Političen list za slovenski narod. Po poBtl prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 1'3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. 188. 7 Ljubljani, v soboto 19. junija 1886. Letnili XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 18. junija. Interpelacija o dogodkih v Ljubljani. Včeraj popoludne je razun Vošnjaka govoril še poslanec Nabergoj in priporočal, da naj se ubožnemu prebivalstvu na Primorskem ne podražuje živež. Hotel je govoriti pri žitni carini, ker pa pri omenjeni točki ni prišel na vrsto, oglasil se je pri jedilih, da je izrazil svoje želje. Okoli polu štirih popoludne je seja minula, in sošel se je carinski odsek, da bi pretresal od Heilsberga in Kreuziga nasvetovane premembe. Zvečer ob sedmih se je pričela zopet javna seja, v kteri je M e n g e r ministerskega predsednika vnovič interpeliral, zakaj še ni odgovoril na njegovo interpelacijo zastran dogodkov v Ljubljani. Ta interpelacija je ravno tako surova in zabavljiva, kakor prva in omenja, da so med tem časom Griinov spominek ponesnažili s črnilom in gnjilimi jajci, da župana 3. t. m. ni bilo nikjer viditi, da mestni odbor še zmirom posluje, kakor bi ne bil čisto nič zakrivil, da v neki spomenici celo vso krivdo zvrača na nemške turnarje, češ, da niso slavili pesnika, ampak politika Auersperga, da se slovenski listi radujejo, ker je nemška stranka na Kranjskem uničena, da češki listi Cehom priporočajo, naj vendar enkrat obišejo slovenske brate v Ljubljani, da so rogovileži dr. Tavčarju ki se je protivil Griinovi svečanosti, napravili večeren pozdrav, da se je neki vradnik finančne prokurature vdeležil seje mestnega odbora, ki je dala povod pouličnemu rogoviljenju, da je neki sodnijski adjunkt od oskrbnika nemškega reda z vso silovitostjo zahteval, naj sname črno-rumeno zastavo, ki je s križankov vihrala, da je bil v krčmi nekega vradnega sluga glavni tabor rogoviležev, itd. Vse to kaže, sklepa Menger, kakor da bi bilo Slovencem vse dovoljeno, Nemcem pa nič. To ljudstvo moti in bega, zato še enkrat praša, kaj misli minister zoper vse to storiti? Kakor vidite je ta interpelacija polna sumničenja posameznih vradnih oseb, ki jih ministru zatožuje, da bi jih pestil in kaznoval. Treba je pač ni bilo, ker je šla že včeraj dopoludne po zbornici govorica, da bode ministerski predsednik danes odgovoril na interpelacijo Mengerjevo, in da bodo levičarji predlagali razpravo o tem odgovoru. To se je res zgodilo. Komaj so bile razglašene došle peticije, vstane ministerki predsednik in obširno odgovarja na vprašanja dr. Mengerja. Glavni obseg sem vam že telegrafično sporočil, ravno tako izid od Mengerja sproženega predloga, da naj se jutri prične razprava o ministrovem odgovoru. Menger se je hvalil da je natančno poučen o vseh rečeh, in je ministru očital, da se mu ni poročala resnica in da bode še le on vse to pojasnil. Na desnici so se že med tem, ko je Menger govoril, slišali glasovi, da razgovora ni treba, ker je reč že sama po sebi jasna, in ko je prišlo do glasovanja, je bil Mengerjev predlog res z veliko večino odbit. Zanj je glasovala samo levica, od ktere se v tem prašanji tudi baron Žvegelj ni hotel ločiti. Odgovor ministrov Vam pošljem po stenografičnem zapisniku ter za zdaj le omenjam, da je bilo na desnici večkrat živahno pritrjevanje in da je bilo s krepkimi dobro-kliei sprejeto zlasti zagotovilo ministrovo, da daje mestni odbor za sedaj in za prihodnje zadostno poroštvo za ohranitev miru in reda, da toraj ni nobenega vzroka razpustiti ga. Veliko veselost je zbudil tudi sklep ministrovega odgovora, da ne more verjeti, da bi se čutil nemški narod žaljenega po kričanji in razsajanji pouličnih pobalinov, šolarčkov, rokodelskih učencev itd. Ako se pa vendar le čuti žaljenega, naj mu bode v za-dostenje naznanilo, da so bili eni razsajalci policijsko že kaznovani, drugi pa še bodo. Carinski tarifi. Sinoči je zbornica najprej rešila tarife, ki so se bili v pretres vrnili carinskemu odseku. Od Heilsberga in Kreuziga nasvetovani predlogi so bili zavrženi in so bili nespremenjeno sprejeti tarifi, kakor jih je predlagal odsek. Zatem se je začela razprava o petroleji in sta govorila najprej oba poročevalca, dr. Meznik in profesor Suess. Predsednik je hotel sejo nadaljevati in je bil že poslancu Leonu dal besedo, pa ker je bilo že jako pozno in je šla ura na deset, bil je sprejet predlog, da naj se seja sklene. Poslanec Leon prišel je toraj kot prvi govornik za Suessov predlog danes na vrsto in si je prizadeval dokazati njegovo primernost, pa s svojim govorom ni dosegel posebnega vspeha. Za njim je govoril načelnik poljskega kluba in priporočal, da naj se sprejme carina 2 gld. Ko to sklepam govori Stein-vvender, za kterim pride z desnice še na vrsto poslanec Chamiec. Carinski tarif o petroleji bode danes dovršen, če prej ne, vsaj v večerni seji, in potem se bode razprava o tarilih vršila nekoliko hitreje ter bo v ponedeljek menda dovršena, ker se levičarji za druge reči dosti ne brigajo in so vse svoje sile združili v petroleji, da bi ž njim razdrobili in raz-gnali sedanjo vlado. Politični pregled. V Ljubljani, 19. junija. Notranje dežele. Pri zadnjih volitvah v državni zbor so Italijani zapazili, da Hrvatje v Istri napredujejo, bali so se za večino v srenjskem odboru, kedar pride do volitve, zato so zahtevali, da se katastralna občina v Paznu odloči od ostale občine, t. j., da bode imelo mesto Pazin in najbližnja okolica svojo posebno upravo. Deželni odbor jim je to dovolil, razpisane so bile volitve na 16. in 17. t. m., voliti se ima 12 zastopnikov, vsak razred po 4 zastopnike in 2 namestnika. „Naša Sloga" je izdala na vo-lilce razglas, v kterem jim je v spomin klicala važnost volitev in prigovarjala volilcem, naj se vendar enkrat oproste in ne dado za nos voditi; zakliče jim besede: „S ognišča milog' bježte nam kuge, zajam vam moramo vratiti vee." Volilci v Paznu so se ohrabrili, ter zmagali v III. volitvenem oddelku s 151 proti 47, a v II. z 62 proti 24 glasom. Nasprotniki imajo le v I. razredu še up zmage. Slava hrabrim volilcem 1 Dr. Friedjung, novi vrednik „D. Ztg.", pa žid od nog do glave, je svoj posel že z dvema dogodkoma pričel, s kterima je takoj svoj značaj v pravi luči pokazal. Na drugem mestu navedli smo LISTEK. Žiga Višnjagorski, prvi avstrijski poslanec na turškem dvoru I. 1528. Spisal I. Steklasa. (Dalje in konec.) Prva polovica 1. 