Odslej lahko na vaši najbližji pošti naročite Glas, male oglase, osmrtnice, zahvale — Obrnite se na vašo najbližjo pošto ali na vašega pismonošo! LETO XXI. številka 35 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, sreda, 7. 5. 1969 Cena 50 pat ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januai ja 1958 kot poltednilc. Od 1. januarja 196() trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob s.edah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ' Mil li t \ i i*tit «<>« ayiop f o »»» «- ♦ »Ljubljana« bodo danes (sreda) popoldne na brniškem letališču še »krstili« DC-9 »Ljubljana« Inex — Adria aviopromet Novo letalo slovenskega podjetja V zadnjih dneh so Kranjčani lahko opazovali krožne Polete velikega in modernega letala. Svetlikajoče se re-aktivino potniško letalo je že minuli 'petek in ponedeljek Opoldne ter zvečer večkrat Zu,o nizko preletelo Kranj. Prav gotovo so se mnogi Našali, kaj to pomeni in kakšno letalo prav zaprav to le. V ponedeljek dopoldne smo se odpravili na brniško letališče. Na ploščadi pred letališko stavbo je stalo veliko letalo. Na visokem repu je imelo značilno oznako slovenskega podjetja AA, na trupu pa je pisalo INEX — ADRIA AVIOPROMET oziroma INEX — ADRIA AIR-WAYS. Poiskali smo tehničnega direktorja slovenskoga letalske- ga podjetja, ki se je pred nedavnim združilo z beograjskim podjetjem INEX (Inter export), inženirja Perhavca. Povedal nam je, da je podjetje končno dobilo prvo reaktivno letalo — dvomotorni DC-9, ki jih dela Mc Donnel Douglas Corporation v Cali-forniji. i (Nadalj. na 16. str.)1 r V današnji številki 3.stran Kranj Sele bo sejemsko mesto 5. stran Tradicija in izpopolnjena sedanjost 6. stran Start v Saharo 10. stran «|e to pošteno? \ Najbolj prizadevni kraj v Sloveniji Turistična zveza Slovenije je pred kratkim skupaj z uredništvom časopisa Delo razpisala tekmovanje za izbor najbolj prizadevnega kraja na področju turizma v Sloveniji. Tekmovanje bo trajalo od 1. maja do 31. avgusta, posebna komisija, ki bo v tem Času obiskala najmanj 50 krajev, pa bo ocenjevala splošni videz kraja, prometno urejenost, urejenost in vzdrževanje javnih nasadov in vrtov, urejenost zgradb in okolice, javne lokale in njihovo okolico ter ponudbe v gostinstvu in trgovini. Komisija pri ogledu in ocenjevanju krajev ne bo obiskala le turističnih krajev ali krajev, v katerih so turistična društva. Prav tako ne bodo sporočili, kdaj bo komisija obiskala posamezen kraj. Pomembno pa je tudi, da bodo v tem tekmovanju sodelovali vsi kraji v naši republiki, saj za tekmovanje niso potrebne posebne prijave, ampak bo komisija po lastni presoji odločila, kdaj bo obiskala kateri kraj. S tako zamišljeno akcijo oziroma tekmovanjem namerava organizator doseči, da bi se res vsi kraji v Sloveniji vključili vanjo. Po končanem tekmovanju pa bosta turistična zveza Slovenije In uredništvo Dela podelila dvema krajema denarni nagradi. 15.*« murka 1954 1989 rti Ugoden nakup Prijeten izlet TRGOVSKO PODJETJE LESCE Festivalna dvorana na Bledu OBIŠČITE RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA TER STANOVANJSKE OPREME OD 9. DO 22. MAJA LETOS; RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN, TUDI OB NEDELJAH OD 9. DO 18. URE. VELIKA IZBIRA POHIŠTVA IN OSTALE STANOVANJSKE OPREME!!! ZA OBISK IN NAKUP SE PRIPOROČA MURKA LESCE 1 ^^$+/++%++/B%$+^%^/+$//%+/%+/%+^^//$/%$$%+++/+%/%/%+///+/^1$/+/++- Dobra izobrazbena struktura novih kamniških odbornikov Zaprosili smo sekretarja občinske konference SZDL Kamnik Franca Svetelja, da nam predstavi novo kamniško skupščino. »Letošnje volitve odborni-ških kandidatov za odbornike občinskega zbora in_ zbora delovnih skupnosti kamniške občinske skupščine so se odlikovale predvsem po velikem številu odborniških kandidatov. Tako se je za 56 odborniških mest »potegovalo« kar 129 kandidatov, občani pa so, mislim da ta trditev ni odveč, res izbrali najboljše. Da so volivci v kamniški občini z vso zavzetostjo prišli na volišča, kaže že volilni vezultat — 91,2 odstotka. Ob nedavnih volitvah smo ugotovili najboljšo volilno udeležbo v Tuhinjski dolini — Hruševki, Zgornjem Tuhinju, Lokah, Češnjicah, Malem hribu in Lasenem.« »Kakšna je izobrazbena struktura novih odbornikov kamniške občinske skupščine?« »Glavna značilnost nove kamniške skupščine je precej visoka izobrazbena struktura izvoljenih odbornikov. Prevladujejo namreč odborniki z srednjo, višjo in visoko izobrazbo — srednjo izobrazbo ima 27 odstotkov odbornikov, višjo in visoko pa 18,4 odstotka odbornikov. Poleg tega pa je v novi občinski skupščini tudi skoraj 10 odstotkov visoko kvalificiranih delavcev.« »Kako pa je s starostjo odbornikov in koliko žensk je med njimi?« »Nova kamniška občinska skupščina po mojem mnenju predstavlja nekakšno sintezo mladih in pa starejših, izku-šenejših odbornikov. Tako imamo sedem mladih odbornikov, od 30—40 leta je 12,5 odstotka odobrnikov od 40 do 54 leta pa 57 odstotkov odbornikov. Nova kamniška skupščina ima tudi šest žensk — odbornic. Po poklicih prevladujejo inženirji in tehniki, teh je 30,4 odstotka, slede delavci z 26,8 odstotka, uslužbenci — 12,5%, kmetje — 9%, profesorji, učitelji vzgojitelji — 7 odstotkov in zasebni obrtniki — 3,6 odstotka. Po panogah je največ odbornikov iz industrije, trgovine, gostinstva, obrti in turizma ter kmetijstva in gozdarstva.« »Koliko odbornikov je prvič v občinski skupščini?« »Več kot polovico nove kamniške občinske skupščine predstavljajo novi odborniki — 35 ali 62,5 odstotka. 17 odbornikov je že bilo enkrat izvoljenih, štirje pa so bili izvoljeni v občinsko skupščino dvakrat.« »Povejte nam še nekaj besed o sami organiziranosti nedavnih volitev?« »V volivnih odborih je sodelovalo okoli 800 ljudi. Kamniški mladinci so pripravili in Okrasili vsa volišča, v volitve oziroma sporočanje podatkov pa so se samoincia- tivno vključili tudi kamniški radioamaterji, ki so sporočali volilne rezultate iz Palovč in iz Tuhinjske doline.« »Kaj pričakujete od nove občinske skupščine?« Že samo dejstvo, da je izobrazbena struktura izvoljenih odbornikov boljša kot pri kandidatih za odbornike, nam daje upanje za dobro delo nove kamniške občinske skupščine. Upam, da bodo že prve seje kamniške občinske skupščine to napoved tudi potrdile.« Vili G. Poprečna plača Po podatkih zavoda za statistiko SRS so bili marca izplačani poprečni osebni dohodki v Sloveniji na enaki ravni kot januarja. Poprečna slovenska plača je bila torej 1044 din, in sicer v gospodarstvu 1012 din, v negospodar- stvu pa 1220 din. Najbolj so se povečali osebni dohodki V gozdarstvu (na 985 din) in kmetijstvu (ma 914 din) ter trgovini na drobno (na 1199 din). Največji osebni dohodki so bili v elektroindustriji 1952 din. I Cene v marcu V marcu so se cene na drobno od februarja ponovno povečale, in to za 0,6 odstotka. Povišanje cen je enako pri živilih in industrijskih izdelkih. Večji so stroški za obleko in obutev ter za stanovanjsko opremo in higieno-Pocenile" pa so se pijače in tobak ter kurjava in razsvetljava. V primerjavi z lanskim marcem so letošnje cene višje za 8,7 odstotka. Letovanje za člane sindikata Tako kot lani in predlanskim bo občinski sindikalni svet v Kranju skupaj z vodstvi sindikalnih organizacij v kranjski občini tudi letos organiziral letovanja za socialno šibke člane sindikata, člani sindikata, ki živijo v slabih socialnih in zdravstvne-nih razmerah, in tisti, ki so bili v zadnjem letu prizadevni v samoupravnih organih, sindikalni organizaciji in drugih družbenopolitičnih organizacijah bodo pred sezono in po njej lahko letovali v Ankaranu in Novigradu. Občinski sindikalni svet je predlagal sindikalnim organizacijam, da bi za 10-dnevno letovanje plačal vsak član sindikata osem tisoč, sindikalna organizacija prav tako osem tisoč, občinski sindikalni svet pa pred sezono sedem, po sezoni pa osem ti- soč starih dinarjev. Pred začetkom sezone bodo člani sindikata v Novigradu letovali od 29. maja do 7. junija, v Ankaranu pa od 15. do 25. junija. Po končani sezoni pa bodo takšna letovanja v obeh obmorskih letoviščih od 2. do 12. septembra. Na občinskem sindikalnem svetu smo izvedeli, da je 1967. leta letovalo iz 21 sindikalnih organizacij 91, lani pa iz 13 sindikalnih organizacij 145 socialno šibkih članov sindikata. Ker je v kranjski občini 112 sindikalnih organizacij, je predsedstvo sprejelo sklep, da bi v vseh sindikalnih organizacijah 5 odstotkov sredstev iz proračuna namenili za tovrstna letovanja. Tako bi število letovanj za socialno šibke lahko močno povečali. Žal pa v mnogih sindikalnih organizacijah zdaj ne kažejo kaj dosti zanimanja za tovrstno dejavnost, čeprav trenutno še ne bi mogli ^ či, kje je vzrok, da se je toni število sindikalnih organizacij, ki so predlagale socialno šibke člane sindikata *a letovanje, zmanjšalo (in P° zadnjih podatkih tudi leto« ni kaj dosti prijav), pa ie vseeno res, da so bili tisti, k» so že letovali, zelo zadovoljni in tudi hvaležni. Zato *e nehote vsiljuje pomislek, d* v nekaterih sindikalnih organizacijah v kranjski občto« (v 112 je kar 22.000 člano* sindikata) morda prema!" skrbijo za tovrstno dejavnost oziroma tudi takšno — P0* sredno pomoč socialno šibkim članom sindikata. A. t> Ob 50-letnici ZKJ Peti kongres komunistične partije Jugoslavije je bil prvi povojni kongres. Beograd je v dneh od 21. do 28. julija gostil delegate iz vse Jugoslavije, skupaj 2344, komuniste, prekaljene v predvojnem partijskem delovanju ali v sami narodnoosvobodilni borbi. Izvoljeni so bili na predhodnih pokrajinskih konferencah in so zastopali 468.175 članov in 51.612 kandidatov partije. Mogoče kongres ne bi imel takega zgodovinskega pomena, če ne bi bil prav 1948. leta, v katerem je jugoslovansko delavsko gibanje pod vodstvom KPJ spremljalo in prenašalo take klevete, obtožbe in ovire Stalina in Inform-biroja, za kakršne v zgodovini sodobnejšega delavskega Peti kongres KPJ gibanja skoraj nimajo primere. Jugoslavija je dejansko ostala sama. Mlada, komaj zaživela država ni dobila skoraj nobene pomoči, če pa jo je, pa so bili njeni pogoji izredno težki. Nasprotno, »polena«, katera so ji metali pod noge njeni zagrizeni nasprotniki, so bila vse večja. Za vse to je bila »kriva« — tako pravijo tudi današnji nasprotniki naše politike — tedanja odločna politika vodstva države in partije, da z vsemi močmi brani svojo, s krvjo priborjeno svobodo in zgodovinsko pravico, da si vsaka država in narod lahko kroji svojo usodo in sprejema sebi koristne sklepe in odločitve. Na petem kongresu KPJ je imel politično poročilo njen generalni sekretar Josip Broz Tito. Zelo izčrpno in temeljito je orisal prehojeno pot jugoslovanskih komunistov od ustanovitve partije dalje. Nekomunistične klevete in laži naših nasprotnikov je potolkel z močjo zgodovinske resnice. Menil je, da upa v moč resnice in pravičnosti KPJ in pozval vse komuniste, naj še naprej stoje' trdno na strani partije in ljudskih množic. Kongres je prav tako sprejel posebno pismo jugoslovanskih komunistov In-formbiroju in CK sovjetske partije, v katerem izpodbija neresnične obtožbe in podtikanja KPJ. Pismo pravi, da so te obtožbe »netočne, nepravilne in neresnične.« Titov govor, kakor tudi pismo sovjetskemu centralnemu komiteju in vodstvu In-formbiroja so delegati sprejeli z navdušenjem, ki je izrazilo enotnost in borbenost jugoslovanskih komunistov. Kongres pa ni važen samo zaradi obtožbe in upora proti metodam Informbiroja, temveč tudi glede smernic za nadaljnji razvoj socialistične demokracije v Jugoslaviji. O tem je govoril referat Edvarda Kardelja z naslovom »KP v borbi za novo Jugoslavijo, za ljudsko oblast in socializem.« Osnovno težo referatu daje poziv k »uporni borbi proti vsem birokratskim in drugim metodam, ki dušil" pobude množic pri razvij3' nju soc/alizma.« Najpomembnejši rezuJt*' tega je vsekakor korak, *i0 jen 1950. leta. Zvezna U«*5 skupščina je namreč 27. J lija istega leta sprejela meljni zakon o delavskem s moupravljanju v gospodi skih podjetjih. Takoj Pj sprejetju zakona so v 8 , podjetjih širom po dr#* osnovali delavske svete, * je dokaz, da je delavski red sposoben, da sodeluj* upravljanju podjetij in s t*. krepi materialno osnovo so* alizma. Kongres je za novega, kretarja CK komunist^ partije Jugoslavije P0'"^ soglasno izvolil Josipa Tita. iimiiimiiiimiiiiiiiiiiiHimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiim .....iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiti,iiiiiiiWiiiiiiiiiiiiiHiitiJ!fii!iit:i E gffffj MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! Zato varčujte pri Gorenjski kreditni banki Kredit ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja ^ po 2% obrestni meri. Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. uimiiiiimiiNiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiin . Selc dobrih štirinajst dni je, ko je bil v Kranju končan spomladanski sejem in čez približno tri mesece bo Kranj spet zajelo sejemsko razpoloženje. Mimogrede povedano, tako smo se v zadnjih letih navadili na sejemski živžav, da ga skoraj več ne občutimo. Pa ga res ne? Sejem je v Krm ju postal nekaj povsem razumljivega. Postal je del živahnega pa tudi burnega življenja v mestu. Pred kratkim mi je znanec rekel: ,Del dopusta bom preživel na morju, del pa kar doma, ko bo sejem.