ra PHIHORSKI DNEVNIK ULAS^O OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Vera v zmago resnice bo premagala vse laži in klevete proti našemu ljudstvu njegovim voditeljem m Letn V Ci nor, Poštnina plačana v gotovini * btev. 229 (1319) Spedizionc in abbon. post. I. gr. TRST torek 27. septembra 1949 Cena 15 lir - 2.50 din ^OVOR EDVARDA KARDELJA NA GENERALNI SKUPŠČINI OZN PAKT PETIH BO DOPRINESEL K MIRU ČE BO PRISTOPEN ZA VSE DRŽAVE So t. |. o mirni rešitvi 'vjetska zveza ima priliko uveljaviti predloge Višinskega pred 8P0ra v svojih odnosih do Jugoslavije, je poudaril Kardelj - Govor zunanjega ministra Bevina v^SHINg K MEADOWS, 26. -nji sejr kimanje s ca n.a da nas-v*udih ^avne skupžčine OZN strov pn,?0v<)ra zunanjih minl- SE% RDA KARDELJA in k t A' ^eprav ne razpolagamo Vega tncm besedilom Kardelje- prilioc|nOV.0ra’ ga bomo objavili in'5’ Ovijamo kljub temu vsekakor enostranski izgovora kot o Cp^°vega _.................... igenciu , francoska novinarska FfUščin- P' Kardel-i ie govoril IfetijJ ln med drugim dejal: tjilijfj - n°s* vojne izhaja iz impc- kžen; . zn protidemokratičnih ,n; u »%e i^la enakopravnosti med . ^dnarodnih odnosih, iz Si Q. zn_ narodi, iz' gospodar-it tnie^ ‘•°riščanja drugih držav in Sih ^v.anit v notranje zadeve le nato obsodil nezasli- Sdelj 0 kn' tjelsljj klevet in laži So- ‘leze’ ki ima namen za-hroke ftaterialne in ideološke KniiPOra- Obtožil je Albanijo, in „°’ Bolgarijo in Madžarsko, julija. 1948 povzročile °bmejnih incidentov. Ni k,: 30č S ali ošibit; male dr- neo/. tePtat.i njihove pravice ®i obstoja, izkoriščati kijji-flj:,0 sko ali skušati jih [Ji o m';1 *e,‘ v istem času govo-n- V trenutku, ko se to-0 načelu nevmešavanja drugih držav, je postalo tru "ll1 nit- ......... ,Noto. rtSns°.nie Slavno S __________ orožje medna- velU;ih držav in S K tir nove nevarnosti za t. ‘Gl*dei .• ■ i5S/ ,e nat0 obsodl’l machia-■' ij Pri Procesu proti Rojku, r‘lS” organizirali z namenom Jugoslavijo in je pri-ostaja človek osupel SUrovih jars. govora kitajske-ki je pozilal na kri-> )i|ir> proti komunizmu, i .0,i sansko poziv na vojno b S |t. *ki zvezi, je Kardelj j*i mogoče izdajati takih ^ ^irii *°voriti hkrati o svetov- N«iti3 1 izjavami sovjetskega hSl) j,.ministra Višinskega je jS Drii-?vil’ da ima S°vjetska jih j »ko uveljaviti predloge, ^^iaviia v skupščini, t.j. i rešitve spora B n« 1 Sl Jugoslavijo. v svo-Izjavil V0 tak a sovjetski predlog, r° tsrn kakor vse predloge, ki k le, d"1'11 utrditi mir. Pripom-(.S°Vje. ,i>° pakt, ki ga predla-(Snir zveza, pomenil Uopri-Sig, ?.sanio če bo odprt vsem ton adsk ze,ijo pristopiti. Cie yl zunanji minister Pear-C^kem5^0^111 8°voru napadal Vi6ls(0 *n ič dejal, da bi med zvezo in zahodnim blo- kom lahko prišlo do sporazuma samo na podlagi predlogov zahodnih držav o padzorstvu nad atomsko energijo. Govoril je tu češkoslovaški delegat Clementi::. ki je poudaril potrebo konference zunanjih ministrov štirih držav za rešitev odprtih vprašanj in pomirjenja v svetu. Govoril je o vprašanjih vpisanih na dnevnem redu in nekatere od teh označil kot. provokacije. Označil je kot kršitev človeških pravic vojno v Vietnamu, na Malajskem polotoku, postopanja z Indijci v Južni Afriki in zapostavljanja Črncev V ZDA. Libanonski delegat Malik je v svojem govoru zahteval internacionalizacijo Jeruzalema in bližnjih področij. Obrazložil ie. nato stališče arabskih držav v glavnih vprašanjih Srednjega vzhoda, ki so vpisana na dnevni red. Grški zunanji minister Calda-ris je izjavil, da se Grčija ne, namerava obrniti na Varnostni svet, pač Pa da se namerava sklicevati na člen 51 ustanovne listine OZN, ki predvideva ukrepe kolektivne obrambe. Prj tem je obtožil Albanijo in Bolgarijo, da podpira grške partizane. Britanski zunanji minister Be-vin je v svojem govoru obsojal govor Višinskega in napade na Marshallov načrt. Glede Grčije je Bevin dejal, da bi morala Grčija rešiti sveje spore s svojimi sosedi ter «pokazati tisto pripravljenost do sprave, ki je omenjeni sosedje niso pokazali«. Glede bivših italijanskih kolonij je Bevin zagovarjal povratek Eritreje Etiopiji izvzemši eritrejske zahodne pokrajine. Glede Somalije je dejal, da bi morali to ozemlje postaviti pod varuštvo Italije. Izjavil je dalje, da ((Velika Britanija ne namerava ostati v Tripolita-niji» in da «bo treba pri rešitvi vprašanja glede te dežele upoštevati interese domačega prebivalstva«. Glede Cirenajke pa se je skliceval na obljube, ki jih Velika Britanija dala med vojno Senusom, kar pomeni da bo Velika Britanija vztrajala na tako imenovani neodvisnosti te dežele, 'ki naj bi imela vlado, ki bi vodila politiko v interesu britanskih imperialistov. Glede Kitajske je Bevin dejal, da se Velika Britanija «ne bo skušala vmešavati v izbiro kitajske vlade«, toda Kitajska «ie prevzela določeno število mednarodnih obveznosti, ki jih mora izpolniti«. Pripomnil je. da bo britanska vlada «z naj-večjo pozornostjo sledila dogodkom na Kitajskem« in da »Kitajska lahko potrebuje vse člane [".eruženih narodov in rje samo enega«. Končno je Bevin dejal, da smatra. da sovjetske grožnje proti Jugoslaviji niso v skladu s ponovnimi izjavami Sovjetske zveze, da se morajo vsa vprašanja rešiti v okviru OZN. Na koncu pa .je Bevin ponovil obtožbe proti Sovjetski zvezi, da je ona kriva neuspeha pogajanj za mednarodno nadzorstvo na atomsko energijo. Tržaški, goriški in koroški Slovenci na veličastnem ljudskem taboru v Sovodnjah UMU ■ 11 wwwiiiiiww^nwiTpraiiiTirri-1- ' ” h.