Izdaja zavod za gospodar- sko propagando Domžale. Ljubljanska 92 — Ureja urednljkl odbor — Odgo- vornl urednik MIlan Flerln — Izhaja vsakega 15. v me- secu — Zlro ra čun 5042- 3-252 — Cena 50 dlnarjev — Tiska tiskarni i »Toneta TomSlL'a« v Lj ubijani Cena 50 din Leto VI. — it. 1 Domžale, 15. januarja 1967 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DO M Ž A Ll Pred volitvami v zbor delovnih skupnosti BORIS KRAIGHER Reforma in njeni pogoji nezadržno delujejo. V letu 1967 so predlagan: ali pa že sprejeti novi ukrepi za stabilizacijo dinarja, med njimi dva zelo važna, in to je revalorizacija osnovnih siedstcv, ki bo v znatni meri vplivala na formiranje dohodka v delovnih organizacijah ter kreditiranje delovnih organizacij na osnovi deviznega efekta. Ker obstaja še niz drugih konkretnih ukrepov, ki v bistvu spreminjajo pogoje odločanja v gospodarjenju, nam mora postati jasno, da naše samoupravne odločitve tako v delovnih organizacijah kot v politično-teritorialnih skupnostih ne smejo biti več kampanjske, ker je odgovornost upravljavcev vedno večja. Iz zahtevnosti, ki je potemtakem utemeljena, pa izhaja dejstvo, da v naši samoupravni praksi o svojih problemih v ožjem in širšem smislu odločajo delovni ljudje, člani samoupravnih organov, odborniki zbora delovne skupnosti, poslanci gospodarskega zbora itd. Izkušnje Iz dosedanjega dela odbornikov delovnih skupnosti pa nam tudi povedo, da moramo pred pred-stoječimi volitvami temeljito razmisliti, koga bomo predlagali za kandidata za zbor delovnih skupnosti v tistih volilnih enotah, kjer dosedanjim odbornikom poteče mandat. Ce pogledamo gradivo dejavnosti občinske skupščine, vidimo, da je na 22 sejah razpravljalo precejšnje število odbornikov, vendar od tega kar 19 nikoli, več kot 35-krat pa 8 odbornikov. Oba kontrasta nam lahko povesta marsikaj. Predvsem prvi, nam nedvoumno pove, da nekateri odborniki niso opravičili svojega mandata in svoje odgovornosti do gospodarstva v domžalski občini. Seveda so se mnogi tudi izredno prizadevali reševati probleme ob pogojih in na način, ki naj bi dejansko prispeval k začrtani perspektivni poti Toda rezultati gospodarjenja na marsikaterem področju ne kažejo prav nič zavidljivih uspehov. Lokalni avtobusni promet, prvi te vrste na našem podeželju, je v Domžalah že pognal korenine in občani se ugodnosti hitre in poceni povezave okolice z Domžalami v vedno večjem številu poslužujejo. Podjetje Ljublja-na transport je upoštevalo pripombe občanov na dosedanji vozni red In od 16. t. m. dalje je v veljavi novi vozni red, katerega v celoti objavljamo v našem glasilu. Iz tega sledi, da bodo pogoji dela, tako v delovnih organizacijah, kot v zboru delovne skupnosti, razmeroma zahtevni, kar Pa pomeni, da bodo moral biti zahtevni in odgovorni tudi novi odborniki zbora delovne skupnosti. Zato bo treba kandidate za odbornike izbirati med nosilci razvoja samoupravljanja, med dobrimi gospodarji in take, ki s svojim delom dokazujejo sposobnost in pripravljenost k splošnemu razvoju, ter da pri izbiri izločimo vse tiste, ki se zapirajo sami vase oziroma v ozke lokalistične koncepte. Merila, ki jih bo potrebno izdelati na podlagi prej omenjenih predpostavk, bi se morala odražati predvsem v naslednjem: jasnost idejno politične orientacije, moralno politični lik, lastnosti dobrega gospodarja, zavzetost za družbeno-politično delovanje, kar pomeni, da bomo morali izbirati take kandidate, ki se bodo znali postaviti po robu birokratizmu, kjerkoli in v kakršnikoli obliki bi se ta pojavil. V pripravah na predstoječe volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti bo izredno pomembno dosledno uveljavljanje demokratičnih principov izbiranja kandidatov. Vsako predlaganje, posebno za odgovorne funkcije, v zaprtih krogih bo potrebno onemogočiti, oziroma vse take postopke javno obravnavati. Čeprav ob tem ne gre zanemarjati liste občanov, ki je predvidena tudi v ustavi in zakonskih določilih, pa tudi ne mnenja organiziranih dejavnikov v okviru raznih organizacij in organov v delovnih organizacijah. Razmeroma zahtevna naloga nas torej čaka, kajti izbira kandidatov ni lahka. Zaupanje, ki ga odbornik dobi od volivcev, oziroma ko mu ti poverijo opravljanje nalog v korist delovne organizacije in družbeno politične skupnosti s tem, da ga izvolijo, ima za posledico, da je tem volivcem dosledno tudi odgovoren in da mora pred njimi polagati račun. Zato program dela odbornika kot kandidata ne gre zanemar- Na prvi delovni dan novega leta se je v prometni nesreči smrtno ponesrečil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in član predsedstva centralnega komiteja ZKJ, Boris Kraigher. Z njim smo Slovenci in vsi Jugoslovani izgubili enega prvih in najodločnejših borcev za nove družbene in ekonomske odnose in največjega pobornika gospodarske in družbene reforme, tistega vseljudskega gibanja, ki nam edino zagotavlja enakopravno vključitev v mednarodno menjavo in postavlja solidne temelje za stabilizacijo gospodarstva. Spomin velikega Slovenca bomo najbolje počastili s tem. da bomo po svojih močeh prispevali k uresničitvi temeljnih zamisli reforme, kar je nepreklicna dolžnost nas vseh! Globoko prizadet: se klanjamo njegovemu spominu! jati, saj bi s takim načinom lahko mnogo prispevali k hitrejšemu razvijanju pozitiv-nejših oblik dela, ki so z zakonodajo že zdavnaj podane, vendar ovirane v sami praksi na najrazličnejše načine. Ugotovimo lahko, da se načela kadrovske politike v praksi še vse prepočasi uveljavljajo, kar kaže vrsta negativnih posledic v zvezi s to politiko. Prav zaradi tega bi bilo potrebno delati na tem, da se krepi samostojnost, odgovornost samoupravnih organov v delovnih organizacijah in komuni. Družbeno politične organizacije v kolektivih bi morale še nanrej odločno nastopati proti negativnim pojavom v zvezi s kadrovsko politiko. KalM skupščinski orEa?j »Mine i" vsa ni>na telesa naj bodo politični, gcprvdarrki in samoupravni re-prezentant občanov. V aprilu 1967 bodo volili nove odbornike v zbor delovnih skupnosti v naslednjih volilnih enotah (sedanjim odbornikom v teh volilnih enotah tedaj poteče mandat); Volilna enota 2 Vata II, Marija Vrenjak Volilna enota 4 Induplati II, Janko Ukmar Volilna enota 6 Induplati IV, Ivan Ueržič Volilna enota 7 Universale, Marjan Konjar Volilna enota 9 ZKI H-Sončnica, ing. Jurij Detiček Volilna enota 11 Papirnica II, ing. Miha Svetlin Volilna enota 15 Toko II, J Ančka Mlakar Volilna enota 17 Mlinostroj. Anton Korclc (Volilna enota 17 Mlinostroj zajema še: Žito, obrat Domžale, Alko, obrat Domžale, Elektro, obrat Domžale DES) Volilna enota 19 Trak, Bojan Krištof (zajema Filc. Kvas, Komunalno gospodarstvo in Zavarovalnico) Volilna enota 20 Tamiz, Viljem Derženič (Zajame še: Stanovanjsko skupnost, Po- što, Slamnik, Peč ter obrtna podjetja zasebnega in socialističnega sektorja iz Mengša, Trzina, Dobena, Gobavicc) Volilna enota 22 Lukovica, Hajka Konjšek (Zajema še: poslovalnice trg. podjetja Napredek, Pošto, obrtnike in gostilne zasebnega sektorja Trojan, Ožbolta, Krašnje. Blagovice, Lukovice, Prevoj, Doba, Krtine, Cemšenika ter DES-rajon Lukovica) Volilna enota 24 Domžale I, Ivo Smolnik (Zajame še: Napredek s poslovalnicami v Domžalah, Jaršah, Rodici, Količcvcm, Dobu, Ihanu, Viru in obrtna in gostinska podjetja zasebnega in družbenega sektorja Domžal, Jarš, Vira, Rodice, Dragomlja, De-pale vasi in Ihana) Volilna enota 26 Domžale III, Mirko Gregorčič (Zajema še: Gradbeno podjetje Obnova, PTT, Železniško postajo, Veterinarski zavod, Stanovanjsko podjetje, Vodovod in Cestno podjetje Domžale) Volilna enota 28 Agrokombinat Mengeš, ing. Lado Simončič (Zajema še: Agrokombinat Pšata, Poskusni center Jablje, Semesadike in zasebniki v kooperaciji z Agrokombinatom) Volilna enota 29 Kooperacija Lukovica, ing. Roman Celarc (Zajame še: obrat in upravo kooperacije Lukovica in zasebne kooperante Trojan, Blagovice, Krašnje, Lukovice in Moravč) Volilna enota 33 Domžale I (prosveta), Milena Vodopivec (Zajema: Osnovno šolo I. in II. Domžale, Solo Mengeš, VGS Groblje, ZGI Domžale) Volilna enota 35 Mengeš (zdrav. soc. varstvo), Franc Sink (Zajema še: Dom počitka, Zdravstveno postajo Mengeš, Lukovico in Moravče) Volilna enota 37 Javne službe I., Miro Varšek (Zajema del uprave SOb, Obč. komite ZKS, OO SZDL, ObSS, OO ZB, Obč. komite ZMS, postajo milice Domžale in Lukovica) Volilna enota 39 Javne službe III, Jernej Lenič (Zajema: Sodišče Domžale, Zavod za zaposlovanje, Postajo milice Moravče) Navedeni pregled je podan zato, da bi člani delovnih skupnosti v delovnih organizacijah resno začeli razmišljati in razpravljati o vprašanjih kandidatov za odbornike občinske skupščine, oziroma še posebej za odbornike zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Domžale. Ob SS S seje volilne komisne občinskega odbora Domžaie Evidentiranje poslancev v Zvezno skupščino Na zadnjem zasedanju volilne komisije občinskega odbora SZDL je bilo poleg kriterijev o izbiri možnih kandidatov raz-pravljano tudi o konkretnih predlogih za zvezne poslance. Volilna komisij" je enotnega mišljenja, da je potrebno izbirati med ustvarjalnimi in prizadevnimi ljudmi, tako za občinsko, republiško in zvezno skupščino. Poleg tega je komisija mnenja, da je potrebna zelo široka aktivnost, tako pri postavljanju kriterijev, kot pri samem evidentiranju