Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden |
mesec 1 gld 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	S Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gid., za jeden mesec 1 gld. ^ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema npravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenišklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon-itev. 74.
Štev. 296.
У Ljubljani, v torek 28. decembra 1897.
I^etiiilt XXV
Za vzajemno delo!
Vsi slovenski državni poslanci nase dežele so se odzvali vabilu svojega načelnika dr. Susteršiča in so se zbrali sinoči v posvet. Pokazalo se je, da težave, ki se imajo premagati, predno se zasnuje skupno delovanje vseh Slovencev na Kranjskem, niso tolike, da bi se ne dale premagati, če ne bo manjkalo dobre volje. Id pri nas je ne manjka! V triurnem posvetovanju so izvolili odbor 3 članov, ki naj nadaljujejo začeto delo. Izdali so nastopno izjavo :
Dne 27. t. m. zbrali so se v Ljubljani vsi slovenski državni poslanci .iz Kranjske i. s. gg. Ferjančič, Krek, Kušar, Pfeifer, Pogačnik, Povše, Suklje, Šusteršič in Žitnik ter sklenili po daljnem vsestranskem posvetovanju in razmotri-vanju naslednjo
resolucijo :
„Slovenski državni poslanci iz Kranjske izražajo svoje trdno prepričanje, da sedanji politični položaj neobhodno v interesu slovenskega ljudstva in njega bodočnosti zahteva, da se obe slovenski stranki v deželnem zboru kranjskem združite. Da je to združenje mogoče, dokazuje prijateljsko sodelovanje državnih poslancev obeh strank v „Slovanski kršč. narodni zvezi" ".
Zbrani poslanci so sklenili, da takoj uvedejo spravne poskuse mej strankama. V to svrho izvolili so poseben odbor, ki bode povabil obe stranki na skupno posvetovanje.
Tako oficijelni komunike državnih poslancev. V sklepom omenjeni odbor so izvoljeni gg. Susteršič, Ferjančič in Krek. Izvolili so se bas ti trije, ker niso deželni poslanci, tedaj za-morejo vprašanje združenja presojati edino le iz višjega stališča splošne slovenske politike.
Komunikč dokazuje, da se naSi državni poslanci popolnoma zavedajo svoje velevažne uloge in svoje velike odgovornosti, katero jim nalaga eedajni politični položaj. Nadejamo se, da se bode ravno toliko samozatajevanja in pravega razumevanja interesov naSega celokupnega naroda našlo pri vseh prizadetih činiteljib.
Državni poslanci so govorili — sedaj imate besedo doželnozborski stranki.
Deželni zbor Kranjski.
I. seja dne 28. dec.
Deželni glavar Oton Detela otvori sejo z nastopnim nagovorom :
Visoki deželni zbor!
Čast mi je otvoriti deželni zbor vojvodine Kranjske, sklican na današnji dan z Najvišjim patentom Njega Veličanstva z dne 21. decembra t. 1.
Najuljudneje pozdravljam častite gospode deželne poslance, ki so se tu ubrali k vspešnemu parlamentarnemu delovanju.
Dovoljujem si tudi spoštljivo pozdravljati pre-vzvišenega gospoda deželnega predsednika, ter sem uverjen, da govorim iz srca vseh gosp. deželnih poslancev, če mu izražam radostno čestitko visoke zbornice povodom njegovega imenovanja c. in kr. tajnim svetnikom Njega Veličanstva presvit. cesarja.
V tem zasedanju čaka gospode deželne poslance mnogo važnega dela. Prepričan eem, da bo visoki deželni zbor, poznavši veliko važnost parlamentarnega
L I STE K.
Pavliha v dolenjski metropoli.
Po narodni govorici zapisal Vesekdo. Ah, kak dolg čas v „metropoli" ! Grem po trgu gori doli, Pa nikjeri nič življenja, Kot izmrla vsa bi srenja.
Grem okrog z dežnikom v roci, Kjer eo Evini otroci, Pa nikjeri, pa nikjeri Žalosti ni v taki meri.
Pašaluk Korl^ta-paše, Ki na elavnem konju Krai le ta se imenuje, — In ta kraj tako žaluje !
Prosim vas, meščan čestiti, Bi li hteli razložiti Meni staremu Pavlihi, Kaj so tu ljudje tak tihi ?
Kaka žalost vas objela ? Kaka stiska vas zatela ? Morda morem vam pomoči, Ce pomoč ne bo — po toči .. .
„Li ne veste, mož vi ptuji,
V	kaki hudi mi smo nuji ? Korle-paša naš sloveči Zdaj v nesreči je pereči.
Ah, bolezen ima hudo. Vzrok pa nje je samo čudo : Korle-paša naš glavare Zle doživel je prevare.
Ah, namestu da hvalili
Njega vsi bi	in slavili,
So začeli ga	pestiti
,Nekaterniki'	in viti.
Veste, kam so ga dejali ?
V	verze njega so vkovali! Ni to skrajno silovito, NezasliSno, grozovito !
Ko so v verze ga vkovali,
V	liste njega so poslali, Veste, v tiste časopise, Kjer se kažejo vseh lise.
In je zbolel naš glavare, Zbolel vsled le ti prevare. Umohol se ga je lotil, Preveč se je pač stogotil!
delovanja deželnih zborov, v mirnih in stvarnih razpravah, kakor doslej ugleduo reševal evojo nalogo.
(Nemški:) Gosp. posl. iz veleposestva in mesta Kočevja eo dosedaj pri delovanji vis. dežel zbora vedno vspešno sodelovali ter s tem dokazali, da tudi manjšina v skupno dobro lahko koristno deluje, ako ima zato dobro voljo.
Pač emem izražati nadejo, da se bo to godilo tudi v bodoče, ker ji, priznavajoč in spoštujoč lojalno in odkrito popolno in brezizjemno jednakovel javnost in jednakopravnost vseh narodov avs tr i j s k i h , skupno parlamentarno delo raznih političnih strank ni nemogoče.
