LETO XIV., ŠTEV. 181’
SLOVENSKI
Izd t a ćasopi5«u-z«;o/'’ :.,ko podjetje r*ZDL »!Na$ lisk« / l>irrktor: Rudi jauhubn / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, i omšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova «lica 50-III., telefon 22-575 in 22-621 j Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Nafodiue banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 din
Ujubljana, ponedeljek, 3. avgusta 1953	Cena 10 did
bmtevaVec
Makedonsko ljudstvo Je proslavilo 50-letnlco Ilindena
m 9-letnico proglasitve republike
r SPET NAPETOST V BERLINU
Železniški promet ustavljen
Američani razdelili nad milijon paketov z živili — Ulbricht obljublja zboljšanje življenjskih pogojev in olajšave v političnem življenju—Zahodnonemški minister Kaiser o Grotewohlovem predlogu
SPOMINSKE PLOŠČE OB 50 LETNICI SRBSKE SOCIALISTIČNE STRANKE
Beograd, 2. avg. V čast 50 letnice ustanovitve socialistične stranke in delavskih sindikalnih organizacij so odkrili danes v Beogradu dve spominski plošči. Na poslopju kinematografa Balkan, v katerem se je vršil ustanovni kongres srbske socialdemokratske stranke in glavne delavske zveze, je odkril ploščo član CK ZKS Nikola Grulovič. Drugo ploščo so odkrili v poslopju kinematografa Slavija, v kateri je bil po letu 1910 srbski socialistični ljudski dom, nato pa sedež srbske social-demokrat-ske stranke, glavne delavske zveze, redakcije »Radničke novine« in časopisa »Borba«. Spominsko ploščo je odkril Momir Boškovič, član mestnega komiteja ZKS.
Danes bndo planšnei v Zgornji Trenti odkrili spomenik dr. Juliju Kugyju (X mesto ob prvem zavoju ceste tia Vršič, kjer bo stal spomenik).
Tajpeh. 2. avgusta (AFP). Admiral Felix Stump, novi poveljnik ameriškega brento v ja na Pacifiku, je odšej s Formozo in ndootoval v Okinavo, odkoder bo nadaljeval svoje inšpekcijsko porovanje po Daljnem vzhodu.
Xem Delhi, 2. avgusta fAFP). Danes je prispel iz Karačija v New Delhi predsednik novozelandske vlade Sidney Holland. Predsednika Hol-landa je na letališču sprejel predsednik indijske vlade Nehru.
Kruševo, 2. avg. Makedonsko ljudstvo je svečano proslavilo svoj narodni praznik — 50-let-nico ilindenske vstaje in 9-letnico prvega zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve v Manastirju Prohor Po-činski pri Kumanovem, kjer so proglasili republiko.
Glavna proslava Ilindena se je vršila v Kruševu, centru vstaje in prve makedonske republike, ki je bila ustanovljena pod predsedstvom Nikole Kareva. V tem majhnem mestu, Ki je dobilo svečan izgled, se ie zbralo več tisoč gostov iz raznih krajev Makedonije, preživeli Ilindenci in naši izseljenci iz ZDA, ki se trenutno nahajajo v Makedoniji. Proslavi so prisostvovali tudi člani CK ZK Makedonije Krsto Crvenkovski, Strahil Gigov in Naumovski, predsednik Narodnega sobranja Makedonije Dimce Mirev ter mnogi predstavniki ljudske' oblasti in političnih organizacij iz vse Makedonije.
Proslava se je vršila v neposredni bližini mesta. Na prostoru. kjer je bila pred 50 leti baraka glavnega štaba uporni-
Skoplje, 2. avg. V Skoplju so danes v okviru proslave 50-let-nice ilindenske vstaje odprli v stari mestni trdnjavi nad Vardarjem zgodovinski muzej Makedonije. Svečani otvoritvi muzeja so prisostvovali: podpredsednika izvršnega sveta LR Makedonije Ljupšo Arsov in Vidoje Smilevski, predsednik MLO Skoclja Kemal Sajfula, večje število Ilindencev, javni in kulturni delavci glavnega mesta republike in člani konzularnega zbora v Skoplju. Muzej je odprl direktor Narodne biblioteke v Skoplju Mito Zafirovski.
Zgodovinski muzej Makedonije prikazuje revolucionarno borbo makedonskega ljudstva pioti otomanskemu imperiju, čas ilindenske vstaje, proglasitev kruševske republike. V muzeju je razstavljenih tudi večje število trofe Ilindencev, maket3 hiše, v kateri je zasedala prva vlada kruševske republike in gozdna baraka, v kateri se je nahajal štab vstaje. Tudi fotografije ilindenskih čet in vodi. teljev ilindenske vstaje, originalna pisma Goce Delčeva in drugih voditeljev ter manifest kruševske republike, so razstavljeni v muzeju. Prav tako tudi vrsta knjig posvečenih ilinden-ski vstaji in borbi makedonskega ljudstva za osvoboditev.
Po otvoritvi muzeja je priredil predsednik MLO Skoplja
kov v času dvanajst dnevne kruševske republike, je bil odkrit spomenik Nikoli Karevu. Spomenik je izdelal kipar Jordan Gradulovski. Na drugem delu mesta so odkrili spomenik legendarnemu kruševskamu vojvodi Pitu Guliju. Poleg razstave
likovnih umetnikov Makedonije, so odprli tudi zgodovinski muzej, v katerem so razstavljeni zgodovinski dokumenti in trofeje kruševske republike. Tu se na-
sveean sprejem za preživele
Iiindence.
V okviru današnje proslave Ilindena so položili v glavnem mestu republike številne vence in sveže cvetje na grob Goce Delčeva, kakor tudi pred spomenik Goce Delčeva v mestnem parku.
OTROCI ŽELEZNIČARJEV - BORCEV NA ODMORU V JUGOSLAVIJI
Lovran, 2. avg- Dunes je prišlo v Lovran 13 otrok železničarjev iz Belgije in Holandije. Z njimi je prišlo 20 otrok iz Jugoslavije, ki so letovali v Belgiji. Otrocf iz Nizozemske in Belgije bodo gostje našega sindikata železničarjev in bodo ostal; 15 do 30 dni v letoviščih naših železničarjev v Lovranu in na Lošinju.
Ta izmenjuva otrok se vrši v okviru mednarodnega združenja železničarjev-borcev- Skupina otrok naših železničarjev-borcev je že delj časa na letovanju v Franciji pri Nici, druga skupina pa je odpotovali pred dvema dnevoma prav tako v Francijo. Sredi tega meseca bo prispela v Jugoslavijo še ena skupina otrok iz Francije. V septembru pa bodo naši otroci zopet odpotovali na Nizozemsko.
haja tudi rekonstruiran mali črešnjev top, ki so ga uporabljali Ilindenci pri obrambi mesta in dve rdeči zastavi: zastava kruševske republike, na kateri je z zlatimi črkami napisano: »Smrt ali svoboda« in zastava partizanskega odreda »Pitu Guli«
iz narodnoosvobodilne borbe.
Proslava se zaključuje z ljudskim veseljem in kulturnim programom, na katerem sodeluje tudi državni ansambl narodnih plesov in pesmi Makedonije.
V mnogih mestih, ki so neposredno povezana z ilindensko vstajo, so se vršile danes razne kulturne manifestacije in mitingi, na katerih so preživeli Ilindenci obujali spomine na dobo vstaje. V štipskem, ohridskem, prilepskem in drugih okrajih, so odkrili spominske plošče, s katerimi so ovekovečili spomin na velike junake
ŠVICARSKI SLIKAR RAZSTAVLJA
V	BEOGRADU
Beograd. 2. avgusta. V umetniški galeriji ULUSA so odprli danes razstavo grafike in akvarelov mladega švicarskega slikarja Thierry Verne-tija. Motive za svoja umetniška dela je črpal Verne na svojem potovanju po Sloveniji, Hrvatski in Bosni in Hercegovini. Iz Beograda odhaja Verne v Makedonijo, nato pa v Grčijo in na Bližnji vzhod. Njegova razstava v Beogradu bo odprta do 12. avgusta.
UDELEŽENCI SVETOVNEGA KONGRESA ESPERANTISTOV NA OBISKU
V	SLOVENIJI
Ljubljana, 2. avg. Na povratku v domovino s kongresa esperantistov v Zagrebu, je prišel danes v Ljubljano predsednik Mednarodne federacija esperantistov Šved- dr. Mulgren Alfred z gospo. V spremstvu Združenja jugoslovanskih esperantistov dr. Borovečkega si je predsednik dr. Malgren Alfred ogledal Ljubljano, nato pa se odpeljal v Postojnsko jamo.
Po končanem svetovnem kongresu esperantistov je prišla v Slovenijo tudi skupina 100 udeležencev iz 12 držav. Sinoči je predsednik MLO Ljubljana dr. Heli Modic njim na čast priredil sprejem. Danes so gostje napravili izlet v Postojno, jutri pa si bodo ogledali kulturne znamenitosti Ljubljane, nakar bodo obiskali Bled.
Proslava Ilindena v Skoplju
Brzojavka Mihe Marinka JLazarjn Koliševskenm
Prejmite Vi in preko Vas vse ljudstvo Makedonije iskrene čestitke k narodnemu prazniku Ilindenu in k praznovanjii veličastnega revolucionarnega podviga obletnice kruševske republike.
Želim, da bi se Makedonija ob svetlih tradicijah in uspehih ki jih je dosegla v času od junaških kru-ševskih borb do svoje dokončne osvoboditve v veliki osvobodilni vojni, vsetransko razvijala in krepila. Naj živi ljudska republika Makedonija in njeno hrabro ljudstvo! — Miha Marinko.
J
Berlin, 2. avg. (AFP). Vzhodnonemška vlada je poleg drugih ukrepov, s katerimi naj bi preprečili prebivalstvu sovjetske cone odhajanja po ameriške pakete s hrano, odredila državnim železnicam, naj od 31. avgusta prenehajo s prodajanjem vozovnic za potovanje v Berlin. Istočasno je ministrstvo za notranje zadeve objavilo opozorilo, da je strogo zabranjeno izročati osebne izkaznice drugim osebam. Ta ukrep naj bi preprečil prebivalstvu sovjetske cone dviganje paketov s hrano z osebnimi izkaznicami svojih sorodnikov.
ilindenske vstaje. Nikolo Kareva, Pito Gulija in druge revolucionarje. Na stari šoli v Stipu so odkrili spominsko ploščo Goče Delčevu, ki je bil na tej šoli učitelj pred Ilindenom. Zgodovinske dni Ilindena so proslavili tudi z otvoritvijo raznih razstav, na katerih so prikazani pisani dokumenti, fotografije, orožja itd. V prostorih skopljan-ske trdnjave »Kale« so odprli zgodovinski muzej.
Sinoči in danes zjutraj so bili izvedeni ob sodelovanju starih Ilindencev in bivših borcev narodnoosvobodilne vojne partizanski marši v strumiškem in drugih krajih republike.
Na velikem ljudskem zborovanju so proslavili danes v Manastirju Prohor Očinski pri Kumanovem 9-letnico proglasitve ljudske republike Makedonije, ki je bilo izvršeno na prvem zasedanju ASNOMA 2. avgusta 1944. V okviru proslave Ilindena je bila v Ohridu ohridska regata. na Sarpianini pa so se zbrali makedonski planinci.
V preteklem tednu je bilo v zahodnem Berlinu razdeljeno prebivalcem sovjetske cone več kot milijon paketov z živežem. Neki ameriški predstavnik v zahodnem Berlinu je izjavil, da bodo razdeljevali pakete vse dotlej, dokler vsak med 18 milijoni prebivalcev sovje. ke cone ne bo dobil vsaj en paket z živežem.
Prvi sekretar informbirojske Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht je sinoči izjavil, da želi, da bi prišlo do razgovorov o zedinjenju Nemčije in da vzhodnonemška vlada glede tega ne postavlja nobenih pogojev. Ulbricht pa je dodal, da je vzhodnonemška vlada »za demokratično Nemčijo, ne pa za Nemčijo, v kateri bi
prikazovala diktaturo lastnikov koncernov I. G. Farben, Krupp in Mannesheim«. Ulbricht je obljubil prebivalcem, da bodo v najkrajšem času zboljšali materialne pogoje za življenje v Vzhodni Nemčr' in da bo istočasno prišlo do olajšanja v političnem življenju. Pri tem pa Ulbricht ni povedal, kje bo vzhodnonemška vlad dobila vire za zboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva sovjetske okupacijske cone Nemčije.
V zahodnem Berlinu je bila danes proslava »Dneva nemške domovine« kjer so med drugimi sodelovali tudi delegati iz bivših nemških dežel, ki so na drugi strani črte Odra—Nisa. Na proslavi je govoril predsednik
mestne občine zahodnega Berlin* Reuther, ki je rekel, da »želi Nemčija samo vrnitev tistega, kar so ji vzeli*, dodal pa je, da je »Berlin središče in predstavnik bodoče svobodne in zedinjene Nemčije*.
Na proslavi je govoril tudi zahodnonemški minister za nemška vprašanja Kaiser, ki je rekel, da »;e varnostni sistem, v katerega naj bi stopila zedinjena in svobodna Nemčiija, tisto sredstvo, ki bi tako na Vzhodu kot na Zahod.. preprečil bojazen pred novo agresijo*. Govoreč o Grotewohlovem predlogu, da naj hi se začeli splošnonemški razgovori, je Kaiser rekel, da »Ulbricht in Grotewohl ne bi bila resna politična partnerja*. Kaiser je še poudaril, da je usoda Nemčije v rokah velesil.
List ameriške Visoke komisije v Nemčij »Neue Zeitung« piše, da je na naftnih poljih pri mestu Zwinkau prišlo do velikega požara. Ta požar traja že 3 tedne.
* PRIPRAVE ZA POLITIČNO KONFERENCO O KOREJI	~
GluSIei odpotoval v Seul
Novi problemi Združenih narodov — Vprašanja zedinjenja Kot'eje — Prvi sestanek komisije nevtralnih držav je bil zadovoljiv — Izjava generala Clarka — Nam II imenovan za severnokorejskega zunanjega ministra — Evakuacija oboroženih sil Združenega poveljstva z otokov v Severni Koreji
Washington, 2. avg. (UP) Ameriški minister za zunanje zadeve Dules je danes z letalom odpotoval v Korejo, kjer se bo sestal s predsednikom Južne Koreje Sing Man Rijem. Preden je odpotoval, je dal Dulles izjavo za tisk, v kateri je poudaril, da nastopa po koncu sovražnosti na Koreji sedaj druga faza nalog Združenih narodov. Te naloge so: mir in pravica. »Jasno je, da
J. F. Dulles
pomeni ta naloga nove in težke probleme, vendar so ti problemi takšni, da jih je mogoče rešiti z mirnimi ukrepi«, je
rekel Dulles.
Dulles je nadalje poudaril, da pomeni njegov obisk Koreji izpolnitev obljube, ki jo je dal Sing Man Riju. »Čeprav se bova sestala s Sing Man Rijem, vendar to ne pomeni, da vladi ZDA in Južne Koreje ne bosta upoštevali stališča drugih zainteresiranih držav. Vsi naši zavezniki se strinjajo z nami, da je potrebno Korejo zediniti in je zato najbolj preprosto, če se s predhodnimi razgovori izmenjajo stališča z vlado Južne Koreje, ki je bila žrtev agresije in ki je veliko prispevala pri zaustavitvi te agresije. Vendar vlada ZDA ne bo odredila svojega stališča, dokler ne pride do širšega posvetovanja«, je poudaril ameriški zunanji minister.
