih. Nastopil bo mešani zbor »Mačkolje«. Sledil bo bogat srečolov v korist misijonov. Pred prireditvijo, ob 15.30, bo molitveno srečanje v domači cerkvi.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 19. oktobra, »6. Jesenski pohod na Grmado in okobco«. Odhod bo od 9. do
10.30	izpod Kohišča pri Ce-rovljah. Delovali bosta ok-repčevalni točki. Poskrbljeno bo za topel obrok in pijačo. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji narave.
FRIZERSKI SALON »CECILIA« - Boljunec prireja v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri v kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu H. delile frizur »New look« z vsemi novostmi za jesen in zimo 97/98. Na sporedu bo tudi ples, glasba in še marsikaj... Vljudno vabljeni! Izkupiček večera bo namenjen nakupu hišice za otroški vrtec v Boljuncu.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA, Trebče, vabi na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 20. t. m., v prostorih Ljudskega doma. Prvo sklicanje ob 20. mi, drugo sklicanje ob 20.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu gostuje v ponedeljek, 20. oktobra, prof. Otmarja Crnilogarja, duhovnika, vzgojitelja in prevajalca Sv. pisma. Predstavil ga bo Jurij Paljk. Začetek ob 20.30.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko predložijo prošnje za odvažanje že posekanih borovih dreves, od 19. do 20. ure, do vključno 20. oktobra 1997. Odbor sprejema tudi prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusar-skih površinah.
SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 21. t. m., ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20) večer na temo GLASBENA MATICA: KAKŠEN RAZVOJ? Govorili bodo dr. Drago Stoka, prof. Bogdan Kralj in prof. Ravel Kodrič.
SKD VIGRED prireja tudi letos tečaj vezenja (Stikanja) vsak torek od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. Prvo srečanje bo v torek 21. oktoba.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja plesni tečaj. Za informacije in vpisnino, pridite v ponedeljek, 20. ali v torek, 21. t. m., od 20. do 21. ure v društvene prostore gledališča F. Prešeren.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca pripravlja tečaj šivanja domače - brske ženske noše. Zainteresirane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 9. novembra, ob 21. mi v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
MPZ VESNA iz Križa je pričel novo sezono. Dosedanji pevci so se že zbrali in začeti z delom. Njihovo navdušenje pa bi bilo večje, če bi se jim pridružili novi pevci, mlajši in starejši. Vsi kriški fantje so zato toplo vabljeni, da se pridružijo zboru.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na stadionu 1. maj pričel tečaj gibanja z glasbo namenjen otrokom 3., 4. in 5. razreda osnovne šole. Tečaj bo potekal dvakrat teden-
sko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 17. do 18. me. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377.
SZ BOR - SEKCIJA AEROBIKE obvešča, da se bo na Stadionu 1. maj pričel tečaj aerobike namenjen vsem dijakom srednjih šol. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. me. Za vse dodatne informacije in vpisovanja telef. v urad na št. 51377.
HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce!
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. me.
SK BRDINA prireja smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Informacije na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21. me, in na tel. št. 212859 in 299573.
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA - tretji steg, vabi v svoje vrste nove člane iz miljske in dolinske občine. Otroci od sedmega do desetega leta starosti se lahko javijo na tel. št. 231028, otroci od desetega do trinajstega leta pa na tel. št. 228422 (v večernih mah).
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Tel. 212289.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem času.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VIGRED obvešča, da bodo pevske vaje ob ponedeljkih, v društvenih prostorih v Sempolaju za otroke od 4. do 8. leta, od 16. me do 16.45, za večje, do 14. leta, od 16.30 do 17.30.
TAMBURASKI ANSAMBEL »France Prešeren« iz Boljunca prireja tečaj mandoline za začetnike z diplomiranim profesorjem. Za informacije telefonirati od 17.00 do 20.00 ure na tel. 228781 (Pavel).
3 ŠOLSKE VESTI
OSNOVNA SOLA F. MILČINSKI KATINARA
prireja pod pokroviteljstvom Ljudske univerze tečaj slovenščine za odrasle. Lekcije se bodo vršile v šolskih prostorih enkrat tedensko. Interesenti naj se javijo na šolo, tel. 910302, ah gospe Giuliani Gerdol, tel. 912063.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
S_____________IZLETI
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU IN KMEČKA ZVEZA organizirata tradicionalni izlet oljkarjev, v
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM:
od ponedeljka do sobote od
lO Ho 15
■	dO I m
ure
dneh 22. in 23. oktobra ’97, v okolici jezera Garda. Na razpolago je še nekaj mest. Za vse informacije pokličite Kmetijsko zadrugo, tel. 8990111 ali Kmečko zvezo, tel. 638213.
E3 ČESTITKE
Danes slavi 95. rojstni dan naša draga nona IVANKA vse najboljše ji želi cela družina.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
ZADRUGA »LA FENI-CIA« išče osebje za oskrbo na domu z lastnim prevoznim sredstvom ter pismenim in ustnim znanjem slovenščine. Tel. od 15. do 18. me na št. 309600.
ARLCV01
Akad. potovalna agencija
tel.: 040-212 987
Berlin in vzhodna nemčija 5 dni 24. in 28.10. (letalo-bus) Praga in Dresden 4 dni 25. in 28.10. (letalo-bus)
Madrid
4 dni 6.11. (letalo) Odhodi: Sežana, N.Gorica
Informacije tudi v pisarni v Ljubljani: (061) 125 6210
BIOENERGIJA - A.MI. UNTVERSITT - Milan - organizacija za spoznavanje, proučevanje, uporabo naravnih zdravil, specifično glede na bioenergijo sporoča, da se pričenjajo v Trstu tečaji biote-rapije. Za pojasnila in vpisovanja na sedežu - Ul. Ritt-mejer 6, tel. 766238, ob četrtkih, od 17. do 19. me.
DTTZG »ŽIGE ZOISA« vabi bivše dijake, ki bi hoteti sodelovati na proslavi ob 250. obletnici rojstva Žige Zoisa, ki bo dne 21. novembra v Kulturnem domu v Trstu, da to sporočijo na Zavod do vključno 22. t. m. (tel. 567144 - 54356).
MED OPČINAMI IN BAZOVICO vzamemo v najem poslovni prostor, pritličje, lahko tudi samo skladišče, od 80 do 100 kv. m. Tel. 040/811053.
GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155.
SUPLENTKA nudi pomoč pri pisanju domačih nalog ali kot otroška varuška. Tel. 8327105 ob uri obedov.
NUDIM POMOČ pri oskrbi in negi starejših oseb. Tel. 226480.
PRODAM kosilnico BCS, široko 110 cm. Tel. 040/410628 v jutranjih urah.
NUJNO IŠČEMO dva pomočnika za prenos pohištva (za določen čas). Tel. 040-575145 ali 350150.
SKORAJ NOV Opel Corsa 1400, 16 ventilov, šport, bele barve (december ’96), centraliziran, air bag, klimatizacija, servovolan, električna okna, 17.000 prodam zaradi selitve. Cena po dogovoru. Tel. po 20.30 na št. 0338-382242.
PRI GABROVCU prodam zemljišče 1500 kv. m primerno za vveekende. Tel. 040/281280 ali 225396, od torka do petka ob delovnem času.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu ali pri oskrbi in negi starejših oseb.	Tel.
0038667/42250.
PRODAM polo 1300 comfort črne metalizirane barve, letnik ’95. Tel. 040/370209	ali
0335/8226336 v jutranjih urah.
V GORICI prodam obnovljeno stanovanje v pritličju dvodružinske hiše. Nahaja se v mirnem okolju, nedaleč od mestnega središča. Razpolaga s tremi spalnicami, kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico, kletjo, garažo, s samostojnim ogrevanjem in privatnim vrtom. Cena 230 milijonov lir. Tel. 0481/32374 v večernih urah.
NA VRHU SV. MIHAELA
iščemo za nakup samostojno hišo z vrtom ali zazidljivo zemljišče. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, drevored XXIV Maggio 1 - 34170 Gorica, pod šifro »Vrh«.
SSG išče odrskega delavca. Informacije na upravi, tel. 040/632664.
DVE GOSPE srednjih let z izkušnjami nudita pomoč starejši osebi s tedensko izmeno. Tel. 00386609/650263 po 19. uri.
IŠČEMO najemnika za gostilno. Zainteresirani naj se zglasijo na SDGZ. Tel. 040/362660 v uradnih urah.
SK DEVIN obvešča, da so v priredbi naslednje pobude: predsmučarska telovadba za otroke, telovadba za odrasle, smučarski tečaji na plastični stezi, sejem rabljene smučarske opreme, novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade. Vse informacije nudi tajništvo ob torkih od 20.30 dalje.
PRI KOVAČEVIH v Doberdobu imajo spet odprto in kakor vedno nudijo samo lastno proizvodnjo. Zaprto imajo samo ob sredah. Tel. 0481/78125.
OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36.
OSMICO sta odprla Mario in Ondina Gruden, Samator-ca 17.
OSMICO je odprl v Dolini Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Romano Škabar, Veliki Repen, 91.
PRISPEVKI
’ V počastitev spomina dragega očeta in nonota Maria Kozine daruje družina
100.000	lir za Zvezo borcev Boljunec in 100.000 lir za Primorski dnevnik.
V	spomin na mamo Anico Pregare - Škerl in na teti Marto in Zoro Pregare daruje Uči Trinca 50.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na drago gospo Lojzko Selj darujeta družim Korošic in Trampuž 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Emila Carli (Milo) daruje Olga Stiickler
50.000	lir za Godbo Viktor Parma - Trebče.
Nepričakovano nas je zapustila naša draga mama, nona in sestra
Albina Coretti vd. Peratello
Pogreb bo jutri, v petek, 17. oktobra, ob 10. uri iz ul. Costalunga v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Elisabetta z možem Igorjem, vnuki Eliana, Elisa in Diego, sestra Gina z družino, brat Aldo, teta Marija, sestrična Alma z družino, tašča Marisa in drugo sorodstvo
Ricmanje, 16. oktobra 1997
16.10.1994	16.10.1997
Stanko Štrajn
Ob 3. obletnici smrti se ga spominjamo
žena Irma, sin z družino, vnukinja z družino ter brat in sestra z družinama
Dolina, 16. oktobra 1997
GORICA / GALERIJA ARS
Rozina lepa pripoved o človeku in Krasu
Razstava del Claudie Raze bo na ogled še ta teden
V likovni galeriji Ars v Gorici je do konca tega tedna med obratovanjem Katoliške knjigarne na Travniku še na ogled razstava tržaške slikarke Cedajskega rodu Claudie Raza (na sliki, f. KROMA).
Uveljavljena in znana umetnica Claudia Raza se nam tokrat v Gorici predstavlja s svojimi likovnimi pripovedmi, ki so vse uglašene na pokrajino, kjer sedaj živi. Beneška slikarka je nameC našla v Nabrežini svoj drugi dom.
Rojena sredi mirnih in zelenih Nadiskih dolin si je z možem ustvarila na slovenskem Krasu družino in dom, v katerem ima sonCen atelje. Claudia Raza se je hitro vključila v življenje slovenske vasi in sprejela kraSko pokrajino za svoj drugi dom. Prav Kras, kraški kamen posebno, je njeno področje likovnega raziskovanja in ustvarjanja v zadnjem času. Slikarka na samosvoj, prijeten in radoživ način slika svoje videnje Krasa in človeka-same sebe v njem. Naj se sliši Se tako absurdno, ampak njeno slikanje kraškega kamna, kraskih motivov in trav ob izlivu teke Timave v morje, je čudovita in subtilna, pretanjena govorica o človeku, ki najde svoj mir v naravi in tihi govorici nemega kamna, zgovorne tišine Krasa. Claudii Raza uspe pripovedovati o tišini na Krasu in o harmoniji človeka v stiku z naravo tako kot malokomu pri nas.
Umetnica nam ponuja na ogled razstavo, ki ji je
sama na tihem dala naslov Od Krasa do Timave in predstavlja neko zaključno zgodbo o človeku in Krasu. Ge pogledamo razstavo pobliže, vidimo, da prvi cikel likovnih pripovedi predstavljajo slike z naslovom Kamnite podobe. Umetnica se je pri slikanju tega niza poglobila v kamen in njegovo nemo lepoto, kot da bi
hotela reči, da je kamen močan simbol, ki jo prevzema s svojo skrivnostno energijo. Gledalec se takoj zave, da umetnici ni do realističnega odslikavanja kraS-kega kamna, ampak se umetnica poglablja in išče vse na videz prikrite lastnosti in globine belega kraškega kamna. Ko slika kamen v kamnolomu, nam predoči usodo kamnoloma, ki je podob-
na materinski figuri, materi, ki so jo v življenju izkoristili, da je rodila otroke in so jo kasneje vsi zapustili, tudi njeni otroci. Kamen je več kot le gola materija, saj slikarki pomeni tudi mitični simbol brezčasnosti in večnosti, s svojo raznoliko obliko pa ji je neizmeren vir navdiha. Med slikami govoto izstopa platno z naslovom
Kamnita mati, s svojo mnumentalno negibno-stjo govori dolgo pripoved vseh kraskih mater in je zato veliko več kot le na oko prijetna likovna pripoved.
Claudia Raza v Gorici razstavlja Se slike, na katerih je kamen predstavljen kot trenutna impresija. Na teh platnih pride nežna občutljivost slikarje najbolj do izraza, saj so te slike zelo krhke,
nežne, ranljive in boleče sveže, lepe; pastelne barve samo Se pripomorejo, da je pripoved o Krasu Se intimnejša, bolj doživeta.
Ko bo obiskovale razstave gledal cikel Kamni, ki kričijo, prepoznal ga bo po vseh možnih odtenkih prepričljive modre barve, se bo strinjal z umetnico, da je zares tehnika akrila tista, ki ji omogoča, da njeni naslikani kamni zakričijo.
Seveda pa tudi ne bo mogel mimo šepetanja akvarelov, ki jih Claudia Raza samosvoje in dovršeno slika, kot tudi ne mimo mešanih tehnik, pri katerih je izrazito dominantna istočasna uporaba olja in akrila. Povsod samo pripoved o kamnu, ki šepeta (akvareli), pripoveduje (pasteli) in kriči (akril). Seveda pa zgodba o Krasu ne bi bila popolna, če ne bi bilo nekega naravnega zaključka, ki je na razstavi predstavljen s ciklom trav ob reki Timavi ob njenem izlivu v morje. Naravni krog je sklenjen, Claudia Raza pa ima zaslugo, da nam je ta krog uspela tiho in s čudovitimi barvnimi kompozicijami predstaviti.
Njene slike govorijo o človeku, ki je svojo harmonijo in sožitje našel na Krasu v stiku z naravo, kamnom, travami in samim seboj. To je likovna pripoved umetnice, ki ima rada življenje in zelo rada svojega sočloveka, brez katerega bi bil Kras pust in prazen, tudi njena čudovita pripoved o kamnu brezpredmetna in jalova.
