ram
*t. 38
"'T Groriči, v: žerek dne i), aprila 1910.
Izhaja trikrat na teden, in sicer. ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali  v Qorici na dom pošiljana :
vse leto   .   .   15 K
'    %       „      .    .   10 „
¦ 7..- „    . ...    *.w -J^samiiMe^t^jlIg^tiljo -l^iitr« V Gorici se prodaja**„Socav' v vseh tobakarnah.
nSOČA" ima naslednje izreduei priloge: Ob novem letu »Kažipot -po Goriškem is Gradiščanskem' ; in dvakrat v letu-^Fozui *ed železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlaae naročnine se ne oziramo.
TaeaJ XL.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja "v Gosposki ulici Št. 7 v Gorici v l. nadstr. na desno.
UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na* levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati . loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- T«Ufon it. 83. —
,,G°r' Ti8karoa" A' GabrSček (°dž°v- J- FabgiS> twk« in zA,
Maj o psptaft politiki pri is in flnipl,
m.
Današnja Nemčija predstavlja v notranjosti več kraljevin, velikih vojvodinj, vojvodinj, knježevin, etc. katerih vsaka zase ima svojo domačo vlado.
Na zunaj in glede vojske pa so združene V imenu vseli se predstavlja pruski kralj kot nemški cesar ter osrednja vlada v Berlinu z državnim kimeelarjeni na čelu. Ta osrednja vlada ima pod svojo oblastjo tudi vse konzulatstvo in v zvezi s tem vso nemško kupčijo in trgovino.
Nemški konzulati izvršujejo najbrž dobro svojo nalogo, ker drugače ne bi snovalo ministerstvo zdaj že, ko je daljna Sibirija komaj prosteje zadihala, kakor se poroča, v mestih Omsk, Tomsk in Irkutsk, novih konzulatov.
Najti vzrok, zakaj se je Nemčija pov-spela do tako kolosalne trgovine, kakor-šno razvija že nekaj let, za to ni treba posebnega bistrouma, dovolj bode omeniti sledeči zgodovinski fakt, kateri pove vse.
Leta 1K71 je končala Prusija zmago-nosno vojno s Francozi. Ti slednji so plačali svoj poraz na Prusijo poleg odstopa Mlzacije - Lotaringije še z 8 milijardami frankov. Te milijarde so učinkovale na novoprerojeno industrijo, obrt in trgovino ne le v pruskem kraljestvu, nego vsled dogovora med njimi, v vseh nemških državah in deželah tako vidljivo, kakor se opaža po dobrodejnem dežju čudovit upliv novega življenja svežosti in rasti na popi ej vsled prevelike suše venelih rastlinah in drevju po polji in v šumah.
Fran e o s k e m i I i j a r d e so d v i-g n i l e t o r a j s p I o š n o n c m š k o b la-g o st a nje in trg o v i n o.
Pred 1866. je bila v tem pogledu naša trgovina z nemško vsaj vsporedna, med tem ko je bila tedaj francoska za mnogo stopinj višja. Dandanes pa po v-plivnem dežju tolikih milijard nemška tr-
govina vspešno konkurira vže z nedostopno nam Angleško in se Francoske ne boji.
Naša trgovina se tej zdaj ne da več primerjati, kar žahbog čutimo vsi.
Ni treba, da bi tu še navajali letne v-spelic nemške trgovine v posajenih panogah njihovega gospodarskega truda, dovolj je konstatirati dejstvo, da mogočni nekdaj edini svetovni kramarji Angleži vidijo v Nemčiji najnevarnejšega tekmeca na celi črti in v vser raznovrstnem blagu tako zelo, da se vsled tega razpravlja na široko o napetosti med njimi.
Mi Avstrijci torej brez milijard ne moremo hoditi vštric Nemčije po širnem svetovnem trgoviŠču, ali dalo bi se doseči tudi brez tistih frankov vsaj to, da naš sosednji Orijent, vshodni in južni, bi moral biti v kupčijskem oziru odprt v prvi vrsti le nam, seveda ravnaje se vedno po pametni gospodarski politiki med posameznimi pripadajočimi narodi. - - Šovinizem vsake vrste bi bil le za nas poguben, kar kažejo že nebrojne izkušnje.
Upamo, da naše konzulatstvo, nastavljeno po teh pokrajinah ne spi, ampak da se zaveda velike svoje odgovornosti napram državi, ki jo zastopa vsaj v toliki meri, kakor to lahko opazuje samo pri svojih nemških kolegih tu in tam. Upamo, da naši trgovski potovala* nimajo več uzroka pritoževati se nad mlačnostjo naših kon/ulatskih uradnikov, kakor so se pred leti pritoževali o leni brezbrižnosti nekega konzula, seveda nadutega aristo-krata v enem asirskih pristanišč med tem, ko je imel njegov nemški kolega preskrbljenih v svojih uradih vsakovrstnih informacij za svoje trgovske potovalce tako. da iz osebne prijaznosti je poslužil ž njimi tudi avstrijskega potnika, česar naš omenjeni konzul ni znal ali pa ni hotel. Take vrste konzulov ni potreba.
Zdaj se piše po časopisih zopet, da precej po Veliki noči začno nova pogajanja s Srbijo, Rumunijo in najbrž tudi z ostalimi Balkanci: Dal Bog, da pride do pravih akordov.
Pa tudi naša osrednja vlada pri gospodu ministru Aerenthalu in oba parlamenta naj bi sklepajoč o tem, pogledala malo dalje v bodočnost, nego je tam na Dunaju iz mesta do Praterja, ako ne, do-teče nas v par letih na vse posled tudi mlada zdaj še neznatna a čvrsta ?n .••obujena Bolgarija!
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
Plave. —- V nedeljo dne 3. aprila imela se je vršiti predstava »Zaklad«. Vse je bilo pripravljeno, oder, igralci, — ali vreme ni dopustilo.
Radi tega se bode vršila v nedeljo 10. aprila in sicer s pomnoženim programom.
Po predstavi bodo proizvajali farso »Poroka pod dežnikom«.
Med odmori bode igrala godba. Pripravljeni so krasni svilnati kostumi, velikanski prostor z galerijo. Torej ker imamo mnogo troškov in sicer sedaj dvojne, upamo, da, bo slav. občinstvo posetilo predstavo v prav obilnem številu.
Iz ajdouskega okraja.
Brje, 30 marca 1910. — Letos se prepogosto čuje o tatovih, ki zlasti radi svinjino grabijo. Mora. to že biti kaka veča banda, ki se zdaj tu, zdaj tam po okolici zglaša in vsevprek krade. V noči od 29. do 'O. t. m. so se ti tiči pojavili v kleti Ant. Furlana Mihelji. Pograbili so mu vso mesnino dveh velikih prešičev, vzeli tudi žganja in celo kompot iz sadja ter se na-pili zraven vina.                   .....
Pravega sledu za temi lumpi ni. Zaklepajte prav previdno svoje gnjati, plečeta in druge stvari; kajti hudo je, če človeku kar tako le vse podlabijo.