V	spremstvu ameriškega zunanjega ministra potujejo v Korejo ameriški stalni predstavnik v OZN Lodge, pomočnik ministra za zunanje zadeve Walter Robertson in še drugi visoki funkcionarji ameriškega zunanjega ministrstva.
V	Pan Mun Jomu je generalni major Sven Grafstrom, vodja švedske delegacije v komisiji nevtralnih držav, izjavil, da je prva konferenca komisije nevtralnih držav za nadzorovanje premirja bila »popolnoma zadovoljujoča«. Na tej konferenci so razpravljali o vprašanju, kako sestaviti ekipe, ki naj bi izvajale nadzorstvo nad pristanišči in raziskujejo pritožbe o prekršitvi sporazuma o premirju.
V New Orleansu je vrhovni poveljnik oboroženih sil Združenih narodov v Koreji general Mark Clark izjavil, da bodo razgovori na politični konferenci o Koreji zelo težki, vendar, da bo nasprotna stranka, če dejansko želi mir, naletela na odgovarjajoči odziv pri Združenemu poveljstvu. Mark Clark je potem rekel, da je premirje na Koreji samo izhodiščna točka na poti, ki pelje k miru in da nikakor ne pomeni nekakega splošnega zdravila. General Clark je ponovil, da sporazum v Pan Mun Jomu pomeni samo prekinitev sovražnosti, ne pa razglasitev miru in da morajo zaradi tega oborožene sile Združenih narodov še nadalje vzdrževati svoje vojaške enote v Koreji, s katerimi naj preprečijo neko novo možno agresijo. General Clark bo predsedniku Eisenhowru in načelnikom generalnih štabov ameriških oboroženih ril predložil svoje poročilo.
Radio Fenjang je davi sporočil, da je bil vodja severno-korejsko-kitajske delegacije na razgovorih v Pan Mun Jomu Nam II imenovan za novega severnokorejskega ministra za zunanje zadeve. Radio Fenjang je poudaril, da se bo odslej general Nam II posvetil izključno svoji novi funkciji.
Agencija Reuter sporoča, da je kitajsko ministrsrvo za zunanje zadeve objavilo sporočilo, v katerem protestira zaradi »zločinskega vdora« ameriških letal na kitajsko ozemlje, in napada na sovjetski potniški avion, ki je letel nad Kitajsko. Ta incident naj bi se dogodil 25. julija. Kitajsko sporočilo pravi, da je na ta dan 53 ameriških letal pra» letelo kitajski zračni prostor v Severovzhodni Kitajski.
Iz Seula poročajo, da je ju-žnokorejski predsednik Sing Man Ri izjavil, da južnokorej-ska vlada ne more privoliti ne v premirje ne v mir na Koreji vse dotlej, dokler bodo kitajske čete na korejskem ozemlju. Po mnenju južnoko-rejske vlade bi umik kitajskih čet s korejskega ozemlja omogočil takojšnje zedinjenje Koreje. Sing Man Ri je izjavil, da bo Južna Koreja sodelovala z ZDA na politični konferenci in da bo zahtevala zedinjenje Koreje.
Ameriška mornarica poroča, da se je včeraj končala evakuacija otokov na vzhodni in severni obali Koreje, zadnja ladja Združenega poveljstva je včeraj odplula proti Pearl-harbourju. Ves material, ki ga niso mogli odpeljati z otokov, je bil uničen. S to evakuacijo se je končala tudi blokada
važne severnokorejske luke Vonsan.
Agencija United Press javlja iz Manille, da je bivši predsednik Generalne skupščine OZN filipinski general Charlos Romulo izjavil, da imajo Filipini pravico sodelovati na politični konferenci o Koreji. Romulo je to zahtevo utemeljil s sodelovanjem filipinskih čet v korejski vojni in drugič z dejstvom, da so Filipini sodelovali pri vseh
Kašanijeva izjava
Teheran, 2. avg. (AFP). Perzijski verski voditelj Kasani je na tiskovni konferenci izjavil, da je Mosadikova vlada »ilegalna in da so zato vsi sporazumi, ki jih bo sklenila z inozemstvom, brezpravne vrednosti v očeh perzijskega naroda«.
Govoreč p referendumu, ki bo jutri v Teheranu, je Kasani rekel, da bi bilo edino pravilno, če bi ga perzijski narod bojkotiral. Kasani je tudi izjavil, da se bo opozicija še naprej borila proti Mosadiku, da bi tako »osvobodila Perzijo izpod njegove tiranije«.
Govor Mohameda Alija
Karači, 1. avg. (r). Pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali je izjavil v govoru po rad.u, da so njegovi razgovori z indijskim ministrskim predsednikom Nehrujem olajšali pot za zbiižanje med Pakistanom in Indijo. Pakistanska vlada pa bo sprejela samo sklepe, ki jih bo odobravalo pakistansko ljudstvo.
Senator Wiley o sovjetski taktiki
Washington, 2. avg. (UP). Predsednik senatnega odbora za zunajne zadeve Alexander Wiley je obtožil Sovjetsko zvezo, da vodi »gangstersko taktiko«, s katero hoče vzdrževati nemirno vzdušje na Daljnem vzhodu in zato izsiljuje sprejem Kitajske v Zdririene narode. Wiley je poudaril, da izraža svoje osebno mnenje. To izjavo je senator Wiley dal v zvezi s sestrelitvijo ameriškega bombnika nad Japonskim morjem, kar so pred kratkim napravili sovjetski lovci.
resolucijah in drugih akcijah glede Koreje.
Gen. Nam H, noxd severnokorejski zunanji minister
Atene, 1. avg. (AFP). Uradno je bilo sporočeno, da sta se danes v bolgarskem obmejnem mestu Svilengradu sestali grška in bolgarska delegacija z nalogo, da uredita obmejne spore med obema državama.
Bao Daj prispel v Pariz
Nizza, 2. avg. (AFP). Suveren Vietnama Bao Daz, ki je danes z letalom pirspel v Francijo, je izjavil, da bo med svojim ooiskom v Franciji imel razgovore o neodvisnosti Vietnama. Bao Daj je dodal da je pred odhodom zvedel za mnenje in slišal nasvete vseh političnih in verskih skup'n v Vietnamu Bao Daj pravi, da bocL. razgovori s francoskimi predstavniki »branili nacionalne težnje Vietnama«.
Izseljenci iz Francije
na obisku v domovini
Pariz, 2. avg. (AFP) Včeraj je odpotovala iz Pariza v Jugoslavijo skupina 170 jugoslovanskih izseljencev, večinoma Slovencev in njihovih družin na obisk v Jugoslavijo. Ta skupina bo ostala mesec dni v Jugoslaviji. Člani te skupine so včlanjeni v razna kulturna in humanitarna društva in prinašajo darila Slovenski izseljeniški Matici v Ljubljani. Med obiskovalci so večinoma rudarji, med katerimi je mnogo takih, ki že 25 let niso videli domovine.
Zanimanje med jugoslovanskimi izseljenci v Franciji za to potovanje je veliko in pripravljajo novo skupino, ki bo v kratkem obiskala domovino.
Piccionl dobil mandat
Rim, 2. avg. (UP AFP). Pred-sedn;k italijanske republike Einauoi je danes sprejel bivšega pt»wp.^tfc«unika viaae tictionija, kateremu je poveril mandat za sesiavo nove italijanske vlade, v kar je Piccioni v načelu privolil. Piccionl, ki je eden izmed voditeljev krščanskodemakratske stranke, ima 59 let in pripada desnemu krilu stranke.
Po obisku v razgovoru s predsednikom republike je Piccioni izjavil predstavnikom tiska, da bo že jutri začel z razgovori, ki naj pokažejo, kakšne so možnosti za sestavo nove vlade. Piccioni je poudaril, da upa, da bo naletel na dobro voljo pri šefih političnih skupin, s katerimi bo imel razgovore. Piccioni se bo najprej sestal s predsedniki poslanske zbornice in senata. pozneje pa z De Gasperijem.
Grško-bolgarski obmejni sestanek
Proslava 60. letnice
slovenskega, planinstva
PREKO 4000 PLANINCEV SE JE ZBRALO V ALJAŽEVEM DOMU — PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MIHA MARINKO ČESTITAL PLANINCEM K PRAZNIKU — ODLIKOVANI PIONIRJI SLOVENSKEGA PLANINSTVA
Aljažev dom, 2. avg. Danes
»a je vršila pred Aljaževim domom v Vratih glavna proslava COletnice slovenskega planm-«kega gibanja.
Ob tej priliki se je zbralo ni •večanem zborovanju preko 4000 planincev. V Aljažev dom je prišla tudi večja skupina planincev s Koroške in Dunaja.
Zborovanja planincev je začel predsednik Planinske zveze Slovenije Fedor Košir, nakar je govoril predsednik izvršnega sveta LR Slovenije tov. Miha Marinko. Čestital je planincem k njihovi proslavi in poudaril, da so bili vedno močan faktor v borbi za neodvisnost svoje domovine. Potem so planincem čestitali predstavnik JLA ge-ralmajor Dašovič, predstavniki planinskih organizacij drugih ljudskih republik, predstavnik Slovenskega planinskega društva v Trstu Zorko Jelinčič, predstavnik planinskega društva v Slovenski Koroški ter zastopniki dunajskih planincev, kakor tudi predsednik mednarodne planinske alpinistične
MEDNARODNA KONFERENCA ŠTUDEN-T O V-EbPERANTlST OV V LJUBLJANI
Ljubljana, 2. avg. V domu
srednje tehnične šole se je začela danes v Ljubljani mednarodna konferenca študentov-esperantistov. Poleg jugoslovanskih študentov sodelujejo na konferenci predstavniki Nizozemske, Danske in Islandije, pričakujejo tudi prihod delegatov iz Zahodne Nemčije in Velike Britanije.
Konferenco je odprl s krajšim nagovorom predsednik mednarodne federacije študentov-espe-rantistov Johanson Federland Anderson iz Kopenhagena. Izrazil je željo, naj bi študentske esperantske organizacije vršile konkretno izmenjavo izkušenj s področja kulture in študija v različnih državah.
unije. Predstavniki vseh planinskih organizacij v Jugoslaviji so za tem predal; planinski zvezi Slovenije spominske poklone.
Za tem je predsednik Planinske zveze Slovenije Fedor Košir podelil štiri zlate in 23 srebrnih značk najzaslužnejšim slovenskim alpinistom. Zlate
značke so prejeli pionirji slovenskega planinstva in slovenski književniki Janko Mlakar, Rudolf Badjura, Janko Ravnik in dr. Josip Tominšek. Srebrne značke so dobili znani slovenski alpinisti dr. Avčin, Perko in drugi.
Na koncu svečanosti je bil ob intoniranju himne in topovske salve enote graničarjev odkrit spomenik slovenskim planincem, ki so padli v narodnoosvobodilni borbi. Popoldne so bili na programu planinski izleti, jutri pa bodo odkrili spominsko ploščo dr. J. Kugyju.
V Račah so odkrili spomenik padlim borcem
Maribor, 2. avg. Danes popoldne so v Račah pri Mariboru odkrili marmornat spomenik padlim borcem. Na spomeniku, okoli katerega so uredili lep park, je vklesanih 72 imen padlih borcev, talcev in umrlih internirancev iz Rač. Današnje svečanosti se je udeležilo poleg domačinov tudi veliko število gostov, zlasti partizanskih borcev iz Maribora in sosednih krajev. Popoldne je dramska družina iz Rač igrala na prostem »Desetega brata«.
Praznik starodavnega mesta pod Gorjanci
hepa proslava 7OO-letnice Kostanjevice
Kostanjevica, 2. avg. Starodavno mesto pod Gorjanci, ki praznuje danes 700 letnico svojega obstoja, že dolgo ni videlo takega vrveža in tako svečanega razpoloženja kakor danes. Po sinočnji beneški noči z množico okrašenih in razsvetljenih čolnov na Krki, ki je tako dobro uspela, da jo bodo nocoj ponovili, je davi rana budnica prebudila prebivalce in goste.
Čeprav je sinoči kazalo, da bo deževalo, kar bi nedvomno slabo vplivalo na ves potek programa proslav, se je danes dopoldne počasi zvedrilo tako da se je razvil lep sončni dan. Vse dopoldne so si domačini in gostje ogledovali razstavo — Gosadovo v osnovni šoli, živinorejsko pod gradom, slikarsko, del pokojnega slikarja Kostanjevičana Gorjupa v zadružnem domu in vinarsko v gradu, kamor je bil nedvomno največji naval, saj vlada na Dolenjskem za kakovost njihovih vin, razumljivo veliko zanimanje.
Ob 11. dopoldne je bila svečana otvoritev zadružnega doma. Odprl ga je in izročil njegovemu namenu predsednik mestne občine tov. Gliha. Najprej je pozdravil vse navzoče
domačine in goste, med katerimi so bili: ljudski poslanec krškega okraja in član izvršnega sveta LRS Janez Hribar, univ. prof. inž. Jože Levstik, prior pleterskega samo stana dr. Edgar Leopold, nekaj rojakov iz Amerike in mnogi drugi. Nato je govornih in republiških oblasteh, za družnega doma, ki je bila na današnji dan kronana s tako lepim uspehom. Dejal je.
»Vse nas navdaja čustvo ponosa, ko vidimo, da je uspešno končano veliko delo — naš zadružni dom, ki bo poslej središče in žarišče vsega delovanja našega mesta. Glavna zasluga pri tem gre naši kmetijski zadrugi, ki je vodila vse delo in tudi finančno zagotovila uspeh gradnje. Priznati pa moramo, da smo pri tem našem prizadevanju vedno naleteli na veliko razu.rovanje in pomoč pri naših okrajnih in republiških oblasti, za kar jim s tega mesta izrekamo iskreno zahvalo.«
Dalje je govoril o splošnem gospodarskem položaju kosta-njeviške občine m poudaril da bi tudi pri reševanju mnogih gospodarskih vprašanj potrebovali enakega razumevanja in pomoči. Zlasti vinogradi naravnost kričijo po ob-
V ei i čast na proslava 9 obletnice
osioboditve Zgornje Savinjske doline
V Mozirju so odkrili spomenik padlim borcem
Mozirje, 2. avg. V spomin na junaške borbe vseh enot IV. operativne cone, ki so pod vod-stvol komandanta Poglajena, politkomisarja Jožeta Borštnar-ja ter načelnika štaba Pera Prajeviča začele zadnjega julija 1944 veliko ofenzivo na vsem področju Štajerske ter v teh borbah osvobodile Zgornjo Savinjsko ter Zadrečko dolino, so prebivalci šoštsnjskega okraja letos proslavili svoj okrajni praznik na velikem festivalu v Mozirju. Slavnostne prireditve so se začele že v soboto, danes dopoldne pa so po budnici v Mozirje najprej prikorakale partizanske patrulje iz Šoštanja, Braslovč, Velenja ter Ljubnega. Na trgu sredi Mozirja je borce sprejelo več sto domačinov, raport komandanta patrulj tov. Puglja pa je sprejel sekretar okrajnega komiteja ZK Jakob Žen.
Po povorki, v kateri so sodelovali člani »Partizana«, obvezniki predvojaške vzgoje, gasilci ter vse partizanske patrulje, se je na sejmišču začelo ljudsko zborovanje. Zbrano množico ter goste, med niimi člana CK ZKS Jožeta Borštnarja, ljudska poslance Jožeta Lampreta ter Antona Zupana, je
pozdravil predsednik ljudskega odbora v Mozirju tov. P°dse-denšek. O borbah partizanskih enot IV. operativne cone pred devetimi leti na tem področju pa je govoril sekretar okrajnega komiteja ZK Jakob Zen.
