GRADIVO ZA OKTOBRSKO SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE OSNUTEK Skupščina občine Ljubljana šiška je na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kme-tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26-237/73) na predlog KZS in KS po opravljeni javni razpravi ter členu statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. ) na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK O DOLOČITVI KMETIJ PO ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV - KMETIJ 1. člen Na območju občine Ljubljana-Šiška se s tem odlokom določijo kmetije, za ka-tere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po 1. členu tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje: (glej tabelarični prikaz) 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. št.: Predsednik Skupščine občine Ljubljana-Šiška Ljubljana, dne Stane PLEMENITAŠ, dipl. ing. VSEBINA Odlok o določitvl kmetfj po zakonu o de-dovanju kmetijskih zemljiSč fn zasebnlh kmetijskfh gospodarstev — kmetlj. Družbenl dogovor o oblikovanju In delo-vanju skupnosti za pospeševanje kmetij-stva občine Ljubljana-Šiška. Odlok o urejanju, vzdrževanju !n varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana-Šiška. Predlog za potrditev letnih načrtov gospo-darjenja z lovišči v letu 1976/77. Informacija — odgovor Komunalne ener-gelike Ljubljana (KEL). Vprašanja delegacij, konferenc delegacl] ter odgovori. "BroTSlnšRi" [Lastniki kmetije »ift hišna številka !_ filani I I f I • +J H O t—-- I "31 a i +--—4--~ o o p Ot rtJ W ¦M O w to •{mMNMM število Wai|«M»4tMM«MIBMHIiMHri«H«HMM«M»MHaM«MmilM|ia| ¦H .3 >0 >t/J ¦H •r» O •P (0 6 17 r PovrJina zewljiSt m* 0) O-H rH>0J fl O O ft Ummhmmmm ¦I Pt I fl) .s P. I M O bO •IJ s M I M I w 1 -M OJ I W T3 i fd o I -H^ I tt O 9 1 10 o O > H O •H & > itf 0) > 4-> nJ >W N M^IHMMMl«WMM«lfMaii<«MMpW«Wlt 11 | 12 Sl3 H W 5 •H W > O (I) ft •P (d >n n fMii«M«hm Dresar Alojzija,. 15 - 14 71 13 20 '109,774- 63,879 173.653 12.580 4 n« 2 (sin Janez) 4) Gubanc Viktor^ 3 7 51 9 14 70.331- 51*031 131,362- 7.367 7 ne i 5) Kosac Jože, 9 2 1 6 41 16 20 102.098 - 116.230 218,388 13.223 6 ne 6) Kušir Franc, 3 1 5 68 12 15 87.620 2.036 76,899 166.555 4,679 3 ne 1 7) Kušar Srnsst, 0 1 - 5 62 6 6 28,438 - 28.291 . 56,729 3.498 up. 1 8) Rahnc UoSe, 5 3 1 7 42 2 . 2 13,420 - - 13,420 2.087 da 3 9) Sršian :oi:d.trij , 18 ' - - 6 62 2 4 15.061 - ~ 16,061 2.250 up. 4 10) Biškn Ivana, 10 2 1 5 75 5 7 47,715 - 41.291 89,003 4,450 2 ne 1 11) Srsen MaijLja, 17 ' 1 - 4 64 2 4 16.015 - 17.406 33,421 2.882 ne 2 V*sca skupaj: 11 13 4 56 83 113 601.104 2.036 564,957 1,168.097 67,951 25 ca 3 17 ne 8 Selo 1} Cotman Frsnc, 29 1 3 73 6 12 41.302 - - 41.802 2,617 na 2) Čeoulj Rozalija, 33 - 2 57 3 4 10.959 - 6,438 17,397 1,595 ne 3) Gosar Alojz, 23 » 1 4 70 10 11 60.880 4,647 58,558 124.085 5,850 3 na 2 4) Gosar Jernej, 21 - - 4 54 3 3 26.062 - 13,825 39,387 2,333 da 3 5) Kosec Alojz, Harija, 20 c 2 - 6 45 9 10 -¦ 2.3.998 - 7.322 31.320 2,698 3 ne 2 6) Kunstelj Franc, 22-1 5 50 5 6 29,744 • 21,360 51,104 2.380 da 1 7) Mrše Janez, 26 - 1 4 59 9 9 60,037 - 53.359 113.396 6.386 4 ne - 8) Podgoršek Franc,28 3 3 77 5 6 49,611 - 44.921 94,532 4.834 3 ne 9) Rosulnik Julija, 9 2 68 2 4 23.521 - 12,886 36.407 2.080 ne 1 10) Rosulnik Mardja,25 - 1 63 3 3 15,605 - 13,772 29.377 1.767 1 na 11) Slapar Anton, 3 1 4 53 10 12 66,218 - 59.536 125,754 4.262 4 ne 12) Špenko Franc, 30 3 48 2 4 36,539 2,870 31,391 70,800 3.863 2 da 1 13) špenko Jože, Marija, 27 3 2 7 39 12 12 49.369 - 26.019 75.888 4.692 2 ne 1 14) Sršen Marjeta, Ange- la, 6 3 3 78 6 8 57.925 7.769 35,007 100.702 2.487 3 r.e 15) Sršen Janez, 4 1 4 49 13 15 65.491 - 60.564 126.055 4.270 3 ne 1 Skupaj Seloil5 6 13 55 98 119 618.262 15236 444.958 1,078.506 51.914 23 da 3 12 ne 12 Koseze 1) Cernivec Andrej, 20 2 1 5 27 14 15 98.439 6,711 88.398 193,548 7.566 2 na 2) Hribar Janez, 21 1 1 8 70 7 10 40,091 - 49.371 89,462 3.773 k ne 2 3) Letnar- Franc, 28 2 67 5 5 30.656 - 12.007 42,663 2.855 - ne 4) Letnar Julka, 30 - - 1 52 2 15 71.459 3.536 75,747 150.742 6,678 1 ns 5) KuJič Jernej, 2 5 59 8 10 44.387 1.352 31,010 76,749 4.299 3 -ne 2 6) Resnik Kristina, 1 2 7 52 5 6 22.786 1,006 16.407 40,199 2,206 - ne 3 7) šarc Peter, 22 3 1 6 29 13 13 47.455 - 47.137 94,592 4.077 6 ne S) Traapuš Ivan, 9 3 1 8 48 6 8 38.594 1.374 49.066 89.034 3,2'47 da 2 9) Verbič Jože, 25 2 1 4 76 7 10 53.817 679 46.593 101.089 4,506 2 na 1 |LP); Zmgzlikar Cicil. 31,L^'-,,-?,-„A--,«¦ **2T1llg^—fr. Komel 22 ' 1 1 5 '41 15 20 38.953 13,305 141,844 194.102 3,654 1 da 1 5) Jana Janez, Pod- gorska 1 1 4 74 9 10 58.876 188 70,338 129.402 5.541 2 " ne 3 6) Ježek Ivan, Ul, br. Komel 20 3 47 19 20 29.716 27.137 160.249 . 217.102 5.796 3 ne ^ 7) Kajzer Jožica, Ul» 15. maja 18 1 5 42 17 17 44.846 - 61.257 106.103 4.930 3 ne 2 l i ^ b??aKomel316 ^1' - - * 64 8 8 18,162 - 37.688 55.850 2.378 - up. - , 9% izv!ShVank°' °b 2 1 6 75 8 10 21.730 3,422 74,833 99.985 4.179 - ne ' 2 10) Polenšek Feliks, Ul. br.Komel 66 - 2 2 75 5 5 34,260 -« 43.963 78.223 4.843 2 ne 11) Robida Anton, Celovška mH - - 6 63 12 12 44,018 - 97.732 141,750 7,068 5 ne k 12 ) Sitar Jerr ej. C JL. Bitenca 60 2 ^ 73 10 10 46,709 - 77.085 123.794 6.222 3 ne 1 13) žtrukelj Ivan, C, A, Bitenca 72 - 1 & 82 12 15 101.815 - 151.677 253.492 10,500 2 na 1 Skupaj KS: 13 7 11 61 142 158 530,636 44.992 1,577,248 S6.570 30 da 2 16 ^Jm___________________....—«.-.______.——......._______Iji22ii322.«i«.»...««_________ss.ll«,.«— 1) Mavec Jernej, Gun- celjska 50 2 2 6 75 10 11 44,262 - 60.740 105.002 6.956 2 ne 1 2) Merhar .Marija, Gun- celjska 55 1 3 78 2 10 22.405 - 108,421 130,826 2.162 - ne 1 Skupaj KS: -2 2 3 9 12 21 66,667 - 169,161 235,828 9,118 2 ne 2 2 ^ skaai0 7aneZ> ^^" 11 5 53 16 16 69..434 11.996 60.060 *141.490 4.379 S ne X 2> Vižmarsk^ot'1673"^! 1 6 44 38 38 105.161 11.201 55.415 171.777 8.884 6 ne 1 3) Kambič FrancKa, Vižrn.^ . ,> „ 8 8 |1§frf ,-B|| 29,22? 65,713 3,-52S . ne - 3, . 4) Matjan Ana. Meden- ska 8 * - 3 67 6 20 69.294 10,090 38.973 118,357 6,019 - rie 5) Merhar Mardja, Meden- ska. 3 -¦ - 1 55 9 10 76,398 211 46.619 123,228 7,312 1 ne • 6) Pretnar Franc, Tabor- " j ska 9 -• - 3 68 12 13 13.507 34.930 10.646 59.083 1.362 2 ne 1 7) Remc Antonija, Ob '¦ * Savi 18 1 - H 55 6 7 43.220 3.353 2.780 49.353 4.089 4 ne Skupajf: 7 5 2 26 93 110 408,9B5 96.316 243.720 729.001 37.171 18 ne 7 3 Ls_firnice: . ¦ 1) Bačnik štefan, 33 - S 57 6 8 29.947 1..777 33.604 65,328 2,807 da 3 2) Bilban Marjana,42 - 2 53 6 6 20,883 - 25,673 46,556 1.519 ne • 3) Carman Ludvik,15 2 5 43 3 5 21.452 2.533 26,066 50,051 2.779 da 1 4) Jamnik Aridrej,27 2 2 75 3 3 11,738 1.117 8.340 21,195 1.339 ne 5) Jeraj Angela,46 - 1 66 3 3 7,760 - 18.310 26,070 1,137 ne # • 6) Juvan Franc, 6 - 3 51 11 11 - 41,601 3.140 54.017 98.758 5.037 da 1 7) JežeTc Leopoldina,26 - 2 41 20 24 66.263 12,803 106.538 185,604 7,834 1 * ne 1 8) Knez Antonija,36 - - 3 53 5 5 33,917 - 28,414 62,331 4,118 - ne 2 9) Mrak Pavla, 1 - - 3 4 5 31,210 1,820 19,321 52.351 4.157 da 2 10) Sašek Frančiška,ll 1 2 75 5 5^ 35.243 - 72.303 107,546 3.418 1 ne 1 11) SJcdk Janez, 38 2 2 73 8 10 60.503 5,288 71.925 137.716 7,429 2 ne Skupaj: 11 2 5 27 74 85 360.517 28.478 464,511 853,506 41.624 4 da 4 11 r , ne 7 4M Mt ^^ MV !¦( *¦(! W ^^ *^ *^ ^l ^^ ^" ^" ^* ^" ^' "" ^* ^*™ •" ^* '^ W& i^B *B "W OT m/0 ^n ^B^W ^W ^" ^^ ^^ ^W ^" ^^ ^w ^^ ^" ^^ ^* ^W ^™ ^* ^W ^V ^" ^W ^M ^W ^M ^M ^™ ^™ ^^ ^* f^ ^^ ^^ ^™ ^™ ^B ^* ^M ^^ ^™ ^* ^™ ^^ ^^ ^^ ^^ ^K ^W ^B ^^ ^V ^B ^H 1AM ^n ^K ^H ^V ^H PM ^^ ^^ ^H ^R ^H ^B ^^ Mf ^V ^W ¦• IV ^W ^H ^M ¦* ^B i^V Ver^e 1) Bohinc Stane, 44 2-7 54 18 22 74.051 1,713 40.841 116.605 9,209 3 ne 2 2) Bergant Frančiška,8 2 5 56 3 3 24,806 859 27,644 53.309 3.577 ne 2 3) Dobnikar Janez, 1 2 4 37 4 4 18.460 4.567 8,094 31.121 1,882 da 1 4) Lap Frančiška,50 2 5 67 10 10 52.930 2,514 48,722 104,166 6,180 1 ne 1 5) Stenovec Jakob,47 - 3 60 12 12 56,632 4.895 40.3«f5 101,872 5,492 2 ne 1 6) Zavrl Ivan, 46 1 - 7 53 8 8 48,332 446 63.100 111,878 5.623 da 4 Skupaj Verje: 6 9-31 45 59 275,211 14.994 228,746 518.951 32.963 6 da 2 11 Tikrče ¦" ™ •* "¦ —' "• N 1) Božič Vinko,29 2 5 46 8 10 61,190 - 107.688 168,878 6,217 ne 1 2) Trojanšek Marija, Franc, 28 2 - 5 42 25 25 -s 97.445 8.008 149.164 254.617 9.607 6 ne Skupaj Vikrče: 2 4-10 33 35 158.635 8..008 256.852 423.495 15.824 6 da 0 1 ne 2 Zavrh 1) Bogataj- Lovro, 10 - - 2 67 5 6 29,703 507 6,117 36,327 2.416 - na 2) Erjavec Franc,4 1 4 43 10 10 24,137 5'26 35,859 60,522 2.779 da 1 3) Križaj Lovro, 9 2 1 4 70 25 26 102,161 19438 178,340 299,939 8,211 4 ne 4) Mis Hilena, 1 1 -¦ 6 44 44 44 105,716 561 112.596 218.873 11.027 - ne 1 5) Murgelj Karel, 2 1 1 3 70 4 4 24,733 - 17.269 42,002 2.755 - ne 1 6) Stare Ivan, 8 1 - 4 46 29 29 83.632 9.215 208.777 301,624 7,419 da 2 7) Urh Jcže, 6 - 3 64- 15 15 70.093 11.505 81.093 162,691 6.686 2 ne 1 ( Skupaj Zavrh: 7 6 2 26 132 134 440,175 41.752 640.051 1,121,978 42.093 6 da 2 6 __________ ___ ___,__ ___ ne 5 2Si-Lirsiš2 1) Bogataj Ivana, 11 a 2 - 5 55 10 10 37,068 1.190 31.672 69,930 3,575 ne 2 2) Bradeško Justi,112 2 1 5 39 2 3 13,337 - 12.476 25,813 1.798 ne 1 3) Dermastja Frančiška 113 2 1 6 78 6 6 34.644 - 21.300 55.94!* 4.182 - ne 3 «0 Kajzar Rozalija,61 1 - S 45 6 7 26.669 - 14.950 41.619 3.627 - ne 3 5) Kopao Miro, 108 - • 3 61 5 7 24.781 837 16.409 42.027 3.606 - da 1 B> Kopac Jakcto, 59 1 - «* 68 6 6 27.181 745 32.722 60.648 3.924 - ne 1 7) Kern Jurij, 77 12 5 7»» 3 5 27.198 1.517 14.942 43.657 3.249 - up. 2 8) Merjaseo Andrej,60 - 2 4 71 8 8 32.816 - 39.227 72,043 4.215 - ne 2 S) Merjasec Stanko,117 2 - 8 45 n 5 4.924 - « 4.924 445 da 1 10) Merjasec Jože, 90 - • 3 62 3 3 18.399 - 19.874 38.273 1,839 - up. 2 iDJrak Antcn, Angela, _ . f M B 6 23,396 „ 15.063 8M5B 3.659 . up, ^ 12)VNarobe Sta:islav,56 2 - 5 46 10 i2 58.473 3.649 32,363 94.485 7«341 1 ne 1 13-) Petae. Josip, 54 1 - 5 64 18 18 65.566 ' - 42,001 107,567 8,874 1 ne „ 1 14) PreauŠ Antonija» 50 2 • 4 42 3 4 13.388 792 27.722 41,902 1.754 - ne 1 15) Petaa Jenez, 17 1 - 5 67 % 5 23.289 3,284 26,643 58.216 3,558 - up. 2 16) Rsk Ivan, 64 - 1 5 65 4 5 21,103 326 17.739 39,173 2.246 - ne 3 17) Kczman Frane, 100 3 2 7 79 5 5 16,674 435 6.457 23,566 2.601 - up, 1 18) Eus Sranc, 67 2 1 6 73 2 4 14,635 - 8.139 22,035 2,252 - ne 2 19) škulj Franoj 43 2 2 83 3 3 13.140 - 15.333 28,473 1,812 - ne 20) .šubie Jože, 51 2 1 5 48 G 6 14,885 - 38.407 53.292 1.844 - da 1 21) Zorman Franc, 31 - 2 3 81 2 3 21.491 - 14.426 35.917 3.306 - ne 22) Zore Marija, 116 3 - 6 68 12 12 20,985 - 12.656 33,641 1,833 1 ne 1 Skupaj Zg. Plrniče: 22 27 15 100 128 143 559.108 12.775 460.521 1,032.404 71,540 3 ^ ^ 32 KS.^lIE.DV.Opg tel 1) Eržen Anton, 9 1 - 4 54 7 8 6.302 4.367 20.735 31.404 1.220 - da 2 2) Gaber Mihael, 1 1 1 5 70 2 2 15,498 232 20.571 35.301 1.654 - ne 3 3) OamniJc Petetf, 3 4 - 6 50 6 10 47,292 925 39.598 87.815 6.240 - da 1 l») Jamnik Jože, 10 - - 5 50 10 10 41.376 14.185 37.616 93,177 4,400 da 1 5) JurčiŠ Franc, 4 4 1 9 41 19 19 73.704 335 43.036 117.075 9.241 3 ne 6) šuštersiS !larija,5 3 - 6 69 3 4 13.048 3.525 19.295 35.868 1.631 1 ne 1 Skupaj Dol: 6 12 2 31 40 45 197.220 23.569 180.851 401.640 24.336 9 ** | 8 Gelo brdo 1) Bukovšek Alojz,19 2 8 60 9 10 87.277 32.060 120,122 239,459 5,803 7 ne 2 2^ Cvek toton, 12 2 - 5 67 5 6 12,530 - 6,758 19,288 635 1 ne * 1 3) Kosec Zofka, 2 2 61 13 38.027 2,249 75,126 115,402 1.861 ne 1 4) Komotar Joze,26 11 4 29 10 20 61.426 54.765 151.663 267,854 3.744 4 ne 5) Ko;notar> Jcžefa, 10 1 1 6 70 7 10 80,221 22.231 73.076 175,528 3,771 2 ne 4 6) Lenarčia Angela,27 - 5 56 9 10 96,310 22.162 213.990 332,462 4.5^3 - ne 1 7) Harobe Alojz, 18 5 61 3 4 23.2S6 5.326 342 23.954 1,451 up. 2 8) Premože Ivana,28 2 1 7 84 3 4 23,482 3.784 2.993 30.259 1,616 - ne 1 9) Premože Ivan, 1 - 2 3 80 10 10 83.165 327 277.862 361.354 5.250 3 ne 10) Trampuž Vili, 5 1 - 5 40 7 8 52*727 97 35.076 87.900 3.520 da 1 11) Trampuž Franc, 6-1 2 72 2 10 69.595 9,793 93.813 173,201 6,118 2 ne 12) Trampuž Feliks,7 1 - 4 51 6 9 70.641 4,632 28,555 103,878 3.904 da 1 13) Zdešsr- Vinko, 30 3 53 2 2 11.735 1.877 20.641 34,253 921 - ne -> 1 Skupaj Golo brdo: 13 10 6 59 74 106 710.422159*35!,lU0.017 1,069.792123*067 19 ^ \Q 15 Goričane 1) Bacič Harija, 62 2 4 38 6 7 31.442 43.331 - 74,773 1.053 - ne 1 2) Jenko Alojz, 17 - 4 55 14 14 55,443 - 77.374 134,323 6.577 4 ne 2 3) Knifie Janez, 34 1 3 62 10 12 40.852 - 52,481 93,333 5.390 5 ne 4) Lustrik Ivan, 35 4 50 7 10 33,241 - 68.818 102.059 3.580 - up. 5) Lutrak Janez, 43 2 69 3 3 32.327 - 40,295 72,622 758 - up. 6) Smolec Jože, 64 1 - 5 58 7 7 18,066 - 17.373 35.439 2.085 ne 2 7) Zor Vinko, 37 2 1 5 71 5 5 25.536 6.516 62.378 94.930 2.652 1 ne 1 Skupaj Goričane: 7 6 1 27 52 58 237.963 6.516 363.050 607.529 56.835 8 ne 5 6 1) Mežnaršič Ana, 21-1 3 4 5 6 16.449 9.419 50.956 76.824 2.163 ne 2) Soršek Jože, 23 - 5 53 11 12 37.136 8.734 42.448 88.318 5.358 da 1 Skupaj Ladja 2 1 8 16 18 53.585 18.153 $5.404 165.142 7.521 - d^ ^ 1 Medvode ------- 1) Drešar Vinko, 70 3 64 11 11 33.144 - 79,938 113.082 5.843 2 ne Skupaj Medvode 1 3 11 11 33.144 - 79.938 113.032 5.843 2 ne 1 Preska 1) Babnik Jože, 20 2 2 5 74 6. 16 24.473 - 152.847 177.325 2.144 2 ne 2 2) Bizant Antonija,18 1 - 4 43 3 3 11.151 - 41.766 52.917 1.534 - ne 2 3) Krsinar Franc,48 3 5 41 14 16 89.236 2.724 88.89 2 180.852 3.742 5 ne 4) Kršinar Ivan, 44 2 4 47 8 16 38.906 2.534 54.193 95.533 5.598 da 1 5) šušteršič Vinko,16 3 7 54 9 10 58.177 - 105.225 173.403 6.158 2 ne 1 6) Žagar Alojzija, 3 - 3 56 8 14 29.521 - 75.047 104.558 2.930 2 ne 1 Skupaj Preska: 6 11 2 29 43 75 - 26S463 5.253 517.971 734.698 27.106 11 da } ' 7 ne 5 Rakovnik 1) Knific Franc, 18 - 5 65 3 5 22.393 1.227 48.054 71.674 1.788 - up. 3 Skupaj Rakovnik:! - - 5 3 5 22.393 1.227 48.054 71.674 1.788 . ^ * 3 Seničica 1) BeČan Franc, 13 2 8 57 11 11 57.024 4.770 42,014 103.808 6.496 ne 1 2) Bečan Vinko, 10 3 - 7 46 11 11 58.136 5.520 78.426 142.132 5.660 da 2 3) Berčič Franc, 9 5 54 11 11 o3.193 4.578 77.734 145.505 6.706 da 2 4) Komotar Marija,28 11 S 75 6 13 96,365 10.687 139.955 247.007 4.211 5 ne 5) šušteršič Peter, 1 1 5 70 18 19 115.172 6.713 201.107 322.992 12.415 ne 6) Zavašnik Andrei, 29 1 2 80 5 6 75.144 - 74.027 149.171 5.061 1 ne 1 7) Zavašnik Janez, 30 - - 4 63 8 8 62.071 10.434 85,352 158.357 4.827 4 ne 2 Skupaj Seničica: 7 6 3 37 70 79 527.155 42,702 699.115 1,268.972 45.376 10 ^ \ 8 Sora 1) Čarman Anton,33 - 5 55 10 15 46.992 - 65.807 112Ž799 6.040 - -up. 2 2) Dermota Lado, 10 2 6 35 7 "7 46.347 ' - 71.781 118.128 4.796 da 2 3) Dclinar Feliks,34 1 - ¦ 4 58 14 14 53.557 618 54.879 109.054 6.357 ne 4) Ttlic Franc, 12 2 1 " B 42 ' " 3 4 14.174 - E3.054 67,228 2,227 da 5) Gaber Anica.l1* - - 2 Stf 3 101 U4.013 - 67.271 1U,28...H , 5,702 - ne 6) Kos^Marjeta^O 2 - 5 67 6 7 o 11.798 - 64.438 76.236 1,496 - ne , 1 7) Oman Jože, 29 1 - H 66 S 6 U5.916 313 S9.351 115.580 5.492 ne 1 8) Plaskan Frančiška, 15 1 2 63 9 10 34.B22 - 55,910 90.732 4.199 ne 9) Plešec Franciška, 17 2 62 7 11 36,672 - 31.999 68,671 4.496 1 ne 1 10) Plešec Franc,35 4 S7 4 7 35,407 309 46.509 82,225 3,852 ne 2 aa 3 Skupaj Sora: 10 8 2 39 74 91 369.698 1.240 580.999 951.937 99.017 1 ne 7 10 Sgjp^Senica 1) Carman Florjan, 6 3 - 6 33 16 25 54,643 4.835 54.513 113.991 6.489 5 da 1 2) Jamnik Franc, 5 1 5 67 6 6 8,296 9.183 19.086 36.565 1.219 - up, 2 3) Košenina Rafael, 14 1 68 6 10 43.480 18.233 107.440 169.153 5,348 ne 1 4) Košenina Janez, ; 11 1 - 8 55 18 23 73,948 9.815 81,130 164.893 8.937 3 ne 4 5) Košenina Adolf, 9 3 6 35 19 19 62,014 20.972 85.978 168.964 8.227 1 ne 1 6) Mihovec Jože, 2 - — 5 67 26 27 57.402 8.192 172.943 238.537 7.635 3 ne 2 7) Poljanec Franc, 12 4 26 14 14 59.292 10,059 46.741 116.092 6.976 - ~da 4 8) Stare Ivan, 8 2 5 47 20 14 81,919 5.057 79.764 166,740 9.438 5 ne 9) Veber Andrej, 1 3 61 14 14 53.183 6.628 75.181 134.992 6.869 ne ......... ................................'9Š7974 ........