POROČILO k zazidalnemu načrtu za del zazidalnega otoka RS 3/3 Center — Rakovnik I. UVODNA OBRAZLOŽITEV Generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljane in Re-gulacijski načrt mestnega območja Rudnika določata območje Rakovnika, označeno kot RS 3 za gradnjo stanovanj in spremlja-jočih javnih dejavnosti. Glede na načine urbanističnega urejanja je bilo po program-skem delu zazidalnega načrta območje razdeljeno na tri zazidalne otoke — podkareje in za območje RS 3/3 — to je za območje med Dolenjsko, Rakovniško cesto in Potjo k Ribniku zahtevana izde-lava zazidalnega načrta. Stanovanjska gradnja je v območju RS 3/3 že realizirana: ob-cestni prostor pa je ostal ohranjen za gradnjo objektov s central-nimi funkcijami — predvsem za potrebe prebivalstva mestnega rudniškega območja in širšega vplivnega območja. V letu 1972 je bil izveden interni natečaj za urbanistično-arhi-tektonsko rešitev centra Rakovnika; izbrani, prvonagrajeni nate-čajni projekt (avtor T. Sulič, dipl. inž. arh.) pa predstavlja osnovo za izdelavo zazidalnega načrta. Z namenom, da se torej pripravi dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove centra, je v avgustu 1977 Sklad za urejanje stavbnih zemljišč Vič, Ljubljana s sklepom o sprejetju program-skega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka RS 3 — Rakovnik (Uradni list SRS, št. 15/71) naročil Urbanističnemu inštitutu SRS izdelavo arhitektonskega dela tehničnega dela za-zidalnega načrta za območje RS 3/3 — Center-Rakovnik. Kljub enotnemu zazidalnemu območju RS 3/3 obravnava tehnični del zazidalnega načrta podrobno le del tega otoka — to je centralno območje; pri tem pa upošteva vse soodvisnosti do preostalega, že zazidanega in urejenega stanovanjskega predela. II. PROGRAM 1.0 IZHODIŠČA PROGRAMA 1.1 Vloga centra na Rakovniku Center Rakovnik predstavlja v hierarhiji centrov Ljubljane (po GUP) t.i. »komunalni«, primarni center rudniškega območja. Vendar pa je zaradi posebnih pogojev, kot so neintegriranost centra v stanovanjska območja, prostorska izoliranost in omejena« dostopnost, manjše število prebivalcev gravitacijskega območja itd. njegova vloga specifična. Zato je skrbno pretehtan izbor dejavnosti, ki tvorijo vsebino cen-tra: vključene so le najnujnejše dejavnosti (poleg obstoječih), ki jih pogojuje posebna, delno izolirana lega rudniškega območja v za-snovi Ljubljane, prav tako pa tudi obseg gravitacije prebivalstva. Novejša predvidevanja o naselitvenih površinah, jugozahodno od Jurčkove poti (RS 4) za cca 12.000 prebivalcev ter predvidena organizacija in prostorska razporeditev centrov (primarnega in sekundarnih) pa celo zmanjšujejo vlogo obravnavanega centra (iz prvotno primamega v sekundarni center). To narekuje še po-sebno previdnost pri dimenzioniranju tistih oskrbnih funkcij nase-Ija, ki zahlevajo funkcionalno integracijo s stanovanji in določeno gravitacijsko zaledje. 1.2 Prebivalci rudniškega območja kot osnova za izračun spremljajočega programa: Za dimenzioniranje in utemeljitev programskih prvin je bilo upoštevano stanje prebivalstva (podatki leta 1976) in predvideno povečanje prebivalstva: a) Stanje prebivalstva mestnega rudniškega območja — cca 9.560 prebivalcev; b) Predvideno povečanje števila prebivalstva (po GUP in po-drobnih urbanističnih dokumentih): — v območju med dolenjsko železnico in Jurčkovo potjo (kot dopolnitev obstoječe gradnje) — cca 15.360 prebivalcev. Skupno obstoječe in predvideno število prebivalcev (A + B) rudniškega območja (brez upoštevanja potencialnih stanovanj-skih površin), južno od Jurčkove poti — cca 15.360 prebivalcev. 