GiASUO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
NOVOTEKS
**
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★

29. OKTOBER — PRAZNIK OBČINE NOVO MESTO
29. oktobra pred 44 leti je bila na Brezovi rebri ustanovljena Novomeška četa, ki je takoj po poimenovanju odšla v napad na nemško zasedeno ozemlje, da bi skupaj z ostalimi partizanskimi enotmi preprečila izseljevanje Slovencev z njihovih domčaij. Datum tega dogodka, ki nas spominja na slavne dni naše revolucije, na mnoga herojstva in številne žrtve, smo si izbrali za svoj občisnki praznik.
Območje Dolenjske do druge svetovne vojne z vso pravico opredeljujemo kot agrarno, iz tega izvirajoča prenaseljenost, revščina in številna socialna nasprotja pa označujejo podobo tedanjih gospodarskih razmer. Zaradi upravnih, administrativnih, sodnih in drugih funkij takratne državne oblasti je imelo Novo mesto tipično podobo podeželskega središča, v katerem so se že kazali zametki večje obrtne dejavnosti, predvsem pa je prevladovala zasebna drobna obrt kot pomemben gospodarski dejavnik.
V takšnih razmerah je napredno politično gibanje pod vodstvom komuniytične partije doživljalo vse večji razmah in v letih pred izbruhom 2. svetovne vojne že poseglo v prav vse socialne plasti tedanje družbe. Novo m^sto in druga večja krajevna središča v o-čini so bila izvor organiziranega narodnoosvobodilnega gibanja vse od prvih dni sovražne okupacije. Torej ni slučajno, da je bila že 1941 na Brezovi rebri ustanovljena prva novomeška četa.
Konec vojne pa ni prinesel ureditve gospodarskih in socialnih razmer. Produkcijska sposobnost kmetijstva je bila slaba, porušene domačije, prazni hlevi in pomanjkanje kmetijske mehanizacije označujejo štartne osnove za obnovo in nadaljnji družbenoekonomski razvoj v občini.
Delavsko samoupravljanje jetudi našemu delovnemu človeku uresničilo dolgoletni sen proletarcev, da s tovarnami upravljajo delavci. Z odpovedovanjem pri osebnem standardu in ob družbeno ustvarjalnih pogojih je industrijski razvoj v občini dosegel razmah, ki nas vse razveseljuje in hrabri. Avtomobilska cesta nam je prinesla okno v svet in odtlej dalje se razvojni korak samo še pospešuje. Gospodarski razvoj je vsestransko podprl in okrepil vse družbene dejavnosti, dvignil je raven zdravstvenega varstva, razširil možnosti za izobraževanje in spodbudil kulturno ter še marsikatero drugo razvejeno dejavnost in udejstvovanje občanov.
V	vsem povojnem obdobju je v razvojni zamisli pre-vladovla težnja po odpiranju novih delovnih mest, kar naj bi omogočilo večjo zaposlitev prebivalstva, vec dohodka in izgradnjo proizvodnih zmogljivosti. Zamisel je uresničena, saj že bežen sprehod po IMV, Krki, Novoteksu, Novolesu, Labodu, Iskri in tudi manjših DO ustvari vtis in prepričanje, da imamo zgrajeno pomembno industrijsko osnovo. Proizvodi in storitve gospodarstva naše občine so priznani in poznani po vsej državi in tudi po svetu. Sloves je bil pridobljen s kvaliteto izdelkov, ki se enakopravno uvrščajo v vrsto z izdelki evropskih in ameriških proizvajalcev z dolgoletno industrijsko tradicijo.
Kot vsako leto tudi letos slavimo nekatere pomembne uspehe. Zgradili smo nekaj vodovodov, asfaltirali ceste, zgradili nova stnovanja...
Ob analizi doseženih rezultatov pa, žal, ugotavljamo, da ne dosegamo zastavljenih ciljev, da se soočamo s številnimi problemi na področju oskrbe s surovinami, reprodukcijskim materialom, nelikvidnostjo.
Gospodarski pro-lemi, ki jih čutimo v naši DO, so bolj ali manj tudi problemi širše družbene skupnosti, občine. Zato ob občinskem prazniku želimo in upamo, da bi bili v bodoče bolj sposobni in uspešni premagovati vsakodnevne težave.
V	prepričanju, da bi v bodočez boljšim delom in večjimi napori uspeli prebroditi težke razmere in probleme, vsem zaposlenim čestitam ob prazniku.
D. M.
PROGRAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
OKTOBER
11.10. ob 18. uri v Dolenjski galeriji v Novem mestu: (odprto do 20. 11.) otvoritev spominske razstave »NOB v likovnih delih«
20.	10. ob 10. uri na stadionu Bratstva in enotnosti v
Novem mestu: 20. kros Dela — zaključni kros
21.	10. ob 18. uri v Domu JLA v Novem mestu: otvori-
tev filatelistične razstave »40 let svobode — 40 let jugoslovanskih znamk«
25.	10. ob 10.30 v osnovni šoli »Dragotin Kette« v
Šmihelu:
proslava ob 30-letnici šole in odkritje doprsnega kipa Drgotina Ketteja ob 15. uri v Dolenjskih Toplicah:
»Tek prijateljstva in spominov« — tek iz Dolenjskih Toplic v Novo mesto
26.	10. ob 7. uri pohod planincev po poteh Gorjan-
skega bataljona
ob 8.30 v mali športni dvorani pod Marofom v Novem mestu:
tekmovanje v namiznem tenisu v počastitev občinskega praznika
27.	10. ob 12. uri pri lovski koči na Kulovih selih nad
Stražo: odkritje spominske plošče borcem NOV
28.	10. ob 13. uri v sejni sobi SGP Pionir v upravni
stavbi ob Cesti herojev: podelitev nagrad in priznanj občinske raziskovalne skupnosti inovatorjem
ob 19. uri v Domu kulture v Novem mestu:
koncert ob 40-letnici moškega pevskega zbora »Dušan Jereb«, v počastitev občinskega praznika
29.	10. ob 11. uri v Domu JLA v Novem mestu:
slavnostna seja občinske skupščine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij
ob 13. uri otvoritev hladilnice na Cikavi, z ogledom
ob 14.30 otvoritev mostu v Dragi ob 15.30 ogled nove kuhinje in jedilnice vojašnice Milana Majcna v Bršljinu
NOVEMBER
27.	11. ob 11. uri pred osnovno šolo »Katja Rupena« v
Novem mestu: odkritje doprsnega kipa Katje Rupena in podelitev priznanj mentorjem za delo z mladimi
28.	11. ob 18. uri v Dolenjski galeriji v Novem mestu:
otvoritev retrospektivne razstave Josipa Germa
v novembru otvoritev nove ceste v Bršljinu
★fr**************************************************************************
Iz dela samoupravnih organov
25. septembra 1985 seje sestal delavski svet delovne organizacije na 9. seji. Dnevni red je obsegal 4 točke.
Delavski svet je sprejel informacijo o vzrokih zakasnitve for-malno-pravne združitve konfekcije Pionir Prnjavor z DO Novo-teks, o čemer so bili delavci informirani tudi prek Novic.
V novembru bomo v delovni organizaciji izvedli referendum, na katerem bomo sprejemali spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov, ki se nanašajo predvsem na uskladitev z zakonskimi določili, predlagane pa so tudi nekatere spremembe glede vodenja, zastopanja in predstavljanja delovne organizacije in DSSS.
Ker je uspeh referenduma odvisen odjavne razprave (načina tolmačenja — enostavna razlaga), je bila imenovana komisija za orga-nizcijo javne razprave. Poudarjeno je bilo, da je potrebno vse spremembe, ki se bodo sprejemale na referendumu, strniti v čim krajšo in enostavno obliko ter jih posredovati med delavce, pa tudi glasovnice naj bi bile po možnostih poenostavljene.
Na predlog skupščine občine Novo mesto naj bi bilo v bližini tovarne Novoteks (ob progi v Stražo) na Novoteksovem zemljišču, delno pa na zemljišču SGP Pionir, zgrajeno etažno skladišče državnih rezerv, ki se bo uporabljalo za skladiščenje industrijskih materialov. Izgradnja navedenega skladišča bi bila pridobitev tudi za našo delovno organizacijo (izgradnja industrijskega tira, ki je nujno potreben v primeru prehoda na energijo s trdimi gorivi, delno koriščenje skladiščnega prostora, bližina repro-materiala). Glede na to je delavski svet sprejel sklep, da se odstopi zemljišče občini Novo mesto za izgradnjo skladišča državnih rezerv za skladiščenje industrijskih materialov, med drugim tudi tekstila.
Pod zadnjo točko dnevnega reda pa je delavski svet povečal kilometrino za delavce, ki nimajo jevnih prevoznih sredstev za prihod na delo in odhod z dela. Od 25. septembra je kilometrina povečana na 13 din za prevoženi kilometer.
V skladu z rokovnikom za izvedbo posameznih opravil za izvedbo referenduma so bili v času od 3. do 8. oktobra seje delavskih svetov temeljnih organizacij in DSSS, na katerih je bil obravnavan osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov za sprejem na referendumu. Delavski sveti so gradivo posredovali v obravnavo zborom delovnih ljudi, imenovali komisijo za izvedbo referenduma in komisijo za sestavo volilnega imenika.
Delavski sveti tozdov in DSSS so obravnavali tudi predlog spremembe 13. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje sredstev skupne porabe za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev. V Uradnem listu SRS je bila objavljena sprememba družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva SRS — višina lastne udeležbe. Ker pa je višina lastne udeležbe za pridobitev stanovanja ugodnejša po družbenem dogovoru, kot pa jo določa stanovanjski samoupravni sporazum naše delovne organizacije, so delavski sveti sprejeli novo lestvico višine lastne udeležbe, in sicer:
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice do družbenega stanovanja je naslednja:
za delavce z dvema ali več	za samske delavce	%
družinskimi člani do 50	do 55	0
nad 50 do 55	nad 55 do 60	1
nad 55 do 60	nad 60 do 65	2
nad 60 do 65	nad 65 do 70	3
nad 65 do 70	nad 70 do 75	4
nad 70 do 75	nad 75 do 80	5
nad 75 do 80	nad 80 do 85	6
nad 80 do 85	nad 85 do 90	7
nad 85 do 90	nad 90 do 95	8
nad 90 do 95	nad 95 do 100	9
nad 95 do 100	nad 100 do 105	10
nad 100 do 105	nad 105 do 110	11
nad 105 do 110	nad 110 do 115	12
nad 110 do 115	nad 115 do 120	14
nad 115 do 120	nad 120 do 125	16
nad 120 do 125	nad 125	18
nad 125	nad 130	20
Delavski svet DSSS, kije bil		
3.	oktobra 1985, je med drugim še povečal osnovo OD trgovskim potnikom metraže za mesec september (zaradi izpada proizvodnje za domači trg, ker je imela prednost proizvodnja za izvoz, trgovski zastopniki pa so izpolnili svoje obveznosti do domačega trga, saj so zaključili ustrezne količine), zahteval pa je, da do naslednje seje delavskega sveta prodajni sektor pripravi poročilo o rezultatih akcije prodaje zalog.
Novoteks je na minulem sarajevskem sejmu mode prejel kar dve priznanji, in sicer zlato priznanje za teens program in srebrno priznanje za baby program. Glede na izreden uspeh v Sarajevu in za vloženo delo pri aranžiranju je delavski svet sprejel sklep, da se kre-atorjem dodeli nagrada v višini enega OD kreatorja (ena plača se razdeli med štiri kreatorje). Delegati so bili tudi mnenja, da so do nagrade upravičeni tudi konstruktorji, saj tudi oni prispevajo določen delež k uspehu kolekcije. Pod zadnjo točko dnevnega reda je
delavski svet razpravljal še o nekaterih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
Delavski svet tozda Tkanina, ki seje sestal 7. oktobra, pa je obravnaval in potrdil popis režijskega materiala, drobnega inventarja na zalogi in v uporabi, goriva ter maziva, kjer inventurnih razlik ni bilo ugotovljenih. Imenoval je tudi inventurne komisije za popis skladišč.
V poročilu o problematiki norm za prvo polletje letošnjega leta je bilo poudarjeno, da so vzroki za nihanja v normah, ki se pojavljajo med fazami, večinoma v spremenjeni kvaliteti (pa tudi plani so doseženi različno prav iz tega razloga). Z delovnimi normami so se reševala tudi ozka grla na posameznih fazah. V razpravi je bilo poudarjeno, da je potrebno izboljšati sistem normiranja, posebno pri osnovah slabše kvalitete, vodilni delavci pa naj bi ugotovili, kaj je možno storiti glede kvalitete v šivalnici.
Delavski svet je sklepal o nabavi računalnika za barvno
metriko ter imenoval komisijo za izbor opreme.
Zaradi napake v blagu, iz katerega je konfekcija NIK iz Zagreba izdelala obleke, namenjene v izvoz za Sovjetsko zvezo, je delavski svet priznal reklamacijo omenjeni konfekciji v višini 40% od vrednosti oblek.
Pod zadnjo točko dnevnega reda pa je DS spremenil sklep 7. seje delavskega sveta, in sicer, da vsem štipendistom, ki se izobražujejo za poklic tek-stilno-mehanskega tehnika (pre-dilski, tkalski, pletilski), ne glede na letnik šolanja se iz sredstev za štipendiranje krijejo stroški bivanja izven kraja stalnega bivališča v višini 50 odst: cene, ki je določena za bivanje v domu učencev Ivo Lola — Ribar v Kranju. 50 odst. cene se bo usklajevalo z veljavnimi cenami v domu učencev Ivo Lola — Ribar.
Na delavski svet je bilo posredovanih tudi več prošenj in pritožb za delo v dopoldanskem času, vendar jih zaradi odsotnosti obratovodij delavski svet ni obravnaval.
ANICA
Informacija o združevanju s konfekcijo Pionir iz Prnjavora
V---------------------------
Na referendumu, ki je bil 6. in 27. 12. 1984 v Trebinju, smo sprejeli odločitev, da k delovni organizaciji Novoteks pripojimo delovno organizacijo Pionir iz Prnjavora. Ker je od takrat preteklo že precej časa, naj povemo, da so bili osnovni motivi za združevanje naslednji:
1.	povečanje kapacitet v konfekciji, s ciljem, da povečamo izvoz in s tem devizni priliv,
2.	pridobitev dolgoročnih obratnih sredstev v višini 180.000.000 din iz fonda za nerazvite.
Vodilni delavci v Novoteksu smo v številnih pogovorih s predstavniki DPO v Prnjavoru zavzeli enotno stališče, da dp združitve ne bo prišlo, v kolikor ne bodo izpolnjeni vsi pogoji.
Po večmesečnih prizadevanjih smo končno, 26. 7. 1985, dobili sklep sekretariata za finance BIH, ki je odobril sredstva iz fonda za nerazvite v višini 158.723.000 din.
Razliko do 180.000.000 din. to je 21.277.000 din, je dolžna preskrbeti DO Pionir s pomočjo občinskega vodstva pri njihovi banki pod ugodnejšimi pogoji.
Konec avgusta je bilo za ta namen združenih 141.033.163 dinarjev, razliko 17.689.337 din pa
pričakujemo delno konec meseca septembra, delno pa v oktobru, ko se vplačujejo akontacije za nerazvite.
Zaradi kasnitve teh sredstev se je zavlačevala tudi formalnopravna združitev. Na zadnjem sestanku s predstavniki DO Pionir in predstavniki občine, ki je bil 2. 9. 1985, smo se dogovorili, daje rok za združitev 1. 11. 1985. Do takrat morajo biti v DO Pionir pripravljeni in sprejeti tudi vsi akti, ki so potrebni za registracijo in s tem končno priključitev v našo delovno organizacijo.
Pripravila
DORA KOVAČIČ, dipl. oec.
O4AM0 TDCSTIM TO%NMi MOVO MOTO
'Mm' NOVOTEKS
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!
»Štrajhgarn« spet v
Novoteksu
Le še najstarejši delavci se spominjajo, daje že pred dolgimi leti v naši tovarni tekla proizvodnja mikanih tkanin in da se je z ustanovitvijo predilnice česane volnene preje v Metliki pričela pisati novejša zgodovina Novoteksa.
Z rekonstrukcijo novomeške predilnice in dograjevanjem tehnologije v celotnem procesu je bil do danes Novoteksov program strogo specializiran izključno za predenje česanih prej.
Zaradi vse dražje uvožene strižne volne ter manjšega povpraševanja trga po tkaninah v mešanicah PES-volna smo že pred leti začeli razmišljati o preusmeritvi.
Na osnovi dejstva, da pri obstoječem postopku predenja nastaja blizu 150 ton odpadkov in da smo te odpadke prodajali drugam po nizkih cenah za nadaljnjo predelavo, smo se odločili, da te odpadke predelamo sami (vsaj določeni del).
Tako smo se v preteklem letu na osnovi predhodne raziskave trga dokončno odločili za delno preusmeritev predilnice na predenje po mikanem postopku.
Spričo izredno drage tehnologije na zahodnem trgu in dane možnosti nabave opreme za dinarski kredit smo nabavili opremo od firme Befama iz Poljske. V začetku avgusta je stekla montaža tridelnega mikalnika v novomeški predilnici. Montažna dela s strokovnim nadzorom poljskih monterjev in dobro izbrane ekipe naših vzdrževalcev hitro napredujejo in pričakujemo, da v novembru pričnemo s poskusno proizvodnjo. Zaradi kasnitve opreme za mešalnico, ki bi praviloma morala prispeti julija, pričakuje pa se šele sredi novembra, bo proizvodnja tekla okrnjeno. Vsekakor pa planiramo, da bo tako, kot je bilo načrtovano, proizvodnja mikane preje stekla do konca tega leta.
V polnem obratovanju se bo proizvajalo blizu 150 ton preje v številki Nm od 6 — 16 v različnih mešanicah. Vzorčne preje že danes pripravljamo drugje in v izdelavi je že program tkanin iz mikane preje. Istočasno se že vse leto izobražuje in pripravlja strokovni kader, brez katerega še tako lepo in dobro načrtovana proizvodnja ne bo stekla.
Tako bo v končni fazi, ko bodo premeščeni še zadnji stroji iz česane predilnice v Metliko, v novomeški predilnici ostala vsa priprava osnovnih materialov, t.j. od rezanja, barvanja, lisiranja do odpiranja trakov, ter predilnica mikane preje, medtem ko se bo vsa česana preja proizvajala v Metliki.
»Še sploh pa v tekstilni industriji in še posebej v takšni, kot jo imamo v Novoteksu,« meni Dora Kovačič, finančna direktorica tega novomeškega kolektiva. Pravi, da kljub obilici lepih in spodbudnih besed z govorniških odrov, tekstilcem na sploh trda prede:
»Seveda pa ni vseeno, ali si konfekcionar in še kar lepo živiš od »Ion« poslov, ali predeluješ s kliringom uvoženi bombaž, ali pa si volnar.«
In to smolo ima Novoteks. Volno uvaža iz Nove Zelandije in Avstralije, česano volno iz Egipta, nadomestne dele dobi le na Zahodu, kemikalije in barve prav tako. Saj nekaj tega je doma, a kakovost je porazna in vsak dobavitelj seveda terja devizno soudeležbo.
