PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnm« piacana v gotovim	QEt 1*
Abb postale I gruppo	OD UT
Leto XV1IJ - Št. 1 (5085)
TRST, torek 2. januarja 1962
* ; ^
Novoletna poslanica predsednika republike Giovannija Gronchija
^Spoštovati črko in duha ustave» Aldo Moro o nujnosti levega centra
Gronchi je podčrtal nezadovoljstvo nad poslovanjem javne uprave in poudaril potrebo po «dejansko pravični porazdelitvi blagostanja» - Intervju političnega
tajnika KD za ilustrirani tednik «Europeo»
ri F?, 11 C
(Od našega dopisnika)
RIM, 1. — Predsednik republike Gronchi je v svoji novoletni poslanici sicer podčrtal, da je Italija dosegla, zlasti v teh poslednjih dveh letih, «izreden napredek v svoji obnovi po uničenjih zadnje vojne* in dodal, da obstajajo jasni znaki, da se bo ta napredek še nadaljeval, vendar pa je hkrati o-
pozoril na okoliščino, da se vprav zaradi tega še celo stopnjuje tsplošno nezadovoljstvo zaradi poslovanja javne uprave in spričo tega, kar je treba še storiti, da bi dosegli dejansko pravičnejšo porazdelitev blagostanja med razne družbene skupine, kakor med razna Področja nacionalnega o-zemlja*.
Gronchi se ,ie dotaknil tudi nesistematičnosti in drobnjakarstva vladne politike in poudaril potrebo, da se ustava spoštuje «po duhu in črki», "®r «v naši mladi republiki le še cela vrsta določb, odnosov vzajemne kontrole, ki še niso našli trajne ureditve*. .Bivši obrambni minister Pac-p'ardi (ki pripada desnemu krilu v republikanski stranki) le podal ostavko na položaj Predsednika obrambne komisi-le poslanske zbornice, ker je Parlamentarna preiskovalna komisija grajala njegovo ravnanje, ko je bil obrambni minister in je dopuščal, da je njegova žena imela poslovne zveze z enim od gradbenih Podjetij, ki je izvršilo nekate-ra dela na mednarodnem letališču v Fiumicinu. Korak Pacciardija je vzbudil precejšen odmev v deželi; spričo te-8a je tem večje začudenje nad okoliščino, da podobnega koraka še ni napravil sedanji obrambni minister Andreotti tki pripada desnemu krilu KD), kljub temu ,da je nejgo-va odgovornost v zadevi Fiu-jnicjna neprimerno večja od bivšega ministra Pacciardija. zvsr je Andreotti napravil do sedaj je ]e j0, da je zahteval izsledke preiskovalne komisije Slede nekaterih civilnih in vojaških visokih državnih funkcionarjev, da bi uvedli disciplinski postopek proti n)im. Medtem ko se more s korakom Pacciardija strinjati vsak poštenjak, ni moč najti nobenega tehtnega opravičila za dosedanje zadržanje o-orambnega ministra Andreottija.
Prihodnja številka ilustriranega tednika «Europeo» bo objavila intervju s političnim tajnikom KD Morom, v kate-
rem pojasnjuje svoje stališče do politike levega centra. Kakor smo pri Moru navajeni na dvoumnost njegovega sloga, mu tudi to pot (izredno jasen je bil že na svojem nastopu na italijanski televiziji na isto temo) ne moremo zanikati jasnosti. Na prvo vprašanje je Moro podčrtal, da ne gre le za vladno formulo, ampak mora kongres KD «dolo-čiii konkretno, kaj KD smatra, da je v sedanjem zgodovinskem trenutku možno in primerno uresničiti v interesu dežclei). Vprašanje programa je torej tudi za Mora »bistveno in pomembno«. Diskusija o programu pa mora biti «brez bojazni in pridržkov«, vršiti se mora «s pogumom in širino«, ki jo zahteva tako kočljiv trenutek italijanskega političnega življenja, v katerem se postavljajo nova vprašanja v zvezi z organizacijo države, uresničenjem socialne pravičnosti, demokratičnega razvoja«....
Na vprašanje, kakšen odnos obstaja med programom in političnimi zavezništvi, je Moro — v polemičnem tonu proti onim (Scelba, Gonella, Mala-godi itd.), ki zatrjujejo, da more KD tudi sama izvesti potrebne socialne reforme poudaril, da je program sicer izredno važen, vendar pa je prav tako važno poiskati sile, ki bodo ta program izvedle.
Kar zadeva tako imenovano stanje nujnosti (namreč, KD se mora odločiti za sodelovanje s socialisti, ker v desno ne more, na levici pa ji je zmanjkala podpora za centri-stične rešitve), je Moro dejal: «Kar se včasih imenuje nujnostno stanje — in tu se nanašam seveda na tako imenovano vladno formulo levega centra — je bolje rečeno rezultanta objektivne in nepristranske proučitve italijanske politične . stvarnosti, kot se nam kaže v sedanjem trenutku«. Med dejstvi ki jih ni moč zanikati, našteva Moro sklep pSDI in PRI, da ne nameravata več podpirati sedanje konvergentne vlade niti sodelovati več s KD v dosedanji obliki, hkrati pa njuna zahteva, da se demokratično politično področje razširi proti le-
vici; «že priznana nedopustnost in skrajna nevarnost sodelovanja naše stranke s silami totalitarne in poltotalitar-ne desnice (glede tega je v vrstah KD le šibek in obroben odpor)«; težkoče v krajevnih upravah, kjer ni več moč upravljati s tradicionalnimi silami; ((perspektiva približanja socialistične stranke de. mokratičnim strankam in od-cepitve od komunistične stranke«.
Toda kljub temu ne gre govoriti o stanju nujnosti — nadaljuje Moro — ker ne gre za to, da je KD prisiljena, kakor da bi šlo za neko spletko, iz katere se KD ne more izmotati. «Ce bi se poleg nevarnosti in pasive ne pokazale tudi prednosti in pozitivne perspektive; če bi šlo za politični samomor, za nesprejemljivo odpoved, za rešitev, v icateri bi se KD ne mogla spoznati, je očitno, da bi se Kd zatekla k volitvam; seveda v kolikor bi to spadalo v njeno pristojnost«. Kljub temu torej KD ((ohranja svobo-
DANES
Na drugi dan novega leta j peljski demokristjanski kon-nbnavjjamo s prvo letošnjo greš konec tega meseca zgolj
y	O JJIUU ŠCftUOIIJU
eutlko našega dnevnika tale vsakodnevni kratki poli-1 ni pregled. Prepričani smo amreč, da s tem ustrezamo k“' im čitateljem zlasti zato, se ne bomo omejevali tpm na sullt pregled sam, mveč bomo skušali vsak ,an obrazložiti tudi pomen dogodkov — domačih in mednarodnih.
in ker so nam prav domači najbližji ter so hkrati "“"“dno zaradi tega najvaž-e^I moramo za začetek z za osčenjem pozdraviti tisti i novoletne poslanice pred-Sednika republike Gronchija, v katerem poudarja nujnost Bpoštovanja in izvajanja republiške ustave. Ne nameravamo ponavljati že tolikokrat PouedantJi ugotovitev, temveč ‘e še enkrat poudariti, da bi moralo letošnje leto končno Prinesti Slovencem v Italiji vsaj toliko spoštovanja ustave (čl. 3), kolikor ga uživajo Pripadniki drugih narodnih zaupnosti v isti državi, v ka-eri živimo, ter da bomo s tem v zvezi nujno deležni še 'me g a zakona, ki ga predvideva ista ustava (čl. 6);
je doslej v tem pogledu zakon o slovenskih šolah (sa-mo za Tržaško in Goriško!) Prvi in edini. Prav gotovo je namreč, da ustavodajna skup-ina pred dvanajstimi leti *?plasonala čl. 6 ustave •nnio zaradi enega zakona, ki citi jezikovne manjšine, in Se tega po več kot enem desetletju.
S tem vprašanjem je ne-v°mno povezan tudi najvaž-elsi razvoj notranjepolitič-le0a položaja, ki ga kar pre-V odločno označujejo zad-,le izjave političnega tajni-j£“ večinske in vladne stran-d*».^*da Mora v zvezi z bo-; ei”1 levim centrom. Po tej zla ,TUa'fl prejšnjih izjavah, asti pa pQ znamennj 'izjavi fgl ^e^viziji, ki je dvignila
Prahu, kaže, da so bi-
stvene priprave z razčišče-
’anJetn pojmov in odstranjevanjem ovir že v glavnem
zaključene, ter da bo nea-
do presoje in odločanja, kakor tudi svobodo svoje politične pobude«.
Na vprašanja, kakšen pomen imajo ((jamstva«, ki bi jih baje treba zahtevati od PSI, je Moro posredno dejal, da to vprašanje nima smisla: «Gre za podporo PSI politični in vladni akciji, v kateri socialisti u-gotovijo obstoj nekaterih zani. mivih programskih točk, ki se jih izplača podpreti«... »Te možnosti (namreč podpore PSI vladi levega centra; op. ur.) ni moč izključiti, če se bodo demokratične stranke obvezale skladno s svojim programom in če hočejo začeti naglo s procesom mobilizacije vseh energij za gospodarski in socialni napredek države in za najširše politično uveljavljenje ljudskih slojev... Jamstvo je torej predvsem v zvestobi — o kateri ni moč dvomiti — naši demokratičnosti, našim temelj, nim volilnim obvezam; jamstvo je v tem, da ne gremo na linijo popuščanja in revnih kompromisov«.
Na vprašanje, ali more for-
mula levega centra jamčiti ((zvestobo sedanjim zavezništvom in obrambi institucij proti vsakršni totalitarni nevarnosti«, je Moro dejal, da si ni moč zamisliti, da bi demokratične stranke mogle pristati na kompromis kar zadeva »obrambo institucij in zvestobo brez pridržkov zavezništvom, ki ščitijo (in tudi za^ to so instrumenti miru) naše meje in našo svobodo kot ljud. je in kot narod«.
Na vprašanje al( meni, da more sedanj«, pogosto zelo ostra polemika v vrstah KD v zvezi s politiko levega centra pomenit; nevarnost za e-notnost stranke, je Moro to zanikal, ker pri srečanju s socialisti niso, po njegovem mne. nju, v nevarnosti ((temeljna načela in bistvena značilnosti KD«. «Nihče ne more smatrati za popuščanje neko izkušnjo, do katere mora šele priti in ki bo v svoji konkretni obliki politično obvezala organe, ki jih bo izvolil kongres v
Vojska zatrla poskus državnega udara skrajno desničarskih skupin v Libanonu
Voditelji upora aretirani - Vojska nadaljuje policijske operacije Gre za nove britanske spletke na Srednjem vzhodu - Kasem o uporniški dejavnosti na severu Iraka
BEJRUT, 1. — V Libanonu je preteklo noč skušala «Socialna ljudska stranka* izvesti državni udar, ki pa ga je vlada v celoti zatrla. V nedeljo zjutraj okoli 2. ure je skupina 40 vojakov prišla v Bejrut s tanki, obkolila palačo ministrstva za obrambo, ter napadla tudi poslopje pošte in radia.
Napadalcem je uspelo
Neaplju«.
A. P.
vdreti v poslopje ministrstva za obrambo in priti do prvega nadstropja, kjer je prišlo do krvavih spopadov. Skupina visokih častnikov, ki je bila v poslopju, je u-spela s strojnicami in s pomočjo osebne straže zadrževati napadalce, dokler niso prišla ojačenja.
Kakor rečeno, so upornik! napadli tudi poslopje pošte ir. radia, toda jim ni uspelo prodreti v poslopje in so bili odbiti, tako da je radijska postaja ves čas delovala.
Eno uro po začetku napada so bila vsa poslopja znova v rokah vladnih čet, vendar pa so se boji nadaljevali do jutra, ker so se uporniki zatekli v zasebna stanovanja, kjer so se upirali do zadnjega.
Ko je bil še zadnji odpor strt, so voditelji upora zbežali. Uspelo jim je odpeljali kot talce tudi osem visokih častnikov, ki so jih bili ujeli med boji. Odpeljali so jih v samostan izven prestolnice.
.  ...............111HIII >111MI n IM III tl IIIIIII....Milin.........MIMI.......HUMI............Illlllll................................IIII1111II111 ll| lllllll I ■ 1..1111111111........Illlltll.........I......lili......llllllllll.....Illltllll
Poizkus upora na Portugalskem
Skupina Salazarjevih nasprotnikov je včeraj vdrla v vojašnico v Beji
Voditelj upornikov je bil hudo ranjen, vojaški poveljnik pa ubit - Pripravljenost vojske v vsej državi - Predsednik Tomas se pritožuje nad Zahodom
njihova zaključna faza in za četek prvega poskusa z vlado levega centra ob zunanji podpori socialistov. S svoje strani moramo namreč upravičeno predpostavljati, da bo taka vlada nujno v mnogo večji meri poskrbela za izvajanje ustave in zato tudi za spoštovanje njenih zgoraj omenjenih določb, ki so za nas tako velikega, življenjskega pomena.
V svetu pa je položaj tak, da moramo pritrditi ugotovitvam poglavarja naše sosedne države, ko je dejal, da čaka človeštvo v novem letu še mnogo skrbi in negotovosti. Saj so prav med oddajo njegove novoletne poslanice v eter, v malem Libanonu novi fašisti poskusili državni udar, in meščani Bejruta niso mogli proslavljati letošnjega rojstva novega leta v miru, temveč ob uličnih borbah, ki so fašistične namere preprečile. Zelo značilno pa je, da so iz Londona že deset dni pred prazniki napovedali ((notranje težave» na vsem Bližnjem vzhodu, kjer se britanska politika, — kljub Edenovim opečenim prstom v Egiptu še nt odrekla spletkarjenju.
Iz Portugalske pa je prišla vest o napadu skupine oboroženih civilistov na neko vojašnico, in dogodek je brez dvoma še eno znamenje več, da se tudi drugemu diktatorju na Pirenejskem polotoku majejo tla pod nogami, tem bolj sedaj, ko je izgubil svoje kolonije v Indiji.
Ce iz novoletnih medsebojnih čestitk državnikov za danes izluščimo nebojevite izjave uglednih in najuglednejših predstavnikov obeh blokov, zlasti pa razgovor med Gromikom in Thompsonom, lahko z zmernim optimizmom izrazimo nekoliko bolj realno željo in upanje, da bi se zares še v tem me-seču začeli trezni razgovori za odstranitev vsaj najnevarnejših sporov in žarišč hlad-, ne vojna.
LIZBONA, 1. — V majhnem mestu Beja v portugalski pokrajini Alentajo, 250 kilometrov južno od Lizbone je prišlo do poizkusa upora, ki pa ni imel uspeha. Skupina oboroženih civilistov je danes zjutraj okoli 4. ure napadla vojašnico v omenjenem mestu.
Čeprav je bilo v vojašnici malo vojakov, ker so šli mnogi na dopust za praznike, je poveljnik organiziral odpor ter je takoj obvestil poveljstvo policije in republikanske garde. Civilistom pa je uspelo vdreti v vojašnico. Napadalce je vodil kapetan Varela Gomes.
V	Lizboni je minister za obrambo odredil vse potrebno za nastop proti uporu. Takoj je poslal ojačenja v Bejo. Tjakaj so odšli oddelki vojske, republikanske garde in policije, ki jih je vodil državni podtajnik za vojsko polkovnik Jayme Fonseca. Polkovnik Fonseca, ki je prišel s svojimi možmi pred vojašnico, ko so boji še trajali, je med boji padel. Uporniški kapetan Varela Gomes pa je bil hudo ranjen in so ga pod močno stražo odpeljali v bolnišnico. Varela Gomes je bil opozicijski kandidat pri zadnjih volitvah.
V	poznih jutranjih urah je
odpotoval v Bejo državni minister in posebni svetovalec ministrskega predsednika Cor-reia de Oliveira.
Nocoj je minister za vojsko general Mario Silva izjavil, da je v skupini, ki je napadla vojašnico, bilo okoli 50 oseb, ki so bile oborožene z brzostrelkami. Pripomnil je, da je bil en napadalec ubit, pet pa jih je bilo ranjenih. Aretirali so enajst napadalcev. Med njimi je tudi kapetan Eugenio Oscar Felippe, ki so ga aretirali skupno s tremi civilisti v Taviri v pokrajini Algarve. Zaplenili so tudi štiri avtomobile, ki so jih uporabljali uporniki. Vsi napadalci so imeli vojaško uniformo, čeprav so bili samo štirje med njimi častniki.
Portugalska vlada je odredila popoldne stanje pripravljenosti v vsej državi. Dala je ukaz vojski, naj izvede v vsej državi policijske operacije.
Beja je najvažnejše trgovinsko središče v pokrajini Alen
..........................
De Gaulle ne verjame
v pomiritev z Vzhodom
V svoji poslanici vojski govori o «pripravljenosti na velike vojne akcije, ki bi se lahko vsililo - Novi atentati v Alžiriji
PARIZ, 1. — General de Gaulle je naslovil ob novem letu poslanico na francosko vojsko, v kateri pravi, da se morajo francoske oborožene sile pripravljati v Evropi »na velike vojne akcije, ki bi se lahko vsilile Franciji in njenim zaveznikom*. Poslanica pravi med drugim: »Nikoli ni bilo dovolj res kakor sedaj, da je usoda Francije povezana na njeno vojaško močjo. V letu, ki se začenja, bodo naše oborožene sile še vedno vršile onstran morja, in še posebno v Alžiriji — naj bodo okoliščine na tem področju kakršnekoli — poslanstvo po-mirjenja, ki jim je dodeljeno. Toda hkrati se bodo morale med nadaljevanjem prenavljanja francoske narodne obrambe v prvi vrsti pripravljati v Evropi na velika vojna dejanja. ki bi lahko bila vsiljena Franciji in njenim zaveznikom*.
Po mnenju večine opazovalcev pomeni vsebina te poslanice. da de Gaulle ne verjame v bližnjo pomiritev med Vzhodom in Zahodom in da bo skušal doseči ustavitev sovražnosti v Alžiriji.
Razen tega se vedno bolj širijo govorice o bližnji ustav-ki naj bi jo iz-
ke volili volivci neposredno.
V	Alžiriji	pa	se	je novo
leto	začelo z	novimi	atentati.
V	vsej Alžiriji je bilo ubitih	12 ljudi,	37	pa	ranjenih.
Med	mrtvimi	je	8 Francozov,
med ranjenimi pa 29.
Najhujši incident je bil napad, ki so ga izvedli s strojnicami ultrasi v prvih jutranjih urah na vilo v predmestju Alžira. kjer je sedež brigade za operacije proti OAS. Ko so prišla policijska ojačenja, je prišlo do prave bitke, pri čemer je bila vila močno poškodovana.
tejo. Znana je, ker je središče protivladnih skupin. Zatrjuje se, da so pri napadu sodelovali številni člani gibanja, ki je znano pod imenom «Gibanje 12. marca*.
Razširile so se novice, da je prišlo do neredov tudi v drugih vojašnicah, in sicer v kraju Couco v pokrajini Alentejo in v Santo Rirso na Severni Portugalski. Toda notranje ministrstvo je zvečer zatrdilo, da so neredi bili samo v Beji in nikjer drugje.
Predsednik republike Arne-rico Tomas je v svoji novoletni poslanici govoril proti tako imenovani »mednarodni kampanji proti Portugalski*. Dejal je, da je «to pripeljalo na eni strani do krvavih dogodkov v Angoli, kjer se mrtvi štejejo na tisoče, na drugi strani pa do indijske zasedbe Goe*.
»Vzrok, na katerega se sklicujejo za to kampanjo,* je dodal Tomas, »je zatrjevani kolonializem Portugalske, ki je samo izgovor, da bi zavzeli naše mesto v Afriki. Portugalska, ki ni nikoli kalila miru na svetu, je s tem nenadoma postala kalilka miru .
Tomas je dejal, da so za »nesreče, ki so zadele domovino*, krive »napačne presoje na Zahodu, nestabilnost pojmov o pravičnosti in lojalnosti in neuspeh Združenih narodov glede izvršitve glavnega poslanstva, kakor kaže primer Goe*.
V zvezi z Goo je predsednik izjavil, da je »neaktivnost Organizacije združenih narodov obrnjena v eno smer, in isto se lahko reče o stoletnem por-tugalsko-britanskem zavezništvu*.
---«»----
Zrušili opornik v Južni Tirolski
BOČEN, 1. — V Predonicu, nad naseljem Appiano, v bližini Bočna, je prišlo danes ponoči do atentata na opornik daljnovoda visoke napetosti družbe Montecatini, ki dovaja električni toK 220 tisoč voltov iz doline Venosta v Alo. O-pornik se je zrušil in pri tem pretrgal vse žice. Policija in karabinjerji so začeli s preiskavo, toda deževno vreme je izbrisalo vsakršno sled, ki bi jo atentatorji utegnili pustili za seboj.
Protikolonialna
konferenca
ADIS ABEA, 1. — V začetku februarja bo v Adls Abebi konferenca, katere se bodo u-deležili voditelji Vzhodne in Srednje Afrike. O konferenci so se sporazumeli med proslo-vami ob proglasitvi neodvisnosti Tanganjike. Namen konference je, razpravljati o novih metodah borbe proti kolonializmu in neokolonializmu
Novi porazi Čombcjevih vojakov
ELISABETHVILLE, 1.	•
Combe je včeraj na tiskovni konferenci sporočil, da so se njegove čete umaknile iz Kon-gola v Severni Katangi zaradi močnega pritiska kongo-ške vojske. Prav tako so se morale njegove čete umakniti iz Kapone. Combe pa je izjavil, da je ta kraj še ved-
Combe je dalje izjavil, d« je sklep osrednje vlade, da skliče zasedanje katanške pokrajinske skupščine v Kamini pod nadzorstvom OZN, «ri?-zakonit*.
S svoje strani je Combe sklical zasedanje on\enjene skupščine za sredo v Elisa-bethvillu. Dodal je, da je poslal Kasavubuju pismo, v katerem trdi, da pomeni sklicanje katanške pokrajinske skupščine v Kamini »hudo kršitev temeljnega zakona*.
Toda vojska je izvedla napad na samostan, in uporniki so častnike takoj izpustili. Oddelki vojske so aretirali več članov stranke, ki je organizirala upor. Med aretiranimi je več Sircev, Jordancev in Libanoncev. Uradno poročilo pravi, da je med boji padlo pet oseb, več pa jih je bilo ranjenih. Med aretiranimi člani »Socialne ljudske stranke* je tudi voditelj stranke dr. Abdalah Sade. V njegovem stanovanju v Tripolisu so zaplenili 14 zabojev eksplozivnih snovi in streliva ter oddajno postajo in veliko količino tuje valute.
Bejrutski radio je sporočil, da so aretirali okoli 400 ljudi, ki so po večini člani »Socialne ljudske stranke*. Med zaklenjenim orožjem je tudi 300 težkih strojnic. Enote vojske in policije so izvedle davi čistko v dveh vaseh in ujele 120 oboroženih upornikov. Na današnji izredni seji vlade so sklenili razpustiti »Socialno ljudsko stranko».
»Socialna ljudska stranka* je znana na vsem Srednjem vzhodu. Ustanovil jo je letu 1932 Antoun Sade, ki je libanonski državljan in občudovalec Hitlerja. 2e od vsega začetka je stranka sledila nacistični politiki." Za svoj znak je uvedla nekoliko spremenjen kljukast križ. Imenovala se je »Sirska ljudska stranka*. Kot smoter si je zastavila »geografsko in etnično enotnost Sirije*. Stranka pravi, da »prava Sirija* zajema ozemlje Sirije, Libanona, Jordanije in Iraka. Stranka se zavzema za ustanovitev te »naravne Sirije*. Od vsega začetka se je stranka vojaško organizirala ter uvedla uniforme in nacistični pozdrav.