~........ da"3 Ekupaj Sp. Senica:9 10 - 43 139 152 494,177 722.776 1,309.927 61.108 17 m 6 14 1) Dolinar Anton, 9 3 2 7 75 14 ... 14 84.113 6.727 214,775 305,615 3,336 ne 2) Košenina Franc,7 1 - 6 55 8 3 46.682 5.919 189.843 242,444 2,830 - da 4 3} Mrak Anton,5 3 - 8 50 12 12 93,085 4.239 216,512 313,837 3.754 8 ne 1 4)'Mrak Janez, 13 11 7 51 12 12 110.469 10,436 118.298 239,203 3.133 5 ne 2 -------------...... " " ....... ""*"¦-""—'¦" --'~*"1 '—..... 137053" ----—.*»«»« Skupaj Studenčice 4 8 3 28 46 46 334.350 27.321 739,428 1.101.099 13 ne 3 7 Svet^e 1) Drežar Peter, 15 2 2 ¦ 6 83 18 25 78.121 - 103.545 181.666 10.306 2 ne 1 2) Knific Franc,12 - 4 43 6 15 29.997 - 56.031 86.028 4.166 - . da 1 3) Knific Janez, 17 1 1 6 74 17 28 67.513 95 63,544 131.152 9.238 1 ne 1 4) Svoljšak Ludvik, 18 1 2 8 72 34" 35 100,318 606 143,227 244.151 15.201 2 ne 1 5) šušteršič Slavko, 20 ; 4 53 18 18 45,178 100,293 145,471 6,950 - . da 1 Skupai Svetje: 5 4 5 28 93 121 321.127 701 466,640 788.468nor. aci 5 da 2 5 ____________...................._________...................................____Iffllll______SL-3_______ Vače 1) Bukovec Alojz,36 1 3 74 8 12 28.997 - 84.340 113.337 5.002 2 ne 1 2) Jarc Marija, 20 1 68 4 7 40.045 - 77,124 117,169 3.993 1 ne 3) Peternel Franc, 29 1 - 5 46 5 6 29.150 1.840 50.363 81.353 3,017 da 1 4) Škof Aridrej, 26 1 1 6 75 10 10 -45.857 - 63,502 109o359 U,«S«I 4 ne 1 5) žerovnik Ivan, 18 3 1 6 43 23 23 _ 70.256 - 171,810 242.066¦10,367 da 1 Skupaj Vaše: 5 5 3 21 50 58 214,305 1.040 447,139 663,234 27.273 7 ne 3 ° --------T~f>ru!xnSLr Lastniki kmetije li&hišna številka h»P*i- i—* * H O "0 |mmm 2 o 13 •H (0 ¦P 9 tn tJ o o (d m 4-> o W U) 1) Burger Ivan, 7 2 2) Jenko Franc, 5 1 - 3) Kalan Ivana, 35 2 4) Kalan Jakob, 39 - 2 5) Kalan Marija,33 1 6) Kalan Matevž,51 2 2 7) Kozjek Kartin,37 2 - 8) Kristan Anton,S1 - 1 9) LoSniškar1 Vlači- mir, 47 « - 3 64- 10) Petelinkar Ivan, 6 2 - 7 52 11) SvoljSak Jože,43 2 5 45 12) Setina Frančiška, 38 1 1 S 76 13) šetina Lovro,26 2 * 7 66 14) Žer.ovnik Ivan,40 - - 3 49 Jtevilo 9 _ ¦ m ¦ 0) I KO •H •n (0 ?ovrsine zemljiSt a\ i > L \ • 'rj O -H • I Ai H >to I «H (i) Pt i n t) > ¦ >co .a o i <$ O Qt I ft I 0) g o Ai « N O to 9 I 10 _j_»»-u»w-U—J.—_—L__1__j____...L..-..J-.._...<.M_._.._.J ^ 1*1 « MMMMMtMMMMM «HM| | ' " I 1 i I i o i !č 5 | I 0) I I 1 i ftn I • 1 I R I , fi ^! i o > i ^: . i o o) i ¦ • 4_» qJ |HOI'rf'H|HHI S 1 W X) I "H ^ I C XX I -r! W I I P. flOI>nJ|-H>NI>OI i 5 I 13 "3 l+iSl IDH I 4J nJ 1 I ! 5 1^1 { 11 ,' 12 Jl3 ! l^ | 15 } 5 62 3 60 6 61 2 73 «* 53 6 78 7 60 3 72 13 28 12 Vi 5 8 2 3 3 3 3 3 17 17 2 3 25 15 17 1? 6 10 13 13 14- 17 67,66.7 2,766 M-Vf,8M0 1,356 40,390 533 11,437 - 23O89S - 10,056 - 67,903 - 8,906 « 15,968 - 49.653 64,984 48,134 10a2l0 8.030 7.219 61.610 6.350 7,248 120*085 9.357 111,180 6.2S7 89C113 6.737 21,647 1,317 3Ie826 3t162 17.275 1,333 129,513 11,195 15,256 1.270 ne - da. 1 ne ne ne ne ne up. 1 7 2 1 3 •» 2 2 1 1 43,05'4 - 51,670 43.422 5.511 53.803 23,216 2.194 - da 94,724 7,540 93,822 5,687 29,953 - 19,717 49.670 3,895 49,580 896 52,552 103,028 7,281 45,671 - 58.502 104^173 5,699 2 ne 3 ne 1 2 ne 1 ne 3 3 ne " • Skupaj Zbilje: 14 17 7 62 30 148 502.743 7.063 4-99.818 1,009,629 73.027 16 ne 11 21 Jgi^Senica. 1) Bernard Peter,16 2 1 5 38 20 20 32*168 4,683 49.134 85,985 5,367 5 ne 2) Dolinar Anton,15 «1 5 70 7 7 20,035 3,985 29,533 53,553 4,085 3 ne ^ 3) Bolenc Viča, 32 1 - 4 49 11 11 27.424 6.409 32.645 66,478 4.517 - ne 2 4) Jenko Andrej,21 1 3 83 7 9 19.726 2^574 41.824 64,124 4.687 3 ne 5) Jenko Ljudraila, 23 « - 3 63 6 20 46.139 6.284 29,219 35,503 7.019 1 na 2 6) Kalan Leopold,17 2 7 51 17 20 15,323 700 44,350 60.373 7.670 5 ne 3 7) Križaj Helena,10 3 7 69 16 16 70,343 18.199 90,761 179.303 11.032 7 ne 1 ^a ^a ^a ^m u ^^ ^^ ^ ^^ ^_ ^^ ^u ^a ^m ^^ ^^ ^^ ^m ^a ^^ (n ^A MM Mt t^ Ml Ub feM Ml tft !¦¦ M> kB lik flA Mt ^A Ml Hi M< VH %k tfl btf Hb Mft IM HhU k, ^^>. —^ ^m uk b# nh u Ut ^^k^H yft ^-^ W^ MV VaM»Wc feA 4M Ha^M m* Hh ^ ^a hm m^ ^l ^a wa m hm Mt ^B ^ _^ ^— u^_ ^Hb m. ^^ ^d ^^ ^^ ^tt^M^A ^H Mft da Q Skupaj Senica: 7 8 3 33 84 103 231,158 42.834 317,466 591,4-58 46.377 24 ne 7 12 21ebe 1) Bizant Franc, 4 4 - 10 64 14 15 76,759 17.233 127.572 221,564 5.656 ne 4 2) Bergant Ivan, 16 3 1 7 73 10 10 73,593 13.389 185,506 252,488 5.051 2 ne 2 3) Krančan. Antonija, 17 2 2 6 35 2 5 58.218 2,829 102,276 163,323 3.969 da 2 4) Leben Ivan, 38 3 1 6 45 10 12 107.636 4.412 155,085 267.133 7,905 - da 1 5) Erjavec Mihael,50 - .— 4 55 11 11 107,282 - 132,999 240,281 4,814 2 ne 1 6) čarman Ivan, 35 4 55 12 12 67,646 25,614 281,254 374,514 5,569 - ne 2 7) Okršlar Janez,49 - 3 66 10 10 109,425 14,792 177,103 301,320 5,899 2 ne 1 8) Kržišnik Anton,46 2 - 4 54 7 8 71,336 22,251 87,723 181,310 3,029 da 1 9) Plešec Stanislav,. 60 4 1 7 38 8 8 105,708 12.246 17.7.358 295,312 3.828 7 da 10) Jenko Marija,51 2 1 6 45 5 6 31.174 5,139 4"3'.4O3 79,716 1.946 2 da 2 11) Dobnikar Pranc« 56 2 2 6 78 6 7 30,145 - 40*568 70,713 2.258 2 ne 1 12) Teh.ovnik Ivan, 39 2 6 46 8 10 57.170 4.365 94.880 156.415 4.611 - ne 3 Skupaj Žlebe 12 22 10 69 103 114 896.092 1 5^5 j?27 2,604,089 54.535 17 da 4 20 122.270 ..QS_8_. KS GAMELJNE-RA3ICA Rajica ~ j 1) AleS Andrej,12 2 2 6 33 8 10 33.899 18.'984 56.985 109.868 3.112 2 da 2 2) Cedilnik Jožefa, 17 1 3 46 10 10 74,552 9.782 129.653 213.987 6.943 4 ne 3) DeSman Jože,ll 1 - 5 68 9 11 57,496 7.287 69,496 134,279 4.946 2 ne 1 4) Jesihar Janez,2 - 3 62 8 11 58.678 9.275 133.741 201,694 2.622 4 ne 1 5) Juvan Anton,14 1 4 63 11 11 80,259 5.077 145.673 231.009 6.072 3 ne 1 6) I&iez Ivanka,4 1 - 4 35 6 10 42.733 1.996 63.774 108,503 3,791 - ne 7) Kosec Janez, 8-1 3 45 38 38.997 351 80.854 120,202 2,535 da 2 8) Kreff Tone, 5 - 2 62 10 12 65.749 283 84.596 150,628 5,020 - ne 9) Hovak Justina, 16 1 - 6 62 7 7 39,217 3.402 54,772 97,391 2,313 2 ne 2 10) Okorn Angela,13 3 1 6 74 9 16 45,382 2.210 24.517 72,109 2,340 1 ne 11) Vi-trih Marija,15 2 - 6 64 8 8 42,776 1,691 20.975 65,442 2,734 3 ne 2 12) Zaletel Janez,6 1 2 4 70 H 6 14.516 676 34.826 50,018 2.233 2 ne 1 Skupaj Rašica: 12 11 8 52 93 120 594.254 61.014 899.862 1,555.130 45,261 23 da 2 « ne 10 12 Gameljne 1) Bergant Alojz, Sp. G. 25 2) Cedilnik Janez, Zg. G. 47 3) Cerar Marija, Sp. G. 13 4) Erzar Tone, Sp.G.9 5) Homar Ivana, Sp. G. 69 6) Jarc Milan, Sr>. G.13 7) Kališ Frančiška, Sp. G, 11 3 8) Kališ Pavle, Sr. G. 17 9) Kepic Anton, Sp. G.24 - 2 L - 3 56 12 12 66.823 2.621 - H 58 4 4 14.489 - 2 - U 5«* 4 4 21.505 - 4 • 6 36 7 15 85.972 2.006 - 2 6* 10 10 33.684 573 2 - 6 46 3 3 23.204 2,560 10) Kepic Cirila, Sr. G, 45. - 6 11) Kos Jernej, Sr.G.6 - 12) KbsmaS Ivanka, Zg, G. 43 13) Kosmač Kristina, Zg, G. 10 14) KoŽelj Jože, Sp.G,21 2 15.) Koželj Jože, Sr.G.16 2 16) Kralj Ciril, Zg.G.38 - 17) Lavrič Marjan, Sr.G.2 •« 18) Letnar Alojz, Zg.G.25 - 19) Medvešček Antonija, Zg. G. 17 20) Pecar1 Marija, Jože, Zg. G. 14 21) Peterlin Jože, Zg.G. 11 1 22) Peterlin Marija, Zg. G. 32 23) Sever Matija, Sr.G,22 1 24) Sirnik Josiplna, Mari« ja, Zg, G. 55 25) Sirnik Frančiška, Zg. G. 42 26) Sunoveršnik Alojz, Sp.G. 36 1 27) Uran Alojz, Sp.G.-22 28) Zajc štefan, Zg.G,15 - 66 13,755 371 - H 61 8 10 40.225 2.-880 1 2 71 7 10 54.878 3.642 * 6 56 H 4- 12.525 «• - 4 66 3 3 22,680 1,623 - 1 69 3 6 18,726 - 1 2 65 »10 40.398 1.599 2 8 47 20 20 98,824 8,900 2 6 75 5 10 54.101 898 15 47-6 6 16.327 2.225 -2 58 10 12 62.129 3.307 L 6 51 6 8 42.163 - -2 47 7 14 35,573 - - 2 50 H 7 36,079 1.279 - 4 46 16 16 83,632 850 3 53 h 6 17.437 562 2 6 87 3 3 12.059 680 2 3 71 3 3 16.486 - 2 66 14 14 62.661 4.517 1 5 51 13 13 58.408 1,397 1 5 70 7 10 61.152 3.526 1 3 73 11 11 55,936 - 81.667 151.111 8.133 3 ne 7.230 21.719 2.007 t up. - 11,781 33.286 1.234 ne 1 104,727 192.705 7.915 1 ne 1 31.830 63.087 2.516 2 ne - 27.331 53,095 4.140 - da 2 10.699 24.825 1.305 - ne 1 83.414 126,519 5.787 - up. 2 78.386 136.906 4.788 4 ne 1 10,313 22.8U4 1.525 - ne. 2 1,565 25,868 1.699 - up. 3 29.070 47.796 1.763 - up, - 47,187 89,184 2.768 2 ne 160,252 267..976 10739 8 ne - 61.756 116.755 4.959 2 ne 15,467 34.019 1.810 - " da 3 101.228 166.664 6.209 2 ne 7«118 49,281 3.110 - da % 117,747 153.320 3.996 l^ ne - 63.435 190.793 3,998 - da 2 68.297 152.779 10.160 - da 1 14.170 32.169 1.956 - ne 2 14.267 27.006 1,121 3 ne 1 2,956 19.442 1.694 2 ne - 92,124 159.302 6.568 2 ne - 61,575 121.380 6.859 5 ne - 49.211 113,889 6,223 3 ne 3 61.583 117,519 5.390 2 da 1 29) Zajc Valentin st., Marija, Zg, G.22 2 - 426 * 12 41.949 - 182.969 224.918 4.703 4 ne 1 30) žebovec Janko, Sr, 6. 10 4 47 2 8 3 8.. 2 5 8 2,267 35.384 75.309 5.492 - da 2 Skupaj Gameljne: 30 23 15 120 206 267 1,242.038 48,283 1,634.7^5 ' ' ' 130.767 46 ne 19 33 KS.ŠMAj^TNO-TACEN Smartno v, 1) Anžič Herman, Marija, 22 1 4 74 5 5 14.697 - 2.118 16.815 - -. ne 1 2) Gregorš Harija, 36 2 61 3 3 18.273 - 7.456 25.729 1.275 2 ne - 3) Jeras Marija,Franc,An- ton, 39 3 - 7 68 14 14 81.055 - 73,458 154.513 6.105 6 ne - 4) Narobe Cecilija, 12 - 1 3 72 8 15 103.697 7.132 .109.937 220.766 11.139 1 ne 1 5) Ovčak Stane, 15 1 1 4 40 4 5 27.967 - 27.480 55.447 3.701 - da 2 6) Pipan Angela, 17 - 2 2 77 4 10 53.776 633 58e504 112.913 6.810 1 ne - 7) Podgoršek Angela,23 - -.2 56 7.8 42.375 3,567 41.294 8.7.236 4.887 - ne - 8) Rozman Marija, 16 2 - 5 67 12 12 61.411 1.331 82,517 145.259 7.712 4 ne 1 9) SuStar Franciška, 34 - 1 3 79 5 5 25.835 20,354 33.739 79.928 2.378 1 ne 2 10) Žurner Jožefa, 1 - - 2 62 14 14 109.571 1.111 78,566 189.248 12.366 2 ne - Skupaj šmartno: 10 6 5 30 71 86 538.657 34.128 515.069 ne 8 7 i -Mmu ¦ r&i-ir i.ii.i.r____—^_______________i__________________i_______-______________i*2I2i25i!'--Š§A§51-IZ-3S-l--- Tacen •"•"¦"*"• 1) 'Bitenc Marjan, 14 2 - 4 46 15 15 76.644 - 87.029 163.673 7.979 5 ne - 2) Burgar- Valentin, 82 2 1 5 71 4 5 23.714 - 84,622 108.336 2,985 1 ne 2 3) Janko Marija, 64 1» 4 53 3 3 28,258 - 13,647 41.905 2.997 - ne 3 4) Ježek Cilka, 16 - - 5 48 13 13 69.400 639 79.016 149.055 7,442 5 ne 3 5) Knapio Janez, 9 2 33 5 6 33.060 555 61.261 94.876 3.669 2 ne - 6) Pangerc Marjan, Ivanka, 6 2 - 4 45 3 3 22.832 - 18.456 41.288 2.781 - da 2 7) Rozman Janko, 44 4 69 23 23 119.218 2.380 93,812 215,410 13,265 3 ne - 8) Silc Alfonz, 15 5 53 13 15 43.209 1,764 13.368 64.341 4.249 - da 1 9)§ušteršič Antonija, Jožefa, 46 1 2 73 8 9 45.409 - 49,664 95.073 -4.270 2 ne - 10) Tomšič Janez, 20 1 1 5 76 6 10 41.543 - 31.176 ' 72,719 4.434 2 ne 2 11) Traven u^nez, 71 - 2 3 7Q 4 4 28.856 - 22,447 51.303 2.955 - up - 12) Upelj Bogomira, 83 - - 4 42 3 4 7.988 2.201 27,663 37.852 282 - da 1 13) 2akelj Jakob, 4 4 52 2 2 9.377 - 11,202' 20,579 604 - ne 2 Skupaj Tacen: 13 8 5 49 97 106 549.508 7.539 599,3G31*156*^10 57,912 20 ne 9 18 KS_SMLEDMIK Sm^ednik 1) Jeraj Adolf, 63 - - 1 66 12 20 96.355 845 67,164 164.364 10,154 2 ne • 2) Jeraj Marjana, 69 1 - 4 54 3 3 20.365 - 15,959 36,324 1.673 ne 2 3) Jeraj Mirko, 7 , 1 - 4 55 22 22 83.816 3.200 79.122 166,138 8.177 3 ne 1 K) Konjar Franc, 42 6 56 21 24 85.592 3.767 81.268 170.627 9,456 2 ne 3 5) Ločniškar Franc, 58 1 1 5 48 4 4 25.562 2,147 14,429 42.138 2,220 ne 1 6) Oblak Jože, 52 1 2 7 72 15 20 95,672 - 72,977 169.649 10.149 4 ne - 7) Koveredo Franc,59 2 1 5 69 7 7 57.887 2.549 26.425 86.861 5.383 ne « 8) Rozman Franc, 17 2 67 9 9 47.811 7,647 40,460 95,913 2.176 2 ne - 9) Rozman Vincencija, vinko 2 - 5 66 10 10 63.079 2.219 30,334 95.632 7.643 1 ne 1 10) iVerli« Anton, 49 - - 4 56 17 17 69.980 2,339 59.382 131.701 7.085 ne 2 11) Vrhovnik Aloiz,60 1 3 24 2 3 17.413 - 10.707 28.120 1.663 da 1 Skupaj Smlednik: 11 8 5 46 122 139 664.532 24.713 498.227 66.779 14 da 1 ,, y 1,157.4-72 ne 10 iX Valburga 1) Surgar Janez, 21 3 56 6 8 24,019 662 ' 26.837 51.518 1.729 up. 1 2) Cvek Jože, 18" ¦ 1 S 86 3 3 22.421 1.153 34.191 57.765 2,643 ne 1 3) Gantar Marjana,59 1 1 74 - 27.405 - 9,218 36.623 1,804 ne 4) Gašperšič Janez, 8 - - 2 62 6 8 40.360 - 3,2.597 72.957 4.537 2 ne 5) Hocevar Franc, 32 - - 4 68 5 9 55.660 6.-007 102,299 163,966 5.909 2 ne . 2 6) Hoč.evar Janez, 11 - - 2 35 - 14.243 - - 14.243 1.20S da 2 7) Knific Janes, 13 3 63 9 11 77.219 802 85.138 163.153 7.515 2 ne 2 8) Rozman Pavle, 58 1 - 4 36 3 7 13,829 - 6,427 20.256 1.399 da 1 9) Traben Franc, 23 1 1 5 45 9 9 41.694 964 39.538 82.196 3.262 da 1 10) Zajc Anton,15 --12 76 13 13 20.389 - 26,122 46.511 1.734 2 ne Skupaj Valburga: 10 . 2 4 31 54 63- 337.239 9.588 362.367 709.194 . 31.946 8 da-4 10 _____w_ ______ ______„„....„.___...._____t,,<.n nfiTi___ ____ ___^______________DS_L Hraše^ 1) -Fujan Marjan,5 1 1 4 40 6 6 14.155 - 37,653 51.808 1.896 2 da 1 2) Stare Jože, 15 2 1 6 79 4 4 23.005 860 - 23,865 - up. 1 3) Koželj Franc, 38 - 1 2 72 10 16 49.846 1.032 114.913 165.791 5.547 3 ne 4) Jenko Friderik, 39 - 1 4 76- 12 12 31.994 ~ 1.831 5-3.017- 86,842 -3.963 1 ne 1 5) Rozman Franc, 36 3 - 5 41 15 16 40.401 6.013 51.751 98.165 3.357 7 ne - 6) Jenko Janez, 49 1 - 5 49 S 10 36.559 4.604 115.864 157.027 3.944 - da 2 7) Rozman Marija,40 1 1 3 72 8 8 39,875 1.065 17.772 58.712 4.327 2 ne 8) Verlič Stane., 43 5 53 5 5 18,385 1.000 82.122 101.507 1.571 - v da 3 9) Spenko Ivan, 52' 1 5 58 20 20 109.370 6,275 103.555 219.200 6.980 5 ne 2 10) Jerala Jože, 44 3 - 7 67 18 18 69.580 3.825 87.378 160,791 6.697 2 ne 1 11) Stare Franc, 50 - 1 - 5 67 lL 15 63.529 7.115 170.941 241.58S 6.682 4 ne 2 12) Janhar Franc, 46 3 1 7 41 14 14 71.639 4,709 191.873 268.221 8.559 7 ne 13) Jeraj Angela, 18 2 2 6 71 12 12 44.943 2.547 71.832 119.322. 6.180 2 ne 14) Rozman Jože, 24 1 - 3 68 6 10 38.921 - 83.663 122.584 4.464 3 ne Skupaj Hraše: 14 13 9 68 146 166 652.210 40. B7&1**-**' ^l,875.420 64.167 38 ne 10 ld Dragočajna 1) Dolinar Martlri, 14 2 2 74 3 3 20.182 - 1.917 22.099 1.660 ne 2) JenkoAndrej, 12 3 2 7 81 13 13 57.913 7,608 36.767 102.288 5.299 7 ne 3) Roztnan .Jurij , 16 3 48 11 11 53.678 11.796 37,003 102.477- 4.956 - da 1 4) Stenovec Andrej, 10 5 57 11 13 74.979 10,944 84.480 170.403 7.078 2 ne 3 5) Vehovec Franc, 13 3 16 36 12 12 77.455 3.510 93.606 174.571 6.630 - da . 