»V metru tkanine je materialna substanca v celoti uvožena s konvertibilnega trga. Letamo od izvršnega sveta do bank, dokazujemo, da ne moremo živeti, pa nič ne pomaga. Za vse smo pač enostavno tekstilci, ki jim je treba pobrati devize. Leta 1982 nam jih je ostalo 24 odstotkov, leto kasneje 47 in lani spet le 45 odstotkov. Letos nam je Ljubljn-ska banka pobrala še dodatnih 6 odstotkov. Menda za nekakšne infrastrukturne potrebe republike.«
Izsiljevanje namesto združevanja
Prisluhnili smo vrsti dokazov o nevzdržnem položaju:
»Če bi celotno proizvodnjo 3,5 milijona metrov tkanin izvozili, bi
S to investicijo zaključujemo prvi del »prestrukturiranja«. Upamo, da je bila odločitev še pravočasna in pravilna in da bomo z zavzetim delom imeli tudi pričakovane rezultate.
B. JEDLOVČNIK, dipl. ing.
dobili 10 milijonov dolarjev. Izvozimo pa jih 40 odstotkov, dobimo 4 milijone dolarjev — za surovine pa jih potrebujemo 7.
Od kod dobimo razliko? Nekaj z Ion posli, a ne dovolj. Do lani smo devize kupovali, ker združevanje v reprodukcijski verigi ne steče. Mura, ki nam je po dogovoru dolžna prodati devize, je enostavno zahtevala 35 odstotkov več od uradnega tečaja. V treh letih nam je »šticunga« ukradla 770 milijonov dinarjev dohodka.
Od lani moramo za surovine jemati blagovna posojila. Pri tem bomo v L polletju zaradi deviznih obresti zgubili 130 milijonov dinarjev in še dodatnih 350 bodo pobrale tečajne razlike.
Poslovno se sučemo tam okoli pozitivne ničle in preprosto nimamo dohodka za nakup deviz. Sicer pa bomo za posojila zapravili prav toliko, kot bi za »šti-cungo«, 900 milijonov dinarjev je zgubljenih tako ali drugače.
Kje vidimo izhod? Saj ne moreš načrtovati, dokler ne veš, kaj bo rinesel ali odnesel devizni zakon, e najbolj trden in utemeljen je strah — spet bo cvetelo administriranje v Beogradu in kvoto bo dobil prej in v večji meri tisti, ki bo imel zveze.«
Splača se le »Ion posel«
Tako sega voda prav do ust 2.866 zaposlenim v Novoteksu. Od 1.600.000 baznih kilogramov preje in 3.500.000 metrov tkanin
Še najbolj utemeljen je strah, da bo cvetelo administriranje
gre 35 odstotkov v izvoz. Konfekcije, 2.000.000 kosov je izdelajo sami in s pomočjo kooperantov, izvozijo 62 odstotkov.
»Pri tkaninah je za polovico manj dobička v tujini kot na domačem trgu. Splača se le konfekcija, kjer nam tujec kar dobro plača golo storitev. Prav imate, resje vse skupaj nesmiselno. Toda kljub svetovni produktivnosti izdelek zunaj ni konkurenčen. Uspe le prodaja dela. Previsoke so cene vhodnih materialov, energije, ta-nsporta, obresti za obratna sredstva so pokop, družbena režija je pogoltna... Pa še veliko je tekstilcev v Jugoslaviji in konkurenca je vse prej kot lojalna.«
O nelojalni konkurenci običajno vsi govorijo v »zveznem merilu«. Kaj pa doma?
»Vse skupaj je eno samo hlastanje za devizami. Brezobzirno. Tako je denimo MTT videla našo ponudbo ameriškemu kupcu in brž letela k njemu — za nekaj centov ceneje. Bili smo ob posel, jasno. Tujci so nas potuhtali, naša brezmejna devizna lakota se nam vrača kot bumerang.
Kdo so strici z devizami?
Čudi me nekaj. Precej tekstilcev živi denimo od klirinškega izvoza, volno pa prav tako kupujejo na zahodu. Ne vem, od kod te devize, kateri stric jim jih deli?
In ob vsem tem delamo kot črnci. Stroji se vrte ob nedeljah, ponoči. Tudi delavke morajo delati ponoči. Letno obrnemo 11 milijard dinarjev. Od tolikšnega prihodka ostane dohodka le še za dobre 3 milijarde, čisti komaj še preseže 2 milijardi dinarjev. Rekla sem že, da nam obresti in tečajne razlike odnesejo skoraj milijardo, ko za osebne dohodke stežka napraskamo poldrugo milijardo dinarjev. Ja, dinarskih obresti sploh omenila nisem. Likvidnostno smo povsem na psu. Za poslovni in rezervni sklad ostane 430 milijonov dinarjev in 180 jih takoj skopni za nerazvite, prispevke za energetiko, železnice in kaj vem kaj še.
Zjokal bi se, če bi le kaj zaleglo. In zbesnel, ko poslušaš razpredanja, ali pri nas delavci (in o čem) odločajo. Pri vsej masi denarja, ki ga obrnemo, na koncu ostane le za 3 statve. Od dobrih 9 miljonov dolarjev, kolikor bomo letos zaslužili z izvozom, nam bodo ostali le 4 milijoni.«
Čudni državni posli
Z osebnimi dohodki ste leta na vseh možnih repih, republiških, panožnih, občinskih... Le nizki osebni dohodki omogočajo, da se stroji sploh vrtijo. Posodobitve?
»O tem le sanjamo, čeprav je 95 odstotkov opreme odpisane. Resnično, fizično in ne le vrednost-
no, na papirju. Zdaj se nam je kar zasmejalo. Sploh nismo mogli verjeti. Američani so bili pri nas, temeljito prerešetali organizacjo dela, kako vzdržujemo stroje, kako delamo in gospodarimo — izbrali so nas za mednarodno blagovno posojilo. Obeta se nam 1,8 milijona dolarjev. Polovico bi vložili v posodobitev opreme in polovico v nove proizvodne programe. Žalostno, toda od tega je odvisen naš obstoj. No, ne verjamem še čisto, dokler ne bo de-
nar na mizi. Menda se že nekaj zatika v Narodni banki. Takšnile državni posli so čudna reč. Letos smo v takšnem jugoslovanskem poslu z Libijo dobili naročilo za izvoz hlač v vrednosti 2 milijonov dolarjev. Zdaj nam od maja ležijo v skladišču. Menda smo nekaj dolžni Libiji in je lepo odstopila od stvari. Jugoslovanski tekstilci skupaj so sklenili teh poslov za 40 milijonov dolarjev. Kaj mislite, jim jih bo kdo povrnil?!«
Iz Delovske enotnosti
ČLOVEK IN BARVE
(s predavanja DITT na temo barvne metrike in računalniškega recepti-ranja)
26. septembra 1985 je bilo v Novoteksovi sejni dvorani krajše predavanje oziroma seminar, ki so se ga udeležili člani DITT-a iz Novoteksa, Metlike, Vinice in Laboda.
Predavanje je bilo pripravljeno z namenom, da se ves tehnični kader na kratko seznani z novo pridobitvijo (računalnik za računal. receptiranje v barvarni) kot tudi z osnovami barvne metrike in računalniškega receptiranja ter prenosljivostjo le-tega v prakso.
Program predavanja je bil v samih pripravah zastavljen takole:
— predstaviti sistem, za katerega smo se odločili v Novoteksu, ter prednosti, kijih sistem ponuja (hitrost v receptiranju, kvaliteta barvanja s pravim izborom barvil, prihranek v barvilih, kemikalijah, velik časovni prihranek, zmanjšanje zaloge nepotrebnih barvil, in spremeljava barvil po ceni, kvaliteti, koncentraciji kalkulacija
različnih dobaviteljev, proizvodna kontrola izbarvanj, spremljanje in vodenje zalog ter vrsta drugih možnosti, ki jih računalnik s svojo izvedbo ponuja,
—	predstaviti osnove barvne metrike in računalniškega receptiranja, ki zajemajo teorijo svetlobe in barv ter barvnih sistemov (kemijsko in fizikalno),
—	spregovoriti o psihologiji barve in njenem vplivu na človeka in okolja, v katerem živi in
—	predstavili razvoj lastne programske opreme, ki sojo razvili v Gorenjski predilnici iz Škofje Loke.
Da bi lahko izpeljali zastavljen program, smo k sodelovanju povabili priznane strokovnjake s tega področja: dr. Antona Trstenjaka, priznanega profesorja psihologije in akademika, ki je s svojo knjigo »Psihologija barv« zaslovel po vsem svetu, dr. Slava Felerja, vodjo inštituta za tekstilno tehnologijo iz Maribora, ki je v Jugoslaviji prvi pobudnik za razvoj
barvne metrike in osnovanje Centra za razvoj barvne metrike in računalniškega receptiranja ter dr. Janeza Cerkvenika in dipl. inž. Branka Pirnarja iz Škofje Loke, ki sta v dveh letih trdega dela razvila lastno programsko opremo (z nakupom merilnega instrumenta — spektrofotometra in priključitvijo le-tega na obstoječi Iskrin raču-nelnik).
Vsi strokovnjaki so se našemu vabilu odzvali in skupaj pripravili zanimivo in poučno predavanje, ki je kljub strokovnosti lahko zadovoljilo in pritegnilo vsakega poslušalca.
Po uvodnem govoru je dr. Trstenjak spregovoril o funkcionalnosti barve (vplivu barve na človeka v njegovem okolju — o opremi delovnih prostorov, barv v stanovanju, o vtistih in občutkih, ki jih barva daje človeku).
Dr. Felerjeva je s pomočjo slikovnega materiala podala nekaj osnov barvne metrike in računalniškega receptiranja in opozorila na težave, s katerimi se bomo uporabniki teh sistemov v praksi rečevali.
Na koncu je bil še na kratko predstavljen vpeljani sistem iz Škofje Loke s problematiko, kije prisotna.
Zaradi časovne omejitve je bila končana razprava prehitro zaključena, saj bi s širokega področja, kot so barve, lahko slišali še marsikaj zanimivega. Tako pa lahko rečemo, da je predavanje uspelo, za v naprej pa si podobnih srečanj še želimo.
Po predavanju smo si ogledali še novo kolekcijo tkanin, kije bila pripravljena v kolekcijski sobi.
(O nabavljenem sistemu, organizaciji dela in problematiki pa več v prihodnji številki).
L CELIC, dipl. inž.
Novi prostori
Že več let nam v tozdu Konfekcija 1 primanjkuje operativnega prostora v proizvodnji. Do kritične točke pa je to pomanjkanje prišlo, ko smo povečali proizvodnjo v kooperaciji.
Po večletnem dogovarjanju in zbiranju sredstev se je letos spomladi prižgala zelena luč za gradnjo prizidka k sedanji zgradbi konfekcije. Julija, v času našega letnega dopusta, so pričeli z gradnjo, ki naj bi veljala 7 milijard dinarjev. Izvajalec del je SGP Pionir, dela pa nadzoruje Janez Bele, delavec Novoteksa. V času, ko to pišem, dela nekoliko zaostajajo za planom. Vendar plošča je že vlita, streho pa tudi že pokrivajo, to pomeni, da bodo vsa večja dela opravljena pred zimo in lahko samo upamo, da bo prehod iz ene zgradbe v drugo in naprej v centralno skladišče urejen še pred poslabšanjem vremena, vsa dela pa končana do 25. 12. 1985, oziroma novega leta.
Kaj delavci Konfekcije I pričakujemo od teh novih prostorov? Če začnem pri krojilnici: dodatno se bo montirala še ena polagalna miza, prostor, namenjen pred-montaži, se pomakne vse do sedanjega začetka montažnih linij.
le-te pa se pomaknejo v sedanjo likalnico. Likalnica se seli v novozgrajen prostor. Na koncu montažnih linij bo možno postaviti prečno še eno linijo (krajšo). Predvidevamo, da bi novo likalnico opremili z visečim transportom in da bo v tem prostoru lahko tudi končna kontrola izdelkov, sedanji prostor končne kontrole pa bi spremenili v medfazno skladiščy gotovih izdelkov. V prostoru, kjer je sedaj modelarnica, bo prostor za rezervne stroje, modelarji pa se preselijo poleg šablonernice, kjer je sedaj vzorčno skladišče, to pa gre poleg skladišča pomožnega in osnovnega materiala.
Pod novo likalnico je predvideno skladišče za »Ion izvoz« in za izdelke iz koopracije, ki so pri nas v dodelavi. Na južni strani ob novi likalnici bo prostor za nekaj pisarn, saj bodo sedaj tu kjer se pisarne, prostori za sanitarije.
Da ne bi samo našteval in preseljeval, naj povem glavno pridobitev. To je zmanjšanje manipulativnega časa za kvalitetno pripravo proizvodnje in kvalitetnejšo opremo izdelkov ter povečanje proizvodnje za eno montažno linijo.
MILAN MOČNIK

HVALA ZA ŽIVLJENJE TEBI,KI Sl DAL KRI IZ ZlL
DEL SEBE SAMEGA.
OBISKALI SO NAS KRVODAJALCI IZ MTT MARIBOR
Sobota, 21. septembra 1985, je bila sončen in topel dan. V zgodnjih jutranjih urah, ko so se nad dolino Krke še podile meglice, smo na Otočcu že čakali naše prijatelje, krvodajalce iz pobratenega aktiva RK Mariborske tekstilne tovarne. Snidenje je bilo prisrčno in težko pričakovano, saj je med krvodajalci iz mariborskega in našega aktiva že veliko starih znancev.
Odpeljali smo se na oddelek transfuzijske postaje, kjer smo udeleženci srečanja obeh aktivov darovali kri. Prijazno osebje na oddelku je omogočilo, da je odvzem potekal kar se da hitro. Delegacija obeh aktivov je medtem obiskala na kirurškem oddelku bolnišnice našega dolgoletnega člana Danila Kovačiča, ki je bil prav v tem času na zdravljenju in se našega srečanja ni mogel udeležiti. Zaželeli smo mu zdravja in čimprejšnjega okrevanja.
Okrepljeni od izdatne malice na transfuzijskem oddelku smo se že dobro razpoloženi odpeljali z našimi prijatelji v Pleterje, kjer smo jim želeli pokazji naše zgodovinsko in kulturno bogastvo — kartuzijanski samostan. Moram priznati da smo bili nad predvaja-
nim filmom v prenovljeni samostanski gotski cerkvi prijetno presenečeni in nam je vsem ostal globoko v spominu. Nakupili smo spominke in se odpeljali malo naprej do Stare vasi v gostilno Janeza Zagorca, kjer nas je čakalo kosilo in prijetno domače vzdušje.
Sonce je neusmiljeno sijalo in nas grelo na dvorišču gostilne, kjer so nam postregli. Pa ne samo sonce, greli so nas tudi fantje ansambla Jerko, ki so neutrudno vlekli meh za ples in tudi smeh. In ko smo bili najbolj razigrani, seje bilo treba posloviti. Žal je že tako, da dobro ne sme trajati dolgo. Ob slovesu smo si trdno obljubili, da tradicijo krvodajalstva nadaljujemo in da se v letu 1986 srečamo na transfuzijskem oddelku mariborske bolnišnice.
Našim Mariborčanom smo od srca želeli pripraviti nepozabno srečanje. Po veselih obrazih in slovesu sodeč, nam je to v veliki meri uspelo. Še dolgo ne bomo pozabili prijetne družbe, poskočne muzike, gostoljubnega gospodarja Janeza in vsega, kar se je tistega sončnega popoldneva dogajalo v Šentjerneju.
-MM-
NOVOTEKS, n.sol.o. Novo mesto
PRAVILNIK
O OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAVCEV
Ažurirano oktobra 1985
KAZALO
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
II.	TEMELJNE DOLOČBE
III.	RAZMERJE DO DRUGIH POSTOPKOV
IV.	VROČANJE
V.	ORGANI V DISCIPLINSKEM POSTOPKU
VI.	KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI
VII.	UVEDBA POSTOPKA IN PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
VIII.	OBRAVNAVA
IX.	ODLOČBA
X.	UGOVOR
XI.	IZVRŠITEV UKREPA
XII.	ZASTARANJE
XIII:	EVIDENCA IN IZBRIS UKREPOV
XIV.	OBNOVA POSTOPKA
XV.	ODSTRANITEV DELAVCA Z DELA OZIROMA IZ TOZDA (DSSS)
XVI.	MATERIALNA ODGOVORNOST V TOZDU IN DSSS
XVII.	PAVŠALNA ODŠKODNINA
XVIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
PRAVILNIK
O OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH DELAVCEV TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN DSSS
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci so vzajemno in osebno odgovorni za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju.
Delavec odgovarja za nespoštovanje odločitev, sprejetih v organizaciji, v kateri dela, za kršitev delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline, če jih stori po svoji krivdi.
O medsebojnih obveznostih in odgovornostih v delovnem razmerju so se delavci temeljne organizacije (DSSSS) dogovorili s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji (DSS), s tem pravilnikom pa so te medsebojne obveznosti in odgovornosti opredeljene podrobneje, določene so njihove oblike, postopek in organi, ki ugotavljajo delavčevo odgovornost, kakšna sankcija dobiti delavca, ki ne spoštuje delovne discipline, okoliščine, v katerih je delavec lahko odstranjen iz temeljne organizacije (DSSS), in pogoji za delavčevo materialno odgovornost za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom.
2.	člen
Ta pravilnik velja za vse delavce temeljne organizacije (DSSS), ne glede na njihova posebna pooblastila in odgovornosti, ki jih imajo posamezni delavci, ne glede na njihovo starost, spol, položaj, delovno dobo, in ne glede na to, v kakšni obliki imajo sklenjeno delovno razmerje.
Obveznosti delavca, določene v tem pravilniku, prenehajo, ko delavcu preneha delovno razmerje in preneha z delom, razen kadar gre za delavčevo materialno odgovornost.
Na podlagi tega pravilnika niso odgovorni tisti delavci temeljne organizacije (DSSS), ki nimajo položaja delavca v združenem delu. Njihove obveznosti in odgovornosti so določene s pogodbo (pogodbo o delu, pogodbo o avtorskem pravu, podjetniško pogodbo itd.).
3.	člen
Delavec je odgovoren za uresničevanje skupnih ciljev in nalog organizacije združenega dela in za storitve ter opustitve, ki so v nasprotju z obveznostmi, sprejetimi v samoupravnih sporazumih in drugih pravnih splošnih aktih, ter z odločitvami, sprejetimi v temeljni organizaciji (DSSS), v kateri dela, kakor tudi za svoje delo in odločanje pri uresničevanju svojih samoupravnih funkcij, zlasti glede pospeševanja samouprave, varstva družbene lastnine ter z ustavo določene socialistične samoupravne družbene ureditve.
4.	člen
Obveznosti in odgovornosti delavca v združenem delu delavci določajo v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji (DSSS) skladno z določbami zakona o združenem delu in (republiškega) zakona o delovnih razmerjih ter v drugih samoupravnih splošnih aktih.
5.	člen
Če delavec krši delovno obveznost, mu je mogoče izreči le ukrep, določen v tem pravilniku, in po postopku, ki ga določa pravilnik.
6.	člen
Delavec mora izvrševati delovne naloge funkcionalno (organizacijsko) nadrejenih delavcev, ki jih ti odrejajo v okviru svojih pristojnosti.
Če delavec misli, da je delovni nalog nezakonit oziroma v nasprotju s samoupravnim splošnim aktom, ali da nasprotuje družbenim interesom oziroma delavcem temeljne organizacije (DSSS), mora na to opozoriti funkcionalno (organizacijsko) nadrejenega delavca, kije izdal delovni nalog. Ponovni delovni nalog nadrejenega delavca, ki gaje izdal pismeno, mora de-
lavec izvršiti. O izvršitvi delovnega naloga delavec obvesti delavski svet z zahtevo, da o tem razpravlja.