Jurij Paljk
ZALOŽBA BRANKO / OB 5-LETNICI DELOVANJA
Ob orglah in Na skali roža raste
na cd-ploščah
Založba Branko v Novi Gorici se že pet let z izjemno skrbnostjo zazira v domoznanske zanimivosti in izdaja knjige, ki predstavljajo avtorje in teme iz širšega primorskega življenja. Številnim naslovom knjig je ob letošnji petletnici delovanja dodala tudi izid dveh CD ploSč, M jih je s promocijskima koncertoma predstavila 24. septembra in 12. oktobra.
Priznani organist Hubert Bergant je pri založbi Branko že pred letom dni izdal knjigo z naslovom Ob orglah, v kateri je avtor zbral eseje o orgelskih ustvarjalcih in poustvarjalcih, o orglah, o jubilejih... 24. septembra pa je, prav tako pri založbi Branko doživela krst tudi zgoščenka z enakim naslovom. Bergant se na njej predstavlja kot interpret v triindvajsetih skladbah različnih komponistov, nastopa kot koncertant, ki je doma in v tujini vrsto let predstavljal obširno svetovno orgelsko literaturo. V zvokih orgel cerkve Kristusa odrešenika v Novi Gorici, orgel, ki so bile promovirane v letu 1988 lahko na novi CD plošči Huberta Berganta prisluhnemo tako skladbam baročnih mojstrov kot sodobnikom in skladbi slovenskega skladatelja Stanka Premrla. Iz te bogate zakladnice literature za orgle je novogoriški glasbenik na promocijskem koncertu izbral le dela Jeana Langlaisa, francoskega ustvarjalca in virtuoza na orglah, ki je umrl pred šestimi leti. Koncert je bil posvečen skladateljivi' 90-let-nici rojstva. Hubert Bergant, nedvomno veliki poustvarjalec, je iz bogatega opusa Langlaisa izbral osem del, skladb, ki so nastajale med letom 1935 in 1952 in razkrivajo izjemen kompozicijski stavek Langlaisa, ustvarjalca, kijev vsakem pogledu dobro poznal orgle in jih tudi obvladal. Skladbe »odsevajo« avtorjeve domislice, pretkane z mnogimi kompozicijskimi sredstvi starih mojstrov, vendar vedno znova tudi prežete s sodobnim zvokom. Poklon Langlaisu je izzvenel v vsej poustvarjalni vehčini mojstrske igre organista Huberta Berganta, v korektnih in občutenih interpretacijah. Navdušenemu občinstvu v novogoriški cerkvi je organist v dodatku ponudil Se lastno improvizacijo.
Materiah za novo kompaktno ploščo organista Huberta Berganta so bili posneti na orglah v cerkvi Kristusa
odrešenika v Novi Gorici, snemalec je bil David Šinigoj, ki je posnetke tudi obdelal in zmiksal v studiu Rose v Novi Gorici.
Branko LuSina, »prva violina« založbe je v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom na Sveti gori 12. oktobra povabil na nov krst CD plošče tenorista Vida Lisjaka in organista prof. Marka Gašperšiča. EnainStiridesetietni pevec, rojen na Vipavskem, je vrsto let sodeloval pri petju in orglanju v domači župniji Črniče, klavirja se je učil na Nižji glasbeni Soli v Ajdovščini, kasneje pa je obiskoval tudi Orglarsko Solo v Ljubljani in že kot duhovnik frančiškan študiral solo petje pri prof. Marku Bajuku. Poleg rednega pastoralnega dela in samostanskih obveznosti v župniji Ljubljana - Šiška se ljubiteljsko posveča petju ob raznih priložnostih. Tenorista na novem CD-ju spremlja Marko Gašperšič, dirigent v ljubljanski Operi in izkušeni organist. Bogato znanje organista in prepoznavna ljubezen do vokalne glasbe tenorista p. Vida so v baziliki na Sveti gori ustvarile ciklus devetnajstih pesmi, različnih slovenskih in tujih avtorjev različnih stilnih obdobij, združenih pod skupnim naslovom Na skali roža raste - po istoimenskem naslovu pesmi Jožeta Trošta, ki je uglasbil Roža Marija Franceta Bevka. V avtentičnem sakralnem tonu so nastah tudi posnetki, ki jih je v novogoriškem studiu obdelal snemalec David Šinigoj. Ob suvereni igri Gašperšiča se tenorist razkriva kot solo pevec z lepo oblikovanim mehkobnim vokalom, v interpretacijah pa je glasbenik še nekoliko skromen, v določenih skladbah celo monoton in »plašen«, brez močnejšega interpretativnega naboja, četudi muzikalno prepričljiv, vendar očitno Se brez večjih izkušenj nastopanja in zato nekoliko zadržan. Te interpretacijske nepopolnosti smo lahko prepoznavah tudi na promocijskem koncertu 12. oktobra v Svetogor-ski baziliki, kjer se je pevcu in organistu pridružila sopranistka prof. Barbara Vodnik.'Izvedbe skladb so bile korektne in glasovno bogate, le v izrazni moči, interpretativni sproščenosti koncertanti niso Se uspeli ponuditi po-poldnega glasbenega zadovoljstva.
Tatjana Gregorič
PALM SPRINGS / V 81. LETU STAROSTI
Umri Harold Robbins, avtor številnih uspešnic
V 81. letu starosti je v torek umrl ameriški pisatelj Harold Robbins, avtor Številnih uspešnic, med drugimi Betsy (The Betsy), Nikoli ne ljubi tujca (Never Love a Stranger) in O-portunisti (The Carpetbaggers).
Njegove romane, po katerih so posneli tudi številne filme, so kupovali ljudje po vsem svetu. Njegovo življenje je bilo burno: bil je šestkrat poročen in je sam doživel veliko tiste čutnosti, ki jo je opisoval v svojih delih. Napisal je več kot dvajset knjig; zadnja z naslovom Magnat: Roman (Tycoon: A Novel) je izšla februarja letos. Njegov najuspešnejši roman z naslovom Oportunisti je izšel leta 1961, prodali pa so ga v več kot 6 milijonov izvodih. (STA)
ŠTANJEL / FOTOGRAFSKO-DOKUMENTARNA RAZSTAVA
Lepota in zgodovina Krasa
»Drugo leto je, kar so si Kraševci na odru Krasa zamislili, da bi v mesecu dni prikazali delček tistega, kar je bilo vsakdanje našim prednikom.«
Tako je v imenu Turističnega društva Štanjel uvedla sobotni večer na Stanjelskem gradu Katja Uljanič ob odprtju fotografske dokumentarne razstave o Krasu, ki se vključuje v mesec kulturno-turističnih podub za promocijo Krasa v svetu. Razstava je postavljena v sobah prvega nadstropja Spacalove galerije. Obsega 20 panojev, za vsako vas od Divače do Opatje-ga sela po enega, z eno veliko barvno fotografijo osrednjega motiva vasi in tremi manjšimi z arhitekturami, etnografskimi in zgodovinsko pomembnimi dogodki. Pod vsakim panojem je Se v stekleni omarici postavljen miniaturni maketni prikaz starih kraskih dejavnosti od vinarstva do kamnarstva, od starih običajev in nos, lipicancev itd.
Razstavo so pripravili kot avtor in pisec besedil Andrej Malnič in kot oblikovalec in avtor zloženke Boris Blažko ter fotograf Matjaž Prešeren, vsi iz Go-
riškega muzeja. Pri njeni zasnovi so sodelovali številni posamezniki in ustanove, kraSke občine s komensko na čelu, Mestni muzej v Ljubljani, Narodni muzej v Ljubljani, Notranjski muzej v Postojni in seveda muzej v Novi Gorici. Prvič je bila prikazana januarja letos na Dunaju in je doživela pomemben odmev, saj so fotografije še iz avstroogrskih časov, njeni snovalci pa jo nameravajo ponesti Se v Trst, Ljubljano, Munchen in morda še kam.
O razstavi sami je nekaj informacij podal njen avtor Andrej Malnič, priložnostni nagovor pa je podal kraski poslanec Davorin Terčon, sicer tudi podpredsednik komisije Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Njegovo razmišljanje o Krasu in njegovi usodi je bilo optimistično, saj se o Krasu, kot je dejal, »v zadnjih letih vse več sliši, o Krasu kot enkratni arhitekturni pokrajini, kot spodbujevalcu kulture in umetnosti in kot bivanjske posebnosti. Veliko slišimo in beremo o Kosovelu, Spacalu, Fabianiju in morda so nam prav ta imena dala zagon, da smo na Kras začeli gledati z drugačnimi očmi.« Iz razmišljanja o času, ki je negativno pogojeval tradicionalno življenje na Krasu in začel »krhati vezi med človekom in človekom«, je izšel z ugotovitvijo, da »človek ne more kar tako izginiti v zemljo. V skrajni sili poišče korenino, da reši sebe in
vse tisto, kar je napravil s svojimi rokami.« Glede zadnjih let pa je podčrtal: »V nas se je prebudila radovednost nekega časa, iz katerega izhajamo. Spoznavamo, da ta čas ni samo preteklost, ampak je čas vrednot. Počasi se začnemo zavedati bistva nas samih in naše zemlje, ki je kalila prednike v ljudi Krasa.«
Ob zaključku svojih razmišljanj se je govornik povrnil k razstavi in dejal, da se bomo »mogoče ob njej tudi začudili in obstali in se zamislili. Predvsem pa se moramo ustaviti ob želji o ohranjanju Krasa kot pokrajine, o ohranjanju vsega tistega, ki je res samo naše in predvsem moramo čimbolj odpreti okno Krasa svetu, kajti zavedati se moramo, da je Kras čudovit košček sveta in ta čarobni svet naj vidijo tudi druge oči.«
V čudovito kraško pokrajino je na otvoritveni slovesnosti razstave zadonela še pesem Tržaškega okteta in se zlila v harmonijo preteklosti in sedanjosti.
Jože Koren
KONGO / PO PETIH MESECIH KRVAVE DRŽAVLJANSKE VOJNE
Kongo-Brozzaville v rokah Nguessovih uporniških čet
Vlada premiera Bernarda Kolelasa je včeraj zbežala v Kinšaso
KINŠASA - Po petih mesecih spopadov in veC kot 4.000 mrtvih so pripadniki nekdanjega predsednika Konga-Brazzavilla Denisa Sassoua Nguessa ob pomoči Angole prevzeli nadzorstvo nad dobršnim delom države. Včeraj so angolski oklepniki zavzeh Pobite Noire, drugo največje mesto in naftno prestolnico te afriške države. Nguessovi pristaši pa so se v Brazzavillu polastih letališča, predsedniške palače in poslopja ra-dio-televizije. Vlada Bernarda Kolelasa je že zbežala v Kinšaso, prestolnico Demokratičnega Konga, medtem ko ni znana usoda predsednika Pascala Lissoubaja (Na sliki).
Kakih 2.000 tujcev, med katerimi je tudi 182 Italijanov, se v glavnem nahaja v pristaniškem Pointe Noire, saj so zaposleni v naftni industriji. Njihov položaj ni v nevarnosti, ker so kljub demantijem o njihovi prisotnosti angolske čete v mestu vzpostavile red in mir. To potrjujejo vsi diplomatski viri, tako da kljub francoskemu kriznemu štabu ni predvidena evakuacija tujcev, saj se na morskih ploščadih pred obalo nadaljuje črpanje nafte. Prav tako ni bil nihče od tujcev žrtev spopadov, saj so tako uporniki kot
redna vojska skrbno pazili na zahodno imovino.
Vsi sedaj čakajo, da bo Denis Sassou Nguesso razkril svoje karte in nakazal smernice bodoče kongoške pohtike. Bivši predsednik je bil za Zahod zaradi svoje marksistične in pučistične preteklosti vedno sumljiv. Marksist pa je bil tudi Kabila, ki mu v sosednjem nekdanjem Zairu Američani niso preprečib zmage. Pascal Lissou-ba je po mnenju pobtičnih opazovalcev zagrešil usodno napako, ko je napovedal, da bo zmanjšal vpliv tujih naftnih družb v brazzavillski republiki. Te so mu obrnile hrbet in dopustile zmago marksista Nguessa, ki jim je baje zagotovil, da se ne bo vmešal v njihove posle. S tega zornega kota je tudi razumljivo, da so v Pointe Noire vkorakale redne angolske čete, ki so tako preprečile plenjenja in morebitno škodo na naftnih napravah. Posredno so s tem dokazale, da ščitijo interese tujih naftnih družb. Kot kaže, pa je glavni poraženec nove zahodne gospodarske politike v srednji Afriki poleg ljudstva predvsem Francija, ki je po izgubi nekdanjega Zaira izgubila vpliv tudi na dogajanja v Kongu-Brazzaville.
ČEŠKA / MEDNARODNA KONFERENCA

■
Soglasno v boju proti ilegalnemu priseljevanju
Slovenija bo prihodnje leto gostila izvedence o vizumski politiki, ki prav tako lahko omili priseljevanje
PRAGA - S soglasno odobritvijo sklepnega dokumenta se je včeraj v Pragi končala dvodnevna mednarodna konferenca o nezakonitem priseljevanju, ki so se je udeležili notranji ministri 34 držav iz Evropske unije, Srednje in Vzhodne Evrope, ZDA, Kanade, Avstralije in devetih mednarodnih organizacij.
V sklepnem dokumentu se udeleženci te tretje konference obvezujejo, da bodo uredili imigracijske tokove in da se bodo z vsemi zakonitimi sredstvi postavili po robu ilegalnemu priseljevanju. Dokument je sestavila tako imenovana »bu-dimpeštanska skupina«, ki so jo ustanovili na drugi konferen-
ci o nezakonitem priseljevanju. Sestavlja ga 55 »priporočil«, ki lahko uspešno omejijo nezakonito priseljevanje s poenotenjem in usklajevanjem zakonodaje o priseljevanju v posameznih državah. Države si morajo biti edine v ugotovitvi, da je ilegalno priseljevanje »zločin«, proti kateremu se je treba boriti z vsemi zakonitimi sredstvi. Prav zato morajo posamezne države uvesti kazni, vključno z zapornimi, ki naj priseljence in tihotapce z belim blagom prepričajo, da se donosni posel več ne izplača. Kljub spoštovanju človekovih pravic in ženevske konvencije o beguncih je treba z vsemi zakoni-
timi sredstvi preprečiti to nezakonito trgovanje z ljudmi, ker z njimi prihajajo tudi mamila, prostitucija, umazani denar in organizirani kriminal.
Glede vizumov bo prihodnje leto pod predsedstvom Slovenije srečanje izvedencev, ki naj razpravlja o obveznih vizumih za državljane Srednje in Vzhodne Evrope. Slovenski notranji minister Mirko Bandelj je pri tem navedel, da so vizumi preventivni ukrep za preprečevanje nezakonitega priseljevanja. Minister Bandelj je pri tem poudaril, da bi lahko Slovenija postala tranzitna država za vse tiste, ki z juga in vzhoda potujejo v Zahodno Evropo.
Podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Gianni-cola Siniši pa se je zavzel za politiko omejenega in urejenega zakonitega priseljevanja ob odločnem zatiranju ilegalnega priseljevanja.