« Morda malo čudna odločitev, vendar najbrž, ni edina. Kranj ima sicer kar precej kulturnih ustanov oziroma organizacij, vendar pa malo manj kulturnih prireditev. Zabavno življenje pa je v Kranju sploh precej piškavo. Če namreč odpišemo tistih nekaj sejemskih dni sredi Poletja, lahko hitro ugotovimo, da je od tistih prijetnih in seveda tudi neprijetnih dejodkov, ki jih prinaša s seboj vsaka zabava, ostalo v Kranju bore malo. In kako je pravzaprav z nekajletno sejemsko tradicijo v Kranju? Ali je Kranj zaradi sejemskih prireditev Postal srednjeevropsko mesto m kako je z novimi sejemskimi prostori? Vse to so vprašanja, ki najbrž ne zanimajo le razstavljavcev in obiskovalcev, marveč tudi druge. Zato smo obiskali direktorja Gorenjskega sej p*« Alojza Okorna. V KRANJU ŽE OD NEKDAJ SEJMI »Sejmi danes po svetu niso več nobena redkost. Vse Vec jih je in vsi so dobro - obiskani. Tudi v naši državi se je sejemska dejavnost tako razvila, da je v zvezni zbornici že nekaj časa po-^bna komisija za sejme, ki obravnava zgolj domačo in mednarodno dejavnost. V Kranju pa imajo sejmi ze od nekdaj tradicijo. Če Pogledamo samo pred vojno, Vemo, da so se ob različnih Praznikih pojavljali tudi nc kakšni sejmi v malem. Prava sejemska dejavnost, takš-na kot jo poznamo danes, Pa se je v Kranju začela 195'. leta z obrtniškim sejmom, ki ga je pripravila takratna obrtna zbornica Go-£enjske. Značilno za prvih Sest takratnih sejmov je bi-l0> da so bili na njih pred-Vsem razstavljeni različni Predmeti, ki pa jih skoraj ni bilo mogoče kupiti. Šele Potem se je v sejem vklju-C,la tudi trgovina. In '"'ko Se Je v vseh teh letih razvila ta dejavnost, najbrž ni po-tre\no F?r-^ej razbrati-JJotda je še najbolj zgovo-**en podatek, da imamo za letošnji XTX. mednart '-»i Gorenjski sejem to':,-> do-^ačih in tujih interesentov-ba7-stavljavcev, da bi potre- °vali petkrat večje sejem- *c Prostore.« Kranj šele bo sejemsko mesto Direktor Gorenjskega sejma Alojz Okorn: »Res je, da si kranjske sejme ogleda vsako leto več domačih in tujih obiskovalcev, vendar dokler ne bomo imeli posebnih sejemskih prostorov,... VSE VEČJI POUDAREK KVALITETI Spominjam se minulih sejmov v Kranju. Menda se ne motim, da je bila pred leti sejemska dejavnost v Kranju pred resno odločitvijo. Spominjam se tudi, da so nekateri razstavljavci izkoristili sejem zato, da bi se znebili izdelkov, ki jih niso mogli prodati in so jim po leto in več ležali v skladiščih.« »Res je. Vendar pa so se s temi težavami več ali manj srečevali tudi drugi sejmi Šlo je skratka za to: Ali nekaj novega ali pa vse skupaj zapreti. Odločili smo se, da sejma v Kranju ne bomo zaprli, ampak ga spremenili. Šlo je za kvaliteto. Zavzeli smo se, da je tudi na sejmih treba razstavljati (pa tudi prodajati) predvsem kvalitetno blago. Bilo je precej težav. In še danes nekateri mislijo, da bodo z zastarelimi in nemodnimi izdelki naredili velike dobičke, toda po sejmu razočarani ugotovijo, da so se ušteli. Morda so k temu še največ pripomogli razstavljavci iz tujine. Ti so gorenjske sejme pojmovali kot mednarodne sejme. In na takšnem sejmu se ne moreš prikazati z blagom, ki ga potrošnik v trgovini niti ne pogleda. Tako se je začela kvalitetna konkurenca in v korak z njo so hočeš nočeš stopili tudi domači razstavljavci.« INJEKCIJA ZA TRGOVINO IN POTROŠNIKA Ali menite, da je potemtakem sejem konkurenca ali spodbuda za trgovino? »Če hočete, eno in drugo. Vsak razstavljavec oziroma trgovec, ki se pojavi (ali pa tudi ne) na sejmu, malo tvega. Vedeti namreč mora, da si njegov sosed prav tako prizadeva, da bi čimveč prodal. Mislim, da je to zelo dobra šola za prodajalce oziroma za njihov odnos do potrošnika. Če se namreč kje kaže volja, prijaznost (in ne samo reklama), kvaliteta izdelkov in konkurenčne cene, potem je to prav gotovo na sejmu. Res je pa najbrž tudi, da se v sejemskih dneh zmanjšuje kupna moč prebivalcev v nekaterih trgovinah. Vendar pa mislim, da v sejemskih mestih lahko dovolj dobro poslujejo tako velike treovske hiše. v katerih do- bite tako rekoč vse, kakor tudi sejmi. Vedeti je namreč treba, da današnji sejem ni le trgovina, marveč so to tudi prireditve, zabava itd. In prav zato je danes sejem injekcija tako za trgovino kot za potrošnika.« KRANJ ŠELE BO SEJEMSKO MESTO Sodeč po dosedanjih sejmih in vse večjem zanimanju zanje tudi v tujini, je Kranj postal že pravo sejemsko mesto. »Zanimanje za kranjske sejme v tujini je res vedno večje. Lani je na njih sodelovalo že 32 tujih razstavljavcev, ogledalo pa si jih je okrog 15 tisoč obiskovalcev iz tujine. Vendar pa mislim, da Kranj še ni sejemsko mesto. Res pa je, da najbrž vse bolj dobiva značaj srednjeevropskega m> sta. Vzrok za to pa je prav gotovo treba iskati v dokaj ugodni naravni prometni povezavi z zahodom. Da pa bo Kranj postal sejemsko mesto, če sploh lahko uporabimo ta izraz, pa še precej manjka. Naj povem le tole primerjavo. Sejme imajo danes v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Le-skovcu, Skopju, Subotici itd. Razen prvih dveh, so vsa druga mesta enakovredna po sejemski dejavnosti Kranju. Vendar pa imajo vsa ta mesta velike sejemske površine oziroma posebne sejemske objekte. V Kranju pa za zdaj še vedno gostujemo na različnih koncih. To pa precej moti in tudi zavira še večjo sejemsko dejavnost.« XX. SEJEM V NOVI SEJEMSKI HALI Kako pa je pravzaprav z novimi prostori, o katerih se že nekaj časa precej govori? »Žal bomo letošnje tri sejme (XIX. mednarodnega, sejem obrti in novoletni sejem) in prihodnjega spomladanskega imeli še v starih prostorih. Za XX. mednarodni gorenjski sejem pa naj bi se predstavili že v novih prostorih. Ta čas pripravljamo vse potrebno za izdelavo zazidalnih površin, v začetku maja pa bomo v Savskem logu začeli tudi z gradbenimi deli. Najprej bomo zgradili en razstavni prostor s nrihli/no net tisoč kvadrat- nimi metri. Vse drugo pa bomo urejali postopoma — odvisno od denarja. Tako je predvideno, da bo 1. avgusta prihodnje leto zgrajen del nove kranjske obvozne ceste, 7. avgusta pa bomo odprli tudi nove razstavne prostore. Šele potem bomo lahko začeli razvijati bogatejšo sejemsko dejavnost. V načrtu imamo namreč gradnje več paviljonov, zabaviščnih prostorov, plesišč itd. Za prihodnje leto pa tudi upamo, da bomo uspeli povečati število sejmov od sedanjih 4 na 5 na leto; vendar o tem za zdaj še raje ne bi govoril.« LETOS NAJVEČJE POMANJKANJE PROSTORA Kakšno pa je kaj zanimanje za letošnje sejme? »Povedal sem že, da nam primanjkuje razstavnega prostora. Posebno se zanimajo zanj tuji razstavljavci. Niso ravno redki, ki prosijo za zelo velike razstavne površine. Žal vsem, tako tujim kot domačim, vsekakor ne bomo mogli ugoditi. Vseeno pa sem prepričan, da tudi z letošnjimi sejmi in prireditvami ne bomo razočarali.« # Odveč bi bilo najbrž še 0 naprej ugotavljati, kaj za C) Kranj pomenijo sejmi. Q Postali so del mesta. Od« t$ prli so mesto prek meja O in mesto je po njih vse Q bolj znano kot srednje-© evropsko oziroma odprto 9 mesto. In če Kranj še nI Q sejemsko mesto, najbrž 6 ne bo več dolgo, ko to • bo. A. žalar Avtomobilske škode rastefo Obvezno zavarovanje motornih vozil ne prinaša zavarovalnicam dobička V jeseniški občini je okrog 1600 osebnih avtomobilov. Ker smo v zadnjih mesecih večkrat slišali, da se bo avtomobilsko zavarovanje podražilo zaradi izgub zavarovalnic pri kritju avtomobilskih škod, smo se pri jeseniški podružnici zavarovalnice Sava pozanimali, kako je na Jesenicah. Očitno je, da z višino zavarovalnine niso zadovoljni niti zavarovalnica niti zavarovanci. Nekateri menijo, da so premije previsoke, drugi zopet, da so prenizke. Takšno stanje najboljše kaže podatek, da je bilo lani izmed blizu 1600 osebnih vozil v občini zavarovanih samo 763 avtomobilov. Ali zavarovalnica dobi toliko denarja, da lahko brez izgube plača vse stroške za povzročene škode na zavarovanih motornih vozilih? Naj o tem govorijo številke: Lani je bilo na Jesenicah 415.470 N din plačane tehnične premije za kasko zavarovanje. 1968. leta je bilo zavarovalnici Sava na Jesenicah prijavljenih 224 škod, od tega 81 za vozila v družbenem sektorju. Zavarovalnica je odklonila povračilo štiridesetih škod v družbenem sektorju in 31 v privatnem lastništvu, ker slednji niso imeli urejene odnose z zavarovalnico, ali pa jim je povračilo škode iz kakšnih drugih vzrokov odklonjeno. Zavarovalnica je izplačala 143 škod in zato plačala 396.494 N din. Za povrnitev škode po zavarovalnini proti tretji osebi je bilo lani prijavljenih 269 zah- tev, od tega jih je zavarovalnica 142 izplačala, medtem ko jih je 95 zavrnila. Na Jesenicah je proti tretji osebi zavarovanih 3062 vseh vrst motornih vozil, ki so za obvezno zavarovanje vplačali 438.087 N din. Za 142 škod je zavarovalnica že izplačala 488.605 M din. Poleg tega ima zavarovalnica rezerviranih še 429.480 N din za 127 škod, ki lani niso bile izplačane zaradi nepopolne dokumentacije. če seštejemo ta dva zneska, vidimo, da bi se zavarovanje proti tretji osebi moralo najmanj 100-odstotno podražiti, da bi zavarovanci sami krili stroške za povzročene škode (na Jesenicah je bilo vplačanih za obvezno zavarovanje 488.605 N din, izplačanih iz tega naslova pa bo skupno, ko bodo vse zadeve rešene, 918.085 N din). Ne želim, da bi me lastniki motornih vozil preklinjali zaradi takšnega računa, toda tako govorijo dejstva. Iz naslova zavarovalnice proti tretji osebi znaša poprečna škoda 314.000 starih dinarjev za eno šlkodo na avtomobilu. Takšen znesek za obvezno zavarovanje pa vplača 18 lastnikov avtomobilov znamke Škoda. Na podružnici zavarovalnice Sava na Jesenicah mi niso mogli ničesar novega povedati glede bodoče politike in morebitnih sprememb na področju avtomobilskega zavarovanja. Na naših cestah je nedvomno preveč karambolov. 1. Vidle Filmi, ki jih gledamo BREZPRAVNI ZAKON — Italijanski vvestern in ne ameriški — To, da Italijani posnamejo zadnje čase precej filmov, ki govore o ameriškem divjem zahodu, to, da se človek ob gledanju takšnih filmov prav nič ne zabava, to, da je prenekatcremu gledalcu žal prostega časa, ki bi ga lahko s pridom izrabil drugje in ne v kino dvorani, to, da so ti filmi le beden odsev kvalitetnih ameriških we-stemov, vse to je pač že zelo dolgo znano gledalcu, ki pogo-stoma zaide v kinematograf. Ob brezpravnem zakonu (naslov je v originalu povsem drugačen), bi s težavo in po sidi še karkoli dodal. Gledalca pa je zmotilo nekaj, kar bi se ne smelo zgoditi. Film reklamira kranjsko kinematografsko podjetje kot ameriški film, čeprav gre le za sin-hronizirano angleško verzijo. Mimo jezika — angleščine — je vse ostalo zraslo na italijanskem in španskem zelniku. Ne vem, kje je vzrok tej pomoti. Prav bi bilo, če bi se podjetje bolj pozanimalo, kakšne filme predvaja, kajti med gledalci ob premieri sem imel priložnost slišati nekatere komentarje, ki bi sicer ob pravilnem obveščanju ne bili potrebni. Namenjeni bi bili le slabemu filmu in ne kinematografskemu podjetju. B. šprajc Na svidenje v Škof Ji Loki 4. julija 1%9 bo na vrtu j gradu v Škof ji. Loki ponovno veselo. Tega dne se bo okoli 5008 ljudi udeležilo 14. tradicionalnega izseljenskega piknika. Piknik pripravlja skupščina občine Škofja Loka in Slovenska izseljenska matica. Pokrovitelj prireditve bo Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. Odbor za pripravo 14. tradicionalnega izseljenskega piknika, ki ga vodi Ciril Jelo všek, dela s polno paro. Med drugim so sklenili, da bodo ponatisnili za letošnji piknik lepak, ki je lani vabil na 13. tradicionalni Izseljenski piknik, na škofjeloškem gradu. Skupščina občine škofja Loka in Slovenska izseljenska matica bosta izdali skupen prospekt v nakladi 4000 izvodov, ki ga bodo razdelili med izseljence. Znani so tudi že nastopajo- či. Slovenske izseljence bo letos zastopal slovenski pevski zbor ZVON in folklorna skupina iz nizozemskega mesta Heerlen. Za veselo razpoloženje pa bodo poskrbeli še trio Lojzeta Slaka z vokalnim kvintetom FANTJE S PRA-PROTNA, pihalni orkester glasbene šole iz škofje Loke, moški pevski zbor KUD Ivan Cankar iz Virmaš, vokami kvintet bratov PLEŠKO iz Puštala pri Skof ji Loki, ženski vokalni kvartet glasbene šole škofja Loka, trio bratov ARNOLD iz Železnikov, trio MIHE DOVŽANA z vokalnim kvintetom GORENJCI in pevko Ivanko Kraše-vec, tamburaški orkester KUĐ Janko Krmelj iz Rateč, folklorna skupina turističnega društva škofja Loka in napovedovalca Janez ZiherI ter Jože Logar. S. Jesenovec Sodelovanje s tujimi sindikati Kranj letos s Češkoslovaško Svet brez bleščic Diamant v žepu Velik in mišičast je sedel pred sodnikom za prekrške. Fant tridesetih let in velikih močnih rok. Miličniki so ga ustavili, ko je sam ponoči in peš korakal po glavni cesti proti Jesenicam in proti meji. Pri sebi ni imel ničesar razen dokumentov in diamanta za rezanje stekla. Osem let je že preživel v zaporu. Tako je prišlo, da je začel vlamljati in kazni se je skupaj nabralo za skoraj celo desetletje. Nato pa je sklenil, da bo tega konec. Ko so se zadnjikrat zaprla za njim vrata zapora, je sklenil poiskati pošteno delo. Najprej se je prijavil za delo v mladinskih brigadah t gradil je Novi Beograd. Štiri mesece je z močnimi rokami vihtel kramp. Po štirih mesecih prostovoljnega dela je odšel na občino, pokazal je izkaznice udarnika in zaprosil za delo. Dovolj močan je, da bi še naprej lahko vihtel kramp. Pa so mu rekli, da dela ni. Odšel je k staršem v manjši kraj v vzhodni Srbiji, vendar tam ni imet obstanka. Odločil se je za Slovenijo. V žep je dal diamant za rezanje stekla, edino, kar je imel. Vlamljal bo v Sloveniji, kjer ga še ne poznajo, nato pa bo šel čez mejo. In zdaj je pri sodniku za prekrške. Dobil bo nekaj dni zapora zaradi klateštva. Nato bo dobil vozovnico do svojega domačega kraja ter napotilo, naj spet poskuša na občini dobiti delo. In če dela ne bo? Mu bodo spet tako rekoč potisnili v roke vlomilsko orodje? V močne mišičaste roke, na katerih so še sledovi žuljev? L. M. VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije je med drugim obvezal vse sindikalne organizacije, da se v prihodnje še bolj vključijo v široko, odprto in enakopravno izmenjavo mišljenj in izkušenj sindikalnih organizacij doma in v tujini. Pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju imajo na tem področju že precej bogatih izkušenj, saj so prve stike s tujimi sindikati (GGIL iz Savone) navezali že 1964. leta. Od