(Sloven:) Sedanji pol. položaj v Avstriji je opasen in silno neugoden, skrb in žalost nas navdaja, ko vidimo, da so vitalni interesi avstrijskih v državnem zboru zastopanih dežel v veliki nevarnosti.
Edino pomoč in rešitev vidimo v modrosti, pravičnosti in očetovski ljubezni našega presvitlega cesarja do vseh narodov, zato se smemo zaupljivo ozirati na novo ministerstvo, katero je poklical pre-svitli vladar na krmilo države.
Naši neomahljivi in zvesti ljubezni in udanosti do Njega Veličanstva dajmo izraz — ter navdušeno vzkhknimo pri otvorjenju deželnega zbora: Slava našemu presvitlemu cesarju.
Visoka zbornica! Pred ko prestopimo na drugo točko dnevnega reda, spominjati se nam je britko dveh deželnih poslancev, katera je ugrabila neizprosna smrt tekom tega leta.
Naš, vsem priljubljeni Janko Krsnik, ki je vstopil 1. 1883. v deželni zbor in v istem se odlikoval po izvanredni nadarjenosti in tehtnem postopanju, zatisnil je svoje mile oči dne 28. julija v beli Ljubljani ter bil pokopan na njemu čez vse preljubem domu — na Brdu.
Zvati pa ni htel zdravnika, Oj, zdravnika pomočnika, Htel bolezen je prikriti, Sam ee hotel je zdraviti.
Strup deluje proti strupu! Mislil on je v sladkem upu, Pa nasprotnike del tiste, Kakor oni njega, — v liste.
Tedne tri se je pripravljal, Tedne tri si je nabavljal Ostrih puščič, smrtonosnih, Smrtonosnih, neizprosnih.
Potlej nad ,sovraga' plane, Da ga staro, da ga zmane. V časopis ga res potisne — Ze radostno, glasno vrisne.
Ali ni mu šlo po sreči. Poraz bil je le še večji. Puščice so res letele, Ali njegA le zadele.
Slabo, slabo se je lečil, Lek se prav nič ni posrečil. Vse sedaj ga pomiluje, Ceš, da v glavi mu je huje.
S Krsnikom ne zgubi samo deželni zbor visoko nadarjenega, delavnega in vsem proljublje-nega poslanca. S Krsnikom zgubi tudi slovenski narod slavnega pisatelja, prvega slovenskega novelista, kateri je zapustil v svojih krasnih, iz življenja povzetih povestih — slovenskemu narodu bogati literarni zaklad, sam sebi pa postavil najlepši trajni spomenik. Čast njegovemu spominu !
Kmalu za Krsnikom zapustil je dne 3. sept. daleč tam v vipavski dolini blagi poslanec Matej Lavrenčič po dolgi in mučni bolezni ta svet.
Lavrenčič vstopil je v deželni zbor 1. 1874. in ves čas ostal neomahljiv zvest geslu stranke, kateri je pripadal: Vse za vero, dom, cesarja.
Lavrenčič, ki je bil »slovenski oratar« v najboljšem pomenu te besede, zanimal in potezal se je v deželnem zboru zlasti za kmetijske zadeve, posebno pa za koristi svojih volilcev vipavske doline. Kakor stenografični zapisniki deželnozborskih obravnav svedočijo, oglasil se je v vsakem zasedanju, odkar je prišlo vprašanje uravnave Vipa-višče na površje, ter nujno in toplo priporočal to meloracijsko podjetje; in gotovo ni on kriv, če se dosedaj ni pričelo s tem delom.
Visoka zbornica bo meni pritrdila, če predlagam, da se zabeleži sožalje deželnega zbora o britki izgubi dež. poslanca Janko Krsnika in Matej Lavrenčiča v zapisniku današnje seje.
Deželni predsednik ekscelenca baron H e i n pozdravi zborovalce ter naznani, da je cesar imenoval deželnega glavarja namestnikom barona L i c h-tenberga, omenja, da vlada predloži načrt zakona glede oprostitve novega personalnega dohodka od deželnih in občinskih doklad. se zahvali za čestitko ter izjavi, da bo vlada mirno in stvarno delovanje deželnega zbora z zanimanjem spremljevala in blagohotno podpirala v prosoph domovine Kranjske.
Obljubo storita novoizvoljena poslanca Klein in baron Rechbach.
Rediteljem» se izvolita poslanca grof Barbo in Lavrenčič, verifikatorjema poslanca dr. Z i t-n i k in dr. S c h a 1 f e r.
Izvoljeni su bili:
V	finančni odsek gg.: Dr. Papež, Povše, dr. Žitnik, Hribar, Grasselli, Majaron, Murnik, Višnikar, Langer, Luckmann, dr. Schaffer, Schwegel.
V	upravni odsek gg.: Povše, Jelovšek, P a k i ž , Modic, Globočnik, Lenarčič, dr. Tavčar, Božič, baron Lichtenberg, Wurzbach, grof Barbo, baron Rechbach.
Za preosnovo volilnega reda: Kalan, Žitnik, Pfeifer, Majaron, Tavčar, Grasselli, Schwegel, Schaffer, Barbo.
Za letno poročilo gg: Kajdiž, Košak, Schweiger, Klein, Perdan, G r a s s e 11 i, Lenkh, grof Auersperg, L o y.
Prihodnja seja se naznani poslancem pismeno.
In zato je v ,metropoli' Žalost, kakor še nikoli. Kaj, če Korle nam premine — Liberalstvo tu izgine!"
In Pavliha, dober očka, Ze zdravilo priporoča. Kajpak, kdor po svetu hodi, Mnogo ve iu lahko sodi.
Lahno, malo se nasmeje, Pa tako meščanu deje: Veste, kaj bo lek najbolji ? Vem, da vam bo vsem po volji.
