Št. 98 (16.135) teto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govc . ; norenji-Trebuši, od 18. septembra 1944 a 1945 v i- Slovenija’ pod Vojskim pri id " ’ • p . v osvobojene"; rstir, kje; revilka. Bil je edini tiskan; pon - v zasužnjeni Evropi. zV TRST ' T-' . GORICA - .... i ..ddio 1 -Te., u,-i/:33382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 •FARCO 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 r | Tel. (040) 365424 * Tlx: 461012 FARCO I FINE CHEMICALS Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA NEDEUA, 26. APRILA 1998 Vtigalm vrvica ježe prižgana Rado Gruden Vedno bolj očitno postaja, da se s koncem krvave morije v Bosni in Hercegovini položaj na območju Nekdanje Jugoslavije še zdaleč ni umiril. Napetost, ki grozi, da se bo sprevrgla v kaj veliko hujšega, se je zdaj preselila na Kosovo. Res je tudi, da so razmere v tej nekdaj avtonomni pokrajini že dolga leta skrajno eksplozivne, sobivanje -0 sožitju praktično ni mo-goCe govoriti - med tam ži-yecimi Srbi in Albanci pa je postalo dejansko nemogoče. Tako Srbi, ki so tam v veliki manjšini, kot Albanci si Kosovo lastijo iz različnih zgodovinskih razlogov in čeprav z besedami vsi poudarjajo, da imajo pred očmi le mimo rešitev, pa so njihova stališča tako različna, da bo brez zunanjega diplomatskega Posredovanja sporazum nemogoče doseči. Albanci s Kosova zahtevajo neodvisnost in pogajala na nevtralnem ozemlju Pod mednarodnim pokroviteljstvom, Srbi (oziroma RRJ), ki imajo pri tem močno podporo Rusije, pa tr-da je Kosovo izklju-Cno njihovo notranje vpra-Sanje, ki ga bodo rešili brez ^ananjega vmešavanja. Nedavni referendum je Sr-c,; Se dodatno utrdil v prepričanju, da domovine srbstva, kot še imenujejo Ko-s°vo, nikakor ne smejo Prepustiti albanskemu prebivalstvu. Da to istočasno Pomeni tudi sistematično vršenje najosnovnejših človekovih pravic, pa je že oolga leta tudi znano. Albanci na Kosovu so ta kršenja dolgo stoično prekašali, tudi zahvaljujoč pomiki tihega in nenasilnega Opora Ibrahima Rugove, roda vre hodi po vodo, do-mer se ne razbije. Mera je žnaj očitno polna, vrč je ra-zbit in albanska večina ni VeC pripravljena mirno Prenašati krivic. S tem pa )e prižgana tudi vžigalna 'Tvica za novo balkansko eksplozijo. . Mednarodna diplomaci-'a Je pred izredno odgovorno nalogo. Na prvem izpi-m v Bosni in Hercegovini *e ni izkazala, saj je pre-. mgo le od daleč opazova-? dogajanja, ki so privedla .° vojnih strahot, ki si jih v civiliziranem svetu ni bilo k goce niti zamišljati. Sele esnejse odločnejše posre-“vanje je prisililo sprte Treni, da so odložile oro-Je m ga zamenjale s poga->!i .0 mizo. Na Kosovu za baj tako hudo, kot je bilo Bosni, še ni, toda vsako Mevanje je lahko usodno, .prebitni spopad pa bi se lokalnega lahko spreme-i v veliko obsežnejšega s ^tastrofalnimi posledica-01 Za precej širše območje. DAN VSTAJE / V SPOMIN NA VREDNOTE ODPORNIŠTVA IN ANTIFAŠIZMA Praznik 25. aprila množično proslavili v naših krajih in po vsej Italiji Pomazali zid Rižarne, kjer bo danes proslava - Slovesnost ob spomeniku NOB v Revmi TRST - Dan vstaje in odporniškega gibanja so včeraj praznovali po vsej Italiji in tudi v naših krajih. Svečanosti se je udeležilo nenavadno veliko starejših in tudi mlajših antifašistov. Se zlasti množična je bila udeležba na predsinoCnji prireditvi v Zgoniku, kjer so padlim posvetili kulturni veCer z naslovom Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Polaganja vencev in cvetja, priložnostne govore in druge spominske pobude so imeli po vseh vaseh in tudi v samem mestu pri Sv. Ivanu in Sv. Ani. V Miljah se župan, ki je polemiziral o pomenu antifašizma, ni udeležil proslave. Osrednja tržaška proslava bo danes ob 10.30 v Rižarni, katere zunanji zid so fašisti pomazali s protižidovskim napisom. Na slovesnosti bo po govorih predsednika pokrajine, predstavnika sindikata ter slovenskega in italijanskega zgodovinarja zapel zbor Zavoda združenega sveta iz Devina. Osrednji trg v Pevmi pri Gorici bo danes ob 10.30 prizorišče pomembne slovesnosti, s katero bodo obeležili 50. obletnico odkritja spomenika padlim v NOB. Pobudniki so rajonski svet, VZPI ter K D Naš prapor in Sabotin. Sodelovali bodo godba Kras, moški zbor iz Stmavra in mešani zbor Otona Župančiča iz Standreža ter uCenci OS Josipa Abrama. Priložnostna govora bosta imela Igor Komel in Silvino Poletto. Med številnimi vsedržavnimi spominskimi svečanostmi gre omeniti množično milansko prireditev, pa tudi svečanost v Reggiu Emilii, kjer je predsednik poslanske zbornice Violante naglasil, da ne gre postavljati na isto raven fašizma in antifašizma, nacizma in fojb. Na 2.4. in 8. strani KOSOVO / POLOŽAJ VSE BOLJ NAPET Strah pred novimi vojaškimi spopadi BEOGRAD, PRIŠTINA - Položaj na Kosovu se spet nevarno zapleta in v zadnjih dneh je prišlo do več spopadov, v katerih je bilo tudi precej mrtvih. Srbske oblasti govorijo o »albanskih teroristih«, ki naj bi iz Albanije prihajali na Kosovo. Zaplenili so tudi precej orožja in drugega vojaškega materiala. Na drugi strani pa je bil vCeraj v bližini Srbice v nekem atentatu ubit srbski policist, njegov kolega pa je bil ranjen. Prav gotovo referendum v Srbiji, s katerim so Srbi zavrnili mednarodno posredovanje v kosovskem vprašanju, ni prispeval k umiritvi napetosti. Včeraj so se oglasile tudi ZDA, ki ponovno razmišljajo o uvedbi sankcij proti ZR Jugoslaviji. Na 2. strani Canciani na Čelu kandidatov SKP TRST - Giorgio Canciani je nosilec kandidatne liste SKP za deželni svet v tržaškem volilnem okrožju. Na vrhu kandidatne liste sta še pokrajinska svetovalka Bruna Zorzini Spetič in pokrajinski tajnik stranke Jacopo Venier. Komrmisticna prenova meni, da obstajajo zelo konkretne možnosti za izvolitev kandidata slovenske narodnosti. Na S.strani Končano 3. srečanje mladinskih odrov GORICA - Tehnični zavod iz Starancana, Gimnazija Tolmin in Likovni zavod iz Gorice so po vrsti osvojili prve tri nagrade na 3. srečanju mladinskih odrov višjih srednjih šol z Goriške in Severne Primorske. Na 9. strani Polde Bibič v vlogi Trubarja TRST - Na Malem odru Kulturnega doma bo jutri nastopil znani slovenski igralec Polde Bibič z monodramo Matjaža Kmecla Trubar. Kmecl je v zgoščenem, razumniško meditativnem in ljudsko robatem monologu, ubesedil široko razsežje med božjim in zemeljskim, duhovnim in telesnim, večnim in minljivim. Bibič bo v naslednjih dneh nastopil tudi za nekatere slovenske tržaške višje šole. Na 21. strani mCIERAMICHI: 250 m2 izložbenega prostora - talne keramične ploščice (notranje in zunanje) - zidne ploščice za kopalnice in kuhinje - oprema kopalnic, armature - sanitarije, razna ostala oprema - kadi in tuši - hidromasaža in savna Ugodne cene Brezplačni predračuni in dobave TRST, ut. Pascali 5 I (pri trgu Garibaldi) tel. +faks 040/761592 KMC ES dS B poit« .•, ; > * coconco oblačila 0-16 ul. Flavia 62 - Trst tel. 040/8324651 EDIL - PORFIDI TRENTINA s.n.c. I Skladišče in urad na Proseku (nasproti avtobusne garaže ACT) Tel. 040/251044; faks 251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE POVRŠINE portirji • peščenjaki • prane cementne plošče »kamnite kocke in obloge »kamniti robniki »material za pokrivanje streh »strešne opeke iz žgane gline... VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA opeke »železne in lesene konstrukcije »izolacijski materiali »železne PVC cevi »ograje... 5. OBLETNIC delovanja nudimo bajne popuste 20%-30%-40% KOLEKCIJE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI ZENSKA MODA Infcg" MOŠKA *ATEN MODA KENDI IWI G. Valentino OBLEKE IN SRAJCE PO MERI Trst-Ul. Mazzini, 19/a-Tel, 040/ 20020 ^ . ..rT -.-».j? Nedelja, 26. aprila 1998 DNEVNE NOVICE 2 NOVICE 25. APRIL / SVEČANOSTI PO VSEJ ITALIJI Prodi: Evro bo dogodek, ki v zgodovini nima primere BOLOGNA - »Rojstvo evra je izhodišče, ne pa prihod na cilj,« je vCeraj ponovil predsedk vlade Romano Prodi v pogovoru s časnikarji, ki so ga spraševah o bližnjem 2. maju, ko bo na vrhu petnajsterice v Bruslju padla uradna odločitev o državah, ki bodo prihodnje leto uvedle evro. Kronisti so hoteh vedeti, s kakšnim razpoloženjem se premier odpravlja na ta pomemben vrh in Prodi jim je odgovoril: »S prepričanjem, da gre za izredno velik dogodek, kakršnega v zgodovini še ni bilo. Zato je pomembno prisostvovati, in da bomo lahko tam, je bilo potrebno narediti vse tisto, kar smo storili. Hkrati pa je to sodelovanje tudi povabilo, naj tečemo v prihodnost, ustvarjamo, gradimo, delamo. Seveda je zadovoljstvo, da smo uresničiti nekaj, kar se je zdelo nedosegljivo, zelo veliko.« Na vprašanje, ati je pred odhodom v Bruselj razburjen, je Prodi odvrnil: »Danes nisem, vendar ne vem, kako se bom počutil prihodnjo soboto.« Na avtomobilskem salonu v Turinu v dveh dneh več kot 140.000 obiskovalcev TURIN - Od petkovega odprtja do 15. ure včeraj popoldne, si je turinski avtomobilski salon ogledalo že več kot 140 tisoC obiskovalcev, ki so dobesedno navalili na Lingotto. Včerajšnje lepo vreme je pomagalo k izrednemu uspehu dvignjene avtomobilske steze, na kateri je razpoložljive modele preizkusilo okrog 2.000 obiskovalcev. Svoje nove avtomobile so dale na preizkus avtomobilske hiše Alfa Romeo, Fiat, Ford, Lancia, Mazda, Saab in Seat. Salon bo odprt do vključno 3. maja. Stanovanjska posojila: tudi ljudska banka v Milanu sprejela Prodijev izziv MILAN - Po mali zadružni banki v kraju Fomacette v Toscani, ki se je prva odločila, da »usliši« Preo-dijevo željo po stanovanjskih posojilih s 5-odstotno obrestno stopnjo, je vCeraj premierov izziv sprejela tudi milanska ljudska banka. Oznanila je namreč, da bo že od jutri začela sklepati hipotekama posojila za nakup stanovanja po obrestni meri 5 odstotkov. V tem primem torej ne gre za kakšno majhno provincialno banko, ampak za močno in na borzi kotirano bančno družbo, kar bo nedvomno ustvarilo vsaj nelagodnost v združenju bank ABI, Ce že ne začetek krhanja enotnosti bančne fronte pred pritiski za prilaganje obrestnih stopenj padajoči ceni denarja. Sicilski župnik obdolžen spolnega nasilja CATANIA - Pasqualino Di Stefano, 63-letni župnik v kraju Mascalucia v pokrajini Catania na Siciliji, je obdolžen spolnega nasilja nad tremi mladimi žu-pljankami in posojanja denarja po oderuških obrestih. S svojimi žrtvami se je sestajal v tim. škofovi sobi, najbolj uglednem lokalu župnije, njihov molk pa je kupoval z darili. Državno pravdništvo je začelo preiskavo po anonimni pisni prijavi, župnik pa se brani pred obtožbo spolnega nasilja tako, da obtožuje župljanke: tako dolgo so ga zapeljevale, da je na koncu popustili!). Kar pa zadeva odemštvo, ga je Di Stefano zanikal, Čeprav je denar res posojal, a le zato, da bi pomagal, ljudem v stiski. Pri Pordenonu potegnili truplo iz reke Meduna PORDENON - Iz voda reke Meduna so v bližini mostu Tremeacque, približno 15 kilometrov od Pordenona, potegniti vCeraj truplo moškega v razpadajočem stanju. Po prvem bežnem ogledu naj-bi imel umrli od 65 do 70 let, v vodi pa naj bi bil že vec mesecev. Identifikacija seveda še ni bila mogoča, kaj veC pa bo znano danes po nekroskopski ekspertizi. Preiskovalci medtem preverjajo primere v zadnjih mesecih izginulih oseb. Černobil: obletnica sredi novih polemik KIJEV - Danes poteka 12. obletnica jedrske katastrofe v Černobilu, ravno te dni pa so izbruhnile nove polemike o resničnih razsežnostih posledic tragičnega incidenta. Ukrajinska vlada je namreč postregla z novimi, neprimerno višjimi številkami o smrtnih in bolezenskih posledicah radioaktivnih sevanj, in napovedala, da je tudi tem podatkom usojena nadaljnja rast. V središču polemike je tudi peti reaktor jedrske elektrarne, edini, ki je katastrofo »preživel«, a so ga morali lani zaradi okvare izključiti. Zdaj bi ga bilo treba nevtralizirati, vendar ukrajinska vlada v ta namen zahteva obsežno denarno pomoC iz tujine. Po mnenju ruskih znanstvenikov in tudi zahodnih naravovarstvenikov, vključno z italijansko Legambiente, je Kijev namerno napihnil podatke o posledicah eksplozije leta 1986, da bi izsilil cimvec tuje pomoči, po drugi strani pa je žrtve katastrofe povsem prepustil njihovi usodi. Obolelim ljudem tako ne preostaja druga alternativa, kot da se vračajo v kontaminirane domove. Spomin na odporništvo ob spoštovanju zgodovine Violante v Reggiu Emilii: »Ne gre enačiti nacizma s fojbami.« MILAN - Po vsej Italiji so vCeraj proslavljati 25. april, dan vstaje proti nacifaši-stom in odporniškega gibanja. NajveCja manifestacija je bila v Milanu, kjer je bile osrednje zborovanje na trdu pred Duomom. Spregovoril je notranji minister Giorgio Napolitano, ki je naglasil, naj bo 25. april praznik enotnosti in svobode. Tajnik Cgil Sergio Cofferati pa je izrazil željo, da bi živel v državi brez nepremostljivih pregrad in ločitev, a ob poznavanju in spoštovanju zgodovinske resnice o fašizmu in antifašizmu. O vprašanju zgodovinske resnice je spet spregovoril tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante, in sicer na proslavi v Reggiu Emilii. Izrazil je nujnost posredovanja vrednot antifašizma in odporništva ne samo novim rodovom, ampak tudi tistim odraslim, ki so brezbrižni ali celo na drugi strani. Osvoboditev izpod naci-fašizma je temelj italijanske republike, je dejal Violante in pristavil, da ne smemo postavljati na isto raven pripadnike ene in druge strani: eni so bili na strani plombiranih železniških voz namenjenih v nacistična taborišča, dragi pa na strani pravice in svobode, zato je zgrešeno enačiti nacistične pokole s fojbami, je zaključil Violante. V Turinu so izbrati prav 25. april, da so posvetili letališče priljubljenemu italijanskemu predsedniku Sandra Pertinijp, ki je bil vodilni elan odbora za osvoboditev severne Italije CNLAI. V Rimu je predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro skupaj z obrambnim ministrom Ninom Andreatto položil venec na spomenik neznanemu vojaku in v mavzoleju pri Ardeatinskih jamah. Na proslavi dneva odporništva v Bologni je predsednik vlade Romano Prodi naglasil, da je treba ustvariti tako Italijo, ki bo vredna idealov 25. aprila in bo s temi vrednotami stopila v Evropo, kjer bo dopolnila svojo nacionalno identiteto. Prodi je tudi pozitivno ocenil množično prisotnost na antifašističnih proslavah. V Bologni se je odvila tudi manifestacija homoseksualcev, ki jo je sklicalo združenje Arcigay v odgovor na nedavne izjave predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija proti drugačnim s spolnega vidika. Podobna pobuda je bila tudi v Neaplju, kjer je župan Antonio Bassolino skupaj s predsednikom Ar-cigaya položil venec z roza trikotnikom, simbolom homoseksualcev v nacističnih lagerjih, kjer jih je umrlo 250 tisoC. Za vatikansko glasilo Os-servatore romano se je treba spominjati 25. aprila istočasno z 18. aprilom 1948, ko je z volilno zmago Krščanske demokracije prevladala svoboda. Končno gre še zabeležiti apel vsedržavnega združenja partizanov Anpi, ki je v finančnih težavah in zbira sredstva za ohranjanje vrednot boja za svobodo. Udeležencev tistega boja je vedno manj, ugotvaljajo, vendar so tiste vrednote še vedno žive in je zato potrebna nabiralna akcija, ki naj omogoči Anpiju, da nadaljuje ideale tistega osvobodilnega boja. V Milanu se je pred Duomom zbralo 50 tisoč ljudi (AP) GENOVA / SERIJSKI UMORI Nekaj zanimivih pričevanj Morda imajo v rokah dokaz, da je ista oseba 6-krat morila GENOVA - Pričevanja treh moških, železničarja, taksista in potnika na vlaku, so preiskovalcem morda le nudila nekaj otipljivega pri iskanju morilca Marie Angele Rubi-no, ki so jo našli mrtvo v Ventimi-glii. Balistične ekspertize naj bi prinesle na dan, da so z isto pištolo ubili dva noCna Čuvaja v Novi Ligure ter tri prostitutke na ligurijski obali, vendar doslej ni bilo nobenega elementa, ki bi teh pet umorov povezoval s smrtjo Rubinove in neke druge ženske, Elisabette Zoppetti, ki so jo na Veliko noC prav tako umorili v železniški toaleti. Pričevanja trojice govorijo o moškem s podobnimi značilnostmi, ki je naglo odšel s postaje v Bordigheri. Ujemal naj bi se tudi z identikitom, ki ga je naredil homoseksualec Julio Castro. Castro je edina oseba, ki je doslej podrobno opisala morilca: 24. marca je bil z njim v avtu, približala sta se nočna Čuvaja, ki ju je neznanec hladnokrvno ustrelil, nakar je orožje pomeril tudi v Castra, ki pa je kjub ranam ostal živ. Morilec ga je pustil in odšel, prav gotovo je bil prepričan, da je nesrečnež mrtev. Medtem ko preiskava poCasi gre svojo pot, se psihoza o serijskem morilcu ni polegla, vendar samo na vlakih in železniških postajah. Drugje je na primer včeraj vladal običajni praznični vrvež, ob lepem sončnem vremenu so se plaže napolnile, mesta pa izpraznila. Potniki na vlakih pa so se držali skupaj, posebno ženske, pritoževali pa so se, da o kakšni ostrejši kontroli s strani sil javnega reda ni ne duha ne sluha. _____KOSOVO / VEC ZASKRBLJUJOČIH POKAZATELJEV_ Po referendumu v Srbiji se napetost na Kosovu stopnjuje ZDA razmišljajo o sankcijah za ZRJ - Pripravljenost v Albaniji NEW YORK - Tiskovni predstavnik ameriškega State departmenta James Rubin je novinarjem sinoči dejal, da ZDA razmišljajo o uvedbi novih kazenskih ukrepov proti režimu Slobodana Miloševiča zaradi poglabljanja krize na Kosovu. Rubin je dejal, da Miloševič ni izpolnil zahtev mednarodne skupnosti, predstavljenih v odločitvah kontaktne skupine. Jugoslovansko vojsko je obtožil, da je kriva za zadnje spopade ob jugoslovansko-albanski meji na Kosovu, položaj v pokrajini pa je po njegovem mnenju ponovno izredno zaostren. Rubin ni želel govoriti o morebitnih prihodnjih ukrepih proti ZRJ, vendar poznavalci menijo, da naj bi vključevali zamrznitev premoženja ZRJ v tujini. O tem bo odločala kontaktna skupina prihodnjo sredo. Ta se bo seznanila tudi s poročilom OVSE o položaju v tej »eksplozivni« srbski pokrajini. Po mnenju tiskovnega predstavnika poljskega zunanjega ministrstva Pavvla Dobrovvolskega izidi srbskega referen- duma o udeležbi mednarodnih posrednikov v kosovskem konfliktu dokazujejo, da Beograd zavraCa posredniško misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Za enotnost kontaktne skupine pri reševanju krize na Kosovu pa se moCno zavzemajo v Franciji. Edsen od glasnikov francoskega zunanjega ministrstva Yves Doutriaroc je dejal, da je enotnost v interesu vseh, saj bi morebitna razhajanja v kontaktni skupini lahko po mnenju francoske strani izkoristili tako srbska kot albanska stran. Do reakcije Francije je prišlo po pisanju VVashington Posta, ki je napovedal možnost, da ZDA izstopijo iz skupine. Kot je znano kontaktno skupino poleg ZDA sestavljajo še Rusija, Francija, Velika Britanija, nemCija in Italija. Od začetka krize na Kosovu se je skupina sestala dvakrat, 9. marca v Londonu in 25. marca v Bonnu. Visoki predstavnik albanskega notranjega ministrstva pa je vCeraj izjavil, da so zaradi zapletenega položaja na albansko-jugoslovanski meji izpolnje- ni pogoji za povečanje bojne pripravljenosti albanskih policijskih in vojaških sil. Pripravljenost so zvišali na prvo stopnjo, da »bi preprečili kakršenkoli izgred jugoslovanske strani«, je pojasnil Ilir Gano. Povedal je še, da je zaradi vse nevarnejšega razvoja dogodkov na Kosovu v zadnjih dneh v Albanijo prebežalo veliko tamkajšnjih prebivalcev. Na poziv Zveze srbskih združenj v Nemčiji pa so se v Bonnu in Berlinu zbrali tamkajšnji Srbi in protestirali proti pritiskom mednarodne skupno-' sti na Beograd zaradi položaja na Kosovu. Obenem so izrazih podporo Srbiji in ZR Jugoslaviji pri reševanju tega vprašanja po mirni poti in brez tujega vmešavanja, je poročala agencija Tanjug. Srbska skupnost po svetu je svoje Člane pozvala, naj se vCeraj in danes udeležijo manifestacij pod geslom »Ne damo Kosova - Kosovo je srbski Jeruzalem«. Demonstracije so bile poleg Bonna napovedane še v Parizu, Haagu, New Yorku in Ottavvi. ri SEVERNA UGAh Bossina kongresu stranke Žmnovskega išče kupce MOSKVA - »Gospodarstveniki, ki prihajajo k vam in jim vi rečete Italijani, so v resnici 95-odstotno Padanci,« je opozoril Umberto Bossi med govorom na kongresu ruske ultranacionalistiene stranke Vladimirja Zirinovskega. »Rekli so mi, da tukaj v Rusiji vsakega Italijana najprej vprašate, od kod prihaja. Ce prihaja iz nekega določenega območja, potem ste bolj previdni,« )e nadaljeval lider Severne lige. Ali to p°' meni, da ne zaupajo južnjakom? »Tako je. In niso sami.