Zavedni iraški volilci!
Vaš kandidat za dopolnilno volitev v nedeljo   10. t. m. je
dr. Gustav Gregorin,
odvetnik o trstu.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca marcija 1910. K sledeči promet i. s. Dohodki: A. redni dohodki.. 1. Prispevki iz nabiralnikov ,2.141 K 90 v. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjsko 1.536 K 65 v. Štajersko 1.233 K 50 v. Primorsko 465 K 53 v. Skupaj 3.235 K 68 v. 3. Razni prispevki 7.470 K 68. Skupaj 12.848 K 26 v,
B. izredni dohodki. 4. Prispevki za obrambni sklad 9.371 K 40 v. Skupaj 22.219 K 66 v.
Izdatki: A. redni izdatki. 1. plače, renum. učiteljskemu osobju, razni računi itd. 10.108 K 17 v. B. izredm izdatki. 2. naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 9.805 K 60 v. Skupaj 19.913 V 77 v. Torej prebitka 2.305 K 89 v.
Imooitejši Siouenti, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C in ni. bodi Dam sueta dolžnost!
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečggu.
Francoski spisal Jftles Verne. — Prevel 0. !.
(Dat je).
»Da, skušali so priti do Hudsonskoga zaliva, in razcepili so se v več oddelkov. Da, udarili so jo proti jugu! Da, 1. 1854. je doktor Rae v nekem pismu sporočil, da so 1. 1850. Eskimci naleteli na zemlji kralja Wilhelma na peščico štirideset mož, ki so lovili morska teleta, po ledu potovali ter vlekli s seboj en čoln, vsi prepadli, suhi in zdelani vsled naporov in muk. Pozneje so našli na celini trideset trupel in na sosednjem otoku pet, nekatera napol pokopana, druga nič, nekatera pod prevrnjenim čolnom, druga pod razvalinami šotora, tu častnik s svojim daljnogledom na rami in z nabito puško poleg sebe, malo proč kotli z ostanki strašnega obeda! Na to novico je prosilo admiralstvo Društvo Hudsonskega zaliva, da pošlje svoje najspretnejše može na pozorišče. Šli so po reki Back do njenega izliva. Posetili so otoke Montreal, Maconochie, rt Ogl; toda nikjer nič! Vsi ti nesrečneži so umrli vsled bede, trpljenja in lakote, skttšaje si svoje življenje podaljšati s strašnim kanibalstvom. To torej se je zgodilo ž njimi na tem potu, potresenem z njihovimi pohabljenimi trupli! No, ali vas še veseli, jo udariti za njimi?«
Tresoči glas, strastno kretanje in ognjevito obličje Hatterasa je napravilo nepopisen vtis. Moštvo je bilo spričo te žalostne zemlje globoko ganjeno in kakor iz enega grla je zaorilo:
»Proti severu! proti severu!«
»Proti severu torej! rešitev in slava ste ondi. Na sever! nebo je z nami! Veter se spreminja, pot se odpiraj kar obrnite!«
Mornarji so hiteli vsak na svoje mesto k delu, ledovje je pričelo iti narazen. Forward jo je rezal urno in se z vso silo obrnil proti prelivu Mac-Clintocka.
Hatteras je imel prav, da se je zanašal na prosto; morje; šel je po cesti, po kateri je najbrže šel Franklin.! Plul je ob vzhodni strani zemlje Princ-Oalla, ki Je sedaj! dovolj preiskana, dočim je zahodna si.an še nepoznana. Najbrže je porinilo led skozi vzhodne odprtine proti jugu, kajti po prelivu se je dalo prav dobro voziti. Zato je For-\vard tudi popravil, kar je bil zamudil, napel je parno silo, tako da je 14. junija že preplul zaliv Osborne in skrajno točko, do katere je bila še prišla ekspedicija 1.1851. Ledu je bilo sicer še obilo, toda nevarnosti ni bilo več, da bi Fonvardtt primanjkovalo morja. XVIII. Proti severu.
Kakor se je videlo, so se ljudje zopet oprijeli nenavadnega reda in pokorščine. Dela ni bilo veliko in tudi ne naporov, tako da so imeli dovolj prostega časa. Toplota je bila nad lediščem in topli veter je odstranil najhujše ovire vožnje.
Prijazni in prikupljivi Duk je stopil z doktor Clawbo-nnvjem v nekako razmerje zelo odkritosrčnega prijatelja; bila sta si zelo na roko. Kakor pa se pri prijateljstvu Vedno drug drugemu udasta, je treba pripomniti, da doktor ni bil drugi; kajti Duk je delal ž njim, kar se mu je ljubilo. Doktor ga je ubogal kakor pes svojega gospodarja. Sicer
se je pa Duk večini moštva kazal ljubeznivega, samo Shandona se je nekako ogibal, najbrže po naravnem nagonu; pa še eno piko je imel; in na koga? na Pena in Warena. Sovraštvo do nju je kazal z renčanjera, ki ga sko-ro ni mogel pridrževati v njuni bližini. Sploh se pa onadva nista več upala dotakniti se kapitanovega psa, »njegovega domačega angela varuha,« kakor je rekal Clifton.
Kratko, ljudje so zopet dobili upanje in so se mirno zadržali.
»Zdi se, kakor da bi bili vzeli naši ljudje za resnico, kakor jih je bil kapitan nagovoril, menda več rie dvomijo o vspehu,« de" nekega dne Wall Rihardu Shandonu.
»Motijo se,« odvrne Shandon, »če bi premislili in pre-udarili položaj, bi prišli do tega, da gremo iz ene neprevidnosti v drugo.«
. »Pa vendar, saj smo bolj na prostem morju, in hodimo po poti, ki je že preiskana; ali vi ne pretiravate, Shandon?«
»Jaz nič ne pretiravam, Wall; sovraštvo, ali če hočete, zavist, ki mi jo vzbuja Hatteras, me nič ne slepi. Povejte mi, ste li videli shrambe oglja?«
»Ne,« odvrne Wall.
»Torej pojdite tja in videli boste, kako se naše zaloge manjšajo. Načeloma bi morali voziti na jadra, vijak pa uporabljati samo proti tokom ali nasprotnim vetrovom; gorivo bi morali uporabljati skrajno varčno. Kajti kdo ve, v katerem delu tega morja in koliko let smo lahko zadržani ? Toda v svoji blaznosti, da pride naprej, da doseže nepristopni tečaj, se Hatteras ne ukvarja več s takimi podrobnostmi. Naj bo veter nasproten ali ne, on potuje z vso parno silo, in naj-se to nadaljuje, pa pridemo v skrajno zadrego, če ne naravnost v pogubo.«
\folilni shodi.
V ©utovljan.
V nedeljo takoj po blagoslovu se je vršil volilni shod pri Tavčarju v Dutov-ljah, v središču živahnega dela Krasa.
Sklical je shod predsednik¦. narodno-napredne stranke A. G a b r š C e k. Udeležili so se :choda odposlanci mnogih občin, tako da je bil shod kljub slabemu vremenu dobro obiskan.
