Stev. 42. (Poštno tek. rafnn. ■ C. [. con la Posta). Izhaja vsak petek opoldne. Naslov: Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega Usta V Trstu, petek 7. decembra 1923. MALI LIST ::TE0WIK ZA N9VICE tN POUK. .eto "tanei ena številka OL 1 Male novice Mali koledar. Petek, 7. dec.: Ambrož — Sobota, 8. dec.: brezmadežno — 9. dec.: druga adventna nedelja — Pondeljek, 10. dec.: M. B. lavretanska — Torek, 11. dec.: Hugolin. — Sreda, 12. dec.: Aleksander — Četrtek, 13. dec.: Lucija, O ti lija — Petek, 14. dec.: Konrad — Sobota, 15. dec.: Kristina — lfi. dec.: tretja? adv. nedelja: Albina. V uri ialosfi. Ali ne poka slovenski materi srce od bolesti, ko vfc, da se sad njenega telesa, njen otrok, ne sme učiti v jeziku rodne matere? Glej, komaj je dete odprlo oči, mu je mati šepetala slovensko besedo. In ko je trepetala za bolnega otroka, ga je tolažila v sladkem slovenskem jeziku. Zdaj pa mora njeno dete v tujo Solo, mati je izgubila od Boga ji dano pravico, da vzgaja dete po svoji volji in vesti. Ali so kralji srečni ? Evo nekaj podatkov o francoskih kraljih: Karl VI. je znorel, Karl VII. je umrl lakote, Ludovik XI. v ječi mučen od pekoče vesti, Karl VIII. zastrupljen, Franc I. umrl vsled razuzdanega življenja, Henrik II. zadet od sulice, Franc II. zastruljen od svoje matere, Karl IX. zastrupljen, Henrik IIL umorjen, Henrik IV. umorjen, Ludvik XVI. umrl na giljotini, Ludvik XVII. umrl neznano kdaj in kje, Ludvik XVIII. umrl v dveletnem pregnanstvu, Napoleon I., Karl X. in Ludvik Filip v pregnanstvu, Napoleon III. je bil odstavljen in je umrl v pregnanstvu. Slučaj ali kaj? Pretekli mesec so fašisti trikrat iskali poslanca Ščeka, da bi mu — kakor so sami pred pričami rekli — potisnili bodalo v hrbet. Zakaj? Ker da je najboj delaven poslanec, ki s svojim neprestanim ustanavljanjem organizacij najbolj zadržuje potujčenje Slovencev. Pretekli mesec je «Edinost» trikrat besno napadla poslanca ščeka kot škodljivca slovenskega naroda. Ali ni žalostno, da se v času največje stiske najde slovanski,list, ki istočasno s fašisti besni proti tako delavnemu slovanskemu zastopniku? Kam plovemo? Nenavadna prošnja. V Mexiku je 10.000 oseb podpisalo prošnjo na meksikanskega predsednika, da naj bi pomilostil iz ječe poslanca Salas Barazaa. Poslanec je namreč na mestni cesti srečal roparskega načelnika Pancha Vili o. Namesto da bi opozoril policijo, je kar vzel samokres in ga je ustrelil. Nato se je Salas sam prijavil sodišču, kjer je izjavil, da je ustrelil Roparskega načelnika iz čistih pa-triotičnih namenov. Sodišče ga je v smislu zakona obsodilo v 20 letno j°6o. Desettisoč podpisancev prosi Ministra, naj poslanca odpusti, zato Pa da so oni pripravljeni presedeti kaz«n namesto obsojenca. Vlada odpušča tudi mrtve... Poslanec Sardi se je pritožil pri Ministru za javna dela proti rimske-lnu magistratu, ki je odpustil 70?» v&oh tramvajcev- in ki vrši odpuščanje s tako mrzlično naglico, da •le odpustil nekega delavca, ki je že ^aviio mrtev, zastran «scarso rendi-^ento » Nepreviden gluhonemec. Na linški postaji v Avstriji je prosil vbogajme revež, ki je imel na prsih tablico «ubog gluhonem prosi miloščine.» Ker ni znal ne govoriti niti ni slišal, je držal klobuk v roki in' je beračil. Usoda pa je hotela, da je v enem trenutku prišel ob svoj «meštir.» Stopil je v buffet in glasno naročil klobasico in četrt vina, pri čemer je pozabil sneti tablico. Prodajalci so to opazili in v nekaj trenutkih je bil berač že v rokah policije. Deželni zbor v Innsbrucku je sprejel resolucijo, ki se glasi: »Tirolski deželni zbor protestira proti poitalijančenju nemškili šol Italiji. Poziva dunajsko vlado, da potom poslanika opozori laško vlado na dano besedo pri mirovnih pogajanjih in da zahteva preklic šolske odredbe. Konečno poživlja zunanjega ministia, naj se pri Zvezi narodov zavzame za varstvo pravic nemške manjšine v Italiji«. Gospodična, je bila pomota ! V mestu Kovno je bil tramvaj natlačen. Med vožnjo skoči mlada, elegantna dama s sedeža in klofne sosednega starejšega gospoda po licu. Prestrašeni gospod skoči, se razjezi, dama pa se ra/, j oče in vpije. Vse je gledalo ta prizor, a nihče ni vedel ne kaj ne kako. Pristopi sprevodnik in zahteva od dame pojasnilo^ ker je gospod zatrjeval, da ne ve, zakaj ga je dama udarila. Končno je'' dama sramežljivo izjavila, da jo je gospod v nOgo ščipnil. Gospod je vzkliknil: «To je laž!» Sprevodnik je povabil obe stranki, naj se pomirita ali pa naj stopita do prve policijske postaje, da se zadeva reši. Kar na enkrat zavpije gospodična še bolj kq prvič. Zopet je trdila, da so jo sosedje ščipnili« Nato je nastal med potniki nemir. Sprevodnik ustavi, ■policaj vstopi in po par sekundah je dognal, da je bila pod sedeži velika gos, ki jo je imela neka kmetica s sabo'. Potniki so se krohotali, ko so uvideli, da je gos ščipala... Kako Rusi delajo. Letošnjo jesen se je začel v Rusiji pouk v 57 tisoč šolah. Na delavskih vseučiliščih je vpisanih 26.000 oseb. Postaj za pouk v pisanju im čitanju za odrastle je skupno nad osem milijonov! Tako poroča češki tiskovni urad. Bog daj, da bi se ruski narod kmalu dvignil iz teme nevednosti.. Kako je pa pri nas? V prvi gimnazijski razred, v Gorici se sme vpisati le 35 dečkov. L. 1914 jiih je bilo v 1 razredu v Gorici devetkrat več! Pa kakšne takso morajo stari Si plačati za pouk! Po 200 do 300 lir! Šola bo pri nas le za najbolj bogate. Ali bi ne bilo bolj prav, ko hi bila za najbolj sposobne ? Bogastvo in sreča. Mataniel Rotschild, član svetovno-zniane bogate družine, se je umoril s tem, da si je porezal vratne žile. Imel je nekaj tisoč milijonov dolarjev. Tako se izdatno dokaže! «Istra» je objavila težke obtožbe na račun, tržaškega vodstva. «Ediinost» je trditve «Istre» točko za točko zavrnila s tehtnimi protidokazi, ki se glasijo: «Podlost, nesramni izbruhi, zasramovalci, obrekoval-ni izpadi, psovke, političen strup, grde laži, grdo obrekovanje, naj-strupenejše besede, ščuvanje, brezvestnost.