možnih kandidatov. Za občinske odbornike je volilna komisija mnenja, da mora priti v javno razpravo ocena dela skupščine občine, ker bomo le na podlagi ocene dosedanjega dela lahko izbira'i med najboljšim! za nove odbornike. Glede izbora republiških poslancev je komisija mnenja, da je nujno upoštevati vse dosedanje kriterije za izbiro, ob tem pa jasno zahtevala, da naj bodo republiški poslanci doma na te-ritorii'i ob'ine. Fdina razlika, ki naj bi omogočala kandidaturo v republiško skupščino, je v tem, da bi možni kandidat za renubli^ki skupščino moral b«ti bolj rpTirledan in sicer zato. da bi lahko z večio močjo argumentov -astopal oziroma krel-—>i »»"lifiko republike. Za zvezno skupščino je volilna komisija z določenim negodovanjem razpravljala o predloženih možnih kandidatih. Prav zato je tudi postavila načelno izhodišče, ki pravi, da bi bilo ob izbiranju potrebno dosledno upoštevati teritorij, tj. volilne enote. Načeloma se s predlaganimi možnimi kandidati strinja, vendar smatra, da je vse premalo upoštevan teritorij volilne enote. Na kraju .je bila postavljena tudi zahteva, naj bi zaradi lažje izbire bodočih republiških poslancev tudi republiška skupščina posredovala vsaj občinskim političnim forumom oceno svojega dela. Ta zahteva je toliko bolj utemeljena, ker se od sleherne občinske skupščine zahteva, da oceni svoje delo, ki v nadaljevanju omogoča odpravljanje nekaterih nepravilnosti, ki se v posameznem mandatnem obdobju pojavljajo. S tem zadnjim zasedanjem volilna komisija odpira javno razpravo o možnih kandidatih v vse predstavniške organe, vključujoč tudi zvezno skupščino. Zaradi tega naj bi tudi na vseh kakršnih koli zborih, sejah In konferencah evidentirali spodobne, dela voljne in dosledne borce za samoupravne odnose. F. Gabrovšek 66. zvezna volilna enota, ki jo sestavljajo občine Bežigrad, Mo-stc-Polje, Litija, Hrastnik, Zagorje, Trbovlje in Domžale ima na svojem teritoriju s strani občinskih vodstev nekakšen koordinacijski odbor. Sestavljajo ga predsedniki volilnih komisij posameznih občinskih odborov SZDL. Na dosedanjih pogovorih je ta odbor postavljal kriterije za izbiro kandidatov. Predzadnje zasedanje, ki je bilo v Trbovljah, pa je na podlagi dogovorjenih kriterijev že izločilo posamezna imena. Tako je v vseh dosedanjih razpravah prišlo do izraza predvsem stališče, naj bi v zvezno skupščino bili izvoljeni ljudje, ki imajo družbeno-politično prakso, družbenopolitični ugled kot borci za sa-moupravljalske pravice delovnih ljudi, ter tudi določeno strokovno znanje, ki bo omogočilo kvalitetno delo zvezne skupščine. Na drugi strani pa naša volilna komisija (občinska) ostro postavlja zahteve po takem izboru, da bo vzpostavljen čim tesnejši kontakt med volivci in poslancem. Občinska volilna komisija je tudi mnenja, da katera kdli skupščina ne more biti samo reprezentativno telo nekakšnih splošnih političnih interesov, temveč odgovorno samoupravno delovno telo ljudi pri skupnem združenem delu. Na podlagi vseh teh mnenj je imenovani koordinacijski odbor evidentiral kot možne kandidate naslednje tovarišice ln tovariše: za zvezni zbor tovariša Janka Smoleta, sedanjega predsednika Izvršnega sve*n SRS, ki je član ZK od leta 1944. Pred vojno '« bil študent in je sodeloval v naprednem *tudentskerr. gibanju. V NOV je vstopil leta 1941. Kasneje je bil ujet in bil dve leti po zaporih v Italiji. Po vrnitvi v NOV je opravljal partijske dolžnosti v agitpropu CK ZKS, po osvoboditvi je bil podpredsednik planske komisije LRS, načelnik oddelka zvezne planske komisije, direktor zavoda za gospodarsko planiranje LRS, sekretar odbora za gospodarstvo ZIS, generalni direktor NB FLR.T, namestnik direktorja mednarodne banke za obnovo in razvoj v Washingtonu, guverner Narodne banke FLRJ. Od leta 1963 dalje je bil v predsedstvu Izvršnega sveta SRS kot podpredsednik in sedaj kot njegov predsednik. Nadalje je komisija evidentirala za gospodarski zbor ing. Branka Hočevarja, ki je rudarski inženir in zaposlen kot direktor rudnika premoga Zagorje. Ing. Hočevar se je specializiral na področju rudarstva v Avstriji in ZDA. Leta 1945 je bil sprejet v SKOJ, leta 1948 v ZK. Poleg svojih službenih dolžnosti je bil vseskozi aktiven družbeno-politični delavec. Od leta 1963 do 1965 je bil republiški poslanec organizacijsko političnega zbora. Vseskozi je bil tudi član samoupravnih organov in raznih svetov ter komisij pri skupščini občine Zagorje. Udeležil se je tudi IV. kongresa ZKS kot delegat. Poteg tega je sodeloval na raznih strokovnih kongresih kot strokovnjak za rudarstvo. Tovariša dr. prof. Leva Modi-ca je koordinacijski odbor predlagal kot možnega kandidata v kulturno prosvetni zbor. Imenovani je dovršil tehniško fakulteto — kemijo, ter družbene vede na Institutu z;i družbene vede v Beogradu. Pred vojno je V DOMŽALAH SPET PTIČKI POJO... Obiščite tudi letos razstavo zunanjih ptic, kanarčkov in papig, fti jo prireja DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC PEVK v prostorih Glasbene šole v Domžalah v času od 22. I. do 29. I. i°67. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure. kot študent sodeloval v levičarskih kulturnih klubih in strokovnih društvih. Je aktivist od leta 1941, ter aktiven borec v NOV od leta 1943 dalje. Med vojno je bil urednik partizanskega dnevnika, od aprila 1945 pa član oddelka generalštaba JI,A. Po osvoboditvi je bil glavni urednik Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca, od leta 1948 dalje direktor urada za informacije LRS, od leta 1950 dalje pomočnik ministra za znanost in kulturo LRS, od leta 1953 direktor Cankarjeve založbe in časopisnega podjetja Ljudska pravica. Tudi sedaj je aktiven družbeno-politični delavec in član ideološke komisije CK ZKS V socialno zdravstveni zbor je bila predla« ana tovarišica Živa »cltramova. Stud'rala je medicino na beograjski fakulteti. Ob pričelku vojne je nadaljevala študije v Ljubljani, nakar se je preselila v Gorico, kjer Je od junija 1942 delala kot aktivistka OF. Kasneje je bila aretirana in -/aorta v raznih zaporih po Italiji. Ob kapitulaciji Italije je odšla v partizane, kjer je delovala na različnih partijskih funkcijah. Član ZK je od decembra 1943. Po osvoboditvi je bila na raz.nih političnih oziroma družbenih dolžnostih predvsem v Koprščini. Od leta 1954 dalje je bila pomočnik direktorja zavoda za napredek , gospodinjstva v Ljubljani, od leta 1955 dalje pa njegov direktor. Sedaj je profesionalni politični delavec pri glavnem odboru SZDL Slovenije. Tovariš dr. Marjan Brecelj je član ZK od leta 1943. Končal je pravno fakulteto in je sedaj podpredsednik skupščine SRS. Izhaja iz zdravniške družine ter je bil že pred vojno nekaj časa samostojni odvetnik. Od aprila leta 1941 je bil član Izvršnega odbora OF Slovenije, nato član poveljstva partizanskih čet Slovenije, od aprila 1943 dalje pa organizacijski sekretar izvršnega odbora OF in član predsedstva slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ter AVNOJ. Od leta 1945 dalje je bil podpredsednik vlade LRS in minister za industrijo LRS. Tudi v okviru Jugoslavije je bil na vodilnih položajih kot na primer državni sekretar za blagovni promet in član Izvršnega sveta FLRJ. Je nosilec reda narodnega heroja in spomenice iz leta 1941. Volilne komisije posameznih občinskih odborov so o predlaganih možnih kandidatih razpravljale ter v večini bile soglasne. Vse dosedanje razprave o kriterijih so izluščile navedene tovariše, katerim tudi republiška volilna komisija daje vso podporo in jih predlaga skupno 7 ostalimi volilnimi komisijami v razpravo kot možne kandidate socialistične zveze na prihodnjih volitvah. F. Gabrovšek Mnenje komunistov o kadrovski politiki Že na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS Domžale, dne 23.11.1966 je bilo poudarjeno, da moramo v pripravah letnih konferenc osnovnih organizacij ZK sodelovati vsi člani občinskega komiteja; tako bomo neposredno spremljali ocene članstva našega dosedanjega dela. S tem bomo okrepili odgovornost članov kot družbeno političnih delavcev in še posebej vodstev ZK. Zato naj osnovne organizacije ZK organizirajo čim bolj sproščene razprave o kandidatih /a nova vodstva; to je eden od pogojev /a demokratizacijo odnosov in javnost dela Zveze komunistov. Članstvo naj predlaga kandidate tako za vodstva osnovnih organizacij kol tudi za občinsko vodstvo ZK. Navajamo nekatera merila, kriterije za kadrovanje v vod-stvn ZK; kandidirali naj hi predvsem tiste člane, ki — bodo v pral. si dosledno uresničevali družbene in gospodarske cilje reforme, — so si pridobili ugled Z «1 •>-lom za razvoj samoupravljanja in dosledne delitve dohodka po delu. — so sposobni spoznavati bistvo d razbeno-političnih in go-spodarskih gibanj. — bodo s svojo idejno in politično usmeritvijo in kritičnostjo ter ne nazadnje z razgledanostjo zngolovili delovanje ZK kot politične sile. V skladu i. načeli deakumu-laclje funkcij naj bi po pravilu ne predlagali ljudi, ki opravljajo izvršilne funkcije v predstavniških in samoupravnih organih ter vodstvih dražbeno-političnih organizacij Itd. Na ta način bomo /agolovili širok izbor kandidatov, izmed katerih bodo konference i/.birale. II. Nekateri komunisti želijo, naj bi občinski komite ZK izdelal tudi kriterije za izbor vodstev družbeno-politični h or-gani/.ncij. zlasti za skupščinske volitve. Smatrajo, da so načela kadrovske politike, sprejela na VI. plenumu Zveznega odbora SZDLJ, kongresu SZDL Slovenije ild. preveč splošna. Občinski komite ZKS je dne 9.1.1967 osvojil mnenje, da prav ti dokumenti nudijo zadostno osnovo za graditev volilne orientacije zn vsako družbenopolitično organizacijo pri nas. Menimo pa. da naj se komunisti bore predvsem: — za višjo kvnlilelo kadrovanja, ki bo upoštevala nujnost modernizacije in druge z reformo postavljene naloge (reelekcija: strokovnjaki na odgovarjajoča delovna mesta itd.) — za tako ocenjevanje sposobnosti vodilnih ljudi, ki ho upoštevalo v prvi vrsli le delovne rezultate: /a to da se kar najhitreje spremeni izobrazbena struktura v naši občini ki je pod republiškim poprečjem; zaradi strokovne nesposobnosti namreč nastaja vrsta hudih političnih problemov: — /a takšno strukturo zaposlenih, kakršna ustreza metodologiji in programu razvoja podjetja. I slrez.cn sestav mora !