« Bossi je bil včeraj eden od Častnih go stov kongresa stranke Zirinovskega, katere mu je tako vrnil obisk pri »parlamentu« danije v Mantovi, ligini delegaciji so 1 h še Roberto Marom. Marco Formentim m Stefano Stefam, ki 30 jih spremljali sodelavci in plavolaso dekle v zeleni umtor- mi »padanske straže«. Na častni tribuni pa so se liga51 znašli v kaj ma ° ugledni družbi. s predstavniki Iraka, Libije, Kube, Severne Koreje in srbskega nacionalista Šešlja- Toda Bossija to oCit-no ni motilo, saj je se v Rusijo z namenom, da bi našel kupce za proizvodnjo padan-skih tovarn, za kaj takega, kot je sam dejal, da politično sozvočje ni potrebno. _________TRST / PRIPRAVE NA DEŽELNE VOLITVE_ Canciani in Burna Spetič na vrhu kandidatne liste SKP Tretji nosilec liste je pokrajinski tajnik stranke Jacopo Venier TRST - Giorgio Cancia-Di (na sliki), Brana Zorzi-Di Spetič (na sliki) in Jacopo Venier so po vrstnem redu nosilci kandidatne liste Stranke komunistične prenove v tržaškem volilnem okrožju. Tako je z veliko večino glasov sklenil v Četrtek strankin pokrajinski °dbor, ki je vzel na znanje odločitev Fausta Monfal-cona, da se odpove ponovni kandidaturi za deželni svet. Canciani, pokrajinski Predsednik stranke, je zelo znana osebnost v krajevnem komunističnem in delavskem gibanju, po dolgi angažiranosti v KPI je bil nato pokrajinski sekretar SKP In na zadnjih volitvah tudi kandidat za poslansko zbornico v proporCnem sistemu; SpetiCeva je pokrajinska svetovalka, Venier pa pokrajinski tajnik. Poleg Cancianija in Spe-ticeve sta na listi še dva Slovenca in sicer dolinski občinski odbornik Darij Brajnik ter devinsko-na-brezinska občinska svetovalka Stanka Mokole. Ostali kandidati so Adriana Donini, Diego Apostoli, Morena Rumi, Sergio Facchini, Giuliana Šema, Sergio Minutillo, Giuliana ^lacci in Dennis Visioli. Kot beremo v tiskovnem sporočilu, je SKP Prepričana, da bodo imele junijske deželne volitve tudi izrazito vsedržavno razsežnost, tako da se bodo v tej preizkušnji v prvi osebi angažirali vsi najvidnejši strankini krajevni Voditelji. V SKP vlada optimizem nad volilnimi rezultati, njen uspeh - piše nadalje v sporočilu -Predstavlja tudi pogoj za korenito spremembo političnih odnosov in razmerij v deželni stvarnosti. Na vrh volilnega programa so vključili socialno politiko, obrambo deželne enotnosti in posebnosti pred nevarnostjo avtoritarnih in desničarskih zasukov, končno pa še potrebo po zaščiti slovenske manjšine. V ta namen so sestavili tudi kandidatno listo, ki nudi stvarno možnost za izvolitev slovenskega komunista v deželno skupščino. Na kandidatni listi je šest žensk, kar je odraz velike pozornosti, ki jo Bertinottijeva stranka namenja zenski problematiki. Kandidate, ki so jih izbrali na osnovi posvetovanja s članstvom, bodo uradno predstavili v sredo, 29.aprila na novinarski konferenci. Takrat bodo verjetno znani tudi kandidati SKP v vseh petih volilnih okrožjih Fur-lanije-Julijske krajine. - SKP je na volitvah pred petimi leti izvolila v deželni svet štiri predstavnike in sicer Monfal-cona v Trstu, Roberta An-tonaza na Goriškem, Kleno Gobbi v Vidmu in deželnega tajnika Gianlui-gija Pegola v pordenon-skem okrožju. Pred nekaj meseci pa je Gobbijeva zaradi nekaterih sporov s kolegi zapustila stranko in pristopila v mešano svetovalsko skupino. Monfalcon in somišljeniki so bili dobršen del zakonodajne dobe v opoziciji, po padcu deželne vlade ligaša Sergia Cecot-tija pa so nudili zunanjo podporo manjšinskemu zavezništvu Oljke ter odboru predsednika Gian-carla Cruderja. _______VIDEM / DEŽELNE VOLITVE____ Jutri sklep Levih demokratov Zelo malo možnosti za kandidaturo socialista De Gioie VIDEM - Levi demokrati bodo na jutrišnjem sestanku deželnega vodstva odločali o kandidaturah za junijske volitve in to na osnovi predlogov štirih pokrajinskih federacij stranke. Sklepali bodo tudi o nosilcih kandidatnih list in o volilnem programu. Vodstvo bo v tajnem glasovanju predhodno odločalo o kandidaturah Miloša Budina, Renza Travanuta in Lodovica Sonega, ki imajo za sabo dve mandatni dobi. Velika večina elanov pokrajinskih vodstev je že prižgala zeleno luC njihovi ponovni kandidaturi, pomisleke ima le leva frakcija LD, ki jo v Trstu vodi nekdanji podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel. Ne gre vsekakor za kritiko trem kandidatom, sporna je predvsem metoda izbire. Za Trst bo moralo deželno vodstvo odločati tudi o nosilcu oziroma o nosilcih liste, ki bosta najbrž podpredsednik deželne skupščine Miloš Budin in deželni sekretar CGIL Bruno Zvech. O tem so razpravljali na pokrajinski ravni, sklep pa bodo sprejeli jutri. Levi demokrati se medtem ukvarjajo s ponudbo socialistične stranke SI, ki bi hotela pristopiti v novo stranko, a za sedaj s svojo specifiko in torej v Cisto volilne namene. Socialistom niso zaprli vrat, menijo pa, da je njihov korak prišel prepozno in da taka politična operacija zahteva svoj čas. To stališče danes kot danes zelo zmanjšuje možnost tržaške kandidature deželnega odbornika Roberta De Gioie, ki bo moral najbrž poiskati druge poti za ponovno izvolitev v deželno skupščino. PROSEK / OBČNI ZBOR ZADRUGE PROSEK-KONTOVEL Za vzdiževanje doma potreben trud vseh Predsednik zadruge Josip Čuk je opozoril na finančne težave - Izvolili tudi nov odbor V sredo, 22. t. m. je bil 113 Proseku redni občni 'C l0r članov Zadruge kul-Kirni dom Prosek-Konto-Vel (na sliki) , ki so se v 23Cetku z enominutnim kolkom oddolžili sporni 33 preminulih elanov t eku poslovnega leta. Po r°Cilo upravnega odbora jt P°dal predsednik Zadruge Josip Cuk, ki je podrobne 0risal delovanje odbora ir Seznanil prisotne z razni j11* deli, ki so jih opravili \ eku leta, ter omenil tud Oekaj pobud, ki jim ime odbor, kot je napeljave oentralne kurjave v zgornje Prostore doma, kjer imame J ustva in organizacije se-■ e^®; Pripomnil je tudi, de .Pilo v dvorani man j^ditev kot prejšnja leta troski za upravo doma ir vorane pa se niso bistve-C znižali in zato ima za /Prga finančne težave. Ge Prav finančno stanje je^l . društev ni rožnato ra se morajo prav za-v j tega vsi zavedati, da je Odurni dom streha ir enotni prostor za vse. Zato se morajo vsi potruditi pri vzdrževanju tega doma (ki ni deležen nobene podpore iz javnih sredstev) in to ne samo Člani, temveC vsi prebivalci in društva s Pro-seka-Kontovela. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal Drago Milic, je bilo razvidno, da so bile pripombe predsednika Čuka povsem utemeljene, saj so dohodki komaj krili najnujnejše izdatke in zato je vsaka pobuda za olepšanje in vzdrževanje doma pod vprašajem. Po poročilu in razrešni-ci odboru, ki jo je dal predsednik nadzornega odbora so prisotni soglasno odobrili bilanco za leto 1997. Po krajši debati, ki se je sukala okrog raznih del in popravil, ki bi jih dvorana, dom in zunanji prostori potrebovali, so člani izvolili nov upravni in nadzorni odbor. Upravni odbor bodo sestavljali Miro Blažina, San-dor Bukavec, Alojz Buka-vec, Vinko Cibic, Aleksander Čuk, Josip Čuk, VValter Ferluga, Alojz Kapun, Rado Menucci, Drago Milic in Dario Sardoč. Nadzorni odbor pa Marjo Čemjava, Drago Cibic in Luoiano Stoka, (b.r.) Neresna ponudba zasebnemu radiu CELOVEC Kot neresno oslo- in nesprejemljivo je pošlo vodja privatne radijsk družbe Radio Korotan Marijan Pipp označil ponudbo urada zveznega kanclerja, ki predvideva finančno podporo radijski dražbi Korotan kot tudi partnerski dražbi Agora v višnii po 3, 5 milijona šilingov letno. Kot poroča glasilo NSKS »Naš tednik«, je Pipp pristojnemu parlamentarnemu odbora že sporočil, da pri tako nizki podpori ne bo prišlo do realizacije privatnega radia s strani družbe Radio Korotan. Po Pippovem mnenju bi morala letna podpora znašati vsaj 20 milijonov šilingov, dokončna odločitev pa naj bi padla že v naslednjih dneh. Poslovodja druge privatne radijske dražbe, Radio Agora, Kristijan Schellander še ni zavzel stališča, vendar naj bi bili prav tako razočarani nad ponudbo avstrijske države. Po načrtih obeh radijskih družb naj bi privatni dvojezični radio Agora/Ko-rotan zaCel oddajati jeseni letos. (I.L.) r POSOČJE / PO POTRESU n Predsednik Kučan obiskal potresence Srečal se je tudi z župani BOVEC - Predsednika republike Slovenije Milana KuCana, ki je bil včeraj na obisku v Posočju, so v Bovcu predstavniki republiškega in regijskega štaba civilne zaščite ter župani in poveljniki občinskih štabov civilne zaščite občin Bovec, Kobarid in Tolmin seznanili s posledicami potresa in začetkom obnove. Predsednik Kučan se je dopoldne srečal tudi s prebivalci Drežniških Raven, popoldne pa je obiskal še Kal, Koritnico in Lepeno. Po ogledu krajev, ki so bili ob potresu najhuje prizadeti, je Milan Kučan dejal, da ga je obisk navdal z optimizmom, saj so bile stvari narejene dobro -» in strokovno. »Kar sem videl, je pravzaprav že rezultat dela civilne zaščite, občin, republiških organov za reševanje in varovanje, predvsem pa samoiniciativnosti in aktivnosti ljudi, ki v teh krajih živijo,« je izjavil slovenski predsednik in dodal, da ne vidi razloga, -da Slovenija ne bi zmogla solidarnosti tudi v dragi fazi obnove. S posledicami potresa je predsednika KuCana seznanil poveljnik štaba civilne zaščite za severno Primorsko Albin Krapež, ki je povedal, je bilo ob potresu poškodovanih vec kot 900 različnih objektov, od katerih jih bo tretjino treba porušiti. V akcijah civilne zaščite pa je sodelovalo 1760 ljudi. NOVICE Še danes volitve v organe Unije Italijanov KOPER - V 38 od skupno 44 skupnosti, v katerih so organizirani pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, so bile včeraj in danes volitve elanov v skupščine Unije Italijanov za naslednje mandatno obdobje. Na volilnih seznamih je bilo vpisanih skoraj 28 tisoč votivnih upravičenčev, kar je veC, kot se jih je ob popisu leta 1991 opredelilo za pripadnike avtohtone italijanske narodnosti. Od 132 kandidatov v vseh skupnostih (na Reki se za 6 mest poteguje 17 kandidatov, za enako število mest v Pulju 13, za tri mesta v Piranu in Bujah po 9 kandidatov itd.) bo tokrat izvoljenih 64 od sicer 71 predvidenih novih elanov skupščine. Pripadniki obeh izolskih samoupravnih skupnosti Italijanov, Pasquale Besenghi degli Ughi in Dante Alighieri (ta se je pred kratkim organizirala zaradi nesoglasij v zvezi s statutarnimi določili o članstvu) pa naj bi svoje predstavnike izvolili v dodatnem volilnem terminu, ki pa še ni bil določen. Skupina slovenskih carinikov prodajala neocarinjeno blago LJUBLJANA (STA) - Kriminalisti, ki so že dalj Časa spremljati skupino carinikov, ki se je ukvarjala s prodajo neocarinjenega blaga, so med petkovo preiskavo nekaterih skladišč v industrijski coni v Mengšu in Trzinu odkriti neocarinjeno blago. Slo naj bi predvsem za cigarete, alkohol in lažne žige za carinsko poslovanje. Pri tem naj bi policisti priprti veC kot deset carinikov in prevoznikov. Neocarinjeno blago naj bi po nekaterih podatkih na slovensko tržišče voziti predvsem preko italijanskih mejnih prehodov. O omenjenih odkritjih podrobnosti niso znane, saj so, kot je povedala Barbara Brezigar, vodja skupine tožilcev za posebne zadeve, zaradi interesa preiskave uvedli tako imenovani informacijski molk. ZVEZA SLOVENSK111 KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV Center za kulturne raziskave Barcio prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’98 danes, 26. aprila 1998, ob 17. uri v cerkvi Sv. Florjana v Zavarhu - Villanova delle Grotte (Terska dolina) Nastopili bodo: MePZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, MePZ Sueti Peter, MePZ Rado Simoniti iz Dobrova, ŽPZ Ivan Grbec iz Trsta, Vokalna skupina Sotočje iz Sela in MePZ Podgora. 25. APRIL / DAN ANTIFAŠISTIČNEGA ODPORA Množična udeležba na proslavah: vrednote svobode in spomin na padle Danes v Rižarni osrednja proslava Odbora za obrambo vrednot odporništva in demokracije Na letošnjih proslavah 25. aprila, dneva antifašističnega odporništva se je zbralo res veliko ljudi, starejših, pa tudi mlajših. Bilo jih je nedvomno vec kot prejšnja leta: ugotovitev velja za prve svečanosti, ki so se odvile v petek, pa tudi za številne včerajšnje spominske prireditve. Verjetno so k temu pripomogle tudi nedavne polemike okrog vloge antifašizma, ki so se razvile tudi v Trstu, kjer je dopoldne bilo uradno polaganje vencev na obeležju odporništvu na griču Sv. Justa. Osrednja svečanost na Tržaškem bo danes ob 10.30 v Rižarni. V javnosti je vCeraj moCno odjeknila vest, da so pomazali zid na zadnji strani vsedržavnega spomenika s protižidovskimi žaljivkami. O dejanju, ki je vzbudilo najveCjo obsodbo in grajo, vodi preiskavo politični oddelek kvesture, in bo zelo verjetno predmet razmišljanja tudi na današnji svečanosti. Proslavo, ki so jo premestili na današnji dan v znak spoštovanja do židovske skupnosti, za katero je sobota dan počitka, je priredil Pokrajinski odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij. Zbranim bodo spregovorili predsednik pokrajinske uprave Ren-zo Codarin, tržaški podžupan Roberto Da-miani, pokrajinski tajnik sindikata Cgil VValdi Ca-talano, slovenska zgodovinarka Marta Verginella in predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja FJK Gianpaolo Valdevit; nastopil bo zbor Zavoda združenega sveta iz Devina. Sv. Ivan Vrsto včerajšnjih proslav pričnimo pri Sv. Ivanu (prva slika), kjer so pred spominskim obeležjem na tamkajšnjem Narodnem domu počastili spomin padlih za svobodo predstavniki raznih ogranizacij in društev, predvsem pa lepo število SvetoivanCa-nov, ki so želeli s polaganjem vencev in rož izpričati svojo hvaležnost za nesebično žrtev premnogih. To je v svojem uvodu poudarila Neva Lukeš, ki je pomen osvobodilnega boja pož-lahtila z utrinki spominov iz takratnega dogajanja. Z ozirom na prisotnost večjega števila mladih je bil njena pripoved neposredna in nedvoumna. Prav tako je izzvenel tudi nagovor v italijanščini Claudie Černigoj, ki je naglasila, da sprava nikakor ne more in ne sme biti enačenje žrtev, ker so se paC eni borili za svobodo, demokracijo ter proti fašizmu in nacizmu, drugi pa so z nacifašisti sodelovali ter prve preganjali, zatirali, muCili in pobijali. K občuteni proslavi je Stane Rastresen dodal še recitcijo svoje pesmi, v kateri je izpričal zvestobo idealom, ki so ga pred davnimi leti povezali z NOB. Predstavništvo se je nato napotilo še v Bošket, kjer so položili venec na prikrito obeležje Almi Vivoda, nakar so počastili še padle v Pod-lonjerju in Lonjerju. Sv. Ana Svečanost je bila vCeraj dopoldne tudi pred spominskim obeležjem za padle od Sv. Ane, Ko-lonkovca in Skednja pred obeležjem, ki stoji prav v bližini vhoda na tržaško pokopališče. Organizator te spominske svečanosti je bil Odbor za postavitev spomenika na tem področju. V imenu le-tega je navzoče pozdravila Jolanda Gustinčič, nakar sta v slovenščini in italijanščini spregovorila Sergij Pettirosso in Alessandro Radovim, oba svetovalca tamkajšnjega rajonskega sveta. Predstavniki lokalnih kulturnih društev ter partizanske zveze so pred tem postavili pred spominsko obeležje vence in šopek cvetja. (N.L.) Dolina 25. april so počastili tudi v Dolini (druga slika): na pobudo sekcije VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Pre-beneg, in KD Vodnik se je vCeraj v vasi zvrstilo kar veC dogodkov. V jutranjih urah se je skupina Članov dolinskega društva podala na tradicionalni pohod po bližnji okolici: letos je bil na vrsti pohod po stezah Slovenske Istre od Tinjana Cez Osp, z obiskom znamenite jame, na Socerb z zaključnim spustom v Dolino. Borci so v dopoldanskih urah položili venca na spomenika v MaCkoljah in Prebe-negu. Ob 17.30 pa se je odvila svečanost pri dolinskem spomeniku padlim v NOB. Priložnostni govor je imel predsednik KD Vodnik David Bandi. Izbor partizanski pesmi je občuteno podal domači MoPZ Vodnik, z vencem in Častno stražo pa so se svojim padlim poklonili elani sekcije VZPI-ANPI. (dam) Milje V Miljah (tretja slika) se je osrednja manifestacija odvila popoldne pred spomenikom padlim. Spregovorila sta Marko Savron za Slovence miljske občine in Tristano Matta za Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja. Savron je v slovenskem in italijanskem govoru naglasil milj-sko antifašistično tradicijo, kot kaže dejstvo, da je 254 MiljCanov umrlo v boju za svobodo in da je polovica padlih je bilo Slovencev. Savron je poudaril, da smo padlim dolžni hvaležnost za današnjo svobodo, komemoracije pa naj bodo opomin prihodnim rodovom, da se ne bi ponavljale napake preteklosti. Na občinski svečanosti ni bilo miljskega župana Roberta Dipiazze, ki je zadnje Čase polemično nastopil proti antifašističnim pobudam. V znak protesta je Stranka komunistične prenove dopoldne priredila lastno počastitev 25. aprila s sprevodom od sedeža stranke do spomenika padlim. Popoldne je pri Korošcih domači zbor Jadran zapel pred spomenikom padlim kot znak spoštovanja do vseh, ki so se žrtvovali za zmago nad nacifašizmom. Križ Dan vstaje so včeraj dopoldne primerno obeležili tudi v Križu, in sicer na pobudo vaške sekcije Zveze partizanov ANPI »Evald Antončič«. Bivši partizani in vašCani so se zbrali na dvorišču Ljudskega doma, od koder so v povorki krenili do vseh krajevnih partizanskih obeležij, kjer so položili vence, krajša svečanost pa je bila pred osrednim spomenikom padlim v NOB. Tukaj sta spregovorila SoCa Košuta Hafner in Ančko Tence, proslavo pa je popestril nastop moškega pevskega zbora Vesna. Nabrežina Proslavo v Nabrežini (četrta slika) sta priredila občinska uprava in občinski antifašistični odbor, ki je, kot znano, trn v peti nekaterim veljakom krajevne desnice. Na včerajšnji slavnosti pred osrednjim spomenikom padlim v NOB so spregovorili župan Marino Vocci, podžupanja Mari-za Skerk Kosmina in Alojz Markovič v zastopstvu krajevne sekcije VZPI-ANPI. Vsi govorniki so izpostavili aktualnost idealov antifašizma. Prireditev sta obogatila pevska zbor Igo Gruden in Fantje izpod Grmade ter nabrežinska godba na pihala. V Zgoniku proslava partizanske kulture »Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas«. Da je partizanska pesem še vedno krik vseh nas, je dokazal množičen odziv na petkovem veCeru partizanske pesmi, ki ga je v Zgoniku organizirala Zveza slo-venskuh kulturnih društev v sodelovanju s KD RdeCa zvezda ter s pokroviteljstvom Občine Zgonik in SKGZ. Pred koncertom v zgoniškem športno-rekreacijskem središču se je pred spomenikom padlim v NOB odvila krajša spominska svečanost s polaganjem vencev in nastopom MoPZ RdeCa zvezda. V svojem priložnostnem govoru je zgoniška županja Tamara Blažina poudarila pomen zgodovinskega spomina, spomina na padle, katerih imena so vklesana v kamnu številnih spomenikov. »Zaradi tega se zgodovine ne da na novo napisati,« je dejala Blazi-nova ter v isti sapi izrazila pomen gledanja v bodočnost brez iskanja sovražnikov, temveč s prizadevanjem za pravičnejšo družbo, ki naj skrbi za delo, pomaga šibkejšim in sprejema različne. Koncert v glavni telovadnici je začel s trebensko Godbeno društvo Viktor Parma, ki je zaigrala Pohod XIV. divizije, sledile pa so še druge navdušujoče partizanske skladbe. Slavnostni govornik veCera je bil predsednik ZSKD Ace Mermolja, ki je med drugim dejal: »Nacizem in fašizem sta uporabila strahovit tehnološki aparat, da bi dominirala nad evropskimi narodi in državami - te- mu smo se uprli tudi Slovenci, v sklopu NOB, ko smo prvič nastopili kot narod v bran svojega obstoja za vsako ceno.