« Pronobis. Pretekli teden se je v premogovniku Iledenu na Poljskem zgodila strašna nesreča. Vneli so se pod, zemljo plini, ogenj je švignil po rovih,, voda. je vdrla vanje. Tristo in petnajst mrtvih, ožganih, vtopljenih. Pri tem požaru m potopu se je zgodil znamenit dogodek. Neki rudar se je trikrat spustil .v globino gorečih rovov, da' bi' prinesel pomoč zasutim tovarišem. Dvakrat so ga izvlekli nezavestnega, tretjič so ga potegnili iz globočine mrtvega. Ta junaški rudar se je imenoval Henrik Pronobis. Kako čudno in pretresljivo ime : Pronobis! Po latinsko pomeni to «za nas». «Za nas» se je trikrat spustil v plamene. «Za nas» je nesel pomoč zasutim. «Za nas» je prebledel in zatrepetal, ko mu je začela goreti obleka. In «Za nas» je v dimu požarov gorel z živim mesom: «Za nas» je umrl. Lepšega priimka junaški delavec ni mogel imeti. Da, resnično, za nas, za vse ljudi je umrl. Da nam vsem pokaže, kaj premore živa ljubezen človeškega srca. Za nas je ta rudar življenje dal, da se spomnimo vsi težakov, ki pod zemljo hirajo, zato da se mi moremo oblačiti, orati, greti. Tihi, priprosti rudar «Za nas» je mrtev. A «Za nas» živi v srcih milijonov ljudi, ki jih je pretreslo to silno dejanje delavske vzajemnosti in čiste ljubezni. Nekatere jujjoslovanske organizacije. Sokol ima 27 žup s 3C1 sekcijami. Članov ima 29.000, članic pa 9000. Niso pa vsi člani obenem televadci. Telovadcev je 10.000, telovadkinj pa 3500. «Narodna obrana« se je ustanovila 1908. na pobudo ministra Ljube Davidoviča in generala Jovanoviča. «Narod na obrana« je prebudila narodno misel in se je odlikovala v vojni zoper Avstrijo. Po vojni se je ustanovila «Orjuna», ki je že znana. To vam je vojska 150.000 mož, ki so razvrščeni v borbene čete. Orel šteje 1506 sekcij. Dunajski časniki. «Kron0n-Zeitung» se tiska v 118.000 izvodili. Naklada drugih dnevnikov je tale: «Arbeiter-Zeitung» 102.000, «Volskszeitung» 92.000, «Neue Freie Presse« 56.000, «Neues Wiener Tag-blatt« 4-2.000, «Reichspost» 32.000, «Wiener Journal« 24.000. Dve goli resnici. 1. Plešcu ni treba skrbeti za glavnik. 2. Boljše je opoldne dobro jesti nego zvečer lačen spati. Odkod beseda? Z ozirom na goste nesreče, ki jih povzročajo avtomobili, so tolminski jezikoslovci preštudirali, da pride beseda «avtomobil» od besed «A1’ te b mo vbil’«. Posledice pisanja «Edinosti» so za list — precej dobre, so pa usodne ”— za slovenski narod na Primorskem, Vsled njenega zglednega pisanja se je zbral «Zbor svečenikov sv. Pavla«, ki je danes najtrdnejša slovanska stanovska organizacija na našem ozemlju, ter je sklenil resolucijo, ki ugotavlja za narod škodljivost pisanja dnevnika in se izreka za ustanovitev novega dnevnika. Nadalje je moralo pisanje «Edinosti» tako razdražiti večino članov začasnega Narodnega sveta, da se oni absolutno ne morejo več sestati s tistimi, ki so naročili tako pisanje, S tem je usoda Narodnega sveta zapečatena. Tako gre narod v pogin. MIHEC m «JAKEC Čuj, da vero sva zgubila, MJHFP* se je v Trstu ugotovilo, eillflLUi kor »va na debelo rekla, da bi „šibce“ treba bilo. Upam, da gospoda slavna lASfFP 1 n,*l°8tno bo odpustila, JHIVCUi ker is nisva svet’ga pisma doktorata naredila. Br Slavik je začel živahen boj z M-iheem in Jakcem. Posebno se je vrgel na Jakca. Pa po nepotrebnem, saj se fanta nista lotila ne njegovega dobrega razmerja do Jadranske banke niti njegove lepe vile. Vtisnimo si v spomin! Pred nedolgim časom nam je mlad in sila inteligenten! kmetovalec iz Povirja pisal: «Pri poročam Malemu listu, naj nikdar ne odgovor j a prepirali m časnikom: on naj pove svojo, naj jo potrdi, veselej resnično, in naj pusti pse, naj lajajo.« Teh besed se trdno držimo. Obrekovanje pa, ki ga grmadijo na nas, ne bo pozabljeno; pride čas., in ta ni daleč, ko bodo obrekovalci vse, lepo preklicali. Obenem pa bodo polagali jjačune za sto-■tisoče in stotisoče ljudskega denarja, o Čemčr sedaj molčijo. Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo. Društvo za Hrvate in Slovence v Italiji je prejelo štiri proteste istrskih občin (Sv. Petar v Šumi, Grdoselo. Be-ram, Trviž). Starši so podpisali tale protest: «Z ozirom na odredbo, s katero se uvaja v naše šole namestu lirvatskega laški učni jezik in z ozirom nato, da se je odredil nepretrgan celodnevni poujt, izjavl jajo : 1. na podlagi nage naravne pravice zahtevamo, naj se vrši pouk v materinskem jeziku, ki je za nas hr-valski. Naša želja je tudi, da se z ozirom na slabe poti in iz zdravstvenih vzrokov ne upelje celodnevni pouk.» Ta protest, so podpisali vsi starši šolodolžnih otrok. „Lep programiek Je to blš". Leta 1919. je Mussolini sestavi! program za fašistovsko stranko. Ta program so sprejele fašistovske množice z velikim zadovoljstvom. Prograni je obsegal 14 točk. Preglejmo najvažnejše! \ 1. točki : Snide se zakonodajna skupščina. Italijanska zakonodajna skupščina tvori samo oddelek internacionalne konstituante narodov. V 