1528 toraj ni bila mila Slovencem, a tudi druga jim ni bila ugodniša, čeravno se je dogovarjalo o miru med Turki in Avstrijanci. V početku julija meseca se je namreč zbrala pri Bihaču na Uni druga roparska truma z namenom zopet planiti na toliko teptano slovensko zemljo. 4000 — drugi hočejo celo 10.000 — Turkov je bilo, ki so pri Kostelju preplavali Kolpo. In divjali so skoz kočevsko naselbino, Ribnico proti Turjaškemu močnemu gradu. Tam nič ne opravijo. Kakor hudourniki se toraj spuste na ižansko polje in celo do Ljubljane,, kjer mimogrede na dan sv. Marjete zapalijo nekaj hiš. Prekoračijo potem Savo in grozno razgrajajo po Mengiški okolici iu Dragomnu. Ker pa zvedo, da se zbira črna vojska, ne utegnejo udariti na Štajarsko, ampak ko blisk se vrnejo nazaj in vihrajo skozi Dolenjsko. V diru svojem so nasko-kovali Višnjagorski grad, utrjeni samostan Zatiški, toda brez vspeha, kajti Žigini vojaki so hrabro odbijali vse napade, čutila je divjake okolica Treban-ska, Zužemberška, Šentruperška, Mirnapeška, Novomeška. Skozi Kočevsko so jo udrli na Hrvaško. Nikolaj Turn je med tem nabral precejšnjo vojsko iz Kranjske, sodedne Štajarske in Koroške in kranjski deželni vojskovodja Bernardin Ričan je urno z njo udaril za sovražnikom, Združeni s hrvaškim banom J. Torkvatom Karlovičem zgrabijo Slovenci pri volanskem gradu begoče Turke: 1250 jih je padlo na mestu, 400 je bilo ranjenih, drugi so pete odnesli. Vjete ženske in otroke je ukazal pred bojem bosniški paša umoriti, nekteri usmiljeni Turki so jim prizanesli in poskrili jih, češ, da jih po bitvi seboj tirajo. Nesrečni izid njen tega ni dopustil in vjeti so bili rešeni. Pogumni zarad te zmage se spuste Slovenci sedaj celo v sovžažnikove dežele in se ondi zmaščujejo za nesreče, ki so jih doslej doživeli od Turka. (Valv. XV. str. 423—424, XI. str. 588, 628, 715.) Da se Turkom poletni napad na Kranjsko ni dobro obnese!, »pričuje tudi jagrski vladika in ogerski kaucelar Tomaž Szalahazy, ki je 29. julija 1528. 1. pisal do kralja Ferdinanda, da je šlišal, da Turci skoraj nič niso odnesli iz Koro-tana — menda je hotel reči iz Kranjske — pri Ljubljani jih je bilo mnogo ugonobljenih, trepetajoči so namreč bežali, kar so mogli, ker bali so se črne vojske, Ivan Taha itd. (Geway Gesandsch. 1528. str. 44.) Vkljub vsej hrabrosti krščanskih čet, polastil se je vendar avstrijskih državljanov neznan strah pred Solimanom, ki so ga tisti čas imenovali trepetajo enega najimenitnejih gospodov na svetu. Nov in hud boj je pretil zopet in kralj Ferdinand se je sicer pripravljal zoper Turka, obdržaval mnogo zborov ter prosil pomoči na vse strani, pa se vendar ni čutil toliko varnega, da bi se ustavil silnemu sovražniku. Zatoraj je pisal še enkrat Soli-manu 15. jan. 1529 pomirljivo pismo, ktero je imel odnesti zopet Hobordanac z Nikolajem Jurišičem v Carigrad. Ali bilo je prepozno, kajti kakor je sultan Žigi Višnjagorskemu obečal, da bode obiskal sam kralja Ferdinanda, tako se je tudi dogodilo. S silno vojsko prihrume Turki to leto pred Dunaj, ali ne morejo si ga osvojiti. Zato pa so pomandrali vse krščanske zemlje, skozi ktere so se drvili v divjem danes besede dr. Weitlofa, izgovorjene v Solnogradu pri občnem zboru nemškega »Schulvereina" na slavo sedanji vladi in grofu Taaffeju. Dr. Fried-jungov list tistih ni slišal, t. j. izpustil jih je nalašč, ker mu ni za resnico, pač pa vselej za laž in škandal. Zakaj je toraj „D. Ztg." Weitlofovo priznanje , da sedauja vlada nemški »Schulverein" podpira, zamolčala? Saifao zato, da bo lahko še na dalje kričala o krivici, ki se Nemcem pod to vlado godi in ker bi si bila s priznanjem silno zaušnico dala, da je vse, kar je do sedaj svojim naročnikom o tistem zatiranji sporočala — zlagano! če je tako postopanje pošteno, sodijo naj bralci sami. Nam se ne zdi pošteno, če se resnica zamolči in naj bo tudi še tako pikra. Kakor se vidi, korupcije pri tem zloglasnem listu ne bo še konca. Drugo delo, nič manj pomenljivo za Žida dr. Friedjunga, je njegov poziv do raznih »Ortsgrupp" nemškega ^Schulvereina", da naj mu skrbe za naročnike! Oziroma naj mu le zadosti zanesljivih adres pošljejo, kterim se bo potem »D. Ztg.", sedaj v novih rokah, pošiljala. Schonerer je v svojih »unverfalschte deutsche Worte" glasno povedal, da so »Ortsgruppe" temu povelju dr. Friedjunga s tem ustregle, da so mu nad 8000 adres doposlale, kjer se je nadjati, da bi se »D. Ztg." še spečala. Schonerer bode to že vedel! Sedaj naj pa še kdo trdi, da »Schulverein" ni v prvi vrsti politično društvo, pri kterem za politiko in sicer za prusko politiko dolgo časa nič ne pride, potem zopet nič in naposled še le šola. Sedaj je šel pa že celo nemškemu klubu in dr. Friedjungu na lim, vlada ga pa pri tem podpira. Naj ga le! Ezopova basen o možu, ki je otrpnjenega gada na lastnih prsih ogrel in