Med priporočili sklepnega dokumenta je seveda tudi zahteva o vračanju nezakonitih priseljencev v njihove rodne države. Seveda so tudi spregovorili o sodelovanju in pomoči državam, iz katerih prihaja večina ilegalnih priseljencev, ker je lahko vsakomur jasno, da se bo zaustavilo trume obupancev le v primeru, da bodo imeli doma vsaj znosne življenjske
Najmanj 20 mrtvih v eksploziji v Colombu
COLOMBO - V davišnji eksploziji avtomobila-bombe na parkirišču hotela v središču Colomba ter v streljanju, ki je sledilo, je umrlo najmanj 20 ljudi, pri-bhžno 100 jih je bilo ranjenih, med njimi tudi 32 turistov. Predstavniki varnostnih organov so zatrditi, da so na kraju dogodka ubiti kakih 12 tamilskih upornikov, ki jim pripisujejo odgovornost za incident, medtem ko so separatisti zanikali vpletenost. V tamkajšnji bolnišnici so povedali, da noben tuj državljan ni izgubil življenja.
Močan potres v tilu
SANTLAGO/RIM - Čile je včeraj ponoči dve minuti po tretji uri prizadel hud potres, v katerem je po prvih podatkih umrlo sedem ljudi. Potres je imel moč 6, 8 stopnje po Richterjevi lestvici z epicentrom v bližini kraja Illapel, več kot 480 kilometrov severno od prestolnice Santiaga, občutili pa so ga vzdolž 1200 kilometrov dolgega Čila, v petmitijonskem glavnem mestu, pa celo prek Andov v Aregentini.
Kwasniewski bo Buzeku jutri poveril sestavo vlade
VARASAVA - Poljski predsednik Aleksander Kwa-snievvski bo nekdanjemu nasprotniku režima Jerzyju Buzeku v petek popoldne poveril sestavo vlade. Za 57-letnega profesorja kemije Buzeka kot kandidata za premiera sta se včeraj dogovoriti zmagovalki parlamentarnih volitev Volilna akcija Solidarnost (AWS) in Zveza za svobodo (UW). Buzek bo nasledil dosedanjega predsednika vlade VVlodzimierza Cimoszevvicza, katerega Demokratična zveza levice (SLD) je skupaj s Kmečko stranko (PSL) na volitvah 21. septembra izgubila vladno večino. Cimoszevvicz bo Kwasniewskemu v petek dopoldan uradno napovedal odstop.
Preloženo glasovanje o nazupnici ruski vladi
MOSKVA - Po pozivu ruskega predsednika Borisa Jelcina je duma načrtovano glasovanje o nezaupnici vladi premiera Viktorja Cemomirdina preložila za en teden. Za preložitev glasovanja, ki ga je predlagal vodja komunistov Genadij Zjuganov, se je izreklo 228 poslancev, 137 pa jih je bilo proti. Zjuganov je pojasnil, da je preložitev potrebna za sprejem odgovorne politične odločitve. Jelcin je pred tem v posebnem sporočilu poslance dume pozval, naj ne izglasujejo nezaupnice vladi premiera Viktorja Cemomirdina, in posredno zagrozil, da bo, če se bo to vendarle zgodilo, razpustil parlament.
Generalni sekretar Sveta Evrope v Ljubljani
LJUBLJANA - Generalni sekretar Sveta Evrope Daniel Tarschys bodanes začel dvodnevni uradni obisk v Sloveniji. V Ljubljani se bo med drugimi srečal z zunanjim ministrom Borisom Frlecom, predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom in premierom Janezom Drnovškom, popoldne pa bo odpotoval v Maribor, kjer se bo sešel s predsednikom države Milanom Kučanom. Tarschys bo jutri v Maribora govoril na odprtju informacijsko-dokumentacijskega centra Sveta Evrope.
LEIPZIG / KONČAN KONGRES CPU
NOBELOVE NAGRADE / SVEDSKA KRALJEVA AKADEMIJA ZA ZNANOST
Helmut Kohl za svojega naslednika »določil« VVolfganga Schaeubla
Toda po mnenju opozicije za to nima možnosti, ker naj bi Kohl izgubil Volitve
LEIPZIG - V Leipzigu se je s sklepno besedo kanclerja Helmuta Kohla končal 9. kongres KršCan-sko-demokratske unije. »Naša usmeritev vodi v 21. stoletje,« je izjavil Kohl pred približno 1.000 zbranimi delegati in dodal, da je stranka sposobna enotno prestati izzive. Kohl je v pogovoru za zasebno televizijo SAT-1 tudi ocenil, da bi moral njegov bližnji svetovalec VVolfgang Schaeuble (na sliki) nekega dne postati kancler. Kohl je predsednika frakcije CDU/CSU Schaeubla že večkrat imenoval za morebitnega naslednika na položaju kanclerja, vendar še nikoli tako izrecno.
Iz vrst nemške opozicije je takoj prišel odgovor. Tajnik socialnodemokratske parlamentarne skupine Pe-
ter Štručk je namreč dejal, da bo za Schaeubla bolje, »Ce se pripravi na mirno obdobje v opoziciji, ker bo Kohl zanesljivo izgubil volitve septembra prihodnje leto.«
Dobitnika za liziko Francoz in Američan za kemijo Američan, Britanec in Danec
Fizika: za hlajenje in lovljenje atomov, kemija: za študije celičnega metabolizma
STOCKHOLM - Švedska Kraljeva akademija za znanost je včeraj dodelila letošnji Nobelovi nagradi za liziko in kemijo.
Nagrado za fiziko je akademija podelila Francozu Claudeu Cohenu-Tannoudjiju in Američanoma Stevenu Chuju ter VVilliamu Phillipsu. V motivaciji je navedeno, da je dobitnike nagradila za dosežke pri razvoju »metod hlajenja in lovljenja atomov z lasersko svetlobo, kar bo po mnenju žirije povečalo dosedanja spoznanja o odnosih med snovjo in sevanjem«. Claude Cohen-Tannoudji se je rodil v Alžiriji leta 1933 in dela na pariški Ecole Normale Superieu-re, Števen Chu se je rodil leta 1948 in je zaposlen na kalifornijski Stanford Uni-
versity, prav tako leta 1948 se je rodil VVilliam Philipps, ki je zaposlen na marylandskem National Institute of Standards and Technology.
Nobelovo nagrado za kemijo so prav tako dobiti trije raziskovalci, in sicer Američan Paul D. Boyer in Britanec John E. VValker, drugo polovico nagrade pa Danec Jens C. Skou. Boyer in VValker bosta polovico nagrade dobila za razlago sinteze energetsko bogatih molekul adenozintrifosfata (ATP), Skou pa za odkritje prvega encima natrij-kalij-ATP-aza, ki prenaša jone. 79-letni Skou je prvi Danec, ki je kdaj prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Boyer ima prav tako 79 let, medtem ko "je VValker s 56 leti precej mlajši.
Člani komisije Bengt Nagel, Erling Norby in Anders Bevany (Telefoto Ap)
OBČINSKI SVET / PRI VOLITVAH PODPREDSEDNIKA
Velo desne sredine za kandidaluro Slovenca
Za načelnika Forza Italia še ni dozorel čas, da bi Slovenec zasedel še tako nepomembno mesto
ŠTANDREŽ / OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA
Ob dramski skupini in pevski dejavnosti tudi dragi dosežki
Udeleženci občnega zbora poslušajo poročilo predsednika Paulina (foto Bumbaca)
»Cas ni še zrel, da bi Slovenec lahko zasedel to mesto.« Tako se je predsinoči v goriškem občinskem svetu izrazil načelnik skupine Forza Italia Sergio Fornasir. Mislili bi, da je govoril o županskem mestu, v resnici pa je šlo le za izbiro podpredsednika občinskega sveta. Politična teža te funkcije je nična, saj je, da se izrazimo s Fiorellijem, pristojnost podpredsednika ta, da»vodi seje občinskega sveta, tačas ko gre predsednik na sendvič«. In vendar stranke večinske koalicije noCejo, da bi Slovenec prišel niti na to mesto, četudi so med seboj toliko skregane, da niso sposobne izvoliti svojega kandidata.
Vprašanje se je pojavi-
lo predsinoCi, ko naj bi občinski svet po izvolitvi predsednika izbral tudi podpredsednika. Načelnik FI je kandidiral svetovalca svoje skupine Claudia Polverina, ki pa je zaradi kritičnih pripomb nekaterih svetovalcev na njegov raCun, umaknil kandidaturo. Kazalo je, da bo večina mesto prepustila opoziciji. Levosredinske skupine so se zato dogovorile za slovenskega kandidata: izbira je padla na Igorja Komela, da ne bi kandidatura Špacapana, ki je dan prej bil v vrtincu polemik v zvezi s protestom Nove Gorice na raCun resolucije o zaščitnem zakonu, izzvenela preveč provokativno. Namen je bil ponuditi veCini priložnost
za korak v smeri dialoga z opozicijo in odpiranja na področju sožitja.
Tej perspektivi je Sergio Fornasir takoj zaloputnil vrata in, proti njegovi volji, spet kandidiral Polverina. Preden bo Slovenec podpredsednik občinskega sveta, je modroval, naj mine še nekaj let, vsaj do vstopa Slovenije v Evropo.
Na tako neresno stališče večine je opozicija odgovorila z ironijo. Fio-relli je ugotovil, da je Fornasir še vztrajnejši kot japonski vojaki, saj že več kot 50 let Čaka v zasedi na sovražnika, ki ga ni več. Crocetti pa se je navezal na trditve večine, da je glede sožitja potrebna politika majhnih korakov. »Žal«, je ugotovil, »so koraki, ki ste jih opravili v zadnjem Času resoluciji o fojbah in proti zakonski zaščiti, gnev zaradi protesta Nove Gorice in nazadnje problem podpredsednika. Ti koraki vodijo rakovo pot, poglabljajo nerazumevanje, namesto da bi krepili sožitje.«
Razprava se je sklenila z glasovanjem, kjer je Komel dobil 9 glasov predlagateljev (en glas, najbrž njegov, je šel Špacapanu). Prodrl pa ni niti Polverino, ki z 19 glasovi ni dosegel absolutne večine. “Sestrelili” so ga prosti strelci z desne, saj je misovec Cosma dobil 4 glasove, svetovalec Forza Italia Di Martino pa enega.
Volitve za podpredsednika bodo morali ponoviti na prihodnji seji. Najbrž tudi do takrat »Cas še ne bo dozorel«.
Kot smo že pred Časom poročali, se je konec septembra meseca delegacija goriškega Solidarnostnega odbora mudila v Sarajevu v gosteh tamkajšnjih begunskih društev in ustanov. Potrebe tamkajšnjega prebivalstva so še vedno neizmerne, saj je življenjska raven pod katerokoli “evropsko normo”. V tem Času pa je še posebej pereče vprašanje raznoraznih potreb invalidov te nerazumljive vojne vihre. Mnogi so namreč zaradi hudih poškodb in izgube udov, še posebej nog, dobesedno “zaprti” med stenami lastnega stanovanja. V Sarajevu primanjkuje vsega, tudi invalidskih vozičkov, ki naj bi vsaj delno olajšali življenje teh nesrečnih.
Iz slednjega izhaja nova pobuda elanov Solidarnostnega odbora - Gorica, ki so se odločili, da sprožijo akcijo za nabavo invalidskih vozičkov, ki
Prejšnji teden so se elani PD Standrež zbrali na občnem zboru v župnijskem domu Anton Gregorčič. Iz poročil izhaja, da je bilo delovanje uspešno in pestro na različnih področjih. Posebno aktivna je bila dramska skupina, ki je nastopala v dveh zasedbah, mlajši in starejši, je poudarila tajnica društva Martina Nanut. V enoletnem obdobju so člani nastopali v štirih predstavah. Oktobra lani so prispevali k uspešni uprizoritvi operete Pri belem konjičku ob odprtju centra Lojze Bratuž v Gorici. V marcu so se predstavili s premiero komedije Marcela Francka Sreča na kredit v režiji Emila Aberška. Delo so večkrat ponovili na Goriškem, Tržaškem in v Sloveniji.
Mladi igralci so si za letošnjo predstavo izbrali
naj bi jih nato dostavili v Sarajevo. V tej zvezi nameravajo akcijo izvesti v treh smereh: prva zadeva možnost, da posamezniki oddajo rabljene invalidske vozičke, ki jih ne veC uporabljajo; druga, da se zberejo potrebna finančna sredstva posameznih donatorjev in to na tekočem računu pri Kmečki banki v Gorici št. 65250 - Solidarnostni odbor - Gorica.
Tretja pobuda, ki jo velja še posebej omeniti je, da bo izkupiček posameznih koncertov glasbenega festivala “Across the border” namenjen v dobrodelne namene in sicer prav za nakup nekaj invalidskih vozičkov. Prvi koncert tega sporeda bo že jutri v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 20.30. Nastopila bosta zamejska glasbena skupina “Juke box” iz Gorice in italijanski pevec Xldo Ta-gliapietra (“Le Orme”).
besedilo Norme Serment Vidi se, da je tvoja hei. Tudi to delo je režiral Emil Aberšek. Za poletne prireditve na odprtem pa so naštudirali vedro igro Čudna bolezen, ki so jo v režiji Janeza Starine prvič uprizorili 25. maja na Prazniku špargljev. Skupina se je udeležila tudi natečaja Mladi oder, ki ga razspisujeta Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
Pri izvedbi operete Pri belem konjičku so sodelovali tudi štandreški pevci, ki so novembra lani pod vodstvom Tiziane Zavadlav nastopili na Ce-cilijanki in v cerkvi na Travniku, nato na reviji Primorska poje in 23. marca na Opčinah, v domačem kraju pa so peli ob raznih priložnostih. Junija so zastopali Zvezo na srečanju zamejskih
OBČINA/OSEBJE
Sindikalni spor z uslužbenci
Zupan Valenti se je vCeraj sreCal z občinskimi uslužbenci, ki se jih tiCe problem “nazadovanja” zaradi Bassaninijevega zakona. Teh uslužbencev je veC kot 80. Večina drugih občin je problem rešila na osnovi prožnejšega tolmačenja norm, katerih namen je sanirati nepravilna napredovanja iz prejšnjih let. Goriška uprava pa je med redkimi, ki vztrajajo na stališču, da morajo uslužbenci opraviti natečaj, da uredijo svoj status. Zaradi tega je bila te dni tarča ostrega napada sindikatov, ki ji očitajo birokratsko togost in nespametnost.
Valenti je vCeraj zagovarjal izbire uprave, ki da ni kriva za podedovane nepravilnosti in jih želi odpraviti v skladu s predpisi. Uslužbenci pa so odvrnili, da je uprava slabo tolmačila predpise in da, na razliko od drugih občin, še vztraja v zmoti.
zborov v Šentvidu in sodelovali na vseslovenskem taboru.