1 Skupaj Dragočajna: 5 6 5 23 50 52 284.207 33.858 253,773 571.838 25.623 9 da l 5 ne 3 HLl§ 1) Burgar Jakob, 7 2 3 75 12 12 36.035 806 15.593 52.414 4.587 - up. 1 2) Bonča Ivan, 11 3 - 5 37 10 10 23.884 309 33.125 57.318 2.658 - da 1. 3) čebašek Tine 20 2 1 7 46 12 15 49.446 42.353 83.623 175.422 5.617 5 ne h) Cebašek^Vinko, 24 2 - 4 34 5 7 30.937 - 3,223 34.160 3.132 - da 1 5) Cebašek Ivan ,22 3 1 6 53 14 20 51.913 2,788 66.557 121.258 6.414 6 ne 6) Dolinar Ilarjana, 30 3 - 6 59 2 2 15.408 - 6,302 21.710 777 1 ne 2 7) Medved Andrej, 18 2 - 4 41 2 2 10,696 - 12.082 22.778 1.576 da 1 8) Mlakar Marjan 39 3 - 5 33 2 4 11.779 - 11.779 1,441 - da 9) RoZffian Jože, 26 2 54 3 5 18,488 - 4.072 22.560 2.403 - up. 10) Zor Ivana, Marjan,13 2 49 5 5 20,165 5.143 19.084 44.392 2.390 ne 11) Zor Jože, 9 4 49 4 6 27.064 - 40.633 67.697 2.438 - da 1 12) Zor Marjana, Zlate Angela, 10 5 62 17 17 72,508 3.315 93.205 169.028 7.564 ne 3 13) Šink Jože 5 2 69 10 12 74.697 1.109 65.060 140,866 6.604 2 ne Skupaj Moše: 13 18 4 55 98 117 443.020 55.823 442.539 941,382 47.601 14 ^ g 10 KS.TRNOVEC^TOPOL Usal . - 1) Belc Ivan, 20 - 1 4 74 18 13 107.923 29,665 176.729 314.318 4.585 5 ne 3 2) Carman Valentin, 27 2 - 4 52 5 5 70.978 43.235 181,811 296.024 3,915 4 ne 2 3) Dobnikar* Alojz, 16 1 2 70 4 5 'J 32.312 14.795 48,639 95.746 2.035 2 ne «i) Dobtlikar Ivan, 24 4 - 6 44 8 15 72,769 19.524 292.296 384,589 2,083 6 ne • 5) Dobnikar Ivana, 12 in solast. 1 - S 52 7 7 57.222 8.979 169.287 235,488 2.894 5 ne 2 6) Dobnikar Martin, 23 3 - 6 44 4 18 43.419 2.051 79,629 125.109 2,047 6 ne k - 7) Dobnikai? Mirko, 25 2 1 5 36 11 14 75.640 39.347 522.184 637.171 2,566 5 ne 8) Bobrvvkar Anton, 1 - - U 53 2 2 19*180 13,997 25.195 58.372 1.320 da 1 9) Dobnikar Karija, 14 - 1 3 78 1,2 7.692 - - 7.692 128 ne 10) Kršinar Marija, 7/a 2 - 5 63 12 12 93.650 19.951 360.122 473.623 6.337 5 ne 11) Osredkar Miha, 22 3 - 5 58 7 7 34.610 7.768 69.256 111.634 2.097 2 12) Pustovrh Anton, 21 4 - 8 49 9 15 86.547 13.188 123,462 223.197 3.256 da 2 13) Kopač Jakob, 10 - - 4 65 6 6 27,081 9,574 50.192 86.847 1.290 2 ne 2 14) Košir Ana, 26 1 64 3 5 76.795 44.350 175,390 296,535 3.285 1 ne 3 15) Košir Karel, 13 3 - 5 40 6 7 40.235 31.193 69.756 141.184 3.279 da Skuoai Topol: 15 22 4 67 103 130 846.053 2,343.848 41.109 41 da 4 ,, J 297.628 3,487.529 ne 11 *' Brezovica 1) Oblak Pavle, 8 3 65 5 7 47.271 640 51.734 99,645 3.185 up. 1 2) Plešec Tomaž, 1 1 3 83 10 10 92.579 22.765 127.0S5 242.439 4.214 3 ne 3) Polenšek Vinko, 5 1 45 4 7 54,323 13,324 111.419 179,066 2.493 1 ne - ~............................... .........................¦.......................¦*.....~"n T"* Skupaj Brezovica: 3 1 7 19 24 223.663 50.123 323.928 608,720 11.609 4 n.e 2 A Gove^ek 1) Bukovec Stanko, 3 3 40 16 30 104.730 210.225 434.287 749,242 3.372 3 na 2) čarman Janez, 4 6 61 12 12 141.483 175.431 292.747 609.661 30787 6 ne 3) Čarman Anton, 5 2 - 4 46 8 12 82.502 4,725 103,958 191.185 1.262 4 ne - 4) Krek Anton, 2 2 79 3 5 78.739 28.528 215.668 322.935 2,144 2 ne • 5) Plestenjak Marija, 6 3 1 6 37 11 13 108,337 93t146 557.182 750,665 2.336 6 ne 1 6) Pustov.oh Helena,9 3 65 5' 6 38.608 - 92,757 131,365 1,577 2 ne 1 7) ^šteršič Tranc, 7 - - 1 38 2 4 -53.229 3.574 16.935 73.738 763 - da 1 ^^ ^^ ^^ ^ ^_ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ mg ^j j^ |^g j^ ^m iggi g^ f^i* Mt ft Mi W VvA ^^ \^f ^v jm HfclBB^ Ml Ml Vi Ml m Irf W f ^ #*? l^ "( l^ •* •• *• ^* ^* "^ ¦* ^^ ''^ "^ *^ ™^ *^ "*^ "^ ^™ ^^ *™ "^ ^^ ^" ^^ '^ ^^ '^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^* ^^ ^™ ^^ ^™ ^* ^^ ^" ^^ ^^ "^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ *^ ^^ ^^ ^^ ^^ — ^^ ^^ ^^ ^^^^*^^P Skupaj Govejek: 7 5 1 25 57 82 607.628515*629l,713.5342»83Sl79:L 15.741 23 ne 6 3 Trnovec ¦1) Jamnik Jože, 17 3 53 6 6 43,579 29.183 67.165 139'.927 1.894 da 2 2) Kozjek Peter, 9 3 - 6 34 4 5 33,365 17.681 53.042 104,088 1,838 da 1 3) Kršinar Peter,6 4 63 2 3 25,985 - 36,176 62,161 461 up, 1 4) Osredkar Pavla, 11 3 51 8 9 42,200 96.085 1-25.737 264.022 3,115 ne - 1 5) Polenšek Anton, 16 1 - 5 53 7 7 38.937 72,434 239.765 351.136 2.313 da 3 ' 6) Robežnik Marija,30 1 - 4 46 6 12 102,698 53,214 264,707 425.619 4,088 3 ne 1 7) Tehovnik Francka, 28 2 - 4 39 13 18.132 1,953 20,345 40.430 364 ne • i 8) Tehovnik Franc, S 1 - 4 59 6 8 31.913 - 249,404 .281,317 1,294 ne 2 • 9) Založnik. Pavel, 33 2 4 45 4 5 38.780 14,250 3.463 56,433 1,290 da 1 \ 10) Založnik Peter, 29 1 - 5 69 7 10 53.047 15.885 237,182 306.114 3.325 - da 2 Skupaj Trnovec: 10 11 - 42 51 68 428,636 1,296.986 19,982 da 6"" «,.«____„...______......„.......______________________.....«.i25a685 _ 2,031.307 3 ne 4 12 Tehovec 1) Krek Joža., 5 2 - 5 33 11 11 111,167 28.-251 -345.532 484.950 3,014 5 ne 2) Malovrh FranČiaka, 6 4 - 6 45 2 2. 20,422 10,913 58.386 90,321 ne 1 Ž2-Ižll92BiifjIaSSŽj.i.«.fc...l_--Z-«.S-.-l2(i..^lt«-J2««»2ii4!iliS-.Ji}aiS2 §79.752 807.299 7.915 1 nc -gkttpaj Tehovec: 3 7-17 27 30 ' 345.034 53.265 984.270 6 ne 3 w 1 KS^VODICE Polie 1) Aljaž Stefan, 20 3 2 7 36 16 79.885 619 91.876 172.380 10.123 7 ne 2)-Bergant Franc, 10 3 2 7 82 1H 15 »16.011 1.212 68.446 115,669 6.032 2 ne 1 3) Blažič Marjana, 27 - - 3 69 11 11 69.211 - 78.846 148.060 7.799 3 ne H) Cebašek Vinko, 22 2 2 73 6 8 38.066 996 51.652 90.714 4.352 ne - 5) Debevc Ivan, 25 2 3 8 38 23 23 88.879 1.140 119,639 209.658 9.36S 8 ne 6) Debevc Jože, 14 2 63 14 14 63,990 - 78.906 142.896 8,372 2 ne •7) Gubanc Ivanka, 26 i - 5 59 14 14 78.80 - 69.156 147.236 8,175 2 ne 2 8) Ovijač Jože, 23 2 1 5 72 22 22 94.564 « 111,000 205,564 11.608 1 ne 1 9) Podgoršek Mlrko, 28 4 - 9 38 15 15 67.044 1,004 123.995 192,043 6.278 8 ne 1 10) žebovec Franc, 19 3 - 6 50 13 8 50.174 - 59,729 109.903 7.121 da 1 11) žumefr Janez, 17 5 69 16 13 72,810 - 103,624 176.434 8,942 3 ne 2 ^A ^M ^tt ^A ^M ^M ^A ^H ^H ^tt ^M a^0 ^H ^m ^H ^M #H ^B ^H ^B HK HR ^A ^B AS Btt Htt ^A MM M^^MMMIMIHflilB ^A ^A IHftt Vtt ^A MV A& uh ^f mb —^ k* ^^ uh ^m *^— u ^b -¦__ ^^ u> ^— ^— g_» ^» ^— „_ ^. j_h ^_ ^^ ^^ ^h ^__ ^— Hl ^d ^fll ^tt ^H ^H ^M b ^H ^A ^H M ^H ^B BA ^A ^H ^A ^A ^A ia ^B ^A ^K U Skupaj Polje: 11 18 10 59 163 159 748.717 4,971 956.869 38,159 36 da 1 „ 1,710,557 ne 10 B Wt MB M> MM 44 ^H HM Hf HB m& U| •• ¦•"^* ¦¦ M Mlk 04 IM ttf llA M^ H ¦¦ Mtf UU ^" AA Mt ¦¦# MHI Afl MB Hl ^H M fttt H Mi MMMi Itf W MB tS AM Ml BM fak Hl Mi Itt ^tf ^M ^A Mt ^M Ml Mi Mi JkA Mt ^tf bH ^A 4V M MV W ^fl Hl tlM ^M 4M ^A ^A ^d ^A ^M ^A ^H ^M ,a ^^ ^b ^h ^a ^A ^m ^b ^a ^A M ^^ ^ .- ^^ ^^ ^^ ^^ ^— ^ Povcd^e 1) Hubad Ivana, 3 1 1 4 76 34 17 139,431 13.202 81,750 234,383 11,053 1 ne 1 2) Ovčak Tine, 4 1 67 6 17 67,919 46.586 6.920 121.425 11.586 1 ne 3) Pustovrh Andrejj Mar- jana, 1 1 - 5 50 10 16 75,628 1,709 119,653 196.990 4.416 ne 2 i~« m......«m»«.....¦¦¦.....¦ iiniimimin»inii»ll|imii«mnMM«iii»iniinimrni-«rii»n»»«»»im««»»mi.»»M.«..i«,«nii.in-<, nova 29lentin' Pll°" - 1 2 70 8 12 58,867 843 56.847 115,557 5.283 2 ne 9>" Bi?encaO14 4 C* A' 2 2 6 77 5 7 41.337 - 32.428 73.765 4.075 2 ne 1 10> BitScek152neZ' C* A' 1 - S 49 4 5 33.364 - 42,747 76.111 4.081 - da 1 11) Rotar Jože, Mladinska ^ ^ 5 8? 10 l0 57,191 lf926 9B.578 157.695 4.812 1 ne 3 12> Slidinskaa5 6Z> '^' - - 3 56 12 13 66.996 - 144.638 211.634 4.542 2 ne 1 13> ?tKkt57?eter' ?OdU" - 1 2 70 12 14 41.830 507 49.105 91.442 4.093 - ne 1 14) !SkaeH3IVana' P°dU" 2 1 6 89 6 6 19.057 1.791 24.371 45.219 1.890 - ne 2 KS DRAVLJE l)'čarman Franc. Vodniko-va 211 2) černivec Franc, Za kra-jem 17 2 3) Dolinar Alojz, Zapuška 13 2 U) Ferjan Jože, Marija, Celovška 297 3 5) Jenko Frar.c, Vodnikova j 259 2 6) Jerinc Jože, Dravelj-ska 27 7) Kogovšek Franc, Vod-nikova 215 1 8) Pajk Anton, Marija, Čebelarska 20 9/ Strukelj Alojz, Zapuška 8 2 10) Tome Franc, Vodnikova 218 11) Zafcjek Franc, Zapuška 17 2 4 67 10 10 51,374 1 6 46 21 21 68.958 ^ 29 5 10 61.894 - 6" 46 19 19 118.726 1 6 76 12 12 55.913 1 3 74 12 15 97.655 4 55 20 20 51.409 l 3 72 8 15 53.646 4 42 20 20 91.193 L 4 74 13 15 87.782 5 42 20 20 91.366 203 59.727 111.304 4.958 70.690 139.648 8.050 6 85.831 150.725 8.015 104,904 223.630 13.220 6 57.747 113.660 5.053 6 376 81.941 179.972 7.437 3 43.925 95.334 4.919 4 56.339 109.985 3.146 226 91.746 183.165 10.875 4 1.943 118.972 208.677 6.134 4 91.366 1.817 47.912 141.095 9.766 5 ne i ne - da 1 ne 1 ne - ne - ne - ne - ne •• ne 1 ne 1 K3 ZG. SlšKA 1) AvšiS Alojz, Marija, Tone, Koseška 8 2) Bshar Leopold, Vodnikova 54/a 3) Birk ililka, Vod. 50 4) Birtič Franc , Vod.lll 5) Baonik Jakob, Vod.12 3 6) Duh Marija, Koseška 5 7) Klemenc Jože, Jernej, Vodnikova 5 8 8) Štrukelj Franc, Po-^dutiška 39 9) Jenko Antcn, Vod.c.52 LS_STANEŽIČE Stanežiče 1) Babnik Ivar. a, 31 .2) Larapifi Alojz, l 3) Mrak Jože, 15 2 4) Pance Franc. 3 Sl.-Jaletel^Janez^?________-__ Skupaj Stanežiče: 5 75 25 35 72.561 1 4 70 10 12 56.960 1 4 54 10 18 86,653 1 - 5 66 10 12 76.930 1 - 5 47 25 30 84.246 4 52 11 11 34.675 2 5 49 20 15 92.699 2 1 5 43 18 18 33,511 1 4 78 14 14 77.143 86.406 158.967 9.046 38.769 72.280 2.777 5 50.059 127,695 6.415 2 49 3 2 49 10 10 80.529 - 113,423 193.952 9.776 2 88 4 7 40,422 - 59,158 99.580 5,543 4 39 S 6 27.979 3.251 51.689 82.919 3.782 H 55 25 25 78.645 1.173 51.458 131.276 8.359 ne 82.665 139.625 3.786 4 50.553 137.206 5.213 4 86.404 163.334 3.862 3 ne 1 139.405 223,651 3.889 6 ne 37.111 71,786 2.665 ne 3 95.255 187.954 7.237 4 ne 1 ne 1 2 ne ne da ne l\ - _j I46_ 11__11___.40^255___5A078__SO^gSS^.lSe^ee___§^,631___2___ne____..r.« 2 15 59 267.830 9.502 366.661 643.993 33.091 da 1 ne 4 Dvor ¦ . .. 1)_K§22§L AIkiDj_.§_. ._2___l___2.___3G__16___18___2 8_.9M3___S«ilS-12242lit-i§liSLJ___ki.llž___5___ne_____-m Skupaj Dvor: 1 2 1 5 33 16 18 23.943 9.896 120.764 159.603 L.718 5 ne Medno 1) Brodnik Harija, 2 2 2) Burgar Jože, 12 3) Ješe Ana, 20 4) Knific Ivanka, 21 5) Kopač Ivan, 18 6) Kopač Kristina, 13 7) Kopač Marija, 2 8) Skalar Marija, 14 9) Skalar Anton, 11 2 1 5 74 13 14 60.084 2 - 4 47 13 13 44.716 2 1 5 77 15 30 67.602 1 2 64 5 10 54.338 2 - 4 42 14 20 45.780 3 - 4 36 11 11 75.507 2 - 5 67 7 7 40,137 1 1 4 37 5 6 35.940 1 1 6 43 6 6 30,3 41 1.841 70.827 132.752 2.410 100.652 147.778 95.261 162.863 98,223 152.566 1.920 94.292 142.000 1.622 125.511 202.640 36 65.320 105.493 1.696 37.983 75.619 1.083 36.233 67.657 8.987 5 ne - j 6.179 4 ne - j 7.930 2 ne 1 6.992 - ne - j 5.120 5 ne 8.726 4 ne- 4.312 - ne 2 I 3.79 7 da 1 3.827 da 2 0) Zavrl JaneZj Frančiška - 3 52 16 16 42.933 3.G81 65.887 112.801 6.887 2 ne Skupaj Medno: 10 15 5 42 105 133 497.378 14.597 790.194 63.25S 22 ne 8 ° OBRAZLOŽITEV Osnutek odloka je na osnovi 3. člena zako-na o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij izdelala Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana-Šiška ob sodelovanju krajevnih skupnosti. Pri določanju so upoštevana zakon-ska merila, zlasti občinski prostorski plan, ogroženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki bi nastala zaradi dro-bitve kmetije, možnost proizvodnega sodelova- nja za organizacijo združenega dela, družbeni interes na ohranitvj določenih kmetijskih in gozdno-gospodarskih enot, zlasti glede varstva pokrajine. njihove pomembnosti za splošni Ijudski odpor, njihove ohranitve iz zgodovin-skih in kulturnih razlogov in drugih pomemb-nih razlogov. Namen odloka je zaščita kmetij, ki se od-raža v tcm. da se kmetije ščitijo pred drobit-vijo v primeru dedovanja, sicer pa se protnet z zemljišči prosto odvija \ okviru veljavnih predpisov ob upoštevanju določb zakona o kmetijskih zemljiščih. Javno razpravo o osnutku odloka je že or-ganizirala Kmetijska zemljiška skupnost v vseh krajevnih skupnostih v občinj Siška in bo zaključena do konca septembra. Izvršni svet je osnutek odloka obravnaval na svoji 132. seji 14. 9. 1976 ter ga posreduje v razpravo in dopolnitev delegatski skupščini. OSNUTEK Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, kmetij-ska zemljiška skupnost, temeljna dzobraževal- na skupnost in Skupščina občine Ljubljana-Siška sklepajo v skladu z določbami 143. in 147. člena Ustave SRS in 95. in 155. člena sta- tuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 12/74) družbeni dogovor O OBLIKOVANJU IN DELOVANJU SKUPNOSTI ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA i. Udeleženci tega družbenega dogovora so: — Skupščina občine Ljubljana-Šiška, — vse krajevne skupnosti v občini, — kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana-Šiška, — SIS za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana-Siška, — TOZD s področja kmetijstva in gozdar-stva s sedežem v občini, — TOZD s področja prehrambene industri-je s sedežem v občini, — TOZD s področja prehrambene trgovine s sedežem v občini, — TOZD s podroeja kmetijstva in gozdar-stva s sedežem izven občine, ki so zainteresi-rane za razvoj kmetljstva v občini Ljubljana-Šiška, — Veterinarska postaja Posavje, — druge organizacije, ki so zainteresirane za razvoj kmetijstva v občini. II. Zaradi uresničevanja dolgoročnih in letnih proizvodnih programov v občini, zaradi sklad-nejše modernizaciie, intenziiikacije in dviga kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju in crganizacijah združenega dela, ki združujejo kmete v proizvodnih skupnostih in kmečkih gospodarstvih, ugotavljaio udeleženci trajen interes za delovanje skupnosti za pospeševa-nje kmetijstva v občini. Zato sprejemajo ude-leženci tega družbenega dogovora za delova-nje skupnosti določene obveznosti. Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo s skupnimi prizadevanji uresničevali ci-lje opredeljene s programi o nadaljnjem raz-voju kmetijstva na območju občine in širše družbenopolitične skupnosti Udeleženci tega dogovora ustanavljajo skupnost za pospeševanje kmetijstva z name-nom, da se zagotovi skladnejši razvoj celotne-ga gospodarstva v občini, da se učinkovito uresničuje družbeni plan razvoja kmetijske proizvodnje, da se načrtno usklajuje razvojni program organizacij združenega dela in skup-nosti s področja kmetijstva, gozdarstva in kmetijske zemljiške skupnosti, za učinkovito sodelovanje s potrošniki za usklajeno preskr-bo tržišča z važnejšimi kmetijskimi pridelki, da se skupno rešuje socialna problematika na vasi, ter da se omogoči učinkovitejši splošni ljudski odpor. III. Udeleženci tega dogovora bodo svoje pro-grame in naloge, kolikor zadevajo pospeševa-nje kmetijstva, opredelili s srednjeročnim pro-gramom razvoja kmetijstva v občini ter let-nimi programi razvoja kmetijstva. IV. Zaradi skupnega interesa za skladen razvoj vsega gospodarstva v občini, za povečanje pro-izvodnje hrane, za intenzivnejše izkoriščanje kmetijskih in gozdnih zemljišč, za dvig pro-duktivnosti kmetijstva in življenjske ravni na vasi, za ohranitev naseljenosti hribovitih pre-delov, zaradi pomembnosti kmetijstva in go-zdarstva v splošnem ljudskem odporu, zaradi premajhne akumulativnosti zasebnega kmetij-stva in zaradi skupnega reševanja socialne problematike na vasi, združujejo udeleženci po merilih iz tega dogovora sredstva v skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana-Siška. Skupnost bo tako združena sredstva usmer-jala in uporabljala za najbolj racionalno in hitro reševanje nalog, ki izhajajo iz tega do-govora, izhajajoč iz srednjeročnega in letnih programov razvoja kmetijstva v občini Ljub-ljana-Šiška. V. Udeleženci se s tem družbenim dogovorom zavezujejo, da bodo v posameznem koledar-skem letu združevali naslednja sredstva: 1. Skupščina občine Ljubljana-Siška iz sred-stev proračuna po merilih dogovorjenih med udeleženkami dogovora o splošni porabi v ob-činah v SR Sloveniii. 