za te svojo dobroto sam umreti moral, ker ga je gad pičil, je še predobro znana, da bi jo ponavljali. Resnična je pa! Politikarji imajo navado, da iz enakih povodov sklepajo na enake dogodke, zgodovinarji zopet trdijo, da to ni vedno tako. Kaj je pravo? Najbrže vsacega nekaj. Letošnji binkoštni dogodki v Solnogradu spominjajo nas na slične dogodke ravno tam leta 1871, kedar je na Dunaji še Hohenvvart ministroval, v Solnogradu je pa na stolu cesarkega namestnika poznejši ustavoverni minister, grof Adolf Auersperg sedel. Le-ta grof Auersperg, kot cesarski namestnik Solnograški, porabil je shod avstrijskega in nemškega cesarja vSolnogradu in Gostincu za politično demonstracijo proti svojemu ministru grofu Hohenvvartu, pri kteri mu je ves tedanji nemško-liberalni svet ploskal in kteremu se je s tem sicer jako nepomenljivi grof Auersperg tolikanj v srce vsedel, da so ga potem vsi za ministra hoteli imeti in ga tudi dobili. Kar je tedaj napravil Auersperg, to je sedaj grof Thun zopet ponovil, če prav v nekoliko drugačni obliki. Vprašanje tukaj le nastane, ali je to poveličevanje zaslug nemškega ^Schulvereina" grof Thun storil iz lastne inicijative, toraj proti svojemu ministru grofu Taaffeju, brez čegar dovoljenja si marsikak drug Slovanom prijazen cesarski namestnik niti kihniti ne upa, ali pa mu je Taaffe sam naročil, da naj tjekaj gre in »Schulvereinu" reče: »Krivica se ti je godila, vsi pripoznavamo tvoje zasluge za državo in šolo in motili smo se misle, da delaš za kralja pruskega; odpusti nam toraj." Tretjega tukaj ni! V prvem slučaji bi imeli razmerje Thun contra Taaffe; če se bo pa pozneje tudi dejanski Thun postavil na Taaffejevo mesto, kakor se je svoje dni Auersperg na Hohenwartovo, kdo bi to že danes vedel pri to-likošnji razritosti sedanje nemško-liberalne stranke. Prej ko ne, je grof Thun na svoj rovaš učinil ta korak. V drugem slučaji, če ga je namreč res Taaffe tjekaj poslal, dobili bi pa Taaffe contra Taaffe. Kaj pa to pomeni, pove nam najjasneje Odrešenik sveta sam, rekoč: »Kraljestvo, ki ni v sebi edino, bo razpadlo." Taaffe si je zapisal na svojo zastavo sporazumljenje, mir in spravo hrupu.*) Zapolja pa je ostal vendar le kralj ogerski po milosti sultanovi in večidel Ogerske je od zdaj prišel v turške roke. Nevarnost za ostale avstrijanske zemlje je bila odstranjena, ali ne za vselej. Treba je bilo toraj iz nova napenjati vse sile, da sovražnik v prihodnje ne najde dežel nepripravljenih. Najbolj je manjkalo denarja. Najizdatneji vir, da se temu v okom pride, bilo je cerkveno premoženje. Ferdinand je tirjal od duhovščine četrti del vsega premoženja, ki naj se ali proda, ali zastavi, zneski pa izroče vladi. Tej postavi so se deželni stanovi ustavljali s prva, a pro-testantiška sofistika jim je zašepetala na uho ta-le izrek: Ogromno premoženje je bilo dano sosebno cerkvi in veri v prid, toraj naj se rabi za ohranitev cerkve in vere proti Turčinu. Vkljub uporu duhovščine so komisarji ostro izvrševali kraljevo zapoved, cerkveno blago zapisovali, cenili in četrti del prodajali. Koroškim prelatom, ki so se menda najresneje ustavljali, dovolil je kralj, da mesto četrtega dela, naj sami dotično število vojakov nekaj mesecev preživi. Ker tudi s tem niso bili zadovoljni, obveljala med narodi, »Schulverein" po svojem ponemčevanji to ovira in spodbija. Taaffe bi se bil toraj na ta način sam svojim načelom uprl! Ce se je, slabo zanj, kajti potem mu druzega ne kaže ali sedanjo kožo sleči in v novo — liberalno smukniti, ali pa vse skupaj pustiti in iti. Poročali smo že, kako veselje je pri časnikarjih, kaka pa tudi njih hvaležnost, da je cesarski namestnik grof Thun tako prijazno pozdravljal „Schulvereinski" občni zbor. Cujmo danes, kaj njegov vodja o tem govori. „Schulvereinski" general "VVeitlof je v Solnogradu grofu Taaffeju slavo zapel; da je poslal cesarskega namestnika grofa Thuna avstrijske izdajalce pozdravljat. Rekel je med drugim: »Schulverein1' bo vse svoje sovražnike premagal, dokler se bo bojeval z orožjem v postavi dovoljenim. Porok za to nam je grof Taaffe sam, ki je v parlamentu rekel, da »Schulverein" kulturo-nosno deluje, dokler se nahaja na postavnih tleh. Tem nazorom grofa Taaffeja se imamo tudi zahvaliti, da je naše društvo cesarski namestnik danes tako prijazno in srčno ter blagohotno pozdravil!" No, iz teh besedi se pač jasno vidi tisto grozno zatiranje, o kterem Nemci povsod lažejo! Kako se to strinja, zatiran biti, ob enem pa svojemu zatiralcu javno pred tisoči ljudmi slavo peti? Res, Slovenci bi smeli veseliti se in veselja poskakovati, ko bi nas grof Taaffe, kakor tudi vsaka druga vlada tako zatirati hotla, kakor Nemce zatira. V BraŠevem (Kronstadt) na Erdeljskem je bilo obsojenih 49 mladih ljudi pod 20 leti, ker so nosili rumunske barve. Obsojenih je bilo 47 na dva dni zapora in 10 gold. globe; podprl je okrajni sodnik razsodbo s tem, da so zatožeui vedeli, da je njih dejanje kazni vredno, vendar so nosili rumunske barve. Pritožili so se obsojenci in tudi državni pravdnik. — Zagovornik je rekel, da so se pod rudeče-žolto-višnjevo barvo bojevali Zapolija, Betlen, Rakoci in Batori. — Te barve so tudi v grbu deželnega glavnega mesta, a državni pravdnik je rekel, da so te barve take države, ki je Ogerski neprijazna. Vnanje države. Bavarski dejanski vladar princ Luitpold izdal je sledeč patent, s kterim objavlja bodoči državni red na Bavarskem: »Vimenu njegovega veličanstva kralja! Bavarsko kraljevo hišo, in tej v sreči in nesreči vedno zvesti narod zadela je silna nesreča. Po božjem nam nerazumljivem sklepu ločilo se je njegovo veličanstvo, kralj