Živahno dejavnost je imel tudi otroški pevski zbor. Nastopil je na mali Cecilijanki, na prireditvah ob 1. novembru, na zahvalni nedelji, v domu za ostarele v LoCniku in poleti na Prazniku špargljev. Večkrat so nastopili skupaj z zborom Oton ZupanCiC.
V	obračun dejavnosti sodijo še številne družabnosti, nateCaji in razna tekmovanja. Društvo je bilo v zadnjem obdobju aktivno tudi na publicističnem področju; izdalo je knjigo Standrež, samostojna občina v letih 1866-1927, ki jo je napisal Damjan Paulin.
Na obenem zboru so poročila podali še Silvan Zavadlav za pevsko dejavnost, Božidar Tabaj za dramsko, Lucijan Pavio blagajniško, Damjan Paulin predsedniško in predsednik nadzornega odbora Ivo GešCut.
Občni zbor so pozdravili podpredsednik SSO Janez Povše, predsednica ZCPZ prof. Lojzka Bratuž, podpredsednica ZSKP Franka Padovan, predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj ter predstavniki društev Mirko Filej iz Gorice, F.B. Sedej iz Steverjana, Sabotin iz Stmavra, Oton Župančič iz Standreža in Rupa-PeC.
V	novi društveni odbor so bili izvoljeni: Dimitrij Brajnik, Marko Brajnik, Marjan BrešCak, Lucijan Kerpan, Martina Nanut, Damjan Paulin, Lucijan Pavio, Daniela Puia, Aleksandra Schettino, Viktor Selva, Anita Tabaj, Božidar Tabaj, Marko Tabaj, Silvan Zavadlav in Tiziana Zavadlav.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.45-18.40-20.30-22.30 »Fuochi d’artifi-cio«. Leonardo Pieraccioni.
VITTORIA 3 17.30-20.00-22.20 »Soldato Jane«. Demi Moore.
CORSO 17.45-20.00-22.00 »Men in black«. Tommy Lee Jones in Will Smith.
3 ŠOLSKE VESTI
SDZH prireja v š. 1. 1997/ 98 naslednje teCaje: informatika, tuji jeziki (hrvaščina in angleščina), upravljanje malih podjetij. Zavod prireja tudi tečaj za socialne animatorje (na razpolago je samo 15 mest). Obiskovanje tečaja je brezplačno, za tečajnike je predvidena štipendija, v sklopu tečaja bo organizirana večete-denska delovna praksa. Prijave na sedežu SDZPI, ul. della Croce 3 - tel. 81826.
a PRIREDITVE
NA SEDEŽU DRUŠTVA JADRO v Romjanu bo na pobudo ZSKD jutri ob 20.30 predavanje prof. Marinke Pertot o Soči kot reki, ki združuje in ločuje alpski svet od balkanskega.
SPDG vabi v nedeljo na praznik kostanja pri Stekarju, od 12. ure dalje do mraka. Dopoldne bo pohod iz Gorice v Steverjan. Zbirališče pri pevmskem mostu, na goriški strani, odhod ob 9. uri.
U OBVESTILA
GldKLUB bo ponovno odprl svoja vrata v ponedeljek, 27. oktobra, v spodnjih prostorih Kulturnega doma v So-vodnjah. Podrobnejše informacije bo KD Sovodnje sporočilo v prihodnjih dneh.
V CENTRU DANICA NA VRHU bo v soboto, 18. oktobra, ob 14. uri prijateljska nogometna tekma med TPPZ Finko Tomažič in društvom Danica. Zagotovljena zabava.
KD BREKI GERIČ bo priredilo tečaj sprostilne telovadbe. Informacije in prijave pri Kristini (tel. 884202).
DIJAŠKI DOM S. GREGORČIČ obvešča, da je v teku vpisovanje za tečaj angleščine za otroke od 3. do 5. leta starosti in za tečaj računalništva za osnovnošolce in srednješolce (tel. 533495 v popoldanskih urah).
MK F.B. SEDEJ prireja plesni tečaj z Bojanom in Tjašo v osnovni šoli A. Gradnik. Pričel se bo 24. oktobra. Prijave pri Marjanu tel. 884102.
: /	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICA
DUDINE, Trg S. Francesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes: 8.30, Anna Culot iz bolnišnice sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.00, Livio Furlan iz Milana v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
NOVICE
Slikarja V. Dosso in A. Gregori na razstavi v Kulturnem domu
V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo danes ob 18.30 otvorili skupno razstavo dveh goriških slikarjev, Valeria Dossa in Alessia Gregorija. Slikarja bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Razstava, ki jo prireja upravni odbor Kulturnega doma Gorica pod pokroviteljstvom rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto, bo odprta do 26. oktobra ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v veCemih urah med prireditvami.
Gledališka predstava za otroke
Jutri bo v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici prva otroška gledališka predstava Goriškega vrtiljaka v okviru Polžkovega abonmaja v Gorici. V gosteh bo Mariborsko lutkovno gledališče s pravljico Sneguljčica. Prva predstava bo ob 10. uri, druga pa ob 11.15.
Nove poezije Silvia Cumpete
Pesnik in nekdanji predsednik pokrajine Silvio Cumpeta bo danes ob 18.30 v pokrajinskih muzejih na gradu predstavil svojo novo pesniško zbirko»1994«. Uvedel bo pianist Claudio Cojaniz, Alberto Princis bo predstavil delo in avtorja, Mario-lina De Feo in Adriano Giraldi bosta brala poezije.
Večer poezije v Novi Gorici
Uglaševalni ton je naslov zbirke pesmi Vite Žerjal Pavlin. Predstavili jo bodo ob 19. uri v novogoriški knjižnici Franceta Bevka, Ul. Gradnikove brigade 25. Pesmi bo brala avtorica, za predstavitev bo poskrbela Vida Mokrin - Paver.
Oskrunjen spomenik na Blegošu
Odbor sekcije VZPI iz Gorice nas je obvestil, da so neznanci pred kratkim pomazah in oskrunih spomenik nad Rovtami na Blegošu, ki spominja tudi na doprinos italijanskih protifašističnih borcev - ga-ribaldincev. O neumnem in žaljivem početju je 3. t.m. poročal tudi Gorenjski glas. Borci odločno obsojajo tako početje, toliko bolj, ker je bilo obeležje postavljeno v spomin padlih vrstnikov, obenem pa izražajo hvaležnost predstavnikom Škofje Loke in borčevske organizacije, ki skrbijo za ohranjanje obeležij in utrjevanje stikov med borci.
Upokojenci počasfili M. Maraža (j
Odbor Društva slovenskih upokojencev je na zadnji seji počastil spomin nekdanjega odbornika in Člana društva Mirka Maraža. Pokojnika se je s hvaležnostjo spomnil predsednik društva Miladin Čeme in podčrtal predvsem Mirkovo odprtost in pripravljenost da vsakomur in kjerkoli priskoči na pomoč. Tako je vedno ravnal kot elan odbora pa tudi kot navaden elan društva.
Včeraj ponoči prva slana
Jesen ni samo pred vrati, ampak je kar hitro vstopila. Ohladitev je pac prinesla za ta letni Cas sicer pričakovane pojave, M pa so marsikoga presenetili, saj smo hib še pred nekaj dnevi vajeni izrazito poletnih temperatur. VCeraj ponoči pa se je v bolj izpostavljenih legah na Goriškem pojavila slana. Nadpovprečno topli oktobrski dnevi ostajajo spomin, prva slana pa je znanilka bližajoče se zime.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
vabi na predavanje Časnikarja IVA JEVNIKARJA
50-LET PARIŠKE MIROVNE POGODBE
Gorica, kulturni center Lojze Bratuž mala dvorana
Danes, 16. oktobra 1997, ob 20.30
SOLIDARNOSTNI ODBOR
Vozički za invalide
Jutri dobrodelni koncert za pomoč Sarajevu
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
E
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
H »STAT |
Proizvodnja že tretji mesec zapored narašča
RIM - Industrijska proizvodnja v Italiji beleži že tretji mesec zapored pozitivni predznak. Po podatkih Istata se je proizvodnja v avgustu v primerjavi z julijsko povečala za 0, 5 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa za 0, 8 odstotka. Povprečna dnevna proizvodnja beleži tendenčno rast v viši 4, 2%. V obdobju januar - avgust 1997 je bila proizvodnja rast večja za 0, 3 odstotka (dnevno poprečje 1, 5%).
Med posameznimi sektorji so največjo rast zabeležili v industriji transportnih sredstev (+32, 5 % v avgustu, 6, 5 odstotka v prvih osmih mesecih), na precejšnji razdalji pa sledijo naftna industrija (+8, 4 odstotka, 5, 3 do konca avgusta), gumarska industrija in proizvodnja plastičnih materialov (+7, 2%, +4, 3% januar -avgust 97), tisk in založništvo (+6, 5%, 9% od začetka leta). Precej daleč od gospodarske oživitve pa so v sektorjih, ki proizvajajo električne stroje in optične naprave, kjer je proizvodnja v avgustu upadla za 16, 7 odstotka, v prvih osmih mesecih pa za 6 odstotkov, lesni in pohištveni industrija, kjer je proizvodnja v osmem letošnjem mesecu upadla za 15 odstotkov (v prvih osmih mesecih -3, 8 %), v čevljarski in usnjarski industriji (-8, 4% in -3, 4%) in v proizvodnji kovin (-4, 4% avgusta in -2,	5% v prvih
osmih mesecih).
ITALIJA / »DAVČNA REVOLUCIJA«
Irpef »po meti družin« in novi davek Irap
Prihranek zo družine do 50 milijonov lir dohodka
RIM - Vlada je včeraj odobrila pravo »davčno revolucijo«, saj je uvedla novi davek Irpef »po meri družin«, popolnoma spremenila dosedanjo obdavčitev za podjetnike, profesionalce in avtonomne delavce z deželnim davkom Irap, obenem bo reformirala tudi krajevne davke.
Davek na dohodek Irpef bo kot rečeno »revolucionaren« in bolj »po meri družin« kot dosedanji, saj bo priskočil na pomoč družinam, v katerih je zaposlen samo en družinski član in ki ima v breme svojega zakonca in otroke. To bodo uresničili z znižanjem dosedanjih sedmih količnikov na samo pet in z večjimi odbitki za družinske člane v breme. Do 15 milijonov lir sta bila do sedaj v veljavi dva količnika, in sicer 10-odstotni in 22-odstotni, po novem bo samo 19-odstotni količnik. Odpravili so dose-
danji 51-odstotni količnik, tako da bo za vse dohodke nad 120 milijonov lir obdavčitev le 45-odstotna, prej so bili dohodki nad 150 milijonov lir obdavčeni za 46 odstotkov. Znižanje količnikov pa le navidezno poveča davčni pritisk, ker ga bodo omejili večji odbitki. Za dohodke nad 15 milijonov lir so odvisni delavci lahko odbili 784.634 lir, po novem se bo ta znesek zvišal na 1.710.000 lir. Za vsakega otroka v breme bo odbitek 504 tisoč lir, če sta oba zakonca zaposlena lahko vsak odbije 204 tisoč lir, za zakonca v breme bo odbitek 250 tisoč lir (za dohodke do 50 milijonov lir). Precejšnje spremembe pa bodo glede odbitkov za storoške (zdravstvene, posojila za prvo stanovanje, za šolnino in drugo), saj bo namesto dosedanjega 22-odstotnega odbitka 19-od-stotni.
V bistvu se bodo ne kaj pridobile vse družine, ki imajo dohodek do 50 milijonov lir, ker bodo prihranile kak stotisočak, medtem ko se bo zvišal davčni pritisk za družine z dohodki nad 100 milijonov lir. Najsrečnješi bodo prihranili 299 tisoč lir (dohodek 15 milijonov lir), največ pa bodo izgubili 984 tisoč lir (dohodek 150 milijonov lir).
Kot rečeno, bodo uvedli novi deželni davek Irap, ki ga bodo rečunali na pridobljeni vrednosti neodvisnih delavcev, profesionalcev in podjetij, znašal pa bo 4, 25 odstotka. Seveda ne bo povečal davčnega pritiska, ker bodo istočasno opravili šest drugih davkov (zdravstveni prispevek, davek na zdravje, Ilor in Iciap). Za kmete bo količnik znašal 3 odstotke, za banke, zavarovalnice in finančne posrednike pa 5 odstotkov.
DOGOVOR / PO ENOLETNIH POGOVORIH
SDGZ in SGZ imata slapro predstavništvo
Usklajeno akcija na strateških področjih
V začetku oktobra je bila v Doberdobu seja predsedstev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Slovenskega gospodarskega združenja Gorica. Po približno enoletnih pogovorih sta obe predsedstvi potrdili ustanovitev skupnega deželnega gospodarskega predstavništva (DGP). DPG (predstavljalo bo SDGZ Trst in Čedad ter SGZ Gorica) bo pristojno za usklajevanje skupnih dejavnosti na strateških področjih, ki so skupnega in splošnega interesa (odnosi s Slovenijo, dodeljevanje sekcij, odnosi na deželni ravni z javnimi ustanovami...) ob upoštevanju avtonomije ter spoštovanju obstoječih statutarnih navodil posameznih organizacij. Skupno deželno predstavništvo naj bi spremljalo uresničevanje skupnih dejavnosti na raznih področjih, pripravljalo pobude in opredeljevalo smernice za enotno delovanje ter imelo povezovalno funkcijo. Nova skupna struktura si bo v prvi vrsti prizadevala za koristi članov obeh Združenj, manjšinsko gospodarstvo bo tudi imelo večjo težo v okviru naše skupnosti v Italiji, lažje pa se bo uveljavilo tudi v širšem okviru dežele Furlanije Julijske krajine in prispevalo k splošnemu bla-
gostanju celotne naše skupnosti. Predstavništvo sestavljajo po trije zastopniki SDGZ in SGZ. V njem so oba predsednika Vid Primožič za SGZ in Marino Pečenik za SDGZ, Robert Vidoni predstavlja SDGZ iz Trsta, Vladimir Kont pa SDGZ iz Čedada, medtem ko sta predstavnika SGZ Gorica Beni Kosič in Karel Primožič. Poleg tega sta bila kot odgovorna za sodelovanje in povezovanje DGP imenovana Davorin Devetak za SDGZ in Martin Drufovka za SGZ.
Na sestanku so tudi začrtali program dela, ki čaka DGP v sezoni 97/98.
Ob koncu so se dogovorih še za sta-lišče glede skorajšnjega občnega zbora Zadruge Primorski dnevnik. Med dvema možnostma v razpravi, da bi slovenski gospodarstveniki nastopih s samostojno listo ah se pridružili dosedanjemu skupnemu prizadevanju za oprede-htev enotne kandidatne hste, se je večina odločila za drugo možnost. S tem v zvezi sta SDGZ in SGZ Gorica poslala poziv vsem komponentam Skupnega zastopstva Slovencev v Italiji, v katerem sta poudarila nujo po prisotnosti strokovnih kadrov in gospodarstvenikov v novih upravnih oiganih.