Lek Ie ta je prav navaden, Takim bolnim prav prikladen. Vodo napeljali bo te
V	mesto iz gorjanske hoste.
V	hišo mu jo napeljite, Njemu pa tako velite : Vsak dan naj se tak postavi, Da mu voda gre po glavi.
Voda bode ga sbladila, V«e mu živce pomirila. — Boljšega ne vem jaz leka Za bolest tega človeka I
Sliod v Postojini.
Iz Postojine, 27. dec.
V nedeljo dne 26. decembra je sklicalo politično in gospodarsko društvo za Notranjsko javen shod v Postojini, na katerem sta poročala gospoda poslanca dr. F e r j a n б i č o državnem in L e n a r-č i č o deželnem zboru,
Shoda se je udeležilo okrog 100 volilcev, večinoma tržanov ; videli smo tudi nekoliko kmetov in tujcev. K ehodu je prišel tudi gosp. dr. Gregorič iz Ljubljane.
Predsednik političnega in gospodarekega društva, gospod Arko, otvori zborovanje, predstavi gospoda c. kr. komisarja Wenedikterja in oba gospoda poslanca, in da besedo dr. Ferjančiču. Govoril je nekako tako-le:
Čast mi je, danes z mojim tovarišem prvič stopiti pred volilce postojinske, da jim povem svoje muenje o sedanjem političnem stanju, in kako bi bilo slovenskemu ljudstvu mogoče doseči to, kar potrebuje k svojemu obstanku, in da si zboljša svoje žalostne razmere. Znano vam je, kako je bilo vsled zadujih dogodkov v državnem zboru onemogočeno vsako parlamentarno delovanje. Sedaj se vlada pri nas brez parlamenta, toda tako ne bode moglo dolgo ostati.
Ce se vprašamo, kako je bilo mogoče, da je tako daleč prišlo, moramo poseči nazaj v preteklost, ozreti se ua zadnje državne volitve. Do tedaj so vedno Nemci imeli večino, oni so bili odločilni faktor državnega zbora. Zadnje volitve so to razmerje ovrgle. Večina mandatov je prešla v slovanske roke, ne samo vsled probujene narodne zavesti, tudi volilna preosnova je Slovane okrepila. Slovani štejemo dve tretjini prebivalstva, splošna volilna pravica je morala tudi v državnem zboru to razmerje pokazati. Rezultat je bil, da so Slovani na številu okrepljeni prišli v državno zbornico. Toda tudi to bi samo na sebi dosedanjega razmerja še ne bilo bistveno spremenilo. Saj so bili Slovani tudi že poprej v državnem zboru za8topani v mogočnem številu. Toda odločevali le nieo, ker niso bili med sabo jedini. I n to ravno je sedaj postalo drugače. Vsi Slovani so se med sabo združili v parlamentarno večino. Oni sedaj odločujejo, vendar še morajo biti zvezani z jednim delom Nemcev, namreč tistim, ki se bori zoper nemški liberalizem.
Ko so Nemci to videli in spoznali, da niso več gospodarji, si niso vedeli pomagati. Iskali so in iskali, kaj bi bilo storiti. Tu so jim prišle na pomoč. znane jezikovne naredbe. Te so jim pomagale iz zadrege. Začeli so s svojimi demonstracijami, vsemu, kar je večina predlagala, so se ustavljali. Toda jezikovne naredbe tega niso bile krive. To jim je bil samo izgovor. Prevlada Nemcev nad Slovani, to je vzrok obstrukcije.
Ne bom nadalje opisoval razdivjanosti, nazasli-žane dosedaj v kakem modernem parlamentu. Godile so se stvari, ki so spominjale na francosko revolucijo. Iu res, Nemci so zmagali, vrgli so Badenija, vrgli vlado, ki je izdala jezikovne naredbe. Toda zmagali so samo na videz. Zakaj parlamentarne večine niso vrgli, ta večina je le še solidar-nejša.
Gotovo je, da je parlamentarizem veliko sramoto doživel, zgubil ves svoj ugled. Toda za nas Slovence je povzdigovalno, da smo mi v parlamentarni večini; to je največji vspeh zadnjega zasedanja. Mi Slovenci imamo tudi zaslugo, da se je sklenila slovanska krščanska narodna zveza. Ko smo prišli iz ljutega volilnega boja na Dunaj, bilo nam je nekako tesno pri srcu: zjediniti se je bilo potreba, pa kako bodo doma sprejeli združenje naše ? Bogu bodi hvala in z zadovoljnostjo konstatiram, da je domovina naše združenje sprejela z dopadajenjem. In z mirno vestjo rečem, drugi naš vspeh je, da smo se združili slovenski, hrvatski in rusinski poslanci, zastopniki treh jednako tlačenih narodov.
Kaj pa sedaj ? Vlada, do katere smo bili v prijaznem razmerju, je padla. Gautsch pozna naše zahteve. Pravi, da bo postopal pravično. Dobro! Saj pravico ravno zahtevamo mi. Dejanja nas bodo učila, kako bo vlada pravico, zagotovljeno v postavah, vršila. Bati se nam ni ničesar. Večina bo odločevala. Vlada bo morala računati z njo.
Na to preide govornik na naše domače razmere :
Namenil sem se, te prepustiti svojemu tovarišu, vendar želim tudi sam določiti svoje stališče. Težko je meni o tem govoriti, kot zvestemu in pre-
pričanemu članu narodno-uapredne stranke. Zaslišali so se glasovi o spravi. Toda za sedaj je prezgodaj o tem sodbo izreči, zakaj sedaj se še ne ve, kako se bode izreklo vodstvo obeh naših strank. Kar govorim, to je moje osebno mnenje.