Gabršček je govoril o političnem položaju v deželi, kako je bilo nekdaj, kako je sedaj, razložil je zvezo dr. Gregorčiča z dr. Pajerjem, ki datira od leta 1900., kako so znali Lahi izkoriščati deželni zbor za svoje narnene, omenjal in razložil ne-verifikacijo 3 poslancev iz slov. velepo-sestva ter verifikacijo iz trgovsko-obrt-ne zbornice, pojasnil odstop svoj in dr. Gregorina.
Storila sta svojo dolžnost v znak protesta proti nečuvenemu nasilsivu. Ljudstvo je razumelo korak ter ga odobrilo.
Povedal je, kako so pritirali klerikalci deželo na rob finančnega propada ter kako so utajili7« milijona deficita itd.
Sprejete so bile resolucije proti državnemu davku na vino, proti davku na zasebno povžito vino in pozvalo se je deželni odbor, naj razdeli podporo za seno, katero je prejel v znesku 13.000 K.
Za kandidata za dopolnilno volitev v nedeljo 10. t. m. je bil proglašen dr. Gustav Gregor iti, o d v e t n i k v T r s t u.
V Zgoniku
se je vršil volilni shod včeraj popoldne po blagoslovu na dvorišču Grudnove gostilne pri cerkvi.
Dasi so čitali vsled slabe poštne zveze razglasilo o shodu v »Edinosti« le nekateri, ki so bili v Trstu ali na Proseku, se je zbralo vendar od 95 upisanih volil-cev te volilne skupine 70 volilcev ter več drugih polnoletnih občanov.
Shod je otvoril Andrej Gabršček. predsedoval je občinski upravitelj g. Maks Milic, ki je pozdravil navzoče ter dal besedo Andr. Gabrščeku.
Gabršček je poročal o položaju v deželi, povedal vse, kar potreba ter pojasnil posebno to, zakaj sta odstopila on in dr. Gregorin. Volilci so to dobro razumeli ter odobrili storjeni korak.
Vsled posebne opozoritve od strani volilcev je pojasnil natančno zadevo glede sena na Krasu.
Končno je bil proglašen soglasno za kandidata za dopolnilno volitev iz kmečkih občin
dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu.
Na Gorjanskem.
Včeraj se je vršil shod na Oorjan-skem. Predsedoval je posestnik Josip T e r č o n št. 24, poročal je dr. Dinko Puc o delovanju sedanjega deželnega zbora in odbora, pojasnil ni&vfednost dosedanjega deželnega gospodarstva, obrazložil postopanje dež. odbora pri razdeljevanju krme, ter na sploh se dotaknil vseh vprašanj, tičočih se Kraševcev.
Konečno je govoril o zahtevah, katere stavimo do bodočega poslanca, ki mora biti cel mož, poučen o vseh stvareh, energičen in sposoben, staviti' se izkori-Sčevanju našega ljudstva v bran.
Kraševci so se v veliki večini izrekli zopet za
dr. Gustava Gregorina v Trstu, kojega kandidaturo tudi on priporoča.
Shod je nato proglasil z navdušenjem dr. Gregorina za kandidata.
Po nekaterih pojasnilih, katera so prosili zborovalci v zadevi deželnega gospodarstva od poročevalca, oglasil se je k besedi g. L u k a S i I a, ki je predlagal, naj se sprejme resolucija proti nameravanemu davku na vino, ki bi zopet otežkočil stališče našemu kmetu. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Nato je predsednik zaključil shod.
Klerikalni kandidat za Kras.
Klerikalci so si poiskali svojega kandidata za dopolnilno volitev iz kmečkih občin v Rodiku, bivšega župana J os. Babica.
Ta Babic je bil včasih n a p r e d n j ak ter je bil v hudem boju z rodiškim župnikom, znanim Elsnicem, strasten nasprotnik župnikov je bil, no, sedaj pa hoče biti ta mož klerikalni deželni poslanec.
V »Gorici« je pisaril župnik strahovite dopise proti njemu — dandanašnji pa mu je Babic zlezel pod kuto in izpod te hoče izleteti kot farovški poslanec. Lepi taki značaji!
Z1 o b e c je bil naprednjak ter je razbijal Šusteršiču shode, sedaj je vrli »katoliški poslanec«, ki kima v deželnem zboru. S t e p a n č i č je iz napredne hiše, pa je tudi »katoliški poslanec«. Zlobec je bil ves vesel zasluženih kron v letošnjem de-želnozborskem zasedanju, Stepančič je postal deželni odbornik, kar nese 4000 K na leto. — Sedaj naj bi postal poslanec tretji bivši naprednjak Babic!
Spoštuje se pač le z n a č a j n e ljudi, ki ostanejo, kar so bili ter ne presedlajo za skledo leče.
Kraševci naj si izvolijo za poslanca znaeajnega moža
dr. Gustava   Gregorina, Babic naj ostane v Rodiku — babic!
Jforici" - Jiiarska zadruga".;
»Gorica« ne da miru. Posvečeni in neposvečeni iumpje bi radi izzvali večjo škodo da bi se potem oni ponudili za rc-šenike. Saj so se pred kratkim že veliko zanimali za Mizarsko, imeli so konference med seboj in z zastopnikom iz minis-terstva, ali sprevideli so, da ne dobijo Mizarske v kremplje preveč po eenv zato so se umaknili in zdaj bevskajo po »Gorici«, da bi morda izzvali še težavneje razmere, ki bi prinesle večjo škodo.
Moj odgovor »Gorici« od sobote bodi kratek:
Moja pot v Egipt se ni tikala M. z. — Pač pa je res, da bi imela po mojih načetih __ pohvaljenih in odobrenih ustno in pismeno celo v notranjem in zunanjem mi-, nisterstvu — veliko korist tudi M. z. in vsaka naša ekspertna trgovina. Ta korist je docela postranski, prikriti namen za-počete akcije. — Q vsem tem bom govoril javno, ako in kedar se bo meni zdelo primerno, ne pa na vsako zlobnost ljudij, ki s cinično hladnokrvnostjo uničujejo vse, kar ni zraslo na njihovem zelniku. — »Gorici« zagotavljam, da zlobnežem že zaprem sapo, kakor sern že cesto storil..
—  »Gorica« naj raje povč, koliko odgovorov mi je ostala dolžna. Naj povč n. pr., zakaj so v zadnji seji deželnega zbora nalagali zbor in vso javnost glede na pri-mankljaj, ki znaša 1,715.000 in ne pol milijona manj."— »Soča« molči le tedaj, ko je »Gorici« prej ali slej že povedala, kar jej je tikalo. »Soča« je pisana za razumne fjudi, ne za backe, ki danes ne vedo več, kaj je bilo včeraj!
»Gorica« je pohvalila celo dr. Turno, češ, dokler je bil on p;i Mizarski, je šlo.
—  Da, šlo je, pa kako? Dr. T. je za vozil tudi tu, kakor doslej še vedno, kar je pričel na politiškem ali gospodarskem polju. Saj je to dejstvo danes splošno priznano. Ne verujem, da bo imel več sreče na svoji zadnji stopnji — v socijalni demokraciji.