Ludovik II. iz tega sveta. Vsled te za skupno domovino prebritke smrti prišla je kraljevina Bavarska v celokupni svoji zvezi starejih in novejih pokrajin po določilih ustave na podlagi domačih in državnih pogodeb v last našemu preljubemu nečaku, bratu ranjkega kralja, kraljevi visokosti, sedaj veličanstvu kralju Otonu, kot najbližjemu sorodniku po pravici prvorojenstva in sorodovinskega dedinstva. Ker pa najvišji vladar vsled dolgotrajne bolezni ne more vladanja sam izvrševati, moramo mi kot njegov najbližnji sorodnik prevzeti oskrbni-Štvo države ua podlagi ustavnega pisma v njegovem imenu. Deželni zbor se je na podlagi ustave tudi že sklical. Prevzemajoč oskrbništvo državnega vladanja, pričakujemo od vseh podanikov Bavarske dedne kraljevine, da njegovo veličanstvo kralja Otona pripoznajo kot edinega in samega njihovega najvišjega gospodarja v deželi, nam pa kot na podlagi postave poklicanemu vladarju, da svoje zvestobe in pokorščine ne bodo odrekli. Da se državno poslovanje ne pretrga, zapovedujemo: da vsi uradi in oblastnije do novih določeb delovanje po dosedanji navadi in svoji uradni dolžnosti izvršujejo; da vse uradna pisma izdajajo odslej na dalje v imenu kralja Otona, kakor je to predpisano. Pri pečatenji naj se poslužujejo dosedanjih pečatov, dokler ne bodo novih dobili. Posebno pa še opozorujemo vse v državni službi nastavljene na njihovo prisego zvestobe in udanosti, ter pričakujemo, da se bodo vsi podaniki je postava brez usmiljenja. Pri cenitvi pa so včasi komisarji segali čez mejo postavljeno v zakonu in stranke so se pritožile v Avgsburgu pri Ferdinandu. S pismom iz Prage dne 9. maja 1531 je toraj kralj naznanil, naj se vsakdo oglasi, kteremu se je zgodila krivica. Tudi deželni zbori uiso bili brez posla. V Lincu so zborovali odborniki dednih dežel in komisarji kraljevi so opominjali koroške pooblaščence, naj pripomorejo, da bodo mesta in trgi več dajali za vojskine potrebe. V Praškem zboru 14. do 18. marca 1. 1530 so Štajarci dovolili dvajseti del tega, kar so posestva vredna, od duhovščine in plemstva polovico davka, ki ga je moral vsak plačevati kraljevemu davkarju, ob enem so sklenili vtrditi Radgono, Maribor, Ptuj, Ormuž, Celje, Rogatec in druge kraje ter odmerili posameznim tlako. Odbori iz dednih dežel so devet dni pozneje odobrili v SIo-venjemgradcu kraljeve tirjatve. Med tem so se sešli tudi Nemci v Augsburgu, kamor je razpisal cesar Karol V. splošni državni zbor, na kterem so se imele razpravljati verske zadeve, pa tudi vprašanje o obrambi države proti Turkom rešiti. Na ta zbor so prišli tudi kranjski po teh v največji britkosti izdanih določilih ravnali." V Monakovem, 14. junija. Luitpold princ Bavarski. — Časniki vedo povedati, da, ko se je Otonu uradno naznanilo nasledstvo po umrlem Ludoviku, se ni zmenil za to, niti razumel proklamacije Luit-polda. — Po ranjkemn kralju so neki našli mnogo načrtov za nove gradove na nepristopnih višinah. Novi bavarski kralj princ Oton, edini brat ranjkega, rodil se je 27: aprila 1848, ter je bil prav tako skrbno izgojen, kakor njegov brat Lndovik. Oba sta bila še kot princa posebna ljubljenca naroda, ki ju je povsod navdušeno pozdravljal, kjer sta se prikazala. Princ Oton se je vdeležil vojski! 1866 in 1870/71. V poslednji prislužil si je železni križ. Kmalo po vojski sprevrgel se mu je duh in jela so se kazati znamenja blaznosti, ktera so se leto za letom množila, da je bilo konečno treba mladega princa zdravnikom v varstvo izročiti. Še sedaj živi od sveta popolnoma odločen na gradu F Ur ste n-rie d. Ko so ga na ta grad odpeljali, se je neki izrazil: »Kaj mi pa hočete; zaprite rajši mojega brata, on je blazneje kakor jaz." Leta 1866 je obiskoval tudi vseučilišče, kjer je poslušal predavanja iz zgodovine nemških cesarjev in zgodovino socijalne teorije. Hvalijo ga, da je bil neki silno marljiv dijak in pred vojsko jako liberalnega duha v političnem, kakor tudi v verskem smislu. Kmalo po vojski se je pa ves predrugačil. Kakor je bil poprej navezan na svet in njegovo veselje, tako je sedaj svoje srce kvišku obračal in so ga dostikrat še pozno zvečer dobili klečečega pred podobo žalostne Matere božje v molitvi zatopljenega. Drugekrati zopet sedi po cele ure pred kako knjigo, zre neprestano v njo, ne da bi tudi le besedico bral. Princ Oton je na duhu še huje bolan, kakor je bil Ludovik, brat njegov. Na Bavarskem pripravljajo se na jako imeniten in važen korak. Državno ustavo hočejo spremeniti. Povod temu je neugodni položaj, da je kraljeva krona že zopet pripadla bolnemu človeku, zdravi in dejanski vladar se bode pa trudil in opravila izvrševal. Princa Luitpolda hočejo napraviti za pravega kralja s krono, ker se jim nikakor ne zdi umestno, da bi bolan princ kralj bil le po imenu, delal bi pa drugi zanj. V ta namen bodo stavili predlog, da naj se ustava spremeni in tako spremeni, da ne bo bolnikom opravila silila, kterih izvrševati ne morejo. Zarad tega se menda tudi sedanji vladarski patent ni razglasil po heroldih (javnih oznanovalcih), kakor je bilo poprej to v navadi. Zapovedano sicer to ni, toda običajno je bilo. Nekteri so sicer trdili, da se je oklic vladarskega patenta zarad tega opustil, da se razburjenost med ljudstvom zarad smrti kralja Ludovika II. ni še bolj širila; mogoče, da so bolj prav tisti uganili, ki trdijo, da bodo heroldi kmalo po Monakovskih ulicah oklicali druzega dejanskega kralja, sedanjega vladajočega princa Luitpolda na podlagi spremenjene ustave. Iz Monakovega poročajo vsi časopisi (tudi nam neko privatno pismo), da je razburjenost med ljudstvom zavoljo kraljeve smrti velika, zlasti