2e od ustanovitve neodvisnega Libanona je Antoun Sade postal nasprotnik te neodvisnosti Leta 1949 je skušal zrušiti vlado, toda bil je aretiran in obsojen na smrt prčd vojaškim sodiščem in usmrčen 7. julija istega leta. Njegova stranka je bila razpuščena in proglašena za nezakonito v Libanonu. Tri leta pozneje, 16. julija 1952, so člani »Sirske ljudske stranke* umorili v Amanu libanonskega mini strskega predsednika Riada Sohla. Stranka je razvijala svojo dejavnost v Siriji do leta 1957, ko so njeni člani umorili sirskega polkovnika
£ .v
Riada Malkija. Tedaj je bila j re osebe se obnašajo kakor
tudi v Siriji postavljena iz- 1—J“' ~~ ----------- j-.i-i- >->—
ven zakona.
Leta 1958, ko sta se Sirija in Egipt združila v ZAR, pa je bila stranka znova dovoljena v Libanonu pod imenom »Socialna ljudska stranka*. Tedaj ji je uspelo dobiti v parlamentu enega predstavnika, pri volitvah 1960 pa ga je spet zgubila. “Socialna ljudska strank^* je aktivna samo v Jordaniji, kjer zbira pristaše tudi med palestinskimi begunci.
Agencija »Srednji vzhod* v Kairu obtožuje britansko poslaništvo v Bejrutu, da je pripravilo poizkus državnega udara skupno s »Socialno ljudsko stranko*. Agencija dodaja, da poizkus upora sledi samo nekaj dni nedavnim britanskim in ameriškim vojaškim premikom na Srednjem vzhodu.
Agencija pravi, da je bil namen državnega udara postaviti za predsednika libanonske republike bivšega predsednika Samuna, da bi s tem omogočili izvedbo britanskega načrta za federacijo med Jordanijo, Sirijo in Libanonom.
Pri vsem tem opozarjajo nekateri opazovalci na izjave, ki iih je dal general Kasem v soboto listu »Al Saoura*. Kasem je med drugim izjavil: »Zločin je. sejati nesoglasja in povzročati nerede v trenutku, ko naše ljudstvo stremi po stabilnosti. Nekate-
Pog led na libanonsko prestolnico Bejrut
banditi na severu dežele, kjer sedaj izkoriščajo zimo in odhod vojaških e’'r't zaradi vremenskih nenril na severnih področjih, da obnovijo svoje zločine. Ti ljudje napadajo urade, izvršujejo napade na policijske sile m silijo kmete na velike dajatve. Kako naj ne bi ugotovili, da impera-listične grožn’e proti Iraku prihajajo istočasno z obnovitvijo unorniške dejavnosti na severu? Ponovno se lahko u-gotovi povezava med uporom na severu dežele in imperialističnim gibanjem na jugovzhodu.
Zahodni Samoa neodvisen
APIA, L — Pretekla noč so zvonovi pozdravili rojstvo nove države, ki je prva neodvisna država Polinezijskega otočja. Gre za Zahodni Samoa, ki je bil do sedaj pod mandatom Neve Zelandije. Sestavljajo ga štirje otoki s približno 113.000 prebivalci. Zastav, nove države bo rdeče-belo-modra. Izvor imena Samoa: stok mor. narja. Glavno mesto je Apia.
Bivši predsednik španske republike je včeraj umrl
PARIZ, 1. — Diego Marti-nez Barrios. bivši predsednik španske republike, je danes umr| za srčno kapjo. Kap ga je zadela prav med kosilom v neki pariški restavraciji. Imel je 78 let.
Barrios je bil tipograf. Postal je član revolucionarnega odbora ter minister prometa v španski začasni republiški vladi. L. 1931 je znatno pripomogel k uspehu republikancev prj volitvah in poverjena mu je bila sestava vlade, ki je pripravila volitvč 1. 1933. L. 1936 je bi| imenovan za predsednika parlamenta, nato pa je nadomestil Zamoro na mestu predsednika republike. Potem se je s tega mesta umaknil ter spet prevzel predsedstvo parlamenta, medtem ko ga je kot predsednik republike nadomestil Azana. Ko pa je ta umrl, je Barrios prevzel predsedstvo republike. L. 1939 je po porazu republiikancev odšel v emigracijo in sicer v Mehiko, kjer je us'anovil španski osvobodilni odbor. Španci v izgnanstvu so ga imeli za svojega ustavnega voditelja.
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,im,m,,,,,,,m,,,,,l,,l„IIIM|„l(millnMlllillumllllllu
Včeraj sestanek Thompsona z Gromikom
Izmenjava novoletnih čestitk med Hruščevom in zahodnimi državniki
MOSKVA, 1. — Ameriški poslanik v Moskvi Thompson je obiskal danes sovjetskega zunanjega ministra Gromika. Po obisku je Thompson izjavil, da nista govorila o Berlinu, in da je šlo za tradicionalni novoletni obisk, in da sta si voščila srečno novo leto.
Prevladuje mnenje, da bo
ni reformi, ki naj
glasovali po rešitvi alžirskega UKV v oevenu in uuzm rtore-| vprašanja. Na podlagi nove ziji, v federaciji Srednje Afri-l^tave bi predsednika republi-lke in V Njasi.
v tem delu Afrike. Še pose- no v rokah njegovih vojakov, bej bodo razpravljali o poli- Preteklo noč je padlo rudar-ti ki južnoafriške in portugal- sko središče Manono. Baje je
ske vlade in o nadvladi belcev v Severni in Južni Rode-
sedaj tretjina katanškega o-zemlja pod nadzorstvom stranke »Balubakat*. ki nasprotuje Combeju.
Thompson začel še ta teden novo vrsto poizvedovalnih razgovorov z Gromikom v zvezi z Berlinom.
Ameriški državni tajnik D. Rusk je danes izrazil željo, naj bi ZDA in SZ navezale »odgovorne stike za ugotovitev točk, glede katerih je mogoč sporazum* .
Rusk je govoril po televiziji in je dalje izjavil, da bi med iskanjem rešitve berlinske krize morali obe državi proučevati tudi »druge točke, o katerih bi lahko prišlo do zbli-žanja naših politik*. Kot primer iskanja zbližanja je Rusk omenil sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov, razorožitev, sodelovanje v izvenatmo-sferskem prostoru in kultur no izmenjavo. »Važno je, da najdemo tudi najtanjšo nit skupnega interesa, ki naj bi peljala onstran železne zave-se», je dejal Rusk.
V	zvezi z Berlinom je Rusk ponovil, da je Zahod odločen »za vsako ceno braniti življenjske interese v Berlinu*, in je dodal: »NATO je glede tega nepopustljiva. Smo v stiku s sovjetsko vlado, da ne bo nesporazumljenj ali neupravičene zaskrbljenosti s tem v zvezi*.
V	Kremlju je bilo na Silvestrovo velik sprejem. Predsednik sovjetske vlade Hru-ščev je v svoji napitnici poudaril, da ie »najvažnejše dejstvo v letu 1961 bilo, da ni bilo vojne*.
Ko je napil navzočim poslanikom, pa jih je Hruščev o-značil za »poklicne branitelje miru*.
Dekan diplomatskega zbora švedski poslanik Sohlmann se je zahvalil Hruščevu in izrekel željo, da bi napori poslanikov za ohranitev miru imeli v novem letu uspeh.
, Hruščev si je izmenjal no-
voletna voščila s Kennedyjem. V svoji brzojavki Kenendyju izraža Hruščev upanje, da bo do v letu 1962 likvidirana središča vojaške nevarnosti, in dodaja, da je od sovjetsko ameriških odnosov v veliki meri odvisno, ali se bo ohranil mir.
Kennedy pa pravi v svoji brzojavki: »Leto, ki se končuje, je bilo razburkano leto. Upam, da bo prihodnje leto okrepilo temelje svetovnega miru in prineslo zboljšanje v odnosih med našima dvema deželama*
V	brzojavki, ki jo je Hruščev poslal ob novem letu Mac Millanu, ga poziva na rešitev nemškega vprašanja in na ustavitev oboroževalne tekme.
»Moji kolegi v vladi in jaz osebno, piše Hruščev, še vedno menimo, da napori in zdrava pamet državnikov, ki so odgovorni za mir, lahko omogočijo rešitev najtežjih vprašanj in preprečijo katastrofo*.
V	svojem odgovoru pravi Mac Millan, da se strinja z upanjem Hruščeva. da bo »leto 1962 prineslo napredovanje, kar se tiče mirne in zadovo-
ljive rešitve nerešenih vprašanj*.
Novoletne čestitke so si izmenjali tudi Hruščev, Brež-njev in de Gaulle. Hruščev in Brežnjev izražata v svoji brzojavki de Gauliu upanje, da bosta Francija in Sovjetska zveza v novem letu sodelovali za naglo rešitev najnujnejših evropskih in drugih mednarodnih vprašanj s pogajanji, kar bi bilo v korist okrepitve miru in varnosti narodov.
V svojem odgovoru pravi de Gaulle, da je njegova »živa želja, naj bi se okrepil mir na svetu*, ter izraža upanje, da »bosta Sovjetska zveza in Francija prispevali v ozračju zaupanja k rešitvi nerešenih vprašanj*.
Predsednik japonske vlade Ikeda je v odgovoru Hruščevu na njegova voščila ob novem letu pozval velike drž«-' ve, naj združijo svoje napore za pravi mir na svetu. Ikeda pravi, da morajo velike države zaradi svojih velikih možnosti za dobro kakor za slabo, odgovarjati pred človeštvom za ohranitev miru in blaginja za druge narode in .tudi zast.
Dve Južni Ameriki
N« tem mestu smo že fcdaj objauiti kako pismo slovenskega novinarja Aljoše Furlana, ki je prepotoval malone vso Južno Ameriko. Ves čas svojega potovanja je pridno pošiljal za ljubljansko »Delo» pisma, a v tem članku napoveduje, da bo sedaj pisal o tem, kar je v Južni Ameriki spoznal, sistematično. Naše čitatelje opozarjamo na opise Aljoše Furlana.
Rio de Janeiro, Sao Paolo, Santtago de Chile; Ma-gallanes, Tierra del Fue-go, Patagonija; Aconcagua, Titicaca, Illimani; Cuzco, Macchupijchu, Yucatan, Yungas, Amaconka, Mato Grosso, Smaragdi, akvama-rini; baker, kositer; volna, meso; banane, krompir; kava. Pesniki, analfabeti ; milijonarji, berači; politiki, politikanti; uradniki, podjetniki; zemljiška gospoda, dninarji. To in še mnogo drugega, Celina s tisoči, sto tisoči obrazov....
Vse je odvisno od tega, kdo si. Kot turist, in tu so turisti vselej bogati, poj-deš od razkošnega do razkošnejšega hotela, iz limuzine v limuzino, po asfaltiranih cestah do čudovitih slapov, razvalin starih civilizacij ali smučarskih centrov. Res, da boš na vsakem koraku srečal revščino
—	toda če si turist, kakršni so tu po navadi, bo sodila v »kolorit*, potrdila ti bo prepričanje, da je doma vse bolje; kvečjemu, da te bo spravljalo v slabo voljo : zakaj vendar oblasti ne prepovejo nadležnih beračevi Zato pa te bodo tolažile založene trgovine, bleščeče ogrlice na vratovih gospa, reke velikih in še večjih avtomobilov, pa drzna arhitektura — no, saj ni tako hudo, ni tako primitivno, kar prijetno je; in zvečer te bo v tem prepričanju sladko uspavalo pritajeno grgranje vroče vode v ceveh za snežnobe-limi ploščicami v kopalnici. Srečaval boš vodiče, prijazne gospode in gospodične (tu so v pisarnah samo senorite, pa čeprav i-majo nekatere na rokah poročne prstane velike kot Inkovski zaklad!) v potovalnih agencijah, šefe dvoran v krasnih hotelih in čudil se boš velikanskim kosom mesa, neverjetni izbiri južnega sadja, baročnim cerkvam in nizkim cenam (ki pa so nizke le preračunane v dolarje, pa še to je v direktni odvisnosti od premožnosti lastnika »dolarske* listnice).
To je seveda le del, nemara najmanj važni del Južne Amerike. Kdo drug ki ni le turist, bo videl še marsikaj. Podjetnik ali trgovec bo nemara strmel nad neomejenimi možnostmi za trgovino ali podjetja, geolog nad odkritimi in neodkritimi rudnimi bogastvi, umetnik nad nepopisnim zakladom motivov, športnik nad belimi gorami, postrvmi v rekah in divjimi obalami, literat nad zakladom čudovite, po krivici neznane literature, vzgojitelj nemara nad prepadom med velemestnimi univerzami in podeželskimi šolami brez oken, sociolog nad....
Pa dovolj naštevanja. Novinar, pravijo, mora biti strokovnjak v eni stvari in se spoznati nekoliko še na vse ostalo. Za pot v Južno Ameriko sem se pripravil: vsaj zdelo se mi je tako. Toda tisto, kar sem videl, slišal in bral na poti, je nekaj čisto drugega. Pa tistim, ki sem bral pred odhodom njihove spise, ne zamerim. Vem, da bodo moji opisi in ugotovitve prav tako bledi v primerjavi z resnico, da noben opis ne more prikazati, denimo, vulkanske skulpture, ki so Ji bili avtorji dež, hudourniki in veter, da nobena beseda ne more opisati zatohlega, na prijetnega vonja pašnika, ki že mesece in mesece ni okusil vlage, da nobena beseda ali statistični podatek ne more oživiti revnega predmestja ali bogate ha-ciende....
In naj še tako vestno opišem razgovor s politikom, šoferjem taksija ali priložnostnim prijateljem
—	nikoli ne bom pričaral melodičnosti njihovega jezika, njihovih kretenj, njihovih Iskrečih se oči in temperamenta. In kje naj dobim besede za jutranje meglice nad 4000 metrov visokim jezerom, za spre-hode po indijanskih vaseh, za obisk v brazilski faveli
—	ali za morje ovc v Patagoniji?	_ .
Seveda bom poskusil. Pri tem pa se ne bo dalo izogniti statistikam in podatkom, ki so včasih zares bolj zgovorni, vsekakor pa točnejši kot reportažni opisi krajev ali pojavov Potoval sem največ z letalom. Letališča, na katera sem prihajal in z njih odhajal v kar najmanj primernih urah, se mi počasi že mešajo v spominu, toliko Jih je bilo. Prihodu je vedno sledil taksi, pa nov hotel in prvi koraki po novem mestu. Vselej sem bil rahlo slabe volje: komaj sem se nekoliko na-vadli nekega kraja in ljudi, že Je bilo treba na pot.
že začeti znova. Toda potovanje z letalom je nemara še najmanj primerno za spoznavanje krajev in ljudi. Saj potuješ kot poštni paket. Tu te naložijo, čez nekaj ur pa te raztovorijo nekaj tisoč kilometrov daleč. Vmes ni nič, razen nekaj oblakov in kak samotni gorski greben. Res pa prihraniš na času, ki je najdragocenejši element dvajsetega stoletja. Zajtrk v Montevideu, kosilo v San-tiagu! Skušal sem, kadar se je dalo, potovati po kopnem, bojim pa se, da premalo. Tudi jezik je bil prvi mesec ovira, nato pa vedno manj.
Morda je prav potovanje z letalom krivo, če ne v celoti, pa vsaj deloma, da sem dolgo obupaval zaradi obilice vtisov in njihove raznolikosti. Zaradi dreves ni bilo videti gozda! šele kasneje so se začeli drobci urejevati in čeprav je celotna slika zelo daleč od popolnosti (ta, se mi zdi, je nedosegljiva), se vendarle drznem pisati o njej.
Predvsem bi rad napisal, v tem uvodnem članku, da se mi zdi, kot da sem videl dve Južni' Ameriki. Prva je deloma Južna A-merika turista, deloma pa trgovine, industrije, politike, parlamentov in politič-nui suaviK. Oziroma, a. > rika dostojno oblečenih, šolanih ljudi, s primernimi dohodki, pa poslovna Amerika s pohlepom po zaslužku in dobičku. To je Amerika, ki po svojem splošnem standardu ne zaostaja za nikomer, ki gradi nova mesta in poslopja, kupuje avtomobile in mauu-nike, se pomenkuje o sodobnem slikarstvu, razpravlja o domači in mednarodni politiki - in je hkrati tista Amerika, o kateri se zvečine piše, kadar je govora o političnih strujah, preobratih, parlamentarnih kombinacijah in podobnem.
Druga Amerika, o kateri bi mnogi najraje molčali, kot da bi jo s tem mogli skriti ali celo zbrisati, pa je tista, o kateri govorijo posamezniki, sicer pa še vedno največkrat le statistike: dve tretjini prebivalcev je kronično slabo hranjenih, nepismenost se giblje med 20 in 60 odstotki (večkrat drugo kot prvo). — petdeset odstotkov ljudi ima to ali ono bolezen.... To so Kmetje brez zemlje, delavci, ki ne zaslužijo niti za kruh. Indijanci, ki živijo kot pred stoletji; to so prebivalci naselij brez vode in luči, ljudje brez postelj in čevljev.... Grozljivo pri tem je, da je druga Amerika v veliki večini.
Tisti, ki sodijo k prvi A-meriki, danes ne govorijo več le o potovanjih v Evropo in o najnovejših političnih škandalih in namestitvah; danes vedno več govorijo in razpravljajo o drugi Ameriki. Minili so časi. ko je bila mirna, tiha in vdana. Da! Množica, ki je bila doslej brez oblike in obličja, dobiva oboje. In obraz, ki je vedno jasneje začrtan, ni prijazen ali potrpežljiv, kot bi si marsikdo želel, ampak ravno narobe...
Zakaj bi pa tudi bil? Stoletja je bil campesino manj vreden kot tovorna žival, premoženja gospodarjev pa se še danes marsikje merijo s tem, koliko duš lahko kupijo ali prodajo. Prav izobraženost nekaterih, bogastvo drugih in celo razmeroma skromno, toda dostojno življenje tretjih na eni strani, in drugi na videz brezizhoden položaj velike večine še boli ostri družbena nasprotja in razplamteva strasti. Odtod toliko razprav o nujnosti reform in dvigu standarda ne le v Južni Ameriki, ampak tudi v Severni. O tem pa ne govorijo toliko zato, ker bi »prva* Amerika nenadoma
vzljubila «drugo», ampak zato, ker drugače ne gre več. Zato, ker je obraz na obzorju grozeč.
Tu sem, se mi zdi, zabredel v nevarne vode posploševanja. Morda je to neogibno pri gledanju iz perspektive: od daleč, se detajli vedno nekoliko zabrišejo. K zgornjemu moram namreč dati popravek: tudi v »prvi* Ameriki je mnogo naprednih ljudi, ki jim zares ni vseeno, kako živita ostali dve tretjini, ki se zavedajo, da položaj ne sme ostati nespremenjen, in se trudijo, da bi ga spremenili.
še pomembneje pa Je, da se je položaj že začel spreminjati in so povsem iluzorne sanje in poskusi nekaterih, da bi začeti proces zavrli ali celo ustavili. Za vselej je konec popolne duševne in fizične izolacije, v kateri je vsa ta stoletja živela velika večina južnoameriških prebivalcev. Morda res campesino še ne ve, kako bi uvelj vil svoje zahteve, in da di lavec še vedno ni dovol, močan ter da so gospodarj še vedno izredno močni i: imajo še močnejše zavetnike. Toda to le pomen , da bo pot še dolga in t<-žavna, ne dopušča pa mm -go dvomov glede končnega izida.
Južna Amerika vre. V pravem pomenu besede.
ALJOŠA FURLAN
Povsod v zimskošportnih središčih je bilo za Novo leto natrpano gostov, tako v dragih hotelih kot v bolj skromnih lokalih. Zabava pa seveda ni samo smučanje temveč tudi takale vožnja
po soncu, kot kaže gornja slika iz Cervinle
Vsa razpoložljiva mesta so bila oddana
lin/ige vv tjlpUttlibčii

J. K. Anderson razlog za pobratimstvo med mestoma
SESTRI LEV ANTE, 1. — V kratkem se bosta mesti Sestri Levante in Kopenhagen pobratili. Razlog za to pobratimstvo med mestoma, ki sta po svojem obsegu pač dokaj različni, je J. K. Anderson, znani avtor pravljic in danski pesnik. Anderson je namreč v drugi polovici prejšnjega stoletja prebival v Sestri Levante, in sicer v «Locanda del portov. In sedaj bodo na fasadi te hiše vzidali spominsko ploščo. Na plošči bodo vsekani verzi, ki jih je danski pesnik posvetil tukajšnjemu morskemu zalivu, ki ga je on označil kot «pravljični zaliv».
V Hollywoodu Je umrl odvetnik igralcev
HOLLYWOOD, 1.	— Za
srčno kapjo je umrl v starosti 75 let odvetnik Jerrg Giesler, ki je bil zelo znan po tem, da je bil pravni zastopnik mnogih igralcev in igralk. Z uspehom je branil pred obtožbami vsake vrste pokojnega Errola Flynna, pa Charlesa Chaplina, Zsa Zsa Gabor, milijarderko Barbaro Hutton, Shelly Winters, Bette Davis, Marilyn Monroe, Marie Macdonald (žrtev zagonetne ugrabitve), Che-

Praznovanje Novega leta blizu in daleč
London - predvsem sneg Alžir - glasba ultrasov
Zaradi streljanja opolnoči dva mrtva pri Neaplju in eden v Palermu; tudi sicer precej ranjenih
padel je na košaro, v kateri so bili drugi «ognji». ki so se vneli. Mladenič je dobil hude rane po trebuhu in kljub takojšnjemu prevozu v bolnišnico je zjutraj umrl. Pripadal je znani družini bankirjev.
V Torre Annunziata pa je izgubil življenje komaj 17 letni Cristoforo Malacario. Slonel je z domačimi na ograji balkona njihovega stanovanja, ko je na cesti neki blaznež — ki sicer gotovo velja za normalnega človeka — sprožil nekaj strelov s pištolo v pozdrav novemu letu. Ena od teh krogel je omenjenega mladeniča smrtno zadela.
Sicer pa so v Neaplju imele bolnišnice še precej opravka s poškodovanci zaradi umetnih ognjev in nekateri so morali ostati v bolnišnici, ne da bi se zdravniki še izrekli o njih stanju.
Tudi v Palermu je bil s strelom iz pištole zadet neki 14-letni študent. Nahajal se je na balkonu v času, ko so na cesti streljali, V bolnišnici je zvečer umrl. Ustrelil ga je 51-letni Giuseppe D’Amico, ki je pobegnil.
Sicer pa je bilo ponoči povsod veselo in živahno. Zlasti so bili natrpani nekateri turistični centri, kar velja posebno za Cortino d’Ampezzo, kjer je bila organizirana vrsta raznih prireditev.
Vreme na splošno na severu ni lepo; v višinah sneži, v dolinah pa dežuje. Pač na je bolj proti jugu jasno in sonce ter mila temperatura; to velja že za Firence in toliko bolj za mesta bolj na jugu.