—  Pri Mizarski ni bil sam denarno čisto nič prizadet. Ko je videl nevarnost, ki bi mu pretila v Solkanu, je našel oslička, ki mu je šel na led; dobil je gospoda R. K.. ki je prinesel v M. z. poleg dela tudi večjo denarno moč.
Takrat je bila M. z. v glavnem le posredovalnica v trgovini, — in dr. Turna sam je engažoval Trgovsko-obrtno zadrugo s kreditom nad 200.000 K. Sedanja ogromna in prekrasna tovarna z vsem, kar je krog nje, je nastala šele pod vodstvom g. Konjedica. Vkljub temu danes ves dolg pri Trgovsko-obrtni zadrugi ni narastel za več nego znaša vrednost teh novih naprav, kajti ves dolg znaša le 415.000 K, ali niti za 200.000 več nego je znašal v hvaljeni dobi pod dr. Turno. — Trgovsko-obrtna zadruga je vknjižena na vseh teh posestvih, vrhu tega ima posebno jamstvo večjega števila dobrih posestnikov, ki Imajo čistega premoženja za mi-
lijon kron, T. o. z. je torej več nego dvakrat zavarovana in ne zgubi niti vinarja. Ali saj edino za to gre lumpom pri »Gorici«. Piskajo oni na to, kdo bo imel kaj škode pri Mizarski, — ti posvečeni in neposvečeni falotje bi le radi priklicali malce runa na T. o. za., ker dobro vedo, kako je ljudstvo občutljivo v denarnih zadevah, posebno pa pri nas. »Gorica« dolži ponovno vodstvo M. z., da je zakrivilo ta-košen konec. Toda udriha tudi po naši stranki in še posebe seveda po meni, ker je g. R. K. član izvrševalnega odbora (bolje: je bil, ker od lani ni več!). In dalje, da bi jaz moral dobro vedeti, v kakšnih rokah se nahaja vodstvo M. z. in kakšen je njen položaj.
Na to prav kratek odgovor: Nisem ne vseveden ne vsemogočen, da bi moral dobro vedeti vse take nemogoče reči. — Ali ipak moram povedati, da sem storil, kar je bila meja dolžnost. Poskrbel sern, da je T. o. z. dobila zasebno poroštveno izjavo in da je bil s tem bolje zavarovan tudi ves tisti kredit iz prejšnje dobe, katero »Gorica« hvali. In to je nekaj! — Da bi pa vedel, kako je prav za prav z Mizarsko zadrugo, je načelstvo T. o. z. odredilo in izvršilo samo novo -— bilanco Mizarske zadruge. Ravnatelj T. o. z. in knjigovodja- »Goriške ljudske posojilnice« sta delala več tednov v Splitu, na Reki. v Trstu in Solkanu, napravljen je bil točen inventar, določeni odbitki na blagu,* na terjatvah itd. — in napravljena je bila bilanca. — Na podlagi te bilance je T. o. uredila svoje razmerje do Mizarske z., — in posledica je: likvidacija. Tu ne zgubi T. o. z. niti enega vinarja. — ali pa doleti kaka zguba člane M. z., to ni moja reč. Da sem vedno z vso dušo podpiral M. z., to pač ni nikak greh, ali protesto-vati moram proti prozorni zlobnosti klerikalcev, ki bi radi priklicali v deželo nove težave, v katerih bi M. zadrugo dohitele večje nesreče, —• a potem udri po stranki in po meni. Brezvestni naklepi klerikalcev so preveč jasni, da bi se jim mogle uresničiti ostudne želje. Toliko danes.
A. Gabršček.
Domače vesti.
Smrtna kosa. — Po dolgem bolehanju je podlegel dne 3. t. m. neizprosni sušici gospod M i r k o p l. Z i e r n f e I d, c. kr. računski asistent pri tukajšnjem c. kr. gozdnem ravnateljstvu. Doživel je starost 30 let. Pogreb je bil danes popoldne. Naj počiva v miru! Preostalima: g.čni sestri in g. bratu naše sožalje!
Slovensko gledališče. —- Vže celo zimo smo se veselili pomladi, ki nam prinese poleg svojih krasot tudi našo gledališko sezono. In res. so prišli naši dragi gostje-umetniki, in mi smo jih sprejeli pod ivttsi, ki so nam jih zapustili lansko sezono, !ji 2e par let sem. Da se nismo varali, je pokazala takoj otvoritvena   predstava
»Če je to res, Suandon, potem je res položaj neva-1 ren.«
»Da, nevaren, WaU; ne samo z ozirom na stroj, ki bi nam v slučaju pomanjkanja kupiva nič ne koristil v kakih kritičnih okoliščinah, temveč tudi z ozirom na prezi-movanje, ki nas zadene prej ali slej. V krajih pa, kjer pogosto zmrzne živo srebro v toplomerju, je treba malo misliti na mraz.«
»Toda če se ne motim, Shandon, se zanaša kapitan nato, da obnovi svojo zalogo na otoku Beechev; baje dobi tam veliko množino oglja.«
»Ali pa se pride v teh morjih, kamor se hoče, Wall? Ali se pa lahko zanese, da nalet* na prosto cesto? In če ne more dospeti do otoka Beechev, kaj naj bo potem z nami?«
»Vi imate prav, Shandon; Hatteras se mi zdi nepreviden; toda zakaj ga o tem nič ne opomnite?«
»Ne, WalL« odvrne Shandon z nekako nevoljo, ki jo komaj prikrije, »sklenil sem molčati; jaz nisem več odgovoren za ladjo. Jaz bom čakal izida; meni se ukazuje, jaz poslušam, nasvetov pa ne dajem.«
»Oprostite, da vam rečem, da nimate prav, Shandon, kajti gre se za stvar, ki se tiče vseh, in da to kapitanovo neprevidnost lahko vsi drago poplačamo.«,
»In če bi jaz govoril, Wall, ali bi me on poslušal?«
Wall si ne upa pritrditi.
»Morda bi pa poslušal opomine moštva?«
»Moštva?« reče Shandon ter zmaje z rameni; »toda, moj ljubi Wall, ali še niste opazili? oni se za vse prej brigajo nego za svojo rešitev! oni vedo, da se'bližajo 72. vspo-edniku in da jim je tisoč funtov obljubljenih za vsa< ko »stopinjo«, katero prevozijo od tu dalje!«
Prav sodite, Shandon, in kapitan se je poslužil naj-1 boljšega sredstva, da je navezal nase ljudi.«
»Brez dvoma,« pritrdi Shandon, »vsaj za sedaj.«
»Kaj hočete reči s tem?«
»Jaz hočem reči, da sedaj, ko ni nevarnostij in naporov, ko smo na prostem morju, sedaj gre vse dobro. — Hatteras jih je z denarjem pridobil. Toda kar se dela za denar, se dela slabo. Naj pridejo pa težavne okoliščine, nevarnosti, beda, bolezen, malosrčnost, mraz, v kar vse nepremišljeno drvimo, in videli boste, če se bodo ti ljudje še domislili na nagrado!«
»Torej, Shandon, po vašem Hatteras ne bo imel sreče?«
»Ne, Wall, ne bo je imel. Pri takem podjetju morajo biti voditelji prešinjeni od iste misli in simpatije, ki je pa tu ni. Jaz pristavljam, da je Hatteras blaznež; to priča vsa njegova preteklost! Sicer bomo pa videli! Morda še pridemo v take okoliščine, da bo treba vodstvo ladje izročiti drugemu, manj vratolomnemu kapitanu.....«
Vendar,« reče Wall ter zmaje z glavo nekako dvom ljivo, »Hatteras bo imel na svoji strani' vedno...«   -         !