A priori odklanjati klic k spravi — ne gre, posebno če pomislimo, odkod je ta klic najprej izšel. Naša stranka ga prva ni mogla izdati. Vse govori za spravo: 1. Vsi Nemci se sklepajo vedno tesneje zoper Slovane. In Slovani sami, dosedaj neje-di ui, se med sabo združujejo, poglejmo le na Stojalovskega. To govori za združenje v domovini. 2. Iz-venkranjski Slovenci zahtevajo spravo.
Toda so tudi težave: Ca obe stranki v svoji celoti ne vsprejmete sprave, potem se dela račun brez krčmarja. Tudi posamezni člani morajo delati vsi v istem smislu za spravo. Gospoda dr. Susteršiča bi vprašal, če bi bil tukaj, če bo vsa njegova strauka spravo vsprejela; ako bi se to uresničilo, potem bo tudi narodna strauka spravo lojalno vsprejela. Še večji nasprotek so gospodarske zasnove. Narodna stranka naj ne prezira klica do sprave, ki je prišel od nasprotne strani na njeno adreso, da ee bodo tudi v deželnem zboru naše zadeve mogle reševati tako, kakor ljudstvo zahteva, ne pa tako, kakor tretji (klic: Nemec) zahteva. Težave so, da se spravimo, želim pa, da se težave odstranijo.
(Koneo sledi.)
Politični preg-ied.
V L j u b 1 j a n i, 28. decembra.
O položaju v Avstriji ražpravlja mej drugimi tudi božični članek (fieijoznega vladnega glasila. Ta list se vnema v prvi vrsti za tako spremembo jezikovnih naredeb, ki bi odstranila snovi, ki provzročajo vret|e mej češkima strankama, in izdrla trnje iz njih političnih ran. Pisec tega Članka se nadja, da vlada ne bode preje mirovala, dokler ne reši te glavne naloge. Nadalje se pa tudi potrjuje vest, da bo sedanje trinajsto zasedanje državnega zbora v kratkem zaključeno in se otvori štirinajsto zasedanje, ki se bo pričelo z novo volitvijo predsednika, na čegar mestu si vlada ne želi več viteza Abrahamo-vieza. V najkrajšem času je tudi pričakovati vladne naredbe na podlagi paragrafa 14, s katero se bo določil nagodbeni provizorij. Jednakim potom se določi šestmesečni budgetni provizorij ter kontingent za vojaške novince. Istodobno se bode seveda razglasila cesarska naredba glede določitve kvote in s tem bodo rešene začasno vse važneje točke. Da pa vkljub temu vendar le popolno ne obstane parlamentarni stroj, je sklicala vlada deželne zbore, da d& priliko posamnim zastopstvom, izražati svoje mnenje. — To je toraj božično darilo, ki je je naklonila vlada avstrijskim narodom.'
Glasovi o dr. Ebenhocliovi izjavi. Včeraj smo na tem mestu v kratkih potezah podali vsebino govora poslanca in člana nemške katoliške ljudske stranke dr. Ebenhocha, v katerem ee ne posebno laskavo izraža o najnovejih pojavih slovanske vzajemnosti v Krakovu in v Pragi. Naglašali smo že včeraj, da bode ta izjava gotovo vzbudila v vseh slovanskih krogih precejšno iznenadenje, ker bi kaj tacega gotovo ne bil nihče pričakoval iz ust moža, ki se je dosedaj tako krepko potegoval za jednakopravnost vseh avstrijskih narodov. Res je sicer, da je stališče nernške katoliške ljud. stranke zelo težavno, ker ima povsodi nebroj nasprotnikov v verskem in sedaj še v narodnoetnem oziru. Toda, ako je stranka tako hvalevredno vstrajala v najhujem boju zadnjih dnij parlamentarne dobe, pričakoval bi bil vsakdo, da bo vstrajala na tej poti tudi nadalje, posebno še vsled tega, ker je vzajemno z ostalimi zastopniki desnice podpisala zadnji desničin manifest. Mi še tudi danes upamo, da se stranka, vsaj njena večina, nikakor ne strinja z izjavo dr. Eben-hocba in da je on izrazil jedino le svoje mnenje glede slovanske solidarnosti. Kakor je pa ta najno-veja izjava užalostila zastopnike slovanskih narodov avstrijskih, tako se nad njo radujejo popolno umevno naši narodni nasprotniki, nemško-liberalna in naci-jonalna klika. Glavno glasilo nemških liberalcev, dunajska Židinja „N. Fr. Presne", ue more najti dovolj besedij, da bi dala duška svoji obilni radosti nad to izjavo. „Jednako važua kakor sklep v Bri-ksenu zbranih nemških liberalcev, da hočejo vztrajati v opoziciji, — piše omenjeno glasilo — je tudi izjava posl dr. Ebenhccha, ki je najodločneje pro-
testo val proti slovanskima solidarnostnima demonstracijama, ki sta se vprizorili v Krakovu in Pragi, ter naglašal, da se nikakor ne strinja ta pot z načeli in vestjo njegovih somišljenikov. Dogodki na Tirolskem in nečastna (!) ulcga, ki so jo prisodili v Krakovu nemškim klerikalcem, so, kakor se zdi, prisilili dr. Ebenhocha, da je oddal tako izjavo". Jednako каког ta, sodijo o tem dogodku tudi ostali listi nemško-liberalue in nacijoualue barve in radost v germanskem taboru je splošua. — Nas tako pi-sarenje prav nič ne plaši, ker se nadejamo, da izjava dr. Ebenhocha ne bo imela nikakih nadaljnih posledic in bodo ostali člani katoliške ljudske stranke mož - beseda, in ker smo prepričani, da slovanski vzajemnosti ne more škodovati niti najsilneje rogo-viljeuje nemških neodrešencev.