Delavec se mora upreti izvršitvi tudi ponovnega pismenega delovnega naloga, če bi njegova izvršitev pomenila kaznivo dejanje ali hujšo kršitev delovnih obveznosti. V takem primeru mora delavec o tem takoj obvestiti delavski svet.
Če delavec izvrši delovni nalog iz 3. odstavka tega člena, je odgovoren skupaj z nadrejenim delavcem, ki je izdal delovni nalog.
7.	člen
Delavec, ki neposredno vodi delovno enoto oziroma delovno skupino, ali mora kako drugače skrbeti za delo drugih delavcev, je odgovoren za izvršitev prevzetih in naloženih delovnih nalog, za ukrepe, ki so za izvršitev teh nalog potrebni, oziroma za opustitev potrebnih ukrepov.
Vsi delavci temeljne organizacije (DSSS) so odgovorni za izvrševanje sklepov samoupravnih organov, vsak na svojem delovnem področju.
II. TEMELJNE DOLOČBE
8.	člen
Temeljne določbe tega pravilnika veljajo za vse oblike in vrste postopkov, s katerimi se ugotavlja delavčeva odgovornost za kršitve delovnih obveznosti oziroma odgovornost za povzročeno škodo.
9.	člen
Če delavec lažje krši delovno obveznost, ga je treba opozoriti, naj spoštuje delovne obveznosti. Opozorilo je ustno ali pismeno.
Če opozorilo ne zaleže in delavec ponovno krši delovno obveznost, ali če je kršitev delovne obveznosti takšna, da opozorilo ne bi doseglo svojega namena, je treba zoper delavca uvesti disciplinski postopek.
10.	člen
Vsi, ki sodelujejo in odločajo v disciplinskem postopku, morajo popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisen uspeh postopka.
Disciplinska komisija mora izvesti tudi dokaze, ki ji v postopku niso bili predloženi, če meni, da je izvedba teh dokazov potrebna zaradi ugotovitve materialne resnice.
Priznanje delavca, ki je v postopku, ne obvezuje disciplinske komisije, da izvede o zatrjevani kršitvi delovne obveznosti vse potrebne dokaze.
11.	člen
Delavci temeljne organizacije (DSSS) so v disciplinskem postopku enakopravni.
Kdor krši načelo enakopravnosti delavcev temeljne organizacije (DSSS), huje krši delovno obveznost.
12.	člen
Delavec je odgovoren samo za tiste kršitve delovnih obveznosti, ki so določene v zakonu oziroma samoupravnem splošnem aktu.
Delavcu ni mogoče izreči ukrepa za dejanje, ki ga je storil, še preden je bilo tako dejanje v zakonu oziroma v samoupravnem splošnem aktu opredeljeno kot kršitev delovne obveznosti.
13.	člen
Disciplinski postopek je hiter.
Kdor zavlačuje disciplinski postopek, huje krši delovne obveznosti.
14.	člen
Postopek pred disciplinsko komisijo je javen. Disciplinska komisija lahko javnost izključi, da zavaruje vojaško, poslovno ali drugo z zakonom predpisano tajnost, ki je kot takšna opredeljena v samoupravnem splošnem aktu, in v tistih izjemnih primerih, kadar gre za 4
zadeve iz osebnega življenja delavca, ki je v postopku.
Sklep o izločitvi javnosti je treba objaviti s kratko obrazložitvijo. Zoper tak sklep disciplinske komisije ni mogoč poseben ugovor.
15.	člen
Tisti, ki vodi postopek, mora delavcu, kije v postopku, vedno dati možnost, da se izjavi o očitkih, predlogih in dokazih, ki jih predlaga, kdor je uvedel postopek.
16.	člen
Obravnava, na kateri se ugotavlja delavčeva odgovornost, je ustna. Če delavec, ki je v postopku, ne razume jezika, v katerem teče postopek, mu je treba omogočiti tolmača.
17.	člen
Vsi organi, ki sodelujejo v disciplinskem postopku, so popolnoma neodvisni. Za svoje delo so odgovorni delavcem temeljne organizacije (DSSS), ki sojih izvolili v organ disciplinskega postopka.
Zloraba pravic ali prekoračitev pooblastil članov teh organov pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti.
18.	člen
O posamezni kršitvi delovne obveznosti je mogoče odločati le enkrat. O isti kršitvi delovne obveznosti je mogoče odločati samo takrat, kadar je organ druge stopnje odločil, da razveljavi sklep disciplinske komisije.
19.	člen
Za kršitev delovne obveznosti je delavec odgovoren samo, če je kriv. Delavec je kriv, če krši delovno obveznost namenoma ali iz malomarnosti.
20.	člen
Delavec namenoma krši delovno obveznost, če ve ali bi moral vedeti, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala za temeljno organizacijo (DSSS) škodljiva posledica, in tudi hoče, da taka posledica nastopi ali vsaj dopusti njen nastanek.
Delavec iz malomarnosti krši delovno obveznost, če ve ali bi glede na svoje delovne sposobnosti moral vedeti, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala škodljiva posledica, pa lahkomiselno misli, da ne bo nastala, ali misli, dajo bo lahko pravočasno preprečil ali odvrnil.
Za materialno škodo, ki jo delavec povzroči na delu ali v zezi z delom temeljni organizaciji (DSSS), je delavec odškodninsko odgovoren, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
21.	člen
Delavec v postopku lahko v vseh fazah disciplinskega postopka pooblasti poklicnega odvetnika oziroma polnoletnega državljanja Jugoslavije, da ga v takem postopku zastopa.
Delavca lahko na njegovo zahtevo zastopa predstavnik sindikalne organizacije. Sindikalna organizacija lahko delavcu ponudi svoje zastopanje, vendar ga lahko zastopa le takrat, če delavec v tako zastopanje privoli.
Pooblastilo za zastopanje da delavec ustno na zapisnik ali pismeno pred organom, pri katerem teče postopek.
Če ima delavec zastopnika, mora organ, ki vodi postopek, vse pismene vloge (predloge, vabila itd.) vročiti prizadetemu delavcu in tudi njegovemu zastopniku.
22.	člen
V vseh postopkih v temeljni organizaciji (DSSS) delavec ne plačuje nobenih taks za vloge, odločbe, sklepe in druge akte ter dejanja v postopku.
23.	člen
Stroškov, ki nastanejo v zvezi s postopkom za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti, ni mogoče naložiti v breme delavcu, ki je v postopku.
Če je bil delavec oproščen očitane kršitve delovne obveznosti, ali če je bil postopek zoper njega ustavljen, ima pravico zahtevati od organa, pred katerim je tekel postopek, povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi s postopkom. O zahtevah za povrnitev stroškov odloča organ, pred katerim teče postopek, s posebnim sklepom. Zoper sklep o odločitvi o plačilu stroškov je možen ugovor.
Kdor sodeluje v postopku zaradi ugotavljanja kršitev delovnih obveznosti, nima pravice do nagrade za svoje delo.
Sodelovanje v organih za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti je častna funkcija.
24.	člen
Če se zve v disciplinskem postopku, da pomeni očitana kršitev delovne obveznosti tudi kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora organ, ki vodi postopek, o tem obvestiti pristojnega javnega tožilca.
25.	člen
Če se v disciplinskem postoku zve za kakšne druge kršitve delovnih obveznosti, za prekoračitve pooblastil in podobno, mora organ, ki vodi postopek, sporočiti ugotovljene nepravilnosti organu samoupravne delavske kontrole.
26.	člen
Član organa, ki kakorkoli sodeluje v disciplinskem postopku, ne sme opravljati svoje funkcije:
1.	če je zoper njega predlagan začetek disciplinskega postopka, ali če mora v isti zadevi biti zaslišan kot priča ali kot izvedenec;
2.	če je delavec, zoper katerega je predlagan postopek, z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti pa do četrtega kolena, alije z njim v zakonu ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
3.	če je oskrbnik, posvojitelj ali posvojenec delavca v postopku ali njegovega pooblaščenca;
4.	če je v isti zadevi že sodeloval pri odločanju pred organom prve stopnje v temeljni organizaciji (DSSS);
5.	če so dane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Brž ko zve član organa, ki sodeluje v postopku, za kakšen razlog izločitve, mora takoj prenehati kakršnokoli delo v tej zadevi in mora to sporočiti predsedniku organa, pred katerim teče postopek, da mu določi namestnika.
Izločitev člana lahko zahteva tudi delavec, zoper kateregaje predlagan postopek. V zahtevi za izločitev mora podrobno navesti okoliščine in po potrebi tudi dokaze, s katerimi utemeljuje izločitev.
O zahtevi za izločitev odloča organ, ki vodi postopek.
O ugovoru zoper sklep o izločitvi in o zahtevi za izločitev predsednika organa, pred katerim teče postopek, odloča organ, kateremu je odgovoren organ, pred katerim teče postopek.
III. RAZMERJE DO DRUGIH POSTOPKOV
27.	člen
Kazenska odgovornost, odgovornost za prekršek ali za gospodarski prestopek ne izključuje disciplinske odgovornosti za kršitev delovne obveznosti, če pomeni dejanje, ki se šteje za kaznivo dejanje, prekršek ali gospodarski prestopek, obenem tudi kršitev delovne obveznosti, določene s tem pravilnikom.
28.	člen
Če je zoper istega delavca sočasno uvedenih več disciplinskih postopkov, jih je treba združiti.
Sklep o združitvi postopkov sprejme disciplinska komisija. V združenem postopku je zoper delavca mogoče izreči le en ukrep za vse očitane kršitve delovnih obveznosti.
29.	člen
Če teče zoper več delavcev disciplinski postopek zaradi kršitev delovnih obveznosti, ki so si med seboj v vzročni zvezi, jih disciplinska komisija lahko združi.
6
Če se v nadaljevanju postopka izkaže, da bi nadaljnja odločitev postopka ovirala hitrejše dokončanje postopka zoper posamezne delavce, disciplinska komisija sklene, da se postopki razdražijo.
,	30. člen
Če je delavec večkrat kršil delovne obveznosti, če je kršil različne delovne obveznosti ali če je določeno kršitev delovne obveznosti ponavljal, se zoper delavca uvede in izvede enoten postopek.
Zaradi več očitanih kršitev delovnih obveznosti je mogoče delavcu v tem postopku izreči le en ukrep.
31.	člen
Če se v disciplinskem postopku zve, daje delavec kršil še druge delovne obveznosti, ali če je delavec med postopkom ponovno kršil delovne obveznosti, organ, ki je zahteval uvedbo postopka, razširi svoj zahtevek še na nove kršitve delovnih obveznosti in se tako razširjeni postopek izvede po načelih, določenih v 30. členu tega pravilnika.
iv. VROČANJE
32.	člen
Delavec mora najkasneje v treh dneh sporočiti pristojni službi temeljne organizacije (DSSS) točen naslov stalnega ozirom začasnega prebivališča ter vse njegove spremembe.
Vabila, obvestila, odločbe in druga pisma pošilja temeljna organizacija (DSSS) delavcu na zadnji naslov, ki ga je dal temeljni organizaciji (DSSS).
Ni dolžnost organizacije, da bi iskala delavčev naslov, če delavec ni izpolnil svoje obveznosti, določene v prvem odstavku tega člena.
33.	člen
Vsa obvestila, vabila, odločbe in sklepe se delavcu vročajo osebno. Če delavcu pisanje ni bilo vročeno osebno, ni možno šteti, da je delavec pravilno obveščen.
Vsa pisanja se praviloma vročajo delavcu osebno na delovnem mestu, če prihaja na delo. Samo takrat, kadar delavec ne prihaja na delo, se mu pisanje vroči po pošti. Osebno vročitev opravi delavec temeljne organizacije oz. DSSS tako, da tisti, ki mu je bila vročitev namenjena, podpiše sprejem na vročilnici oz. kopiji pisanja.
34.	člen
Če tisti, ki mu je treba vročiti pisanje osebno, tega noče sprejeti, mora delavec, ki opravlja vročitev, to dejstvo vpisati na vročilnico ali kopijo, zapisati dan in uro odklonitve ter pisanje pustiti na mizi ali stroju, kjer delavec dela, ali izobesiti na oglasni deski. S tem se šteje, daje vročitev opravljena.
Delavcu, ki ne prihaja na delo, se pisanje vroči priporočeno po pošti v povratnico.
Če pošta ne more najti delavca, ker seje preselil v drug kraj, in če DO stori vse, da bi našla naslov delavčevega stanovanja, pa kljub temu naslova ne more najti, potem se pisanje nabije na oglasno desko v tozdu. Šteje se, da je pošiljka delavcu vročena po 3 dneh od dneva, ko je bila nabita na oglasno desko.
35.	člen
Vse pošiljke je treba delavcu vročiti pravočasno. Vabila in obvestila je treba delavcu vročiti tako, da bo imel vsaj osem dni časa za pripravo' od prejema vabila do zaslišanja ali obravnave.
V.	ORGANI V DISCIPLINSKEM POSTOPKU
36.	člen
Disciplinski postopek se začne na zahtevo delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske
7
kontrole, zbora delovne enote, družbenega pravobranilca samoupravljanja ali sindikata pa tudi pristojnega organa družbenopolitične skupnosti.
Če ima kršitev delovne dolžnosti delavca posledice tudi v drugi temeljni organizaciji delovne organizacije ali drugi organizaciji združenega dela, v katere sestavi je združena temeljna organizacija, lahko predlaga začetek disciplinskega postopka organ temeljne organizacije, v kateri so nastale posledice delavčevih storitev oziroma opustitev.
37.	člen
Vsak delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti, ima pravico, da da pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka. Pobuda se dostavi upravičenemu predlagatelju (36. člen), ki mora na podlagi pobude zahtevati uvedbo disciplinskega postopka.
38.	člen
Upravičeni predlagatelj disciplinskega postopka (36. člen tega pravilnika) zahteva uvedbo disciplinskega postopka, zastopa zahtevek pred disciplinsko komisijo in organom druge stopnje in v interesu vseh delavcev temeljne organizcije (DSSS) vloži ugovor zoper odločbo disciplinske komisije v korist ali v škodo delavca, ki je v disciplinskem postopku.
39.	člen
Predlog za uvedbo disciplinskega'postopka se vloži pri ustrezni strokovni (splošni) službi temeljne organizacije (DSSS), ta pa ga odstopi osebi, ki je s strani predsednika disciplinske komisije ali od delavskega sveta temeljne organizacije (DSSS) pooblaščena, da opravi pripravljalni postopek.
40.	člen
Za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti in drugih kršitev delovne discipline, ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov zaradi teh kršitev je v dislocirani temeljni organizaciji disciplinska komisija, temeljne organizacije na sedežu delovne organizacije pa imajo skupno disciplinsko komisijo.
41.	člen
Disciplinsko komisijo dislocirane temeljne organizacije sestavlja 7 članov, vštevši predsednika, 2 člana disciplinske komisije sta osebi zunaj temeljne organizacije (zunanja člana komisije).
Skupno disciplinsko komisijo na sedežu delovne organizacije sestavlja 15 članov, vševši predsednika, 3 člani disciplinske komisije so osebe zunaj temeljne organizacije (DSSS) s sedeža delovne organizacije (zunanji člani komisije).
Predsednika in druge člane disciplinske komisije volimo delavci na način, kot se voli delavski svet, za dve leti. Na enak način volijo delavci zunanje člane disciplinske komisije, in sicer z liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine na predlog sindikata.
Predsednika in namestnika skupne disciplinske komisije volimo vseh temeljnih organizacijah (DSSS), za katere je skupna disciplinska komisija ustanovljena, vsaka temeljna organizacija (DSSS) pa v to komisijo voli po 3 člane.
42.	člen
Vsakokrat, ko je podan predlog za uvedbo disciplinskega postopka, določi predsednik disciplinske komisije njeno sestavo, in sicer najmanj tri člane. V vsaki sestavi mora biti en član komisije iz temeljne organizacije (DSSS), iz katere je delavec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, in en zunanji član disciplinske komisije.
43.	člen
O ugovoru zoper odločbo skupne disciplinske komisije odloča delavski svet temeljne organizacije (DSSS), iz katere je obdolženi delavec.
44.	čeln
Za izvršitev ukrepa skrbi pooblaščeni delavec. Za svoje delo je odgovoren delavcem temeljne organizacije (DSSS).
VI.	KRŠITEV DELOVNIH OBVEZNOSTI
45.	člen
Kršitve delovnih obveznosti so lažje in hujše.
46.	člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti so:
1.	zamujanje na delo, predčasno odhajanje z dela;
2.	neupravičeno zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom;
3.	malomarnost pri delu, katere posledica je neustrezna kvaliteta dela;
4.	odklanjanje strokovnega izpopolnjevanja, kadar je to predpisano, in odklanjanje prenašanje svojega strokovnega znanja in delovnih izkušenj na druge;
5.	nedostojno vedenje do drugih delavcev;
6.	če krši vnaprej določeno obveznost, določeno v drugem aktu temeljne organizacije (DSSS), pa ta kršitev ne pomeni hujše kršitve delovne obveznosti;
7.	če sicer delavec opravičeno izostane z dela, pa razloga izostanka ne opraviči pristojnemu organu najkasneje v 24 urah;
8.	če ima nedostojen odnos do strank, s katerimi ima opraviti na delovnem mestu;
9.	če se skrbi za čistočo na delovnem mestu in za osebno higieno, kadar je ta predpisana;
10.	če delavec vodi blagajno proti predpisom o blagajniškem poslovanju, pa do škode ni
prišlo;	,
11.	če odgovorni delavec opušča kontrolo drugih delavcev, če je tako delo vsebina njegovega delovnega mesta;
12.	če delavec noče izvršiti delovnega naloga, razen v primerih, kadar ga za to opravičujeta zakon ali splošni akt;
13.	če delavec ne spoštuje predpisov ali navodil o vzdrževanju delovnih sredstev, s katerimi dela, pa bi lahko zaradi tega nastala premoženjska škoda;
14.	če o svojem sodelavcu širi neugodne izjave zunaj rednega postopka, zato da bi zmanjšal njegov ugled ali da bi mu lahko kako drugače prizadejal škodo v temeljni organizaciji (DSSS);
15.	povzročitev materialne škode temeljni organizaciji (DSSS) do vrednosti 500 din;
16.	nepravilno parkiranje na parkirnih prostorih tozda (DSSS), t.j. parkiranje, ki ni vskla-du z navodili oz. z označenimi parkirnimi prostori;
17.	če delavec, ki študira ob delu in ima sklenjeno štipendijsko pogodbo z delovno organizacijo, kadrovsko-izobraževalni službi redno ne predloži dokazila o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih, kolokvijih);
18.	če delavec, ki študira ob delu in ima sklenjeno štipendijsko pogodbo z delovno organizacijo, ne obiskuje redno vzgojnoizobraževalnega procesa, koristi pa ugodnosti, ki mu jih zato delovna organizacija nudi (npr. izredni dopust, potni stroški, ipd.).