2.0 PROGRAM CENTRA V okviru realizacije centra zasledujemo: a) programske elemente, ki so normativno opredeljeni s potre-bami prebivalstva rudniškega območja glede gravitacije v obravnavani center, b) poslovni program. Glede na osnovne funkcije, ki služijo prebivalcem gravitacij-skega območja, so dejavnosti razporejene v posamezne skupine: 1. trgovina 2. storitve: storitvena obrt in druge javne usluge 3. gostinstvo — družbena prehrana 4. zdravstvo — lekarna 5. družbene dejavnosti Dejavnosti so dimenzionirane skladno z urbanističnimi kriteriji in interesi bodočih investitorjev ali uporabnikov. Upoštevani so bili predvideni koristniki, tj. % od števila prebivalstva, ki je različen za posamezne dejavnosti in odvisen od značaja stanovanjske grad-nje (npr. individualna gradnja), navad in drugih kriterijev, ki jih v poročilih podrobno ne navajamo. V nadaljevanju so podane programske prvine in površine kot rezultat usklajevanja potreb ter interesov in prostorskih možnosti. Trgovski prostori 1 Samopostrežna trgovina — prehrambeni del za dnevno preskrbo in občasne nakupe 2. Trgovinski lokali za izjemne nakupe — neprehram- beni del v skupni bruto prodajni površini 544 m2 Upoštevana je bodoča razporeditev tovrstnih trgo- vin na celotnem rudniškem območju in gravitacijsko število prebivalcev za dnevne in posebej občasne nakupe. Bruto površina prodajnih prostorov, skladišč in bi- feja — skupno 619m2 3. Knjigarna in papirnica sta utemeljeni z obstoječo osnovno šolo v gradnji in bosta služili tudi širšemu šolskemu gravitacijskemu območju. Bruto prodajna površina 163m2 Storitve in druge javne dejavnosti 1. Brivsko-frizerski salon 84 m2 2. pošta predstavlja bistveno programsko spre-membo od prvotnega natečajnega programa, ki je predvideval v skupnem objektu tudi avtomatsko te-lefonsko centralo (ATC). Z ločitvijo ATC, ki bo locirana ob Jurčkovi poti, se znatno zmanjša tudi površina poštnih prostorov, ki znašajo (brez kletnih — skladiščnih površin) 400 m2 3. banka; površina 240 m2 Gostinstvo — družbena prehrana Proučevanje vključitve gostinskega obrata v center Rakovnika glede na vsestranske pogoje in zahteve do sosednjih stanovanjskih objektov in drugih dejavnosti je vodilo do zaključka, da se opusti prvotno predvideni gostinski program kot samostojni lokal. V manjši meri ga nadomestita bife v okviru prehram-benega trgovskega dela (samopostrežbe) in mlečna restavracija s slaščičarno. Površina 120m2 Lekarna je glede na obstoječe in predvideno število prebivalcev rudniškega območja in glede na prisotnost zdravstve- nega doma na Rakovniku upravičena. Bruto prodajna površina 179 m2 (Pri navedenih programskih prvinah je navedene bruto prodajna, oziroma uslužnostna površina.) Družbene dejavnosti Prostore KS, ki so nameščeni v kletni etaži stano-vanjskega objekta, bo dopolnjevala v novem družbe-nem objektu dvorana z najnujnejšimi spremljajočimi prostori. Bruto etažna površina družbenega objekta (v dveh etažah) 595 m2 Postaja milice je predvidena v aneksu k stanovanjskemu bloku A-4, za katerega je že izdelan idejni načrt. Bruto etažna površina (klet, pritličje, I. in II. nadstrop-je, streha). 697 m2 III. TEHNIČNO POROČILO 1.0 URBANISTIČNE DETERMINANTE Zazidalno območje na Rakovniku zajema zemljišče med Do-lenjsko cesto, Rakovniško ulico z območjem zdravstvenega doma, do Poti k ribniku in Ceste ob hribu. Urbanistično zasnovo območja centra, ki je predmet te obdela-ve, omejujejo in determinirajo: 1. Dolenjska cesta — kot mestna cesta s perspektivnim profilom in zahtevanim odmikom gradnje od te ceste in 2. že realizirana stanovanjska gradnja na dveh robovih tega ob-močja, ki znatno utesnjujeta razpoložljiv prostor bodoče zazi-dave in narekujeta spoštovanje določenih razmer v bivalnem okolju ter upoštevanje neugodnih prometnih vplivov: 3. obstoječi stanovanjski objekt »Pot k ribniku št. 1« (Kukovčeva vila) v odvisnosti njegovega nadaljnjega obstoja in funkcije. Izdelane so bile variante urbanistične presoje ohranitve ali ru-šenja objekta