Doktor Clawbonnya,« ga prekine Shandon. »učenjaka, ki misli samo na vedo, Johnsona, mornarja, ki se suženjsko drži discipline in ki se mu niti misliti ne ljubi, mogoče še enega ali dva, kakor tesarja Bella, k večjemu štiri može, in na ladji nas je vseh osemnajst! Ne, Wallf Hatteras nima zaupljivosti ljudi, on to dobro ve in jih mami z denarjem. Sicer je spretno uporabil Franklinovo nezgodo, da je nestalne duhove spremenil, toda jaz vam rečem, to ne bo dolgo trajalo, in če se mu ne posreči na otoku Beechev se izkrcati, je izgubljen!« »Če bi mogli ljudje slutiti....« #Rotim vas,« opomni Shandon živahno, »da jim ne
poveste teh mojih opazk, pridejo že sami do vsega tega. Sicer je pa za sedaj dobro, da nadaljujemo pot proti severu. Toda kdo v*j, kaj pride iz tega, kar imenuje Hatteras potovanje proti severu, morda da se vrnemo, odkoder smo prišli.
Na koncu Max-Clintokovega preliva je preliv Melvil-Ie, kjer se steka ona vrsta prelivov, ki vodijo v Baffinsko morje. Tega naj se Hatteras varuje! Vožnja proti vzhodu je težja nego proti severu!«
Iz teh besed se vidi, kake volje je bil Shandon in kako prav je sodil kapitan, ko je v njem slutil izdajalca.
Sicer je pa Shandon prav govoril, ko je trenutno zadovoljstvo moštva pripisoval nadi, da kmalu prekoračijo 72. vsporednik. Ta pohlepnost po denarju je na ladji prešinila tudi najmanj pogumne. Clifton je že za vsakega posebej naredil zelo natančen račun. Če torej odšteje doktorja in kapitana, ki bi se nagrade ne mogla udeležiti, je ostalo šestnajst mož na Forvvardu. Ker je nagrada znašala tisoč funtov, bi prišlo na vsakega za eno stopinjo dvainšestdeset in pol funta. Če bi se kedaj prišlo na tečaj, bi doneslo vsakomur 18 stopinj, ki bi jih bilo treba prodreti, enajst sto petindvajset funtov; to bi bilo lepo premoženje. Ta ljubljena misel bi torej kapitana stala osemnajst tisoč funtov. Pa saj je bil dovolj bogat, da bi lahko plačal tak sprehod rra tečaj.
Ti računi so še posebno užgali lakomnost ljudij, kakor je lahko verjetno, in marsikateri si je želel priti črez to z zlatom prevlečeno širino, ki se je pred^ Štirinajstimi dnevi veselil, da se umikajo proti jugu.
(Dalje pride,)
29
v soboto 2. t. m. »M o r a 1 a g o s p e D ul-ske«.
Tej, globoko iz življenja zasnovani komediji je sledilo občinstvo z zanimanjem, imajoč pred sabo igralce, ki so bili vsi brez izjeme kos svojim vlogam.
C). B u k š e k o v a je zelo dobro pogodila g. Dulsko. Tak le ženski »samodržec« tt> ni karsibodj...Posebno,.na }g trebaj ' imeli" poteg Vie^a'4i*feeg& ^rkva^luča in grlo. — O. N u č i č se je izborno uživel v vlogo Zbvska. Posebno naraven, je bil v I. dejanju, ko kažp lahkoživca-pijanca. Sploh smo opazili, da je od lani še napredoval. G. >V.in te" rT5*Va'jc"tfila popolnoma na mestu. Zelo ljubki ste bili g. D a u i-1 o v a in 11 i č i č eva. Prva pravi škratelj-ček — druga naivno dete — a obe zelo dobri. G. Kan dler jeva je bila resnična Hanka —- jednako g. T h a 1 e r j e v a v vlogi najemnice in perice Hankine botre posebno zadnje.
Jn z g. Mo 1 k o m smo bili seveda tudi zadovoljni. Prav imeniten možiček. Je spregovoril sicer samo en, a zelo včinko-vit stavek.
Razhajali smo se zelo zadovoljni pa z mislijo, da so umetniki-gostje zaslužili nekoliko več zasedenih sedežev v parterju.
Druga predstava. V nedeljo so
igrali  pred  razprodano   hišo   francosko
burko »G d č. J o s e 11 e      m o j a ž e n a.
Burka kot so vse  —  delo   hipnega
efekta brez posebne vsebine.
G. N u č i č je igral zelo vtrudljivo vlogo. Biti takole 3 ure in pol neprenehoma na odru — to ni šala; in vendar je bil vsekakor zelo dober.
Zelo je tudi vgajala g. 11 i č i č o v a -Josette. Obilo smeha je vzbudil g. Povhe. Njegovim kretnjam se mora človek nehote smejati.
Naravnost imeniten je bil Anglež g. Boh u s I a v. Ta mimika! In kot Pitolet, n vendar ena in ista oseba. G. Bohuslava si pač želimo videti v daljši vlogi. Popolnoma na mestu sta bila g. Uukšek in B u k š e k o v a, kakor tudi ves ostali ensčinble z manjšimi vlogami, ki se ne dajo uveljaviti.
3. p r e d stav a v pondeljek: Pri markizi de Jurignv se snidejo g. Carteret in abbe Mertin. Vname se živahen razgovor o ženi. in kaj najbolj obvaruje ženo pred nemoralnostjo. Misli so različnih, in g.Carteret trdi, da ščit ženi je vsekakor le ljubezen. To se spočetka pokaže kakor za nepravo, ko namreč markizin nečak grof Andrc. vara svojo ženo, nečakinjo g. Cartereta, z nekdanjo svojo ljubico. Žena mu misli povrniti jednako z jednakim, a končno sprevidi, da tega ne more storiti, ker preveč in resnično ljubi svojega moža. Zmaga ljubezen pri obeli, da se vrneta sama k sebi. --- Ljubezen bdi in ščiti!
To je na kratko vsebina mične veseloigre, ki je polna kaj ljubkih prizorov in ki je bila kaj dobro igrana.