Martin Drufovka
[H LIRA / DEVIZNI TRG Vi
Zaključek vladne krize: lira navzgor vodnosudodolaija
Mibtel izgubil 0,33 odstotka
MILAN - Premostitev vladne krize je potisnila vrednost lire navzgor, ni pa potegnila za seboj tudi milanske borze. Spodbudno so vplivali tudi podatki o industrijski proizvodnji v avgustu.
Včeraj je bilo treba odšteti samo 1.714, 85 lire za ameriški dolar (predvčerajšnjim 1.717, 84 lire), kar je najboljši dosežek zadnjih treh mesecev. Za nemško marko je bilo treba odšteti 977, 97 lire (predvčerajšnjim 979, 33 lire), za ecu pa 1.912, 6 lire (predvčerajšnjim 1.920,
55 lir). Lira se je dobro obnesla tudi v New Yorku, kjer je dolar ob odprtju pridobil na vrednosti v primerjavi z večino valut, ne pa z liro.
Na milanski borzi je pokazatelj mibtel na koncu dneva beležil izgubo 0, 33 %, pravi problemi pa so bili na newyorški borzi, kjer so zaradi strmega začetnega padca (-60 točk) začasno prekinili avtomatsko računalniško preprodajo delnic.
HRVAŠKA / MEDNARODNA LICITACIJA
Tržaškemu Acegasu metanizacija Istre?
Dela bodo vredna sto milijard lir
TRST - Tržaška družba Acegas, delniška družba, ki je nasledila nekdanje komunalno podjetje Acega, si je skupaj z Edisonom zagotovila sodelovanje v končni fazi mednarodne licitacije za dodelitev del za metaniza-cijo hrvaške Istre. Končni sklep hrvaške vlade bo padel prihodnjega januarja, ko bodo dodelili dela v vrednosti približno sto milijard lir.
Gre za eno izmed številnih pobud Acegasa, ki širi svoj delokrog: s svojimi 600 uslužbenci in 200 milijardami lir prometa, predvsem pa s svojim tehnološkim znanjem zdaleč presega potrebe dobave vode, elektrike in plina za sam tržaški teritorij. V Italiji je družba že soudeležena pri gradnji termoelektrarne v kraju Sar-mato pri Piacenzi, novo vodstvo, ki mu predseduje Eu-genio Del Piero, pa se je odločilo tudi za delovanje na mednarodnem trgu, še zlasti na območju Srednje in Vzhodne Evrope. Tu so za časa prejšnjih režimov delovala naravnost mastodontska podjetja za dobavo energije, ki se niso znala prilagoditi novim razmeram. Prednost agilnega in prilagodljivega podjetja skuša Acegas izkoristiti in sodeluje pri več mednarodnih načrtih, kot je prenovitev in vodenje praškega vodovoda, zavzema pa se tudi za sodelovanje s sosednjimi območji Slovenije. Acegas je v okviru humanitarnih akcij že sodelovalo pri obnovi v Bosni in v Albaniji.
H STATISTIKA h
Slovenski izvoz v juliju je bil največji letos
Pokritost uvoza 92,5 %
LJUBLJANA - Slovenija je julija po predhodnih podatkih državnega urada za statistiko izvozila za 759 milijonov dolarjev blaga, kar je najvišji mesečni izvoz letos; uvoz blaga pa je znašal 820, 7 milijona dolarjev in se tako po višini mesečnega uvoza uvršča šele na četrto mesto. Tako izvoz kot uvoz , sta bila nekoliko nižja kot julija lani (izvoz za 1, 9 odstotka, uvoz za 2, 7 odstotka).
Razmerje med izvozom in uvozom je bilo v juliju nekoliko ugodnejše kot v istem mesecu lani, kar se odraža v nekoliko nižjem primanjkljaju, ki je v sedmem letošnjme mesecu znašal 61, 7 milijona dolarjev (lani 69, 5 milijona dolarjev), in neznatno boljši pokritosti uvoza z izvozom ( v letošnjem juliju 92, 5-odstotna, v istem obdobju lani pa 91, 8-odstotna).
V. BRITANIJA
Število ljudi brez deta septembra spet manjše
LONDON (STA/dpa) -Razmere na britanskem tržišču delovne sile postajajo vse bolj živahne. Število ljudi, ki prejemajo pomoč za brezposelne, je septembra že devetnajstič zapovrstjo padlo za 27.800 na 1, 467 milijona. Po podatkih londonskega statističnega urada delež brezposelnih brez sezonskih vplivov tako znaša 5, 2 odstotka.
Z upoštevanjem sezonskih vplivov se je število brezposelnih zmanjšalo za 65.674 na 1, 513 milijona, kar predstavlja 5, 4 odstotka. Število brezposlenih ljudi prvič po sedmih letih znaša manj kot dva milijona.
15. OKTOBER 1997	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1695,00	1730,00
nemška marka	967,00	987,00
funt šterling	2746,00	2801,00
švicarski frank	1154,00	1184,00
belgijski frank	46,38	48,38
francoski frank	286,00	296,00
danska krona	251,00	261,00
norveška krona	237,00	247,00
švedska krona	220,00	230,00
kanadski dolar	1218,00	1258,00
portugalski eskudo	9,10	10,00
nizozemski gulden	852,00	877,00
avstrjski šiling	136,20	141,70
španska pezeta	11,08	12,180
grška drahma	5,90	6,70
irski šterling	2473,00	2553,00
japonski jen	13,58	14,48
avstralski dolar	1207,00	1277,00
madžarski florint	8,50	10,00
hrvaška kuna	260,00	280,00
slovenski tolar	10,20	10,55
					
15. OKTOBER 1997	v Ul	8AH		15, OKTOBER 1997	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1695,00	1725,00		ameriški dolar	1714,850
nemška marka	969,00	987,00		EKU	1919,260
francoski frank	286,00	296,00		nemška marka	977,96
nizozemski gulden belgijski frank	853,00 46,55	878,00 48,35		francoski frank funt šterling nizozemski gulden	291,760 2774,140 868,190
funt šterling	2725,00	2805,00		belgijski frank	47,404
irski šterling	2466,00	2561,00		španska pezeta	11,595
danska krona	252,00	262,00		danska krona	256,750
grška drahma	6,03	6,63		irski šterling	2522,890
kanadski dolar	1217,00	1252,00		grška drahma	6,215
švicarski frank	1156,00	1181,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,609 1241,920
avstrijski šiling	136,56	141,06		japonski jen	14,129
slovenski tolar	10,20	10,50		švicarski frank	1172,870
				avstrijski šiling	138,940
				norveška krona	242,240
				švedska krona	226,190
				finska marka	326,140
MILANSKI BORZNI TRG
15, OKTOBER 1997		IN	IDEKS M1B-30: -0,47		
delnica	cena	var, %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	16.596	-0,86	Mediaset	8.724	-1,33
Bca Comit	5.277	+2,78	Mediobanca	13.893	+ 1,54
Bca dl Roma	1.745	—	Montedison	1.382	+2,21
Bca Fideuram	7.243	-1,40	Olivetti	963	-1,03
Bco Ambros.	13.430	+5,31	Parmalat	2.796	-1,99
Benetton	28.813	+0,77	Pirelli Spa	5.137	-0,61
Credit	4.787	+3,10	Ras	15.353	-0.15
Edison	9.096	-1.21	Rolo	25.172	-1,12
Eni	10,626	-1,40	Saipem	10.731	-0,88
Fiat	6.156	-1,83	San Paolo To	13.837	+3,26
Generali	39.879	,+0,49	TIM	7.045	-1,20
Imi	17.868	+0,12	Telecom Ita	11.480	-1,05
Ina	2.652	-0,74			
Italgas	6.151	-1,96			
La Fondiaria	10.104	+2,44			
NOVICE
NOGOMET / OSMINA ITALIJANSKEGA POKALA
HSMUČANJEn
Mosley svetuje Villeneuvu, da umakne priziv
ML1ENCHEN - Predsednik mednarodne avtomobi-slske zveze Max Mosley je vCeraj v pogovoru s Časnikarji med drugim dejal, da svetuje odgovornim VVilliamsa, da umaknejo priziv glede VN Japonske. Na poskusnih vožnjah je namreč Jacques Villeneu-ve, kljub rumenim zastavicam, ki označujejo nevarnost na progi, vseeno nadaljeval z vožnjo. Najprej je bil Villeuneuve izključen s tekme na Japonskem, nakar so mu vseeno dovolili, da tekmuje, toda pogojno.
»Vem, da bi z umaknitvijo priziva Villeneuve izgubil dve točki. Huje pa bi bilo, da bi bil nato izključen za zadnjo tekmo v Jerezu in bi bilo tako prvensetvo že odločeno z zmago Schumacherja.«
Lestvica FIFA: Brazilija vodi
LJUBLJANA - Po zadnji lestvici mednarodne nogometne zveze (FIFA) še naprej vodijo Brazilci, zelo so napredovah Spanci in Čehi, ki so se s 14. prebili na Četrto mesto. Italijani so zdrknili z 12. na 16. mesto. Slovenci pa so si predvsem po zaslugi odlične igre Primorja priborili trenutno 90. mesto. Hrvaška reprezentanca je na 29. mestu, Jugoslovani pa so 36. RAZVRSTITEV: 1. (prej 1.) Brazilija 79,15 toCk; 2. ( 6.) Španija 65, 20; 3. ( 2.) Nemčija 63, 03; 4. (14.) Češka 61, 97; 5. (3.) Romunija 61, 87; 6. (5.) Danska 60, 85; 7. (7.) Anglija 60, 66; 8. ( 4.) Nizozemska 60, 59; 9. (16.) Rusija 60.01; 10. (11.) Mehika 59, 94; 11. ( 9.) Kolumbija 59, 51; 12. ( 8.) Norveška 59, 45; 13. (10.) Argentina 58, 09; 14. (17.) Francija 57, 88; 15. (15.) Maroko 57, 65; 16. (12.) Italija 57, 56; 17. (21.) Švedska 57, 18; 18. (13.) Bolgarija 56, 76; 19. (19.) Zambija 56, 07; 20. (18.) Japonska 56, 00 ...; 23. (26.) Avstrija 53,11; 29. (33.) Hrvaška 53, 39; 36. (37.) ZR Jugoslavija 52, 31; 68. (71.) Madžarska 40, 35; 82. (84.) Makedonija 36, 08; 90. (92.) Slovenija 32, 97.
Triestina najela Tiberija,
Spilli v Frosinone
TRST - Vodstvo Triestine je vCeraj sporočilo, da je najelo napadalca Temane Giovannija Tiberija (letnik 1973). Tiberi je v sezoni 1991/92 opravil krstni nastop v A likgi z Barijem, nato je igral še pri Chie-tiju (Cl), Pistoieseju (čl), Palazzolu (Gl), Imoli (C2) in Fanu. Tržaški klub pa je prodal Spillija Forsino-neju (C2) in Berettija ekipi Juve Terranova (C2).
Becker boljši od Furiana
HONG KONG - V nadaljevanju teniškega turnirja za povabljene v Hong Kongu z nagradnim skladom 725.000 dolarjev je Nemec Boris Becker v treh nizih strl žilav odpor Italijana Renza Furlana, prvi niz je v podaljšani igri (7:3) dobil Italijan, naslednja dva pa Nemec s 6:3 in 6:3. Becker je dvoboj dobil predvsem po zaslugi dobrega servisa, dosegel je 16 asov, pri najmočnejšem pa so mu namerili hitrost 220 km/h. V drugem današnjem srečanju pa je Scott Draper v avstralskem obračunu premagal rojaka Petra Tramacchija.
IZIDA: Boris Becker (Nem) - Renzo Furlan (Ita) 6:7 (3:7), 6:3, 6:3; Scott Draper (Avs) - Peter Tramacchi (Avs) 6:3, 6:2.
Gregoiy Paul Lavvler obtožen bombnega napada na Ol
ATLANTA - Skupina, ki preiskuje bombni napad na letnih olimpijskih igrah v Atlanti (1996), je v sta-novanuju Gregoryja Paula Latvlerja našla dele za izdelavo bomb. "Postali smo pozorni in trenutno še zadevo raziskujemo. To je vse, kar smo za sedaj pripravljeni povedati, " je povedala predstavnica za stike z javnostjo pri FBI Celestine Armstead.
Ko je pohcija s sumom umora enega policista, žrtve bombnega napada, aretirala 45-letnega Lavvlerja, so v ponedeljek pirotehniki podrobneje preiskah njegovo stanovanje.
»Z njim se ukvarjajo, ker paC nimajo nobenega drugega,« je povedal obtožencev odvetnik Michale Hauptman, vendar so medtem preiskovalci v njegovem stanovanju že zasegli nekatera eksplozivna sredstva in nekaj orožja. »Moj klient je imel vse orožje z dovoljenjem oblasti, eksplozivna sredstva pa se uporabljajo za izdelavo nabojev,« je še dodal Hauptman.
Preiskovalna skupina, ki so jo ustanovili po bombnem napadu leta 1996, v katerem je umrla ena oseba, sto pa je bilo ranjenih, povezuje bombne napade na OI z bombnimi napadi v neki bolnišnici januarja naslednjega leta in v nekem baru, kjer se zbirajo
Milan - Turin: Jalabert prvi
TURIN - Francoski kolesar Laurent Jalabert je v sprintu zmagal na mednarodni dirki Milan - Turin (206 km). Na drugo mesto se je uvrstil Švicar Ztille, tr. ji pa je bil Italijan Paolo Lanfranchi.
Danes bo na sporedu 85. mednarodna dirka po Piemontu.
Deželni disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v 2. amaterski ligi med drugimi izkluCila za eno kolo Alessandra Maiorana (Breg) in Dimitrija Ferlugo (Primorec).
V deželnem mladinskem prvenstvu je dobil prepoved igranja za eno kolo Marco Federici (Juventina).
::
■ v :- :
■
Udinese dvakrat vodil, naposled pa le izenačil
Igral je doma proti Romi - Odlični Ronoldo dosegel kor tri zadetke - Težko zmago Parme - Drevi Milan - Sompdorio
Začetek vlignesu še pod vprašajem
Močan veter odnesel sneg
VCeraj so igrali prve tekme osmine finala italijanskega pokala. Edino zmago v gosteh je osvojil Inter, ki je s fenomenalnim Ronaldom (dal je vse tri zadetke) nadigral Piacenzo. Videmsko moštvo se je moralo doma proti Romi zadovoljiti z neodločenim izidom. 2e popoldne je Atalanta zanesljivo premagala Bologno, Juventus pa Lecce. Parma je z vleiko težavo strl odpor trdoživega Barija.
Povratne tekme bodo 19. novembra.
Udinese - Roma 2:2 (1:0)
STRELCI: Locatelli v 27. min., Totti v 60. min., Bierhoff v 79. min., Gau-tieri v 82. min.
UDINESE: Caniato, Ber-totto, Calori, Pierini, DTgnazio (32’ Helveg), Giannichedda, Cappioli, Bachini, Locatelli (26 ’ dp Emam), Bierhoff, Amoro-so (12’ dp Poggi).