2. točki : Proglasitev italijanske republike. Avtonomija mest in dežel, ki dobijo svoje zakonodajne zbore. V 3. točki : Senat se odpravi. Sodnike bo ljudstvo volilo. V 4. točki : Odpravijo se vsi gosposki naslovi, kakor knezi, grofi, markizi, ko-niendatorji, kavalirji. V 9. točki: Od pravijo se banko, borze. V 10. točki : Bo-gatinom se odvzame del kapitala; s tem denarjem se odplačajo državni dolgovi. Vsi neproduktivni dohodki se zaplenijo. V 12. točki : Grofom se vzame zemlja in se odda v last kmetovalcem. Vodstvo tovarn se odda tehničnim sindikatom. To je bilo leta 1919., zdaj je nekoliko drugače ! Slovani v Južni italiii KJE PREBIVAJO ? Poglej ina zemljepis našo države in takoj dobiš južno od pokrajine Abrucovin severno od Napolija deže- lo « Molise.» Sredi te dežele je majihna naselbina Slovanov. O teh naših bratih naj nekoliko spregovorimo. KDAJ SO PRIŠLI V TE KRAJE ? Nihče ne ve. Pisatelj M. Lombardi piše v knjigi «Istoria civile del Re-gno di Napolia, Neapelj 1685. tole: «Ko je bil GrlmoaJdo kralj države in njegov sin Romoaldo knez v Beineven-tu, je leta 667. po Kristusu neki slovanski vojvoda z imenom «Alczeco» prišel na naš polotok z miroljubnimi namerni im je prosil kralja, da dovoli njemu in njegovim oindi prebivati; vojvodia pa je ponudil kralju vojaško pomoč. Kralj, ki se je bal vpadov od strani Grkov in se je ihotel zavarovati pred napadi napoleonskega vojvode, je podaril slovanskemu vojvodi im njegovemu ljudstvu ves okraj, ki se razteza od Matese do Isernie, vključivši Bojaino.» Pisatelj Camiilo Pellegrino pravi, da si je «Alczeco» (tako pišejo to ime v laških knjigah) nadel naslov »vojvoda bojianski» (duca di Boiaino). Slovani so bili zielo ločeni od domačinov in to do konca 18. stoletja. \Vamefrid, ki je živel v začetku 9. stol., je napisal v delu «Ge»ta Longo-bardorum» V. lcnjiga, 11. pogl., da rabijo Slovani svoj jezik, dasiravno k na j o tudi latinski (quamvis etiiam latine loquantur). Ta pisatelj trdi, da so se Slovatni zelo množili. Več stoletij kasneje, je vladala v tej deželi rodbina Molise, o kateri misli zgodovinar Miasciottia, da je bila sorodna z vojvodo «Alczeco.» Zgod o v im a govori le malo o mo-liškili Slovanih, V letu 870. se ime-ntije «Guadelbert, casialdo di Boia-no», leta 1080. je dal «Hugo di Moli-mis, cante di Bofeuno» zgraditi stolno cerkev v Bojanu. Papež Bonifacij VIII. je izdal 1297. bulo, v kateri igovori o (-.priselitvi Slovanov.« Iz teh im drugih podatkov se da sklepati, da so. se Slovani večkrat selili z Balkana na italski polotok in so se pomešali med Laški narod. Samo naselbina v Molise se je ohranila do današnjega dne. Laško ljudstvo je imenovalo in še danes imenuje inoliške Slovane «gli Schiavani». Zgodoviina pravu, da so prebivali Slovani v krajih S. Felice, Mafalda (prej Ripaltia del Trigmo), Tavenna, MontemLtro, S. Giacomo, S. Biase, Morrone. V vseh teh krajih, izvsemši Morrone, so bili Slovani še 1. 1483. v večini. Še damdames pravijo delu vasi Morrone, in sosednji bližnji okolici «Schiavomia». Zgodovinar Masciotta pravi o mo-1 iških Slovanih: «Širjenj e, penetracija Slovanov ni bil čin postave, ne nasilja, ampak posledica plodovito-sti, dobrega slovesa, pridnosti v kmetijskih delili moralne poštenosti in simpatij, ki so jih vsepovsod vzbujali. O SEDANJIH SLOVANIH. V moliškem ozemlju živi še nekaj nad 5000 Slovianov. Uradna statistika jih je naštela 4941 v 1.069 družinah. Slovansko govorijo še v občinah Accjuaviva Collecrcoe, S. Felice Sla-vo in Monten'ifro Slavo. Drugod so izgiiniIi. Da pa so živeli tudi v drugih krajih, nam pričajo krajevna imena, kakor S. Giacomo degli Schiavcmi, in vasica Schhavi d’Al)ruzZo. Mol iški Slovani so krepki im zdravi ljudje; skoro vsi so 1 e j' e postave. Imajo kostanjeve lasi im črne oči. Moški nosijo kratke, bele hlače iz platna; hlače si pestro prepašejo iti ob kolenih jih stisnejo s pentljo iz črne vokie. Oblečejo pisano srajco, temen jopič im črne nogavice. Zenske nosijo črmo ruto mu glavi, ozek životek rdeče ali modre barve brez rokavov; životek je ob prsih ma trikot odprt. Krilo je žive barve, široko, a kratko, da se dobro vidijo črne volneno nogavice. ALI SO NARODNO ZAVEDNI ? Ne, prav nič. Mol iški. Slovani so Italijani. V uradu, v šoli, v cerkvi čuješ samo laški jezik. Svoj slovanski dijalekt rabijo v hiši, na polju, v štiacuini, na trgu. Občinski svetovalci., ki gredo k soji, govorijo slovansko na županstvu, dokler se seja ne prione. Kadar pa se otvori seja, tedaj govorijo le laški. Da se moliški Slovani miso popolnoma utopili v laškem morju, je to pripisati dejstvu, da do zadnjih desetletij niso imeli šol, pa tudi dejstvu, da se najrajši med sabo Žani j o in Se izogibljejo drugih občin, in pia slabim prometnim sredstvom. Isto kakor z Rumurni v Istri! Sčasoma bo seveda slovenščina v Molise popolnoma izginila, zato pa se hoče vsaj stoletje; ne gre tako lahko, ker se svojega jezika krčevito držijo. O jeziku, in o šegah naših mo- 1 iških bratov pa druigi krat. Virgilij Šček. Glasovi iz ljudstva. S aim se je priljubil «Mali list»? Zopet prinašamo nekaj odgovorov na naše vprašanje. F. P., Klanec : ««Mali list» se je priljubil zato, ker je poučljiv in našemu kmetu najbolj koristen tednik, ker nosi kratke in lepo razvrščene članke in ker odpira našemu ljudstvu of.i.» K. M., Ajdovščina : «Meni se je priljubil, ker piSe kratko, jasno in kakšno prav kroftno povč.» Š. M., Vreme : ««Mali» se mi je priljubil, ker neustrašno odkriva krivice, ki jih narodu delajo domačini in tujci. Posebno nam je bilo všeč, ko je povedal in dokazal, kako si je znala gospoda izmenjali milijone, ki so jih imeli v banki, nas pa, ki imamo le po par sto kronic, so pustili na cedilu.