™ —rvmm 11—111 ■!! rti umu ■ II' v*c+-i+Mm,um*A ■— Izredno uspela manifestacija enotnosti neosvohojenih Slovencev ob ogromni udeležbi ljudstva in oh nadvse uspelem pevskem in telovadnem nastopu Globok odmev, kakor ie dolgo ne nobena prireditev, ie naila nedeljska ljudska manifestacija med slovenskim prebivalstveni na vsem Goriškem in že danes je glavni predmet vseh razgovorov ljudski tabov v Sovodnjah. Ta prireditev je ponovno razgibala naše ljudske mroži-e. da so ob pregledu sadov prosvetnega dela v zadnjem letu pridtbile rovih sil in moči za bodoče delo, ki ga moramo še bolj poglobiti in razširiti. Qbenem pa je ta kulturna manifestacija pokazala, kako naše ljudstvo ljubj svojo pesem in kako zeli čut; potrebo po čini večjem prosvetnem izživljanju in uveljavljenju našega kulturnega bistva. Že navsezgodaj so v nedeljo zjutraj mladinci na letnem telovadišču v Sovodnjah dokcmčali zadnje priprave za ta ljudski praznik, za katerega je vladalo po vsem Goriškem, v Trstu in Slovenski Benečiji veliko zanimanje zlasti še. ker so bili najavljeni gostje iz vseh štirih slovenskih zamejnih področij. iz Trsta, Koroške, Slovenske Be- , nečije in Goriške. Ze zjutraj se je pokazalo, da bo- j mo imeli lepo vreme in na spod- j njem koncu se je bleščal v jutranjem soncu prostoren oder s slikovitim pokrajinskim ozadjem. Na sredi je bil pripravljen prostor za nastop telovadcev, na zgornjem koncu so napenjali mreže za nogomet. Ob cesti je bila vrsta miz in paviljonov za lačne in žejne, na spodnjem koncu pa so postavili prostoren plesni oder za zabave mladini po končanem kulturnem programu. Vse je bilo torej pripravljeno in tudi veter, ki je v dopoldanskih urah precej nagajal, je po-lagcma boj eni a val in že pred nastopom zborov popolnoma prenehal. Sovjetski komentar Trumanove vesti o atomskih eksplozijah v SZ Tajnost atomske ne obstaja veo ie od Im 1947 Sovjetska zveza ostaja pri svojem dosedanjem stališču glede prepovedi atomskega orožja - Daljnji tozadevni komentarji MOSKVA, 26. — Agencija Tass je nocoj objavila komentar k Trumanovim izjavam glede atomskih eksplozij, ki naj bi se dogodile v Sovjetski zvezi. Tass, izjavlja: «Kakor je znano, so v Sovjetski zvezi v teku gradbena dela prvovrstne važnosti: hidroelektrične centrale, rudniki, prekopi,.,ceste itd., med katerimi se dogajajo eksplozije, ki jih povzročajo tehniČris sredstva. Kakor so se te eksplozjje dogajale in se še vedno dogajajo v raznih krajih države, je možno, da so pritegnile pozornost nekaterih držav Glede proizvodnje atomske energije, pa je potrebno opozoriti, da je zunanji minister Molotov podal 6. novembra 1947 izjavo glede »tajnosti« atomske bombe in poudaril, da ta tajnost že dolgo časa ne obstaja več. Ta izjava je bila dokaz, da je Sovjetska zveza odkrila tajnost atomske energije in je bila v posesti tega orožja. da, čeprav ie v posesti atomskega orožja, še nadalje ostala pri. prejšnjem stališču glede prepovedi Toda znanstveni kro^i EDA ?o smatrali to izjavo kot «bluf» in so mislili, da bodo Sovjetska zveza lahko imela atomsko orožje šele leta 1852. Toda pri tem so se motili, ker je Sovjetska zveza odkrila tajnost že leta 1947. Glede vznemirjenosti, ki je ob tej priliki nastala v nekaterih inozemskih krogih, se poudarja, da je ta vznemirjenost brez podlage. Potrebno je pripomniti, da bo sovjetska vla- atosnskega orožja Končno ie sovjetska vlada pripravila načrt za izvajanje sklepov, ki se nanašajo na prepoved izdelovanja atomskega orožja«. Medtem pa so vojnohujskaški krogi izrabil; Trumanovo ((senzacionalno« vest o atomski eksploziji ZDA napraviti' zaloge atomskih bomb v Veliki Britaniji ter da mo-. jrata obe državi na tem- področju' še Šdlj-.tesno sodelovati. Lord Vam sittart piše v «News of the World», da' sp «Rusi že zdavnaj javili, da imajo atomsko bombo«, jn poudarja, da «se je samo dvomilo, ali ima Sovjetska zveza potrebne" 'elemente za izdelovanje atoipskih bomb v večjem številu. Tega še sedaj ne vemo«. - «Sunday Times« pa piše, da mora zapadni svet'skrbeti za svojo’ vojaško obrambo. Tsti list pripominja, da je sovjetska atormka bomba mnogo bolj moderna, kakor ona, ki so jo odvrgli Američani, ter da ni-' so za izdelavo uporabili urana, pač pa pluton. «Sunday Express» pa predvideva sestanek poveljnikov angleškega in ameriškega vrhovnega štaba z udeležbo znanstvenikov, ki so specialisti glede atomske energije. Državni podtajnik ZDA James Webb je v ponedeljek predložil hitijo zatrjevati, da morajo Trumanu poročilo o konferenci o ohisktti/alcRi/ v enimi dnei/u na Zagreb, velesejmu I im NEPOZABNI VTISI iiiB 800 Dhislinialcev iz cone A Moritve je velesejem obiskalo nad 300 tisoč ljudi ■ Sovjet-zveza si je rezervirala večji prostor kot vsi inozemski ^avljalci, pred samo otvoritvijo pa je udeležbo odpovedala lh 26. - Danes se je v zgod-urah vrnila skupina -“'Ev ir- Trsta in osta-Vi S lv,0n!; A- ki je v soboto S „ -Osebnim v Z- Sreb, vlakom odpo- ’ da si ogleda tam-XiKt4jhtavnjJ . v c lese jem in na dEn3e plodove požrt-n j jugoslovanskega *i i Movin va 130 zaključku \ J*. Petletnega plena. ks ,, lskovalci, s katerimi l«,Mi : P« Povratki, : s J?, 'k0vratbu iz Zagreba i? Im1* 'disu ii ° silnem in ne' 1N1 '*nii C 10 nar|je napra-die,] JjShebški velesejem, liti, j^tn; ki so obiskali 1 o« Uh • Cscjem. ps poudar-Vik^tieri ^ t,rpdvscm preseneti, *U»ti Pl'Eclck, ki ga je S h^edv, jugoslovanska indu. fni..G fcoiii,. težka in metalna in So,i'.'v, ^Učini So " r?rnovrstno»ti prvi« v zgodovini Ju. ■ *> k i '•isuuuvim ,v> jh^hvain-' atcih narodov Šii dan” M fil v novi Ti-tako pa so v»l Proi,„Zaradi napredka S , tn'‘g& r, » v- kakor tudi S ‘"‘'ndninV'1’'1:1- ki'"° Je raz' h. ^Usorn orirfjc- Z l>a mat- ha 'i'likans'him novim C, me-stu kjer je ko- SNi 11 nrtomobile t^lJen^ajskp'05'0' stal° P0, S«1 ‘mn . rcniizc. i” 0,1 or n "Pi kmvr,n kotl<’' jauili v vašem dnemikuv, je pripovedoval eden izmed obiskovalcev. Drugi pa je poudaril ,da je nanj napravil največji vtis ogromni generator i? mariborsko hidroelek-trično centralo in pa žerjavi, ki se prvič izdelujejo v Jugoslaviji ter bkrat; povedal, koliko dragocene inozemske valute bi morala nova Jugoslavija porabiti za nabavo proizvodov težke inuustrije. ki jih po komaj 2 in pol letih prve petletke izdeluje sama; 1 navajal je ogromne količine lesa. dragocenih, rudnin in živeža, katere bi morala držrva za nabavo teh dragocenih strojev izvoziti. Nemogoče je v. skopih besedah našteti vtise posameznih obiskovalcev. k. so poleg očitnega i7-nc‘ nadenja. zlasti zato. ker živijo v Trstu pod neprestano ploho blatenja in laži o novi Jugoslaviji, ploho vseh reakcionarnih in vidali.jev-skih časopisov ter obeh tržaških radijskih postaj, naravnost ostrmeli' ned bogastvom razstavljenih predmetov. . . - Za razliko od moških so si tržaške obiskovalke zapomnile z'asti okusne Izdelke kožne in krznarske jndustriie in obrti, začenši od zes-nično visoko estetsko izdelanih ženskih čevljev in torbic pa do dragocenih krznenih plaščev, ki v ničemur ne zaostajajo po svoji okusnosti za tovrstnimi predmeti