• # *
PARIZ, L — Parižani so se preteklo noč zabavali v vseh mogočih zabaviščih, mnogi pa so si zabavo priredili v domačem krogu. Za te se je potrudila tudi televizija. Popilo se je ogromno šampanjca, whiskyja in vodke — pač po značaju lokala. Živahno je bilo tudi po ulicah, zlasti v urah proti jutru. Tudi OAS je sodelovala pri ustvarjanju • živahnosti* z nekaj eksplozijami plastičnih nabojev. Žrtev ni bilo, škode pa precej.
...................................................roiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiniiiin.......
nahaja v bolnišnici, medtem ko še niso našli trupla njenega moža. Peti potnik, ki so ga vzeli s seboj, se je odpeljal z nekim drugim avtomobilom.
# # #
BOMBAY, 1. — Čoln s 53 potniki se je prevrnil v neki reki južno od Bombaya. Boje se, da se je vseh 53 potnikov potopilo.
-----«»----
Tatvina krzna in draguljev za milijon dolarjev
S. RAPHAEL (Kalifornija), 1. Policija je dala alarm za lov na roparje, ki so v stanovanju Paula Higgingsbothama, znanega draguljarja iz San Francisca, odnesli draguljev in krzna za milijon dolarjev (627 milijonov lir). V času ropa družine ni bilo doma.
RIM, 1. — Silvestrova noč tudi letos ni potekla bistveno drugače kot vsako leto. Nekoliko manj je bilo sicer streljanja in pokanja, tjda kljub temu je bil pozdrav novemu letu zlasti v nekaterih mestnih predelih dokaj hrupen. Vendar pa tako streljanje s petardami kakor metanje raznih predmetov skozi okna ni ostalo brez posledic; precej oseb je moralo iskati zdravniške pomoči, pa tudi gasilci so morali večkrat poseči, da so preprečili kak o-genj. Zal so bile vmes tudi nekatere nesreče bolj resnega značaja. Eksplozija petarde je 23-letnemu Gianniju Si-monettiju odnesla roko in mu povzročila opekline po raznih delih telesa. To se je zgodilo v Simonettijevem stanovanju Stanie mladeniča je po mnenju zdravnikov zelo resno. Podobnih, pa čeprav nekoliko milejših nesreč je bilo še več.
Predmeti, ki so leteli skozi okna, so poškodovali mnogo avtomobilov na cestah; v nekaterih primerih je škoda tudi znatna.
Obračun nezgod »ogrizene bitke* v Silvestrovi poči pa je mnogo bolj porazen v Neaplju in neapeljski pokrajini, saj imamo tu opravka tudi z dvema mrtvima. V S. Giuseppe Vesuviano je 23-letni Antonio Carbone na terasi domače hiše prižigal neai ben jalični o-genj, ko mu je spodrsnilo in
miiiiiiiiiiiiiifiiiiliiiiiiiiiiiiMiiuiiiHMiuuiia«
Mike Bongiorno si je pri smučanju zlomil nogo
CERVINIA, 1. — Mike Bongiorno si je predvčerajšnjim pozno popoldne zlomil nogo, ko se je smučal v Bardon-neyu. Čeprav je Bongiorno dober smučar, je pri vsej br-zini padel in z levo nogo u-daril ob skalo, ki je molela iz snega. Odpeljali so ga v dolino, kjer so ga zdravniki pregledali in mu nogo dali v mavec. Mike Bongiorno bo moral 40 dni prenašati posledice padca.
Štirje mrtvi v avtu po silvestrovanju
FERRARA, 1. — Avtomobil «1400» je davi v prvih urah treščil ob neko platano na cesti Ferrara-Tresigallo. Pri nesreči so bili štirje mrtvi.
V prvih jutranjih urah je avtomobil «1400», ki ga je šofiral 19-letni Danilo Frigni, komaj 5 km iz Ferrare zdrčal iz še neugotovljenih razlogov s ceste in se razbil ob platani. Na avtomobilu je bila poleg že omenjenega vozača njegova sestra Ombretta, stara 11 let, šoferjeva zaročenka Gerama Morini in njena mati
je bil na mestu mrtev, dekleti sta podlegli poškodbam na poti proti bolnišnici, in prav tako je podlegla poškodbam mati, brž ko so jo pripeljali v bolnišnico.
Kako je prišlo do nesreče, nihče ne ve; priče ni nobene. Domneva pa se, da je Frigni-ja za trenutek premagal spanec.
ASIAGO, 1. — Neki avtomobil, v katerem je bilo pet o-seb, je na nekem ovinku zletel s ceste ter se kotalil kakih 250 metrov po strmini. Takoj
Družba se je po Silvestrova-j je bil mrtev vozač in neka nju vračala domov. Mladenič j starejša ženska. Njena hči se
Tudi v letoviščih na Modri obali ni manjkalo zabave, kakor tudi v vseh ostalih mestih po Franciji.
Svojevrstno pa je bilo pozdravljanje prihajajočega leta v Alžiriji. Po navodilih OAS so v mnogih hišah za-če’i malo pred polnočjo iz-vsiati znak ultrasov s trombami, klaksoni in z udarci loncev in kozic. Gramofoni na oknih pa so na vso moč oddajali «Chant des Africains* in druge vojaške koračnice. Podobno je bilo v Oranu. Povsod pa je okrog ene nastal mir.
LONDON, 1. — London je preživel najbolj mirno Silvestrovo noč, kolikor se je mogoče spominjati za kakih 50 let nazaj. To je povzročila debela plast snega, ki je onemogočila promet po cestah, pa tudi podzemna železnica je delovala zelo neredno zaradi pogostih prekinitev toka. Tako so Londončani ostali večinoma doma.
Toda kakih tisoč mladih ljudi se ni ustrašilo snega in mraza ter je na Trafalgar Square čakalo, da bo «Big Ben* začel biti polnoč. Kratkočasili so se s tem, da so s snegom kepali policaje, ki so to razposajenost vdano prenašali. O polnoči so zapeli tradicionalno «Auld Lang Sy-ne» in kakih dvajset najbolj pogumnih je celo skočilo v fontano Trafalgar Squara. Sicer pa letos ni prišlo do incidentov.
STOCKHOLM, 1. — Silvestrova noč v Stockholmu je bila mirna in zato ogromno število policijskih agentov, tudi v civilu, pripravljenih, da preprečijo incidente, kot so se
Kdo jo gospodar pariške policijo
Preganjan policijski sindikalist ker odkrito nasprotuje OAS
Francois Rouve suspendiran, ker je protestiral proti prepovedi manifestacij proti OAS
PARIZ, 1. — Voditelji pariške »sindikalne federacije nameščencev policijske prefekture* se bodo zbrali jutri zjutraj na sestanek, da bi proučili situacijo, ki je nastala zaradi novih sankcij, ki so bile sprejete proti njihovemu generalnemu tajniku Francoi-su Rouvu, ki je bil suspendiran in prijavljen disciplinskemu svetu, ker je večkrat protestiral proti prepovedi manifestacij proti organizaciji O AS 19. decembra.
• Primer Rouve* je vzbudil toliko več hrupa v sindikalnih krogih nameščencev prefekture in med petnajstimi tisoči pristašev sindikalne zveze, ki jo vodi suspendirani vi-cehrigadir, ker prefekt ni i-mel za potrebno na noben način utemeljiti nove težke sankcije, ki so jo sprejeli proti Rouvu.
Dogodki so več ali manj znani: 19. decembra zjutraj je Francois Rouve naslovil na načelnika države, na predsednika vlade in na notranjega ministra pismo, v katerem je ostro protestiral proti prepovedi manifestacij proti OAS. Pismo, ki ga je Rouve naslovil omenjenim državnikom, je njegov sindikat odobril in gre za najmočnejši sindikat na prefekturi, kajti zajema nad štiri petine vsega osebja. V svojem pismu Rouve poudarja med drugim, da je prepoved »ustvarila težak problem vesti* pri vseh članih policije s tem, da tvega, da jih' postavi proti ljudstvu, s katerim v pretežni večini delijo čustva in mnenje. Istega dne je notranji minister Ro-ger Frey tudi v imenu predsednika vlade poklical k sebi sindikalista, kateremu je o-stro očital najprej njegovo dejanje, nato pa tudi publici-
dogajali prejšnja leta, ni ime-, teto, ki jo je tej stvari dal.
' Toda sindikalist Francois Rouve je ministru odgovoril, da ostaja pri svojem, kar je potrdil tudi pred novinarji.
Dva dni pozneje je policijskega sindikalista poklical k sebi direktor občinske policije Legay, ki mu je sporočil, da ?o ga ža pet dni suspendirali. Pretekli teden pa sta se pripetili dve novi dejstvi: sindikat je sklenil pritožiti se pred upravnim sodiščem proti sankcijam, ki so bile sprejete proti njegovemu generalnemu sekretarju, tednik «L’Express» pa je bil zaplenjen, ker je objavil anketo o težavnih razmerah, ki vladajo med pariškimi agenti. Te je med drugim presenetila u-gotovitev, da je v prestolnici 19. decembra bil izvajan pritisk nad manifestanti, ki so demonstrirali proti OAS, do-čim tega ni bilo v drugih mestih Francije, koder zaščitniki javnega reda niso bili pozvani, naj s silo razkropijo manifestante proti OAS. V tekstu, ki je bil objavljen v tedniku «L’Ezpress», sta tudi dve izjavi Francoisa Rou-va, ki je zagotovil svoje prepričanje, da se bodo «v primeru poizkuša državnega u-dara* mnogi pariški policaji uprli »opornikom*.
V r.ovi izdaji zaplenjene številke je «L’Express» inkriminirani člapek zamenjal z izvlečki uvodnika, ki ga je Rouve objavil v sindikalnem listu policijske prefekture. Sin-
lo kaj delati.
MONTECARLO, 1.	— Po
25.000 lahkih frankov na osebo je plačalo 1500 oseb, ki so napolnile prostore slavnega • Hotel de Pariš*. Med navzočimi so bili tudi Toto, režiser Lattuada ter konstruktor vesp Piaggio.
NEW YORK, 1. — Na •Ji-mes Square je pričakovalo novo leto 700.000 oseb. Vsi lokali so bili napolnjeni do zadnjega prostora. Predsednik J. Kennedy je šel k znancem v Palm Beach na Floridi. V državah »suhega režima* —. kjer v nedeljah velja prohibicija — je mnogo oseb praznovalo prihod novega leta že v soboto zvečer in tako je bila tam Silvestrova noč kar navadna noč.
Nedeljska prohibicija velja tudi v Montrealu v Kanadi in tako tudi tamkaj za Silvestrovo noč ni bilo nič posebnega.
TOKIO, I. — Japonci so v templjih pozdravili prihod »tigrovega leta*. Po japonskem, koledarju ima namreč vsako 'eto ime po kaki živali. Opolnoči so tempeljski zvonovi izvedli 108 udarcev, da bi pregnali 108 demonov, ki po budistični religiji mučijo svet.
Sicer pa so Japonci slavili večinoma doma. Milijoni pa so odšli na deželo, v domače kraje, v letovišča in središča zimskega športa.
dikalist je prepoved manifestacije komentiral z besedami: «Očitno, v določenih krogih so že izbrali svojo stranko*, in glede svoje suspenzije je pisal:	»So določene
sankcije, ki dajejo čast tistim, ki so njih predmet in ki prav gotovo ne delajo časti tistim, ki so zanje odgovorni*.
Minuli petek pa je končno Francois Rouve izjavil dnevniku »France Soir»: »Želimo si odkritega pojasnila s prefektom. Naj se nam pove, da se pariška policija mora boriti proti OAS. V tem primeru bodo stvari jasne*.
Štiriindvajset ur pozneje — v soboto — je bil sindikalist suspendiran za nedoločen čas in izročen disciplinskemu svetu. Poudariti je treba, da je Francois Rouve, ki je petnajst let generalni tajnik sindikata, vedno odklanjal vsako napredovanje v službi, da bi se mogel bolj posvetiti svojim sindikalnim funkcijam.
---«»---
Pet črnskih otrok je zgorelo
CHILDESBURG (Alabama), 1. — Pet črnskih otrok v starosti od 17 mesecev do sedem
let je davi zoglenelo v svojem skromnem stanovanju, ki se je vnelo Mati je bila trenutno odsotna, ker je morala v trgovino .
----«»---
Neprostovoljno
podaljšanje
silvestrovanja
TRIDENT, 1. — Kakih 40 oseb, ki so se povzpele na vrh Pa-ganelle, da bi tu preživele zadnji dan starega leta, je moralo ostati tu tudi za Novo leto. kajti v noči na 1. januar je snežna nevihta, ki je divjala okoli zaklonišča Cesare Battisti. na 2200 m, pretrgala električni vod in s tem odvzela tok motorjem, ki poganjajo žičnico. Ker v takšnem vremenu niso imeli druge izbire, so planinci sklenili ostati v planinskem domu, dokler ne popravijo žičnice.
Žičnico so popravili toda zaradi snežnega meteža, je nemogoče, da bi začela voziti. Ko je družba — skoraj sami Benečani — sporočila domačim, da ni nič hudega, se je sprijaznila z usodo in skle-
ryl Crane (hči Lane Turner, ki je zabodla materinega prijatelja Johna Stompana-ta) itd. V zadnjem času je predsedoval obrambnemu kolegiju Carola Tregoffa v slavnem Finchovem procesu zaradi umora.
Samomor igralke ki je bila vdana mamilom LOS ANGELES, 1. — Barbara Burns, hči pokojnega igralca Boba (Bazooka) Burnsa, je danes umrla, potem ko je bila dva dni v nezavestnem stanju ker je užila preveliko količino, u. spavalnega sredstva. Imela je šele 22 let, vendar je bil to že njen tretji — in to pot vsekakor uspešen — poskus samomora. Dvakrat prej so zdravniki uspeli jo rešiti. Tako kot oče je bila tudi Barbara igralka. Bila je že nekajkrat aretirana zaradi prekrška zakona o mamilih.
V Franciji so pohiteli in že izbrali Miss Francijo 1962. Izvoljena je bila v Le Havru v Silvestrovi noči in imenuje se Mcnique Lemaire. Ima 19 let in je že imela naslov neke miss. Zaposlena je kot tajnica v nekem pariškem ambuiaitor-ju. Za naslov ni bila važna samo lepota temveč tudi inteligentnost in splošna kultura. Monique pravi, da Ji še na misel ne pride filmska kariera,
nila tudi drugo noč prebiti pač p? hoče ostati v službi in v veselju.	si ustvariti družino
Danes v kina «ARC0BALEN0» nn°ov°a lcžt°na ,
LUX FILM
PRIKAZUJE FILM, KI GA JE REŽIRAL
PIETRO
GERMI
MARCELLO
MASTROIANNI
( RAZPOROKA PO ITALIJANSKO
FILM DRUŽBE	PRODUCENT
LUX-VIDES GALATEA	FRANCO ORISTALD!
PREPOVEDANO MLADINI POD 16. Lt/ioM
VTISI IN RAZMIŠLJANJA S POTI PO SREDNJEM VZHODU
Milijon arabskih beguncev KoKho jih je preživel° Praznike? v Gazi, Libanonu in drugod
Iz umetnostnih galerij
Združeni narodi porabili doslej že 250 milijard lir, toda brez haska Problem teh ljudi še vedno na mrtvi točki * Zakaj gesla proti Zahodu?
Poklicna pot me je privedla sem sicer zaradi ponovne «po-višane temperature« Srednjega vzhoda, ki se kaže v trenutni napetosti v zvezi s Ku-vaitom in Libanonom, toda novinarska »radovednost« včasih tudi mimogrede pobrska za kakim problemom, ki je vreden omembe. In koliko je tu problemov, ki so vredni omembe, verjetno se niti sami državniki dežel Srednjega vzhoda ne zavedajo, saj bi mogli reči, da je vse življenje, ves razvoj ali bolje ves nerazvoj tet dežel en sam skupek prohemov, katerih eni so postali že »kronični« in zato ne več :oliko akutni, ali vsaj virulentni ne, drugi pa tujo, tlijo ir. bi vsak čas, ob sodelovanju zunanjih okoli-"*n> znali i:b:uhniti v nič kaj prijeten pioblem na le lokalnega, pač pa celo mednarodnega meila, kajti v zemljepisnem pidročju Srednjega vzhoda je <aj malo važnejših stvari in zadev, ki se ne sprevržejo ' problem z mednarodnim odnevom.
Eden takih poblemov je zagotovo tudi poblem palestinskih begunce'. Gre za nekoliko že »kroničn« problem, ki pa ves čas ti in se zna ob vsakem tudi sranskem dogodku ali zaradi takršne koii zunanje okoliščini spremeniti v akuten, celo virulenten problem z daljnosežnimi posledicami. Vedeti namieč moramo,
. gre za milijon ljudi, ki v Sicer ločenih taborišth, toda vedno le taboriščih, le Štiri* najsto leto čakajo, kdj se bo njih življenjsko vprainje rešilo. Ker pa leta hitij in ker se od samega nastana prejema do danes vsa zteva ni j11*1 za malenkost pimakni-a z mrtve točke, sev tem milijonu ljudi zbira jev do vsega> pred vsem do nih, ki so za njihovo žalostn usodo knvi in proti onim, ci jim doslej niso znali ali hoteli
pomagati, gnev, ki bi znal nekega dne dobesedno eksplodirati in se razvneti v vse nevarnejši požar, kot se na prvi pogled zdi. Zavedati se namreč moramo, da smo na Srednjem vzhodu, kjer ni vroč le pesek tukajšnjih puščavskih področij, jač pa tudi vse vzdušje.
Odkod ti begunci, bo kdo vprašal. Ko se je leta 1948 končala izraelsko-arabska vojna, je Izrael zapustilo okoli milijon Arabcev, ki so se več ali manj upravičeno čutili o-grožene v novi državi. Združeni narodi, ki so se ukvarjali z »gasitvijo izraelsko-arab-skega požara«, so si nujno morali prevzeti breme tudi teh milijon beguncev . Kod mnoga druga vprašanja, pa so tudi tega pustili na sredi poti, saj si — posebno Zahod — ni smel naprtiti sovraštva A-rabcev, z druge strani pa je bil Zahod tudi tedaj nekak pokrovitelj nove, mlade izraelske države. In ko je poziv beguncem, naj se vrnejo v komaj zapuščene kraje, propadel in se mu je odzvalo le nekaj sto oseb, in ko je propadel tudi »sklep«, da bo vsem beguncem dana odškodnina za zapuščena premoženja, je bilo treba prevzeti nase tudi stroške za vzdrževanje te množice ljudi. In tako so nastala velika taborišča za milijon ljudi.
Okoli 100 tisoč beguncev je prevzela Sirija. Prav toliko jih je odšlo v Libanon. Na-kaj tisoč se jih je razkropilo PO Egiptu, po Iraku in po Saudovi Arabiji, vendar je večina ostala tu, v neposredni bližini, tako rekoč na meji Izraela, v ozkem pasu Gaze, kjer jih je 250 tisoč, ter v Jordaniji, katere prebivalstvo se’ je kar čez noč malone podvojilo, saj se je k prejšnjim 700 tisočem prebivalcev pridružilo kar 500 tisoč beguncev. Razen le nekaj tisoč pre-
cJili*cht't ovali A»tt© tlomn
Saj res, kaj bi i potikali po javnih lokalih na tak večer. Kaj ni bolj« da se zberemo nekje sami zase >n praznujemo po sje?
In tako smo se iločili.
Zbrali smo se pinas. Ter pričakovali Novo leto.
Lahko rečem, damo se imenitno zabavali. Ne, tako veselo še nikdar ni lo, ne prej ne pozneje.
Pravzaprav divje
Začelo se je tab da bi si bolje ne mogel nihče želeti. Vsak od nas t za to kaj prispeval. Deloma v denarju, deloma v lagu. Nekdo je prinesel žganje, mgi klobase, tretjiir, spet drugi salamo. In tako se le nabrala kar preceija zaloga.
Tudi glede oblektmo se domenili, da bomo vsi kar se da spodobno, to jsvečano napravljeni. In res, smo °di osi v temnih ob;ah.
Ko smo se zbralsmo posedli okoli mize. Lepo spodobno....
Do enajstih ni b pravzaprav nič posebnega. Ne-oliko smo se pogoviali, poslušali radio, gledali tele-Vlzijski spored, izbir plošče, igrali razne igre, pili, Pngrizovali, zopet pi
Pili smo pač preč Kolikor je kdo zmogel.
Ko, polagoma na je začelo postajati vroče. Kar P° Drsti smo si rrki slačili suknjiče in bili nazad-nlc vsi goloroki.
»Prav zares, kolit je že to vredno, da more biti človek tako ’kar po d ače’! Uf, če bi morali biti nekje v kaki plesni dvoran^ako se morajo oni tam 'fino' vesi'... k e, prav nič ‘ne zavidam!»
'I'u je rekel tisti. Se je že kaj skraja hvalil, kaj ”fe, in koliko bo pojei.
A medtem ko je •joril, je mahal z žlico, zvrhano rvske solate, «Cof!» jiadla solata na parket. A v ruski solati, se ve, je oljm je od tega ostal na bliščečem Podu precejšen mastemadež.
£o je bila prva noda.
Poten, jih je bilo več. Cela vrsta.
Zganja je zmanjki. Sli smo po drugega. Kupili sm° tudi še liker, vert, rum,, maraskino m še drugo.
Pol ure pred polno. Iz radia zadoni poskočna melodija. Vsi planemgokonci. Začnemo plesati. A kako plesati! Divje! Bho!'
«Preprogo veni«
Kot bi mignil, je nnila preproga in tla so zasijala gladka in gola.
»Tudi naslanjače!»
Tudi te smo nekaminesli.
Ko je bilo tega la konec, smo posedli kar po tleh. D0 polnoči.
Luč je ugasnila.
«Srečno novo leto1»
Da, tega se še dobzpominjam. Toda potem....
Ke, kar je bilo zai, mi je v spominu le v posameznih odlomkih, ko.ekakšni prebliski v megli, le Posamezni drobci, le ksličice mozaika.
To še prav natankcem, da smo korakali. Dvajset minut. In žvižgali meloc iz filma uMost na reki Kway.»
In kako imenitno s korakali. In krepko.
Žvižganje morda rtii bilo prvovrstno, toda, rad "* videl tistega, ki bial bolje v takih okoliščinah.
Zatem je Milan skona zofo in pokazal svojo varianto «gumijastega mo:
Po tem smo zopet hkali.
Odnesli smo tudi ka ker nam je bil napoti.
A to še ni bilo vstklenili smo prirediti maške-rado. Odprli smo omaiMojo omaro. Dokazali smo, "•“j vse more uiznajdlj: glava» napraviti s še tako skromnimi sredstvi. No\\ je, da je nekdo razrezal moj plašč, da je lahko rjega napravil srednjeveško * Pelerino, toda, to prav z*shi važno.
Vtem je, kot se mio spominjam, padla z mize Posoda s kumaricami. Ki >a moram, da so vse kumarice ostale cele.
Potem smo. da, tudi to e vem, pometali vse pepelnike skozi okno, poriiti kot omaro in peli neko Pesem. Tudi to dobro tenda je bila tista pesem strašansko dorga.
A zatem smo po malemli.
In še enkrat smo si voičsrečno novo leto.
(Nadaljevanji 6. strani)
možnejših beguncev, ki jim materialne razmere dopuščale, da so taboriško življenje zamenjali s »civilnim«, živi torej ves milijon iz Izraela pobeglih Arabcev v že omenjenih taboriščih po raznih deželah Srednjega vzhoda. In vso to množico ljudi je treba hraniti, oblačiti, skratka oskrbovati. Čeprav je res, da so njihove zahteve majhne in da sam program pomoči pred videva za prehrano le 1600 kalorij na dan, stane njih oskrba Združene narode 30 milijonov dolarjev na leto.