2. 10 % anuitet od državnega kapitala na podlagi samoupravnega sporazuma o razdelit-vi in usmeritvi sredstev, pravic dn obveznosti občine Ljubljana-Šiška za investicije v gospo-darstvu. 3. TOZD podpisniki tega dogovora od os-tanka dohodka v višini 0,2 %. 4. TOZD podpisniki tega dogovora od kg žive teže odkupljene živine na območju občine v višini 0,15 din. 5. SIS za vzgojo in izobraževanje za kritje stroškov izobraževanja kmetov po potrjenem programu. 6. Kmetijska zemljiška skupnost 10 % od ostanka dohodka. 7. Za posebej opredeljene namene izvaja-nja tega dogovora združujejo udeleženci tudi druga sredstva iz svojega proračuna oziroma iz svojega dohodka, če se tako posebej dogo-vorijo. Z dnem ukinitve sklada za pospeševanje kmetijstva se aktiva in pasiva tega sklada pre-nese na novoustanovljeno skupnost za pospe-ševanje kmetijstva. VI Skupnost določa politiko pospeševanja kmetijstva in sprejema letne programe dela na zboru udeležencev družbenega dogovora, ki ga predstavljajo delegati vseh udeležencev ter delegat občinskega sveta za Ijudsko obrambo. Izvršni odbor zbora udeležencev izvaja po-litiko in programe skupnosti. Izvršni odbor se-stavljajo delegati zbora udeležencev in ima 9 članov. VII. Obveznosti udeležencev glede usklajevanja in izvajanja programov in združevanja sred-stev veljajo po tem družbenem dogovoru do vključno leta 1980, ko se zaključi prva faza izvajanja programa dolgoročnega razvojakme-tijstva. VIII. Za spremljanje in izvajanje tega družbene-ga dogovora imenuje vsak udeleženec ter ob-činski svet za ljudsko obrambo enega delegata v koordinacijski odbor, ki — skrbi za izvajanje programa razvoja kmetijstva v občini, — pripravlja predloge pospeševalnih pro-gramov za razvoj kmetijstva, — skrbi za racionalno trošenje sredstev v skladu s sprejetim programom, — usklajuje svoje programe s programi splošnega ljudskega odpora. IX. Ta družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščene osebe s strani Škupšči-ne občine Ljubljana-Šiška, kmetijske zemlji-ške skupnosti, samoupravne interesne skup-nosti za vzgojo in izobraževanje ter več kot polovica drugih organizacij navedenih v I. toč-ki tega dogovora. Številka: PODPISNIKI: Datum: OBRAZLO2ITEV Odlok o Skladu za pospeševanje kmetijstva pri skupščini občine Ljubljana-Šiška je bil sprejet dne 6. marca 1969. Sredstva v sklad je prispevala občinska skupščina iz svojega pro-računa in so bila namenjena za regresiranje v kmetijstvo. Sklad za pospeševanje kmetijstva v občini je pomembna institucija za usmerjanje in raz-voj (zlasti zasebnega) kmetijstva v občini v skladu s cilji srednjeročnega družbenega na-črta in programa razvoja kmetijstva. Že do-slej je odigral izredno pomembno vlogo pri usmerjanju razvoja kmetijstva in postal po-tnemben usmerjevalec razvoja kmetijstva, za-to bi bilo nedopustno, da se ukine ali ugasne, čeprav se mora preoblikovati v učinkovitejši inštrument uresničevanja razvoja plana v ob-čini, temeljnih organizacij združenega dela s področja agroživilstva in skladnega gospodar-jenja in družbenega razvoja v občini na novi ustavni podlagi. Zato se predlaga. da se v občini prične po-stopek za pravno konstituiranje občinskega kmetijskega sklada (Družbenega dogovora o oblikovanju in delovanju skupnosti za pospe-ševanje kmetijstva). V ta namen in zaradi na-daljevanja sklada naj bi svoj inleres morali združiti vsi zainteresirani dejavniki za razvoj kmetijstva v občini (TOZD v kmetijstvu, živil-ski industriji in trgovini ter TOZD drugega go-spodarstva), saj je skladen razvoj v občini v interesu vseh občanov. Izvršni svet predlaga &kupščini občine — udeleženki tega družbenega dogovora, da izob-likuje pozitivno stališče in prispeva z eventu-alnimi dopolnilnimi predlogi in pripombami k vsestransko usklajenemu predlogu dogovora. OSNUTEK Na podlagi 4. člena Zakona o vojaških po-kopališčih jn grobovih (Ur. list SRS, št. 26-239/ 73), 3. in 8. člena Zakona o prekrSkih (Ur. list SRS, št. 7-31/74) ter 46. in 155. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Ur. list SRS, št. 12/74) je skupščina občine Ljubljana-Siška, na seji zbora združenega dela dne in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK O UREJANJU, VZDRŽEVANJU IN^VARSTVU VOJAŠKIH POKOPALIŠČ IN GROBOV NA OBMOČJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA I. TEMELJNE DOLOCBE 1. člen Ta odlok natančneje določa način postavlja-nja, urejanja, vzdrževanja in varstva vojaških pokopališč, grobov, kostnic in grobnic (v na-daljnjem besedilu: vojaška pokopališča) bor-cev in žrtev NOB, navedenih v 2. členu zako-na o vojaških pokopališčih in grobovih (Ur. list SRS, št. 26-239/73). Pokopališča, za katera veljajo določbe tega odloka, so navedena v posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Vsako novo urejeno vojaško pokopališče mora imeti ustrezen estetski videz v skladu z okolico in ustrezen napis, kaj predstavlja. Za ureditev vojaških pokopališč izda ustrez-no lokacijsko in gradbeno dovoljenje pristojni občinski upravni organ potem, ko je dala stro-kovno soglasje pristojna služba ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. 3. člen Občinski upravni organ, pristojen za grad-bene zadeve, izda ustrezno lokacijsko odločbo ali gradbeno dovoljenje, če je po gradbenih predpisih potrebno, za vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na obstoječih vojaških pokopališčih. V določbi se predpišejo pogoji za izvedbo posegov. 4. člen Za vsak poseg, ki utegne povzročiti spre-membe na vojaškem pokopališču, je potrebno predhodno strokovno soglasje ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. Za take posege se šteje zlasti: konzervira-nje, restavriranje, prebarvanje, porušitev ali prestavitev spomenikov na vojaških pokopa-liščih, zaradj katerih se spremenijo varstveni pogoji. Omejitev iz prvega odstavka velja tudl za neposredno okolico vojaškega pokopališča. Ljubljanski regionalni zavod za spomeni-ško varstvo mora podati svoje strokovno so-glasje najkasneje v 15 dneh po prejemu pred-loga. 5. člen Za redna vzdrževalna dela ni potrebno po-sebno dovoljenje. Redna vzdrževalna del& so predvsem: obnova črk na spomenikih. kamno-seško čiščenje spomenikov in urejanje zelenic okoli vojaškega pokopališča in na njem sa-mem. 6. člen Sklep o ureditvi vojaškega pokopaljšča sprejme Izvršni svet skupščine občine. Odločbo o ureditvj vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi izda pristojni občinski upravni organ. V odločbi o ureditv; vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi ugotovi pristoj-ni občinski upravni organ tudi, kdo zagotavlja potrebna sredstva za njegovo postavitev in kdo ga je dolžan v bodoče varovati ter vzdr-ževati. II. POSTOPEK ZA UREDITEV VOJASKEGA POKOPALISCA 7. člen Pismene in obrazložene predloge za uredi-tev vojaškega pokopališča lahko posredujejo občinske in mestna skupščina, družbenoj>oii- tične organizacije, druge družbene organizaci-je, samoupravne interesne skupnosti, organiza-cije združenega dela, krajevne skupnosti, dru-ge samoupravine organizacije in skupnosti, zbori delovnih ljudi ali skupina najmanj 10 občanov. Predloge posredujejo predlagatelji pristoj-nemu občinskemu upravnemu organu, ki pre-veri skladnost s predpisi in odstopi predloge pristojnemu koordinacijskemu organu za spo-meniško varstvo pri Izvršnem svetu občine. 8. člen Koordinacijski organ za spomeniško var-stvo zbere mnenja družbenopolitičnih organi-zacij občine in krajevnih skupnosti ter nato gradivo odstopi Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog pre-uči in da svoje strokovmo soglasje. Ljubljanski regionalni zavod za spomeni-ško varstvo vrne gradivo s svojim strokovnim soglasjem pristojnemu občinskemu upravne-mu organu najkasneje v 15 dneh po prejemu. 9. člen Pristojni občinski upravni organ mora po-skrbeti za hiter postopek in mora o zadevi od-ločiti najkasneje v 15 dneh potem, ko je dal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo svoje strokovno soglasje. III. SKRB ZA VOJASKA POKOPALlSCA 10. člen Občinska skupščina določi z odlokom, ka-tere krajevne skupnosti skrbijo za posamezna vojaška pokopališča na območju občine irv pod kakšnimi pogoji ter za katera bo občina sama skrbela. Ta odlok mora občinska skupščina vsako leto najkasneje do 10. januarja dopolniti z na-vedbo novourejenih vojaških pokopališč, po-stavljenih v preteklem letu. Sekretariat občinske skupščine je dolžan poskrbeti, da se vsako leto v seznam, ki je se-stavni del tega odloka, vpišejo tudi na novo urejena pokopališča. Pristojni občinski upravni organ dostavi vsako leto najkasneje do 20 januarja sekreta-riatu občinske skupščine poročilo o spremem-bah v stanju vojaških pokopališč na območju občine. Če sprememb ni bilo, dostavi negativ-no poročilo. 11. člen Družbenopolitične organizacije, samouprav-ne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela lahko v sporazu-mu z občinsko skupščino prevzamejo nepo-sredno skrb za urejanje in vzdrževanje posa-meznih pokopališč in grobov borcev narodno-osvobodilne vojne. Pristojni upravni organ občinske skupščine skrbi za sklepanje dogovorov o vzdrževanju spomenikov in za združevanje sredstev v ta r.amen. 12. člen Krajevne skupnosti, organizacije združene-ga dela, občinske skupščine in drugi oskrbniki morajo vojaška pokopališča, za katera skrbijo po tem odloku, primerno vzdrževati vključno s funkcionalnim zemljiščem. Ovenelo ali poškodovano cvetje in vence ter dogorele sveče je potrebno odstraniti. 13. člen Sredstva za urejanje in vzdrževanje voja-ških pokopališč zagotovi vsako leto občinska skupščina na predlog in v sporazumu s koor-dinacijskim organom za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine in sveti krajevnih skupnosti. Določila prvega odstavka ne veljajo za vo-jaška pokopališča, za katera so prevzele nepo-sredno skrb organizacije, navedene v 1. od-stavku 11. člena. 14. člen Prepovedano je vsako poškodovanje voja-ških pokopaHšč ter uničevanje ali poškodova-nje njihovega okolja, kakor tudi odlaganja smeti, odpadkov ter drugih materialov na ob-močju vojaškega pokopališča ali v njegovi okolici. 15. člen Občinska skupščina sprejema investicijski program urejanja in vzdrževanja vojaških po-kopališč najmani za dobo petih let. Program pripravi krajevna skupnost, na območju katere se vojaška pokopališča naha-jajo. K programu da strokovno soglasje Ljub-ljanski regionalnj zavod za spomeniško varst-vo, izvršni svet občine pa ga potrdi, potem ko dobi mišljenje koordinacijskega organa za spo-meniško varstvo. Program za investicijsko vzdrževanje vo-jaških pokopališč se predloži tudi občinskl kulturni skupnosti v obravnavo, dokončno pa ga sprejmeta na skupni seji občinska skupšči-na in skupščina občinske samoupravne kultur-ne skupnosti. IV. EVIDENCA VOJASKIH POKOPALlSC 16. člen O vojaških pokopališčih hrani dokumenta-cijo in vodi evidenco za območje občine pri-stojni upravni organ. Izvršni svet občinske skupščine predpiše pravilnik o vodstvu evidence vojaških pokopa-lišč. 17. člen Za vsako samostojno stoječe vojaško poko-pališče je dolžan upravni organ urediti zem-ljiško-knjižno stanje. Za vsako vojaško pokopališče in njegovo okolico se določi v zemljiški knjigi posebna parcelna številka. Izvajanje določb tega odloka nadzoruje ko-munalna inšpekcija skupščine mesta Ljublja-na v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo. V. KAZENSKE DOLOCBE 18. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki poškoduje voja-ško pokopališče ali njegovo okolje ali odlaga smeti, odpadke ter druge materiale na spome-nik ali njegovo okolje (14. člen) Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje pravna oseba in z denarno kaznijo do 3.000 din odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. VI. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 19. člen Občinska skupščima je dolžna sprejeti inve-sticijski program za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč iz 15. člena v šestih mese-cih po uveljavitvi tega odloka. 20. člen Pristojni upravni organ občinske skupščine je dolžan urediti dokumentacijo in evidenco vojaških pokopališč za območje občine tako kot določa 16. člen, najkasneje do 28. 2. 1977. 21. člen Ta odlok stopj v veljavo osmi dan po ob-javi v Uradnem listu SRS. Stevilka: Datum: Predsednik skupščine občine Obrazložitev: Koordinacijska komisija Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane za varstvo spome-nikov NOB je skupaj s predstavniki občinskih koordinacijskih komisij pripravila osnutck odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vo-jaških pokopališč in grobov na območju obči-ne. Natelna razprava je pokazala. da naj ne bj sprejemali takšnega splošnega akta na ni-voju mesta. čeprav je pustila odprta vpraša-nja, ali lahko rečemo, da imamo v I.jubljani nekatere spomenike, ki so mestnega pomena; vendar pa so bili razpravljalci edini, da naj se vprašanje vojaških pokopališč in grobov ureja na nivoju občine. Kazširjena koordina-cijska komisija si je prizadcvala, skupaj s predstavniki ljubljanskega regionalnega zavo-da za spomeniško varstvo oblikovati čim bolj usklajen tekst odloka in pričakuje, da naj bi ga sprejele vse občinske skupščine v enakem besedilu. Izvršni svet je osnutek odloka obravnaval na svoji 128. seji dne 9. 8. 1976 in ugotovil, da nanj nima pripomb. Nosilcem javne razprave predlaga; da o odloku razpravljajo in izobli-kujejo svoja stališča do vsebine odloka. PREDLOG ZA POTRDITEV LETNIH NAČRTOV GOSPODARJENJA Z LOVIŠČI V LETU 1976/77 Po določilih temeljnega zakona o lovstvu. (Uradni list SFRJ, št. 16-340/65) spada tudi divjad med družbeno lastnino. Pravice njene uporabe so si lahko pridobile lovske organiza-cije, ki se bavijo s športnim lovom, kakor tudi gospodarske organizacije. Vse organizacije, ki gospodarijo z lovišči, so morale do leta 1963 sprejeti petletne lovsko-gospodarske načrte, ki so bili podlaga za gospodarjenje z lovišči. Na območju občine Ljubljana-Šiška uprav-ljajo z lovišči štiri lovske družine, torej orga-nizacije, ki se bavijo s športnim lovom. Poleg tega pa imata manjši del lovišča še dve lovski družini iz občine Ljubljana Vič-Rudnik. Lov-ske družine iz občine Ljubljana-Siška so na-slednje: — Lovska družina Medvode, ki upravlja s 4.480 ha lovišča, od tega 4.180 ha lovne površi-ne; — Lovska družina Toško čelo, ki upravlja s 3.680 ha lovišča, od tega 3.080 ha lovne po-vršine; — Lovska družina Smarna gora, ki uprav-lja s 3.780 ha lovišča, od tega 3.500 ha lovne površine; — Lovska družina Vodice, ki upravlja z 2.710 ha lovišča, od tega 2.610 ha lovne po-vršine. Navedene lovske družine upravljajo s 14.650 ha lovišč, od tega 13.370 ha lovne povr-šine, katere pa je vedno manj. Na osnovi temeljnega in republiškega za-kona o lovstvu so dolžne lovske družine go-spodariti po lovsko gospodarskih načrtih, ki jih potrdi pristojina občinska skupščina. Po smernicah za izdelavo lovsko-gospodarskih na-črtov in zakonskih določil morajo vsebovati srednjeročni programi najboljši način gospo-darskih in tehničnih rešitev gospodarjenja z lovišči. Skupščina občine Ljubljana-Siška je na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 24. 