Okoli 11. ure dopoldne pa je nad 2000 ljudi napolnilo ozek trg pri Narodni banki, kjer je občinska organizacija Zveze borcev odkrila spomenik padlim borcel, talcem in žrtvam
koncentracijskih taborišč. Mozirje je v tej borbi izgubilo 150 ljudi. Imena 114 so vklesana v podstavek novega spomenika — že s sovražno kroglo zadetega talca — ki ga je izdelal domačin kipar Ciril Cesar. Imena ostalih padlih borcev pa so že vpisana na spomeniku v Šmihelu. Spomenik je nato odkril predsednik občinskega odbora Zveze borcev tov. Jeraj. Zastopniki množičnih organizacij ter svojci padlih junakov pa so položili nešteto vencev.
Popoldne je bil na sejmišču uspel fizkulturnj nastop.
Partizansko srečanje na Ostreni vrhu
V vaseh na Kozjaku je danes zagorela električna luč
Maribor, 2. avg. Danes so Duh na Ostrem vrhu in naselja ter kmetije na Kozjaku, tik na naši severni meji, doživele svoj največji praznik po osvoboditvi. Pri Duhu so se iz raznih krajev Slovenije zbrali borci nekdanjega Lackovega odreda. Partizanskega srečanja na Ostrem vrhu se je ude-
Skupščina združenja films kili delavcev Srbije
Beograd, 2. avg. Na skupščini Združejna filmskih delavcev Srbije, ki je začela danes v Beogradu, so razpravljali o sodelovanju profesionalnih filmskih delavcev in neprofesional-cev v ekipah umetniških filmov. Sklenili so, da se je treba vnaprej ob izbiri posvetovati z združenjem filmskih delavcev in združenjem filmskih sodelavcev, ki bosta vodstvu filma in filmskega podjetja predložila sestav ekip. Prav tako je bilo sklenjeno, da člani združenj ne bodo več sodelovali s takozvanimi divjimi ekipami, ker se je pokazalo, da taki filmi bodisi dokumentarni ali reklamni, nimajo umetniške vrednosti in prinašam materialno škodo ter rušijo ugled združenj. Na skupščini so posebej pohvalili uspešno delo sekcije za napredek kratkome-tražnega filma. Ta sekcija bo ustanovila lastno podjetje. Združenje filmskih delavcev Srbije je vzpostavilo zveze s sličnimi organizacijami v inozemstvu. Ze v jeseni bodo iz-yrsili izmenjavo članstva zara-
di strokovne prakse z avtonomnim sindikatom francoskega filma predvideva pa s« tudi snemanje skupnih filmov z angleškimi in nemškimi filmskimi delavci. Za predsednika združneja filmskih delavcev Srbije je bil izvoljen Vojislav Nanovič, za sekretarja pa Zi-vorad Mitrovič.
NOV DIREKTOR TOVARNE AVTOMOBILOV V MARIBORU
Maribor, 2. avg. Dosedanji direktor tovarne avtomobilov v Mariboru tov. Karel Rebršek je bil razrešen in imenovan za načelnika komunalne uprave mesta Maribora. Za novega direktorja tovarne avtomobilov je bil imenovan inž. Stojan Perhavec, ki je bil doslej uslužben pri drž. sekretariatu za gospodarstvo LRS. Inž. Perhavec je v kovinski industrijski stroki znan strokovnjak in je bil nekaj časa tudi glavni direktor kovinsk« industrije LRS.
ležili tudi svojci in delavci iz prisostvoalo pa je temu partizanskemu slavju precejšnje število Mariborčanov in pa domačinov s kozjaških naselij in kmetij. V lepem številu so se partizanskega srečanja udeležili tudi svojci in dealvci iz Savinjske doline, zlasti iz Prebolda. Hkrati s partizanskim srečanjem so Koz jačani slavili tudi otvoritev daljnovoda Fala-Duh na Ostrem vrhu, ki so ga imenovali po nekdanjem sekretarju CK KPJ Djuro Djakoviču.
Zveza borcev iz Selnice ob Dravi, ki je organizirala partizansko srečanje, je ob tej priliki odkrila na šolskem poslopju na Duhu lepo spominsko svečanost, ki se je ie udeležilo lepo število domačinov in gostov, med njim tudi član CK ZKS Viktor Stopar, je odprl predsednik občinskega odbora ZB Julijan Plohel. O Lackovem odredu, njegovih borbenih operacijah na obeh pobočjih Kozjaka in o bor uh je poleg drugih govoril tov. Franc Zalaznik-Leon, edini preživeli borec pohorskega bataljona, predstavniki množičnih organizacij pa so pred spominsko ploščo položili številni vence. Popoldanska svečanost je bila ponovna manifestacija zavednosti in borbenosti delovnih ljudi na naši severni meji.
Popoldne je bil pester kul-turno-prosvetnl nastop, nato pa vključitev daljnovoda Dju-re Djakoviča, po- katerem bo poslej s Fale tekel električni tok v naše najsevernejše vasi. Elektrifikacijski odbor, ki mu
Italija duši tržaško gospodarstvo
Politika nasilnega povezovanja Trsta z Italijo se je pokazala v bližnji preteki«1»-’ in sedanjosti kot škodljiv» gospodarskemu razvoju Trst» Jse, kar so italijanski irede-Mjti izsilili v zadnjih šestih letih od zahoda, ni bilo samo v škodo izboljšanja jugoslovansko-italijanskih odnosov, temveč je pripeljalo tržaško gospodarstvo v zelo težak položaj.
Pred nedavnim je pisal bri-
njegova nekdanja gospodarska vloga. Tudi na raznih tiskovnih konferencah za časa velesejma so prišle te zahteve do izraza, saj je bilo mnogokrat poudarjeno, naj Trst izvršuje svojo naravno funkcijo. Med drugimi je izjavil dr. Grmek, predstavnik Avstrije, naj postane Trs: stična točka med Levantom ter pri tem poudaril, da ima Avstrija važne gospodarske interese v Trstu.
novi ter po bolj smotrnem in sodobnem obdelovanju. Potrebovale bi pomoč tudi kosta-njeviške prigorske vasi. Kmetijska zadruga je dala že precej sredstev iz svojega lanskega prebitka za elektrifikacijo. V treh vaseh je tako do danes že zažarela električna luč, v štirih pa dela lepo napredujejo. Omenil j^ še gradnjo ceste na Vodenice, ki bo znatno zboljšala prometne zveze okolice in nekatere druge gospodarske pridobitve. Izrazil je tudi potrebo, da bi se v Kostanjevici ali v okolici uredil kakšen industrijski obrat, kjer bi zaposlili novo delovno silo ki je potrebna zaslužka. Seveda pa bo potrebno izkoristiti predvsem to, kar danes nudi sama priroda, — urediti tujski promet in izkoristiti vse, kar bi poživilo turizem.
Ob koncu njegovega govora so navzoči sprejeli resolucijo izvršnemu svetu Slovenije, v kateri ugotavljajo gospodarski zastoj mesta in prosijo izvršni svet za pomoč, zlasti še, ker je bilo mesto v zadnji vojni precej prizadeto in je dalo nešteto žrtev za svobodo.
Za njim je o razvoju in bogati zgodovini mesta, ki proslavlja 700 letnico in o njegovih začetkih ter leta 1253 pridobljenih svobodščinah govoril Jože Jankovič. K visokemu jubileju mesta pa je iskreno čestital Kostanjevčanom major JLA Doberkovič.
V imenu izvršnega sveta LRS je pozdravil Kostanjev-čane in jim čestital k lepi pridobitvi — novemu zadružnemu domu, tukajšnji ljudski poslanec Janez Hribar, ki je v svojem govoru izrekel Kostanjevici priznanje za njen doprinos v NOB, saj Kostanjevica iz svojih vrst ni dala nobenega izdajalca, pač pa nešteto borcev za svobodo.
Popoldne so bile na novo urejenem kopališču plavalne tekme in tekme v waterpolu, bregove Krke pa je napolnilo nešteto kopalcev, ki so v kopanju in z vožnjo s čolni po Krki prebili v Kostanjevici prijeten popoldne.	vš
načeljuje Karel Ačko dn v katerem sta se z delom posebno odlikovala Jože Gomivnik in Albin Žunko, je prvi dan elektrike proslavil z veliko manifestacijo. Tovariš Žunko je Kozjačanom in gostom povedal vso dolgo zgodovino boja za elektrifikacijo Kozjaka in se prav posebno zahvalil za pomoč Francu Leskošku in inž. Milošu Brelihu ter mnogim podjetjem, med njimi tovarni avtomobilov, tovarni Franc Leskošek, tovarni Impol, Elektrani Fala, lesnemu gospodarstvu Slovenije, podjetju Elektra iz Maribora itd. Poleg pomoči so pa izredno mnogo z delom in prevozom prispevali sami Kozjačani, katerim se je slednjič izpolnila tako goreča želja. Elektrifikacija je hkrati tudi lep uspeh ljudske oblasti, tako mariborskega okoliškega okrajnega ljudskega odbora kot tudi občinskega odbora iz Selnice ob Dravi.
Daljnovod, ki teče sedaj do Duha na Ostrem vrhu, bodo podaljšali še na Kaplo in Gradišče, tako da bo elektrificirano vse dolgo južno pobočje Kozjaka.	tž)
POPRAVEK:
V članku »Boj za zdravilišče Laško«, k.i j'e bil objavljen v naši nedeljski številki, se je zaradi slabe telefonske zveze vrinila v drugem odstavku napaka, ki jo popravljamo:
Pravilno Se mora glašiti: . ■. množične organizacije v Laškem se ne strinjajo s sklepom Sveta za zdravstvo LRS.
Vsakdanji prizor s tržaških ulic: na vozu sredi ulice.
tanski list »Daily Telegraph«, da so koncesije Italijanom glede Trsta samo poslabšale položaj. Italijanski list »11 Traffice« je priznal: »Funkcija Trsta je popolnoma drugačna kot katerega koli drugega italijanskega centra. Zato je treba uporabljati za Trst druge norme, ki se morajo prilagoditi stvarnemu stanju . . . Trst je koristen m lahko živi samo, če bo živo in tvorno posredoval zamenjavo z drugimi državami«.
V Italiji so brezbrižni za ekonomske potrebe Trsta. Vedno bolj se zaostruje nasprotje med tržaškim gospodarstvom in umetnimi pregrajami, s katerimi italijanski iredentisti dušijo naravni razvoj tržaškega gospodarstva. Trst bi se rad postavil na lastne noge, rimski funkcionarji v Trstu pa morajo izpolnjevati rimsko voljo in dušiti tržaško gospodarstvo na račun italijanskega.
Ta politika ni našla nobenega odziva med tržaškim prebivalstvom. V kratkem času so se delavci že večkrat pojavili na tržaških ulicah in demonstrirali zaradi vedno težjih ekonomskih razmer ter obsodili iredentistično politiko župana Bartolija. V Trstu je iz dneva v dan večje nezadovoljstvo. V zadnjem času so se pridružili delavstvu tudi obrtniki, trgovci in drugi ter začeli protestirati.
Zgovoren dokaz, kam je pripeljalo nasilno vključevanje Trsta v italijansko gospodarstvo je tudi zadnje tro.nesečno gospodarsko poročilo Zavezniške vojaške upra. e, kjer piše med drugim:	»Tržaški arzenal gre
nasproti obdobju krize zaradi pomanjkanja naročil; jeklarska proizvodnja je prisiljena skrčiti izdelovanje jeklenih plošč, ker nima naročil; poslabšalo se je stanje majhne in srednje industrije; padel je trgovski promet; padec zaposlenosti je nastal na vseh področjih proizvodnje...«
To sliko si lahko izpopolnite, če se razgovarjate z resnimi gospodarstveniki v Trstu. Toda ti vam bodo še povedali, da vidijo rešitev iz tega začaranega kroga v sprostitvi trgovine z zaledjem, v širšem gospodarskem sodelovanju z zalednimi državami in v tem, da se vrne Trstu
brezpose.ai si je našel prenočišče
Se prav posebno pa so bile te zahteve poudarjene, ob obisku dr. Beblerja in drugih visokih gostov iz Jugoslavije, ki so predlagali tesnejše gospodarsko sodelovanje med Trstom in Jugoslavijo in sploh normalizacijo gospodarskih odnosov. S tem bi se uredila tudi neposredna izmenjava med Trstom in slovenskim zaledjem, ki se gospodarsko izpopolnjujeta.
Da je v Trstu veliko zanimanje za jugoslovansko blago, se je pokazalo tudi na tržaškem velesejmu, kjer so jugoslovanska podjetja prodala namesto za predvidenih 140 milijonov lir, za 200 milijonov lir blaga Vzgleden primer, da izjave jugoslovanskih predstavnikov niso bile prazne besede je najnovejše naročilo tržaškim ladjedelnicam za 174 milijonov lir. Vendar, če jugoslovanske trgovce ovirajo svobodno prodajati v Trstu, ne morejo pričakovati, da bo Jugo-
(Od našega dopisnika)
sla vi ja kupovala. Po dosedanji praksi na ZVU rešijo komaji vsako tretjo prošnjo za uvoz: jugoslovanskega blaga. Samo v letu 1952 je odbila italijanska, administracija za 2 milijarde vrednosti uvoznih dovoljenj. In. zopet se pojavlja vprašanje, če bo izdala ZVU pravočasno uvozna dovoljenja za tistih 200 milijonov blaga, če tudi je dala pismeno obljubo, da bo postopala korektno in se ne bo ponavljala lanskoletna praksa. Zaradi take politike ZVU so nezadovoljni tržaški poslovni krogi, ki so že večkrat javno zahtevali, naj bi se z Jugoslavije- sklenila dolgoročna trgovinska pogodba.
Med tem ko ZVU sama ^priznava vedno slabši položaj .tržaškega gospodarstva, po druiri strani preprečuje vsako zdravo in za dvig tržaškega gospodarstva koristno pobudo s strani Jugoslavije. Vsi napori Jugoslavije gredo v smeri, da bi se vrnila Trstu gospodarska la zgodovinska vloga, tržaškemu prebivalstvu pa pravica do samoupravljanja in mirnega sožitja med tamkaj živečimi narodi. To je tudi želja večine Tržačanov.
Vsaki t3ki pobudi pa nasprotuje Italija, ker se boji, da bi se z učvrstitvijo gospodarskih zvez z zaledjem Trst osamosvojil, s tem pa bi njihovi načrti o nasilni priključitvi Trsta k Italiji ter vsi nadaljnji načrti prodiranja na Balkan, splavali po vodi. Financarji, ki jim ukazuje Rim, so zato postavili okoli Trsta obzidje carinskih predpisov, da bi preprečili normalne gospodarske odnose z zaledjem, ne meneč se da zaradi tega trpi tržaško ljudstvo. Anglo-ameri-ška vojaška uprava je še nadalje ostala vprežena v iredetistični italijanski voz, s čimer škoduje naporom tistih sil, ki se bore za pomiritev v tem felu sveta. Vse kaže. da si drugače ni mogoče razlagati skoraj nerazumljiv odnos, ki ?« kaže ZVU v Trstu do raznih miroljubnih in pametrrh predlogov s strani Jugoslavije. Vsaka umetna pregrada med Trstom in zaledjem je nasilje nad gospodarstvom m mora biti odstranjena, če nočejo, da s° bo maščevalo nad tistimi, ki jih postavljajo.
Stane Lenardič.