47.	člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti so:
1.	neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti;
2.	kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali ali drugimi elementarnimi nesrečami;
3.	nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi in druga nezakonita dejanja;
4.	dajanje nepravilnih podatkov, če je to bistveno vplivalo na odločanje v temeljni organizaciji (DSSS);
5.	dajanje nepravilnih podatkov, s katerimi spravi odgovorni organ delavca v zmoto glede uveljavljanja pravic, ki jih uveljavlja v združenem delu;
6.	opustitev dejanja, s čemer se ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciji (DSSS);
7.	zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila;
8.	onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje organizacije združenega dela, če je to delavcu potrebno, da bi uveljavil svoje pravice;
9.	opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali varstvo družbenih sredstev;
10.	sprejem delavca na delo v nasprotju z določbami ZDR;
11.	odklonitev del oziroma nalog, ali delovnih nalog, če za to ni upravičenih razlogov;
12.	neupravičena uporaba sredstev, zaupanih delavcem za opravljanje del oziroma nalog;
13.	prihajanje na delo v vinjenem stanju ali uživanje alkohola ali drugega narkotičnega sredstva med delom, kar zmanjšuje zmožnosti za delo;
14.	povzročanje nereda ali pretepa v temeljni organizaciji (DSSS);
15.	neopravičeno izostajanje z dela en dan ali več;
16.	neizvrševanje, neredno ali neupravičeno izvrševanje dela oziroma nalog, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
17.	malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge v zakonu ali samoupranem splošnem aktu določene tajnosti;
18.	opustitev pošiljanja listin in podatkov na zahtevo pooblaščenih organov ali orgaizacij;
19.	vsaka druga kršitev delovne in druge obveznosti, ki pomeni po drugem samoupravnem splošnem aktu hujšo kršitev delovnih obveznosti;
20.	neizvrševanje ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, zaradi česar so ogroženi življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti;
21.	če individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa temeljne organizacije (DSSS) ne sodeluje v delavskem svetu, če ga rie opozarja na nezakonite in druge akte in na odločitve, ki niso v skladu s planom temeljne organizacije (DSSS), kakor tudi na nesmotrne odločitve in druge akte, če na zahtevo delavskega sveta ne da mnenja glede odločitve delavskega sveta o poslih in sredstvih družbene reprodukcije in se ta odločitev ne nanaša na predlog poslovodnega organa;
22.	če poslovni organ ne obvešča delavskega sveta in drugih organov orgaizacije združenega dela, delavcev in sindikata;
23.	če poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki pokliče delavca na zagovor, vpliva, da pride delavec v manj ugoden položaj, če onemogoči delavcu vpogled v listine in poslovanje organizacije združenega dela;
24.	oviranje člana organa samoupravne delavske kontrole oziroma organa samoupravne delavske kontrole pri opravljanju njegove funkcije, ali mu jo onemogoča;
25.	reševanje sporov, ki jih ni bilo mogoče rešiti po redni poti, v nasprotju z določbami ZZD;
26.	če delavec odkloni delo nad polnim delovnim časom, delo na državni praznik ali delo na siceršnji dela prost dan, čeprav bi po odločbi samoupravnega splošnega akta moral delati;
27.	če se delavec opija zunaj delovnega mesta oziroma temeljne organizacije (DSSS) in v takem stanju škoduje interesu svoje temeljne organizacije (DSSS);
28.	če odgovorni delavec ne odstrani delavca z dela, na katerem noče uporabljati predpisanih zaščitnih sredstev, ali če ne spoštuje ukrepov za izvajanje predpisanih varnostih ukrepov;
29.	če odgovorni delavec ne odstrani z dela vinjenega delavca;
30.	če delavec širi zlonamerne trditve o razmerah v temeljni organizciji (DSSS);
31.	če se delavec, kije po nalogu zdravstveneslužbe v bolniškem staležu, nezdravi, kakor je določil zdravnik, ali kako drugače zavlačuje zdravljenje;
32.	če delavec, kije pooblaščen, da uvede disciplinski postopek ali postopek za ugotavljanje materialne odgovornosti, postopka ne uvede, čeprav ve, da je bila kršena delovna obveznost oziroma povzročena materialna škoda;
33.	povzročitev škode temeljni organizaciji (DSSS) v vrednosti nad 500 din;
34.	če delavec uporablja delovna sredstva ali material temeljne organizacije (DSSS) za osebno korist ali v korist tretjih oseb;
35.	če delavec ponareja zapisnike, sklepe, odločbe in druge akte organov temeljne organizacije (DSSS);
36.	če stori kakšen gospodarski prestopek ali prekršek;
37.	če stori kaznivo dejanje na delu ali v zvezi z delom v temeljni organizaciji (DSSS);
38.	če delavec sprejema darila v svojo ali tujo korist v zvezi z opravljanjem dela v temeljni organizaciji (DSSS);
39.	če odgovorni delavec oziroma vodja ne izvaja pri delu predpisanih varstvenih ukrepov, oziroma ne uporablja predpisanih varstvenih priprav in naprav, če odgovorni delavec vsakega delavca pred razporeditvijo na delo ne seznani z varnostnimi ukrepi, s katerimi se delavcu zagotavlja varno delovno okolje in delovne razmere pri delu, ki ga opravlja, in ne skrbi, da jih upošteva pri svojem delu, in če delavca stalno ne spremlja, ali se ravna
po ustreznih varstvenih ukrepih in ali jih pravilno uporablja;
40.	če neupravičeno odkloni nočno delo;
41.	če pooblaščeni delavec (185. člena ZDR) zlorabi pooblastilo;
42.	spanje med delovnim časom;
43.	če se priča ali izvedenec brez opravičila ne odzove vabilu disciplinske komisije;
44.	nepravilno žigosanje evidenčne kartice ter žigosanje kartice drugemu delavcu;
45.	če kandidat za študij ob delu, ki kandidira za razpisano štipendijo, ob prijavi na razpis za izobraževanje predloži neresnične podatke;
46.	če delavec, ki študira ob delu, večkrat izrabi študijski dopust za opravljanje istega izpita;
47.	če delavec, ki študira ob delu, predloži neresnične podatke o stroških za izobraževanje;
48.	če si protipravno prisvaja lastnino sodelavcev, družbeno lastnino, ali pa to samo poskuša;
49.	če delavec ne izvaja predpisanih varnostnih ukrepov, če pri delu ne uporablja predpisanih zaščitnih sredstev ali predpisanih varnostnih naprav;
50.	vnos alkohola v DO;
51.	nepravilna, nenamenska uporaba zaščitnih sredstev ali poškodovanje zaščitnih sredstev, službene obleke;
52.	neizvrševanje pravnomočnih sodnih odločb;
53.	če strokovni delavec predlaga samoupravnim organom, naj sprejmejo nezakonit sklep, čeprav je bil opozorjen, da je predlagani sklep nezakonit;
54.	zapuščanje tozda (DO) na mestih in po poteh, ki za to niso predvidene;
55.	če delavec preprečuje drugim, da bi opravljali svoje delo;
56.	dvo- in večkratno ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti (v roku 1 leta);
57.	tri- ali večkratno neopravičeno zamujanje na delo v mesecu;
58.	tri- in večkratno neopravičeno predčasno odhajanje z dela v mesecu;
59.	tri- ali večkratno neopravičeno zapuščanje delovnega mesta (v enem mesecu) v okviru DO, tozda, DSSS;
60.	če delavec s spremenjeno delovno zmožnostjo, delavec, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, in delovni invalid odkloni drugo ustrezno delo, na katero je bil razporejen pred oz. po predhodni prekvalifikaciji oz. dokvalifikaciji;
61.	če se neopravičeno ne udeleži prekvalifikacije oz. dokvalifikacije;
62.	kajenje ali uporaba odprtega ognja na mestih, kjer je to prepovedano oz. kjer je podana povečana požarna nevarnost;
63.	samovoljna menjava delovnega časa oz. izmene;
64.	nenamenska uporaba službenih vozil;
65.	neopravičena neudeležba na zdravniškem pregledu, kije obvezen po internem aktu o varstvu pri delu;
66.	če se neorganizirano in nestrokovno shranjujejo, odlagajo, sežigajo in uničujejo industrijski odpadki in surovine, ali se ti odlagajo v prostore, ki niso za to določeni;
67.	iznašanje ali vnašanje blaga in konfekcijskih izdelkov iz DO brez ustreznega računa ali posebnega dovoljenja.
VII.	UVEDBA POSTOPKA IN PRIPRAVLJALNI POSTOPEK
48.	člen
Disciplinski postopek uvede pooblaščeni organ oz. pooblaščeni delavec (36. člen tega pravilnika).
49.	člen
V pismenem zahtevku za uvedbo postopka morajo biti vsaj; osebni podatki delavca, zoper katerega se uvaja postopek, kratek opis očitane kršitve delovne obveznosti ter predlog, kateri dokaz naj se preskrbijo v pripravljalnem postopku.
Pismeni zahtevek za uvedbo postopka mora tisti, ki postopek zahteva, istočasno vročiti ustrezni (splošni) službi, delavcu, zoper katerega uvedbo postopka predlaga, sindikalni organizaciji in organu samoupravne delavske kontrole.
50.	člen
Pripravljalni postopek vodi delave'c, ki ga pooblasti predsednik disciplinske komisije oz. delavski svet tozda in DSSS.
V pripravljalnem postopku zbere pooblaščeni delavec dokaze, ki so potrebni za ugotovitev delavčeve odgovornosti, in informativno zasliši delavca, zoper katerega je predlagana uvedba postopka.
Pooblaščeni delavec, ki vodi pripravljalni postopek, je dolžan zbrati vse dokaze, ki obremenjujejo in razbremenjujejo delavca, zoper katerega je predlagana uvedba postopka. Delavcu, zoper katerega je predlagana uvedba postopka, je dolžan pomagati pri njegovi obrambi in ga mora poučiti o vseh njegovih pravicah, ki jih ima v postopku.
51.	člen
Delavca, zoper katerega je uveden disciplinski postopek, je treba opozoriti, da ima pravico vzeti si pooblaščenca (določbe 21. člena tega pravilnika).
Če delavec izjavi, da si bo v postopku vzel pooblaščenca, je treba pooblaščencu omogočiti, da sodeluje že v pripravljalnem postopku. Pooblaščenec sodeluje v pripravljalnem postopku zlasti s tem, da delavcu pomaga pri zbiranju razbremenilnih dokazov.
52.	člen
Ko pooblaščeni delavec opravi pripravljalni postopek in meni, da ni razlogov za nadaljevanje postopka, da o tem svoje mnenje predsedniku disciplinske komisije.
Predsednik komisije izdela predlog za ustavitev postopka z obrazložitvijo in ga pošlje pooblaščenemu organu za uvedbo postopka (36. člen).
Če se pooblaščeni organ strinja s predlogom za ustavitev postopka, sporoči soglasje predsedniku komisije, če se pooblaščeni delavec ne strinja z ustavitvijo postopka, sporoči svoje mnenje predsedniku komisije.
Predsednik komisije skliče sejo, ki odloča o tem, ali se bo začeti postopek nadaljeval ali ustavil.
O ustavitvi postopka je treba pismeno obvestiti delavca, zoper katerega je bil uveden postopek.
53.	člen
Ko pooblaščeni delavec opravi pripravljalni postopek, pa ne predlaga ustavitve postopka (52. člen pravilnika), odstopi spis z vsemi zbranimi dokazi predsedniku disciplinske komisije.
54.	člen
Ko dobi predsednik disciplinske komisije pismeni zahtevek za uvedbo postopka, sestavi disciplinsko komisijo za konkretni primer (42. člen tega pravilnika).
Predsednik disciplinske komisije razpiše obravnavo najkasneje v 30 dneh od prejema zahteve za uvedbo postopka.
Predsednik komisije obvesti o obravnavi ostale člane komisije, ki bodo sodelovali na obravnavi, ter zapisnikarja.
Predsednik komisije nadalje skrbi, da bo poslano osebno vabilo na obravnavo delavcu, ki je v postopku, ter da bodo vabljene vse priče, ki še niso bile zaslišane v pripravljalnem postopku, pa njihovo zaslišanje zahteva obdolženi delavec, oz. da bodo vabljeni drugi, katerih prisotnost bo potrebna na obravnavi.
Delavec, ki je v postopku, mora od prejema vabila imeti najmanj osem dni časa za pripravo na obravnavo.
V vabilu oziroma obvestilu o obravnavi mora biti navedeno: katerega dne bo obravnava, ob kateri uri ter v katerem prostoru, kratka opredelitev predmeta, navedba, da bodo na obravnavi izvedeni predloženi dokazi, opozorilo, da bo obravnava opravljena, če se delavec ne bo brez opravičenega razloga odzval vabilu, in opozorilo, da lahko delavec pripelje na obravnavo nove priče.
Predsednik disciplinske komisije obvesti o obravnavi tozd (DSSS), iz katerega je delavec, ki je v postopku, oz. ustrezen organ tozda (DSSS), kije zahteval uvedbo postopka, prav tako pa tudi organ samoupravne delavske kontrole in sindikalno organizacijo.
Vlil. OBRAVNAVA
55.	člen
Predsednik komisije vodi obravnavo. Predsednik komisije začne obravnavo in razglasi predmet obravnavanja. Nato ugotovi, ali so prišli vsi povabljeni, če niso, se prepriča, ali so bili ustrezno povabljeni in ali so opravičili svoj izostanek.
56.	člen
Če predsednik komisije ugotovi, da delavec,ki je v postopku, ni bil ustrezno povabljen na obravnavo, ali sploh ni bil povabljen, preloži obravnavo in sočasno določi nov razpis obravnave.
Če predsednik komisije ugotovi, daje bil delavec, ki je v postopku, na obravnavo ustrezno povabljen, pa svojega izostanka ni opravičil, lahko komisija sklene, da se obravnava opravi v delavčevi odsotnosti.
57.	člen
O poteku obravnave je treba pisati podroben zapisnik. Zapisnik sestavlja zapisnikar po navodilih predsednika komisije.
V zapisnik je treba vpisati vse bistvene okoliščine, ki so bile ugotovljene na obravnavi, zlasti pa: osebe, ki so sodelovale na obravnavi, zoper koga teče obravnava, kratko označbo kršitve delovne obveznosti, potek dokaznega postopka, zagovor delavca, ki je v postopku, ter izrek ukrepa zoper delavca.
Zapisnik podpišejo predsednik komisije, delavec, ki je v postopku, in zapisnikar. Določbe o zapisniku obravnave pred disciplinsko komisijo se smiselno uporabljajo tudi za vodenje zapisnika med pripravljalnim postopkom.
58.	člen
Predsednik komisije postavlja vprašanja in skrbi na primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila in sploh dajo vsa pojasnila, ki so pomembna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev.
Pri delu predsednika komisije aktivno sodelujejo tudi člani komisije.
59.	člen
Ko predsednik ugotovi navzočnost vseh, ki morajo sodelovati na obravnavi, na kratko obrazloži potek pripravljalnega postopka.
Njegov opis pripravljalnega postopka lahko dopolnita pooblaščeni delavec in delavec, ki je v postopku.
Nato predsednik komisije povabi delavca, kije v postopku, da pove svoj zagovor. Ko delavec konča zagovor, mu člani komisije zastavljajo potrebna vprašanja.
60.	člen
Predsednik komisije po zagovoru delavca pokliče vabljene priče in jih opozori, da bodo pričale po resnici.
Nato predsednik komisije zasliši priče posamično. Po potrebi jih sooči med seboj ali z delavcem, ki je v postopku.
Ko priča poda svojo izpoved, ji lahko zastavljajo vprašanja člani komisije, delavec, kije v postopku, in pooblaščeni delavec.
Na enak način zasliši predsednik komisije tudi izvedence.
Ko predsednik komisije zasliši vse priče, ki so bile predlagane v zahtevku za opravo obravnave, in tiste, ki jih je predlagal delavec v postopku, predsednik komisije prebere vse listinske dokaze, ki so v spisu, in zapisnike o zaslišanju prič, ki so bile zaslišane le v pripravljalnem postopku.
K vsakem dokazu posebej lahko delavec v postopku daje pripombe. Bistveno vsebino pripomb je treba vpisati v zapisnik.
Če je obravnava opravljena v odsotnosti delavca, ki je v postopku, je treba na obravnavi prebrati delavčevo izjavo, ki jo je dal v pripravljalnem postopku.
61.	člen
Predsednik komisije konča dokazni postopek, ko ugotovi, da so bili izvedeni vsi predloženi dokazi, in ko ugotovi, da ni potrebno izvajati novih dokazov zaradi razjasnitve dejanskega stanja, potrebnega za ugotovitev delavčeve odgovornosti.
Če predsednik komisije ugotovi, da bi bilo treba zaradi razjasnitve dejanskega stanja izvesti še nove dokaze, poskusi na hiter način dobiti te dokaze, če to ni mogoče, preloži po sklepu komisije obravnavo na določen dan in o tem obvesti vse navzoče. Delavec, kije v postopku, potrdi s podpisom na zapisniku, da je vzel na znanje, kdaj je razpisana preložena obravnava.
Ko je dokazni postopek končan, lahko pooblaščeni delavec prevzame rezultat dokaznega postopka in navede, ali vztraja pri zahtevi, da se ugotovi delavčeva odgovorost in se mu izreče ukrep, ali pa odstopa od tega predloga.
Po izvajanjih pooblaščenega delavca mora predsednik komisije dati besedo delavcu, kijev postopku. Delavec v postopku ima pravico zadnje besede.
Predsednik komisije nato vpraša navzoče, ali ima kdo še kakšne pripombe. Če ni nobenih pripomb, predsednik komisije sklene obravnavo.
Po sklepu, da je obravnava končana, se komisija umakne na posvetovanje.
62.	člen
Komisija odloči o delavčevi odgovornosti in o izreku ukrepa z glasovanjem. Glasujejo vsi čiani komisije, predsednik komisije glasuje zadnji. Člani komisije praviloma glasujejo javno. Po soglasnem sklepu se lahko odločijo za tajno glasovanje.
Ne glede na način glasovanja je treba glasovati najprej o delavčevi odgovornosti in nato o izbiri ukrepa.
Glasuje se »za« predlog oziroma »proti« predlogu in ugotovitvi delavčeve odgovornosti. Vzdržani glasovi so neveljavni.
63.	člen
Komisija odloča s sklepom. Sklep je treba vpisati v zapisnik o obravnavi.
Komisija odloči:
1.	da se delavec oprosti odgovornosti za očitano kršitev delovne obveznosti,
2.	da zavrne predlog za uvedbo disciplinskega postopka,
3.	da zadevo odstopi drugemu pristojnemu organu,
4.	da je delavec odgovoren za očitano kršitev delovne obveznosti in mu izreče ukrep.
64.	člen
Komisija oprosti delavca očitane kršitve delovne obveznosti, ko ugotovi:
1.	da ni dokazano, da je delavec kršil delovno obveznost,
2.	da ni dokazano, da je delavec kriv očitane kršitve delovne obveznosti.
65.	člen
Komisija zavrne predlog za uvedbo postopka:
1.	če ugotovi, da delavec sploh ni storil očitane kršitve delovne obveznosti,
2.	če ugotovi, da je postopek medtem zastaral.
66.	člen
Če komisija spozna, daje predlog za uvedbo disciplinskega postopka utemeljen na podlagi izvedenega dokaznega postopka, ugotovi, da je delavec kriv in odgovoren za očitano kršitev obveznosti.
Kadar je ugotovljena kršitev delovne obveznosti manjšega pomena za interesne delovne skupnosti in kadar se ugotovi, da je delavec storil tako kršitev iz majhne malomarnosti, lahko komisija odloči, da je delavec kriv očitane kršitve delovne obveznosti, ne izreče pa mu ukrepa.