• !>'i iz poznane nujnosti nadaljnjega razvoja v smeri Modernizacije proizvodnje, vključevan ja v mednarodno delitev dela itd.: — v pripravah na skupščinske volitve, dn se komunisti borimo predvsem /n taka merila, ki upoštevajo predstojeće naloge in ki bodo omogočila kvalitetno sestavo skupščin: zn načela o kadrovski politiki oziroma o pripravah na skupščinske volitve, ki jih je Slika iz središča Domžal, kjer se, poetično povedano, srečujeta staro in mlado. Resnici na ljubo pa le lahko ugotovimo, da je tak kozolec, kakršen stoji v neposredni bližini stolpičev ob Kamniški cesti velika zanikrno st in malomarnost lastnika. Ce ga še rabi, naj ga popravi, če ne. pa naj ga podre! Tak kakršen je, Domžalam ni v ponos. sprejel Zvezni odbor SZDL in dopolnila Zvezna konferenca SZDL. To so najbolj progresiven dokument v našem političnem življenju. Rešujejo najbistvenejša vprašanja predstavništev v pogoj h graditve neposredne demok i acije. zato jih moramo temeljito preučiti. Zavedati se po tudi moramo dn je vloga SZDL mnogo večja od gole organizacije volitev in priprave kandidatov zanje. To so najosnovnejša stališča ki izhajajo iz kontinuirane politike ZK na tem področju in se manifestirajo tudi v njenih dokumentih in stališčih. Organizacije ZK morajo aktivno iislvariati vzdušje in po goje /a oblikovanje taki)' kriterijev kadrovske politike ustvarjati možnosti za iavnoob ravnavanje vso>> kandidatov, za razvoj zaupanja v /bore volivcev, v zrelost naših občanov itd. Tako se moramo komuni->!i angažirati v celotnem deoi SZDLi na /borili volivcev in zborih delovnih skupnosti itd. — seveda javno in z argumenti. Hkrati se moramo v predvolilni aktivnosti pogumno spopadati s poskusi zapeljevanja občanov s praznimi obljubami. / besedičenjem. z osebn'mi kom hinacijnmi itd. kajti to so pojavi, ki žalijo čut demokratičnosti odnosov in objektivno krnijo njihove pravice v samoupravnem sistemu. Komunisti se ne smemo de-angazirati, temveč nasprotno se mornino aktivno vključiti i predvolilno aktivnost in vnašati vanjo zavest o vseh pomembnih družbenih nalogah: problemih reforme itd. — Vso pozornost bomo morali posvečati metodam investicijske politike doslej v naši občini: v vseh primerih ni bilo » naprej doseženo soglasje občanov, pa tudi gmotne možnosti občine so bile očitno precenjene. — Aktivno se bomo morali boriti proti ljudem, ki so že t dosedanjimi dejanji, s postopki in z načini dela dokazali, dn zavirajo javno dogovarjanje in samoupravno odločanje. — Komunisti bi morali tudi pomagati razčiščevati vzroke za nekatere neuspehe v preteklosti (arondacija, zavlačevanje gradnji' šol itd.). /e dolgo ugotavljamo, da prevladujejo med občani napredne, samoupravne težnje, zato moramo komunisti odločno podpreti njih neposreden vpli\ na strukturo vodilnih organizmov v naši občini in družbi. Komunisti si moramo prizadevati za volitev tokih občanov ki so na čelu prizadevanj proizvajalcev in občanov v samo-"nravnih organizmih za napre dek v temeljnem konfliktu na-I« družbe med samoupravnostjo in birokratizmom. Predsednik skupščine se je posvetoval s predstavniki delovnih organizaci V zadnjih dneh preteklega leta je predsednik skupščine občine Domžale tov. Jože Pogačnik sklical na posvetovanje predstavnike delovnih organizacij. Posvetovanje je bilo po vsebini razdeljeno v tri miselne skupine: — gibanje gospodarstva v letu 1966, — financiranje strokovnega šolstva v letu 1967. — izvršitev priporočil skupščine občine Domžale v letu 1966 pri zbiranju sredstev za financiranje strokovnega šolstva, gradnje ljubljanske bolnišnice, gradnje zdravstvenega doma v Domžalah in prispevanje v sklad za razvoj otroškega varstva. 1. Značilne ugotovitve pri gibanjih v gospodarstvu so: da se obseg proizvodnje veča. vendar pa zaostaja vnovčena realizacija. Predvsem pa je bilo ugotovljeno, da sta se razvili dve negativni tendenci: produktivnost dela je začela proti koncu padati tako močno, da je izpod nivoja v lanskem letu. Višina in rast osebnih dohodkov ni več odra/, boljšega gospodarjenja, pač Pa gre večanje osebnih dohodkov na račun skladov. Kot primer naj naka-žemo samo dejstvo da so v industriji v mesecu oktobru izplačali osebne dohodke v višini, ki je višja od predvidenega izplačila v celem letu. 2. Strokovno šolstvo je že v letu 1966 bilo v težkem položaju. Predvsem zato. ker niso vsi izpolnjevali obveznosti do medobčinskega šolskega sklada. Naša občina tako dolguje po razdelilniku še 40 milij. din. Ta zaostanek pa je odraz slabega izvrševanja obveznosti delovnih organizacij, kajti občina je iz proračunskih obveznosti poravnala predvideni znesek. Predsednik skupščine je tudi obvestil predstavnike delovnih organizacij, da se način financiranja šolstva v prvem polletju letošnjega leta ne bo spremenil. Apeliral je na delovne organizacije, naj izpolnjujejo obveznosti do medobčinskega šolskega sklada, kajti finančne razmere v strokovnem šolstvu hrome kvaliteto dela Sol. Obravnavanje izvrševanja priporočil skupščine je nakazalo osnovni problem, da namreč doslej nismo obravnavali delovnih organizacij, ki sploh niso izvrševal«; priporočila, p;i<" pa samo tiste, ki so podpisale pogodbe; pa jih niso v celoti izvršile. Prisotni na posvtolnv a-nju so agotavljali, da delovne organizacije, ki ne spoštujejo priporočila, ravno tako koristijo usluge, za katere so prispevale sredstva samo nekatere. To so osvetlili s primeri: V obveznem prispevku za subvencioniranje stanarine je v skupni sklad prispevalo 164 delovnih organizacij preko 100 milijonov S din. Za ljubljansko bolnišnico pa je prispevalo le 16 podjetij 20 milijonov S din. Zn domžalski zdravstveni dum je prispevalo 15 podjetij 16 milij. S din. za gradnjo otroških vrtcev pa le 9 podjetij 40 milij. S din, torej: subvencioniranje (obvezno po zakonu)........ za ljubljansko bolnišnico . . za zdravstveni dom .... za otroško varstvo . . i . Ta pogled kaže na to, da vse delovne organizacije ne spoštujejo priporočil skupščine. Datje kaže na to. da se z manjšo obremenitvijo na organizacijo zbere več sredstev in lahko hitreje ali pa v večjem ob-seiru reši problem. Najznačilnejše, kar se vidi in kar so ugotovili pristojni na posvetovanja pa je. do precej delovnih organizacij špekulira tako. dn ne spoštuje priporočila in ne vplača niti dinarja, pa čeprav se bodo zaposleni v teh delovnih organ izaci iah ravno tako zdravili v ljubljanski bolnišnici ali zdravstvenem domu. V premislek samo vprašanje: Kaj pa. če bo bolnišnica polna in ne bodo sprejemali bolnih, ki so zaposleni v tistih delovnih organizacijah ki niso upoštevale priporočila skupščine in niso prispevale k razširitvi kapacitet? Ali pa, kako bi bilo, Skupni prlsp S din 100.000.000 20.287.246 16.096.338 40,584.200 Število or«anl-zacl.1 164 16 15 9 Povprečni prlsp. delovne org. S din 610.000 1,420.000 1,070.000 4,500.000 če bi iz strokovnih šol odpustili dijake-otroke tistih staršev, ki m> zaposleni v delovni organizaciji, ki ni izpolnila priporočila za poravnavanje obveznosti do strokovnega šolstva. Primerov bi lahko navedli še več! Vendar nam že ta dva kažeta, da lahko pride do neslutenili problemov in zapletov. In, da do teh ne pride, pravzaprav skrbe samo nekatere delovne organizacije. Delavci le-teh se odrekajo osebnim dohodkom, rla rešujejo skupne probleme, medtem ko si drugi to razdele, In ravno v tem je krivičnosl! Ker se nekateri odrekajo osebnim dohodkom za reševanje skupnih koristi, drugi pa ne! In zakaj potem priporočila, zakaj ne zakon? Zato, ker pri zakonu mora vsakdo prispevati, ob priporočilu pa vsakn delovna organizacija prispeva po svojih možnostih. Zato pa je razprava o priporočilu skupščine in napor za realizacijo le-teh obvezen za vse, tako zaposlene pri političnih orguniza-cijah, občinski upravi, šolstvu, zdravstvu, obrti, trgovini ali pa v industrijskih podjetjih! Na zaključku posvetovanja je predsednik skupščine obvestil navzoče, da bo predsedstvo predlagalo skupščini, da sprejme priporočila tudi za leto 1967. Ta priporočila so bila na zadnji skupščini tudi sprejeta. Po letnih konferencah krajevnih organizacij SZDL Letošnje letne konference krajevnih organizacij SZDL se v nekaterih pojavih, ki so jih spremljali, razlikujejo od konferenc v prejšnjih letih. Na občinskem zboru SZDL smo Že v mesecu oktobru ugotovili, di večina predsednikov (razen častnih izjem) niti ne prečita gradiva, ki sino ga pošiljali, še manj