takrat do danes so Kranj obiskale že mnoge tuje sindikalne organizacije in izmenjale delovne in druge izkušnje. Da bi bilo takšno sodelovanje v prihodnje čimbolj sistematično, so pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju ustanovili komisijo za sodelovanje s tujimi sindikalnimi organizacijami. Ta je pred kratkim izdelala okvirni program različnih oblik sodelovanja. Tako je komisija sindikalnim organizacijam v občini predlagala, da bi se takšno sodelovanje v prihodnje odvijalo na športnem, kulturnem, turističnem in drugih področjih. Razen tega pa komisija predlaga, da bi se v sodelovanje vključilo čimveč članov sindikata. Letos sta komisija in občinski sindikalni svet že navezala stike s sindikalno organizacijo tovarne fine mehanike v Uherskv Brodu na Češkoslovaškem. S predstavniki te sindikalne organizacije se dogovarjajo, da bi člani sindikata iz tega Češkoslovaškega mesta junija in septembra letos obiskali Ankaran, člani sindikata iz kranjskih organizacij pa Češkoslovaško. Predvideno je, da bi vsakokratni obisk 40 članov sindikata na Češkoslovaškem trajal deset dni, cona za eno osebo pa bi znašaila okrog 55 tisoč starih dinarjev, če se bo za ta letovanja oziroma obiske prijavilo več članov sindikata, bodo organizirali več skupin oziroma obiskov. A. Ž. Skupščina zveze tabornikov Slovenije Skoraj dvajset tisoč članov V Ljubljani je bila po dveh letih in pol spet skupščina zveze tabornikov Slovenije. Poleg delegatov in članov izvršnega in nadzornega odbora so se skupščine udeležili mnogi ugledni gostje: predsednik ZMS Mitja Gorjup, predsednik PZS dr. Miha Potočnik, sekretar Zveze tabornikov Jugoslavije Dragan Ra-fajlovič in podpredsednik ZTJ Vladan Janović. Število tabornikov in osnovnih enot se je od zadnje skupščine precej povečalo. Zveza tabornikov Slovenije ima zdaj okoli 20.000 članov, deluje pa v 48 slovenskih občinah. V zadnjem času se je močno povečalo sodelovanje slovenskih tabornikov z vrstniki iz drugih republik in s podobnimi organizacijami v tujini, zlasti z organizacijo Rdečih sokolov. Pomen zveze tabornikov se je močno povečal v splošni obrambni vzgoji občanov in ponekod so taborniško organizacijo že začeli pravilno moralno in materialno podpirati. Na skupščini so delegati in gostje govorili o vlogi zveze tabornikov v obrambni vzgoji občanov, zlasti mladine, vendar so zavrnili kakršnokoli militarizacijo organizacije. Za gojenje partizanskih tradicij bodo poiskali še nove delovne oblike. Povečali bodo gojenje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov — torej medrepubliško sodelovanje tabornikov. Z naprednimi taborniškimi organizacijami v svetu bodo sodelovali še v večji meri. Pripravili bodo tudi poseben program za kmečko mladino, ki želi delati v taborniški organizaciji. Delegati so izvolili nov 33-članski izvršni in 5-članski nadzorni odbor. Gorenjske taborniške enote bodo v izvršnem odboru ZTS zastopali Franjo Klojčnik iz Kranja, Franc Merlak z Jesenic in Franci Berčič iz Škofje Loke. Za predsednika zveze tabornikov Slovenije pa so na skupščini ponovno izvolili Vojka Novaka iz Ljubljane V. Barabaš V Srednji vasi želifo asfaltirano cesto Prebivalci Srednje vasi v krajevni skupnosti Šenčur so že nekaj let na vseh zborih volivcev razpravljali o asfaltiranju ceste skozi vas. Ta cesta je v zadnjih letih namreč postala precej obremenjena. Na zadnjem zboru volivcev pa so se dogovorili, da bodo prebivalci sami opravili vsa zemeljska in druga dela za asfaltiranje ceste; razen tega pa prispevali tudi del denarja. Pred kratkim so tako odstranili vse ovire ob cesti in izkopali jarke. Na cesto so navozili okrog 2650 kubičnih metrov gramoza, uredili od* točne jarke in položili cevi. Tako bo vrednost vseh opravil jen i h del po grobi oceni znašala prek deset milijonov starih dinarjev. Pravijo, da bodo vsa dela končali do 25. maja, nakar bodo cesto asfaltirali. Prebivalci Srednje vasi pravijo,, da bodo do 25. maja končali vsa dela na cesti. Ob razstavi upognjenega pohištva v Kamniku Tradicija in izpopolnjena sedanjost V eni zadnjih številk našega lista smo že pisali, da so v kamniškem muzeju na gradu Zaprice odprli razstavo upognjenega pohištva. Otvoritev razstave je omogočila industrija pohištva Stol iz Duplice pri Kamniku, ki je prispevala sredstva za zbiranje materiala, strokovno preučevanje ter ureditev razstavnih prostorov. Razlogi, ki so vodili »Stol« k takšpi odločitvi, so znani. Prvič je tovarna v bližini muzeja, sploh Pa v Stolovem proizvodnem programu še danes najdemo upognjeno pohištvo. Ko smo si pred dnevi ogledovan razstavo upognjenega pohištva v kamniškem muzeju, smo izvedeli marsikaj zanimivega. Najprej je treba poudariti, da je ta razstava edina te vrste v naši republiki kot tudi v Jugoslaviji. Poleg tega pa to stalno razstavo v Kamniku štejejo kot drugo tovrstno razstavo na svetu, saj poleg nje obstoja stalna razstava upognjenega pohištva edino na češkoslovaškem. BLOŠKE SMUČI NAJSTAREJŠI IZDELEK IZ KRIVU ENEGA LESA Iz gradiva, pripravljenega Za katalog ob kamniški razstavi upognjenega pohištva. Povzemamo, da je želja za krivljenjem lesa ie zelo stara. Najstarejši izdelek iz kriv-lienega lesa na Slovenskem omenja že Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske — to so bile bloške smuči. Prve večje poskuse krivljenja lesa nasledimo v začetku 19. sto fetja v Avstriji. Angliji in v ZDA. Takrat so tehniko krivljenja lesa uporabljali le za »delavo lesenih platišč pri kolesih in pri gradnji vojnih ladij. V obdobju prve industrijske revolucije pa začno stro> 11 izpodrivali ročno — obrtniško krivljenje lesa. S tem Pa je začel izumirati tudi obrtniški načini dela od oblikovanja do izdelave . Med obrtniki, ki so ročno *zdelovali svoje izdelke spada tudi Mihael Thonet, rojen feta 1796 v Boppardu ob Re-**u- Prve poskuse krivljenja fesa je začel okoli leta 1830. Iz več plasti furrnirskih listov, g so jih takrat izdelovali Ie 12 masivnega lesa, je lepil krive sestavne dele pohištva. Res je. da so bili lepljeni izdelki vitkejši, lažji in močnejši, vendar zaradi neobsto-nosti organskih lepil in dragega furnirja ni prišlo do širše uporabe te tehnike. I Leta 1841 je Thonet razstavljal svoje izdelke na obrtni razstavi v Koblenzu in knez Metternich je postal pozoren nanj ter ga je zato povabil na Dunaj iin ga priporoči! dvoru. Mihael Thonet je na Dunaju nadaljeval s svojimi poizkusi, vendar je nekoliko spremenil delovni postopek. Namesto furnirskih listov je začel uporabljati kvadrattčne lamele, ki jih je povezal v snop, kuhal v lepilu in nato na lesenem modelu istočasno krivil v dveh smereh. Thonet je sledil vsem rezultatom tehničnega razvoja in s svojo izvirnostjo izdelave iun oblike je doživel na svetovni razstavi 1851. leta v Londonu svetovni uspeh. Njegovo upognjeno pohištvo, izdelano iz lamel palisandrove-ga lesa — imenoval ga je »Lu-xusmdbei« — je dobilo bronasto medaljo. Dve leti kasneje je Thonet prepustil svojo delavnico sinovom, ki so ustanovili firmo »Gebruder Thonet«. delovala pa je vse do teta 1922. 50 MILIJONOV STOLOV ŠTEVILKA 14 Medtem pa so na Dunaju že izdelovali stroje, ki so polav-tomatično opravljali samo eno operacijo in priredili so celo ročno orodje. Thonet je konstrukcijo in obliko svojih stolov vse bolj poenostavljal in plod tega dela je bil stol števika 14. Ta stol so začeli serijsko izdelovati leta 1859 in nekatere tovarne ga delajo še danes. Strokovnjaki s tega področja so ugotovili, da je bilo doslej izdelanih že več kot 50 milijonov stolov številka 14. Leta 1860 je Thonetova to-I varna začela s proizvodnjo gugafnikov, proizvodnja in število modelov upognjenega pohištva sla naglo naraščala tn Thonet je začel graditi nove tovarne in številne podružnice. Oblikovni višek je Thonetova tovarna dosegla okoli leta 1880. ko so začeli izdelovati fantazijsko pohištvo. Garnitura takšnega pohištva je poleg sedežnega pohištva vsebovala še mize, toaletne mize z ogledali in postelje. Ko se je patent Thonetove-ga pohištva iztekel, so se pojavile prve konkurenčne tovarne. V 90-tih letih prejšnjega stoletja je samo v Avstro-Ogrski izdelovalo upognjeno pohištvo 52 tovarn, ki so za svojo proizvodnjo uporablja le predelano kvatitet.no bukovino. V 19. STOLETJU 14 TOVARN UPOGNJENEGA POHIŠTVA V SLOVENIJI Izdelovanje upognjenega pohištva se je na Slovenskem razvilo predvsem v 70-tih letih prejšnjega stoletja. Tako sta bili dve tovarni v Mariboru, pa v Trobljah pri Slovenj Gradcu, Poljčanah. Zbe-Iovem, Oplotnici, Bistri (Lju- čase dela pri gradnji kranjskega hotela lepo napredujejo. — Foto: F. Perdan bi Jama), Pekel (Poljčane), Kalše (Maribor), Črešnjevec (Poljčane), Sv. Rok (Rogaška Slatina), Tolmin, leta 1900 pa še Varoš — Ptuj. Večina slovenskih tovarn upognjenega pohištva je bila zgrajena po Thonetovem vzorcu v bližani bukovih gozdov, saj so takrat ti dajali najpomembnejšo surovino za upognjeno pohištvo. Večina naštetih tovarn je prenehata obratovati po prvi svetovni voj ni. LETA 1904 — ZAČETEK DANAŠNJEGA STOLA Na Duplici pri Kamniku je začela obratovati 1904. leta žaga. čez tri leta pa so začeli že izdelovati upognjeno pohištvo in parkete. Leta 1912 se je tovarna že uveljavila s svojim upognjenim pohi-^ štvom na industrijski razstavi v San Pellegrinu v Italiji, kjer je dobila častno medaljo. 2e takrat je šlo precej proizvodnje za izvoz v Egipt, Italijo, Indijo. Po prvi svetovni vojni je postal lastnik tovarne ing. V. Remec, ki je začel izdelovati različne modele stolov in garnitur, mize, gugalnike in druge drobne izdelke. Leta 1925 je dobila tovarna na mednarodni razstavi modeme opreme v Parizu in na II. mednarodni razstavi stanovanjske opreme v Bruslju dve zlati medalji. Leto dni kasneje so v tovarni začeli izdelovati tudi furnir in vezane plošče za sedeže. Med drugo svetovno vojno je bila tovarna požga-na. stroji pa uničeni. Takoj po drugi svetovni vojni je na Dupfici začela delovati tovarna pohištva, ki se je leta 195? preimenovala v industrijo pohištva Stol Kamnik. Delovni kolektiv se je specializiral predvsem v izdelavo sedežnega in pisarniškega pohištva. Stol je do danes prejel že številna priznanja na mednarodnih razstavah. Tako lahko ugotovimo, da je danes Stol edina tovarna upognjenega pohištva na Slovenskem, ki se je obdržala in ki ima še danes v svojem proizvodnem programu tudi upognjeno pohištvo. Če skušamo strniti še nekatere vtise z razstave upognjenega pohištva v kamniškem muzeju, potem moramo zapisati, da je ta rastava privlačna tako za strokovnjaka kot za vsakdanjega muzej, obiskovalca. Najprej lahko sledimo razvoju upognjenega pohištva vse od prvih začetkov, prek krivljenja bloških smuči, pa vse do industrijskega oblikovanja. Poudarek razstave Je zlasti na slovenskih tovarnah upognjenega pohištva. Povemo naj še to, da so vsi razstavljeni predmeti originali in da je zlasti zanimiv model fantazijskega pohištva. Oimilik strokovne obdelave kamniške razstave je pripravit inž. arhitekt Frane Vložek, gradivo za razstavo pa so zbirat! dve leti in pot. Razstava je odprta v petih sobanah prvega nadstropja kamniškega muzeja na gradu Zaprice. V. Guček Le mladosti svoboda ni dala Kranjski osemkriževci ob prvomajskem srečanju Izleti, piknikii akademije, sprejemi . . . Tako in podobno so delovni ljudje prek svojih skupnosti praznovali prvi maj. Kranjski upokojenci pa so ga počastili še posebno. Na srečanje so povabili vse nad 80 let stare — J55, kolikor jih imajo v evidenci. Povabilu se je odzvala le dobra tretjina — 58, kar je vsekakor precej. Čas je namreč mnoge ie priklenil na doni, celo na posteljo in le njihovi vnuki so prinašati opravičila. Kljub temu je bilo srečanje izreden dogodek. Slav-Ijence je pozdravil predsednik društva upokojencev Franjo Cerar na msi so jim pripeli rdeče nageljne, pevci so jim zapeli stare narodne. Ko pa je iz Ušlakarjcve harmonike prišla vita one »En hribček bom kupil . . .« so s vsi skupaj zapeli in ko je bila na vrsti polka so se nekateri celo dvignili in prijeli v pare. Ko so posedli ob okrašenih nwz.ah in se po malem zalivali s cvičkom, sadnim sokom ali zgolj z radensko — kakor pač nekomu dopušča zdravje, so se razvneli njihovi pogovori v nam neznano zgodovino. Slišati je bilo o Kranju nekoč, ko so po cesti drdrale le posamezne kočije, o doživljajih v Galiciji, Karpatih za časa prve vojne in podobno. Mnogim pa tudi druga vojna ni prizanesla. »Kakšna je razlika od nekdanjega in današnjega življenja? Kako se počutite danes ob vsej tej svobodi in napredku, o katerem govorimo dandanes?« Tako sem pobaral nekatere, ki so bili ob mizi. Spogledali so se, nasmiha-Ht ugotavljali, da pač ni primerjave z nekdanjim trdim življenjem. Toda na koncu so kar zaploskali nad enotnim odgovorom — »Kaj I nam pomaga v naših letih! Mladosti nam svoboda ni mogla dati!