« J. K., Trnovo pri Kobaridu : «Dovoli, dragi «Mali list«, da tudi jaz svojo povem. Meni, pa ne le meni, ampak vsem v okolici si se priljubil, ker pišeš zares po domače, da te razume tudi najbolj priprost človek. Potem te imam rad, ker dvigaj zastavo pravice in se ne plašiš zameriti se temu ali onemu, kadar je treba kaj povedati.« M. Ž., Nabrežina : «Nam se je «Mali» priljubil s tem, da prinaša teden za tednom poln koš novic, ki jih nikjer drugje ne beremo. Novice nas veselijo, ker smo politike siti in nas ne zanimajo taki članki.» Škof Balon Mariin Slomšek je pred več nego pol stoletjem pisal. Zapomnimo si besede velikega Martina Slomška: Kar je krščanski občini zvona mi- li glas, to je narodu materin jezik, po kojem naznanjamo občutke srca, žalostne in vesele. Držimo se z obema rokama sloven ščine, skrbimo za njeno omiko sebi in svojim! Po omiki in oliki so navadno človek in ljudstvo časti. Jezik je nažlahiuejši telesni dar božji; pismo našega reda, po kojem se spoznamo in spoštujemo. Med vsemi jeziki mora Slovencem naš materin jezik najljubši biti. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo zadobili od svojih starih; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Terjajmo svoje pravice: naj slo- venščina v ljudski goli ostane. Strebuhom za kruhom. Kaj morajo storiti tisti, ki želijo iz domovine v tujino s trebuhom za kruihom? Izseljeniški urad nam je odgovoril ma naša vprašam j a. V Ameriko jo dajmo ! Kdor hoče v Združene države severne Amerike, mora biti od tam od koga poklican ali pozvan; vpo-klicni list mora biti vi dir a n od laškega konzula v Ameriki. Nadalje je treba vložiti nekolkovano prošnjo na glavni izseljeniški komisarijat v Rimu (Commissariato generale del-remigraziome, via Boncompagni 30, Roma). Ta prošnja se sme vložiti tudi potom izseljeniškega urada v Trstu, via Cassa di risparmio. V prošnji treba navesti ime, priimek izseljenca im »njegovih staršev, rojstni kraj in leto; kraj, kamor želi priti, nadalje treba priložiti pozivni-co im navesti vse podatke o tistem, ki kliče in pa mjegovo sorodstveno razmerje do izseljenca in njegov naslov. V prošnji povej, da želiš biti vpisan v listo izseljencev zia v Združene države. Ako ti bo prošnja uslišana (samo 42.000 Italijanov na leto se sme izseliti!), ti pošljejo papirnat obrazec, ki ig>a izpolniš; tam je navedeno tudi mesto, ki ga dobiš na parniku. Ta obrazec neseš k županu, ki pritisne na obrazec pečat «mulLa osta» ali ti da zato posebno listino — dovolilnico. Šele z vsemi temi papirji prosiš pri podprefekturi za potni list. Ta potmi list mora vidi-vati amerilcanski konzul. Nato ga predložiš paroplovni družbi, ki je lastnica parnika, ki te popelje v Ameriko. Konzulatu moraš vrhu vseh teh listin predložiti: 1. kazenski list, 2. zdravniško spričevalo, 3. pozivni list, 4. dobro fotografijo, 5. družinski list, 6. stanovanjski list. Vizum pri konzulatu stane 10 dolarjev, ki se lahko plačajo tudi v lirah. Najmovcjše odredbe amerikanske Vlade zahtevajo, da mora posLati po-zivnico samo najožji sorodnik. Otroci izpod 16. let dobijo konzularni vizum, ako so sirote ali pia če so starši nesposobni za delo in iako dokažejo, da so bili poklicani od staršev, ki so v stanu otroke podpirati ali pa jih vzdrževati za šolo. Dekleta, ki potujejo v' Združene države za poroko, dobijo ifiia potni list konzularni vizum, ako iokažejo, da gredo k ženinu im ua. predložijo za poroko samski list. Ako konzularni vizum ni več veljaven ob odhodu parnika, se obnovi brezplačno. Ljudje božji, ali ni, da bi si Človek glavo zmešal od samih papirjev in pogojev? Prihodnjič popišemo pogoje za pot v •Vrgentinijo. Italijansko fraiasMstis. Mesečnik «New Age» opisuje laške framasone z ozirom na fašiste takole. V Italiji je framasonstvo organizirano v zvezi «Supremo Coneilio«. Veliki mojster te zveze je Raoul V. Palermi. V tej zvezi so učlanjeni mnogi ministri, ki so tvorili vlado pred Mussolinijevo zmago. Od te zveze se je leta 1908. odcepil del masonov. Ta del, ki pa tvori manjšino v primeri z matico, se je združil v zvezo «Grande Oriente« in veliki mojster jc Dotnizio Torrigiani. Svetovna frama-sonska zveza, ki se imenuje «Veliki koncil vsemirja« in ima sedež v Parizu, je te razkolnike izobčil. Mussolinijeva vlada pa se bori le navidez proti maso-neriji. Mussolini je napovedal v resnici boj Je razkolniški zvezi, dočim je on član matice, [n matica krepko podpira vlado, s katero upa priti do končnega cilja. Strahovite povodnji. V prvem novemberskem mrazit jo zapadel sneg. Kar čez noč se je vreme prekucnilo. Zapihal je jug, sneg se j© začel topiti ko maslo ma ognjišču, dež jo lil ko iz škafa. Reke so narasti e in stopile iz bregov. Tako smo dočakali strahovite povodnji v Jugoslaviji, v gorenji Italiji, v Soški, Vipavski, Braniški im Kanalski doli-mi. Vasi so bile podobne blejskemu otoku. V sevenni Italiji je voda podrla ogromen jez umetnega jezera, ki so je nato ko gora usulo nia deželo: 600 mrtvih, škoda na stotine milijonov. Pri mias so trpeli škodo zlasti Vipavci, v Branici im pa ob gorenji Soči. Ljudstvo je kar obupano. Poslanec Sček je obiskal že ob prvi povodnji Braniško in Kanalsko dolino ter tirjal od vlade pomoči. Ob drugem malivu je poslal