pa uresničuje sprejete sklepe.Osnutek pravil občinske organizacije SZDL, ki smo ga prav /.uradi pomembnosti osebno dostavili predsednikom, je obležal na policah in v predalih. Pri naslednjem obisku smo morali pri večini predsednikov ugotoviti, da prejšnjih dogovorov niso niti poskušali uresničiti. V pripravah na letne konference smo predsednikom krajevnih organizacij pošiljali navodila in predloge po okrožnicah, dvakrat smo obiskali vse predsednike in kljub temu bo dve tretjini konferenc izvedenih šele v drugi polovici januarja letošnjega leta, torej z zam udo. Vsebinske priprave so lelos nekoliko v ozadju, kjer imajo konference izrazilo volilni značaj. Volijo krajevne odbore SZDL. delegate zn občinsko konferenco, sodnike porotnike in člane poravnalnih svetov. Skoraj vse konference obravnavajo krajevne probleme kot so na primer: vodovod, ceste, razsvetljava itd. Čeprav nismo zadovoljni z delom krajevnih odborov SZDL, ker so bili ob Izdatnejši pomoči manj aktivni kot prejšnja leta, pa vseeno ugotavljamo, da bo morala bodoča občinska konferenca SZDL proučiti odnos do članstva in vlogo krajevnih odborov SZDL, ker sedanja pot vodi v slepo ulico. Krivdo z.a tako stanje tičemo v občinskem odboru SZDL, ker je prihajala le polovica članov redno na seje in pri nekaterih predsednikih, ki so izgubili še poslednji košček dobre volje, pripravljenosti zn delo in občutek odgovornosti. Menimo, da je potrebno opozoriti člane SZDL. da so v preteklih letih zelo dobro opravljali svojo nalogo naslednji krajevni odbori in njihovi predsedniki: KO SZDL Mengeš, predsednik Zvone Gorjup, KO SZDL Dragomelj, predsednik Franc Urbančič, KO SZDL Radomlje, predsednik Franc Pančur, KO SZDL Čcšnjice, predsednik Stane Pustotnik, KO SZDL Peče, predsednik Franc Požaršek, KO SZDL Velika vas, predsednik Slane Dožmnn. Nekateri drugi krajevni odbori kot so: Krasu ju, Prevoje, Krašče, Ihan, Jarše in Dob so svoje delo organizirali na ožjem področju, vendar so izvršili vse družbeno-politične naloge, ki so bile v njihovi pristojnost, V drugih krajevnih odborih pa so napravili po krivdi ali brez krivde posameznih članov odbora precej spo-drsljajev in napak, ki jih bodo morali novi odbori odpraviti. V Blagovici imajo od 420 volivcev le 85 članov SZDL. V Lukovici ne morejo organizirati letne konference SZDL niti s pomočjo članov ZK v odboru in v terenski organizaciji ZK, čeprav so lansko leto lahko organizirali zbor volivcev z rahlo i/siljevalsk imi tendencami do občinske skupščine. Zahtevali so sredstva zn vodovod, ko pa jo bil ta pol lela kasneje napeljan, sami niso bili pripravljeni organizirati niti zasipavanja cevi, ter s tem povzročili škodo in dopustili poškodovanje cevovoda. Na Trojanah ne morejo sklicati niti odbora SZDL. Tudi drugi odbori, ki v tem članku niso omenjeni, v svojem dela niso dosegli vidnih uspehov, niti niso delali organizacijskih uli političnih napak. Mnenja, nanizana v tem članku, so rezultat razmišljanja podpisnika članka, o teh problemih pa bo razpravljala tudi občinska konferenca SZDL. Politično oceno dela krajevnih odborov SZDL bomo zato objavili po konferenci. DRMAL Opomba: Če se v katerem od omenjenih krajevnih odborov ne strinjajo z objavljeno oceno, smo pripravljeni objaviti tudi njihovo mnenje oziroma popravek. Uredništvo FRANC GORIŠEK mesarija Trojane, se priporoča in želi vsem svojim cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto 1967 Novi zdravstveni dom odprt Za praznik JLA in v počastitev 25. obletnice osvoboditve je dne 22. decembra predsednik skupščine občine Domžale, Jože Pogačnik izročil zastopniku kolektiva Zdravstvenega doma dr. Tineta Zajca v Domžalah, tovarišu dr. Pevcu moderni in sodobno urejeni objekt v upravljanje. Na sliki predsednik občine, direktor Zdravstvenega doma dr. Kovač in predsednik sveta zavoda, dr. Pevec 22. decembru lani je bila izpolnjena dolgoletna želja m zahteva občanov naše občine. Tega dne je bil z manjšo svečanostjo odprt novi zdravstveni dom. Otvoritve so se udeležili poleg številnih prebivalcev Domžal tudi odborniki obeh zborov občinske skupščine, predstavniki delovnih družbenih in političnih organizacij, izvajalci del in predstavniki republiških organom. Zdravstveni dom je odprl republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo, ki je v krajšem nagovoru opozoril na položaj zdravstvene službe v vse ostrejših pogojih izvajanja ekonomske reforme. O poteku gradnje je govoril predsednik občine Domžale, ki se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali uresničiti sklep o gradnji, razvojno pot zdravstvene službe po osvoboditvi pa je orisal direktor zdravstvenega doma. Svečanost, ko je delovna skupnost Zdravstvenega doma prevzela novi objekt, pa nujno spominja tudi na dileme glede koncepta razvoja zdravstvene službe, o katerih prav v zadnjih tednih toliko slišimo in čitamo, pa se žal še niso toliko izoblikovale, da bi mogli v njih zazreti vse možnosti nadaljnjega razvoja te službe. Doslej je bil koncept razvoja zdravstvene službe jasen. Bil je v direktni odvisnosti od programov zdravstvenega varstva, ki so bili sprejeti od leta 1945 do leta 1964 in, ki so bili vse dotlej v ospredju naše pozornosti. Menimo, da je prav zato povsem odveč sedaj, po tej načrtno prehojeni poti postavljati in potencirati vprašanja prestiža ene ali druge zvrsti zdravstvene službe, saj smo imeli že doslej dovolj priložnosti ugotoviti absolutno odvisnost in povezanost vseh teh služb. Ugibanja in dokazovanja o zapostavljanju nekih dejavnosti je nesmiselna, saj je očito, da kakih posebnih razlik ni bilo m da so bile v končni liniji službe praktično izenačene. Pa tudi tisti nimajo prav, ki po vsem tem, kar naenkrat želijo, najti posameznike, katerim bi dokazati, da so iz lokalističnih in subjektivnih teženj ter hotenj izsilili nove gradnje v osnovni zdravstveni mreži in si s tem postavili »spomenike« kakor v zadnjem času tako radi imenujemo kar vsako od redkih novogradenj. Ti iskalci krivcev pa žal niso ob vsakem konkretnem primeru pogledali, kaj je narekovalo sprejem t klepa o gradnji pa tudi volivcev, ki so o gradnji odločali, niso vprašali za mnenje. Ne smemo namreč pozabiti, da to dopolnjevanje materialne baze osnovne zdravstvene službe ni bilo stihijsko, temveč je temeljilo na programu, ki je bil v ljubljanski re-Eiji zaključen ravno s tem na-Sirn domžalskim zdravstvenim domovom, ki je poslednji prišel na vrsto. Naš zdravstveni dom je bil projektiran ob upoštevanju načrtov razvoja zdravstvenega varstva, ki so bili v veljavi od leta 1963 in 1964 pa vse do nedavna. Projekt je upošteval urbanistični razvoj območja, na katerega gravitira, pa zato zagotavlja možnosti ustreznega razvoja in širitve zdravstvene službe, saj je objekt grajen za obdobje nekaj desetletij, ne pa morda za nekaj let. Območje občine Domžal se je s tem vključilo v tisti standard izven bolnične službe, kakršnega je družba na območju ljubljanske regije ustvarila že pred tem, in za katerega lahko rečemo, da ni niti popoln niti optimalen. Zaključek gradenj v osnovni zdravstveni mreži pomeni, da je zgrajena baza, na katero sedaj lahko družba gradi vse druge faze nadgradnje. Menimo namreč, da je ravno osnovna zdravstvena služba v vseh svojih oblikah osnova in začetek zdravstvene operative. Potrditev pravilnosti take naše ocene najdemo tudi v stališčih II. kongresa zdravnikov Jugoslavije, na katerem je bilo sprejeto stališče, da naj ima vlogo osnovnega nosilca zdravstvenega varstva zdravnik splošne medicine in da je najustreznejši okvir za realizacijo take vloge zdravnika splošne medicine ravno mreža zdravstvenih domov. Ukrepi gospodarske reforme so spodbudili proizvajalce tudi k večjemu pridelovanju mleka. Pred uvedbo gospodarske reforme je bilo namreč mleko tako poceni, da se ga ni izplačalo pridelovati, zato ga je pogosto primanjkovalo. Vsi smo pozdravili odlok Zveznega izvršnega sveta, ki Je zagotovil višjo odkupno ceno za mleko tudi zasebnim kmetom. Vedeli smo, da bo to vplivalo na večji pridelek. In res: mleka je bilo po nekaj mesecih mnogo vsepovsod, tudi na območjih kmetijskih zadrug Kamnik in Lukovica, kjer deluje sedaj obrat Kooperacija Agro-kombinat, Emona Ljubljana. Na tem območju se je po reformnih ukrepih dnevna količina mleka skoraj podvojila (od 3000 litrov na 50001 dnevno). Mnogim kmečkim gospodarstvom prinaša mleko največji in najbolj stalen dohodek, posebno onim, ki so se načrtno vključili v pridelovanje za trg. Letos je to še bolj pomembno, saj gredo ostali pridelki, predvsem krompir, zelo težko v denar. V začetku smo se vsi posvetili največjemu pridelovanju mleka. Nismo pa pripisovali dovolj pomena njegovi higienski kakovosti. Merilo za višjo ceno Zdravstveni delavci v celoti podpirajo omenjeno stališče kongresa in upajo, da bodo vsa sporna vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem zdravstvene službe in zdravstvenega varstva kmalu in pametno rešena. Podaljševanje sedanjih razmer bi namreč podrlo tiste rezultate dela osnovne zdravstvene službe, v katere je bilo vloženega toliko časa in truda in toliko pionirskega dela ter iskrenega prizadevanja. Skupnost domžalskega zavoda si bo prizadevala tudi v novih pogojih nadaljevati delo. ki je bila le količina maščobe v mleku, kar pa v kmetijsko razvitih deželah že zdavnaj ni več. Na območju, kjer odkupujejo mleko Ljubljanske