zoper ministerstvo. Bavarsko ljudstvo je kraljevi rodovini srčno vdano, zato je sicer postopanje kralja obžalovalo, pa zarad nejasnega uma bolj milovalo, kakor grajalo; a ministerstvo graja naravnost, da je s svojim postopanjem zadolžilo prežalostno smrt kraljevo. — Še celo v zbornici poslancev so se slišali glasi, da naj se ministri na zatožno klop posadijo ter na odgovor kličejo. Take tožbe se ogromno množč, tudi iz poprejšnjih časov; težko bo vse prezreti. Proti iztiranju francoskih princev je glasovalo z desnico tudi 54 nespravljivih (intrasi-gentov), med njimi Andrieux (neprijatelj framasonom) Basly, Camelinat i. dr. To so tisti poslanci, tki so se potegovali za delavce v francoski zbornici. Židovski listi jih grajajo in psujejo. Naučni minister Goblet je prepovedal škofom in duhovnom vdeležiti se shoda za počeščenje presvetega Rešnjega telesa (Congres poslanci in sicer Krištof Ravbar, Ljubljanski škof, Jorg Turjaški in Žiga Višnjagorski. Oni jim razlože žalostno stanje kranjske dežele, isto tako so storili poslanci štajarski in zbor je privolil kralju, ne kakor doslej za eno leto, nego vselej za vsako leto ne za šest, temveč za osem mesecev 40.000 pešcev in 8000 konjikov. Državni vojaški svet je sicer nasvetoval 90.000, Ferdinand zahteval le 60.000 mož, zborniki nemški so pa imeli tehtne razloge, da niso pritegnili ne unim ne tem, ampak dovolili samo 48.000 vojakov, Dve leti kasneje, leta 1532, so to potrdili v Ratisboni. Ker se je med tem pa tudi Turek za vojsko pripravljal, poslal je kralj Ferdinand I. drugo poslanstvo v Carigrad. Zato pa sta bila odbrana Jožef Lamberg in Nikola Jurišič. Ali tudi to poslanstvo je ostalo brez vsakega vspeha.*) Kralj Ferdinand se je moral vsled tega na svojo moč zanašati ter je poveril obrambo južnih delov svoje države znamenitemu vojskovodji Kacijanerju, ki je bil nekaj časa z Janezom Ungnadom in Krištofom Ravberjem duša vsega početja domd in zunaj na bojišču. Ali vse euharistique) ki bode v Tuluzi. — On pravi, da je ta kongres cerkveni zbor. čudna svoboda na Francoskem, videti je, da jim je katoliška Cerkev zmirom še sovražna moč, katero morajo nadzorovati, kjer je moč. 600 kujajočih delavcev okraja M o n s v Belgiji je šlo iz Guaregnon-a v Jemappes in prisilili so delavce tam, da so delo ustavili. Ko so se dalje hoteli strahovati, spodila jih je žandarmerija. V Guaregnonu so stroje razbili in pri pekih kruh jemali. Kujačev v premogovem rudniku Borinage je dan na dan več. Kujači hodijo okoli z rudečo zastavo ter kriče: živela republika. Gladstone je stopil zopet pred svoje volilce Midlothiauske. V dotičnem pozivu pravi: »Kraljica je dovolila, da se parlament razpusti, da bi na ta način zvedela, kako dežela misli o jako imenitnem in vendar tako priprostem vprašanji o homerule, s kterim se že skoraj pol stoletja pečamo, če bi bila konservativna vlada predlagala, da naj se Ircem tolikošnja svoboda dovoli, kakor je to njegova liberalna vlada storila, bi jo bila liberalua opozicija pač na vso moč podpirala. Toda konservativci so se rajši držali politike, ktera bi bila Irce le privijala, kar se nikakor opravičiti ne dd. Jako za malo se mi je zdela taka politika, za to 6em pa tudi sostavil kabinet na nasprotni podlagi in z nasprotnimi načeli, v kterem sem v sporazumljenji s svojimi tovariši predlagal, da naj se prične preiskava, če bi ne bilo mogoče Ircem dati lastnega postavodajalnega zbora s pogoji, ki so v soglasji s častjo državno in njeno celokupnostjo. Šploh ste pa tukaj le dve poti mogoči: prva je, ali naj se Irci še na dalje tako pri-vijajo in zatirajo, kakor do sedaj, druga pa premislek, če bi morda vendar le ne bilo bolje za nas, da jim damo večo samostalnost, da naj si sami gospodarijo, kakor jim drago. Meni se ravno poslednjo pravo dozdeva in moram na vsak način trpko obsojati politiko mojih in irskih nasprotnikov, ki se vedno le na unijo sklicujejo, češ, saj imamo to, potem pač Ircem ni treba nikake veče samostalnosti. Ta unija med Angleško in Irsko pa ni druzega kakor gola sleparija, le na papirji, Irci sami je niso nikdar potrdili. Sicer pa Irci ne zahtevajo, da naj se unija odpravi, temveč le, da naj se jim dd lasten parlament če prav brez vseh tistih pritiklin, ktere bi se državi nevarne dozdevale. Tako daleč Irska ne sili, in je ona tudi z malim zadovoljna. Da se Ircem to dovoli, je potrebno za okrepčavo skupne države; ob enem pa zahteva to tudi naša čast, da si z osvoboditvijo Irske izmijemo madež, ktere ves olikani svet na naši državi v dosedanji irski politiki vidi. Za to se mora pa tudi Irsko vprašanje ali popolnoma rešiti ali pa nič, s polovičarsko rešitvijo nam ni prav nič pomagano." Domače novice. (Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) č. g. Janez Belec, župnik na Fužinah se je zarad bolezni odpovedal ter podal v začasni pokoj, čast. g. Jožef Močilnikar, farni oskrbnik na Koprivniku je prestavljen za II. kaplana v Žužemberk. (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Iz službenih ozirov so prestavljeni: g. Jan. Poženel, nadučitelj z Uuca, kot nadučitelj na Rakek, in na njegovo mesto na Unec pride g. Peter Repič, učitelj v Cerknici, v Cerknico pa g. Avgust Kleč, učitelj na Rakeku. — f Umrl je: g. Josip S tu p ar, učitelj normalne šole v pokoji f Ljubljani. R. I. P.l (Državni poslanec Obreza) biva zarad boleh-nosti nekaj časa sim v Gleichenberških toplicah na Štajarskem, od kjer se je pa 17. t. m. zopet podal na Dunaj, da se vdeležl razprave in glasovanja o carinskem tarifu od petroleja. Po dovršenem državnem zboru se vrne v Gleichenberg, od kjer naj se zopet zdrav in krepak povrne v