nujno brzojavko osrednji vladi, opisal položaj prizadetih in zahteval pomoči. Še isti dan jo dospel odgovor iz Rima: »Posla- nec Sček, Trst. Na Tvoje sporočilo in prizadevanje javljam, da sem dal civilnemu žoniju v Vidmu brzojavne odredbe za mu j no ukrepe in predložitev cenitve škode v svrho poprave. Sporočil tudi miinistru za notranje zadeve in za fiman.ee, zahteval potrebno svoto za nujno pomoč. Mimi-ster Carnazza«. Veronauk in učni jezik. Na Tirolskem je že izšel odlok, da morajo tudi verstvo poučevati v laškem Jeziku. Duhovščina se je uprla. Pri nas so že nekateri dekanati sklenili, da v slučaju ukaza naprej poučujejo verstvo v materinščini” in da se bodo dali raje izgnati s sili. Zadnja «Straža» piše : Izjaviti maramo, da sc je podala vlada v boj, kjer ne bo imela posla z nami, temveč s postavnimi oblastvi Katoliške cerkve. Za ves krščanski svet obvezni cerkveni zakonik določa namreč v kanonu tssa... da se mora botja beseda oznanjati vernikom v domačem, jeziku. To je nepre-krHjiva, absolutno veljavna postava Cerkve, od katere ne morejo katoličani niti za, las odnehali. Katoliška cerkev ni nikjer in nikdar, v nobeni deželi, nobeni driavl in nobenem času popustila od tega načela. O tem govori jasno zgodovina nove dobe. Ko je pruska vlada hotela vpeljati v poljske šole nemški verouk, tedaj se je vzdignil Vatikan in z njim vsi pruski škofje ter se odločno postavili v bran proti nakani berlinskih oblastnikov. Nikdar ni dovolila Cerkev, da bi postala vera sredstvo politične 'propagande te ali one vlade. Novi odlok bo izzval tudi pri nas boj med Cerkvijo in državo. Knjigarna in papirnica J. STOKA-TRST Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnnm, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Imti v zalogi vse najnovejšo slov. knjige. POZOR S Zaloga etertlifa za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Štokova trgovina). Kmetje, odprimo oči! Svoji k svojim! Naš list je žo pisal, kako nespametni smo kmetje, ako vlagamo kmetski denar v banke in mestne krniliLnice, da ta denar služi trgovcem in fabrikantom, za kmeta pa potem ni denarja. Še bolj nespametno Pa je vlagati denar v banke radi tega, ker imamo vendar svoje kmetske «banke», 6e jih hočemo tako i-menovati: hranilnice in posojilnice, katere sami vodimo in pri katerih edino more kmet dobiti posojilo po taki obrestni meri, dla je še človeško. Te naše kmetske banke ne iščejo zaslužka, ne delajo oderuških poslov po 100 ali 200 procentov, kakor to delajo banke, ko plačujejo za posojila dvakrat tako visoke obresti kakor za vloge. In ako te naše kmetske banke pri obrestni razliki kaj zaslužijo, ne gre to za visoke plače direktorjev, za tantieme upravnih svetnikov, za razkošne palače itd., ampak ostane zaslužek zadrugi, ki je skupna last vseh in katere premoženje je namenjeno za napredek kmetijstva, za Podporo malim ljudem. V našo lastno škodo ! lui vendiar uslugo lahko posojilnici izkazali hvaležnost, pa ste nehvaležni. Dvigniti hočete svoj denar in ga dati tr-Hovcu. Samo pomislite, ako bi bili tot-ki ko ste vi vsi kmetje, kje pa bi ■jdinala posojilnica denar, da bi dovo-jcvala posojila, kakor ga je dovolila Vam pred petnajstimi leti ? Potem bi 'korali kmetje zopet iskati posojil k vi oderuhih, zopet plačevati oderuške obresti in zopet bi marsikateri aUrt moral vsled oderuškega posoda na boben. Posojilnice bodo lahko dovoljevale kmetom posojila, a-bodo vsi kmetje tudi svoj denar tovi njih vlagali. Vi danes hočete v°j denar dvigniti im ga posoditi 1r-k°vcu. I.ahko so pa zgodi, ako vas tohlene nesreča, da boste zopet rabili ubsojilo. Tedaj bo posojilnica opraženo rekla: »Kamor ste nesli svoje t^liranke, tja pojte prosit tudi za bb;-:ojilo!» — Posestnik si je zaslu- ženo pridigo vzel k srcu in denarja ni dvignil. Za kmečko skupnost. Iz tega-le primera, ki se je zgodil pred kratkim pri neki slovenski posojilnici, se taliko učimo, kako malo stanovske zavesti je še- med kmeti, kako malo znamo ceniti skupnost in kako smo pripravljeni, za par liric izdati svoje stanovske koristi. Le piši še, dragi Mali list, in nas poučuj, kaj je skupnost, kaj je zadružna zavest, kaj so za nas maše hranilnice in posojilnice. Čim bolj bomo poučeni, tem bolj bo-mo znali varovati skupno koristi in tem bo-lj se bomo sramovali biti iz-dajice svojega stanu. (D.) Naša letina. KLANEC. V naši fari smo pridelali letos na splošno vsega več ko lani, ker lani je bila tako slaba letina, da take stari ljudje ne pametijo. Pšenice, rži, ječmena, ovsa, koruze, fižola in krompirja pa tudi sena in otave jo po kakšen polovnik, oz. kakšen cent več ko lani. Vina so pridelali nekateri več ko lani, večina pa manj. Naši kmetovalci se bavijo tudi z živinorejo, a njih trud se slabo izplača. Sadjereja ni pri nas razvita, edino češplje obrodijo vsako drugo, tretje leto. Letos pa so vsled previsoko odmerjenega plačila za žganjekuho vsi kotli počivali. PODRAGA. V glavnem smo pri nas pridelali seno, žito, krompir, turščico. repo in vino. Ker je bila pomlad mokra, je bila za seno bogata letina, za 1/5 boljša ko lani. Za krompir srednja letina: za 1/3 boljša ko lani. Za žito srednja letina. Da ni bilo bogate letine, je bila vzrok burja, ki jo jo dvakrat, otolkla. Pridelek ednak z lanskim. Radi hudo poletne suše je bila za turščico slaba letina. Njiva, kjer bi je moralo zrasti 10.9, jo je zrastlo 1.9. Stroški nepokriti. Vinska letina majhna: 1/3 manj ko lani. Vzrok: huda poletna suša, v avgustu