G. W i n t e r o v a se nam Je pokazala včeraj v vsej svoji mičnosti. Sam sebi zvest je ostal seveda tudi včeraj naš g. Nučič, in g. Kandlerjeva nam je vgajala. G. Danilo je bil kaj ljubeznjiv in dober striček. G. Bohusiav je pač tožil, da je vzrok vse smole v njegovem življenju, njegovo ime Ernest; a mi smo bili tako zelo zadovoljni ž njim. Izpolnila se nam je želja, videti ga v daljši vlogi. Prepričan naj bode, da si je pridobil vse naše simpatije, katere mu brezdvoma tudi ohranimo. O. Thalerjeva je bila izborna predstavite-ijica žene, ki ljubi in odpušča. Kakor v-stvarjen takole za župnika je pa g. Povhe. Lahko rečemo, da nam še ni bil nobenkrat tako všeč kakor sinoči. Imenitno je predstavljala staro devico g. Nučičeva.
Na oder " prišeebetali tudi naši stari znanki g. Ih^.ceva in Danilova, ki ju vedno radi vidimo.
C^daliŠče je bilo polno »i gledalci so dajali duška svojim čutstvom pri vsaki pavzi z burnim aplavzom.
Gledališka predstava v Trgovskem Domu bo zopet v četrtek 7. aprila. Igrali bodo lepo dramo »1 zgubi jene is ki privabi brez dvoma obilo občinstva v gledališče. Spisal je dramo Roberto Bracco, poslovenil dr. Al. Gradnik. Vsebina: Iz umazanega   neapolskega   predmestja   se
glasi divja razkošna pesem, ples, kletev.....
vmes pa done žalostni akordi glasovirja, ki izvaja na njem svoje žalostne melodije godec-slepec, njemu je godba življenje, in najde si v predmestju izgubljeno bitje, ki
pride k njemu sredi temne, viharne noči! In nji daruje vse, kar ima, svojo ljubezen,. I svojo godbo . . . ona ga ljubi tiho in uda-no, kakor bi morda ljubila svojega očeta, ako bi ga poznala ... a on sloni v objemu lepe kurtizane in umira v njenem naročju . . .s Slepec-godec jo pelje v umazan dom, a vendar srečen in zadovoljen. ^Ali v^nji se vzbjtdi žensko samoljubje, uda *se"lapeijivim besedam stare ruiijanke, ki
ji obeta belo hišo z zrcali___lepe obleke
... In luč pred kipom madone ugasne v znamenje, da zapušča tihi dom sreča, ljubezen in .zadovoljnost ... Ob sentimentalnih'koprnečih akordih izzveni pesem in godec-slepec ostane sam, zapuščen.
Pravzaprav to rri nikaka drama ti »Izgubljenci« le slike iz življenja, brez zveze, ali vendar spojene s tako globoko in prepričevalno psihologijo, da gledaš pred seboj veliko stavbo nesreče in obupa. Gorkij je nazval svoje delo »Na dnu življenja«, slike iz življenja, postavil je, na oder osebe, ki prihajajo govore in umirajo, vmes filozofirajo in zopet odhajajo v tuji neznani svet... In tudi Pavlina čuje iz zunanjega sveta glasove, zdaj čuje vabljive besede, ki jo vabijo v srečo, življenje, zdaj pa ji prorokuje mrtvaški zvonec konec, ki jo čaka, ako ostane tukaj. — In vendar je ta drama, ki ne nosi na sebi nobenega znaka drarnaturgije, nekaj epo-
halncga, izrednega___Vseskozi je v nji
življenje, jok se meša s smehom, molitev s kletvijo, Ijnbezen s sovraštvom.
Lahko rečemo, da so »Izgubljen ci« najboljše liferarno delo, ki smo ga sploh že kdaj videli na slovenskem odru. — Zatorej opozarjamo slavno goriško publiko, da ne zamudi tega krasnega dela in pohiti v četrtek 7. april a polnoštevilno v Trgovski dom.
Seno in deželni odbor. — »Gorica« tarba Kraševce glede sena. Pravi, da ne bo nič ter trdi, da je vlada ie p o n u d i I a 13000 K, da je dež. odbor to zavrnil pa da potem ni nobenega odgovora. Nehote* priznava malobrižnost deželnega odbora za seno in nehote kaže, kako malomarni so klerikalni poslanci, ki ne delajo dane? nič. jutri nič, nikoli nič. -• Najgrša pa je farbarija ^Gorice«, ki trdi, da je vlada le ponudila oni znesek, v resnici pa je vlada odposlala dež. odboru podporo. Za to imamo mi v rokah dokaze črno na belem. — i Kaj torej delajo, zakaj zavlačujejo tako važno reč?!
Tržaški zrakoptovec Polak se je spustil včeraj dopoldne v Trstu v zrak s svojim balonom. Kakih 500 m visoko je plul nad Trstom proti Furiauiji. Veter pa ga je zanesel na Vipavsko stran in blizu Oseka se je spustil Polak včeraj pop. na tla. Odpeljal se je z bratovim avtomobilom v Trst, ko je "odredil prej vse potrebno za transport balona.
Redni občni zbor Soške podružnice S. P. D. se bo vršil dne 7, aprila t. I. ob 5' ; uri v Narodni čitalnici v Tolminu. Ako bi ne bil zbor sklepčen ob tej uri, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število članov. Dnevni red: I. Odborovo poročilo; 2. Blagajnikovo poročilo ter proračun za prihodnje leto; 3. Volitev novega odbora; 4. Slučajnosti.
Na »Zftrin«: Dopis iz Gorice ne odgovarjamo. Dobro vemo, da se ne manjka »gotovih ljudi«, ki imajo mnogo časa opazovati druge, izmišljevati si o njih nesramne laži, kakor je n. pr. ona o Jožefu H. in si pri tem najbrže še domišljujejo, da stojo visoko nad drugimi. — Če so pa že tako prepričani o naši nevednosti, neizobraže-nosti in sploh — o čemur hočejo —• jim kličemo s Sokratom: »Jaz vem, da nič ne vem!« — Dobe pa se žalibog »gotovi ljudje«, ki še tega ne vedo.
NB. Morebitne enake dopise ignoriramo.
Prizadete. Zgubljeno — najdeno. — Pri sinočni predstavi je neka dama zgubila belo boa. Katera jo pogreša, naj se oglasi v naši tiskarni.
Javni ples priredijo batujski fantje v nedeljo, dne 10. aprila v prostorih g. Er-nesta Valetiča. V slučaju slabega vremena se vrši ples dne 17. t. m.
uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red važen radi društvene dirke, sreč-kanja, veselice itd. katera se bode vršila 12. junija t. 1.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici
vabi vse gg. odbornike k.odborovi seji, Katera bode v soboto dne 9. t. m. ob 8.
Trgoviki-okrtn in gospodarske vati.
naše   kmečke* gospodarske   zadruge.
(Dalje.)