po nai-lepših tržaških izložbah, na ’ ’ letnem tržaškem sejmu, celo mnogokrat daleč lankr temveč jih prekašajo. Druge .tovarišice so poudarjale svoje presenečenje nad kakovostjo in lepoto ženskih suken in di-ugih proizvodov jugoslovanske tekstilne industrije; drugi so pa omenjali jugoslovanske nove bicikle in motorna kolesa, dalje električne naprave, krasne aparate za kinematografsko projekcijo, telefonske aparate, zobozdravniški instrumcnlarij, drugi zopet kmetijske stroje in razstavo poljedelskih proizvodov kmečkih obdelovalnih zadrug. Vsi pr so poudarjali, da si ni3o nikdar mislili, da se v jugoslovanskih tvor-nicah in delavnicah že danes proizvajajo predmeti, za katere so menili, da imajo za njihovo izdelavo monopol le velike in industrijsko visoko stoječe zapadno-evropske dežele. «Vsi smo se na lastne oči prepričali«, nam je ob slovesu dej-' eden izmed obiskovalcev. «da nova Jugoslavija resnično s hitrimi koraki gradi socializem in boljšo bodočnost svojim narodom«. Starejša tovarišica, ki je živahno in temperamentno pripovedovala, kako mora vsak dan poslušati v Trstu same najogabnejše laži in klevete, ki jih mečejo na Jugoslavijo njeni kominformistični sosedi in sosede, pa je rekla; «Ves čas, ko sem V Zagreb.1 gledala. vsa ponosna na rezultate dela in požrtvovalnosti Jugoslovanov, so mi prihajale na misel besede našega preroškega pesnika Gregorčiča o domovini: Sovražni svet te le prezira, prezira te in te zatira! Ker ves te svet tepta z nogami, jaz ljubim, tem srčneje te, ■ jaz ljubim te zvesteje še... «1 n ni mogoče, je dejala in nam stisnila roko, da ne bi z Gregorčičem mislil in čutil o Jugoslaviji vsak izmed nas, ki jo je včeraj obiskal. * * * ZAGREB, 26. — Na III. Mednarodnem zagrebškem velesejmu so razstavljeni številni proizvodi jugoslovanske obrti, ki pritegujejo zaradi svoje lepote posebno pozornost obiskovalcev. Med temi: preproge iz Bosne in Hercegovine, iz Makedonije in iz Srbije, ki predstavljajo važen izvozni artikel in povzročajo veliko zanimanje. Razstavljeni so tudi ohridski lesorezi, izdelki iz zlata iz Bosne in Hercegovine ter črnogorski kožuhi, ki jih na inozemskih trgih zelo cenijo. Razstavljeni so tudi številni umetniški predmeti iz Crne gore. Na velesejmu razstavljajo številna inozemn pč. Seile Noemi, zobotehmk mjiič Guerrino in knjigovezi Berta. pP Cerkvene poroke: uradni« , ^ Galliano in gospodinja jojJ ra, uradnik Clupesta ‘v K uradnica Mašini Fulvia, *jLjj f Di Druscp Livio in jefljf Drucco Licia, motorist Vicl jež* j in uradnica Plenari Dam1 ’,y0 j Redolfi Bristol Luigi in I Giovannini Beniamina. f!' Umrli so: 36-letni Cott^MleK1. rio, 62-letni Žužek MaA ve^] Cadelli Claudia 57-letro ® getf)51” por. Corbado Lea, 70-le® pfe# . Santo, 67-letna Serčifi ton Barbara, 56-letna Bu Cl na, 79-letna Živec P°1 Ivanka. ■Bili RADIO I JUG. CONA T* (Oddaja na srednjih valoV,l, ali 1250 kc) TOREK 27.9.1549- £ 12.00; Zabavni opoldan*^*? red. 12.30; Beethoven *, III. 12.45: Poročila (v Itsl-iUC 13.15: Pevski koncert zj-a 'i Potrata Pavle. 13.35: Lal jj , ba. 13.45: Ljudska Ufm jjvift ital.). 14.00: Poje Vas* 14.30: Pregled tiska ih p„a F ital. in slov.). 17.45: ka glasba. 18.15: Za II- ‘5 STO-ja. 18.30: Pestra glasba. 18.45: KultdrtJ1. * (»., h SPISAL: ILUSTRIRA M. BAMBIČ 67 «M|r z vami, prejasna dvorja-nica! Hvala Kristu, da ste oteti pogiboli.H «Moj predobri gospod, Epalro-dlt! Ta ml Je dal sužnjev, da smo te obvarovali. Ne boj se, Irenah) Je Iztok pojasnil Ireni, kdo je nepoznani. «Hvala Kristu, hvala tebi, gospod! Despojni povem o razbojnikih. Nagradi te, Epafrodit, In palatinske straže zasedejo o-brežje.D Irena je izpila školjko vode In se dvignila pokrepčana na blazi-njaku. Iztok in Epafrodit sta se spogledala in razumela. Sirota ni slutila, od koga je bil izvršen napad. «PreJasna dvorjanlca, resnico ste govorili. V Bizancu niso varal polteni ljudje in treba Je bolj- ših straž. Hvala Kristu, da ni trpelo vaše zdravje.» nPreplašlla sem se grozno. Ali odleglo mi je. Kako bi nazaj v palačo? Mudi se.» »Dovolite, da se domeniva z Iztokom,« Epafrodit in Iztok sta odšla Iz sobe. »Nebeška je lepota tvoje Irene, Iztok! Umetniki z Akrokorlnta bi strmeli nad njo.# Starec se Je razvnel od navdušenja In Iztoku Je od veselja žarelo lice, ko je slišal slavo svoje predrage iz E-patrodttovlh ust. »Kakor drobna lastovička je, gospod, kakor grlica v temnem gaju.n nAngel med demoni —! Ne sluti, kaj se Je zgodilo nocoj. Proč mora iz gnezda gadov, kateremu caruje kača despojnaln »Proč mora! In jaz pojdem z njo, da jo čuvam.# «0 tem odloči Epafrodit. Doslej me nisi slušal, sedaj me moraš.# ((Govori, gospod! Se desetkrat bi ti rad otel življenje in stotero Hunov bi poklal za tvojo ljubezen.# »Ali si prepričan, da je napad izvršil Azbad, ki ga je najela Teodora?# Iztok Je pomolčal. »Ni bilo Azbada med napadalci! Morda se motiš, gospod!# »Ne motim se. Smrti si zapisan ti in ona, to je jasno. Verjemi Epafroditu! Sedaj Je moja naloga, da vaju otmera in tako poravnam do pičice svoj dolg, ki ga imam pri tebi.# »Verjamem, gospod, ti si vseveden. Svetovit te razžarja 7. ne-bešktm soncem. Daj mi dva konja in ubeživa še nocoj!# Epafrodit mu je del roko na rame in se mu nasmehnil. «Iztoče, ne misli, da je Irena vojak. Kako boš bežal s to cvetko, ki ti onkraj dolgega ozidja obnemore in omahne iz sedla?# »V naročju Jo ponesem, zazibala se bo v sen, kakor na materinih kolenih, tn tvoji konji so izvrstni. Utečeva!# »Niso slabi. Toda arabci iz carjevih hlevov jih dohite. Treba bo drugih konj in druge priložnosti. Za sedaj sem ukrenil drugače!# »Govori, gospod!z Iztoku so se zasvetila oči od koprnenja in strahu. Svest si svoje moči, svest svoje trdne in spretne roke. bi bil najrajši za- sedel konja, stisnil Ireno k sebi, potegnil meč in se prebil z njo skozi cele čete napadalcev. Toda poslušal je svet starega Grka. »Ker poznam Bizanc in dvor bolje od tebe, zato se mi pokori in ukroti sam sebe!# »Hočem, gospod! Samo reši mi Ireno!# »Rešim jo in rešim tebe in ot-mem sebe.# »Sebe, praviš?# »Tudi sebe. Zakaj despojna je prebrisana in dobro ve, da nimaš sužnjev ti, ampak Epafrodit. Torej sem zaigral tudi sam nocoj vso milost pri despojni, in ker pri njej, tudi pri Upravdi. Nobe- no zlato me več ne otme. Zato se otmein sam. Željan sera počitka.