ROMA: Konsel, Cafu, Petruzzi, Aldair, Candela, Tommasi, Di Biagio, Di Francesco, Delvecchio (32’ dp Gautieri) Balbo (38’ dp Vagner), Totti (20’ dp Paulo Sergio).
SODNIK: Bazzoli iz Mema.
KOTI: 7-6 za Romo. RUMENA KARTONA: Giannichedda in Gautie-ri.GLEDALCEV: 8.000.
VIDEM - Udinese sinoči ni imel sreCe. Dvakrat je povedel z Locatel-lijem in Bierhoffom, obakrat pa so trdoživi gostje stanje izenačili. Tekma je bila dokaj lepa in raz-burljiva. Gostitelji so imeli terensko premoč in tudi večje število priložnosti za gol. Gostje pa se niso dali in na koncu tudi stanje izenačili. Sinočnji izid pa
je uzgodnejši za Romo, saj bo povratno tekmo igrala doma.
Piacenza - Inter 0:3 (0:2)
STRELEC: Ronaldo v 10., 18. in 58. min. Glavni junak srečanja je bil brazilski as Ronadlo, ki je dal vse tri zadetke srečanja. Se posebno lep je bil zadnji, ko je Ronaldo preigral skoraj vso domačo obrambo. RUMENI KARTONI: .Tramezzani, Piovai, Poloma in Buso.
Fiorentina - Pescara 1:0 (0:0)
STRELEC: Batistuta v 73. min. RUMENA KARTONA: Di Giannatale in Tarozzi.
Parma - Bari 2:1 (2:0)
STRELCI: Adailton v 36. min., Fiore v 47. min., Zambrotta v 70. min. RUMENI KARTONI: B ravo, Ripa, Sassarini in Garzya.
Atalanta - Bologna 3:1 (3:0)
STRELCI: Sgro v 22. in v 33. min. iz 11-m, Dundjerski v 28. min., Sa-limov v 95. min. Izključena vratar Bologne Sterche-le, ker je s pestjo udaril Mirkoviča, in Cristallini (Bologna) zaradi protestov. Slovenski nogometaš Englaro (Atalanta) je igri 67 minut, nakar ga je zamenjal Rustico.
Juventus - Lecce 2:0 (1:0)
STRELCA: Amoruso v 32. min.. Del Piero v 54. min. Fonseca (Roma) je v 71. min. zgrešil enajstmetrovko.
V torek: Lazio - Napoli 4:0 (4:0)
STRELO: Bokšič v 4. min. in v 30. min., Signori (ll-m) v 16. min. in v 20. min.
Drevi ob 20.45 (neposredno tudi po TV Italia 1): Milan - Sampdoria.
Tako je Ljubiša Dunderski za Atalanta dosegel svoj drugi gol proti Bologni (telefoto AP)
OBERHOFEN -Začetek svetovnega pokala v alpskem smučanju od 24. do 26. oktobra v Tigne-su v Franciji je Se pod vprašajem. O tem, ce bodo veleslaloma in paralelna slaloma za moške in ženske sploh lahko izvedli, bosta po pregledu proge odločila vodji tekem pri FIS (mednarodni smučarski zvezi) Kut Hoch in Guen-ter Hujara. V Savojskih alpah, kjer leži Tignes, je sicer snežilo, vendar je močan veter mnogo snega odnesel, tako da je na nekaterih delih proge snežna odeja pretanka.
KOŠARKA / TURNIR V PARIZU
»Bullsi« v ospredju
Danes Benetton proti Argentincem
NOGOMET
Spodrsljaj
Ajdovcev
LJUBLJANA - Včeraj so igrali pare 11. kola v 1. slovenski nogometni ligi. Preseneča poraz vodilnega Primorja, medtem ko je Olimpija v zadnji minuti izenačila v Ljubljani.
IZIDI 11. KROGA: Rudar Velenje - Set VevCe 2:0 (0:0); Primorje - Potrošnik Beltinci 1:3 (1:2); Mura -Hit Gorica 2:2 (0:1); SCT Olimpija - Protonavto 1:1 (0:1); Maribor Tetanic -Korotan 2:0. LESTVICA: Primorje 22, Hit Gorica in Mura 20, Maribor Teatanic 19, SCT Olimpija in Protonavto Publikum 15, Rudar in Potrošnik 13, Korotan 12, Set VevCe 4.
PARIZ - Z današnjo tekmo Atenas - Benetton Trviso se začenja letošnji košarkarski turnir Open, največja letna klubska manifestacija v Evropi. Glavna atrakcija letošnjega turnirja bo seveda nastop slavnih Chicago Bul-Isov in še bolj nastop Michaela Jordana, največjega košarkarska vseh časov. Prvaki NBA bodo nastopili brez poškodva-nih Pippna in Rodmana. Moč te ekipe pa je tolikšna, da tudi na tem turnirju ne bo presenečenj. Kot na vseh prejšnjih izvedbah bo skoraj gotovo tudi letos slavila ame-
riška ekipa.
Italijanske barve bo letos zastopal državni prvak Benetton iz Trevisa, ki bo verjetno danes imel lažjo nalogo proti argen-tinsketim prvaku. Ce bo drevi zmagal, bo že jutri naletel na grškega 01ym-piakosa.
SPORED: danes, 18.00: Atenas de Cordoba - Benetton Tv; 20.30: Barcelona -Racing Pariš; jutri, 19.00: 01ympiakos (Gr) - zmagovalec Atensa-Benetton; 21.30 Chicago Bulls - zmagovalec Barcelona-Paris; sobota, 13.30: finale 5. mesto; 16.00: Anale 3: mesto; 19.00: finale 1. mesto.
JADRANJE / NA LETOŠNJI »BARCOLANI«
Obvestila
Zmaga gorske mornarice - Zlavandroča
Bila je najboljša v razredu 2 z jadrnico Justin Ten - Iznajdljivost krmarja Janeza Mraka
SPDT - Mladinski odsek prireja v nedeljo, 19. t. m., 8. zamejski orien-teering (tekmovanje v orientaciji) z zbirališčem ob 9. uri na glavnem trgu v Banih. Vpisovanje v uradu ZSSDI v Trstu (tel. 635627) ah na kraju tekmovanja. Inf. na tel. 55180 ali 229463. Vabljeni!
SK DEVIN obvešča, da so v priredbi naslednje pobude: predsmučarska telovadba za otroke, telovadba za odrasle, smučarski tečaji na plastični stezi, sejem rabljene smučarske opreme, novoletno zimovanje v smučarskem centru Fal-cade. Vse informacije dobite v tajništvu ob torkih od 20.30 dalje ali po telefonu, št. 2916004-
Poleg vrhunskega uspeha Gaie Legend je nedvomno pomembna zmaga v razredu 2. z jadrnico Justin Ten posadke »Zlavandroč«. Mednarodno »Curmo«, tako jo imenuje njen karizmatični vodja in maskota Miro Gantar izkušeni jadralec, sestavljajo elani (na sliki): Tržačan Diego Kolarič, Goričan Albert Kovic, skipper Janez Mrak, najmlajši elan posadke Karlo Hmeljak in Bojan Sener iz Kopra ter Ferdo Matulja »Muha« s sinovoma Tinom in Robinom in Opatije.
Zanimiv je naziv posadke Zlavandroč - specialna enota gorske mornarice, ki izhaja iz dejavnosti njenega kapetana Mirota, ki se je iz ribica prelevil v oveje-rejca.
Kljub duhovitemu in zabavnemu zvdušju samega nastopa je zmaga plod spretnosti in iznajdljivosti krmarja Janeza Mraka, ki je znal zmogljivo 10-metrako jadrnico Justin Ten prvi v svojem razredu pripeljati skozi cilj.
SK BRDINA prireja smučarski teCaj na plastični stezi v Nabrežini-Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, ob ponedeljkih, od 20. do 21-ure, in na tel. št. 212859 in 299573.
r ODBOJKA / V NEDELJO
ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL
ODBOJKA
Že 9. Slogin memorial S. Kokoravec
Nastopajo moške in ženske mladinske šesterke
Irma Kmečka banka v Vidmu nadigrala VBU Je trener določil postavo?
Koimpex drevi v Repnuz ekipo BEF
Tekma se bo pričela ob 2 Turi
V nedeljo bo SŽ Sloga priredilo mladinski odbojkarski turnir za Memorial Sonje Kokoravec v spomin na svojo v prometni neseči umrlo igralko. Od tiste nesreče je minilo že devet let, mladinski memrorial pa pripomore pri ohranjanju spomina na mlado igralko.
Memorial je že tradicionalen. Prva leta so ga slogini Športni delavci prirejali le na ženskem področju, zadnja leta pa je namenjen tudi fantom. To terja seveda mnogo večji organizacijski in finančni napor, predstavlja pa prav gotovo večji odbojkarski praznik.
Tako v ženski kot v moški konkurenci bodo nastopile štiri ekipe. Pri fantih bodo to OK Ki jeka (njihova članska ekipa uspešno nastopa v prvi hrvaški ligi), Fužinar z Raven na Koroškem s ; svojo kadetsko postavo, tržaška Nova Pallavolo Trieste (to društvo je bilo lani na mladinskem področju v Trstu brez konkurence, saj je osvojilo vse tri mladinske pokrajinske naslove) in seve-
bodo igr. Ji Prevalje s koroške, ki je že stalni gost Memoriala Kokoravec, hrvaška ekipa Gornja Vežica z okolice Reke, ki je na enakem turnirju natopila že lani in lanskoletni najboljši mladinski ekipi v Tistu. Bor in Koim-pex. Obe naši sest črki imata letos nova trenerja,
: saj vodi borovke Christian Sore, slogašice pa prof. Franko Drasic. Se do največjih sprmemb pa je z igralskega vidika prišlo pri Koimpexu: večina igralk, ki so lani premočno osvojile pokrajinski naslov in se potem kot deželne podprvakinje uvrstile v meddezelno fazo, letos ne spada več v mladinsko kategorijo, tako da je ekipa, v primerjavi z lansko, povsem spremenjena in jo sestavljalo igralke od letnika 1980 (letošnja zgornja meja za nastop na mladinskimi prvenstvu) do 1983. Kako so med seboj že uigrane pa bo pokazal prav ta njihov prvi nastop.
Turnir bo potekal istočasno v dveh telovadnicah in sicer na Opčinah
in v Repnu po že ustalje-da domači Koimpox. Za nem običaju: zjutraj bodo našo ekipo ki jo tudi letos na vrsti polfinalne tekme, popoldan pa finalne. Razpored
Telovadnica v Repnu;
10.00 Bor - Gornja Vežica (že), sledi Koimpex - Prevalje (že); 15,00 finale za 3. mesto (mo), sledi finale za 3. mesto (že).
Telovadnica na Opčinah; 10.00 Koimpex - OK Rijeka (mo), sledi NPT -
sestavljajo igrsld Bora in Sloge, bo to prvi. letošnji uradni nastop. Ekipa ima novega trenerja, saj je letos fante »prevzel« prof. Ivan Peterlin. Z njim so začeli z delom že avgusta na pripravah v Mežici in od takrat dalje redno trenirajo. Skupino sestavlja dvanajst fantov in morda bo že ta turnir pokazal, kaj od njih lahko letos pričakujemo, čeprav bodo, žal moral nastopiti v okrnjeni postavi.
Fužinar (mo); 15,00 finale za 1. mesto (mo), sledi finale za 1. mesto (že).
Nagrajevanje bo za vse udeležence na Opčmah.
V zenski konkurenci (INKA)
VBU - Imsa Kmečka banka 0:3 (11:15, 2:15, 8:15)
IMSA KMEČKA BANKA: Rigonat 3+1, Sulina 4+8, Cola 6+6, Snidero 5+11, Feri 10+10, Aizza 2+0, Beltrame 2+4, Grauner 2 + 1, Černič 0+1, Florenin 2+0, Buzzinelli, Visciano.
Po dveh ne povsem prepričljivih nastopih so valovci v predzadnji kvalifikacijski tekmi italijanskega pokala spet zablesteli in v gosteh popolnoma nadigrali zdaj že bivšo deželno velesilo iz Vidma. Treba je vsekakor reči, da tekma ni bila tako enosmerna, kot kaže končni izid. VBU je začel zelo odločno in v prvem setu povedel kar s 6:0 in 8:2. Vi-demčani so v tem delu tekme dali resnično vse od sebe. Toda Goričani so kmalu uredili svoje vrste in s Ferijem na čelu (kapetan je tokrat odigral svojo najboljšo pokalno tekmo) hitro nadoknadili zaostanek in z delnim izidom 13:3 zanesljivo osvojili uvodni niz. V istem tempu so valovci zaceli tudi drugi niz, tako da je trener De Mar-chi kmalu začel pošiljati na igrišče tudi menjave, pozitivno pa je, da ni bila igra gostov zaradi tega nič slabša. Tako je zelo razpoloženega Sulino (80 odstotkov učinka v napadu) dobro zamenjal Grauner, Grauner j a pa je v tretjem setu prav tako uspešno zamenjal Florenin. Vsi trije so igrali na položaju korektorja, kar kaže, da se je Valov trener verjetno dokončno odločil, da bo izkušenemu Snideru letos namenil vlogo krilnega tolkaCa, ki je sicer zanj
Domovci pri ritmiki in orodni telovadbi pridno vadijo
Mesec dni je minilo, odkar so se v telovadnici goriškega Kulturnega doma priCe-b treningi ritmike in orodne telovadbe SZ Dom za sezono 97/98.
Kar zadeva orodno telovadbo, naj povemo, da je trenutno v skupini 13 dečkov in dekhc, ki trenirajo dvakrat tedensko po eno uro in pol. Trenerja sta Marko Batistič in Beni Baudaž, ob potrebi pa jima bo pomagal še dr. Dušan Furlan, olimpijec in mednarodni sodnik.
Trideset je dekhc in deklet ritmične gimnastike, razdeljenih v starostne skupine, ki jih vodita trenerki Mija in Damijana Ceščut. Dvakrat tedensko vadijo v telovadnici, enkrat tedensko pa vadba poteka v baletni sobi, kjer se učijo še izraznega plesa in pripravljajo koreografije, vse to že za prve dni decembra, za Miklaveževanje ter božične praznike.
Vpisovanje se pri sekciji nadaljuje v telovadnici Kulturnega doma med urami vadbe in treningov vsak dan med 15.30 in 17.00 uro (sreda 15.00 -16.00).
Kapetan Feri je v Vidmu odigral svoj doslej najboljšo pokalno tekmo
dokaj neobičajna, saj je v višjih ligah vedno igral kot center ali glavni tolkač. Do prvenstva pa manjka še deset dni, v prvem kolu, 25. oktobra, pa se bodo Goričani doma pomerili z Valda-gnom.