svojo domovino! (f Dr. Alojzij Gregorič.) Že zopet jeden, ki ga bodo danes zvečer ob 6. uri spremili k poslednjemu počitku v zeleni štajarski deželi! Včeranji telegram prinesel nam je žalostno vest iz Ptuja, da je predsednika ondašnje čitalnice pokosila nemila smrtna roka v najlepši dobi njegovega življenja. Ranjki je bil rojen pri Mali Nedelji, posloval je pa v Ptuji, kjer. je imel advokaturo. Dr. Gregorič je bil v onem kraji duša vsega narodnega gibanja in prav zato ga bodo ljudje britko pogrešali. Dvakrat obžalovanja vredna je pa zguba vsacega narodnjaka na Štajarskem, kjer med slovensko pšenico nemški plevel tako kviško sili. (Birmancev o Binkoštih v Ljubljani) oba praznika bilo je vseh skupaj 2055; namreč iz Ljubljanskih šol 435 gojencev in sicer kan. Zamejcev 1, dr. Svetinov 1, kan. Križnarjevih IS, g. Marnovi 4, prof. Zupanovih 15, g. Gnjezdovih 128, g. Kle-menčičevih 9, msgr. Potočnikovih 17, g. Kržičevih 125, g. Erkerjevih 10, g. Šarabonovih 6, g. Kolar-jevih 11, g. Karlinovih 46, g. Žlogarjevi 3, g. dr. Lampetovih 18, g. Pogorelčevih 13. Iz fare Frančiškanske 73, St. Peterske 75, Trnovske 30. Z dežele so jih poslali: Mengeš 113, Sostro 48, Šmarije 113, Ig 93, Poliea 76, Ihan 39, Žaljna 36, Kopanj 43, Sora 35, Šmartin pod Šmarno goro 32, Rudnik 37, Polje 59, Dol 23, Dob 40, Št. Helena 33, Želimlje 12, Prežganje 22, Golo 9, Dobrova 54, Homec 30, Škofja Loka 26, Brdo 26, Št. Jakob pri Savi 24, Št. Vid nad Ljubljano 68, Vodice 63, Št. Jurij pri Šmariji 46, Brezovec 44, Preserje 32, Jezica 27, Črnuče 24, Komenda 18, Višnjagora 12, Retiče 11, Kamnik 13, Javor 8, Lipoglav 4, Borovnica 5, Bevke 5, Vrhnika 5, Krško 2, Rdteče 3, Kresnice 2, Moravče 2, Smlednik 2, Poljane 2, Mavčiče 2, Turjak 2, Stari Trg pri Loži 1, Besnica 1, Rova 2, Horjul 1, Rovte 1, Krašinja 1, Logatec 1, Dobrava pri Kropi, Št. Vid pri Zatičini 1, Kranj 2, Črni Vrh nad Polh. Gradcem 1, Št. Lenart 1, Št. Jurij pri Kranji 1, Kranjska Gora 1, Bloke 1, Idrija 1, Budanje 1, Zapoge 1, Sp. Tuhinj 1, Zlato Polje 1, Koprivnik 1, Žužemberk 1, Ribnica 1, Novo Mesto 1. Iz p tuj i h škofij: Celovec 2, Celje 2, Širje na Štajarskem 1, Trbovlje 1, Št. Polaj na Goriškem 1. (Konsorcij za zgradbo dolenjske železnice) prosil bo, kakor »Laib. Ztg." sporoča, pri trgovinskem ministerstvu za revizijo trace. (Prizori iz otroškega življenja,) spisal Anton Funtek imenuje se jako lična knjižica dosedaj edina te vrste, ki je ravnokar izišla v založništvu »Narodne šole" v Ljubljani. Knjižica obsega 14 barvanih velikih podob v četvorki iz otroškega življenja, ktere so opisane v primernih, pravilnih, vseskozi podučljivih in tu in tam celo jako dovtipnih verzih. Tako n. pr. beremo tukaj v prvi pesni, ki osvitljeva drugo podobo: »Pr i kokoš i h", jako mične vrstice, s kterimi domači petelin malega Mihca nagovarja : »Mihec Mihec, da bos vedel Ti bi lahko bil drugačen! Prav ves ljubi dan si jedel, Pa si vendar vedno lačen! Kaj, že vrgel kruha košček Petelinu bi pred noge V Glej, petelin je ubošček In kokoši so uboge!" Ali ni v teh besedah najlepše izražena milosrčnost do živali, s ktero človek pokaže, da ima tudi za svojega brata — za človeka odprto srce? In [res, glejte, že tretja podoba kaže nam starega siromaka, kteremu »dobrotna Min k a" nese skledico juhe. Pri vsem tem »ni pa mari ji zahvale, kojo sivi mož ji daje; — da dobroto je storila, to je duši njeni slaje!" četrta podoba s tretjo povestjo v verzih, kaže nam »Gregca malega zaspanca", ki je na vrtu travo grabil, vroče solnce ga je pa zmagalo in grabijo padle so po eni strani, Gregec pa po drugi, kjer sta ga našli njegovi sestrici. četrta pesnica dečka opominja pri vsakem koraku opreznosti, peta nam zopet kaže lično deklico »pri golobih". V šesti vidimo malega Jakca s koščekom kruha v roci, z abecednikom v naročji, za njim pa lačnega psička, ki bi tudi rad svoj drobeljček dobil. Sedma pesnica ob 8 podobi kaže nam čvetero otrok v kuhinji pri skledi božjega daru in glavnega stebra kranjske dežele — pri soku. Osma pesem kaže nam 4 godce pod oknom domače hiše, malega Markca namreč z vrbovo trobentico v ustih, na ktero polnih lic nadaljuje, kar le more, poleg njega pa tri — gosi gagajoče. »Tri gosi, tri pevke tolste — Zraven godec bosopet; to je godba da nikoder boljše nima širni svet." Tako dolgo je ta „kvartet" godel, da je malega bratca iz zibeli izgodel, kteri po svoji sta-reji sestri bratcu-godcu daje moder sovet: »Markee, mar bi se — učil!" Deveta pesem in deseta podoba kažeta nam malega umetnika, ki bo svojo sestrico Barbko »kontroliral". Že sedaj mu doni hvala nasproti: »Priden si, to moram reči, in če priden boš ostal, potlej pač v poznejših letih, pri ljudeh boš kaj veljal." V deseti pesni predstavlja se nam »deček z opico" v enajsti pa »poredna dečaka", in ravno ko sta si laseh. Dvanajsta pesen in trinajsta podoba kažete nam tri vojake — dva bratca in domačega psa — Belina. Prva in štirinajsta podoba na zunanjih straneh knjige vzeti ste iz otročje sobe. Papir je jako močen in debel, tisek pa velik in razločen. Knjižica je, kakor smo že rekli, edina in prva te vrste v naši književnosti; izvestno bo vsak odgojitelj »Narodni šoli" za njo hvaležen. Glede tolikanj lepe vsebine ji je cena vrlo nizka ; velja namreč le 25 kr. in se dobiva v »Katoliški bukvami". (Razpisana) je služba kancelista pri c. k. okr. sodniji Slovenje bistriški do 17. julija. Prošnje c. k. okrožni sodniji v Celje. (Nadvojvoda Rudolfova bolnišnica usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem) zahvaljuje se vsem blagim dariteljein in dobrotnikom, ker se je z njihovo pomočjo preteklo leto spet mnogo bolnikom k zdravji pomagalo, sploh veliko dobrega storili. Vodstvo se lepo priporoča, da bi blagi dobrotniki tudi tekoče leto ustava ne pozabili ter po svoji moči pripomogli k tolažbi nesrečnih. Za mali pregled na-vodimo sledeče: Preskrbovalo se je preteklo leto v vsem vkup 993 bolnikov. Ozdravilo je 751 bolnikov, zdravje zboljšalo se je 130, 5 neozdravljivih je bilo odpuščenih, umrlo jih je 35, v daljnem preskrblje-vauji pa ostalo 49. Po narodnosti je bilo Korošcev največ, namreč 896; zraven teh pa 72 Kranjcev, 33 osnove, ki so jih ti trije veljaki izdelali za obrambo države, niso mogle zavstaviti čet sultanovih, ki so se 1. 