Ko se združijo vsi vinogradniki po vseh naših vinorodnih krajih in ko bodo sami prodajali vino v zadrugah konsu-. men tu, ko odpade resnični mešetar, ki je vinski trgovec, takrat verujte, b o d e b o-1 j e z a p r o d u c e n t a i n t u d i z a p iv-c a. P r v i d ob i z a svoj edelopri-ni emo plačilo, drugi dobi za primerno svoto denarja prime r n o m noži n o n a r a v n e ga v i n-s k e g a p r i d e l k a.
-;¦¦¦ Da potrebuje zadruga in vsako podjetje primeren kapital, ne morem ugovarjati. To pa je, da zadrugi zadostuje veliko manjši kapital nego pa posameznemu trgovcu ali pa zadrug i, ki hoče biti t r-g o v s k o p o d j e t j e.
Da je prvo res, nam svedoči, da zadruga ne sme kupovati od svojih članov vina po gotovih cenah, ampak le vino sprejemati v svoje zalog-, in dati na račun potrebne svote po previdnosti, s katerim denarjem si udje urede najnujnejša opravila. Obračun se naredi koncem leta, ali če se je zalogo prej razprodalo, še poprej, če je vino bilo prodano po visoki ceni, dobi ud večje konečno doplačilo; češe je prodalo po nizki ceni, pa dobi član nižje doplačilo. S a j b i t u d i s a m n e d o-b i i več. Dela in skrbi ž njim pa bi imel obilo, zlasti ker nima primerne kleti in ker i*; zna z njim in noče z njim ra-eijonelno ravnati. Gotovo je, da zadruga proda blago po višji ceni, ker ji ni treba blaga siliti v kupčijo.
K stroškom za upravo in drugo mora zadružnik po moči prispevati.
Ad I. V vinski trgovini je konkurenca res velika. Kaj je temu vzrok? Vino mora producent prodati, da si kupi neobhodno potrebnega kruha.
Kousument ne kupi vina, če je kruh drag. Neizmerno izkoriščanje od strani visokih špekulantov je krivo, da je danes vino tako po nizki ceni. Potem se kaže skoraj naprodukcija, a ta ne more biti osodepolna, ker pride okroglo 9,000.000 hi vinskega pridelka na 50,000.000 ljudi. Na človeka, všteto otroci, abstinenti, pride poprečno 18 I vina na leto. Nadproduk-eija se kaže le zato, ker delavec, ki je glavni konsument vina, ga ne more kupiti, in sicer: ker je kruh in meso drago in ker vinski špekulanti postavljajo od vinogradnikov kupljenemu vinu naravnost nezasli-šne cene. Oni hočejo imeti pri. njem več in tudi imajo nego kmet-vinogradnik. Temu se opomore tedaj, ko bodo zadruge vstanovljene in se bode tako vino prodajalo narovnost pivcu.
Ad 2. Da bi se zato potrebovalo v kupčiji z vinom velik prometen kapital, ker je težko blago, katero zahteva visoke transportne troške, se mi ne zdi verjetno. Če bi rekel g. člankar, da zato, ker vinski trgovec mora plačevati vino vinogradniku po gotovi ceni, bi bilo res.
Zadrug? pa ne sme kupovati od .svojih članov vina po fiksnih cenah. To delo bi jo ubilo. Že obresti take prometne glavnice bi bile v večjih slučajih osode-polne.
Transportne troške plača v e,d n o k j p e c s k o r o p r i v s e h n a~ k u p o v a n j i h.
Ad 3. Vinska trgovina potrebuje res velik in dragocen inventar.
Pri zadrugi je izdatek za to manjši zlasti za težake, ker skoro vsak član premore toliko lastne posode, da ohrani svoj pridelek. Te sode da zadrugi v uporabo brezplačno. To delamo pri naših zadrugah. Zaduga mora nakupiti Je potrebno število transportnih sodov. Tukaj je treba le počasi nastopati z nakupom sodov. Ker rajši po imOem, da se ne zaletimo. Kdor široko zine, malo poje.
Ad 4. Glede kleti nimamo kaj ugovarjati. Pa tudi tu gre. Zavedni člani zadruge, ki ao, hvala Bogu, pri omenjenih dveh zadrugah, bodo žrtvovali ročno delo, da se sezida prepptrebna vinska klet. Zaduga ne sme biVi samostalno trgovr sko podjetje v smislu velikega vinskega
trgovca. Bolje ie, da le posreduje', t. j. da ona le razproda vino svojih članov ne glede na to, da ona pri tem zasluži. K a j hoče zadruga z nakopičenim dobičkom? Zadruga ne sme biti izkoriščevalka. Ako bi to dc-1 a la, b i p r e 1 o m i 1 a v z v i š e n o s vo-j o n a log o.                     v;
S tretjim, četrtin^ petimjftšestim odstavkom te točke se povsem strinjam. — Omeniti pa moram,; da vse to.delata zadrugi v Selu in Dobravljah. Oni imata vsaka potrebne pumpe, filtre in drugo potrebno orodje. Grozdje se tudi jemlje od svojih članov, pa tudi vino. In to vem, da dela tako ona v Tridentu in ona v Vipavi. (Konec pride).
»Sadjarska   zadruga za Goriško« bo
imela ustanovni občni zbor dne 11. t. m. ob 11. dop. pri »Zlatem Jelenu« v Gorici. Zadruga je bila zelo potrebna za povzdigo in izkoriščanje naše sadjereje, načrt delovanja je dobro premišljen, radi tega je gotovo, da bode ista dobro uspevala na korist naših sadjerejcev.
Želeti bi bilo, da pristopi čimveč sa-djerejecev tej zadrugi.
Pristopi se lahko pred zborovanjem. Deleži so po 10 K, ki se pa še le med letom v denarju ali blagu lahko vplačajo.
Razne vesti.
Srbski   »veleizdajalci« so oproščeni:
Brata Pribičevič sta že izpuščena iz ječe. V Zagrebu vlada velikansko navdušenje. V Medvodah na Kranjskem je pogorela papirnica. Škoda je velika. Poškodovanih je tudi nekaj oseb.
Umor na BegunjŠČici na Kranjskem. Lansko leto je bil umorjen kmetski fant Božič na Begunjščici, Našlo se je novembra njegovo truplo, pa brez glave, pozneje enkrat po klobuk — prevrtan od krogle. Splošna je bila sodba, da je fanta ustrelil lovec barona Borna, Pavel Eisenpass — iz narodne mržnje! Nemški listi so takrat tajili in zavijali, češ, da je fant bil ustreljen na lovu od svojih tovarišev, a preiskava je dognala, da je morilec pokojnika vendarle imenovani Eisenpass. Drž. pravdništvo je dvignilo proti Eisenpassu »obtožbo« zaradi/— pregreška zoper varnost življenja. Obtožnica trdi, da je glava tekom oktobra in novembra od trupla od-gnila in se potočila v globel, odkoder so jo odnesle ptice roparice!(?!)
Eisenpass je bil obsojen pred okrožno sodnijo v Ljubljani radi prestopka na 14 dni zapora. Kak vtis je napravila taka razsodba, si je lahko misliti.