# »Ne, gospod! Slovene in Gote nahujskam in branili te bodo z mečem in kopji. Ne veš, da me ljubijo in da gredo v smrt zame!# «Prihrani meče in kopja zase in za Ireno. Epafrodit ni zaman rojen na Grškem. Otme se sam. Sedaj poslušaj!# »Poslušam, gospod!# »Irena ostane skrita v moji vili. Zakaj, ji ne smeš razodeti, da se ne prestraši In nam ne oboli. Cirila naj se vrne takoj v palačo, naj čuva njeno sobo ter raztrosi na dvoru vest, da je irena obolela. Carica sl ne bo upala takoj ugonobiti tebe in nje, ker se Javnosti vendarle boji. Počaka in poišče prave prilike, /ato se ti vrneš danes v vojašnico, bodi miren, toda obvesti svoje Slovene ln Gote, naj bodo pripravljeni za beg, kadar dobijo sporočilo od tebe ali od mene. /bero se zvečer, ko gredo lahko svobodno v mesto, pri mojih konjskih hlevih. Drugo uredim že sam.# »Se nocoj, gospod!# »Nocoj ni mogoče, ker mi manjka konj. V enem tednu. Dotlej sl varen tl In ona. Sedaj na delo- Numida naj takoj odpelje Cirilo, tl pridi z Ireno k meni. V peristilu počakam.# Epafrodit Je odšel po vrtu v vilo, Iztok se Je vrnil v sobo. »Skrb je v tvojih očeh, Izto-če!» ga je ogovorila Irena, ki ga je silno razburjena težko čakala. »Pesjan bi bil, lastovička moja, ko bi n« skrbel z vsako mislijo samo zate. Toda ne boj se. Ne razkljujejo te krokarji, dokler čuvajo sokoli nad teboj!# »Iztok, tvoj govor je skrivnosten. Ko si stal zunaj in govoril z dobrim možem, se je naselil strah v mojo dušo. Strah in grozne slutnje.# »Saj nisi imela strahu in nisi poznala slutenj doslej. Zakaj so se vzbudile?# »Cirila je zvedela, da je prvi evnuh despojne, Spirldion, prestregel moje pismo, češ da ga nese sam. In Spiridion Je zaupni vohun carice. Ce je ona brala pismo in povedala Azbadu — o Kristus, otmi nas!# Iztok je sedel k njej, jo prijel rahlo za sklenjene roke In gledal v jasnino njenih oči, ki so se kalile z rahlo tančico solza. «Irena, glej, moja si, in vsaka kaplja moje krvi je tvoja. Prav slutiš, razdružiti naju hočejo, uničiti morda mene, morda tebe — oba. Toda dobri Epafrodit čuje nad nama in Devana blagoslavlja —» »Kristus, Iztok, Devane ni —# »ln Kristus blagoslavlja najino ljubezen, /ato ne smeš več nazaj v žrelo volku. Tvoje oči bi umrle, tvojo svobodo bi delt v verige, kakor hočejo mojo domovino. In glej, Jaz te otmem in ti dam svobodo, tebi najprej in potem svoji domovini, Strašno maščujemo prelito kri Slovenov In potem boš bivala z menoj pod jasnim in poštenim soncem naše svobode. Tam ni lesti, ni zlobe, čaščena boš od vseh hčera slav- nih starešin, ljubljena od vseh žena in pastirji se bodo sklanjali k tvojim nogam, kadar jim boš delila kruha, in vsak častitljiv starosta bo vesel, kadar bo poslušal tvojo modro besedo. Irena, ne boj se, upaj in se veseli#. Irena ga je poslušala, oči so ji čedalje bolj tonile v solzah, dokler se ni nagnila njena glava na Iztokovo ramo in so njene ustnice šepetajc prosile: »Varuj me, opiraj me v viharju, sicer propadem.# Iztok Ji je odpoljubil solze, ki so pritekle po belem licu, jo objel ter kipeče ponavljal: »Moja Irena, moja boginja, moje vse...# Toda ni ga prevzela sladkost trenutka. Rahlo jo je izpustil in se dvignil. «Polnoč je že davno minula. Pojdimo, da ne ugasnejo zvezde. Cirila, tj se vrneš v palačo... Tedaj je zvesta sužnja na glas zaplakala. Kakor kip iz marmora je slonela doslej ob nogah svoje gospodarice, Ko pa je čula, da mora Ireno zapustiti se Je zgrozila, plač je privrel iz njenih prsi in tesno se Je oklenua Ireninih kolen ter ponavljala: »Ne loči naju, gospod! Ne trgaj me od nje! Umrem od bolesti!# »Cirila, vrneš se k svoji gospodarici. Ali sedaj moraš, moraš, če Jo ljubiš. Čuvaj njeno sobo, govori, da Je Irena bolna, dokler ne dobiš poziva: Pridi! Tedal se vrneš in vsi se napotimo srečnim dnem v krilo.# (Nadaljevanje sledi) 19.00: Igra Mali orkester(v p Ljubljane 19.15: Forocif e A; priljubljen H /. .rfied- ■ f 00: Kulturni Pre‘n,o«'^ ;i: Luci a di bern%. K KINO in slov.). 19.45 dije. 20.00: Donizetti: Luci5 di Lan**^ Jfjf to lahka in plesna g*® Zadnje vesti (v ital. in s.«> t*11*" Jutrišnji spored. 23.19: € nOSSETT. 16: »Trije ■Kav»1'r'i j M. Loy, R. Llvesey. ie EXCELSIOR. 16.30: »N*b° jer. , i Gregory Pock, Arm ,#|t»j PENICE. 21: «Cin-cI-l»»' e i! Ranzata v priredbi oP ,ell, ,vij< »La gaia lirica nazio”8 fr .f, FILODRAMMATJCO. 15U g. r» nje generala Custera»> ;t D. De Havllland. „ jjU®* 1TALIA. 16.00: «Zena bnt Evelyne Keyes. ji tir' ALABARDA. 15.30: «KUUW Pečk, Rosa Stradnev. » ^ IMPEHO 14.30: «ZalJul51 \ fe^ Fellx, Pedro Arnien0»rl1’ ^ Fernandez. . foSc(re Ct sicer oviral raz-Htj^.' Vendar sta se moštvi ^ Jotfi'T®recej enakovrelni kar ^°P°ldri 1 kanči rezultat 1:1. s Sim je nastopilo jnoštvo Benečije proti ®i Benečani so bili pri iaicii so boljšo po-v tehniko ter bili skoraj ir tttj^temoči. To se je poka-pljSpri izidu, ko so zrna-j! Oj^ani za 5:2, Kot zadnja LAfcL gori*ka četa Sovcd-gostom jz Trsta (Sv. zasluženo zmagala s j)cj 30 bili zlasti; "v1' 'ir ^fc 111 v absolutni nad-*em Prvem delu "«t»^. Talr a so od:li PeS hi*W ‘»ko je wu že ob J8 na Gori*kem kislin« Vldeli- Tu so bile ZastoPane prav vse \ X *1 goričke pokrajine ■***>- Poleg njih pa je ---lil ». * tremi avtobusi in * tabornem prostoru Hm tenoo leg njih 1»/fr)*ll Benečanov, ki so ( % u * tremi avtebi mdi mnogo Tliacu- S« Rejskih Slovencev k\ ** Pomenku V**> 3r ¥ tab. *o se zorali v neki 'or negu prostoru za- tetelkih da s.'U. .iz st°ven«ki Be- u z Goričani °dn(Kn rb> in 0 metl- ’Nll mll' Kot prvi je i S 1, £red*ta .1 Cioricp N (N iz Grl1Stuv"‘« Prosvet-lnn'te'‘ k‘ Je po z d rali 4*" te trda*hU,w“ ‘'“ku Nastop-* borba. ki zuhte-S Kezti, imo Hoini in med NtiJfrtenek °mcn‘l. da je to 50. Sloves **fltopnikov za- Swl Tak lz vseh štirih N Ha lrBmbori 311 a-* 'Uda Hgt^hku nI;te: kadar preti X ‘tebiu . '1<'Varnost S mdjih U ‘Udi sprt^ iu 17 Ve« "T‘ aec*aj, da izve i,t tkjirV,tn0 SVel. da smo tu in S lh C Pravice. Po-C11* tn*183 don^1 n#*Protnike >bi>‘li H,X,in ti *o onemogočili S*^to • n'*n ‘teatucl jo. ’ j v.», kost ter nam p8' do1-'0 s4ce‘‘ SVO* ^ te ' J . •"'•vi BVD* ib m,0„danos ie niso .. s m - •d ^ Stn.Viak *hotr, c|dvzamejo. O*1 vL *** tum o tej obrambi C tei^to h0| cl‘Slovenska Be- vidn1 sv°jBlas- na nalm Ve4ji obisk ^ nu G lh kulturnih 1t4l.