Det strokovnjakov meni, da se ti milijoni »negospodarno trošijo«. Tako menijo oni, ki hočejo biti do vodstva taborišč skrajno velikodušni. Drugi, ki bolj kritično gledajo vse to, pravijo, da se tu denar razmetava. Verjetno ne bodo imeli prav niti eni, niti drugi. Za gotovo pa je res, da se sredstva, da se tolikšni milijoni zelo neracionalno u-porabljajo. Z malo manj kot 400 milijoni dolarjev, ki pomenijo v italijanski valuti skoraj 250 milijard lir, bi se bilo dalo veliko storiti, če bi se bil od samega začetka izdelal primeren načrt, kako te ljudi ponovno vključiti v normalno življenje. S temi sredstvi bi se ne bila lahko napravila le zadostna, seveda bolj začasna, vsekakor pa primernejša stanovanja od sedanjih, pač bi še kaj ostalo za ustanavljanje kakih podjetij ali kakršnih koli delovišč za begunce, ki bi jim služila za počasno, toda gotovo vključevanje v normalno življenje v deželah, kjer so trenutno nastanjeni. Toda za takšen načrt je treba najti najprej ta' ko imenovano načelno rešitev, ki pa je bila v tem primeru «nemogoča», ker je množica enega milijona beguncev bila in je še nekaterim »odlična karta«, ki bi je ne bilo zavreči.
In tako životari ogromna množica ljudi v brezdelju in brez perspektive, brez jutrišnjega dne, razen za one, ki bi iz tega hoteli kovati svoje politične kapitale.
Neki Šved, ki v vodstvu centralne uprave taborišč zastopa Združene narode, meni; da je vsemu temu krivo dejstvo, da so o tej zadevi in razporeditvi sredstev odločali ljudje, ki se na razmere na Srednjem vzhodu ne spoznajo, predvsem, ki se ne spoznajo na miselnost teh ljudi in arabskega človeka nasploh. To bo držalo le do določene meje. Arabski človek je res bolj malo iniciativen, če ga vzamemo kot splošno južnjaško bitje sredi puščavskega predela, kjer je nomadstvo še nekaj normalnega. Toda kdo je temu kriv. Kaj je storil Zahod doslej, da bi se to menjalo, spremenilo, k0 je vendar stoletja tu gospodaril in se že desetletja spet bogati na račun tukajšnjega bogastva, na račun naftnih vrelcev .In, končno, kaj je storila sedaj mednarodna organizacija s 30 milijoni dolarjev na
kemu beguncu oskrbela 1600 kalorij hrane na dan in nekaj krp, ki jih človek v tej klimi več niti ne potrebuje?
Zato so kaj čudni «politiki» in »opazovalci« vsi oni, ki po svojih obiskih taborišč v Gazi, Jordaniji in drugod, tožijo, da »Zahod hrani milijon svojih sovražnikov«. Njihova »užaljenost« je sicer razumljiva, kajti ni redek primer, da begunci kakega sporadičnega gosta z Zahoda sprejmejo z vzkliki «Dol z A-merikanci!« ah celo s »Smrt Amerikan-cem!« in v isti sapi kriče »Živel Naser!«, vendar je tudi res, da Naser in tako imenovano »naserjanstvo« za njih nekaj predstavlja, daje jim vsaj malo upanja «na ponovno oživitev v normalnem življenju«, pomoč Združenih narodov, ki jih istovetijo z Zahodom, pa jim nudi le 1600 kalorij na dan, kako krpo in to za danes, za vsak dan sproti, ne pa za neko bodočnost, ki pritiče narodu.
K. V.
......."""'"""""i.......................................................................................■■■■......•■■■■■■■■■■■■■i...................................................
iiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiHiniiiimi,mni,MHniHnMMuumuHmiHnmm,
«VES SVET NAS ZALI, NE DA BI SE TEGA ZAVEDAL
Norveški Laponci, bolje Sami hodijo za čredami z avtobusi
Komaj nekaj tisoč Samov se smatra za poseben narod, ločen od ostalih rojakov - Norveške oblasti zelo plemenito varujejo njihovo nacionalno samobitnost
»Ves svet nas zmerja, pa čeprav se tega niti ne zaveda« — tako se je pred kratkim izrazil neki Laponec, ki smo ga sedaj tudi mi, s samim tem, da smo ga imenovali, žalili. Laponci namreč smatrajo, da ta naziv ni njihov, celo da je žaljiv, ker da oni niso Laponci, pač pa Sami. Ker pa je naziv Laponec na svetu že tako udomačen, menimo, da jih s takim naziva-njem ne žalimo, ali vsaj nočemo žaliti, vendar jih bomo nazivali raje z imenom, ki ga imajo rajši in jim bomo torej rekli Sami.
Sami žive na skrajnem severnem delu Skandinavskega polotoka in v obmejnem delu severozahodne Sovjetske zveze .To ljudstvo, ki ne pozna našega dneva, ko se v 24 urah stalno menjavata nekoč krajša noč in daljši dan, oziroma daljša noč in krajši dan, pač pa poznajo le do 6 mesecev dolgo noč in prav toliko dolg dan, je zelo skromno, trdoživo, hkrati pa se krčevito drži svojega skrajnega severa z za naše pojme nemogočo klimo.
Samov je največ na Finskem. Pa tudi na Norveškem
jih na skrajnem severu te de-1 tam, koder žive Sami. Seve-
žele našteli okoli 30.000, do danes se je njih število skrčilo komaj na 20.000. Mnogi so se »razbežali«, hkrati pa je njihov prirodni prirastek zelo nizek.
Sami govorijo jezik, ki je nekoliko podoben finskemu, ki pa se od .njega toliko razlikuje, da Finec Sama ne bo razumel. In narobe. , Sami so vse do danes ohranili svojo posebno kulturo, ki ni enaka kulturi nobene dežele, v kateri živijo. Logično, so Sami ohranili tudi svoj način življenja, svoje poklice.
Ze prej smo rekli, da živi na Norveškem okoli 20.000 Samov. Ti so ločeni v tri skupine. Ena živi na obalah morja, na skrajnem severu, druga živi v dolinah severnih rek, tretja pa po planinah, ki se raztezajo nad severnim polarnim krogom. Ce smo rekli prej, da se Sami oklepajo svojih starobitnosti, bom0 to trditev nekoliko popravili s tem, da je prvo skupino Samov norveško ljudstvo že precej pritegnilo nase. 2e pred kakimi sto leti je določeno število Norvežanov ubralo pot proti severu in se zaradi lova
leto	r»7Pn	(.»=	■	---	»a	proti severu in se zaradi lova
eto,	razen	tega,	da je	vsa- j:h	je precej. Pred	30 leti so ‘ in ribolova začelo naseljevati
Arabski begunci iz Izraela v taborišču v Gazi
da so Norvežani prinesli s seboj v na novo naseljene kraje tudi svoj način življenja in dela, predvsem nov način lova in ribolova, kar je spravilo v težave avtohtono ljudstvo, Same, ki s svojim primitivnim načinom lova in ribolova 'novoprispelim tekmecem niso mogli biti kos. Zaradi tega so, sa Sami morali lotiti modernega načina lova in ribolova, celo obdelovanja zemlje in tako so se nekoč samostojni Sami povezali z doseljenimi Norvežani.
Druga skupina Samov, ki naseljujejo doline severnih rek, se ukvarja z lovom in ribolovom, toda še posebej z načrtno vzrejo irvasov. Vse do leta 1930 je bila ta skupina Samov dobesedno ločena od ostalega sveta. Ko pa so v ta del Norveške potegnili nove ceste, ki so začele povezovati tudi njihova središča s središči Kautokejino in Karasiop, so tudi ti do tedaj povsem ločeni Sami prišli v naposreden stik z ostalim svetom in nova orodja, nove ideje, nov način dela je prodrl v njihova naselja. Ta skupina Samov je najštevilnejša skupina na Norveškem.
Tretja skupina Samov se ukvarja v glavnem z vzrejo irvasov, živi pa, kot smo že rekli, po planinskih predelih onstran severnega polarnega kroga. Čeprav bi mogli sklepati, da je ta del Samov ostal najbolj locen od ostalega sveta, je hkrati tudi res, da je moderni svet prodrl tudi do njih in to se opaža v novem načinu klanja irvasov in v njihovih trgovskih stikih z o-stalim svetom, ko prodajajo kože irvasov in krzna
Ker pa ta skupina Samov živi zares bolj ločeno od sveta kot ostali dve skupini, se njeni člani smatrajo za posebno nacionalno skupnost in norveški vladi je treba priznati, da je bila toliko uvidevna, da je tej skupini materialno omogočila, da ši odprejo šole v lastnem jeziku in da razvijajo lastno kulturo. Seveda je to precej težavno, včasih celo dokaj zasilno, kajti ta del, ta skupina Samov je nomadska, ker se s čredami seli sem in tja. Zaradi te selitve pa kaj malo pride v stik z ostalim svetom in so zato ohranili najbolj čisto kulturo, jezik in navade. K temu jim je pripomoglo tudi dejstvo, da je vzreja irvasov donosna, da niso torej odvisni od drugih nacionalnih skup-
nosti. In norveške oblasti so v zaščiti tega majhnega komaj nastajajočega naroda šle tako daleč, da so morebitnim prebivalcem teh predelov, ki se ne prištevajo med Same, prepovedale vzrejo irvasov, da bi s svojo konkurenco ne škodovali Samom.
V skrajnem severnem koncu Norveške je po priližnih računih okoli 1.500 Samov, ki se ukvarjajo izključno z vzrejo irvasov.
Nekoč so nomadski Sami živeli pod šotori, ki so jih postavljali v neposredni bližini vsakokratnih pašnikov oziroma čred. Sedaj pa ima večina teh nomadov zimske hišice, ki so sicer še vedno zelo primitivne in preproste, vendar so te veliko boljše od šotorov. In vtem ko družine žive po teh kolibah, odhaja določeno število pastirjev s čredami na pašo, kjer živi pod šotori.
Več družin nomadov tvori vas in živi skupno življenje, hkrati pa tudi v zimskih mesecih skupno redi skupno čredo. Spomladi poženejo črede iž ograd proti obali morja in rek, kjer se ustavijo skozi vse poletje, do pozne jeseni, ko se spet vračajo v svoje »prezimovanje«. Del družin teh
nomadskih pastirjev poleti potuje s čredo, toda ne več peš, kot nekoč, pač pa z avtobusi. Vedeti namreč moramo, da so »prezimovališča« daleč od letnih pašnikov. Cez leto ostanejo te družine pri čredi, pod šotori, jeseni pa se vračajo v kolibe.
Le v poletnih mesecih, ko Sami. § syojimi čredami prispejo na obrežja morja in na obale rek, pridejo v stik z ostalim svetom, po navadi s turisti, k; prihajajo sem, da bi si ogledali tako imenovano ponočno sonce ali belo noč.
V večjem naselju Karasijo-ku imajo Sami celo svojo visoko šolo, dočim se v osnovnih šolah posameznih skupin uče jezika, zgodovine in ostalih predmetov, hkrati pa tudi raznih obrti. Pred nekaj leti so norveške radijske postaje začele oddajati posebne oddaje za Same, seveda v njihovem jeziku, od pred kratkim, od pred nekaj dnevi pa imajo Sami na razpolago tudi televizijo. Njihov stik z ostalim svetom postaja vedno tesnejši, morda celo vsiljiv, toda z razliko, da te majhne nacionalne skupnosti večinski narod, Norvežani, skrbno varujejo, da se ne bi v njihovem morju utopile.
Razstava osemnajstih v «Teatro Nuovo»
V galeriji Novega gledališča je razstavljenih 47 slik 18 vidnejših italijanskih u-metnikov, ki so si v prvi polovici tega stoletja prizadevali spoznati pravi obraz likovnosti naše dobe in ga ustaliti na lastnih platnih v njegovi tako različni, vedno menjajoči se izraznosti. Tretjina teh, Toši, Rosa i, De Pi-sis, Tomea in De Bon je danes že med pokojniki in le preostalim je bilo dano uživati sadove več ali manj utemeljene slave; sadove, ki v naši nemirni dobi včasih prezgodaj dozore v topli gredi pridobitno organiziranega u-veljavljanja. Vendar pa so med razstavljavci resnični iskalci novih poti, ki so u-speli utreti široko cesto 1 u-spešnim slogom, kot na pr. De Chirico v tu pokazanih slikah metafizične izraznosti, Morandi, slikar preskromnih predmetov, ki pa je zastopan s sicer izborno, a zanj ne tako značilno, lastno podobo, ter Campigli
Mnogi izmed njih so se bojevali v vrstah futuristov in zdesetkani prešli po um* ku istega iz slikarskega bojnega polja v nova avantgardna taborišča. Tako je Gentilini tu še figurativen, kot so sicer figurativna vsa dela te razstave, razen Gui-dijeve «Tesnobe».
Zanimivo je, da razstavo prireja ženski tednik «Gra-zia«, ki prinaša pogostokrat članke o italijanskih slikarjih in barvne reprodukcije njihovih del, od katerih so nekatera sedaj le-tu razobe-šena. Tako ona za Sironija zelo značilna v rumenkasto-črni barvitosti in rahlo dah* njene Semegh intjene vizije deklet in sadežev ter še one vodeno prozornih krajih Lil-lonlja.
Nadalje vidimo še tu n originalu odlično Salittiijeuo podobo fene v pokrajini m ■ novejše Carrafeve tu robno-puste marine.
Verjetno se paznim , poznavalcem slikarstva prenehate-ra tu pokazana dela dozdevajo kot v jeseni odpadli obledeli listi, če jih primerja z novejšo umetniško žetvijo nekih razstavljavcev, tako one Cassinarijeve podobe žena. Vendar pa je treba pri tem ocenjevanju upoštevati, da, pripadajo, slične podobe že', zgodovini italijanskega slikar-1 stva tet morama v njih videti le stopnice na stopnišču likovnega razvoja, sodobnejšemu gledanju■ pred-metnasti sveta prilagojene izraznosti v nekem obdobju naše polpreteklosti.
Predvsem pa je za Tržačane ta razstava toliko varnejša, ker nam omogoča videti v Trstu skoro nepoznane Mignecojeve in Saviniojeve izvirnike. Končno naj omenimo, da se' nekatere tu izobešene slike cenijo izredno vi: soko ter da so last milanskih galerij. Naviglio in An-nunciata, kakor tudi tamkajšnjih zbirateljev Mattio-lija in tekstilnega mogotca Toši ja, ki gotovo Hi uspel izdelati tako dragocenega platna, da bi Imel kvadratni meter milijonsko vrednost, kot ga ima tu razstavljeno platno skromnejšega brata slikarja Artura.
MILKO BAMBIČ
od samega začetka se pripravite na manjše stroške. Vaš osebni vpliv vam bo zaeotovll vsestranski uspeh. Novosti v ljubezni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste odlično idejo, ki se Jo izplača uresničiti. Zvezde so vam naklonjene, zato izkoristite priložnost. Razumevanje v družini.
DVOJČKA (od 21.6. do 22.6.) Nekdo vas do prosil za pomoč ali uslugo. Ne odklanjajte Je, ker Jo boste Jutri sami potrebovali. Zelo prijeten večer.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Izpeljite do konca vse, česar se lotite. Dan bo poln iniciativ In dela, pa tudi uspehov. Neka o-seba se zelo zanima za vas.
1 " "...........................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) 2e- ----------------,
vplivne pa bodo proti vam. Zato __	se Primerno temu ravnajte. Spor
IsUlitelil “
h Izkoristiti. Pazite na to, da tudi sami pripomorete k uspehu, VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Vaša stara želja se bo uresničila in s tem se boste postavili ponovno na noge. Bodite trdni in odločni tudi ko gre za nesporazume
RIBI (od 20,2. do 20.3.) Srečali se boste s starim prijateljem, kar vam bo prineslo veliko veselja v tem razpoloženju boste tudi doma razčistili neko napetost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S podporo sodelavcev se boste lotili zelo napornega dela, ki bo po večjih težavah vendarle dokončano. Neprijetne motnje v družini.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pazite, do koga od Predstojnikov ali sodelavcev ne spravite v slabo voljo. Nekdo se bo vtika! v »aše čustvene zadeve.
Ne bo šlo vse po vaših željah, vendar se ne boste Imeli nad čim pritoževati. Ljubosumnost, ki vas muči, je povsem odveč.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Srečno naključje vam bo pomagalo pri izvrševanju nalog, katerim niste kos. Ne računajte preveč na pomoč domačih.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.)
TEHTNICA (Od 23.9. do 2340.) | ff* T K.%
Radio Trst A
Torok. a. jiinniirjn l»«2
7.00: Koledar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30:	Šopek sloven-
skih; 11.45: Vrtiljak- 12.30- Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 1T00:	Ansambel
Franco Valllsnerl; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Tone Penko: Hormoni; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Bettlnelli: Kratka simfonija; 19.00:	Radijski
tednik za najmlajše; 19.30- Folklora z vsega sveta; 20.00: Šport: 20.30: Večer z Mueller-jem, Fitzgerald in Gibbsom; 21.00: Njegoš: »Gorski venec«, 8. oddaja; 21.40: Koncert sopranistke Nade Zrlmškove; 22.00: Obletnica tedr a; 22.15:	Ples
v blue jeans; 23.00: Jazz ansambel G. Barlgozzija.
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Cario Goldoni: »Harlekin, sluga dveh gospodarjev«.
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15- Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 11.00:	Otroški kotiček; 11.30:
Jugoslovanski orkestri; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30: Prenos RL; 19.00: Poje Gaby Novak; Prenos RL; 22.15: Plesni ritmi; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
b-30- Vieme na ital. morjih; 8.30; Omnibus; 10.30; Na program skladbe Franza Lecharja, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.15: Kako, kje in kdaj; 12.20: Glasbeni album; 13.30:	Pojo
Toti dal Monte. Tito Schlppa. Renata Tebaldi itd.; 15.15: O-scar Carbonl; 15.30: Tečaj an-
gleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Zgodbe in pesmi morja; 17.20: Plesi in pesmi s petih celin; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Costa in njegov orkester; 18.30: Pogovor z Jugoslovanskim nobelovcem Ivom Andričem; 19.00- Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20 00-Glasbeni album; 2.1.00:' Simfonični koncert; 23.00:	Nunzio
Rotondo in njegov orkester; 23.15: Plesna glasba.
//. program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: Ml In pesem; 11.00: Glasbe za vas. ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00:	Sladki spomini; 15 45:
Najnovejše plošče; 16.00: Program ob štirih; 17.00- Romantična medigra; 17.30: Vaš Juke box; 20.30: Glasbeno nagradno tekmovanje; 21.45:	Večerna
glasba.
III. program
17.00:	Na programu Feljx
Mendelssohn; 18.00: Preroki evropske krize; 18.30:	Filmski
Pregled; 18.45: Hans Eick A-posctel: Koncert za klavir in orkester; 20.00:	Vsakovečerni
koncert; 21.30: Tisoč let italijanskega Jezika; 22.00: Luzza-sco Luzzaschi, Emillo de Ca-valieri in Giullo Caccini; 22.30-Dokument arij »Tržaška občinska palača Je stara sto let«; 23.00; Na programu skladbe Carla Orffa.
Slovenija
6.00: Kat po domače- 6.25: Zabavna glasba; 7.15:	Novoletne čestitke; 7.30:	Radijski
koledar; 8 00: S košarkarji po Evropi; 8.30:	Lepe melodije;
9.05:	Zabavni orkester; 9.15:
Kržišnik: Sodibna Industrijska proizvodnja; 9.45: Glasbeno koledovanje po Evropi; 10.20: V Novo leto z novimi melodijami; 10.35; Izbrana zabavna glasba; 11.00: Iz studiov RTV Zagreb, Beograd in Ljubljana-11.40:	Prestopili bodo neki
prag; 12.05: Dunajski valčki: 12.20: Slavni pevci; 13.15: Ob vestlta; 13 30: Sto let popevke; 14.00: Svet v minulem letu; 14.30:	Zvočni mozaik; 15.15:
Za vsakogar nekaj; 16 00: Pravljica o izgubljenem čeveljčku; 16.45: Segava klaviatura; 17.05: Novi posnetki; 17.25: Kar vam ugaja; 18.00: Etnil Smasek: Trobenta, ki sama igra; ‘ 19.05: Zabavne melodije; 20.00: Radijska priredba opere »Seviljski brivec«; 21.30: Vedra zabavna glasba; 22.15: Popevke in ples; 23.05: Melodije za lahko noč.
Ital. televizija
17-0u: Program za najmlajše; 18.30: TV dnevnik; 18.45: TV zgodba — VValter Graumgn: »Obojestransko nadzorstvo«; 19.15:	Kipar Henry Moore;
20.20: Šport; 20.30: TV dnevnik; 2t 05: Album Canzonissl-me; 22.00: Umetnost in znanost; 22.30: TV zgodba: »Pustna noč«; 23.10: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Srečanje z Emrno
Grammatico; 21.45: TV dnevnik; 22.15: V Papuazijl; 22.45: Jazz v Italiji.
Jug. televizija
19.00: Na tajnem kanalu — humoristična oddaja; 20 00- TV dnevnik; 20.20: Narodni plesi v izvedbi ansambla »kolo«; 21.15: Canzonissima — glasbena quiz oddaja; 22.30-, TV dnevnik — II. Izdaja.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13.7, najnižja 10.1, ob 19. uri 13.7; zračni tlak 1010 pada, veter Jugovzhodnfk 12 km, vlage 85 odst., padavin 10.9 mm, nem oblačno, morje skoraj mirno, temp. morja 10.4 stopinje.
Danes, TOREK, 2. januarja
Makarij
Sonce vzide ob 7.47 jn zatone ob 16.33. Dolžina dneva 8.45. Luna vzide ob 3.01 in zatone ob 13.41 Jutri, SREDA, 3. januarja Genovefa
Nezadovoljiv razvoj tržaškega pristanišča
Promet „Javnih skladišč" lani padel za 4 odstotke
Izboljšala se je struktura prometa, ker je naraste! promet raznega blaga - Povečanje prometa s ČSSR in padec z Avstrijo
Promet tržaških «Javnih Skladišč« je v lanskem letu dosegel okoli 2.259.000 ton, medtem ko je znašal 1960. leta 2.350.981 ton. Promet «Jav-nih skladišč« se je torej znižal za 4 odstotke. Ti podatki se seveda ne nanašajo na celotni promet' tržaškega pristanišča, saj je treba še upoštevati promet lesnega pristam-k žča, žaveljskega industrijskega 1 pristanišča, ILVA in zlasti pro-C met s surovim mineralnim i oljem in derivati. Niso še zna-■ ni podatki o celotnem prometu, vendar pa računajo pristaniški strokovnjaki, da bo
sianisiti	--
promet približno enak, kot' te bil 1960. leta, ker se je zlasti v zadnjih mesecih lanskega leta nekoliko popravil, in to zlasti na račun nafte in derivatov.
Vendar pa so podatki_ o prometu «Javnih skladišč« najvažnejši, saj gre pri tem sko-ro izključno za tranzitni promet. ki je temelj celotnega tržaškega gospodarstva. Kot smo videli, splošni podatki niso ugodni, saj smo zabeležili znižanje prometa in to v razdobju, ko vsa druga pristanišča bistveno krepe svoje dejavnosti in v njih promet strmo narašča.