« V nadaljevanju je izrazil ugotovitev, da je bil NOB široko narodno gibanje, ki je pomenilo tudi veliko kulturno dejanje. Partizanska pesem, gledališče, tisoče besedil in notnih zapisov ne gre pozabiti, kaj šele se jih sramovati. To pa se po Mermoljevih besedah dogaja v matici, kjer so zbori skoraj povsem Črtali vsako sklicevanje na partizansko kulturno zakladnico. Izrazil je prepričanje, da nobena vojna, niti osvobodilna, ni izraz Ciste ljubezni in absolutne CistoCe, ter obsodil vsako enačenje fašizma s komunizmom in poskuse rehabilitacije kolaboracio-nizma in domobranstva. Na koncu svojega govora je Mermolja izrazil prepričanje, da Slovenci ne smemo pozabiti na trenutke, ko smo zaceli verjeti v lastno svobodo in se uvrstili med narode, ki se ponosno spominjajo na zmago nad fašizmom, »zato poslušajmo partizanske pesmi s ponosom!«. Sledili so nastopi pevskih zborov Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela, Oton Župančič iz Stan dreza ter Valentin Vodnik iz Doline, ki jih je na harmoniko spremljal Edvin Križni ančič. Zborovska izvajanja sta obenem povezovala dva intermezza recitacije izbora Kajuhovih pesmi, medtem ko se je večer zaključil z nepogrešljivo »Vstajenje Primorske« v skupnem izvajanju zborov in godbe. POSKUSNA POBUDA / NA PRAZNIČNI DAJ^ Delni uspeh odprtja trgovin Tudi kupcev ni bilo prav veliko, vendar so trgovci zadovoljni Kljub prazničnemu dnevu so vCeraj v Trstu trgovine lahko bile odprte, vendar se je te možnosti poslužilo pravzaprav omejeno število trgovcev, in to ne samo zaradi stavke, ki so jo napovedali sindikati uslužbencev trgovin Cgil, Cisl in Uil. Kot je znano, so se odločili za stavko, ker se predstavniki delodajalcev niso predčasno domenili s predstavniki uslužbencev. To pa ni bil edini razlog, verjetno pa niti najpomembnejši, zaradi katerega je bilo odprtih malo trgovin. Se največ jih je bilo od- prtih v Terezijanski Četrti, koder se je res potikalo nekaj kupcev z onstran meje, pri Rusem mostu so postavili vse stojnice, v središču je bila odprta približno polovica trgovin, vendar vec kot v prejšnjih primerih; v drugih mestnih predelih pa je bilo znatno veC zaprtih prodajaln, ponekod prav vse brez izjeme. Kupcev pa je bilo še kar precej, pravijo trgovci, zlasti v opoldanskih urah, ko je bil sprehod po središču prav prijeten zaradi lepega vremena in relativno omejenega prometa in se je torej po sre- diščnih ulicah premikala prava množica. Odprtje prodajaln n^ praznični dan, za katem ga so se organizacije trgovcev domenile s trža ko občinsko upravo,J® merilo k uveljavljanju sta kot nakupnega sre dišCa, ki ima vsaj to pre nost v primerjavi s k° mercialnimi središči bližnji Furlaniji. Obračun sicer ni navdušujoč, YeI1 dar kaže nov trend, ki P se bo lahko uveljavil samo, Ce bodo mestna uprava in stanovske organiza cije znale nuditi tudi druge kvalitetne storitve do macim in tujim kupcem- BOGATA IZBIRA Poletne ponudbe Krožka KRUT Poletne ponudbe, ki jih predstavlja krožek KRUT, so letos še posebno zanimive. Vsakdo lahko med njimi izbere najustreznejši poletni oddih, saj se paleta ponudb vije okrog morskih, a tudi gorskih krajev. Običajne počitnice na Malem Lošinju v zalivu Cikat, kot tudi, letos prvič, v Po-reCu, bodo potekale v treh izmenah. V hotelu Bellevue na lošinjski plaži bodo KRUT-ovi elani preživeli na izbiro deset dni med 19. in 29. junijem, od 29. junija do 9. julija, ali od 9. do 19. julija. Medtem ko so te izmene že popolnoma zasedene, najbrž zaradi uspešnih preteklih izkušenj, je na razpolago še nekaj mest za preživljanje letošnjega poletja v Zeleni laguni v PoreCu, v hotelu Delfin, ki je prav tako v neposredni bližini plaže, in sicer od 21. do 30. junija, od 30. junija do 9. julija, ali pa od 9. do 18. julija. Bodisi lošinjski kot poreški hotel nudita elanom KRUT-a polni penzion in prijetno počitniško vzdušje za desetdnevno sprostitev. Kogar posebno teži poletna vročina, namenja KRUT julijsko bivanje na gorskem zraku, na nadmorski višini 700 metrov v žabniškem hotelu Bellavista. Za tiste, ki imajo radi svež zrak in ki ne prenesejo julijskega žgočega sonca, je torej na razpolago še mnogo prostih mest za bivanje v Zabnicah od 15. do 26. julija. Po nekaj letih se krožek KRUT spet predstavlja tudi s potovalno ponudbo. Zainteresirani bodo z Brnika odpotovali z letalom na Kreto in se osem dni, od 26. junija do 3. julija, nastanili v hotelu Santa Marina Beach. Slednji se nahaja šest kilometrov od Herakliona in deset kilometrov od znamenite Minojske palaCe v Knososu. Tudi pri tej KRUT-ovi ponudbi je na voljo še nekaj prostih mest. KRUT-ovi elani in prijatelji imajo kar pestro izbiro za preživljanje bližajočega se poletja; za prijave in morebitna pojasnila je na razpolago urad s telefonsko številko 360072. Jana PeCar Giulietto Chiesa jutri v Novinarskem krožku Znani novinar Giulietto Chiesa bo jutri ob 17.30 govoril v Novinarskem krožku (Korzo Italia 13) na temo »Zbogom Rusija«. Dopisnik Stampe v Moskvi bo gost krožka Enrico Berlinguer; z njim se bo pogovarjal Paolo Rumiz, medtem ko bo soočenje vodil Claudio Tonel. Chiesa je bil svojcas dopisnik Unitb v SZ, njegova poročila so vzbudila veliko zanimanje, a tudi kritike med Članstvom KPI. Kradel v trgovini Kljub prazničnemu dnevu so bile nekatere tigovine odprte, kar je izkoristil 32-letni Claudio Ferroli, vendar je »pozabil« blago tudi plačati in si je prislužil prijavo zaradi kraje. Iz tigovine s fotografskim materialom v Istrski ulici je odnesel objektiv, vreden okrog pol milijona lir. Zatem ga je pustil doma in nekam odšel. V hgovini pa imajo videokamere za neprekinjeno snemanje lokala, posnetke so odnesli na bližnjo karabinjersko poveljstvo, kjer so moškega takoj identificirali. Odšli so k njemu domov, kjer jim je mati izročila ukradeni objektiv. OBČNI ZBOR / V DOMU A, BUBNIČA Skrb za teritorij lepenskih jusarjev Bogata dejavnost v preteklem letu V Četrtek zvečer so se v prostorih Kulturnega doma Albin Bubnič na Colu elani repenskega Jusa zbrali na svojem drugem rednem obenem zboru, ki je poveril predsedniku Jusa pooblastilo za predstavitev prošnje na Deželo za priznanje statusa pravne osebe. V predsedniškem poročilu se je VValter Milic vsekakor najprej zaustavil pri pomenu Jusa kot nadaljevanja na poti, ki so jo pred stoletjem in veC začrtali naši očetje in dedje. Posebno je poudaril skrb za teritorij, ki ga moramo upravljati kot dobri družinski očetje tudi z uveljavljanjem lastniških pravic. Podal je nato pregled delovanja v minulem letu, ko so Člani Jusa v sodelovanju z občinsko upravo februarja meseca pobirali smeti in odpadke, ki so se »nabrali« na robovih cest, marca pa so predstavili Občini načrt za CišCenje okolice kala Draga. Predstavniki Jusa so se obenem udeležili raznih sestankov in konferenc v zvezi s Krasom in Kraškim parkom. Marca letos so se nekateri Člani udeležili Deželne konference o ločenem upravljanju srenjske imo-vine in o kolektivni lastnini teritorija, ki se je odvijala v Vili Manin, na kateri so prišle na dan marsikatere zanimive novosti. Posebno pozornost je odbor namenil raziskovanju podatkov o starih jusarskih upravičencih, iz upravnega vidika pa je odbor sprejel prošnjo mladega domačina v zvezi s pašnjo ovc in konjev ter košnje trave na jusarskih zemljiščih. Kar zadeva načrte za nadaljnje delovanje je predsednik zagotovil, da se bo nadaljevala akcija CišCenja in ovrednotenja vaških ka-lov ter CišCenje gozdnih OB 40-LETNICI RODU MODREGA VALA Taborniški Raj 98 Ne boste verjeli, dragi bratje in sestre, da je minilo že celih pet let od takrat, ko so na bovškem travniku prvič skupaj postavili šotore in tri dni zaživeli v pravem taborniškem duhu bivši in današnji elani Rodu modrega vala. Pod geslom »Nazaj v taborniški raj«! je v Kal Koritnici v Bovcu julija 1993 veC kot stodvajset tabornikov in tabornic, bivših in današnjih, mlajših in starejših, skupaj proslavilo obletnico ustanovitve taborniške organizacije RMV. Kdo bi rekel, da je mimo že veC kot 40 let odkar so se prvi elani preizkušali v življenju in preživetju v naravi! V teh dneh smo z ramo ob rami zabijali količke in nategovali vrvice neštetih šotornih platen, hodili po dračje, sekali drva in kurili ogenj v kuhinji, pripravljali obroke še vedno v dežurnih vodih (nepozabna jota!), se zbirali pod jamborom v nenavadno velikih zborih in se nazadnje, zveCer, prej trudni kakor ne, zazirali v poletno cisto nebo, ki so ga ostro rezali samo ognjeni zublji slavnostne pagode. V besedah in dejanjih smo dokazali, da je bila to nepozabna, ne pa neponovljiva akcija... in obljuba dela dolg! Rodova uprava RMV se je namreč že pred meseci odločila, da se letos zopet zberemo »v raju«, tokrat v bohinjskem Ribcevem Lazu od 31. julija do 2. avgusta 1998. Vabilo je najtopleje namenjeno bivšim elanom, ki so se zaradi delovnih ali družinskih obveznosti morali odreci aktivnemu sodelovanju v organizaciji, živijo in delajo pa še vedno po taborniških zakonih in načelih. Dobrodošli boste vsi, bratje in sestre, če se vam le kdaj pa kdaj malo stoži po brezskrbnih taborniških večerih in prijateljskih vezeh, ki se znajo tako trdno splesti samo na taborjenjih. Prijavnice so na razpolago pri vseh aktivnih Članih RMV, v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Prosvetnem domu na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maja in v knjižnici D. Feigla v Gorici. Oddati jih morate najkasneje do 30. junija pedvsem zato, da bo organizacija tako velike in številčno močne akcije Čimbolj brezhibna. Pozdravljen, RAJ 1998! NL - Malina POBUDA SKD LIPA Maja v Bazovici tečaj gojenja bonsajev Prireditelji bodo nudili vso potrebno opremo zo praktično delo Kulturno društvo Lipa iz Bazovice si je za mesec maj domislilo zanimiv in originalen sklop srečanj, ki obravnavajo spoznavanje japonske tehnike gojenja bonsajev, malih drevesc v vazah. Na tečaju, ki ga bo koordiniral Dorci Okretič, bosta predavala predstavnika društva ABT - tržaških ljubiteljev bonsajev. Pobuda ima namen, da v ljudeh vzbudi zanimanje za posebno zvrst vzhodne kulture, ki se je rodila pred tritisoC leti pri budističnih potujočih menihih. Tehnika pripravljanja in vzdrževanja bonsajev se je v teku zgodovine preselila in izpopolnila na japonskih tleh, natanko pred sto leti pa so jo v pariškem paviljonu na Mednarodnem razstavišču spoznali še Evropejci. TeCaj, ki se bo odvijal v Bazovskem domu predvidoma v petih srečanjih (v sredo, 6., torek, 12., sredo, 20, torek, 26. in Četrtek, 28. maja, ob 20.30) je namenjen začetnikom. Uvodni srečanji bosta teoretičnega značaja, nakar bodo tečajniki sami aktivno stopili pred mala drevesca. Prireditelji bodo nudili vso potrebno opremo za praktično delo z bonsaji, ki si postavlja za predpogoj nekaj prostega Časa, občuteno potrpljenje in ljubezen do rastlin. Tečaj bo vsekakor tudi v pomoč pri gojenju drugih rastlin, posredoval bo pomembne napotke za ravnanje z drevesi v različnih vremenskih pogojih, v primeru bolezni ipd. Zainteresiranim je za pojasnila in prijave k obiskovanju tečaja, na voljo DorCi Okretič (tel. št. 226569). JPČ površin, kar naj bi tudi finansirala dežela v sklopu zakona za preprečevanje gozdnih požarov. Sledilo je tajniško poročilo Milka Križmana, ki se je osredotočilo na izglasovanju pooblastila predsedniku Miliču. Pojasnil je, da je re-penski Jus registriran na sodniji kot družinsko združenje, ki je podvrženo privatnemu pravu - Jus lahko sedaj le upravlja svojo imovino, ne more pa npr. sklepati prodajnih pogodb. Po blagajniškem poročilu Ivana Škabarja in poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Renzo TavCar, so člani soglasno poverili predsedniku pooblastilo za urejanje vseh birokratskih formalnosti, zato da bo repenskemu Jusu priznana pravica do neomejenega razpolaganja s svojo imovino. Sledila je razprava predvsem v zvezi s Kraškim parkom ter o razvojnih možnostih, ki jih nudijo programi Evropske skupnosti. BAZOVICA / PO LANSKI USTANOVITVI Občni zbor Agrarne skupnosti Zgledni odnosi s sežansko občinsko upravo V Bazoviškem domu je pod predsedstvom Ivana KrižmanCiCa potekal prvi občni zbor krajevne Agrarne skupnosti. Na srečanju so obravnavali delovanje Opensko glasbeno srečanje Danes ob 18. uri bo v openskem Prosvetnem domu nastopil duo Dasha Dubrovina - Cristina Santin. Mo- skovska violinistka in tržaška pianistka bosta predstavili dela skladateljev Fran-caixa, Rodriga, Pessi- ne in Brahmsa. Koncert spada v sklop pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj. organizacije od ustanovitve januarja lani. Prvo leto so v bistvu posvetili ureditvi dokumentacije na podlagi zakona o denacionalizaciji v Sloveniji: predložili so jo sežanski občini, ki je tako formalno registrirala bazovsko Agrarno skupnost. Poudarjeno je bilo, da je sežanska občina z veliko občutljivostjo vzpostavila odlične odnose z organizacijo tukajšnjih jusarjev, ki jih je povojna meja ločila od svojih zemljišč za skupnih 272 hektarov. Medtem ko so uredili vprašanje lastništva za zasebnike že sredi 70-ih let, je za jusarsko imovino postopek vračanja lastnine še v teku. Kljub temu so v prvem letu delovanja naslovili na bazovsko Agrarno skupnost nekaj prošenj za rabo njihovega zemljišča: tako je n.pr. Elektropri-morska zaprosila za dovoljenje za nastavitev kablovoda, Gozdna uprava pa za razširitev gozdne ceste in posek na protipožarnem pasu. Glede vprašanja požarov je zanimivo, da se je skupna slo-vensko-italijanska gasilska vaja septembra lani odvila prav na območju, ki je last Agrarne skupnosti. IN MEMORIAM Miro Kapelj publicist in kulturnik V tišini, tako kot je živel v zadnjih letih, je preteklo noč v Sežani v 78-letu starosti umrl Anton Mirko Kapelj, za prijatelje in znance Miro, ugledni prosvetni in politični delavec, šolnik in publicist. Rojen je bil na Stari Sušici pri Košani na Postonjskem, po drugi vojni pa se je preselil na Tržaško, točneje na OpCine, tako da je njegovo življenje tesno povezano z burnimi povojnimi dogajanji ter s stvarnostjo Slovencev v Italiji. Miro se je rodil v kmečki družini, učiteljišče je dovršil v Rimu leta 1942, do padca Mussolinijevega režima pa je delal kot vzgojitelj v zavodu Baggio v Vicenzi. V ilegalno antifašistično gibanje je pristopil že leta 1941, po kapitulaciji Italije pa je bil med organizatorji slovenskega šolstva v okupirani Primorski. Ustanovil je seveda ilegalne slovenske šole v okolici Postojne, pozimi leta 1943 pa je bil imenovan za začasnega nadzornika partizanskih šol v pivškem okraju. Osvoboditev je dočakal v Pivki, od koder je bil nato poslan v Nabrežino, kjer je bil nekaj Časa šolski nadzornik. Svoje pedagoško delo je Miro Kapelj nadaljeval v Boljuncu, do januarja leta 1949 je bil vzgojitelj v tržaškem Dijaškem domu, nakar je postal urednik glasila KPI Delo. To funkcijo je opravljal vse do leta 1980, v partiji pa se je ukvarjal tudi s šolsko problematiko in z vsakodnevno politiko. Eno mandatno dobo je sedel tudi v pokrajinskem svetu ter predsedoval raznim strankinim komisijam in delovnim telesom, zlasti na področju kulture in šolstva. Vzporedno s tem pa se je Miro udejstvoval tudi v prosveti, na katero je ostal navezan vse življenje. Po resoluciji Informbiroja je bil tajnik Slovenske-hrvaške ljudske prosvete, vseskozi pa je bil Človek dialoga in strpnega dogovarjanja, 1 ki je s Časom privedlo do združitve naprednega prosvetnega tabora in do ustanovitve skupne Slovenske prosvetne zveze. Udejstvovanje v ljudski kulturi je udejanjal v vsakodnevnem stiku z društvi, zato ni bil nikoli človek aparata in birokracije. Bil je eden od ustanoviteljev zborovske revije Primorska poje, za katero je dolgo let urejal programsko publikacijo. Aktiven je bil v SKGZ in v društvu Slovensko gledališče ter bil med ustanovitelji Krožka za družbene in politične vede Pinko Tomažič. Gojil je veliko ljubezen do slovenske pisane besede in je to ljubezen, kot navezanost na slovensko šolo, delil s prijateljem Časnikarjem Albinom Bubničem. Svoje Članke in razmišljanja je seveda največ objavljal v Delu, bil pa je dolgo let tudi sodelavec našega dnevnika, v katerem je objavljal predvsem reportaže iz življenja prosvetnih društev. Poznali in cenili so ga od Milj do Benečije. Pisal je tudi za Unita in za Jadranski koledar, izdal pa je veC brošur in publikacij npr. o Palmiru Togliattiju in o Pinku Tomažiču. Tudi po upokojitvi in kljub bolezni je pokojni Kapelj pozorno spremljal naše družbeno in politično življenje, bil je predvsem stalni gost kulturnih prireditev in debatnih večerov v openskem Prosvetnem domu. Z njim odhaja svetla figura premočrtnega Človeka, ki mu naša narodnostna skupnost marsikaj dolguje. S.T. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 26. aprila 1998 MARCELIN Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.05 - Dolžina dneva 14.04 - Luna vzide ob 6.19 in zatone ob 20.07 Jutri, PONEDELJEK, 27. aprila 1998 DAN UPORA R. SLOVENIJE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,6 stopinje, zraCni tlak 1020,6 mb ustaljen, veter severo-zahodnik 5,8 km na uro, vlaga 75-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje. H LEKARNE Nedelja, 26. aprila 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, U. Cu- SimtLM® (§]lL[iB)A(L[lS©[E Matjaž Kmecl tr UB A« igro: Polde Bibič jutri, 27. t.m., ob 20.30 i>iL©¥[ElEi8Čc) Marko Sosič: BALERINA, BALERINA u interpretaciji Lučke Počkaj Režija: Branko Završan v torek, 28. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah v sredo, 29. t.tn., ob 20.30 v Občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu AMATERSKI ODER JAKA ŠTOKA Prosek-Kontovel MLADINSKA SKUPINA vabi na ogled igre Frana Milčinskega BUTALCU režija Suzi Bandi, glasba Aljoša Starc danes, 26. aprila, ob 17.30 v Kulturnem domu na Proseku Društvo Slovenskih Izobražencev vab/ no predavanje TIBET - D€Ž€lfl NA STREHI SVETA v besedi in sliki predavala bo prof. Sonja Gregori Peterlinova dvorana, Donizettijeva 3 jutri, v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 riel 7, Trg Venezia 2, Bazovica (tel. 226165). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 281256). Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. ' NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Od ponedeljka 27. aprila do sobote, 2. maja 1998 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813868), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Prosek (tel. 225141/225340) - S predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 UL Giulia 14, UL Costalunga 318/A, UL Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Dante 7 (tel. 630213). Petek, 1. maja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 UL Giulia 14, UL Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored A. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 UL Giulia 14, UL Costalunga 318/A, UL Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 12. Prosek (tel. 225141/225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Dante 7 (tel. 630213). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 2215, »Aprile«, r.-i. Nanni Moretti. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Full Monty«, r. Peter Catta-neo, i. Robert Carlyle. EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »L’urlo delPodio« Anthony Hopkins, Alec Baldvvin. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Breakdovvn - La trappola«, i. Kurt Russell. OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčijo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok in dvignejo dokumente v sredo, 29. aprila med 9. in 13. uro v upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998, ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni dvorani Zadružne kraške banke OPČINE - Ulica del Ricreatorio 2 Dnevni red: poročilo upravnega sveta, obračun za leto 1997 in predračun za leto 7 998, poročilo nadzornega odbora, volitve organov inštituta, sklad za štipendiranje diplomskih nalog, razno. KD FRAN VENTURINI KULTURNI CENTER ANTON UKMAR - MIRO GLAS HARMONIKE v petek, I. maja Ob 14. uri bo ALEKSI JERCOG predstavil knjigo LA FISARMONICA, ORGANOLOGIA E LETTERATURA Ob 14.30 PRIČETEK REVIJE KD FRAN VENTURINI - Domjo vabi danes, 26. aprila 1998 ob 20. uri na celovečerni koncert OKTETA ODMEVI v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro NAZIONALE 1 - 15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 2 -15.15 »George, re della giungla«; 17.00, 19.30, 22.10, »Jackie Brown«, r. Quentin Taran-tino, i. Robert De Niro, Bridget Fonda, Michael Keaton. NAZIONALE 3-15.15, 16.50,18.30 »Anastasia«, risani film; 20.10, 22.30 »Qualcosa e cambiato« i. Jack Nicholson, Helen Hunt. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22:15, »La ma-schera di ferro«, i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Ge-rard Depardieu, Gabriel Byme, John Malkovich. MIGNON - 15.30, 17.45, 20.00, 22,15 »Sfera« i. Sa-ron Stone, Dustin Hoffman. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Kundun«, r. Martin Scorsese. ALCIONE - 16.45, 18.30., 20.15, 22.00 »II la-dro«, r. Pavel Chukhrai. PRIREDITVE AMATERSKI ODER JAKA STOKA PROSEK-KONTOVEL, MLADINSKA SKUPINA, vabi na ogled igre Frana Milčinskega BUTALCI (režija Suzi Bandi, glasba Aljoša Starc), danes, 26. aprila, ob 17.30, v Kulturnem domu na Proseku. DUO Dasha Dubrovina -violina, Cristina Sancin -klavir, v sklopu pomladanske sezone Openskih glasbenih srečanj danes, 26. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu J. Francabc, J. Rodrigo, P. Pessina in J. Brahms. OBETA SE prijeten večer v kulturnem društvu Fran Venturini: OKTET ODMEVI pripravlja celovečerni koncert. Čakamo vas danes, 26. aprila, ob 20. uri, v Kulturnem centru Anton Ukmar-Miro. KD FRAN VENTURINI vabi na že tradicionalno srečanje ljubiteljev diatonične harmonike GLAS HARMONIKE, 1. maja v centru Anton Ukmar - Miro. Ob 14. uri bo Aleksi Jercog predstavil knjigo HARMONIKA, ORGANOLOGIJA IN LITERATURA; ob 14.30 pričetek revije. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV, Center za kulturne raziskave Bardo, prisrčno vabijo na koncert mednarodne revije PRIMORSKA POJE ’98, danes, 26. aprila 1998, ob 17. uri, v cerkvi Sv. Florjana v Zavarim (Terska dolina). Nastopili bodo: MePZ Zora iz Kostanjevice na Krasu, MePZ Sveti Peter, MePZ Rado Simoniti iz Dobrova, ZPZ Ivan Grbec iz Trsta, Vokalna skupina Sotočje iz Sela in MePZ Podgora. t Zapustil nas je naš dragi Ivan Licer Žalostno vest sporočajo žena Ana, sin Dario, brat Viktor, svak g.ž. Angel, svakinja Marija, prijatelj Vincenzo z družino in ostali sorodniki Pogreb bo v torek, 28. t.m., ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga naravnost v cerkev v Dolino. Dolina, 26. aprila 1998 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34) t Umrl je Anton Mirko Kapelj Dolanski Žalostno vest sporočajo Antonija, Mirjan, Mirna z Borisom in ostalo sorodstvo Na pokojnikovo željo ga bomo pokopali v Tomaju. Pogreb bo jutri, 27. aprila, ob 15. uri. Od 13. ure dalje bo ležal na parah v cerkvici v Klenku. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Zbogom dedo, Iztok in Črtomir OpCine, Tomaj, Košana, 26. aprila 1998 Zveza slovenskih kulturnih društev se klanja spominu MIRA KAPLJA, dolgoletnega tajnika Slovenske prosvetne zveze. Prizadeti družini izreka iskreno in občuteno sožalje. Ob bridki izgubi dolgoletnega urednika Dela MIRA KAPLJA se ga s hvaležnostjo spominja uredništvo Novega Dela in izreka svojcem iskreno sožalje Slovenska komponenta Levih demokratov izreka občuteno sožalje družini ob izgubi Mira Kaplja, zaslužnega družbeno-kultumega in političnega delavca Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje Mimi in svojcem uredništvo Primorskega dnevnika Ob izgubi dragega očeta Mirka Kaplja ‘z’ rekamo hčerki Mij®* občuteno sožalje prijatelji Marija in Brono, Sonja in Stevo ter Sonja in Marjan ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ivanke Možina vd. Carli se iskreno zahvaljujem0 vsem, ki so jo pospremi J na zadnji poti in počasti i njen spomin. Svojci Trebče, 26. aprila 1998 E3 ČESTITKE Jutri praznuje v Boljun-cu 79. rojstni dan naš dragi mož, oce ni nono BOGOMIL ZOBEC. Obilo sreCe in zdravja mu želijo vsi, ki ga imajo radi. g_____________IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA priredi v soboto 9. maja izlet v Vipavsko dolino z obiskom Štanjela, Vipave in Loga, dalje na Pivko v Matenjo vas. Cas za vpis je do 5. maja v trgovini Fortuna-to blizu cerkve Novega sv. Antona, Ul. Paganini 2. UPOKOJENCI REPEN-TABRSKE IN ZGONISKE OBČINE ter prijatelji pozor! V soboto, 16. maja 1998 bo izlet v lepe in zanimive kraje v Sloveniji. GeC TOURS priporoča: PRVOMAJSKA »F E Š T A« na KORNATSKIH ©TOKIH 30.4.-3.5.->■ 271.000 lir * avtobus + hotel + fish pikniki + izleti na Kornate + veliko ZABAVE! POLETJE’98 JE TU TO NI VSE.'-tel. 0038666-549588 MMCDARIO SEMPOLAJ 54/A 34011-NABREŽINA ‘S* 040 / 201169 • Električne napeljave: S Alarmne naprave tudi brez žiCne; • Automat za odpiranje zunanjih vrat od instalacije do vzdrževanja. Dne 27. aprila bo praznoval 70 let nas dragi Rafael Tul (Elko) Se mnogo zdravih in srečnih let mu želijo žena Ervina, hčeri Radojka z Bojanom in Nevenka z Maurom ter vnuka Žiga in Primož Kdor se hoče udeležiti izleta naj telefonira na tel. št. 327229 (Stana Milič) do 10. maja. Ne bo vam žal. U OBVESTILA RAZSTAVA KNJIG IN RISB, ki so jih otroci ustvarili pod vodstvom ilustratorke Vesne Benedetič v likovni delavnici Mavrica v noči, je na ogled danes, 26. t.m., od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini. ZADRUGA NAS KRAS vabi člane na 30. redni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju jutri, v ponedeljek, 27. aprila 1998 v prostorih Kraške hiše v Repnu z začetkom ob 20. uri. OBČINA ZGONIK obvešča, da je občinska knjižnica v Saležu začasno zaprta. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše člane na trodnevno taborjenje NAZAJ..^ TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri članih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Boljuncu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ANPI PROSEK-KON- TOVEL vabi na prvomajsko proslavo, v četrtek, 30. aprila, ob 20.30 v kulturnem domu na Proseku. Sodelovali bodo: Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk in AO Jaka Stoka. Govoril bo sindikalist Renato Kneipp. V petek 1. maja, ob 8.30 bo domača godba izvedla budnico pred Soščevo hišo, nato se bo odvila povorka k spomenikom padlih v NOB na Proseku-Kontovelu. OB 130-LETNICI USTANOVITVE in 20-letnici poimenovanja zbira GOS Pinka Tomažiča v Trebčah listine, fotografije, pripomočke in pričevanja bivših učiteljev in učencev. Pričakujemo vaše sodelovanje. BARKOVLJANSKA SKUPNOST prireja POČASTITEV PADLIH v četrtek, 30. aprila, na barkovljan-skem pokopališču, z začetkom ob 18. uri. Nastopili bodo mladi recitatorji in domači zbor. SKD BARKOVLJE prireja v četrtek, 30. aprila 1.1. na sedežu Sirene POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Začetek ob 20.30. Pri ocenjevanju najboljših vin bo sodelovalo tudi občinst- SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA TRST vabi vse skavte in skavtinje (tudi starejše in bivše), starše in prijatelje na JURJEVANJE 1998, ki bo danes, 26. aprila na gmajni pri Bazovici. Zbiranje na parkirišču pri fojbi ob 8. uri, sv. maša ob 9. uri, sledijo obljube novincev, kosilo in velika igra. Ob 16.30 taborni ogenj. Zaključek približno ob 18. uri. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 na predavanje prof. Sonje Gregori z naslovom TIBET - DEŽELA NA STREHI SVETA. Predavanje z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3. KD RDEČA ZVEZDA sklicuje jutri, v ponedeljek, 27. aprila 1998 redni občni zbor na sedežu društva v Saležu ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: poročila upravnega odbora, razprava poročil, pozdravi gostov, razprava, izvolitev novega odbora, razrešnica staremu odboru in razno. Upravni odbor poziva člane k polnoštevilni udeležbi. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU prireja v torek, 28. aprila, ob 16. uri drugo otroško urico »Lepilo, škarje, knjiga. Vabljeni! PREDSEDNIK SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INSTITUTA sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 28. aprila 1998 ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani Zadružne kraške banke, Opčine - Ulica del Ricreatorio 2. NABREŽINA: Mesečna konferenca bo v sredo, 29. aprila, ob 20. uri. Prof. Franko Žerjal bo predaval o temi »Važnost in lepota moralnih in narodnih vrednot pri zamejskih umetnikih«. Spregovorili bodo še: Andrej Kosič, Bogomila Doljak in Claudio Raza. Pri družabnosti bo zapel ansambel »Kraški ovčarji«. Vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras prireja na Opčinah prvomajski praznik pod šotorom. V četrtek 30. aprila ples z ansamblom Zamejski kvintet. V petek, 1. maja koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, ples z ansamblom Adria Kvintet. Sobota, 2. maja, ob 17.30 okrogla miza na temo Aktualnost antifašizma, ples z ansamblom Status Symbol. Nedeja, 3. maja koncert TPPZ Pinko Tomažič, ples z ansamblom Oasi. KD LIPA, SD ZARJA, SZ SLOGA in MKB organizirajo praznovanje 1. maja. V četrtek, 30. aprila, ob 20.30 nastop mladinskega zbora Bazovica in mešanega zbora Lipa pri vaškem spomeniku padlim v NOB, ob 21. uri prižig kresa »pri Kalu«, ob 22.30 12. tradicionalni nočni pohod na Kokoš. Vabljeni! A. C. T. AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI - TRIESTE KONZORCIJ ZA JAVNE PREVOZE - TRST V smislu člena 6, zakona št. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o obračunu za leto 1995 in 1996 (v milijonih lir): EKONOMSKI RAČUN IZDATKI DOHODKI POSTAVKE 1995 1996 POSTAVKE 1995 1996 Ostanki iz prejšnje poslovne dobe 3.053 3.052 Obračun prodaje dobrin Osebje: in uslug 31.637 31.591 Plače 42.508 40.128 Socialne dajatve 20.572 21.360 Dodelitev Skladu za odpravnine 4.189 3.816 SKUPNO 67.269 65.304 Dela, vzdrževanje in popravila 496 93 Drugi prihodki, povračila Servisne usluge 5.431 6.182 in drugo 9.068 62.876 SKUPNO 5.927 6.275 Nakup surovin in materiala 10.630 11.400 Razni izdatki, dajatve in stroški 9.655 7.418 Kapitalizirani stroški 770 — Amortizacije 4.096 3.761 Končni prenosi 3.052 2.926 Obresti na dodeljen kapital 55 55 Poslovni primankljaj 56.325 — Obresti na posojila 165 128 Ostale finančne dajatve 2 — SKUPNO 100.852 97.393 SKUPNO 100.852 97.393 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA PASIVA POSTAVKE 1995 1996 POSTAVKE 1995 1996 Tehnične nepremičnine 50.307 56.279 Začetni kapital 1.567 1.567 Nematerialne nepremičnine 553 2.248 Sklad za obnovitev in razvoj — 1.000 Pripisi in izločitve 7 1.223 Sklad za amortizacije 33.618 37.058 Poslovne zaloge 3.052 2.926 Razni skladi 27.316 27.159 Sklad za odpravnine 28.554 30.010 Komercialni krediti 462 282 Dolgoročna in kratkoročna Krediti matični ustanovi 17 — obvezniška posojila 1.325 1.038 Razni krediti 9.652 13.127 Dolgovi matični ustanovi Likvidna sredstva 28.396 47.681 Komercialni dolgovi 2.555 7.450 Izguba poslov, dobe (saldo) 19.370 — Razni dolgovi 16.881 18.484 SKUPNO 111.816 123.766 SKUPNO 111.816 123.766 DIREKTOR PREDSEDNIK inž. Aldo de Robertis prof. Giacomo Borruso SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -TRST obvešča, da organizira tretjo izmeno letovanja na Medvedjem brdu od 15.7. do 25.7.1998 za mlade od 6. do 14. leta. Na razpolago je samo še nekaj mest, zato pohitite. Informacije in vpisovanje od 8.30 do 18.30 na sedežu v Ul. Ginnastica 72, tel. 573141 SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -TRST sporoča, da je še v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 26.7. do 5.8.1998 za mlade od 6. do 17. leta. Informacije in vpisovanje od 8.30 do 18.30 na sedežu v Ul. Ginnastica 72, tel. 573141. KRUT obvešča, da je zaradi velikega zanimanja za potovanje na Kreto dobil še nekaj mest. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 360072. KRUT sporoča, da ima na razpolago še nekaj mest za 10-dnevne počitnice na Malem Lošinju v prvi skupini od 19. do 29. junija in v Poreču - Zelena laguna, od 21.6. do 18.7. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072. KD VALENTIN VODNIK vabi slikarje in vse, ki se ukvarjajo z likovno umetnostjo v Bregu, da se prijavijo k tradicionalni razstavi domačih likovnih ustvarjalcev, ki bo v Dolini v okviru letošnje Majence. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, se javite ob uri kosila pri gospe Ester (tel. 228562), v skrajnem primeru tudi na ZSKD (Damiana - tel. 635626). Zadnji čas za prijavo je ponedeljek, 4. maja: že vnaprej obveščamo, da bo postavljanje razstave potekalo v sredo, 6. in v četrtek, 7. maja v večernih urah. KRD DOM BRISCIKI sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila 1998 na sedežu društva ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. TEČAJ BONSAJ - KD LIPA BAZOVICA v sodelo- vanju z ABT-Amatori Bon-sai Trieste vabi na tečaj bonsai. Učili se bomo veščin priznane japonske tehnike pripravljanja in vzdrževanja bonsaiev. Tečaji se bodo vršili v Bazovskem domu v sredo 6., v torek, 12., v sredo, 20., v torek 26. in v četrtek, 28. maja. Vpisovanje in informacije: Dorči - tel. 226569 ob uri kosila. VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464. SKLAD MITJA CUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času. MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, če nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili čim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. SD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst; Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do 5. maja 1998. SKD TABOR OPČINE - Ob 200-letnici openske šole zbira krožek OB PLETENJU SE KAJ stare vezenine naših babic in druga ročna dela za razstavo, ki bo maja v šoli. Dela sprejemamo v Prosvetnem domu vsak četrtek, od 20. do 22. ure do vključno 14. maja. Za informacije pokličite na tel. št. 213945 od 16. ure dalje. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim umikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da so v tržaški pokrajini za sledeče natečajne razrede izčrpane pokrajinske lestvice za su-plente na nižjih in višjih srednjih šolah: 13A - kemija in kemijske tehnologije, 38A - fizika, 49A - matematika in fizika, lestvica za podporni pouk srednjih šol 1. stopnje ter lestvici za podporni pouk srednjih šol 2. stopnje AD02 in AD03 (humanistično-je-zikovno in glasbeno področje ter tehnično-poklic-no in umetnostno področje). Rok za predložitev prošenj za obnovitev oz. vključitev v vse omenjene lestvice, razen natečajnega razreda 49A (matematika in fizika) zapade 30. aprila, za natečajni razred 49A pa 10. maja 1998. RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA F. Prešeren sporoča, da bodo v šolskih prostorih popoldanske govorilne ure za tri eni j znanstvenega liceja v torek, 28. aprila, od 18. do 20. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IMATE probleme s težo? Poskusite dietetične produkte, ki dosegajo velik uspeh po svetu. Rad bi Vam pomagal. Tel. 040/211266. V ZGONIKU prodamo majhno hišo potrebno popravil. Tel. 229331 v večernih urah. ISCEM v najem hišo ali stanovanje na Krasu za julij in avgust. Tel. 040/327518 po 18. uri. PROSTORE primerne za urade in druge dejavnosti, 130 kv. m, oddam v najem. Obrtna cona Dolina, tel. 228563. PRODAM set treh motornih kovčkov s prtljažnikom za vse motorje v odličnem stanju. Cena 400.000 lir. Tel. 040/414722 po 17. uri. POGLED DO MORJA, 6. nadstropje, dvigalo, ogrevanje avtonomno, 55 kv. m, ul. Giulia, prodam. Tel.: 0335/6303270. ISCEM manjše stanovanje v najem na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 040/211815. PRODAM MOTOR Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na št. 637548 v večernih urah. OSMICO je odprl DREJCE FERFOLJA Doberdob. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek. HALO, osmica je odprta v Nabrežini št. 10 - Pertot Nini in Valter Spjelni. VABIMO VAS na osmi-co Abram v Sveto pri Komnu v času od 24. aprila do 3. maja, kjer vas bomo postregli z domačo hrano in pijačo. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ (Salež 44) je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino. * BAR * SLADOLED * POSLOVALNICA TOTOCALCIO TOTIP - ENALOTTO DIRKA TRIS PROSEK 140 - Tel. 225286 OSMICO ima v Štorjah odprto do 26. aprila Franc Jelušič. OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vabljeni vsi prijatelji dobre kapljice. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl v Za-brežcu Mario Zobec. Toči belo in črno vino. Toplo vabljeni! OSMICO ima Frandoli v Sli vnem. Toči odlično belo in črno vino. OSMICO je v Samatorci odprl Max. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383. OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 SHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 Nabrežina 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) SLOVESNOSTI / OB DNEVU OSVOBODITVE IZPOD NACIFASIZMA REVMA / DANES SLOVESNOST Spomin in opomin, da je boj za svobodo še aktualen Proslave v številnih krajih - V Doberdobu govoril Ace Mermolja Obletnica spomenika Obeležje podlim v NOB so odkrili 12. januarja 1947 Več kakor pol stoletja je minilo od tistih aprilskih dni, ko se je na evropskih bojiščih konCaval najstrahotnejši spopad v zgodovini Človeštva. Spopad med narodi gospodarji in narodi sužnji, obsojenimi na izginotje. Na izginotje smo bili obsojeni tudi Slovenci. In zato imamo razlog veC, da 25. april praznujemo zavestno, ponosno in doživeto. Zavezuje nas, da vrednote svobode, demokracije, enakosti ohranjamo in posredujemo mlajšim rodovom. To je sporočilo ob številnih spominskih slovesnostih, ki so bile vCeraj in v petek na Goriškem pred spomeniki padlim v narodnoosvobodilni vojni, ob spominskih obeležjih, na krajih, kjer so pod streli okupatorja padali talci, nedolžne žrtve ah pa se je začenjala njihova pot v Nemčijo. V občini Sovodnje so potekale slovesnosti na pobudo občine, borčevske zveze in društev s polaganjem vencev in krajšim kulturnim sporedom v Kupi, na Peci, Sovodnjah in na Vrhu. Na Vrhu je bila osrednja slovesnost, kjer je o pomenu praznovanja 25. aprila spregovoril župan Igor Petejan. Zupan je v petek zveCer govoril tudi na slovesnosti v Gabrjah, kjer sta nastopila zbor Skala in zbor iz Stmavra. V doberdobski občini so bile slovesnosti s polaganjem vencev pred spomeniki v Jamljah, na PalkišCu in na Poljanah. V Doberdobu so pripravili osrednjo komemoracijo z govorom predsednika ZSKD Aceta Mermolje. Udeležence sta nagovorila župan Lavrenčič in Karlo Černič starejši v imenu bivših borcev. Kulturni spored so oblikovah pevci zbora Hrast in godba na pihala Kras ter recitatorja Iztok Devetak in Barbara Jelen. Prisotni so bili tudi predstavniki zveze borcev z Bleda in Prvacne in občine Bled. Karlo Černič je poudaril pomen aprilskih dogodkov pred 53 leti za slovenski narod, medtem ko je župan opozoril na poskuse potvarjanja zgodovine. Ace Mermolja je v slovenščini in italijanščini posredoval razmišljanje o povezanosti današnjih proslav z zgodovinskimi dogodki. Je bila leta 1945 res izbojevana dokončna osvoboditev in poraženi nosilci idej o veC in manjvrednih narodih? Očitno da ne, sicer se ne bi zgodovina ponavljala v Sarajevu in še marsikje v svetu! Veliko krajanov se je udeležilo spominske slovesnosti v Podgori na pobudo borčevske organizacije, rajonskega sveta in kulturnih društev. Občino je predstavljal odbornik Mattiussi. Pel je zbor A. Paglavec - Briški grič, na sporedu so bile recitacije, priložnostni nagovor pa je imel Vid Primožič, ki je opozoril na dvojni pomen proslavljanja 25. aprila, na obletnico republiške ustave in neizpolnjevanje ustavnih obvez do slovenske narodnostne skupnosti. Včeraj dopoldne je bila slovesnost tudi v Stan-drežu, kjer je udeležence nagovorila Elda Gravner Nanut in poudarila pomen prenašanja izročila narod-nosovobodilne in protifašistične borbe. Krajši poseg je imel tudi predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj. Kulturni spored so oblikovali recitatorji in mešani pevski zbor O. Zupančič. Slovesnosti so bile tudi v LoCniku, Krminu in v vseh krajih na Tržiškem. Na slikah (foto Bumba-ca) od zgoraj: slovesnosti pred spomeniki padlim v Doberdobu, na Vrhu, v Podgori Osrednji trg v Pevmi bo danes dopoldne prizorišče pomembne slovesnosti, na kateri bodo obeležili 50. obletnico odkritja spomenika padlim v NOB. Resnici na ljubo je letos minilo že 51 let od gradnje in odkritja, saj so obeležje postavili v decembru 1946, namenu pa so ga izročili 12. januarja 1947. Do zakasnitve je prišlo zaradi zelo skopih oziroma pomanjkljivih podatkov. Ko