10. 1968 potrdila za vse lovske družine iz območja občine petletni lovsko-gospodarski načrt za obdobje lovsko-gospodarskega leta 1968-69 do 1972-73. Takrat so se omenjene lov-ske družine s posebno pogodbo zavezale, da bodo gospodarile z lovišči kot dober gospodar po lovsko-gospodarskem načrtu, ki je bil raz-deljen na letne načrte. V lovsko-gospodarskem letu 1972-73 je 30. 4. 1973 potekel potrjeni petletni lovsko-gospodar-ski načrt vsem navedenim lovskim družinam v občini, zato bi morale organizacije sprejeti načrte za novo obdobje in jih predložiti občin-ski skupščini v potrditev. Ker pa je y pripravi novi zakon o varstvu. gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju z lo-višči, ki bo določil čvrstejše oblike upravlja-nja lovišč, zlasti pa bo določil oblike in vse-bine; lovsko-gospodarskega načrta, predlaga republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano, da do uveljavitve novega za-kona dn izvršilnih predpisov sprejmejo orga- nizacije, kl gospodarijo z lovišči le enoletne lovsko-gospodarske načrte. Lovsko-gospodarske načrte LD iz območja občine Ljubljana-Šiška so obravnavale Lovska zveza Ljubljana, vse LD na občnih zborih in samoupravna interesna skupnost za gospodar-stvo gozdno-gospodarskega območja Ljubljana in k omenjenim lovsko-gospodarskim načrtom za lovsko leto 1976-77 niso imele pripomb. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Siška je obravnaval predlog za potrditev let-nih načrtov gospodarjenja z lovišči in predlog odstrela za lovsko leto 1976-77 in predlaga ob-činski skupščini, da ga potrdi. Lovska družina Medvode Toško čelo Smarna gora Vcdice rt CC Ci Cfi m ta c« tt S '2 t«" n "a '?! "" 3 "c -< 'a -h ""u % e h c h »t°2 iJi flž III 111 11!' 11! IS! lil IM II! II! III medved 1 — 1 — — — — — — — — — jelenjad 1 — 1 — — — 2— 2 1 — 1 srnjad 84 82 80 46 46 56 44 38 50 50 61 50 gams 3 88 — — 1 1—1 1 — 1 muflon 6 28 — — — 5 4 10 — — 1 zajec 70 41 70 80 65 80 25 25 50 20 11 25 vel. petel. 1 !!_________ ruševec — — — — — — — — — — — — divji prašič 636313 — — 21 — 2 jereb 15 — 15 15 2 15 10 — — 5 — 6 fazan in fazanka 160 49 160 250 146 200 200 147 200 200 85 200 jerebica 20 16 20 60 17 10 10 5 10 5 — 5 raca mlakarica 50 32 50 30 9 15 50 30 100 30 16 30 kljunač 15 2 15 20 3 20 30 20 30 10 6 10 golobi in grlice 100 34 100 200 120 200 30 10 30 110 84 90 informacija ODGOVOR KOMUNALNE ENERGETIKE LJUBLJANA (KEL) na stališča, vprašanja in predloge s 16. seje Zbora krajevnih skupnosti Na osnovi 3. sklepa 16. seje Zbora krajev-nih skupnosti, z dne 24. 12. 1975, sprejetega po obravnavi. Poročila o problematiki začet-ka obratovanja toplovodnega omrežja v sezo-ni 1975-76 v okviru »Komunalne energetike Ljubljana«, po katerem je bila KEL dolžna odgovoriti na zastavljena vprašanja in pred-loge v roku enega meseca, posredujemo odgo-vore, k:i jih je KEL dostavila v zahtevanem roku. Ker smo to informacijo uvrstili šele v dnevni red oktobrske seje, torej dokaj kasne-je, kot so bili pcejeti odgovori, smo informa-cijo dopolnili še z najnovejšim stanjem na tem področju. V zvezi s tem je bil organiziran razgovor s tovarišem Janezom Debeljakom, dipl. ing., direktorjem KEL irt predsednikom Zbora kra-jevnih skupnosti. Zaradi preglednosti celotnega gradiva ob-javljamo pod tekočimi številkami vprašanja, stališča in predloge, v odstavku sledi odgovor ali pejasnilo, temu pa pri nekaterih točkah še dodatna najnovejša informacija (dopolnitev) KEL. Predsednik Zbora krajevnih skupnosti ZUPANClC Kristina 1. r. 1. Zbor krajevnih skupnosti ugotavlja, ta-ko kot navaja poročilo, da so v tej problema-tiki dejansko sporna sistemska vprašanja, ki otežkočajo delo in poslovanje tako KEt kot hišnim svetom. 2. Zbor krajevnih skupnosti predlaga, da se zaradi navedenih dejstev zadeve čimpreje uredijo in to na podlagi samoupravnega spo-razumevanja in dogovorjanja, ker bomo le ta-ko uspešno reševalj dn rešili obojestranske probleme; tak način reševanja pa je edino sprejemljiv. Odgovor: Komunalna ©nergetika Ljubljana se trudi, da bi čim bolje opravljala svojo na-logo, t. j. kvalitetno ogrevala stanovanja in poslovne objekte, ki so priključeni na daljin-siko ogrevanje. Pri svojem delu pa imamo ve-liko težav predvsem zaradi preobremenjenosti proizvodnih in prenosndh naprav, neurejenih sistemskih vprašanj in nezadostnega investira-nja v energetiko Ljubljane. Sedanje stanje lahko izboljšamo samo s skupnimi napori in dogovarjanjem med porab-niki toplote in dobavdteljem toplote. 3. KEL mora obstoječe predpise, ki se na-našajo na daljinsko ogrevanje objektov uskla-diti v sirrislu ustave, ker delegatd ugotavljajo, da to še ni urejeno. Odgovor: KEL želi in se vedno trudi, da bi bili vsi predpisi usklajeni z ustavo dn tako bo tudj nadaljevala. Ce v tem ne bo vedno uspe-la, je pripravljena sprejeti vsako iniciativo, da se nenamerna netoenost ali celo protdustavmost takoj odpravi. Pri tem pa moramo le pripomniti, da bi že-leli konkretne pripombe, ker nam v tem tre-nutku ni iasno v čem in koliko naj bi bili ob-stoječi predpisi protiustavni. 4. Z nastalo sdtuacijo ob daljinskem ogre-vanju objektov s strani KEL v sezoni 1975-76, delegati podpirajo ukrepe SML in njenega IS, ker se KEL ni obnašal samoupravno kot ko-munalna delovna organizacija posebnega druž-benega pomena. Odgovor: Na seji Skupščine mesta Ljublja-ne je predstavnifc KEL izjavil, da vezanje pla-čevanja s prioritetnim vrstnim redom objek-tov ob priključevanju ni bil pravilen ukrep in da v bodoče KEL ne bo več tako ravnal. Pri-pominjamo pa, da je v sedanji fazi razvoja komunalnega gospodarstva v Ljubljani nujno potrebna akcija samoupavnih organov na vseh ndvojih, da se na osnovi samoupravne zavesti potrošnikov in ustreznega pravnega inštru-mentarija, ki je v skladu z našo samoupravno stvarnostjo zagotovi poravnavanje obveznosti potrošnikov, ker sicer bodo nekateri neredni plačniki dobivali toploto na račun svojih so-sedov. 5. Zbor krajevnih skupnosti ugotavlja, da sta IS SML in komisija, ki je bila ustanov-ljena za proučitev in razrešitev nastale situ-acije, le preveč upoštevala mnenje in stališče KEL, kar je bilo razbrati iz tedaj objavljene-ga gradiva v dnevnem časopisju in delno tudi iz obravnavanega poročila (ogrevanja nd bilo zaradi praznih internih inštalacij, znano pa je, da le-te obvezno polni KEL). Tudi nekaj ugo-tovdtev glede plačevanja zapadlih obveznosti je spornih, kar bo navedeno kasneje. Odgovor: Smatramo, da je za ugotavljanje resničnega stanja potrebno upoštevati mnenje strokovnjakov, ki poznajo problematiko posa-meznih področij in kj nastalo stanje po po-trebi še dodatno proučijo. Mnenje potrošni-kov, ki se omejujejo velikokrat le na zadnji člen, t. j. na vroč in mrzel radiator v stano-vanju, ne upoštevajo pa vseh vprašanj pred radiatorjem, ne bi smelo biti osnova za kom-pleksno reševanje ali ocenjevanje problema-tnke. Novinarji so dolžni, da kar najboli objek-tivno obveščajo javnost o kakršnikoli proble-matiki, prav tako tudi o daljinskem ogreva-nju. Prav ob začetku letošnje sezone pa vse in-formacije o stanju naprav v posameznih ob-jektih, predvsem pa odgovornost niso bile ved-no v skladu z dejanskim stanjem. Obveznost KEL je med drugim tudi ta, da po naročilu upravitelja zgradbe (HS ali stano-vanjska podjetja), ki pozna stanje interne in-stalacije, napolni dnterno inštalacijo z omrež-no vodo iz vročevodnega omrežja. V letu 1975 zlasti pa že takoj po končani lanski kurilni sezoni in pred pričetkom letoš- nje, smo naše potrošnike preko časopdsa DE-LO, DNEVNIKA jn preko dveh posebnih na-ših obvestil (poslandh direktno našim potroš-nikom) obveščali o potrebnih pripravah inter-nih inštalacij za ogrevalno sezono. Vsi nave-deni objekti naših navodil oziroma obvestil niso upoštevali ter niso ukrenili med pollet-jem ničesar, da bi interna inštalacija pričaka-la v urejenem stanju začetek ogrevanja. Stiri-najst dni (1 do 15. septembra 1975) pred mož-nim pričetkom kurilne sezone smo vse ureje-ne inštalacije dopolnili oziroma po potrebi na-polnili z omrežno vodo. V omenjenih objektih pa zaradi neurejenosti (vršili so popravila, ne-kateri so celo šele pričeli popravljali, nekateri niso vedeli v kakšnem stanju je interna inšta-lacija) kljub našim večkratnim urgencam, te-ga nismo uspeli izvršiti, saj bi v prdmeru na-šega prisilnega polnjenja interne inštalacije lahko prišlo do občutne škode v stanovanjih zaradi poplav. Zaradj navedenega smo prepričani, da za stanje ob začetku ogrevanja ni bilo krivo na-še podjetje in se z vašo pavšalno oceno ne bi mogli strinjati. Dopolnitev: Z 18. 8. 1976 so prdčeli veljati novi Splošni pogoji za dobavo toplotne energi-je iz vročevodnega omrežja, kd v mnogočem upoštevajo pripombe delegatov in občanov, ob-javljeni pa so bili v Uradnem Mstu SRS, št. 20 od 10. 8. 1976. Polnjenje interne inštalacije in pregledi so predvideni med 1. in 15. septembrom, 15. sep-tembra pa je KEL dolžna po 31. členu obvesti-ti IS SML in IS občinskih skupščin o odje-malcih, katerih priključki niso obratovalno usposobljeni in katerih interne inštalacije niso napolnjene z ogrevano vodo. Po 30. členu (4. alinea) so odjemalci dolž-ni vsako leto poskrbeti za redni letni remont priključka. V letošnjem letu ugotavljamo, da kljub trikratnemu obveščanju (18. marca, 20. maja in 6. julija 1976) niso vsi odjemalci bo-disi naročili remontov priključka pri KEL bodisi pri kakšnem drugem ustreznem podjet-ju. Večina naročil pa je prišlo proti koncu pol-letja tako, da do 15. septembra sodelavci Ko-munalne energetike kljub velikemu trudu ne bodo mogli v celoti opraviti remontov pri-ključkov. V prvi polovici polletja namreč v skladu z zakonsikimi določili brez naročil od-jemalcev niso smeli opravljatl remontnih del, zamujenega pa se v celoti ne da nadoknaditi. Ob polnitvi interne inštalaeije so monterji KEL po 22. členu Splošnih dobavnih pogojev dolžni zahtevati pismeno soglasje predstavni-ka odjemalcev, da so vse naprave obratovalno usposobljene in da ni možen izliv vode. Kva-litetno in pravočasno ogrevanje je možino za-gotoviti le ob kar najboljšem sodelovanju in dogovarjanju med odjemalci in dobaviteljem v skladu z dogovorjenimi in samoupravno sprejetimi ddkumenti. 6. KEL se sklicuje na 37. člen Zakona o upravljanju s stanovanjskinij hišami v družbe-ni lastniru in bremeni za nepravočasno plača-ne zapadle račune hišne svete. Ugotavljamo, da ie oanenjeni zakon prdčel veljati šele de-cembra preteklega leta (1974), hišnj sveti pa so se po tem zakonu konstituirali šele v prvi polovici letošnjega leta (1975), zato stanovanj-ska skupnost Ljubljana pravilno ugotavlja, da zadnji odstavek tega člena še ni dorečen. Odgovor: Predvsem se strinjamo z mne-njem stanovanj&ke skupnosti, da še nj povsem dorečeno določilo 37. člena Zakona o upravlja-nju s stanovanjskimi hišami v družbeni last-nini, ki pa je vendarle toliko jasno, da mora-jo odslej hišni sveti skrbeti za popolno plači-lo dobavljene toplotne energije. Seveda zahte-vek KEL ne more biti odvisen od konstituira-nja HS, ker je to samoupravna funkcija, med-tem ko je zahtevek KEL materialnega znača-ja, ki obstoja ne glede na stanje samouprav-nih odnosov v stanovanjskih objektih. Konsti-tuirand HS nedvomno prevzamejo upravljanje stanovanjskih objektov v takem gradbenem in tehndčnem stanju ter tudi ekonomskem polo-žaju v kakršnem se nahajajo posamezni sta-novanjski objektd. Dopolnitev: Zakon o upravljanju s stano-vaniskimi hišamd velja že skoraj dve letj pa še vedno niso urejena vsa -vprašanja. Glavna težava prd praktičnih pravnih od-nosah je ta, da v&i hišnd svetj niso konstitu- irani oziroma ne opravljajo nalog, ki so pred-videne v prei omenjenem zakonu. Tako ne-urejeno stanje v mnogočem tudi v letu 1976 otežkoča urejevanje na področju rednega pla-čevanja dobavljene toplotne energije. 1. Zbor krajevndh skupnosti ugotavlja, da so nekatere terjatve KEL nasproti hišnim sve-tom neutemeljene in neupravičene. So prime-ri, ko je dolžnik in plačnik za nekatera sta-novanja v novozgrajendh stavbah »Standard Invest«, kot pooblaščena organizacija za pro-dajo stanovanj, le-teh pa ni pravočasno pro dal; v drugih primerih pa »Staninvest« kot razpolagalec s stanovanji družbene lastnine, pa stanovanja niso bila pravočasno vseljena. V teh primerih predsedniki hišnih svetov opravljajo funkcdjo »kurirja-« za KEL ko ure-jajo in razčiščujejo vprašanje plačdla zapadlih terjatev za omenjeni delovni organizaciji. De-legati zahtevajo, da se to vprašanje razreši že ob sami vseldtvi v novo-zgrajene objekte. KEL obremeniuje hdšne svete tudi za zasta-rele terjatve (KEL terjatve zastarajo po enem letu, to je terjatve do potrošndkov-stanovalcev, kd segajo tudi več let nazaj. Zato je treba takš-ne terjatve takoi razčistiti, da boino o nepla-čanih terjatvah dobdli čdsto sliko. Odgovor: KEL podpira zahtevo, da bi se vsak čas lahko našel pravi dolžnik in plačnik toplotne energije, kar pa ni tako enostavno. Že pred uveljavdtvdjo novega zakona smo dme-li primere, da sta se investitor in kupec pre* pirala do kdaj je dolžan plačati toplotno ener-gijo investitor dn od kdaj kupec. V kupopro-dajnd pogodbi za stanovanje je bdl določen rok izpolndtve pogodbe, ki pa se ga često ni držal izvajalec gradbenih del, često pa tudi kupec ni plačal kupnine zaradi česar ni prišlo do primopredaje stanovanja. Objekt se je seveda ogreval dn toploto je bilo potrebno plačati. Na-mesto, da bd se investitor in kupec med seboj dogovorila do kdaj bo plačeval eden in drugi sta spor prenesla na relacijo KEL, ki za de-jansko stanje sploh ni vedela. V takih prdme-rih ukrepanje nd enostavno in lahko povzroča saino nepotrebno delo in stroške. Ne glede na to kaj želita KEL in HS je treba upoštevati staldšča Staninvesta in drugih investitorjev, ki bodo eventualno ugovarjali, da ne morejo bdti toženi, ker s KEL nimajo nobenih odnosov. Take spore dn take ugovore ima KEL tako z OZD dn zasebndkd. Ugovarjali pa bodo lahko tudi iz razloga, da jih KEL ne more tožiti, ker 37. člen citiranega Zakona določa drugače. Ne nazadnje pa je v takih prdmerih odločilno sta-ldšče sodišča, kd ga še nimamo in ki ga bo pri-nesla šele sodna praksa. Zastaralni roki nasproti zasebnikom so iz-redno kratki jn veljajo lahko med dvema part-nerjema, ki sta od vsega začetka znana. KEL doslej često ni mogel zvedeti za točne podatke stanovalea in zato tudi ni mogel ukrepati. Sam priimek stanovalca ali še ta netočen ni omogočal KEL, da bi tožil dokler nd imel po-polnih podatkov o stanovalcu (s točnim pri-imkoin in dmenom ter v primeru prisilnega iz-terjevanja tudi njegovo zaposlitev). Nemalo-krat je KEL iskala podatke preko HS in ne^ malokrat tudi na ta način ni zvedela za toč-ne podatke. Seveda je pri tem tekel zastaralni rok, v takih primerih brez krivde KEL. Pri tem moramo upoštevati, da so tudi za-starane terjatve dolgovd, ki moralno obvezuje-jo potrošnika, da jih plača. Upamo, da ne bo narobe, če bi tudi ob tem KEL pomagali HS. Naj še dodamo, da ima KEL v tem oziru raz-čiščeno sliko jn jo je pripravljena posredovati vsakemu prizadetemu HS. 8. Delegati mendjo, da je seznam neplača-rrih terjatev po stanju 31. 