°VenCi 0rl‘kem. Tudi *tCv in ?' zcte prosvet-^ slovenskih pev-“i bodo i dobro voljo tudi oni organizirali svojo ljudsko prosveto. Za tem sta spregovorila dva zastopnika beneških Slovencev, bi sta v svojem domačem narečju iz Terske in Nadiške doline povedala prisotnim o velikem trpljenju svojih rojakov, ki so izpostavljeni najhujšemu terorju s strani tistih, ki so smatrali Slovensko Benečijo že za potujeeno in hočejo z vsemi silami preprečiti njeno prebujenje. Od konference v Čedadu pa se beneški Slovenci kljub tem silnim zaprekam dosegli že lep napredek in so močno okrepili svojo organizacijo, ki se zelo trudi za izboljšanje kulturnega in socialnega stanja teh zelo revnih in zapostavljenih rojakov. »Nimamo svojih šol, niti ne kakšnih tečajev«, sta zaključila, »in znamo govoriti le tako, kot so nas naučile naše matere. Toda za nas je v veliko zadoščenje bratski sprejem ostalih zamejskih Slovencev, ki nam bodo pomagali«. V imenu Korošcev je spregovoril tajnik Prosvetne zveze na Koroškem in povedal, da pomeni naša kultura za Korošce mnogo več kot samo slovensko pesem in prosveto. Pesem in prosveta bostg združevali vse zamejske Slovence in nas trdo povezali z brati v svobodi onstran krivičnih meja. Naši nasprotniki se zavedajo da je naša pesem in naša kultura hrbtenica vsega našega kulturnega in narodnega življenja ter nam jih bodo skušali ovirati. Po padcu nacifašizma so slovenska prosvetna društva zopet oživela in ljudje so privlekli iz tajnih kotičkov skrite slovenske knjige in inštrumente. Po stoletjih imamo na Koroškem zopet svojo kulturno revijo «Svoboda» čeprav nismo imeli in še nimamo slovenskih šol jn zavedamo se, da je danes naš kulturni boj enako pomemben kakor poli- tični. Delegati so klene besede koroškega predstavnika sprejeli z burnim odobravanjem in prav tako tudi pozdrav predstavnika SHPZ iz Trsta, ki je poudaril velik pomen in potrebo takšnih medsebojnih sestankov, z našo slovensko besedo in pesmijo moramo očuvati svobodo; za nami stoji krepak in zdrav slovenski narod v svobodi in vsa Jugoslavija. Prepričan sem in želim si, da bi na prihodnjem taboru čtili tudi zbor beneških Slovencev. Govornik je dalje poudaril, da je vera v naše voditelje in v naše ljudstvo zmagala v gozdovih, ko s-mo raztrgani in bosonogi jurišali n-i gestapovske bunkerje. Ta vere bo prema pj la tudi vse laži i.n klevete proti naselim ljudstvu in njegovim voditeljem, pa naj prihajajo od kjer koli. Kot zadnji se je oglasil k besedi še en Korošec in povedal, da je bil vsak drugi izmed njih v Dachauu ali drugod po nemških taboriščih in da zato znajo ce. niti s tolikim trjljenjem dose-' žene pridobitve. Vsj so ob zaključku izrazilj še enkrat potrebo po večkratnih podobnih sestankih. Nastop telovadcev • Ljubljančanov ni bilo Medtem se je večji del ljudstva zbral ekrog prostora za nastop telovadcev. Okrog 17. ure so z zastavami na čelu in med burnim ploskanjem nadpettisoč-glave množice prikorakali na telovadišče mladinke in mladinci iz Doberdoba in Poljan. Tokrat so nastopili v »e večjem številu kol nu mladinskem festivalu preteklega julija. Ob spremljavi klavirja so začeli izvajati lepe proste vaje. V začetku jih je malo motilo, ker so bili vajeni telovaditi s štetjem, pozneje pa so izvajali vaje lepo in zelo skladno, do smo lahko ugotovili napredek od zadnjega nastopa. Želeli bi, da bi tudi drugi večji kraj na Goriškem sledili njihovemu zgledu in da bi se mladina bolj posvetila tej pristno naši športni manifestaciji. Za domačini so nastopili še mladinci In mladinke te Trsta z lepimi in težkimi simboličnimi prostimi vajami, ki *° Kh izvajali brezhibno in v najlepši harmoniji. Ob koncu sta zadlvlla mladinka in mladinec iz Trsta množico z talnimi akrobacijami in burno odobravanje. Ljudje so pričakovali še nastopa napovedanih orodnih telovadcev in narodnih neš iz Ljubljane. Pa ie moral napovedovalec pri mikrofonu sporočiti žalostno vest, da Ljubljančani niso mogli priti in da ni znan vzrok njihovega izostanka. To je bilo letos že drugič, da smo na našem taboru zaman pričakovali glasnikov, ki bi nam prinesli pozdrav iz svobodne domovine. Prodoren uspeh pevskega koncerta Po končani telovadbi se je vsa množica, usula na obsežen prostor pred odrom za nastop zborov. V ozadju je blestel velik napis: ((Enotnost prvi pogoj narodnega obstoja«. Kot prvi je nastopil ob 17.45 tamburaški zbor iz Škofič ob Vrbskem jezeru. Zbor šteje 16 meških in ženskih članov. Zaigrali so ((Kovači smo« in «Na oknu«, ki so jih spremljali s petjem. Občinstvo je zbor navdušeno pozdravljalo in vzklikalo Korošcem, da so morali dodati še «Venček nerodnih' pesmi«. Za njimi je nastopil moški zbor »Ivan Cankar« iz Trsta s «Zemlja slovenska« in »Zimzelen«, ki so v precizni izvedbi občinstvu zelo ugajčile. ' Za gosti je nastopil mešani zbor iz Sovodenj in potem moški zbor iz Peči. Zelo veliko zanimanje je vzbudil zbor naših najmlajših iz Podgare, ki so res lepo zapeli dve pesmi in morali eno tudi ponavljati. Sledil je koroški moški zbor iz Pliberka, ki Je pod veščim vodstvom pevovodje Hartmanna čustveno in ubrano zapel v domačem narečju »Gor čez izero« in «Moja kose«. Kakor tamburaše je tudi ta zbor občinstvo burno pozdravilo in ga ni pustilo z odra dokler niso obljubili, da se še vrnejo. Za njimi so bili zopet nr. vrsti domačini, in sicer mešani zbor iz Steverjana, ženski zbor iz Pod-gore, moški iz Standreža, ženski iz Sovodenj. Vmes so zopet nastopili tamburaši iz Škofič, kj so navdušili občinstvo s partizansko «Hej brigade« in narodnimi pesmimi, ki so jih morali ponoviti. Tudi «lvan Cankar« iz Trsta je še enkrat nastopil in z občutkom so zapeli makedonsko «Bolcn mi leži« ter «M1 v grobu smo«. Nr. zahtevo občinstva so morali dodati še eno pesem. Sledil je moški zbor iz Peči, mešani zbor Iz Eodgore ter še enkrat Pliberčani s trem; narodnimi iz Koroške. Pevski koncert so zaključili združeni zbori z Goriškega z Venturinijevo ((Pozdrav domovini«. Čeprav je trajal koncert dve uri in pol ter se je končrl šele ob 20.15 se ljudje niso naveličrlt poslušati. Domači zbori, zlasti nekateri med njimi, so pokazali napredek in veliko požrtvovalnost ter so zato tudi želi pri svojem petju zasluženo priznanje. Seveda so se še marsikje pokazale