so se do slednjih vendarle dokopali sredi lanskega leta, je stekla pobuda, da se okrogli jubilej, Čeprav z zamudo, dostojno obeleži. Pripravljalni odbor - v njem so predstavniki rajonskega sveta, VZPI/ANPI ter KD Naš prapor in KD Sabotin - je današnji datum proslave izbral zato, da ne bi motil potek komemoracij ob državnem prazniku v drugih krajih. Slovesnost se bo pričela ob 10.30, ko bo na trg prikorakala godba Kras iz Doberdoba. Zatem bo polaganje vencev, nastop moškega zbora iz Stmavra in učencev OS Josip Abram. Priložnostni nagovor bo imel predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič, Vili Prinčič pa bo posredoval nekaj po-datkov o načrtovanju m gradnji spomenika. Slavnostna govornika na slovesnosti bosta Igor Komel in Silvino Poletto. Kulturni spored bo zaokrožil mešani pevski zbor Oton ŽupanCiC. Delegacija bo položila venec tudi na grobnico padlih partizanov na pevmskem pokopališču. (VIP) VOLITVE / PREDLOG Kandidat Oljke Ario Rupeni Zanj se zavzema 23 vidnih osebnosti Besedo imajo sedaj stranke Pogajanja med komponentami Oljke glede načina predstavitve na občinskih vohtvah v Gorici (SKP je že dala vedeti, da namerava nastopiti s svojo Usto) in izbire županskega kandidata so še v teku. Skupina 23 vidnih osebnosti družbenega življenja (med njimi so trije Slovenci, Livio Semolič, Peter Komac in Lojzka Bratuž in predstavniki raznih pobticnih usmeritev: Michele Martina, Nereo Battello, Celso Macor, Agostino Majo, Sergio Tavano, Benito Zollia, Luigi Genovese, Amlfo De Vittor, Carmen Donini Bratina in drugi) paje stopila na plan in predlagala kandidaturo Aria Rupenija, ki je po dolgoletnih izkušnjah kot visok funkcionar v javni upravi v Rimu od lanskega leta predsednik pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Podpisniki ponujajo svoj predlog laično-liberalnun-katoliškim in levičarskim silam, da bi se okrog njega zedinile. Pri tem izrecno poudarjajo nekatere smemicepO" litiCnega projekta, ki naj temelji na priznanju večkulturne identitete mesta, ovrednotenju kulturnih in znans -venih resurzov, gospodarskega sodelovanja z Vzhodom in ovrednotenja naravnih in zgodovinskih dobrin. PRODAJA IN POPRAVILA KOLES - DODATKI NOB / POSNETEK JE NASTAL POLETI LETA 1944 NEKJE V BRDIH_ Nekdanji borci Briško-beneškega odreda Poleg domačinov iz Pevme, Steverjana in Stmavra so na sliki tudi trije Črnogorci Ob praznovanju 25. aprila in današnji slovesnosti v Pevmi, kjer se spominjajo 50. obletnice postavitve spomenika padlim v NOB, ima objava stare fotografije iz vojnih let še poseben pomen. VZPI/ANPI nam je posredovala posnetek skupine partizanov Briško-Be-neškega odreda. Ta enota je delovala med Benečijo, Brdi in Soško dolino. Bila je v stalnem stiku z gari-baldinci ter nadzorovala železniško progo proti Bohinju. Slika je bila posneta poleti leta 1944 v Brdih (domnevno pod Kojskim -saj se v ozadju vidi značilni zvonik). V skupini so tudi nekateri domačini iz Pevme, Oslavja, Steverjana in Stmavra. Evidentiranje borcev na sliki je bi- lo še kar uspešno, vendar ne popolnoma. Predzadnji v prvi vrsti na desni strani je TonCe Bensa, ob njem sta Milko Mikulus iz Pevme in Maraž iz Steverjana. Stoji, prvi z leve, Ivan Vendramin. Sedita, na skrajni levi, Milan SimsiC, drugi z leve Ivan Figelj. V skupini so še Ladi Dornik (stoje na skrajni desni) in tudi trije Črnogorci, do ^ septembra 1943 interni ranči v Gonarsu, ki so s pridružili partizanom, sliki je tudi Aldo Boscbm, ki je kasneje padel. 3. SREČANJE MLADINSKIH ODROV / VEČER V KULTURNEM DOMU SEJEM / NA GORIŠKEM RAZSTAVIŠČU Gledališko tekmovanje povezalo dijake ob meji Prva šola »Einaudi« iz Starancana pred Gimnazijo Tolmin Odpili Expomego in »Si, viaggiare« Med gosti iz tujine letos tudi Poljaki iz Kielc Popoldne nastop subretke Natalie Estrada Ura je že krepko odbila polnoč, ko se je v petek pričelo nagrajevanje 3. mednarodnega srečanja in tekmovanja šolskih gledališč (»Palio teatra-le«) v nabito polni osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici. Na letošnji izvedbi gledališkega tekmovanja so nastopile dijaške dramske skupine višjih srednjih šol iz celotne goriške pokrajine ter iz Severne Primorske (Nova Gorica in Tolmin). Pobudnica srečanja je bila Goriška pokrajina v sodelovanja s Šolskim skrbništvom in občinami Nova Gorica, Tržič in Gradišče ter z organizacijskim sodelovanjem združenja »Artisti associati« iz Gorice. Nastopi so se zvrstili na štirih večerih v GradišCu, Tržiču, Novi Gorici in go-riškem Kulturnem domu, kjer je bil predsinoCi zaključni veCer. Na njem sta se predstavili skupina »Krvavo sonce« iz novogoriškega Dijaškega doma s predstavo »Bela tema«, nato pa dijaki klasičnega liceja »Dante Alighieri« iz Gorice, ki so uprozirili igro »La pazza di Chail-lot«. Vsem predstavam je sledilo precejšnje število gledalcev, kar je pravzaprav presentilo same organizatorje. Pobuda je torej nadvse uspela in zelo negativno bi bilo, ko bi v prihodnjih letih z njo ne nadaljevali. Kvečjemu bi jo šlo prilagoditi novim potrebam in pri tem še posebej spodbuditi mlade k spoznavanju gledališke kulture. Zanimanje namreč že obstaja, le nadaljevati je treba po začrtani poti oziroma po sledeh, ki jih je zaznamovala Prav z letošnjo izvedbo nova pokrajinska uprava. Pa preidimo sedaj k nagrajevanju 3. srečanja mladinskih odrov. Prvo nagardo so prejeli dijaki tehničnega zavoda »Einaudi« iz Starancana za predstavo »Per un pugno di riso«; drugo mesto je zasedla Gimnazija iz Tolmina s predstavo »Agnes«, tretje mesto oziroma posebno nagrado žirije pa je prejela likovna šola »Max Fabiani« iz Gorice s predstavo »Ate-lier in bianco«; podelili so tudi »nagrado simpatije« in sicer skupini industrijskega zavoda »G. Galilei« iz Gorice, ki je nastopila z igro »Ophe-lia«. Nagrade so predstavnikom šol podelili predsednik Goriške pokrajine Giorgio Brandolin, pokrajinski odbornik za mladinske dejavnosti Silvano Buttignon, prestavnica novogoriške občine Majda Petejan in predstavnica združenja »Artisti associati« Paola Chiopris. VeCer je povezovala Mara Cemic iz Gorice. (ik) Na sliki (foto Bumba-ca) veselje zmagovalcev tekmovanja Funkcije v odboru društva »Tržič« V Četrtek se je na svoji prvi seji sestal odbor pred kratkim ustanovljenega Slovenskega kulturnega in športnorekreacijskega društva »Tržič«. Dogovorili so se o porazdelitvi nalog v odbora. Za predsednico je bila izvoljena Bernardka RadetiC, podpredsednik bo Livio Antoni, tajnica Tanja Uršič, blagajnik pa Adriano Uršič. Kot odbornika sta bila na ustanovnem obenem zboru v društveno vodstvo izbrana še Jože Pieri in Lucia Germani. V odbora je predvidena tudi naloga prevajalca. Slednjo so zaupali Mariu Adamiču. V krajšem pogovoru nam je predsednica društva Bernardka RadetiC z zadovoljstvom povedala, da so so si že postavili nekaj načrtov, ki jih bodo skušali uresničiti Cimprej, računajoč tudi na začetno navdušenje in pripravljenost elanov, da pomagajo društvu ob prvih korakih konkretnega delovanja. Tako bodo že na eni prihodnjih sej izbirali znak oziroma simbol društva. Naslednja naloga pa je določitev okvirnega programa delovanja, ob upoštevanju ciljev, ki so bili v osnovi pobude za ustanovitev društva: to je združevanje slovenskih rojakov, ki živijo v TržiCu in torej na obrobju narodnostnega prostora, na osnovi kulture in jezika ter spod-bujevanje k ohranjanju lastnih korenin. Subretka Natalia Estrada je vCeraj popoldne nase osredotočila pozornost številnih obiskovalcev 28. goriškega vzorčnega sejma Expomego, v okviru katerega je na ogled tudi salon turističnih storitev »Si, viaggiare«. Sejem so odprli v dopoldanskih urah. Goste iz Kielc na Poljskem in druge delegacije iz tujine je pozdravil predsednik Sejemske ustanove Lucio De Rocco in predstavil vsebino sejma. Spregovorili so še podpredsednik deželne uprave Michele Degrassi, predsednik Trgovinske zbornice Enzo Bevilacqua, pokrajinska odbornica Maria Masau Dan in goriški podžupan Giorgio Noselli. Danes bodo na sejmu, ki bo odprt od 10. do 22. ure, podelili priznanja Za zvestobo delu, ki jih podeljuje Trgovinska zbornica. Slovesnost bo ob 10.30 v konferenčni dvorani. Nagrade prejmejo: Skupina A (odvisni delavci): Nerina Luigia Be-nes, Silvano Olimpo, Gior-gia Cecchini, Boris Tron-car, Gianfranco Gerin, An-drea Gergolet, Livio Verdi, Eddi Peressin, Antonio Odorico, Gianfranco Gra-mola, Salvatore Natoli, Ar- mando Lenardon, Nereo Steffe, Gastone Bianchin, Vinicio Monte, Enzo Des-sabo, Giuseppe Perotta, Loredano Furlan, Rinaldo Benedetto Chicco, Giorgio Padovan, Mario Morsan, Lucio Sandrin, Luigi Feri, Luciano Rampini. Skupina C (upokojenci): Renzo Tripodi. Skupina E (kmetijska podjetja s 50 in veC leti dejavnosti): podjetji Luigi Fain iz Krmina in Paolo in Ottavio Bressan iz Gradišča. Skupina F (kmetovalci): Pierina Drecogna, Mario Lorenzon, Marcello Bono-ra, Bruno Glessi, Maria Ipavec, Severino luri, Etto-re Lorenzut, Leopolda Prinčič, Mario Zorz, Au-gusto Zorzenon, Norino Bosch, Bruno Balduit, Francesco Cucit, Maria Desinano, Bruno Stekar, Maurelio Dissegna, Fer-raccio Mauri. Skupina F (obrtniki): Pietro Brosolo in Claudio Taucer. Priznanja bodo prejela še podjetja Sitem srl in Pack srl za izredno gospodarsko rast, Cortem spa za uspehe na tujih tržiščih, Čebelarska zadruga »Časa del miele«, Michele Tron-car, Olivio Cozzutti, Francesco Podversic, mesnica Terenzio Turus, delavnica Mario Marega, trgovina Olimpio Medeot, Carlo Romagnoli, trgovina obutve Benedikt Kosič. Na slikah (foto Bumba-ca) Natalia Estrada in posl. Prestamburgo, ki si je ob odprtju ogledal sejem GLASBA / PRED 2 TISOČ POSLUŠALCI V ŠPORTNI PALAČI Prenovljeni »Nomadi« dali vse od sebe Škoda, ker je neznosna akustika športne palače v dobršni meri okrnila uspeh nastopa Približno 2 tise dih je predsinoCi j vovalo koncertu s »Nomadi« v gorišk ni palači. Bil je ti glasbeni praznik, k vezal veC genera* najstnikih, ki so pi 'fali pod odrom (ni foto Bumbaca) v Priljubljenih skl: koncert privabil ti tdlne poslušalce s: tat, ki so skupino v Pred 20 in celo 30 ] žal je uspeh triurnega koncert; drsni meri okrnila ®Ua akustika šporl ace. Upravitelji < z začetno prep tki sicer ni zdrž konca veCera) di Poslušalcev na pa Poslabšali razmere °do zlasti z višjih i ba tribunah skoraj goCe slediti glasbi. »Nomadi« so sicer kot vedno dali vse od sebe in ponudili občinstvu skoraj triurni program z mnogimi znanimi hiti iz prvih desetletij nastopanja. Skupina se je predstavila delno prenovljena, z dvema novima elanoma. V novi sestavi je okrepljena ritmika, bobni in kitare prispevajo k bolj rocker-skim zvokom, v katerih je zaznati sledove afroku-banskih ritmov, ki so najbrž pridobitev z nedavnih gostovanj na Kubi. fS ZADRUŽNA (TD kreditna banka W DOBERDOB 90. OBČNI ZBOR Spoštovani člani! Vabljeni ste, da se udeležite rednega občnega zbora članov, ki bo ob prvem sklicanju 28. aprila 1998 ob 13. uri na sedežu banke ter ob drugem sklicanju dne 29. aprila 1998 ob 19.30 v Doberdobu, v župnijski dvorani, Goriška ulica 8. UPRAVNI ODBOR NOVICE Občinski svet bo razpravljal o industrijski coni v Standrežu Kar precej spornih točk je na dnevnem redu sej občinskega sveta v Gorici, ki bo zasedal jutri (in nato Se v torek in sredo) ob 17.30. Med temi je tudi problem Sirjenja industrijske cone vse do prvih hiš v Standrežu, kjer se krajani in rajonski svet temu upirajo. O tem najbrž Se ne bo govor juti, saj so pred to točko (ki je 9.) na dnevnem redu zahtevne točke glede prometa (namestitev 4 semaforjev in preureditev prometa na območju ulic Leoni in P. Diacono, ki prav tako povzroča precej protestov), preureditev parkirišč proti plačilu in dodelitev upravljanja podjetju AMG in sprejem sprememb k splošni varianti regulacijskega načrta. Rajonski svet v Podgori Juti sta skhcani seji rajonskih svetov v Podgori in Stražicah. Rajonski svet v Podgori bo ob 20.30 razpravljal o uporabi še razpoložljivih finančnih sredstev ter izrazil mnenje o splošni varianti k občinskemu regulacijskemu načrtu. Ptičja razstava v Gradišču Ob poletnem ptičjem sejmu, ki ga prirejajo že vrsto let, si je združenje ptičarjev v Gradišču v sodelovanju z občinsko upravo lani omislilo tudi pomladansko ptičjo razstavo. Druga izvedba bo danes. Uradna otvoritev bo ob 10. uri, prireditev pa se bo v mestnem parku zaCela že navsezgodaj: ob 6. uri jo bodo odprli obiskovalcem, do 9. me si bodo sledili ogledi žirije, M bo ocenila posamezne ptičje sorte, ob 12. uri bo nagrajevanje. 18-letni mladenič iz Turjaka umrl v prometni nesreči Prometna nesreča s smrtnim izidom se je v petek ponoči pripetila pri Cervinjanu. Življenje je izgubil 18-letni Federico Pizzin iz Turjaka. Nesreča se je pripetila nekaj po polnoči na državni cesti št. 14 v bližini vrtnarije Vrech. Po do zdaj znanih podatkih naj bi fanta, ki je bil ustavljen ob motorčku, zadel avtomobil in ga vrgel na drugo stran cestišCa, kjer je Cez ranjenca zapeljal drug avtomobil. Preiskavo o smrtni prometni nesreči vodijo karabinjerji. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Ob 5. obletnici smrti pesnice LJUBKE ŠORLI VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB Recital SONJE MLEJNIK iz Gledališča Teharje v režiji Petra Simonitija Povezuje Silva Železnik Na orglah prof. Hubert Bergant Sodeluje moški pevski zbor Mirko Filej Gorica, cerkev sv. Ivana - Nedelja, 3. maja 1998, ob 17. uri GLASBA / V KC L. BRATUŽA Četrta revija primorskih glasbenih šol Nastopilo je 80 gojencev V veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža je v Četrtek potekala Četrta od petih letošnjih revij glasbenih šol Primorske. Prva je bila 6. aprila v Sežani, druga naslednjega dne v Postojni, 22. t.m. v Idriji. Zadnja bo 9. maja v Iliriski Bistrici, kjer bodo nastopili godalni orkestri glasbenih šol. V Bratuževem centru so nastopili mladi pianisti in elani komornih skupin. Nastopilo je več kot 80 izvajalcev iz petnajstih glasbenih šol, med temi tudi gojenci šol Glabene matice iz Gorice, Trsta in Spetra, centra E. Komel in šole T. Homar iz Ukev v Kanalski dolini. Nastopajoče, spremljevalce, profesorje in ravnatelje glasbenih šol je v imenu gostitelja, SCGV E.Komel, pozdravil Martin Srebrnic, ki je omenil še zmeraj nemejene razmere na področju glasbenega pouka v zamejstvu ter upanje, da bi v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo Republike Slovenije, le mogli priti neke oblike priznanja. Na sliki (foto Bumbaca) godalni trio GS H. Bistrica KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ - STEVERJAN vabi na PRAZobTmwv ŠTEVEKjJANU ------ PROGRAM -------- 1. maja: ob 16.00 uri, slavnostni govor predsednika Goriške pokrajine Giorgia Brandolina in člana deželnega vodstva SKGZ Igorja Komela, sledil bo koncert TPPZ Pinko Tomažič - ob 18.00, ples z ansamblom KVINTET Ml (Kulturni program v sodelovanju z SKGZ) 2. maja: ob 20.30, ples z ansamblom JUKE BOX, med plesom izvolitev miss in mister Brda 3. maja: ob 9.30, pohod Števerjan-Gonjače-Števerjan - ob 15.00, Igre brez meja - ob 20.30, ples z ansamblom KVINTET Ml _________________KINO GORICA VTITORIA 1 15.15-16.45-18.40-20.20-22.10 »Full monty«. Rež. Peter Cattaneo. I. Robert Carlyle. VTITORIA 3 15.15-17.00 »Anastasia«. Risani film. 18.45-20.30-22.15 »Aprile«. Nanni Moretti. CORSO 15.15-17.15-19.45-22.15 »Will hunting -genio ribelle«. R. VVilliams. TRŽIČ COMUNALE 15.00-17.30-20.00-22.30 »La maschera di ferro«. Leonardo Di Caprio. ČEDAD RISTORI 17.00-21.00 »La maschera di ferro«. Leonardo Di Caprio. S_____________IZLETI KD KRAS DOL-POLJANE organizira v nedeljo, 31. maja, izlet v Prekmurje. Vpisovanje in informacije pri Vandi Visintin (tel. 78241) vsak dan razen sobote in nedelje od 17. do 19. ure. Vpisovanje se zaključi 30. aprila. RAZSTAVE V GALERIJI KULTURNE-GA DOMA je do 30. aprila odprta razstava del slikarke Marie Grazie Persoglia. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ter med prireditvami v domu. V GALERIJI ILMUUNO v Morelbjevi ul. je do 14. maja odprta skupinska razstava sodobnih evropskih likovnikov. GALERIJA ARS vabi na ogled razstave del Davida Pintarja. Ogled je po umiku odprtja Katoliške knjigarne. V GALERIJI AVDITORIJA v Ul. Roma je do 3. maja na ogled razstava grafik Salvadorja Dalija, Joana Miro j a in Pabla Picassa. Umik: delavniki (razen ponedeljka) 10.00-13.00 in 16.00-19.00, nedelje 10.00-13.00. PRISPEVKI V spomin na pokojnega Cvetka Kobala darujejo družine Kobal 50 tisoč lir za SKD Kremenjak. ** ZADRUŽNA fl?-KREDITNA BANKA Cr SOVODNJE OB SOČI Spoštovani elani! & v Zadružna kreditna banka v Sovodnjah ob SoCi vabi člane, da se udeležijo rednega občnega zbora članov, ki bo ob prvem sklicanju 28. aprila 1998 ob 11. uri in v drugem sklicanju v SREDO, 29. APRILA 1998 ob 20. URI v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim dnevnim redom: 1. Razprava in odobritev bilance in Dopolnilnega pojasnila za poslovno leto 1997, potem ko sta bili prebrani poročili upraviteljev in nadzornikov o poteku in stanju podjetja. Namemba čistega letnega dobička. 2. Sporočila predsedstva v zvezi s podeljevanjem kreditov in doplačilom na deleže. 3. Določitev višine nagrade za člane Upravnega in Nadzornega odbora. 4. Izvolitev družbenih organov s predhodno določitvijo števila članov Upravnega odbora. 8. Razno in slučajnosti. UPRAVNI SVET si^ŠLL GLASBENA MATICA GORICA vabi na BACHOV VEČER Znamenitega ustvarjalca bodo predstavili gojenci naše šole s prepletanjem glasbenih in besednih odlomkov. Jutri, 27. aprila, ob 18. uri v avli Glasbene matice, ul. della Croce 3. Svet Slovenskih Organizacij ZA POMOČ PRIZADETIM OB POTRESU V POSOČJU Odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji redni seji izrazil solidarnost s prizadetimi ob potresu v Posočju. Obenem poziva vse, ki bi želeli pomagati rojakom v Sloveniji, da lahko oddajo svoje prispevke na naslednje naslove: - sedeži SSO v Trstu, Gorici in Čedadu - Slovenska prosveta Trst - Sklad Mitja Čuk - uredništvo Novega glasa v Gorici in Trstu Kot prvi prispevek so odborniki SSO zbrali 850.000 lir. VSA PRISPELA POMOČ BO IZROČENA SLOVENSKI KARITAS OBVESTILO IZLETNIKOM Naše bralce, ki so se prijavili za potovanje v Turčijo z odhodom 17. maja prosimo, da poravnajo zadnji obrok in dvignejo dokumente v sredo, 29. aprila med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika - Drevored 24 maggio 1. □ OBVESTILA SEKCIJA VZPI/ANPI Dol-Jamlje priredi 28. aprila ob 18. uri v osmici pri Marjotu Pahorju v Jamljah družabno srečanje članov in prijateljev. Za veselo razpoloženje bo poskrbel harmonikar Vilko. ŠD SOKOL organizira Zamejske športne igre ’98 od 25. junija do 3. julija 98. Prijavnice dobite v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigami in v športni trgovini K2, lahko pa se prijavite, do 5. maja, tudi po telefonu 0347-7602835. KRUT prireja desetdnevne počitnice na Malem Lošinju od 19. do 29. junija in v Poreču - Zelena laguna od 21. junija do 18. jubja v treh izmenah. Vpisovanje pri Anamariji - tel. 531644. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev v uradu v ul. Malta 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30 (tel. 531644). KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja šahovski teCaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob Četrtkih ob 15. uri v domu A. Budala. Informacije pri Sari (tel. 537525). H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke GORICA AGIP-U1. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE ff - Trg Unita TRŽIČ ESSO-Ul. Bolto API-Ul.Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca d’Aosta ROMKE MONTESHELL-Ul. Redi-puglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi ŠKOCJAN AGIP - cesta v Gradež KRMIN API - Drev. Ven. Giulia I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 Na fakulteti za elektronsko inženirstvo univerze v Trstu je uspešno diplomiral Gregor Sfiligoj Čestitajo mu družina z Moniko, vsi sorodniki in prijatelji U otruških Ijith su s spoznali, Duosti lit s ukop hodili, Na dns s boju užali! Borisu nu Mirandi: Use nrbojši U!!! KD DANICA E3 ČESTITKE Danes stopata na skupno življensjko pot BORIS FRANDOLIC in MIRANDA DEVETAK. Obilo sreCe in zadovoljstva jima želi Mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 18. do 24. aprila 1998. UMRLI SO: 92-letna An-na Komel, 95-letni Pietro Re-vignas, 73-letni Teofilo Guo-lo, 72-letni Stefano Szalay, 84-letna Noemi Seravalle, 87-letna Assunta Gerion, 30-letni Vittorio Mascolo, 77-letna Olga Brunetti, 73-letni Romano Pahor, 88-letni Virginio Montina, 74-letna Cosi-ma Caiffa, 66-Ietni Boris Ipavec, 82-letna Clorinda Adu-lenti, 87-letni Mario Bregant, 86-letna Lidia Canciam, 68-letni Mario Perco, 80-letni Giorgio Ziani, 39-letna Oriet-ta Polo, 54-letni Giovanni Berdon. POROČILI SO SE: šofer Vladimir Omasta in kuharica Sladjana Miladinovič, picar Mauro Obvieri in študentka Masa Tomadini, geometer Fabio Garizio in prodajalka Raffaella Armeni, uslužbenec Paolo Marchi in brezposelna EUsabetta Termini, uslužbenec Lorenzo Andreoli in natakarica Alessia Kocina, uslužbenec Paolo Ferletic in uslužbenka Claudia Krainik. OKLICI: parketar Marco Roset in prodajalka Giorgia Beltrame, uslužbenec Marco Manucci in brezposelna Sla-vena Radovanovič, policist Ubaldo Loperfido in uslužbenka Mariagrazia De Giorgi> zidar David Devinar in uslužbenka Valentina Humar. POGRii Jutri: 11.00, Diego Vrtale iz Vidma v cerkev pri sV' Ani in na glavno pokopa-bšče. POGREBNO PODJETJE Ul. Terza Armata 3 - GORICA Tel. (0481) 30202 POPOLNE POGREBNE STORITVE UPEPELJEVANJA STENSKA OBVESTILA TUDI S SLIKO CVETNI VENCI itd. PO VRHU TRILATERALE ■■H Velika slovenska zastava, ki je ob italijanski in madžarski v Četrtek plapolala na palači tržaške prefekture je v sončnem dopoldnevu označevala, da se v Trstu zopet nekaj dogaja. Pravzaprav je naznanjala, da se dogaja nekaj izjemnega, saj so se bela, modra in rdeCa barva na tisti palači zadnjikrat pojavile v letu 1945. Daleč je že tisti Cas in niti današnja srednja generacija se ga ne spominja. Od tedaj pa vse do danes bi bila v Trstu heretična že sama misel, da bi lahko kdaj tudi slovenska zastava zaplapolala na tej avstroo-grski vladni palači, svetišču italijanske oblasti v mestu in v deželi. Pa vendar se je zgodilo, in zgodilo se je tudi, da je ob prihodu Drnovska na veliki trg in njegovem pregledu častnega voda ob spremstvu Prodija nekdo zaploskal. To ni pomembno. Pomembno je, da ni nihče žvižgal. Le zakaj naj bi, se bo kdo vprašal. Tudi sam se se to vprašal in odgovor mi je na srebrnem pladnju ponudil star znanec, novinar velikega italijanskega dnevnika, ki sem ga po dolgem Času srečal pred vladno palačo. »Saj nisem nameraval priti - je dejal - pa so me vCeraj poslali. Ko je bila objavljena razsodba o fojbah, so mi rekli, naj grem, saj da bo v Trstu zagotovo vroče. Za vročino pa je poskrbelo samo pomladno sonce. Drnovškovo korakanje pred vojaškim vodom je bilo nekaj normalnega, nekaj, kar je normalni del Trsta dolgo pričakoval, a je drugi del tega mesta preprečeval. Sedaj so se Časi spremenili in morda res prevladuje upanje, da bo tako tudi naprej. Proces spreminjanja odnosov Trsta do Slovenije je Tri herezije za boljši jutri bil dolg in težak, morda pa je tudi zato mogoče trditi, da je vendarle dozorel. Da lahko tudi slovenska zastava plapola na tržaški vladni palači in da lahko predsednik slovenske vlade lahko tudi v Trstu in ne samo v Rimu pregleduje častni vod. To je moC politike, rezultat volje, ki je Rim ni vsilil Trstu, ampak jo je sooblikoval s Trstom in mesto prepričal, da gre za njegove interese. Tako se danes nihče veC ne zgraža, nihče veC ne demonstrira in čedalje manj je tistih, ki prihodnost pogojujejo s preteklostjo. To velja tudi za novinarje, ki so v Četrtek navalili na Prodija in ga zasuli z vprašanji. Prav pred odhodom, ko je Prodi že stopal v avto, je prej omenjeni novinar, moj znanec, vprašal nekaj o fojbah. In prejel je vljuden odgovor: »Gledati moramo naprej.« Bojan Brezigar venskega poselitvenega ozemlja. PuSja ves ima sicer tudi slovensko ime, vendar ne spada v slovensko naselitveno ozemlje. Tu so Slovenci prodajali in kupovali. Tu so se sreCevah s Furlani in Italijani. Prav v Času, ko je Drnovšek korakal sredi velikega trga, so si v Pušji vesi segh v roko trije generali, italijanski, slovenski in madžarski. Takrat se je končala vaja Trilog 98, prva skupna vojaška vaja italijanske, slovenske in madžarske vojske, morda uvod v skupne nastope v okviru mirovnih sil v krajih, kjer bo to potrebno. Zapravil sem nekaj časa za branje komentarja o tem, kako nepotrebna in nekoristna je ta pobuda. Naj mi bo dovoljeno, da ponižno reCem, da ne soglašam. Ne soglašam, Čeprav je verjetno res, da je prav alpinska brigada Juha, v okviru katere je ta vaja potekala in ki je zagotovila italijanski del tega vojaškega kontingenta, med drugo svetovno vojno zagrešila marsikaj, tudi požig slovenske vasi v Vipavski dolini, kot poučno berem v komentarju. Vendar si ne morem kaj, meje (tega v komentarju ni-da kolega avtor ve), tudi slo- kar bi bilo še pred nekaj leti herezija, je očitno zelo težko. In nikakor ne gre v račun, da so to koraki, ki ne poznajo poti nazaj, pa čeprav bi se jutri spremenila vladna večina v Italiji, kajti gre za košček mozaika utrjevanja miru v Evropi. Pri srečanjih trilaterale je Se zlasti zanimivo nekaj: da te vsak dogodek še dodatno preseneči. Vsakič je nekaj novega. Tako je bilo tudi tokrat: Trst in Koper naj ne bosta več konkurenčni pristanišči, ampak naj se integrirata in skupno povečata pretovor. Spet herezija! Da se bo Trst s svojo večstoletno tradicijo enakopravno pogovarjal mlajšim bra- tom? Pa vendar je res. Pred nekaj desetletji je Avstrija predlagala Trstu, da bi ji dal v zakup en pomol. Prišlo je skoraj do vsesplošnega upora, saj so Tržačani na svoje pristanišče ponosni. Sedaj pa ta odločitev, ki presega meje, ki odpira nove perspektive, ki jemlje peti koridor kot osnovo za sodelovanje in za skupni gospodarski razvoj, ki daje Trstu vlogo tehničnega koordinatorja, ampak *mu obenem veleva, naj pristaniške storitve ponuja v sodelovanju s sosednjim Koprom. Gre za odpiranje, ki so ga nekateri ljudje težko pričakovali, a so ga drugi dosledno ovirah. To je vizija, ki so jo imeli že snovalci osimskega sporazuma - v drugih pogojih in v drugih časih - ter se je nato dopolnjevala in izpopolnjevala z znanstveno-raziskovalnimi dejavnosti, s Srednjeevropsko pobudo in sedaj s trilateralo. Vizija, ki sedaj kaže že prve sadove in daje Trstu tudi nekaj perspektiv za prihodno- Za vsem tem je mnogo politične volje in tudi mnogo dela. Vendar, kot mi je med tiskovno konferenco prišepnil slovenski veleposlanik v Rimu, za to »se splača delati, ker se samo tako stvari spreminjajo.« V brk samoljubnim komentatorjem. V brk skeptikom. In čedalje bolj postaja jasno, da bo vse, kar je bilo nastavljeno v teh dveh letih, zelo težko, če ne nemogoče porušiti. In tako se dogaja, da se uresničuje, kar je bilo še pred nekaj leti prava herezija. Uresničuje se za normalno življenje, za skupni prehod v novo razumevanje Evrope kot skupne hiše, za preseganje nasprotij in za odpravljanje zaprek. Skratka, za boljši jutri. NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. aprila 1998 Stroge kazni v novem zakonu o varnostni v cestnem prometu S 1. majem bo v Sloveniji začel veljati nov zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu obnašanju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujsimi posledicami. Po novi meditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovilo opravljati vozniški izpit. Med hujše prekrške, zaradi katerih bodo v prihodnje vozniki poleg denarnih kazni »kaznovani« tudi z določenim številom kazenskih točk ali celo izgubo vozniškega dovoljenja, sodijo predvsem: prekoračitev hitrosti za več kot 30 km v naselju oziroma za več kot 40 km zunaj naselja, prehitevanje v škarje v predorih ah na prehodih za pešce, hujše kršitve pravil vožnje v križiščih, vožnja čez železniške tire'ob spuščanju zapornic, neprimerna vožnja mimo ustavljenih vozil za prevoz otrok, neupoštevanje posebnih svetlobnih znakov, pobegi s kraja prometne nesreče ter prekomerna prisotnost alkohola ali mamil v krvi voznika. Najvišja dovoljena količina alkohola v krvi (razen pri voznikih kategorije C, E ah D, poklicnih voznikih, voznikih začetnikih in kandidatih za voznike pri praktičnem usposabljanju, ki v krvi ne smejo imeti alkohola) je 0, 5 grama alkohola na kilogram krvi. Vozniku motornega vozila, ki bo imel v organizmu več kot 1, 5 grama alkohola na kilogram krvi, bo avtomatično odvzeto vozniško dovoljenje. Enako bo veljalo tudi za voznika, ki bo zagrešil prometno nesrečo pod vplivom mamil ah bo imel v krvi več kot 1,1 grama alkohola na kilogram krvi. Kar zadeva tuje državljane velja povedati, da bodo obravnavani tako kot slovenski. Za prekrške, ki predvidevajo takojšen odvzem vozniškega dovoljenja, bo sodnik za prekrške tem kršiteljem izrekel prepoved vožnje v Sloveniji za določeno obdobje, glede plačila mandatnih kazni, pa velja poudariti, da je ob takojšnjem plačilu na licu mesta 50-odstotkov nižja, enako pa velja tudi za plačilo po položnici v roku 8 dni po izrečeni mandatni kazni. Za konec velja še opozoriti, da bo v Sloveniji od 1. maja zaradi varnosti obvezna uporaba kratkih luči tudi podnevi. Sicer pa bo največja dovoljena hitrost na cestah v naseljih načeloma 50 km/h, na avtocestah 130 km/h, na cestah, rezerviranih za promet z motornimi voziti 100 km/h in na preostalih cestah 90 km/h. *V tabeh na desni strani so navedene predvidene kazni za različne prekrške (1 tolarje približno 10, 5 lire) Varnostni pas, čelada neprivezan voznik 10.000 neprivezan sovoznik 10.000 motorist ali mopedist brez čelade 10.000 Neprižgane luči neprižgane luči 10.000 nedovoljena uporaba dolgih luči 15.000 Ustavljanje med vožnjo neupoštevanje sirene 50.000 in modre vrteče se luči neupoštevanje znakov, ki jih dajejo vozila 50.000 s prednostjo (reševalci, gasilci, itd.) Semaforizirana križišča vožnja skozi rumeno in rdečo luč 40.000 Najvišja kazen za prekršek za več prekrškov hkrati 200.000 popust ob takojšnjem plačilu 100.000 Mobilni telefoni telefoniranje s slušalko med vožnjo 10.000 Vožnja pos vplivom alkohola do 0,50 grama alkohola v krvi najmanj in z znamenji nezanesljivega ravnanja 20.000 od 0,51 grama do 1,10 grama najmanj alkohola v krvi 35.000 nad 1,11 grama alkohola v krvi 90.000 ali zaporna kazen Vozniku motornega vozila, ki ima v organizmu več kot 1,5 grama alkohola v krvi, preneha veljavnost vozniškega dovoljenja ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk.______________ Vožnja pod vplivom mamil_____________________ dokazana mamila in druge 90.000 psihoaktivne snovi v organizmu ali zaporna kazen Odklonitev poskusa ali sirokovnega pregleda Voznik motornega vozila, ki odkloni preizkus ali strokovni pregled, plača najmanj 90.000 SIT, pre-neha pa mu tudi veljavnost vozniškega dovoljenja. Prekoračitev hitrosti v naselju___________ do 10 km/h___________________________5.000 11 do 20 km/h______________________15.000 21 dp 30 km/h_______________________30.000 več kot 30 km/h 45.000 kazen določi sodnik za prekrške______ali več Prekoračitev hitrosti zunaj naselja________ do 20 km/h___________________________5.000 21 do 30 km/h_______________________15.000 31 dp 40 km/h______________________30.000 več kot 40 km/h 45.000 kazen določi sodnik za prekrške______ali več Prepočasna vožnja_________________________ Voznika, ki s prepočasno vožnjo ovira promet in se ne umakne, lahko kaznujejo z denarno kaznijo 10.000 SIT.________________________________ Voznika, ki ne prilagodi hitrosti razmeram na cesti, lahko kaznujejo z denarno kaznijo 20.000 SIT. Pridite v Italijo, pridite v CENTERGROSS v BOLOGNI ZA NABAVO • Piibližno 500 popolnoma avtonomnih in neodvisnih podjetij z več kot 5000 zaposlenimi vse leto distribuira italijanske in tuje proizvode zelo visoke komercijalne kakovosti. Na voljo so oblačila (od konfekcije in programa oblačil Made in ltaly do enostavnih in športnih oblačil casual mednarodnih znamk), Ikanine, obutev, usnjeni izdelki in bižuterija, tekstilni izdelki in gospodinjski proizvodi, električni gospodinjski aparati, igrače, papirna galanterija, kozmetika, športni pripomočki, živila in proizvodi za restavracije in hotele, farmacevtski in podobni izdelki. Delujejo tudi podjetja za projektiranje in distribucijo proizvodov in opreme za industrijo, obrt in trgovino. i Centralno poslopje ponuja tudi gama storitve vseh vrst: banke, pošto, kioske, prodajalne tobačnih izdelkov, potniške agencije, storitve prevajanja in tolmačenja, tiski in transportne storitve, bar, hladne jedi, samopostrežne trgovine, tehnični in informacijski biro. Restavracijo "Villa Orsi” obkroža prelep park; svetujemo vam, da prej rezervirale mizo. i Do Centergrossa v Bologni pridete zlahka z letalom, vlakom ali avtomobilom. Prevoz, hoteli z restavracijami in trgovinami vred so povečali obseg svojih storitev v Bologni, ki je znana po svojih 26 srečanjih na leto, in kjer je sedež atraktivnih in zelo dobro obiskanih sejmov in razstavnih salonov, bogate zgodovinske dediščine, umetniškega bogatstva in gastronomske tradicije. Centergross je osrednji kraj v poslovnem turizmu Bologne, ki je po kakovosti življenja prvo v Italiji. S A OPERATIVNI SEDEŽ i V prvem najbolj atraktivnem in lukcionalnem evropskem centru za trgovino na debelo, na 1.000.000 kvadratnih metrih, kjer sta z ambientalnega vidika strogo upošte/ani učinkovitost urbanističnih struktur in varnosti, je zagotovljeno opravljanje vseh splošnih storitev in pomoči podjetjem. . Že sedaj je približno 500 podjetij iz vse Italije in tujine odprlo svoje poslovalnice, razstavne prostore, prodajna mesta, skladišča in distributivne centre površine od 50 do 10.000 kvadratnih metrov, ki privablja kupce z vsega sveta, to pa pomeni srednji dnevni promet nad 20.000 avtomobilov in tovornih vozil. i Plod podjetniških sposobnosti vseh prisotnih na strateški poziciji je Bologna, ki ima ključno vlogo v mreži cestnih in železniških komunikacij, saj je bila vedno napoti med jugom in severom Italije, med severno Evropo in Sredozemljem. ' Zelo pomembna zveza s celotno evropsko mrežo avtocest in bližina največjega kontinentalnega blagovnega terminala v Evropi: Mednarodni blagovni terminal s carinarnico na I v cvropi: Meonarooni oiagovm terminal s carinarnico n<» -mednarodnem letališču in na sejmišču prispeva k izjemnem 8 gospodarskem dinamizmu, ki vedno bolj privablja poslovni 1 1 im j VENTI ANNI — CENTERGROSS svet. NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. aprila 1998 13 Tla v gornjem Posočju se počasi umirjajo Od potresa, ki je na velikonočno nedeljo prizadel gornje Posočje sta minila dva tedna. Tla se po malem Se vedno tresejo, vendar je po seizmografskih instrumentih dovolj jasno napovedana težnja k umirjenju. Tudi vreme je minuli teden pokazalo sončno lice, kar je videz katastrofe naredilo manj strašen, ljudem pa vlilo novega poguma in volje, da v najkrajšem možnem Času zabrišejo posledice zavratnega sunka. Ekipe gasilcev in civilne zaščite zaključujejo svoje delo, njihovi ritmi prehajajo v nekakšno "normalno stanje", Ce je o kakšni normalnosti v zvezi s potresom sploh mogoče govoriti. Za brezdomce je bilo poskrbljeno, poškodovane strehe so za silo pokrite, odkruški in drugi gradbeni material, ki se je vsul iz razmajanih zgradb so v glavnem pospravljeni. Ob prihodu v center Bovca zavijem na dvorišče pred nedavnim oobnovljene hiše, kjer je na zunanjih stenah videti kakšno razpoko, pa vendar na prvi pogled ne tako hudo, da bi bila hiša ogrožena. Tu je prijazna domačinka, gospa Olga Flajs: "Ja, na zunaj hiSa še kar stoji, pa pridite noter pogledat, kako izgleda". Grem po stopnicah v prvo nadstropje in Sele tam, ob vstopu v vežo, je videti pravo sliko razdejanja: praktično ni ene stene, ki bi ostala cela ali ne bi bila nevarno razmajana. To je tudi glavna značilnost posledic tega potresa v Bovcu: pravih razvalin je malo ali nič, a mnogo hiš je usodno poškodovanih. Kratkost potresnega sunka (15 sekund) je bila odločilna za to, da se ni vse zrušilo in ni bilo žrtev. Olga Flajs Se ne ve, ali bodo hišo zrušili ali ne: ”Se imamo upanje, da se bo dala popraviti. Pred petimi leti smo jo preuredili, naredili smo tudi novo streho in Pritlični apartma smo oddajali turistom, ki so zelo radi prihajali. Kaj pa zdaj?" Gospa Flajs se žalostno razgleduje po razdejanju, kljub temu pa ne daje vtisa o vdanosti v usodo: ”Mi sedaj rabimo najprej to, da se ta zemlja dokončno umiri. Pri tej hiši smo celo življenje garali, da smo nakaj naredili, sedaj pa smo šli v hipu za 40 let nazaj. Vse smo žrtvovali za to hišo, kos za kosom je rasla. Človek se vpraša, ali ni bolje hoditi na dopust in vse prihranke pojesti", pripoveduje gospa Flajs, ki je bila v 70 letih dvakrat na počitnicah. Kljub temu pa je Olga Flajs, tako kot toliko drugih Bovčanov, pripravljena zaCeti znova. Želi si le, da bi država pomagala, da bi imeli ugodne možnosti kreditov, da jih dolg ne bi zadušil. Hkrati pa kaže značilno primorsko potr- pežljivost, ki bi jo težko našli Se kje drugje: ”Ne smemo biti preveč sitni, saj je država takoj in učinkovito pomagala. Zelo požrtvovalno delajo vsi, gasilci, občina, civilna zašdta. Kar je res je res", ugotavlja gospa Flajs. Ko se hočem posloviti pa se nenadoma spet strese in gospa Olga odreveni od strahu. Na sreCo to ni potres, temveč sosedov razmajani dimnik, ki ga s strehe potegne ekipa gasilcev. Ker mi med fotografiranjem zmanjka filma, stopim v bližnjo prodajalno, kjer stoji za pultom Bojan Rot, domačin iz Male vasi, najbolj prizadetega predela Bovca. Njegova hiša, v kateri so stanovale tri družine, je dobila zlogla- sno rdečo piko, kar pomeni, da je namenjena rušenju. Vse tri družine pa so medtem začasno naselili v turističnem naselju Kaninska vas. "Hvala bogu, da vsaj trgovina ni težje poškodovana in je lahko odprta. Med stene bodo sicer nategnili jeklenice. Oba z ženo sva odvisna od tega posla. Prodajava fotografski material, CD, ure in videokasete. Ampak to gre bolj med turistično sezono. Upamo, da ta ne bo odpadla", pravi Bojan Rot in se zavzema za to, da bi se pri novogradnjah v bodoCe upoštevalo možnost potresa in bi se gradile vame, atrijske hiše. Bojan Rot pravi, naj se turisti ne ustrašijo potresa, in naj kljub vsemu hodijo na Bovško, kjer jim ne bo manjkalo ničesar in bodo kot ponavadi prišli na svoj raCun. Tako se bo tudi ljudem najbolj pomagalo do življenjsko potrebnega zaslužka. ”Pa še to zapišite, da smo vsem globoko hvaležni za pomoC in solidarnost. To sem zadnjic pozabil povedati novinarjem in žal mi je. Pa kaj hočeš, prvi trenutek si pod vtisom lastnih težav in govoriš samo o tem. Pozabiš pa na pomoC in dobroto ljudi. Zahvaljujemo se se vsem, posameznikom, kriznemu štabu, civilni zaščiti, gasilcem, pa tudi civilni zaščiti iz sosednje Furlanije. Lepo gesto so naredili in to zelo cenimo", podčrtuje Bojan Rot. Okoliščin, kot jih doživljata Olga Flajs in Bojan Rot je v Bovcu še veliko. Vsi si želijo hitre in učinkovite obnove, v katero so tudi sami vpreženi s polno paro. Splošna je želja, da ne bi odpadla turistična sezona, ki je na Bobvkem tradicionalno bogata in raznolika. Hotelski objekti sicer redno delujejo, v pogonu pa je tudi kaninska žiCnica, ki obeta letos izjemno prvomajsko smuko, saj je na Kaninu veC kot tri metre snega, kot ga že dolgo ni bilo. Poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Milan Stulc ocenjuje, da je emergenCna faza dejansko mimo. Ljudem je bila nudena hitra pomoč, kjer ni mogoče stanovati v hišah so nameščeni zabojniki, V centru Bovca je civilna zaščita nastanila 469 ljudi, ki so pri njej iskali pomoC, drugi pa so začasno pri znancih. Milan Stulc navaja podatke o delu 840 gasilcev, ki so doslej opravili preko 12.000 ur, pri mnogih posegih pa so zaradi zahtevnosti sodelovali tudi gorski reševalci. Poveljnik civilne zaščite ocenjuje, da delujejo turistični objekti skoraj povsem normalno, delo v zvezi s poškodovanimi zgradbami pa prehaja na gradbene in strokovne komisije. Slovenska vlada bo po napovedih nemenila za rekonstrukcijo izdatno vsoto, sprejema se tudi interventni zakon. Z veC strani pa prihajajo upravičena opozorila, naj se pri obnovi ne zanemarja