7. 1975 dvomljiv, ker bi moral upoštevati stanje neplačanih terjatev od 1. 10. kot osnovo za ukrep, ker meniio, da so bile marsdkatere terjatve do 1. 10. že po-ravnane, KEL pa bi bil dolžan voditi ažurno evddenco o poravnanih oziroma neporavnanih obveznostih. Odgovor: V odgovor na mnenje delegatov, da ie bil seznam neplačanih terjatev dvom-ljiv, naj povemo, da je »kritdčni seznam ne-plačanih terjatev« na dan pričetka priključe-vanja vseboval samo tiste terjatve, ki so za-padle v plačilo že 31. 7. 1975, na dan začetka priključevanja pa še niso bile plačane. Nepla-čani račund za avgust in september ndso bili osnova za ukrepanje KEL. KEL ima ažurno knjigovodsko evidenco terjatev, sicer takega seznama ne bi bilo mož-no sestaviti. 9. Zbor krajevnih skupnosti ugotavlja, da blagajnlška služba KEL ni pravilnd delovala ali pa ni imela pravilnih navodil, saj se je do-gajalo, da je blagajnik KEL zavrnil blagajni-ka hišnega sveta, če ni poravnal celotnega zneska (računa) za hišni svet, kar je vzrok, da so nekatere terjatve do hišnih svetov tako vi-soke. Iz navedenega razloga so blagajniki (ne-kateri) zadrževali večje zneske v »svojih bla-gajnah« tudi po več mesecev, kar je nedopust-no in protizakonito. Zato delegati predlagajo, da KEL uvede inkasantsko službo. Ni problem pripraviti obračun za posamezne odjemalce oz. stanovalce, ker bi KEL te podatke lahko dobil pri blagajnikih hišnih svetov. S tem bi odpa-del problem nepravočasnega plačevanja za-padlih obveznosti odjemalcev — stanovalcev. Odgovor: Blagajna KEL je sprejemala in še sprejema v delovnem času vsakršne zneske, ki jih prinesejo blagajniki ne glede na to ali se nanašajo na delne ali polne zneske računov. Glede na izrečen očitek, da ne delamo tako, prosimo vsakega prizadetega blagajnika HS, da to takoj sporoči odgovorni osebi KEL. Bla-gajna KEL sprejema denar vsak dan od 6. ure do 12. ure, razen. ob sobotah. Dopolnitev: Tudi v letu 1976 posluje bla-gajna KEL po principih pojasnjenih v odgovo-ru 2. 2. 1976. 10. Sprejet je bil predlog, da se motvtirajo, kjer je to le mogoče, tnerilne ure v toplovod-nih postajah hiš, ker bi s tem prihranili mno-go energije, ki je primanjkuje, hkrati pa bi odjemalci plačevali le tisto energijo, ki so jo porabili. Odgovor: KEL meni, da je vprašanje uva-janja toplotnih števcev kompleksen problem. Prav zato je bila imenovana v KEL komisija za uvajanje toplotnih števcev. V sestavu korhi-sije sta poleg domačih še priznana zunanja strokovnjaka ing. Kržan in dr. Novak. V principu toplotni števci le registrirajo porabljeno energijo, toplotno energijo pa var-čujejo avtomatske naprave v hišnih postajah ali na radiatorjih. Zato ločeno obravnavanje in uvajanje samo števcev brez ostalih ukrepov nima zaželenega učinka. Seveda lahko potroš-nik kupi in montira toplotni števec, saj je lastnik priključne postaje, upoštevati mora le tehnične zahteve KEL. Pripominjamo še, da je slabo pripravljeno uvajanje števcev v Beo gradu povzročilo pri potrošnikih veliko nego-dovanja, saj so bili računi po uvajanju štev-cev večji kot pred njimi. V novem osnutku dobavnih pogojev KEL predlagamo za objekte, ki imajo vgrajene top-lotne števce spremenjen način obračuna, in si-cer sistem dvojne tarife. Letni znesek vezan na priključno moč objekta naj bi bil odvisen od fiksnih stroškov obratovanja, porabljena toplota merjena s števcem pa naj bi bila ob-računana le z variabilnimi stroški obratovanja daljinskega ogrevanja. Samo tarifo bo pregle-dal Zavod za cene v Ljubljani na osnovi fiks-nih in variabilnih stroškov dobavitelja, spre-jela pa ga bo SML. Dopolnitev: V smislu dopisa št. 31-6/76 ing. Povše od 28. 5. 1976 so v novih Splošnih do-bavnih pogojih upoštevane pripombe delega-tov zbora KS občine Moste št. 3, 5, 6, 10, 14, 15. 11. Več pozornosti je posvetiti izdelavi pro-jektov toplovodnih napeljav v posameznih ob-jektih, hkrati pa je treba Okrepiti tehnični nadzor pri izvajanju del, cb tehničnem pre-vzemu objektov pa biti dosleden, ker je ugo-tovljeno, da prihaja do motenj pri dovajanju toplotne energije zaradi omenjenih slabosti, večkrat pa je to vzrok za neredno plačevanje zapadlih računov in za nezadovoljstvo odje-rnalcev. Odgovor: Tehnične službe KEL posvečajo izpopolnitvam projektov in nadzoru izdelave priključnih postaj kar največjo pozornost. Vendar rešitve niso vedno v domeni sodelav-cev KEL. V preteklosti je velikokrat zahteva po cenenosti naprave prevladala. Nadzorni or-gani KEL so velikokrat (praktično ob začetku vsake grelne sezone) pod izjemnim pritiskom izvajalcev in investitorjev objektov. Ti nan>-reč na vse mogoče načine (politični pritisk, grožnja, zahteve) želljo, da začne KEL ogre- vati objekte še preden so povsem tehnično do-končani. Zaradi slabih izkušenj pri kasnejšem dopolnjevanju in dokončanju hišrtih postaj se nadzorni organi KEL dosledno držijo projek-tov in od tega ne morejo odstopati. Dodajamo, da KEL ne vrši nadzora interne toplotne in-štalacije, niti teh inštalacij ne projektira. Pro-jektiranje in montažo vršijo ustrezna monta-žerska podjetja. 12. Zbor krajevnih skupnosti ugotavlja, da je bil delavski svet KEL (sklepi z dne 7. 10. in 31. 10. 1975) pri nekaterih odločitvah nedo-zorel, saj imajo nekateri sklepi značaj pritiska (7. točka). Te ugotovitve datirajo tudi za na-zaj, saj je končno delavski svet sprejel sklep (točka 3), da bo KEL v tej sezoni, v okviru možnosti, storil vse, da bo ogrevanje čim kva-litetnejše. Dosedanja kvaliteta ogrevanja pa je bila dejansko pomanjkljiva, saj je marsikdaj zmanikalo tople vode, radiatorji pa so bili sre-di zime skoraj mrzli, kljub temu, da so odje-malci v večini primerov redno plačevali uslu-ge. Tak sklep bi delavski svet KEL lahko spre-jel že mnogo prej. Odgovor: Navedenl sklepi z dne 17. 10. in 31. 10. 1975 po mnenju DS nimajo značaja pri-tiska, temveč opozorila. Izgradnja omrežja in virov močno zaostaja za dejanskimi potrebami v mestu Ljubljani. Zaradi tega so obratovalne razmere na neka-terih področjih že dokaj neugodne in bo oskr-ba potrošnikov s toplotno energijo motena. O celotni problematiki daljinskega ogreva-nja mesta Ljubljane smo obvestili med dru-gim tudi vse zainteresirane družbenopolitične forume in se upravičeno sprašujemo, zakaj je bil njihov odziv nezadosten. Posledice neure-jene finančno-kreditne problematike, na kate-ro naša organizacija ne more vplivati, bodo konkretno lahko naslednje: V sezoni 1976/77 bi bilo za normalno obra-tovanje nujno potrebno dograditi črpališče v Toplarni Siška. Ker financiranje v letu 1975 ni bilo urejeno oziroma so nastopile restrik-cije investicij, smo začeili graditi črpališče, kljub velikim naporom sodelavcev KEL in os-talih činiteljev (banke) z veliko zamudo, tako da po vsej verjetnosti (ob upoštevanju dodat-no nastalih težav pri uvozu armature, ki je doma ni mogoče dobiti) črpališče v sezoni 1976 do 1977 ne bo gotovo. Posledica bo nekvalitet-no ogrevanje na več območjih mesta Ljublja-ne. Glede na opisano stanje (ki tudi že v letoš nji ogrevni sezoni ni obratovalo povsem nor-malno) vas naprošamo, da ponovno ocenite ali so naši sklepi, zlasti že omenjena 3. in 7. toč-ka, resnično nedozoreli. Za ugotovitev kot so: pomanjkljiva dejan-ska kvaliteta ogrevanja, pomanjkanje tople vode, skoraj mrzli radiatorji v dosedanjih ogrevalnih sezonah pa predlagamo. da se kon-kretizirajo z namenom ugotovitve krivca za tako stanje. Tako bi lahko ugotovili v nekate-rih primerih delno našo krivdo, poleg te pa še številne druge vzroke, ki so večkratni izpadi električne energije, nezadostna skrb samih po-trošnikov ali upraviteljev do vzdrževanja svo-jih internih naprav, nepravilno projektiranje in izvedene naprave, nestrokovne manipulaci-je s strani samih potrošnikov ipd. Dopolnitev: Problematika prepočasne grad-nje energetskih virov in primarnega omrežja je v Ljubljani vsako leto bolj pereča. Zaradi neurejenega financiranja v preteklem letu bo-do naprave potrebne za transport toplote v Toplarni Siška (industrijska cona) pričele ob-ratovati z večmesečno zamudo namesto v za-četku, na koncu kurilne sezone 1976/77. Najtežavnejša je problematika na področju občin Most in Centra, kjer praktično ni mož-no več priključevati novih potrošnikov zaradi zaostajanja gradnje energetskih virov, KEL odjemalcev ne more ogrevati dovolj kvalitet-no, če bo zunanja temperatura za dalj časa padla pod —10° C. Izgradnja novega energet-skega vira v Mostah je v srednjeročnem druž-benem planu predvidena, vendar lahko priča-kujemo prve dodatne količine toplotne ener-gije šele v ogrevalni sezoni 1979/80. 13. Zbor krajevnih skupnosti postavlja vprašanje samoupravae odgovornosti delavcev KEL in njihovega vodstva, ker so se posluže-vali neprimernih metod za dosego svojih ciljev (dodatne investicije, plačilo zapadLih računov). Odgovor: Tako kot večino dosedanjih kuril-nih sezon smo tudi v letu 1975 določili priori-tetno priključevanje s tem, da smo najprej pri-ključili otroške vrtce, bolnice, šole in redne plačnike, nato pa še ostale odjemalce. V ca. 8 % primerov smo naredili napako, ker nismo pravočasno ravnali, diferencirano pa čeprav bi s tem kršili veljavna določila odloka o sploš-nih dobavnih pogojih. Samoupravno odgovor-nost za te primere prevzemamo. Krivdo za to smo priznali tudi na SML. Hkrati pa postav-ljamo vprašanje samoupravne odgovornosti ostalim delovnim organizacijam in HS, ki svo-jih obveznosti ne izpolnjujejo redno ali pa sploh ne. Glede pripombe, da smo hoteli izsiliti do-datne investicije pripominjamo, da se naši plani gradnje proizvodnih in prenosnih na-prav že več let ne izpolnjujejo zaradi neza-dostnega in neurejenega financiranja. Tako tudi v letu 1975 nismo mogli začeti graditi naprav predvidenih v letnem načrtu, ki bi bi-le nujno potrebne že za letošnjo ogrevno ss-zono, še bolj pa za prihodnjo. 14. Delegati podpirajo predlog, ki je bil po-dan v gradivu, da se pričetek ogrevanja določi drugače kot dosedaj, ker je razumljivo. da v določenem trenutku ni mogoče vključiti vseh toplovodnih postaj, hkrati pa menijo, da pogoj + 12° C trikrat zaporedoma ob 21. uri ni pri-meren kazalec, ker se temperature v ljubljan-ski kotlini često zelo hitro spreminjajo. Odgovor: V osnutku novih dobavnih pogo-jev KEL je poslan variantni predlog začetka ogrevne sezone, in sicer v prvi varianti s fiks-nim datumom začetka ogrevanja, v drugi va-rianti z vezaniem začetka ogrevanja na zuna-nje temperature. Pripaminjamo, da je dosedanji način ugo-tavljanja zacetka ogrevanja deloval dobro od začetka daljinskega ogrevanja v Ljubljani, to je od leta 1961 in je v sezoni 1975/76 prvič pri-šlo do tako nagle ohladitve po toplem vreme-nu, da se je dosedanji način ugotavljanja iz-kazal kot pomanjkljiv. Novi predlog upošteva tudi tako spremembo temperature. Dopolnitev: V novih sprejetih Splošnih do-bavnih pogojih je v členu 13 sprejeta varian-ta, da se prične ogrevalna sezona po 15. sep-tembru, ko znaša zunanja temperatura dveh zaporednih dni ob 21. uri + 12° C ali manj. V treh dneh po začetku ogrevalne sezone morajo biti priključeni vsi odjemalci, ki imajo pri-ključek in interne toplotne naprave obratoval-no usposobljene. 15. Zbor krajevnih skupnosti odklanja ko-lektivno kaznovanje porabnikov — stanoval-cev v hiši, ker je neprimerno. Negodovanje ti-stih, ki so redno in pravočasno poravnall vse svoje obveznosti do KEL pa je opravičeno. Odgovor: Komunalna energetika Ljubljana ni nikoli imela namena kolektivno kaznovati porabnikov toplote, s prioritetnim priključeva-njem je želela opozoriti le tiste potrošnike toplotne energije, ki svojih obveznosti do KEL niso pravočasno poravnali kljub večkratnim opominom in pozivom. KEL je le menil, da naj bodo dobri plačniki prikljufieni prej kot tisti, ki svojih obvez niso poravnali. Toda tudi te potrošnike bi KEL v vsakem primeru pri-ključil ne glede na plačilo računov. Dodatno k pojasnilom na delegatska vpra-šanja bi KEL prosila Zbor krajevnih skupno-sti, da upošteva status KEL kot organizacije posebnega družbenega pomena in mu pomaga pri urejanju problemov izgradnje proizvodnih in prenosnih naprav. Na lokaciji Toplarne Šiška je za širjenje tega vira potrebno odkupiti dodatno zemljo. To zemljišče bo KEL uporabljala v skladu s pogodbo sklenjeno s Skladom za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Šiška. Akontacijska cena uporabe 1 m2 potrebnega zemljišča znaša 222,68 din. Po izračunu vseh stroškov bo cena verjetno višja. Za pridobitev 8504 m2 zemljišča bi bilo potrebno plačati kot akontacijo 1,893.670,72 din. Pri pridobivanju zemljišča za komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena bi bilo verjetno primerno upoštevati drugačna meriLa kot pa pri gospo-darskih organizacijah čiste gospodarske dejav-nosti. Vprašanja delegacij, konferenc delegacij ter odgovori KONFERENCA DELEGACUE OBRTNIKOV IN PRI NJIH ZAPOSLENIH 1. vprašanje: Delegacija postavlja vprašanje glede zahtev-ka za odmero in izterjevanje davka na premo-ženje od gozdov. Ta davek se terja od občanov za leto 1972/73/74/75 za nazaj, kar bo v resnici zelo obremenjevalo lastnike nekmete, ki de-jansko res nimajo od te posesti nobenih dohod-kov. Delegacija postavlja naslednja vprašanja: 1. Zakaj naj bi plačevali davke od nedohod-kov? 2. Zakaj se terjajo ti davki v višini katastr-skega dohodka 3-kratnega, ko pa je vendar do-kazano od kmetijskih strokovnjakov, da gozdo-vi ne ustvarjajo niti enkratnega katastrskega dohodka in to v večini primerov? Pri odmeri tega davka niso upoštevani mo-menti, ki se pojavljajo v vsakodnevnem življe-nju, npr. od osebnega dohodka občan, ki pose-duje tako posest, ne more vedno poravnati vseh davčnih obveznosti, če mu taka posest ne pri-naša nobenih dohodkov npr. mladi gozdovi, kjer ni mogoče izkoristiti niti stelje, področja s prepovedano prodajo gozdov (Rožnik in tudi druga gozdna zemljišča v občini), ki se ne mo-rejo prodati, pa so vseeno obremenjena s tem davkom. Nastane tudi vprašanje, kako je z mladimi