I. Plesničar »Matejeva uveljavitev ne preseneča«
Poleti je bilo med OK Val in Matejem Černič kar nekaj slabe krvi. Mladi reprezentant se ni hotel odreci možnosti, da takoj zaigra v Al ligi, klub pa ga je hotel zadržati se za eno sezono. Izpisnico je dobil takorekoc v zadnjem hipu. Na obenem zboru štahdreškega društva prejšnji petek je športni vodja Ivan Plesničar postavil sporu besedo konec. »Eni in drugi smo bili žrtve tržne logike, vendar smo zdaj vse nesporazume zgladili bodisi z Matejem bodisi z njegovo družino,« je povedal Plesničar. Klub je dobil primemo odškodnino, ki ne bi bila tako visoka, če bi takoj popustil, Matej pa je že v prvih kolib dokazal, da je vreden igranja v najvišji ligi, saj si jev svojem moštvu že priboril mesto v standardni šesterici.
»Matejeva uveljavitev me ne preseneča. Že poleti na turnirju z mladinsko reprezentanco v Spo-letu je bil daleč najboljši na igrišču, boljši od, denimo, Patriarce, ki je bil med mladimi talenti že bolj poznan. Seveda, mateja Čaka v Bologni trd boj za obstanek in tu sam mora še dosti garati, da se fizično okrpil in izboljša jdok, toda nobenega dvoma nismo imeli, da bo uspel,« je prve Matejeve prvoligaške korake komentiral Plesničar.
V okviru 5. kola kvalifikacijskega dela italijanskega odbojkarskega pokala bo drevi na igrišče stopila tudi moška Koimpexova vrsta. Slogaši se bodo v Repnu, s pričetkom ob 21. uri, pomerili z moštvom BEF Pordenone iz Cordenonsa. Obe ekipi imta na začasni lestvici dve točki, v prvem srečanju v Pordenonu pa so slogaši dosegli prepričljivo zmago. Moštvo trenerja Maria Čača in njegovega po-močnima Bruna Miliča bo predvidoma nastopilo v popolni postavi, pod vprašajem je samo nastop Bertocchija zaradi službenih obveznosti.
Slogaši bodo pokalne nastope sklenili v soboto, ko bodo v Repnu v povratni tekmi gostili Imso Kmečko banko. Derbi se bo pričel ob 20.30.
r PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Izlet SPDT
v Strunjan in Sečovlje
Tržaški planinci se bodo v nedeljo, 19. oktobra, ob 8. uri, s trga Oberdan z avtobusom peljali na narovoslovni izlet, ki ga prireja SPDT. Sli bodo na ogled v Strunjan in Sečovlje, kjer bodo obiskali tudi solinarski muzej in znamenito Tonino hišo s starodavno torklo. Predvidenih je nekaj ur hoje, najprej po robu klifa od Bel-vederja do Strunjana in potem po robovih solinskih bazenov v Sečovljah. Prireditelj izleta, ki ga vodi Marinka Pertot, zato priporoča primemo obutev, po možnosti treking čevlje, hrana pa je iz nahrbtnika. Povratek v Trst je predviden okrog 19. ure.
Začenja se predavateljska sezona SPDT
Jesen je že krepko potrkala na duri in po poletnem premoru je napočil čas za začetek predavateljske sezone SPDT, ki se bo, kot običajno, zaključila prihodnjo pomlad. Prvo predavanje bo že prihodnji četrtek, 23. oktobra v Gregorčičevi dvorani z začetkom ob 20.30. S predavanjem »Skandinavske razglednice« se bo predstavil Lojze Abram, ki bo govoril o doživetjih, spoznanjih in vtisih z lanskega potovanja po Norveški, Finski in Švedski do Nord Kapa in skušal z nizom diapozitivov pričarati najznačilnejše naravne lepote teh severnih dežel in skromno življenej delavnih severnjakov.
Za november pripravlja SPDT kar dva predavateljska večera, sredi decembra pa je predviden društveni večer, na katerem posamezni člani prikažejo svoje fotografske umotvore z raznih izletov, vzponov in srečanj pravkar minule poletne planinske sezone. (L.A.)
8. zamejski Orienteering
Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 19. oktobra 1997 8. Zamejski Orienteering, ki se bo odvijal na področju Ban in Ferlugov. Zbirališče bo pred društvom Grad v Banih ob 9.00 uri. Start prvih skupin bo ob 9.30. Vpisovanje je
možno pri ZSSDI ali pa 30 min. pred startom na kraju tekmovanja. Tekmovanje je odprto vsem, ki se želijo spoprijeti z orientacijo in bo potekalo po naslednjem pravilniku:
1. Tekmovalci morajo v skupinah s pomočjo topografske karte in kompasa poiskati določeno število kontrolnih točk (KT) v najkrajšem času. 2. Za vsako najdeno KT prejme skupina določeno število točk. Zmaga tista skupina, ki najde vse KT v najkrajšem času. Pri tistih, ki ne najdejo vseh KT se štejejo točke dobljenih KT: V primeru enakega točkovanja se upošteva najkajši čas. Vrstni red najdenih KT ni važen. 3. Maksimalni čas za iskanje KT točk je 3 ure. Prihod na cilj po preteku razpoložljivega Časa se kaznuje s penali-zacijo. 4. Skupine so sestavljene iz najmanj dveh in največ štirih oseb. 5. Kontrolne točke (KT) so v naravi označene z oranžno - belimi zastavicami. Ob vsaki zastavici so na razpolago klešCe s katerimi tekmovalci preluknjajo kontrolni karton, ki ga dobijo na startu. Pre-luknjanje kartona potrjuje prehod skozi KT. 6. Vsi elani ene skupine morajo istočasno preiti skozi KT in skozi cilj. Cas se meri po prehodu zadnjega elana skupine skozi cilj. 7. Vrstni red prijav določa startni vrstni red skupin. 8. Topografska karta je v merilu 1:5000 (1 cm = 50 m). Dovoljeni pripomočki so: kompas, Črtalo, svinčnik.
Informacije dajeta Robert Devetak (tel. 040 / 55180) in Mari Kralj (tel. 040 / 229463).
V nedeljo družabno srečanje ob kostanju
Jesen je prišla v deželo in z njo Cas za različne družabnosti. Goriški planinci pripravljajo v nedeljo, 19. t.m. pri Stekarju v Ste-verjanu prijateljsko in kulturno srečanje ob kostanju. Ob veseli otroški pesmi (otroški zbor KD Oton Zupančič) in priložnostnem nastopu elanov zbora Paglavec/Briški grič, našla pa se bo tudi kakšna harmonika, bodo obeležili 20-letnico pobude. Tako kakor vsa leta doslej bodo priredili tudi pohod iz Gorice v Steverjan. Zbirališče pri pevmskem mostu, na goriški strani, odhod pa bo ob
9. uri, preko Podgore, Kalvarije itd do cilja. Družabnost pri Stekarju bo ob vsakem vremenu in sicer od 12. ure do mraka.
Martinovanje v Ajdovščini
Na društvenem sedežu v ulici Malta 2 (tel. 33029) že sprejemajo prijave za martinovanje, ki bo v nedeljo, 16. novembra popoldne v hotelu Planika v Ajdovščini.
Program letošnje prireditve bodo obogatih, seveda če bo dovolj interesentov, z dopoldanskim ogledom kulturnih, naravnih in drugih zanimivosti gornje Vipavske doline. Društvo bo poskrbelo, ob zadostnem številu prijav tudi za avtobusni prevoz (20 mest). Ekskurziji v dopoldanskem času se lahko pridružijo tudi elani, ki se bodo pripeljali z lastnimi sredstvi, vendar naj to sporočijo ob prijavi. V prihodnjih dneh bo na razpolago okvirni program planinsko, kulturniško, naravoslovno in enogastro-nomsko obarvane ekskurzije. Društvo se priporoča za pravočasno prijavo. Sedež je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure (tel. 33029).
Vabimo vas na pohod Od Litije do Čateža
Skupina članov SPDG se namerava udeležiti tradicionalnega pohoda Od Litije do Čateža, ki bo letos 8. novembra in ki se ga je lani udeležilo nad deset tisoč pohodnikov iz vse Slovenije. Pot, dolgo nekaj nad dvajset kilometrov, speljano med zasavskimi griči, mimo zanimivih domačij, je mogoče prehoditi v kakih šestih urah (s pogostejšimi postanki traja nekaj več). Zaradi urejanja prevoza, društvo naproša interesente, naj se čimprej javijo.
Planinski večer v društveni priredbi
Glavna sezona planinske dejavnosti je za letos mimo. Nekakšen obračun izletniške in tudi zahtevnejše dejavnosti SPDG bo prikazan na prvem društvenem večeru, v prvem tednu novembra. Takoj zatem bo društvo priredilo še zanimivo (in aktualno) predavanje o klopih.
GLEDALIŠČA
GLASBA
■ RAZSTAVE
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom Slovensko stalno gledališče
Danes, 16. t. m., ob 20.30 (red E) bo na sporedu drama A. P. Čehova »Tri sestre«. Režija Dušan Mlakar.
Abonma 97-98 - vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. (040) 632664.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11-moder) pri blagajni gledališča (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19).
Gledališče Verdi
Jesenska simfonična sezona 1997
Jutri, 17. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 19. t. m., ob 18. uri (red B) koncert Tria Beko v. Solisti Sergej Larin (tenor), Eleonora Bekov (klavir), Elvira Bekov (violina) in Al-fia Bekov (violončelo). Na programu Rahmaninov, Čajkovski, Rubinstein, Grecaninov in Gliere.
Prodaja vstopnic za neabonente pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 16. t. m., ob 20.30 je na sporedu predstava La Contrade »Antonio Freno«. Nastopata Ariella Reggio in Orazio Bobbio. Režija Francesco Macedonio.
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UT AT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raz-
nih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
OPČINE
Prosvetni dom - SKD Tabor
V	nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri gostovanje KUD Domovina z Ospa s komedijo Franja FranCiCa »Od vrat do vrat«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
Abonmaji so na razpolago pri UTAT v Pasaži Protti, pri Appiani v Gorici in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 18. t. m., ob 15. in ob 17. uri lutkovni predstavi za najmlajše v izvedbi gledališča »Gran teatro dei burattini« iz Turina. Igrici bodo ponovili v nedeljo, 19. t. m., ob 15. in ob 17. uri.
V	ponedeljek, 20. t. m., (red A) in v torek, 21. t. m. (red B), ob 20.30 »Tri sestre« v režiji Dušana Mlakarja.
Abonma lahko vpišete v Kulturnem domu (Ul. Brass 20), tel. 0481-33288, vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 18. ure.
___________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Na upravi KG »S. Kosovela« lahko vpišete glasbeni abonma (do 17. t. m.). Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355).
RAZNE PRIREDITVE
__________KOROŠKA______________
SORGENDORF - STIH
Sudhaus - bivša pivovarna: danes. 16. t. m., ob 20. uri premiera igre »Giordano Bruno«. Rezija Marijan Hinteregger.
Ponovitvi jutri, 17. in v soboto, 18. t. m., ob 20. uri.
VETRINJ
Pri Marhofu - Kulturna jesen v Vetrinju: danes, 16. t. m., ob 20. mi koncert kantavtorja Adija Smolarja.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: jutri, 17. t. m., ob 18. uri prikaz filma »Slovenska beseda na Koroškem«.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Glasbena matica - Kogojevi dnevi
V petek, 24. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) koncert komornega orkestra Pro Arte. Dirigentka Nada Matoševič. Solisti Vasilij Mlejnikov in Anja Bukovec (violini), Dušan Bavdek (Čembalo). Na programu Merku, Gorecki, Šostakovič.
Gledališče Mlela
Jutri, 17. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Tony VVakeford.
Klub Hip Hop
Jutri, 17. t. m., ob 21. uri nastop skupine Radiči nel cemento.
Kavama San Marco
V torek, 21. t. m., ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisa-zioni artistiche«, bo na sporedu koncert s skupino »Paolo Paolin e i Rocciosi«.
Marijin dom v Rojanu (Ul. Cordaroli 29)
V nedeljo, 19. t. m., ob 18. mi jesensko glasbeno srečanje mladih. Nastopili bodo violinistka Raffaella Petronio, harmonikar Adam Selj, pianistka Mojca Barbič, pevki Tinkara Kovač in Martina Feri ter kitarist Pavel Bembi.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 26. t. m., ob 18. mi bodo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopili solisti Narodne opere v Ulaan Baatoru (Mongolija) - Dolgor Aymzana (mezzosopranistka), Dash-peljee Adilish (bariton) in Solongo Battumur (klavir). Na sporedu italijanske operne arije in ljudske pesmi iz Mongolije.
ZGONIK
Športno-kultumi center
V	nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri koncert srbske glasbe s skupino Veseli Moravci. VeCer prireja srbski krožek Vuk KaradžiC.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 17. t. m., ob 20.30, v okviru glasbenega festivala »Across the Border« bo nastopil pevec Aldo Tagliapietra (Le Orme) in skupina Juke box.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	sredo, 22. t. m., ob 20.30 otvoritveni koncert sezone z nastopom Milan Sladek Mirne Theatre in Theatre Arena Bratislava, ki bosta izvajala Mozartovo glasbeno komedijo v štirih dejanjih »Figarova poroka«.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
FURLANUAJUUJSKA
KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Ca-valiere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini DaCanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 19. me.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure) - urniki veljajo do 25. t. m..
Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem -mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja Wolfgang VViedner. Palača Costanzi: danes, 16. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Marina Sormanija 1953-1994.
Občinska dvorana (Trg Unita št. 4): do 16. novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Umik razstave: ob delavnikih in praznikih - 10-13/17-20.
Gledališče Miela: še danes, 16. t. m. je na ogled fotografska razstava Oscarja Vec-chiata.
Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava
»Poklon cesarici Sissi -pahljače iz zbirke Alda Den-teja«.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 -1997«. Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): na ogled je razstava Livia Rosignana. V okviru razstave bo jutri, 17. t. m., ob 18.30 Aljoša Žerjal predvajal film o umetnikovi ustvarjalnosti, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Silvio Donati, tekste Claudia Magrisa pa bo brala Ariella Reggio.
MIUE
Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negrisin«: do 20. t. m. je na ogled razstava F. Tomasija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. ter od 17. do 19. me, ob praznikih od 10. do 12. me.
NABREŽINA
Župnijska dvorana: na
ogled je fotografska razstava o delujočih opuščenih kamnolomih.
SESUAN
Sedež turistične ustanove:
razstavlja Luigi Perelli.
GORICA
Kulturni dom: danes, 16. t. m., ob 18.30 otvoritev skupinske razstave goriških slikarjev Valeria Dossa in
v Katoliški knjigarni: do 18. t. m. razstavlja Claudia Raza. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled je razstava del Lojzeta Goršeta ob 100-letni-ci rojstva.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Campoformido«
Alessia Gregori.
Ars Galerija
Kalcij krepi kosti, vitamini pomagajo pri razvoju, latinščina stimulira razmišljanje. Načinov za rast otrok je tisoč.Kaj pa je treba storiti, da bo rasel tudi denar? Predstavljajte si, da imate majhen kapital, ki sanja, da bo postal velik. Najboljši način, da do tega res pride, je ta, da ga vpišete v pravo šolo. Na srečo taka šola obstaja od leta 1831 in se imenuje Generali. Pri Generali se mladi prihranki učijo, kako bi postali odrasla premoženja. Na sedežu v Moglianu Venetu bodo vaši zakladi pod vodstvom finančnih strokovnjakov briljantno položili vse izpite
iz ekonomije, varčevanja, zagotovljenega donosa in varnosti. In leto za letom bodo s pomočjo kapilarne mreže agentov vedno dolj dokazovali svojo vrednost. Ni važno, koliko je velik: če imate nek kapital, ki vam je pri srcu, vpišite ga na Generali. Obljubljamo vam prihodnost z oceno 110 in pohvalo.