Ugodnejši pa so podatki o strukturi prometa, kjer se! je znižal delež masovnega blaga in povečal delež raznega blaga Skozi «Javna skladišča« so tako prepeljali:	premog,
železno rudo in staro železo 1960. leta 969.729 ton, 1961. leta 862.353 ton; žitarice 1960 341.700 ton, 1961 198.080; les | te 1960 204.134, 1961 198.074; gnojila 1960 40.181, 1961 38.980; razno blšgo 1960 795.237, 1961 967.265.
Iz tega pregleda je razvidno, da se je bistveno znižal promet s premogom, in to predvsem zato, ker Avstrija sedaj dobavlja premog iz So-1 vjelske zveze, od koder ga vo-l zijo po Donavi. Iz istega raz-’ loga je prišlo'tudi'do bistve-‘ nega padca prometa z žitari-1 cami. Povečal pa se je pro-I met z železno rudo, katero v i večjih količinah dobavlja sko-! ______________________________
zi Trst Češkoslovaška.
Pri prometu z lesom je prišlo do zanimivega pojava, da prihaja v znatno večji meri do uvoza lesa, medtem ko se tradicionalni izvoz znižuje. To je rezultat konkurence romunskega in sovjetskega lesa na tržiščih Sredozemlja ter Bližnjega vzhoda, saj je ta les cenejši od avstrijskega in jugoslovanskega izvora. Po drugi plati pa se sedaj v Evropo uvažajo vedno večje količine tropskega lesa in je tržaško pristanišče pri ustvarjanju tega prometa odigralo bistveno vlogo.
Promet' z umetnimi gnojili pa se je že predlanskim bistveno znižal, ker je tovrstne pošiljke avstrijskega izvora prevzela Reka.
Podčrtali smo že pozitivni pojav, da se je povečal promet raznega blaga za 172 tisoč ton in je tovrstni promet skoro dosegel milijon ton.
Lani se je znatno izboljšal promet s CSSR, kar,je posledica ugodnega sporazuma, ki so ga podpisala ((Javna skladišča« s češkoslovaškim izvoznim podjetjem. Sporazum predvideva promet 350 tisoč ton na leto in v prvih enajstih mesecih so že dosegli 347 tisoč ton ter so tako lani predvideno kvoto krepko presegli. Nadaljnji padec pa je lani zabeležil promet z Avstrijo, ki je dosegel v prvih enajstih mesecih po železnici 871 tisoč ton, medtem ko je znašal 1960. leta 1.307 tisoč ton.
V preteklem decembru
441.000 prehodov s propustnicami
V	decembru je bilo na našem področju v obeh smereh
441.000	prehodov s propustnicami, to je 12.000 več kot v novembru. S tržaškega področja na jugoslovansko je bilo
202.000	prehodov, iz Jugoslavije na tržaško področje pa 239 tisoč. Največ prehodov je bilo na škofijskem bloku, in sicer 203.000. Največji promet pa je bil zadnji dan preteklega leta, ker je šlo zlasti dosti Tržačanov v'istrske obmorske kraje.
V	mednarodnem prometu s potnimi listi pa. je bilo v decembru čez tržaške mejne bloke 93.000 prehodov.
15. januarja začetek novega sodnega leta
Včeraj so v sodni palači sporočili, da bo slovensna otvoritev novega sodnega leta 15. in ne 11. januarja, kot je bilo prej določeno. Obravnave na vseh sodiščih se bodo začele v torek 16. januarja.
Pogrebna podjetja nepopustljiva do zadnjega
Od včeraj sKrbi občina za prevozno pogrebno službo
Šele po grožnji ^ zaplenitvijo so podjetja odstopila občini vozila
Od včeraj skrbi občina za pogrebne prevoze, ker je zapadla koncesija, s katero je oddajala to službo v zakup dvema zasebnima podjetjema. Ti podjetji sta storili vse, da bi preprečili občini opravljanje te službe, saj sta se celo pritožili na državni svet, ki pa je njuno pritožbo zavrnil. No, včeraj je nova pogrebna služba že nekako stekla, le da je bilo žal zelo mnogo pogrebov, menda 24.
Po določilih dogovora med občino in zasebnima podjetjema bi ji morali izročiti potrebna prevozna sredstva, to je pogrebne vozove, seveda proti odškodnini. Ko pa se je bližal čas za to, nista hoteli podjetji nič slišati o tem m župan je bil zato prisiljen podpisati odlok, s katerim bi vozila zaplenil, do česar je imel po žakonu popolno pravico, cai pre za nuino javno služ-
bo, ki se ne sme preprečevati Sele to je prisililo podjetji, da sta odnehali in končno izročili vozila. Občina pa se je seveda obvezala, da sprejme v službo osebje pogrebnih podjetij, kakor je že prej storila z uslužbenci openskega tramvaja
Pri uresničenju sklepa o prevzemu pogrebne službe je naletela občina na težkoče tudi pri prefekturi, ki često kaže težnje po obrambi interesov zasebnikov, kakor se je na primer pokazalo tudi glede občinskih menz. _ Zato se ne smemo čuditi, če so se lastniki pogrebnih podjetij na vse kriplje branili izročiti to službo občini.
Prevzem pogrebne službe po občini je vsekakor pozitivno dejanje, saj gre v korist skupnosti. Seveda pa je to neprijetno zagovornikom ((svobodne zasebne pobude«, ki no-
„„„„„„..............................................lili.........Illllllllllllll.Illlllllllllll..
Slovo od starega leta 1961
saj gre za nujno javno s
...„,„„,III„.„„.Hl„„„l„...............................................
Obmejni organi za novo leto
Kljub dežju je veselo razpoloženje karakteriziralo prihod novega leta
Vsi lokali v mestu in okolici so bili polni - Tržačani so izpraznili 150.000 steklenic šampanjca - Praznovanja drugod
PRISPEVAJTE ZA DfUASKO MATICO j
Dež, ki je lil vso noč, ni mogel pokvariti veselega razpoloženja Tržačanov, ki so se poslavljah od starega in potem praznovali začetek novega leta 1962. Res je, da so bi-mestne ulice bolj prazne kot običajno, zato pa tako rekoč ni bilo lokala, v katerem ne bi bili vsi razpoložljivi pro. stori zasedeni. Mnogi Tržačani pa so praznovali novo le-to doma, in sicer v družbi svojih prijateljev in znancev, dosti pa jih je odpotovalo v hribe, saj j c vse kazalo, da bodo praznična dneva lahko preživeli na smučeh. In prav ti so bili najbolj razočarani, saj je kot nalašč nastopila močna odjuga, tako da s smuko ni bilo nič. Nekaj sto Tržačanov je novo leto dočakalo v Kopru, Piranu in Portorožu, kjer so bili vsi lokali
«„„„„„„11",n.................................1.
Novoletna voščila dr. Mazze
Vladni komisar obljublja pričetek mnogih javnih del
V svojih voščilih pa je žal pozabil na Slovence in ni obljubil uresničenja posebnega statuta
Vladni generalni komisar sebni statut in da bodo uki-
dr. Mazza je naslovil na prebivalstvo novoletno poslanico z voščili ter je v njej na kratko prikazal sedanji gospodarski položaj in bodoče perspektive. Izrazil je upanje, da bo novo leto boljše od lanskega ter rekel, da razni znaki to tudi potrjujejo. V zadnjih mesecih se je namreč povečal pristaniški promet kakor tudi promet Po železnici. Tudi industrija je napredovala, saj je bilo konec lanskega leta več zaposlenih kot konec leta 1960. povečala se je proizvodnja piva, marmorja, bombaža, jute in papirja. Zmanjšalo se je število stečajev, močno je narasla gradbena dejavnost; indeks industrijske proizvodnje se je povečal od 166 točk na 189 točk, ter se bliža državnemu povprečju, ki znaša 192 točk. Končno se je okrepila tudi turistična dejavnost.
Nato je dr. Mazza prešel v svojem voščilu k nekakšni moralni pridigi, da bi morali tisti meščani, ki mnogo zmorejo, biti bolj solidarni, premagati egoizem, tako da bi skupni interes prevladal nad interesom posameznih kategorij. Potrebna bi bila namreč večja pobuda in vera v bodočnost tržaškega gospodarstva, saj ni Trst, kakor nekateri govorijo, mrtvo mesto oziroma že prava puščava in pokopališče. Trst je nasprot no živo mesto, ki je dalo že mnogo dokazov svoje žilavo-sti in vere v bodočnost.
Kar se leta 1962 tiče, obljublja vladni generalni komisar okrepitev naporov za oživ-ljenje vseh proizvodnih panog, od industrije do prometa od trgovine do turizma in do obrtništva. V tem letu bodo začeli reševati mnoga važna mestna vprašanja, bodo začeli velika javna dela, za katera bodo porabili mnogo milijard lir. Graditi bodo začeli avtostrado Trst Benetke, pomol VII, letališče, razne šole in ljudska stanovanja. Za Trst se kažejo torej po mnenju dr. Mazze obetajoče perspektive, za njih uresničenje pa morajo sodelovati vsi.
Vse to je lepo in prav. Bodočnost bo pokazala, koliko teh obljub se bo uresničilo. Vsekakor pa nam je žal, da je dr. Mazza pozabil na Slovence ter ni prav nič obljubil, d« bo kontno uzakonjen po*
njeni fašistični zakoni, ki nam jemljejo osnovne pravice, kot primer pravico govoriti
popolnoma zasedeni, mnogo pa jih je bil tudi na Bledu n na Gorenjskem. Tokrat se je prvič zgodilo da so številni Tržačani preživeli praznike na r'znih ladjah ter z njimi obiskali razne kraje v Sredozemlju.
Toda večina meščanov je le ostala doma. Gostilne v tržaški okolic. so bile zasedene do zadnjega kotička, v mestu pa vsi lokali, kjer je bil ples in ki so znani po dobri kuhinji. Ko so opolnoči v tržaškem pristanišču zatulile ladijske sirene, se je mesto na meh zbudilo. Iz lokalov je bilo slišati veselo vzklikanje, v ..ak so leteli zamaški steklenic šampanjca, kmalu potem pa so se začela odpirati okna in nekatere ulice so bile na mah polne črepinj krožnikov ter praznih steklenic, ki jih Tržačani iz leta v leto več p omečejo skozi okna. Na srečo ni bilo , dosti prometa, take _.da. so avtomobilske zračnice ostale v g.lavnem cele. Računajo, da so Tržačani popili včeraj ponoči 150.000 steklenic šampanjca.
Kot smo že omenili, je bilo zaradi dežja mesto ponoči precej prazno m šele okoli 3. ure je postalo nekoliko bolj živahno, ko so se prvi ljudje začeli vračati domov. Mimogrede so seveda stopili še na kavo v kakšen bar, tako da je bilo do štirih vsaj nekaj življenja. Potem pa so se ulice spet spraznile in le tu pa tam je bilo videti skupino zakasnelih veseljakov, ki se za dež niso zmenili in so si v nekaterih odprtih lokalih gasili že-jo.
Dopoldne je bilo mesto spet
Na bloku Fernetiči izmenjane čestitke
En milijon motornih vozil in skoraj 200.000 železniških vagonov samo preko območja sežanske carinarnice
pred sodnikom v materinem jeziku, kar je za vsako demokratično in res moderno državo nekaj čisto samo po sebi umljivega.
..............................
Jugoslovanske dobave električne energije
V prvi vrsti gre za dobave za potrebe Trsta, ki porabi letno 300 milijonov kilovatnih ur električne energije
Jugoslavija in Italija sodelujeta na eni strani pq E^ek" trogospodarski skupnosti Slovenije in na drugi pa po tržaški družbi SELVEG (Socie-ta Elettrica della Venezia Giu-lia) že dve leti pri izmenjavi električne energije. Jugoslavija je dobivala energijo po daljnovodu 110 kV Opcine-Di-vača vračala pa jo je po daljnovodu 50 kV Plave-Gorica. Dobivala je energijo v mesecih avgust, september m okto-ber, vračala pa v januarju in februarju. Količina izmenja-ne energije pa m bila velika: lani okoli 5 milijonov kWh v vsaki smeri, letos pa 7 milijonov kWh.
Toda na obeh straneh je bila želja po razširitvi izmenjave. Ovire so bile predvsem tehničnega značaja. Usposobiti je bilo treba daljnovod 110 kV Divača-Opčine tudi za vračanje energije, to je, za prenos energije v smeri prou Trstu. Strokovnjaki obeh družb ter družbe SADE (So-cieta Adriatica di Elettricita) iz Benetk, ki dobavlja energijo družbi SELVEG kot svoji filialni družbi, so ugotovili možnost usposobitve tega daljnovoda za prenos v obeh smereh. Dne 5. decembra so se na mestu samem dogovorili, da se na jugoslovanski strani vgradi ločilno stikalo, dne 10. t.m pa je stekla prva energija iz transformatorske postaje Divača proti Opčinam in Trstu, in sicer v moči 20.000 kW. Od takrat ie del omrežja Trsta pripojen na jugoslovansko omrežje, tako kot se območje Kopra pripoji na italijansko omrežje v mesecih, ko dobiva električno energijo iz Italije. Poleg izvoza po omenjenem daljnovodu pa je začel ELES dajati energijo tudi V Gorico po 50-kV daljnovodu iz elektrarne Plave. Skupno dajemo v Italijo zdaj dnevno okoli pol milijona kWh,
21. decembra so se sestali v Ljubljani jugoslovanski in italijanskih predstavniki elektrogospodarskih organizacij, in se podrobneje pomenili o nadaljnji poglobitvi sodelovanja. To sodelovanje- se tiče v prvi vrsti' oskrbe Trsta, ki porabi letno nad 300 milijonov kilovatnih ur električne energije. Ker je Trst oddaljen od italijanskih virov energije, je pn-rodno zelo ugodno, če se deloma oskrbuje z energijo iz bližnjih virov. Predvidena nadaljnja povezava Divače z 220-kV daljnovodi na eni strani s TE Šoštanj in dravskimi elektrarnami in na drugi strani s HE Senj bo omogočila močan razvoj izmenjave električne energije med Jugoslavijo in Italijo.	V. S.
prazno, saj je bilo treba nadomestiti zamujene ure spanja. Sluoo vreme pa je popoldne povzročilo, da so Tržačani v mnogo manjši meri odšli na izlete v bližnjo tržaško o-kolicu, tako da so bili gostilničarji, ki so pričakovali velik naval gostov, še precej razočarani.
prazniki so za nami, toda številni meščani že računajo na naslednja praznična dneva, to je prihodnjo soboto in nedeljo, ko bodo izkoristili prosta dneva za krajše ali daljše izlete. Želijo si le, da bi se vreme ustalilo, kajti v dežju se pač nikomur ne ljubi predaleč iz hiše.
Novo potrdilo za izvoz vina v Avstrijo
Tržaška trgovinska zbornica opozarja izvoznike vina v Avstrijo na nove zvejzne avstrijske predpise, ki zahtevajo, da mora biti vsaka pošiljka z vi-nbm opremljena tudi (poleg ostalih dokumentov) s potrdilom o analizi vina. Ta ukrep je stopil v veljavo 1. januarja in je treba potrdilo predložiti na meji carinskim organom. Potrdila o analizi vina lahko izdajo samo uradi, ki jih priznavajo tudi avstrijske oblasti. Pri nas v Trstu sta avtorizirana samo laboratorij carinarne in laboratorij trgovinske zbornice. Seznam ostalih pooblaščenih laboratorijev je na vpogled v uradih zbornice. .
---«»-----
Tokrat tatovi niso imeli «sreče»
Neznanci so hoteli izkoristiti Silvestrov večer, da bi prišli do plena v podjetju SIL CEA v industrijskem pristanišču, toda - načrti so jim šli po vodi. Okrog 2.30 so po lestvi splezali do okna, razbili so šipo in prišli v zgradbo podjetja. Nekaj časa brskali povsod in pregledali razne predale. Tedaj pa je lastnik, 65-let.ni Giuseppe Turin, ki stanuje blizu svojega podjetja, pogledal skozi, okno in zapazil luč. Takoj je, obvestil karabinjerje, ker se mu je stvar zdela sumljiva. Karabinjerji so sicer prišli, toda o tatovih nibilo več ne duha ne sluha, > 'ker so pravočasno zavohali nevarnost in zbežali.
, -—-«»---
Pokvarjeni izlet
Po Miramarskem drevoredu sta se v nedeljo popoldne peljala proti Sesljanu s skuterjem 23-letni Guido Frattolin iz Kjadina 1455 ter 21-letna Mariella Flego iz Ul. Baseg-gio 16, ki je sedela na zadnjem sedežu. Ko sta prispe la nekaj sto metrov od mira-marskega križišča, se je motorist prestrašil, ker se je nenadoma s hriba zvalil na cesto debel kamen, in to prav pred vozilo. Frattolin je zgubil nadzorstvo nad vozilom in skupno z dekletom zletel na tla.
V nedeljo dopoldne so se na mejnem bloku Fernetiči zbrali predstavniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih organov,, da si izmenjajo novoletne čestitke. Tokrat so bili gostitelji Italijani, ki so svoje jugoslovanske kolege povabili v restavracijo Gomizelj na Fernetičih. Od gostov so bili prisotni pomočnik načelnika koprskega okrajnega tajništva za notranje zadeve Kq-relc, komandant Ljudske milice za koprski okraj podpolkovnik Zajec, šef urada za inozemce pri TNZ Bogataj, šef sežanskega sektorja obmejnega poverjeništva Mati-na, upravnik sežanske carinarnice Kovačič in šef bloka Fernetiči Telič. Med gostitelji naj omenimo šefa tržaškega sektorja obmejne policije dr. Picernija, višjega inšpektorja tržaške carinarnice dr. Azza-ritija, predstavnike carinarnice dr. Pappalarda, dr. Paglio-neja in dr, Pepeja, kap. finančne straže Bogara, šefa oddelka za tujce pri tržaški kvesturi dr. Malinconica ter bri-gadira Ballieola in D’Antonia.
Po pozdravih na bloku so gostitelj irsii«it),ili goste do restavracije, kjer so vsi skupaj posedli za že pripravljeno mizo. Po zakuski^ so napolnili kozarce s penečim vinom in si v zdravicah izmenjali čestitke.
Kasneje pa so jugoslovanski obmejni organi povabili svoje italijanske kolege na jugoslovansko stran, kjer so posedli bifeju »Jadran«. Tu je šef italijanske obmejne policije dr. Picerni pozdravil jugoslovanske obmejne organe ter v kratkem nagovoru ugotovil plodno sodelovanje vseh ob-mejftih organov, tako da ni bilo problemov, ki se ne bi dali rešiti v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa v korist obmejnega prebivalstva, ki v tako velikem številu hodi preko meje. V imenu tržaške carinarnice je potem pozdravil in čestital dr. Azzariti, za njim pa je spregovoril u-pravnik sežanske carinarnice Aldo Kovačič. Predvsem je ugotovil, da so se odnosi v preteklem letu odvijali v vzdušju prijateljskega sodelovanja, potem pa je omenil nekaj številk, ki govore o eno-
letnem prometu in delu, ki so ga opravili obmejni organi; na področju sežanske carinarnice je šlo preko meje približno en milijon motornih vozil, skoraj 200.000 železniških vagonov, 700.000 blagovnih pošiljk in od 550 do 600 tisoč izvoznih pošiljk. To pa pomeni, da je blagovni promet v primerjavi z letom 1960 ogromno narastek Nar.o je upravnik Kovačič še izrazil prepričanje, da se bo trgovinska izmenjava med obema državama v bodočnosti še bolj povečala, na koncu pa je izrazil prepričanje, da se bo tudi sodelovanje poglobilo ter je vsem zaželel mnogo sreče in uspehov v novem letu.
Govorila sta tudi pomočnik načelnika okrajnega TNZ Ko-relc, ki je poudaril koristnost videmskega sporazuma in šef obmejnega poverjeništva Ma-tina, ki je na koncu še enkrat vse pozdravil in jim voščil srečno novo leto.
Omenimo naj še, da so si obmejni organi, ki so bili v noči od nedelje na ponedeljek v službi vzdolž vse meje, opolnoči izmenjali čestitke
čejo ničesar izpustiti iz rok. Občina je s svojim sklepom določila ugodno tarifo za pokope tretjega razreda, ki bodo stali samo 10.000 lir, medtem ko bodo stali pokopi drugega razreda 35.000 lir, prvega razreda pa 100.000 lir. Pogrebi revežev bodo brezplačni; prav tako bodo brezplačni pogrebi občinskih uslužbencev.
Pri tem pa je treba upoštevati, da gre samo za prevozno pogrebno službo. Vse, kar k temu pripada, pa bodo lahko še vedno opravljala pogrebna podjetja. Na zahtevo zasebnikov pa bodo lahko tudi opravljala pogrebno službo, le vozila si bodo morala izposoditi pri občinski pogrebni službi, za kar so bile s posebnim sklepom tudi ie določene občinske tarife, le da jih je mor,.l občinsk: svet na zahtevo prefekture nekoliko znižati.
Sedaj še ni znano, kako so se občina in podjetji v zadnjem trenutku sporazumeli med seboj, to je kar se tiče pogojev in formalnosti predaje vozil, opreme itd. Upati pa je, da se bo vse to končno mirno uredilo.
Zagonetna smrt priletne ženske
Včeraj ob 11. uri so v mrtvašnico glavne bolnišnice pripeljali truplo 63-letne Irme Robba por. Angeli iz Ul. Ve-cellio 2. Ko se je okrog 10 ure Emilia Serafini, ki je stanovala s pokojno Angelijevo, vrnila domov, je pogledala v spalnico in zagledala žensko, ki je ležala že mrtva na tleh poleg postelje. Morda je padla s postelje, ali io je zadela nenadna slabost. Čudno pa je, da je imela glavo v vedru, ki je bilo blizu postelje.
--(O) -
Tatovi motornih vozil ne poznajo praznikov
Te dni je Edoardo Bordon iz Ul. Ponziana 17 prijavi) policiji, da so mu neznanci ponoči ukradli vespo, ki jo je parkiral v Ul. Timeus. Gia-como Botteri iz Ul. Cunicoli 13 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli lambreto, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma.
Malopridneži pa so ponoči s silo odprli vrata avtomobila, ki ga je Attilio Ferlu«a iz Ul. Molini 40 parkiral blizu svojega doma. Odnesli.,so radijski sprejemnik.
VERDI
Kot je znano, bodo presledek v operni sezoni izpolnili nastopi raznih gledaliških skupin. Prva bo nastopila 9. januarja skupina, ki jo vodi Lucio Ardenzi m kateri pripadajo; Ornella Vanoni, Paolo Ferrari, Paolo Carlini, Di-na Sassoli, Mario Maranzana, Gianni Galavotti, Angela Car-dile in Roberto Pescara. Igrali bodo tridejanko Marcela Acharda »Idiot«. Režiser je Sil-verio Blasi. Sledijo ((Dnevniki«, zabavno delo v treh dejanjih Piera Benedetta Bar-tolija.
V gledališki blagajni so že na razpolago vstopnice.
1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Otvoritev dveh slikarskih razstav
Sinoči smo imeli kar dve otvoritvi slikarskih razstav hkrati. Komaj so v baru Galeriji Moncenisio v Ul. Car-ducci sneli dela osmih tržaških slikarjev visokošolcev, je na stene obesil svoje akvarele in tempere tržaški slikar Bruno Ponte. Čeprav se tu ne bomo spuščali v strokovno oceno, bi hoteli poudariti, da je razstava, ki bo odprta do 12. januarja, zelo uspela in da s’ 'o je vsekakor vredno ogledati.