mlekarne, je z rastjo cene rastla tudi količina odkupljenega mleka, tako, da mleka več ne primanjkuje. Kadar pa je na trgu nekega blaga dovolj, postaja vedno pomembnejša njegova kvaliteta. Tako je tudi z mlekom. Pomisliti moramo, da je mleko živilo, ki ga ljudje vedno bolj cenijo zaradi sestavin, ki jih v taki množini in tako primernih razmerjih nima nobeno drugo živilo. V razvitih deželah že zdavnaj velja prepričanje, da mleko ni samo za otroke, temveč, da ga morajo tudi odrasli použiti najmanj pol litra, kar jih varuje pred podhranjenostjo. Otroci pa naj bi ga v rasti popili tričetrt do enega litra Ima pa mleko to slabo lastnost, da se hitro kvari. V njem se izredno naglo množijo bakterije, posebej če ne ravnamo od molže do zavžitja dovolj higi-cnično. Zato je povsod med merili za ceno mleka tudi njegova higienska kakovost. Ze skoraj pol leta velja pri nas zvezni odlok o higienski kakovosti mleka. Ta odloča o njegovi ceni na trgu. Po tem odloku velja cena 28 dinarjev za so ga na našem območju začeli že daleč pred zadnjo vojno, dr. Ciril Komotar in sestra Koma-tarjeva ter dr. Tine Zaje, po vojni pa nadaljeval dr. Maks Kremžar. Zagotovilo ob otvoritvi, da si bodo prizadevali nuditi občanom v okviru danih materialnih možnosti kar najbolj celovito in kvalitetno zdravstveno varstvo, potrjuje prepričanje, da je bil z dograditvijo novega doma napravljen odločilen korak tudi k kvalitetnejšim in hitrejšim uslugam katere je zavarovanec v starili pogojih večkrat pogrešal. mleko tolščno enoto v litru mleka, če odgovarja naslednjim pogojem: 1. da ne presega mleko dopustnega števila škodljivih klic (bakterij), ki povzročajo hitro k var jen je: 2. nesnaga v mleku (prah. blato, itd.) ne sme presegati tretjega razreda (po lestvici 1 do 5 Inštituta za mlekarstvo Jugoslavije); 3. kislost mleka ne sme biti večja od 7,6 kislinske stopnje: 4. mleko ne sme vsebovati manj kot 3,2 1 r tolšče; 5. pridelek mora biti od zdravih krav, ne od tistih, ki dobivajo zdravila, katera se zbirajo v mleku; 6. posebej ne sme vsebovati mleko antibiotikov. Krave z vnetim vimenom zdravijo veterinarji z zdravili te vrste, zato njihovega mleka ne smemo oddajati v mlekarno; 7. specifična teža mleka mora biti od 1,029 do 1,034. Cc je mleko lažje, se lahko z analizo ugo tovi, da mu je primešana voda. Iz naštetega razberemo, da je poudarek predvsem na higienski kakovosti, o kateri govorijo prvi trije pogoji, zato lahko govorimo o ostrejših merilih za določanje higienske kakovosti mleka. Ce pogledamo stanje v obdobju od uvedbe zveznega odloka, Pridelovati moramo boljše si moramo priznati, da na območjih Kamnika in Lukovice le s težavo dosegamo odgovarjajočo higiensko kakovost mleka. Veterinarska inšpekcija je poleti in v toplih jesenskih mesecih ugotovila velike pomanjkljivosti v nekaterih zbiralnicah. Ob kontroli mle*.a od posameznih pridelovalcev je bilo ugotovljeno, da jih kar tretjina ne oddaja primernega mleka, ki bi odgovarjalo pogojem zveznega odloka o bakteriološki kakovosti. Zato plačujejo Ljubljanske mlekarne tako mleko po nižji ceni. To pa pomeni za pridelovalca, ki mu je mleko glavni vir dohodka, veliko izgubo. Glede na zvezni predpis o poostritvi meril za kakovost mleka, ki je začel veljati z novim letom, bi morali pričakovati še večje težave. Izvršni svet SR Slovenije je za našo republiko sprejel odlok, ki je veljaven že od 1. novembra 1966. Po njem je občinska veterinarska inšpekcija zadolžena, da pregleda mleko vsake zbiralnice dvakrat na mesec. Predpisani higienski kakovosti ustreza mleko takrat, če se njegova raztopina meti-linskega modrila razbarva šele v več kot dveh urah. Za vsak mesec izda občinski veterinarski inšpektor potrdilo o higienski kakovosti mleka posamezne zbiralnice. En izvod potrdila dobi zbiralnica, drugega mlekarna. Ce bo pri obeh kontrolah v enem mesecu veterinarski inšpektor ugotovil nezadovoljivo kakovost mleka, bo izgubila zbiralnica pravico do premije. Vsi, ki oddajajo mleko na tej zbiralnici pa bodo enako prizadeti, saj jim bo mlekarna mleko slabše plačala. Ce bi se to večkrat ponovilo, lahko celo preneha odkupovati mleko od takih zbiralnic. Zaradi tega bo nujno ugotoviti, kdo je v posameznih zbiralnicah povzročil, da je vse mleko higiensko nezadovoljivo, ker bi brez takega ugotavljanja trpeli škodo tudi tisti, ki vestno ravnajo z mlekom in so si že tako uredili molžo, hlajenje mleka in pravilno ravnanje z mlekarsko posodo da jim ni kaj očitati. Kaj moramo storiti, da bomo pridelovali tako mleko, ki ga zahteva omenjeni odlok in da si bomo s tem zagotovili reden dohodek od mleka? Ce bomo upoštevali osnovna navodila za pridelovanje higiensko zadovo-ljujočega mleka, nam to ne bo težko doseči. Sedaj, pozimi, ko je vreme v glavnem hladno, se škodljive klice počn=neie razmnožujejo in imamo dnbrega zaveznika v naravi sami. Da pa ne bomo nepripravljeni v toplejših pomladnih dneh. ki) bo narava zaveznik kvarnim klicam v mleku, ki se zaradi ugodne toplote razvijajo, pr. moramo že sedaj pripraviti. Prvo, kar moramo urediti, je, da bo naš hlev čist, dobro osvetljen in zračen. Drugo, poskrbeti moramo za kar najbolj čisto molžo. Pred molžo moramo oprati vime in seske s čisto toplo vodo in zbrisati s čisto krpo. Molzna posoda mora biti dobro pomita in služiti samo za mleko. Prve curke mleka moramo izmolsti v posebno posodo. Najvažnejše pa je, da mleko takoj po molži ohla- dimo v mrzli vodi, ki je tekoča, če pa ni, moramo vodo večkrat premenjati. Ce hladimo večjo količino mleka, ga moramo s čistim predmetom premešati, da se enakomerno hladi. Hlajenje preprečuje razmnoževanje škod- ljivih klic. Večerno mleko moramo oddajati v zbiralnico ločeno od jutranjega. Ce bodo vsi pridelovalci mleka ravnali tako, bo mleko odgovarjalo novim, strožjim merilom in ga bomo lahko prodali. Koncert prijateljstva 2e nekaj let gojita mešani pevski zbor »Tine Rožanc« iz Ljubljane in domžalski pevski zbor upokojencev iskrene prijateljske stike, ki dosegajo svoj smoter v vsakoletnih skupnih koncertih v Ljubljani in Domžalah. To tesno in prisrčno prijateljstvo med obema zboroma se je postopoma preneslo tudi na člane, da ne govorim o obeh dirigentih, ki poleg predsednikov društev, predstavljata motor te glasbene »kooperacije«. Tudi letošnja koncerta sta potekala v znamenju omenjenega sodelovanja, v želji pokazati svojim pevskim tovarišem napredek v kvaliteti, zboljšani okus v izboru pesmi in ne nazadnje tudi določeno mero ne-pretencioznih poizkusov in želja o konceptu dela v naslednji študijski sezoni. Prva in osnovna misel obeh koncertov pa je vsekakor slej ko prej ista, enostavna in razumljiva, naravna in tudi globoka a predvsem humana, saj ne želi drugega kot zadovoljiti, predvsem pa glasbeno vzgajati dokaj širok krog svojih poslušalcev in prijateljev. Mešani pevski zbor »Tine Rožanc« tako slovenski kot jugoslovanski publiki ni neznan niti tuj. V svoji dolgoletni tradiciji je že nastopal v raznih krajih naše ožje in širše domovine, imel pa je tudi priliko, da pokaže lepoto naše umetne predvsem pa narodne pesmi, ki mu nadvse leži, izven meja naše domovine. Prav z zadovoljstvom sem poslušal njih načrte, ki naj bi jih še to leto popeljali v goste k sosednjim Bolgarom, ki slove po svojih moških, predvsem po mladinskih zborih. Naj jim kar ob tej priliki zaželim kopico uspehov in priznanj, ki jih bodo s svojim iz-brušenim, solidno izvedenim, smiselno sestavljenim, predvsem pa dovolj narodnim programom uspeli požeti v Bolgariji. In če so naslovi, ki jih omenjam v prejšnjem stavku skupno z dovolj bogatim, polnim, prijetno obarvanim in zvočnim izvajalskim korpusom nekaj kar me pri »Tinetu Ro-žancu« preseneča in razveseljuje, moram na žalost le pristaviti, da v Domžalah del teh kvalitet ni bilo opaziti. Prepričan sem, da je vzroke tej trenutni krizi iskati v številčno okrnjenem zboru, ki zaradi odsotnosti precejšnjega števila svojih članov ni mogel zablesteti v svoji običajni prepričljivosti, uglajeni formi in njemu lastni homogenosti. Moški zbor upokojencev iz Domžal živi in dela komaj ne- kaj let. Svoj prvotni namen — poskrbeti za razvedrilo in rekreacijo svojih članov — je po nekaj letih dela ne samo dosegel, pač pa tudi prekoračil. Skrbnemu vodstvu, ki je še sedaj v rokah istih entuzijastov in istega predsednika je uspelo, iz skromnih začetnih poizkuscv ustvariti pevski kolektiv, ki se kljub povprečno visoki starosti svojih članov sicer počasi, a vztrajno in uporno, ter neverjetno trmasto vzpenja po napornih in zahtevnih stopnicah, ki vodijo k homogenosti, upe-tosti, zborovski kulturi in vedno boljši kvaliteti. Se pred nekaj leti so bili njih nastopi, ki jih že od vsega začetka spremlja skoro mladeni-ško navdušenje in želja po uspehu, pevsko bolj ali manj na dokaj nizki ravni. Tradicionalni upornosti, dovolj energični samokritični in izostrenemu okusu veščega, a tako tragično preminulega dirigenta pok. tovariša Božiča, je s časom uspevalo dvigati zborovsko raven na tisto stopnjo, ki že dopušča ne le časopisno registracijo, pač pa tudi nekoliko resnejše ocenjevanje. Čeprav se njih sedanja raven še ne da primerjati z »Tinetom Rožancem«, pa je le moč nedvoumno zapisati, da so se prav v tem zadnjem letu zadovoljno približali svojim ljubljanskim prijateljem. Prijetna ugotovitev, da se v zadnjem obdobju kar oče in sin naše poznane glasbene