tudi pomanjkljivosti, ki jih bo trebe, do prihodnjič odstraniti, d« bo uspeh š» večii. Prisrčne manifestacije bratstva Po končanem koncertu se je ljudstvo kot mogočna živa reka razteklo na vse strani. Del mladine ie odi el na rajanje, drugi so šli gledat bahnearske tekme, ki so ie vedno traje.le, tretji so iskali, prostora po napolnjenih gostilnah, okrog avtobusov in ka-mlonov je bila gneča tistih, ki so odhajali domov. Na prostranem dvorišču neke gostilne so se poleg Goričanov zbrali Korošci, Benečani in Tržačani, in povsod sl lahke opazi' ganljive prizore bratstva ljudi, ki se niso doslej še nikoli videli. «Joj. kako je bilo lepo« so zatrjevali beneški Slovenci, »le kdaj bomo tudi ml toliko napredovali, da bomo lahko nastopili z našimi zbori«. Obljubljali so, da bodo takrat tud' on' prlili na Koroško in vsi so vabili Korošce, naj še pridejo nB Goriško. »Sedaj morate priti vi Goričani«, so dejali ganjeni Korošci. »Sicer vam mi ne moremo pripraviti tako lepega sprejema, vendar bo vse, kar bo. prisrčno m iskreno. ((Dejali so, da so ta večer pozabili, da se nahajajo v tuji državi. Nameravali so oditi ob 21. uri, pa se nikakor niso mogli ločiti od nov.ih prijateljev in ob 22 so bili še vedno v Sovodnjah. Nekaj beneške mladine se je zbralo ob dolgi miz; in začelo peti slovenske pesmi, da bi pokazali prijateljem svoj dosedanji napredek. Izkazalo se je, da so med njimi nekateri prav dobri glasovi. Tudi Tržačani so dvakrat odložili svoj odhod in ob slovesu zatrjevali, da že dolgo niso doživeli toliko odkrite prisrčnosti, kot na tem ljudskem taboru. Ko Pa sq se Korošci že naložili v avtobus, je še enkrat skočil med nje neki tovariš iz Benečije, da bi jim povedal, kako se ie pomladil ob današnjem lepem ljudskem prazniku. Ob koncu naj še omenimo, da kljub ogromnemu navalu ljudstva, ki je mrgolelo ne samo na taboru, ampak po vseh Sovcd-njah in so ga cenili na osem ter celo več tisoč, je vladal povsod vzoren red in ni prišlo nikjer do kakšnih incidentov, kjer bi morala posredovati policija. Tako je naše ljudstvo zopet enkrat pokazalo, svojo politično zrelost in da je policija potrebna samo za krotitev šovinističnih razgrajačev, kjer in kdar se pojavijo. Upamo, da nam bo Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici nudila še več podobnih kulturnih prireditev, čeprav se dobro zavedamo, da so zvezane z velikim trudom in da je treba premagati nešteto ovir, preden sc lahko organizirajo. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da si včlanjene tvrdke lahko ogledajo na njenem sedežu v ul. IX. avgusta 11-1 sledeče okrožnice: 1) Izvoz povrtnin v Belgijo; 2) izvoz povrtnih v Francijo; 3). dopustna teža in kakovosti uvoženega blaga; 4) izvoz povrtnin v Anglijo; 5) vzpostavitev uvoznih pristojbin v Belgijo; 6) izvoz čebule v Nemčijo; 7) izvoz limon y Anglijo; 8) navodila za uvoz semenskega krompirja za leto 1949-1950; 9) izvoz paradižnikove mezge in esenčnih olj v nemško bi-cono; 1.0) razna obvestila o zunanji trgovini. Kdo je najel zlo zajesti«! V bližini pevskega odra v Sovodnjah je bila V nedeljo izgubljena zlata zapestnica, ki je drag spomin. Pošteni najditelj naj jo izroči na uredništvu »Primorskega dnevnika« v Gorici, ul. Montesanto št. 42, protj dobri nagradi. KINO VERDI. 17: «Diana hoče svobodo«, R. Young in S. Temple. VITTORIA, 17: «Večr;a harmonija«, M. Oberon in C. Wilde. CENTRALE. 17: «Onostran obzorja«, D. Lamour. MODERNO. 17: «Gospa Curie«, G. Garson in W. Pidgeon. EDEN. 17: ((Zdravo prijatelji«, Laurel in O. Hardy. leol Novo golsko leto že Irka na duri. Včeraj se je začelo vpisovanje o-trok na vseh šolah t> nadaljnje razrede in obenem zapisujejo novince, za katere je prvi vstop v šolo vačen in odločilen korak izpod domačega krov.a u življenje. Zdi se nam samo ob sebi umevno, da bodo slovenski starši sledili sv.ojemu poštenemu čutu, svoji časti in dolžnosti ter opisali svoje otroke tja, kamor je njihovo mesto: v slovensko osnovno in srednjo šolo. Kdor pa še dvomi, pod vplivom ustrahovanja ali omahuje, naj zve in zna, da nam našega poštenja in našega jezika ne sme in ne more nihče vzeti, dokler tega sami nočemo. Pomislite, da se naši najboljši sinovi in vaši soroj(Wi niso strašili muk in trpljenja in so umirali zato, da bi priborili slovenskemu jeziku zopet čast in veljavo v javnosti, iz katerega ga je pahnil oholi fašizem. Sadovi njihovih žrtev so naše slovenske osnovne in srednje šole v katerih se vaši otroci izobražujejo v najlepši, najslajši in za vsakogar najjasnejši in najzvoč-nejii besedi: v ljubi materinščini. Ce vas kak dvom bega ali kak pomislek še veže in utesnuje, .zravnajmo se sopet in ne bodimo plačljivi, ki se strašijo še neokusne zalivke, vtisov ali sodb nepoklicani h, ki nimajo pravice, da žalijo naš narodni čut in naš narodni ponos. Ne dovolite, in ne dopustite, da bi nepoklicani kupčevali in barantali z našo slovensko krvjo! Slovenski starši! Brez oklevanja in neutemeljene bojazni vpisujte svoje otroke V slovenske šole. Branite slovensko šolo, ki so nam jo pustili v dediščino najbolj- ši padli sinovi našega naroda pred vsakomur in tujci bodo spoznali, da nismo trhla veja, ki poči že ob prvi nevihti. Le na ta način si bomo pridobili tudi njihovo spoštovanje. Pristojbine na igralske karte Eveza trgovcev v Gorici opozarja vse prodajalce igralnih kart in lastnike javnih obratov na odredbe zakonskega odloka z dne 11. januarja 1948, št. 72, ki se tičejo pristojbin na igralne karte in ki so stopile v veljavo dne L marca 1948. Po teh odredbah morajo biti i-gralne karte, ki nosijo pristojbin-ski pečat za 20 in 30 lir sedaj žigosane za 100 in 200 lir, Za povišek pristojbine morajo prizadeti nalepiti na igralne karte za to vsoto odgovarjajoče število kolkov, in to pred prodajo ali pred uporabo v javnih lokalih. Za prekršitelje te odredbe predvidene stroge globe. načrt se mu je izpridil, ker so ga sorodniki pred prihodom smrti zasačili zvijajočega se na tleh in ga odpeljali v bolnico. Plaho naravo Bruna M. je tokrat razburil lep dogodek. Zeno so mu namreč odpeljali v bolnišnico, kjer pričakuje prvega sinčka. IZ SLOVENSKE BENEČIJE Nepriljubljen tujec v Priježnjah Družina Margutti je opazila pred nekaj dnevi zjutraj, da je izginilo iz kleti več salam, sira in nekaj tisof lir. Ta