Hkrati s to otvoritvijo je v Galeriji Saletta alla Loggia za občinsko palačo razstavilo občinstvu svoja dela 25 tržaških slikarjev, ki so se predstavili vsak z enim delom v črno-belem. Tudi ta razstava, ki postaja že nekako tradicio-
nalna, je ogledamo.
vredna, da si jo
in darila.
.....minili.........................iiiiiimiiiiiiiiniiiinmi
Zaradi precejšnjega prometa na cestah
Prometne nesreče na Silvestrov večer brez hujših posledic
Včeraj ni bilo konjskih dirk
Včeraj ni bilo na dirkališču na Montebellu običajnih konjskih dirk Uradno gre za prekinitev teh dirk, vendar je prišlo do tega, ker je usiano-va UNIRE odrekla tržaški družbi konjskih dirk upravljanje dirkališča. Medtem pa so se nadaljevala pogajanja, da bi se stvar uredila. Vsekakor1 obljubljajo, da bodo že v soboto ponovno dirke, ki pritegujejo 'toliko ljubiteljev Zaradi prekinitve dirk pa so utrpeli škodo tudi uslužbenci dirkališča. Sedaj je vse odvisno od tega, ali se bodo med UNIRE in tržaško družbo razčistili odnosi oziroma ali bo UNIRE kmalu razpisal natečaj za upravljanje dirkališča. Po drugi strani pa so .začeli tudi -uslužbenci sindikalno- akcijo, da se • dirke zO-
-PKp,ričn,ej°v ,	,	. .
---{{»---
Vreče kave na delavca
V soboto zvečer se je na delu ponesrečil 34-letni Mario Crebel s Trga Čampo Mar-zio 3, ki so ga v nedeljo sprejeli na ortopedski oddelek in bo moral zdraviti nekaj tednov. Crebel je bil zaposlen na neki ladji pri raztovarjanju kave, pa je nekaj vreč padlo nanj in mu poškodovalo koleno leve noge.
Zaradi precejšnjega prometa je bilo na Silvestrov večer nekaj prometnih nesreč, vendar brez hujših posledic. Nekoliko po 2. uri po polnoči se je 19-letni Giordano Ben-venuti iz ribiškega naselja pri Miljah peljal s skuterjem domov. Blizu miljskega športnega igrišča je verjetno zaradi mokre ceste podrl 46-let-no Pierino Irevec iz Pisciolo-na 604 in ludi sam zletel na tla. Z rešilnim avtom so oba odpeljali v bolnišnico, kjer so Benvenutija sprejeli na I. kirurški oddelek, žensko pa
....................
Včeraj zjutraj pri Vižovljah
Podlež napadel dekle in ji odnesel torbico
Udaril jo je s pestjo in kamnom po glavi
so
od-
Ko se je včeraj zjutraj okrog 7. ure 24-letna Tatjana Trampuž iz Mavhinj št. 39 vračala domov s silvestrovanja, jo je na cesti med železniško postajo med Vižovljami in Mavhinj amd napadel neznanec, star 20 ali 25 let. Podlež jo je najprej udaril s pestjo in s kam-nom, nato ji je hotel raztrgati obleko, toda Tatjana se i je krepko upirala in se bra-I nila. Preden je zbežal, ji je
Italijanski in jugoslovanski -obmejni funkcionarji na jugoslovanski strani bloka
napadalec strgal iz rok torbico, v kateri je imela med drugim 2.700 lir.
Tatjana, čeprav nekoliko preplašena in potolčena, je sama odšla na komisariat javne varnosti v Devinu, kjer je zadevo prijavila. Agenti omenjenega komisariata so uvedli preiskavo s sodelovanjem letečega oddelka kvesture, da bi odkrili podleža, dekle pa so takoj po prijavi z rešilnim avtom odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na opazovalni oddelek. Zaradi udarcev po glavi, ustnicah in desni nogi se bo morala zdraviti dober teden.
----«»---
Štorklja hitrejša kot rešilni avto
Na rešilnem avtomobilu gasilcev je včeraj visel roza barve trak, ki je naznanjal vesel dogodek v družini gasilca Graziana Bresse iz Ul. Brandesia 73. Okrog pol devete ure so z doma telefonirali Bressi, ki je bil v službi v gasilskem domu, da so ženo poprijeli porodni krči. Mož se je takoj odpeljal domov skupno z bolničarjem, da bi ženo odpeljali v porodnišnico, toda ■ štorklja je bila tokrat hitrejša kot rešilni avtomobil. Med vožnjo je namreč mlada mati. 24-letna Sonia, rodila hčerkico Sereno. Otrok in mati se prav dobro počutita.
na ortopedski oddelek. Ben-venuti se je namreč pobil in ranil po obrazu, rokah in desni rami, ženska pa si je zlomila desno nogo.
Po obrežju se je okrog 5. ure peljal z avtom 26-letni Benito Gaiotto iz Ul. Galleria 16, zraven njega pa se je peljal tudi 25-letni Arturo Pe-truzzi iz Ul. Abro 1. Ko je Gaiotto pri vladni palači hotel kreniti na Trg Tommaseo, je trčil v drugi avto, ki je privozil od Sv Andreja. Pri tem se je poškodoval le Pe-truzzi, ki se je nekoliko ranil in se bo moral zdraviti dober teden.
Ob 21.15 je 18-ietni Giorgio Liuzzi iz Ul. Carmelitani U trčil z motoskuterjem v Ul Montorsino ob avto, ki ga je pred njim vozil 38-letni Pa-squale Azzorri iz Ul. Giacinti 2:2 in je hotel kreniti v drugo smer. Pri tem sta se poškodovala Liuzzi, kakor tudi 17-letni Dario Hudež iz Ul. Mo-reri 101, ki je sedel na zadnjem sedežu. Rudež si je zlomil gleženj desne noge in ga sprejeli na ortopedski delek. Zdraviti se bo moral 40 dni Liuzzi pa se bo moral zdraviti dober teden, ker je nekoliko pobil po nogah rokah.
Nekoliko pred 22. uro se je s Katinare peljal proti mestu s skuterjem 16-letni Stjepan Sakac, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Iz neznanih vzrokov je zgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v drevo. Pobil in ranil se je po glavi in dobil rahli pretres možganov, zaradi česar so ga sprejeli na I. kirur-ški oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
Pri begunskem taborišču Padričah pa so se na Silvestrovo ponesrečili z avtom 17-letna Luciana Perossa begunskega taborišča, 18-letna Dorina Možina iz Padrič 132 in 21-letni Furio Grimaldi Boljunca št. 126. Dekleti sta bili v avtu, ki ga je šofiral Grimaldi in g;> je hotel obrniti pred begunskim taboriščem. Verjetno so se hoteli odpeljati na silvestrovanje, niso imeli sreče. Avtomobilist je namreč s precejšnjo silo zadel ob železni drog, ki ga ni pravočasno zapazil. Gri-maldiju se ni zgodilo nič hudega, zaradi nenadnega sunka pa si je Dorina zlomila desno ključnico in se ranila po ob-, razu. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti dober mesec; Luciana Perossa pa se bo morala zdraviti 10 dni, ker si je nalomila nosno kost in se je 1 pobila po kolenu desne noge.
TEATRO NUOVO V petek ob 21. uri ponovitev za abonma I «11 Saltuzza«, Andrea Calme. Režija Giovan-ni Poli. Rezerviranja in prodaja vstopnic v prodajalni gledališča tel. 24-839 in v galeriji Protti tel. 36-372. MODERNO
Danes in jutri varietejska prireditev z zapeljivo Lolo Gracy v reviji »Lola iz Gol-den bara«. Sodelujejo čudovite deklice angleškega baletnega zbora.
( K I NI O )
Nazlonale 16.00 »Napad sto Irt enega« (La carica del Cento e uno). Walt Disneyev film v teohnicolorju. Najboljše voščilo Za leto 1962.
Feulce 15.30 (tL'ocrhio caldo del cielo«. Eastmancolor, Rock Hudson, Kirk Douglas, Doro-t'hy Malone.
Excelsior 15.30 »Madame Sans Gene«. Tecnmcdor. Sophia Loren, Robert Hissein. Grattacirlo 16,00 »Baraba«. Tech-nicolor. Anthony Quinn, Silvana Manganc, Ernest Borgnine, Katy Jurado.
Arcobaleno 1600 »Ločitev po italijansko« (Divorzio aintalia-na). Marcelo Mastroianni, Daniela Rooca Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 »Dva straž-mojstra (l 2 marescialli). To-t6, VittorU De Sica.
Alabarda 15 0 »Bratje s Korzike« (I fraelli Corsi). Techni-color Gofrey Horne, Valerie Langrang«.
Aurora 16 00«Sovražnika» ('I due nemici).
Cristalio 16.3 »Dvojni obraz maščevanja« (1 due volti della vendettai. Tecbnicolor. Mar-lori Brandu Prepovedano mladini.
Gariballl 6.30 «Nekdo pride« (Ouabuno verra). Technicolor. Frani Sliatra, Dean Martin. Zacn; dan.
Capitol 15.30 «Vrača se september« (Torna settembre). Tech-ntcolr Rock Hudson, Gina Lollorigida Zadnji dan. Imneri 16.30 ((Topli veter« (Ven-to Ido >.
ltalia 5 30 «Don Camillo, a ne preič monsignor« (Don Čarnih monsig.nrre ma non trop-po) Fernandel. G’no Cervi. Massio 16.00 «2ivel Robin Ho-•i»(Viva Robin Hood). Tecih-r leor. John Derek, Diana Lyr
Moacio 16.30 22.00 Lola Gracy v ■»ib «Lo. i del Golden Bar«. Najlat u »Možje in plemenitaš (Uominl e nobiluomini). Astii 16.30 ((Poželenje na son-cu»(Desiderlo „el sole).
Asto> 14.30 «Tomahawk, vojna sela« (Tomahavvk scure di gura). Technicolor. Van Hef-,, h«
Vlttco Veneto 16 00 «Caffe Eu-io» Blvvis Presley.
Ide* 16.00 »Sinovi puščave« (I fig del deserto). Stan Laure 01iwer Hardy.
Marni 16.00 «Heraklejevo ma-ščanje« (La vendetta dl Er-cc). Technicolor. Mark For-re
Abbia 16.00 »Dekle s kovčki » (La ragazza con la valuj. Claudi« Cardinale.
Ode 16.00 ((Nekomu ugaja vroči (A qua-Lcuno piace caldo). Milyn Monroe, Tony Curtls. Skenj 16.00 «Sem agent FBI« (ho un agente FBI).
Naročniki,
čitaelji!
Kdor bo poravnal celetno naročnino za 1962 do 15. januarja, bo ipuščen k nagradnemu žrebanju, ki bo konetjanuarja. Med starimi in novimi naročniki bno izžrebali dva, ki se bosta zastonj udeležil našega izleta v Dalmacijo, poleg tega pa bo> izžrebali še deset drugih lepih nagrad.
Jasno je, da prejme »k naročnik, ki poravna naročnino za celo to, tudi lepo slovensko knjigo.
SOŽALJE
Neodvisna socialistična zveza Izreka tovarišu Stanku Frano-viču in družini svoje globoko sožalje ob izgubi drage mame Ane Franovič roj. Flego.
NOČNA SLUŽBA LEKARN od 1. do 15. Januar}*
NAM Al Cedro, Trg Oberdan Plcclola, Ul. Oriani 2; Alla ute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Cavana 1; G. Papo, Ul. Fel-;a 46 (Sv. Alojzij).
Zveza partizanov tržaškega
ozemlja izreka tovarišu Stan-Uprava in članstvo Sloven-ku Franoviču iskreno sožalje ega gledališča v Trstu iz-ob smrti drage mame.	žata svojemu članu Danilu-
_______ icu Turku globoko sožalje
i smrti njegovega očeta.
SbffS SS? 1 >“ T”"“ “K1""1«
■t
Sporočamo žalostno \ da nas je za vedno zapustila naša draga 80-letmama in nona
ANA FRANOll roj. FLEGO
Pogreb nepozabne penice bo danes ob 14.15 iz glavne bolnišnice na don pokopališče v Skednju.
Žalujoči sin StankCeri Jolanda in Valburga ter do sorodstvo
Trst-Skedenj, 2. jafja 1962.

Silvestrovanje
v prosvetnik društvih
V dvorani na stadionu »Prvi maj«, kjer J« priredilo slive-•šrovanj* prosvetno društvo »Slavko Škamperle«, Je bilo vse zasedeno
.
Tudi na sedežu barkovl jamske ga prosvetnega društva Je bilo mnoSo zabave za mlade in stare, ki so se vrteli do jutranjih ur
Goriško-beneški dnevnik
Kljub nalivu, ki ni hotel odjenjati
V najboljšem razpoloženju smo pozdravili lelo 1962
Slovenska mladina se je sproščeno zabavala v prosvetni dvorani Izmenjave voščil obmejnih organov
Naliv, ki je spremljal odhod starega in prihod novega leta, ni niti v najmanjši meri motil veselega razpoloženja Goričanov. Pred njegovo nad-ležnostjo so se zatekli na plesišča, v restavracije, gostilne in v kinematografe. Mnogi so ostali kar pri domačem ognjišču in v intimnem razpoloženju pričakali novo leto.
Najbolj veselo je bilo v Prosvetni dvorani. V njej se je zbralo izredno dosti mladine iz vseh krajev Goriške, ki je z dobro voljo, s katero je bila »oborožena do zob», zelo povzdignila razpoloženje in napravila iz silvestrovanj a Slovenske prosvetne zveze zaf res prijetno družabno prirer ditev. Omeniti moramo izvrstno organizacijo, s katero je bila zabava pripravljena, zi-res vzgledno postrežbo, ubran Cosmarov orkester, okusno o-krašeno dvorano, kar je vse skupaj nekako ustvarilo okvir, v katerem so se vrteli mladi pari. Ne bi bili objektivni, če ne bi k temu dodali, da so svoj delež k uspehu doprinesla tudi očarljiva dekleta v lepih plesnih oblekah.
Ko je tiktakanje ure napovedalo prihod novega leta, je počilo precej steklenic šampanjca, od navdušenja pa so se vsi objemali in si žefleli, da bi bilo novo leto, leto 1962, srečnejše in uspešnejše.
Po stari navadi so si tudi obmejni organi izmenjali voščila na prehodih vzdolž vse italijansko - jugoslovanske meje. Posebno prijetne trenutke so obmejni stražniki in carinski uslužbenci doživeli na prehodu Bdeča hiša. Italijanski predstavniki so odšli 1J svojim stanovskim tovarišem onkraj zapornice na jugoslovansko ozemlje, potem pa so jim jugoslovanski obmejni uslužbenci vrnili obisk. Vsi skupaj so dvignili čase z željo, da bi novo leto preživeli v miru in še večjem prijateljstvu.
Na obmejnem prehodu Ko-
ksu v Kanalski dolini je minister za finance Trabucchi, ki je pregledoval delovanje tamkajšnjih finančnih oblasti, povabil obmejne organe Jugoslavije, Avstrije in Italije,' ki službujejo na tromeji, in se z njimi dalj časa zadržal v prijetnem pogovoru.
V	Novi Gorici so silvestrovali v restavraciji Park hotela, kjer se je zbralo tudi precej Goričanov, ki so si najprej «privezali dušo» z izvrstnimi jedili, ki jih pripravlja hotelska kuhinja, potem pa so se še zavrteli ob zvokih izvrstnega orkestra.
V	Gorici so plesali v Ločni-ku, «Ginnastici», na Gradu. Na teh plesih je prevladovala mladina. Odrasli so si zabavo poiskali drugje. Odpeljali so se iz mesta v znane gostilne, kjer so večerjali. Vse gostilne na državni cesti proti Trstu so bile polne. Pri Pavletiču. Tomažu, Ožbotu in Nanutu je bilo že po številu avtomobilov, ki so parkirali pred lokali, mogoče ugotoviti, da je bilo vse zasedeno. Le po mestnih gostilnah in barih na Silvestrovo niso imeli kdo ve kakšnega prometa. Deževje je vendarle marsikoga, ki je imel skromnejše namene, pripravil do tega, da je ostal doma. Središčne mestne ulice
Koristne
telefonske številke
želeni Križ v Goric) 2648 Bolnišnica v Gorici 39-91 Prometna policija v Gon Cl 311-82.
Gasilci v Gorici 21-20.
Leteči oddelek (Squadra mobile) na kvesturi 21-51 Rdeči križ v Ronkah /-26-89 Rdeči križ v Tržiču 7 22-49 Orožniki v Steverjanu 46 75 Orožniki v Podgori 20-22 Orožniki v Standrežu 38-09 Orožniki v Sovodnjah 80-07 Orožn. v Doberdobu 7-36-71
so imele to noč še poseben čar. Ustvarjali so ga refleksi tisočev barvanih žarnic v mokrem asfaltu in meglenem ozračju. Kogar je pot privedla pod razsvetljene arkade, je podoživljal Silvestrov večer v tišini in zbranosti, ki na marsikoga učinkuje očarljiveje kot hrup plesnih dvoran in vonjave po pečenju.
Za veselo razpoloženje na plesu Slovenske prosvetne zveze Je poskrbel temperamenten Cosmarov orkester
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinii, mini, iiiiiiiiiiuumi iui mi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihimiiuiiiiiiiiiiiii
Po podatkih trgovinske zbornice
Se vedno 5414 brezposelnih
na Goriškem v preteklem novembru
V tržiski ladjedelnici imajo naročil sa dve leti dela - Kriza v tekstilni in kemični industriji - Položaj v kmetijstvu in živinoreji je zadovoljiv
Po podatkih trgovinske zbornice v Gorici za pretekli november. smo imeli v tem mesecu vpisanih na pokrajinskem uradu za delo v Gorici še vedno 5414 brezposelnih, medtem ko je v tem mesecu dobilo zaposlitev pri raznih podjetjih in ustanovah 1.154 ljudi, od tega 252 na področju gori-ške občine. Največ brezposelnih je bilo v industrijskem sektorju, in sicer 2586. sledi nekvalificirana delovna sila s 1329 in trgovina s 545 brezposelnimi. Med uradniki jih je 635 čakalo na zaposlitev; v kmetijstvu pa smo imeli 60 brezposelnih ki so bili vpisani na uradu zs brezposelne Kar se industrijske dejavnosti v mesecu novembru na Goriškem tiče, je ostalo stanje iz prejšnjega meseca v glavnem nespremenjeno in na splošno ugodno. Prišlo je do nadaljnjega izboljšanja položaja v ladjedelništvu, mehanični in elektromehanični industriji, prav tako v tekstilni industriji tgr v nekaterih
manjših podjetjih, kjer preurejajo in povečujejo obstoječe naprave.
Položaj v ladjedelnici v Tržiču je ugoden in je prišlo do nadaljnjega izboljšanja v zvezi z izvajanjem sprejetih na-
pa je bila v noji in mesni predelovalni industriji.
Podaljšanje operativne obale v Tržiču in povečanje tamkajšnjega pristanišča, ki je bilo izvedeno v prvi polovici meseca novembra, je pripo-
ročil* ki naj bi zajamčila de- j moglo k znatnemu povečanju
■UHIl|iti|||,|,,|,	l,ll,,,l|,,,,|,,l,l|l|,lll|,,,ll|||,,l,,,,,l,l,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, |t|||||,||||lull||||||,|||,|,|t|ltl,|,ll,,,||,,,,,,|,l|,,|,,,,||,,,,,|,|l„,l|i,ll(,„,|Um,	„m„„|„„„„„|l|||lul|n|M|||t||lt|||||||T|||||||||||||||||||,|||||||||||||t||m
Goriški nogomet
Kako je s prodajo mleka
domačih živinorejcev neposredno potrošnikom
VPRAŠANJE :	V «Primor-
fkem dnevniku* od 30. decem-Ora lani sem čital, da se je svetovalec NSZ dr. Jože Dekleva odločno zavzel prott poskusu nekih krogov, da bi prišlo do prepovedi prodaja-nJa mleka kmetom naravnost Potrošnikom. Ali je mogoče,
“o bo do take prepovedi pri-sto. Na koga bi se vsi zainte-zesirani pri tej drobni trgovini- lahko obrnili, da bi se preprečil ukrep, ki bi lahko imel Precej hude posledice za vse nase okoliško prebivalstvo?
ODGOVOR: Res je, da se vedno pogosteje govori o prepovedi mlekaricam, da proda-Jalo mleko naravnost tržaškim Pptrošnikom, V tej zvezi pa bi bilo do sedaj sklenjenega ®e nič dokončnega, čeprav ejen 16 novega občinskega higienskega pravilnika namiguje na tako možnost.
Tudi mi se strinjamo, da bi tak ukrep zelo škodoval našim živinorejcem ter bi prizadejal tudi veliko število ljudi, posebno mlekaric, ki dnevno' črpajo iz te drobne trgovske dejavnosti skromen, toda gotov dohodek. Oseb, ki se s tem ukvarjajo, namreč ni malo. V kolikor smo mogli ugotoviti, gre za kakih 600 ali 650 oseb, ki jim je občina dovolila, da prodajajo svoje mleko naravnost potrošniku.
Prepoved kmetom neposredne prodaje mleka pa bi odločilno prizadela vso domačo živinorejo. Ne smemo namreč pozabiti, da so pogoji naše živinoreje mnogo resnejši kot drugod. Naši pašniki so revni ter je treba vložiti mnogo truda, da se pridobijo zadostne količine mleka. Ce bi moral naš živinorejec prodajati mleko kaki veliki zasebni družbi, bi prav gotovo ne prejemal take cene, ki bi mu kolikor toliko primerno poplačala vloženi trud. Ce bi pa
kljub temu prišlo do omenjene prepovedi, bi morali pristojni organi obvezno poskrbeti za odkup tega mleka po primernih cenah.
Končno je treba še omeniti, da bi prepoved neposredne prodaje mleka prizadejala tudi številne potrošnike. V mestu je namreč mnogo družin, ki so navajene na pristno mleko, ki prihaja iz našega podeželja, ker vsebuje večje število bakterij, ki so za prebavo zelo važne. Z druge strani je tudi res, da mleko z našega podeželja vsebuje v nekaterih primerih komaj 2.7 odst. maščob (kar je izpod norme, ki jo določajo občinski predpisi za pasterizirano mleko), toda v mnogih drugih primerih se ta odstotek dvigne nad omenjeno normo.
Na koncu naj še omenimo, da je naša živina na splošno zelo zdrava ter bi bilo tudi s tega stališča zelo zgrešeno če bi spravili živinorejce v take pogoje, da ne bi mogla več obstajati.
Juventina je izgubila tudi zadnjo tekmo leta
Sovodenjci so igrali samo s sedmimi igralci in se vkljub temu dobro držali - Doberdobci so tekmo dobili, ker se ekipa iz Turjaka ni predstavila
Neprestan dež, s katerim se je v nedeljo zaključilo staro leto, je močno oviral tudi razvoj igre na nogometnem igrišču v Standrežu, kjer je Juventina nastopila proti gostom iz Tarčenta. Teren je bil blaten in težak in zato tudi ni prišlo do tistega pozitivnega rezultata za domačine, ki so ga njihovi navijači pričakovali in igralci pripravljali.