« Osemdesetletni Jože Rozman iz Strališča je zamudil skoraj pol ure. Takoj se je opravičil. Hotel je na lokalni avtobus. Ni pa imel drobiža 70 par za tako imenovano samoplačilo. Pobaral je šoferja če mu vrne ostanek. Ker mu ta ni mogel ugoditi, se je razjezil, stopil nazaj na cesto in pri vseh letih, zaradi 30 par (kolikor bi moral dobili od dinarja) v 20 minutah prišel peš v mesto. »Zakaj bom plačeval več? Meni nihče nič ne pokla}ija,« je dejal začuden t ko so se mu drugi smejali in občudovali njegovo sposobnost. Med najstarejšimi je bil 92-letni Franc Martin jak. B:l je ranjen v prvi vojni. Kot bančni uslužbenec je delal 42 let. Največja sreča dandanes je ta, da ie še zdrav on in tudi žena. Nikoli ni pil, ne kadil, skromno živel. Konjiček? Včasih je rad hodil v gledališče, zdaj je še tega prikrajšan. Terezija Oder mati znane partizanske družine, ki je imela 8 otrok in sta ji dva padla, pravi da sploh nima večje ielje kot le to, da se večkrat lahko snide in pogovori nekdanjimi znankami. Ob pol ki '■ pogovorih in živahnosti je bila ob mizi osamljena ženica. — »besni-ška štorklja«, kot je nekdo hudomušno dejal, naj ne zameri. Dvainosemdeset jih ima in še vedno se zanima za vsa dogajanja. Svojčas je imela kot babica široko območje od Besnice do Straži-šča in Bitnja. Stotine jih je spravila na svet. Sin Jože ji je padel v partizanih, drugi je inženir. Miha Osterman pa je bil med vsemi najbolj zamišljen. Prizadetega se iutt kot je dejal. Kot rudar po svetu je v mladosti varčeval in si uredil mesarsko obrt. Zdaj na stara leta pa nima od tega nič. Odvzeli so mu jo in danes je z ženo vred odvisen od skromne pokojnine. Tudi šiškova mama iz Stražišča, kot je dejala, nima posebnih želja. Le to da bi bila vsaj njena hčer srečnejša v življenju. Tri sinove in moža je izgubila v vojni. Letos bodo napravili ploščo na njihovi hiši. Spet je bila na vrsti polka, pomladela kri pa je silila od mize. K. Makuc Koncert glasbenikov iz Oldhama na radiu Najbrž se še spominjate gostovanja mladinskega pevskega zbora in godbe iz Velike Britanije. Koncerti, ki so jih mladi angleški glasbeniki imeli pri nas, sodijo med najzanimivejše dogodke že tradicionalnega prijateljstva, ki veže pobrateni mesti Old-ham in Kranj. Zapeli in zaigrali so dela domačih in tujih skladateljev iz obdobja od renesanse do moderne ter več angleških ljudskih pesmi. Omenjene skladbe kaj redko zaidejo k nam. Zato in pa zaradi mladostnega žara ter kvalitetne izvedbe predvajanih del smo bili nad programom navdušeni. Radio Ljubljana je koncert posnel na magnetofonski trak. Oddaja bo na sporedu v četrtek, 8. maja, ob 14.05. uri. Gotovo ji boste z veseljem prisluhnili. Kjunjski upokojenci so za 1. maj počastili vse 80 let stare člane V ponedeljek popoldne je Stane Tavčar odpotoval na 13 tisoč kilometrov dolgo pot. — Foto: F. Perdan Start v Saharo V ponedeljek, nekaj po tretji uri popoldne, se je s Trga revolucije v Kranju odpravil na 13 tisoč kilometrov dolgo pot v Saharo že znani popotnik Stane Tavčar. Z novim Tomosovim mopedom 14 V, ki je zadnja novost te tovarne, se je poslovil od prijateljev, znancev, sodelavcev oziroma Kranjčanov. Obljubil je, da se bo vrnil med 15. in 20. julijem in da bo pridno pisal. Preden smo mu zaželeli srečno pot, smo ga popra-šali, kako se kaj počuti pred svojim najdaljšim potovanjem. Prijetno razpoložen je v šali pokazal na moped in dejal: »Če njega ne bo konec, tudi mene ne bo.« Potem pa je še resno dodal, da se je dobro pripravil za to njegovo najdaljše potovanje. A. Ž. Glasilo mladinskega aktiva Kokre Pred dnevi je mladinski aktiv velet rgovskega podjetja Kokra Kranj izdal prvo številko Glasila, ki bo predvidoma izhajalo na dva meseca. Kot je uvodoma zapisal njegov glavni urednik Boris Jalovec se je misel o izdajanju lastnega mladinskega glasila porodila že sredi lanskega leta, toda zaradi denarnih težav je prišlo do uresničitve zamisli šele letos. Razen uvodnih misli vsebuje prva številka še obširnejše informativno poročilo Anke Raztresen o delu mla- dinskega seminarja na B'c' du, zanimiv intervju Stan* štokelj z aranžerjem podje*" ja v okviru bodoče stalne rubrike Predstavljamo varn in prispevek o gradnji n°vz veleblagovnice v Kranju naslovom Veliko za šalo malo zares. Glasilo je namenjeno PreC^ vsem za obveščanje član<> mladinskega aktiva o doga)I njih v podjetju in o org',\e-zaciji zveze mladine, o sk pih vodstva aktiva, o SP membah v članstvu aktiva podobno. ., ' D. Stanji V nedeljo popoldne je bila v Zalogu pri Cerkljah revija pevskih zborov. Na sliki: mešani Pevski zbor iz Zaloga. — Foto: F Perdan Uspela revija pevskih zborov V nedeljo je bila v akustični in polno zasedeni dvorani v Zalogu pri Cerkljah revija °drasilih amaterskih pevskih zborov s področja kranjske °bčine. Prisrčen uvod v revijo je bi i nastop enoglasnega pev- skega zbora osnovne šole Za-log, ki je pod vodstvom Ančke štebe zapel tri pesmi. p° tem uvodu se je zvrstilo deset pevskih zborov: moški zbor DPD Svoboda iz Brito-{a pod vodstvom Staneta Na-8'iča, moški zbor prosvetnega društva iz Zaloga pod vodstvom Jožeta Stareta, meša- ni zbor iz Visokega pod vodstvom Staneta Naglica, moški zbor Enakost iz Kranja pod vodstvom Venci j a Sede-ja, moški zbor upokojencev iz Kranja pod vodstvom Toneta Marolta, moški zbor prosvetnega društva Triglav iz Dupelj pod vodstvom Karla Gabra, mešani zbor prosvetnega društva iz Zaloga pod vodstvom Jožeta Stareta, učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja, moški zbor KUD Storžič iz Kokricc pod vodstvom Vinka Strniša in mešani pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja. Skrbna priprava pevskih zborov za nastop na glasbeni reviji je dala vidne rezultate, tako glede programske politike, kakor tudi z malimi izjemami v zborovski zvočnosti. Glasbena revija pa ni bila samo prikaz kvalitetnih dosežkov, temveč je dokumentirala, da je amatersko zborovsko petje pri nas živo. Zato v nadaljnji rasti naši amaterski pevski zbori pričakujejo strokovne in moralne pomoči. P. L. Razstava likovnikov amaterjev v Gorjah Želja po sodelovanju V avli osnovne šole Gorje 60 pred prazniki odprli raz-stavo slikarjev amaterjev iz radovljiške občine. Posvečena je delu in človekovi ustvarjalnosti. Svoja dela, olja, akvarele in plastike razstavlja 24 amaterskih slikarjev. Obe-pa so odprli tudi raz-S(avo grafik in lesenih pla-ki so jih izdelali učenci °snovne šole Gorje. Namen prireditelja razsta-Ve ZKP0 Radovljica je pred- vsem v tem, da spodbuja amatersko ustvarjalnost tudi na likovnem področju, obenem pa da omogoči ustvarjalcem, da se s svojim delom predstavijo pred javnostjo. Zato razstava amaterjev v Gorjah ni nikakršen izbor, marveč je le prikaz dejavnosti. Ker prireditelj ni postavil meril za izbor, je razstava zelo raznovrstna po tematskem izboru, po odnosu avtorja do snovi, ki jo obliku- -P^ENJSKI MUZEJ V KRANJU in V Mestni hiši je stalna arheološka kulturnozgodovinska, etnografska }, j'j'netnostnozgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni katov Pa zgoaovmska razstava: 50 let KPJ, ŠKOJA in sindi- |f ^ .Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nad-fev°nJu na ogled stalna muzejska zbirka: Slovenska žena v °luciji in razstava slikarskih del Iveta Subica. V II. nad-0,rv°Pju je odprta etnografska zbirka Planšarska kultura na ^njskem. tHUY .Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski (l*ragJ') V GaieriJi Pa razstava slikarke Alene Antonove 10 ^.alcriJske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od l2- in od 17.—19. ure. je, kot tudi po tehniki slikanja ali oblikovanja. Očitna je tudi različnost po kvaliteti med avtorji. Marsikaj je še nepopolnega, okornega v oblikovanju, pretiranega v barvah, dasiravno pa razstava izpričuje tudi nekaj zeko resnih poskusov, ki so^ lahko v ponos slehernemu slikarju amaterju. Razstava je bila pripravljena z namenom, da združi likovne ustvarjalce za skupen nastop pred javnostjo, obenem pa da jih spodbudi k njihovemu nadaljnjemu delu. Razstavljavci so izbrali svoja dela za razstavo po lastni presoji, zato je prvo srečanje razstavljavcev, amaterjev le prikaz različnosti v iskanju ter v oblikovanju. Zanimivost je tudi v tem, ker so razstavljavci zelo različni po starosti in poklicih kot tudi po načinu slikanja. Zato bo razstava hkrati tudi uvod v bolj povezano nadaljnje sodelovanje z organizacijo strokovno mentorske službe. J. B. Oktet Gallus gostuje v Kranju V četrtek, 8. 5. 1969, bo ob 19.30 v Prešernovem gledališču koncert moškega vokalnega okteta Gallus iz Ljubljane. Prvi del njihovega koncertnega sporeda vsebuje skladbe od renesančnih mojstrov pa do sodobnih skladateljev; drugi del pa popularne narodne pesmi. V oktetu pojejo: Lovro Rešek, Matija Potokar — 1. tenor, Janez Zadnikar in Albert Kariž — 2. tenor, Jože Humer in Jože Požar — bariton, Stane Češarek in Stane Urbančič — bas. Umetniški vodja je Boris Loparnlk. Predprodaja vstopnic je v Glasbeni šoli v Kranju. -ar Dramska družina Svobode Bohinjska Bistrica — gostovanje v Gorjah Sodobni veleturist ali namišljeni hribolazec Igralska družina Svobode Tomaž Godec Bohinjska Bistrica je letošnjo sezono na-študirala za oder komedijo VELETURIST. To sicer ni izvirno slovensko delo, vendar je tako presajeno v naše razmere in okolje ter prevedeno v slovenski jezik, da ima gledalec vtis, da gleda nekaj povsem domačega. Zgodba o nekakšnem namišljenem turistu ali bolje »hri-bolazcu« je osrednji motiv, ki ga obravnava ta komedija, ali bolje burka. Okrog njega pa se spletajo tudi vse ostale epizode ali dogodki: razne ljubezenske kombinacije, srečanje v planinski koči itd. Osnova komičnosti je v tem, ker svojci »veleturista« j Dolinarja objavijo njegova j pisma, ki so pravzaprav pla-giat, vendar zavoljo njih postane takoj slaven. Značilen prizor situacijske komike, ki v burki močno prevladuje je primer »vzpona« na Triglav, ki ga slavni veleturist improvizira kar na odru pred gledalci. Prizorišče dogajanja v burki je Bohinj, z domom Planika pod Triglavom. Delo je zanimivo zavoljo izrazite domače tematike in okolja. Edini namen, ki ga ima, je zbujati v ljudeh sproščen smeh; v dialogu in v jezikovni zgradbi pa je precej šibko, v žargonu pa malce banalno. Igralci iz Bohinjske Bistrice so delo v režiji Lovreta Strgarja uprizorili zelo sproščeno in popolnoma v skladu z namenom, ki ga burka ima. Posamezne odrske situ- acije in prizore so oblikovali zelo dobro in posrečeno. Tudi celota je učinkovala dovolj enovito. Nekoliko šibka je bila dikcija, semtertje pa je bilo malce preveč hrupnosti. Igralski družini velja vse priznanje, saj so se dela lotili z veliko vnemo. Uprizoritev v Gorjah v nedeljo, 27. aprila, je bila že dvanajsta po vrsti, medtem ko jo bodo še enkrat igrali doma. Gostovali pa so z njo v raznih krajih radovljiške in jesenih škc občine. J. B, Polno dela Te dni je imel mladinski godalni orkester, ki ga vodi Peter Lipar, polno dela, saj je kar šestkrat nastopil na različnih prireditvah in proslavah. Tako je orkester nastopil v domu JLA v Kranju na proslavi tovarne Save, na mladinskih koncertih v Cerkljah in Preddvoru, na glasbeni reviji v Goricah, na proslavi za uslužbence kranjske občinske skupščine in v vojašnici Stane 2agar v Kranju. žal se 20-članski orkester ni mogel odzvati nekaterim drugim vabilom za sodelovanje zaradi preobremenjenosti članov s študijem, saj je večina še študentov in dijakov. Program, ki so ga člani orkestra naštudirali za te nastope, je obsegal skladbe P. Liparja, W. A. Mozarta in B. Brittna. D. S. Plesna in baletna šola ne počiva Gojenke baletne šole v Kranju pridno vadijo za zaključni nastop, ki bo konec maja. Naštudirale bodo baletno pravljico, s katero nameravajo nastopiti tudi v drugih krajih. Prav tako se intenzivno pripravljajo plesalke in plesalci plesno-športnega kluba. Za nastop v Cateških Toplicah 24. maja in za sodelovanje na Dolenjskem festivalu v juliju pripravljajo poseben revijski spored skupno z vokalno-in-struinentalno skupino Union iz Ljubljane. Plesna šola ima v načrtu še zadnji plesni tečaj za začetnike v letošnji plesni sezoni. Plesne vaje se bodo pričele 5. maja. D. S. GLAS * 8. STRAN Z 54. V strahu je čakal, da je Nevvall spet spravil orožje v svoji široki žep. »Zdaj pa, seržant — kaj je vzrok tega — hm — čudnega ravnanja?« Nevvall je stopil v voz in se usedel poleg njiju. »Varnostni razlogi,« je dejal. »Mr. Rovve, niti pojma nimate, kako čudne prigode je zadnje tri dni doživel Mr. Rae! Pri nas celo razmišljamo, ali ne bi kazalo ustanoviti poseben oddelek, samo zato, da bi čuvali nad njim.« Septimus Rovve ga je nepremično gledal in njegov pogled je bil mrzel kot led. »Nemogoče! Ali si domišljate, da je Mr. Rae v nevarnosti: Nevvall se je ugodno pogla-dil po žepu. »Zdaj ne več,« je dejal mirno. »Kdo pa ve, kaj bi se mu zgodilo, če bi mene ne bilo! Kljub temu pa je bilo od vas zelo lepo, da ste ga nameravali odpeljati domov. Recite šoferju, da lahko pelje dalje, če hoče. Policijski voz nam bo vsekakor sledil.« Rowejev odgovor je bil oster. »Mislim, da so tako pretirani ukrepi odveč, seržant.« Sklonil se je naprej in naročil vozniku, naj vozi dalje. Takoj ko se je voz premaknil, je tik za njim sledila črna limuzina. Peter je nekaj časa molče zrl predse. Nenadoma pa se je domislil tistih dveh mož, ki sta tekla za njim in povedal to Nevvallu. Seržant je pokimal. »Ben-der in Gregg. V vozu za nami sedita in se divje jezita, ker ste jima ušli. že ves dan sta vam bila za petami, da bi vam priskočila na pomoč, če bi jo potrebovali in prav nič se vam ni treba slepiti, Mr. Rae. Danes zvečer bi vam odbila zadnja ura. Kaj menite, Mr. Rowe?« Ali je pravnik prikrito namigovanje razumel ali ne, rekel ni ničesar. »Nisem vedel, da vas moja usoda tako zanima,« je pripomnil Peter jezno. Nevvall je vzdihnil. »Ves dan vas niti minuto nismo spustili izpred oči, Mr. Rae in to tudi veste, da sove ponoči letajo, saj je to splošno znano, ne?« Pogledal je skozi zasoplo okno. »Blizu smo že, če se ne motim. Recite svojemu šoferju, naj pravočasno ustavi, Mr. Rovve! Nerodno bi bilo, če bi vozil mi- mo in bi se potem moral vračati.« Septimus Rovve je dregnil šoferja v hrbet in voz se je ustavil pred hišo. Najprej je zlezel iz voza seržant Nevvall in čakal, da mu je Peter sledil, nato je zaklical Rovveju: »Lahko noč, Mr. Rovve in prav lepa hvala, da ste naju zapeljali domov, kajti kdove, kaj bi se sicer lahko zgodilo.« Rovve je hladno pokimal. »Res je! Lahko noč, seržant, lahko noč, Mr. Rae. Upam, da se bomo kmalu spet videli.« Naslonil se je hladnokrvno nazaj na blazine in voz se je odpeljal. Nevvall je skoro navdušen gledal za njim. »To vam je prebrisan tiček,« je dejal, »vendar pa spet ne tako prebrisan kot jaz. Pazite se in ne razgovarjajte se toliko s tujimi ljudmi, Mr. Rae! Kdo je bil na primer tisti godr-njač, ki vas je obiskal danes zvečer? Kadar ga boste spet srečali, mu mirne duše povejte, kakšno pasjo srečo je imel, da jo je odpetal s celo glavo.