1532 zopet razlile čez Ogersko. Samo hrabrost Jurišicevi, ki je branil trdnjavo Kisek *), so se imeli kristjani zahvaliti, da ni Dunaj pal v roke Turkom. Toliko strašneje pa so se osvetili Turki nad kristjani v onih predelih, skoz ktere so se vračali v svojo domovino. Planili so namreč skozi ogersko mejo na Štajarsko ter vso zemljo od Gradca do južnih mej strašno pokončali. Vendar pa niso mogli osvojiti nobenega utrjenega mesta, kajti za njimi se je pomikala krščanska vojska pod vodstvom Kaci-janecovim. Turška vojska se je zarad tega krščanski hitro umikala, posebno ko so bili tepeni pri Fernici in v slovenskih goricah pod Lipnico. Potem udari en del turških čet na Koroško, ali v soteski pri Dravbergu potolčeni, pobegnejo nazaj proti Mariboru, kamor je prišel tudi kmalo za tim sam sultan z ostalo vojsko. Tukaj je dal narediti most čez Dravo. Štiri dni so ga delali. V tem je odbila peščica hrabrih braniteljev pod vodstvom našega Žige Višnjagorskeg* tri sovražne napade na Maribor. Tudi predno je bil most gotov, lotile so se nektere nemške četice Turka in napadaje jih, škodovale so jim na razne načine. Vendar pa kristijani niso bili toliko jaki, da bi bili mogli zabraniti sovražniku most si narediti ter se tako rešiti iz velike zadrege. Da je imel Žiga Višnjagorski večo zbrano vojsko, sultan bi bil tukaj z njegovo vojsko pokončan, tako se mu je pa vendar posrečilo pobegniti iz Štajarske na Hrvaško, kjer je bil varneji. Odpeljal je s seboj 30.000 duš iz slovenskih pokrajin. Obramba Maribora je pa zadnje znamenito delo našega Žige Višnjagorskega. Od tega časa ni spomina več od njega v tačasnih zgodovinskih virih. Da je ostal še vedno znamenit in izgleden velikaš, dokaz nam je tudi to, da je postal za svoje zasluge cesarski svetovalec. Bil je v tem Času tudi že premožen ter si je kasneje kupil od cesarja Ferdinanda grad Sibenek in trg Rateče na Dolenjskem za 7400 gld., med kterimi je 3000 gld. prejel za potovanje na Turško, ostalo pa cesarju o raznih prilikah posodil. Žiga je proslavil s svojimi deli rodovino Višnjagorskih bolj nego vsi njegovi predniki, pa se zategadel more smatrati kot prvi zastopnik te rodovine. Zraven bojne sreče in državniške spretnosti je živel tudi v dobrih okolnostih, pa je v gmotnem pogledu spadal med prve velikaše na Kranjskem. Tako je mlajša betva Višnjagorskih postala z našim Žigom ena naj-vzglednejih plemičkih rodovin na Kranjskem. Škoda, da je že z njegovimi vnuki izmrla, kajti od Janezovih otrok znana sta nam kot zadnja dva Višnja-gorska plemiča Friderik in Karol, dočim o njenih sestrah Rosini, Barbari in Marti listine molče. Janez Višnjagorski je živel okoli 1. 1549 ter prodal Ber-nardinu Barbotu graščino Kozlijak v Istri, druzega ne vemo nič o njem. Njegov sin Friderik je bil stotnik deželnih strelcev kranjskih. Padel je kot junak v bitki pri Budaškem na rečici Radonji (blizo SluDja) dne 22. septembra 1. 1572 skup s Her-bartem Turjaškim. Truplo njegovo je pokopano v Črnomlju.*) Brat njegov, Karol, pa je bil poslanec 1.1573 v deželnem zboru kranjskem ter nmrl 1.1578. Po mnenju zgodovinarja Valvazorja je bil to poslednji iz viteške, za deželo kranjsko in državo avstrijsko mnogo zaslužne rodovine Višnjagorske. *) Obširneje sledi v životopisu Herbarta Turjaškega. Štajarcev, 7 Hrvatov, 10 Primorcev, 12 Čehov, 6 Lahov, 8 Tirolcev, 23 Slovanov itd. Po veri je bilo 28 protestantov, 4 nezedinjeni Grki in 1 starokatolik, 'drudi vsi pa so bili kato-ličanje. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, koliko dobrega se stori ubogim bolnikom z malimi darovi, ki jih bratje nabirajo in koliko dobrih del se deležni blagi dobrotniki. Bog jim povrni z večnimi darovi. (Umrla je) gospica Antonija Tratnikov a, hčerka c. kr. davkarskega nadzornika gosp. Filipa Tratnika tukaj, danes popoludne ob 3. uri v 20. letu svoje dobe. Pogreb bode v ponedeljek popoludne iz Streliških ulic k sv. Krištofu. Razne reči. g o čas Stanje Veter Vreme ® t •p 3 g O s »s opazovanja zrukoraera v mm toplomera po Celziju 18. 7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec. 73208 73033 73119 + 16.0 -t-18-6 +128 si. jzap. si. vzh. si. vzh. jasno oblačno dež 16-70 dež — Dva cerkvena kneza sta 14. t. m. v Zemou (Semlin) prišla, namreč škof Strossmayer in srbski patrijarh Angjelič, in sicer mil. škof zarad birme, a poslednji zarad cerkvene stoletnice v Surčinu. Škof Strossmayer je bil prisrčno sprejet, a ne tako patrijarh Angjelič, Srbi so ga kaj hladno sprejeli. — Nadvojvodinja Marija Valerija, mlajša hči Nj. Veličanstva se bode v kratkem poročila s princem Avgustom Saksonskem. Mladi princ je iz tega namena pred nekaj Časom bil na Dunaji in se bode podal ta teden v Gostinj, kamor pridete tudi presvitla cesarica in nadvojvodinja Marija Valerija iz Feldafinga ob Starmberškem jezeru. — Tekmovalec „Deutscher Schulverein-u" je nastal, ki se imenuje: »Schulverein fiir Deutsch e". Osnovali so to društvo v Gradci: posestnik Moric Bichter, občinski