Zahteve tržaških zidarjev
Zidarski delavci napovedujejo »ostrejši boj« — Zavezniška vojaška uprava zmanjšala kredite za javna dela v slovenskih občinah — Brezposelnost narašča
Trst, 2. avg. (Tanjug). Tržaški zidarksi delavci so zahtevali od svojih delodajalcev, naj omogočijo zboljšanje delovnih pogojev in. sklenejo z delavnico dodatne delavske sporazume. Na štirih sestankih, ki so jih imeli zidarji v zadnjem času, so obsodili dotedanjo nepopustljivost delodajalcev. Zidarski delavci so zaupali svojim sindikatom nalogo, da nadaljujejo z akcijo za zboljšanje položaja zidarskih delavcev, pri čemer je bilo delodajalcem zagroženo, da bodo zidarji izvedli »ostrejšo borbo«, če bi njihovim zahtevam ne bilo ustreženo.
Iz drugih virov javljate, da so delodajalci že zavrnili zahteve zidarskih delavcev o povečanju nagrad za izredno težka dela in za ustanavljanje menz v posameznih podjetjih oziroma za dajanje posebni
Zasedanje ECOSOC
Ženeva, 2. avg. (Tanjug) Spor okrog vstopnih vizumov za ZDA, ki je kazalo, du bo postalo najbolj delikatno vprašanje političnega značaja na sedanjem zasedanju Ekonomsko-socialnega sveta OZN, je bilo rešeno v splošno zadovoljstvo in soglasno sprejeto z resolucijo. V sprejeti resoluciji izraža ECOSOC upanje, da bodo tudi vsa ostala vprašanja rešena prav tako hitro in na enako zadovoljiv način kot sedanja.
Predsednik Medžlisa odstopil
Teheran, 2. avgusta. Predsednik perzijskega Medžlisa Ahmed Moazami je podal ostavko. Moa-zami je pristaš Mosadikove Nacionalne fronte. Moazami je iz političnih razlogov obdržal svojo
funkcijo v Medžlisu, čeprav so vsi drugi vladni predstavniki odstopili.
V uradnem poročilu o njegovi ostavki piše. da je Moazami odstopil zato, ker niso uspeli njegovi napori, da bi rešil krizo v parlamentu. Moazami je pooblastil 3 funkcionarje Medžlisa in poveljnika garde, da bodo vodili administracijo in varovali stavbo.
Voditelj kubanskih upornikov se je predal Havana, 1. avg. (AFP). Po poroč.lih iz Santiago de Cuba se je Fidel Castro, o katerem pravijo, da je vodil upor proti vladi, v sredo predal vladnim četam. Vladne čete so od nedelje, ko so uporniki hotel; v naskoku zavzeti mesto Santiago de Cuba, preganjale upornike po bl.žnjih gorah.
V i% fc ü A .1 V K s r a H
Washington, 2. avgusta (AFP). Finančni odbor ameriškega senata je zavrnil predlog, po katerem naj bi se plaTon za ameriški državni dolg povečal od 275 na 290 milijard do-larjev, kakor je zahteval predsednik Eisenhower.
Washington, 2. avgusta (AFP). Predsednik ZDA Eisenhower je poslal kongresu pismo, v katerem ga opozarja, da do še nadalje nudil vojaško pomoč Franciji, Zahodni Nemčiji. Veliki Britaniji in Norveški, ne glede na to, da te države »dopuščajo izvoz strateških surovin v države sovjetskega bloka«.
Damask, 2. avgusta (AFP). Predsednik Sirije šiDakli in predsednik Eibanona šamun sta dosegla, da ho septembra konferenca šefov vseh arabskih držav. Na tej konferenci
bodo govorili o političnih problemih, ki zadevajo arabske države.
Ismailija, 2. avgusta (AFP). Skupina predstavnikov egiptovskega revolucionarnega vojnega odbora je pod predsednikom vlade polkovnikom Naserjem na čelu prispela v Ismaili-jo. Predstavnik te skupine je izjavil, da ^ so egiptovski vojaški predstavniki prišli v fsmailijo na »inšpekcijo prve linije fronte za osvoboditev Egipta«.
.Vero	Delhi, 2. avgusta 1AFP)
Predsednik kašmirske vlade Šejk Abdulah je kategorično zavrnil misel tako na združitev s Pakistanom »°t_ na združitev z fnrliio. Abdulah je izjavil, da ie moral leta 1947 za-pakistanske agresije pristopiti k Indiji, vendar to zedinjenje ni bilo definitivno, kaiti s tem ne soglaša kašmirski narod.
odškodnine tistim delavcem, kjer menze ne bi bile odprte.
Zavezniška vojaška uprava je drastično zmanjšala kredite, ki so jih slovenske občine v coni »A« STO določile za javna dela v drugi polovici t. 1. Občinski svet v Devinu in Nabrežini je za te namene predvidel vsoto 80 milijonov lir. Na zavezniški vojaški upravi pa so to vsoto najprej zmanjšali na 15 milijonov, pozneje na 9 milijonov 400 tisoč lir. Do tega zmanjšanja je prišlo, ko se je eden izmed italijanskih funkcionarjev v ZVU Caffareli vrnil iz Rima.
Občinski svet v Zgoniku je zahteval, naj se za drugo polovico letošnjega leta za javna dela odobri 63 milijonov lir, ZVU pa je to vsoto dvakrat zmanjšala in odobrila samo
3.5	milijonov lir.
Zaradi zmanjšanja teh kreditov se je še povečala brezposelnost, kajti še tisti delavci, ki so delali pri javnih delih, v slovenskih vaseh, so bili sedaj odpuščeni.
Izraelski poslanik v Moskvi
Jeruzalem, 2. avg. (Reuter) Izraelska vlada je imenovala Samuela Elijašiva za izrazelskega poslanik” v Moskvi. V sporočilu izraelskega ministrstva za zunanje zadeve giede na to imenovan L piše. da bo izraelska vlada v kratkem dala agrema za sovjetskega poslanika v Izraelu, k; ga j’e predlagala sovjetska vlada. Elijašiv je bil izraelski poslanik v Moskvi pred prekinitvijo diplomatskih odnosov med obema državama februarja letošnjega leta.
Poziv katalonskih sindikatov
Pariz, 2. avg. (Tanjug) Socialistično gibanje Katalonije je v soglasju s sekretariatom za Katalonijo španske genrealne zveze delavcev poslalo ;z Barcelone poziv za solidarno akcijo glavnim sindikalnim organu zacijam, ki sodelujejo v Mednarodni delavski konfederaciji svobodnih sindikatov, zlasti pa delavcem tovarne »Pirelli« v Italiji, Franciji, Angliji in Belgiji. V apelu opozarjajo katalonski delavci na represalije v tovarni »Pirelli« v Španiji Te represalije so bile naperjene proti delavcem, ki so zahtevali povečanje plač.
; -	PO	B. 1	r.	N		*	P (	)	B. 0 C	E V A	L1	E C
Spartni svet -
skoz
da If n ogled
Nemška športna zveza ]e lani ustanovila Carl Diemooo srebrno plaketo in nagrado 1000 mark, ki jo je letos podelila freiburškemu internistu prof. dr. Herbertu Reindellu za njegovo znanstveno delo: >Sport in krvni obtok*. Nagrada bo poslej podeljena vsako leto za najboljše znanstveno delo s športnega področja. 46-letni osenčil iški profesor ugotavlja po temeljitih preiskavah, ki jih je opravil na več kakor 1500 vrhunskih športnikih, da šport ne škoduje krvnemu obtoku in ne razširja srca. F sedemnajstih letih raziskovanja je prof. Peindell ugotovil, da »športno srce* skoraj v večini primerov ni nič drugega kakor zdravo prilagajanje prirode na večje zahteve, ki jih stavi šport vsakomur, kdor vztrajno trenira. Prof. Peindell je šest let igral nogomet Po zahodni Nemčiji se zdaj širi niegnva parola: *Nikoli ne treniramo dovolj.* Ko mine tekmovalna sezona, mora zimski športnik nadalienati svoj trening poleti, lah-knatlet pa pozimi, eden in drugi seveda o najprimernejši obliki.
*
Arne Pore! Kdo se ne spominja tega slavnega imena, zlasti zdajle sredi kopalne sezone. Ta čudežni planar vam še danes plava, da si ga lahko naraščaj vzame za zgled. Ko je pred dnema lotoma praznoval svojo sr oranje 7 Abrahamom, ie vedel, kaj dolguie na snnj nraznik plavalnemu šnorfu V Stockholmu jo sijajno skočil v bazen in previ aval 100 m prosto, — kaj mislite v kakšnem ča-
■	— 1:04.0 Takrat so rekli, da hi 1'hko ta rezultat proglasili ra svetovni rekord 50 letnika, če hi plaval-
„ ’ • šport kai takega poznal. Tega nagona zal ni:	toda kakor poročajo
iz Stockholma, je Arne Borg še vedno o formi ahrahamovine . . .
«
Naše avtomobilske športnike bo zanimalo. kaj je za letos pripravila ameriška avtomobilska industrija. Po poročilih iz Detroita bodo modeli ameriških tvrdk za leto 1954 že do-
■	zali hitrost ISO km na uro, neka-t -ri športni modeli pa do 200 km. Zagotavljajo, da bosta po Plymouth::, Stiidebackerju in Oldsmobilu tudi Ford in Chevrolet poslej opremljena z motorji naivečie zmogljivosti in z n:*rčimi ventili. Na zunaj bodo karo-frriie še nižje in še daljše kakor r! osle j. Izdelujejo jih kar n serijah :z novih umetnih snovi. Novi avto-"tobili bodo povečini imeli hidrav-: rne pripomočke za volan in zavore.
•
Tour de France za avtomobile bo prirejena letos tretjič v času od 5.
■> 15. septembra. Prireditev, sorod-t..t veliki kolesarski dirki tega imena, se bo razvijala na 5900 km dolgi />■■ogi in bo poleg Kap-rallyja naj-daljša preizkusna dirka za avtomo-i le. Turo bodo izvedli v treh eta-pth:	prva bo merila 2150, druga
l'">5, tretja pa 14S5 km. Start in cilj podeduje etape bosta v Nici. Med etapami bo devet posebnih preizkušanj, tako preizkušnja zavor in spe-šitne, gorska preizkušnja in dirka na 100 km na Angleški promenadi v Nici. Te velike dirke se lahko udeleže športni in turistični avtomobili po kategorijah, ki jih je pri turističnih vozovih šestero, pri športnih pa četvero.
»PO HRVATSKI IN SLOVENIJI«
Sunderland je še edini angleški klub. ki ni nikoli zdrsnil iz prve divizije. Nedavno je dosegel svojevrsten rekord. V štirinajstih dneh je nakupil 5 mednarodne igrače za skupno ceno 64.000 funtov, kar bi š' i o našem denarju v nezaslišane milijone. Prvi. ki ga je kupil Sunderland, je Jimmy C o m a n , med-7: uradni škotski vratar, ki je stal 9000 funtov. Drugi je znani igralec
Arsenala in Walesa Ray Daniel, za katerega je Sunderland plačal
50.000	funtov. Tretji Billy Elliott iz Burnley a, pa stane 25.000 funtov. Sunderlan ima zdaj najdražje mostno na svetu, vredno vsega skupaj
165.000	funtov, kajti v enajstorici igrata še Trevor Ford. znameniti srednji napadalec s ceno 29.500 funtov, in Len Shackleton, vreden 20.500 funtov.
V 8 etapah
1060 km daleč
Prihodnjo soboto se začne v Ljubljani deveta tradicionalna in največja kolesarska dirka vsake sezone
Drugo soboto bomo imeli ? Ljubljani priložnost videti na startu dirkače raznih narodnosti in iz vseh krajev Jugoslavije, da pomerijo svoje sile na letošnji osemetapni dirki >Po Hrvatski io Sloveniji«. Že 6. in 7. avgusta se bodo ti cestni športniki pojavljali na ljubljanskih ulicah, da
stran organizacije drugačna.
Letošnja IX. mednarodna etapna dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« šteje osem etap, ki so: 8. avg.: Ljubljana— Reka (125 km); 9. avg.: Reka—Crikvenica (56 km), Crikvenica— Opatija (54 km) — dve etapi, v katerih bodo dirkači vozili v posamez-
pa 30 sekund. Ce je etapa razdeljena v poletape, se bonifikacija deli po polovici. Nadaljnje bonifikacije so določene tudi za najtežje vzpone, izmed katerih je prvi na tretji etapi nekaj kilometrov za Opatijo, t. j. Sv. Helena (330 m); drugi vzpon je Vršič na peti etapi z višino 1660 m: tretji pa na sedmi etapi, t. j. Kozjak (665 m). Medtem ko znaša bonifikacija na prvem in tretjem vzponu za prvega dirkača 1 min. — za drugega 30 sek., za tretjega pa 15 sek., dobi prvi na Vršiču 2 min., drugi I min..
si ogledajo zam.ii \ osti naše magistrale in se vsestransko pripravijo na 1060 km dolgo pot. Zakaj pa je pravzaprav start letošnje etapne dirke prav v Ljubljani in ne v Zagrebu, kakor je bil prejšnja leta, saj je vendar Kolesarska zveza Hrvatske glavni organizator te prireditve? Izkušnje so pokazale, da sta etapi Zagreb —Reka ali pa Zagreb—Novo mesto—Ljubljana zaradi slabih cest prizadejali dirkačem toliko nevšečnosti na okvarah gum in koles, da je marsikaterega že takoj v začetku vožnje minila vsaka volja za nadaljnje sodelovanje. Letos je torej ta
nem startu; 10. avg.: Opatija—Pula (93 km), Pula—Koper (120 km) — tudi dve poletapi; 11. avg.: odmor v Kopru; 12. avg.: Koper—Nova Gorica (145 km); 15. avg.: Nova Gorica— Bled (čez Vršič — 155 km); 14. avg.: Bled—Ljubljana (55 km) — dirka posameznih moštev; 15. avg.: Ljubljana —Maribor (140 km); 15. avg.: Maribor —Zagreb (145 km).
Vsako moštvo sestoji iz petih dirkačev, medtem ko bo sodelovalo še okrog "0 individualcev iz Jugoslavije in STO.
Zmagovalec vsake etape ima še 1 minuto bonifikacije, drugoplasirani
tretji pa 30 sek. — Vse te bonifikacije se računajo v končni klasifikaciji. Dalje so za vse tri vzpone določene posebne nagrade.
Čili etape Bled—Ljubljana, v kateri bodo tekmovala posamezna moštva s triminutnim presledkom, bo v Jakopičevem drevoredu v Tivoliju z vhodom nasproti pivovorne »Union« Nedvomno je, da bo dosežena hitrost vožnje v tej etapi ob količkaj ugodnem vremenu presegla 40 km na uro.
M-r
Novi državni prvaki v boksu
Beograd, 2. avgusta. Sinoči je bik na stadionu Radničkega finalno tek movanje za prvenstvo Jugoslavije Nastopilo je 18 boksarjev, ki so st za to tekmovanje kvalificirali* iz polfinalnega tekmovanja. Finalne borbe v bantam kategoriji ni bilo ker bo srečanje Radanov—Andrejev ski ponovno. Novi prvaki Jugoslaviji v boksu so: mušja kategorija Stevan Paljič, peresnolahka Redli, lahka Pristov, polwelter Zvonko Tkalčič, welter Kelava, polsrednja Pavlič, srednja Veselinovič, poltežka Korat' in težka Kriznianič.