« Peter je premišljeval: >*Aha, VVebba mislite. Izdajatelj Oratorja je.« Nevvall pa se je medtem že oziral za policij skim vozom, ki se je tisti trenutek ustavil tik za njima. Pomignil je z roko in dva krepka moža!:arja sta zlezla z voza. Peter se je le nejasno spomnil njunih likov. »Ta sta tista dva, ki sta mi sledila.« »Da, Bender in Gregg,« je potrdil Nevvall. »Vedno ju napotimo na sled tistih, ki so jih fSove vzele na piko. Tudi Mac Graha sta varovala tisti dan, ko je bil umorjen.« Stresel se je od mraza. »Kaj, če bi šli za trenutek k vam? Premraz je, da bi postavali tu na cesti, poleg tega pa ste v hiši bolj na varnem.« Odšel je po stopnicah navzgor in Peter je nenadoma spoznal, da skriva seržant Nevvall za svojim smešno klepetavim načinom izredno čuječnost in odločnost. Ko sta prišla do vrat, je Nevvall vzel Petru ključe, odprl in skrbno pregledal stanovanje, nato šele dovolil Petru vstopiti. Kljub vsemu se je zdelo Petru, da Nevvall v svoji skrbi pretirava. »Kaj pa naj pomeni ta komedija, Nevvall?« se je smejal. »Vedete se kot igralec na kakem odru v provinci.« Nevvall ga je premeril t resnim pogledom. »Že J*1080, če — toda taka je moja naloga. Odslej dalje ste po^0-lkijskim nadzorstvom, r-Rae, pa če vam je pr»v a13 ne.« »čemu?« Nevvall se je spustil *'na" slonjač. »Ker so vam * e za petami,« je kratko 0<* ' »Odločili so, da ste vi P a žrtev, ne pozabite tega! Peter je stopil k odvzel iz nje steklenic^j1 dvoje kozarcev in 1,8 jj' Potem se je usedel k nasproti in ko je sPre^i ril, je bil njegov glas fj* noma miren. »Torej * še vedno ne razumerUi naj vse to op men i.« Seržant Nevvall je ^ čašo. »Na vaše zdravj*', ' Rae!« Izpraznil je čaSo*^" šku. »Kot sem že rekel'ja vas že ves dan opazova%r nes zvečer pa smo 0(10J Flagga prejeli strogo dilo, da moramo svojo nost podvojiti in če Je v skrbeh, ima za to Pr" tovo tehtne razloge.« Peter je sprejel *°.jki. nilo z mešanimi °K ^ »Potem ste mi sledili Megleni krog?« GLAS * 9. STRANI Tradicija tržiškega čevljarstva (15) »To so gospodje!« Robert Knofel je leta 1860 opravil mojstrski izpit in spisal prvo čevljarsko strokovno knjigo z naslovom »Lchrbuch der Fussbekleidungskunst« z bogatim strokovnim gradivom, predvsem za čevljarsko obrt, pa tudi za industrijo. R. Knofel je s tem označil »šuštarijo« za umetno obrt. Knjiga je izšla leta 1872. Ko sa je Knofel leta 1876 stalno naselil na Dunaju, je ustanovil strokovno revijo za čevljarje, in — kar je bilo glavno — svojo privatno čevljarsko strokovno šolo z imenom »VVeiner Schuhmacher Lehranslalt,« ki so jo razen Evropejcev obiskovali celo Amerikanci. Iz te šole je dobila čevljarska industrija v Tržiču Mallv — Demberger svoje prve strokovne mojstre za vodstvo posameznih oddelkov v tovarni. Knoflov strokovni list »Der Osterreichische Schuhmachermeister« so čitali in se učili iz njega me samo industrijski, ampak tudi mnogi privatni čevljarski mojstri; List je imel tudi mesečino krojno prilogo. Prek dunajskega obrtno-Pospeševalnega urada je čevljarska zadruga v Tržiču organizirala dva strokovna tečaja, in sicer prvega leta J899, vodil pa ga je strokov-m" učitelj — mojster Hulka, drugega pa leta 1907, vodil Pa ga je strokovni učitelj — mojster Lastovka. Oba ta dva učitelja sta izšla iz Knčif- love strokovne šole. Pouk na tečajih je bil seveda v nemškem jeziku, koristil pa je več obrtnim kot industrijskim čevljarjem, ker je bila Knoflova šola na Dunaju bolj obrtno usmerjena. Seveda pa je imela od obeh trži-ških tečajev korist tudi čevljarska industrija. Po dovršenih tečajih so tudi v tovarni našli nekoliko boljša delovna mesta nekateri domačini, ki so tečaj uspešno opravili. R. Knoflov sistem krojnega risanja so po njegovi smrti leta 1884 nekateri strokovnjaki nekoliko po svoje preuredili. Leta 1899 pa je Ame-rikanec Haatlield izumil kopi tovo kopijo, ki so jo nemški strokovnjaki pozneje izboljšali. Tega načina krojnega risanja in rezanja ko- M:::::s:iii2K::sK:sK:KK:K:::a:K:::aBKSs:K:::r.::::!:s:a:!K:» lekcij vzorcev za industrijsko uporabo so se oprijeli najprej modelerji v čevljarski industriji tudi v Tržiču. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so se ustanavljale čevljarske strokovne šole tudi drugje na Dunaju; razen Knoliove je npr. začela z delom še državna strokovna šola, ki sta jo še pred prvo vojno obiskovala dva Tržiča-na, in sicer Rok Pogačar in Alojzij Mehle, oba sinova čevljarskih mojstrov. TOVARNA ČEVLJEV GOEKEN (Pojasnilo: Začetek tovarne Goeken omenja V. Kragl v Zgodovinskih drobcih župnije Tržič v letu 1883, I. Moho-rič pa v Zgodovini obrti in industrije v Tržiču postavlja začetek v leto 1889. Jaz bom uporabil letnico 1883, ker se mi zdi prava.) Tovarno čevljev je ustanovil leta 1883 Jurij Goeken, doma iz VVestfalije. Kot knjigovodja v tovarni Mallv-Dcm-berger je spoznal Mallvjeve poslovne zveze in čakal ugodne prilike, da se osamosvoji. Poslovne prostore si je najel v Slugovi hiši poleg pošte, na sedanji Cesti JLA. K firmi je pristopil upokojeni major Urbanek, ki pa je čez nekaj let nenadoma umrl. Kot družabnik je potem pristopil k firmi trgovec s čevlji na Dunaju Kari Miiller. Firma je imela seveda nemško ime: Miiller — Goeken Schuhfab-rik«. V tovarni je bilo okrog 80 do 100 delavcev, najmanj toliko pa jih je za tovarno delalo še po domovih v trgu in okoliških vaseh. Izdelovali so teksano, zbito in obrnjeno šivano obutev ter copate oz. »kološne«. Največ čevljev so izva/ali na Poljsko in Madžarsko. Med delavstvom je bilo razen obrtnega mojstra Trebala tudi nekaj domačih preddelavcev. Letno so izdelali do 150.000 parov različne obutve. Leta 1911, 1. oktobra, je družabnik Miiller izstopil. Goeken je postal edini lastnik tovarne. Kot zagrizen Nemec je bil Goeken glavni pobornik Sudmarke in Schulve-reina, zlasti pri ustanovitvi nemške šole leta 1909. Oba tovarnarja, Goeken in Mallv, sta izvajala pritisk na starše, da so njihovi otroci obiskovali nemško šolo. Tovarna Goeken je prenehala leta 1920. »TO SO GOSPODJE!« Če bi v oni dobi delavcem kdo povedal, da bodo čez 50 let sami upravljali in vodili tovarne, bi se mu v brk smejali. Spominjam se pogovorov, ki sem jih slišal še kot šolar. »To so gospodje, ki skrbe za zaslužek tolikih ljudi, toliko družin prežive! Kaj bi bilo, če bi jih ne bilo!? Le en tak gospod je lahko župan!« In podobno. Tudi če je npr. gospod tovarnar delavca nahrulil, ko ga je ta prosil za povišanje plače, češ da ima družino itd. (»Sem mar jaz kriv, če imaš družino!?« mu je tovarnar zabrusil nazaj), mu delavec ni bogve kaj zameril. Mora že tako biti, si je mislil. V delavstvu je bilo res še premalo zavesti, čutili so se premalo izobražene, prepričani so bili, da so zmožni le za delo, za vodstvo tovarn pa morajo biti le tuji gospodje, ki vse znajo. Delavci, ki so bili brez socialne zaščite, so se bali za svoj zaslužek. Andrej Tišler Trše kot diamant Sovaetsiki znanstveniki iz inštituta za fiziko visokih pritiskov so iz sintetičnega materiala izdelali brusilo, ki je trdo kot diamant, hkrati pa veliko bolj odporno proti toploti. Novo brusilo, ki so ga imenovali Elbor, vzdrži vročino 800 stopinj C. Brusi iz elborja trajajo dvainpol-krat več kot tisti iz diamanta. — To dela vsak večer s služkinjo, odkar sva se odločila za ločeni spalnici. — Povem ti zadnjikrat — če boš tako nadaljevala, je med nama vse končano. Miha Klinar: Mesta, c*^ razcestja orno III. DEL Razlog za ločitev Zgothlo se je v južni Franciji. Žena je razlagala odvetniku, zakaj se hoče ločiti: »Moj mož je sicer pošten, toda malce boječ, posebno ko se spusti noč. Njegov pogled se takrat spremeni, oči mu sijejo kot sveče. Ko sedeva za mizo, začne mijavkati, med mijavkanjem pa steguje roko proti krožniku in jed grabi z rokami. Kasneje noče v posteljo, pač pa leže ob njej na tla. Zvije se kot maček in zaspi.« Rešilna svinjska koža Zdravniki chicaške bolnišnice so se odločili, da s kožo dveh mladih svinj rešijo življenje mlademu fantu, ki se je hudo opekel. Takoj po nesreči so ga prepeljali na poseben oddelek chicaške klinike, kjer so opravili ( nenavaden poskus. Dele svinjske kože so sterilizirali i in potopili v antibiotično raztopino. S temi kožami so pokrili opečene dele na hrbtu, nogah in rokah, kjer je bil fant najhuje opečen. Nekaj tednov bo svinjska koža varovala opečena mesta, kasneje pa bodo nanje presadili nepoškodovano mladeničevo kožo z drugih delov njegovega telesa. ko]' »Za špansko?« se zdrzne Rozika, te d« ^-U(*i P°bere ta zahrbtna bolezen, proti kateri ni zdrav'j» 2& i je umrla stara Kraguljeva. Andrejeva mati in oče st jl*nkir)eg žrebom, Andrej pa ne. Zato je Rozikina bojazen za Slavka toliko večja. »Sla bom. Seveda bom šla.« tjAi *. Andreju ni prav in hoče to P^V^Janj 1 °dide. Rad bi ji povedal, da je zdaj tu doma m Jjjl jn ' a ne Ve, kako bi ji to povedal, da bi je preveč o«[ flk g0v.b« ne nastal prepir, a še bolj, da bi se potem »e /^a. vorice, da se že prepirata, pa sta komaj dober teden * Toda Rozika se že odpravlja. »Saj nisi hud, Andrej,« ga pol ju*"' ^ikr^j »Nisem, nisem,« pravi, vendar ne ^ se nev°lje. »Ne bi šla. Toda, Slavko, Slavko«•JI ^ Ta bolezen ...« »Da, seveda, Slavko,« postane z^|?Vžapra^nc,reJ- »Hudo bi bilo, če bi...« se spomni, da se ifH), ^ ^mu pobiču zahvaliti za svojo rešitev, »še meni & V n jn . °t ga bolezen pobrala. Pobič mi je rešil življenje- V*rjt P(JJaJdIjiv fam,« bi rad Roziki povedal, kako se Je /a ffj»nt ohl^6^6"1 v potoku nad Štivčevo domačijo bal, ^v a*p[ jn tako nehote izdal. »Brez njega bi najbrž Vii^oclne bl °SlaIa brez mene, jaz pa bi ne bil n^f^^nost člaže in nikoli bi se mi ne obetala brt/dec4S Ordonan^ako^-• •« umolkne, ko zagleda skozi okno j*J/%ice 0a5£f »Ordo-nanc prihaja. Pa ja niso zopet k**« Toda tokrat niso prazne. »Italijani korakajo čez rneJ0^ ^j *<*H so, da s Poveljnikom t ton? prihajajo kot osvoboditelji in da narodne straže.« »Z menoj?« postane Andreju vr°pi njegovemu poveljništvu. »In Anton- »Nič! Sprejetjih je!« K^ »Sprejel?« grabi Andreja jeza »f ' s0 »Kaj pa drugega? Prišli so z belo t P^.^e pogajat.« »Tako?« je Andreju laže. »A o čerr) Tega ordonanc ne ve. Potem Andrej osedla konja. »Odjezdil bom. Zvečer pridem k tebi v Borjano,« se poslovi od žene in se zavihti v sedlo, nato požene in odjaha v drži kakor kak cesarski hau p t m a n. Ne ve, da tokrat jezdi zadnjič kot občinski poveljnik narodne straže. Jutri bo občina že v italijanskih rokah. Narodna straža bo morala sleči uniforme in položiti orožje. Andrej bo počasi pokopal svoje načrte, pokopal z upi, da se bodo Italijani še pred koncem leta morali umakniti, a se ne bodo, in bo zopet samo kmet, čeprav še vedno zatrjuje Roziki: »Ni še konec! Ni še konec! Naši se bodo vrnili! Kaj pa samo-i odločba? Kaj pa ameriški predsednik VVilson? On bo naš rešitelj. On J bo naš osvoboditelj! Amerika spoštuje svobodo! Amerika spoštuje I demokracijo!« Tako govori Andrej. In tako govore in ponavljajo drugi, a so vedno bolj razočarani nad Ameriko in VVilsonom, vedno bolj razočarani in vedno bolj ogorčeni. »Ali smo res samo drobiž, s katerim antanta plačuje italijanske podplatarje, s katerimi je imela samo izgubo.« »Je to samoodločba? Nas VVilson ni vprašal, ali hočemo, ali nočemo biti pod Italijo!« Ljudje se čutijo ogoljufane. Ljudi boli krivica. Samo na Kra-guljevini Kraguljem rastejo krila, predvsem mladi Kraguljevki, ker , sta fanta premalo kraguljevska, čeprav bi rada bila, a se bojita j sence v svojih dušah: sence, tistega Italijana, ki sta ga do smrti i pretepla v deboljševizacijski karanteni nad Ljubljano, a še bolj Ur-šičevega Jakoba, nevarne priče njunega dejanja. Zato se nad Urši-čevimi ne upata maščevati, kakor bi se rada in kar terja od njiju Lizika. »Ni še pravi čas,« se izgovarjata. »Kasneje, kasneje, ko bomo vedeli, pri čem smo!« Nič zato, če ju je Lizika, ki so jo že takoj po prihodu italijanske vojske, počastili italijanski oficirji in malodane ihteli, ko so zvedeli za gospodarjevo in gospodinjino smrt, obklada s šlevama. »Vsa leta soške fronte so bili ti gospodje pri nas. Niso nas pozabili. Hvaležni so očetu, ki je bil z njimi tako gostoljuben. Pomagala bi vama kvišku. Eden od vaju bi lahko zamenjal župana, če bi bila le količkaj podobna pokojnemu očetu. Potem bi vzeli dovoljenje za trgovino Ur.šičcvim. Oni so bili krivi naše nesreče, zdaj bi jim lahko vrnili milo za drago.« Toda fanta si ne upata. Uršičev Jakob bi prav gotovo ne bil tiho in prišlo bi na dan, da sta kriva smrti nekega Italijana. Že tako jima je vselej mučno, kadar prihajajo Italijani k Liziki na obisk, če res j hodijo k njej in če ne hodijo samo zato, ker jim je prišlo na ušesa Usto, kar bi Kraguljeva fanta tako rada pozabila in zaradi česar se najraje držita doma in nc hodila n oči Uršičevemu Jakobu. Dokler bo Uršičev Jakob v vasi, ne bosta upala Uršičevjm, skriviti niti lasu, pa naj jih k temu Lizika še" tako priganja. Zdaj lahko samo upata, da bo Jakob moral kmalu od doma, saj imajo zemlje premalo. Prej ali slej bo moral za delom in se bo kakor pred vojno samo na zimo vračal domov, še bolje pa bi bilo, da bi odšel za zmeraj in se ustalil kje na tujem. Tudi Anton bo moral. Zato je treba počakati. »Človek naj se ne zaletava z glavo skozi zid! Počasi, pametno in premeteno je treba! Sicer pa še nihče ne ve, ali bo tu zares Italija.« »Gospodje že vedo,« trdi Lizika, ki se je že med vojno naučila sukati jezik po italijansko in ki jo oficirji občudujejo in ji pravijo ali »bella ragazza« ali »una verra Italiana«, zaradi česar ji druga dekleta obljubljajo še večji prezir, ko se vrnejo »naši«, kakor pravijo vojski Narodne vlade v Ljubljani. »Te nezaslišane krivice mora biti enkrat konec!