Pota atnerikanskega denarja. — Ame-rikanska naseljevalna komisija je izdala poročilo, po katerem pošljejo delavci v svojo domovino vsako leto 1.375,000.000 K in sicer v Italijo 85,000.000, v Avstrijo. 75,000.000 v Rusijo in Finsko 25,000.000, v Norveško, Švedsko in Dansko 25000000 na Angleško 25,000.000, na Nemško 15,000.000 na Grško 5,000.000, na balkanske države 5,000.000, na Japonsko 5,000.000 in na Kitajsko 5,000.000 dolarjev. Blagoslov bojkota. — Na Nemškem so se ponekod organizirali delavci proti žganju in uspeh je ta, da" se je v petih mesecih izpilo 333.998 litrov manj žganja, kar pomeni 334.000 kron prihrankov.
Slovaki« ki doma na Ogrskem ne smejo snovati sokolskih društev, jih pa snujejo v Ameriki, kjer imajo 192 moških in 58 ženskih sokolskih društev z- 5330 moškimi, in 1134 ženskimi člani. Imajo tudi svoje glasilo »Slovenski Sokol«.
Dohodki tobačnega monopola. — V leat 1908, se je prodalo v Avstriji v vsem 1222 milijonov smotek, '4887 milijonov svalčič in 23S.563 metrskih stotov tobaka, za pušenje. Smotke so imele vrednost okrog 86 milijonov kron, svalčice 91 milijonov, tobak za pušenje pa 74 miljonov K. Tobaka za nosljanje se je prodalo za 3.76 miljonov kron, tobačnega izvlečka pa za 6S. 000 kron. V celem se je torej prodalo tobačnih izdelkov za okroglih 256,285.000 K. V inozemstvu se je prodalo za 5495.753 K. — Čistega dobička je imela država 175,412.421 K.
Osvojenje zraka. — Prusko vojno mi«--nisterstvo je dovolilo za zrakopljavljenje v avgustu, ki.se bode vršilo eden teden med Berlinom in Johanisthalom dve darili po 9000 mark. Tekme se šinejo udeležiti samo Nemci:s sttoji, ki so bili ha Nemškem napravljeni.
36
Ko zclaj že vsak po zraku leta, bodočnost zračna se obeta, le vsak *OHO» naj si prišpoga, da mu ne bo pretežka noga. Kdor pa ne mara pod nebo, po zemlji rabi naj
!    Najcenejši in najboljši nakup
I                     W/*~ v modni trgovini ~+*M
ENOELBERT SKUŠEK
I                Gorica - Via Scuole 6
Z a  s o s po de:
99
J. Medved, Corica
TenliSče, Josipa Verdi it. 32.
Ustanovljena tvrdfcn 180G.
J. Drufovka - Gorica
Gosposka ulica 3.
Tovarniška   zatona  usnja   ter   i»o-
trebšcin  asa   čevljarje.   —   lTsnje  za
sedlarje in knjigoveze- i. i. d.
j,a$tna grajama v (jamicah*
Odlikovana tovarna nadplalov.
Srajce
Ovratniki
Zavratntce
Manšeti
Gumbe za manšete
Naprsniki
Spodnje hlače
Naramnice
Rokovice
Modni telovniki
Nogovice
gokolenke epice Dežniki Pasovi Podveze Gumbr
Turistovske oprave Žepni robci Gamaše Klobuki
Za  dame:____
Srajce
Hlače
Spodnja krila
Predpasniki
Pasovi
Nogavice
Korseti
Glavniki
Žepni robci
Našitki za perilo
Toiletno milo, Parfum
L
Cene strogo solidne!
Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbere.
_i
V Raštelju št. 14
se bode prodajalo
od 4. t. m. naprej
po jako znižanih cenah
porcelan, steklo, in kuhinjska opraua.
i zamudite prile!
Pravkar  je
izšlo   v   n a j i n e ni
založništvu:
= PISANO POLJE =
8°, 114 strani. Broširano K 1'80, vezano K 280.
Golar nam nudi s to knjigo zbirko pesmi, polnih ubranosti in toplega prirodnega
čuta, ki jih bodo gotovo povsod  radi  čitali.  Ovitek   in  velike začetne   črke je
narisal M. Gaspari.
V Ljubljani, meseca marca 1910.
Ig, pl, KIeinmayr & Fed. Bamberg, zatožna knjigarna.
tmmmm*m*m;
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zftti *uga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka    lica it. 7, I. nad str.) — Talofon it. 79.
RaEac lastne hranilnice Štev. 837.315.
Ng občnem zboru dne 30- maja 1909. se je določilo:
Hranilna vloge se obrestujejo po 47*%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vlogese sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na meniice po 6%.
Glavni 4eležt se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%.
Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: 1,693.201*—. ~ Resarvni zaklad: 90.230-05 — Vrednost hiš: 111.755-23.
Dr. Ruggero Kiirner,
kirurgični  zdraunik,  biuši  asistent na
c. kr. kliniki geneologije  in ostetrike
i> Gradcu.
Specialist za Mste lezi
Ordinira od 10.-11.  predpoldne in od 3. - 4. popoldne.
Tehališče Frana Josipa štev. 6
(blizu lekarne Kiirner).
Solicitatoria
oeščega deželnih jezikou in izurjenega u Izvršilnih in zemljeknjižnih zadeoah
sprejme odvetniška pisarna
Dr.Fr.BRNCIC-anOr.Mai. PRETNEp-ja
v Trst«, Via Nuora žt. 13  II.
Plača po dogovoru.
Nastop pn/ega maja.
Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sir C in. m.!
Lokal primeren za trgovino se odda v najem takoj
v prometnem delu mosta Šolska
ulica št. 3. (Via Scuole).
Natančneje se  izve v trgovini
Hedžet & Koritnik.
Zastonj in poštnine prosto se razpošilja:
Seznam izbranih« najboljših dol slovenske  literature in   svetovne   literature v dobrih prevodih.
Ig. pl. Klcinmaijr & M lamborg
knjigarna u bjubljani.
SUKNO
in modno blago za obleke
priporoča lirma
Karel Kocjan TslnTo
V Hiimpolcil na fieikem
Tvorniške cene.           Vzorci iranko.
Novost!
¦ ««¦«*««
Novost!
Ravnokar sta izšli v založbi »{»oriške Tiskarne" A. (»aibršček:
»Kraljica Dagmar"
Zgodovinski roman. — Spisal: VACLAV BENEŠ-TREBJ 'SKY. — »Slovanska knjižnica« snopič 173—180. —- Cena za nenaročnike K 3'5i:*K P. štnina 20 vin.
Quy de Hlaupassant;
nouele.
Prevel: Pastiiškin. Poštnina 20 vin.
.^Salonska knjižnica" št. XII. — Ona K$'-
Naroča se v „Goriški Tiskarni" fi. Gabršček v Gorici.
" GORIŠKA TOVARNA MILA. *
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo SloVenci  za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
SloYBnste pspofline! Postejte milo iz te He tovarne! Mit je izvrsten. Cene običajne
Naša špecijaiiteta je: Caprasole -Koza s 8olncem.
Poskusite in sodite! Svoji k svojim s