Skoraj vse borbe so bile kvalitetni slabše od lanskih za enake naslove Najboljši nastopi so bili med Tkal Čičem in Sovljanskim, Redlijem ii Marjanom Tkalčičem ter Veselino vičem in Sivko. Večkratni prvak Pavle Sovljanski je po pravici izgu bil srečanje z Zagrebčanom Zvon kom Tkalčičem, ki je bil veliko bolj borben t$r tudi v tehniki ni zaosta jal za Sovljanskim. V tretjem krogu ie Tkalčič poslal Sovljanskega dva krat na tla in v zadnji minuti ni izkoristil prilike za k. o. Lepo zmagi je dosegel Veselinovič v borbi s Siv ko. V borbi Golič—Kelava so sod niki zahtevali po prvem krogu, naj se borba nadaljuje kljub temu, deje zdravnik prepovedal nadaljeva vanje zaradi počene arkade Goliča Golič se je boril do tretjega kro^a nakar je odstopil zaradi krvavenja Najslabši boks sta pokazala v pol težki kategoriji Banda in Korač, k se sploh nista hotela spuščati v bor bo. rrvak Makedonije Stanisavljevi* pa je predal borbo že po prvem krogu, saj ni bil dorastel nasprotni! Krizmaniču.
Tehnični rezultati: mušnja kategn rija: Stevan Paljič — Jože Kajzei (Slovenija), zmagal Paljič po točkah; peresnolahka: Redli — Marjan Tkalčič po točkah: lahka: Pristov -Lekovič, Lekovič diskvalificiran \ drugem krogu:	polwelter:	Zvonki
Tkalčič — Sovljanski, prvi po toč kah; welter: Kelava — Golič. Goli»' odstopil; polsrednja: Pavlič — Ke ler prvi po točkah; srednja: Vese linovič — Sivka, prvi po točkah poltežka: Korač - Banda, prvi pr točkah; težka:	Krizmanič — Stani
savljevič, prvi pe točkah.
Tekmovanju je prisostvovalo okro; .5000 erledalcev.
Prijateljski boksarski dvoboj med I Spartakom in Radničkim iz Beogradu j
v Subotici se je končal z zmago do- * mačih boksarjev 14:6. V borbi v pe tih krogih je Hladni premagal Ste fanoviča po točkah.
Veliki uspehi naših alpinistov
M
Drugi večer plesne in plavalne revije
Predsinočnjim je okoli 2000 gledalcev zadovoljno zapuščalo ljubljansko kopališče Kolezijo
Ljubljana, 2. avgusta. Drugi sinočnji nastop plesne revije na vodi, ki so jo Ljubljani prišle pokazat Francozinje iZ Pariza, je bolj uspel kot prvi. Baletne točke plavalk Racinga so bile izvedene bolj dognano in tudi bolj živahno. Gledalci, ki jih je bilo okoli 2000, so bili to pot zadovoljni s sporedom, razživeli pa so se tudi pri tekmovalnem sporedu. Članice Racinga so se to pot izkazale tudi odlične plavalke. Skoda je le, da voda ni bila bolj čista, ker je potekala skoraj polovica nastopa pod vodo.
V plavalnih točkah pa »o bili doseženi tile rezultati: 100 m prosto — ženske: Vavrecv (R) 1:14.2. 2. Pe-lan (T) 1:20.2, 5. Lauis (R) 1:22,1, 4. Koncilja (I) 1:23.1; 50 m hrbtno — ženske: 1. Dutheil (R) 39.8, 2. Pelan (I) 41.2, 3. Van Den Broeck (R) 43.0, 4. Zupančič (I) 44.2: 200 m prsno:
I.	Kuhar (I) 3:22.1, 2. Hribar (I)
ŽSD Celje Branik II. 90:68
Celje, 2. avg. Danes je bilo v Celju prvo prvenstveno srečanje III. slovenske plavalne lige, in sicer med
II.	ekipo mariborskega Branika ter domačega Celja. D vodo j se je končal s prepričljivo zmago celjskih plavalcev. Kljub zelo oslabljenemu moštvu so domači tudi tokrat dokazali, da so resen kandidat za vstop v višjo skupino, le moštvo za water-polo 00-čutno zaostaja glede na napredek plavalcev in skakalcev. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili naslednji:
Moški — 400 m prosto:	1. Štros
(C.) 6:01.6: 200 m prsno: 1. Radoše-vič (BI 3:17,4; 100 ra hrbtno: 1. Kuzma (C) 1:28.9; 100 m prosto: 1. Tušek (B) 1:11.9; 100 m metuljček: 1. Klančnik (C)	1:26.2:	štafeta 4 X 100 m
prosto: 1. Branik 5:05,6.
Ženske — 100 m prosto: t. Jošt (C) 1:31,8; 100 m prsno: 1. Pirnat (C) 1:43.8; 100 m hrbtno: 1. Keršinar (C)
1 ;49.6: štafeta 4 X 30 m prosto: 1. Celje 2:59,4; 2. Branik 3:28.8.
Skoki — moški:	Veber Ine (C)
17.04; 2 Trauner (C) 15.98; ženske: 1. Jazbec (C) 10.14: 2. Lešek (C) 8.84; waterpolo: Branik : Celje 7:2 (5:2).
3:23.4, 3. Bluet (R) 3:50.8, 4. Fellman (R) 3:50.9; štafeta 5X50 m prosto:
1. Racing 3:09.6, 2. Ilirija 3:10.0.
V vmesni točki je Ilirijan Kanc dosegel na 100 m prsno čas 1:21.1.
Zanimiv je bil tudi dvoboj med Pircem in štafeto štirih mladincev Ilirije. Zmagal je z odličnim časom 5:23.2 Pirc. V štafeti 7X50 m med plavalci in waterpolisti Ilirije so zmagali plavalci 4:43.3.
Jean Boiteux se ženi
Olimpijski prvak v plavanju na 400 m prosto Francoz Jean Boiteux je'zapustil domači krov z izjavo, da bo nehal plavati, ker »si namerava uredili življenje kakor vsak drugi človek« in se želi obenem oženiti.
Podrobnosti o izginotju tega 19-letnega športnega junaka Francije so prav zanimive. Fant je minuli teden zapustil dom, čeprav so mu starši sladili življenje na vse mogoče načine. Saj je bil njegov oče tisti, ki je v Helsinkih na olimpiadi iz navdušenja do svojega ljubljenega sina oblečen skočil v bazen. In potem je bil on vse . . . Razpoloženje v hiši pa se je popolnoma obrnilo, ko je mladi Boiteux zaupal staremu. da misli pripeljati v hišo neko ljubko plavalko, s katero bi za naprej delila življenjske dobrote. Sta-	, . . ... .,
ri je kratko in malo odklonil vsako je zelo oblino V alpinističnih kombinacijo s to zastopnico nežnega usoehih. Zadnje dneve SO alpi-spola, mladi Jean pa je povezal culo	.	.	.	.
KOLEDAR
Ponedeljek, 3. evgusta: Lidij« Torek, 4. avgusta; Dom niik.
*
3. Vlil. 1492. — Krištof Kolumb je v Palosu nastopil svojo prvo pot v Ameriko.
'3 VIII. 1834. — Rojen na Reki hrvatski skladatelj Ivan Zajec. 3 VIII. 1903. — Ustanovni kongres srbske sociaino-demokratske stranke v Beogradu.
3 VIII. 1942 je bito nad deset tiso-č Nemcev v ofenzivi proti partizanom.
•
Kis za vladanje »Kisan«. priznano dober, prodajajo drogerije v Ljubljani.	554€-n
Stenice, ščurke, bolhe kakor tudi rastlinski mrčes zanesljivo uniči TOXIT prašek. Prodajajo vse drogerije v Ljubljeni. 5547-n MOTOX — najboljše sredstvo proti moljem! Ne pustite, da vam molji požro obleko!	—d
it A Iß i O
SPORED ZA PONEDELJEK 3. avgusta 1953
5.00 Pester glasbeni spored; 5.30 Pocočiia; 6.30 Poročila; 7.00 Radijski koledar. — 12.00 Opoldanski koncert; 12.30 Poročila; 13.00 Lep« meilodije; 13.30 Šahovski pregied; 13.40 Pester spored slovenskih narodnih pesmi — sodelujejo Franc Koren. Dana Fiiiipčič, Avgust Stanko, Veseli godci in Ljubljanski komom: zbor p. v. Milka Sko-be-meta; 14.40 Gabrijel Devetak in Lorenzo Dakskobler izvajata zna’ ne solistične skladbe; 15.00 Poročila. —	Glasbeni mozaik; 18.30
Okno v svet; 18.40 Poje invalidski pevski zbor P. v. Pavla S ivica;
20.00	Večerni s:mfonični konert
—	Hanz Pfitzn-er:	Simfonije za
veliki orkester op 18. Bogo Leskovic: De pirofundis — ciklus pesmi za sopran in orkester na besedilu Alojz ja Gradnika. Igor Stna-vnski: Petruška — baletna suita;
21.00	Radoje Domanovič: Ne razu"
enem (ob 45-1 etnici smrti); 21.40 Arthur Miched: Sonatina za violino in klavir op. 13. Marcel G-ran-diani:	Dva prelud ja za harfo.
Ottorino Respighi:	Sončni zahod
—	za mezzosopran in godalni kvartet; 22.00 Poročila; 22.15 Plesna glasba — sodeluje Ljubljen* ski plesni sekstet.
9.-t St Uto R
Dežurna lekarna
Ponedeljek. 3. avgusta: Lekarna »Plen nka«. Glavni trg 20. RADIO MARIBOR Ponedeljek, 3. avg.: od 12 do 15.30 prenos iz Ljubljane; ob 17 igra orkester Radia Maribor p. v. Filipa Bernarda; ob 17.30 poslušajte domača poročila; ob 17.40 zabavna glasba, vmes objave in oglasi; od 18 do 23 prenos iz Ljubljane KINO MARIBOR PARTIZAN: ameriški film »Aretacija«
UDARNIK: amerišk- film »Rudniki kralja Salomona«
POBRE2JE in STUDENCI: zaprto MURSKA SOBOTA MESTNI KINO: mehiški film »En dan življenja«
PTUJ
MESTNI KINO:	avstrijski film
»Eva podeduje raj«
••••»•••••»•••••••••••••••••••••••<
:	ALI ŽE IMATE KNJIGO
KINO .UNION.; amer. Darvoi tlim »Onstran Missouri:««. Tedniik. Predstavi ob 18 in 20. KINO »KOMUNA«; Zaprtol KINO »SLOGA«; amer. tlim »Ale. ra na Tnmtladu« Tednik. Predstavi ob 18 in 20.
Prodaje vstopnic v obet; kine«’ matoigrafib od 17 dalje.
KINO »SOČA«; Zanrtoi L. KINO »TIVOLI«; amer barvni £Um »Onstran Missouri}««. Tednik Predstava ob 20.15.
L KINO .BEŽIGRAD«; amer. film »Zadeva Paradine« — Ted-n k. Piedstave ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeh letnib kinema. toaraltü eno uro ored ončet-Kom oredstave.
KINO »SISKA»; amer. f:5m »Nevidni človek« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
KINO »TRIGLAV«; amer. film »Nevidni človek« Tednik. Pred-vi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
i .hitim f .kino DOM LM: franc.
film »Pariz poje«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic od 19. ure dsilje.
LITOSTROJ: italijanski barvn-ni liim »Bagdadska roža« m tedniik. Predstava ob 20.	—
PTodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE »UNION«; amer. film
»Podvodna četa«.
CELJE »LETNI« in »DOM«;
»Roseanna Mc Coy«.
BLED; amer. barv. film »Konec sveta«.
KAMNIK: slov. film »Jara gospoda«.
NOVO MESTO »KRKA«; franc, film »Frizer za dame« ob 18.15 in 20.15.
ŽALEC: angl. barvni film »Ljubezen je lepa«.
KRANJ »PARTIZAN«; amer. barvni film »Velikii Caruso« s tednikom ob 20.30.
UMRLI
ANTON ZAVRL, upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek. 3. avgusta 1953 ob 16. uri iz Nikolajeve vežice na Zalah.
Žalujoči: sestri Milka in Matilda, brata Alojzij in Alfonz ter ostalo sorodstvo.
CREME
Vremenska napoved. — Hladni zrak, ki je včeraj zajel Slovenijo, povzroča padav ne, predvsem v Alpah. Včeraj je bilo v Sloveniji menjajoče oblačno vreme. — V Ljubljani je znašal zjutraj ob 7 zračni pritisk 729.5 mm. temperatura zraka 16.4. minimalna temperatura 15.8. relativna vlaga 67-od" stoitna.
Napoved za ponedeljek, 3. avg.: Menjajoče oblačno vreme, temperatura ponoči do 14 stopinj, podnevi do 26 stopinj.
J. Säeirabeclfia S SE 18“ ?
Severna stena Štajerske Rinke
Letošnje jubilejno leto Planinskega društva Ljubljana-matice
in odšel za svojo izvoljenko . . .
Ko so Jeana novinarji obsuli z vprašanji, kaj in kako misli zdaj, jim je povedal med drugim, da se je že naveličal hoditi stalno pod pokroviteljstvom svojega dobrega očeta, ki živi v veri. da ga bo tako
fioslal najbolj sposobnega na živ-jenjsko pot .Vsekakor se ne misli za vselej odnovedati svojemu pla-valnemu navdušenju, vendar pa za nekaj časa izginiti v vrtincu sveta in misliti nekoliko nase. Pri vsej zgovornosti pa je mladi Boiteux skrbno skrival, kam jo misli mahniti v najbližji bodočnosti. In francoski listi imajo za sproti še vedno dovolj, zmerom privlačnega gradiva.
nisti tega društva razen več ponovitev preplezali tudi dve pomembni novi smeri.
Tako je naveza Mitja Kilar in Igor Levstek preplezala severno steno Travnika desno od raza. Plezalca sta bila v steni 12 ur. Po markantnosti in skali smer ne zaostaja za Aschenbrenner-jevo, ki je sploh najtežja pri nas.
Velik uspeh je tudi rešitev problema severne stene Štajerske Rinke. Plezalca Rado Koče-
var in Milan Pintar sta smer plezala z bivakom. Smer je tako po težavah kakor tudi po dolžini najtežja in najlepša v Savinjskih alpah.
Tudi druge naveze Planinskega društva Ljubljana-matice so dosegle letos lepe uspehe, in sicer zlasti v okviru tabora Pia. ninske zveze Slovenije na Okrešlju. Od skupnih 67 preplezanih smeri na taboru so jih naši alpinisti naredili 34. Med njimi sta težji zlasti Štajerska Rinka v smeri Režek—Modec, ki je bila na taboru ponovljena dvakrat, in steber Križa po smeri istih plezalcev. M. P.
99
V njej svetovno znani avtor popisuje družino Indijanca Kina, ki je našel na morskem dnu velik biser, vse njegove sanje o boljšem življenju, težave in boje za to, da bi biser obdržal, — in usodo, ki jo dragi kamen prinese...
TO KNJIGO SI NABAVITE TUDI VI!
Dobite jo v vseh knjigarnah in podružnicah »Slovenskega poročevalca« za skromno ceno 50 din. Naročila po pošti sprejema uprava »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani, poštni predal 29, proti predhodnemu nakazilu na tek. račun pri Nar. banki 601-T-166
KOLPORTERJE
za prodajo listov po mestu sprejmemo takoj. DELO LAHKO. ZASLUŽEK DOBER. — Informacije v oglasnem oddelku »Slov. poročevalca« in »Ljublj. dnevnika«.