Banffyjeva predloga v ogerski poslanski zbornici tudi včeraj ni imela sreče. Kakor v prejšnjih sejah je tudi včeraj z vso silo nastopala združena opozicija proti predlogi ter soglašala s Košutovim predlogom. Prvi govornik Thaly je izjavil mej drugim, da mu patrijotizem in spoštovanje do zakonov ne dopuščata glasovati za tako predlogo, ki bi pahnila Ogersko v nesrečo. Skoro v istem smislu so govorili posl. Lakatos, Hentaller in Illyee, ki so mej napadi na avstrijsko i" ogersko vlado izjavljali, da odklanjajo predlogo tirana BanlTyja. Predsednik je moral pogostokrat pretrgati sejo ter pozvati govornike k redu. Razprava se nadaljuje danes, a gotovo istotako brez vspeha. Paragrafa 14 in 68 bodeta morala re&iti hudo krizo.
Italija in Vatikan. Omeujali smo minuli teden na kratko nagovora sv. Očeta, s katerim počasti običajno pred božičnimi prazniki kardmalski . zbor in v katerem se na kratko ozre v minulo leto ter najbližjo prihodnost. Tudi letos je omenjal sv. Oče dogodkov sedanjega, proti večeru se na-gnivSega leta in se posebno oziral na razmerje mej italijansko vlado in sv. stolom. Govor je vzbudil splošno pozornost tudi v italijanskih protikatoliftkih vladnih listih, ki zatrjujejo, da je bil Leon XIII. sedaj »previdneji in pametneji v svojih zahtevah, kakor pa stranka ultramontancev«. »Opinione* in »Popolo Romano« menita, da bi bilo možno govoriti s klerikalci o tem, kako bi se zboljšalo razmerje mej Italijo in kurijo, ko bi le ti preklicani ultramontanci ne zahtevali obnovitve svetovnega gospodstva. Ako vzstrajajo klerikalci na tej poti, proglase se sami za «prekucuhe«, proti katerim se bede najstrožje postopalo. Nadaljni stavek se pa glasi: Mogoče je dognati mej italijansko viado in papežem prav dobre razmere, ko bi se papež le hotel odločiti za to, da se mora z Italijo ravno tako postopati, kakor z ostalimi državami. — Gotovo! Toda treba pa tudi ta stavek obrniti in reči Vse je mogoče in lahko izpeljivo, ako se le Italija odloči, postopati z Vatikanom tako, kakor postopajo ž njim druge krščanske države. Mej pospe-Sevatelji framasonstva in prvim zagovornikom katoliških resnic je pa naravnim potom kompromis nemogoč.
Dogodki v Vzhodni Aziji. Z ozirom na najnoveje stremljenje Nemčije v Vzhodni Aziji je Anglija, ki je spočetka mirno gledala, nastopila odločnejo pot v obrambo „svojih pravic" v svetovni trgovini. Zvezala se je z Japonci, katerim je Nemčija tudi trn v peti, in združenimi močmi bodo odbijali napade ,.nepoklicanega" faktorja. Pa tudi napram Rusiji hočeta postopati odločno, ker se hočejo Angleži jednako ustavljati vsem nasprotnikom, ki bi hoteli kratiti pravico angleške trgovine, Japonci pa itak niso najboljši prijatelji Rusov. Vkljub temu nimata zaveznika najbrže nikakih prevelikih nad na konečno zmago.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. decembra.
(Iz deželnega zbora.) Ob koucu današnje seje so se vršile volitve v razne odseke. Zanimiva je bila volitev v finančni odsek. Dosedaj je imela kat.-nar. 5 članov, narodna 3 in nemško-liberalna stranka 4 zastopnike. Sedaj je slovensko-nemška liberalna koalicija odvzela naSi stranki jeduega zastopnika ter ga dala narodni stranki. Ker je poslanec Hribar izstopil iz kluba uarodne strauke, izrazil je željo, naj bi ga naša strauka kand dovala v finančni odsek, ker ga narodua stranka ue kandiduje. Niša stranka, upoznavajoč posl. Hribarja zmožuost in spretnost za finančni odsek, je ugodila tej izriženi želji
ter vetrajajoč pri svoji zahtevi, da ima pravico do 5 zastopnikov, kandidovala tudi posl. Hribarja, kateri pa je propadel, ker je združena nemško slovenska koalicija glasovala proti njemu. Ker je bilo naši stranki na tem, da letos ue dobi več poročila o deželnem proračunu jediiie dežele, v kateri imajo Slovenci v deželnem zboru večino, reue-gat Schwegel, kateremu niti nagli sod ni bil dovolj stroga naredba proti Slovanom, zato je posl. Kalan izjavil, da izstopi iz fiuančnega odseka, ter je bil ua njegovo mesto izvoljen posl. Hribar na jedno izmed onih mest v finaučuem odseku, s katerimi je razpolagala naša stranka. — Dogodek je sam na sebi značilen in ne potrebuje nobenega komentara.
(Shod v Postojni) Na shodu „polit.čuega in gospodarskega društva za Notranjsko" dne 26. dre. t. 1. v Postojini, o katerem na drugem mestu več poročamo, — vsprejele so se naslednje resolucije: I. Shod odobrava združenje slovenskih, hrvatskih in maloruskih poslancev v državnem zboru na Dunaju v „Slovansko krščansko-narodno zvezo" ter solidarno postopanje le te z združeno desnico. — II. Shod izraža svoje ogorčenje na nečuveuem in skrajno surovem postopanju zjedinjene levice, ki je z brutalno silo onemogočila v državnem zboru vsako plodo-nosno delovanje — čestita predsedništvu poslanske zbornice k odločnemu iu možatemu postopanju napram zjedinjeni obstrukciji, — iu izraža svojo radost na solidarnem postopanju zjedinjene desuice trdno pričakujoč, da ostane ista združeua še v prihodnje v svrho izvršitve popolne jednakopravnosti vseh avstrijskih narodov. — III. Shod pričakuje od naših poslancev, da bodo z vso dostojno eneržijo in brez mehke popustljivosti vladi ali združenim strankam nasproti zahtevali od vlade nemuduo sistematično izvedbo narodnih in gospodarskih pravic za slovenski narod na podlagi vseslovenskega shoda dne 14. septemb t. 1. v Ljubljani. — IV. Shod spoznava, da je z ozirom na politične razmere v državi in deželi želeti, da se narodna iu katoliško-narodna stranka v deželnem zboru kranjskem na podlagi popolne jednakoveljavnosti in s potrebnimi garancijami proti poljubnemu druženju jedne ali druge stranke s tretjo dogovorita o sporazumnem postopanju v deželnem zboru. — Shod pričakuje z gotovostjo, da se bode od strani obeh strank lojalno in odkritosrčno delovalo na sporazumljenje posameznih stanov in slojev na Kranjskem in uvaževala v javnem življenju zmožuost in ne le strankarska korist. V. Shod pričakuje posebej še od notranjskih poslancev, da se bodo glede na slabe gospodarske razmere osobito kmetskega prebivalstva na Notranjskem pri vsaki priliki potezali za potrebna sredstva, e katerimi bi se sedanje žalostne razmere zboljšale.