Pot k ribniku št. 1 (Kukovčeve vile), po kateri se: — obstoječi objekt ohrani in preuredi v nestanovanjske namene — ruši, sčimersepridobi površineza razširitevobjektacentraali, — ohrani z nespremenjeno (stanovanjsko) funkcijo. V zazidalni zasnovi je izključena 3. varianta — ohranitev Ku-kovčeve vile v stanovanjske namene; ta bi namreč pri upoštevanju pogojev za nadaljno stanovanjsko funkcijo zahtevala znatne od-mike predvidenih objektov in s tem bistveno zmanjšala razpolož-Ijivi zazidalni prostor. Odprti ostajata za nadaljnje odločanje še nadalje dve varianti: — ohranitev objekta in sprememba funkcije iz stanovanjske v javno funkcijo ali — rušenje objekta ter nadomestitev s prizidkom centralnega ob-jekta. Urbanistična ocena daje prednost ohranitvi objekta, vendar z obvezno spremembo funkcije. To izhodišče je tudi osnova zazi-dalnim in urejevalskim predlogom v tem načrtu. V zazidalnem načrtu RS 3/3 je vseskozi zasledovana težnja po vizualnem in funkcionalnem stiku barja z zelenimi površinami Go-lovca, kar naj bi omogočila nestrnjena zazidava centralnih objek-tov in posebna arhitektonska razširitev predvidenega družbenega objekta ob Postaji milice z razmeroma prehodnim parterjem. 2.0 URBANISTIČNA ZASNOVA 2.1 Zasnova zazidave zasleduje: — težnje po optimalni izrabi prostora, vendar z upoštevanjem maksimalnih gabaritnih omejitev, ki so bile predhodno dolo-čene z osnovnimi urbanističnimi pogoji, — možnost postopne realizacije centralnega območja, kar omo-gočajo samostojni objekti večnamenskega centralnega objek-ta, dvorana in postaja LM, — izključno javno funkcijo objektov ob Dolenjski cesti in — v največji možni meri spoštuje in upošteva obstoječe stano-vanjske objekte v sosednjih območjih. Neposredne omejitve — stanovanjska bločna zidava na eni strani in na drugi Dolenjska cesta, posebne geo-inženirske last-nosti tal, ki omejujejo izvedbo kletnih etaž, odnos do »Kukovčeve vile« in druge — so narekovale ustvarjanje glavnega centralnega objekta s številnimi dejavnostmi kot interno zaključen objekt. Centralni objekt predstavlja v funkcionalnem, volumenskem in gabaritnem oziru prevladujočo gradbeno maso, ki pa je ven-dar usklajena z merili okol ne arhitekture in odprtega prostora, v katerem prevladuje obstoječe drevesno zelenje. Ostali centralni objekti so — razen obstoječe »Kukovčeve vile«, ki ima zaradi lege v intenzivnem zelenju posebno mesto — tej masi podrejeni, kar velja še posebno za dvoranski objekt družbe-nega pomena, ki z arhitekturno izvedbo soustvarja oblikovan odprt prostor. Lega centralnih objektov, neposredno in vzdolžno z Dolenjsko cesto nudi zaščito obstoječim stanovanjem pred motečimi vplivi prometa z Dolenjsko cesto: ta pogoj in bližina Dolenjske ceste pa onemogočata izrabo prostorov v objektih centra v stanovanjske namene. V zazidalni zasnovi je izkoriščen obcestni prostor med central-nimi objekti in Dolenjsko cesto za parkima mesta, pešcem pa je namenjena notranja ulica, ki omogoča dostop do vseh prostorov, oziroma dejavnosti centra. Omogočene pa so tudi zunanje peš povezave med stanovanjskimi objekti in centrom, oziroma cen-tralnimi objekti med seboj. 2.2 Zasnova centralnega objekta Zasnovo centra so narekovale predvsem dane programske, prostorske — urbanistične zahteve in terenske karakteristike. Uporabljena je večnivojska rešitev, v kateri so posamezni nivoji funkcionalno — organizacijsko jasno opredeljeni. Kletna etaža prevzema predvsem funkcijo napajanja in skladiščenja, pritlična in nadstropna etaža pa izrazito prodajno in poslovno funkcijo. Osrednja značilnost pritlične etaže in objekta je »ulica« — ob kateri so nanizani lokali — in po kateri se obiskovalci centra nemo-teno in varno gibljejo. Notranji transport blaga se odvija po horizontalni in vertikalni smeri tako, da praktično onemogoča križanje poti kupca in tran-sporta blaga. Dostava blaga je urejena po posebni interni cesti z obračališčem v kletni etaži objekta, da v čim manjši meri moli sta-novalce sosednjih stanovanjskih blokov. Oblikovanje objekta poskuša dosledno slediti misli vase obr-njenega centra. Masa objekta je členjena in se proti stanovanj-skim objektom znižuje in s tem omogoča prodor sonca v novo na-stali stanovanjski »atrij«. 