BORCEM PREKOMORSKIH BRIGAD
Vabimo vse, ki bivajo v Ljubljani in v bližnji okolici, pa so po kapitulaciji Italije prišli iz internacije in delav. Iških bataljonov v partizanska zbirališča v Italiji in so na kakršen koli način sodeloval) pri oblikovanju prekomorskih enot ter se v teh enotah borili v NOV, na razgovor o pripravah za proslavo 10. obletnice
priključitve Slov. Primorske in ustanovitve prekomorskih enot.
Sestanek bo v domu JLA v torek, 4. avgusta ob 19.
S seboj prinesite zgodovinski material iz te dobe (fotografije, dnevnike, partizanske časopise in brošure, zemljevide itd.) Vse to gradivo je potrebno za razstavo in se bo lastnikom vrnilo.
Pripravljalni odbor.
Človek in poletje
Jttf j mora športu ik vedeti o vročini in potenju?
Nobeno poletje ne prizanese z vročino, tudi letošnje ne. Vročina pa človeku ne prizanese z nevšečnostjo, k. ga kdaj pa kdaj spravlja iz ravnotežja in mu jemlje mir in zanesljiv nastop. Dogaja se, da nam je ta ali oni sodržavljan v vroč.ni tako ne-prikupen, da si ne želimo njegove družbe. Reš.lev uganke je preprosta. V vročem poletnem času se vsi ljudje pot.mo. To je življenjsko potrebno. Toda mnogi ljudje se potć venomer in nenavadno močno. Imajo vedno vlažne, lepljive roke pa vroče, potne noge, ali pa vse njihovo telo izloča preveč potu in z njim nevšečn; zadah. Nič čudnega da pr.zadeti tud. duševno piecej trpe.
K02A — ČUDOVIT ORGAN
Kaj p.a je pravzaprav potenje? To morajo Zjasti športniki dobro vedeti. Da Dodo to razumi it, si moramo nekoliko pobliže ogledati čudoviti ustroj naše kože. T: nj samo nekakšno ogr r.jalo naš, ga -elesa, marveč čudovi: organ z važnimi nalogami. C j je koža poškodovana, se posledice brž pokažejo na
vsem telesu. Kdor izgubi polovico kože, je zapisan smrti. Kaj vse mora početi naša koža, da lahko živimo! Res, predvssm nas mora varovati m to tudi dela marsikdaj na zelo zapleten način s tem, da nas ogrinja v nekakšen kemičen plašč kislin, ki odvračajo bakterije. Naša koža pa zna tudi »jesti«. Zdravnik se okor.šča s to posebnostjo, kacfar mora umetno prehranjevati težko bolnega in nima druge pomoči kakor da mu nujno potrebne živilske snovi »infundira« skozi kožo.
Razen tega pa je naša koža tudi silno spretna naprava za črpanje in usrkavanje sončm.h žarkov. Iz sončne luči odbira ultravijolične žarke in z njimi ustvarja vitamin D, ki je zlasti važen zoper rahitis. Koža je z vsemi telesnimi organi v tesnem stiku. Pota krvi se razčlenjajo v koži v krvne žilice, tanke kakor las. Tudi tu se okorišča zdravnik s ten», da vbrizga marsikatero zdravilo v kožo. Pri masaži in kopel.h ima koža važno vlogo kot organ krvnega obtoka. Ogljikove, žveplene, radijeve in jodne kopeli so le
zato uspešne, ker lahko koža samostojno prevzame učinkovite snovi, jih sproti predela in po krvi dovaja obolelim organom.
DVA MILIJONA ZLEZ
To p.a še zdaleč ni vse. Ker je naša koža tako rekoč nabita z živci, čutimo, tipamo. In to nas naposled dovede do jedra našega problema: koža je organ, ki izloča in regulira. En sam kvadratni cent.meter naše kože s svojimj šestimi milijoni celic vsebuje povprečno 100 žlez — znojnic. Vsega skupaj je nad našo telesno površino, ki obsega kakšen poldrugi kvadratni meter, okoli dva milijona takšnih drobcenih žlez. Razdeljene so seveda precej neenakomerno: na kvadratnem centimetru kože na hrbtu jih je samo 57, na nogah 79, na licih po 75, a na prsih in na trebuhu jih je že 155, na čelu 172, na vratu pa 178 na enaki površini. To pa še nič ni v primerjavi z rokami in nogami: na vsakem kvadratnem centimetru kože na dlani je 373 na hrbtu roke 203, im nartu 126 in na podplatih 366 žlez-znojnic. Ta dva milijona žlez izločata pri normalnem človeku dnevno domala % 1 potu, poleti pa celo po troje in več litrov.
A zakaj se potimo? — Nekoč so koži rekli »druge ledvice«.
Po pravici! Fiziologi raziskovalci našega življenja, so analizirali človeški pot in dognali, da je v njem nekoLko maščobnih kislin, nevtralnih maščob, urina ,n urinske kisline, soli, nekaj sledov beljakovine. Vse te snovi se sproščajo pri presnavljanju in zapuščajo telo delno skozi kožo.
Druga naloga potenja je še važnejša: regulacija. Kadar se potimo, izgublja telo v glavnem toploto. Naše telo je venomer delujoča kemična tovarna. Noč in dan teče presnavljanje v neštetih najfinejših posodicah čudovitega živega laboratorija. Pri vseh teh reakcijah se sprošča toplota podobno kakor pri vsakem delujočem stroju. Oddaja toplote pa se regul.ra s temperaturo kože. Regulacija kožne temperature je omogočena z močnejšo ali šibkejšo prekrvavitvijo. Ta se stopnjuje, ako se fine krvir posodice kože razširjajo ali ožijo. To pa je naloga življenjskih živeev, tistega živčnega sistema, ki deluje povsem neodvisno od naše volje. Normalno se razvija ta komplicirana instar.čna pot brez motenj. Ce pa je njegova zmogljivost preobremenjena, tedaj se pričnemo potiti. Ce proizvodnja toplote v telesu močno narašča — pri športu in pri delu, z večjo uporabo energije — ali če nara-
šča zunanja temperatura, če smo pretople oblečeni, če se pokrivamo z volnenimi odejami ali če nas kuha poletna vročina, — tedaj ne zadostuje več le »suho« izžarevanje toplote s stopnjevano prekrvavitvijo. Tedaj mora pomagati poslednje in najbolj učinkovito stopnjevanje toplotne oddaje, »vlažno« izparevanje. To se pravi, da se začnemo potiti.
POTENJE IN FIZIKA
V mirnem stanju proizvaja človek na dan najmanj 1500 velikih toplotnih kalorij. Hkrati pa izloča okolj 700 ccm potu. Ce se toplota poviša z delom, športom ali vnanjo vročino, tedaj se bolj potimo in torej z izparevanjem oddajamo več kalorij.
Kako pa, če je človek bolehen? Kakor pri nalezljivih boleznih povzročajo bakter.jsk: strupi škodo na toplotnih centrih v možganih, tako se regulatorji toplote drugod stopnjujejo na višje temperature. Posledica je: telo oddaja manj toplote, telesna temperatura narašča, nastopa mrzlica. V tem primeru je oddaja toplote manjša kakor jo telo proizvaja, in mi se ne potimo. Da pa pri mrzlici nekako izravnamo stanje, jemljemo sredstva, ki nižajo poviša-
no občutljivost urejevalnih sredstev za normalno mero in s tem povzročajo povečano oddajo toplote — skratka, delujejo tako, da se začnemo potiti. To je vsa skrivnost naših vnanjih sredstev z mnogokaterimi imeni: aspirin, piramidon, amtife-brin. Ce vzamemo »pilokarpin«, ki je nekoliko drugačno sredstvo zoper mrzlico, lahko z njim izzovemo tudi normalno stanje potenja. To sredstvo namreč draži »vagus«, eno izmed vej važnih živcev. »Vagotoniki«, ki jih obvladuje vagus, bolj nagibajo k potenju kakor tisti, ki jih vlada »simpatikus«. Med vagotoniki so tisti sočutja vredni ljudje, o katerih smo spregovorili v uvodu. Trpljenje jim olajšamo s tem, da umirimo vagus in poživimo simpatikus. Kajti lahko nekako osušimo izločanje potu. Tako postanejo roke in noge suhe. S skrbno nego se lahko rešimo potenja nog.
Lahki čvlji, vsaj enkrat na dan sveže nogavice, čim pogostejša hoja z bosimi nogami in vsakdanje redno umivanje • to je preprost recept. V drogeriji in lekarni pa so naprodaj različni pudri in formalinski preparati, ki vsekakor pomagajo, a dokončne rešitve r.e prinesejo nikomur.
KOPANJE — NAJBOLJŠE SREDSTVO
Vsi, ki se močno pote, naj vedo, da je kopanje slej ko prej najboljše in najcenejše zdravilo. Cim pogosteje, tem bolje, nikdar pa predolgo- Kdor se rad poti, se mora telesno še bolj negovati kakor drugi. Novost, ki jo zadnja leta močno priporočajo: klorofil, torej listno zelenje, je nekakšno dodatno sredstvo, ki — poleg drug.h — močno ublažuje zadah po znoju. S tem sredstvom se ugodno počutiš. Toda, šele če vsa naravna sredstva odrečejo, je treba seči po zdravilih, kakršni so beladonski preparati za draženje simpatika. Taksnih poizkusov nikoli ne tvegajm-o brez zdravn.škega nasveta in pouka.
Naj ne bo nihče prepričan, da lahko kakšno bolezen ozdravi s potenjem- Bakterij in njihovih strupov s potenjem ne odpravi« mo. Potenje pri prehladu, ki naj bo zelo umerjeno, nam pomaga samo, da je koža bolje prekrvavljena. To je sploh vsa skrivnost terapije s toploto, to je tudi skr.vnost vseh vročih čajev in grogov. Alkohol razšir-ja^periferne krvne žilice v koži in posledica je stopnjevana oddaja toplote. Zato pa tistim, ki se močno pote, ne moremo pri» poročati takšne terap.je, ker jim lahko škoduje.
Pari zvezne lige za sezono 1953-54
Tekme I. zvezne lige v letošnji sezoni bodo odigrane po temle razporedu:
L kolo (30. Vlil.): Hajduk—BSK, Rabotnicki—Vojvodina, Vardar—Spartak, Odred—Proleter, C. zvezda—Radnički, Lokmotiva—Partizan, Sarajevo—Dinamo;
II.	kolo: (6. IX.): BSK—Dinamo, Partizan—Sarajevo, Radnički—Lokomotiva, Proleter—C. zvezda, Spartak— Odred, Vojvodina—Vardar, Hajduk—Rabotnički;
III.	kol (9.1 X.): Rabotnički—BSK, Vardar—Hajduk, Odred—Vojvodina, C. zvezda—Spartak, Lokomotiva—Proleter, Sarajevo—Radnički, Dinamo—Partizan;
IV. kolo (13. IX.): BSK—Partizan, Radnički—Dinamo, Proleter—Sarajevo, Spartak—Lokomotiva, Vojvodina—C. zvezda. Hajduk—Odred, Rabotnički—Vardar;
V.	kolo (20. IX.): Vardar—BSK, Odred—Rabotnički, C. zvezda—Hajduk, Lokomotiva—Vojvodina, Sarajevo—Spartak, Dinamo—Proleter, Partizan—Radnički;
VI.	kolo: (27. IX. BSK—Radnički, Proleter—Partizan, Spartak—Dinamo, Vojvodina—Sarajevo, Hajduk—Lokomotiva, Rabotnički—C. zvezda, Vardar—Odred;
VII.	kolo (4. in 7. X.): Odred—BSK, C. zvezda—Vardar, Lokomotiva—Rabotnički, Sarajevo—Hajduk, Dinamo— Vojvodina, Partizan—Spartak, Radnički—Proleter;
VIII.	kolo (11. X.): BSK—Proleter, Spartak—Radnički, Vojvodina—Partizan, Hajduk—Dinamo, Proleter—Sarajevo, Vardar—Lokomotiva, Odred—C. zvezda;
IX.	kolo (23. X.): C. zvezda—BSK, Lokomotiva—Odred, Sarajevo—Vardar, Dinamo—Rabotnički, Partizan—Hajduk, Radnički—Vojvodina, Proleter—Spartak;
X.	kol (1 in 4. XL): BSK—Spartak, Vojvodina—Proleter, Hajduk—Radnički, Rabotnički—Partizan, Vardar—Dinamo, Odred—Sarajevo, C. zvezda—Lokomotiva;
XI.	kolo (13. XI.): Lokomotiva—BSK, Sarajevo—C. zvezda, Dinamo—Odred, Partizan—Vardar, Radnički—Ra-bornički, Proieter—Hajduk, Spartak—Vojvodina;
XII.	kolo (22. XI.): BSK—Vojvodina, Hajduk—Spartak, Rabotnički—Proleter, Vardar—Radnički, Odred—Partizan, C. zvezda—Dinamo, Lokomotiva—Sarajevo;
XIII.	kolo (6. XII.): Sarajevo—BSK, Dinamo—Lokomotiva, Partizan—C. zvezda, Radnički—Odred, Proleter— Vardar, Spartak—Rabotnički, Vojvodina—Hajduk.
V letošnjem letu bosta odigrani tudi še dve koli iz povratnega dela, in sicer:
I.	(XIV.) kolo (13. XIL): povratne tekme iz I. kola
jesenskega dela,
II.	(XV.) kolo (20. XII.): povratne tekme iz II. kola
jesenskega dela.
Prvenstvo se bo nadaljevalo 14. februarja 1954 s III. (XVI.) kolom in bo zaključeno 2. maja 1954.
gtrelsk® prvenstvo Slovenile
Velika udeležba — Dobri rezultati
LJUBLJANA. 2. avgusta. Danes je bilo na strelišču ob Dolenjski cesti končano tekmovanje za prvenstvo Slovenije v streljanju, ki so se ga udeležili vsi slovenski strelci. Naj-zeitimivejše je bilo tekmovanje v streljanju z \oja>ko puško na Titovo tarčo, kjer je Mihorko dosegel prvo mesto pred Planincem. Ostra je bila tudi borba v streljanju s precizno pištolo, kjer je Kranjc za krog prekosil Letonjo.
Tehnični rezultati:
VOJAŠKA PUŠKA - TITOVA TARČA, ekipe:	Ljubljana I. 2045
kresov. Maribor 1959. Ljubljana II. 1SS5. Celje I. 1857, Ljubljana mladinci 1841; posamezniki: 1. Mihorko (I.j) 449. 2. Planinc (Lj) 444. 3. Boljka (Lj) 429. 4. Sekne (Jes) 426, 5. Jež (Lj) 425: mladinci: 1. Jež 425. 2. Marolt (Lj) 386. 3. Ratej (Celje) 3S0;
HITRO STRELJANJE - VOJAŠKA PUŠKA — ekipe: 1. Kranj 230. 2. Ljubljana I. 217. 3. Ljubljana II. 212. 4. Celje I. 200. 5. Štore 200; posamezniki: 1. Rems (Lj) 63. 2. Čatež (Celje) 62. 3. Bajželj (C) 61;
MLADINSKI PLAVALNI DVOBOJ
Jugoslavija vodi pr®tl Avstriji 75 : tl
REKA, 2. avgusta. Sinoči se je pričel na Reki mladinski plavalni dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije v plavanju. Po prvem dnevu tekmovanja vođi Jugoslavija s 73 : 61.