(Imenovanja.) Deželni predsednik je imenoval provizoričnega okraj, komisarja Karola E k e 1 - a in in koncipista pri deželni vladi Ivana K res se, de-fiuitivnima okr. komisarjema, koncipista grota K lini gla začasn. okr. komisarjem, prov. deželnovladna koncipista S. Dom i cel j a in dr. A. P il s h ofer j a defiuitivnima koncipistoma, praktikanta dr. Sche-scharga iu dr. Stadlerja pa provizoričnima koncipistoma pri deželni vladi.
(Iz Kozjega) je došel posl. dr. Susteršiču povodom včerajšnjega posvetovanja nastopni brzojavni pozdrav: Nad dvesto rodoljubov, zbranih v Kozjem pri osnovalnem zboru katoliškega političnega društva, z veseljem pozdravlja pričeto spravo med kranjskimi Slovenci. Za odbor: T o m a ž i Č.
(Včerajšnja procesija,) s katero so se nekako zaključile duhovne vaje za moške, ki so jih z veliko vnemo vodili tri dni č. gg. misijonarji iu katerih eo se mnogobrojno udeleževali možje in mladeniči vseh stanov, se nam je zdela še lepša, kakor prva procesija te vrste zadnji dan junija minulega leta. Akoravno se je še le v nedeljo proti večeru zvedelo, da bodo č. gospodje ustregli želji mnogih udeležencev duhovnih vaj in odredili procesijo z Najsvetejšim, vendar udeležba ni bila manjša, kakor pri prvi procesiji, pač pa jo je prekosila v tem, da so svetili vsi udeležniki od prvega do zadnjega. Res krasen, vzvišen je bil zopet prizor, ko se je kmalu po sedmi uri jela pomikati nepregledna vrsta vrlih in za sveto stvar vnetih mož in mladeničev, nekako polovica pred in polovica za Najsvetejšim, glasno moleč sveti rožni veuec. Vsakogar )e moral pretresti ta ginljivi prizor. Sprevod se je vil, kakor lani, po Parnih ulicah, Resljevi cesti, Komenskega ulicah in Radeckega cesti nazaj proti cerkvi, ki je bila čarobuo razsvetljena in kjer se je končala prelepa slovesnost z blagoslovom. — Hvala prisrčna č. gg. misijonar-
jem za njih ueumorui trud, hvala pa tudi vam, kr-ščanski možje iu mladeniči, za iskreni dokaz vaše vere in udanosti do svojega Roga. Za tako dobro, plemenito ljudstvo ui noben boj pretežak, noben trud prenaporen!
(Izjava.) Občinski odbor, oziroma zastop občine St. Vid nad Ljubljauo odločno obsoja obstrukcijo vseh nemških strank v državnem zboru, ki so s pomočjo bocijalnih demokratov onemogočile vsako vspešno delovanje; z veseljem pa pozdravlja solidarnost slovenskih zastopuikov, ki se v zvezi z nemško katoliško ljudsko stranko borijo za resnico in pravico, za jednakopravnost in za zboljšanje stanja delavskih stauov vseh narodov v naši državi. Odbor pričakuje iu upa, da sedanja večina državnega zbora ostane trdna in močna naspioti vsem napadom nemške opozicije, ki hoče s surovo silo vzdrževati nemško hegemonijo in zatirati slovenske narode.
S t. Vid nad Ljubljano, dne 26. decembra 1897.
A. Belec, župau ; Gr. Maloverh, Ivan Zala z u i k , Lov. P1 o r j a n č i č , Mat. Brodnik, Val. Kajzar, A. Zalokar, V. Cirman, EV. Erjavec, Fr. Dolničar, Jož, Tomšič, Fr. J e r a j, Andrej M e r h a r , odborniki; Fran J e -tek, Val. Robida, Josip Arhar in Mat. S e-t i n a , svetovalci.
(Novi koleki.) Vsled ukaza finančnega ministerstva z dne 9. oktobra 1897 pridejo počenSi s 1. januv. 1898 v promet nove kolkovne znamke. Neporabljeni koleki emisije 1893 zamenjajo se brezplačno od 1. lebruvarija do vštetega 31. marca 1898 pri kolkovnih prodajalnah in založnih uradih (t. j. na deželi pri davkarijah, v Ljubljani pa pri c. kr. plačilnem uradu) proti novim kolekom. Dotične vloge so koleka proste.