vest se je takoj razširila po vsej vasi in nekateri so znali povedati, da so videli neznanca, ki je nosil težak nahrbtnik in je seveda sum padel nanj. Vaščani so kmalu nato dognali, da je ta bil Anaklet Rocco iz Jesenja. Ko so orožniki preiskali njegov dom, so tam res našli izdajalski nahrbtnik in nekaj ukradenega blaga. Možkarja so aretirali in odvedli X čedadski zapor. Zdi se. da je ta Rocco Sicilijanec, ki je ostal v teh krajih po prvi svetovni vojni. Kaže, da se bavi s krošnjarstvom, vendar pa ni to njegova edina zaposlitev, ker se je že večkrat moral zagovarjati pred sodnimi oblastmi zaradi raznih prekrškov. Prebivalcem se zelo čudno zdi, da si je ta mož s svojo revno trgovino lahko toliko prihranil, da je leta 1947 kupil hišo za 320 tisoč lir in več strojev,, ki so vredni več stotisočev. Sojen je bil Že večkrat, toda vedno se izmaže le z majhnimi kaznimi. Prebivalstvo našega kraja ni seveda prav nič navdušeno ob reklami, ki nam jo delajo nekateri tujci. Kdor namreč čuje o nepoštenostih, ki se pri nas dogajajo, se seveda ne vpraša, kdo jih je zagrešil, domačin ali tujec. Selce Mo jazbeca ustrelil prijatelja Pretekli teden, sta se 27-letni Si-maz Emil in 23-letni Simaz Klement odpravila V bližnji gozd na lov, kjer sta hotela podreti jazbeca. Vzela sta s seboj vojaško puško, kakršno uporabljajo zloglasne trikoloristične bande. Simaz Emil je čakal na jazbeca s puškp pred luknjo, medtem ko se je njegov prijatelj vrnil pred brlog, da ga spodi ven. Toda namesto jazbeca je po kratkem premoru prilezel tz skrivališča sam Simaz, oboroženi Emil pa je sprožil. Krogla je zadela Simaza v prša in mu preluknji-la pljuča. Odpeljali so ga v čedad-sko bolnišnico, Njegovo stanje je zelo resno. NATEČAJ ZA GASILSKE ČASTNIKE V Uradnem listu *t. 90 z dne 10.9. tl. je bil objavljen ministrski odlok z dne 7. julija 1949 s katerim je napovedan natečaj za 82 službenih mest za stalnega častnika 5 razreda gasilcev (X. stopnja) y tehničnem odseku skupine A za gasilsko službo. Za omenjeni natečaj se zahteva: italijanska inženirska diploma: vse druge študijske diplome so izključene; najmanj eno leto inženirskega službovanja; dokaz častniškega službovanja v državni vojski; največ 28 let starosti. Prošnje za ta natečaj, s priloženimi zahtevanimi dokumenti je treba predložiti notranjemu ministrstvu — generalno ravnatelj styo za gasilsko službo, do vključ no 9. novembra t. 1. NESREČEN PADEC BEGUNKE Na stopnišču begunskega taborišča na Placuti se je včeraj ponesrečila begunka Cossutti Kozima. Zenska je padla po stopnicah in si najbrže zlomila levo roko. Zeleni križ jo je odpeljal v bolnico. Trgovski potnik 50-letni Sozzi Gaetano iz Torina je včeraj prijavil goriški policiji, da ga je njegov kolega Carzia Dominik okradel. Ko sta namreč stopila na goriški postaji iz vlaka, mu je spretni Dominik, medtem ko se je Sozzi mudil pri tabakarni, odpeljal kolo in odnesel kovčeg, v katerem je bilo več manufakturnega blaga. IZGUBLJEN POTNI LIST Goriški policij; je včeraj 32-let-ni Borsi Egidij prijavil, da je dne 20. t.m. izgubil na poti med kolodvorom in ul. Lunga, kjer biva, svoj potni list. Eden, ki ne more umreli Dvaintridesetletni elektricist Bruno M iz Gorice je zelo rahločutne narave. Vsaka ovira življenju ga tako silno razburi, da mu poslane življenje neznosno. Ob takih trenutkih je že večkrat posegel po raznih stvareh; ki naj bi njegovemu telesu, posebno pa še njegovemu izredno občutljivemu srcu dale večni mir in pokoj. Pred časom je v to svrho izpll stekleni-čino črnila, drugič je posegel po nekoliko bolj energičnem uničevalnem orožju in sl z britvijo prerezal žile v zapestju. Toda vedno so ga sosedje rešili iz rok smrti. Njegove žile so pocedile nekaj krvi ve^n' dar pa je mladi mož tudi tokrat ostal prt življenju Toda v nedeljo je njegova življenska pot zopet nekoliko zavila in Bruno M- si je tokrat vtaknil v usta električno žico v upanju, da bo ta privabila k njemu belo ženo. Tod* tudi la ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini jg bilo od 18. do 24. septembra t.J, 7 rojstev, 10 primerov smrti, 9 vknji-Ženih porcgc in 5 porok. ROJSTVA: Vitagliano Srečko, Kozman Lucija, Mascarin Ema, Cuozzo Karmela, Alutto Gianear-lo, Prodorutti Rita, Badin Marija. SMRTI: 65-letna kmetica Tomšič por. Lutman Jožefa, 55-letna gospodinja Bastjančič por. Mašina Jožefa, 44-letni šofer Makuc Alojz, 80-letna gospodinja Zongar vd. Kolenc Lojzka, 24-letna gospodinja Bosa Justina, 1 mesec stari Chiari Peter, 11 mesecev stara Casali Gianna, 60-letni cestar -Molinari Sigizmund, 34-letna gospodinja Percuzzi por. Valentinuzzi Ana. VKNJIZENE POROKE: Urad- nik Zamparo Aldo in telefonistk« Fgrrari Natalija, mehanik Stanta Angel in gospodinja Zolja Angela, mehanik Brešan Rinald in gospodinja Bregant Ita, industrijski strokovnjak Cresci Albano in učiteljica Polesello Antonija, uradnik Bavdaž Albert in gospodinja Gior-gini Alma, mehanik Perazza Jožef in gospodinja Marizza Lojzka; mehanik Prinčič Jožef in tkalka Tirel Velia, finencar Diana Natalino in gospodinja Mameli Marija, orožnik Braconi Guerrino gospodinja Sampaole Rina. POROKE: policist Pavlin Anton in uradnica Kolenc Štefka, uradnik Vitturelli Jurij in gospodinja F»-bioli Ada, industrijec Lukežlč Vladimir in dijakinja Sonja Pertot, poštni slufa Volk Avgust in hišna Rolih Antonija, zdravnik Venuti dr. Marcel in gospodinja Rossello Hedviga ] [ S 1 r: r*C j K 1 [ ] D IV E V IV I K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL - TEL. 70 Istrani norel b Mici on Ul. oDietoici rm um DriuadB “Snem Kosovela,, V nedeljo 25. septembra, ob VI. obletnici ustanovitve udarne brigade Srečka Kosovela, je bila v Pliskovici na Krasu odkrita spominska plošča. Zveza borcev Istrskega okrožja je organizirala ob tej priliki množični izlet istrskih borcev na kraj proslave, ki je bila v gozdu blizu Pliskovice. Tam je namreč brigada dne 26. septembra 1943. prejela svoj ognjeni krst. Tov. Bračič Mirko, prvi komisar brigade, se je v svojem govoru predvsem spominjal na padle borce, ki so pogumno darovali svoja mlada življenja za osvoboditev naroda izpod fašističnega Jarma. Nato je na kratko orisal zgodovino brigade: borbe na Predmeji januarja 1944, pokret v Slovensko Benečijo meseca februarja 1944, kamor je