družine posveča- ta napredku in razvoju tega ansambla me prepričuje, da ubirajo naši upokojenci zdravo, pravilno in uspešno glasbeno po', ki jim lahko prinejc niz novih uspehov. Ce bi ob koncu zapisal, da je bil ta prijateljski večer enkratno in nepozabno umetniško doživetje, bi ne samo pretiraval, pač pa tudi lagal. Ta večer je bil vse kaj drugega, saj je nudil ne le zvočno in plastično interpretacijo nam poznanih in priljubljenih pesmi, saj nam ni pokazal zgolj izvajalskih sposobnosti obeh zborov, pač pa tudi in predvsem tisti nedopovedljivi čar amaterizma, ki se polagoma in nezadržno vtihotapija v srca vseh prisotnih, tisto čudovito navdušenje nastopajočih, ki iščejo in tudi najdejo edino stimulacijo v želji, da bi njih petje ugajalo in navduševalo, in ne nazadnje tudi besede in melodije naše domače narodne pesmi, ki preprosto a bogato, živahno in tudi boleče, junaško ali pa hrepeneče izžareva našo domačo umetnost, ki bodri, navdušuje in plemeniti slehernega našega človeka. Upajmo, da oba zbora ki so ju številni poslušalci iskreno in toplo nagradili z nedeljivim priznanjem in simpatijami, še nista izrekla niti poslednje, niti končne besede tako uspešnega sodelovanja. C. Mali. i. Občani Mestni odbor SZDL Domžale vabi občane na redno letno konferenco, ki bo v torek, dne 24. januarja 1967 ob 17. uri v sejni dvorani skupščine občine Domžale. Važnejše točke dnevnega reda bodo: Poročilo o dosedanjem delu odbora, razprava o komunalnih problemih, kot npr. ceste, preskrba, otroško varstvo, lokalni promet, itd., ter razprava o možnostih individualne gradnje na območju mesta v letu 1967. Občani, pridite na konferenco in povejte tudi vi svoje mnenje. Mestni odbor SZDL Domžale ter dala soglasje k statutu stanovanjskega podjetja Domžale. Nadalje je skupščina pooblastila omenjeno komisijo, da v bodoče spremlja in nadzoruje vse notranje akte delovnih organizacij, ker je bilo ugotovljeno, da ti marsikje še niso v skladu z novo oziroma spremenjeno delovno zakonodajo. Skupščina je nato izdala soglasje za prenehanje medobčinskega zavoda za kataster in iz-mero zemljišč v Kamniku, ki je delal tudi za občino Domžale. Ker je po ustreznih zakonskih določilih vzdrževanje zemljiškega katastra in izmera zemljišč Popolnoma upravna funkcija, bo to, do nadaljnjega, še naprej tudi za občino Domžale opravljal ustrezni upravni organ občine Kamnik. Z naslednjim odlokom je skupščina nato določila odstotek sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v letu 1967. Delovne organizacije, bodo v tekočem letu izločale 6,8"/» od 4 % stopnje od vseh bruto osebnih dohodkov, kar bo predvidoma zadoščalo za pokritje vedno manjše subvencije stanarine. Subvencioniranje bo z 1970. letom ugasnilo in tedaj bodo morali najemniki stanovanj sami plačevati celotno ekonomsko najemnino. Ker je bil v preteklem letu določen višji odstotek izločanja teh sredstev za subvencioniranje, dejanske potrebe pa so bile manjše, je " -\stal določen višek teh mi d .v, ki naj se po sklepu skupščine vroči pri kreditni banki brez obveznosti vračila. Na ta način bi se s prispevkom banke vložena sredstva najmanj podvojila in s tem omogočila čimvečja stanovanjska izgradnja, predvsem gradnja manjših stanovanj in samskih sob. Del sredstev pa naj bi se porabil tudi za pripravo zemljišč pred oddajo za individualno gradnjo. Vse to pa po pro- gramu, ki ga bo skupščina še sprejela. Nato je skupščina na predlog sveta za finance odobrila izplačilo iz občinskega rezervnega sklada za delno povrnitev škode Valentinu in Cirili Krulc, posestnikoma iz Moravč, ki jima jo je povzročil neprišteven rejenec, ker je podtaknil ogenj, ki je upepelil gospodarsko poslopje. V zvezi s tem so odborniki spet načeli vprašanje vzdrževanja in skrbi za otroke, katerih starši so na delu v tujini. Otroci so ponavadi v breme občine, medtem ko starši pozabijo nanje. Po pojasnilu predsednika skupščine in republiškega poslanca dr. Mira Stiplovšf te stvari urejajo preko sekre tariata za zunanje zadeve. Ker je potekla mandatna doba dosedanjim članom občinske volilne komisije, je skupščina imenovala za prihodnjo štiriletno mandatno dobo novo komisijo, katere sestav je objavljen v uradni prilogi. Objavlje- no je tudi priporočilo delovnim organizacijam za izpolnitev ob veznosti do financiranja šol druge stopnje in potreb na drugih področjih družbene dejavnosti iz pretečenega leta, kakor tudi priporočilo za združevanje sredstev v te namene tudi v tekočem letu. Pri »vprašanjih in predlogih« odbornikov je skupščina na predlog odbornika Franca Sinka, predsednika sveta za socialno varstvo Sob, sprejela sklep, da se posebno socialno zelo prizadetim podpirancem izplača za novo leto še enkratna podpora v obliki zimske pomoči, kar bi vsaj delno izravnalo razlike, ki tale zaradi neenotne po- . &aiwmv&(9%£tj pri "^Hfi^^li soc^mlrr-lSbdpor. MMiMiSAfcE seje je predsedujoči povabil vse navzoče na Otvoritev novega zdravstvenoga doma v Domžalah, in ker je bila to tudi zadnja seja skupščine v pretočenem letu, jim je zaželel srečno in uspešno leto 1967. l 5.16 5.17 5.18 5.20 5.21 5.22 5.24 5.25 5.27 5.28 5.30 2 3 4 5 7.30 13.16 15.45 21.16 7.31 13.17 15.46 21.17 7.32 13.18 15.47 21.18 7.34 13.20 15.49 21.20 7.35 13.21 15.50 21.21 7.36 13.22 15.51 21.22 7.38 13.24 15.53 21.24 7.39 13.25 15.54 21.25 7.41 13.27 15.56 21.27 7.42 13.28 15.57 21.28 7.44 13.30 15.59 21.30 7.45 — — —. 7.47 — — — 7.49 13.31 16.00 21.31 7.50 13.32 16.01 21.32 7.51 13.33 16.02 21.33 7.52 13.34 16.03 21.34 7.54 13.36 16.05 21.36 7.56 13.38 16.07 21.38 7.57 13.39 16.08 21.39 7.59 13.41 16.10 21.41 8.01 13.43 16.12 21.43 8.02 13.44 16.13 21.44 8.03 13.45 16.14 21.45 DOMŽALE—TRZIN—MENGEŠ— RADOMLJE—VIR—DOMŽALE Postaje DOMŽALE, avtob. postaja Domžale, glasbena šola Domžale, Avtoscrvis Depala vas, odcep Trzin, Zadružni dom Pri kužnem znamenju Loka pri Mengšu Mengeš, križ. z Zajčcvo ul. Mengeš, pri Lovcu Mengeš, spomenik LEK Preserjc, trgovina Homec Preserjc, trgovina Preserje, UP Radomlje, osnovna šola Radomlje, center Škrjančevo Količevo, Papirnica Bukovčeva ulica 38 Vir Domžale, deteljica Domžale, stolpiči Domžale, cestno podjetje DOMŽALE, avtob. postaja 6 7 8 9 10 11 6.41 11.23 12.48 14.41 18.28 22.41 6.40 11.22 12.47 14.40 18.27 22.40 6.39 11.21 12.46 14.39 18.26 22.39 6.37 11.19 12.44 14.37 18.24 22.37 6.36 11.18 12.43 14.36 18.23 22.36 6.35 11.17 12.42 14.35 18.22 22.35 6.33 11.15 12.40 14.33 18.20 22.33 6.32 11.14 12.39 14.32 18.19 22.32 6.30 11.12 12.37 14.30 18.17 22.30 6.29 11.11 12.36 14.29 18.16 22.29 6.27 11.09 12.34 14.27 18.14 22.27 6.26 11.08 12.33 14.26 18.13 22.26 — 11.06 12.31 ' — — _ — 11.04 12.29 — — _ 6.25 11.02 12.27 14.25 18.12 22 25 fi.24 11.01 12.26 14.24 18.11 22.23 6.23 11.00 12.25 14.23 18.10 22.22 6.21 10.58 12.23 14.21 18.08 22.21 6.19 10.56 12.21 14.19 18.06 22.19 6.18 10.55 12.20 14.18 18.05 22.18 6.16 10.53 12.18 14.16 18.03 22.16 6.13 10.51 12.16 14.13 18.01 22.13 6.12 10.50 12.15 14.12 18.00 22.12 ob delavnikih od 16. I. 1967 dalje. DOMŽALE—RADOMLJE—PRESERJE—DOMŽALE 2 3 4 S 6 7 km km 6.32 9.00 12.43 13.20 17.30 21.20 0 0 — — 12.45 13.22 — 21.22 — 0,6 — — 12.46 13.23 — 21.23 — 1,1 — — 12.47 13.24 — 21.24 — 1.6 6.33 9.01 12.48 13.25 17.21 21.25 1.0 1.9 6.35 6.37 6.39 6.40 6.42 6.43 6.45 6.46 6.47 6.48 6.49 6.50 6.52 6.53 6.54 9.03 9.05 9.07 9.08 0.10 0.11 9.13 9.14 9.15 9.16 9.17 9.18 9.20 9.21 9.22 12.50 12.52 12.54 12.55 12.57 12.50 13.00 13.01 13.02 13.03 13.04 13.05 13.07 15.08 15.09 13.26 13.28 13.30 13.31 13.33 13.34 13.36 13.37 13.38 13.39 13.40 13.41 13.43 13.44 13.45 17.33 17.35 17.37 17.38 17.40 17.41 17.43 17.44 17.45 17.48 17.49 17.50 17.52 17.53 17.54 21.26 21.28 21.30 21.31 21.33 21.34 21.36 21.37 21.38 21.39 21.40 21.41 21.43 21.44 21.45 1.8 2.6 3.2 3.9 4.7 5.0 5.7 6.0 6.4 7.0 7.1 7.4 7.9 8.4 8.8 2.7 3.5 4.1 4.8 5.6 5.9 6.6 6.9 7.3 7.9 8.0 8.3 9.8 10.3 10.7 Postaje DOMŽALE, avtob. post. Domžale, Ulica talcev Domžale, Universale Domžale, Strokovni c. ' Domžale, cestno podjetje Domžale, stolpiči Domžale, deteljica Vir Bukovčeva ulica 38 Količevo, papirnica Škrjančevo Radomlje, center Radomlje, osnovna šola Preserjc, LIP Preserje, trgovina Jarše, Induplati pri Verblču Rodica, osnovna šola Orehek Kamniška cesta Domžale, stolpiči DOMŽALE, avtob. post. 6.28 7.23 T < 10 11 12 11.23 14.28 15.23 13 19.03 14 22.28 6.27 6.26 6.24 6.22 6.20 6.19 6.17 6.16 6.14 6.13 6.12 6.11 6.10 6.09 6.07 6.06 6.05 7.22 7.21 7.19 7.17 7.15 7.14 7.12 7.11 7.09 7.08 7.07 7.06 7.05 7.04 7.02 7.01 7.00 11.22 11.21 11.19 11.17 11.15 11.14 11.12 11.11 11.09 11.08 11.07 11.06 11.05 11.04 11.02 11.01 11.00 14.27 14.26 14.24 14.22 14.20 14.19 14.17 14.16 14.14 14.13 14.12 14.11 14.10 14.09 14.07 14.06 14.05 15.22 15.21 15.19 15.17 15.15 15.14 15.12 15.11 15.09 1508 15.07 15.06 15.05 15.04 15.02 15.01 15.00 19.02 19.01 18.59 18.57 18.55 18.54 18.52 18.51 18.49 13.48 18.47 18.46 18.45 18.44 18.42 18.41 18.40 22.27 22.26 22.24 22.22 22.20 22.19 22.17 22.16 22.14 22.13 22.12 22.11 22.10 22.09 22.07 22.06 22.05 ob delavnikih od 16. I. 1967 dalip DOMŽALE—TRZIN—MENGEŠ—RADOMLJE—VIR—TROJANE 1 3 3 4 S km km Postaje 6 T 8 9 10 5.00 — 7.00 13.12 21.00 0 0 TROJANE r 7.00 13.12 — 15.03 23.03 5.03 — 7.03 13.15 21.03 — 2 Ožbolt 6.56 13.09 — 15.00 23.00 5.06 — 7.06 13.18 21.06 — 3,5 Petelinjek — 13.06 — 14.57 22.57 5.09 — 7.09 13.21 21.09 — 7 