(Poslano.) V zadnji št. „Učit. Tovariša" z dn6 16. dec. nakopičenih je zoper slovenske učiteljice toliko podlih napadov iu posebej zoper mojo osebo toliko nesramnih lažij, da sem prisiljena, braniti se javno, ter pojasniti slov. občinstvu „resnicoljubnost" tega lista. Radi lažij zoper mojo osebo vposlala sem listu „popravek" — ker pa v^m, da se laži rajše širijo, nego resnica, zato prosim si. uredništvo, da vsprejme moj zagovor. Kakor se vidi iz omenjene štev. „U. T." stavil si je list nalog, pobijati veljavo, katero so si slov. učiteljice pridobile, v ljudstvu izpodkopati jim tla — učiteljem v korist. „Učiteljice niso sposobne za vodstvo", pravi „U. Tov." in v dokaz temu mu služijo razmere v Gradci in Nemčiji. Znano je po širnem sveti, da je slovenska žena odločna in pogumna, kjer se postavi na po-zorišče, le nekaterim ljublj. učiteljem to ni znano. Kaj nam mari nemški Gradec 1 Ce je tam tako, morajo gospodje, ki o tem sklepajo, vedeti zakaj ? — pri nas ne bo 1 Zakaj se je ljublj. mestni zbor izjavil zoper žensko vodstvo, ne vem — a obžalovati je, da probujeni, zavedni možje to storš. — Učiteljica nima potrebne avtoritete ? — Ako je pest avtoriteta — potem, seveda ne ! Umrljivost kranjskih učiteljic mu je premala. Z malimi izjemami stojć najstarejše učiteljice mej 30 — 40 letom svoje dobe — in te naj bi že kosila smrtna kosa? Kada-' bodemo učiteljice imele mej seboj 80, 90 letne pen zijonistinje, takrat bode šele možno pravično presojati, kje je večja umrljivost? — Ne peska v oči metati! — Slov. učiteljice ne naročajo slov, listov ? Presodimo : učiteljic je v I. plač. razr. 3 t. j. 15 %, II. plač. razr. 2 t. j. 1 %, v III. plač. razr. 22 t. j. 11 učiteljev je v I. plač. razi. 30 t. j. 7-28%, v II. plač. razr. 60 t. j. 14-56%, v III. plač. razr. 175 t. j. 42-47%. „Učit. Tovariš" nam je podal skupno število učiteljev naročnikov in učiteljic naročnic; — ko bi nam bil pa podal le kranjske, videlo bi se lahko, kako se prilegajo tć številke — kranjskim naročnikom ( cam). Ne peska v oči ! „Ljubljanske koleginje krepko odgovarjajo Janji" — piše „Učit. Tovariš", — in s tem želi učiteljice razdeliti v dva tabora, pri čemer bi se sam okoristil. Ker nisem jaz nikomur iu nikdar rekla, naj ne du za konvikt ali ustanovo — temveč, ker sem sama podpirala oboje —česar, seveda „Uč. Tov." ni vedel — zato v podpori, katero dajo ljublj. učiteljice — ue vidim sebi nikakega nasprotstva 1 Kar se tiče učiteljic na jednorazrednicah — ki po besedah „Uč. T." — podele otrokom „vsaj nekaj pouka" — ni mi jih treba zagovarjati. Dosti je, da ved(S o tem delovanji gg. nadzorniki, ki so o njih drugačnih mislij. Ko bi učiteljice ne bile sposobne v to, gotovo bi jih ne nastavljali. Konečno naj omenim še, da koleginja J. ni nikdar dvomila o
tem, da učitelj-družinski oče potrebuje večje plače, nego učiteljica samica — pa tudi nego učitelj samec 1 ? Ce teh niste ločili, ločiti bi tudi uas;ne bili smeli — saj kot učitelji ste tudi apostejlni pravice?!
Janja Miklavčić.
(Iz Peč) 25. dec. Od 15,—23. decembra vodili eo veleč, gospodje misijonarji lazaristi sv. misijon s poznato gorečnostjo in navdušenostjo. Pomagali so jim marljivo tudi veleč. gg. sosedje v spovednici. Vspeh te pobožnosti je nepričakovano velik. Sfcazalo se je, da je misijon najbolj zdaten odpor brezver-skemu rogoviljenju in živinskemu žganjepitju.
(Turinska razstava) C. kr. trgovinsko mini-sterstvo|poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je c. kr. finančno ministerstvo z odlokom z dne 6. dec. 1897, št. 59.692 c. kr. carinskim uradom ukazalo one domače predmete, ki so določeni za oddelek turinske razstave 1. 1898., „za dela italijanskih državljanov, ki bivajo stalno v inozemstvu" zaznamovati kot negotovo prodajo (izkupilo). Za carine prosti vvoz omenjenih razstavnih predmetov se določi rok do 31. decembra 1898. Ob jednem se poroča, da sta se vsled poročila glavnega konzulata v Genovi za mednarodni električni oddelek te razstave, ki je za razstavnike vseh dežel odprt, do sedaj samo dva iz Avstrije oglasila, čeravno bi se v Italiji po mnenju generalnega konzulata v Genovi posebno ugodna delavnost na polju električne industrije lahko odprla.
Telefonična in brzojavna poročila.
Gorica, 28. decembra. Goriški deželni zbor je bil sklican, kakor mnogi drugi deželni zbori, v redno zasedanje za danes 28. decembra; pa ni mogel začeti svojega dela in se ni otvoril, ker se slovenski deželni poslanci seje niso udeležili, a italijanskih poslancev je premalo, da bi bili sami za-se sklepčni. Slovenski deželni poslanci tožijo, da se koristi slovenskega naroda na Goriškem zanemarjajo, ter so že v seji 3. februvarija t. 1. izjavili, da jim ni več mogoče sodelovati v deželnem zboru, dokler se jim ne da poroštvo, da se resno misli preustrojiti deželne razmere. Na to izjavo se od strani vlade in italijanskih poslancev ni čisto nič storilo v zboljšanje obstoječih raz-
mer, marveč so se te v marsikateri stvari celo poslabšale. Zato ni preostalo slov. dež. poslancem drugega, nego izjaviti, da stoje še vedno na sklepu z dne 3. februvarija, ker je še zmiraj popolno utemeljen.