Jugoslovanski mladinci so zmagali v štirih disciplinah, Avstrijci v eni, v plavanju na 163 m hrhtno za ženske pa sta j'jaos’ovanska in avstrijska tekmovalka prišli na cilj istočasno. Trije jugoslovanski mladinci so dosegli čase, boljše od rekordov, vendar ne bodo upoštevani, ker p’r v?'išče ni verificirano. V srečanju v waterpolu so Jugoslovani premagali Avstrijce z 8 : 3 (3 : 1).
Tekmovanje se nadaljuje
drevi.
Mladost II (Kranj) in Železničar II (LJ.) med seboj
Ljubljana. J avgusta. V plavalnem bazenu Koleziji je bilo danes srečanje med drugima plavalnima garniturama Mlado-ii iz Kranja in domačega Železničarja. V posameznih disciplinah so zmagali tile plavalci: moški — 400 m: Kacijan (Z) 6:19.0; 500 m prsno. Japelj (Z) 3:21.2; 100 m hrbtno; Udir O.I) 1:2S.9: 100 m prosto: liiipeič (Z) 1:14.6; 100 m metuljček:	Battelino (Z)	1:26.4; štafeta
4 X 100 m prosto: Železničar 5:13.1. Ženske —	100 m prosto: Tominšek
(7)	1:41.8; ICO m hrbtno:	Kovačič
(Z: 1:56.6; 'vaterpolo — Mladost II. : Železničar If 4:2 (2:1).
ŽENSKE: ekipe: 1. Maribor 707, 2. Ljubljana I. 676, 3. Ljubljana II. 616,
4.	Celje 597, 5. Ljubljana III. 510; posameznice: 1. Zidarič 248, 2. Bertoncelj 245, 3. Flis (vse Maribor) 242; pionirji: 1. Dimic 278, 2. Masten 267, 3. Kristan 264;
VOJAŠKA PIŠTOLA — ekipe:	1.
Ljubljana ASD 1061, 2. Ljubljana I. 1027, 3. Celje 784; posamezniki: 1. Kranjc 234, 2. Letonja 226, 3. Peršič 220;
PRECIZNA PIŠTOLA: 1. Delorenzo 266. 2. Kranjc 252. 3. Rems 242: PRECIZNA MALOKALIBRSKA PUŠKA: 1. Planinc 559, 2. Jež 523, 3. Teržan 509;
HITRO STRELJANJE Z VOJAŠKO PUŠKO: mladinci — ekipe: 1. Ljubljana 1248. 2. Celje 1192: posamezniki: 1. Teržan 261, 2. Ratej 259, 3. Marolt 255.
Branik : Tabor 5:0!
Sežana, 2. avgusta. Branikovci iz Solkana so danes premagali domačo ekipo Tabora s presenetljivim rezultatom 5:0 (2:0). S tem se je ekipa Branika uvrstila na drugo mesto pred ljubljanskim Slovanom, ki ima slabši količnik v golili. (Zdi se, da je ta izid nekako v zvezi z včerajšnjim našim zapiskom o čudnih rečeh ... v tem tekmovanju. Op. ur.)
Proletarec : Dobrna 7:0
Zagorje, 2. avgusta. Kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v slovensko ligo med domačim Proletarcem in trboveljsko Dobrno se je končala z visoko zmago domačinov 7:0 (3:0). šest golov je dosegel Ogrinc, enega pa Praznik. Domači gledalci so bili zelo zadovoljni z igro Proletarca. — Tekmo je dobro sodil Presinger iz Celja.
Poraz Vardarja
Skoplje, 2. avgusta. V zaključnem tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal se je zgodilo v Skopi ju veliko presenečenje. Rabotnički 11. iz Skoplja je premagal enajstorico člana l. zvezne lige Vardarja z 2:1 (1:1) in se s tem plasiral v nadaljnje tekmovanje.
SLAVI JA : ŽELEZNIČAR 1:1
Ljubljana, 2. avgusta. Na igrišču Slavije je bila danes prijateljska tekma pionirskih ekip Slavije in Železničarja. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1	(0:0), čeprav so bili
igralci Slavije v premoči. Cole sta dala Valjavec za Slavijo ter Šoštar za Železničarja. Najboljši je bil Ho-jan (Slavija). Sodil je Kveder iz Ljubljane.
Mladinski nogometni turnir v Celju
Nogometni klub Kladioar bo priredil o dneh od 4. do 8. aogusta mladinski nogometni turnir, na katerem bodo sodelonali:	Dinamo in
Rade Končar iz Zagreba, Odred iz Ljubljane, Branik in Maribora, Rudar iz Trbovelj, Tek štilac iz Varaždina, Aurora iz Kopra in domači Kladioar.
S	P 0	R. T >	4	★	P 0	B. 0 C	m < > •u , . ‘V .	•'v 1	E C
KONEC KVALIFIKACIJSKIH TEKEM ZA OBE LIGI
Proleter bo delal družbo Odredu
—J Beležka Zm qua
Zdaj je minula tudi šesta in zadnja nedelja o kvalifikacijskih tekmah za ostop o višje razrede. V velikem nogometnem taboril, ki ga je to tekmovanje razgrevalo celih šest tednov, bo zdaj štiri tedne	odmora, oddiha in	pri jetnega pričakovanja	. . . Izmed 14 kandidatov,	ki so imeli možnost
., povzpeti se o višje hiše naših nogometnih predstavnikoo, jih je 10 prestalo izpit, štirje pa so se morali zadovoljiti s povratkom na mesta, odkoder so prišli.
Od slovenskih enajstoric sta se v tej pomembni konkurenci borili samo doe, in sicer ljubljanski Odred in mariborski Branik. Ljubljančani so razveselili svoje pristaše z enim najbolj nepričakovanih uspehov, saj so svoja dva nasprotnika odpravili z najvišjim številom točk in prepričljivo razliko v golih.	Mariborski Branik,	ki	je začel slabo — da	ne rečemo zelo slabo, se je proti koncu rehabilitiral
in je	o vročični odločitvi	na	igrišču v Varaždinu	dosegel neodločeni rezultat,	pospravil še eno točko
in se prao tako uvrstil na ponujeno mesto — o II. zvezno ligo.
Končna bilanca tega koalifikacijskega tekmovanja je razvidna iz tabel, ki jih objavljamo na drugem mestu. (Hkrati smo oprerfili današnjo športno stran tudi z razporedom jesenskega dela tekmovanja o I. zvezni ligi.) Novi tekmeci I. in II. zvezne lige so potemtakem:
o	I. ligi: Crvena zvezda. Hajduk, Partizan,	Vojvodina. BSK, Sarajevo,	Dinamo, Lokomotiva,
Vardar, Spartak, Odred, Proleter, Radnički in Rabotnički. To se pravi, da bodo v njej sodelovala: 4 moštva iz Beograda, po 2 iz Zagreba in Skoplja ter po eno iz Ljubljane, Osijeka, Subotice. Sarajeva, Novega Sada in Splita.
II. zvezno ligo bodo sest aoliali: Velei, Zagreb. Borac, Budućnost, Železničar, Šibenik,	Branik,
Mačva, Lovčen in Napredak. Vse te enajstorice izhajajo ie iz naših manjših nogometnih centrov (razen ene iz ZaSreba), in sicer: Mostarja, Banjaluke, Titograda, Sarajeva, Šibenika, Maribora, Šabca, Cetinja in Kruševca.
Tako je zdaj vrsta naših 24 najboljših moštev izbrana in 10. avgusta bomo z njimi začeli novo prvenstveno sezono, ki bo obetala tudi Ljubljani in Mariboru nove čase na zelenem polju.
Proieter:Borac 5:0
Osijek, 2. avgusta. (Od našega posebnega dopisnika.) Za današnjo tekmo v kvalifikacijah med Borcem iz Banja Luke in domačim Proleter-jem, ki je bila ena najvažnejših po vojni, se je zbralo na igrišču nad 11.000 gledalcev. Toliko občinstva že ni bilo na nogometnem igrišču v Osijeku vsa leta po osvoboditvi, razen v enem edinem primeru, ko je tu gostoval Hajduk iz Splita.
ŽE DO PAVZE 3:0
Spričo odločitve, ki je bila v zraku, je bilo ozračje na igrišču izredno napeto in občinstvo je začelo že pred začetkom tekme bodriti obe moštvi. Začetni udarec je imel Proleter, ki je takoj silovito napadel, tako da je moral vratar Popovič napeti vse sile, da se je rešil gola. Akcije Proleterja so bile še dalje zelo nevarne, tako da je bilo vsak čas pričakovati, da bo prešel v vodstvo. Že v 3. minuti se je Borac rešil prvega zgoditka z Rupnikove noge le po naklpičju. ker je žoga zadela prečko. Domačini so imeli kar naprej prvo besedo na terenu in dolgih 15 minut gostje sploh niso prišli do žoge. V 12. minuti je prišlo, kar je moralo priti:	Rupnik je s
preciznim udarcem ukanil Popoviča in povedel svojo enajsterico v vodstvo. Po tem golu je Proleter še temeljiteje gospodaril po igrišču, kar kaže samo razlika kotov, ki jih je dosegel v 15 minutah nič manj kakor 5:0 v svojo korist. Borac je igral taktično napačno, ker se je pod Preleterjevim pritiskom umaknil v defenzivo ter tako dopustil, da «e je domači napad razvijal še laže. V nadaljevanju igre pa so se gostje sčasoma le nekoliko popravili, vendar do gola niso mogli priti, ker niso sploh «trelmli ali pa še toda j zelo nezanesljivo. Tako ie trajalo vse dn 50.. minute, ko je spot Prdoleter vzel vajeti v roke in začel valiti napad za nanadom na Borčeva vrata. Y tem razdohjn sta po zaslugi Rupnika padla «e dva frola. in siror v 5". in 45 minuti. Tako fe Proleter zaključil že prvi polčas s skoraj neod-vzemliivo zrna tro.
NEOPOREČNA 75M GA
Druga polovica tekme se je prav tako začela v premoči domače enaj-
storice. Borac je bil sprva nekoliko vidnejši kakor v igri pred odmorom, predvsem pa se je odlikoval vratar Popovič, ki je ubranil celo vrsto nevarnih udarcev. Napadi gostov so bili nenevarni in so minili zelo v kratkem, medtem ko je Proleter igral povezano in pametno kakor že dolga leta ne. V 20. minuti je Vekič zadel v mrežo, vendar sodnik tega gola ni priznal zaradi offsidea. Podobno se je zgodilo štiri minute kasneje, ko je bil uspešen Rupnik, pa mu je prav tako sodnik prekrižal račun zaradi offsidea. Enega nevarnih Borčevih napadov je kmalu za tem uspešno razčistil domači vratar Tretinjak in tako je ostala domača mreža Še naprej ne-omadeževana. V 50. minuti |e imel Šestak priložnost, da bi povišal razliko, toda Popovič je uskočil pravočasno. V 55. minuti je stopil v akci-
2	Regensburgom
REGENSBURG, 2. avgusta (po telefonu). Pred 10.000 gledalci so danes nastopili ljubljanski ligaši proti domači ekipi Regensburga in izgubili tekmo proti pričakovanju 2 : 0 (1 : 0). Odred so v tej tekmi zastopali: Eencik, Berginc (Pelicon), Pi-skar, žumbar, Lesjak, Osrečki, Belcer, Toplak (Kumar), Brezar, Hočevar (Klančišar), Hader.
Prvi polčas je potekal v rahli premoči gostov, ki pa so popustili ob koncu polčasa, ko so domači v 42. > minuti iz kota dosegli prvi gol. V 70. minuti pa
13:0]
jo Rupnik in dodal svojim trem prejšnjim golom še četrtega po odlični postrežbi Pintariča, dve minuti kasneje pa postavil končni rezultat iz bistre kombinacije z Bestvino. Proti koncu igre je sodnik izključil Banjalučana Radakoviča zaradi več namernih faulov.
Jtfoštvo Proleterja je današnjo tekmo dobilo kar najbolj zasluženo in se je predstavilo v formi, da je bilo občinstvo po pravici navdušeno nad njim. Ce bo tako igral tudi naprej, bo lahko enakovreden nasprotnik vsem ostalim udeležencem tekmo va nja v I. zvezni ligi.
Sodnik Sreta Stpfanovič iz Bco grada je bil do odmora prav do ber, v drugi polo vici igre pa je prezrl nekaj grdih prizorov ,k? so se brez žoge odigravali za niegovim hrbtom.	Dr. J.
so domači iz enajstmetrovke povečali na 2 : 0 in tako je nato ostalo do konca tekme. Odred je v tej tekmi razočaral številne gledalce in ni izpolnil pričakovanj po včerajšnji visoki zmagi v Augsburgu. Igralcem se je poznalo, da so bili utrujeni od včeraj, ko so zaigrali res dobro. Boljša od ostalih pa sta bila Bencik in Lesjak, napad pa je bil zelo slab in ni mogel realizirati niti ene izmed več ugodnih priložnosti. Nogometaši Odreda se bodo vrnili v torek zvečer v domovino.
RABOTNICKI : RADNIČKI 2 : 1 (2 : 1)
ODRED V NEMČIJI
Brtiga bitka izgubljena
Včeraj je ljubljanska enajstorica izgubila prijateljsko tekmo 0:2 (0:1)
Po dveh linijah do Istega ciija
Pred kratkim smo prisostvovali pomembnemu ožjemu sestanku — to je bil krog športnih novinarjev iz Ljubljane — na katerem je bila izrečena pre nekatera lepa in pametna beseda o športu in telesni vzgoji vobče.
Močno omejen je prostor v dnevnem listu za širšo obrav navo raznoterih problemov, ki jih ni malo v nenehnem širjenju in tudi kvalitetnem boljša. nju tvornega dela v naših športnih in partizanskih društvih — in tudi v dogledni bodočnosti bo še priložnosti več, da se bomo stvari lahko posvetili še podrobneje — toda z nekaterimi načelnimi ugotovitvami s tega sestanka pa je treba vsaj na kratko le seznaniti vse, ki jim je pri srcu razvoj in napredek športa in telesne vzgoje pri nas
Vse naše telesnovzgojno prizadevanje se danes razvija — in kakopak tod ali tam tudi ne uspeva, kakor bi želeli — po — da se tako izrazimo — dveh linijah, in sicer po športni in partizanski. Športniki delajo pod okriljem svojih športnih vod. štev, partizani pa spet po navodilih svoje organizacije. In vendar dobro vemo, da so cilji enih in drugih popolnoma enaki: vzgojiti fizično močnega in zdravega državljana, ki bo sposoben izvrševati vse naloge v borbi za izgradnjo socializma pri nas.
Ali ni na dlani, da se tukaj nekje sile cepijo, da nekateri
delajo isto, čeprav niso isti in da je treba — dasi ne vsepovsod in brez analize posebnih pogojev za tako preusmeritev na vasi, v industrijskem centru ali velikem mestu — to delo vskladiti, združiti vse ustvarjalne sile in z njimi povesti naše telesnovzgojno gibanje živahneje in odločneje v organizirano množičnost, iz katere bodo nekoč prišli tudi kakovost, športni uspehi, rekordi in — če hočete — še mednarodni sloves povrhu.
V tem spoznanju, ki seveda ni od včeraj, temveč samo vse bolj pridobiva na trdnosti, se je vodstvo Partizana sporazumno s športnimi zvezami odločilo, da bo že v bližnji bodočnosti storilo prve korake za usmeritev telesne vzgoje na tako pot. Da bo pritegnila čim večje množice mladine, ki je zunaj mest in industrijskih središč v telesnovzgojnem hotenju bolj ali manj prepuščena sama sebi, pripravlja Zveza za telesno vzgojo Partizan izvedbo številnih množičnih tekmovanj po vsej republiki, ki naj bi zajela ne le vse že sedaj delujoče pristaše telesne vzgoje, temveč sploh vse, ki jim bo zdravo udejstvovanje v telesni vadbi lahko prinašalo koristi.