GENERALI. D OVE I SOLDI DIVENTANO
sot.tdt.
RAI 3
slovenski
program
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
RAI 1
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Colpo di mano a Greta (vojni, VB '57, i. Dirk Bogarde)
Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija, (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -Dediščina T. Hudsona (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Duck Tales in nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
Vreme, dnevnik, Šport Aktualno: L’ inviato spe-ciale (vodi Piero Chiam-bretti)
Variete: Faccia tosta (vodijo Teo Teocoli, Wendy VVindham, Marco Milano)
Dnevnik
Aktualno: La frontiera nascosta - Telo in zavest Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Media/Mente, 1.10 Filozofija Nočni pogovori Film: Ciao, ciao, Birdie (glas., ZDA ’63)
Variete: Videocomic Nad.: Zelene jagode Variete za najmlajSe, vmes (9.35) nan, Lassie Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik
Tg2 Navade in drzba, Tg2 Zdravje
Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: cronaca in di-retta - Kronika v živo 16.50,18.15 Dnevnik Šport
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nam: Rex
Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik Nan.: E.R. Medici in prima linea (i. N. Wyle, E. La Salle, G. Reuben) Variete: macao (vodi Alba Parietti)
Dnevnik
Aktualno: Le stelle del mese
Danes v parlamentu
RAI 3
Jutranji dnevnik Film:	L’ impiegato
(kom., It. '59)
Hjjjjj Aktualno: Report, 10.30 Media/Mente, 11.00 Grand Tour Dnevnik, 12.15 Šport Nad.: In nome della fa-miglia
Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Znanstveni dnevnik
Nad.: Lasciati amare,
6.30	Perla nera
TV film: La trappola (krim., It. '89,1. del)
Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa,
11.30	dnevnik Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film: Prudenza e la pillo-la (kom., VB '67, i. De-boorah Kerr, D. Niven) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi 1. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La časa degli spiriti (dram., '93, i. J. trans, M. Streep, Glenn Glose)
Film: II mistero di Story-ville (dram,, ZDA '92, i. J. Spader, P. Laurie) Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Nan.: Komisar Scali Variete: Maurizio Costan-zo Show
Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss)
Aktualno: Uomini e don-ne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualne teme: Verissi-mo (vodi Marco Liorni) TV film: Un figlio tutto mio (dram., ZDA '95, r. J. Patterson, i. Deidre Hall) Aktualna kronika iz
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Genitori in blue jeans, 9.50 Classe di fer-ro, 11.30 Chips Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori)
Variete za najmlajSe, vmes risanke, nan. Bee-tleborgs Varieteja: Le iene (vodi Simona Ventura), 14.20 Colpo di fulmine Nan.: Beverly Hills (i. Ja-son Priestley)
Variete za najmljaše Nan.: Sweet Valley High, 18.00 Willy, princ Bel Aira
Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Varieteja: Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi), 19.40 Le iene Glasba: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Nogomet: Milan - Samp-doria (pokal Italije) Glasba: Night Express Nan.: New York Under-cover
Italija 1 Šport Nan.: Star Trek
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Made in Italy II supplemento Dok.: Prijateljice živali Zoom umetnost in kultura
Nan.: Katts & Dog Film: Dolce Hemma
	Vremenska panorama		- 23.45 Teletekst TV Slo-
	Včeraj, danes, jutri		venija
	Videoring		Euronevvs
	Tedenski izbor: nan. Ho-		Tedenski izbor: Filmski
	ganova druščina (ZDA,		triki
	13. epizoda), 11.00 Film:		Koncert orkestra SF
	Petulia (ZDA 1968, r. R.		Nanizanka: Grace na
	lester, i. George C. Scott,		udaru (ZDA, 7. epizoda)
	Julie Christie, R. Cham-		DP v košarki (moški, po-
	berlain, J. Cotten, A. Hill)		snetek)
	Poljudnoznanstvena od-		Nanizanka: Karina in Ari
	daja: Divja Avstralija		(Francija, 12. epizoda)
B	Poročila		Nadaljevanka: Tri krone
m	TV igrica: Kolo sreCe		(Švedska, 7. del)
Igg	Videostrani		Dokumentarna serija:
H	Novice iz sveta razvedri-		Očividec (VB, 8. del)
	la		Resnična resničnost
ra	Drama: Kam gremo nocoj		Nanizanka: Karina in Ari
	(M. Brautigam-T. Kubit-		(Francija, 13. epizoda)
	sch, Nemčija)		Napovednik
	TV Prodaja		Včeraj, danes, jutri
	Videostrani		Film: Zgodbe iz Kronena
	Obzornik		(Španija 1966, r. Monxto
	Otroški	program:		Armendariz, i. Juan Die-
	Sprehodi v naravo, 17.30		go, Botto, Jordi Molla)
	Quasimodove Čarobne		Včeraj, danes, jutri
	dogodivščine (Francija,		Pisave
	zadnja epizoda)		Glasbeni spetember
iton	Po Sloveniji		Evropski kulturni maga-
mii]	EPP		zin: Aliča
	Tv igrica: Kolo sreče		Pisave (ponovitev)
B	Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risanka		
Rm	TV Dnevnik, vreme, šport		
	Tednik		
jitfl	EPP		
	Sence vzhajajočega sonca		
	Nan.: Frasier (ZDA, 19. epizoda)		
	Sejem sodobna elektronika		
	dranje, namizni tenis.		vsakdana: Verissimo (vo-	(•) MONTECARLO ,		
	odbojka, rally		di Marco Liorni)			
	Dok.: Geo & Geo		Kviz: Tira & Molla (vodi			
	Vremenska napoved		Paolo Bonolis)			
	Nad.: In nome della fa-		Dnevnik TG 5		19.30, 22.30, 1.20 Dnev-	
	miglia		Variete: Striscia la noti-		nik, 19.50 Šport	
|IT5	Dnevnik, deželne vesti		zia (vodita Ezio Greggio		Film: Ho amato un fuori-	
Rij	Aktualno: Regioneitalia		in Enzo lachetti)		legge (krim., ZDA ’51)	
Hib	Variete: Blob		Variete: Beato tra le don-		Nan.: Ironside	
	Dokumenti: Velika zgo-		ne (vodi Paolo Bonolis)		Film: Missione in Man-	
	dovina		Dnevnik		ciuria (’66, i. A. Bancroft)	
Ekm	Dnevnik, deželne vesti		Variete: Maurizio Costan-		Variete: Tappeto volante	
RIS	Aktualno: Top secret,		zo Show, vmes (1.00)		Variete: Zap zap	
	23.55 Report		nočni dnevnik		Aktualno: Quinto potere?	
	Dnevnik, pregled tiska,		Striscia la notizia		Film: Malone, un killer	
	kultura, vreme		Nan.: Hitchcock		ali’ inferno (dram. ’87)	
	Variete: Fuori orario		NoCni dnevnik		Film	
Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport Omizje Tednik Videoring Videostrani
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani Zdrava prehrana Festival Okarina: Mat-ching Ties
Iz primorkinega arhiva: Spoznajmo jih - Irena Pe-tejan
Napovednik, videospot Dnevnik TV Primorka Kontaktna oddaja: Gianni za vas
Nogomet: Primorje - Beltinci
Dnevnik TV Primorka
Koper
Euronevvs
Film: Zmenek (Fr. '61, r. J. Delannoy, i. J.-C. Pascal, Annie Girardot)
Meridiani
Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, Šport Risanke: Super Book Četrtkova Športna oddaja Film: O, Bog! (ZDA 1977, r. C. reiner, i. G. Burns) TV dnevnik Vsedanes, vreme Euronevvs
Program v slovenskem jeziku - Zabavno glasbena oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja TV dnevnik: Vsedanes,
r

Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8,00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 11. del); 9.40 Telovadba za vsakogar; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Ceci-lijanka '96: MPZ Skala; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 1947 - Diplomacija in življenje ob meji; 18.40 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	8.00, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Ita-
lijanska glasba: Pizza Connection; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.0-19.00 Glasba in še kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večer Oskarjev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-lh; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00,	14,00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otro-
ci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium;
12.05	Igramo in pojemo; 13.30 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Tretja stopnica; 17.00 Banchetto musicale;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfon-nikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
J,. SRED
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDISCE AMTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
6
66
666
X CA
VREMENSKA SLIKA
Nad vzhodno Evropo in Balkanom je ciklon-sko območje, nad srednjo Evropo pa se krepi območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka nad nase kraje razmeroma hladen in bolj vlažen zrak.
1010
1010 1000
LIZBONA 16/22 .°
MADRID 4/19
o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.14. Dolžina dneva 10.47.
0510 STOCKHOLM ' -/8 O 2/6	°
KOBENHAVti
' -A
-4.0NDONo^ISTERoAM 8/12 BERLIN -/n VARŠAVA 5/
9/11	O
oBRUSEU
IS 6m	DUNAJ -/12
ŽENEVA 6/11	LJUBLJANA
° MILANO _	BEOGRAD 6/9
° 6/18
^	C—=5 SPLIT -/-	osoFIJA 9/12
^	-'<>>-SKOPJE o	____
v <
v	N< '
ATENE 17725.
-s66";.
LUNINE MENE
Luna vzide ob 19.09 in zatone ob 7.43.
Jr
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.58 najnižje -44, ob 10.09 najvisje 59 cm, ob 16.35 najnižje -58 cm, ob 22.45 najvišje 42 cm. Tutri: ob 4.31 najnižje -40, ob 10.38 najvišje 57 cm, ob 17.09 najnižje -59 cm, ob 23.22 najvišje 38 cm.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 19,3 stopinje C.
BIOPROGNOZA
Vreme se bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			11	2000 m			0
1000 m			7	2500 m 			-3
1500 m			3	2864 m			-5
DANES


GRADEC
2/11
TRBIŽ
gg
0/8
CELOVEC O 1/10
M. SOBOTA O 3/n
S S
3/15 O OVIDEM 4/16
O
KRANJSKA GORA ^
O
TR2IC 2/11
O KRANJ
<S
O
S. GRADEC 1/10
MARIBOR ° 3/12
O PTUJ


CELJE
0 2/12 —
S ❖

—^N. GORICA 5/16 GORICA q 5/15 O xV>	POSTOJNA
o 0/11
^ KOČEVJE TRST^ ^	. O
PORTOROŽ ------^
O 7/17
LJUBLJANA
5/13
N. MESTO 2/12 O
ZAGREB 2/11 Q
7/16
-N
UMAG
^ V^^RNOMEU .... REKA
OPATIJA
REC PA™	O,
Zmerno do pretežno oblačno bo. Predvsem v severovzhodni Sloveniji lahko občasno tudi rahlo dežuje.
SOSEDNJE POKRAJINE: Zmerno do pretežno oblačno bo, brez večjih padavin.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Draga in dragocena zapeljivost hiše Dior
PARIZ - Za maison Dior je današnja ženska velika zapeljivka, ki ne pozna ne sramu ne zadrege, zato pa pozna vrednost denarja in ga rada troši. Angleški modni ustvarjalec John Galliano se je tokrat odločil za zelo razkošen prikaz izredno luksuznih modelov. V ta namen je dal preurediti podzemske prostore louvrskega Carrousela, ki so se spremenili v zelo razkošno opremljeno stanovanje s spalnicami, dnevnimi sobami, domačo knjižnico, sobanami z biljardom in klavirjem. Po teh prostorih se je sprehodilo 40 modelov, nosile pa so jih trenutno najbolj Čislane in najbolje plačane me-nekenke sveta. V izredno luksuzen in eleganten ambient seveda sodijo enakovreni modeli, se pravi oblačila in manekenke: kostimi so brezhibni, njihova značilnost pa so razporki, ki se po volji ženske razkrijejo tujim oCem. In tedaj zablesti spodnje perilo, ki je prav tako dragoceno kot vse ostalo; tokrat je Galliano še posebno pozornost namenil nogavicam in pasu za njih. Najbolj drzne pa lahko obujejo posebne nogavice z ostro in visoko peto, tako da je kombinacija še najbolj podobna škornju. Na sliki eden elegant-nejših in manj izzivalnih modelov (f. AP).
Sonda Cassini leti prali Saturnu
CAPE CANAVERAL (STA) -V letalskem oporišču Cape Ca-naveral so vCeraj ob 10.43 po srednjeevropskem Času na izstrelitvenem kompleksu 40, po treh preložitvah, le izstrelili najmočnejšo ameriško potrošno nosilno raketo titan 4B. Dve minuti in 25 sekund kasneje sta se od rakete uspešno ločili dve štartni raketi na trdo gorivo, kar je bilo z zemlje, na še temnem jutranjem floridskem nebu lepo vidno.
Dodatna raketna stopnja cen-taur bo ponesla na skoraj sedemletno in 3, 54 milijarde km dolgo pot do Saturna ameriško samodejno sondo Cassini. Sonda bo leta 2004 spustila na naj-vecjo Saturnovo luno Titan, ki ima atmosfero, evropski pristajalni odsek Huygens. Raziskave Saturna in njegove atmosfere, kolobarja in številnih Saturnovih lun bodo trajale predvidoma do leta 2008.
Do enotedenske in nato še dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi vrste tehničnih okvar. V ponedeljek so najprej za eno uro preložili izstrelitev zaradi težav z opremo za testiranje akumulatorja v titanu 4B, kasneje pa so polet zaradi manjših težav s programsko opremo računalnika v Cassiniju in premočnega višinskega vetra odložili še za dva dni.
V približno 5, 6 tone težki sondi Cassini je 32, 6 kg plutonija, ki je namenjen za delovanje treh ra-dioizotopskih generatorjev. Generatorji bodo med poletom oskrbovali sondo z elektriko. Zaradi plutonija so nekatere skupine za varstvo okolja in posamezniki v Združenih državah Amerike nasprotovali izstrelitvi in sondo poimenovali celo »leteči Černobil«.
Nevarnost, da bo prišlo do onesnaženja Zemljinega ozračja s plutonijem, obstaja še avgusta 1999, ko se bo sonda ponovno približala našemu planetu, da bi s tesnim mimoletom pridobila še nekaj hitrosti na poti k Saturnu. Nacionalna uprava za aeronavtiko in vesolje NASA ocenjuje takratno verjetnost padca sonde ija Zemljo z manj kot ena proti milijon.
Celoten načrt 11-letnega poleta in raziskav je vreden 3, 4 milijarde dolarjev. Pri sestavljanju sonde sta poleg ameriške sodelovali še evropska in italijanska vesoljska agencija. Odpravo so pripravili znanstveniki iz 33 ameriških in 16 evropskih držav.