Blagovica 6.50 13.03 — 14.54 22.54 5.11 — 7.11 13.23 21.11 — 9 Zg. Loke — 13.01 — 14.52 22.52 5.13 — 7.13 13.25 21.13 — 10,5 Sp. Loke — 12.59 — 14.50 22.50 5.15 — 7.15 13.27 21.15 — 12 Krašnja 6.46 12.57 — 14.48 22.48 5.18 — 7.18 13.30 21.18 — 13,7 Kompolje — 12.55 — 14.45 22.45 5.20 — 7.20 13.32 21.20 — 15 Trajava — 12.53 — 14.43 22.43 5.21 5.21 7.21 13.33 21.21 — 16 Lukovica 6.42 12.52 14.42 14.42 22.42 5.23 5.23 7.23 13.35 21.23 — 18 Prcvoje 6.40 12.49 14.40 14.40 22.40 5.27 5.27 7.27 13.39 21.27 — 22 Dob pri Domžalah 6.36 12.45 14.36 14.36 22.36 5.31 5.31 7.29 13.43 21.31 — 24 Vir 6.34 12.43 14.34 14.34 22.34 5.32 5.32 _ 13.44 21.32 1 — Bukovčeva 38 6.32 — 14.32 14.32 22.32 5.33 5 33 — 13.45 21.33 2 — Količevo, papirnica 6.31 — 14.31 14.31 22.31 5.34 5.34 — 13.46 21.34 2,7 —. . . Škrjančevo 6.30 — 14.30 14.30 22.30 5.36 5.36 — 13.48 21.36 3,5 — Radomlje, center 6.28 — 14.28 14.28 22.28 5.37 5.37 — 13.49 21.37 3,8 — Radomlje, osnovna šola 6.27 — 14.27 14.27 22.27 5.38 5.38 — 13.50 21.38 4,5 — Preserjc, LIP 6.26 — 14.26 14.26 22.26 5.39 5.39 — 13.51 21.39 4,8 — Preserjc, trgovina 6.25 — 14.25 14.25 22.25 _ 5.40 _ — 21.40 5,5 — LEK 6.24 — 14.24 — 22.24 5.42 _ 21.42 6,6 — Mengeš, spomenik 6.22 — 14.22 22.22 o 5.43 _ ca in 21.43 7,2 — Mengeš, Pri Lovcu 6.21 — 14.21 -H 22.21 in 5.44 _ 21.44 7,9 — Mengeš, Pri Sunkarju 6.20 — 14.20 22.20 o 5.45 _ 21.45 8,5 — Loka 6.19 — 14.19 0) 22.19 Kfl L* 5.47 _ $ 21.47 9,6 _ Pri kužnem znamenju 6.17 — 14.17 22.17 CO l-l 5.48 _ a 21.48 10,2 — Trzin, zadružni dom 6.16 — 14.16 a 22.16 .2 5.49 _ a 21.49 11 — Dcpala vas, odcep 6.15 — 14.15 22.15 5.51 _ 21.51 11,9 — Domžale, avtoservis 6.13 — 14.13 22.13 5.52 _ 21.52 12,6 — Domžale, glasbena šola 6.12 — 14.12 > 22.12 5.48 5 53 _ 14.00 21.53 13,0 — Domžale, AP 6.11 — 14.11 14.17 22.11 5.49 5.5-1 _ 14.01 21.54 14.1 — Domžale, Center str. š. 6.09 — 14.09 14.16 22.09 5.50 5.55 _ 14.02 21.55 14.6 — Domžale, Univerzale 6.08 — 14.08 14.15 22.08 _ _ 7.31 _ _ — 25.3 Domžale, deteljica — — — — — _ _ 7.32 _ _ _ 25.6 Domžale, stolpiči — — — — — — — 7.33 — — — 260 , , DOMŽALE, avt. postaja — 12.40 — — — Opomba: Vozi ob delavnikih od 16. I. 1967 dalje. Tehniška srtMJn-a usnjarsko galanterijska šola v Domžalah čestita občanom in vsem poslovnim prijateljem za novo leto 1967 ter jim želi mnogo uspehov na vseh področjih udejstvovanja. VIDEM pri Dolu—IHAN—VIR—DOMŽALE DOMŽALE—PSATA—PODGORICA Kolektiv Tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov jubUjana s svojo poslovno enoto v Mengšu želi vsem delovnim ljudem SREČNO TER USPEHA POLNO NOVO LETO — 1967 1 2 3 4 5 km km Postaje 6 7 8 9 10 5.10 _ 13.10 14.40 21 10 0 0 VIDEM pri Dolu, križ. [ — 13.09 14.39 19.19 22.42 5.12 7.00 13.12 14.42 21 12 1.1 1.1 Ihan, Termit 6.25 13.07 14.38 19.17 22.40 5.14 7.02 13.14 14.44 21 11 2.7 2.7 Ihan, Loboda 6.23 13.05 14.36 19.15 22.38 0.17 7.05 13.17 14.47 21 17 4.0 4.0 Ihan, farma 6.20 13.02 14.33 13.12 22.35 5.18 7.06 13.11! 14.48 21 ia 4.4 4.4 Ihan, Tre tabor 6.19 13.01 14.32 19.11 22.34 5.20 7.08 13.20 14.50 21 20 5.7 5.7 Prelog, Magan 6.17 12.59 14.30 19.09 22.32 5.24 7.12 13.24 14.54 21 24 7.2 7.2 Podrečje 6.13 12.55 14.26 19.05 22.28 5.26 _ 13.26 L - 21 26 — 7.6 Vir, avtob. postaja 6.11 — 14.24 — 22.26 5.29 _ 13.29 _ 21 29 — 8.1 Vir, Vata 6.09 — 14.20 — 22.24 5.30 7.14 13.30 14.56 21 30 7.6 8.6 Vir, avtob. postaja 6.08 12.53 14.18 19.03 22.23 5.33 7.17 13.33 14.59 21 33 8.8 9.8 Domžale, deteljica 5.34 7.18 13.34 15.00 71 34 9.1 10.1 Domžale, stolpiči — — — — — Domžale, cestno podjetje 6.06 12.51 14.16 19.01 22.21 5.35 7.19 13.35 15.01 21.35 9.5 10.5 i . DOMŽALE, avtob. post 6 05 12.50 14.15 19.00 22.20 Vozi ob delavnikih od 16. I. 1967 dalje. 1 2 3 km Postaje km 4 5 e T 7.20 12.45 14.19 0 DODMŽALE, avtob. p. + 4.5 5.40 7.40 13.02 13.40 7.21 12.46 14.20 0.6 trgovina »Studa« 3.9 5.38 7.38 13.00 13.38 7.23 12.43 14.22 1.6 ■Studa- - odcep 2.9 5.37 7.37 12.59 13.37 7.26 12.51 14.24 3.5 Dragomelj 1.0 5.34 7.34 12.56 13.34 j 7.28 12.53 _ 4.6 Pšata — — — — — 7.31 12.56 14 27 6 i ■ Podgorica 0 7 32 7.32 12.54 13.32 14.41 Ljubljana 5.02 13.20 Pod 3, 4 in 7 vozi ob delavnikih od 16. I. 1967 dalje. Pod 1, 2, 5 in 6 vozi ob dnevih šolskega pouka. - Seznam obrtnikov pavšalistov in letna odmera davka za leto 1966 St. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16 17. ,18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. Ime in priimek, bivališče 73 SI l| e x•' prav sedaj naša nova zgradb, tudi pokrita. Veliko pomoč Pf, gradnji nudijo tudi učcH' osnovne šole, saj so poma«*, pri prenosu opeke, kadar k«' je bilo potrebno, tako da so d'' lavci podjetja Obnova nemoteno zidali in pripravil* opaže. Veliko zaslug, da I* 1 ' pokrita. Ima tudi delovodje, mačin Jože Klopčlč, ki zna 0 j ganizirati delo tako, da f nikdar zastoja. To, da Je nova šola dograK na do strehe, nam daje po'/^ zagotovilo, da se bodo učenci, novim šolskim letom. tj. s 9. 1967 vanjo tudi vselili. Vprašanje priznavalnin V zadnji številki Občinskega poročevalca so bili objavljeni podalki o obremenitvah in družbenih dajutvuh za zasebne gostilničarje in primerjava 8 plačevanjem teh dajatev _ v družbenih gostinskih podjetjih. Ta članek je povzročil med gostilničarji živahno razpravo. S tem je prišlo načelo javnega obveščanja ponovno do izraza in to se je pokazalo kot zelo koristno. Občani tako obliko odobravajo. Ker se zadnje čase med obča. ni mnogo razpravlja o priznavalninah in pokojninah, posebno še o priznavalninah, kjer občanom niso znani kriteriji za dodeljevanje teh priznavalnin, ki močno pritiskajo na ta sklad pri občinski skupščini. !>i bilo potrebno obrazložiti občanom v našem čnso-"su. kal šni so pogoji /a »i - prlznava'nl« ne. Cc je >•>—»( za dosego le vrsto poni«. C0B1 in aktivi- stom premoženjsko stanje, naj se to objavi in sicer višina do- hodkov na člana v družini ali dohodki iz posestva itd., ki opravičujejo prosilca do prejemanja priznavalnine. Iz seznama prejemnikov teh priznavalnin je razvidno, da prejemajo priznavalnino osebe z razmeroma visokimi pokojninami ali osebnimi dohodki in kmetje s posestvom do 19 ha zemlje. Mnogo je še bivših borcev, ki so gmotno šibkejši, pa te pomoči ne prejemajo. Ker je edino pravilno, da vsi občani uživajo enake pravice, je potrebno, da se jih o tem obvesli. Cc ima ta sklad dovolj denarnih sredstev na razpolago, bo gotovo kos vsem tem nalogam in obremenitvam. Kritike občanov, ki so deloma objektivne, deloma pa tudi ne. bodo v bodoče odpadle, ker bo vsakomur jasno, kdo je upravičen do bdi prejemkov in kdo ni. S tem bi se izvršila ludi revizija seznama dosedanjih prejemnikov priznavalnin, ki obsega 176 oseb. G. Tudi otroška igrišča spadajo k otroškemu varstvu nančno podprli dobro voljo društva, da tudi letos obduri naše nujnilnjše in tako kljub reformi ohrani že ukoreninjeno tradicijo. V okrašeni kino dvorani v Domžalah se je pred velikim številom malčkov in njih spremljevalcev odvijal kulturno zabavni program, ki so ga pripravili pionirji 1. osnovne šole in kvartet mladih godbenikov iz Mengša. Zaradi velikega števila predšolskih otrok je dedek Mraz obiskal in obdal ril dopoldne otroke iz šolskega okoliša 1. osnovne šole. popoldne pa one iz okoliša II. osuov- Otroška igrišča postajajo tudi v Domžalah vedno večja nujnost, saj je motorizacija izrinila otroke z njihovega tradicionalnega igrišča, ceste. Otroška igrišča sicer gradimo oz. pričnemo od časa do časa graditi, vendar še nedograjena in nedokončana pustimo, da prič-no razpadati. Nekdo bi moral skrbeti tudi za objekte, pa naj bo to krajevna skupnost ali pa uprava otroškega vrtca. Pred dnevi je imelo društvo prijateljev mladine Domžale svoj redni letni občni zbor. Predsednik društva Anton Mi-klavčič je v obširnem poročilu nakazal številne probleme otroškega varstva v Domžalah. Glavno torišče dela društva je bilo v sodelovanju pri urejanju otroškega varstva in v povezavi z družbeno-političnimi organizacijami. Društvo je iskalo stike, vendar niso dosegli zaželene povezave, kar kaže tudi sama udeležba na občnem zboru, kjer ni bilo razen redkih b-jem, skoro nobenih predstavnikov družbenih in političnih organizacij. Vse kaže, da spoznanje o aktualnosti tega vprašanja in našlo še prave poti nI* tt v gospodarske organizacije, j ki bi morale biti za to najbolj ■ zainteresirane, niti v zavesti občanov. Iz razprave posameznih udeležencev je bilo razvidno, da je treba vzporedno z reševanjem otroškega varstva misliti tudi na zelene površine pri posameznih naseljih, ki naj bi služile, seveda primerno urejene, za dopolnilno varstvo otrok. Jasno Pa je, da je treba ta koncept dela programsko ovrednotiti ne samo preko DPM, temveč naj bi bila to tudi krajevna skupnost, hišni sveti in drugi odgovorni činitelji. Danes pa se dogaja, da se na zelenih površinah, ki so bile že urbanistično urejene, gradijo garaže za tiste ljudi, ki bi morali biti najbolj zainteresirani, da njihovi otroci dobe svoj življenjski prostor. Razpravljalo se je tudi o vrtcih, prispevkih staršev, ter drugih oblikah za pritegnitev otrok v nove varstvene ustanove. Izvoljen je bil nov 17-članski odbor, ki mu predseduje dolgoletni član in prosvetni delavec Franjo Flajs. Društvo je sprejelo program dela za prihodnje leto, ki pa bo uresničljiv le, če bodo njegovo prizadevnost tudi drugi spremljali in podpirali. Posebno priznanje za