tipologija zgradb in krajev, kot se je zgodilo v nekaterih primerih ob potresu iz leta 1976, kjer je zlasti Breginj drastično izgubil svojo nekdanjo podobo. Zadnje dni je vzbudila veliko pozornost demonstracija gradbene ekipe Danila Magajne iz Solkana, ki je predstavila izviren način povezovanja razmajanih stavb. Bistvo je v tem, da se z jeklenicami vzpostavi tista horizontalna povezava, katere pomanjkanje je še zlasti pri starih zgradbah vzrok za nikakršno odpornost ob potresu. Magajna ima s to tehniko že veC let izkušenj pri saniranju nekaterih starih objektov in cerkva, ocene pa pravijo, da je ta način tudi cenejši in uspešnejši od klasične popotresne sanacije. Tako je, čeprav o načinu sanacije zaenkrat še ne obstaja noben dogovor, pri mnogih naraslo upanje, da se bo mogoče izogniti rušenju mnogih starih hiš v centru Bovca, ki so zaznamovane z zloglasno rdeCo piko (lažje poškodovane zgradbe zaznamujejo z rumeno). Magajna je vsekakor ocenil, da je ta potres nedvoumno dokazal, da morajo imeti hiše tako vertikalno kot horizontalno povezavo. Obenem ni vseeno, kje se hiše gradijo in se bo v prihodnje treba nekaterim območjem z nestabilno talno podlago odpovedati. V Bovcu se torej dela z velikim zamahom. Mudi se, turistična sezona je pred vrati in na več mestih je že videti kanuje in Čolne za "rafting", ki ima zaslugo, da je iz SoCe naredil nekakšen sodoben mit, poznan in cenjen Sirom Evrope. Domačini so na naravno nesrečo reagirali, kot bolje res ne bi mogli. Ce bo svoje znala izpolniti tudi država, obstaja utemeljeno upanje, da bo letošnja nesrečna Velika noc v doglednem času pozabljena. (D.U.) Na slikah (foto D.U.) od leve v smeri urinega kazalca: na pročeljih mnogih his so se odprle grde razpoke; tudi v notranjosti hiš je potres ustvaril velik nered; spomenik iz prve svetovne vojne na križišču za VrsiC, ki ga je nekako zavrtelo okrog njegove osi. Zupan Bovca: Turisti se res nimajo česa bati Zupana občine Bovec Roberta Trampuža (na sliki) sem nameraval obiskati v zvezi s spomenikom Tigrovcem, ki naj bi ga otvorili 26. aprila v Bovcu. Spomenik bo sedaj moral počakati, župan s sodelavci pa je imel ravnokar pogovor z ministrom za turizem Razgorškom. "Ministru smo skušali prikazati neposredno in posredno škodo, ki jo je doživel bovški turizem. Sicer dokončnega seznam še ni, a v glavnem, je že vse znano. Pričakujemo, da bo vlada ukrepala tudi na področju turizma, ki za našo občino veliko pomeni. Vprašali smo pomoč, ker si izgube ene sezone enostavno ne moremo privoščiti." Zupan je prepričan, da so pogoji, da se sezona izpelje, le če se ljudje ne bodo zbali potresa: "Večina turističnih objektov je solidnih, škoda, ki je nastala, se da brez velikih težav Popraviti. Težje je s tistimi hišami, ki so oddajale privatne sobe in so sedaj ogrožene. Ampak turisti lahko kbub temu računajo na varno in hdobno namestitev". Glede rekonstrukcije župan trdi. Naša usmeritev je, da se dela vse načrtno in se nihče ne sme prenagliti. Cimprej je treba zagotoviti bivalni del obnove, da se ljudem uredi življenje. Do 4. maja oo vsa škoda popisana. Intervencijo države s sredstvi za obnovo pa pričakujemo čim-prej", pravi župan. Prvemu občanu Bovca je žal, da je potres zaustavil mnoge načrte v občini, ki je bila v velikem razvojnem zamahu. "Veliko ljudi bo moralo z&četi znova in živeli bomo z mnogimi stiskami, zlasti starejših občanov. Nekateri so imeli travme in škodo že ob potresu v Furlaniji pred naj država zagotovi, da ostane Bovec tak kot je bil. ”Ce se rušijo stare hiše v jedru naselja, potem m več Bovca. pomoč nam lahko sedaj dajo turisti, če se ne bodo izognili naši občini. Naj le pridejo k nam, lepo jim bo in našim ljudem bodo vlili dodatnega poguma", si želi župan. Zal mu je, da se je narava letos spomladi z Bovcem tako kruto poigrala in upa, da bodo kljub temu marsikaterega smučarja privabiti obilni trije metri snega na Kaninu za prvomajsko smuko. Nissanova mera dosegla zrelost, kljub mladostnosti Vprašanja ob turinskem salonu Konec tedna je odprl duri zadnji turinski avtomobilski salon v tem stoletju, prihodnji bo že v tretjem tisočletju, leta 2.000. To bi lahko bila priložnost, da si zastavimo celo vrsto vprašanj, od tega, zakaj se turinski salon ni nikoli utegnil uvrstiti med velike svetovne in evropske avtomobilske razstave, je avto na pragu tretjega tisočletja izpolnil obljube, ki smo si jih vsi pričakova-li, do tega kaj bo z italijanskim avtomobilskim tržiščem v letu, ki sledi rekordnim uspehom 1997., se bo čudež nadaljeval tudi brez spodbud pri nakupu avtomobilov? To in marsikaj drugega bi se lahko vprašali in nekaj odgovorov bi lahko tudi skušali dati v teh skopih vrsticah. Zakaj se turinski salon ni nikoli uspel uvrstiti med velike avtomobilske salone ne samo na svtu ampak niti v Evropi. Odgovor je dokaj jasen in ga gre iskati v monopolu, Id ga turinski velikan Fiat ima v avtomobilski produkciji v naši državi. Kljub temu, da je zadnja leta izgubil absolutno vedno v prodaji (trenutno imajo Fiatove marke Fiat, Lancia, Alfa Romeo, Innocenti, Ferrari in morda smo na nekatere še pozabili, le 43 odstotkov prodaje), očitajo tuji proizvajala, da jih prireditelji salona postavljajo v zapostavljeno vlogo. Zato so se nekatere tuje hiše, še zlasti francoske odpovedale udeležbi Na splošno pa očitajo turinskemu salonu provincialnost in preveliko podrejenost domačemi proizvajalcu In potem, je avto to, kar smo pričakovati, da o v letu 2000, tako glede oblike, kot glede prostornosti, porabe in varnosti. Na vsa ta vprašanja bi morati odgovoriti NE. Oblike so najrazličnejše, toda prave oblike za tretje tisodetje še vedno ni. V notranjosti smo zelo pogosto utesnjeni in ne samo v čajhnih vozilih. Poglavje zase pa so poraba in varnost Marsikdo se sprašuje, ati nimajo avtomobilske tovarne v svojih laboratorijih že nared avto, ki bi porabil le liter goriva za 100 km, ati morda celo avto na mnogo bolj poceni gorivo kot so bencin, plinsko olje, plin ati pa alkohol in da ga ne predstavijo, ker so pod vplivom velikih petrolejskih proizvajalcev. Kdo ve, da nimajo prav. Motorji so v glavnem odkar sta gospod Otto in gospod Diesel izumila motorja na notranje izgorevanje, niso kaj prida spremenili. Elektronika je v nekaj letih naredila napredek, ki ga avtomobilski motor ni storil v celem stoletju. Zakaj? Ta pa je že drugo vprašanje, ki ga je treba pustiti tehnikom Kaj pa se nhm obeta v letošnjem letu, kar zadeva prodajo avtov. Lani so na italijanskem tržišču prodali rekordnih 2,5 milijona avtomobilov. Letos si take številke avtomobilske hiše lahko le sanjajo, pa čeprav tržišče najbrž ne bo zdrknilo pod 2,1 milijona prodanih avtov. Rekordna prodaja v lanskem letu je bila seveda odvisna od prispevkov, ki jih je nudila država ob uničenju avtov, ki so imeti več kot 10 let in so bistveno prispevati k onesnaženju ozračja v italijanskih mestih. Za sedaj veljajo še spodbude, oz. državni prispevki za avte, ki so bolj varčni in to seveda tudi prispeva k prodaji. Minister za okolje vztraja pri zahtevi, da se prispevki za nakup avtov, ki so okolju bolj prijazni ne ukinejo, minister za prevoze pa bi rad videl, da bi spodbudili avtomobiliste pri nakupu vozil, ki imajo več varnostih naprav (od ABS do zračnih vreč in tako dalje). Vse to seveda ne prispeva k jasnosti in k poživitvi tako pomemne-ga sektorja za italijansko proizvodnjo, kot je avtomobilski. Kupec bi le rad vedel, če naj se odloči za nakup sedaj, ali pa če lahko s to svojo odločitvijo lahko počka nekaj mesecev, ne da bi pri tem moral odšteti še nekaj milijonov (mimo tistih, ki jih občasne podražitve avtov že tako in tako terjajo od nas. Tudi najbolj mladostni ljudje slej ali prej dosežejo zrelost. Nissanov! malčki micri se je to pripetilo z zadnjo serijo, ki so jo te di predstavili kupcem. Skratka, po 6 letih od njenega nastopa na evropskem tržišču (na Japonskem je bila znana že mnogo prej), je micra povsem zrel avto, ki pa ni izgubil niti malo od velikega naboja simpatije, ki jo je ob predstavitvi prinesel med avtomobiliste. Zunanjost se ni kaj prida spremenila, oblika ostaja še vedno prijetno zaobljena in nekoliko staromodna, a zato nič manj prijetna. Maska je sedaj podobna oni, ki že krasi njene večje sestre, pod pokrovom motorja pa se skrivata 1000 ali 1300-kubični motor, ki Nissanoer-mu malčku zagotavljata vso moč, ki mu je potrebna. Tudi karoserija je na voljo v dveh različicah in sicer s tremi ali petimi vrati. Kupec bo lahko izbiral tudi med mehanskim menjalnikom in tistim s trajno prilagajajočim se razmerjem. Gre za avtomatiko, ki v gostem mestnem prometu pride še kako prav in ki se je že doslej med micrinimi kupci še kar uveljavila, za razliko od podobnih menjalnikov, ki jih imajo tudi druge avtomobilske znamke. Pri Nissanu računajo, da bo prodaja micre z avtomatiko presegla 8 odstotkov, kar je za italijansko tržišče pravi rekord. Nova je tudi notranjost od armaturne plošče, ki je sedaj dvobarvna, do novih sedežev in dodatne varnostne opreme. Vtis, ki ga imate, ko sedete v novo micro, je, da ste pravzaprav v avtu višjega razreda, kar sicer zadnje čase sodi v tendenco vseh avtomobilskih hiš, ki hočejo zagotoviti potnikom čim več udobja tudi v majhnih limuzinah. Zaradi pičle porabi imajo kupci micre pravico do posebnega popusta pri nakupu, v skladu z navodili vlade. Patrol GR - legenda se nadaljuje Legenda se nadaljuje, bi lahko rekli. In tu mislimo na Nissanovega terenca patrol GR, ki je vse od leta 1951, ko je prvi patrol zagledal luč sveta, vozil svoje voznike po brezce-stju vsega sveta. Zadnja različica je seveda najbolj izpopolnjena in je trenutno eno najimpozantnejših terenskih vozil pri nas. Odlične vozne zmogljivosti, predvsem tam, kjer ni ceste, mu zagotavljajo 2800-kubični šestvaljni dizel s turbinskim polnilnikom, ki zmore 130 KM in stabilizacijski drog, ki ga lahko elektronsko vključimo ali izključimo, kar mu daje še posebno lego pri bočnem nagnjenju. Pogon je šitirkolesni, je pa mogoče vključiti tudi pogon samo na zadnja kolesa. Menjalnik je seveda petstopenjski z reduktorjem. Freelander je potomec zelo slavnih prednikov Dolgo pričakovani mali range rover je naposled tu. Poimenovali so ga freelander, v. njem pa najdemo prvine vse njego- vih prednikov, saj po zunanjosti spominja tako na range (od katerega je podedoval obliko maske) kot na discovery, od katere- ga ima privzdignjeno streho ter defender, od katerega si je sposodil zadnje lučke okrogle oblike. Sicer pa freelander ni niti range, niti di-scovery niti defender. Pravzaprav, kljub obliki, ni niti pravo terensko vozilo, čeprav se na brezstezju lahko dobro odreže. Pri tem velja omeniti napravo, ki jo lahko vključimo le v prvi ali v vzvratni prestavi in ki vas s pomočjo motorja in sistema ABS mirno pripelje v dolino po še tako strmem in spolzkem klancu. Štirikolesni pogon je vedno vključen, avto pa poganja 1800-kubični bencinar ali pa 2000-kubični dizel in oba sta po nadem mnenju nekoliko preslabotna za avto, ki obeta toliko kot freelander. Kljub temu pa je vožnja z njim, tako po asfaltu kot tam, kjer asfalta ni, še kar prijetna. Posodobljeni land cruiser Tudi Toyota je sklenila posodobiti svoj veliki land cruiser, ki je sedaj, če je mogoče, še bolj luksuzen in prikupen, če imate seveda približno 100 milijonov za investicijo v avto. Na voljo imate 4700-kubič-ni bencinski 8-valjnik, ki zmore celih 173 kW in najmočnejši 6-valjni turbodizel, ki je trenut no v prodaji in ki zna0 re 150 kW ob 4200 ku- bikih prostornine. Notranjost je izredno luksuzna, kot se za tako križarko spodobi, P° gon je na vsa 4 kolesa-izbirate pa lahko med j_____~^+~™o+clHma in Škoda octavia v različici kombi za delo in prosti čas Mitsubishi spacestar vse bolj evropski Avto naj bi danes kot tudi jutri zagotavljal tistim, ki se ga poslužujejo tako možnost profesionalne uporabe kot tudi veselje pri vožnji, pravijo pri Škodi in dodajajo, da morajo v avtu najti prostor predvsem prtljaga vse družine, športni rekviziti kot so lahko deske za surfanje ati gorska kolesa. Danes obstaja samo en tip vozila, ki po mnenju Skodinih načrtovalcev, lahko zadosti tem potrebam in to je kombi. Zato so mnenja, da so z octavio wagon uresničili vozilo, ki je obenem estetsko posrečen ter dovolj prožen in prilagodljiv, da lahko ustreza vsem zgoraj navedenim kriterijem. Octavia ima značilno Skodino masko s kromatu-rami, na sredi katere izstopa nje znak in ji tako daje značilni Skodin pečat. Lahko se ponaša z res dobrimi aerodinamičnimi lastnostmi, saj je količnik zračnega upora komaj 0,31 za različice LX, in 0,32 za različice GLX in SLX. Avto je dolg 451 cm, širok pa 173 cm in sodi torej v razred srednje velikih avtov. Temu primerna je tudi udobnost, ki so je deležni potniki. Slednji imajo na razpolago še kar zajeten prostor za prtljago (548 litrov pod pokrovom prtljažnika), mnogo več, če tovorimo do stropa ali pa Ce zložimo zadnjo klop. Octavio za sedaj lahko dobite z dvema različnima bencinskima motorjema: 1800-kubičnim štiri val j-nikom s 5 ventiti in turbinskim polnilnikom, ki zmore 110 kW in 1600-kubiC-nim motorjem, ki pa zmore 74 kW. Kaj kmalu bodo na voljo še en bencinar in dva dizla. Tudi felicia je sedaj station wagon Tudi Skodina felicia se predstavlja z novo podobo, tokrat v različici kombi. Pokrov motorja in maska sta bolj sodobna, pa Čeprav ima felicia še vedno nekoliko zastarelo obliko. Odbijači so lakirani tako kot karoserija, kar daje avtu nedvomno elegantno noto. Felicia vvagon je dolga 388 cm in ši- roka 164 cmm se pravi, da je za 3,5 cm daljša od felicie, na voljo pa je s tremi bencinskimi motorji in enim dizlom. Osnovne modele poganja 1300-kubiCni štirivaljnik (40 kW), potem sta tu še isti motor, ki pa zmore 50 kW in najmočnejši 1600-kubiCni, ki zmore 55 kW. Dizel ima 1900 ku-bikov in zmore 47 kW. Japonski Mitsubishi je na ženevskem salonu predstavil svoje drugo povsem »evropsko« vozilo, v smislu, da ga proizvajajo na Nizozemskem. Pri nas bo na voljo jeseni in bo opremljen tako s 1800-kubiCnim štirivaljnikom GDI z neposrednim vbrizgavanjem goriva kot s 1300-kubiCnim motorjem z eno odmično gredjo v glavi in vbrizgavanjem po sistemu mul-tipoint. Avto za 3 cm presega 4 metre in je namenjen °nim, ki hočejo kombili-muzino omejenih razsežnosti, s katero bi se lahko brez večjih težav Premikali v mestnem Prometu. Izhodiščna ideja je namreč bila, ponuditi avto s Cim veC fazpolozljivega prostora °b najmanjših možnih zunanjih merah. Mitsubishi je na Japonskem izdelal že veC kot 200 tisoC motorjev GDI, v Evropi pa je prodal že preko 120 tisoC pnrism, ki jih prav tako izdelujejo na Nizozemskem. Za spacestar iniajo dokaj previdne ttaCrte in jih mislijo v le-b1 1999. prodati približ-110 50 tisoC. Matk za udobnejšo vožnjo po mestu Prenovljena Mazdina serija 626 Nova avtomatika za peugeote 406 Niti korejski Daevvoo se ni mogel izogniti današnji modi superkom-paktnih majhnih limuzin. Projekt je startal s šifro M-100, na njem pa je dello ogromno ljudi širom po svetu v raznih centrih korejskega avtomobilskega giganta. Za zunanjo obliko so se obrnili do italijanskega oblikovalca Giugiara, ki je svojo nalogo opravil solidno, saj je matiz, kot se imenuje miniavto, s katerim se Daevvoo predstavlja na pragu tretjega tisočletja, zelo prijetno vozilo. Poganja trivaljni 800-kubični motor z vbrizgavanjem multi-point, ki zmore 50 KM in lahko požene avto do najvišje Jtitrosti 144 km na uro, trenutno pa razvijajo posebno za tega malčka štirivaljni 1000-kubiCni motor, ki pa bo nared komaj prihodnje leto. Menjalnik je petstopenjski mehanskim na voljo pa bo tudi avtomatika, kar je za avte z Daljnega vzhoda že dokaj normalno. : jo še razširila. Serija 626 sodi med avtomobile višjega srednjega razreda in jo poganjata dva bencinska motorja (1800-kubični s 67 kW in 2-litrski s 11 86 kW). Za kombi je predviden tudi dvolitrski motor HO (kar pomeni high output), ki pa zmore 102 kW. Letos poleti bodo avte iz serije 626 opremili \ tudi s turbodizlom. Avto, ki je dolg 460 cm se zdi krajši kot je v resnici, kar velja še zlasti za različico SW, ki je celo daljša za 6 cm , v notranjosti pa je res prostora na pretek tako za potnike kot za prtljago. Mazda 626 ima pogon na prednja kolesa in jo lahko dobite tako z mehanskim petstopenjskim menjalnikom kot s štiristopenjsko avtomatiko. Udobno notranjost mazde 626 so oblikovali v Mazdinem evropskem oblikovalnem centru, tako da ustreza željam in potrebam evropskega kupca ter predpisom Evropske unije glede varnostne opreme. Peugeot ponuja sedaj za svoje limuzine in kombije iz serije 406 tudi povsem nov samodejni štiristo-penjski menjalnik AL4, ki so ga razvili v sodelovanju z Renaultom. Pri novem menjalniku elektronika doloCa izbiro idealne prestave v danih razmerah in tudi skrbi za pretikanje iz ene prestave v drugo. Računalniški program izbira med devetimi možnimi »zakoni« najboljšo varianto, oziroma tisto, ki najbolj ustreza 'voznemu slogu šoferja. S posebnimi stikali šofer lahko vključi prvo prestavo ter določi tako imenovani športni program ali pa tisti, s katerim bo najlažje speljal na spolzkem cestišču. S prestavno roCico v poziciji D (drive) menjalnik samodejno izbira med 4 možnimi prestavami, medtem ko v pozicijah 3 ali 2 uporablja izključno prve tri ali prvi dve prestavi. 