Ni važno pri tem, ali bodo to člani Partizana ali športnega društva, in tudi ni odločujoče, ali bodo igrali z žogo ali brez nje ali tekali po suhem ali plavali po vodi, namen takega va.
škega, tovarniškega ali kar med vaškega in medtovarniškega tekmovanja je predvsem, da ho prišlo nanj čim več mladih ljudi, ki bodo lahko na svoje oči videli, da dajeta šport in telesna vzgoja človeku ne samo razvedrila in sprostitve, temveč tudi svežih, novih moči pri vsakdanjem delu.
Iz teh tako »pridobljenih;; privržencev telesne vzgoje se dolgo ne bo nobenega rekorderja in nobenega igralca, za katerega bi bile potrebne kdo ve kakšne intervencije ali celo vsote denarja, pač pa bo lahko iz njih zrastla armada zdravili in predanih ljudi, ki bodo vedeli ceniti pridobitve ljudskega športa in telesne vzgoje in tudi sami njegovi najvnetejši pobudniki. Ta cilj ima šport v socialistični državi in takšen bo edino pravilno služil svojemu namenu. Potem ne !°o treba reševati problemov, z aj hoče nekdo igrati samo nogomet in mora društvo zanj in peščico njegovih ožjih prijateljev postaviti stadion, za njegovim zgledom pa gredo še mnogi ostali, namesto da bi imeli pred očmi ono veliko poslanstvo, ki ga ima to zdravo gibanje med vsemi naprednimi narodi na svetu. Cim tesnejše sodelovanje med vsemi, živ-ljenjsko in prilagojene na ljudi in razmere, najsi bo na športnike ali partizane, bo pot do takega razvoja v temeljih spremenilo, prav gotovo pa močno izgladilo.
Rezultati II. lige
ZAHODNA SKUPINA Varaždin:
Branik : Tekstilac 1:1 (0:1) Šibenik:
Šibenik : Železničar (S) 2:0 (1:0)
VZHODNA SKUPINA Kruševac:
Napredak : Mačva 2:0 (0:0)
Cetinje:
Lovčen : Rabotnik 2:0 (0:0)
LESTVICE						
Za I. ligo:						
ZAHODNA		SKUPINA				
Odred	4	4	0	0	9:4	8
Proleter	4	1	1	2	8:5	3
Borac	4	0	1	3	3:11	1
VZHODNA		SKUPINA				
Radnički	4	3	0	1	9:4	6
Rabotnički	4	2	1	1	6:6	5
Budućnost	4	0	1	3	4:9	1
Za II. ligo:						
ZAHODNA		SKUPINA				
Železničar	6	5	0	1	15:3	10
Šibenik	6	3	1	2	13:8	7
Branik	6	1	2	3	3:15	4
Testilac	6	1	1	4	5:10	3
VZHODNA		SKUPINA				
Mačva	6	5	0	1	16:5	10
Lovčen	6	3	1	2	7:7	7
Napredak	6	2	2	2	5:9	6
Rabotnik	6	0	1	5	6:13	1
Eetcer
V prvi tekmi pa je Pirmasens premagal Augsburg 2:0. J. V.
Na zadnji nogometni tekmi za vstop v zvezno ligo v Ljubljani je bilo ne glede na to, da domače moštvo pravzaprav ni imelo izgubiti ničesar, izredno burno in glasno- Dejali bi, da je spet imela svoj — žargon. Sodnikove odločitve, ki spet enkrat niso bile všeč vsem do zadnjega, — le kako je to, da po vsem svetu igrajo to igro, pa o sodnikih nihče ne prelije toliko črnila kakor pri nas — so razgrele nekaj nebrzdanih in nešportnih gledalcev, da so začeli bruhati ogenj in žveplo na vse, kar jih je obdajalo.
Ti večni kalilci reda in dostojnega vzdušja na športnih terenih se pojavljajo pravzaprav vedno na novo v enaki obliki. (Morda so celo eni in isti ljudje, ki bi jih bilo treba pred letošnjo jesensko sezono,, v kateri si obeta naše meslo nekaj kvalitetnega nogometa, pogledati natančneje ter jih po možnosti še pred tem nevtralizirati.) Njihov žargon je namreč prostaški in kaže vse znake, da tisti, ki se uveljavljajo z njim, spadajo le na gmajno. (Podrobnosti o tem žargonu ne sodijo na to mesto in v nobeno športno rubriko )
Besed, sklepov, pobud in koristnih misli, kr>o bi pri nas tudi okrog nogometnega travnika zavladalo razpoloženje, kakršno bi bilo vredno namena vsakega športnega tekmovanja, se pravi, plemenitoga merjenja « sil za krepitev fizičnih in duševnih moči v mladih ljudeh — je bilo že mno->o, da, preveč... Preidimo zdaj k dejanjem! Ce bomo vsi prijeli, bodo morali taki ljudje odnehati. Pustimo ta žargon njim samim in nai se — če že morajo — izdiv;ajo v njem v svojem svetu, športnike in športna igrišča pa naj prepustijo tistim, ki zahajajo tja kot kulturni ljudje.
str
SAH
Polfinalni turnirji za prvenstvo države
Začeli se bodo 9. avgu sta v Ljubljani, Tesliču in Čačku
Na zadnji seji je sekretariat Šahovske zveze Jugoslavije določil seznam igralcev za letošnje polfinalne turnirje, ki se bodo pričeli 9. avgusta v Ljubljani, Teslicu in Čačku. V Ljubljani bodo igrali; Raoar, inž. Vidmar. Jano" ševič. Trajkov.č, Božič, Pre.ci-ialk, Horvat Marič. Kržišnik. Ma-tuio-vič, Vuletič, Zavila, inž. Levačič, Hočevar. O. Mari.tnovski in Sakolov, — V Tesliču: Matanovič,
S.	Vukovič, Bertok, Tot, Karakla-jič, Bogdanovič, Smedereva«, Gro-sek, Szabadoš, Vasiljevič, Dimc, Udžvariič. Stambuk, Carev, šiška ter predstavnik Črne gore. V čačku pa bodo nastopili:	Puc.
dr. Nedeljkovič, Djurašiavič. Ni-kolac. Tomovič, Hit ek, M. Vukovič. Bukčevič. Damjanovič, Lu* kič. Gabrovšek. Hamoič. Bulat. S-otisovski in Majstorovih. Prvi štirje iz vsake skupine se bodo plasirali za letošnje državno prvenstvo. ki bo v Zagrebu.
Ulladinsko
prvenstvo
Slovenije
Letožnje mladinsko prvenstvo Slovenije v šahu se bo pričelo v soboto, 8. avgusta v Novem mestu Pravico nastopa imajo vsi mojstrski kandidati in prvokategorniki k:	še niso dopolnili 20
let, in sicer: Vospernik. Vavpetič. Guzel, Blinc, Stupica. Crepinšek :n Madežih medtem ko so si na okrožnih prvenstvih LRS pribor-li vstop še Perdan, Gabrovšek in Tomšič iz ljubljanskega. Rožič. Kac, Studničko n No-vak iz mariborskega. Draksler. Plančak in Kučar iz celjskega. Škrl. Sila In Medic iz dolenjskega ter Zicherl ;n Štefe iz gorenjskega okrožja. Primorsko okrožje svojih predstavnikov še ni pr javilo. Udeleženci bodo razdeljeni v dve enaki skupini, iz katerih se bodo po trije najboljši plasirali v finale. Zmagovalec tega fina'nega dela tekmovanja s bo pridobil nasiov mladinskega prvaka Slovenije za leto 1953. razen tega pa bo imel tudi pravico neposrednega vstopa na šampicnat LRS za leto 1954.
Krstonosičeva prva v Millstattu.
Na mednarodnem teniškem turnirju v Millstattu, na katerem so poleg avstrijskih tekmovalk igrale tudi igralke Nemčije, Francije in Jugoslavije. je naša igralka Krstonosi-
čeva včeraj osvojila prvo mesto, v tekmovanju mešanih parov pa je Krstonosičeva z Aco Popovičem zasedla drugo mesto. Prav tako drugo mesto je zasedel tudi moški par Popovič—Laks.
Gluhonemi se pripravljajo na svojo olimpiado
Celje, 2. avg. V pripravah na olimpiado gluhonemih, ki bo v sredini tega meseca v Bruslju, je naša državna reprezentanca gluhonenmi odigrala v minulem tednu v Celju, kjer je del j Časa trenirala, ter v Velenju tri nogometne tekme. Gluhonemi so doživeli edini poraz v tekmi s celjskim kladivarjcm, in sicer 0:4. Nekaj dni pozneje pa so gostje premagali z enakim rezultatom enajstorico celjskih Železničarjev. V so-boto pa je moštvo gluhonemih dobilo tudi tekmo proti Rudarju iz Velenja z 2:0.
Šport v kratkem
Denarne nagrade atletskim trenerjem. Izvršni odbor Atletske zveze Jugoslavije je sklenil na svojem zadnjem sestanku, da bo trenerje naše atletske reprezentance nagrajeval z denarnimi nagradami za dobre uspehe v atletiki, posebej pa še v srečanjih z Grčijo, Turčijo in Norveško.
Nogometna ekipa I.ASK iz Linza
je v Subotici premagala domačo ekipo Zvezde s 3:0 (1:0).
Turneja v Indoneziji sklenjena. Nogometna zveza Jugoslavije jc po daljšem posvetovanju s predstavniki najboljših jugoslovanskih klubov odločila, da bo naše državno moštvo, sestavljno iz mladih igralcev, sreui avgusta odpotovalo ua turnejo po Indoneziji.
•
Podjetni športnici sta June Bruce in Maureen O. Connor iz East Londona n Južni Afriki. Zelo mladi sta še, toda športno močno utrjeni. Za >počitnice< sta se odločili, da bosta prepotovali 8000 km na svojem motornem kolesu križem po Evropi. Turnejo sta nastopili na severu in zdirjali najprej čez Švedsko, odkoder sta prišli čez Dansko v Nemčijo, od tod pa v Avstrijo. Z Dunaja sta se pognali proti Italiji, od koder bosta obiskali še Švico, nato Francijo, naposled pa bosta krenili čez Španijo.
„SLAVOLOK
Lil_______
EK1CH MAKI A REMARQUE
ZMAGE“'
»Nič ne de, koliko časa bo trajalo.« Pogladila si je lase nazaj. Kamen na roki se ji je zaiskril v mraku. »Smešno je, da to vprašujem, kaj? Ravno zdaj.«
»Ne. To se večkrat primeri. Bolj pogosto, kakor bi mislili.«
»Vsega tu mi je dovolj — mahoma. Vrniti se hočem in poročiti. Spodobno in staromodno, in imeti otroke in biti mirna in hvaliti boga in ljubiti življenje.«
Kavic je pogledal skozi okno. Divja večerna zarja je padala preko streh. Svetlobne reklame so utonile v nji kakor brezkrvne barvne sence.
»Res se vam mora zdeti abotno, po vsem tem, kar veste o meni.« je rekla Kate Hegström za njim.
»Ne, prav nič. Prav nič. Kate.«
Joan Madou je prišla ob štirih ponoči. Ravic se je zbudil, ko je zaslišal vrata. Spal je in je ni pričakoval. Videl jo je, kako stoji v odprtini vrat. Skušala je zriniti skoznjo naročje velikanskih krizantem. Obraza ji ni videl. Videl je samo njeno postavo in velike, bele kobulje cvetlic. »Kaj pa je to?« je rekel. »Cel gozd krizantem. Kaj za božjo voljo naj pomeni to?«
Joan je prinesla cvetfice skozi vrata in jih z enim zamahom vrgla na posteljo. Cvetovi so bili vlažni in hladni listi so močno dišali po jeseni in zemlji. »Darila,« je rekla. »Odkar sem te spoznala, začenjam dobivati darila.«
t Vzemi jih stran. Nisem še mrtev. Ležati pod cvetjem — vrhi
tega še krizanteme —, drugače bo ta stara postelja hotela International rakvi podobna.«
»Ne!« Joan je z besno kretnjo pograbila cvetlice in jih treščila na tla. »Nikar ne govori tako! Nikdar!«
Ravic se je ozrl vanjo. Pozabil je bil, kako sta se spoznala. »Pozabi!« je rekel. »Ničesar si nisem mislil pri tem.«
»Nikdar več ne govori tako. Tudi za šalo ne. Obljubi mi.«
Ustnice so ji trepetale. »Ampak, Joan —« je rekel. »Te to res tako prestraši?«
»Da. To je več kakor strah. Sama ne vem, kaj je.«
Ravic je vstal. »Nikdar več ne bom zbijal šal iz tega. Si zdaj zadovoljna?«
Pokimala mu je na rami. »Sama ne vem, kaj je to. Jaz kratko-malo ne morem prenesti. Tako je. kakor bi neka roka iz teme zgrabila po meni. To je strah — brezumna groza, kakor da nekje čaka name.« Privila se je k njemu. »Nikar ne dopusti tega.«
Ravic jo je trdno objel. »Ne — ne bom dopustil.«	.
• Spet je prikimala. »Saj ti moreš to —.«
»Da,« je rekel z glasom polnim otožnosti in posmeha ter pomislil na Kate Hegström. »Jaz morem, seveda morem —.«
Zganila se mu je v objemu. »Bila sem včeraj tukaj —«
Ravic se ni zganil. »Si bila?«
»Da.«
Molčal je. Kako se je tukaj nekaj zamedlo! Kako otročji je bil! Pričakovanje ali nepričakovanje — čemu vse to? Nespametna igra z nekom, ki se ne igra.
»Ni te bilo doma —.«
»Ne.«
... »Vem, da te ne bi smela vpraševati, kje isi bil —.«
»Ne.«
Odtrgala se je od njega. »Kopala bi se rada,« je rekla s spremenjenim glasom. »Mraz mi je. Ali se zdaj še lahko? Ali pa bo zbudilo hotel?«
Ravic se je nasmehnil. »Ne vprašuj po posledicah, če hočeš kaj storiti. Drugače ne boš nikdar storila tega.«
Pogledala ga je. »Po majhnih rečeh se že sme spraševati. Po velikih nikdar.«
»Tudi tako.«
Odšla je v kopalnico in spustila vodo v banjo. Ravic je sedel k oknu in vzel cigareto. Nad strehami tam zunaj je ležal rdečkasti odsvit mesta, kjer se je brez glasu vrtinčil sneg. Taksi je bevsknil na cesti. Krizanteme so se bledo lesketale na tleh. Na zofi je ležal časnik. Snoči ga je prinesel s seboj. — Boji na češki meji, boji v Kini, ultimat, strmoglavljeni kabinet. Vzel je časnik in ga vtaknil pod cvetlice.
Joan je prišla iz kopalnice. Bila je topla in je počenila na tla zraven njega, med cvetlice. »Kje si bil včeraj ponoči?« ga je vprašala.
Ponudil ji je cigareto. »Bi v resnici rada vedela?«
»Da.«
Obotavljal se je. »Tukaj sem bil,« je rekel nato, »in te čakal, Mislil sem, da te ne bo več in tako sem odšel.«
Joan je čakala. Cigareta ji je zažarela v temi in spet ugasnila,
»To je vse,« je rekel Ravic.
»Si šel pit?«
»Da —.«
Joan se je obrnila k njemu in ga pogledala. »Ravic,« je rekla» »si res zaradi tega odšel z doma?* _	i