svetovalec Oberranzmeyer, dr. med. Julij Bogensperger in stotnik v pokoji, Karol pl. Stradiot. Ministerstvo je z odlokom dne 29. maja, št. 9368 to društvo privolilo, in od slučaja do slučaja ima naznaniti, ako bode osnovalo kje podredjena društva, za taka se imajo smatrati krajevne skupine po § 10. postave 15. novembra 1867 drž. zak. 133. Toraj se bode boril brat z bratom. Weitlofovemu »Schulvereinu" očitajo, da je židovski, za to so to društvo osnovali antisemitje. Kakšen duh bode navdajal to novo pečeno društvo, ne moremo naprej vedeti, za prepir med takimi brati se ne menimo (nam sta oba pro-tivna), smatramo ji za nepotrebni, vendar si med dvema zlegi izvolimo manjše. — V Avstriji nemštva nihče ne zatira, nikdo ne misli slovenskih šol med Nemci napravljati, a Nemci napravljajo in podpirajo nemške šole v sredi med Slovenci. Gotovo čez vse uepotrabno delo. — Uradni program o pokopu r. kralja Ludovik a se ravnokar razdeljuje. Pogreb se začne v soboto ob eni. Vdeležili se ga bodo po stari dvorni navadi vsi kraljevi princi, generali z vojno, ministri in vsi višji vradniki in vsi bavarski škofje. Za križem gre najprej princ Luitpold, potem drugi kraljevi so-rodovinci, državni svetovalci, poslanci itd. po izdanem programu. Pokopal bode kralja nadškof Monakovski, dr. Steichele v dvorni cerkvi sv. Mihaela. — Angleška in egiptovska vlada, potem družba Sueškega prekopa se pogajajo zarad razširjanja Sueškega kanala. Družba hoče nakupiti potrebnega zemljišča, pogodili so se že skoraj do dobrega, le zarad cene se še niso pobotali. — Lepo posestvo, prav blizo Celjskega mesta, je na prodaj! Več pove vredništvo. Telegrami. Dunaj, 19. junija. „Wr. Ztg." objavlja, da je domobranski zakon (o črni vojski) dobil najvišje potrjenje. Monakovo, 19. junija. Avstrijski cesarjevič prestolonaslednik je clošel semkaj in so ga princi Luitpold, Leopold, Ludvvig, Alfons, vojvoda Ludovik sprejeli v avstrijski opravi. Cesarjevič Rudolf nosil je opravo svojega bavarskega polka teških konjikov. S princem regentom sta se objela in poljubila, na kar si je obšel častno kompanijo. Na to se je peljal z Luitpoldom v kočiji za veliko galo v Leopoldovo palačo, kjer ga je izstopivšega narod spoštljivo pozdravljal. Rim, 19. junija. Kolera silno razsaja po pokrajini Ferrara posebno pa v občini Codi-goro, kjer jih na dan po 25 pomrje. Prebivalcev je vseh skupaj 3000. Rim, 19. junija. Sedem slučajev za kolero potrdilo se jo pri bersaglierskem polku nameščenem v Vittorio. Vojaki so se na višje povelje preselili pod šotore in je iz Padove odšla komisija v Vittorio. Umrli so: 17. junija. Viktor Svetel, čuvajvv sin, 11 mes., Ulice na Grad 12, božjast. — Marija Skalar, mostna uboga, 84 let, Karlovska costa 7, Marasmus. — Karolina SusterSlč, notarijatskega uradnika hči, 2 leti, Trnovske ulico 3, davica. — Avgust Brusolnvoiler, tovarniškega ravnatelja sin, 7 mes., Emonska cesta Št. 10, božjast. 18. junija. Katra Stibil, zasebniea, 85 let, Tržaška cesta št. 29, oslabljenje. Tuj ei. 17. junija. Pri Maliču: L. Bauernfreund, tovarnar, iz Monakovega. — Leop. Hartinan, potovaleo, iz Monakovega. — J. Szombathi, z Dunaja. — E. Preitlaehner, o. k. poštni uradnik, z Dunaja. — Stolz, Preglhof, Berger, Schuster, Friedrieh in Goldmann, trgovci, z Dunaja. — Weiss, trgovec, s soprogo, iz Zagreba. Janez Bazoni, trgovec, iz Počatcka. — Tverdi, potovalec, iz Kaniže. — Dr. S. Veithner, zasebnik, iz Celovca. — Šubic, akad. slikar, iz Benetk. — Berger, Zamparo in Alory, zasebniki, iz Trsta. — Kuschke, zasebnik, u Dola. Pri Bavarskem, dvoru: Henrik Pietschmann, zasebnik, z Dunaja. — Jurij Viruja, posestnik, iz Domžale. — Pr. Pestator, posestnica, iz Gradiša. Pri Avstrijskem caru: Josip Lustig, potovalec, s soprogo, z Dunaja. Vremensko sporočilo. 85 gl 20 ki 85 „ 85 „ 116 „ 90 . 102 „ _ 878 „ — 280 „ 90 t 126 „ 20 „ n 10 „ n —V« - 5 „ 94 , 61 „ 971/, „ Zjutraj še nekaj jasno, se je kasneje zopet pooblačilo. Zvečer jel je dež kapljati. Srednja temperatura 15'5°, za 3-0° pod normalom. i>unajska borza. (Telegratično poročilo.) 19. junija Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka) Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogei ske banke Kreditne akeije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. eekini . ...... Nemške marke...... Svarilo! Prečastiti slovenski duhovščini. V najnovejšem času klati se meni neznana oseba predstavljajoč se za mojega agenta okoli prečastite duhovščine in naročila na molitvenike, sv. podobice itd. nabira, pri kterih zahteva pred-plačo proti potrdilu glaseČemu se na mojo tvrdko, ktero tudi kot ,,moj »in. □Far-i«** podpisava. Ker je ta le po imenu agent že več duhovnih gospodov zapeljal, da so mu zanašaje se na mojo tvrdko dali razna naročila in zahtevano predplačo sebi na škodo, zdi se mi dolžnost, tukaj izjaviti se: da jaz nimam nikakega popotnega agenta, kakor tudi nobenega sina Frica ter da sem že potrebno ukrenil, da pride slepar gosposki v roke. V Ljubljani, 16. junija 1886. (4) Matija Gerber v Ljubljani, (Jos. C. Gerber). Zaloga knjig in trgovina s papirjem, knjigoveznica. Klet za vino in pivo. Podpisani so vsoja p. i. občinstvu s tem naznaniti, da od danes zanaprej se bode pri njem točilo vsaki dan sveže pivo, Kozlerjovo »cesarsko pivo" ('/a lit. stokleniea) po 10; zraven tega pa tudi prav dobro Vizeljsko vino, liter po 32 in 36 kr. Postrežba zraven nagla in dostojna. K obilnemu obiskovanju vljudno vabi. (5) Valentin Pogačnik, krojaške ulice št. 1. V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh. knjigotržn icah knjiga: Odkritje Amerike. Predelat H. Majar. Trije deli, 436 strani,