toča, v septembru velika burja in predolgotrajno deževje pred trgatvijo. Radi kasne trgatve vino izborno : Letina za repo bogata. Vrrok: mokra in topla jesen. Cena vinu 1 do 1.40 L liter. SLOPE uri Rodiku. Pridelki so povoljni, zlasti seno, ki ga je za 2/3 ve£ ko lani. Lani nismo imeli krompirja, niti za seme, letos ga imamo za seme in zase, ne pa za prodajo. Krompir je uspel. Češpljo so nam dobro zarodile in češnje, ki smo jih prodali po 80 L kvintah Češplje so šle strašno poceni, 20 do 30 stotink. Kuhali bomo samo za dom, ker se bojimo taks. Ali ni svet narobe ? Tovarne kuhajo likerje in žganje iz žita, češplje pa takorekoč stran mečemo, dočim bi morali porabiti žito za kruh, iz češpelj pa bi morali delati pošteno pijačo. BREZOVICA. Pri nas je bila letošnja letina precej boljša od lanskega leta. Prva košnja je bila 25% boljša od lanske. Druga ravno tako. Krompirja je tudi 25% več ko lani. To pa velja samo za tiste, ki so lansko leto, oziroma spomladi krompir pre-menjali, oziroma kupili. Jesenski pridelki so, hvala Bogu, prav oblago-darjeni. Češpelj je bilo precej. Češenj, llžola in jabolk pa prav malo. Cene v državi. Milan 5. dec. : Voli. Žive vage: 1. vrsta: 5.70 do G.50, 2. vrsta: 4.00 do 5.60. 3. vrsta: 3.20 do 4.40. Mrtve vage : 10.75 do 12.25, 9 do 11 L. Kravo. 1. vrsta: 4,90 do5.90, 2. vrsta: 3.00 do 4.80, 3. vrsta: 2.70 do 3.50 L. Na sejmu v Padovi voli živi 3.75 do 4.00 I.. Seno. Mantova : majsko 37 do 45 L. figspodarska vprašanja v Istri. Drevesnica v Podgrada. je služila za vzgojo sadnega drevja in gozdnih nasadov. Med vojno ni bilo vrtnarja in se je zelo zanemarila. Sedaj po vojni opažamo, da vse pevcarjo odvažajo na višje povelje proč tja dol na Volosko. Domačim gospodarjem se sploh ne daje prilika nabaviti si potrebnega pomladka za sadno drevje. Tukajšnji kraji so zelo ugodni za jabolka, pa ni nikogar, ki bi kmeta učil in vzpodbujal. Zdaj velja samo politika in parla taljano, kmeta naj pri tem vrag vzame. Pogozdovanje Istre. Tudi za pogozdovanje kraškili tal se nobeden rosno ne briga. V dobi pred vojno se je marsikak gozdič nasadil, ki že donaša svojo korist, zdaj pa vse dremlje. Poglejte samo tiste pusto griče okoli SkadanšCine, Golca, Gradišča, Obrova. To je kakor arabska puščava in ta puščava gre naprej kot nalezljiva bolezen proti Hrušici in Podgradu. Drv,a v peč, denar v brezdno, kmet M Ameriko. Na vse to pa varčna vlada še govori, da bo odpravila drevesnico v Podgradu ! Ali ste že slišali kako bolj nerodno ? Po naši pameti naj ne le ostane, ampak naj se izboljša, da bo res vršila svoj namen. Višji gospodje naj poskrbe, da bodo dostojno plačevali gozdarja in vrtnarja. Kako naj živi gozdarski uradnik s 300 lirami na mesec ? Če manjka denarja, naj se varčuje pri domoljubnih razsvetljavah, romanjih in zastavah. Italijo bomo dosti rajši imeli, če bo manj teatra in več pametne uprave (F. K.) Davčna bremenu bomo podlegli CUJTE, KAJ SE GODI V JUŽNI ISTRI! Po vsej deželi postajajo glasovi čedalje bolj krepki v protestu proti visokosti davkov in pa proti načinu, kako jih iztirjujejo. V južni Istri so te dni prejeli nalog za plačanje davkov za 1922. in 1923. Par dni po nalogu je že prišel birič in je odredil sekvester na vole, krave, mezge, osle. Vcasi so plenili rajši pohištvo, sedaj pa so se lotili kar najpotrebnejše živine ! Nadalje javljajo, da je obdačenje za 1922. in 1923. leto mnogo višje ko za leto 1921., dasiravno ki bila letina boljša od prejšnje. Ti sistemi obdačevanja in ti načini izfirjevanja spravljajo v obup naše kmetovalce, ki so bili vendar doslej v plačevanju davku vestni, včasi še preveč vestni. Ali ne zna gospoda, da je padla letos cena vina za 100 lir pri hektolitru? Kako naj bo davek za vino po 3 lire enak davku za vino po eno liro? Kje je pamet? Ali nas hočete zares pokončati ? Vodnjansko kmečko društvo je že pred enim mesecem vložilo nujno spomenico na oblastvo, pa doslej še ni dobilo odgovora. Gospod pulski prefekt, ali spite? Ali ste gluhi? Zbudite se vendar in priskočite na pomoč ubogemu kmetu, da mu olajšate plačevanje davkov ! RarsM stel - adkloajen. Culi smo, cla je poslalo igoriško pol. društvo našemu tržaškemu predlogo za ustanovitev Nar. sveta. Poglavitni točki sta se glasili: Narodni svet bo popolen lastnik dnevnika, dr VVilfian ho predsednik Nar. sveta. Goričani so dali ultimat do mtmole srede. V sredo so Goričani dobili odgovor, ki je bil odklonilen. Ako je to res, potem lahko rečemo, da gre naš 'narod smrti naproti. — Obljubljeno 'nam je bilo o tem vprašanju dali še poročilo, ki pa ga še nismo prejeli. Novi pevski zbori. Fran Venturini : 6 moških in mešanih zborov. Kdor jo imel priliko pogledati v našo cerkveno pevsko literaturo, je večkrat naletel na ime Venturinija, tihega in neumornega delavca na polju naše kulture. — Dal nam je sedaj 6 moških in mešanih zborov, ki so pač prvo njegovo prosvetno delo. Oblikovno radi svoje monotonije in ponavljanja motivov ne na popolnem višku, zadenejo vendar na mehko lirično struno, ki je posebno v prvi pesmi božajoča in ljubka kakor pesmica matere detetu. — «Mornar» ima mnogo svežega diha v sebi, le da stilistično preveč spominja na generalbasovske figure stare muzike, ki so v naši novejši literaturi že popolnoma nedopustne. Jako lepo je pogoden narodni motiv, ki je razen solo-figure v basu, kot tak, jako prijeten. — «Dva oblaka« utruja vsled vedno se ponavljajočega ritma, pa tudi monotonično je pesem skoro šibka. — «Kam», popolnoma ▼ stilu starih bojnih pesmi (Zajc) muzikalično daleč za njimi. — Zbori so tedaj razen zadnjih dveh omenjenih jako uporabni za naše zbore, posebno podeželske, in upamo, da bodo povsod pri našem ljudstvu našli gorak odmev. (S.) NASA POŠTA. Mnogim. Na razna vprašanja odgovorimo prihodnjič. Trst. Vaše pismo ni podpisano, zato se ne priobči. MALI OGLASI stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratnl 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni ebjavi 20% popusta. ZALOGA DOMAČIH VIN : pristan Vipavec, istrski refošk in kratki teran. Na debelo in za družine via Canicoli 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32, Cenjenemu občinstva se priporoča Franc Strancar. V KLIKA ZALOGA papirja,"'papirnatih vrečic. Uvoz 'm izvoz na vs« kraje. Po ugodnih conah. Tvrdka Gasdone Dolinar Trst • via Ugo Po-lani o 5. KRAŠEVEC želi otvorlti trgovino z mešanim blagom. Veletrgovci, ki mn hočejo dajati blago v razprodajo, naj se javijo. Naslov pri upravi Usta. NAJBOLJŠA PRILIKA za nakup raznovrstnega blaga samo na debelo za prepodajalce v Trstu, via S. Nicolb 19. Najvišje cene plačujem za koie lisic, kun, zlatic, dihurjev, vider, mačk, jazbecev, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev, D. Windspach Trst - via Cesare Battisti 10-11 vrata 16 Gorica, Gosposka ulica. Sprejmem tudi po poiti. Vedež za ieto 1924. le izšel! Dobiva se v knjigarni J. ŠTOKA TRST via Milano 37 - TRST Dvignimo zaveso! stvo, pa tudi Škodo Istri v vsakem pogledu. Ta škoda je postajala vedno večja in končno ogromna. Bolj jasno se iz razumljivih razlogov nočemo izraziti tukaj, v slučaju potrebe pa se to lahko zgodi. Jeza drja Slavika. Od polovice leta 1920. do polovice 1921. je od vseh Istranov hodil v Trst na odborove seje edino g. Milanovih. On kot Istran naravno ni mogel molčati na vse te — da se milo izrazimo — nepo-dobščine, ki so se godile v Trstu. Ker se je g. Milanovič upal prigovarjati, je postajal g. dr. Slavik hud. (Nadaljevanje zgodovine, bo sledilo). -r Ob koncu je «Istra» dodala tele besede : «Ako bi se drja Slavika lotila skuša-njava, da bi imenoval naše trditve neresnične ali pa če bi on hotel še nadalje blatiti v javnosti one> ki so se morali po gozdovih skrivati, dočim je on mirno doma spal, tedaj izjavljamo že vnaprej, da smo pripravni predložiti, naj preišče naše trditve častni sod, ki naj potem zaključke objavi v tukajšnjih časnikih.» Tako piše «Istra» od G. decembra 1923. Po mnenju vsakega pametnega človeka bo stal g. dr. Slavik samo pred izbiro : ali priznati očitke za resnične ali sprejeti častni sod. Vsako drugo ravnanje bi znalo vzbuditi v javnosti sum, da je dr. Slavik kriv in da hoče izbegavati. Kai nam * dežele pišejo Šus v Mirnu — Zadnje brzojavne vesti — Razne vesti iz istrskih Puč — Koliko stane ples v Parijah — Fantje trdijo, da so se dostojno obnašali. Pod tem naslovom priobčilo istrsko hrvaško glasilo kos zanimive, a za naš narod žalostne zgodovine iz Istre. i: Napadi. «Istra» od včeraj piše : Ne bi nadaljevali polemike, ker mi Istrani nimamo s Tržačani nič ali pa zelo malo skupnega. Toda «Edinost» je tista, ki ne da miru. Najprej nas je ona napadla, a mi smo se branili pred njenimi napadi. Same osebnosti. S ponosom moremo reci, da je bila naša bramba vselej stvarna in dostojna, Edinost pa je vsaki krat zašla na nizko polje osebnosti. Rabila je najbolj umazane izraze, od katerih smo nekatere navedli v zadnji številki. Posebno je skušala udariti po nekem «gospodu pri Istri». S tem je dokazala, da ji ni bil namen rešitev načelnih in stvarnih vprašanj, ampak samo blatenje oseb. V nedeljski številki je zopet obsula onega gospoda s pšicami blata. Mi duhovnika Milanoviča ne bomo branili, pa to ni niti potrebno. Opozoriti hočemo samo na dejstva, vsled katerih se je on tako zameril «Edinosti», to je g. drju Slavilcu. Preganjane družine v bedi. V Sv. Lovreču v Istri so oblastva preganjala neko družino, in to iz čisto političnih razlogov, pri čemer je bila družina popolnoma nedolžna, kar je kasneje sodnija ugotovila. Vse moške v hiši so zvezali in odpeljali v zapor. Gospod Milanovič se je obmil v Trst radi pomoči za to družino. «Nimamo nič», tako se je vsaki krat glasil trdi odgovor. A vendar jo politično društvo imelo od našega tukajšnjega naroda nabrane velike svote («Narodni sklad»), kakor je to gosp. Milanovič natančno izvedel. Žene in otroci so doma jokali in stradali, milosrčni sosedi so jim pomagali obdelati polje, moški so bili preganjani zaradi narodnosti po zaporih, za odvetnike je bilo treba trositi tisočake, naši narodnjaki pa niso hoteli otreti solz vničene narodne mičen iške družine, akoravno bi bili to lahko storili, še več: bili so dolžni to storiti ! Ali je čudno, da so bili Istrani zato razočarani? Denar izginja ... Gospod Milanovič je kot istrski odbornik pol. društva v Trstu prihajal k sejam v Trst. Pri neki seji je g. Milanovič rekel g. drju Slavilcu : «Med inteligenco v Istri vlada veliko nezadovoljstvo s finančnim odsekom za Istro. Dasi je ta denarni odsek za Istro izbran, ni v njem niti enega Istrana. Ne zahtevamo, da imenujete tega ali onega. Imenujte sami; zadovoljni bomo, samo da imamo vanj zaupanje mi Istrani in vi Tržačani.» Na te besede je dr. Slavik kimal, molčal, lcimal, ali nikdar ni bil imenovan Istran v tisti odbor. Kam so šli stotisoči ? Nikdar niso tržaški veljaki hoteli pokazati kakemu Istranu računa za denar, ki je bil zbran od Istranov. Vsi napori