občani, ki še niso polnoletni pa so prišli do takih gozdnih zemljišč iz različnih naslovov: dodovanje, darovanje. Tudi v KS je bilo na več sejah mnogo ne-godovanja proti temu davčnemu predpisu, ker se občani sprašujejo, zakaj bi morali plačati davke od svojih osebnih dohodkov, ki v marsi-katerem primeru ne dosegajo mejo preživljanja. Najbolj nerazumljivo pa ]e pri politiki pla-čevanja teh davčnih obveznosti to, da se že vnaprej določa, da bodo v letu 1980 morali raz-deliti oz. prodati taki posedovalci gozdnih par-cel svoja zemljišča, tako da ne bodo ostali v njihovi nadaljnji lasti. Drugo zelo važno vprašanje je tudi, kam z gozdovi, ko kmetijske zadruge oz. kmetijska gospodarstva niso zainteresirana za odkup ne-doraščenih oz. zaščitenih gozdov. Lastniki teh gozdov so pretežno stari Ijudje z zelo nizkimi dohodki in če pomislimo na to so res upravičeni negodovati. Občani postavljajo tudi vprašanje o odtuje-vanju takih gozdnih posesti v krajih, kjer je zcmljišče zaščiteno in prodaja zemljišč prepo-vedana. Na več sejah KS so delegati in dru-ge delegacije postavljali vprašanje ali ta zakon ni v nasprotju z zveznim zakonom o davkih, ki piavi, da se davki pobirajo samo od ustvarje-nih dohodkov. Končno, če bi morali nekaj plačevati, je tri-kratni katastrski dohodek absolutno previsok. Vprašanje postavljajo predvsem tisti občani, ki živijo na svojih domovih in so gozdna zemljišča večinoma dedovali, so pa v službi. Ti so poseb-. no ogorčeni nad mislijo, da bi morali plačevati davek na premoženja od gozdov, ki ne prina-šajo nikakih dohodkov. Odgovor; Z zakonom o davkih občanov, ki ga je spre-jela skupščina socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. in 11. febru-arja in na seji zbora delovnih skupnosti dne 13. februarja 1972, je bil uveden davek na do-ločene premoženjske predmete. Poleg dotlej uvedenega davka na tovrstna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi vozila je bil uve-don še davek na stroje, orodje in inventar, na- dalje na motorne čolne in druge plovne objekte ter končno davek na gozdove. Ta slednji davek morajo plačevati občani, ki posedujejo gozdna zemljišča pod pogojem, da jim kmetijstvo ni osnovni vir sredstev za pre-življanje, če je skupni dohodek takega občana v preteklem letu presegel 20.000 dinarjev oziro-ma skupni dohodek vseh družinskih članov pre-sega 10.000 dinarjev letno na družinskega člana. Predlagatelj, republiški sekretariat za finan-ce SRS, je v obrazložitvi k predlogu zakona in konkretno gornjega odstavka zapisal naslednje: »Temeljno izhodišče, na katerem je zasno-van ta zakon je, da mora davčna politika po-stati aktivnejši element v obvladovanju dolo-čenih družbenih tokov in eno izmed učinkovi-tih sredstev v rokah diužbe za obvladovanje neupravičene socialne diferenciacije. V skladu s tem predlagamo, da se uveljavi vrsto vsebin-skih sprememb in dopolnitev. Predloženi zakon hkrati pomeni enega neposrednih ukrepov za uresničevanje stališč, ki so bila zavzeta na II. konferenci ZKS.« »Ena osrednjih zahtev v razpravah o social-ni diferenciaciji je, da je treba razviti oblike obdavčenja določenega premoženja. V tem smi-slu so bila sprejeta tudi stališča II. konference ZKS. Predlagani davek na posest gozdov naj bi plačevali le tisti lastniki gozdov, ki jim kmetij-stvo ni osnovni vir sredstev za preživljanje pod pogojem, da njihov letni dohodek, oziroma let-ni dohodek na člana družine presega znesek, ki je določen v zakonu. Zaradi raznolikosti gozdnih zemljišč in s tera povezane razlike v količini in vrednosti prirastka lesne mase predlagamo, naj bi last-niki ta davek plačevali v trikratnem, variantno petkratnem znesku katastrskega dohodka.« Zakon o davkih občanov je začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu (objava v Ur. 1. SRS št. 7/72 z dne 17/2-1972), uporablja pa se od 1. januarja 1972. Dne 18. julija 1973 je skupščina socialistične republike Slovenije sprejela zakon o kmetijskih zemljiščih. Objavljen je v Uradnem listu SRS, št. 26/73. Po 51. členu sme imeti občan, ki po določbah zakona ni kmet, v ravninskih predelih največ 1 ha kmetijskih in gozdnih površin sku-paj v lasti, od tega največ 0,5 ha gozda in 0,5 ha vinograda. Pri nespremenjeni površini gozda oz. vinograda pa sme imeti v gorskih in hribov-skih predelih največ 3 ha skupnih zemljiških površin. V zgoraj opisani maksimum zemljišč se šte-je površina zemljišč vseh članov ožje družin-ske skupnosti. Občani, katerih zemljišča presegajo določen maksimum so bili dolžni vsa kmetijska in gozd-na zemljišča prijaviti v enem letu po uveljavit-vi zakona za premoženjsko pravne zadeve pri-stojnemu občinskemu upravnemu organu v ob-čini na katere območju je zemljišče. Obseg svo-jih zemljišč pa morajo prilagoditi predpisanemu maksimumu v petih letih, odkar je začel veljati zakon. Ce tega ne bodo storili sami, bodo na zahtevo kmetijske zemljiške skupnosti, kmetij-ske ali gozdno gospodarske organizacije zdru-ženega dela dolžni vsak čas prodati po svoji iz-biri višek kmetijskega zemljišča in sicer po ce-ni, kakor jo določajo predpisi o razlastitvi. Iz opisanega izhaja, da se davek od premo-ženja — gozdov, ,ki presegajo predpisani mak-simum 0,5 ha in katerih lastniki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete ter imajo letni dohodek nad 20.000 din oziroma 10.000 dinarjev na družinskega člana, zakonito predpisuje od leta 1972 dalje. V odgovoru smo sledili predvsem misli iz vprašanja, z obširnejšim opisom pa upamo, da smo uspeli pojasniti tudi ostale nejasnosti. Odgovor pripravila: Davčna uprava 2. vprašanje: a) Zakaj so delovni ljudje, ki upravljajo z zasebnimi sredstvi, v zakonu pri poravnavi de-narnih obveznosti med družbenimi podjetji iz-vzeti v tem zakonu. To lahko povzroči nazado-vanje ali celo upadanje delavnic, ki delajo z zasebnimi sredstvi. b) Zakaj se pri delavcih, ki upravljajo z za-sebnimi sredstvi ne upošteva zakon o vsakolet-ni revalorizaciji osnovnih sredstev (Uradni list SFRJ št. 32/75). Odgovor: Ugotovitev, da oba citirana zakona prizade-neta le uporabnike družbenih sredstev je točna, to pa je obenem tudi odgovor zakaj ni upošte-van zasebni sektor. Zakon o obvezni prijavi denarnih obveznosti je posledica prehoda na novi sistem ugotavlja-nja in delitve dohodka v TOZD, zato izvzema tudi družbeno politične skupnosti, samoupravne skupnosti in sklade DPS. Zakon o revalorizaciji osnovnih sredstev pa nalaga uporabnikom družbenih sredstev dolo-čene obveznosti o obračunavanju in izločanju sredstev amortizacije po višjih revaloriziranih vrednostih. Takega izločanja pa zasebni sektor ne pozna, niti nimamo predpisov, ki bi zavezo-vali zasebnike o ugotavljanju in delitvi dohod-ka (razpolaganje z dohodkom) po principih, ki veljajo za uporabnike družbenih sredstev. 3. vprašanje: Ponovno se postavlja vprašanje, kako je z od-povedjo delavcem v zasebnem sektorju. Na to vprašanje naj nam odgovori tovariš, ki je za-dolžen za ta vprašanja pri občinski skupščini. Odgovor: Delovno razmerje med delavcem in samo-stojnim obrtnikom lahko preneha na enega od tiaslednjih zakonitih načinov: — s pismenim sporazumom, — z odpovedjo, — s pretekom časa, za katerega je bilo skle-njeno, — po zakonu, — z izstopom, — z odpustom. a) Delavec in obrtnik se lahko vsak čas spo-razumeta, da razvežeta delovno razmerje in to pismeno dokažeta v obliki — pismenega spora-zuma. b) Delovno razmerje lahko preneha z odpo-vedjo, ki jo da delavec obrtniku, in z odpoved-jo, ki jo da obrtnik delavcu. V prvem primeru preneha delovno razmerje po volji in odločitvi delavca, v drugem primeru pa po volji in odlo-čitvi obrtnika ne glede na voljo delavca. Delovno razmerje lahko odpove tudi obrtnik brez predhodne delavčeve privolitve, vendar samo iz razlogov, ki jih določa zakon, ti pa so: — če delavec po nastopu dela ne izpolnjuje več posebnih pogojev, ki so bili določeni za sprejem na delo, —¦ če delavec ne izpolnjuje delovnih nalog Ln obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o zapo-slitvi ali predpisanih z zakonom ali kolektivno pogodbo, — če je začel postopek za prenehanje de-javnosti obrtnika, —i če preneha obratovalnica samostojnega obrtnika po posebnem zakonu, to je po določi-lih obrtnega zakona (to so zlasti določbe 75., 76. in 77. člena cit. zakona). c) Ce sta delavec in obrtnik sklenila delov-no razmerje za določen čas, to je za čas, dolo-čen v pogodbi o zaposlitvi, preneha takšno de-lovno razmerje avtomatsko s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno. č) Po samem zakonu, to je nodvisno od volje delavca in obrtnika, preneha delovno razmerje: — če se na način, predpisan v zakonu, ugo-tovi, da je delavec popolnoma nezmožen za delo, — če je delavcu po zakonu oziroma po prav-nomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati delo, ki ga opravlja v obrtnikovi obratovalnici. — če je delavec obsojen na zapor, daljši od šest mesecev, — če je delavcu izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot šest mese-cev. d) Prenehanje delovnega razmerja z izsto-pom delavca je značilno za dopolnilno delo in je njegova posebnost. Zakon namreč dovoljuje delavcu, da lahko brez poprejšnje odpovedi iz-stopi in s tem razdere delovno razmerje, kadar po krivdi obrtnika nastopi kakšna od okoliščin, ki so taksativno naštete po zakonu. e) Zakon dovoljuje obrtniku, da lahko de-lavca odpusti z dela brez poprejšnje odpovedi, če je delavec zaloten pri storitvi kaznivega de-janja, ki se po kazenskih predpisih preganja po uradni dolžnosti in to so težja, hujša kazniva dejanja. 4. vprašanje: Delegati postavljajo ponovno vprašanje, ka-ko se bo rešila zadeva odpovedovanja zaposle-nih v zasebnem sektorju. Najti bo treba na vsak način izhod iz primera obrtnih delavnic, kjer jim primanjkuje dela, in ne morejo držati usluž-bencev v neproduktivnem stanju. Odgovor: Pomanjkanje dela v obrtni delavnici, ni za-konit razlog za odpustitev delavca z dela. Če samostojni obrtnik zaradi pomanjkanja dela začne postopek za prenehanje dejavnosti, bi bil to tudi zakonit razlog za odpoved zaposlenim delavcem. Glede na navedeno menimo, da bodo samo-stojni obrtniki morali posvetiti posebno pozor-nost zaposlovanju tuje delovne sile (dopolnilno delo), ker so le-tej dolžni zagotoviti socialno varnost in zaposlovati delavce le v tistih prime-rih, ko jim lahko zagotovijo delo v perspektivi za daljši čas. Odgovor pripravil: Oddelek za gospodarstvo in finance KS »KOMANDANTA STANETA« Vprašanje: Delegacija zahteva: a) da se takoj uredi levi makadamski pas od Sišenske do Stegenske ceste; b) da se primerno zravna; c) da se postavijo primerni prometni znaki; d) da se prepove parkiranje kamionov in avtobusov; e) da se poostri prometni režim. Delegacija ugotavlja, da se zbpet pojavlja večje število dotrajanih osebnih avtomobilov brez registrskih tablic, ki že parkirajo leto in več in zahteva, da se ti avtomobili nemudoma odstranijo, ker je pod njimi leglo nesnage in se parkirišča ne dajo čistiti. Poleg tega pa za-sedajo tudi parkirne površine. Odgovor: Celovška cesta je del magistralne ceste 1/1 Jesenice—Kranj—Ljubljana in je za njo pristoj-na Republiška skupnost za ceste. Makadamski pas ob Celovški cesti se občas-no ureja, ne samo med Šišensko in Stegenjsko ulico pač pa do Šentvida. Na območju priključka ul. Ane Ziherl na Ce-lovško cesto je postavljen prometni znak 11/34 (prepovedano ustavljanje in parkiranje), vendar ga vozniki zaradi premajhne kontrole službe, ki ureja in nadzira promet, ne upoštevajo. Kako čim uspešneje reševati vprašanje zapu-ščenih osebnih vozil? Krajevna skupnost naj zbere podatke, kje so ti avtomobili in ugotovi njih lastnike. V tem primeru se bo odpeljalo avtomobile po nalogu krajevne skupnosti, v ko-likor bi jih le-ti, na poziv krajevne skupnosti, sami ne hoteli odstraniti. Če pa ne bo mogla ugotoviti lastništva, naj odda seznam predmet-nih avtomobilov pristojnemu komunalnemu nadzorniku, ki bo to skušal ugotoviti « pomoč-jo postaje milice. V primerih, ki bodo za kra-;evno skupnost neuspešni, bo zadevo prevzela komunalno nadzorna služba uprave občine in poskrbela za odvoz. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve KS STANEŽIČE-MEDNO Vprašanje: Občani naselja SS 117/2 v Mednu, imajo sta-novanjske hiše ob kolesarski cesti in so neza-dovoljni zaradi tega, ker se kolesarska steza ;kozi to naselje nikoli ne luži. Promet po tej cesti je zelo gost, dnevno vo-zijo po tej cesti številni tovornjaki natovorjeni z gramozom. Ob prometnih nesrečah na magi-stralni cesti je fo edina obvozmca za ves pro-met proti Gorenjski, kar je za občane nevzdrž-no. Ob nedeljah, ko je na cesti I. reda Kranj— Ljubljana dolga kolona vozil si prenekateri vozniki motcrnih vozil pomagajo s tem, da za-vijejo na vzporedno kolesarsko stezo. Občani zahtevajo redno vzdrževanje (posi-pavanje, pluženje, protiprašno obdelavo ali asfaltiranje). V kolikor to vprašanje ne bo re-šeno, bomo zahtevali zaporo piometa. Naša kiajevna skupnost meji, na zapadni strani na krajevno skupnost Medvode to je na Golem brdu pod Slavkovim domom. Občani te-ga predela zahtevajo, da se cesta na Golo brdo vzpostavi v vozno stanje. Zaradi nedokončane trase nove ceste drsijo plazovi na obstoječo stran ceste, katero na nekaterih predelih za-sipavajo tako močno, da ni več varna za nor-malen piomet. Nujno je odstraniti plazove z obstoječe ceste in zavarovati iste, da ne pride do katastrofe. Odgovor: • Kolesarska steza od Mednega do Sentvida, tudi skozi Stanežiče, je po veljavni prometni signalizaciji prepovedana za motorni promet. Kolesarska steza se občasno ureja — posipava, ni pa predvideno, da bi se v doglednem času asfaltirala. Spoštovanje prometne signalizacije, po izja-vi komunalnega oddelka milice Sentvid, se opravlja občasno, v okviru možnosti. Cesta Seničica—Golo brdo je grajena brez vsake dokumentacije v aranžmaju KS Medvode. Giadbeni odbor je na lastno pest izvedel razna zemeljska dela, med drugim tudi povzročil za-radi nestrokovne izvedbe plaz, ki ga omenjate. Občinski sklad za ceste ni pripravljen finan-cirati sanacije brez predhodnih projektov. Komisija, ki si je zadevo ogledala na kraju samem, je naložila gradbenemu odboru, da vzpostavi obstoječo (staro) cesto v prvotno sta-nje, dokler se ne pripravi elaborat in finančna konstrukcija za novo traso. Odgovor pripravili: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. KONFERENCA DELEGACU ŠT. 24 Vprašanje: Ali je bil dosežen dogovor raed občinama Vič in Šiška za ureditev Večne poti v celoti, da se ne bi ponovil primer ceste za Litostrojem (Vodovodna cesta — med občinama Šiška in Bežigrad). Če ni bilo dogovora — zakaj ne? Odgovor: V zvezi z Večno potjo sporočamo, da koor-dinira načrtovanje med občinama Ljubljana-Vič in Šiška član IS— SML tov. Marko Rajner. Odgovor pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve. KONFERENCA DELEGACIJ AGROSTROJ, DELEGACIJA TOZD ELEKTROSERVISI Vprašanje: Na lanskoletni aprilski seji dne 24. 4. 