1 £ Nedelja, 26. aprila 1998 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. aprila 1998 ^ Posvet o Josipu Agilelettu (1884-1960), kulturniku in politiku v Istri in v Trstu V soboto, 18. aprila, je bil v Peterlinovi dvorani v Trstu posvet o liku tržaškega politika Josipa Agneletta. Posvet je bil sad dela velikega števila zgodovinarjev, ki so orisali Agnelet-tovo življenjsko pot in njegov pomen. Z namenom, da širšo javnost seznanimo z delom tega politika, smo sklenili, da, tudi na predlog prirediteljev posveta, objavimo povzetke referatov na posvetu, kot so jih pripravili avtorji sami. Objavimo tudi izvlkecka referatov Salvatora Žitka in Jožeta Pirjevca, ki se posveta nista udeležila. Programski okvir je v imenu prirediteljev pripravil Darko Darovec. Programski okvir Posvet je posvečen pomembni osebnosti političnega, gospodarskega in kulturnega delovanja Slovencev v Italiji. Izpostavljeni bodo tudi odnosi in vplivi, povezave in nasprotovanja med ostalimi slovenskimi, italijanskimi in tedanjimi jugoslovanskimi političnimi usmeritvani, v obdobju pred začetkom prve svetovne vojne vse do šestdesetih let tega stoletja. Program posveta je razdeljen na več obdobij iz življenja Josipa Agneletta (rojen v Trseku pri Marezigah kmetovalcu Josipu in Ani Kozlovič): njegovo mladostno obdobje v Slovenski Istri, študijsko v Kopru, Trstu, Ljubljani in na Dunaju, obdobje v Istri, tržaško obdobje, ki je obenem najdaljše in najbolj pomembno. Osvetljeno bo delovanje številnih slovenskih ustanov in društev, v katerih je deloval in večini tudi posredoval, zlasti pa bo na podlagi novih spoznanj tako iz italijanskih kot predvsem slovenskih povojnih policijskih arhivov predstavljen odnos oziroma politika osrednjih državnih organov do skupine li- beralno in katoliško usmerjenih Slovencev v italiji. Slovensko zgodovinopisje je v preučevanju življenja Slovencev na Primorskem doslej precej obravnavalo narodnoobrambno gibanje, protifašistično obdobje, narodnoosvobodilno vojno in vlogo komunistične partije v njej, v zadnjem času pa je precej pozornosti posvečeno gibanju TIGR. Pri tem niso bila dovolj obravnavana druga, ravno tako pomembna področja delovanja na Primorskem. Eno izmed teh je poosebljal Josip Agneletto. Z osvetlitvijo njegove vloge se bodo bolj izkristalizirala še druga, doslej manj znana področja pri preučevanju zgodovine Slovencev na Primorskem ter v našem primeru zlasti na Tržaškem. Ob tem se nam bo bolje prikazala njegova podoba, na drugi strani pa delovanje Slovencev v Italiji na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Zdravko Vatovec Istrska leta dr. Josipa Agneletta Maloštevilni dokumenti, ohranjeni v Povij esnom arhivu Pazin, Arhiv kapetanata, potrjujejo, da je Josip Agneletto, sicer odvetniški koncipient pri odvetniku in vsestransko angažiranem dr. Dinku Trinajstiču, v pazinskih letih: - bil podpredsednik društva ISTRA (Hrvatsko slovensko akademsko ferijalno društvo za Istru, Pazin), izvoljen na ustanovni skupščini 8. aprila 1909, še kot abs. iur.; - bil “revizor” v odboru istega društva, kot se je po glavni sk-puščini konstituiralo 14. avgusta 1909, in sicer še vedno kot abs. iur.; društvo je že spomladi 1910 odprlo, poleg tistih v hrvaški Istri, tudi vaški knjižnici v Dekanih in Marezigah; - bil tajnik Odbora za prosvjetu Pazin, kar je razvidno iz verjetno lastnoročno podpisane napovedi svojega predavanja (Pazin kao gospodarski centrum) in drugih predavanj z dne 18. oktobra 1911; - predaval kot sodelavec istega Odbora tudi 13. aprila 1912 (O burzi i njenoj važnosti u svjet-skom prometu); - avtor razprave Naše agrarno zakonodavstvo, objavljanje 1911; - avtor razprave Gospodarska kriza godine 1912, deloma objavljene 1913; - delal tudi v vodstvu Hrvatske čitaonice v Pazinu in v političko društvo za Hrvate i Slovence u Istri; - sredi avgusta 1913 govoril na zborovanju Kmečke zveze v Sv. Petru v občini Piran. V Povijesnem arhivu Pazin ni ohranjenih društvenih arhivov, prav tako ni zasebnih arhivov advokatov / političnih in prosveti-teljskih delavcec in organizatorjev . Notice v časopisju o dejavnosti društev praviloma ne imenujejo posameznikov, zato ni najti skoraj ničesar o delu le-teh. Salvator Žitko Josip Agneletto in Narodna delavska organizacija Agnelettova družbenopolitična aktivnost se je v letih pred I. svetovno vojno odvijala predvsem v okviru »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, kjer je opravljal funkcijo tajnika, po preselitvi v Trst leta 1913 pa je postal predsednik »Narodne delavske organizacije«, ki ji je načeloval do leta 1916. Po državnozborskih volitvah leta 1907 je prišlo do razkola v tedanjem tržaškem delavskem gibanju, kjer se je večji del delavstva preusmeril v JSDS, tisti del, ki je ostal v okrilju »Političnega društva Edinost« pa je pod vodstvom dr. Josipa Mandiča formiral samostojno delavsko stranko z imenom »Narodna delavska organizacija« (NDO). Njen namen in cilj je bil organizirati delavstvo vseh strok na nacionalni osnovi in varovati njegove materialne in socialne interese. Na kongresu stranke aprila 1913 je bil za predsednika osrednjega izvršnega odbora NDO izbran dr. J. Angeletto, ki si je prizadeval predvsem združiti jugoslovansko delavstvo vseh strok (na območju Avstro-Ogr-ske) v enotno zvezo in napovedal oster boj podjetništvu ter zapostavljanju slovenskih in hrvaških delavcev na račun italijanskih. Milica Kacin VVohinz Tržaška in goriška »Edinost«. Soglasja in razhajanja Narodnjaška liberalna in krščanska socialna stranka na Primorskem sta se združili v narodne svete v dneh razpada Av-stro-Ogrske, po italijanski okupaciji pa tudi v enotno politično društvo za skupen cilj: zaščita manjšinskih narodnih pravic v Italiji. Tri leta kasneje sta se razšli in ostali sta sprti do njune legalne ukinitve. Predmet spora je bil programske narave, stagnirajoča partikularna liberalna politika Tržačanov ni zadovoljevala prodornih goriških krščanskih socialcev, ki so s socialističnim programom osvajali najširše plasti prebivalstva in iskali zavezništvo v italijanskem krščanskem taboru. Oblasti so zato v njih videle potencialne kolaboracioniste, v liberalcih pa intransigentne nacionaliste. Spor se je odražal le v osebnih spopadih, v bitki za vodilne vloge mladih proti tradicionalnim konzervativnim avtoritetam. Iz tega razloga stranki skupnega narodnega sveta nista mogli ustanoviti do začetka druge vojne; sta se pa sporazumeli za skupno volilno listo leta 1924 in tako dobili vsaka svojega p°' slanca v rimskem parlamentu. Njuna prizadevanja za ohranjanje manjšine v črni fašistični eri so bila enotna, notran)1 spor ni vplival na enotnost pon' tike do države in oblasti, na tein področju sta predstavljali enoten narodnjaški tabor. Branko Marušk- Društvo Pravnik v Trstu Delovanje slovenskih pravnikov na Primorskem je mate raziskano poglavje preteklos i zahodne Slovenije od druge polovice 19. stoletja dalje-Strokovno in politično delovanje primorskih slovenski pravnikov začenja pravzaprav leta 1848 z objavami Ivana Blažirja in Karla Lavriča v tržaškem in ljubljanskem tisku. V Trstu in Gorici so se od leta 1860 do prve svetovne vojne ustvarila močna jedra slovenskih pravnikov, ki so krepko posegali v javnost; pravnik je bil tudi Carlo Podrecca, ki je s svojo Slavia italiana (1884) prvi temeljito opozarjal na problem Beneških Slovencev pod Italijo-Po italijanski okupaciji Prp morske po prvi svetovni vojni se je v novih razmerah pokazal potreba po bolj organiziranem nastopu pravnikov. S tem na^ menom je bila v Trstu usta^ novljena podružnica ljubljan skega društva Pravnik. Po ane ^ siji je društvo postalo samostojno in je od januarja 1921 jz8a^a lo mesečnik Pravni vestnik- ^ pravno osveščanje je društvo svojim glasilom opravilo v P sebnih pravnih pogojih, de vanja pomembno nalogo- t , lijanski nacionalistični priti^ je delovanje društva onem gočil, prav tako tudi delo mn^ gih slovenskih pravnikov, za se jih je lepo število odločim emigracijo. Egon Pelika11 Josip Agneletto & njegov čas. Prim01* krščanski socialci k /ll~ lijski krajini med o°e ma vojnama Vloga slovenskega politicnag katolicizma na ravni P°P, a u-- duhovščina - politični ka^_ cizem je bila (posebno na ^ venskem podeželju) izobliko na s tremi velikimi premiku jih je tako na idejni kakpr j ravni vsakdana (mentali povzročal vplov iz sfere ide gije, politike in ekonomij6 vsakdanje življenje. Ta.vpu . je zagotovo potekal tudi v o ni smeri. (Slovenci so nam^ od svoje duhovščine, npr- v : su pod fašizmom, tudi marš ^ pričakovali). Omenjeni tnj6 liki premiki so naslednji: . , 1. Nacionalno gibanje m ga duhovščine pri slovensKi cionalni emancipaciji v prV1 P lovici 19. stoletja , Ob začetkih slovenskega kato-Hkega političnega gibanja je Potrebno najprej poudariti to, 91 je na Slovenskem posebnost v.Primerjavi z razvojem v dru-gm evropskih državah. Na Slo-^enskem je bil namreč prav duhovnik vse od nastanka prvih smvenskih političnih programov in začetkov slovenske na-Donalne emancipacije, neke vr-S.? 0rganski intelektualec. Dru-gm intelektualcev je bilo zelo malo, praktično jih ni bilo - in Pu tudi ni moglo biti. V tem sUiislu bi bil neresen vsak zgodovinar, ki bi duhovščini 0drekal temeljne -zasluge za slo-Vensko nacionalno emancipacijo, do glede na to, ali so npr. program edinjene Slovenije sestavili bolj , , manj liberalno usmerjeni duhovniki. 2- Krekovo zadružništvo Gre za vlogo duhovščine na Jonomskem področju, in sicer z mika mikroenot - družine, vasi, občine... Krekora socialna (zadruž-Jska) akcija je omogočila trimfuli-hčen pohod političnega katolicizma na slovenskem podeželju. 3. Narodna obramba v času faši-sučne diktature y tridesetih letijh je bil sloven-N duhovnik glavna opora upo-u proti raznarodovanju, ki je v edi času predstavljalo eno od očk državnega programa faši-stlčne Italije. Milan Pahor Delovanje Josipa Agneletta na gospodarskem področju v Trstu med dvema svetovnima vojnama (1919-1940) Na gospodarskem področju ed dvema svetovnima vojna-a v Trstu je opazna vloga Josi-cb predvsem v Za- n; -ždi zvezi ter Tržaški posojil-či in hranilnici. V Zadružni I je deloval v letih 1921-29: od nastanka nove Zadruž-9 zveze v letu 1921, ki je si ^Zevala slovenske in hrvat-p d. zadruge iz pokrajin Trst, sil *n Roka. vse do njenega pri-f dega vstopa leta 1926 v zvezo u etičnih zadrug do spremem-padita in imena v letu 1927 19? nasilnega razpusta v letu r, m Bil je v vodstvu Tržaške p^ojilnice in hranilnice (tudi (ijPredsednik upravnega zavodi v letih 1929-1940, ko je naj-v^dejši slovenski denarni za-sl | v Trstu in v Julijski krajini St fal na vse načine preživeti ‘de p^iske italijanskih vjdnjih bančnih krogov ter se-Sq a fašističnih oblasti. Uspeli sJ^dr-žati vse do začetka druge p. °vne vojne, ko je bil denar-p0 zavod prisilno likvidiran s £ ebnim dekretom v letu 1940. ^gospodarskimi članki in raz-v .rami je Agneletto sodeloval V delnih listih: v Edinosti, v ske V Naših zapisih, v Jadran-almanahu, v raznih let-Istr p zbornika Luč, v tedniku ti, sda rijec, v pazinski Prosvje- Bil je med tistimi Slovenci, ki je ostal celotno obdobje med dvema vojnama v Trstu. Ob vstopu Italije v vojno so ga 12.6.1940 aretirali, konfinirali ter ponovno aretirali. Izpuščen je bil marca 1941, vendar je bil junija 1941 ob napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo znova aretiran in konfiniran v Isernio do novembra 1943. Jože Pirjevec Dogajanja v letih 1945-1960 v Trstu Obdobje po drugi svetovni vojni, v katerega se vključuje politično delovanje dr. Agneletta, izstopa v zgodovini tržaških Slovencev zaradi svoje nenavadne burnosti in razklanosti. Medtem ko se je nad glavnino slovenskega naroda poveznila monolitnost enopartijskega sistema, je po letu 1945 na Tržaškem znotraj slovenskega tabora prišlo do prave erupcije političnih strasti in ideoloških usmeritev. To dejstvo je sicer vneslo v življenje tržaških Slovencev tako razvejan pluralizem, kakršnega v preteklosti niso poznali, vendar jim ni dovolilo, da bi s plodnim medsebojnim dialogom oblikovali skupno strategijo v obrambi narodnostnih interesov. V odnosu do anglomeriške vojaške uprave, po letu 1954 pa do italijanske države Slovenci navadno niso nastopali enotno in se zaradi tega na Tržaškem niso mogli uveljaviti kot politični osebek, s katerim bi bilo treba računati. Nad nacionalnimi koristmi so prevladala ideološka prepričanja in zavezništva, kar je imelo za posledico živahno organizacijsko in kulturno dejavnost, ki pa pri uveljevanju narodnostnih pravic ni prinesla vidnejših rezultatov. Piero Purini Odnosi med italijanskimi in slovenskimi političnimi silami od leta 1954 do 1960 s posebnim ozirom na Demokratično zvezo Slovencev in dr. Josipa Agneletta Poseg prinaša kratek pregled ravnanja različnih italijanskih političnih sil in njihovih glasil v odnosu do avtonomnih slovenskih gibanj in do Josipa Agneletta. Kar zadeva Vidalijevo komunistično partijo, ki je bila edina tržaška večetnična politična sila, je slovensko vprašanje obravnavala izključno v skladu z linijo KP v odnosu do Slovencev in je v bistvu ignorirala, razen če ni šlo za kakšna občasna polemična zbadanja, ostale slovenske stranke; odnosi z njimi so bili v celoti prepuščeni slovenski komponenti v Komunistični partiji in še posebej njihovemu glasilu v slovenskem jeziku Delu. Independentistična gibanja pa so, čeprav so ohranjala dobre odnose z nekaterimi samostojnimi slovenskimi strankami v Trstu, izkazovala določeno vzvišenost in so pogosto zamolčala pobude Demokratične zveze in Josipa Agneletta. To še posbeje velja za »Corriere di Trieste«, tržaški dnevnik z independentistično usmeritvijo, ki je v zvezi s slovenskim vprašanjem vedno rajši dal prostor neodvisni Socialistični zvezi kot pa demokratičnim slovenskim gibanjem. Bolj zapleteno je bilo stališče KD. Po obdobju popolnega zaprtja, ki je trajalo približno do konca leta 1957, se je po generacijski zamenjavi na čelu stranke začelo obdobje odpiranja proti Agnelettovi Demokratični zvezi. Večkrat je bil Agnelettov glas v občinskem svetu v sozvočju z glasom večine, toda do volilnega dogovora med slovenskim lea-derjem in KD ni prišlo nikoli. Tak dogovor je bil dosežen šele leta 1962 v občini Devin Nabrežina po Agnelettovi smrti. Približno v istih letih se je na straneh revije »Trieste« začel dialog med intelektualci obeh narodnosti, ki je predstavljal prvo pravo odprtje Italijanov v odnosu do slovenskega kulturnega sveta. Nadja Magajna Elbus poroča. Dokumenti o prvih letih Slovenske demokratske zveze v Trstu in njenem presedniku dr. Josipu Agnelettu iz Arhiva Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani Avtorica Nadja Maganja, ki je že leta 1979 diplomirala s pozneje natisnjeno disertacijo o začetkih povojnega samostojnega političnega nastopanja Slovencev na Tržaškem, predstavlja obveščevalna poročila o nastajanju in delu SDZ in o vlogi, ki jo je imel dr,- Josip Agneletto v takratnem političnem življenju tržaških Slovencev. Gre za primerjavo med že znanimi viri in podatki s sej in razgovorov, ki jih je dolgo posredoval Udbi informator, ki se je vrinil v najožji krog SDZ. Zanimiv je prikaz ozračja v stranki in manjšini, odnosov med katoliško in liberalno usmerjenimi skupinami, gledanja na Jugoslavijo in takratni režim, na begunce, na Svobodno tržaško ozemlje in Zavezniško vojaško upravo. Upoštevane so tudi analize, ki jih je oblastem v Ljubljano redno pošiljal dr. Engelbert Besednjak, in nekateri drugi obveščevalni viri. Iz vseh virov med drugim izhaja, kako pozorno in tudi brezobzirno so oblasti v Sloveniji sledile dogajanju za mejo in skušale nanj vplivati. Gorazd Bajc Odnos matice do tržaške politične opozicije v prvem povojnem obdobju Iz raziskovanja do pred kratkim nedostopnih virov lahko spremljamo negativen odnos, ki ga je matica imela do začetkov avtonomnega političnega nastopanja tržaških Slovencev. Ge je slovenskim oblastem uspelo v notranjosti države preprečiti katerokoli politično konkurenco, se je na Zahodni meji, na spornem ozemlju cone A, začela kaj kmalu formirati neka politična alternati- va (SDZ), katero je v Trstu 13 let vodil Josip Agneletto. Pred tem velja omeniti nekatere predhodne poizkuse, kot je bila Slovenska narodna demokracija (SND) - ki je sicer imela svoje zaledje še posebno med katoliškim delom Goriške - kateri pa se ni uspelo prebiti do javnega nastopanja. Že pri tem poiskusu lahko zasledimo neke stalnice v odnosu matice do avtonomnega političnega nastopanja, ki se bodo pozneje ponavljale tudi v odnosu do SDZ-ja. Na negativen odziv matice na politično konkurenco je vplivala osnovna premisa, da naj bi le-ta bila le angloa-meriška “agentura”, ki naj bi škodovala slovenskim nacionalnim interesom in ogrožala sistem v Jugoslaviji. Izključujočim ocenam, kar je bilo tipično za takratno povojno obdobje, se niso mogle izogniti niti pomembne osebnosti; sum je padel na kogarkoli, ki ni bil povsem predan uradni liniji. Kontrola političnih premikov je bila skoraj brezhibna, obveščevalne službe so namreč sproti sledile kaj se je dogajalo med slovensko opozicijo. Nevenka Troha Odnos KPS in "Babičeve” KP STO do Slovenske demokratske zveze v času po sprejetju resolucije IB (1948-1954) Objava resolucije Informbi-roja je sredi leta 1948 drastično spremenila tako moč posameznih političnih grupacij v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja kakor tudi razmerja med njimi. Dotlej močna in enotna KP STO, ki je združevala velik del italijanskega in slovenskega delavstva, se je razdelila v proju-goslovansko “Babičevo”, ki ji je uspelo ohraniti le manjši del pretežno slovenskega članstva, in “Vidalijevo” KP STO, ki se je odtlej povezovala zlasti s KPI. Razdor je segel tudi v druge leve organizacije, poleg SIAU zlasti boleče v slovenska prosvetna, kulturna, športna društva itd. Oslabljeni projugoslovanski partiji, ki ni mogla več tako odločilno posegati na javno dogajanje v coni A STO, je glavni nasprotnik postal Vidali, zato odtlej manj pozornosti namenja dotedanjim najpomembnejšim “sovražnikom” - proitalijanske-mu bloku in Slovenski demokratski zvezi. Stališče “Babičeve” KP STO je bilo zaradi njene navezanosti na KPS dejansko stališče vodstva slovenskih komunistov in s tem posredno tudi jugoslovanske države. Tudi v teh letih ostro obsojajo vse slovenske politične organizacije izven OF za tržaško ozemlje oz. SIAU (v kolikor je ta še ohranila delovanje) kot “izdajalce slovenske enotnosti”, a obenem, zlasti zaradi svoje šibkosti, iščejo stike z njimi. Tako prihaja zlasti pred volitvami med “Babičevo” partijo in OF ter drugimi slovenskimi političnimi skupinami občasno tudi do sodelovanja. & Garden Center »pomladansko izdajo ’96» prodajni Center Ulica Havla di Stramare 133/A (1 km pred mejnim prehodom Rabuiez) Tel. 231985- MILJE TRST, ul. Vcildirivo 30 Tel. 639244 - 632200 ' Kmetijski stroji in rezervni deli Cdini zastopnik HONDA Power Equipment Posebna novost: Obrezovalnih HONDA - 4 taktni (na bencin) odličen za čiščenje grmičevja in trave CFž CVETLICE UL I. GRUDEN, 48 - TEL. 040/226517 BAZOVICA - TRST _ ZELENO GNOJENJE Zeleno gnojenje je prastara biotična metoda gnojenja, s katero obogatimo vrtna tla in naravno izboljšamo okus vrtnin. Dandanes ga uporabljajo poljedelci, sadjarji in vinogradniki po celem svetu. Uveljavlja pa se tudi v vrtnarstvu. Posebno za biovrtnarja je to najprimernejše, najboljše gnojenje, ker je naravno, prijazno okolju, živalim, vrtninam in seveda človeku. Z zelenim gnojenjem zvečamo vsebnost organske snovi (humusa) in vsebnost hranil v tleh (namesto hlevskega gnoja). Zato je življenje v tleh in na tleh pestrejše, več je koristnih organizmov in manj škodljivih. Vrtnine odlično rastejo, so zdrave in okusne. Vrt diši po življenju! Poleg tega, da z zelenim gnojenjem tla pognojimo, jih rastoče rastline še dodatno izboljšujejo med rastjo. Bujni koreninski sistem teh rastlin rahlja in zraCi tla ter »godi« zemljo. Korenine preprečujejo spiranje hranil. So tudi zelo globoke, tako da vežejo že izprana hranila. Korenine nekaterih rastlin izločajo snovi, ki odvračajo škodljive organizme. Facelija je znan, priznan in vedno zaželen odganjalec talnih ogorCic, ki delajo škodo na koreninah , korenih in gomoljih vrtnin (luknjast korenček, uvenel radie). Metuljnice (aleksandrijska detelja in perzijska detelja) bogatijo tla z dušikom, ki ga na njihovih koreninah živeče bakterije vežejo iz zraka. Pleveli nimajo nikakršnih možnosti, kajti posejane rastline rastejo zelo hitro in omejujejo rast plevelov. Tla pod bujno rastlinsko odejo počivaj o,zaščitena so pred moCnim soncem in uničujočim delovanjem dežnih kapelj. Mešanice zelenega gnojenja sejemo v kolobarju, tako da grede nikoli niso prazne. Tla hkrati varujemo in gnojimo. Sejemo spomladi: - aprila za zgodnjo solato, radici anivip, monivip in verona, ki so prezimili - maja, junija za zgodnjim korenčkom amsterdamski, kolera-bico fruhvveiss, redkvico saxa, za čebulo majski Srebrnjak. Rastline hitro in bujno zrastejo, tako da jih lahko v dveh mesecih pokosimo in vdelamo v tla. Zato nadaljujemo (junija, julija) s setvijo ali presajanjem vrtnin. Te so korenček amsterdamski, kitajsko zelje nagaoka Fl, Črna redkev zimska Črna, ohrovt kapucinski, ko-drolistni ohrovt, zelje ditmar, kolerabica go-liath bela,-strniščni repi kranjska okrogla in kranjska podolgovata, endiviji eskariol rumena, eskariol zelena. Sejemo jeseni, konec avgusta do konca septembra, ko je veliko gred že praznih. Rastline do prve slane, ki jih uniči, bujno zrastejo. Gez zimo odmrte rastline varujejo tla pred propadanjem (uničevanjem strukture) in jih godijo. Zgodaj spomladi jih nato vdelamo v tla in nadaljujemo s setvijo ali sajenjem vrtnin. Tla imajo dobro sestavo, so dovolj vlažna, prepustna, bogata in živa. Na teh zdravih tleh med letom uspešno pridelamo veliko zdravih vrtnin. Rastline, ki so primerne za zeleno gnojenje, hitro in bujno rastejo, imajo globoke in razvejene korenine. Rasti morajo na vsakih tleh, kajti pogosto jih sejemo tam, kjer so tla utrujena in revna. Facelija je rastlina, ki hitro raste, s cvetenjem polepša vrt in poskrbi za izdatno čebeljo pašo. Izločki njenih korenin preganjajo ogorcice (nematode). Ni v sorodu z nobeno vrtnino, zato naj redno raste v vsakem kolobarju. Mešanica oljne redkve in perzijske detelje prezrači in zrahlja težka, glinasta tla, jih izdatno poživi in pognoji. Poveča se vsebnost dušika v tleh, k čemur pripomore perzijska detelja. Mešanica aleksandrijske in perzijske detelje pa obogati tla z dušikom. S. K. - K. G. cvetlicama riviera fiorita Mosetti Myrto ^5® FLEUROP - INTERFLO- SOLE/01 1983 - 1998 že 15 let olepšamo vaše življenje na odprtem IL GIRO DEL SOLE v veliki izbiri: VRTNO POHIŠTVO ARTIKLI ZA KAMPIRANJE ORODJE ZA VRTNARJENJE ZEMLJE, LONCI IN POSODE ------•-------- v Ronkah (Ronchi dei Legionar! - GO) ul. Aquileia 84 - drž. cesta 14-1 km od letališča Tel. 0481/474274 - 7790088 - Fax 0481/779088 Avtocesta UD - VE - TS t