Ko komisija ugotovi, da je delavec kriv, ker je kršil delovno obveznost, mu izreče ukrep:
1.	opomin,
2.	javni opomin,
3.	razporeditev na drugo delo oziroma k drugi nalogi za določen čas,
4.	denarno kazen,
5.	prenehanje delovnega razmerja.
Izrekanje drugih ukrepov ali kazni ni dovoljeno.
67.	člen
Vse ukrepe, razen prenehanja delovnega razmerja, lahko v posameznih primerih zoper istega delavca disciplinska komisija izreče po večkrat.
68.	člen
Pri odmeri ukrepa je treba upoštevati vse okoliščine, ki obremenjujejo in razbremenjujejo delavca.
Pri tem je treba zlasti upoštevati težo kršitve delovne obveznosti in njene posledice, stopnjo delavčeve odgovornosti, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje delo in vedenje delavca, pomen njegove dejavnosti in podobno.
Okoliščine, ki so vplivale na odmero ukrepa, je treba opisati v obrazložitvi odločitve o izreku ukrepa.
69.	člen
Ukrep razporeditve na drugo delo oziroma k drugi nalogi za določen čas se izreče, da se kršitelju prepreči, da bi še opravljal dela, pri katerih je zagrešil disciplinsko kršitev.
Disciplinska komisija izreče ukrep razporeditve največ za dobo enega leta od dne, ko postane sklep disciplinske komisije dokončen.
Delavec se razporedi na katerokoli delo oziroma h katerimkoli drugim nalogam v temeljni organizaciji oz. DSSS, ki jih delavec more opravljati glede na svoje delovne in druge sposobnosti, vendar ne na tako delo oziroma k takim nalogam, kijih zaradi narave kršitve ne more opravljati.
V	izreku o disciplinskem ukrepu disciplinska komisija opiše, na katero delo oziroma na katere delovne naloge je delavec razporejen in za koliko časa.
V	času, ko delavec prestaja ukrep razporeditve, prejema osebni dohodek po delu, ki ga dejansko opravlja.
70.	člen
Ukrep denarne kazni sme disciplinska komisija izreči samo za naslednje hujše kršitve delovne obveznosti:
1.	neizvrševanje ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, zaradi česar so ogroženi življenje in varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti,
2.	povzročanje pretepa ali nereda v temeljni organizaciji (DSSS),
3.	malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti,
4.	neizvrševanje oziroma neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena,
5.	opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic,
6.	zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila,
7.	dajanje nepravilnih podatkov, s čemer se spravi delavca v zmoto glede njegovih pravic.
71.	člen
Disciplinski ukrep denarne kazni se sme izreči največ do 10 odstotkov zneska mesečne akontacije osebnega dohodka delavca.
Če je zoper delavca izrečenih več ukrepov denarne kazni, ne sme skupna denarna kazen presegati meje, navedene v prvem odstavku tega člena.
Sredstva, zbrana iz denarnih kazni, se stekajo v sredstva za skupno porabo oziroma v sredstva, določena v drugem samoupravnem splošnem aktu. V nobenem primeru se ne smejo sredstva, zbrana iz denarnih kazni, uporabiti za povečanje osebnih dohodkov.
Pravnomočna odločba disciplinske komisije o izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov.
72.	člen
Disciplinska komisija lahko odloči, da se izvršitev denarne kazni lahko odloži največ za dobo enega leta.
Pogojno odložena izvršitev denarne kazni se lahko prekliče, če delavec v tem času stori enako hujšo kršitev delovnih obveznosti.
73.	člen
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče, če je kršitev delovnih obveznosti tako huda, da zaradi njih prihaja do motenj v razmerjih pri opravljanju del oz. nalog (do večje materialne škode oz. do nevarnosti za nastanek take škode, do hujših posledic za pravice delavcev, do posledic ali nevarnosti za življenje in zdravje delavcev, ali do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih), do onemogočanja ali oteževanja dela drugih delavcev, ali se kako drugače moti delovni proces.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se mora izreči za naslednje hujše kršitve delovne obveznosti:
1.	neupravičen izostanek z dela od 1 do 4 delovnih dni, če so nastopile posledice iz 1. odstavka tega člena,
2.	neopravičen izostanek z dela najmanj 5 zaporednih delovnih dni,
3.	neopravičen izostanek z dela od 5 do 7 delovnih dni, ne zapovrstjo, v obdobju 6 mesecev, čeprav niso nastopile posledice iz 1. odst. tega člena,
4.	kršitev določb o varstvu pred požarom, eksplozijo, naravnimi nesrečami ter pod škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi, če ima kršitev za posledico smrt ene ali več oseb, hujšo okvaro zdravja ene ali več oseb, ali veliko premoženjsko škodo,
5.	vstop v prostore, kjer obstaja povečana nevarnost za požar in eksplozijo, z odprtim ognjem ali prižgano cigareto, oz. uporaba odprtega ognja ali prižgane cigarete v takih prostorih,
6.	založitev dostopa do hidrantov, zasilnih izhodov, gasilnih aparatov in intervencijskih
gasilnih vozil,	,
7.	namerno odstranjevanje požarno-varnostnih navodil in navodil za varno delo,
8.	opustitev ukrepov za varstvo delavcev pri delu, če ima kršitev za posledico smrt delavca, ali če se večini delavcev hudo okvari zdravje,
9.	odstranitev zaščitne naprave na stroju,
10.	samovoljna uporaba stroja, na katerem delavec ne dela pri opravljanju svojih del in nalog,
11.	nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, če ima kršitev za posledico večjo škodo, ali če seje razpolagalo s sredstvi večje vrednosti (najmanj 5.000 din), oz. če gre pri tem za tatvino, poneverbo, goljufijo ali druga kazniva dejanja na škodo družbenega premoženja tozda (DSSS) ali premoženja sodelavcev, ali poskus le-teh,
12.	zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila z namenom pridobitve materialne ali druge koristi zase ali za koga drugega, če zaradi kršitve pride do bistvenih motenj v samoupravnih odnosih, ali do velike materialne škode za DO, ali sije kršitelj pridobil večjo premoženjsko korist, ki presega 5.000 din,
13.	sklepanje pogodb mimo pooblastil, določenih v samoupravnih aktih, oz. mimo pooblastil, dobljenih s strani pooblaščenih delavcev,
14.	zahteva nadrejenega, da mora podrejeni zanj opraviti njegove privatne zadeve,
15.	izdaja poslovne, uradne ali druge z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom določene tajnosti, če so zaradi kršitve resno ogroženi in teresi organizacije ali druge družbeno-pravne osebe oz. družbene skupnosti,
16.	zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni (opravljanje obrtniških in kmetijskih del), z namenom pridobitve premoženjske koristi,
17.	zloraba odsotnosti z dela zaradi bolezni, če se zaradi tega čas zdravljenja podaljša za več kot 3 dni ali pa je posledica trajna telesna okvara,
18.	če individualni poslovodni organ oz. predsednik kolegijskega poslovodnega organa ne vloži zahteve za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, če se opustitev nanaša na kršitev, za katero se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja (smatra se, da je kršitev storjena, če zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ni dana v 30 dneh, odkar je poslovodni organ zvedel za kršitev in storilca).
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti:
1.	neopravičen izostanek z dela več kot 7 dni, ne zapovrstjo, v obdobju, daljšem od 6 mesecev,
2.	opustitev dejanja, s katerim se hudo ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v tozdu (DSSS) ali DO,
3.	zavrnitev opravljanja del oz. nalog, pomembnih za nemoten potek delovnega procesa ali poslovanja, če za to ni opravičenih razlogov,
4.	prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil, oz. uživanje alkohola ali mamil med delom, pri čemer so alkoholiziranost pristojne ugotoviti odgovorne osebe (varstvenik, izmenovodja. obratovodja itd.) s pomočjo alkotesta, šteje se, da je alkoholiziran:
a.	pri delu s povečano nevarnostjo iz pravilnika o varstvu pri delu, kdor ima v izdihu več kot 0 o/ooo alkohola,
b.	pri ostalih delih, kdor ima v izdihu več kot 0,5 o/ooo alkohola,
drogiranost z mamili, tabletami in podobnim ugotavlja pristojni zdravnik oz. inštitucija,
5.	neizpolnjevanje del oz. nalog, ki so posebnega družbenega pomena.
6.	hujša kršitev samoupravne pravice delavca, zaradi katere so slednjemu nastale škodljive posledice,
7.	neizvrševanje pravnomočnih sodnih odločb,
8.	neinformiranje ali pomanjkljivo informiranje delavcev, zaradi česar pride do prekinitve dela,
9.	onemogočanje ali oviranje dela organa samoupravne delavske kontrole,
10.	odstopanje odobrenih počitniških kapacitet osebam izven DO brezpooslastila terdruge hujše kršitve delovnih obveznosti iz 47. člena tega pravilnika, če so zaradi njih nastale hujše posledice v smislu 1. odstavka tega člena,
11.	neprimeren odnos do strank, če zaradi tega nastane organizaciji večja škoda (nad 10.000 din),
12.	nepravočasno izvrševanje delovnih nalog, če je zaradi tega v DO nastala večja materialna škoda (prek 10.000 din),
13.	malomarno izvrševanje delovnih nalog, ki ima za posledico motnje v delovnem procesu ali večjo materialno škodo (nad 10.000 din);
14.	povzročitev škode DO iz malomarnosti nad 10.000 din,
15.	namerna povzročitev škode za prek 5.000 din,
16.	dvo- in večkratno ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti v roku 1 leta,
17.	prilaščanje tujih sredstev v zvezi z delom ali ob delu,
18.	če delavec kljub večkratnim opozorilom ne uporablja zaščitnih sredstev, določenih v predpisih o varstvu pri delu in pravilnikih oz. drugih samoupravnih splošnih aktih o varstvu pri delu.
74.	člen
Disciplinska komisija lahko odloči, da se izvršitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja odloži največ za dobo enega leta.
Pogojno odložena izvršitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja se lahko prekliče, če delavec v tem času stori enako hudo ali hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Pogojno odložena izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja se lahko prekliče, če delavec v pogojni dobi stori hujšo kršitev delovne obveznosti, čeprav se za tako kršitev ne more izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
IX.	ODLOČBA
75.	člen
Odločba je pismeni odpravek sklepa komisije.
76.	člen
Na podlagi sklepa komisije napiše odločbo predsednik komisije ali oseba, ki jo on pooblasti.
77.	člen
Odločba mora imeti naslednje dele:
1.	uvod, kjer je navedeno, kdo izdaja odločbo, na podlagi katerega sklepa in katerega organa, kdaj in kje je bil sprejet sklep in na podlagi katerega pooblastila samoupravnega splošnega akta.
2.	izrek odločbe, ki vsebuje delavčeve osebne podatke, ugotovitev, katero delovno obveznost je delavec kršil, njeno kratko vsebino, ter katero določbo pravilnika je kršil z očitanim dejanjem, ugotovitev, daje kriv očitane kršitve delovne obveznosti in navedbo ukrepa, ki mu je bil izrečen,
3.	obrazložitev odločbe, v kateri je na kratko obrazložen zahtevek za uvedbo postopka, rezultat pripravljalnega postopka, delavčev »zagovor«, povzetek dokaznega postopka in ocene dokazov, ocene, da je delavec kriv očitane kršitve, in okoliščine, na podlagi katerih je komisija izbrala določen ukrep,
4.	pravni pouk o ugovoru oziroma o pravici do sodnega varstva,
5.	datum in podpis pooblaščene osebe, ki je izdala odločbo.
78.	člen
Odločbo je treba izdelati najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije. Odločbo je treba vročiti:
1.	delavcu, zoper katerega je izrečen ukrep,
2.	upravičenemu predlagatelju postopka,
3.	poslovodnemu organu temeljne organizacije (DSSS),
4.	pooblaščenemu zastopniku delavca, zoper katerega je bil izrečen ukrep,
5.	sindikalni organizaciji,
6.	organu samoupravne delavske kontrole,
7.	kadrovski službi temeljne organizacije (DSSS) zaradi evidence,
8.	v personalni spis delavca, zoper katerega je izrečen ukrep.
X.	UGOVOR
79.	člen
Zoper odločbo disciplinske komisije je dopusten ugovor na organ druge stopnje (43. člen tega pravilnika), in sicer v osmih dneh od vročitve odločbe delavcu.
Odločba mora imeti pravni pouk o pravici do ugovora. Pravni pouk mora vsebovati, daje zoper odločbo dopusten ugovor v osmil dneh od vročitve odločbe delavcu, na kateri organ ga je treba poslati in kje ga je mogoče sestaviti.
Odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti delavcu v škodo.
Ugovor zadrži izvršitev odločbe, razen ugovora zoper odločbo o odstranitvi delavca z dela.
80.	člen
Ugovor zoper odločbo lahko vloži delavec, zoper katerega je izrečen ukrep. Pravico ugovora ima tudi pooblaščeni organ, ki ga lahko vloži v korist in v škodo delavca.
81.	člen
Ugovor je treba vložiti najkasneje v 8 dneh od dneva prejema odločbe disciplinske komisije.
Ugovor je pravočasen, če je pred iztekom roka vložen pri organu, navedenem v pravnem pouku.
Če je ugovor vložen na pošti, se šteje za pravočasnega, če je bil oddan zadnji dan roka s priporočeno pošiljko na pošti.
Ugovor je treba vložiti pismeno ali ustno na zapisnik pri organu, navedenem v pravnem pouku. Delavcu ni mogoče odreči, da ne bi mogel izjaviti svojega ugovora na zapisnik.
82.	člen
O ugovoru zoper odločbo disciplinske komisije odloča delavski svet temeljne organizacije (DSSS).
Delavski svet mora odločiti o ugovor najkasneje v 30 dneh od dneva, ko mu je bil predložen.
83.	člen
Predsednik organa druge stopnje mora skrbeti za to, da pride čimprej do odločitve o ugovoru in da ne prekorači 30-dnevnega zakonitega roka.
Pravice in dolžnosti predsednika organa druge stopnje so smiselno enake pravicam in dolžnostim predsednidka disciplinske komisije.
84.	člen
Organ druge stopnje odloča o ugovoru na obravnavi.
Na obravnavo je treba povabiti delavca, zoper katerega je bil izrečen ukrep, in vse tiste, ki so sodelovali na obravnavi na prvi stopnji (določba 54. člena tega pravilnika).
Priče in izvedence povabi predsednik na obravnavo le, če organ druge stopnje meni, da bo mogoče odločiti o ugovoru samo po neposredno izvedenih dokazih.
Glede načina vabljenega delavca in drugih oseb, glede vodenja obravnave, glasovanja in tako dalje je treba uporabljati določbe, ki urejajo obravnavo pred organom prve stopnje.
85.	člen
Organ druge stopnje na seji odloča:
1.	da se ugovor zavrne kot neutemeljen in se potrdi odločba disciplinske komisije,
2.	da se ugovoru ugodi in se odločba disciplinske komisije razveljavi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje,
3.	da se ugovoru deloma ali v celoti ugodi in da se odločba disciplinske komisije v celoti ali deloma spremeni,
4.	da se ugovor zavrne kot nedovoljen ali prepozen.
86.	člen
Organ druge stopnje zavrne ugovor kot neutemeljen in potrdi odločbo disciplinske komisije, če po obravnavi ugotovi, da je komisija ugotovila vse pomembne okoliščine za odločanje o delavčevi odgovornosti in njegovi krivdi in daje glede na vse okoliščine primera izbrala primeren ukrep.
87.	člen
Organ druge stopnje ugodi ugovoru in razveljavi odločbo disciplinske komisije ter zadevo vrne temu organu v ponovno odločanje, če ugotovi, da organ prve stopnje ni ugotovil vseh za odločanje pomembnih okoliščin, organ druge stopnje pa nima možnosti, da bi sam ugotovil te okoliščine, ali ker bi se zaradi tega postopek pred organom druge stopnje preveč zavlekel.
V takem primeru mora organ druge stopnje v svoji odločbi navesti, katere okoliščine naj dopolni disciplinska komisija v ponovnem postopku.
88.	člen
Organ druge stopnje ugodi ugovoru in spremeni odločbo disciplinske komisije v celoti ali deloma, če po obravnavi ugotovi, da je disciplinska komisija odločilna dejstva napačno ali nepopolno ugotovila, ali če ugotovi, da komisija glede na ugotovljena dejstva delavcu ni izrekla ustreznega ukrepa.
89.	člen
Organ druge stopnje zavrže ugovor, če ugotovi, daje vložen prepozno ali gaje vložila neupravičena oseba.
90.	člen
Če je zoper odločbo organa prve stopnje ugovarjal delavec, kateremu je bil izrečen ukrep, organ druge stopnje ne sme odločiti za delavca slabše, kot je odločil organ prve stopnje.
91.	člen
Odločba je odpravek sklepa organa druge stopnje.
Glede izdaje odločbe, vsebine in vročanja smiselno veljajo določbe o odločbi disciplinske komisije (75., 76., 77. člena tega pravilnika).
92.	člen
Odločba organa druge stopnje mora imeti pravni pouk o sodnem varstvu. Pravni pouk vsebuje, da lahko delavec zoper odločbo organa druge stopnje sproži postopek pred sodiščem združenega dela v 30 dneh od vročitve odločbe organa druge stopnje.
Če organ druge stopnje v 30 dneh ne odloči o ugovoru, lahko delavec sproži v 30 dneh od preteka roka, v katerem bi moral organ druge stopnje odločiti o ugovoru, postopek pred sodiščem združenega dela.
XI.	IZVRŠITEV UKREPA
93.	člen
Ukrep je mogoče izvršiti, ko je odločba dokončna.
Odločba je dokončna:
1.	če je o ugovoru odločil organ druge stopnje — z dnem vročitve odločbe delavcu,
2.	če zoper odločbo disciplinske komisije ni bil vložen ugovor v osmih dneh od dneva, ko je bila tistim, ki imajo pravico ugovora, vročena odločba.
94.	člen
Opomin se izvrši tako, da predsednik disciplinske komisije prebere sklep komisije o delavčevi odgovornosti in izrečenem ukrepu s kratko obrazložitvijo, in tako, da se delavcu vroči odločbo o opominu.
95.	člen
Javni opomin se izvrži na enak način kot opomin (določba 94. člena tega pravilnika), poleg tega je treba odločbo z obrazložitvijo objaviti v internem glasilu temeljne organizacije (DSSS) in na oglasni deski delovne enote, v kateri dela delavec, zoper katerega je bil izrečen ukrep.
96.	člen
Z dnem, ko je delavcu vročena dokončna odločba o prenehanju delovnega razmerja, se mu prepove vstop v območje temeljne organizacije (DSSS).
Ce delavec ne upošteva prepovedi vstopa v temeljno organizacijo (DSSS), lahko organ, ki je pristojen za izvršitev ukrepa (določbe 97. člena tega pravilnika), uporabi vse ukrepe, s katerimi preprečuje nezaposlenim vstop v temeljno organizacijo (DSSS).
97.	člen
Opomin in javni opomin izvrši predsednik disciplinske komisije.
Za izvršitev ukrepa razporeditve na drugo delo oziroma k drugi nalogi za določen čas, denarno kazen in prenehanje delovnega razmerja skrbi pooblaščeni delavec temeljne organizacije (DSSS).
Ukrep razporeditve na drugo delo in javni opomin mora pooblaščeni delavec izvršiti najkasneje v treh dneh od dneva, ko mu je bila predložena dokončna odločba disciplinske komisije.