istrske inteligence, da bi bil v finančnem odboru vsaj en Istran, so bili zaman. Skrivanje važnega pisma. Meseca marca 1921. so se zbrali najuglednejši narodnjaki pazinslcega in poreškega okraja. Sestavili so in podpisali spomenico, v kateri so zahtevali, da se imenuje v denarni odbor po eden zaupnik iz dotičnega okraja, llekoman-dirano pismo so poslali predsedniku drju Wilfanu. Pa čujte, kaj se je zgodilo! Tajnik dr. Mikuletič, ki je prejel listo pismo, ga je držal štiri mesece pri sebi. Da bomo to stvar bolje razumeli, povemo, da je bil tudi dr. Mi kuletič član tistega denarnega odbora... Razumete vso igro? Na urgence Istranov je tajnik izročil tisto pismo predsedniku 4 mesece kasneje. Toda na pismo ni predsednik dal zastopnikom dveh okrajev niti odgovora. Ogromna škoda-Jasno je, da je tako poslovanje dona-Šalo v vrste Istranov veliko nezadovolj- TOPOLEC. Dopisnik v 40. številki je opisal našo slavnost v nekoliko čudmi obliki. Ne vem, kje je dobil dopisnik takšna pojasnila, da je slavnost tako o-pisal. Pevci da so šli po godca? Ali »e je dopisniku sanjalo? Da so bili pevci pijami? Mogoče je bil on pijan! Pevci da so se razšli drujgo jutro? Pred 6. uro zvečer so vsi zapustili gostilno! To jo resnica! Očividec. PUČE. Iz vseh vasi je naš Mali list prinesel kaj novic in poročilo o letini, samo iz Puč prav nič. Čeravno hodijo pri nas otroci do 14. leta v šoli, je pri nas le malo talcih, ki bi znali slovensko pismo sestaviti. Pri nas smo imeli že davno pred vojsko laško šolo. To je vzrok, da si ne znamo pomagati. Še bolj nas skrbi, ker nimamo duhovnika v fari, čeravno imamo štiri lepe cerkve; le redkokdaj čujemo v svojem jeziku besedo božjo. Mladina je precej podivjana: po glavi ji gre le igra in ples. — Po petih letih s strašno sušo in točo smo letos učakali vendar boljšo letino. Pa kaj to! Edino naše upanje je vino, ki nam prinese kako liro, letos pa so cone nizke in pa sploh ni kupcev. Takse pa se pridno oznanjajo in včasi so hiše s papirji pomalane z naznanili o novih taksah kakor da bi bila vsa vas v zastavah. Slabo upanje imamo mi kmetje. Kaj bo z nami? Da gremo še naprej iin da živimo, sc imamo zahvaliti našim ženskam, ki so poleti ali pozimi, v solncu iin v dežju, v vročini ali mrazu, obute ali bose na.poti, da pomagajo preživljati našo družine. MIREN. Naše društvo je imelo prejšnjo v nedeljo občni zbor, na katerem je vladalo popolno soglasje, dokler se ni oglasil k besedi dr. Bobič'. Polde jo imel ta dan svoj tedenski šus in je začel razmajati, tako da se je zbor razšel. Nič čudnega : gospod Polde je služil mnogo let pri goriškem deželnem odboru in tam se je učil v šoli Gregorčič-Gabršče-kovih prepirov. Kakor sta šla ta dva v pokoj, tako bo treba tudi Poldeta pelezijonirali, pa bo mjr. Predlagam, naj Polde v času šusa doma ostane in naj pride na zbor, ko se mu šus odcedi. Dreja Fovč. Iz PARIJ pri St. Petru. V nedeljo je bilo pri nas «žegnanje» in .seveda običajen ples. Ta ples je bil pa drag. Prišla je komisija iz Voloslce in pregledala prostore, če so za ples primerni. Račun je bil 250 lir. Z godci vred je stal ples 500 lir. Lepa svota. Pa pravijo, da ljudje nimajo denarja! ZADNJE BRZOJAVKE. Sežana, 5. decembra. Pevsko društvo «Oslovski kašelj« ima prihodnjo nedeljo svoj redni občni zbor. — Kreplje, 4. dec. Na sv. Miklavža bo pri nas velik elitni ples. Golorokim gospodom in bosim damam vstop ni dovoljen. — Pasje sedlo, 3. dec. Mežnaršiči štrajk se je pri nas končal, ni pa še znano, ali v leorist delodajalca ali delojemalca. Zahteve vinogradnikov. V Trentu so v nedeljo zborovali vinogradniki. ki so zahtevali: Vladu naj zatre fabriciranje vina, vinski davek naj se doliči po stopinjah alkohola, zviša naj se davka prosta količina za domačo porabo, zakon o kuhanju žganja naj se temeljito spremeni. — Naši vinogradniki se strinjajo ! Po čem je lira? Dne 5. decembra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 26.10 L. za 100 č. kron — 67.50 L. za 1 dolar — 23.10 L. za 1 fnnt — 100.60 L. Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8. De jft, Grusovin v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli 21 Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop« Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. - Postrežba na dom. ■ Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Europa) tci. 44-a ADRIA ČEVLJE Izdelek Čevljarska zadruge v Mirim dobiš v prodajalnah: _ Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32 Trdni, elegantni čevlji, znani pe vseh jadranskih deželah. Gena oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti: pri 5 kratni objavi 5 od sto, pri 10 ! kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od isto, pri 62 kratri. 30 od sto popusta n a * S Zobotehnicni ambulatorij TRST. Via settefontane St. 6, I nad. odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. £<3101J tCHIFFtlN, koncesij onirani zobotehnik. ■ jSlovo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 5*. 47. Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Prodaja vsakovrstne lesene in konvinaste krsto, sveže In umetno vence, nagrobne svetilke in sploh vse mrtvaško predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Ceno zmerne, postrežba točna. Čevtfarnica FoneEssm Za praznike kaj posebnega t TrstP via Caprin 5 pri Sv• Jakobu Al’ lete feiljife Za dekli in fantlte? Haktnelm&ioradl ta stari in ta mladi ? Eleganca, trajnost, Ima Forceisln V ulici Eaprin. Čevljamica FORCESSM