Dunaj, 28. dec. Vlada se je odločila izdati spremenjene jezikovne naredbe, v sporazumu z obema češkima strankama, glede katerega so že odpravljene največje težkoče. Zadovoljni sta z načrtom obe stranki z neznatnimi pomisleki. Državni zbor se v kratkem zaključi. — Uradniško ministerstvo se spremeni v parlamentarno. — Dne 31. decembra se objavijo cesarske naredbe glede določitve kvote, nagodbenega provizorija, šestmesečnega budgetnega provizorija in kontingenta za vojaške novince.
Dunaj, 28. decembra. Pričetkom današnje seje nižje-avstrijskega deželnega zbora se je mej drugimi vložila interpelacija glede postopanja policije pri zadnjih dijaških izgredih ter glede neke žaljive predstave v gledišču, in pa nujni predlo g, s katerim se zahteva, da se zakonitim potom določi nemščina kot učni jezik na vseh nižje-avstrij-skih ljudskih in meščanskih šolah in tako odvrne nevarnost češke „agitacije".
Dunaj, 28. decembra. Sodna preiskava proti poslancu Wolfu radi zadnjih parlamentarnih dogodkov se je ustavila, ker je odstopil javni tožitelj.
Dunaj, 28. decembra. Državno-zborski poslanec grof H u y n je odložil svoj mandat.
Budimpešta, 28. decembra. Sinoči se je sošla združena opozicija državnega zbora v posvet, ki je trajal dve uri in na katerem se je vršil razgovor o političnem položaju, postopanju stranke v vprašanju nagodbenega provizorija in o nedeljskem izjalovljenem shodu. Do kakega sklepa ni prišlo in se nadaljuje posvetovanje danes. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da želi jeden del te stranke opustiti obstrukcijo.
Zofija, 28. dec. Včeraj se je slovesno zaključilo sobranje. Knez se je zahvalil poslancem na njih delovanju.
a Л a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Neb t	Ih T3
27	9 zvečer	747 5	-=3-8	?r. sever	jasno	
28	7. zjutraj 2. popol.	747-0 7454	-80 +10	sr. svzh. sl. szah.	jasno n	0-0
Belgrad, 28. decembra. Ker se je škof Strossmayr odpovedal belograjski škofiji, je izročil papež dušno pastirstvo frančiškanskemu redu, ki odpošlje sem v kratkem nekaj redovnikov.
Monakovo, 28. dec. Wiirzburski škof je imenovan nadškofom v Monakovem.
Atene, 28. decembra. Zatrjuje se, da se je pričela grška vlada pogajati z avstrijsko vlado glede odposlatve nekaterih častnikov, ki naj bi reorganizovali grško armado.
Jokohama, 28. decembra. Ministerski predsednik in vojni minister sta odstopila. Grof Ito prevzame sestavo kabineta.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
Г Г	■ "" *	I - " l «*• —»•».•	П
8rednja včerajšnja temperatura;—4 2', za 1'7° pod normalom
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) prod. a j a
in inozeaska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceea blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 65
Dragotin Pečenko,
mizarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta 10,
uljudno naznanja prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno izvrševati	572 20—17
mizarski obrt.
Ob jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna
stavbinska in pohištvena mizarska dela,
katera bode izvrševal povsem natančno iz dobro osušenega mehkega in trdega lesa po dobremu delu primerni ceni.
Št. 43.841.
Razglas.
860 3-1
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dnć 22. t. m. o priliki ustanovljenja proračunov za bodoče leto, da je v svrho pokritja nedostatkov pri redni in izredni potrebščini mestnega zaklada pobirati v letu 1898:
1.	20°/0 doklado k vsem neposrednim v mestu ljubljanskem v letu 1898 predpisanim davkom, izimSi osebno dohodarino, če jo tudi dežela ne bode upoštevala.
2.	Gostaščine in sicer od najemščin od 50 gld. do vštetih 100 gld. na leto po 2 kr. od vsakega goldinarja najemščine, od najemščine nad 100 gld. pa po 4 kr. od vsakega goldinarja najemščine.
To se z ozirom na § 43. občinskega reda za Ljubljano oznanja z dostavkom, da more vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom godi lcrivica, vložiti svoje ugovore v 14 dneh, t. j. do vštetega 10. januvarija 1898 pri magistratnem vlož,nem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 27. decembra 1897.
Popolna razprodaja.
Vsled sklepa upniškega odbora se v konkurzno maso Ign. Žargi-ja spadajoče
manufakturno in posamentrijsko blago,
nahajajoče se v prodajalnici
Ig. Žargi-ja
ii a	Petra cesti štev. O
na drobno razproda.
Bazprodajalo se bode pod tovarniško ceno. — Razprodaja traja le kratek čas.
Oskrbnik konkurzne mase:
855 3-1
Odvetnik dr. M. Pire.
-m
I > ii ii a j s k a borza.
Dnč 28. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
102 gld.	— kr.
101 „	95 „
121 „	85 ,
101 „	85 „
121 „	55 „
99 „	65 „
932 „	—
351 „	40 „
120 „	05 „
58 „	87'/,n
11 „	77 „
9 n	55 •/„.
	50 „
5 „	70 „
Dnč 27. deoembra.
4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4"/„ zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3°/0 .
„	„ južne železnice 6°/0 .
„	„ dolenjskih železnic4°/0
160 gld. 159 „ 1&8 99 138 129 107 112 98
98 225 183 125
99
kr.
30 75
50 50 20 40
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
200 gld.
156	„
19	„
25	„
74	„
79	„
57	„
23	„
159	„
3435	„
422	„
77	„
102	„
129	„
169	„
127	„
- kr.
60 50
25 75
50 40
OgjT Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„II E It € U
Wollzeile št. 10 Dunaj, Nlariahilferstrasse 74 B.
66
JUT PoJasnlla"S»a v vseh gospodarskih in finančnih stvarrt
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijsklh vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.