Vsekakor pa lahko rečemo, da rezultat 2:0 za Tarcento ne odgovarja dejanskemu poteku igre, ker je bilo pri njem mnogo odvisno od sreče, ali od slučaja. V prvem
Po ukinitvi trošarine na vino so
DELAVSKE ZADRUGE
ponovno znižale cene v vseh prodajalnah, in sicer od 1. januarja dalje - Sedaj stane:
********** ********************
VINO V STEKLENICAH: belo in črno namizno1 vino
1 liter 105 lir plus steklenica
prosek, merlot in valpolicella
1 liter 135 lir plus steklenica
tokajec, pinot in kabernet
1 liter 145 lir plus steklenica

VINO IZ PLETENK: belo in črno namizno vino
1 liter 95 lir plus steklenica
prosek, merlot in valpolicella
1 liter 115 lir plus steklenica
tokajec, pinot in kabernet
1 liter 125 lir plus steklenica
«********* ********************
V vseh prodajalnah s samopostrežbo je vino še cenejše
polčasu so bile moči nasprotnikov precej enake in igralci Juventine, med katerimi sta bila najboljša Ferfolja in Nanut, so izvedli več napadov, ki pa so se razblinili na sredi igrišča ali malo dalje ter so le redko prišli do bližine nasprotnikovih vrat. Očitno se juventinski napad še ni navzel potrebne odločnosti in vztrajnosti, da bi izpeljal začete akcije do kraja.
Prvi gol so gostje dosegli v prvem polčasu, ko je juventinski vratar odbil žogo z roko iz vrat, pa jo je levo krilo gostov prestreglo in poslalo naravnost v mrežo. Po tem uspehu so se gostje zaprli v obrambo in s tem so nastale za napadalce Juventine še večje težave za prodor. Pred zaključkom tekme »o gostje izkoristili še eno priliko in podvojili rezultat sebi v prid. **•
Se bolj nezaslužen Je bil poraz sovodenjske ekipe v VdL lessah, Ze ob samem začetku igre so Sovodenjci nastopili z devetimi igralci, ker so vsi drugi izostali zaradi bolezni. V drugem polčasu pa je sodnik izključil še dva, tako da so večino drugega polčasa igrali samo s sedmimi možmi proti polnoštevilni ekipi iz Villes. Kljub temu pa so Sovodenjci igrali vztrajno in požrtvovalno ter imeli ikoro vedno pobudo v svojih rokah in stalno ogrožali nasprotna vrata. Zal niso mogli realizirati prav zaradi pomanjkanja igralcev, kar se je še posebno občutilo v napadu. Z igro, ki so jo v nedeljo pokazali, bi Sovodenjci prav go-tovo zmagali, ako bi nastopili v popolni sestavi. Tako pa se je tudi zanje zadnji tekma leta končala negativno z rezultatom 3:0.
Tekmo je sodil sodnik iz Krmina, vendir pa z njegovim sojenjem niti igralci niti občinstvo niso bili zadovoljni.
Doberdobski nogometaši bi se preteklo nedeljo morali pomeriti z ekipo iz Turjaka. Ker se pa gostje ob določeni uri niso predstavili na igrišču, je sodnik prisodil zmago dober-dobskemu moštvu z rezultatom 2:0. To je našim nogometašem prineslo dve dragoceni | točki, s kaOrima so utrdili svoj položaj na lestvici.
lo vsaj za prihodnji dve leti. Prav tako se zadovoljivo razvija delo v oddelku za predelavo plastičnega materiala.
V	tekstilni industriji je prišlo v tem mesecu do delnega omiljenja krize, ki se je zaostrila v prejšnjih mesecih. Čeprav so še vedno težave s prodajo tekstilnih izdelkov, pa je v zadnjem času zopet večje povpraševanje po bombažnem predivu lp rajonskih izdelkih; zlasti iz inozemstva se obetajo večja naročila. V tem pogledu je dober odjemalec Jugoslavija, kamor je šlo v istem mesecu za skoro 12 milijonov lir tekstilnega blaga in za toliko tudi razne konfekcije.
V	novembru je začelo delovati v Standrežu novo podjetje za izdelavo svilene preje ter tudi novo tekstilno podjetje pri Sovodnjah.
Do nobenega izboljšanja pa ni prišlo v tovarni sode Sol-way, kjer nadaljujejo s proiz-vodnjo v zelo skrčenem obsegu.
Ugodne vremenske razmere in pa zakonska določila, ki zahtevajo zaključek gradbenih del do konca leta zaradi nekaterih davčnih olajšav, so pripomogli, da je bila tudi gradbena dejavnost v novembru še precej živahna, zlasti pri takih stavbah, kjer je šlo za zaključitev gradnje.
V	likerski in slaščičarski industriji je bila večja dejavnost zaradi priprave blaga za praznike, normalna dejavnost
operativne kapacitete pristanišča in povečanju blagovnega prometa, kar je imelo ugoden vpliv tudi na avtoprevoz-ništvo.
V kmetijstvu je nestalno in deževno vreme oviralo razna dela na odprtem. Pšenični posevki so kazaii dobro in posejana površina je za 20 odst. presegla ono od prejšnjega leta. V tem mesecu so kmetje zaključili tudi s pobiranjem koruze.
Zdravstveno in prehrambeno stanje goveje živine je bilo tudi zadovoljivo. Krme je bilo dovolj na zalogi, da se bo lahko stalež živine obdržal preko zime na dosedanji višini.
Z novim letom, novi problemi
Povišanje najemnin
v veljavi od 1. januarja
Luksuzna stanovanja popolnoma deblokirana - Omejen povišek za revnejše najemnike in upokojence
V skladu z zakonom o blokiranih stanovanjskih najemninah, so hišni gospodarji od 1. januarja daije povišali za 20 odst. dosedanje blokirane stanovanjske najemnine. Prihodnje leto bo sledilo nadaljnje povišanje za 20 odst., nato pa naj bi od t. januarja 1964 prišlo tudi na tem področju do odprave kontrolirane najemnine in bodi imeli hišni gospodarji pravico sami določati višino najemnine na podlagi ponudbe in povpraševanja.
Novost letos pa je, da je za del stanovanj že odpravljena blokada najemnine. Gre za stanovanja, ki so po zakonu ocenjena kot luksuzna. To so stanovanja v tistih predelih mesta, kjer so luksuzne vile ali pa imajo okrog hiš vsaj šestkrat večjo površino vrta, kot pa znaša zazidana površina. Stanovanjska zapora je odpravljena tudi za velika stanovanja, ki imajo 200 ali več kv. m površine. Pri tem se seveda ne štejejo balkoni, terase, kleti in podstrešja. Za vsa taka stanovanja odločajo po novem letu hišni gospodarji višino najemnin.
Kar se 20 odst. poviška tiče, tudi ne velja za vse kategorije. Tako smejo gospodarji povišati stanarino samo za 10 odst. revnejšim najemnikom, zlasti upokojencem in pa družinam, ki imajo veliko otrok.
Kadar pa gre za najemnike, ki so slepi, gluhonemi, u-pokojenci socialnega skrbstva, invalidi dela ali člani družine padlih v vojni, se najemnina ne sme povišati in ostane na višini, kot so jo plačevali lansko leto.
Posebni predpisi urejujejo tudi najemnino za obrtne in druge prostore, ki ne služijo v stanovanjske namene. Za take prostore bo odpravljena blokirana najemina sredi tekočega leta; sicer je pa že se-
daj tako visoka, da bo tudi potem le malo sprememb.
-----«»---
Včeraj 80 mm padavin v Gorici in okolici
Narasle reke in poplave v Beneški Sloveniji
Letos je tudi vreme prelomilo s svojo tradicijo in namesto zasneženih poljan, ki bi vabile smučarje na silvestrovanje v beli naravi, so prišla s skoro vseh smučarskih postojank poročila o južnem vremenu, o temperaturi, ki je zlezla precej visoko nad ničlo in seveda s tem v zvezi tudi o dežju.
V Gorici je deževalo ve* zadnji dan starega in prvi dan novega leta in na goriškem letališču so namerili kar za 800 mm padavin v pičlih 24 urah, kar je za tako kratko razdobje že pravi rekord. Ker so bile podobne prilike tudi v bližnji in oddaljenejši okolici, smo imeli že včeraj ziu-traj precej naraslo Sočo, ki ni bila več modra, ampak je postala blondinka; prav tako se je precej dvignila tudi Vipava, potok Koren pa je s povečano količino vode odnesel tudi nesnago, ki se je nabirala ter bila nadležna zlasti na njegovih nepokritih predelih, ki jih je v Gorici še vedno preveč.
Tudi iz Beneške Slovenije so prišla poročila o velikem deževju in poplavah. Voda je prestopila bregove pri St. Lenartu, kjer je bil za nekaj ur prekinjen celo avtobusni promet in pri Praprotnem je Idrijca prestopila bregove.
(kitajte in it rit e
PRIMORSKI ONEVNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiuiiinmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiii
V
Sest ponesrečencev v bolnišnici zaradi trčenja treh avtov v Fari
Najhuje se je potolkla Aiicia Lalli, rojena Goriup, ki si je zlomila obe stegnenici
Včeraj ob 17. uri se je pripetila v Fari huda prometna nesreča, v kateri se je poškodovalo kar šest oseb. Nesreča se je pripetila na zloglasnem ovinku, na katerem vozniki nimajo nobenega pregleda, ker je cesta speljana okoli zgradb. S precejšnjo br-zino sta se zaleteli «Giuliet-ta» in »Fiat 600»; ker se je
prav takrat pripeljal na kraj nesreče tudi «Fiat 1100», se je tudi on zaletel v vozili.
Z zasebnimi avtomobili so ponesrečence odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitto-rio Veneto.
Najbolj potolčena je 46-let-na Aliče Goriup por. Lalli iz Ul. Dante 8, ki ima zlomljeni obe stegnenici, hude poškod-
Pogled na okusno okrašeno Prosvetno dvorano v Gorici, kjer je silvestrovala slovenska
mladina
Redkokdaj se zbere toliko štandreške mladine, kot se je zgodilo na Silvestrovo. Kdo bi se jj mogel upirati, kadar se postavi pred objektiv in želi fotografijo v spomin na ta
prijetni večer
be na glavi ter šok. Pridržali so jo na opazovalnem oddelku. Poleg nje v bolnišnici je tudi njen mož 48-lefni Car-mine Lalli zaradi zloma gležnja ter poškodb na rami. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 40 dneh. Na opazovanju je tudi 8-letni Alessandro Naldi, ki se je udaril v glavo in’ pri tem zadobil šok. O?’Mi ponesrečenci so: 19-letna Renza Za-nutel, stanujoča v Ul. Berga-masco v TrMu, ki se je udarila v čelo in bo okrevala v 5 dneh; 26-letni Arniando Milan, stanujoč v Ronkah, ki se bo zaradi poškodb na čelu zdravil 7 dni; 17-letna Natalia Bastiani iz Ul. Giustiniani 69 v Gorici, ki se bo zdravila pet dni zaradi udarca na čelu. Na kraj nesreče je prišla tudi prometna policija.
"■ «»—■—■
•	Z motociklom se je v Villessah prevrnil 34-letni Val-di Zorat iz Rude v videmski pokrajini. Pretresel si je možgane. Pridržali so ga na opazovalnem oddelku.
----,i----
*	Po desnem kolenu se je potolkel 16-letni Alessandro Felluga iz Gradiške. Po injekciji proti tetanusu so mladeniča poslali domov.
HmminittiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiitiiiiii
( K 1 H O )
CORSO. 16.00; »Bitka pri Ala-mu», J. Waine in R. Wid-mark. Ameriški barvni film v cinemascopu.
VERDI. 17.00: »Maščevanje železne krinke*, M. Lemoine in V. Guida. Italijansko-fran. coski barvni film v cinemascopu.
VtTTORIA. 17.15:	»Škandali
ob morju«, M. Carotenuto, V. Febrizi in Vianello. Italijanski barvni film. CENTRALE. 16.30: »Pustolovski kapitani«, M. Petri in V. Guida. Italijanski barvni film v cinemascopu.
----«»___
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 242, tel. 31-51.
----«»----
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 10,8 stopinje ob 10.20, najnižjo 9.2 stopinje ob 7. uri. Vlaga je do-segla 99 odstotkov, dežja j« padlo v zadnjih 24 urah (od ponedeljka popoldne do 15, ur* včeraj) 80 mm.
SPOTI
A LIGA
IZIDI
•Bologna-Lecco (odlož.) MiIan-*Catania	3-1
Roma-*Inter	ig
•Juventus-Padova	4«
•L.H. Viceoza-Torino	1-1
FioreDtina-*Sampdoria	3-1
'Udinese-Mantova (odlož.) Atalanta-*Venezia	1-t
Pa)ermo-*Spa|	2 0
LESTVICA
Inter	19	12	5	2	39 29		24
Fiorentina	19	li	S	3	34	16	27
Milan	19	n	4	4	46	25	26
Roma	19	n	3	1	39 21		23
Bologna	19	9	9	4	31	23	23
Torino	19	7 1		4	23	21	22
Palermo	19	9	4	i	14	13	22
Ata:anta	19	8	5	6	21	21	21
Juventus	19	7	S	6	26	24	19
Sampdoria	19	3	9	«	17	22	11
Catania	19	S	7	7	16	23	17
Mantova	17	S 4		7	23	24	16
Spal	19	C	4	9	19	31	16
Vicenza	19	4	S	9	17 26		14
Venezia	19	3	7	9	19	30	13
Letco	19	2	7	9	13	24	11
Padova -	19	J	s	11	14	23	11
Udlnese	11	2	2	14	19	39	6
Prihodnje tekme (7. jan.						1962)	
Fiorentina-Bologna
fonno-inter
Lecco-Juvenius
Catania-VIcenza
Milan-Paltrmo
Roma-Sampdorla
Atalanta-Spal
Padova-Udinese
Mantova-Veoezla
B LIGA
IZIDI
Prato-*Brescla 'Cosenza-Napoli 'Catanzaro-Modena •Lazio-Novara 'l.ucchese-Sambened. 'Parma-Messina •Pro Patria-Genoa 'Reggiana Alessandria 'Simmcnza-Bari •Verona-Como
1-	9 1-1
2-	2 1-1 1-1 2-1 2-2 1-1 9-9 2 9
LESTVICA						
Genoa	16	10	4 2	22	19	24
Lazi0	16	6	9 2	23	11	20
Modena	15	6	7 2	13	9	19
Prato	16	6	6 4	16	17	19
Parma	16	4	19 2	10	9	1«
Verona	16	7	4 5	20	10	19
P. Patria	16	7	3 6	21	19	17
Messlna	16	6	3 S	25	22	17
Catanzaro	16	4	9 4	16	16	16
Regg lana	16	6	4 6	22	21	16
Brescia	16	7	2 7	16	16	16
Napoll	16	4	7 3	13	19	13
Lucchese	16	9	3 7	23	23	15
Alessandria	16	«	6 6	17 20		14
S. Monza	13	3	7 3	12	19	13
Cosenza	16	4	3 7	11	21	13
Como	13	3	6 6	19	17	12
Sambened.	16	3	5 9	9	19	11
Nov;,ra	16	4	3 9	14 21		11
Bari	13	3	7 5	15	13	7
Prihodnje tekme (7. Jan.					1962)	
Alessandria-Pro Patria
Bari-Calanzaro
Cosenza-Modena
Genoa-Sambenedettesc
Luccbese-Como
Messina-Brescia
Napoll-Verona
Parma-Novara
Prato-Lazlo
S. Monza-Heggiana
Športne stave
TOTOCALCIO
Bologna l.ecco	neveljavna	
Catanla-Milan	(1-3)	2
Inter-Roma	(9-1)	2
Juventus-Padova	(4-9)	1
Vicenza-Torino	(M)	X
Samp.-Fiorentina	(1-3)	2
Spal-Palermo	(9-2)	a
Udinese-Mantova	neveljavna	
Venezla-Atalapta	(0-1)	2
Catanzaro-Modena	(2-2)	X
Parma-Messina	(2-1)	1
Savona-Triestina	(1-1)	X
Perugia-Anconitana	(0-9)	X
Cosenza-Napolj	(1-1)	X
Spezfa-Fisa	(1-1)	X
TOTIP
f.	—	1.	Musichiere	I
	—	2.	Arglnino	2
2.	—	1.	Vespasiano	2
	—	2.	Alfri	2
3.	—	1.	Giaccbetti	X
	—	2.	Babyluna	2
4.	—	1.	Polito	1
	—	2.	Ar|ine	2
S.	—	I.	Rinviato	2
	—	2.	Buttero	X
1.	—	1.	Dinghy	1
	—	2.	Strela	1
la konec leta vrsta presenečenj v prvenstvu A lige
Vlanfredini zadal Interju najbolj pekoč udarec leta
V nedeljskem kolu zunanje zmage Fiorentine, Milana in Atalante
Se nobeno kolo nogometnega prvenstva 1961-1962 ni bilo tako presenetljivo kot nedeljsko: kar na štirih igriščih so morali zabeležiti poraz domačinov v korist gostov. Največje presenečenje dneva je r gotovo poraz Interja na domačih tleh. Herrerovo mo	-,i je še do nedelje
imelo 4 točke prednosti pred	-------
prvim zasledovalcem iz Flo-
rence, se je pa nepričakovano znašel le z dvema točkama na boljšem.
Inter si ni zaslužil poraza, pa čeprav ne moremo niti trditi, da si je Roma ukradla zmago. Milančani so v teku ostre a lepe borbe večkrat nevarno ogrožali mrežo gostov iz Rima, toda ti so imeli v vratih odličnega Cudici-nija, ki je z neverjetnimi posegi preprečil, da bi se znašel v pasivnem razmerju Njegova vrata so bila kot začarana še posebno, ker je bila obramba Rimljanov odlično organizirana in tako razpoložena, da ni puščala nevarnih žog skozi predore do vrat. Tekma je potekala v znamenju enakovrednosti vse do 35’ drugega polčasa, ko so se Rimljani rešili dobesednega obleganja in izvedli z Orlandom, Manfredinijem, Meni-chellijem itd. nekaj nevarnih prodorov. Najnevarnejšega je izvedel Manfredini, ki je v neenaki borbi s tremi nasprotniki hotel rešiti vsaj žogo, da bi jo podal bližnjemu soigralcu. Tedaj pa se mu je ponudila prilika in ko je videl, da je Buffon zapustil vrata, je poslal usnje mimo njega v mrežo. Ta gol je razveselil Rimljane, ki so lahko bolj sproščeno zaigrali, medtem ko je zaprepastil Suareza in tovariše, ki vseeno niso izgubili upanja do izenačenja. V nedeljo pa tega niso zmogli in so morali prepustiti zmago gostom.
Fiorentina si je šla po obe točki kar na igrišče Sampdo-rie ter je s tem uspehom še enkrat pokazala, da ostaja v borbi za državni naslov. Začetek igre v Genovi je kazal kaj slabo za Florentince. Domačini so šli v oster napad in so prisilili pazljivo obrambo gostov, da se je večkrat rešila v kot. Toda že po 15 minutah se je položaj spremenil in čeprav so v tem času prevladovali gostje, se je Veselinoviču posrečilo pretresti njihovo mrežo. Domačini so vztrajali v upanju, da povečajo rezultat, toda sredi teh njihovih akcij je izstopil Milani, ki je v 8’ drugega polčasa izenačil. Ta odločilni udarec je zmedel Sampdorio, ki je izgubila na prodornosti in je postala lahek plen vi-granih in učinkovitih gostov. Ti so spravili še dve žogi v mrežo preveč radodarnih in prav nič upornih gostiteljev ter so se tako nevarno približali vodilnemu moštvu.
Tretjo zunanjo zmago so si osvojili Milančani na nevarnem igrišču Catanie. Igralci Milana so tokrat razumeli, da morajo za zmago ostati gospodarji na sredini igrišča. To so storili in rezultat ni izostal. V 20’ so prišli do prvega gola, a šest minut kasneje se je upornim domačinom posrečilo izenačiti. To stanje pa je trajalo le eno minuto, ker je Pivatelli povedel moštvo v vodstvo, Danova pa je 2 minuti kasneje spravil s tretjim golom rezultat na varno.
Ce se je Palermo vrnil iz Ferrare z dvema točkama v žepu se mora zahvaliti vratarju Mattrelu, ki je branil tudi nemogoče žoge. Dovolj je če povemo, da je ta vra-1
tar -turami dve enajstmetrovki, Sploh je bila ta tekma zelo paradoksna. Domačini, pa čeprav so bili v prvem polčasu v absolutni premoči in so imeli dve izredni priložnosti za dosego gola, so morali končati ta del igre neodločeno. V drugem polčasu pa so gostje v protinapadu dvakrat pretresli mrežo Spala in se tako vrnili z dvema točkama domov.
Juventus je po dolgem času zopet pokazal česa so zmožni njegovi igralci. V nedeljo so kljub ostri obrambni taktiki Padove štirikrat prebili ta zid in dokazali, da so v izredni formi. Zal je to že prepozno, ker Turinčani ne bodo mogli več nadoknaditi v preteklih kolih zapravljene točke. Štiri žoge razlike je precej, a tokrat predstavljajo pravilno razmerje med Juven-tusom in gostujočo Padovo. Padovanci, oziroma bolje rečeno njihova obramba, so vzdržali le do 31’, ko jim je Stacchini zadal prvi udarec. Tem so sledili še drugi, ki so nosili podpise Nicoleja, Si-vorija in zopet Stacchinija, medtem ko se gostom ni niti enkrat posrečilo na kak način ogrožati Anzolinovo svetišče.
Tudi Atalanta je uspešno zaključila udejstvovanje v lanskem letu. Gostovala je v Benetkah, kjer je kljub nemogočemu igrišču znala držati borbene domačine v šahu, katere je, čeprav iz kazenskega strela, spravila na kolena. Benečani, so imeli več prilik za izenačenje, toda njihov najboljši strelec Raffin se v nedeljo ni znašel, kar je bilo dovolj, da so morali domačini poraženi z igrišča.
Čeprav je moral Lanerossi na igrišče brez Kostiča, Kru-iverja in Vernazzo, ni razočaral. Domačini se nisto ustrašili nevarnega Torina, temveč so na vsako akcijo odgovorili z nevarnim protinapadom, ki jim je v 21’ prinesel s Puio vodstvo. Turinčani morda ne bi prišli do zgoditka če ne bi Savoini podrl v kazenskem prostoru Gualtierija, s čimer je dal možnost sodniku, da je odredil streljanje enajstmetrovke. Law je streljal in žoga je končala v mrežo.
Dve tekmi pa so morali odložiti. V Bologni so jo sicer začeli že igrati in so prišli
do 3’ drugega polčasa, ko je sodnik sklenil zaradi goste megle prekiniti srečanje in ga odložiti. V Vidmu, kjer je gostovala Mantova, pa je bilo toliko vode na igrišču Moretti, da je bil vsak začetek nesmiseln. Po sporazumu obeh kapetanov je sodnik tudi to tekmo odložil še preden so jo začeli igrati.