Ukrep denarne kazni se začne izvrševati prvi dan v mesecu, ko se izplačajo osebni dohodki, potem ko postane odločba pravnomočna.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izvrši takoj, ko je pooblaščenemu delavcu vročena dokončna odločba disciplinske komisije.
Pooblaščeni delavec in pooblaščeni organ temeljne organizacije (DSSS) sta osebno odgovorna za pravočasno izvršitev ukrepa, sicer huje kršita delovno obvezonst.
XII.	ZASTARANJE
89. člen
Disciplinskega postopka ni mogoče začeti in ne izreči ukrepa, če je prej ali med postopkom potekel zastaralni rok za uvedbo postopka, določen s tem pravilnikom.
Organ, ki vodi postopek, mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, da postopek ni zastaran. Če organ ugotovi, i> je postopek zastaran, ga ustavi s sklepom (po določbi 64. člena tega pravilnika).
99.	člen
Zastaralni rok za uvedbo in vodenje postopka začne teči prvega dne po storjeni kršitvi delovne obveznosti.
Če je kršitev delovne obveznosti ponavljalno dejanje, začne teči zastaralni rok prvega naslednjega dne, ko je bilo dejanje, ki pomeni kršitev delovne obveznosti, končano.
Če je kršitev delovne obveznosti delavčev neopravičeni izostanek z dela. začne teči zastaralni rok naslednjega dne po dnevu, ko se njegov neopravičeni izostanek šteje za kršitev delovne obveznosti.
100.	člen
Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovne obveznosti, znake kaznivega dejanja, zastara ta uvedba in vodenje postopka v 12 mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca, vendar postopek za kršitev delovne obveznosti ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon.
Ali ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico tudi kazensko odgovornost, ugotovi pristojni državni organ in o tem obvesti organ, pristojen za pričetek disciplinskega postopka oziroma disciplinsko komisijo.
101.	člen
Uvedba in vodenje postopka zaradi lažje kršitve delovne obveznosti (po 46. členu tega pravilnika) zastarata v 6 mesecih, odkar začne teči zastaralni rok (99. člen tega pravilnika).
Uvedba in vodenje postopka zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti (določbe 47. člena tega pravilnika) zastarata v enem letu, odkar začne teči zastaralni rok (določbe 99. člena tega parvilnika).
Če je posledica dejanja, s katerim je bila storjena kršitev delovne obveznosti, tudi kazenska odgovornost, zastarata uvedba in vodenje postopka v dvanajstih mesecih od dneva, ko seje zvedelo za kršitev in storilca. Vendar pa postopek za kršitev delovne obveznosti ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon.
102.	člen
Izvršitev ukrepa (XI. poglavje tega pravilnika) zastara v 60 dneh od dne, ko je postala odločba, s katero je bil izrečen ukrep, dokončna.
103.	člen
Za zastaralne roke skrbi organ, pred katerim teče postopek. Člani teh organov so osebno odgovorni, da ne pride do zamude zastarelih rokov za uvedbo oziroma vodenje postopka in za izvršitev ukrepa, sicer huje kršijo delovno obveznost.
XIII.	EVIDENCA IN IZBRIS UKREPOV
104.	člen
O izrečenih ukrepih vodi evidenco strokovna služba temeljne organizacije (DSSS).
105.	člen
Če zoper delavca, kateremu je bil izrečen opomin, v šestih mesecih od dneva dokončnosti odločbe o ukrepu ni izrečen opomin ali strošji ukrep, se mu izrečeni javni opomin vevidenci izbriše.
106.	člen
Če je ukrep izbrisan iz evidence, se šteje, da zoper delavca ni bil izrečen ukrep.
107.	člen
Za izbris po uradni dolžnosti skrbi organ, ki vodi evidenco izrečenih ukrepov (določb a 97. člena tega pravilnika).
O izbirsu ukrepa je treba obvestiti delavca, kateremu je ukrep izbrisan. Delavec, zoper katerega je bil izrečen ukrep, lahko predlaga izbris ukrepa po izteku rokov, določenih v 106. členu tega pravilnika. Zoper odločbo o zavrnitvi predloga za izbirs ukrepa pa ima delavec pravico ugovora.
XIV.	OBNOVA POSTOPKA
108.	člen
Postopek, ki je končan z dokončno odločbo o izrečen m ukrepu, je mogoče obnoviti:
1. če odločba temelji na krivi izpovedi priče ali izvedenca.
1 če se odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je potrebna neresnična vsebina.
3 če delavec zve za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, katerih brez svoje krivde ni mogel predlagati v prvem postopku, in če bi bila lahko na podlagi takih dokazil izdana odločba, ki bi delavca oprostila odgovornosti.
4. če je bil zaradi iste kršitve delovne obveznosti zoper delavca že izrečen ukrep.
109.	člen
Obnovo postopka lahko predlaga delavec, zoper katerega je bil izrečen ukrep, in tisti, ki so upravičeni uvesti disciplinski postopek (določba 36. člena tega pravilnika).
110.	člen
V	škodo delavca je mogoče predlagati obnovo postopka najkasneje v 30 dneh. odkar seje zvedelo za obnovitvene razloge (po določbah 108. člena tega pravilnika), vendar v nobenem primeru, če je postopek zastaral (od 98. člena do 101. člena tega pravilnika).
V	korist delavca je mogoče predlagati obnovo postopka, do ki er ukrep ni izbrisan, oziroma kadar je bil zoper delavca izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, venem letu. odkar je delavec prenehal delati.
111.	člen
Predlog za obnovo postopka se obravnava enako kot predlog za uvedbo disciplinskega postopka.
XV.	ODSTRANITEV DELAVCA Z DELA OZIROMA IZ TEMELJNE ORGANIZACIJE IN DSSS
112.	člen
Odstranitev delavca z dela oziroma iz temeljne organizacije in DSSS je izjemen in začasen ukrep, ki gaje mogoče uporabiti lev primerih, določen ih v pravilniku, in ki ima namen, da se delavec začasno odstrani z. dela zato. da ne bi na dotedanjem delu še nadalje kršil delovnih obveznosti ali drugače povzročal škodo temeljni organizaciji.
113.	člen
Odstranitev delavca z dela oziroma iz temeljne organizacije (DSSS) sme trajati:
1.	dokler trajajo izredne razmere, zaradi katerih je bilo odločeno o odstranitvi,
2.	dokler se v disciplinskem postopku ne ugotovi delavčeva odgovornost za dejanje, zaradi katerega je bil odstranjen z dela oziroma iz temeljne organizacije (DSSS),
3.	najdlje in v vsakem primeru eno leto, odkar je bilo storjeno dejanje, ki pomeni kršitev delovne obveznosti in zaradi katere je bil delavec odstranjen z dela.
114.	člen
O odstranitvi z dela oziroma iz temeljne organizacije (DSSS) odloči skupna disciplinska komisija.
Izjemoma lahko odloči o začasni odstranitvi delavca z dela, kadar bi navzočnost delavca resno ovirala nemoten in varen potek dela, tudi vodja delovne skupine oziroma delovne enote, v kateri je tak delavec, ter individualni poslovodni organ.
Sklep pooblaščenega posameznika iz prejšnjega odstavka jetreba predložiti v presojo komisiji iz prvega odstavka tega člena takoj, najkasneje pa v osmih dneh.
Če komisija ugotovi,daje pooblastilo zlorabljeno, zagrešiš tem pooblaščeni delavec hujšo kršitev delovne obveznosti.
115.	člen
O odstranitvi delavca z dela ali iz temeljne organizcije (DSSS) je treba izdati odločbo z vsebino, ki jo določa 77. člen tega pravilnika
Vsaka odločba mora imeti pravni pouk o pravici ugovora, do končna odločba o odstranitvi z dela pa mora vsebovati pravni pouk o pravici do sodnega varstva.
Ugovor zoper odločbo o odstranitvi z dela ali iz temeljne organizacije (DSSS) ne odloži njene izvršitve.
116.	člen
Če je treba delavca odstraniti z dela ali iz temeljne organizacije (DSSS). pomeni odločba o odstranitvi delavca (po 115. členu tega pravilnika) sočasno tudi predlog, d a se zoper delavca uvede disciplinski postopek (določbe 48. člena tega pravilnika).
117.	člen
Pristojni organ mora delavca začasno odstraniti z dela. na katerem dela. ali ga začasno odstrani iz temeljne organizacije (DSSS):
1.	če odstranitev zahteva pristojni državni organ zaradi interesov kazenskega postopka ali zaradi zavarovanja dokazov:
2.	če je delavec v priporu.
118.	člen
Pristojni organ lahko delavca začasno odstrani z dela. na katerem dela. ali ga začasno odstrani iz temeljne organizacije (DSSS):
1.	čeje zoper delavca uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom;
2.	če je zoper delavca predlagan disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se sme izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
119.	člen
Ob pogojih, ki jih določata 117. oz. 118. člen tega pravilnika, je delavec začasno razporejen na opravljanje kakršnihkoli del oz. nalog, ne glede na to. ali ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti ali ne.
120.	člen
Odstranitev z dela ali iz temeljne organizacije (DSSS) sme trajati najdlje do končne odločitve o kršitvi delovne obveznosti in delavčevi krivdi (v disciplinskem postopku), v vsakem primeru in najdlje pa. dokler ne izteče zastaralni rok zaradi kršitve delovne obveznosti, zaradi katere je delavec odstranjen z dela oziroma iz temeljne organizacije (DSSS)
121.	člen
Med odstranitvijo zdela ima odstranjeni delavec vse pravice in obveznosti kot drugi delavci temeljne organizacije (DSSS).
Med odstranitvijo z dela na drugo delo dobiva delavec osebni dohodek, ki ga ustvarja na delu. na katerem je začasno razporejen.
Če je zoper delavca ustavljen disciplinski postopek, če je bil s pravnomočno odločbo oproščen, ali če je zahteva za postopek pred disciplinsko komisijo zavrnjena, ima delavec pravico, da mu temeljna organizacija (DSSS) izplača razliko do polnega zneska OD. ki bi ga dobil, če bi delal na delu. preden je bil začasno razporejen na drugo delo.
122.	člen
Med odstranitvijo iz temeljne organizacije (DSSS) ima odstranjeni delavec vse pravice in obveznosti kot drugi delavci temeljne organizacije (DSSS). Delavec, kije odstranjen iz tozda (DSSS), ima ta čas pravico do nadomestila OD, ki je enako polovici zneska poprečne mesečne akontacije OD v preteklih 3 mesecih.
Če je disciplinski postopek zoper delavca z dokončno odločbo ustavljen, čeje delavec s pravnomočno odločbo oproščen, ali če je zahteva za postopek pred disciplinsko komisijo zavrnjena, ima delavec za čas odstranitve iz tozda (DSSS) pravico da mu tozd (DSSS) izplača
razliko do polnega zneska OD. ki bi ga dobil, če bi bil na delu. in druge pravice, ki se uveljavljajo iz dela v tozdu (DSSS). Te pravice nima delavec, ki mu je z dokončno odločbo izrečen disciplinski ukrep za hujšo kršitevdelovnih obveznosti, zaradi katere je bil odstranjen zdela iz tozda (DSSS).
123.	člen
Odločba o odstranitvi se izvrši takoj, ko je delavcu vročena.
Odločba se izvrši na enak način kot disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (glej 96. člen tega pravilnika).
124.	člen
O ugovoru zoper odločbo o odstranitvi delavca z dela ali iz tozda (DSSS) odloča organ, ki odloča o ugovoru zoper odločbo disciplinske komisije (82. člen tega pravilnika).
XVI.	MATERIALNA ODGOVORNOST V TEMELJNI ORGANIZACIJI IN DSSS
125.	člen
Delavec je odškodninsko odgovoren delavcem v tozdu (DSSS), delavci tozda (DSSS) pa delavcu za povzročeno škodo.
Obstoj škode in okoliščine, v katerih je škoda nastala, povzročitelja in višino ugotavlja:
1.	kadar škodo povzroči delavec:
—	disciplinska komisija v disciplinskem postopku.
—	posebna strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet tozda (DSSS), če disciplinski postopek ni bil uveden ali če disciplinska komisija za tako ugotavljanje ni dovolj strokovna.
2.	kadar škodo utrpi delavec:
—	delavski svet tozda (DSSS) na podlagi predhodnega pismenega mnenja (ocene) komisije, ki jo sestavljajo vodja obrata (vodja sektorja ali službe v DSSS). delavcu neposredno predpostavljeni in predsednik osnovne organizacije sindikata.
126.	člen
Če delavec ne povrne ugotovljene škode v roku 3 mesecev, oz. če do poteka tega roka pismeno izjavi, da je ne bo povrnil, lahko uveljavljajo delavci tozda (DSSS) odškodnino pri sodišču združenega dela.
Če delavci tozda (DSSS) ne povrnejo škode delavcu v roku 3 mesecev, oz. če do poteka tega roka delavski svet tozda (DSSS) s sklepom zavrne zahtevo delavca, ima delavec pravico zahtevati odškodnino pri sodišču združenega dela.
Delavec in delavci v tozdu (DSSS) se lahko sporazumejo o višini odškodnine. Ta sporazum mora biti pismen in je izvršilni naslov.
127.	člen
Od delavca ni mogoče prisilno izterjati odškodnine za povzročeno škodo brez ustrezne sodne odločbe.
128.	člen
Delavec je materialno odgovoren temeljni organizaciji (DSSS) in mora temeljni organizaciji (DSSS) povrniti povzročeno škodo ob naslednjih pogojih:
1.	če je zaradi njegovega razvnanja nastala škoda,
2.	če med škodnim ravnanjem in nastalo škodo obstaja vzročna zveza.
3.	če je škodo povzročil na delu ali v zvezi z delom.
129.	člen
Škoda je premoženjska (materialna) in nepremoženjska (nematerialna). Materialna škoda je izguba ali zmanjšanje vrednosti premoženja temeljne organizacije (DSSS). Nematerialna škoda se kaže v prizadetosti drugih dobrin oziroma interesov temeljne organizacije (DSSS). 24
130.	člen
Delavec je odgovoren, če škodo povzroči namenoma ali iz velike malomarnosti.
131.	člen
Pogoj za odškodninsko odgovornost je. da obstaja med delavčevim ravnanjem in škodljivo posledico vzročna zveza. Vzročna zveza obstaja, kadar je delavčevo ravnanje odločilen vzrok za nastanek škode.
132.	člen
Delavec je odgovoren temeljni organizaciji (DSSS) le za tisto škodo, ki jo je povzročil pri delu ali v zvezi z delom.
Šteje se, daje delavec povzročil škodo na delu. če jo je povzročil na svojem delovnem mestu. ne glede na to. ali je bilo njegovo škodno dejanje povezano z delovnim procesom, ki poteka na tem delovnem mestu.
Šteje se. daje delavec povzročil materialno škodo v zvezi z delom, če jo je povzročil zunaj delovnega mesta ali zunaj prostorov temeljne organizacije (DSSS). če je delo. ob katerem je prišlo do materialne škode, v funkcionalni zvezi z delom, ki ga delavec opravlja v temeljni organizaciji (DSSS).
Če je delavec povzročil temeljni organizaciji (DSSS) škodo zunaj delovnega mesta ali z dejanjem, ki ni v zvezi z njegovim delom, je oškodninsko odgovoren temeljni organizaciji (DSSS) po splošnih pravilih civilnega prava in se odgovornost za tako povzročen o škodo ne presoja po določbah tega pravilnika.
133.	člen
Kdor zve. da je bila temeljni organizaciji (DSSS) povzročena škoda, jo mora prijaviti najkasneje v treh dneh organu, ki je pristojen za uvedbo disciplinskega postopka (36. člena tega pravilnika).
Odškodninski postopek začne organ, ki je upravičen začeti disciplinski postopek, razen tega pa tudi vsak oškodovanec.
Kdor ne prijavi škode, čeprav ve. daje bila povzročena, huje krši delovno obveznost. Prijava škode je ustna ali pismena.
134.	člen
Če se ugotovi, da je delavec povzročil temeljni organizaciji (DSSS) škodo s kršitvijo delovne obveznosti in je zoper delavca uveden postopek za ugotavljanje kršitve delovne obveznosti. se delavčeva odškodninska odgovornost ugotavlja v tem postopku.
Če je zoper delavca ustavljen disciplinski postopek ali če je bil delavec v tem postopku oproščen, s tem ni prenehala njegova odškodninska odgovornost za povzročeno škodo.
135.	člen
Če o delavčevi odškodninski odgovornosti ne odloči disciplinska komisija (glej 134. člen tega pravilnika), odloči o odškodninski odgovornosti in o plačilu odškodnine komisija delavskega sveta o ugotavljanju odškodninske odgovornosti.
136.	člen
Ko dobi pristojni organ prijavo o nastanku škode, mora zoper odgovornega delavca uvesti postopek najkasneje v treh dneh.
V postopku je treba najprej ugotoviti delavčevo odgovornost za škodo, in če je ta ugotovljena, višino škode.
Pristojni organ ugotavlja delavčevo odgovornost in višino škode po postopku, ki je določen za ugotavljanje odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti.
137.	člen
Ko pristojni organ po obravnavi ugotovi, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno za odločitev o odgovornosti in o višini škode, se umakne na posvetovanje.
Člani pristojnega organa najprej glasujejo o delavčevi odgovornosti. Če pristojni organ ugotovi, da je delavec odgovoren za povzročeno škodo, odloča o načinu povrnitve škode: 1. če je narava škode taka, da to omogoča, in če druge okoliščine to narekujejo, lahko
pristojni organ delavcu naloži, da škodo popravi v določenem roku.
2. če ni pogojev, da bi odgovorni delavec popravil škodo \ naravi (točka I. tega člena), odloči ristojni organ, da mora delavec povrniti ugotovljeno škodo v obliki denarne odškodnine. Vtem primeru odloči o roku. v katerem mora biti odškodnina plačana, in o morebitnem obročnem odplačevanju odškodnine.
138.	člen
Delavec lahko v postopku za ugotavljanje odškodninske odgovornosti predlaga, da se v celoti ali deloma oprosti plačila odškodnine.
Delavec ne more biti oproščen plačila odškodnine, če je škodo povzročil namenoma ali če je bil zaradi škodnega dejanja spoznan za krivega na podlagi pravnomočne sodbe kazenskega sodišča.
Delavec je lahko deloma oproščen plačila odškodnine, vendar ne več kot za polovico ugotovljene škode, če bi plačevanje odškodnine bistveno prizadelo njegovo preživljanje alt preživljanje njegove družine
139.	člen
Zoper odločbo o plačilu odškodnine in zoper odločbo o predlogu za oprostitev plačila odškodnine ima delavec pravico ugovora.
Glede ugovora in odločanja o njem se smiselno uporabljajo določbe o ugovoru v disciplinskem postopku.
140.	člen
Odškodninskega zahtevka ni mogoče uveljaviti zoper delavca, če je minilo od nastanka škode in odkar se je zvedelo za povzročitelja škode več kot tri leta.
Če je škoda nastala zaradi dejanja, katerega posledica je delavčeva kazenska odgovornost, zastara odškodninski zahtevek v roku. v katerem zastara kazenski pregon.
141.	člen
Če povzroči škodo več delavcev, je vsak posebej odgovoren za del škode, ki jo je povzročil. Če ni mogoče ugotoviti za vsakega delavca posebej, kolikšen del škode je povzročil, sešteje, da so enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih.
Če povzroči škodo več delavcev z naklepnim kaznivim dejanjem, so storilci solidarno odgovorni za povzročeno škodo.