1975 je na zboru združenega dela pod 9. točko dnev-nega reda bila obravnavana upravičenost loci-ranja »Mobilije« v industrijski coni SP 9 v Viž-marjih. 2e pred tem, ko je LUZ to cono ob-deloval nas je o tem informiral, nakar smo ta-koj odločno nasprotovali, ker je zgornja loka-cija bila edina možnost za rekoastrukcijo naše delovne enote, ker so delovni pogoji neznosni in za kasnejšo uresničitev, da bi vse delovne enote naše TOZD locirali na enem mestu. Se-daj je namreč naša TOZD, ki šteje 160 zaposle-nih, locirana na 5 krajih na področju ljubljan-skih občin Šiška, Bežigrad in Center, zato je medsebojno komuniciranje otežkočeno in dra-go. Ko smo dobili gradivo za omenjeno aprilsko sejo s sporno točko dnevnega reda, smo v naši TOZD sprožili najširšo akcijo na samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah naše TOZD, kjer smo zavzeli enotno stališče, ki ga je pre-bral in pozneje še komentiral naš dšlegat na zboru ZD aprilske seje. Enako stališče so imeli zaradi svojih interesov tudi delegati sosednje Bombažne tkalnice Vižmarje. Kljub burni raz-pravi, ki se je zavlekla pozno v noč, je bil pie-bran in izglasovan prej pripravljen sklep, da se »Mobilia« locira na sporno cono ŠP 9 iz razlogov, da je ta lokacija urbanistično ureje-na in da se gradnja »Mobilie« začne jeseni 1975 leta. S tem nam je bil onemogočen ne šamo raz-voj, temveč sploh obstoj na tem prostoru, kjer smo že 25 let. Lani je našo delovno enoto obiskal repub-liški inšpektor za delo in ugotovil neznosne de-lovne razmere, ki so tudi bile prezentirane na razpravi omenjene aprilske seje lani, izdal od-ločbo, da moramo do 30. 8. 1976 predložiti pro-jekt rekonstrukcije naše delovne enote in ga po 3 letih realizirati. Naš DS je imenoval komi-sijo, ki naj to izpelje, vendar se že pri začetku t. j. pri iskanju možne lokacije suka v »začara-nem krogu«. Komisija je namreč ugotovila, da bi rabili 11.000 do 20.000 m2 tlorisne površine, če bi hoteli realizirati naše težnje, da bi najprej rekonstruirali perečo delovno enoto in kasneje združili vse dejavnosti naše TOZD na tej loka-ciji. Komisija je tudi ugotovila, da nam obsto-ječa makro in mikro lokacija za našo dejavnost najbolj ustreza. V zvezi s tem ponovno predlagamo nasled-nje: 1. Ker se gradnja »Mobilie« ni pričela leta 1975, kar je bil na zboru ZD glavni motiv za-radi nujnosti in ker je takrat bila lokacija ŠP 9 urbanistično urejena predlagamo, da se »Mobi-lija« locira zahodno od te lokacije, katera je se-daj urbanistično že urejena in ni ovir za grad-njo »Mobilie« na tej lokaciji. S tem nam bi bila podana edina možnost razvoja in obstoja na sporni lokaciji SP 9. 2. Opozarjamo tudi, da se zaradi povečanja elektroenergetskih kapacitet in vedno večjega primanjkljaja električne energije predvideva razširitev HE Brod, ki se bo morala širiti na sporno lokacijo ŠP 9. Odgovor: Delovna organizacija »Mobilia« je posredno vložila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoije-nja dne 13. 8. 1976, čemui je bila osnova sklep zbora združenega dela z dne 24. 4. 1975, da se »Mobilija« locira v proizvodni coni št. 9. Raz-prava o upravičenosti lociranja »Mobilie« v proizvodni coni ŠP 9 v Vižmarjih je že takrat odpirala vsa sporna vprašanja, vendar so pre-vladala stališča »Mobilii« v prid. Gradnja »Mo-bilie« se bo začela nekoliko kasneje, kot je bilo podano v obrazložitvi, kor je razumljivo glede na predhodno potrebne upravne in investicijske priprave. Za razvoj TOZD »Elektroservisi« se glede prostora nakazujeta dve poti in sicer združeno: — večja izraba prostora na površinah, kl jih »Elektroservisi« danes imajo v proizvodni coni ŠP 9, — s spremembo in dopolnitvijo GUP za območje ŠS 11 — Stanežiče, čigar meje se do-tikajo zapadnega roba cone ŠP 9 — Vižmarje, bodo detajlno preverjene možnosti za razširitev cone ŠP 9 proti zahodu. V tem sklopu se zdi verjetna možnost pridobiti tudi »Elektroservi-som« skupno površino do cca 10.000 m2, kar bi ustrezalo (ob boljši izrabi) potrebam, kakor so podane v vprašanju. Z ozirom na to, da razširitev tako dejavnosti »Elektroservisov« kot elektrarne HE Brod ni za-jeta v srednjeročnem družbenem načrtu 76—80, smatramo da je tudi časovno dovolj možnosti za opredelitev ustrezne lokacije v okviru spre-membe in dopolnitve GUP za območje ŠS 11 — Stanežiče, kar ho predvidoma dano v javno obravnavo spomladi 1977. Pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve KS »MILAN MAJCEN« Vprašanje: Delegacija postavlja Skupščini občine Ljub-ljana-Siška vprašanje, kaj je ukrenjenega, da bi se še enkrat pričelo z izgradnjo soseske »Sta-ra cerkev«? To je že prava sramota, da kljub obljubam merodajnih faktorjev, da se bo pri-čela graditi, gradnja pa ne krene nikamor. Da-legacija zahteva, da Skupščina občine Ljublja-na-Siška oz. pristojni organi podajo pojasnilo zakaj se že ni pričelo z izgradnjo soseske Sta-ra Cerkev? Odgovor: Zazidalni načrt za območje SS 4/1 — Stara cerkev je bil sprejet 26. novembra 1975, odlok pa je začel veljati decembra. Ob sprejetju od-loka je skupščina sprejela tudi 5 dodatnih skle-pov za razreševanje problematike Stare cerkve, bolje za razieScvanje problemov, ki jih ta iz-gradnja povzroča v odnosu do okolice. 25. II. 1976 je bilo dostavljeno s strani SKUZ in projektantov gradivo za presojo k posameznim sklepom. Po predhodni odločitvi Izvršnega sveta v aprilu 1976 je KS Hinko Smrekar po dveh obravnavah 15. julija 1976 sprejela sklep, da naj se čimpreje prične z gradnjo kraja Stara cerkev. To je IS ponovno potrdil na svoji seji 29. 7. 1976. Tako je na osnovi odločitev glede variantnih rešitev in prekvalifikacije objektov Tržne 6 in 8 podana osnova za izdajo lokacijskega dovo-Ijenja takoj, ko bo za to podana zahteva s stra-ni investitorjev. Pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve KONFERENCA DELEGACIJ »DEKORATiVNE« Vprašanje: Postavljeno je bilo delegatsko vprašanje: Kdaj bodo legalizirali črne gradnje na območju Stanežič? Odgovor: »Legalizacija črnih gradenj« ni ne družbeni ne upravni postopek sam po sebi. Legaliziranje nedovoljenih gradenj je možno samo v okviru sprejetja ustrezne urbanistične dokumentacije, ki po presoji vkijuči zatečeno stanje kot bodo-če stanje. To je potem osnova za izdajo dovo-Ijenja za graditev objektov, ki so dejansko že zgrajeni. Na območju SS 11 — Stanežiče je v pripra-vi gradivo za spremembo in dopolnitev gene-ralnega urbanističnega plana, ki bo v obliki osnutka odloka presodilo glede usode vsake posamezne nedovoljene gradnje. Osnutek bo dan v javno obravnavo predvi-doma spomladi 1977. Po razpravi bo sprejemala skupščina dokumentacijo z odlokom. Pripravil: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve KONFERENCA DELEGACIJ AGROSTROJ Vprašanje: Delavci in občani plačujejo za solidarnostno pomoč Posočju. Iz tega denarja dobijo priza-deti posojila z 2% obrestno mero. Zakaj se de-la za solidarnost, če morajo denar vračati? Odgovor: Skupščine občin Tolmin, Nova gorica in Id-rija so sprejele »pravilnik o merilih za dodelje-vanje posojil in pomoči prizadetim občanom ob potresu v Posočju«. S tem pravilnikom predvi-devajo poleg kreditov kot navajate tudi na-slednje oblike nepovratne pomoči občanom: — za stanovanja, ki jih ni smotrno obnoviti (potrebna nova gradnja), — ki matetialno in fizično sami niso sposob-ni sanirati svojih stanovanj, — ki posedujejo spomeniško zaščitena sta-novanja in objekte, — ki nudijo bivanje drugim občanov med obnovo, — v manj razvitih krajih ob meji (63 vasi in zaselkov), — za stiokovno pornoč in gradbeno doku-mentacijo. V Posočju je bilo poškodovanih ali uničenih 9.139 objektov in evidentirana škoda na teh objektih v višini 1.542,150.119,00 dinarjev. Soli-darnostna pomoč zbirana preko organižacij združenega dela, krajevnih skupnosti in organi-zacij Rdečega križa naj bi v Sloveniji (vključno z 1 delovnim dnevom za Posočje) znašala 109,602.623,00 din ali le 7 % evidentirane škode. Dejanski odziv pa je drugačen, saj smo v Slo-veniji solidarnostno izdvojili le 47,902.712,53 din ali 43,7 % predvidene vsote oz. 3,5 % evidenti-rane škode, občani in delavci Siške le 48,36 % predvidenih sredstev (podatki po poročilu mest-nega koordinacijskega odbora od 18. 8. 19?6) s čemer še otežujemo delo na obnovi občinskim štabom v prizadetih občinah in samim prebi-valcem Posočja. Nepovratnih sredstev ni dovolj niti za že predvidene oblike nepovratne pomo- či, ki so jih občani Posočja v pravilniku s kri-teriji opredelili, zato priporočamo vsem, da od solidarnostne pomoči ne izostanemo. Poleg solidarno zbranih sredstev so osrednji viri še: — posojila poslovnih bank, — zbrana sredstva na podlagi zakona o pri-spevku za opravljanje posledic potresa na Koz-janskem in Posočju, — sredstva po zakonu o oblikovanju sred-stev solidarnosti za odpravljanje posledic na-ravnih nesreč in družbenem dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s temi sredstvi, — zbrana sredstva SS stanovanjskih skup-nosti SR Slovenije o izjemnem posojilu prizade-tim zaradi potresa in — namenska sredstva za stanovanjsko iz-gradnjo pri TOZD. KONFERENCA DELEGACIJ PIVOVARNE UNION Predlog: V Javni tribuni naj se objavi seznam TOZD oz. DO, ki niso podpisali tistih družbenih do-govorov (ceste, železnice), ki jih finančno ob-vezujejo. Odgovor: Evidence o podpisovanju samoupravnih spo-razuraov iz področja gospodarske infrastrukture, za katero se združujejo sredstva, se nahajajona posameznih samoupravnih skupnostih in jih mi nimamo. V mesecu juliju pa je izvršni svet razposlal vsem TOZD ali drugim organizacijam in skup-nostim, krajevnim skupnostim in drugim anketo oziroma zahtevo, da izpolnijo posebno poročilo o sprejemanju samoupravnih sporazumov. Iz teh poročil je razvidno, da v nekaterih TOZD niso sprejeli nekaterih sporazumov oziroma je bilo pri glasovanju več glasov proti sprejemu kot pa za sprejem. Spodaj je razvidno kateri spora-zumi niso bili sprejeti v navedenih TOZD. A. SS za elektroenergetiko za obdobje 1976—1980 SOZD Strojegradnja, TZ Litostroj, TOZD Ser-vis, Elektromehanika, IEZE TOZD Feriti, Iskra TOZD Tovarna žarnic, SOZD Uniles, Fructal TOZD Alko, Tiskarna Slovenija, Viator TOZD Tovorni promet, Drogerija, TZ Litostroj — TOZD International, Avtotehna — TOZD Elek-troproizvodi, Čevljarna Šentvid, Čevljarsko obrtno podjetje Siška, Pleskarstvo, Sloga, B. SS za razvoj proizvodnje in porabe premoga Plutal — TOZD Kovinski, SOZD Strojegrad-nja, IMP — TOZD Skip, TZ Litostroj — TOZD Servis, Iskra Avtomatika — TOZD Orodjarna, Elektromehanika, IEZE TOZD Feriti, Bayer Pharma, Lek — TOZD Farmacija, Lek — TOZD Invest servis, Lek — TOZD Kozmetika, Lek — TOZD Razvoj, SOZD Uniles, Tekstil — TOZD Tkalnica, Tekstil — TOZD Galant proizvodnja, TTL — TOZD Torbica, Fructal — TOZD Alko, Tiskarna Slovenija, Viator — TOZD Tovorni promet, Viator — TOZD Medkrajevni potniški promet, Viator DSSS, Drogerija, TZ Litostroj — TOZ.D International, Avtotehna — TOZD Elek-troproizvodi, Avtoemona, Galvana, Čevljarna Sentvid, Cevljarsko obrtno podjetje Siška, GP Objekt, Pleskarstvo, Sloga, C. SS za nafto in plin Plutal — TOZD Kovinski, SOZD Strojegrad-nja, IMP — TOZD Skip, TZ Litostroj — TOZD Servis, Iskra Avtomatika — TOZD Orodjarna, Elektromehanika, IEZE — TOZD Feriti, Bayer Pharma, Lj. opekarne — TOZD Indop, GP Me-grad — TOZD Penobeton, SOZD Uniles, TTL — TOZD Torbica, Fructal Alko, Tiskarna Sloveni-ja, Viator — TOZD Tovorni promet, Viator DSSS, Drogerija, TZ Litostroj — TOZD Interna-tional, Avtotehna — TOZD Elektroproizvodnja, Megrad — TOZD Družbeni standard, Dekor, Avtoeraona, Galvana, GP Megrad — TOZD Mi-zarstvo, Čevljarna Šentvid, Čevljarsko obrtno podj. Siška, GP Objekt, GP Megrad — TOZD Gradles, Pleskarstvo, Sloga, D. SS o železniških zmogljivostih Savske elektrarne, SOZD Strojegradnja, TZ Litostroj — TOZD Servis, Iskra Avtomatika — TOZD Orodjarna, Elektromehanika, IEZE — TOZD Feriti, Lek — TOZD Farmacija, Lek — TOZD Kozmetika, Lek — TOZD Razvoj, SOZD Uniles, Tekstil — TOZD Tkalnica, Fructal Alko — TOZD Alko, Tiskarna Slovenija, Viator — TOZD Tovorni promet, Viator — TOZD Med-krajevni pot. promet, Viator -DSSS, Megrad — TOZD Nabava in prodaja, Drogerija, TZ Lito-stroj — TOZD International, Avtotehna — TOZD Elektroproizvodi, Dekor, Mizarstvo Viž-marje, Čevljarna Šentvid, Čevljarsko obtrno podj. Šiška, GP Megrad — TOZD Gradles, Ple-skarstvo, Sloga, Usluga, E. SS o magistralnih in regionalnih cestah Savske elektrarne, SOZD Strojegradnja, TZ Lilostroj — TOZD Servis, Iskra avtomatika — TOZD Orodjarna, SOZD Vniles, Elektromehani-ka, IEZE — TOZD Feriti, Fructal — TOZD Alko, Tiskarna Slovenija, Viator — TOZD Tovorni promet, Viator DSSS, Drogerija, TZ Litostroj — TOZD International, Avtotehna — TOZD Elek-troproizvodi, Čevljarna Šentvid, Čevljarsko obrtno podj. Siška, Pleskarstvo, Sloga, F. SS o luških zmogljivostih Savske elektrarne, SOZD Strojegradnja, TZ Litostroj — TOZD Servis, Elektromehanika, IEZE TOZD Feriti, SOZD Uniles, Fructal — TOZD Alko, Tiskarna Slovenija, Viator —TOZD Tovorni promet, Viator DSSS, Megrad — TOZD Nabava in prodaja, Drogerija, TZ Litostroj — TOZD International, Avtotehna — TOZD Elek-troproizvodi, Avtoemona, Cevljarna Šentvid, Čevljarsko obrtno podj. Šiška, Pleskarstvo, Slo-ga, G. SS o razvoju PTT prometa Plutal — TOZD Kovinski, SOZD Strojegrad-nja, TZ Litostroj — TOZD Servis, Iskra avtoma-tika — TOZD Orodjarna, IEZE — TOZD Feriti, SOZD Uniles, Fructal — TOZD Alko, Tiskarna Slovenija, Elektromehanika, Viator — TOZD Tovorni promet, Drogerija, TZ Litostroj — TOZD International, Avtotehna — TOZD Elek-troproizvodi, Avtoemona, Čevljarsko obrtno podj. Siška, Pleskarstvo, Sloga. Opozarjamo pa, da od julija dalje nimamo novih podatkov in je možno, da so v nekaterih od navedenih TOZD naknadno sprejeli te spo-razume. Izvršni svet je odgovore na delegatska vprašanja verificiral na 132. seji dne 14. 9. 1976. V zadnjem obdcbju že v nekaj prilogah občinske tribune nismo ©bjavili odgovorov na delegatska vprašanja. Vzrok temu je pred-vsem v tem, da je bilo večino vprašanj, ki so jih postavljali delegati ali posamezne de-legacije, obravnavanih v usklajevalnem po-stopku ob sprejemanju občinskega proraču-na, še posebej pa ob usklajevanju in spreje-manju dokumentov srednjeročnega progra-ma občine. Na vsa vprašanja v zvezi s tem so delegati prejeli odgovore na skupnem za-sedanju občinske skupščine oziroma na za-sedanjih posameznih zborov. Ostaja še ne-kaj delegatskih vprašanj, ki se niso vezala za ta področja, pa narn odgovore posamez-ne institucije še niso posredovale. Izvršni svet bo zagotovil, da bodo odgovori na ta vprašanja objavljeni v prilogi občinskih tri-bun še v tem letu. Izvršni svet ugotavlja, da je bilo med delegatskimi vprašanji do sedaj ludi nekaj takšnih, ki sodijo na področje de-la samoupravnih interesnih skupnosti. Izvrš-ni svet meni, da ni pristojen, da delegatom posreduje odgovore v imenu SIS, zato pred-laga, da se delegati v prihodnje obračajo s takiml vprašanji neposredno na izvršilne cd-bore pcsameznih samcupravnih interesnih skupnosti.