A skupina C lige				
IZIDI		LESTVICA		
•Savona-TRIESTINA	1-1	Fanfulla	14 6 S	0 16 6 20
*Biellese-Trevls0	5-0	Triestina	14 8 4	2 20 10 20
•Casale-Bolzano 'Cremouese-Marzotto	2-0 3-0	Mestrina	14 S 3	3 26 13 19
'Fanfulla-Mestrlna	2-0	Biellese	14 6 7	1 22 15 19
•Ivrea-Vittorio V.	2-1	Vittorio V.	14 7 4	3 16 10 18
'Legnano-Pordenone (odi.)		Varese	14 6 6	2 17 9 18
•P. Vercelli-Saronno	2-1	Savona	14 S 6	3 18 11 16
•Varese-Sanremese	2-0	Sanremese	14 5 6	3 17 17 16
		Marzotto	14 4 6	4 11 13 14
Prihodnje tekme (7. jan.	1962)	Časa le	14 4 5	5 16 14 13
TRIESTINA-lvrea		Cremonese	14 4 4	6 13 13 12
Bolzano-Legnano		Pordenone	13 3 5	3 13 15 11
Mestrina-Cremonese		Trevlso	14 2 7	5 5 13 11
Pordenone-Savona Pro Vercelli-Casale		Ivrea	14 2 7	5 10 18 11
Sanremese-Biellese		Saronno	14 4 3	7 9 20 11
Saronno-Marzotto		P. Vercelli	14 4 3	7 13 16 11
Treviso-Fanlulla		Legnano	13 2 3	8 6 17 7
Vittorio V.-Varese		Bolzano	14 0 3	11 4 22 3
ilr-uiiiniiiiitmiimfiiiiiiiiiitiitiiiimiiiiimniiiiiiiiiililtiiiiiiiiiiiiiiiimiiliiiiiifiiiliiillliillliiimiillMitliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiliiiiiiiiiiiiimiiiiiii
14. kolo prvenstva A skupine C lige
Koristen remi v Savoni: Triestina še v vodstvu
Fanfulla zamenjala Mestrino - Poraz Vittoria Veneta
Klopčič v A skupini C lige se nikakor ne more odviti, pa naj bodo izidi srečanj v vsakokratnem kolu normalni ali pa še tako presenetljivi. Favoriti se držijo skupaj v največji razdalji dveh, treh točk in če kateri slučajno nekoliko zaostane, že v naslednjem kolu poskrbi za ponovno združitev. Kljub temu pa ven-
darle postaja vedno bolj jasno, da se bo za prvo mesto potegovalo največ šest enajsteric, med katerimi so z izjemo Marzotta vse tiste, ki so še pred začetkom prvenstva sodile v ožji izbor fa-voritov. In med temi igra — kar je v ostalem tudi bilo predvideno — Triestina vedno vidnejšo vlogo, saj se že nekaj kol zadržuje na prvi stopnici, pa čeprav vedno v družbi e-nega ali največ dveh spremljevalcev, kr pa se med seboj stalno menjujejo. Tokrat se je otresla spremstva Mestri-ne, priklopila pa se ji je Fanfulla, ki je k tej izmenjavi največ prispevala. V direktnem srečanju, ki je veljalo tudi za osrednje v 14. kolu, je namreč premagala Mestrino z dovolj zgovornim rezultatom 2:0. ki je Mestrini kaj hitro pristrigel krila.
Toda za trenutno dvovladje Fanfulla—Triestine so zasluge seveda v lepi meri tudi na strani Triestine, ki je prinesla dragoceno točko iz Savo-ne. Neodločen rezultat' na tujem igrišču je skoraj vedno uspeh, tokrat pa je še toliko bolj, ker je Savona šele po tem delnem domačem neuspehu vsaj za enkrat izpadla iz ožjega kroga favoritov.
Triestina se je na to prvo v seriji treh težkih gostovanj (sledili bosta gostovanji v Bielli in v Varese) z maksimalnim programom delitve točk. V ta namen je tudi njena igra bila defenzivna, vendar ne defenzivna v smislu verižne obrambe, temveč v smislu pojačanega centra z
S tekme Inter-Roma: Manfredini je prisebno podaj žogo mimo Buffona v vrata in dosegel prvi gol, ki Je zadostoval Romi za zmago
nazaj pomaknjenima zvezama. Trevisan in Bretti sta svojo nalogo odlično opravila, isto pa velja seveda tudi za vso ožjo obrambo, v kateri je tokrat briljiral predvsem Mer-kuza.
Da Triestina ni igrala izključno defenzivno pa je najlepši dokaz v dejstvu, da je prva dosegla vodstvo, res sicer šele v zadnji minuti prvega polčasa po direktnem prostem strelu Bracha s kakih 30 metrov, toda po najmanj dveh ali treh ugodnih priložnostih. ki niso bile realizirane predvsem zaradi dobrega vratarja domačih.
V drugem polčasu so na igrišču prevladovali domačini, toda razlogov za to je več. Predvsem je Triestina že od 15' prvega polčasa morala zaradi poškodbe Demenie igrati praktično do konca tekme z igralcem manj, in to z igralcem, ki predstavlja najmočnejše, če ne celo edino njeno orožje v protinapadu. Drugi razlog je bil v utrujenosti igralcev, ki so v prvem polčasu dali vse od sebe kljub terenu, ki je bil za igro zelo neprimeren, tretji in glavni razlog pa so predstavljali domačini. ki seveda niso mogli dopustiti, da bi gostje odnesli z njihovih tal kar dve celi točki. Sicer tudi v tem drugem delu igre Triestina ni povsem opustila ofenzivnih poskusov s Santellijem in Brettijem, toda vsa teža je vendarle slonela na ožji o-brambi. ki je igrala ne samo požrtvovalno, temveč tudi taktično dobro, kar pa vseeno ni moglo preprečiti domačim zasluženega izenačenja, do katerega so prišli v 19’ s prostim strelom praktično skoraj iz kota naravnost v mrežo.
Domači so v preostalih minutah bili skoraj konstantno pred vrati Triestine in prav pred koncem jim sodnik ni hotel priznati enajstmetrovke zaradi nenamerne roke Frige-ri ja v kazenskem prostoru. To dejstvo je precej razburilo duhove, vendar pa je po drugi strani res, da je neodločen rezultat pravilno in pravično poplačal obe enajsto-rici.
Ce lahko smatramo gladko zmago Fanfulle nad Mestrino za majhno presenečenje in neodločen rezultat Triestine za maksimum kar je ta lahko izbojevala na tako težkem terenu, pa predstavlja gotovo največje presenečenje kola poraz Vittoria Veneta v Ivrei, s katerim si je Ivrea znatno popravila kosti, Vittorio Veneta pa vsaj za sedaj pokva-I ril možnost, da se povzpne
na sam vrh lestvice ob bok Fanfulli in Triestini.
Prav tako je do neke mere, predvsem glede na visok rezultat, presenetila enajstorica Biellese, ki se je za poraz v Mestrah kaj hitro oddolžila nad Trevisom z nič manj kot 5 goli, medtem ko je zmaga Varese bila predvidena.
Marzotto letos nikakor ne more ujeti pravega ritma in izdaten poraz v Cremoni ga je prikoval na sredino lestvice.
Dragoceno zmago je izbojeval P. Vercelli na škodo Sa-ronna, medtem ko Bolzano še naprej vztrajno nabira poraze. Tekma med Legnanom in Pordenonom je bila prekinjena zaradi megle pri stanju 1:1 12 minut pred koncem.
«Corrida» v Sao Paulu
Anglež Hyman prvi na cilju
Olimpijski zmagovalec Abesinec Abebe Bikila šele drugi
SAO PAULO, 1. — Anglež Hyman, ki je bil pred dvema letoma na Silvestrovem teku po ulicah Sao Paula šele tretji, je letos premagal vse favorite in še posebno olimpijskega zmagovalca v maratonskem teku Abesinca A-
bebe Bikilo, o katerem je še lo, da mu nihče ne more o-grožati prvega mesta.
Med letošnjo »corrido«, kakor imenujejo ta tradicionalni tek, je bila jasna premoč zastopnikov evropskih držav in to kljub drugemu mestu Abesinca, petemu Američana Gut-knechta in šestemu Argentinca Sandovala.
V prvem delu teka je bil v vodstvu Portugalec Manuel Oliveira, ki ni mogel, kljub-močnemu ritmu, pustiti za seboj, kot je hotel, Abebeja in druge evropske favorite. A-besinec in Anglež Hyman sta pri četrtem kilometru ob neverjetnem navdušenju ogromne množice dohitela in tudi prehitela Portugalca.
Od tistega trenutka dalje je borba za zmago potekala med Abesincem in Angležem. Abebe je nepričakovano sprožil napad in ostal sam v vodstvu s takim naskokom, da mu je vsak pripisoval zmago. Hyman pa ni popustil in se je spustil v navdušujoči, zasledovanje, dokler ni tik pred ciljem dohitel že utrujenega Abesinca in si zagotovil zmago.
Vrstni red na cilju je sledeč :
1.	HYMAN (Anglija), ki je pretekel 7.400 m dolgo progo v 21 ’24”7.
2.	Abebe Bikila (Etiopija) v 2i»29”8
3.	Clerck (Belgija) 22’03”4
| 4. Bogey (Francija) 22’13”4
300 metrov pred ciljem kaza-
limiMiiiiiiiniimilimilliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiminiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiMiiinif iiiiin.
Turnir zn trofejo Borghi
Ignis zopet prvi 01ympia tretja
Ljubljančani so premagali samo francoske tekmece
VARESE, 1. — Tudi letošnji tradicionalni košarkarski turnir za tretjo trofejo «Borghi» se je zaključil kot vsi dosedanji z zmago vareške ekipe Ignis. Turnir se je začel v petek ter se je zaključil v nedeljo popoldne. Poleg Ignisa so nastopili na tem novoletnem turnirju še ljubljanska Olimpija, francoski ___________________________________
Villeurbane in bolonjski Vir-tus.
Ljubljanska Olimpija je pre-
SMUCANJE
ce.i razočarala in zasedla samo predzadnje mesto. Ljubljančani so morali prepustiti zmago italijanskim prvakom, proti katerim so nastopili v otvoritvenem dnevu. Tudi Bo-lonjčani so jih premagali, toda šele po ostri borbi v podaljšku igre. V regularnem času sta se ekipi znašli z istim številom košev, zaradi česar je bil potreben podaljšek, ki se je zaključil s tremi točkami prednosti v korist Vir-tusa.
Borba za prvo mesto je tako potekala med italijanskima petorkama in se je končala z zmago domačinov, ki so še enkrat pokazali, da so vredni naslova, ki ga tudi med letošnjim prvenstvom uspešno branijo.
Izidi zadnjih dveh dni turnirja so sledeči: Ignis-Villeurbane 82:59 (39:34) V irtus-Olimpi ja 85:82
75:75)
Olimpija-Villeurbam 72:49 (v
p.p. 32:25)
Ignis-Virtus 65:61 (29:21)
Premoč domačinov v tekih na Švedskem
STOCKHOLM, 1. — Italijan, ski smučarji, ki se na Švedskem pripravljajo za nastop na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku, so danes nastopili skupno z najboljšimi Švedi v smučarskem teku «Skaerk!itt» v Aelvdalenu. Proga je bila dolga 18 km, medtem ko je bila temperatuia zelo nizka in sicer 7 stopinj pod ničlo.
Tekmovanje je potekalo v znamenju premoči švedskih tekačev, medtem ko je najboljši Italijan zasedel komaj 10. mesto. Vrstni'red na cilju je bil sledeč:
1.	Assar Roennlund (Šved.) Lll’09”
2.	Sixten Jernberg (Šved.) 1.11*89”
3.	Rolf Raemgaard (Šved.) 1.12’08”
4.	Lennart Larsson (Šved.) (43:40, 1.12T4”
|	10. Giulio De
Florian (It.)
1.12’55”
1.3. Marcello Derigo (Italija) 1.13’46”
5.	Gutknecht (ZDA) 22’17”
6.	Sandoval (Argentina) 22’25”
7.	Oliveira (Portugal.) 22’30” 6. Firmino (Brazilija) 22’35” 9. Amaizon (Argentina) 22’40"
10.	Filho (Brazilija) 22’45”
11.	Peter Kubicki (Nemčija),
12.	Bergling (Švedska), 22. F. Antonelli (Italija).
SMUČARSKI SKOKI
Po treh skokih Kirjonen v vodstvu
GARMISCH . PARTENKIR-CHEN, 1. — Nemec Georg Thoma, olimpijski prvak v nordijski kombinaciji, je danes zmagal v smučarskih skokih, ki so bili v okviru turneje štirih skakalnic. Thoma si je s skokoma 87 in 88 m nabral 225,5 točke.
Drugi je bil Egger (Avstrija) s 220,7 točkami (85, 87,5 m), tretji Happle (Nemčija) z 220 (87, 88 m). Sledijo še Nemec Bclkart z 216,4 točkami (83, 85), Finec Kirjonen 216,2 (84, 80) itd.). Prvi Italijan Aimonl je zasedel 39., Nino Zanda-nel pa 44. mesto.
Po treh tekmah je lestvici sledeča:
1.	KIRJONEN (Finska) 661,5 točke
2.	Ramenski (SZ) 641,5
3.	Thoma (Nemčija) 641 itd.
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiimiiimii
V enem letu 107 golov
Nogometaš Pelfc kralj strelcev
Garrinclia najbolj priljubljen igralec
SAO PAULO, 1. — Brazilski športni tisk je izbral znanega nogometaša Peleja za »kralja strelcev«. Pele, katerega imenujejo tudi »črni biser«, je med igranjem v lanskem letu dosegel nič manj kot 107 golov in je bil glavni steber nogometne enajsto-rice Santos, ki je po zaslugi tega izrednega igralca uspešno zaključila 95 odstotkov srečanj doma m v tujini.
Kljub popularnosti in zanimanju, ki ga vzbuja ta nogometaš tako doma kot na tujem, je naslov najbolj priljubljenega igralca pripadel desnemu krilu Botafoga iz Rio de Ja-neira Garrinchu.
Tisk je enodušno priznal ta naslov Garrinchu, ki je znan po izredni ljubeznivosti in tudi kot odličen dribler, katerega ni mogoče oponašati.
TENIS
BOLOGNA, 1. — Orlando Si-rola, ki se je po neuspehu v Avstraliji vrnil danes z ženo iz Rima domov, je novinar, jem izjavil, da bo v prihodnjih tednih počival in se posvetil zasebnim zadevam. »Vrnil selu se domov zagrenjen, toda miren. Napravili smo vse, da bi se čim bolje izsa-zMi, toda na travnatih igriščih smo slabši. Govorilo se je tudi o vročini. To drži, a ta je bila tuli za Avstralce, pa čeprav ne smemo prezreti dejstva, da oni živijo v tistem okolju. Naša šibka točka so igrišča. Na travnatih se naše možnosti namreč močno zmanjšajo.«
Na vprašanje, kaj meni o znanih izjavah avstralskega trenerja; da bi bila domača ekipa sposobna ponoviti u-speh s 5 0 tudi na peščenih i-griščih in to dan po challen-de-roundu, je Sirola kratko malo odgovoril: «To pač pomeni biti optimist.«
V zvezi z govoricami o nesporazumu s Pietrangelijem je Bolonjčan zanikal kakršen, koli spor in je pripomnil, da je bil takoj po povratku iz Avstralije skupno z ženo gost Fietrangelija in soproge ter je z njima preživel dva prijetna dneva. «Med njim in menoj,« je dodal Sirola, ((obstaja kot vedno prijateljstvo in spoštovanje.«
O prihodnjem tekmovanju za Davisov pokal se Sirola m hotel izjasniti. Predvsem, ker je še prezgodaj, dalje bo treba počakati na potek izločil-I nih srečanj in predvsem bo
treba videti, kako misli teniška zveza sestaviti ekipo.
Silvestrovali smo doma...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Od tu dalje pa je šlo vse kot namazano.
Zvonko se je na vse kriplje trudil, da bi snel diamantno iglo gramofonu. Nazadnje se mu je posrečilo.
Bine pa je splezal na omaro, od koder je sipal na nas koriandole. Teh majcen ih papirčkov je bilo najmanj za kilo.
Zatem sta odšla dva na vrt po rože. Prav kmalu sta se vrnila z dvema vrtnicama, največji dragocenosti mojega soseda, s katerim sva že dve leti v jezi.
Nekdo je jel zatrjevati, da ga ni boljšega, če se je treba osvežiti, kot sifon. In smo se zato začeli brizgati z njim, vse križem. To pa ne vem več, če smo se zares osvežili, vem pa prav zatrdno, da smo bili vsi prav pošteno mokri.
Spet smo korakali.
vMost na reki Kway».
In smo peli neko zelo dolgo pesem.
In ono: eJaz pa ti, pa Židana marela...«
Razstavili smo tr odelno o-maro in jo nesli ven.
Ni bilo lahko.
Dalje pa se ne spominjam.
Jutro nas je zateklo sredi velikega trga.
Opoldne sem se vrnil domov. Legel sem kar v predsobi.
No torej, ali morda nismo krasno silvestrovali?
Niti pomisliti ne smem na to, da bi se mučili po raznih lokalih. Zares, strašno!
Toda, nekaj, malenkost je, ki mi kvari prijetno razpoloženje:
Kje naj bi vzel denar, da si bom dal popraviti pohištvo.
...da bom popravil gramofon.
...za nov plašč.
...za nov...
Ah, kaj bi našteval!
Ves dan že garam kot črna živina, a soba je še vedno bolj podobna pogorišču kot bivališču.
Garam in se vsako toliko zaklinjam:
«Nikoli več! Nikoli večh
S. A.

Iz krvi rdeče
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< < »♦♦♦♦♦♦♦«♦< i
FRANCE PREŠEREN POET IN UMETNIK
(Odlomek)
In zavzel je človek-poet s tem tudi drugo, novo stališče sam do samega sebe. Pogledal se je tu samega sebe — docela drugače, kakor se je gledal doslej: pogledal se je — objektivno, ko se je podredil «kaos», dotlej subjektivno sam sebi namen in problem, — «Kaosui>! In nič več ni poslej «kaos» sam zase — vprašanje problema, ampak «Kaos» postane sedaj «kaosu» kot stvari Objektivni Problem, — cilj vsega subjek-tivno-osebnega teženja. Atom se je podredil — Vseobčnost, stvar — Stvarniku svojemu in Njegovemu namenu; in uso-vrstil se je s tem novim naziranjem človek kot poet v isti vrsti z drugimi bitji sveta: zagledal se je samega sebe kot delček Celote, kakor vsakdo drugi s svojo določbo in posebnim pomenom, s «stanom», poklicem svojim. Mikrokosmos se je prislonil kot poet v «Kosmo», da vrši, drobec-delček njegov, v soglasju, v soskladju, v harmoniji z namenom in kot sad svojega življenja in svoje poti po tem svetu — «Kaosu» na oltar svoj drobni prispevek: po določbi svojega «stanu» poklica kapljico utehe večni, večno-nemimi težnji Njegove abstraktnosti!
Tako je dozorel ta včliki-genij-poet tja do tistega konca in dna, ki so ga dosegli vsi veliki duhovi: elita človeštva. Prestopil je preko svoje subjektivnosti, ki Jo je premagal in se ji odrekel, v smer — objektivnosti, pod perspektivo
»centralnega pogleda*, v globoko mistiko: — v službo Večnega Principa, ki je za nas — Večna Objektivnost ! In tako je fakt, da si je šele v mistiki dobil človek-poet Prešeren edini pozitivni odgovor — vprašanju vse svoje prve smeri, tistemu problemu vse svoje poezije, ki mu je iskal rešitve in utehe zastonj vse svoje mlade dni v tem svetu in življenju; vprašanju, da, skrivnosti, tisti grozni skrivnosti našega človeškega nemira, ki zanje ni trajne utehe, ni utolažila v tem svetu! Odprla je oko Prešernovemu trpljenju, nemiru, tisti «večni melanholiji duše» mistika — romantike, mistika pod perspektivo — Večne Objektivnosti.
In našel je s tem človek Prešeren — kot poet, preko svojega stanu torej, — »notranjo* vrednost vsega življenja in vsega človeštva.
KAREL ŠIROK - 26X1889 - 5.1.1942
Izhaja iz Šmartnega v Brdih. Rojen je 26.X.1889. Obiskoval Je gimnazijo v Gorici in Trstu, učiteljišče v Kopru in bil najprej učitelj, kasneje pa konzularni uradnik. Njegovo življenje pa je mnogo bolj burno in razgibano, kot bi lahko to pripisali njegovemu učiteljskemu poklicu. V njem je bilo mnogo preveč nagnjenj, hotenj in mnogo preveč raznovrstnih talentov, ne da bj se dokončno opredelil za enega samega. V dobi težkih političnih bojev na Primorskem, v hudih časih za slovenstvo pod italijanskim jarmom se je strastno predal novinarstvu; kasneje ga je zamikala glasba in je sodeloval aktivno v orkestru; igralec Milan Skrbinšek ga je v Trstu navdušil z» igralstvo, pa je nastopal kot igralec in rešiser;
nemir ga Je gnal k likovni umetnosti, saj je slikai in modeliral; ne nazadnje pa se je uveljavil v pisanju.
Od vsega pisanja mu Je bilo vedno najljubše mladinsko slovstvo: tu Je tudi največ napravil. Objavljal je v mladinskih listih in v samostojnih knjigah izdaj otroške pesmi »Jutro«, »Polžja hišica«, zbirko črtic iz živalskega sveta »Slepi slavček«, tem trem knjigam pa dodal še zbirko pesmi »Kapelica«. V tej so zlasti zanimive pesmi o bazoviških žrtvah in o beguncih-pregnancih iz Primorske. Po vojni Je izšla njegova pravljična povest »Trije bratje in trije razbojniki« (Mladinska knjiga 1951).
Širok Je pisal preprosto, doživeto, z velikim čustvom, ne da bi bil bodisi v mladinskih pesmih ali v ostalem delu izrazitejši oblikovalec In izpovedovalec. Kot pedagog je rad vzgojen, vendar prisrčen in nevsiljiv. Vse se zdi, da je v literuri plačal dolg svojtim ostalim hotenjem, svojemu nemirnemu duhu, razdrobljenemu zanimanju za različne veje umetnosti ter delu v kulturnem in poli-tičr.em življenju.
Pred vojno je nazadnje služboval v Celovcu. Ko so Hitlerjeve čete vkorakale v Avstrijo, so ga v Celovcu aretirali in ga pol leta vlačili po ječah. Po izgonu iz Avstrije je živel v Ljubljani, kjer so ga ob okupaciji Italijani že meseca maja 1941 aretirali in ga naslednji mesce predali gestapu v Celovcu. Tu Je bij obsojen na smrt. Proti koncu leta 1941 so ga iz celice smrti odpeljali v Begunje in ga kmalu po novem letu (5.1.1942) po zverinskem mučenji' ustrelili v Dragi pri Begunjah.
Kako je bilo tebi, Marija, takrat
Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat.
ko je bil tvoj sin Jezus s krvjo oblit,
ko je bil tvoj sin Jezus na križ pribit
in si pod križem stala
in bridko se jokala, —
kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat?
Kako je bi.o pri srcu takrat štirim ženam,
štirim ženam, štirim materam:
materi Miloševi,
materi Bidovčevi,
materi Marušičevi,
materi Valenčičevi,
ki so čule obsodbo:
Jutri bo tvoj sin s krvjo oblit, jutri ob zori bo tvoj sin ubit!
In so bedele vso noč
in vso noč jim je v srcu kljuvalo:
Ob zori, ob zori bo tvoj sin ubit!
Zdaj je še živ tvoj sin, še živ in še mlad,
še nedavno bil poln je vere, ljubezni in n.,-, a kmalu... čez uro... ta hip bo s svinčenkami prebit in mrtev bo ležal ob tleh.
Kako je bilo, Marija, pri srcu takrat tebi in štirim ženam, štirim ljubečim materam?
V'
Se enkrat bi stopil rad
še enkrat bi stopil rad, bratje, med vas, z vami hodil med polji ob žitu, rad bi poslušal še enkrat vaš glas pod cedro košato v jasminovem gaju!
Toda nikamor ne morem zdaj več, moje noge so s čavlji prebite, moje oči so s krvjo zalite in kmalu že vse bo pri kraju.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico l-II, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: četrtletna 1800 lir polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Striiarieva ulica 3-1 telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančn r> upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upravi,—
Odgovorni urednik:	STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst