w.vlw 'Xv.v.v 'Mv.v.v WW.' «V vw '.V* »ÄXv шмвшжтттштштттшм^^ж »WmvÄwv .VAVIVAVaVAVAV >А«Л»>Л L W/A'VXV, wXwXw •V .'A* -V I'XvX'X' V.^vÄ-.- '•Y.y.v-'-i .V.V.V.v.v »•AVI CELJE. 18. avgusta 1961 LETO XI. štev. SI CENA IZVODU 30 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Včasih mora imeti tudi fotoreporter srečo. Siccr bi težko ujel tak trenutek med brigadirji druge kranjske mladinske delovne brigade. ki delajo v Celju in ki bi mu lahko dali podnaslov: oh, kako se je prilegel tale lonček hladne vode... ŠE VEČ PRISPEVKOV Da bi todi v nažem listu dali čim bolj dostojno obeležje dogodkom. ki so povezani z dvajsetletnico naše vstaje, je uredništvo razpisalo nagradni natečaj za najboljše prispevke, ki obravnavajo tematiko iz naše revolucije. Doslej je uredništvo sprejelo največ prispevkov iz obdobja narodnoosvobodilne borbe, manj pa iz predvojnega obdobja in obdobja .povojne graditve. Da bi naše bralce in sodelavce spomnili na nagradni natečaj in s tem vzbudili še večje zanimanje za pisanje prispevkov, objavljamo tdkrat še enkrat nagradni natečaj z željo, da bi prejeli do konca leta čim več prispevkov iz obdobja naše oborožene vstaje, še posebej pa iz predvojnega in povojnega obdobja, saj jc uredništvo prav glede teh prispevkov najbolj v zadregi. NAGRADNI NATEČAJ OB 20-LETNICI REVOLUCIJE Ob 20-letnici vstaje jugoelo-clovanskih narodov razpisuje uredništvo »Celjskega tednika« nagradni natečaj v višini 180.003 din za najboljše prispevke, objavljen v našem listu od 1. aprila do 31. decembra 1961. Prispevki ki pridejo v poštev za nagrado, naj bodo iz naslednjih področij: 1. Predvojno delavsko gibanje v Celju in okolicL 2. Celje z okolico v dneh vstaje in v boju proti okupatorju. 3. Celjski okraj v povojnih letih graditve. Za vsako od teh področij razpisujemo 3 nagrade v znesku 60.000 din, in sicer 30.000 din za vrsto člankov, reportaž ali drugih sestavkov (najmanj pet); 20.000 din sa najmanj 3 sestavke ter 10.000 din za najmanj en članek, reportažo ali kakršen koli drugi sestavek. Nagrade bodo prispevali: za predvojno delavsko gibanje Okraj ni odbor za proslavo 20-leta.ce vstaje; za pisanje o medvojnem obdobju Okrajni odbor SZDL v Celju, za prispevke o povojnem obdobju socialistične graditve pa uredništvo »Celjskega tednika«. Pisanje o predvojnem delavskem gibanju naj bi zajelo spomine, razne akcije in stavke delavcev, vpliv Komunistične partije na delavsko gibanje ter priprave na oboroženo vstajo. Prispevki iz obdobja borbe proti okupatorju naj bi vsebovali dogodke od začetka vstaje pa do osvoboditve Celja; ustanovitev prvih partizanskih edinic, razne akcije in sabotaže, odlomki iz bojev. podvigi posameznikov itd Gradivo o povojni graditvi pa naj bi prikazalo uspehe na gospodarskem področju, razvoj delavskega in družbenega samoupravljanja, preobrazbo naše vasi Itd. Prispevki s tega področja so lahko raznovrstni od opisa našega sodobnega življenja in razvoja, raznih uspehov na družbeno-po-litićnem in gospodarskem področju ter do prikazovanja negativnih pojavov, ki niso v skladu z naOim družbenim in gospodarskim razvojem. Udeleženci natečaja se lahko poslužujejo vseh zvrsti pisanja od člankov, reportaž, dokumentarnih podlistkov. Intervjujev, črtic, kožen j pa vse do novel, satir in humoresk Nagrade bodo podeljene konec januarja 1962. Prispevke je treba označiti s pripombo na vidnem пк-stu: »NAGRADNI NATEČAJ OB 20-LETNICI REVOLUCIJE«. Prispevke bo ocenilo uredništvo »Celjskega tednika«, dokončni «klep o podelitvi nagrad pa bo potrdil Izdajateljski svet. Uredništvo »Celjskega tednika« Najvišji odlikovanji za celjski brigadi pred dnevi sta se vrnili v celje kar dve celjski mladinski bri gadi: 11. celjska mdb »borisa kidrica« in 1. celjska mdb »dusana fin2-garja«. prva je delala pri zaključnih delih na avtocesti »bratstvo i jedinstvo« v srbiji v gr-delicki klisuri. druoa pa je sodelovala pri gradnji centralnega športnega stadiona V kranju. obe sta dobili za svoje delo najvišja odlikovanja Komandant II. celjske MDB »Borisa Kidriča«, ki je sodelovala na zvezni akciji, nam je o dedu, življenju ter uspehih brigade povedal naslednje: »Letos prvič se je na zvezni akciji pričelo uveljavljati brigad-no samoupravljanje. To je imelo tudi poseben pomen pri delu brigade na delovišču, še bolj pa pri organizaciji notranjega življenja v brigadi. Celjska brigada, ki je bila v naselju najboljša, je imela ravno notranje življenje najbolj razvito. Skoraj vsak večer so organizirali kakšno kulturno prireditev. Dies itd. Brigada je imela Zaradi izredno razvitega notranjega življenja v brigadi se je lažje razvil kolektiv, večja pa je postala tudi vloga vsakega posameznika, saj je kot član brigad-ne konference aktivno sodeloval pri upravljanju brigade. Najbolj pomembno pa je bilo to, da so brigadirji čutili neposredno odgovornost za uspeh brigade. Posledica tega je bila tudi ta, da niti en brigadir ni bil opominjan ali kaznovan, s čimer se ne morejo pohvaliti druge brigade. Poleg notranjega življenja je dosegla brigada lepe uspehe 'tudi na 'trasi. Mesečni delovni povpre- več so tudi priznanja za dobre odnose med mladinci samimi. S približno enakimi uspehi se lahko pohvali tudi 1. celjska MDB »Dušana Finžgarja«, ki je sodelovala pri gradnji centralnega športnega stadiona v Kranju. Tudi ta brigada je imela bolj razgibano notranjo aktivnost kot ostali dve brigadi v naeeliu (kranjska in mariborska). Celjska brigada je bila najboljša na delovišču kot tudi v naselju, saj je dobila zato tudi najvišja oddi-ko-vanja in pohvale: udarna, specialno pohvaljena, dobila je srebrno medaljo mesta Kranj ter diplomo revolucije. Upajmo, da bosta tudj obe brigadi, ki sta že odšli iz Ceđja (prva v Kranj, druga pa na gradnjo avtoceste »Bratstvo i edinstvo« v Srb jo), dosegli podobne uspehe. jt- ZAČELO SE JE obiranje HMELJA Kakor vsako leto v tem času, tako je tudi te dni Savinjska dolina zaživela svoje polno življenje. Dolina je dobila več deset tisoč novih prebivalcev. Ne za dolgo, samo za nekaj tednov, dokler ne bo padla zadnja hmeljev-ka, dokler ne bo spuščena zadnja žica ... Spet je prišel čas obiranja hmelja. Kakšna bo letina? Težko je dati odgovor na to vprašanje. Težko ga je dati nam, molčeči pa so tudi tisti, ki se ozirajo po nasadih in ocenjujejo zelene kobule. Nekateri pravijo, da bo dokaj dober, sicer pa nekje boljši, drugod slabši. Lep pridelek si obetajo okoli Prebolda, nekaj manj pa ga bo bržas pri Braslovčah, Gomilskem in Polzeli. Tam ga je pred meseci potolkla toča. Savinjska dolina je v velikem pričakovanju. Upajmo in želimo, da bo vreme naklonjeno vsem in da bo trgatev zelenega zlata opravljena brez zastojev in pravočasno. In šele potem bomo spet vprašali, kakšen je bil pridelek, kako bo z njegovo prodajo, pa tudi, kakšen je bil zaslužek. —an Preveč izgubljenih delovnih dni 6 seboj tudi svoj orkester, pevski zbor pa je bil eden najboljših na celotni trasi. Poleg prosvetnega dela v brigadi so posvetili precejšnjo pooomost tnidi ideološko-političnem delu. Brigada je imela razvito tudi športno življenje, saj so se brigadirji udejstvovali v skoraj vseh športnih panogah. Tudi letos so brigadirji obiskovali razne tečaje. 50 mladincev — brigadirjev je obiskovalo razne tečaje in napravijo zaključne izpite. ček je bil 168 % (norma 100 %). Najbolj prekoračena norma pa je bila 299%. Na koncu se je še več kot polovica brigadirjev zaobljubila, da pojde naslednje leto še enkrat v akcijo. Vsa odlikovanja in priznanja, ki jih je brigada dosegla — bila je udarna, specialno pohvaljena, dosegla pa je tudi najvišje možno odlikovanje — trak revolucije — niso le znak uspehov pri delu na trasi ter izredne razgibanosti notranjega življenja v brigadi, tem- И2жшш:ж OD 17. DO 27. AVGUSTA Približno do 21. avgusta nestalno s pogostimi padavinami, po 21. avgustu pa pretežno lepo vreme, le okrog 26. avgusta se pričakujejo kratkotrajne padavine. Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora Mozirje so med drugim odborniki poslušali tudi poročilo o delu in ugotovitvah inšpekcije za delo. Iz poročila je bilo razvidno, da Številni delovni prostori ne odgovarjajo osnovnim delovnim pogojem. Takih prostorov je kar 17. Tudi površina delovnih prostorov je ponekod premajhna. Zelo slabo je stanje glede nezavarovanih strojev In naprav. Takih primerov so ugotovili nekaj nad 200. Nekatera delovna mesta so slabo zavarovana od požarov, eksplozij in električnega toka. Vse to narekuje, da bodo morali delovni kolektivi predvsem pa organi samoupravljanja bolj skrbeti za ureditev delovnih prostorov in varnost delavcev. Inšpekciji dela je uspelo odpraviti številne nepravilnosti, dosti pa ' Ribnica na Pohorju je že v soboto sprejela prve goste; nedeljske proslave ob dvajsetletnici ljudske revolucije na Štajerskem pa se je udeležilo nad štirideset tisoč ljudi iz mariborskega, murskosoboški ga in celjskega okraja, lam so se srečali preživeli borci Prvega štajerskega bataljona. Druge grupe odredov. Pohorskega bataljona, Zidanškove in šlandrove brigade, Lackovega in Kozjanskega odreda ter borci številnih drugih partizanskih enot, ki se se borile na Pohorju in Štajerskem sploh. Med gosti so bili tudi Franc Lesk oiek-Lnka, Vida Tomšič. Viktor Avbelj. dr. Jože Potrč, generalna podpolkovnika Stane Potočar in Peter Stante, nadalje Tone Bole. Slane " Jarkič in drugi. Slavnost je začel sekretar Okrajnega komiteja ZK za mariborski okraj Miloš Ledinek, zatem pa je govoril pomočnik komisarja Glavnegaštaba NOV in POS ter podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj. V svojem govoru je najprej poudaril pomen praznovanja dvajsete obletnice vstaje, zatem pa nanizal uspehe, ki smo jib dosegli v izgradnji socializma. jih bo treba še odpraviti. Analiza nesreč pri delu izkazuje, da je bilo lani 188 nesreč in ena smrtna. V primerjavi z letom 1959 je bilo lani 73 nezgod manj, kar je vsekakor pozitivno, ni pa zadovoljivo. Vzroki za številne nezgode so bili slaba organizacija dela. preutrujenost, slabe električne instalacije in naprave, nezavarovani stroji in neuporaba osebnih zaščitnih sredstev. Zaradi nezgod je bilo lani izgubljenih blizu 24 tisoč delovnih dni, izguba na narodnem dohodku pa znaša blizu 22 milijonov dinarjev. Posebno poglavje so nesreče izven dela. Na potovanju v službo in domov Je bilo lani 29 nesreč. Analiza nesreč prikazuje, da je bilo poškodovanih največ nekvalificiranih delavcev. Vzroki nesreč so nedovoljna poučenost ob prihodu na delo, slaba strokovnost, nedisciplina pri delu in raz-tresenost. Nekvalificiranim delavcem sledijo kvalificirani, tem pa polkvalificirani. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je še vedno največ nesreč v ponedeljkih, čeprav za 7 % manj kot v 1959 letu. Po urah zaposlitve je bilo največ nesreč v tretji uri zaposlitve. Analize raziskav nesreč so pokazale, da gre v tem času za posebno utrujenost delacev. ki verjetno izvira od občutka lakote, tempa proizvodnje in pojave psihičnih simptomov. Vzroki so tudi zgodno vstajanje in dolgo potovanje na delo ter nepravilna in nezadostna prehrana pred nastopom dela. To stanje se delno že zboljšuje z dajanjem tople malice v nekaterih podjetjih. Po delih teles je bilo največ nesreč na nogah in na dlani rok. Občinski ljudski odbor je daj vsem gospodarskim organizacijam v občini priporočila za odpravo nepravilnosti. Tako bi naj podjetja v prihodnje bolj temeljito raziskala vzroke nezgod, ki se pripetijo na pota na delo in domov. Ш »Za liste, ki bi spet uvajali rasno, tevdalno in kastno diskriminacijo, smo uvedli najstroije kazni, celo smrtno kazen. Naš cilj je, da likvidiramo vse oblike izkoriščanja človeka po človeku .. .* je izjavil Se-kou Tourš, predsednik republike Gvineje, ko je bil lani pri nas. V Casablanci, kjer so -se lani zbrali predstavniki šestih alriških držav, je bilo v programski deklaraciji med drugim rečeno, da bodo podpirali vse sile, ki streme po likvidaciji kolonializma in neokolonia-lizma v vseh oblikah, in da si bodo prizadevali osvobodili airiški kontinent od političnega vmešavanja in ekonomskega pritiska. V Casablanci so tedaj bili maroški Mohamed V., Naser v imenu Z AR, Nkru-mah v imenu Gane, Sekou Toure, Modibo Keila v imenu M al i ja in Ferhal Abas za svobodno Alžirijo Ta oklic voditeljev airiškega kontinenta in še posebej beseda Sekou Toureja predstavlja danes v svetu eno najbolj revolucionarnih načel, ki mu že redkokdo javno nasprotuje, v zakritih oblikah pa vsi tisti, ki so okusili, kako priteka v deželo bogastvo iz kolonialnih ek-slra-protitov. Danes so se nekdanje predstavnice kolonialnih imperijev. Anglija, Francija že skoraj odrekle klasičnim kolonialističnim apeli-torn in jih kažejo le še tam, kjer menijo, da se bo čas vendarle njim na ljubo ustavil: v nekaterih deželah centralne Alrike, v Alžiru, Angoli. Oklic pa je zanimiv še posebno zato, ker napoveduje boj tudi neokolonializmu in vsem njegovim metodam, oblikam in inačicam. Teh je mnogo in zavise od možnosti in elastičnosti, s katerimi se razvita država pojavlja kot novi kolonialst na nerazvitem kontinentu. Za Zahodno Nemčijo se nam je večkrat zapisalo, da je po vojni razmeroma zgodaj poiskala stike z Alriko in da je imela lažjo roko zato, ker ni bila obremenjena s ko-lonialistično miselnostjo niti ni imela kolonialistične tradicije izpred druge svetovne vojne, medtem ko se je nemška alriška kolonialna politika že, recimo, pozabila. Pozabila se seveda ni v Nemčiji. Hitler je pri svojem vojnem načrtu računal s ponovno osvojitvijo nekdanjih nemških kolonij in še nekaterih drugih. Načrt za te osvojitve mu je naredil von Etzdorf, o katerem smo že zapisali, da je dahes nemški ekspert za Alriko Tudi ves belgijski Kongo je bil na programu. Nemški novi kolonializem je bil lu že večkrat omenjen in ga je treba presojali samo kot izraz nemške gospodarske moči in zato njenih potreb in njenih imperialnih lihih načrtov. Izkoriščanje Alrike so proglasili za problem šl. 1 nemške bodočnosti že leta 1950. Ustanovili so Urad za prekomorska področja obnovili kolonialni inštilul v Hamburgu, predvsem pa lorsirali v Alriko izvoz in ustanavljanje nemško-alriških podjetij. Hitlerjev gospodarski minister Schacht je usmerjal nemške linančnike, ustanovili so Airiški urad, ki je zastopal Kruppa in druge velike iirme. Leta /956 je nastala Nemško-alriškc družba, ki jo vodi predsednik zvezne skupščine Gerstenmeier. Leta 1957 je bila obnovljena Hitlerjeva kolonialna šola pod naslovom Nemški inštitut za tropsko in sub-tropsko poljedelstvo. Nemci so izdelali saharske načrte, ki so jih nato deloma prevzeli Francozi. To in še marsikaj se je krilo pod naslovi cele vrste združb: Inštitut za vprašanje Atlantrope, Nemško-vzhodno alriška družba Viktoria, Alriška zveza. Klub za prekomorske dežele Zveza za sodelovanje z nerazvitimi deželami, Nemški odbor za vprašanja saharskega pridobivanja Nemški kapital je prodrl v francosko in angleško vplivno področje Nemški novi kolonializem ni kar tako. A obenem nosi v sebi vse listo, česar Afrika ne mara. Zahodno Nemčija se je izjavila zoper alžirsko neodvisnost, nemški general Speidel sam je obiskal Alžirijo kjer je že danes poltretja milijarda nemškega premoženja. V Sahari imajo prostor za raketne poskuse v tujsko legijo je s lihim pristankom zvezne vlade stopilo po 1946. letu 400.000 Nemcev. Tudi Combe je poslal delegacijo v Zahodno Nemčijo. Ne drži torej Ušlo. kar smo pred desetimi leti pisali, da Nemčija lahko nastopa pred Alriko in Azijo neomadeževana s kolonialno preteklostjo. T• ° ČITAJTE delfski tednik! Velenjski motiv Foto: Tone Kavčič Ze sedaj za 17 odstotkov več Kakšno je trenutno stanje glede turistične sezone v celjskem okraju, kako je bilo s predsezono in kako s prvo polovico glavne, so bila vprašanja, ki smo jih zastavili glavnemu tajniku Celjske turistične zveze prof. Zoranu Vudlerju. sti pozorno bomo morali proučiti izkušnje in napake ter napraviti vse, da bi se prihodnje leto ne ponovile. —mb — Letošnjo turistično sezono smo pričakovali z velikim zanimanjem, saj je bilo do meseca maja še precej nerešenih vprašanj okoli cen in podobno. Na srečo, pri nas nekih posebnih težav v predsezoni nismo imeli. Bila je zelo ugodna, razen v Savinjski dolini, kjer je slabo vreme premaknilo tudi začetek glavne sezone tja do desetega julija. Sicer pa nam o rezultatih tako imenovane predsezone govorijo tudi V zaxLtyetK TlcUui, /u> DOMOVINI Petek, II. avgust« V BEOGRADU se je končal kongreH Kvri»;»ske zveze* hmeljarjev, na katerem so izraz-ili upanje, da ho v prihodnjem letu prišlo (lo stabilnejšega položaja na hmeljarskem trga. Sobota, ti. avgusta V JCGOSLAVIJI jc bilo ta dan bolj vroče kot t Muli Aziji Taio so т Beo-grudu namerili 38. v Tilogradu p« celo 40 stopinj Celzija. Nedelja, П. avgusta ZVE/K vojaških vojnih invalidov iz Kopra, Sežane. Herpelj In Ilirske Bistrice so v Brkinih pripravile privslavo 20-letnice vstaje. Ponedeljek. 14. avgusta STALNA KONFERENCA MEST jc pripravila gradivo za razpravljanje o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v komunah, posebno v zvezi s >preniciu-burni pri delitvi dohodku. Torek. I*, avgusta V LJLBI.JANI »o priredili veličasten sprejem Miru sk Cerarju. novem» evrop-emu prvaku v orodni telovadbi. Sreda. K, avgusta V BEOGRADU -e jc rbraln nad 10(1 mladincev iz 24 driav. ki «o krenili na puhod skozi najsUvncjSc krujc iz na-roditcisvebndilnrga boja naslednje številke, je dejal tov. Vudler: V celjski občini smo imeli v prvem polletju letošnjega leta 51.398 nočitev, v laški 39.630, v mozirski 12.744, v konjiški 1.450, v žalski 866, kar znese skupaj 203.001 nočitev. To pa je za 17 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Razveseljiva je še ugotovitev, da je bilo letos tudi več inozemskih nočitev in da smo jih doslej registrirali že okoli petnajst tisoč. Trenutno so zasedene vse no-čitvene zmogljivosti v Rogaški Slatini, na Dobrni, v Logarski dolini ter v vseh weekend naseljih. V ostalih krajih Zgornje Savinjske doline, pa tudi v Laškem, v Rimskih Toplicah, na Frankolo-vem, Vranskem in podobno je na razpolago še nekaj ležišč. — Kako pa je s cenami? — V povprečju znaša cena ležišča za eno noč pri privatnikih 300 dinarjev. Tako je pri nas. Na Gorenjskem se ta cena suče v povprečju 350 dinarjev, na Jadranu pa 400 dinarjev. Seveda so to povprečja. Dosti večje pa so razlike med penzionskimi cenami. V celjskem okraju znašajo te cene v povprečju tisoč pet sto dinarjev, na Gorenjskem 2.200, na Jadranu pa 3.100 dinarjev. In spet, to so samo povprečja. Posamezni primeri pa seve odstopajo tako navzgor kot navzdol. — Kakšen zaključek sezone pa predvidevate? — Računamo, da bo sezona navzlic vsemu zadovoljiva. In še več, glede na zdravilišča, ki jih imamo, predvidevamo, da bomo zabeležili večje število nočitev kot v lanskem letu. Medtem, ko smo lani imeli 525.000 nočitev, menimo, da jih bo letos za okoli 15 odstotkov več. Navzlic temu, ne moremo biti povsem zadovoljni. Zla- NAŠ KOMENTAR ZAKAJ TAKO? Na zadnji seji zbora proizvajalčev ljudskega odbora celjske občine so med drugim kritično obravnavali potek decentralizacije delavskega samoupravljanja v večjih gospodarskin organizacijah in s tem formiranje ekonomskih enot. Analiza je pokazala, da gre proces decentralizacije samoupravljanja sicur svojo pot, toda na žalost vse preveč formalno, kajti vzporedno z njo ne gre decentralizacija sredstev, skladov, s katerimi kolektiv razpolaga. Ko govorimo o decentralizaciji organov delavskega samoupravljanja, ne mislimo pri tem na neko pretirano delitev ali celo razbijanje podjetij na nešteto majnnin enot. Ne, pri tem gre edinole za ustvaritev takih notranjih odnosov, ki bodo zagotovili boljše in bolj smotrno gospodarjenje in ki bodo v ta proces upravljanja zajeli čim več neposrednm proizvajalcev. Zato mora tudi decentralizacija samoupravljanja imeti svoje meje in kar je najvažnejše, ta proces ne sme iti mimo osrednjih problemov, ki jih kolektiv kot celota zasleduje, ne sme iti mimo razvojnih programov podjetij, investicijskih " in družbenih načrtov. To so problemi in naloge, ki jih mora obravnavati in sprejeti ves kolektiv. Spričo tega v podjetju, ki ima začrtano svojo pot na osnovi prizade-* vanj celotnega kolektiva, tudi decentralizacija sredstev skladov, amortizacije in podobno ne more imeti negativnega vpliva. Povsem naravno je, da k uresničevanju takih nalog prispevajo vse ekonomske enote določen delež, zato je tudi prav, da z ostalimi sredstvi razpolagajo v teh enotah sami. Ali z drugimi besedami: investicije, rekonstrukcije itd. ne morejo in ne smejo biti ovira na poti vse večje decentralizacije sredstev skladov na ekonomske enote. To hkrati pomeni, da tudi ekonomske enote ne morejo zaživeti, če ne bodo same razpolagale z določenimi sredstvi. Ce ekonomske enote teh pravic ne bodo imele, potem tudi ne moremo govoriti o materialni zainteresiranosti neposrednih proizvajalcev. Zato je razumljivo, da bi v težnji po vse večji decentralizaciji delavskega samoupravljanja, po ustanavljanju ekonomskih enot obtičali na pol pota, če ne bi prav tem ekonomskim enotam dali možnosti, da same razpolagajo z določenimi sredstvi in če delavca ne bi materialno zainteresirali za večjo in boljšo proizvodnjo, za boljše in bolj smotrno gospodarjenje. —mb FILM fZELENO ZLATO* Pred kratkim so si povabljeni gostje v Žalcu, Celju in Laškem lahko ogledali dokumentarni film »Zeleno zlato« v proizvodnji Tri-filma iz Ljubljano trr rožni NA OBISKU V SAVINJSKI DOLINI .Potem, ko so se oglasili v Ljubljani, je okoli trideset udeležencev kongresa evropsKega Hmeljarskega biroja v ponedeljek popoldne obiskalo še neicatere Kraje Savinjske doline, kjer so si ogledali hmeljišča in se seznanili s tukajšnjim pridelovanjem hmelja. Zelo lep sprejem so predstavnikom hmeljarjev iz Velike lirita-nije, Francije, Belgije, Vzhodne Nemčije, Poljske, Češke in Madžarske pripravili v Braslovčah, kjer jih je pozdravil tudi predsednik ljudskega odbora žalske občine Tone Delak. Po ogledu Savinjske doline, so se gostje odpeljali še v Velenje. Prvi vozniški izpiti Pretekli teden so pred komisijo za izdajo vozniških dovoljenj v Konjicah opravljali šoferske izpite prvi kandidati. Skupno se je prijavilo sedemnajst kandidatov, od katerih jih je izpite opravilo le osem, medtem ko je eden opravljal izpit za višjo kategorijo. Večina kandidatov je padla že pri teoretičnem delu. V. L. in sceni Milana Stanteta. Medtem, ko je glasbo oskrbel Bojan Adamič, je film posnel Rudi Vavpotič. Na okoli tristometrskem Ferra-nia barvnem celuloidnem traku so realizatorji filma posneli najrazličnejše, vsekakor pa najznačilnejše, prizore iz časa, ko hmelj raste, nadalje iz obiranja ter pozneje spravljanja, sušenja, vskla-diščenja itd. Prav zaradi tega si dogodkom s terena sledijo tudi kadri iz kmetijskega gospodarstva Vrbje in Hmezada. Približno ena tretjina dolžine filmskega traku pa je odmerjena proizvodnji piva. V ta namen so snemalci obiskali pivovarno v Laškem. Film je odkupilo podjetje Ves- na film, ki ga bo tudi razdeljevalo. Tako je bilo določeno, da bodo dokumentarni film »Zeleno zlato» predvajali kot predfilm filmu »Ti loviš«. Zal, se ta sklep v Celju ni uresničil, kajti v Celju smo film »Ti loviš« gledali prej, kot pa je bil dokumentarni film o savinjskem goldingu končan. Zato upajmo, da ga bodo distributerji poslali enkrat pozneje v mesto ob Savinji. Ne glede na vse to zasluži izdelava filma, ki prikazuje pravzaprav osrednji proizvodnji in hkrati življenjski problem Spodnje Savinjske doline, veliko priznanje. Zato so njegovim proizvajalcem nudili pri delu na terenu največjo pomoč vsi činitelji, ki so kakor koli vezani na pridelovanje hmelja, zlasti pa še Hmeljarski inštitut v Žalcu. — Naša slika prikazuje prizor iz tega filma, obiralko v osebi tajnice Inštituta, Vere Pipalove. —an „BIL! SMO MLADI IN SREČNI" ^ЈшршрP ,' - 1 '' - ---— ffl Celje je pred dnevi pozdravilo že drugo kranjsko mladinsko delovno brigado, ki se je odzvala povabilu celjske mladine in pri- šla pomagal reševati in odpravljati nekatere komunalne probleme. Ze dober teden dni bi zdaj lahko vsak dan opazovala pri- kupne itn nasmejane kranjske srednješolce — 49 jih je — kako s presenetljivim uspehom kopljejo pri hudinjski šoli odvodni jarek, ki bo kmalu šolo in okoliške hiše rešil vode, ki jih zamaka ob deževju. Pa poglejmo te mlade in razigrane ljudi nekoliko bliže. Dnevnik življenja, občutkov in dela je v naselju brigadirjev prav gotovo tako potreben kot jutranje umivanje. V svojih listih — ki jih ponavadi popišejo sekre-tarjeve roke — skriva toliko resnice, da bi je težko našli v kakr-šnem-koli drugem zapisu. Tudi Kranjčani ga imajo. Nismo si moglj kaj, da ne bi pobrskali po njem, prebrali tu in tam kakšen odstavi:č, se nasmehnili njihovi hudomušnosti — končno pa bili ponosni, da Kranjčani tako lepo mislijo o našem mestu in njegovih ljudeh. »Celje je belo mesto, čeprav ne ne tako belo kot pojo pesmi o njem. Lepo, staro mesto je to — pa nam vendar ni tako ljubo kot Kranj«, so nekje zapisali. Nekaj vrst zatem govorijo o svojih prvih vtisih o mestu ob Savinji, o svojem »naselju« — domu indu- strijsko kovinarsko šole, o svojih mislih, veselju in zadovoljstvu ... Ukradli smo se po stopnicah njihovega prebivališča in se znašli najprej v »srčkani« sobici — tako je namreč pisec dnevnika ta prostor imenoval. Kdo ve zakaj je srčkana — morda zato, ker se v njej šopiri nežni sool. ali zato, ker sfkozi odprta okna Hiije scnce. morda pa celo zaradi »u-metniAke risbe na šolski tabli! Prijetna in prikupna je sobica in prav tako so vse ostale. Od nekod je nekdo prinesel celo cvetje in skrbne roke so ga postavile kar v kozarce — ker vaz ni. Prijetno in toplo učinkujejo. »Vojaki še niso bili — to se jim vidi«, je Bogdan zlobno pripomnil, ko je glodal njihove postelje. Pa je bila ta nasmejana pripomba čisto zares »zlobna«! Na delovišču pri hudinjski šoli smo se najprej začudili dolgemu jarku, ki so ga mladi ljudje že skopali. Delovodja vodne skupnosti Jakob Muhič kranjskih brigadirjev kar ni mogel prehvaliti. »Cisto zares mislim«, je dejal, ko je bil tako ponosen nanje, »pa saj svojega dela ne morejo skriti. Kar poglejte!« In res je tako. Močno presegajo svoje obveznosti — in kar je najpomembnejše, vse to delajo z dobro voljo in s smehom na ustih. »Lopata se bo segrela, če jc boš pustil ležati na soncu«, se j« spet vpiknil Bogdan. »Kaj jo pa tako gledaš, ti jo primi! Ne bc te ugriznila!« mu je vrnil brigadir milo za drago. Salva smehć je bil naš skupen odgovor. Se nekaj metrov poti med brigadirji in že smo bili prijatelji Kar kmalu smo se "domenii zi rokometno tekmo s celjskim mladinskimi funkcionarji in jin ob odhodu kar povprek klicali: »Pa »žaklje« za gole prinesitt s seboj!« »Bili smo mladi in zelo srečni« je nekje zapisala sekretarka < dnevnik. Lepe so te besede is mnogo pomenijo. Dragi kranjski brigadirji! Г bi bili še dolgo mladi in zelo sret ni! Veseli smo vas in radi v? imamo! -ij Mleka je in ni dovolj Zemlja potrebuje ljudi POGOVOR Ž DIREKTORJEM PODJETJA »MLEKO« V CELJU V začetku leta so tudi v Celju dvignili prodajne ceno mleku na 56 din za liter. Namen tega je bil, da bi ceno mleku v Celju vskla-dili s ceno v ostalih mestih, pred vsem pa, da bi podjetju »Mleko« pomagali na lastne noge, saj je prejšnja leta krila podjetju primanjkljaj celjska občina. Ker nas je zanimalo, kakšno je stanje v zvezi z odkupom in prodajo mleka sedaj in kakšni so problemi v zvezi z »mlečno krito v Celju, saj bi lahko rekli, da je mleka dovolj, pa hkrati tudi premalo, smo v razgovoru z rav nateljem podjetja »Mleko« tov. Maksom Sternom zvedeli marši kaj, kar bo gotovo zanimalo tudi javnost. — Sedaj, ko je prodajna cena mleku višja, prav gotovo podjetje nima več finančnih težav? — Na videz tako izgleda, vendar to ne drži, je začel pogovor tovariš Stern. — Vsi srno menili, da bo s tem konec težav za podjetje, vendar smo se pri tem ušteli. Takrat nismo pomislili na okolnosti, ki so nastopile, kar je podjetje spravilo skoraj v podobno težak položaj, kot je bil pred leti. — Kakšne so te okolnosti? — Podjetje odkupuje mleko od družbenih kmetijskih gospodarstev, ki so med tem časom dvignila ceno mleku. Ko je podjetje dvignilo prodajno ceno mleka na 56 din za liter, so kmalu zatem dvignili ceno tudi zasebni proizvajalci. Njim se po taki ceni izplača prodajati mleko in so z njim v Celje kar »navalili«. Potrošniki pa po stari navadi, ki je še v ljudeh vkoreninjena, raje kupujejo pri njih mleko, ker ga nosijo na dom in, kot pravijo, ima njihovo mleko debelejšo smetano. Pri tem pa ne pomislijo, da mleko ni pasterizirano, da je polno primesi, nesnage in večkrat 'tudi okuženo z bolezenskimi klicami. Pasterizirano mleko pa je prav tako mastno, le da so ma-ščobne substance razbite na vse mleko enakomerno, hkrati pa je mleko, ki gre skozi našo mlekarno, zdravo. — Torej gre v tem primeru za nekakšno »intervencijo« kmetovalcev, namesto, da bi bilo narobe? — Prav ste rekli. To nam ravno povzroča težave. Mleko odkupujemo od kmetijskih gospodarstev, ki so kot rečeno vsled vloženih začetnih investicij v živinorejo, dvignila ceno. Podjetje pa odkupuje od njih vse količine mleka, saj s tem podpiramo družbeni sektor, čeprav ga večkrat v Celju vsled »intervencije« kmetovalcev vsega niti ne moremo prodati. Takrat smo primorani presežke mleka prodati mlekarnam izven okraja celo po nižji ceni od odkupne. — Potemtakem ima podjetje izgubo? Tovariš Stern je poiskal v mapi kalkulacije za prvo polletje, kjer so razčlenjeni vsi stroški za liter odkupljenega mleka, ki ga plačajo po 45 din. — S stroški vred nas po tej. kalkulaciji mleko stane 65 din liter,- prodajamo pa ga po 5G din. Torej je že tu 9 din izgube pri litru. Ker pa mleka celjski potrošniki ne odkupijo vsega, saj je za nekatere Sc vedno predrago, ter ga trošijo le za najnujnejše potrebe, mnogi se pa preskrbujejo z mlekom direktno od kmetovalcev, nastane vprašanje za podjetje, kam z mlekom? — Zlasti letos v poletju, je nadaljeval tovariš Stern, ko je mle- P. % — Kako nameravate kriti izgubo? — V prvem polletju smo izgubo nekako krili iz notranjih rezerv, v glavnem iz dohodka iz drugih dejavnosti. Podjetje se ukvarja razen glavne dejavnosti tudi s prodajo perutnine, jajc, sira, bonbonov in keksov ter s prevoznimi uslugami. Kako bomo krili izgubo odslej, pa še sami ne vemo. — Vsekakor ni nekaj v redu v trgovini z mlekom? ka dovolj, saj pravijo, da je letošnje leto »mlečno leto«, smo imeli težave s prodajo. Presežke smo bili prisiljeni prodati mlekarni v Radečah in mlekarni v Ptuju po 34 din. Seveda je pri tem izguba še večja, 11 din pri litru od odkupne cene. Pa še težave smo imeli, da smo ga lahko sploh prodali. — To je splošen pojav tudi drugod. Po eni strani je mleka dovolj, hkrati pa ga ni, ker bi ga gotovo gospodinje bolj kupovale, če bi bilo cenejše, saj je mleko zelo zdrava in koristna pijača. Ponudba je večja od povpraševanja, vendar v tem primeru zakon vrednosti ne deluje pravilno, sicer bi potrošnik po mleku prav gotovo bolj posegal. Podobno je tudi z mlečnimi izdelki. Tolminskega sira n. pr. so polna skladišča, mnogim potrošnikom pa vsled sorazmerno visoke cene ni dosegljiv. — In kako mislite v bodoče omiliti to »mlečno krizo«? — Ko bo zgrajena nova mlekarna, to pa bo morda že letos, prav gotovo pa drugo leto, naj bi občina sprejela odlok o prepovedi prodaje nepasteriziranega mleka. Ta odlok je nujen, saj moramo enkrat tudi v Celja pomesti s starokopitno navado,, ko posamezniki kupujejo nečisto in nezdravo mleko dvomljive kvalitete. Takrat »intervencije« posameznih kmetovalcev ne bo, prodaja mleka, ki bo kvalitetno in zdravo, pa bo izključno v rokah moderne mlekarne, v kateri bo možna tudi predelava vseh presežkov. — Ali menite, da bodo vaše prodajalne mleka ustrezale pogojem sodobne preskrbe z mlekom? — O tem je bilo prav pred dnevi posvetovanje pri okrajni trgovinski zbornici. Zmenili smo se, s tem pa se tudi strinjajo me-rodajni pri občinskem ljudskem odboru, da bi naj čimprej prodajo mleka prevzela trgovska mreža. Naše poslovalnice bi bile potrebne obnove, stroški vzdrževanja pa so že sedaj močno bremenili podjetje. Trgovine v Celju so številnejše, razen tega sodobno opremljene in se bodo mimogrede lahko ukvarjale tudi s prodajo mleka. To zamisel bodo gotovo pozdravile tudi trgovine, saj se ne bodo več pritoževale, da jim konkurirajo s keksi in slaščicami prodajalne mleka. Se posebej pa bodo te zamisli veseli potrošniki, ko bodo lahko kupili mleko v vsaki trgovini skupaj z ostalim blagom vred, kot je to že sedaj primer v' samopostrežni trgovini. -ma- Na Smarskem, kjer je v ospredju gospodarstva prav kmetijstvo, morajo reševati precej občutljivih vprašanj. Ni proizvodnje, ki bi bila odvisna oa tako različnih vplivov,, kot je kmetijstvo. Smar-sKa pokrajina je drooničavo raz-поика, droDnoiastniSKa, s pisanimi Kmetijskimi kulturami, ki niso gospodarsko učinkovite. Stroji se zaenkrat še ne morejo povsod uveljavljati, mladi ljudje pa skušajo ubežati pred težavnim, garaškim obdelovanjem gričevnatih zemljišč v mesta, v uk, v Industrijo, da večkrat ostajajo na kmetijah samo starši, ki jim je težka ilovica že izpila moči. To niti ni presenetljiv pojav, da mladina unaja, ker si želi boljše življenje. V ostalih proizvodnih področjih že večinoma pojo stroji, ki olajšujejo človeku delo, samo v kmetijstvu je težko, ker so obdelovalne površine razdrobljene, kakor je tudi še miselnost kmetovalcev različna. Zemlja pa potrebuje ljudi, ki jo morajo negovati, da bo rodila. Vprašanje ljudi ne ostaja odprto samo na posameznih kmetijah, temveč često-krat tudi v kmetijskih zadrugah, kjer se ljudje pogosto menjujejo tudi na vodilnih položajih. Pravijo, da v kmetijskih podjetjih ni dobrega kruha, da so prejemki mali, in to je res. »Boljše bi morda lahka bilo,« je pričel že starejši obratni računovodja pri imenskem obratu ob- soteljske kmetijske zadruge Jože Plevnik. »Več kot trinajst let že delam pri kmetijski zadrugi. Ni jih mnogo, ki bi tako dolgo vztrajali pri isti zadrugi, saj jih dosti pobegne drugam, kjer imajo boljše osebne dohodke. Tri leta imam še do pokojnine, pa se menda le redkemu dogodi, da bi se mu prejemki zmanjšali zadnja leta pred upokojitvijo. Pri nas v kmetijstvu, kjer so večne reorganizacije, pa se tudi to pripeti. Saj nič ne rečem, težave so: gospodarsko nismo močni, ker v kmetijstvu ni velikih dohodkov, proizvodni stro-iki pa so odvisni še celo od vremena, toda ...« Nasmehnil se je malo otožno. Boleče je prav gotovo, če se »ubežniki« potem ko-šatijo z velikimi dohodki in povrhu še lahko posmehujejo kme-tijcem. »Midva oba sva preko trinajst let pri zadrugi, vztrajava,« se je bolj vedro nasmejal obrato-vodja Tone Počivalšek. »Kaj ho-čeva? Delati je potrebno, ker je potrebno tudi jesti. Menim pa, da se med in mleko ne cedita nikjer brez dela. Vsekakor pa bi bilo potrebno ostvariti primerno ravnovesje: kmetijski delavci so preslabo plačani.« Da, temeljito bo potrebno spremeniti v kmetijstvu delovne metode, povečati proizvodnost gospodarsko zanimivih pridelkov in to tako, da bo vabljivo tudi za mlade ljudi. Kdaj bo otvoritev žalske tržnice! Dobri stroji -lažje delo Prav gotovo so prvi traktor videli v Obsotelju med vojno. Danes, ko je pokrajina v marsičem spremenila lice, pa dnevno brni samo pri obsoteljski kmetijski zadrugi enajst traktorjev, za katere imajo tudi potrebne priključke. Ni še dolgo, kar si je kmetijska zadruga v novi stavbi blizu železniške postaje v lmenem, kjer je tudi sodoben valjčni mlin, uredila servisno delavnioo za popravilo kmetijskih strojev. Tako delavnico potrebuje; če hočejo pr Imerno negovati vse stroje, da bodo lahko opravljali delo. Kme tovalci, ki so nekoč pravili, da jim bodo traktorji spridili zemljo, da nes terjajo od kmetijske zadruge, da jim pomaga prav s traktorji orati, kositi in voziti. Pred nedavnim so nabavili še nekaj novih priključkov in sodobno pripravo za mešanje krmil. Traktor v zadružni servisni delavnici ki so potrebna za pravilno vzre-jo živine. Tudi ta naprava deluje v zadružni zgradbi v lmenem. Nedvomno pa bodo morali zgraditi še nekaj prostorov, da bo ob- soteljska zadruga, kot je bilo predvideno, imela primerno urejen sedež v tej ljubki obsoteljski vasi na Imenskem polju. s Pomembni uspehi na področju komunalne dejavnosti »Svet za komunalne stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora Mozirje se je v preteklem in letošnjem letu ukvarjal s številnimi problemi s področja komunalne dejavnosti. Svet je aktivno posegel v gradbene in komunalne probleme, obravnaval probleme občinskih cest, vprašanje elektrifikacije in vodovodov in stanovanjsko izgradnjo. Komunalna dejavnost se v občini dokaj zadovoljivo razvija, vendar pa ne tako hitro, kot narekujejo vsakdanje potrebe. V zadnjih letih so na področju komunalne dejavnosti dosegli lepe uspehe. Med največje uspehe sodi elektrifikacija. V občini je elektrificirano blizu 95% naselij in zaselkov. V elektrifikacijo, ki je veljala v zadnjih letih nad 350 milijonov dinarjev, so vložili največ sredstev sami prebivalci. Največ so prispevali s prispevki lesa in s prostovoljnim delom. Pri elektrifikaciji podeželskih krajev so pomagale tudi kmetijske zadruge. Velik uspeh je bil dosežen tudi pri gradnji vodovodov. V zadnjih dveh letih so zgradili blizu 9 km novega vodovodnega omrežja. Nove vodovode so dobili v Mozirju, Smartnem ob Dreti, Okonini in v Novi Štifti. Tudi pri gradnji vodovodov so prispevali precejšen delež prebivalci sami. Zgrajene so bile tudi delne kanalizacije v Mozirju, Lučah in Ljubnem ob Savinji. Velikega pomena je tudi modernizacija ceste skozi naselja Gornji grad, Luče in Ljubno ob Savinji. Prebivalci teh krajev so bili rešeni naprijetnega prahu. Svet je povečal posebno skrb vzdrževanju občinskih cest. Teh je na območju občine nad 50 km. Pri reševanju tega problema je svet tesno sodeloval s krajevnimi odbori. Le-ti so pokazali precej zanimanja in pomagali svetu pri številnih problemih. Razveseljiva je ugotovitev, da so državljani pokazali pri vzdrževanju občinskih cest precejšnjo pripravljenost s prostovoljnim delom, prevozi in prispevki v lesu. Prebivalci Rečice ob Savinji in okoliških krajev so darovali za ure- ditev brezprašnega cestišča iz glavne ceste od Rečice ob Savinji nekaj nad dva milijona dinarjev. Največ so prispevali v lesu in s prevozi. Tudi prebivalci vasi Trnavče nad Mozirjem so pridno delali na občinski cesti. Ta dva primera nista osamljena in jih jih je bilo še več. Svet je posvečal v preteklem obdobju posebno skrb tudi stanovanjski izgradnji. V zadnjih letih je bilo na novo zgrajenih nad 50 družinskih stanovanj. Kljub temu, da je bilo zgrajenih v zadnjih letih precej novih stanovanj, so ponekod še vedno stanovanjski problemi. Kaže, da bo treba v večjih krajih, kot so Mozirje, Nazarje in Gornji grad, nadaljevati s stanovanjsko izgradnjo. , Na področju gradenj je bilo izdanih v lanskem letu 78 gradbenih dovoljenj. V zvezi z novimi gradnjami so še vedno težave, ker niso izdelani zazidalni in ureditveni načrti. Svet tudi ugotavlja, da so nedovoljene gradnje v zadnjem obdobju zelo redke. Priprave za nov plačni sistem Na občinskem ljudskem odboru Mozirje so se pred nedavnim lotili priprav za prehod na nov sistem nagrajevanja v državni upravi. V ta namen je Občinski ljudski odbor imenoval posebno komisijo, ki pripravlja predlog za razvrstitev delovnih mest v organih občinske uprave. Z natančnimi kriteriji bo možno dokaj točno in objektivno določiti vrednost delovnega mesta. Komisija se je odločila, .da bo razvrstila delovna mesta v 10 skupin. Tako bo vsak uslužbenec že vnaprej vedel kakšna je odgovornost delovnega mesta in kakšni bodo približno prejemki. To bo v prihodnje vsekakor bolj stimulativno vplivalo na dotok novih sposobnih kadrov v javno upravo. Upajo, da bo mogoče že kmalu preiti na nov način nagrajevanja, najpozneje pa s 1. januarjem 1962. -er Citatu «Celjski tednik« 2alski volivci že dalj časa zahtevajo ureditev tržnice, kjer bodo lahko prodajalci sadja in zelenjave nemoteno razložili svoje blago in ki bo dovolj v središču, da bo dostopna potrošnikom. Lani je sicer že kazalo, da se bo to vprašanje zadovoljivo rešilo. Pod senci dreves so na travnati jasi med bloki, na dokaj primernem mestu pričeli pripravljati prostor za tržnico. Očistili so že okolico, tlakovali dovolj veliko ploskev, napeljali vodo. Pa je zadeva zaspala in so potrošniki upali, da bo oživela letos. Vendar še vedno ni. Se vedno se prodajalci sadja, ki ga prinašajo iz okoliških krajev, potikajo po ulicah, pločnikih in vogalih, zdaj pred avtobusno postajo, pa spet pred bivšo trafiko. Zraven pa odpadki po tlaku, koš sadja na tleh in zaprašena ulica ob dnevnem pometanju. Edini »lokalček«, kjer se v Žalcu prodaja sadje in zelenjava je daleč premajhen za potrebe trga. V njem je kljub prizadevanju osebja vedno gneča, ker krat-komalo ni prostora več kot za nekaj ljudi. Trgovinica ima premajhne prostore za skladišče, zato ne more imeti veliko zaloge. Zategadelj se često zgodi, da določeno sadje ali zelenjava kmalu poide, da ga zmanjka za vse potrošnike. Ali ni to čuden paradoks sredi zelene In rodovitne Savinjske doline? Zakaj se ne bi dokončno uredil prostor za tržnico in tam dovolilo vsem prodajalcem in proizvajalcem, da prodajajo svoje blago. Tudi zelenjavna trgovina naj bi tam imela ob lepem vremenu svojo stojnico. Prodajanje sadja po ulicah pa se naj bi prepovedalo, ker je menda vsakomur jasno, da je nehigiensko in neestetsko. Čeprav se menda predvideva gradnja trgovskega paviljona, kjer bo VABILO Po členu zakona o okrajnih ljudskih odborih in 4». členu statuta okraja Celje »klicajem XXXI. sejo okrajnega zbora in XXXVI. sejo zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega mi born Celje Obe seji bosta v četrtek, dne 24. avgusta 1961 ob S. uri zjutraj v dvorani Okrajnega ljudskega od bora Celje, Trg svobode $t. », I. nadstropje. Predlagani naslednji dnevni red: 1. Poročilo o ifavriitvl sklepov prejšnje seje. 2. Poročilo o vsebini dela skupnosti komun in o njenih bodočih nalogah. 1. Razreštev predsednika OLO Celje in izvlitev novega predsednika. 4. Poročilo komisij za gospodarstvo. 4. Poročilo komisij za predpise. 4. Poročilo komisija za volitve in imenovanja. T. Poročilo komisije za prošnje in pritožbe. Vsak odbornik ima pravico pismeno ali «stmeno predlagati spre membe in dopolnitve dnevnega reda. Prdosim odbornike, da omogoči-, jo točen pričetek seje. Ped tednUc Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. prostora 'tudi za sodobno zelenjavno trgovino, pa bi do uresničitve tega načrta vendarle kazalo urediti začasno tržnico na prostem, ki je bil prvotno za to namenjen in je še nezaseden. JG Z avtomobilom v kupeju na dopust Vlak je že nekaj časa poskakoval z gromozansko brzino, ki se je morala sukati med 25 in 30 kilometri na uro. Pri tem se ni niti vzpenjal niti spuščal, pač pa jo je mahal po ravnem, po tirih, zvest tradiciji svoje prve vožnje, ki je morala biti nekje pred pragom našega stoletja. V kupeju je bilo dopustniško vzdušje, kajti na policah so se nevarno majale potovalne torbe in kovčki. Skupino ob oknu je vseskozi polival znoj — odpravljala se je nekam na jug, kajti v tem času namreč vsa pota vodijo nekam na jug, k morju, kakor so baje nekoč vsa pota vodila v Indijo Koromandijo. Mimo okna je bežala pokrajina, da si jo komaj razločil, saj veste, zaradi brzine. Mimo se je zvrstilo nekaj novih postajališč in pri vsakem novem postajališču si je eden iz »južne ekspedicije« obrisal znoj ter globoko vzdihnil: — Viš, same nove postaje, toda na tračnicah se ni prav nič spremenilo. Premetava nas, kakor jih je premetavalo v prejšnjem stoletju, morda še bolj. Ce bi človek imel fičeka ali spačeka. — Da, je zehnila druga polovica. — Ko bi bil ti bolj podjeten. In otroci: — Zakaj pa nimamo avtomobila? — Vprašajte očeta. — Za to je še čas. Le potrpite še. Potem je razgovor prekinil stric Pepi, to je, stric, ki ima avtomobil. — Poglej njega, je rekla žena. — Ja, draga moja, je rekel mož, — on je vendar obrtnik. In kakšen avto tudi ima! — Orduš je vroče. — Vidiš, kako bi nam prišel prav. Odpreš okno in imaš v naj-hujSi vročini »fajn« hlad. — Saj lahko tu tudi odpremo okno! Saj je odprto! Počasi se je mračilo in hladilo. Vlak je še vedno poskakoval. Za fičekom in »spačekom* so prišle na vrsto Še druge tvrdke in tedaj je rekel mož: — Treba se je sprijazniti s tem, da se peljemo z vlakom. Ta vožnja je tudi zanesljivejša. Z avtom se seveda lahko poljubno ustaviš, ne rečem, da ni boljši od vlaka, ampak kaj hočeš, saj ga bomo še imeli. — Saj sam vidiš, da brez avta dandanes ne prideš nikamor. Brez avta namreč nič ne predstavljaš, kajti noge so že zdavnaj odšle iz mode. kar pomeni, da niso več moderne. oh' Gradnja nove šole v Celju Na zahodni strani ob križišču ceste z Lave, Lpavčeve, Dečkove in ceste na Lokrovec je določen prostor za novo osnovno Solo. Tik ob Dečkorvem naselju z Novo vasjo in z vsem gosto naseljenim predelom mesta Celja bo ta Sola približala pot do Sole tudi učencem iz sosednjih naselij. Ker bo po načrtu stal vzhodni rob bodoče Šolske zgradbe tik ob cesti na Lokrovec, je bilo treba to cesto preložiti bliže k stoječim blokom kot premočrten podaljšek lpavčeve ulice. Posrečeno urbanistično rešitev lokacije je z veseljem pozdravila Stanovanjska skupnost Dolgo polje ter s svojim prostovoljnim delom omogočila začetek gradnje. Da bo nova šolska zgradba lahko zajela okrog 1000 učencev, mora liti primerno velika. Po načrtih inž. arh. Emila NavinSka iz Ljubljane bo Sola imela S etaž: kletne prostore, pritličje, prvo in drugo nadstropje ter nadzidek. Po zunanjem videzu bo podobna osnovni šoli na Hudinji. Oglejmo si njene prostore po načrtu. Zaradi visoke talne vode je predviden 60 cm visok nasip, nad njim pa še 70 cm do pritličja Kletni prostori so dobro izkoriščeni. Z južne strani se vrstijo: šolska kuhinja, jedilnica, mlečna kuhinja, shramba, pionirska soba s knjižnico, dve delavnici za tehnični pouk in kabinet za fo-tokrožek. Na nasprotni strani se vrstijo stranišča, delavnica za razna popravila, prostor za kurivo, kotlarna in soba za telovadnega učitelja. Po kratkem stopnišču pridemo v pritličje, kjer so prhe in garderobe. Ob vsej njeni dolžini je na severni strani predvidena 4 m široka kolesarnica. V pritličju se na južni strani vrsti 5 učilnic z veliko halo v sredini in dvema kabinetoma. Na Кмича Umetyä Icameu Pred dnevi so na rahli vzpetini nad Bistrico, ki se vije skozi Lesično, končno položili temeljni kamen za novo osnovno šolo. Slo-vestnost je pričel predsednik šol-ekega odbora Andrej Turn Sek, ki je zbrusLl že precej podplatov povsod naokrog, da je končno gradnja postala resnica. Temeljni kamen pa je položil predsednik šmarske občine Joško Lojen, ki je ob tej priliki poudarli: »Želim, da bi naša mladina še v dolge rodove obiskovala šolo, ki jo danes pričenjamo graditi, v miru, da nikoli ne bi bilo nikogar, ki bi spet hotel rušiti, kar gradimo.« Nova šola bo sodobno urejena s štirimi učilnicami, (prostorom za šolsko in učno kuhinjo ter učilnico za tehnični pouk. Viso-kopritlična zgradba bo stala na prijetni legi nad naseljem. Tik ob njej nameravajo postaviti tudi spomenik padlim borcem z grobnico, tako da bo nova šolska stavba skupno s spomenikom predstavljala dostojen spomenik boju kozjanskega ljudstva za svobodo in napredek. Na gozdni rebri nad naseljem so odkrili dovolj močne Izvire za gradnjo vodovoda, ki ga nameravajo napeljati v šolo in po naselju. Ljudje se za gradnjo močno zanimajo in so sami že zbrali preko 250 pr. m. gradbenega lesa ter tudi gotovine v skupni vrednosti 1 milijon dinarjev. nasprotni strani hale so ločena stranišča, med njimi pa učilnica, risalnica s kabinetom in vhodom v hi&nikovo stanovanje. V teh in naslednjih halah so predvidene garderobe in vitrine za učila. V L nadstropju zopet sledi pet učilnic z dvema kabinetoma, na nasprotni strani pa poleg dvojnih sanitarij še garderoba za učitelje, zbornica, pisarna in soba za ravnatelja. V Ц. nadstropju je zopet 5 učilnic z dvema kabinetoma na nasprotni severni strani pa fizikalna in kemijska predavalnica s kabinetoma in sanitarijami. Z>a pevski pouk bi naj uporabili ri-salnico, ker je primerno velika. Nadzidek nudi šoli še dve učilnici. Sola bo stala približno na 2 ha velikem zemljišču \in 'bo imela dovolj prostora za igrišče, vrt in primerno okolico. Kljub podobnosti hudinjski šoli bo imela nova šola nekatere prednosti. Največja prednost je v tem. da bo podkletena. Imela bo dve kuhinji — šolsko in mlečno, končno pa še kolesarnico, ki jo hudinjska tako zelo pogreša. Torej precejšen napredek. In pomisleki? Človeku se zdi, da bi se dalo še nekaj izpopolniti. Ali ni jedilna shramba, ki stoji na koncu za šolsko kuhinjo, jedilnico in mlečno kuhinjo, predaleč od šolske kuhinje? Ali ni jedilnica <4 m X 8 m), ki je za polovico manjša od šolske kuhinje, premajhna? V kleti manjka tudi prostor za ozimnico, če že imamo dve kuhinji. Ne glede na to, da je pri šoli hišnikovo stanovanje, bi gospodinjski pouk rabil še malo pralnico vsaj v demonstrativne namene. Ker so v kuhinji potrebni kotli in oprema širših dimenzij, ee zdijo normalna 1 m široka vrata preooka. Take in druge malenkosti bi lahko preprečile poznejše prezidavanje. Ker je smotrna oprema drugi del šolske zgradbe in mora bi>ti pravočasno naročena, morda ne bi bilo napačno, če bi investitor že sedaj mislil vsaj na začasnega upravitelja, ki bi skrbel za popolno opremo nove šole kar, se je drugod že dobro obneslo. -nik KRI rešuje življenja v laški občini 2E Četrta krvodajalska akcija Preteklo nedeljo je bila v Se-dražu pri Laškem že četrta akcija krvodajalcev v laški občini. Priznanje, da sodi laška občina glede krvodajalstva med naj-požrtvovalnejše v republiki, je vsekakor opravičeno, saj se primeri, ko laški krvodarovalci rešujejo iz krize celjsko bolnišnico vrste in je teh zabeleženo že precejšnje število. Da bi pa krvodajalsko mrežo v občini še razširili in število krvodajalcev povečali, so se Laščani odločili ustanoviti zbirna mesta na vasi. Tako je njihov namen izvesti to zamisel v Lenartu, Marija gradcu, kasneje pa še v Brezah in Jurkloštru. To bo prav gotovo pripomoglo še k uspešnejšemu delu krvodajalske službe. Za vse te podvige v prizadevanju za ohranitev človeških življenj so laški »krvodarovalci« nedvomno vredni priznanja in pohvale. leš Učbeniki za prihodnje šolsko leto Medtem ko-je bilo vsako leto doslej pred pričetkom pouka zelo pereče vprašanje učbenikov, ker jih pač ni bilo, se je v zadnjem času položaj nekoliko popravil. Komisija za učbenike in priročnike pri Svetu za šolstvo LRS je namreč že poslala knjigarnam in šolam sezname učbenikov, ki jih bo mogoče dobiti pred začetkom šolskega leta. Učbenikov bo več kakor jih je bilo doslej, razen tega bo večina do sedmega razreda osnovne šole veljala najmanj pet let. Ker je doslej reforma v največji meri zajela le osnovno šolo, je bilo mogoče zagotoviti učbenike z večletno veljavnostjo samo zanjo. Nekaj takih učbenikov bo izšlo prihodnji dve leti, mednje sodi na primer učbenik »Spoznavanje družbe« za 4. razred osnovnih šol. Gimnazija še ni reformirana, zato še ni znano, kateri učbeniki bodo veljali več let, čeprav je določeno, kateri so potrebni oziroma predpisani za posamezne razrede. Za strokovne šole našteva seznam 79 učbenikov, pri čemer pa bodo morala vodstva sama določiti, katere učbenike bodo učenci uporabljali v posameznih razredih. Na tem mestu navajamo po omenjenem seznamu obvezne učbenike za osnovno šolo. Ob naslovih so navedene tudi letnice prve izdaje, kar pomeni, da so veljavni in nespremenjeni vsi ponatisi od tega leta dalje. Za učbenike, ki so bili ob izidu seznama še v tisku, cene ne navajamo. Ufbeniki za osnovno iolo, ki bodo ve-Ijali pet let: 1. rn/ml: /nvršnik, Gerlanc. Rib'čič. Prvo berilo 1959. 240 din: /.avränik, Ra-dunica, I9M, izide septembra. 2. razred: Cvetko, Gerlanc, Ribi«č, Savli, Winkler, Drugo berilo. 1949, 160 din; A. Sežun. Raeuniea, 1959, 100 din. J. razred: Cvetko, Gerlanc. Ribičif, Winkler, Tretje berilo. I960, 2*0 din; Završnik. Rariinira. 1948, 160 din. 4. razred: Cvetko. Gerlanc. Ribifif, Savli. Winkler. Četrto berilo, 1961. izide do septembra; Završnik. 2ahkar, Računica, 1959; J. Tomšič, Spoznavanje narave. 1961, HO d:n. 5. razred: jamar, Klopiif, Salar, Peto berilo, 1961, izide do septembra; S. Peslolnik, Angleška vodnica. 1949, 220 din; A. Grad, Francoska vadnica, 1961, izide v oktobru; J. Gole, Ruska vadnica. 1961, izide med letom; B. Hinter. Spoznavanje družbe. 1961, izide med letom; R. Cratarie, Spoznavanje narave, 1961, izide v septembru; J. Zabkar, Računstvo in geometrija, 1937, v ponatisu. 6.razred: S. Pestotnik, Angleška vadnica VI, 1961, izide do septembra; J. 7-abkar. Računstvo in geometrija, 1957, v ponatisu. Med učbeniki, ki so predpisani za novo šolsko leto in ki bodo veljali morda samo eno leto, so dosedanji učbeniki: 5. razred: Bajee. Pachfliner, Slovenska jezikovna vadnica I. 1939, HO din: D. Vodnik, Nemška vadnica I„ 1957, v ponatisu. 6. razred: Jamar. Maser. Stefan, Slovensko berilo II, 1959, 240; J. jurančič. Srbsko hrvatsko berilo, 1958, 250; [>. Vodnik. Nemška vadnica H, 1M7, 2M; A. Grad. Francoska vadnica II., 1956, SO; L. Pctaucr, Zgodovina starega veka, 1950, 160 dinarjev. 7. razred: Jamar. Muser. Stefan, Slovensko berilo III, 1955, 220: J. Jurančič, Srbsko hrvatsko berilo. 1958 v ponatisu; D. Vodnik. Nemška "vadnica Jll. 1957. 140; A. Grad. Angleška vadnica III. 1956. 200; A. Grad, Francoska vadnica III, 1956. 200: M. Zgonik, Zemljepisni pregled inzvenevropskih zemljn, 1937, v ponatisu; F. Gestrin. Zgodovina za osnovne šole, 1937, 210; B. Iludales. Nauk o človeku, 1957 . 230: I. Zobec. Kemija, 1936. 250; Kvaternik, Stalee, A. Zabkar. Fizika I, 1937, v ponatisu; F. Suštcršič, Aritmetika in olgebra III. 1937. 240; Brane, Jelene. Ziegler. Zabkar, Geometrija III, I960, ponatis. 8. razred: Jamar, Muser, Stetan. Slovensko berilo IV. 1933, v ponatisu; J. Jurančič. Srbsko hr\atska vadnica, 1959. v ponatisu: D. Vodnik. Nemška vadnica IV, 1956, v ponatisu; A. Grad, Angleška vadnica IV. 1937. 2230: Savnik — Kranjec. Zemljepis FLRJ, 1957. 20«; limiti/, Gestrin. Mikuž. Zgodovina za osmi razred osnovnih šol. v pnnntisu; Zobec. Kemija. 1956. 230: Kvaternik. A. Zabkar. J. Zabkar. Fizika II. 1937. 100; F. Snšteršič, Aritmetika in algebra IV, 1936, 160; Brane, Jelene. Regler, Zabkar, Geometrija IV. 1956, 150; Prek, Teorija glasbe. 1961, 2S0 din. Vse učbenike izdajata Državna založba Slovenije in Mladinska knjiga. "1 Jože Horvat-Jaki: Pišče Boljši pogoji - boljše delo Svet za šolstvo in prosveto pri občinskem ljudskem odboru v 2alcu je imel pred dnevi svojo sejo. Razpravljal je o zaključkih plenarnega zasedanja Okrajnega odbora SZDL v Celju in o smernicah, ki jih je izdati svet za strokovno izobraževanje Ljudske republike Slovenije. Nekaj zaključkov in smernic že izvajajo, ali pa za konkretne razmere ne pridejo v poStev, Večina od njih pa je zelo uspešno napotilo za skupne napore vseh družbenih činiteljev, da bi se stanje v šolstvu čimprej izboljšalo. Zaključki in smernice pa bodo postale mobilizator vseh zavestnih sil le, če jih bodo prevzele v svoj program tudi politične organizacije, zlasti pa Socialistična zveza delovnega ljudstva in organi družbenega upravljanja v šolstvu. To pa zaradi tega, ker so za uspešni nadalnji razvoj šolstva potrebna precejšnja finančna sredstva. Pred žalsko občino stojijo v perspektivnem programu razvoja dokaj odgovorne naloge na področju šolstva: povečati šolsko površino toliko, da ne bo potrebna nikjer izmena, in izvršiti popra- S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Tudi Ljubno ob Savinji je dobilo primeren kopalni bazen. Res je, da nima olimpijskih mer, toda navzlic temu, so se ga gostje, ki so letos prišli na počitnice v ta kraj, hudo razveselili. Vanj so speljali vodo Savinje, v prihodnje pa bodo v to betonsko korito napeljali vodo toplejšega potoka. Tako bo kopanje tudi tod bolj prijetno kot zdaj, ko je voda še zmeraj bolj hladna kot topla. Aurobindo S.: Der intergrale Voga. Hamburg 1937. S. 21027/24. Bruno G.: Heroische Leidenschalten und induviduelles Leben. Hamburg 1937. S 21027/14. Cezanne P.: fiber die Kunst. Hamburg 1937. S. 21027/6. Cvelko V. & E. Serpan: Telesna vzgoja v osnovni šoli. Ljubljana I960. S 21041. Krajčevič F.: AnaKza poslovanja po-duzeča. Zagreb I960. S. 20SI7. Novak V.: Slovenska ljudska kultura. Ljubljana I960 S. 21030. Priročnik za spolno vzgojo in pouk v osnovni šoli. Ljubljana 1960. S. 21029. Privremeni tehničkl propisi za fundi-ranje na šipovima. Beograd 1960. S. 20814. Prodanovič T. T. S S. Kukič: Elcmcn-tnrna metodiko radioničke naslavc. Beograd I960. S. 2080S. Würz A.: Reclams Operettenführer. 7. Aufl. Stuttgart 1936. S. 20985. Reraplein IL: Die seelische Entwicklung des Menschen im Kindes- und Jugendalter. 8. Aufl. München & Basel I960. S. 20764. SlojkuvHć-CveUtov Lj.: Električne maiine. I.-Il. Beograd 1960. S. 21103. OTROCI nas opozarjajo Vzgoja je zapleten proces. Posledic dobre, kakor tudi slabe vzgoje ne morejo točno predvideti, niti pravočasno registrirati, ker se pojavljajo včasih prej, včasih pozneje. Stalno prebiramo, poslušamo pa tudi govorimo o čutu odgovornosti do vzgoje novega rodu Soli in kadru prepuščamo naloge, ne nudimo pa dovolj potrebne pomoči. Ko prihaja do težav, se kaj radi izgovarjamo na račun vzgojiteljev, kot da je le od njih odvisno, kakšne vzgojne rezultate dosegamo pri vzgoji mladine. Mnogokrat načenjamo tudi vprašanje vzgoje predšolske mladine, včasih tudi vzgoje starejše mladine, ki zapušča redne šole. kakor tudi vprašanje vzgoje mla- dih ljudi, ki si ustvarjajo lastno družino. Predavanja, nasveti, odgovori na vprašanje v šolah za starše — vse to je zie!o koristna oblika, vendar ostaja izven vrst obiskovalcev teh šol pretežna večina mladih staršev, od katerih pa je gotovo veliko število takih, ki pri vzgoji svojih otrok delajo velike napake. Vsak, ki ima otroke ali pa mu je od družbe poverjena naloga, da jih vzgaja, ve, kako težko je dosegata dobre vzgojne rezultate. 2e zato moramo biti hvaležni vsakomur, ki nam lahko postreže s praktičnimi izkušnjami ter nas opozarja na ta ali oni pojav ali pomanjkljivost, kateri ss lahko v bodoče pravočasno izognemo. Poskušal bom pojasniti, kaj me je pripravilo do tega, da sem napisal ta članek. Mlad družinski pair se je razpel. Edinega otroka, tri leta staro deklico je sprejel možev brat, ki je tudi poročen in ima že dva otroka. S tem naj bi bila zadeva rešena. Bivša zakonca sta se znebila »bremena« in jim je odprta pot v nov zakon. Po mojim oknom se dnevno igrajo, pa tudi prepirajo in kričijo otroci. Včasih se tudi pogovarjajo. Takrat prisluhnem. ker me zanima in ker sem radoveden, zakaj naenkrat toliko resnosti in miru.' Nekega dne je bila v središču omenjena deklica. Men od otrok, pozneje sem ugotovil, da je bil to njen bratranec se je hotel pohvaliti s svoto novo »sestrico« in jo je pred vsemi vprašal: »Bebica, povej, če imaš rada svoio mamico.