142.	člen
Za škodo, ki jo je delavec pri delu ali v zvezi z delom povzročil drugemu, je odgovorna temeljna organizacija (DSSS) po splošnih načelih odškodninskega prava.
Temeljna organizacija (DSSS). ki komu drugemu povrne škodo, katero je pri delu ali v zvezi z delom povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca, da ji povrne izplačani znesek.
Zahtevek temeljne organizacije (DSSS) iz 2. odstavka tega člena zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila izplačana odškodnina.
XVII.	PAVŠALNA ODŠKODNINA
Za škodna dejanja, ki vplivajo na delovni proces in na izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev, natančnega zneska pa ni mogoče ugotoviti ali pa bi njegovo ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, je delavec dolžan povrniti naslednjo pavšalno odškodnino:
1.	Za vsak neopravičen izostanek enega dne:
—	5% neto OD delavca, določenega za m sec neupravičenega izostanka.
2.	Za zamujanje za delo oz. predčasno za iščanje dt -
—	od 5 min. do 30 min	0,5% neto OD delavca v tekočem mesecu
-r- od 30 min. do 2 uri	1%
—	od 2 uri do 8 ur	3%
—	nad 8 ur	5%
Zamujene minute se seštevajo, izostanke pa je potrebno nadomestiti mesečno prek letnega dopusta, neplačanega dopusta ali ur v dobrem.
3.	Za vsako povzročeno motnjo ali zastoj pri delu:
—	1.000 din za vsako motnjo oz. vsako uro zastoja.
4.	Za vsak izmet prek dopustnih meja:
—	do 50% vrednosti celotnega izmeta.
5.	Za samovoljno prenehanje delovnega razmerja v nasprotju z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti:
—	za vsak dan predčasnega prenehanja z delom 5% povprečnega neto OD delavca v mesecu kršitve.
6.	Za vsak primanjkljaj, izgubo, poškodbo ali uničenje delovnih sredstev in materiala, če ni ugotovljena večja škoda:
—	od 10.000 din — do 20% nabavne vrednosti.
—	od 10.000 din do 50.000 din — do 15% nabavne vrednosti,
—	nad 50.000 din — do 10% nabavne vrednosti.
7.	2% povprečnega neto OD delavca v mesecu kršitve za naslednja škodna dejanja:
—	neažurno opravljena, nepravilno opravljena ali neopravljena dela manjšega pomena (skladiščna, vzorčna, administrativna, splošna, razmnoževalska. kurirska, tajniška, kuharska, telefonsko-telegrafska in vsa druga, ki imajo majhen vpliv na rezultat dela oz. na poslovanje),
—	motenje pri delu sodelavcev, ki imajo za posledico nekvalitetno opravljeno delo.
—	neupravičena odsotnost z delovnega mesta, pisarne, oddelka, obrata, službe, sektorja...,
—	nepravilno, površno pripravljeni delovni nalogi, tehnološki listi, odprema, sprejemi. vhodi v skladišče,
—	nepravilna, nepravočasna kontrola, slabo obveščanje.
—	izvajanje del in nalog brez ali mimo tehničnih strokovnih naodil.
8.	3% povprečnega neto OD delavca v mesecu kršitve za naslednja škodna dejanja:
—	malomarno, neodgovorno ravnanje s surovinami, odpadki, potrošnim materialom, energetskimi viri. rezervnimi deli...,
—	netočna, slabo urejena, nepravočasno sestavljena oz. nesestavljena ali nepripravljena dokumentacija (evidence, spisi, kartoteka, datoteka, korespondenca, arhiv, izračuni. analize, sklepi, tehnološki nalogi, poročila, obračuni, odločbe, odpremnice. računi, carinske listine, nabavni nalogi itd.).
—	neurejena, neracionalna organizacija dela.
—	nespremljanje zakonskih predpisov, standardov in tehnologije.
—	neupoštevanje varnostnih predpisov ter ustreznih sredstev za varno delo delavcev in sodelavcev.
9.	4% povprečnega neto OD delavca v mesecu kršitve za naslednja škodna dejanja:
—	neizvajanje, zamude pri izvajanju sklepov samoupravnih organov in določb samoupravnih splošnih aktov.
—	opravljanje dela v nasprotju s sklepi samoupravnih organov ali določb samoupravnih splošnih aktov.
—	neobjektivno oz. nekvalitetno poročanje ali dajanje informacij,
—	neupravičena odklonitev del in nalog.
—	privatno delo med delovnim časom.
10.	5% povprečnega neto OD delavca v mesecu kršitve za naslednja škodna dejanja:
—	nepravočasno izvajanje ali neizvajanje nalog, določenih s predpisi.
—	zamolčanje, neobveščanje zelo velikih napak, ki imajo neposreden vpliv na rezultat poslovanja ali na delovno in socialno varnost delavcev.
11.	Neažurno opravljena, nepravilno opravljena ali neopravljena dela večjega pomena, ki jih je
bilo potrebno ponovno opraviti oz. jih je opravil kdo drug:
—	če je ponovno delo trajalo do 5 dni — 5% delavčevega neto OD za pretekli mesec,
—	če je ponovno delo trajalo več kot 5 dni — 10% delavčevega neto OD za pretekli mesec.
Če škodo naredi več delavcev, se škoda porazdeli.
O pavšalni odškodnini odloča disciplinska komisija ali od delavskega sveta posebno
imenovana komisija na predlog poslovodnega organa.
V postopku za odmero pavšalne odškodnine se uporabljajo določbe tega pravilnika o delavčevi odškodninski odgovornosti.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
143.	člen
Določbe tega pravilnika razlaga organ, kije sprejel ta pravilnik. Obvezna razlaga določb tega pravilnika se sprejme enako kot pravilnik.
144.	člen
Ta pravilnik je lahko spremenjen na enak način in po enakem postopku, kot je bil sprejet.
145.	člen
Pravilnik prične veljati osmi dan potem, ko je bil objavljen.
l
BELEŽKE
BELEŽKE:
BELEŽKE:
BELEŽKE:
kV
Spoštovani krvodajalci, dragi prijatelji!
Le nekaj dni je preteklo od našega srečanja in krvodajalske akcije v Novem mestu, kamor že nekaj let prihajamo in se vsakokrat ponovno veselimo snidenja z dragimi prijatelji in znanci. Tudi topot ste nam pripravili nepozabno srečanje, za katerega ne najdemo primerne oblike zahvale za vse tisto, kar ostaja v naših srcih vsakokrat, ko se srečamo, bodisi v Novem mestu ali v Mariboru. Prisrčna hvala.
V želji, da bomo utrjevali pot bratstva in prijateljstva naših sorodnih kolektivov, vas prisrčno pozdravljamo in pričakujemo prihodnje leto ob enakem času v Mariboru.
Na svidenje!
Predsednica aktiva RK sozda MTT MARIJA SMEH


Kajenje — najbolj množična narkomanija
Kajenje je predvsem razvada in spremljevalec vsakdanjega življenja. V družbi velja za nekaj povsem normalnega, ne pa za neprimerno obnašanje. Kadijo vsi: otroci, mladina, odrasli. Sola in dom pomembno vplivata na odnos do kajenja. Starši doma pa tudi profesorji v šoli kadijo zraven otrok. 'Pri odraslih gre za navado, ki je vezana na ugodje in lahko dostopnost. Razen tega kajenje sami kultiviramo. Proizvajalci si izmišljajo vedno nove oblike izdelkov, ki jih je moč dobiti na vsakem koraku.
Otroci kadijo, ker pač žive v okolju, ki ga upravičeno imenujemo kadilsko. Že v najranejšem otroštvu se srečajo s kajenjem, saj kade njihovi starši, vsa njihova okolica.
Radovednost, raziskovanje, posnemanje, indentifikacija, zbujanje pozornosti, težnja po uveljavljanju pa pripeljejo do tega, da otrok posnema tisto, kar vidi, prevzema vedenje tistega, ki ga ima rad. Če starši ter vzgojitelji kadijo, jih bo otrok posnemal tudi v kajenju. Dokler bo cigareta simbol moškosti, odraslosti, emancipi-ranosti, otrokom prepovedan sad, bodo naravni impulzi silili otroka v posnemanje kajenja. Kajenje je akt, ki omogoča, da mladostnik pokrije svoje manjvrednostne komplekse, hkrati pa mu prinaša nadomestno zadovoljstvo ob konfliktnih situacijah. S kajenjem hoče dokazati zrelost in odraslost tako sebi kot okolici.
KADIM,
RAD BI BIL ODRASEL
BODI BOLJŠI, KOT SO MNOGI ODRASLI-
NE KADI!
Novejša poročila iz raznih dežel kažejo, da se je zavest o škodljivosti kajenja sicer utrdila in mnogi žele opustiti to navado. Na drugi strani pa narašča kajenje med mladino in ženskami.
Tobakov dim vsebuje več kot tisoč kemičnih spojin. Najpomembnejši so živčni strup nikotin in mnoge spojine, ki povzročajo nastanek rakastega obolenja.
TOBAKOV DIM VSEBUJE VEC KOT TISOČ KEMIČNIH SPOJIN: NAJPOMEMBNEJŠA STA KATRAN S KANCEROGENIMI SNOVMI IN ŽIVČNI STRUP NIKOTIN
Količina strupov je v posameznih vrstah cigaret različna, zato so tudi različne cigarete bolj ali manj toksične za kadilce. Nikotin deluje na tiste živce v organizmu, ki izločajo kateholomine, snovi, katerih povečana količina škoduje srcu, krvnim žilam, prebavilom. Čeprav smrt z nikotinom ni takojšnja, pa vendar zastrupljanje poteka dan za dnem, leto za letom.
Med škodljive snovi v to-bakovem dimu spada tudi katran, ki pri dolgoletni kadilski razvadi ustvarja možnost za pojav raka na plučih, ledvicah, sečnem mehurju.
Kadilci cigaret redno vdihavajo tudi plin brez barve, vonja in okusa, imenovan ogljikov monoksid. Kadilci ga ne izdihavajo, kerskozi pljuča zelo hitro vstopa v kri in se spoji s krvnim barvilom v rdečih krvničkah. Ker se ogljikov monoksid hitreje spaja s hemoglobinom, lahko pride pri hudih kadilcih celo do neposrednega pomanjkanja kisika v tkivih in organih.
Naštete škodljive spojine v to-bakovem dimu lahko povzročajo motnje v določenih organih kadilcev.
Razvoj bolezenskih sprememb je odvisen od odpornosti ka-dilčevega organizma, na drugi strani pa od števila pokajenih cigaret, trajanja razvade, tehnike kajenja in od sestave tobaka.
Neposrednemu učinkovanju to-bakovega dima so izpostavljena dihalna pota in pljuča. Pri vsakokratnem vdihu tobakovega dima vstopijo v dihalne poti škodljivi delci. Ti se usedejo na površino sluznice, ki ima izrastke za odstranjevanje škodljivih snovi in sluzi proti žrelu, sicer bi se brez njih kadilčeva pota kmlu zamašila. Zaradi čezmernega delovanja pa se ta sluznica iztroši, zato se pri kadilcu sluz počasneje izpraznjuje ali celo zastaja v drobnih vejah di-
halnih poti. Kadilec zato kašlja in s kašljem izpraznjuje s katranom pomešano sluz iz dihalnih poti. S tem pomaga odpirati zračna pota. Govorimo o kroničnem bronhitisu kadilcev.
Pri nekaterih kadilcih pa se v zastajajoči sluzi začno razmnoževati mikroorganizmi, ki prodro v steno dihalnih cevi in jo spremene tako, da se zoži ali povsem zapre. Taka oblika bronhitisa je huda posledica kajenja cigaret, saj je kadilec tudi fizično prizadet. Najprej se javlja jutranje izkašljevanje. Ker so dihalna pota vse teže prehodna, kadilci opazijo, da se že pri normalni hoji po stopnicah zadihajo in lovijo sapo oziroma počivajo.
Približno 90 odstotkov pljučnega raka prizadene kadilce cigaret. Po prenehanju kajenja pa spremembe na sluznici dihalnih poti celo nazadujejo. To samo potrjuje dejstvo, da riziko pljučnega raka upada pri tistih osebah, ki prenehajo kaditi.
Nikotin in plinni, ki se sproščajo pri kajenju cigaret, puščajo posledice tudi na srcu in ožilju.
Kajenje je glavni vzrok za nastanek srčnega infarkta. Zlasti ogroženi so mlajši moški, stari manj kot 50 let. Nikotin in ogljikov monoksid povzročata sklerozo srčnih žil. Zoženje srčnega ožilja je pogostejše, čim večje število cigaret je kadilec pokadil na dan. Spremembe na ožilju zožijo lumen žile, tako zmanjšajo dovod kisika do srčne mišice, zato začne moč srca slabeti. Ker je pri kadilcih nekaj krvnega barvila že zasedenega z ogljikovim monoksidom, doteka v srčno mišico kri, ki vsebuje premlo kisika.
Nezadostno preskrbo srčne mišice s kisikom bolniki občutijo kot angino pektoris, bolečine v predelu srca z občutkom strahu in motnjami srčnega utripa, zlasti če je kajenje povezano s telesno obremenitvijo.
Ko se ena izmed zoženih srčnih žil zamaši, pride do srčnega infarkta. Kajenje sicer ni edini povzročitelj srčnega infarkta. Temu pripomore še povečana količina maščob v krvi, predvsem pa povišan krvni pritisk.
Kajenje cigaret pospešuje tudi splošno poapnenje žilja. Tako nekateri kadilci po 40. letu starosti občutijo bolečine v mečih. Sprva težavo podcenjujejo, kasneje pase bolečina stopnjuje, tako da morajo nekaj časa počivati, dokler bolečina, krč, ne popusti.
Bolečine med hojo so posledica poapnenja in zoženja žil v spodnjih okončinah. V mirovanju je prekrvljenost še zadovoljiva, pri naporu pa je potreba po krvi večja, ki pa jo prizadete žile ne morejo zadovoljiti. Bolečina je
prvo opozorilo za pomanjkanje kisika v spodnjih okončinah. Ce bolnik ne preneha kaditi, bolezen navadno napreduje.
Nikotin vpliva tudi na delovanje želodčne sluznice. Kadilci obolevajo dvakrat pogosteje kot nekadilci. Zdravljenje čira je uspešno le, če bolni povsem opustijo kajenje.
Posebno škodljivo je kajenje med nosečnostjo, saj takrat kadita dva, mati in otrok. Matere kadilke rojevajo manjše in slabše razvite otroke, kajenje močno poveča možnost umrljivosti dojenčkov.
Kajenju je izpostavljen tudi nekadilec, zlasti v zaprtih in slabo prezračenih prostorih. Ni sicer možno dokazati, da nekadilci zaradi »pasivnega kajenja« obolevajo za posledicami tobakovega dima, se pa čutijo ogrožene, ovirane v svojem ugodju.
Prisiljenost k sokajenju škoduje zlasti astmatikom, srčnim bolnikom in občutljivim osebam.
Zaščita v javnih prostorih ima zato prednost pred potrebami kadilcev.
Kajenje torej ni samo naslada, temveč tudi nadloga, ki ogroža zdravje kadilcev pa tudi njihovo življenje.
GAZVODA TATJANA, dr. med.
KADROVSKE NOVICE
V septembru so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci:
TOZD TKANINA:
DE priprava: JOŽE MALNAR DE tkalnica: ANDREJ BEG, JANEZ KOSALE, ROMAN PEKO
DE oplemenitilnica: MARKO VENE
INVESTICIJSKO-VZDRŽEVALNI SEKTOR: BOJAN AVGUŠTIN
TOZD TRGOVINA: prodajalna Karlovac:	MICA
VRBANIČ
prodajalna Kula: KSENIJA BUDINSKI
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
prodajni sektor: MOMIR MA-JSTOROVIČ (trgovski potnik) prodajni sektor — razvoj izdelkov: POLONCA KOS (zaposlena za določen čas)
V istem času so našo delovno organizacijo zapustili:
TOZD TKANINA:
DE predilnica:	DRAGICA
BLAŽIČ
DE tkalnica: MARJAN ŠINKOVEC, BOJANA HREN DEjrriprava: JOVO MALIVO-JEVIC
DE oplemenitilnica: JOŽE BE-DEK
DE pletilnica: ŽELJKO KOL-JANČIČ
TOZD KONFEKCIJA:
STANKA PAVČEK
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
tehnično razvojni sektor: ANTON VERGOT prodajni sektor:	SUZANA
BRATE
sektor za informacijske sisteme in organizacijo: DARKO UREK
UPOKOJILI SO SE NAŠI DELAVCI:
DE predilnica: JOŽE KNAFE-LJC (invalidska upokojitev)
DE tkalnica: FRANC PANG-RE (starosna upokojitev)
DE opelemenitilnica: MARIJA KRANJC (starostna upokojitev) KOLENC VIDA
IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI V AVGUSTU 1985
JAVNI OPOMIN
L Nadi Malnar (1963), delavki tozda Tkanina, ker je kljub opozorilu vodje izmene večkrat zapustila delovno mesto in se dlje časa zadržala izven oddelka;
2.	Antonu Bedku (1967), delavcu tozda Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela (1 delovni dan);
3.	Cej Nubiji (1953), delavcu tozda Tkanina, ker je v nočni izmeni spal na delovnem mestu in ni kontroliral potek krčenja;
4.	Milanu Radanoviču (1953), delavcu v pripravi, ker jp neopravičeno zapustil delovno mesto;
5.	Mihu Gašper (1929), delavcu tozda Tkanina, ker je neupravičeno zapustil delovno mesto in odšel brez vednosti in dovoljenja predpostavljenega iz DO;
6.	Antonu Gabjanu (1955), delavcu tozda Tkanina, ker je v popoldanski izmeni brez dovolilnice zapustil delovno mesto in odšel v gostilno ter se čez 2 uri vrnil nazaj;
7.	Milošu Muždeka (1959), delavcu tozda Tkanina, ker je v popoldanski izmeni brez dovolilnice zapustil delovno mesto in odšel v gostilno ter se čez 2 uri vrnil nazaj.