3.0 PROMETNE UREDITVE 3.1 Zazidalno območje se v semaforsko urejenem križišču nave-zuje na obstoječo Dolenjsko cesto, opremljeno tudi s sprem-Ijajočo kolesarsko in peš-potjo; v zelenici — brez zahtevnej-ših ureditev, pa omogočamo morebitno kasnejšo realizacijo razširitve Dolenjske ceste, ki bi imela — po maksimalnem profilu sledeče elemente: — 2 x a2 funkcionalna vozna pasova za gibajoči promet, širine 3,5m — zelenici, oz. servisna pasova, širine 4,0m za postajališče mestnega javnega prometa, za parkiranje in za eventuelno kasnejšo preobrazbo v 3 vozne pasove, — 4,0 m srednja zelenica — kolesarski stezi s pločnikoma za pešce — javna obcestna pasova, namenjena za drevoredno ali par-kovno zelenje ter parkiranja. 3.2 Celotno zazidalno območje RS 3/3 obdaja in napaja stano-vanjska cesta s spremljajočimi parkirnimi površinami, katerih izvedba je razen v območju centra in ob Cesti pod hribom že dokončana. Dovozi do parkirišč služijo hkrati tudi za občasne dovoze do objektov in za odvoz odpadkov. 3.3 Oskrbni dovoz do centralnega objekta je preaviden s ceste, ki vodi od semaforskega križišča in po rampi do interne komuni-kacije v kletni etaži objekta, kar omogoča dostavo blaga v skladišča lokalov. Ob dovozu (rampi) je nameščeno tudi zbi-rališče odpadkov. 3.4 Urgentni dovoz (gasilci) do objektov z vseh strani omogočajo urejene peš poti z dodatno utrjenim voziščem. 3.5 Parkirna mesta so urejena na prostoru med centralnimi ob-jekti in Dolenjsko cesto ter ob Cesti pod hribom. Predvidenih je skupno 86 parkirnih mest, kar ustreza normativnim določi-lom, ki jih za javne (oskrbne in poslovne funkcije) navaja pro-gramski del zazidalnega načrta. Upoštevana pa je pri tem tudi dvojna uporaba PM tekom dneva, kar pomeni pretežno zase-denost parkirnih mest v času delovanja poslovnih in oskrbnih dejavnosti ter služb (to je celodnevno) in zasedenost istih PM pretežno v večernih urah v času družbenega udejstvovanja (dvorana itd). 3.6 Peš promet se odvija — vzdolžno ob Dolenjski cesti, — vzdolžno ob centralnih objektih — v različnih terenskih nivojih in — prečno — preko obravnavanega območja v smeri Dolenjska cesta—Golovec. Zaradi posebne prometne situacije žal ni bilo mogoče dosledno izvajati ločitve motornega — statičnega prometa (PM) in peš-prometa v smeri glavnega dostopa in vhoda v centralni objekt. Zato je pomembno pri podrobni ureditvi območja predvideti admi-nistrativne in fizične ukrepe, ki bi nudili pešcem vso prednost in varnost. 3.7 Razporeditev programa javne dejavnosti (trgovinskih, banč-nih, poštnih itd.) v več etažah zahteva, da ta program lahko kori-stijo ludi funkcionalne osebe. V ta namen je predvidena ob cen-tralnem objektu zunanja dovozna klančina z naklonom 1:15, širine 1,80m (za srečevanje), ki vodi v kletno etažo; dvigalo omogoča dovoz iz kletne v pritlično etažo. Enako dvigalo je predvideno tudi v družbenem objektu (za dovoz do dvorane). 