« Se bolj sem prisluhnil. Mislil sem si, kako bo revček odgovoril na to vprašanje, saj tri leta star otrok ne more imeti obsežnega besednega zaklada. Veniar je odgovorila, toda kaj in kako. »Mamice nimam lada — me je vlgla na cesto — je glda ...« Ne bom opisoval, saj tudi ne bi mogel opisati tega, kar so čutili otroci okoli nje. Pozneje mi je tudi moja hčerkica pripovedovala, kaj vse že zna povedati »uboga« Bebica. Pripomnila je še, da je revica brez mamice, da je prava mamica grda. da jo nova mamica ima rada in da so jo naučili, da mora tako govoriti o svoji »g!di« mamici. Kaj bo še s tem otrokom, ne vem, vem le to, da tuli njena nova »bjatca« povzročata precejšnje preglavice v okolici in v šoli. Pa še drugi primer v 'istem vzgojnem okolju. Na počitnice je prišla deklica iz mesta. Ima mačeho, o kateri govori svojim sovrstnicam, da je hudobna, da je nima rada, da ji ne dovoli, da bi šla na morje, da jo bo pa vendar oče poslal na morje in da bo vse sam plačal. Poslušal sem otroške komentarje. Po njihovih pojmih je to zlobna ženska, nekaj strašnega, kot vse mačehe v pravljicah... Otroci govore o tem tudi doma. Starši različno pojasnjujejo — mnogokrat tudi nepravilno. To sta sicer drobna, vendar le navidez drobna primera. V mlada srca vsajeno seme klije in se po svoje odraža v odnosu do znanih in neznanih ljudi. Otrokov duševni razvoj motijo vsi ti razni vplivi in vzgojiteljeva dolžnost je, da se z njimi seznanja, ali smo morda preveč zahtevni, če trdimo, da je potrebno posvečati več skrbi vzgoji otrok na vseh stopnjah, da je potrebno nenehno vzgajati budi same vzgojitelje — v tem primeru tudi starše? Na vsak način poskušajmo razširiti mrežo šol za starše, kakor tudi sekcije za vzgojno problematiko pri krajevnih organizacijah SZDL. Ko bomo sestavljali programe za izobraževanje, bomo morali upoštevati mnenja vseh, ki so zainteresirani na tem področju družbene dejavnosti. Kakor zdravstvu, tako je potrebna tudi vzgoji dobra preventivna služba, katere nikakor ne smemo zanemarjati. -go vila vseh obstoječih šol v toliki meri, da bo omogočeno uspešno delo učnega kadra in bodo ustvarjen i znasnejši pogoji v higi-enskem-zdravstvenem pogledu. Prenehati bo moralo dokaj ukoreninjeno mnenje, da je za šolo vse dobro. Za točilno miz» v kakšni restavraciji ni škoda milijonskega zneska, prj urejanju šol pa tako radi govorimo o varčevanju in pomišljamo, ali naj vložimo v neko razdrapano učilnico parket ali ne bo morda zadosti navaden pod, itd. Svet za šolstvo je sklenil, da bodo šolski odbori jeseni urejevali sistemizacijo delovnih mest na učnih in vzgojnih zavodih. V ta namen jim bo priporočil, naj se zahtevnost ipo strokovnosti in nivoju izobrazbe zviša. Tako bi bila za vsa delovna mesta šolskih upraviteljev na osemletkafh in razvijajočih se osnovnih šolah .potrebna višja ali visoka strokovna izobrazba. Prav tako 'bodo s sistemizacijo predvideli, koliko učnih oseb, ki poučujejo v višjih razredih osnovne šole naj bi imelo vsaj višjo šolsko izobrazbo, da bi se pouk tudi na podeželskih osemletkah približal tisti ravni, ki si ga želi družba. Razumljivo pa je, da sama stopnja šolske izobrazbe ali strokovne usposobljenosti še ni zagotovilo za res uspešen pouk v smislu šolske reforme. Poleg izobrazbe in strokovnosti je potrebna tudj napredna družbena usmeritev in napreden družbeni nazor. Zato bodo svet za šolstvo in šolska vodstva še naprej podpirala pri izrednem študiju tiste prosvetne delavce, ki že več let uspešno poučujejo in so pokazali prizadevnost pri delu. Na ta način upajo, da bodo v nekaj letih lahko bistveno izboljšali kvalitetni sestav učnega kadra. Seveda pa samo zahteva po sistemizaciji in zahteva po izobraževanju še ni dovolj za to, da bi lahko v vaseh dobili in tudi obdržali višje kvalificirani učni kader. Potrebno bo skrbeti tudi za njegove življenjske, predvsem Ugodnejše stanovanjske pogoje. J. G. Mladina pri gradnji Sutjeske Konec tedna je iz Celja odpotovala druga skupina mladih članov društev TVD Partizan, ki bo sodelovala pri urejanju in graditvi Sutjeske, enega največjih spomenikov narodnoosvobodilne borbe. V drugi izmeni so bili mladinci in mladinke gabrskega društva Partizan, kar kaže, da so v tem društvu vzeli nalogo, da naj njihovi mladi člani sodelujejo pri gradnji Sutjeske zelo resno. Žal se te odgovornosti nista zavedli društvi Fartizan v Grižah ter Velenja. CESTE OMAGUJEJO Tega ne moremo objaviti Pred dnevi smo dobili zanimiv dopis « ljudeh iz doma onemoglih, ki žive v gradu »Grmovje«. V tem dopisu so omenjene zelo zanimive pozitivne reči in prizadevanja, a tudi nekaj kritike o prehrani in podobno. Čeravno je dopis zanimiv in dokaj poučen, ga ne moremo objaviti, ker se pisec na kraju ni podpisal. Same iniciaike — začetnici priimka in imena — pa seveda ne zadostujejo. Zato ob tej priložnosti Se enkrat posebej opozarjamo vse bralce in dopisnike, ki nam pišejo za rubriko »Vaše vrstice« ali za druge rubrike, da morajo na koncu dopisa brezpogojno pripisati svoje ime in priimek ter mesto stalnega bivališča. Ne zamerite tega, prosimo, ker vsi nepodpisani dopisi neusmiljene »letijo« v koš. Čeravno so dobri. Uredništvo Zakaj tako? (SE ENKRAT IPAVCEVA ULICA!) Po težki operaciji sem komaj upala, da bom kdaj spet shodila. Toda zdravniška pomoč in pravilna nega so opravile svoje. Res je laže opisati trpljenje in muke kot prizadevnosti in delo zdravniških sester in zdravnikov. Od ranega jutra do pozno v noč so nam pomagali, skrbeli za nas in skušali popraviti zamujeno..... skušali so ustvariti občutek, da smo že zdravi, da bomo zdravi, skušali so nam vliti zaupanje. Uspelo jim je. Veliko naporov je bilo potrebnih, veliko prizadevanja in truda. Toda nečesa le niso mogli odpraviti. Ropota in kalen j a nočnega miru na Ipavčevi ulici, ki je mnogim težkim bolnikom neznosno in škodljivo. Prometni organi bi lahko to preprečili, varnostni organi pa bi lahko preprečili tudi nočno razgrajanje v tej ulici. Tisoči bolnikov, ki se na kirurgič-nem oddelku izmenjujejo, bi jim za to bili hvaležni. Pavla U. ODGOVOR V zadnjih itevilkah »Celjskega t «laiki« >ta bil« objavljena članka «Hibuik-iabjak ali kalfi ia »Za prijetne voaja-««, ki oba lcritično obravnavata are-dilev celjskega parka. Ker kolektiv Javnih nasadov urejuje le objekte, ne ma-remo mimo teh kritičnih pripomb. Men'.mo namreč, da sestavki obravnavajo le aeftalivae pojave, ne moreno pa v njb zaslediti truda in prizadevanja kolektiva za ureditev mesta- Menimo tndi, da bi bilo ie bolj potrebno kritizirati nekatere obdane. Vi pozabljajo, da »o javni nasadi aamenjeni vsem In da vsaka »koda zahteva dodatna wedit va. Ne čudimo se, vendar je rea, da je v Celja nekaj Ijndi. ki ne znajo ceniti ROPOT Z IPAVCEVE ULICE V našem oddelku vsi radi prebiramo »Celjski tednik«. Vse rubrike in strani. Zlasti pa rubriko »Vaše vrstice«, kjer državljani opisujejo razne pojave tako kot jih sami vidijo. Zato smo se odločili, da vam še mi pišemo. Celjsko bolnišnico nenehno obnavljajo. To je prav, saj je od dobre bolnišnice navadno tudi odvisno, kako bodo ljudje ozdravljeni. Vendar nečesa ni moč s sredstvi popraviti. Eno pročelje bolnišnice namreč meji na Ipavče-vo ulico. Čeravno ne bi pričakovali, je tod po deseti uri velik promet. Neugodno je tudi, da hrup motorjev vznemirja predvsem bolnike kirurškega oddelka, ki so potrebni počitka. Ko smo o tem razpravljali, smo menili, da bi se lahko v Celju tudi to hibo odpravilo. Verjetno ni možno v nočnem času popolnoma zapreti ulico, lahko pa bi prometni varnostni or- Rabimo samo kruh Pred dobrim letdm so na Mariborski cesti zaradi nekaterih nepravilnosti ukinili zasebno pekarno. Pozneje je v tej pekarni peklo kruh podjetje iz Stor. Vendar pa kruha delavci niso mogli dobiti pred odhodom na delo. Zato je tudi bližnja trgovina začela prodajati zgodaj sveži kruh. Ker pa je trgovina začela obratovati šele po sedmi uri, so delavci kupovali kruh v bližnji prodajalni mleka. Toda letos spomladi so tudi to mlekarno zaprli, prostore pa je zasedla vinarska zadruga iz Drni-ša v Dalmaciji. Razumljivo je, da so prebivalci prizadeti. V enem letu so izgubili kar dve prodajalni kruha. Ena pa se je celo spremenila v točilnico. Razumljivo je tudi. da si potrošniki Iz tega dela mesta želimo, da bo ta vrzel čim hitreje odpravljena. Ferdo Primec Resi jeva 9 — Celje Ribnik in prijetne vonjave prirodae lepote. pa* p. imajo poseben užitek, da hudijo po travi, lomijo grmovje, trgajo cvetlice in podobao. Morda Je ludi prav, da javnoati pojasnimo, da prav zaradi posebnih pogojev za gojitev lokvanjev in rejo ribic bazen v parku ne moremo prevečkrat člatiti, ker bi sicer uničili oboje. Ob koncu še enkrat prosimo Celjane, da bolj pazijo na nasade, ki so okra« mesta, da nasadi, zelene povriiae in park nudijo delovnim ljudem motnost sprehodov ia počitka. Razen tega pa ne smem» pozabili, da vzdrževanje nasadov precej stane in da ta denar dobimo iz občinskega sklada. Kolektiv Javnih nasadov gani s posebnimi znaki prepovedali uporabo močnega plina — zlasti motorjem in mopedom — v nočnih urah. Vsi, ki smo o tem razpravljali, smo mnenja, da bo to prošnjo težkih bolnikov lahko rešiti, če bo le dovolj volje in uvidevnosti. Sicer pa šoferji in šoferji amaterji dobro vedo, da se po težji nesreči znajdejo prav na kirurgič-nem oddelku. Stanko Skočir Ureditev parka v Slovenskih Konjicah V Slovenskih Konjicah že dalj časa razpravljajo o ureditvi parka pri kmetijskem gospodarstvu. Pred nekaj leti so ga sicer že deloma uredili, toda ker ga nihče ni vzdrževal, je sčasoma zopet pričel propadati. Tako ni sedaj v uporabnem stanju niti ena klop, steze so neurejene. Letos so imeli namen, da bi pri urejanju pomagala mladinska brigada, toda do sedaj je še malo storjenega. Zdaj je stanovanjska skupnost dala izdelati idejni načrt ureditve. Med osnovnimi nalogami bo vsekakor ureditev obeh manjših ribnikov, dalje odstranitev nepotrebnega grmovja in namestitev potrebnih klopi. V načrtu je še postavitev manjšega bifeja, kjer bi lahko nudili sprehajalcem okrep-čila. Za vse to bo seveda potrebno vložiti precej sredstev, vendar je ta kraj najbolj primeren za domači vsakodnevni oddih prebivalcev Slovenskih Konjic. Poleg parka je urejeno tudi igrišče za košarko, kasneje pa bo možno še urediti nekatera druga manjša igrišča. Na stanovanjski skupnosti menijo, da bo potrebno letos do konca izvesti vse potrebne meritve in izdelati vse načrte ter predračune, da bi tako lahko v prihodnjem letu zagotovili denarna sredstva, če ne v celoti pa vsaj delno. L. V. Nenavadno pismo iz Amerike Od naše naročnice Mary Jeray smo iz Amerike sprejeli pismo, ki ga na njeno željo objavljamo. Ker uredništvu zadeva, o kateri g. Jeray piše, ni znana, prepuščamo nadaljnjo obravnavo prizadetim. G. urednik! Oprostite mi, ker Vas prosim za posredovanje. V Bočno se je namreč priselil u Amerike človek, z imenom Joe nop. Ta je živel nekaj let z mojo sestro Antonijo Kajuh-Mikek. Ob svoji smrti leta 1955 je pokojna sestra zapustila lepo premoženje. Le-to je bilo namenjeno meni in ožjim sorodnikom. Ker pa je Joe Rop dobil v Ameriki advokata in temu natvezel, da pokojna ni imela ničesar in da je celo njen pogreb moral plačati s svojimi 1000 dolarji, je uspel advokata o tem tudi prepričati. Isto se mu je posrečilo tudi pri našem advokatu. Od tega je minilo že šest let. Ker pa po Bočni še zdaj krožijo te neresnične govorice, želim povedati resnico o svoji sestri, ki je bila marljiva in poštena. Naj zvedo tudi sorodniki Frank-Anto-nija Mikek in znanci, da je resnica povsem druga, kot jim jo prikazuje on. Mary Jeray 5644. W. Oklahoma Lo. -9 Milwauke Wise U. S. A. Ceste so dane« pomembno oziije v aruzoenem zivjjenju, zato je vprašanje ooorm četa ieio pereče. promet se je v primerjavi s preteKiuiu ieu preseneujivo povečal m ceste, ki so Düe zgrajene Se v casin vodarjev, ne morejo ustrezati številnim motornim vozilom, ki z vedno večjo hitrostjo drve križem po dežen. Cestarji tudi ne zmorejo vsega opraviti, ker jun eesioiviat primanjKuje materiala za maKadamsKe ceste, koder avtomobili sprou razmelu-jejo zgrajen gramoz. Mimogrede ämo ujeli cestarja Sketa in Vav-nčuka, ki zagrizeno kljubujeta obsoteljski cesti pri Podčetrtku, pa ji vendar nista večkrat kos. »Poglejte,« je pričel cestar Sket, »okrog 3 km ceste imam v oskrbi; pa komaj jo na spod jem koncu napnem in zgrabim kamenje, bi že davno moral pričeti na zgornjem, kjer so spet jame. Promet je najmanj trikrat večji, kot je bil pred leti. Jezijo se šoferji, pa tudi cestarji nismo najboljše volje. Asfalt je edina rešitev, vam rečem, če se bo promet tako razvijal tod naokrog, kot se je zadnja leta. Pa dosti upanja nimamo,« je skoraj preveč črnogled vzdihnil možak. »Preden boste penzijo dosegli, brez skrbi, bo obsoteljska cesta verjetno tudi gladka,« smo ga poskušali potolažiti. Res je, da je več kot potrebno urediti cestno omrežje: v celjskem okraju najbrž prav prou jugovznoau, Kjer se je ooslej najmanj napravilo ш je pokrajina 'ze od netcoaj bila najooij zaostala. V povojnm letih so vsenaKor tudi v sentjurski in šmarski občini napravili ogromen skok, gospodarstvo se krepi, nujno pa je vzporedno z ostalim popraviti in obnoviti ceste, sicer bodo omagale in celo zavirale hitrejši napredek. Ceste so pa potrebne tudi za razvoj turizma, ki ima ugodno zibel v Rogaški Slatini, v Obsotelju in na Smarskem sploh. Razdrapane, prašne gramozne ceste vsekakor niso vabljive, pa četudi lahko ugotovlja-mo, da je glede na nočitve Rogaška Slatina močno v ospredju. »Ja, ko bi še cesto asfaltirali,« je vzdihnil tovariš Vavričuk in nekako jezno sunil z lopato v gramoz, ko se je oziral za voznikom bleščečega rekorda, ki je cestarjema nekako obsojajoče zamajal z glavo. Sicer pa šoferji dobro razumejo cestarjeve težave, kar so dokazali na svojem slavju v Rogaški Slatini, ko so podelili pismene in denarne zahvale pri-stavškemu cestarju Janezu Kre-garju ter šmarskemu in podplat-skemu. Ceste ne smejo omagati: zato je odgovorna celotna družba in čimprej je potrebno nekaj ukreniti, a od Stor pa bolj pohiteti. PLANINO PRED PPAZNIKOM Dnevi, ko se spominjamo množičnega odseljevanja slovenskih družin iz okoliša Planine, so za ta kraj veliki dnevi, saj se hkrati spominjamo tudi velike vstaje slovenskega naroda. Tako je 17. avgust upravičeno krajevni praznik Planine. Prebivalci Planine se že dalj časa pripravljajo, da bodo svoj krajevni praznik kar najlepše proslavili. Vse krajevne organizacije so se povezale in pripravljajo proslavo skupno. V soboto zvečer bo domača igralska skupina uprizorila Mire Pucove igro »Operacija«. Dejavnost te skupine je zlasti v zadnjih dveh letih zelo živahna. Saj domala ni praznika, da ne bi uprizorili kako igro ali pripravili posebno prireditev. V nedeljo zjutraj bo pred spomenikom žalna svečanost v spomin vsem padlim Iz našega kraja, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja. Na slavnosti bode nastopili tudi številni recitatorji, ki bodo interpretirali najboljša dela o junaški borbi slovenskega naroda. N. N RIŠE: VLADO PIRNAT Zemljini rešitelji PIŠE J O 2 E JESn 31. Pred njunimi očmi se je velikan zamajal in smrtno zadet padel. Iz goščave so še vedno streljali s svetlobnimi izstrelki. Takoj sta razumela. Roparji, ki so jih ugrabili na Zemlji, so se zato skrili v goščavo. »To so pa gotovo zakleti sovražniki, da se niti pozdravili niso,« je razpletal misli Vili 32. »Sedaj se pozdravljajo, pa še kako prijateljsko,« se je zlovešče nasmehnil Janez. Zadnji dve raketi sta vzleteli. Poleteli sta proti goščavi. Dečka sta z vzradoščenim pogledom spremljala njun let. Kakor iz sanj ju je zbudilo nerazločno mrmranje Ozrla sta se. Pred njima je stal drug dolgin. Brez besed sta krenila proti raketi in vstopila. Њ » /Mf. ** ч 33. Raketa je vzletela Poletela je proti goščavi. Mala pustolovca sta s svojega prostora videla, kako sta raketi trosili smrt med pritlikavci. Sele, ko so vsa trupla ležala negibna, so rakete odletele. »Tudi naju gotovo kaj takega pričakuje.« se je poslavljal od življenja Vili. ELESNA VZC07A IN SPORT Osem prvih mest . za atlete kladivarja na državnem prvenstvu Centralni stadion ob Titovi cesti v LJubljani je bil tri dni (od petka do nedelje) prizorišče letošnjega najpomembnejšega atletskega tekmovanja v drž av.i — državnega prvenstva sta moške in ženske. To je bila prava revija jugoslovanske atletike, lahko bi rekli tudi prva uvertura evropskemu prvenstvu; kj bo čez trinajst mesecev v Beogradu, saj se je na njem zbralo 450 tekmovalcev iz 43 atletskih kolektivov, ki so se borili za 37 naslovov državnih prvakov. Med udeleženci so imeli Celjani najštevilnejše zastopstvo, vsega skupaj 46 atletov in atletinj. Program tekmcivanja je bil sestavljen tako, da so bila dopoldne na sporedu predi tekmovanja in pa nastopi tekmovalcev v atletskih mnogobojih, popoldne pa zaključne, tinalne borbe. . PRVI DAN stozirjeva peta Prve so tekmovanje končale tekačice an 80 metrov čez ovire. V finale se je ■vrstila tud. mladn članica Kladivarja, Stanka Stožirjeva, ki pa »e je v zaključnem teku uvrstila šele na peto mest« s slabim časom 15.5 sekunde. Pre-»enetljivo je zmagala članica zagrebške Mladusti, Milka Babovičcva v času II.? sekunde. lorger in kolnik v finalu Polfinalna tekma na 100 metrov za moške se je uspeino končala za oba Celjana. Tako je Lorger zasedel v prvi skupin; drugo mesto s časom 10.9, Kolnik pa prvo v drugi s časom 11.0. S tem sta 8e uvrstila v finale, kjer sta dosegla izreden uspeh. Stanko Lorger si je v finalu pošteno zaslužil prvo mesto. Dosegel pa je enak čas — 10.7 sekunde — kot so ga sodniki izmerili še drugcplasira-nemu Mikulecu ter drugemu predstavniku Kladivarja v tej disciplini, Mirku Kolniku, ki je zasedel tretje mesto. To je bila -prva zmaga Celjana na sedemnajstem državnem prvenstvu. Ko so pozneje Lorgerja vprašali, kaj meni o govoricah, ixš, da je že na zatonu svojih uspehov, je dejal: Res je, da so veliko govorili o tem» kako me bedo premagali tekači vse od Maribora, Zagreba in Beograda. Ven dar bi vsem mlajšim položil na erce te-le besede: najprej je treba ba resno treniraiti, se vestno pripravljati na tekmovanja, na njih pa nastopati zbrano in odločno. Sele na ta način pridejo uspehi. v teku na 10.000 metrov je od treh prijavljenih Celjanov nastopil le Pr.moiič, ki je v hudi konkurenci zasedel swim« mesto. Zmagal pn je Ivanovič, ki je kot tretji Jugoslovan tekel na tej progi bolje od 30-tih minul. silanova — nova državna prvakinja Veliko zanimanje je vladalo za finalni tek žensk na 400 metrov. Med nastopajočimi so bile kar tri Celjanke. Začetek je bil hiter. Pričakovali smo odlične rezultate. In ne zaman. V zadnjih metrih pred ciljem se je vnela ogorčena borba za prvo mesto med Silanovo in Simičevo iz Beograda. To je bila borba za prsi v pravem pomenu besede. Zmagala je članica Kladivarja, Tea Silan, ki je postavila hkrati nov državni rekord v času 57.0 sekund. Isti čas je dosegla tudi dru-goplasirana Simačeva. Tretja je bila Slamnikova 58.5. četrta pa Gašparutova (obe Kladivar) v času 66.8 sekunde. Ko so se najboljše tri zbrale na častnem odru za podelitev priznanj, je Slamnikova čestitala svoji klubski tova-rišici k lepi zmagi in vrhunskemu rezultatu s — poljubčkom. Lepo, ali ne? naraks — drugi na 800 metrov Izredno razburljiv je bil Finalni tek moških na soo metrov, Naraks s« je sprva držal v ozadju, Srle 500 metrov pred ciljem je začel siliti naprej. Končno mu je pripadlo tradicionalno drago mesto na tej progi v času 1:55.4 za Ljubljančanom Borutom Ingoličem, ki je bil ikI Celjana hitrejši za 4 desetinke sekunde. Sedmo mesto v trm teku je zasedel mladinec Martin Stajner s rns.nn 1:57 5. Četrto mesto za rozmanovo Pri skoku v višino za ženske je brez posebnih težav zmagala Olga Gere s 165 om, članica Kladivarja Ela Rozmanova pa je zasedla častno četrto mesto s 145. Ce bi Urbančičevi šteli uspeh, ki ga je dosegla v tej disciplini :55 I, Naraks Je bil drugi s 5:55.5. mladi Štajner pn sedmi (kot v teku na SOO m) s časom 4:01.0. v teku na 5.000 metrov se je od štirih Oljnnov v dveh skupinah najbolje «drezal Jaka l.amut, ki je zmagal v drugi sknpini s časom 15:25.4. Korber je bil v tej skupini šesti, pn čeprav je dobršen del proge, vodil. V prvi skupini je mladi Stanko Kopitar zasedel deseto mesto s časom 16:10.0, Primožič je pritekel v cilj za njim. Zmagal je Ivanovič v času 14:70.4. zmaga v štafeti V ženski štafeti 4 krat 100 metrov so bile Celjainke Serbec, Cede, Biilan in Lubej najhitrejše. Zmagale so s časom 49.4 sekunde in z naskokom nekaj desetin metrov. razbrurljiva je bila štafeta 4 krat 400 metrov za moške. Prvo mesto je pripadlo Dinamu, drugo Mladosti, tretje pa Kladivar ju v času 3:28.7. Celjani so tekli v tejle postavi: Naraks, Rosina, Polutnik in Vučer. vravnik — tretji v deseteroboju Tekmovanje v deseteroboju s<> končali samo trije tekmovalci, med njimi tudi mladinec Kladivarja Vravnik, ki se je z izkupičkom 5.515 točk uvrstil na tretje mesto. Zmagal je l.edič (Dinamo) 6.560. drugi pa Kecman (Partizan) 5.58» točk. to je bil kratek sprehod z beležnico v rokah po disciplinah sedemnajstega državnega prvenstva v atletiki za moške in ženske, v katerih so tudi člani in članice atletskega društva Kladivar dosegli pomembne uspehe. Prav pa je, da ob tej priložnsoti napišemo še to, da je v precltek-movanju na 200 metrov dosegla Silva Kramaričeva s časom 26.3 nov državni rekord za pionirke. M. B. Tea Silan prvo mesto v disku je zasedla Celesrolkova s 45.24 metra, Celjanka Krofličeva je bila četrta s 59.25 metra. lubej eva — šesta Pri skoku v daljino za ženske je nepričakovano zmaglila Sosejeva s 5Л5, mladinka Kladivarja l.ubejeva je bila šesta « 5:19. Ta rezultat je dosegla že v prvem poskusu. ZAKAJ? V začetku tedna se je začelo v Varaždinu državno prvenstvo v šahu za mladince. Po izidu republiškega prvenstva, se je na ta mladinski šampionat plasiral tudi mladi Celjan Pešec. Vendar njega ni med udeleženci, čeprav vemo, da je v Varaždin odpotoval. Zato vprašujemo, zakaj Pešca ni med tekmovalci? vprašujemo? Celjske športne delavce močno razburja, da že drugo leto zapovrstjo služi komaj dograjeno telovadišče pri drugi osnovni šoli v Celju za lokacijo cirkusa. Vprašamo se, ali malenkostna odškodnina društvu Partizan Celje-mestu, ki ga bo dala uprava cirkusa, res zadostuje za veliko škodo, ki se dela na tem prostoru? Na tekališču so težki vozovi, na igrišču pa najrazličnejši cirkuški objekti. Odpadki raznih živali nosijo v sebi polno bakterij tetanusa. Vprašujemo, ali bo priporočljivo na tem prostoru že po nekaj dnevih telovaditi s šolsko mladino? Kaj poreče k temu sanitarna inšpekcija? Prav bi bilo, če bi na ta vprašanja dobili odgovor. Slika z Otoka Koto: Tone Kavčič Zdaj je boljše — No, kako pa je zdaj?, sem oni dan pobaral pismonošo, ki prinaša pošto na Otok. Ali imajo že vsi stanovanjski bloki pisemske nabiralnike v vežah, ali pritličju? — Moram priznati, da je zdaj dosti boljše. Nekaj je prav gotovo pomagala moja novoletna želja, ki ste jo objavili v Vašem listu. Svoj delež pa je imela tudi odredba o organizaciji poslovanja PTT podjetij, ki je med drugim zahte- Nove avtomobilske oznake po okrajih DESET MLADIH ATLETOV V DRŽAVNI REPREZENTANCI Po velikem uspeha mladih celjskih atletov in atletinj na državnem prvenstvu, je zvezni kapetan določil kar deset mladincev in mladink AD Kladivarja v državno reprentaneo, ki bo v soboto in nedeljo nastopila na mladinskih balkanskih igrah v Clujn. v Romuniji. Na pot so šli Stajner. Polntnik. Cedejeva, Krofličeva, l.ubejeva. trba«-čičeva in Serbčeva. 1. Banja l.uka 2. Bor 5. Beograd 4. Bihar 5. Biielo Polje 6. Bitolj 7. Bielovar 8. Brčko 9. Celic I« Celin je 11. Cačak 12. Cakovec 15. Danivar 14. Doboj 15. Dubrovnik 16. Djnkovica C. Gniilnne 10. Goraždc 19. Gorim 2«. Goepič 21. Ivan grad 22. Jajce 25. Karlovac 24. Koner 25. Koprivnica 26. Kosovska Mrtrovira 2?. Kotor 2S. Krarujevae 2». Kraljevo 50. K rani 51. Krapina 12. Križevci 55. Krušcvar 54. Kumanovo 55. Kutina 5*. I.eskovac 5?. l.ivno 58. Ljubljana 59. Makarska 40. Maribor 41. Mostar 42. Murska Sobota 45. Našice 44. Nikšlč 45 Niš 46 Nova Gradiška 47. Novi Sad 48. Novo mesto 49. Ogulin 56. Ohrid 51. Osijek 52. Pnnčevo 55. Peč 54. Plevlja 55. Podujevo 56. Požarevac 57. Priiedor 58. Priština 59. Prizren 60. Pula 61. Rijeka 62. Sarajevo 65. Sisak 64. Skoplje 65. Slavonski Brod 66. Slavonska Požega 67. Smederovo 64. Som bor 69. Split 7*. Sremska Mitrovica 75. Sabac 74. Sihcnik 75. Stip 76. Tetovo 77. Titograd 78. Titov Vcles 79. Titovo Uiice 71. Snbotica 72. Svctozarcvo 8». Tuzla 81. Valjevo 82. Varaždin 85. Viukovci 84. V i rov i lica 85 Vranje 86* Zndar 87. Zagreb 88. Zajcčar 89. Zrenjanin 90. Zrnica 91. Uroševae BI. BR BG BI BIßT BJ BC CK CT CA CK DA DO DU DI Gl. GZ GO GS IG JC K A KP KC KM KO KG KV KR KN KZ KS Kll KT LE LI Ц m A MB mo MS NA NK N1 NC. NS NM OG Oll OS PA PK PV PJ PO PD PR PZ PlI Hl SA Sl SK SB SP SD SO ST SM SA SI ST TK TG TV TU SU SV TZ VA VZ VK VT VR ZD ZG ZA ZR ZK UR vala, da morajo vsi lastniki stanovanjskih bloKov in mšni sveti preskrDeti v pritličnih prostorih svojin zgradb primerne nabiralnike, za vsako stranko poseDej. Na Otoku je večina nisnin svetov rešila to vprašanje. Je pa še nekaj stolpnic ob Ljuoljanski cesti, kjer teh nabiralnikov še niso pritrdili. Vendar upam, da jih bodo kmalu, saj so rekli, da so jih že kupili? Odkar mi ni treba pešačiti v visoka nadstropja, je dejal tovariš Brezovšek, je dostava pošte dosti hitrejša. Pa tudi moje noge niso tako trudne, kot so bile prej, ko sem prehodil največ kilometrov prav po stopnicah. To je bila naporna hoja, zlasti še, ker torba ni bila nikoli prazna in lahka. Ne bo odveč, če zapišemo, da bi morali biti urejeni ustrezni nabiralniki v vseh večjih stanovanjskih hišah že do zadnjega julija. Zato zamudniki pohitite in pomagajte pismonošam, da bodo boljše, hitrejše in laže opravili svojo službeno dolžnost, sami pa si boste prihranili nepotrebna pota k sodniku za prekrške. SLIČICA s celjskega trga Kupila je kumare in jih spravila v mrežo. — Koliko sem že rekla, da stanejo, je naenkrat vprašala prodajalka. — Oh, tudi jaz sem pozabila, je odvrnila ženska, ki jih je kupila. — Pa jih dajva spet stehtati, da bodo računi točni, je ugotovila in prosila hkrati prodajalka. — A, seveda šestdeset dinarjev, je po tehtnici izračunala prodajalka. — Šestdeset?, se je začudila ženska. Prej ste pa rekli, da stanejo oseminpetdeset dinarjev. СМалце, PREBIVALSTVA V času od 5. do 12. avgusta t96l je bil», rojenih 25 dečkov in 18 deklic. POROČILI SO SE: Ivan Rančigaj. mizarski pomočnik iz Pepelnega, in Marija Cater, učiteljica iz ^marina v Rožni dolini. Viljem Korošec, delavec in Štefanija Lnzički, uslužbenka, oba iz Celja Anton llostnik, šofer, in lledvika skrubej. trgovska pomočnica. oba iz Celja. Santonž Stojan Poles, kmet in Ritomeč in Alojzija-Ro-zalija Tratnik, poljrdclka iz Pepelnegn. Franc Vinklcr, skladiščnik in Neža Senegačnik. otroška negovalka, obn iz. Celja. Franc Trafela, valjar iz Laške vasi. in Marija Ulnga, kemijski tehnik iz Stor. Stanislav Molan, kmetijski tehnik iz Stojnnskega vrha in Alojzija Koprive, uslužbenka iz Celja. Rajko Ad-itč, pod oficir JNA iz Celja in Marija Tekavc, trgovska pomočnica iz Male Sle vice. UMRLI: Jože Klcmcnšek. upokojenec iz Ljubna ob Savinji, star 57 let. Barbara Verbnik, gospodinja iz Celja, stara 72 let. Anton Kropeč, upokojenec iz Pečovn-ka, star 5S let. Angela Ojsteršek. otrok iz Brst-nika, stara I leto. Bruhilda Zdovc, upokojenka Iz Celja, stara 74 let. Andrej Malovšek, otrok iz Dobriše vasi, star 4 mesece. Ann Beznik, invalidska upokojenka iz Celja, stara 7» let. Jožel So-tošek. upokojence iz Celi", star 92 let. Ivan Ki,koteč, rudar iz Zagorja, star 28 let. A loj zli j a Mlinaric, upokojenka 'iz Kasaz. stara 74 let. Stanislav Grame, otrok iz stojnnskega vrha, star 4 mesece. SS Vaterpolisti boljši od plavalcev slovenije v črnomlju V Črnomlju bo 19. in 20. avgusta zbor ЈНХГ delavcev siovemje, zdruzen z otvoritvijo prvega novega poštnega poslopja v tem predelu nase ožje domovine. Tu se bodo zbrali požtni, telegrafski m telefonsiu aeiavci iz vse Slovenije, da skupaj z bivšimi borci-aktivisti in interniranci ter prebivalci Bele Krajine proslavijo dvajsetletnico vstaje. Proslave in slovesnosti se bodo začele že v soboto, glavna pa bo v nedeljo, ob desetih dopoldne, po prihodu posebnega vlaka iz Ljubljane in Maribora. Pred novim poštnim poslopjem v Črnomlju bo veliko slavnostno zborovanje. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi prvo novo poštno poslopje. Zborovanje bodo izpopolnili z nastopi pevskih zborov in godb, popoldne pa bodo še športna tekmovanja. Oba slavnostna dneva bodo vse pošiljke v Črnomlju žigosali s priložnostnim žigom, izdali pa bodo tudi posebne pisemske ovitke, spominske znake ter slavnostno številko PTT Zbornika. Komisija za štipendiranje pri ILMEZAD, zadr. trgovskem podjetju zu izvoz hmelja, Žalec RAZPISUJE tri Štipendije za Šolsko leto 1961/62 rn sicer I štipendijo /u Študij nu Ekonomski fakulteti in 2 Štipendiji za Ekonomsko srednjo Solo Prednost imajo kandidati višjih letnikov. — ProSnje naj vložijo prosilci na gornji nnslov. Prošnjam je priloiiti življenjepis in prop» zadnjega Šolskega spričevala oziroma spričevala o opravljenih izpitih. Kok za prijavo je do vključno 15. septembra Iti. V soboto in nedeljo je bilo v Kranju republiško prvenstvo pionirjev v plavanju in vaterpolu. Plavalnega dela tekmovanja se je udeležilo okoli 150 tekmovalcev iz dvanajstih klubov, med njimi tudi celjskega Neptuna in velenjskega Partizana-Rudarja. Zanimivo je, da so bili pri plavalcih mladi Velenjčani boljši od njihovih sovrstnikov iz Celja! Tako je pionir iz Velenja Matičevič zasedel prvo mesto na 100 metrov prsno v času 1:30.4, njegov klubski tovariš Holeček pa se je na progi 100 metrov hrbtno uveljavil na tretje mesto s časom 1:36.6. Najmlajši plavalci iz Celja so se solidno držali le v štafeti 4 krat 100 metrov prosto, kjer so zasedli Prvenstvo v plavanju Občinska zveza za telesno kulturo v Celju je razpisala za torek, 22. t. m. prvenstvo v plavanju za moške, ženske in pionirje. Tekmovanje se bo začelo ob šestih popoldne v bazenu Ljudskega kopališča ob Ljubljanski cesti. V nedeljo. 27. t. m. pa bo prav tam še okrajno prvenstvo v plavanju. Prve konjske dirke v Preboldu Sekcija Celjskega konjeniškega kluba v Preboldn je т nedeljo popoldne nrire-dila ni lepem in začasno urejenem dirkališču blizu bazena svoj prvi nastop. Kljub začetnim težavam, ki so bile premagane le z požrtvovalnostjo članov trko'je, je prireditev dobro uspela. Pogrešali smo le večjo udeležbo kmečkih kenj in vozil, kar pa opravičuje začetek hmcljske sezone. Gledalcev je bilo nad dva tisoč Želeli bi. da se takSne sekrtie ustanovijo tudi v ostalih kmečk»-induslrlisk;h središčih, ne samo v Savinlski dolini, saj je to Sport, Iti povezuje mladino vasi in industrije. IZI-ETNIK — turistična agencija Ljubljana RAZPISUJE mesto šefa poslovalnice v Celju Pogoji: popolna srednja Sola z znanjem vsaj enega tujega j ©sika. Zaželena j« praks* v turizmu. Osebni dohodki po delovnem učinka. Vloge ^геје Ljubljana. Celovika 121 do izpolnitve delovnega moaU_ IZLETNIK, V skladu s predpisi zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, it. *7-752/59) ter 3*. in 35. člena pravil stanovanjskega sklada, razpisuje upravni odbor stanovanjskega sklada občine Šentjur pri Celju 1L NATEČAJ Za .posojila za blokovno gradnjo -stanovanj ter adaptacij iz sredetev skladu za stanovanjsko izgradnjo občine Šentjur pri Celju. 1. Stanovanjski sklad občine Šentjur pri Celju bo dajn) nn tem natečaju iz sredstev stanovanjskega sklada posojila za gradnjo in adaptacijo stanovanj v blokovni gradnji v letu 1961. Posojilo sc mora uporabiti /a grndpjo oziroma adaptacijo stanovauj samo na področju občine Šentjur pri Olju. Orientacijska cena, v kateri so zapopadeni vsi stroiki-enosobna stanovanja din 1,600.000 dvosobna stanovanja din 2.400.000 2. Na tem natečaju sc lahko potegujejo za posojila družbeno-prav-ne osebe pod naslednjimi pogoji: najmanj 10 % lastno udeležbe najnižja obrestno mera I % najdaljšim rofcom vračila 20 let. 3. Prosilec je dolžan navesti Število in vrsto stanovanjskih enot ter znesek posojila, za katerega se poteguje. 4. Prosilec je dolžan plačati garancijski znesek 2 promile od zneska zaprošenega posojila kot varSčino. katero pa izgubi v korist sklada £e prosilec po odobrenem posojilu ..d ponudbe odstopi Varščino mora položiti Narodni banki v Celju na račun 60-11-647-115 (začasni depozit), ali pa. če prosile, predloži potrdil« banke o blokiranju sredstev v višini varščine, 5. Ponudbi mora prosilec priložiti naslednjo dokumentacijo: navesti morajo skupni znesek vseh svojih dolgoročnih in poroStvi-nih obveznosti ter letne zneske anuitet in teh obveznosti: mU. a) potrjen investicijski program z gradbeno dokumentacijo v smislu 41. člena pravil stanovanjskega sklada ...... . ,„ b) gospodarske organizacije priložijo 'zpuek »z registr» poejet». .11«.. ilelavskeea sveta, da odobrava zadolžitev ter ml s top vsakoletnih sredstev iz s^flada skupne porabe za kritje dospelih anuitet Pol,-titične teritorialne enote prUože skH> najvišjega organa o najetju poo ik po določilu zakona o pristojnosti LO ter sklep, da bodo v vsakoletnem proračunu zagotovila ustrezna sredstva za plačilo anuitete. Družbene organizacije prav tako izpjsok iz registra tel; sklep upravnem odbora o najetju posoji a in pa sklep, da bodo vsako leto v njihovem jiroruču nu zugotovlien a sredstva za vračilo anuitet ,n dokaz.1« o kreditni sposobnosti. 6. Prednosti pri posojilih bodo imeli prosilci: ki prispevajo večri delež lastnih sredstev. — ki ponudijo krajSi rok za odplačilo posojila, — ki ponudijo večjo obrestno mero. Г Prosilci, ki bodo uspeli na natečaju, morajo no sklenjeni vendar najkasneje do 31. 12. 1961 vplačati celotni znesek lastnih sredstev. 8. ProSnje za posojilo s potrebno dokumentacijo je vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti, opremljeni z vidnu oznako »ponudba za natečaj lic pri Stanovanjskem skladu občine Šentjur pri Celju. Prosilce pa «i mora predhodno oskrbeti strokovni pregled gradnje nn kraju samem. ki ga opruvi zastopnik Komunalne banke skupno z zastopnikom sklada. 9. Prošnjo za posojilo je predložili najkasneje do 1. septembra 1961. O izidu nutečaja za prosilci obveščeni po zaključku bodoposojilo H. septembra -1961. tretje mesto s 5:55.4. V skupnem ocenjevanju so največ točk' zbrali pionirji trboveljskega Rudarja. Medtem, ko so bili Velenjčani peti s 44. točkami, so se pionirji Neptuna uvrstili šele na sedmo mesto s 15. točkami. Dosti bolje kot plavalci so se odrezali vaterpolisti — pionirji celjskega Neptuna, saj so osvojili prvo mesto in naslov republiškega prvaka. Najprej so premagali Kamnik s 24:0, nato pa v finalu domačo ekipo kranjskega Triglava 9:1. Celjski šahisti na Pokljuki Na nedavnem šahovskem brzo-turnirju na Pokljuki so sodelovali tudi nekateri šahisti iz celjskega okraja. V mojstrski skupini se je od Celjanov najbolje držal Zvone Draksler, ki je zasedel peto mesto, v skupini prvokategor-nikov pa je bil Bervar šesti. Vsi ostali so izpadli že v predtekmo-vanju. Presenetil je slab plasman Pešča, ki se ni uvrstil niti v finale. ODLIČNI REZULTATI Razen Vrhovška, ki je postavil kar dva nova slovenska rekorda, so se državnega prvenstva v plavanju, ki se je končalo minule dni v Splitu, udeležili še nekateri drugi člani celjskega Neptuna. Tako je Orel na 400 metrov prosto zasedel šesto mesto s časom 5:06.0, Vošinek pa sedmo na 100 metrov prosto v času 1:03.5. Janez TURISTIČNI BAROMETER Kot smo pričakovali je dotok turistov na celjsko območje precej narasel tudi v razdobju od desetega do dvajsetega avgusta. Medtem, ko je bilo do desetega avgusta v vseh turističnih krajih celjskega okraja — bilten Celjske turistične zveze jih navaja lu — nezaseaenih še 282 postelj, se je to število do 20. avgusta /.manjšalo na 199: Logarska dolina, Dobrna in RogasKa Slatina so za-seaene (v iiogaaKi äiauni je na razpoiago be netcaj pus it »j pn zaseontKin). i-iav latco so vse zjnogijivoaii o (Juane v weekend naseijui rreuolda, Mozirja, Gornjega graua in Velenja. Precej se je povečalo število gostov v uimskih Toplicah. V krajin Zgornje Savinjske doline imajo največ prostora še v Lucah. Pa tudi na Ljubnem, v Mozirju In Solčavi je še zmeraj moči dobiti prazno sobo. Nekaj nezasedenih postelj imajo v Laškem, da ne omenjamo Velenja, kjer se je z novim hotelom znatno povečala no-čitvena zmogljivost. Prostora za goste pa je še na Franko-lovem, kjer je prizadevno turistično društvo lepo. uredilo okolje bazena ter na Vranskem. LEP NOGOMET Zaradi nepričakovane odpovedi enaj-«tanrr ljubljanskega Trfglnv«. se je prvotno določena prijateljska tekma med Irm ljubljanskim moštvom in Mad:var-jem spremenila v trening tekmo, v kateri UK< nedeljo popoldne na Glaziji pomerili člani prvega in drugega moštva kladivarja. Tekma se je končala z zmago prve enajsturire 9:3. Bolj kot rezultat jr impon:rala lepa in koristna igra. ki «o jo prikazali člani prvega moitvo. Pozor podjetja! »OBRTNIK, obrat konfekcije Celje. Miklošičeva 2 nu.h razne zaSčitne obleke јк> ugodnih reu ah. /a nakup se priporoča KOLEKTIV SPOŠTOVANI BRALCI! Sporočajte spremembe Vnših naslovov naši upravi, ker s tem: olajšate delo poHarjem prihranite na času in na jezi omogočite točno odpremo našega časopisa Oprava RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij pri Občinskem ljudskem odboru Žalec razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) mesto DIREKTORJA TEKSTILNE TOVARNE PREBOLD Pogoji: Diplomirani elkonomist z desetletno prakso v tekstilni stroki ali srednja ekonomska šola s petnajstletno prakso v tekstilni stroki ali inženir tekstilne, kemične ali strojne prakse v desetletno prakso v tekstilni industriji ali tekstilni tehnik s petnajstleno prakso v tekstilni industriji. Kolkovame prošnje je treba poslati najkasneje do 31. avgusta 1961 občinskemu ljudskemu odboru Žalec skupno z dokazili o šolski in strokovni izobrazbi ter praksi. Komisija za imenovanje direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Celje razpisuje MESTO DIREKTORJA PODJETJA ZA PTT PROMET V CELJU Pogoji: I. kvalifikacija visokega strokovnega uslužbenca in 3 Id službe v Skupnosti JPTT. ali 2. kvalifikacija višjega strokovnega uslužbenca ali visokokvalifici-ranega delavca in najmanj 10 let .službe v Skupnosti JPTT. Izjemoma se lahko udeleže natečaja tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke 1 in 2 gornjega odstavka, če so službovali uu vodilnih delovnih mestih, za katere se zahteva po splošnih predpisih visoka ali viSja strokovna izobrazba, oziroma izobruzba visokvalifiejranega delavca i najmanj 5 let službe. Kandidati naj vlagajo kolkovanc prošnje na Komisijo za imenovanje direktorjev pri ObLO Celje do 30. 8. I%l. K prošnjam naj prilože še zadnje šolsko spričevalo odnosno dokazilo o kvalifikaciji, kratek življenjepis s potekom delovne dobe in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. OfAosuile и CelisUtH tedniku OBJAVE IN OGLASI KOMPASA NAŠI IZLETI: D2ERDAP — tridnevni izlet z letalom do BEOGRADA in ladjo po DONAVI — odhod iz LJUBLJANE 26. avgusta: VRSIC-MANGRT — dvodnevni avtobusni izlet preko VRSICA (1611 metrov) v dolino Soče in na MANGRT (2072 m). PARIZ — osemdnevni kombinirani izleti (avtobus-vlak) v drugi poloviai septembra in v oktobru: PO DOLOMITIH - šestdnevni avtobusni izleti v drugi polovici avjrusta in v septembru (ser i/leta: Grossglock-ner-Inunsbruck-Cortina); MÜNCHEN — štiridnevni avtobusni izleti na mednarodno gradbeniško razstavo v drugi polovici septembra: DUNAJ -t- štiridnevni avtobusni izleti v prvi polovic.i septembra na mednarodni jesenski vclcscjcm: TURIN šestdnevni avtobusni izleti združeni z ogledom mednarodne razstave (Salona) avtomobilov; RIM IN NEAPF.LJ šestdnevni kombi nirani izleti (tivtobus-vlak) v drugi polovici septembra in v oktobru združeni z ogledom Pompejev, Florence in Padove: BENETKE - stalni dvo- ali tridnevni avtobusni izleti za delovne kolektive in društva; PO SREDOZEMLJU — enajstdm vno krožno potovanje z luksuzno motorno ladjo >Jugo«lnv-ija< (Pirej-Atenc-Ira-klion (otok Kreta) Aleksandrija-Ka-iro-Krf-Bari-Dubrovnik) — odhod iz Ljubljane t', oktobra. I/lete v inozemstvo organiziramo v sodelovanju s turističnimi in ostalimi or ganizaeijami. gospodarskimi združenji in cbornicami in tudi po posebnem naročilu delovnih kolektivov. Vse informacije v poslovalnici »Kompas« Celje, TomSičev trg 1. tel. 23-50. GELEE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki prepa-parata še nimajo, naj en nabavijo pri >Keinofarmaciji< v Ljubljani. PRODAM MAJHNO POSESTVO nn Upati naprodaj. Brežnik Jurij, 1 .opatu 21, Celje ŽELEZNO STOJALO za šivalni stroj! Fajdusu Mihael, Rečica 12, Laško. V ZAZIDALNEM okolišu ob Mariborski cesti v Smarjcti so nuproduj parcele z vodovoden in elektriko. Naslov v upravi lista. DOBRO ohranjeno opremo za samsko solio prodam. Vrešak Andrej, Mariborska 103, Celje. POSESTVO čez 2 h« zemlje, nekaj gozda, sadovnjak, vinograd, vodovod in elektrika v Šentjanžu nad Storomi, naprodaj. Horjak Jože, Šentjanž Store. KRAVO brejo, dobro mlekarico, pro-d.un. 1'lagu, Teharje 32. V EC KROJAŠKIH šivalnih strojev, ter ostulo opremo za krojaško delavnica prodam Naslov v ujiravi listu. PRODAM psičko — foksterier. Naslov v upravi listu. BMW (>00 prndam. Koželj, Zagrad 31 Celje. KINO KINO UNION 19.-22. K. |40l »EDDV DUCHIN«, ameriški barvni Csc film 23. 26 s. 1461 »PET OD MILIJONA«, češki film KINO METROPOL 19.-22 8. I%l .PLANET SMRTI«, nemško-potjski barvni Csc lilin 23. -21. N. 1961 »FOMA GORJEJEV«, ruski film LETNI KINO 20.-23 8. I9bt »KAPETAN I.ESU, jugtftslovanski barvni Csc film 24.-26. 8. tibi >M02 V SIVEM«, ameriški barvni Csc film MLADINSKI KINO - DPD »SVOBODA« CELJF. Dne 14. in 20. 8. 1961 »TUJI OTROCI«. sovjetski film Predstave v soboto oii 17 tor v nedeljo ob 10., 15. in 17. uri KINO DPD »SVOBODA« -SEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 14. in 20 . 8. 1961 »OBRAČUN V TABLE ROCKU«, ameriški barvni Csc film Dne 23. in 24. 8. I«6| »PRECEP«, italijansko-franco»ki film Goršič je bil deveti na 200 metrov metuljčka s časom 3:02.0. Prav lep uspeh pa so zabeležili še plavalci v štafetah 4 krat 200 prosto in 4 krat 100 mešano, kjer so obakrat zasedli četrto mesto. Med plavalkami se je izkazala le Zupančeva, ki je na 100 metrov prosto dosegla čas 1:25.3, na 100 hrbtno pa 1:35.1. KUPIM INVALIDSKI tricikelj kupim. Naslov v upravi lista. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELEE ROY ALE) garantiramo znanstveno stabiliziraš proizvod MF.LBRO - COOP (Zavod za čebelarstvo — Kelnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še ni majo. naj ga nabavijo pri »Kemofar-mariji« v Ljubljani. RAZNO Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, posebno pa prijateljem očeta KROPIC ANTONA ki so ga spremljali na zadnji poti. Žalujoči sinovi Gusti, Tončl. Stelan, Vlado z družino in hčerka Marija ZJTHX. IZLETNIK TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK Ljubljana. Celovika 121 vabi vse interesente na jesenske izlete doma in po svetu: TRI DNI PO ZELENI STAJERSKI Trodin-viii izlet z avtobusom. Prijave i ko 10. IX. 1961. V SINJO TIŠINO LOGARSKE DOLINE Dvodnevni izlet z avtobusom. Prijave do 3. IX. 1961. PO DOLINI GRADOV V ŠMARJEŠKE TOPLICE Enodnevni izlet z avtobusom. Prijave do 5. IX. 1961. IZLET V XVII. STOLETJE Dvodnevno potovanje s posebnimi IZLETNIKOVIMI presenečenji. NA OTOK RAB Dvodnevni izlet z ogledom koncentra-, eijskegu taborišča. Vožnja na Rab s hidrogliserjem »VIHOR«. Prijave do 11. IX. 1961. NA SPLAVU V POEZIJO MURE Dvodnevni izlet z vlakom ali avtobusom. Prijave do 25. IX. 1961. MED HRAME IN ZIDANICE JERUZALEMSKIH GORIC Dvodnevni izlet z avtobusom na vinsko trgutev. Prijave do 9. IX. 1961. OBISK V MINIATURNI DRŽAVI — SAN MARINO Štiridnevni izlet z avtobusom Prijave do 10. IX. 1961. PO KOROŠKI Dvodnevni izlet z avtobusom. Prijave do 20. IX. 1961. V DOLOMITE Tridnevni izlet z avtobusom. Prijave do 30. IX. 1961. TRST -' BENETKE Dvodnevni vzlet z avtobusom. Zaključeno ob zadostnem številu prijuvljen-cev. CEZ GORE IN PRELAZE TIROLSKE štiridnevni izlet po Avstriji in Italiji. Prijave do 20. IX. 1961. NA OKTOBERFEST V MÜNCHEN Štiridnevni izlet z vlakom. Prijave do 5. IX. 1961. V PARIZ Sedemdnevni izlet z vlakom. Prijave, do 31. VIII. 1961. NA DUNAJSKI V KI. ESEJ F.M Štiridnevni izlet z vlakom. Prijave do 20. VIII. 1961. V RIM, NEAPEL!, POMPEJE IN OBISK MODRE JAME NA CAPRIJU . Šestdnevni izlet z vlakom Prijave do 23. VII. 1961. Podrobne informacije in programe teh izletov zahtevajte v vseh IZLETNIKOVIH poslovalnicah: Ljubljana, Ljubljana—Šentvid, Celje, Kamnik, Skufja Loka. Radovljica, Kranj, Črna. Bovec, Piran, Slovenj Gradec, Bohinj, Jescnicc. RAZPISI Komisija za sklepanje in odpovedo-viieje delovnih razmerij pri upravnem odboru Delavske univerze Celje raipi«»je t. delovno mesto lefa centra za po-Ijudno-znanstveno izobraževanje in 2. delovno mesto blagajničarke. Pogoji: — za šefe centra srednja ali višja ustrezna izobrazba ter po možnosti praksa v izobraževalni dejavnosti: — za blagajuičarko ustrezna izobrazba in praksa. Pismene prošnje vlagajte na naslov: Dtlavska univerza Celje, Malgajeva ul. 4 do 2. septembra 1961. STANOVANJA UPOKOJENKO za čuvanje otroka vzamem na stauovanie in hrano, zastonj. Naslov v upravi lista. MIRNA uslužbenka išče pruzno sobo, plaču vnaprej za eno leto. Naslov v upravi lista. DVE MIRNI upokojenki iščeta pruzno sobo v Celju ali okolici. Plačava dobro. Naslov v uprati lista. ZAMENJAM stanovanje v Šoštanju za enakega v okolioi Celja, Žalca ali Sempetra. Nudim uagrado. Naslov v upravi lista. ISĆEM sobo v Celju ali okolici. Plačam dobro. Koncčnik Miro, Prevalje 108, Koroška. UPOKOJENEC z družino išče stanovanje na deželi, najraje v okolioi Celja. Pi-š'tc na naslov Cerjok Franc, Jurčiče- ua deželi, najraje v okolioi Celja. Pi-š'te na naslov Cerju' ~ va 6, Velenje. ZA POMOČ v goepodinjstvu nudim stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. STA NOV A NJE dvosobno zračno na prometnem kraju, zamenjuin za enako v bližini mesta. Primerno za upokojence. Naslov v upravi lista. SLUŽBE ISCEM žensko k eaeara otroku za 8 ur dnevno Nastop 1. 9. 1961. M. C. Raz-lagovu 9/17, Ci lje. K DEVETMESEČNEMU otroku iščem va ruhinjo za nekaj ur dnevno. Po možnosti upokojenka. Ing. Maligoj. Vodnikova 5 Vprašati od ponedeljka dalje med 8. in 12. uro. K TRIČLANSKI družini sprejmem gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. OBVESTILA Upravni odbor vrtca Anice Cernejcve nbvcSc-a ,stnräe, du bo vpis predfol-»kili otrok «hI 19. 8. do 25. 8. od ?. do 14. ure v vrtcu, Jurčičeva 6. f, Uredništvo Celje, THov trg 5 poštni predal |6 — telefon 25-Z3 12 24-23 uprava Celje. Trg V. kon rresa 5 — poštni predal 152 - tele Jon 23-75 in 30-89 — Tekoči račun pn Narodni banki Celje: M>3.!l-l-63* — izhaja ob petkih — letna narač nina 900. polletna «00. (etrtlMaa 200 din — Inozemstvo 2 400 du — posamezna številk« 20 din - rokopisov ne v račamo VSI SMO RIBIČI Smo mar že pozabili na gorje? Mi nikoli ne bomo pozabili Beograda v ruševinah, pokošenih Kragujcvčanov, mrtvih brigad v dolini Sutjeske, Jasenovca, Ma-utthausna, Dachaua, Auschwitz». Ne bomo pozabili krvavega zidu v celjskem »piskru«, drevoreda obešencev na Frankolovem. Kajti vsaka naša ped zemlje je plačana s krvjo, napojena s solzami, okajena z dimom pogorišč. Naš davek svobodi je bil velik, prevelik, vsak deveti borec je padel... Toda današnji čas daje videz, kakor da so v svotu pozabili na Lidice, VVaršavo, na Stalingrad. Ko da so pozabilj na bele kosti v puščavah Severne Afrike, na razrušen London, Amsterdam, Kreto, Monte Cassimo. Je šel v pozabo Pearl Harbour, pošastno prostrani grobovi mornarjev v globinah hladnih oceanov? Mar ne vidijo več belih križe v na grobiščih dasebtisočev v Normandiji, kakršnih majhen kos kaže gornja slika? Ce smo Jugoslovani žrtvovali vsakega devetega človeka, naši vojni zavezniki pa le vsakega fcri-iffiä tiri desetega, so pri njih žrtve vendarle morale zasekati rane? In vendar kot izgleda, kot da se vsega nič več ne spominjajo. Ali se ponavlja leto 1939? V Bi-zerti se mitral jezi krohočejo miroljubnosti tuniškega ljudstva. Kaos v Kongu je parag v nebo skovan im prisegam o odpravi ko-tonializma. V trezorju OZN leži Deklaracija o človečanskih pravicah kot kakšna relikvija, v Angoli pa se rojeva neodvisnost v ognju in krvi, v Alžiru patrioti krvavijo že osem let, gori v Aziji, revolucije pretresajo Južno Ameriko, Afriko, Oceanijo... Ponovno je na vrsti Berlin. Nekoč so nam očitali, da je Balkan sod smodnika. Zdaj se je očitek vrnil kot bumerang in zažvižgal nad Brandenburškimi vrati. Berlin grozi postati Sarajevo. Toda če bo tam počilo, ne bo žrtev kak Ferdinand, žrtev bo zdrav razum, plačnik pa vse človeštvo. Kako kronična je že slepota blokovskih strasti! Leta 1945 so vsi svečano obljubljali — Nemčija ne bo nikoli več vstala kot vojaiška sila. In danes? Osem divizij z okoli 300.000 možmi koraka ob zvokih fanfar in v taktu bobnov. Adenauer bo kmalu spustil v morje osem 6.000 tonskih rušileev z nuklearnim orožjem na krovu. Napovedani so prvi težki tanki iz lastnih tovarn, nad Nemčijo kroži več tisoč najboljših letal. V štabu NATO sedi in poveljuje general Heusinger, bivši generaJ-štatoni častnik Hitlerjeve soldate-ske. Stari Konrad Adenauer tolaži tiste, ki se jim včasih oglasi vest ob bridkih spominih za dve desetletji nazaj. — Nemški vojak ni več junker. Nemški vojak je uniformiran civilist.— Kdo naj verjame staremu lisjaku? Mar volk menja dlako? Kdaj je nemški vojak stal vedno le na straži svoje domovine? Vedno je korakal — po tujih tleh. Johann Strauss ne oblači uniforme, pa je hudirjevo podoben »nekemu« Reichsmamschalu Hermanu. Adenauer se vneto češe nazaj, toda pozabil si je obriti tudi Adol-fove brčice... Res je. Na vzhodni strani tudi odzvanjajo žkarnji. Toda tu je precej drugače. Za njimi so vsa drugačna ljudstva, ki vedo veliko o »Blitzkriegu« vsekakor pa dosti več od dežele, kamor je padlo le nekaj granat malega kalibra, ko je nek predrzen podmorniški kapitan s svoje »U-B« obstreljeval osamljeno farmo na obali Floride. Se Kennedy zanaša na viteštvo katoličana Adenauerja. Kdo naj mu dopove, da ima nemški bog pod jekleno čelado posluh le za eno melodijo: — Deutschland, Deutschland über alles ... — J. Kr. Niso lovci samo oni, ki so »skoraj« zajca ustrelili, in ribiči tisti, ki bi ujeli taaako veliko ribo, če bi zlomek ne bil že sit. Naš svet je eno samo veliko morje neizpolnjenih nad, tveganih upov, je nevarna brzica, kadar zaplavamo malo dlje, je poln nevidnih čeri, zavratnih vrtincev in guns-nih alg. Je pa tudi okinčan z lepimi obalami sreče, miru, s cvetočimi bregovi zadovoljstva, okrašen s čvrstimi stenami ponosa... Mi vsi smo ribiči in vsi lovimo. Eni v kalni vodi, ki bregove dere. Drugi v čisti gorski rečici, eni v mlaku-žah, drugi izpod leda ... Smo lovci na marsikaj. Na denar, na dober prigrizek in opojno kapljico, na mična dekleta in dobre kandidate za zakonske može. Nekateri vrže svetlo in bleščečo vabo in klati s tisočaki, drugi je potuhnjeno priliznjen in ravna kot otroci, ki pod kamni iščejo rake. Nekdo zaokroži okoli jate žrtev z razkošno dolgo mrežo, pa se spet kdo ubada na ostrem grebenu s preprostim trnkom. In kako pestra je zbirka zapeljivih vab? O, Don Juan ve na kaj prijemajo različne ribe: Sladkobesednost, kot zrele češnje, suho zlato kot bleščeči »blinker«, bogata večerja kot slasten sir... Dobre večerje željan potepin prijazno dvori gospodinji. Žejen praznožepnik mo- žaku pred točajko hvalnico zapoje. Lenuh se ponižno plazi pred šefom in vsi vemo za čim dreza v kalno gof-ljač. Vsi smo ribiči, vsi lovimo — najboljše priložnosti! Indijancev primanjkuje Kratke ■>V/~it- trdita no r»a£f*m rv*w rkri«tnih TnHiian/.очг in H a TI i i Vi Tn/lilan/*: «л плс1А,т! 1 i, i« - • ™ V^* \J A. л v— Kakor vidite na našem posnetku, si morajo v Ameriki pomagati z barvanjem belcev v »rdečekožce«. Gotovo ste uganili, da gre za statiste pri snemanju kakšnega western filma. Zakaj taki stroški, mar v Ameriki ni več Indijancev? Ze predčasno smo pisali, da je v Ameriki danes okoli 343 tisoč pristnih Indijancev in da njih število celo malenkostno raste. Torej ni krize za originalne prebivalce novega kontinenta. Torej je vzrok kje drugje, zlasti če vemo, da je v Kaliforniji in bližnji Arizoni največ indijanskih plemen v rezervatih, in da jih je več tisoč v neposredni bližini Ho-llywooda. Indijanci so poslovni ljudje in čeprav jih večina skromno živi, ne služijo denarja za vsako ceno. Tu je po sredi »štrajk« proti filmu, v katerem so indijanska čustva in čast omadeževana. Zato nočejo nastopati in zato so morali producenti »-barvati« belce. Nekoč smo slišali, da je nekdo izračunal, da bi že zdavnaj zmanjkalo Indijancev, če bi jih res toliko padlo, kolikor jih »pobijejo« v filmih. V takih krvavih storijah pravih Indijancev ni med igralci... HRUSCEV JE POZOREN »STRIC« Ko je Hruščev obiskal Ameriko, so se zanj in za njegovo domovino zanimali tuidi otroci. Kmalu po vrnitvi je dobil otroško pisemce, v katerem ga deklica s Floride prosi, da bi ji poslal pristno rusko lutko — punčko. Tako se je tudi zgodilo. Dobila je pravo rusko punčko. Pravzaprav ne ene, temveč jih je bilo 12. Bile so ena v drugi... Diplomacija in Nekoč so velike sile vnašale v diplomacijo svojo voljo tudi na področje protokola. Se več. Vsi- oarodDi р«ш Ijevali so svoj jezik, predpisovali oblačila, način občevanja m izdelali »slovar« diplomatskega jezika. Po drugi svetovni vojni so mnogi kolonialni in zavisni narodi po dolgih bojih in z visoko nacionalno zavestjo postali neodvisni. Taki narodi, katerih nacionalnost je bila zaničevana, so še toliko bolj ponosni na vse, kar je nacionalno, od jezika, kulture, no-šnje itd. Tako smo tudi pri nas lahko videli mnoge predsednike mladih držav, ki z velikim ponosom nosijo oblačila svoje domovine, čeravno so to večinoma ljudje, ki so dolgo časa prebili v Evropi na študiju. Tako Nehru skoraj nikoli ne spremeni svoje noše. Vedno je oblečen kot preprosti indijski ljudje. , _ Kratke 52 LET PREDSEDNIK V Jadranski Le&nicj živi 77 letni Miiislav Matič, po poklicu kmet. Toda Matič je že 52 let neprestano predsednik krajevne organizacije Rdečega križa. Od leta 1909 še enkrat ni izostal od nobenega sestanka svoje organizacije. KLOBUK V MORJU? V otočju Komati je na stotine otokov, otočičev in Skrb in. Eden teh malih, nenaseljenih otokov je dobil svojstveno ime. Pravijo mu Klobuk. Ne brez razloga. Res je podoben klobuku, pa s katerekoli strani ga pogledate. i' IZVIR MODROSTI V vasi Rek pod Velebitom je ob ces'.i lepo zidana fontana z izredno dobro pitno vod. Na eni od kamnitih plošč celo piše. da je to izvir modrosti. Salo na stran, tisti, ki je studenec tako uredil, prav gotovo ni bil neumen. Stika tka, ki še ша џаГи V Londonu je nedavno bila v znani »Royal« Drawing Society« prirejena razstava mlade slikarke, ki je vzbudila veliko zanimanje med kulturnim občinstvom, pa tudi med umetniki. Listi so se na široko razpisali o nadarjeni umetnici, ki ima baje pred seboj še veliko bodočnost. Nekateri so veliko sicer spremenili v dolgo in »ozirom na obzir«. Priredili so tudi tiskovno konferenco. Pred zbrane likovne kritike je prišla mlada Rosalinde Wessby zelo preplašena. Fotore-porterji so navdušeni pritiskali na sprožil ce, ker je umetnica vneto sesala palec desne roke. Kako ne bi? Saj ima umetnica komaj štiri leta ... Skalno gnezdo razbojniškega viteza NASI BRALCI O ZANIMIVOSTI PO JUGOSLAVIJI Gradovi so spomeniki naše narodne preteklosti, trpljenja naših prednikov, so spomin na temne dni srednjega veka. Slovenija je posejana z gradovi, saj skoraj ni kraja, kjer bi na bližnjem hribu, griču ali skali ne stal mogočen grad, gradič, ali pa ruševine kot neme priče moči nekdanjih oblastnikov. Toda na Slovenskem menda ni gradu, ki bi bil podoben Predjamskemu pri Postojni. Tujci, ki prihajajo sem, zatrjujejo, da tudi drugod v svetu ni najti podobnega. V čem je posebnost tega gradu? Pred jamski grad je zidan v veliko skalno votlino sredi prepadne stene. Razen majhnega dela je ves pod streho naravne skale. Dejansko izgleda kot kako skalno gnezdo, ki bi si ga sezidal pol človek, pol ptič. Predjamski grad je k sreči ostal nepoškodovan v obeh vojnah, čeprav so naokoli divjali boji in ga je sovražnik uporabljal tudi kot utrjeno postojanko. Se dandanes živijo v nekaterih prostorih ljudje, ki pa seveda niso plemiči, prej potomci nekdanjih podložni kov. Večji del gradu pa je urejen kot neke vrste muzej, saj lahko vsak obiskovalec dobi živ vtis, kako je tak srednjeveški grad izgledal, čemu je služil, kako so bili razporejeni prostori, itd Zgodovinarji pravijo, da je Predjamski grad postavil Orazem Predjamski. Ker je baje bil v stalnih sporih s tržaško gospoščino, si je v omenjeni skalni votlini sezidal najprej pribežališče pred zasledovalci, pozneje pa je utrdbo širil in se tu za stalno naselil. Ker je bil sam preganjan. Je med okoliškimi kmeti užival ugled in podporo. Kadar se je zatekel za varne zidove skalnega gradu, je bil varen. Votlina, v kateri grad stoji, je nekoč imela baje tudi skriven izhod v gozd nad steno. Po tem skrivnem rovu je dobival ob dolgih obleganjih tudi živež, medtem ko ga je z vodo preskrboval studenec, ki izvira v pečini. V času Orazma Predjamskega še ni bilo dela v gradu, ki ga na sliki vidimo izven območja votline. Ta del je bil sezidan pozneje. V grad ni vodil dvižni most, kot pri drugih gradovih, temveč so se v grad vzpenjali po lestvah, ki so jih vitezovi ljudje potem potegnili v notranjost gradu. Tako je bil grad v tistih časih zares nezavzeten. Orazen Predjamski pa je končno vendarle padel v roke sovražnikom. Ker ni mogel živeti normalno, se je preskrboval z ropanjem potujočih trgovcev in vitezov. Bil je postavljen izven zakona in bogata nagrada za njegovo glavo je pomnožila zasledovalce. Toda sovražnik ga ni zajel v Pred jamskem gradu, čeprav so ga tu pogosto oblegali. Pravijo, da so ga ubili v boju izven gradu. Drugi pa spet pravijo, da je Orazma nokdo izdal in popeljal sovražne vojščake po skrivnem rovu v grad. Kaj je res? Najbolje je, da izberete zgodbo, ki vam je bolj všeč. Kakorkoli že. Predjamski grad je zares znamenitost. Kdor se odloči obiskati slovito podzemlje Postojnske kraške jame, naj ne zamudi prilike, da obišče tudi Predjamski grad, ki je od jamske restavracije oddaljen le sedem kilometrov. M. J.