UKREP PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
L Nikoli Frlanu (1964), delavcu tozda Tkanina, kerje4dni neopravičeno izostal z dela, zaradi česar je trpela proizvodnja in jebil oviran delovni proces, ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta;
2.	Martinu Sajetu (1938), delavcu tozda Tkanina, ker je v popoldanski izmeni prišel vinjen na delo, ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta;
3.	Jožetu Perku (1963), delavcu tozda Tkanina, ker je štiri dni neopravičeno izostal z dela ter večkrat brez dovolilnice in vednosti predpostavljenega zapustil delovno mesto in delovno organizacijo, ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta;
4.	Francu Zarabcu (1960), delavcu tozda Tkanina, ker je prišel vinjen na delo, ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 Jeta;
5.	Jožetu Juršiču (1965), delavcu tozda Tkanina, ker je 2 dni neopravičeno izostal z dela, zaradi njegove odsotnosti je trpela proizvodnja in je bil oviran delovni proces, ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev;
6.	Bojani Hren (1961), delavki tozda Tkanina, ker dlje časa ne
prihaja na delo niti svoje odsotnosti ne opraviči;
7.	Željku Kuljančiču (1960), delavcu tozda Tkanina, ker dlje časa ne prihaja na delo niti svoje odsotnosti ne opraviči; MATERIALNA ODGOVORNOST
L Vinko Šime (1960), delavec tozda Tkanina, je materialno odgovoren, ker je s svojim malomarnim delom tozda Tkanina povzročil materialno škodo v višini 36.828 din in jo je dolžan povrniti v 7 obrokih;
2.	Matko Alojz (1960), delavec tozda Tkanina, je materialno odgovoren, ker je s svojim malomarnim delom tozdu Tkanina povzročil materialno škodo v višini 22.796 din in jo je dolžan povrniti v 10 obrokih;
3.	Božo Arabadžija (1966), delavec tozda Tkanina, je materialno odgovoren, ker je s svojim malomarnim delom tozdu Tkanina pozvročil materialno škodo v višini 6.390 din in jo je dolžan povrniti v 2 obrokih;
4.	Janko Gorenc (1964), delavec tozda Tkanina, je materialno odgovoren, ker je s svojim malomarnim delom tozdu Tkanina povzročil materialno škodo v višini 80.000 din in jo je dolžan povrniti v 12 obrokih;
5.	Ivan Zajc (1962), delavec tozda Tkanina, je materialno odgovoren, ker je s svojim malomarnim delom tozda Tkanina povzročil materialno škodo v višini 31.221 din in jo je dolžan povrniti v 10 obrokih;
6.	Jože Mavsar (1957), delavec tozda Tkanina, je materialno odgovoren, ker je s svojim malomarnim delom tozda Tkanina povzročil materialno škodo v višini 6.995 din in jo je dolžan povrniti v 2 obrokih;
7.	Ivan Papež (1929), delavec tozda Tkanina, je materialno odgovoren, ker je s svojim malomarnim delom tozdu Tkanina povzročil materialno škodo v višini 836 din in jo je dolžan povrniti.
MARIJA HODŽIČ, iur.
KULTURNE PRIREDITVE V SEZONI 85/86
DOLENJSKI MUZEJ ima za sezono 1985/86 predvidene naslednje razstave:
L RIMSKA NEKROPOLA GORNJA VAS NA ŽUMBER-KU
Razstavo sta v sodelovanju z Dolenjskim muzejem pripravila Arheološki muzej Zagreb in Samoborski muzej (razstava bo predvidoma v oktobru).
2.	SLOVENSKA UMETNOST NA TEMO NOB (1945 — 1985)
Razstavo je pripravil Republiški odbor ZB (oktober).
3.	RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA DEL JOSIPA GERMA (december)
4.	GOSTUJOČA RAZSTAVA IZ NARODNE GALERIJE LJUBLJANA (januar 1986)
5.	RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA DEL VLADIMIRA MAKUCA
Razstavo sta v sodelovanju z Dolenjskim muzejem pripravila Moderna galerija iz Ljubljane in Goriški muzej Nova Gorica (februar).
6.	KRIZA IDENTIFIKACIJE ALI SAMOTE (CIRKUS III), razstava risb Dušana Muca
Otvoritev razstave bo povezana s predstavo giba in zvoka v dramaturško, scensko in kostumsko celovit dogodek, izhajajoč in vezan na likovna dela avtorja (marec).
7.	PREGLEDNA RAZSTAVA VELJKA TOMANA
Razstava bo povezana z občasnimi demonstracijami likovnih tehnik (april, maj).
8.	PREGLEDNA RAZSTAVA USTVARJALNOSTI DIPLOMATOV ALU LJUBLJANA (junij — julij)
V DOMU KULTURE bodo v sezoni 85/86 naslednji KONCERTI:
— mešani pevski zbor OBALA iz Kopra
— BENJAMIN ŠAVER, klavir
— KOMORNI ORKESTER RTV LJUBLJANA koncert za flavto in orkester — z Ireno Grafenauer
— TRIO KITAR iz Zagreba — MAGRA — skupina za sodobni ples,
Maribor-Rotovž Vstopnice za posamezne koncerte bodo v predprodaji v sprejemni pisarni v Domu kulture.
ŠTUDIJSKA KNIIŽNICA MIRANA JARCA ii.'> z omenjeno sezono predvidene naslednje razstave in spremljaje "e prireditve:
L PRIMOŽ TRUBAR, 400-letnica smrti S predavanjem.
2.	ANTON AŠKERC, 130-letnica rojstva.
Z literarnim večerom.
3.	JOSIP STRITAR, 150-let-nica rojstva.
Spremni program še ni določen.
4.	SLAVKO GRUM, 85-letni-ca rojstva.
S predavanjem.
5.	MARJAN KOZINA, 20-letnica smrti.
Spremni program še ni določen.
6.	LOJZE KRAKAR, 60-let-nica rojstva.
Srečanje s pesnikom.
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
7.	BORIS PATERNU, 60-let-nica rojstva.
Srečanje z literarnim zgodovinarjem.
8.	DRAGOCENOSTI ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE MIRANA JARCA.
Knjižno-siikovna razstava ob 40-letnici knjižnice.
V Domu kulture bodo tudi v letošnji sezoni predstave gledališkega abonmaja, in sicer:
A. Pavlovič Cehov: Češnjev vrt (Drama SNG — Ljubljana)
A. Goljevšček: Pod Prešernovo
glavo (Mestno gledališče Ljubljansko)
Christopher Fry: Gospa ne bo zgorela (Slovensko ljudsko gledališče)
L. Pirandello: Šest oseb išče avtorja (Primorsko dramsko gledališče)
I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (Slovensko stalno gledališče v Trstu)
B. Brecht: Malomeščanska svatba (Gledališče Tone Čufar — Jesenice)
R. Šeligo: Ana (Slovensko mladinsko gledališče)
DARJA ZUPANČIČ
ZGODBA O NEKEM SKLADIŠČU
Ni prvič, da se prek tovarniškega glasila razpravlja o problemih skladišč, o njihovih kapacitetah in problemih, ki jih imajo skladiščniki.
Poseben problem (zaradi premajhnih prostorov) pa je skladišče rezervnih delov za-šivalne stroje konfekcij. Če bi bilo to skladišče namenjeno samo za novomeško konfekcijo, bi bilo premajhno. Ker pa se tukaj prevzemajo deli za konfekcije iz Trebi-nja, Vinice in odslej tudi za naš novi tozd Pionir Prnjavor, je situacija kritična. Letos je samo iz uvoza prišlo za 1.000.000 DM rezervnih delov, da ne naštevamo
domačega materiala ter rezervnih delov, ki že leta nedotaknjeni leže v regalih, ker so stroji zastareli.
Inventurna vrednost materiala v skladišču je 20,151.529,53 starih din. Pred dobrim letom je že direktor konfekcije Novo mesto, tov. Kurpes, priobčil članek v tovarniškem glasilu, v katerem opozarja vodstvo delovne organizacije na pereč problem tega skladišča, vendar je naletel na gluha ušesa. Tudi vodja nabave konfekcije, tov. Avsec, se je zelo trudil, da bi rešili ta problem, vendar tudi on ni uspel.
V kolikor se ta problem ne reši z novim prostorom, ki mora biti
Skupščina Krajevne skupnosti Bršljin Novo mesto
izreka
priznanje
T-6KSTILHI10 VAR HI ‘HOVOIEKV NOVO MESTO
za izredno prizadevnost pri razvoju krajevne samouprave in delegatskega sistema
Novo mesto 30.AV^USTA
Predsednik
Sveta Krpjpvne skupnosti
Predsednik
Skupščine Krajevne skupnosti
precej večji, bom prisiljen dostavljati rezervne dele konfekcijam v Trebinju, Vinici, Prnjavoru in kooperacijam, pa naj oni delajo prevzeme.
Pripominjam, da se je sprejem rezervnih delov od lanskega leta
skoraj podvojil pri istih kapacitetah skladišča.
Še bi lahko našteval, pa ne vidim razloga, zakaj bi, saj vem, da ne bo nihče ukrepal glede skladišča, ker dvomim, da vodilni berejo naše tovarniško glasilo.
ZURC
NATEČAJ
modnih kreacij
TEENS JE TUDI VAŠA IDEJA
Če je TEENS vaša moda, naj postane tudi vaša ideja!
V natečaju za kreacijo fantovskih, dekliških in otroških hlač, kombinezonov, jaken in joggingov, vabimo:
vse, ki ste polni idej in jih znate izraziti v modnih kreacijah, kar pa ne sme biti vaše poklicno delo oziroma ne sme predstavljati glavni vir zaslužka.
Barvne skice pošljite opremljene z vsemi podatki o kreaciji in zahtevanem materialu oziroma tkanini. Pošiljki priložite zaprto kuverto z osebnimi podatki. S tem želimo zagotoviti anonimnost pošiljateljev oz. avtorjev pri izbiranju kreacij za nagrade.
Najbolj izvirne kreacije bomo nagradili:
L nagrada: 30.000 din dve 2. nagradi po 25.000 din dve 3. nagradi po 20.000 din
Poleg teh bo nagrajenih še 10 kreacij z izdelki TEENS, izbranih po lastni izbiri nagrajencev, vsaka v vrednosti 10.000 din.
Natečaj, v katerem se bo v polni meri uveljavila vaša ustvarjalna domišljija, bo trajal od 25. oktobra do 25. novembra. Izdelke pošljite na naslov: NOVOTEKS, kadrovski oddelek. Novo mesto, »za natečaj TEENS«.
V_______________________________________________________s
Sejem
otroške mode v Kolnu
Na sejmu so bile prikazane kolekcije za pomlad/poletje 1986.
BARVE: Sejem je bil izredno pisan, zaradi močnih, živih barv: rdeča, ciklam, lila, rumena, oranžna, modra, zelena in bela kot osnova.
TKANINE: Prevladujejo bombažne tkanine, enobarvne tanjše, spranega videza in rahlo pomečkane (crincle kvalitete).
Jeans se pojavlja v vseh kolekcijah v lažji kvaliteti, vedno je pran ali beljen. Poleg enobarvnega je veliko potiskanega v cvetličnem, karo ali črtastem vzorcu. Tisk je tudi večbarven, ne samo v tonu. Vzorci so seveda manjši in bolj otroški. Veliko je jeansa v različnih jacknardnih vezavah. Le-te prevladujejo tudi pri tanjših bombažnih tkaninah v živih barvah. Precej je zastopan tudi karo, ki je
seveda manjši kot pri odraslih. Največkrat je zelo živih barv. Tisti so zelo številni. Največ je časopisnega tiska (iz raznih risank in stripov za otroke), cvetličnega in sadnega tiska.
Tu in tam se pojavljajo tkanine s svetlečim učinkom (saten, svila) kot pri odraslih.
V športnem programu so še vedno zanimiva jogging oblačila. Sešita so iz bombažnega pletiva v vseh modnih barvah. Z velikimi tiski iz risank in stripov. Kroji so udobni, široki. Hlače s patentom ponekod zamenjujejo »špichoze«.
MODELI: Najbolj zastopani artikli: hlače, jakne, puloverji, srajčke s fazono, obleke, krila in tudi kakšen kombinezon. Hlače so še vedno široke, spodaj stisnej-ne ali »špichoze«. Jakne so udobne, športne ali ravne kot srajčke z našitimi žepi in fazono.
Večina artiklov je imela majčkene embleme, pravokotne ali trikotne, kot znak podjetja ali kakšen otroški motiv. Emblemi so vezeni ali iz prozorne folije.
Drukarji in gumbi so majhni in lični, barvno skladni.
SLAVICA MAHOVNE
Upokojenci izlet v Mirno peč
Tokrat seje odbor upokojencev Novoteksa odločil za izlet v avgustu. Največ zaradi lepega vremena, da bi bili v naravi, pod kozolcem.
Pa smo se zmotili. Vreme nam je zagodlo in pokvarilo vzdušje, nekatere je tudi malo zeblo. Pihal je vetrček, pa tudi deževalo je malo. Late so bile preozke.
Toda ne dolgo, ker je naš harmonikar Gusti Avbar, poskrbel za razgibanje, s plesom in raznimi igrami smo se ogrevali. Plesi in igre so bile skrbno pripravljene in ni jih zmanjkalo.
Pred mikrofon so prišli tudi humoristi z duhovitimi šalami. V duetu so nam zapeli Pavla Avbar s svojim sinom Gustijem, Justin Krajnjčič in Vida Zupančič. Tako smo se zabavali pozno v noč. Bili
smo razpoloženi, dobro voljo nam je dajal vinček in pa lepa glasba.
Justin Kranjčič nam je prebral pisma nekaterih upokojencev in upokojenk, ki se iz raznih razlogov niso mogli udeležiti izleta. Zaželeli so nam veliko zabave.
Mi vsi pa jim želimo, da naslednje leto tudi oni pridejo močni in zdravi, da gremo skupaj na naš upokojenski izlet. In lepo jih pozdravljamo.
V imenu vseh upokojenk in upokojencev se zahvaljujemo celotnemu kolektivu in upravi za tako lep izlet in se še v naprej priporočamo.
Zelja nasvseh je, da bi se izleta udeležil tudi kateri od vodilnih, saj boste tudi vi enkrat med nami.
VIČIČ IVANKA Bršljin 54
OBISK V KRATEKSU
21. septembra smo se delavci tozda Konfekcija I Novo mesto odpeljali na sindikalni izlet oz. strokovno ekskurzijo. Začetna točka potovanja je bila avtobusna postaja v Novem mestu.
Že zjutraj se nam je obetal lep dan, tako ni bilo preprek za dobro razpoloženje.
Prva postaja našega potovanja je bila v Krapini. Ogledali smo si DO Krateks. To je največji kolektiv v občini Krapina in Hrvatskem Zagorju, je eden od glavnih nosilcev proizvodnje v tem kraju.
Ker smo konfekcionarji, nas je bolj zanimal ta del proizvodnje. Prvi začetki konfekcije v Krateksu segajo do leta 1966, do proizvodnje trikotaže. Največjo pozornost pa je pritegnil nov oddelek konfekcije, proizvodnja igrač in suvenirjev, ki je začel obratovati leta 1982. Tu so zaposleni invalidi dela, še vedno sposobni za določena dela. Naj omenim, da so delali popularno maskoto sarajevske olimpiade, Vučka, trenutno pa poleg ostalih igrač delajo najnovejšo igračo, veverico Žagi.
Po ogledu Krateksa smo dobro razpoloženi nadaljevali pot do vinskih goric, v Jeruzalem. Tu smo imeli tudi kosilo in degustacijo vin.
Še bolj razpoloženi smo se nato vozili proti severozahodnem delu SR Hrvatske. Cilj našega potovanja je bil grad Trakoščan. Vožnja je bila zelo prijetna saj je pokrajina vse od Jeruzalema do Trak-oščana zplo razgibana, polna zelenja in hribov. Lepo vreme pa je vse skupaj še polepšalo. Grad Trakoščan je sezidan na 246 metrov nadmorske višine. Od tuje čudovit pogled na 2 km dolgo jezero z ene strani, z druge pa na
lepo ohranjene gozdove. Grad je bil sezidan v srednjem veku, severozahodno na hribovitem delu občine Ivanec. V dokumentih, ki so ohranjeni, se Trakoščan prvič omenja leta 1334 kot Tracustian pri popisu starih županov, potem pa v dokumentih, ki omenjajo last hrvatsko-ogerskih kraljev.
Ker je do gradu treba prehoditi 125 lesenih stopnic, ko se vzpenjaš, in prav toliko, ko se vračaš, smo se v nadaljevanju naše poti malo umirili. Toda ne za dolgo, saj smo kmalu prispeli do končne postaje pred odhodom domov. Tu smo imeli večerjo in pa zabavni del našega potovanja. Mislim, da smo se tu še najbolj vsi sprostili.
Ko smo se vračali proti domu, je bilo v avtobusu zelo prijetno. Lepo je bilo slišati, da smo preživeli res lep dan.
V imenu vseh, ki smo se tega izleta udeležili, se zahvaljujem organizatorjem, ki so se resnično potrudili za naše ugodje.
Z. Ž.
Del konfekcije otroških igrač in spominkov.
UPOKOJIL SE JE SLAVKO POLAK
Oditi iz okolja, kateremu si posvetil večji del svojega življenja, ni lahko, še težje pa je. če te obkrožajo ljudje, ki so ti obenem sodelavci in prijatelji. Pa vendar pride čas, ko si zaželiš počitka. In prav zaradi slednjega je odšel pred kratkim v zasluženi pokoj naš dolgoletni sodelavec in prijatelj Slavko Polak.
Rodil se je 2. 4. 1928 kot 7. otrok v kmetski družini na Bizeljskem. Med številnimi brati in sestrami, saj jih je bilo skupaj kar devet, se je prebijal skozi trdo kmečko življenje. Osnovno šolo je obiskoval v Bistrici ob Sotli. Ko mu je bilo 13 let, je vojna vihra prišla tudi nad njihove kraje. In nekega dne, ko se je vrni! domov, je bil dom prazen in opustošen. Vsa družina je bila internirana v Nemčijo. Slavko, ki še razumeti ni mogel, zakaj so ga pustili samega, je taval od sorodnikov do sorodnikov.
Po končani vojni, ko so se vrnili domači, se je Slavko odločil, da od-dide med trgovce. V Krškem je končal šolo za prodajalce in se zaposlil v takratnem okrajnem magazinu, prodajalni v Šentjerneju (pozneje Gorjač ni Šentjernej). Zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov je bil večkrat premeščen in že leta 1947. ko mu je bilo komaj 19 let, je moral prevzeti posle poslovodje. Leta 1958 je bil ob izgradnji avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb odrejen v štab za preskrbo brigad.
Po končani izgradnji pa se je leta 1960 zaposlil v Novoteksu, najprej kot disponent za dobavo tkanin, nato pa na raznih delovnih mestih, vre do leta 1969, ko se je vrnil na svoj ••posel" (prevzel je takratno prodajalno v stari vratarnici).
Pod njegovim uspešnim vodstvom je prodajalna doživljala svoj razvoj in se zaradi prostorskih potreb dvakrat selila. Slavko ni skrival zadovoljstva ob uspehih, ni bil ljubosumen na svoje znanje, ponosen je bd, če mu je uspelo vzgojiti dobre mlade trgovce in teh ni bilo malo. Bil je aktiven samoupra-vljalec. večkratni predsednik DS tozda Trgovina, član DS DO kot tudi raznih drugih organizacij, in še danes je delegat zbora združenega dela skupščine občine Novo mesto
Naš Slavko nam je ostal v spominu kot človek, ki ni bi! nikoli slabe volje, ki je bi! vedno pripravljen ustreči še tako majhni želji posameznika, ki je znal svojp bogate izkušnje in znanje prenašati na druge, kije zna! svetovati, se z ljudmi pogovoriti, le za sebe mu je vedno zmanjkalo časa. Nikoli ni kazal utrujenosti in če je bdo potrebno, je delal cele dneve, kljub temu da je že nekaj časa ime! predpisan te 4-urni delavnik.
Toda kljub trdni volji in predanosti svojemu delu in poklicu pa je le moral popustiti pred vse hujšim bolečinam in oditi v predčasno upokojitev. Želimo mu, da bi vsaj sedaj v krogu družine naše! več časa zase. okrepil svoje zdravje in se še velikokrat vrača! vesel in nasmejan med svoje prijatelje in sodelavce.
SODELAVCl
(
Bralcem se opravičujemo zaradi zamude časopisa, ki je nastala zaradi tehničnih težav (selitev DL v nove prostore, izdajateljski svet).
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem tozda Konfekcija l za izrečeno sožalje, podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
MURGELJ FRANC
MAMO TtMT*NiTQVMMi NOVO M»TO
NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov.
Cilasilo ureja izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik). Brane Krankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.