3.8 Ob Cesti pod hribom je urbanistično proučena možnost grad-nje skupinskih garaž — garažne hiše z 48 mesti. Ker je reali-zacija tega garažnega objekta pogojena z rušenjem obstoje-čega objekta in še niso znane geotehnične značilnosti po-bočja hriba, ki bi v primeru neugodnih razmer zahtevale po-sebne gradbeno-tehnične ukrepe, bo realna možnost in ute-meljenost (vključno z ekonomsko upravičenostjo gradnje) podana šele na osnovi dodatnih — podrobnih proučitev. Zunanje ureditve Zasnova ureditev prostih, nezazidljivih površin opozarja predv-sem na sledeče: — maksimalno spoštovati obstoječe drevje — skupine in osa-melce ter jih vključevati v sistem zelenja, — posebno pozomost posvetiti oblikovanju in ureditvi parterja, neposredno ob centralnih objektih in ob glavnih smereh giba-nja obiskovalcev, — zeleno površino ob obstoječi »Kukovčevi vili« oblikovati in urediti v parkovno površino z vsemi elementi parkovne urbane opreme ter najosnovnejšimi igrali za otroke. 5.0 OGREVANJE Za ogrevanje stanovanjskih blokov in trgovsko-poslovnih zgradb je zgrajena v stanovanjskem bloku A-4, Pot k ribniku 16, kotlarna s končno kapaciteto 2,870.000Kcal/Ti. Potreba toplotne energjje v stanovanjskih blokih znaša 1,313.660Kcal/h, toplotna energija, ki ostane na razpolago za trgovsko-poslovne objekte 1,556.340 KcaHr Po izjavah GIP Ingrad bo ostanek toplotne energije popolnoma zadoščal za ogrevanje trgovsko-poslovnih objektov in postaje LM. 6.0 ZAKLONIŠČA * 6.1 Potrebe po zakloniščih v območju obravnavanega centra so izračunane na osnovi 17. člena odloka o zakloniščih na ob-močju mesta Ljubljane in upoštevajo potrebe glede na ra-zlične dejavnosti. 6.2 Možnosti zaklanjanja prebivalstva so predvidene: 1. Za zaposlene in obiskovalce v centralnem objektu — v skupnem zaklonišču, ki ima dvonamensko funkcijo: skladišča ter zaklonišča. Predvideno je v kletni etaži (kota kletne etaže je cca 1,20 pod terenom) ter dostopno direktno po glavni interni dovozni ulici in s parkirišč. Zmogljivost prostorov, namenjenih za zaklanjanje zaposlenih in obiskovalcev znaša skupno bruto 245m2, oziroma neto 21 Om2 etažnih površin, organiziranih v dveh zakloniščnih prostorih. 2. Zaposleni v objektu Postaje milice (aneks k stanovanjskim objektom A-4) bodo uporabljali zaklonišče v kletni etaži aneksa z neto površino 42,45m2. 3. Dvorana v družbenem objektu (150—180 sedežev) je funk-cionalno dopolnilo prostorom krajevne skupnosti Krim-Rudnik, katera sicer s preostalim programom zaseda prostore v kletni etaži stanovanjskega bloka A-4. Glede urejanja zaklanjanja upoš-tevamo pomen družbenega objekta (dvorane) in značaj. Zasede-nost dvorane sodi v popoldanski ali večerni čas, ko bodo potrebe uslužbencev v poslovnih prostorih glede zaklanjanja znatno manjše: oddaljenost dvorane od stanovanj pa dopušča tudi večini obiskovalcev dvorane dostopnost do lastnih zaklonišč. . 7.0 ZAŠČITA PRED EMISIJAMI MOTORNEGA PROMETA Zazidalno območje Rakovnik neposredno tangira Dolenjska cesta, ki je kot ena izmed glavnih mestnih vpadnic tudi vir znatnih emisij motornega prometa. Z izgradnjo južne avtoceste bo prometna preobremenitev Do-lenjske "ceste sicer zmanjšana: vendar je glede na dolgoročno izvedbo avtoceste potrebno že v tej fazi upoštevati ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolico. Pri izdelavi zazidalnega načrta so bila upoštevana določila za-konskih predpisov: Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, Uradni list SRS, št. 15/76 in odloka o maksi-malno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja narav-nega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore, Uradni list SRS, št. 3/77). ... .. ,. ,,-r, 8.0 OSNOVNI ŠTEVILČNI PODATKI 9.1 Površina obravnavanega območja centra od tega 1,53ha — tlorisna površina »Kukovčeve vile« 196m2 — tlorisna površina predvidenih objektov: trgov-sko-poslovni, družbeniobjektiinpostajamilice 2.767m2 — prometne površine ¦ . 3.570m2 — površine za pešce 1.880m2 — zelene površine 5.232m2 Preostale površine zasedajo obstoječi večstano- vanjski objekti. 9.2 Bruto etažna površina novih objektov: ¦¦¦¦¦¦ 7.324m2 od tega: — poslovno-trgovinski objekt 6.032 m2 — družbeni objekti 595m2 — objekt Postaje milice 697 m2 Projektanta: Marta Karlovšek-Debelak dipl. inž. arh. Tihomir Sulič dipl. inž. arh.