« Tako govore ljudje in čutijo ita'ijansko zasedbo svojih krajev kot krivico, čeprav se jim italijanski vojaki dobrikajo in, da bi se jirn prikupili, ponujajo otrokom komisa, rožičev in fig. »Vsaj v Idriji je bilo tako,« pripoveduje šteli, ki se je včeraj, dne 23. novembra 1918 vrnila iz Idrije, vznemirjena zaiadi italijanske okupacije, a obenem srečna, ker je Slavko okreval in bo zopet lahko hodil v realko. »Taki, praviš, da so,« pravi babica, ki jo kljub temu, da je stara, skrbi, kako bo pod Italijani, ki so se ji povrhu vsega že zdavnaj zanrerili, saj je poznala italijansko gospodo iz Gorice, ki je Slovence poniževala še bolj, kakor so jih poniževali Nemci. »Pod cesarstvom so nas psovali, zdaj nas bodo še bolj. Bojim se, da bo slabo, slabo,« govori s sibilskim glasom in svoj strah poudari s starim rekom: »še megla ni dobra, če pride z juga.« »To je res,« pravi zamišljeno oče, ki ga skrbi, kaj bo, če bodo Italijani ostali in razvrednotili avstrijski denar, ki ga je v minulem letu prislužil, črni oblaki se zbirajo nad deželo. »Baje so v Trstu in Gorici že začeli zapirati slovenski voditelje. Narodna vlada V Ljubljani pa se ne zavzame zanje, niti Narodno veće v Zagrebu.« »Ti se ne bodo zavzeli. Stisnili so rep med noge,« pljune Jakob na ljubljanska vlado. »Najbrž so mislili, da so Slovenijo že osvobodili s slovenskimi zastavami, ki so jih i/obešali,« spreleti Jakoba grenak posmeh. »Revolucija, revolucija bi bila potrebna' Revolucija, ki bi pometla smeti, stare in novopečene politike in oblastnike! Pa tudi ministrante, ki ministrirajo v tej vladi, ministrante, kakor sta Kristan in Prepeluh, menjševika prekleta,« rabi za oba socialnodcmo-kratska ministra v Ljubljanski narodni vladi rfiski izraz, da bi z njim označil nejevoljo, ki sa ga loteva ob misli, da socialisti ministrirajo buržoaziji, namesto da bi 'maševali', kakor pravi. »Med delavci in kmeti vre! Terjajo republiko, napadajo graščine, dele zemljo kmečki revščini, socialisti pa se gredo ministre v vladi, ki pošilja nad uporniške kmete vojsko in žandarmerijo. PISMA BRALCEV Je to pošteno? Pismo s takšnim naslovom, naslovljeno na Upravo za dohodke v Kranju, nam je pred dnevi poslal v naše uredništvo Š. I. iz Kranja. Takole med drugim pravi: »Kmalu po novem letu sem ie nestrpno pričakoval, da izpolnim svojo dolžnost (denarno nakazilo). Dobil sem torej v aprilu 1969 nakazilo za davek na osebni dohodek. Kmalu za tem pa je prispela še nakaznica v znesku 6 ti- Na mladinskem turnirja v vaterpolu v počastitev 1. maja in 30-Ietnice plavalnega športa v Kranju je najboljšemu strelcu na turnirju Vinku šorliju podelilo pokal tudi naše uredništvo, (več berite na 15. strani) — Foto: F. Perdan soč starih dinarjev kot akontacija za 1. polletje 1969. Debelo sem pogledal — saj smo šele aprila! Morda je sem pomislil, na občini bolj vroče, pa mislijo, da je ie junij. Pošteno me je razjezilo. Kako pa vedo, da bom letos zaslužil toliko, da me bodo lahko obdavčili? Kaj mislijo čez čas ie kar za nekaj let vnaprej davke pobirati? Dragi tovariši, to ni pošteno, pa čeprav se sklicujete na »paragrafe«. Ne verjamem, da v njih piša, da morate pobirati davek za še ne-izračunan letni osebni dohodek — kar vnaprej. Vi hočete davek od denarja, ki ga še prisluiil nisem. Le zamislite si, da bi banka začela odtrgovati del osebnih dohodkov, češ, predvidevamo, da boste drugo leto vzeli kredit. Prav gotovo boste rekli, da bom dobil denar nazaj, če ne bom dosegel osnove za odmero prispevka iz osebnega dohodka. Dragi tovariši, kako se vam je mudilo pobrati komunalno takso za motorna vozila v letu 1968; ko pa je ustavno sodišče ugotovilo, da so te takse nezakonite, vam krivično pridobljeni denar ne gre in ne gre iz rok. Ali lahko javno odgovorite na to vprašanje?« Uslužbenci na upravi za dohodke v Kranju so nam povedali, da pobiranje akontacije za leto 1969 določa republički zakon o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS 7/69}. Takole piše v 205. členu tega zakona: »-Prispevki in davki, ki se plačujejo od katastrskega do-hodlka, od dejanskega dohod- ka in od pavšalnih osnov ter od skupnega dohodka občanov, se plačujejo v enakih trimesečnih obrokih ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti. Prispevki in davki v pavšalnih zneskih se plačujejo v dveh enakih polletnih obrokih, in sicer pred začetkom dela oziroma prod začetkom polletja.« In 206. člen: »Dokler mu ni odmerjen prispevek oziroma davek, ki se odmerja po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku mora zavezanec plačevati akontacijo po odločbi o odmeri iz zadnjega leta, za katero mu je bil prispevek oziroma davek odmerjen, in sicer v rokih, ki so predpisani za plačevanje prispevka oziroma davka. če se osebni dohodek ali drug dohodek zavezanca bistveno poveča oziroma zmanjša, izda pristojni občinski upravni organ na podlagi pregleda poslovnih knjig podatkov o njegovih prejemkih od državnih organov ter od delovnih in drugih organizacij za dobavljeno blago in opravljene storitve in na podlagi drugih verodostojnih podatkov odločbo, s katero mu poveča oziroma zmanjša akontacijo. če začne zavezanec iz prvega odstavka tega člena opravljati dejavnost med letom, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, s katero mu določi akontacijo prispevka oziroma davka.« Kot pisec že sam ugotavlja pa bo občinski upravni organ na koncu leta, po opravljeni odmeri prispevka od osebnega dohodka preveč vplačani znesek akontacije na njegovo zahtevo vrnil ali pa jo bo z njegovim pristankom prenesel na prihodnje leto. V nedeljo so se na športnem Igrišču v Stražiiču pomerili rukometaši Kranja in Radeč. Po dokaj dramatični tekmi so s 19 : 18 zmagali Kranjčani. — Foto: F. Perdan V NEKAJ STAVKIH POLJŠČICA PRI GORJAH. — Znano je, da je ta kraj zelo primeren za gojitev črnega ribeza. Prav sedaj nasadi črnega ribeza cvete. Letos je cvetje nekoliko zakasnilo zaradi precej mrzlega aprila. Drugo sadje razen češenj prav tako še ne cvete. Za vse posevke pa bi bilo dobro toplega dežja. Zimski posevki zaradi dolgo ležečega snega niso prezimili, zato je bilo treba vse še enkrat preorati in na novo zasejati. Lastniki ribezovih nasadov menijo, da letošnja letina ne bo tako obilna kot je bila lanska. -J. A. GORJE. — Zadnje dni aprila je GG Bled močno povečalo dovoz hlodovine iz Pokljuke na žago LIO Rečica, ker čez zimo niso mogli zaradi visokega snega zvoziti dovolj lesa. Sedaj so vse ceste splužene in skorajda kopne. GG Bled je izplužilo tudi cesto v Zgornjo Radovno in v Krmo. Na Krmi in na Pokljuki je snega še dovolj, obstaja pa tudi nevarnost snežnih plazov. -J. A. MOJSTRANA. — Delavci SGP Sava regulirajo levi in desni breg Save, da narasla voda ne bi načela novega mostu čez Savo pri Mojstrani. Ob zadnjih poplavah leta 1966 je Sava Dolinka nevarno načela tudi nasip nekdanje železniške proge in tako ogrozila velike komplekse plodne zemlje. Z regulacijo pa bo ta nevarnost odstranjena. -B. B. TRBOJE. — Letošnja zima se na naših cestah pošteno pozna. Ena takih cest, ki jih je zima precej prizadela, je tudi cesta iz Kranja do Trboj in naprej proti Mošam oziroma Smledniku. Cesta je polna lukenj, tako da je tam izdihnila že marsikatera zračnica. Nikogar pa za sedaj ni, ki bi cesto posul vsaj z gramozom, če že ni denarja za večje popravilo, -an ZALOG. — Moški pevski zbor iz Primskovega je pred nedavnim priredil koncert v Zalogu pri Cerkljah. Sodeloval je tudi instrumentalni trio Jamniki. Pevce so lepo sprejeli, vse priznanje pa gre tudi vodji pevskega zbora Julki Mandeljc. Pevce so povabili na pevsko revijo, ki jo bodo priredili maja. -M. L. JESENICE. — Pred kratkim so pod Mesarjevim travnikom na Jesenicah spet odprli mali golf, ki ga je lani zgradilo podjetje Corenjka. Kot kaže, so Jeseničani komaj čakali na odprto igrišče, saj je bilo že prvi dan veliko igralcev. -B. B. VINTGAR. — Na občnem zboru turističnega društva Vintgar — Gorje so ugotovili, da zanimanje za sotesko Vintgar raste iz leta v leto. Lani si jo je ogledalo 50.000 izletnikov ali za 8000 več kot leto prej. Letos imajo v programu popravila mostov in galerij v Vintgarju, popravili bodo tudi žičnico na Višeinico ter drugo. Prizadevajo pa si za napeljavo elektrike k zahodnem vhodu v Vintgar ter za asfaltiranje ceste od Gori j do Soteske. -B. B. TRSTENIK. — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Trstenik so med drugim sklenili, da bodo po vseh vaseh svojega območja speljali kanalizacijo, saj sedanje tovrstne naprave prebivalcem delajo preglavice. Tako bodo na Trsteniku uredili še 120 metrov kanalizacije, v čadovljah 70 metrov, v Povijah 20 in na Babnem vrtu 10 metrov. V Povijah in Čadovljah so z deli že končali, v drugih dveh vaseh pa gradnja tudi že gre h koncu. Krajevna skupnost je kupila le cevi, vse ostalo pa bodo opravili vašeani sami. Preračunali so, da bodo tako prihranili 6750 N din. -an DOVJE. — Lovska družina na Dovjem šteje 28 članov. Vodi jo 6-članski upravni odbor, ki se je lani zbral na 4 sejah. Letos so že imeli občni zbor. Na sejah so sprejemali načrte o akcijah, predvsem pa razpravljali o pojavu kužne slepote med gamsi. Lovci so večkrat temeljito prečesali vsa lovišča in našli ter odstrelili 3 obolele živali. Njih glave je družina poslala institutu za raziskavo živalskih kužnih bolezni v Ljubljani, kjer so potrdili obolelost. Sedaj raziskujejo, od kod izvira ta strašna bolezen, ki predstavlja veliko škodo za naše Alpe. Za zdaj ni drugega zdravila kot da okužene živali odstrelijo, hkrati pa prepovedo pašo ovac, ki so verjetno glavni prenašalec virusov. Vsi gamsi seveda ne zbole, mnogi med njimi so popolnoma imuni. Morda bo to pripomoglo, da živi okras naših planin ne bo izumrl. -B. B- BLED. — V minulem letu je na blejski grad prišlo 187.000 obiskovalcev, kar je za 8485 več kot sezono poprej. Domačih gostov je bilo 5699, tujih pa 2786 več kot leta 1967. Tudi v» otoku so zabeležili precejšen obisk — lani ga je obiskalo 33.000 ljudi. Od tega na domače turiste odpade 19.000, na tujce pa 14.000 obiskov. Višek sezone sta predstavljala lanski julij in avgust. _, -B. B- RADOVLJICA. — Planinsko društvo Radovljica je eno naj; večjih na Gorenjskem, saj šteje okoli 1000 članov. V o*kr?' imajo dom na Robleku, Valvasorjev dom in koče na Zgosk* ravni ter na KriSkih podih. Na letošnjem občnem zboru so ugotovili, da je vse po vrsti treba delno popraviti, saj J11" zima ni prizanašala. B- B- GLAS * 12. STRAN URADNI V E S T N I K 15 69 V Kranju, 7. maja 1969 c) stanovanjski provizoriji (barake), ki so namen ioni le začasni uporabi, gozdarske koče in podobno. Za manjša dela komunalnega značaja se štejejo: a) naprave aii preureditev hišne kanalizacije in vodovoda; b) naptava priključka na javne komunalne naprave; c) gradnja vodnjakov, kapnic ter hišnih vodovodov z zajetjem; č) graditev greznic in gnojišč z gre/ničnimi jamami; d) /graditev opornih zidov ob cestah IV. reda in gradnja manjših stanovanjskih cest; e) druga podobna dela komunalnega značaja. 7. člen Investitor, ki namerava izvesti dela, našteta v 6. členu tega odloka, zaprosi s pismeno vlogo ali ustno na zapisnik upravni organ za izdajo gradbenega dovoljenja. Zahtevku za gradbeno dovoljenje je priložiti: a) dokazilo o lastništvu, oz. o pravici uporabe; b) mapno kopijo 1 : 2880, situacijo 1 : 1000 z vrisanim objektom; c) tehnično poročilo; č) načrt objekta; d) predračun stroškov; e) za specifične primere soglasja prizadetih organov, če tako določajo posebni predpisi. 8. č!eT> Pred izdajo gradbenega dovoljenja se opravi komisijski ogled na kraju samem. 9. člen Gradbeno dovoljenje neha veljati, če investitor ne prične z deli v enem letu po pravnomočnosti. 10. člen Po končanih gradbenih delih mora investitor zaprositi za tehnični pregled in izdajo uporabnega dovoljenja. 11. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o gradbenih delih, za katera ni potrebno dovoljenje za graditev (Uradni vestnik občine Kamnik št. 2-16/64). Številka: 020-34/69-1 Kamnik, dne 8. 4. 1969 Predsednik Vinko Gobec L r. Občina Kranj 130. Ob primerjavi tiskanega besedila z izvirnimi podatki z volišč, se je ugotovilo, da sta zašli v besedilo poročil o ugotovitvi izida volitev odbornikov občinskega zbora skupščine občine Kranj, dne 13/4-1969 v 17. volilni enoti in v 7. volilni enoti zbora delovnih skupnosti, dne 9 4-1969, ki sta objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 14-120 in 121/69 napaki, zato se daje POPRAVEK poročila o ugotovitvi izida volitev odbornikov občinskega zbora skupščine občine Kranj, dne 13 4-1969 in poročila o ugotovitvi izida volitev odbornikov zbora delovnih skupnosti skupščine občine Kranj, dne 9/4-1969 Izid volitev odbornikov skupščine občine Kranj se v spodaj navedenih zborih in v volilnih enotah pravilno glasi: n Voli- Glasovalo za kandidata dna enota »»-- sce I. II. III. IV. V. OBČINSKI ZBOR 17 NAKLO 42 400 330 43 37 19 44 144 85 _45 28 9__ SKUPAJ 609 443 _ ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI 7 TEKSTILINDUS 8 174 123 181 88 175 I. 9 471 385 474 259 294 10 215 180 231 139 174 11 91 83 90 51 49 12 27 17 28 11 12 _13 208 128 229 97 95 SKUPAJ 1186 916 1233 645 799 Kranj, dne 28/4-1969 Občinska volilna komisija za volitve odbornikov občinske skupščine v Kranju gorenjska oblačila ob*avLa licitacijo rabljenih šivalnih strojev, pisalnih miz ter peči Licitacija bo na upravi podjetja Kranj, Prešernova c. 6, dne 12. 5. 1969, ob 9. uri za družbeni sektor ter ob 11. uri za zasebni sektor. Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva vsak dan od 10. do 14. ure na upravi podjetja. Interesenti družbenega sektorja morajo pred začetkom licitacije predložiti pooblastila svoje delovne organizacije, zasebniki pa vložijo varščino 10% vrednosti izklicne cene v gotovini. Na podlagi sklepa upravnega odbora TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ dajemo za zasedbo prostih delovnih mest v novem gostišču v Srednji vasi RAZPIS za eno delovno mesto KVALIFICIRANE NATAKARICE z daljšo prakso ali polkvalificirano natakarico z daljšo prakso. Zaželeno znanje tujega jezika. za eno delovno mesto POLKVALIFICIRANE NATAKARICE z daljšo prakso ali priučeno natakarico z daljšo prakso. Zaželeno znanje tujega jezika. za eno delovno mesto KVALIFICIRANE KUHARICE s prakso alt poikvalificirane kuharice z daljšo prakso — za samostojno vodenje kuhinje. Zaposlitve so stalne, poskusno delo dva meseca. Nastop službe takoj ali podogovoru. Prijave sprejema Turistično društvo Bohinj do zasedbe delovnih mest. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna kr mila za: 0 kokoši nesnice In pi ščance % krave molznice in tele ta % prašiče 0 koruzo v zrnju, šrot, pšenico itd. Cene zmerne Dostava hitra IIIIIIIIIIIIIIIIIIIICillllllllllllllllllllilllllllllllHI Prometno podjetje Ljubljana transport Poslovna enota Jesenice razglaša naslednja prosta delovna mesta I. za potrebe TURISTIČNEGA BIROJA NA JESENICAH 1. referent za domači turizem 2. referent za inozemski turizem Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: višja ali srednja strokovna izobrazba ter znanje nemškega in italijanskega jezika. Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela. II. za potrbe HOTELA »ŠPIK« V GOZDU MARTULJKU (biv. Rozmanov dom) za nedoločen čas: 1. vodja strežbe • 2. vodja kuhinje 3. hišnega mojstra za določen čas (letna sezona) 4. več KV in KD natakarjev 5. več VK In KD kuharjev 6. več pomožnih delavk v kuhinji Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. VK gostinski delavec z znanjem nemškega in italijanskega jezika; pod 2. VK gostinski delavec s prakso; pod 3. KV delavec ključavničarske, clektiikarske ali mizarske stroke Za delavca pod 1) in 2) sta družinski stanovanji zagotovljeni v Gozdu Martuljku, za ostale delavce je zaželeno, da imajo stanovanja v gornjesavski dolini ali na Jesenicah. Kandidati naj vložijo pismene vloge s točnim opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh pri Komisiji za delovna razmerja poslovne enote »Ljubljana Trans port« na Jesenicah. GLAS * 13. STRAN Nesreče zadnfih dni V prazničnih dneh se je na Gorenjskih cestah pripetilo osem prometnih nesreč. Najbolj črn dan za voznike motornih vozil pa je bila nedelja, 4. maja, ko se je na Gorenjskem pripetilo kar šest prometnih nesreč, vse s telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo. Na cesti četrtega reda v Naklem je v sredo, 30 .aprila, voznik osebnega avtomobila Franc Bajželj iz Naklega zadel 6- letnega Jernejčka Jo Šta, ki je nenadoma stopiJ Cez cesto. Pri tem je bil deček huje ranjen. V križišču Koroške in Kidričeve ceste v Kranju je v sredo popoldne voznik osebnega avtomobila Ciril Pisan-*ki iz Ljubljane zadel 7-let-nega Branka Kulakoviča, ki je nenadoma pritekel na cesto. Otrok je bil v nesreči laže ranjen. Istega dne popoldne je na Jesenicah voznik osebnega avtomobila Božidar Sotlar z Jesenic zadel 4-letnega Janeza Skedlja, ki je nenadoma Pritekel pred avtomobil. Otrok je biil pri tem laže ranjen. Na cesti prvega reda v Radovljici se je v sredo ponoči prevrnil s ceste osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Branko Kaurin iz Prijedora. Nesreča se je pripetila zaradi neprimerne hitrosti. Sopotnica je bila v nesreči huje ranjena, škode n« avtomobilu pa je za 600Q n°vih dinarjev. V bližini mejnega prehoda Rateče je v četrtek, 1. maja, *večer voznica osebnega avtomobila Silva Vrhunc iz Ljubljane z odbijačem zadela £°štjana Kerštajna iz Rateč. Ppšec je bil vinjen in je hodil cikcak po cesti. V nesreči je bil hudo ranjen in so Ba odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na gozdni cesti v Jelendo- ™ nad Tržičem je v četrtek, *• niaja, zvečer zavozil trak- j°r goseničar, ki ga je uprav- 'Jal Ivan Ogrič, star 22 let iz JelendoIa, v železno obcest- 00 ograjo, jo podrl in zdrs- "i1 v 5m globok jarek. Voz- je bil v nesreči hudo ranjen. Na cesti drugega reda med fedorn in Bohinjem je v so-I°to> 3. maja, voznica osebja a V/hovni voljah, zadela 8-letno Anu-° Tonejc, ki je nenadoma okla čez cesto. Huje ranje-°° deklico so odpeljaili v je-cr'isko bolnišnico. **°tel Evropa Kranj proda ^»"adi preureditvenlh del, onipietni vetrolov z vrati, formacije v recepciji. Štefanija avtomobila ik iz Šmartnega pri V petek, 2. maja, popoldne je pri bencinski črpalki v Radovljici voznik osebnega avtomobila Branko Beriič iz škofje Loke zadel 78-letnega Josipa Sodnika, ki je nepričakovano prečkal cesto. V nesreči je bil Sodnik huje ranjen. Na cesti drugega reda v Kokri je v nedeljo, 4. maja, voznik osebnega avtomobila Janko Ovsenik iz Kranja zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti trčil v ograjo na mostu. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. Voznik ni bil ranjen, škode pa je na ograji in vozilu za okoli 15 tisoč novih dinarjev. Na cesti prvega reda v Kranjski gori je v nedeljo voznik osebnega avtomobila nemške registracije Vlado Miku/, iz Ljubljane pri zavijanju v leto na stransko cesto izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomob/Ia Viktorjem Janša iz Dovjega. Pri trčenju je bil Janša ranjen, škode na vozilih pa je za 5006 N din. Na vaški cesti v Dorfarjih je v nedeljo voznik osebnega avtomobila Franc Miler iz Škofje Loke pri srečanju z neznani m vozn i kon i za pe 1 j a I preveč na desno, pri tem pa je zaradi velike hitrosti zapeljal še na travnik in trčil v drevo. Sopotnika in voznik sta bila pri tem ranjena, škode pa je za 4000 Ndin. Na cesti tretjega reda med Hotavljami in Gorenjo vasjo je v nedeljo neznani voznik z osebnim avtomobilom zbil po cesti Janeza Pintarja iz Gorenje vasi. Pri padcu si je pešec zlomil roko. Voznik po nesreči ni ustavil. Na cesti prvega reda med Nakloni in Bistrico je v nedeljo okoli devete ure zvečer voznik osebnega avtomobila Rino Simoncti iz Ljubljane iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran ceste in pri tem trčil v osebni avtomobil avstrijske registracije, ki ga je vozil Giinther VVabnegger iz Klagenfurta. V nesreči je bil ranjen voznik VVabnegger ter trije sopotniki. Vsem so nudili zdravniško pomoč v zdravstvenem domu Kranj, nato pa so voznika in dva sopotnika odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik Si moneti je odklonil odvzem krvi. škode na avtomobilih je za okoli 14 tisoč N din. Zaradi velike hitrosti je v ovinku na cesti skozi Dovje zaneslo osebni avtomobil italijanske registracije, ki ga je vozil Dela Mea Guido. Vozilo se je prevrnflo. Pri tem je bil huje ranjen sopotnik Zdravko Kerštajn iz Rateč. Škode je za 10.000 N din. L. M. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame Marife Eržen rojene Potočnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, ter izrekli sožalje in poklonili cvetje m vence. Prav lepa hvala organizaciji ZB Stražišče za podarjeni venec, pevcem društvu upokojencev, ter vsem tistim, ki ste jo tako v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Franc z družino in hčerka Francka z možem Zahvala Ob boleči izgubi nadvse dobre mame, stare mame, prababice, tete, sestre in tašče Mane Skubic — Matičkove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter z nami sočustvovali v težkih trenutkih. Posebna zahvala za vso pomoč sosedom, pevcem, dr. Žgajnerju za požrtvovalnost med boleznijo, Aerodromu Ljubljana, č. duhovščini, g. župniku za ganljiv govor. Vsem še enkrat iskrena hvala. * žalujoči: sin z družino, hčerki: Pavia in Tončka z družino, vnuk Slavko, bratje in sestre Zg. I^rnik, Zagorje ob Savi, Šenčur, Cerklje, Poženk, Utah U. S. A. Zg. Brnik, dne 25. 4.1969 V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša draga sestra, teta Hilda Konjedič upokojenka v 75. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 7.5.1969, ob 16.30 izpred hiše žalosti, Delavska cesta 39, Kranj-Stražišče. Ohranimo blagi pokojnici časten spomin. žalujoči: brat Franci z družino Kranj, 5.5.1969 Zahvala Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Janeza Kodrasa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence ter kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se gasilskim društvom: Radovljica, Veriga, Elan in Begunje, organizaciji ZB NOV, krajevni skupnosti Lesce, sindikalni podruž. Veriga, vsem bivšim sodelavcem, pevcem, g. župniku in govornikoma za poslovilne besede. Posebna zahvala pa velja vsem članom gasilskega društva Hlebce za vso izkazano pomoč. Žalujoči: žena Tinca, sinova Ivo in Boris, hčerka Marija, brata in sestre ter ostalo sorodstvo Hlebce, L maja 1969 Prodam Prodam plemenske ZAJKLJE, Šenčur 217 2126 Prodam KONJA, čistokrvni haflinger, sposoben za vsa kmečka dela. Smokuč 15, Žirovnica 219S Dam KOŠNJO v najem. Lo-trič Cilka, Zg. Besnica 37 2199 OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Drol, Podnart 2200 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Sp. Brnik 26, Cerklje 2201 Prodam MLATILNICO. Cerkljanska Dobrava 2 2202 Prodam ŠTEDILNIK tobi na trdo gorivo. Sitarska pot 5, Kranj - Stražišče. 2203 Prodam KRAVO frizijko, ki bo v kratkem tretjič teletila. Trboje 5, Smlednik 2204 Prodam dva PRAŠIČKA. Vasca 12, Cerklje 2205 - Prodam lepo dolgo belo ob-hajilno OBLEKO. Britof 15, Kranj 2205 Prodam 3 zazidljive PARCELE. Naklo, Cegelnica 1 2207 Prodam električno STIKALO za elektromotor 4 ampere. Zormam Franc, Dvorje 17, Cerklje 2208 Prodam polžaste železne STOPNICE. Žužek, Škofja Loka 2209 P Prodam eno leto staro KOBILICO, ročno KOSILNICO -moti in težko KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Lenart 4, Cerklje 2210 Prodam poceni PISALNI STROJ erika, skoraj nov. Oman, Lesce, GorerFjska cesta 22 I Prodam PUNTE in BANKI-NE (večje število). Dol 4, Medvode 2211 Prodam SVEDRE-0,45 mm in 0,55 mm. Čopova 1, Lesce Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Majnik, Kranj, Luznar-jeva 20 2213 Prodam PRAŠIČKA do 25 kg težkega nT KRAVO s teletom. Suha 14, Kranj 2214 Motorna vozila Prodam italijansko LAM-BRETO 150 ccm za 500 N din, Blejska cesta 1, Lesce 2215 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva In uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 5151135. - Te lefoni: redakcija 21835 21 860; uprava lista, ma-loogJasna In naročniška služba 22-152 - Narečni-na: letna 32, polletna 16 N din, cena za eno številko 0,50 N din. Mali oglasi: beseda 1 N din, naročniki imajo 10% popusta. Ne plačanih oglasov ne ob javljamo. Ugodno prodam VW 1200. Informacije dobite pri Hebr-le, Hraška c. 1, Lesce 2216 SPAČKA, letnik 1965, ugodno prodam. Tavčar, Zg. Pir-niče 13, Medvode 2217 Prodam MOPED. C. na Klanec 17/a, Kranj 2218 Prodam MOPED kolibri T-12 v odličnem stanju. Ho-temože 44, Preddvor 2219 Prodam FIAT 1100, letnik 1963, dobro ohranjen. Križe 27 2220 Prodam MOPED T-12 v dobrem stanju. Sp Bela 6, Preddvor 2221 SPAČKA, letnik 1966 december prodam. Telefon Kranj 22-760 2222 Prodam karamboliran FORD-TAUNUS 17 M. Hote-može 12, Preddvor 2223 Prodam MOPED za 1100 N din. Suha 34, Kranj 2224 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Kranj, Smledni-ška c. 110 2225 Prodam MOPED T-12. Ajdovec Jure, Šenčur 185 2226 AVTO FIAT 600 z novim motorjem, 10.000 km in novo VODNO ČRPALKO za hišni vodovod ugodno prodam. Naslov v oglasnem odelku 2227 Stanovanja Ugodno prodajm visokoprit-lično KMEČKO" HIŠO s sadnim vrtom v izmeri 1000 m2 v Selcah nad škofjo Loko. 2227 HIŠO v središču Kranja prodam. Primerno za večje trgovsko in obrtno podjetje. Poizve se Kranj, Cankarjeva 12 2228 SOBO za sezono 1969 oddam dvema. Bled, Črtomirova 4 2229 Kupim ^ Kupim dobro ohranjeno motorno GRED za 11 KM. 175, Cerklje 161 2230 Kupim rabljen 70-iitrski BETONSKI MEŠALEC. Pu-stovrh Rafko, Bod ovije 14, škofja Loka 2231 Kupim 1 m3 DESK za »Šo-longo«. Novak, Golnik 40 2232 Kupim KONJA od 4—6 let. Strahinj 18, Naklo 2233 Zaposlitve Zaposilim MIZARJA, nastop službe takoj. Markelj, Oto-če 3, Podnart 2234 Iščem žensko za varstvo otroka v dopoldanskem času. Gavranovič, Savska cesta 24, Kranj 2235 Iščem starejšo žensko za varstvo dveh otrok. Dam hrano in stanovanje. Nagrada po dogovoru. Hrib 21, Preddvor 2236 Našel sem DENARNICO v avtobusu Golnik-Kranj. Dobi se pri Veternik, avtobusna postaja Kranj 2238 Našel sem moško rogovo KOLO v Gorenj ah. Dobi se Britof 12, Kranj \ 2239 Obvestila GORENJCI! strokovno in poceni polagam tople PODE in zidne TAPETE. Naročila Kranj 22-630 2240 Odprla sem' AVTO PRALNICO v Kranju-čirče, Smled-niška c. 19 v hiši, kjer je imel Pintar Leon mehanično delavnico. Postrežba hitra in kvalitetna. Delamo non-stop od 6.—20. ure ob nedeljah od 6.—12. ure. Se priporočam 2072 Cenjenim strankam sporočam, da sem odprla MODNI SALON v Vodopivčevi ul. 13 (na Mohorjevem klancu v Kranju). Izdelujem ženske obleke, KOSTIME in lahke PLAŠČE. S priporoča SALON »MIMI« 2241 Obveščamo cenjene goste, da je ponovno odprta GOSTILNA pri »BARONčKU« v Zg. Beli. Postreženi boste z domačimi vini, vsak dan sveže POSTRVI ob sobotah pa sirov zavitek. Vsako soboto in nedeljo PLES! Se priporoča ŠTEFKA KOSEC Izgubljeno Izgubil se je PAV Sporočite: Šenčur 258 2237 30. 4. 1969 se je v Uden borštu izgubila moja draga mama Teršek Ivana, stara 92 let, ker je sama nisem mogla najti, so mi na pomoč priskočili občani Mlake in Kokrice, delavci PM Kranj ter pripadniki iz kasarne Staneta Žagarja, kateri so mamo našli 1. 5. 1969 v samotnem gozdu. Vsem najlepša hvaAa za pomoč in razumevanje. Hčerka Volf Terezija iz Mlake 35 pri Kranju dne 30. 4. 1969 dne 30. 4. 1969 dne 30. 4. 1969 dne 30. 4. 