dolgoletno delo je prejela Francka Pezdir, ki je ena najaktivnejših članic tega društva. Njeno sodelovanje bo društvu prijateljev mladine v veliko pomoč tudi v bodoče. Podprimo dobro voljo, ki je je v društvu veliko, vsaj s tem, da postanemo njegovi podporni člani. R. ne šole. Obakrat je bila dvorana polna nestrpnih malčkov. Obdarjenih je bilo blizu 600 otrok, po tej obdaritvi pa je dedek Mraz obiskal še Dom počitka v Domžalah in obdaril kakih 60 oskrbovancev. Tako za najmlajše kot za najstarejše naše občane je bil prihod dedka Mraza pravo doživetje. Želimo, da bi se prav zato ta. že tradicionalna prireditev obdržala tudi v bodoče, saj z le nekaj dobre volje tako omogočimo nušim najmlajšim v teh prazničnih dneh nekaj prijetnih uric. D. P. Pričakali smo Dedka mraza Zadnje dni lanskega leta je Prireditev je bilo mogoče izcedek Mraz obiskal predšolske vesti zato, ker so nekatere Otroke domžalskega šolskega gospodarske organizacije in Okoliša. Iniciativo za ta obisk trgovske hiše zagotovile izdat-J(' dalo Društvo prijateljev no materialno pomoč, društvo 'aladine i/ Domžal, ki je hkrati sumo pa je namenilo v ta na-1'Kvzehi tudi organizacijo za men precej lastnih sredstev. Izvedbo te prireditve. Pri tej Vsekakor zaslužijo pohvalo ti-akciji s<> sodelovali predvsem sti prijatelji naše mladine, ki "ajmarljivejši člani društva. so z velikim razumevanjem fi- Dedek Mraz je veselo presenetil tudi otroke v novem otroškem vrtcu v Dcvalah. Mnogi od teh malčkov so ga prvič videli in ker jih je tudi obdarb. sa bodo naslednja leto še z večjo nestrpnostjo pričakovali, i > mo, da jih tudi prihodnjo zimo ne bo pozabil. V počastitev žrtev, ki so padle 6. januarja 1945 v Rudniku pri Radomljah, so se njihovi preživeli vojni tovariši tudi letos zbrali na mestu tragedije, kjer je postavljen skromen spomenik in jim za 22. obletnico njihove smrti prinesli venec svežih rož. Uspel literarni večer Sredi decembra smo v Domžalah po dolgem času spet pozdravili v svoji sredi naše pesnike in pisatelje, ki so na literarnem večeru v mali dvorani Zavoda za glasbeno rzobraže-vanje brali svoja dela. Literarni večer je pripravila Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Domžale v sodelovanju s Prešernovo družbo in Društvom slovenskih književnikov. Svoja dela so brali pisatelj Ferdo Godina, domačinka Breda Smolnikar iz Depale vasi, pesnik Ciril Zlobec in pisatelj France Bevk. Naši književniki, ki so se nam tokrat predstavili, so brali predvsem dela, ki so jih namenili mladini, kajti večina poslušalcev v dvorani je bila prav iz vrst mladine, ki je njihova izvajanja tudi nagradila z dolgotrajnim aplavzom. Upamo, da bo podobnih literarnih večerov še več. Prav bi pa tudi bilo, da bi se teh večerov udeležilo tudi več starejših ljubiteljev knjig, ki jih v Domžalah in okolici ni malo in bi se lahko na ta način pobliže seznanili z ustvarjalci naše prelepe domače besede. Tudi v Mengšu, kjer je bil literarni večer isti dan, je bil lep obisk, le s to razliko, da je bilo tu več starejših ljubiteljev naše lepe besede, kot v Domžalah. Upamo, da ne bo to zadnji literarni večer v tej sezoni in da nas bodo naši književniki še obiskali. T. R. Pripraviti spored za uro in pol zahteva žrtvovanje mnogih ur prostega časa. To velja še posebej za vodnike. Nihče ni za svoje delo zahteval nagrade. Edino priznanje, katerega lahko damo vodnikom in nastopajočim, je. da akademijo obiščemo. Na to pa Jaršani vse bolj pozabljajo. O. L. Akademija v počastitev dneva JLA V torek dne 20. decembra 196G so recitatorji domžalske Svobode, moški zbor upokojencev, salonski orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in pripadniki JLA iz ljubljanske garnizije izvedli pred skoraj polno dvorano kina v Domžalah akademijo v počastitev dneva JLA. Slavnostni govor je imel član zveznega odbora ZROP rezervni poročnik Jakob Cerne. Prireditve so se udeležili tudi pionirji, ki so prinesli šopke cvetja prvoborcem iz domžalske občine. Uspel recital je pripravil režiser domžalske Svobode Marjan Breznik. Pohvaliti je treba tudi člane pevskega zbora upokojencev, ki so skupaj z orkestrom Zavoda za glasbeno izobraževanje dovršeno izvedli množične pesmi Biiecanko, Komandant Stane, Jutri gremo v napad, Delavski pozdrav, Na juriš, Jugoslavija in za konec še Internacionalo. Daljši program so pripravili tudi pripadniki JLA. Predstavil se je vokalni oktet, solisti na harmoniki, vokalni solisti in instrumentalni ansambli. Prikazali so, da je v naši armadi tudi kulturno zabavno življenje zelo pestro. Čeprav je bil program morda preobširen, so poslušalci kljub temu zadovoljni zapuščali dvorano. Pripadniki JLA so pa uspelo akademijo v počastitev dneva JLA pripravili tudi v Moravčah in to že v nedeljo 18. decembra ter istega dne v Mengšu. T. R. 8 telovadno akademijo so v Jaršah počastili 25-letnieo obšlo a JLA V četrtek 22. decembra 1966 je TVD Partizan Jarše priredil telovadno akademijo, s katero je počastil 25-letnico obstoja JLA. Po himni je povzel besedo predsednik društva Albin Žibert ter orisal pot in razvoj JLA od njene ustanovitve pred dvema desetletjema in pol, do danes. Poudaril je vrline naše armade, ki je v boju za osvoboditev izvojevala dvojno zmago; premagala je fašističnega sovražnika in opravila z buržo-azno ureditvijo nekdanje Jugoslavije. Poudaril je, da je naloga društva krepiti telesno vzdržljivost mladih državljanov in jih s tem pripraviti za naloge, ki jih čakajo v življenju. Naporom in težavam bodo kos le telesno vzdržljivi ljudje in takšni so vsi telovadci. Na akademiji so se prvi predstavili najmlajši. Na oder so prikorakali s pesmijo »Naša četica koraka ... «. Izvedli so nekaj točk, primernih njihovi starosti in poželi zanje mnogo pohvale. V nadaljevanju so izvedli parterno telovadbo mlajši in starejši pionirji. Pionirke so prikazale prosto vajo in bile z aplavzom iagrajene zanjo enako, kakor mladinke z- vajo na dvovišinski bradlji. S parternimi preskoki in z vajami na drogu so nastopili kot gostje tudi člani iz Domžal. Za kvalitetno izvedbo vaj je bilo na jarškem odru premalo prostora, kljub temu pa so prisotni v dvorani ploskali vsakemu telovadcu posebej. Glasbeno je vaje na klavirju spremljala Breda Jerajeva. Njo in vse vodnice in vodnike TVD Partizan Jarše je treba pohvaliti za uspelo akademijo. Manj spodbudno pa je, da je bilo v dvorani sicer precej ljudi, toda pretežno mlajših in pa staršev nastopajočih. Kje so ostali starejši? Akademija je bila izvedena v počastitev dneva JLA. Moštvo NK Induplati Jarše, ki se ,,c v jesenskem delu prvenstvenega tekmovanja od vseh moštev iz naše občine najbolje odrezalo Športni drobiž Le še slab mesec nas loči od mladinskega državnega prvenstva v smučarskih skokih v Ihanu. V tednih pred prvenstvom bo klub organiziral (seveda če bo dovolj snegu) nekaj tekmovanj, na katerih naj bi »trenirali« tudi ihanski športni delavei. ki bodo imeli to, do sedaj eno največjih smučarskih prireditev v občini v rokah. Tako SK Ihan namerava pomagati pri izvedbi sindikalnega prvenstva med sindikalnimi podružnicami Kamnik — Domžale, ki ga organizira komisija za šport OSS občine Domžale. 26. januarja namerava organizirati medklubsko prvenstvo v tekih, tako da bodo tako tekmovalci kot tudi organizatorji do prvenstva imeli še nekaj generalk. Cian smučarskega kluba Ihan Bogdan Sl.OVNIK je bil poklican na priprave mladinske državne reprezentance v tekih na Pokljuko. Na pripravah je smučarska zveza Slovenije (komisija za teke) poklicala le brata Jožeta in Silva KOVICA, Nika OREGORINA in Nflca MAJCNA. Slovnik Rogdan je na nedavnih FIS tekmah v Bohinju (7. in 8. januarja) nastopal za mladinsko reprezentanco Jugoslavije. Prav gotovo je to lep uspeh SK Ihan, saj je v občini malo športnih kolektivov, ki bi mogli dati svoje tekmovalce v državno reprezentanco. Dejavnost SK Domžale, za katerega se je spočetka zdelo, da bo lepo zaživel, je nekako zamrla. Morda je za tako stanje v klubu, ki je bil ustanovljen Jele pred dvema letoma, deloma krivo tudi dejstvo, da klubu ni uspelo zaseči množic' ne širine, ampak je vse del" počivalo na ramah nekaj navdušencev. Upajmo, da klub v tej sezoni ne bo samo torišče delovanja nekaj posameznikov, ki bi jiD1 bil glavni namen rekreacij* pač pa da !>i tekmovalci (mladih je bilo sprva kar precej) preizkušali svoje sposobno**' tudi na tekmovanjih. V na novo zgrajenem domžalskem kegljišču ni pravega ži*' ljenja, kakršnega bi mora)1 pričakovati, Žal so se uresničile slutnje nekaterih športni!1 delavcev, ko so trdili, da f Domžalah ni množičnega zaled' ja, ki bi opravičevalo zgradite* tako dragega objekta — NI. Nekateri se sklicujejo, če: da je najemnina prevelik dejstvo pa je, da ni organi*-, torjev, ki bi kegljače vpelj3'1 na tekmovalne tirnice. Tudi kegljače velja isto kot za smučarje SK Domžale: Na dotf' žalsko kegljišče ne samo rekreativnega izživljanja posamezD1' kov. pač pa organizirano resU" delo I Košarkarji košarkarske^ kluba Domžale se resno Pr'j prnvljajo na novo sezono. K" kaže, je KK Domžale eden med redkih športnih skupiiO«1' v občini, ki se zaveda, da }' delo opravičuje sredstva, ki /.i svoj obstoj porabi. Vodstvo kluba je v dobri!1 rokah, saj so tudi mladinci >? pionirji že zaceli s trening Čeprav neprestano naglašalD.^ da le tako delo rodi sadove, i še vedno malo tistih, ki bi ti"1 ravnali tako. M. Brojan