1969 Uprava Zavarovalnice SAVA — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile IZPLAČANE NASLEDNJE POŽARNE ŠKODE: DOLENC Anton, Gorica št. 4 p. Radovljica 36.382,00 N din — za požar ROZMAN Janez, Gorica št. 10 p. Radovljica 59.386,00 N din — za požar HROVAT Anton, Gorica št. 6 p. Radovljica 50.235,00 N din — za požar ROZMAN Alojz, Gorica št. 8 p. Radovljica 25.612,50 N din — za požar Uprava Zavarovalnice SAVA, PE Kranj nMBBBK>nSR3BBZ2aSHEfiSBBB Kino Jesenice RADIO 7. maja angl. barv. film nesreča 8. maja amer. film naredNIK york 9. maja amer. barv. film odsev V zlatem OČESU Jesenice PLAVŽ 7. maja amer. film narednik york 8. -9. maja amer. - italij. barvni cs film STARI gangster Žirovnica 7. maja amer. barv. film obračun na dan SV. valentina Dovje - Mojstrana 8. maja amer. barv. film obračun na dan sv. valentina Kranjska gora 8. maja angl. barv. film nesreča Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil mož, oče, stari oče in brat Peter Pfeifer čevljarski mojster K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, 8\ 5. 1969 ob 16. uri iz hiše žalosti na Poli-" i 16 na pokopališče v Naklo. žalujoči: žena, nčerka z družino, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Radovljica 7. maja amer. barv. film NE V ADA SMITH ob 20. uri, amer. barv. film SLAVNI REVOLVERAŠ ob 18. uri 8. maja amer. barv. film SLAVNI REVOLVERAŠ ob j 20. uri j 9. maja italij. barv. film DOBER, GRD, SLAB ob 20. j uri j Bled 7. maja amer. barv. film j GOSPODU Z LJUBEZNIJO l ob 18. in 20.30 uri 1 8. maja amer. barv. film i GOSPODU Z LJUBEZNIJO i ob 18. in 20.30 uri 9. maja amer. barv. film ŠOK ob 18. in 20.30 uri Škofja Loka SORA 7. maja farne. barv. CS film CARSKA VENERA ob 18. in 20. uri 8. maja amer. film GOLA OSTRINA ob 20. uri 9. maja amer. film GOLA OSTRINA ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 7. maja italij. film NEMORALNI TIP ob 19. uri 8. maja italij. film NEMORALNI TIK ob 20. uri Kranj CENTER 7. maja angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 15.30 in 19.10 8. maja angl. brav. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 15.30 in 19.10 9. maja angl. barv. CS film LAVVRENCE ARABSKI ob 15.30 in 19.10 Kranj STORŽIC 7. maja amer. barv. CS film BANDITI ARIZONE ob 16' 18. in 20. uri ''. meia amer. barv. CS film POMIRi SE, DRAGA ob 16' 18. in 20. uri 9. maja amer. - italij. barv-CS film BREZPRAVNI ZA' KON ob 16., 18. in 20. uri Kamnik DOM 8 maja anlg. barv. film P^' LJU3I ZA UBIJALCA ob l8' in 20. uri Tržič CS 9. maja amer. barv film KLEOPATRA ob 16. un SREDA - 7. MAJA 1969 GLAS * T5. STRAN Neuradno državno prvenstvo v vaterpolu za mladince Bravo Triglav V počastitev 1. maja in 30. letnice plavalnega športa v Kranju je plavalni klub Triglav organiziral mladinski turnir v vaterpolu, na katerem so se zbrala najboljša jugoslovanska moštva in bi ga zato lahko imenovali neuradno zimsko prvenstvo Jugoslavije. Presenetljivo so prvo mesto osvojili mladinci kranjskega Triglava, kar predstavlja vsekakor izreden uspeh za mlade kranjske vaterpoliste. Vsi igralci so se zelo potrudili, še posebej pa Kodek, Šorli in Velikanje. Po mišljenju strokovnjakov imenovana trojica igralcev vsekakor sodi med najboljšo sedmerico igralcev turnirja. Svojo veliko vrednost pa so mladi kranjski vaterpolisti pokazali še posebej v odločilni tekmi proti Jadranu iz Splita. Zmagovalna ekipa kranjskega Triglava je prejela dva pokala (ZMS Kranj in PZS). Najbolj disciplinirana ekipa Mornar iz Splita pa je prejela pokal Občinske zveze za telesno kulturo Kranj. Vinko šorli pa je kot najboljši strelec turnirja prejel pokal našega lista. Organizacija turnirja je bila vzorna. Vse ekipe so bile zadovoljne z bivanjem v Kranju, zlasti pa še z gostoljubnostjo uprave Dijaškega doma. Organizatorji pa so dolžni tudi zahvalo podjetju Živila, KŽK Kranj in Zavodu športnih objektov, ki so pripomogli, da je turnir tako lepo uspel. Rezultati, ki so jih dosegli igralci Triglava: Triglav : Mladost 5:2, Mornar 4:4, Partizan 7:6, Jadran 7:3. Končni vrstni red: L Triglav 7, 2. Jadran — Split 5, 3. Mornar 4, 4. Mladost — Zagreb 4, 5. Partizan — Beograd brez točke. Za zmagovalno ekipo Triglava so igrali naslednji igralci: Zupane, Podveršček, Milovanovič 2, Kodek 3, Velikanje 2, Klemenčič 3, šorli 12, Judež, Svare, Malavašič 1, Gričar, Kašman, Štrukelj in čermelj. P. Didić Vaterpolo V dveh srečanjih dve zmagi Z dvema tekmama proti avstrijskemu prvoligašu GAK iz Graza so kranjski vaterpolisti uradno zaključili letošnjo zimsko sezono. Čeprav so v obeh srečanjih zmagali, s svojo igro niso navdušili. Kranjčani so namreč prenehali z intenzivnimi pripravami in se je to pokazalo tudi pri obeh igrah. Boljšo igro so prikazali v prvem srečanju v soboto, v nedeljo pa so za kranjsko ekipo zaigrali tudi nekateri rezervni igralci. Triglav je v soboto zmagal z 12:5, v nedeljo pa 8:6. Domača ekipa je igrala z naslednjimi igralci: F. Rebolj, Torka r 1, Chvatal, Mohorič 2, Na-dižar I. 5, Balderman 3, J. Rebolj 7, Kodek, Velikanje, Slavec, Nadižar II 2 in Finžgar. P. Didić Turnir ob začetku teniške sezone Kranjski teniški igralci bodo začeli teniško sezono s Klubskim turnirjem. Tekmo-Valci so se že v zimskem času Marljivo pripravljali za letošnjo sezono. V januarju in 1(-vbruarju so imeli treninge v telovadnici v Stražišču, na asfaltnem igrišču na stadionu pa trenirajo že od sredine "?arca dalje. Ker je biilo v z'rnskem času na teniških Snščih drsališče, so na pesnih igriščih začeli igrati s štirinajstdnevno zamudo še-e te dni. Na podlagi uvrsti-Ve na klubskem turnirju bo sodstvo sestavilo tri ekipe, i bodo nastopale na ekipam prvenstvu Slovenije z petkom v sredini maja. Da ? ^tos teniška sezona v Kra-]e'u ■* živahnejša kot prejšnja a: kažejo naslednja tekmo- Poj>a'kijvihbo Priredil klub-^ srečanj za ekipno prven- stvo Slovenije, vrste prijateljskih srečanj z domačimi in tujimi tekmovalci, klubskih prvenstev, bo v Kranju tudi manjši mednarodni ekipni turnir in člansko prvenstvo Slovenije. AP Mednarodni dvoboj pionirjev v veleslalomu na Zelenici Mladi vaterpolisti kranjskega Triglava so na nedavnem vaterpolo turnirju zasedli prvo mesto. — Foto: F. Perdan Zmaga judoistov Triglava V tretjem kolu slovenske judo lige so se v Kranju srečala moštva Olimpije, Impo-la in domačega Triglava. Kranjčani so premagali Olim-pijo s 25:10 (Horvat : Lah 0:10, Dolinar : Videtič 0:0, Galič : Poberaj 5:0, Založnik .-Strah 10:0, Zaplotnik : Zevnik 10:0). V igri z Impo lom pa so izgubili 10:20 (Cav-lovič : Bidmajer 0:10, Dolinar : Soršak II 0:10, Galič : Štern II 0:0, Založnik : Soršak I 0:0, Zaplotnik : Stern I 10:0). Triglav si je tako priboril dve pomembni točki, ki mu dajeta upanje za obstanek v prvi republiški ligi. J. Rojšek Organizacijski komite Zele-nica-Tržič je bil v nedeljo prireditelj zanimivega pionirskega dvoboja v veleslalomu. Na odlično pripravljeni progi, ki je merila 1400 metrov s 300 metri višinske razlike, je traser Janko Krmelj postavil 40 vratic, so se pomerili pionirji Gorenjske in Koroške. V vsaki ekipi je lahko nastopilo le 22 tekmovalcev, sestavljali pa so jo starejši in mlajši pionirji ter starejše in mlajše pionirke. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: ml. pionirke: Mavcrhofer (Kor.), ml. pionirji: Križaj (Gor.), Šahovske novice iz Škofje Loke Na občinskem prvenstvu škofjeloških osnovnih šol je pri mlajših pionirjih prvo mesto osvojila ekipa osnovne šole Trata, pri mlajših pionirkah pa so bile najuspešnejše učenke iz osnovne šole Gorenja vas. Tudi pri starejših pionirjih je prvo mesto pripadlo osnovni šoli Trata, pri starejših pioniiirkah pa je Prvenstvo Kranja v streljanju za mladince Občinska prvenstva v streljanju z zračno puško so se končala pred dnevi, ko se je za naslov ekipnih prvakov in najboljšega posameznika pomerilo petnajst mladinskih ekip s skupno 52 strelci iz kranjske občine. Tekmovalci SD »Tone Nadižar« iz Čirč so spet slavili dvojno zmago. Pri posameznikih se je namreč z visokim rezultatom izkazal Jože Mravlje. Udeležba je bila letos nekoliko manj- ša kot lani, nasprotno pa se je močno izboljšala kvaliteta nastopajočih, saj je doseglo predpisane norme za republiško prvenstvo kar 26 mladincev, 12 pionirjev in 3 mladinke. Vrstni red: ekipno — 1. SD »Tone Nadižar«, 2. SD »S. I. Jokl«, 3. SD »Iskra«; posamezno — 1. Mravlja (Tone Nadižar), 2. Maric (S. I. Jokl), 3. Lozar (Iskra), itd. B. Malovrh je prvo mesto osvojila ekipa osnovne šole Železniki. Na brzopoteznem turnirju škofjeloškega šahovskega kluba je prvo mesto osvojil Dernovšek, drugi je biil Ramovš, tretji pa Rozman. V srečanju šahistov šahovskega kluba škofja Loka in med pripadniki škofjeloške garnizije so zmagali šahisti domačega kluba s 14:4. šahovski klub v škofji Loki je organiziral v počastitev 50-detnice ZKJ in Skoja preteklo nedeljo brzoturnir za posameznike in ekipe. Pri posameznikih je bil najboljši igralec Miha Šmid, med ekipami pa je zmagala tekmovalna ekipa Zavarovalnice DOZ iz škofje Loke. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Zmagovalna ekipa je prejela v trajno last pokal, ostale tri ekipe pa so prejel pismeno priznanje. st. pionirke: Koch (Kor.), in st. pionirji Vovk (Gor.). V ekipni konkurenci pa so zmagali pionirji Koroške. Povratni dvoboj pa bo prihodnje leto na Koroškem. D. Humer Sport v kratkem NOGOMET — V republiških ligah so v nedeljo gorenjski predstavniki dosegli naslednje rezultate: Svoboda : Triglav 2:0 (1:0), Kranj : Primorje 1:3 (1:1), Izola : Kamnik 3:0 (0:0), LTH : Tabor 0:5 (0:1). Torej sami porazi v nedeljskem kolu! ROKOMET — Rokometaši iz Tržiča so zabeležili lep uspeh v Ormožu, kjer so premagali ptujsko Dravo s 15:10 (6:5). V ženski republiški ligi pa so Selca premagale Soboto s 23:12 (Hk6), kranjske ro-kometašice pa so doživele že četrti zaporedni poraz v spomladanskem delu prvenstva. V nedeljo jih je premagala ljubljanska Oiimpija z 9:5 (5:1). ODBOJKA — V okviru druge zvezne lige so Jeseničani premagali na domačem igri šču Modrica s 3:0. ATLETIKA — Na mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani je od kranjskih atletov dosegel najboljši rezultat Polde Milek, ki je zmagal v skoku v daljino z zelo dobrim rezultatom 698 cm. V skoku v višino pa je dosegel enak rezultat kot Celjan Vivod — 200 cm. V skoku s palico pa je bil Kranjčan K one drugi. Preskočil je višino 360 centimetrov. C Iv AS SREDA — 7. MAJA 1969 Novi, moderni avion lahko sprejme 110 potnikov. — Foto: F. Perdan Cestno podjetje Kranj bo ob priključku na Podtabor do Tržiške Bistrice razširilo in asfaltiralo pet kilometrov dolgo cesto. Dela so že skoraj končali, le zadnji odsek pred Tržiško Bistrico bodo uredili v nekaj dneh. Po predračunu bo obnovitev ceste veljala 107 milijonov starih dinarjev, sredstva pa bodo prispevali cestni sklad SRS ter tržlška in kranjska občina. — Foto: F. Perdan DC-9 »Ljubljana« Inex — Adria aviopromet Novo letalo slovenskega podjetja (Nadalj. s 1. strani) »To je prvo takšno letalo, katerega lastnik je jugoslovanska letalska družba. Z njim pa se je naše podjetje vključilo v krog tistih letalskih družb, ki imajo moderna letala. Brez tega letala bi se namreč v prihodnje težko vključili v dokaj veliko konkurenco na »letalskem področju.« Ker so tuje turistične agencije vse bolj pozorne na prevoz potnikov z modernimi letali, to najbrž dovolj zgovorno kaže-, kaj pomeni takšno letalo. Zato pričakujemo, da se nam bo letos promet dokaj povečal, že ta mesec bo namreč letalo DC-9 namreč letelo v Frankfurt, Duesseldorf, Hamburg. Pariz, Koln itd.« Inex-adria aviopromet ima sedaj 4 letala; 3 DC-6 in DC-9. Novo moderno letalo DC-9 so dobili v sredo, 30. aprila. Prihodnje leto pa bodo kupili še eno takšno letalo. Poglejmo nekatere tehnične in druge podatke tega letala: Dolgo je 36,5 metra, razpe-tina kril znaša 28 metrov, vi-koso pa je 8 metrov in pol in sprejme 110 potnikov. Na višini devet do deset tisoč metrov doseže hitrost 860 kilometrov na uro. Akcijski ra-dius tega letala ob polni obremenitvi (skupaj s potniki tehta lahko 49 ton) okrog 2300 kilometrov. To pomeni, da z enkratno napolnitvijo goriva lahko prepelje v našo državo potnike s katerega koli letališča v Evropi. Za en takšen, 2300 kilometrov dolg polet pa porabi 11 ton goriva (kerozina, ki je enak petroleju). DC-9 »Ljubljana« je eno od 450 letal, kar jih je trenutno na svetu. Ameriška tovarna jih je do sedaj prodala v Evropo okrog 150. Eno takšno letalo pa stane 4,5 miilijona dolarjev oziroma nekaj več kot 5,5 milijarde starin dinarjev. Do začetka rednih poletov bo DC-9 »Ljubljana« še nekaj časa ostal v naši državi, dokler se domači piloti s pomočjo tujih inštruktorjev ne navadijo nanj. A. Zalar Praznovanje l.maja na Jesenicah Pred prazniki je Trgovsko podjetje Murka Lesce pri avtobusni postaji v Radovljici odprlo novo »mini« trgovino. Dan pred otvoritvijo so pripravili pred trgovino modno revijo, kjer je tovarna Rašica prikazala svoje isdelke. — Foto F. Perdan Letošnje praznovanje delavskega praznika ima še posebno obeležje, saj praznujemo kar tri jubileje: petdesetletnico delovanja partije, sindikatov in komunistične mladine. Na Jesenicah so začeli praznovanje že na predvečer prvega maja. Občinski sindikalni svet je priredil svečano akademijo ali bolje rečeno koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev. Predsednik občinskega sindikalnega sveta je v svojem govoru orisal pomen in delovanje delavske organizacije. Sam program pa je poleg velikega pihalnega orkestra popestril tudi nastop zabavnega ansambla s pevcema Darinko Korošec in Francem Rebernikom. Med izvajanjem programa pa so mladinci zakurili krese na vrhovih okoli Jesenic. Na dan prvega maja je pihalni orkester že pred peto uro začel z budnico, s katero je oznanil delavski praznik. Letos je prvič razširil območje, tako da so šli od jeseniške bolnišnice pa do Žirovnice. Zelo veličasten ie bil pogled na izvajanje same budnice, v kateri je sodelovalo več kot 60 godbenikov. V vseh krajih, skozi katere so šli, so jih prebivalci veselo pozdravili, na nekaterih mestih so jim ponudili tudi okrepčila. Praznovanje se je popoldne nadaljevalo na Polanah. Tu so se že pred vojno zbirali jeseniški delavci na prvega maja. Za prijetno razpoloženje je tudi tu skrbel pihalni orkester. T. S. ?a vsakogar nekaj v trgovinah ±IVIUA KRANJ