zanesla svoj borbeni duh, in borbe v Srednjem, kjer so padli naši tovariši Stoka Drago, Miro in drugi; popisal je borbe na Cerknem, na Banjški planoti, napad na Spodnjo Idrijo, likvidacijo belogardistične postojanke v Črnem vrhu nad Idrijo, osemdnevne borbe v Štanjelu, kjer je brigada vztrajno vzdržula vse nacifašistične nupade, ter neštete druge borbe, v katerih si je pridobila brigada naziv »udarna«. Kot značilnost Kosovelove brigada je omenil tržaški zataljon. ki so ga sestavljali borci iz Trsta in Tržiča, in ki je bil sestavnj del XIX SNOUB Srečka Kosovela. V skupnih borbah se je utrjevalo bratstvo in edlnstvo med slovenskimi in italijanskimi demokratičnimi množicami, bratstvo, ki ga ne bo mogla ne Vidalijeva in ne nobena druga razdiralna sila uničiti. To je bratstvo pridobljeno v skupnem trpljenju in mukah, kar je najboljši pogoj trdnih vez. Proslavi je sledil kulturni program, pri katerem so sodelovali razni pevskj zbori, otroci padlih borcev iz Mladinskega doma Toneta Tomšiča v .“Šempetru ng Krasu. Najbolj ganljivi pa so bili narodni plesi in pesmi makedonskih sirot, kj živijo v Dutovljah In katerim je poskrbela ljudska oblast, da Jim Izbriše grozo In solze, ki so jim jih prizadejale fašistične bande. Vsi ti spomini in prizori so še bolj poživili borbenost istrskih tovarišev, ki so na povratku obujali spomine na svoj položaj nekdanjih kolonov, ng oboroženo NOV ter na pravice ln boljše življenje, ki ga jim nudi naša ljudska oblast. Obljubljali so, da bodo dali vse sile iz sebe, da se ta oblast čimbolj utrdi in da bo tako premagala vse nakane imperialističnih Izkoriščevalcev delovnega ljudstva. M. Z. Naslop koroške mladine v Dekanih V petek 23. septembra zvečer je nastopila na vrtu Ljudskega doma v Dekanih mladinska kulturna skupina »Samorastniki« iz Guštanja v Mežiški dolini na Koroškem. Imenovana skupina nam je v okviru svojega pestrega programa predvajala nekaj značilnih ljudskih plesov iz raznih predelov Slovenske Koroške, med njimi zlasti »Visoki rej pod lipo« pri Ziljanih, Kulturna skupina nam je nadalje zapela več koroških Mladinska skupina je izvajala razne plese v prelepih nošah iz Ziljske doline, to je iz onega predela Slovenske Koroške, ki nam je do današnjih dni ohranil še največ običajev, pesmi in plesov, značilnih za slovensko koroško folkloro. Dekančani, ki so v velikem številu napolnili vrt Ljudskega doma, so koroško mladino prisrčno pozdravili, posamezne točke programa pa so nagradili z burnim ploskanjem. Nastop koroške mladine je otvo-ril član ljubljanske etnografske ekipe, ki je na kratko poudaril nekaj važnejših momentov iz starejše in novejše zgodovine Slovenske Koroške, predvsem pa je prikazal zasluge tega dela slovenske zemlje za našo narodno-osvobodilno borbo. To borba naj bi bila po vsej pravic; zaključena z priključitvijo Slovenske Koroške k Jugoslaviji, toda doživela je svoj žalostni konec na nedavni zavezniški mirovni konferenci v Londonu, na kateri so dosodili Slovensko Koroško našim skupnim sovražnikom iz zadnje velike vojn* |n našim neizprosnim tlačiteljem koroškega slovenskega življa. Plesna skupini se je v imenu okrajne prosvete zahvalil Za gostovanje v našem kraju tov. Velikonja. Po končanem nastopu sc je dekanska mladina na zaključni zabavi še ože seznanila, s koroško mladino ter se z njo pobratila. Delni podatki predkongresnega tekmovanja v zadnjih dneh Bujski okraj. 19. septembra je v Grožnjanu popravljalo ceste 9 oseb 30 ur. — V Novem gradu sta 2 osebi pomagali 10 ur pri gradnji zadružnega doma. — Enako so v Marušičih 4 tovariši doprinesli 10 delovnih ur. — Pri delih zadružnega doma v Bujah je 29 prostovoljcev doseglo 351 ur aktiva, kar znaša nekaj nad 12 ur na osebo. V Novi vasi pa so 4 tovariši popravljali ceste 16 ur ter v Kaštelu 5 oseb 10 ur. Pri tem so pomagali 3 vozovi 18 ur. 20, septembra je delalo zopet v Grožnjanu na cesti 48 ur 8 oseb, 4 vozovi pa so prispevali nadaljnjih 72 ur. — Tudi v Martinčičh in v Brtonigli so popravljali ceste in sicer je v Brtonigli delalo 07 tovarišev in tovarišic 411 ur, v Martinčičih pa 12 oseb 70 ur. Ta dan sta v Novem gradu delala zopet dva prostovoljca 8 ur pri zadružnem domu, v Marušičih pa trije prostovoljci 33 ur, kar pomeni da je vsakdo od njih napravil po 11 ur. Ceste je popravljalo tud; v Bužini-ji 9 oseb skozi 36 ur. 15 delavcev tovarne Arrigoni v Umagu pa je Po eno uro čistilo takmajšnjo šolo. V Bujah so se spravili to pot na kanalizacijo, pri čemer je 34 ljudi delalo 238 ur. Enak uspeh je doseglo v Sv. Lovrencu 35 oseb, ki so popravljale ceste 245 ur. V ostalem je še v Kračici delalo 6 prostovoljcev 4 ure in v Novj vasi 4 prostovoljci 26 ur. Tud| 21. september je bil živahen. V Grožnjanu je delalo 27 oseb 98 ur. poleg tega pa je opravilo 8 vozov 94 ur. — V Umagu je delalo v pristanišču 10 tovarišev po 10 ur, tako da so napravili 100 delovnih ur. — Za zadružni dom je žrtvovalo v Bujah nadaljnjih 16 oseb III ur. v Marušičih 3 osebe 13 ur in v Novem gradu 2 osebi 8 ur. V Novi vasi sta sodelovala 2 tovariša skozi 6 ur pri kanalizaciji, v Brtonigli pa je zopet kar 38 prostovoljcev doseglo na delih pri cesti 246 ur. Enako so dne 22. septembra delali v Bujah pri zgradbi novega zadružnega doma; in sicer je 37 oseb dalo 321 delovnih ur. Takoj za njimi so bili tovariši in tovarišice v Brtoniglo, kjer je 24 oseb delalo 117 ur pri popravljanju cest. Marušiči so nadaljevali z deli pri zadružnem domu, kjer Je 13 oseb doprineslo 48 ur. V Novi vasi je v Isti namen žrtvovalo 5 oseb 40 ur, V Novem gradu pa 2 osebi 16 ur. ZADRUZNA POSLOVNA ZVE ZA Trgovinska centrala lil njeno uspešno delovanje Ze v poročilu o občnem zboru Zadružne poslovne zveze v Kopru, ki smo ga priobčil; v našem listu pred nekaj dnevi, smo omenili, da je lani novembra meseca ustanovila Zveza poseben trgovinski odsek z imenom ((Trgovinska centrala Koper«. Ta dobavlja zadrugam ter prevzema od njih blago, potrebno za potrošnjo, oziroma pripravljeno za odkup. Na zadnjem občnem zboru ZPZ je njen ravnatelj tov. Keber Drago podal izčrpno poročilo, iz katerega smo spoznali, da je .trgovinska centrala v pretežni meri izpolnila svojo nalogo, ki jo je prevzela. Svoje trgovske posle je razpredla z večjim ali manjšim uspehom na vse strani. Njen glavni cilj je dvignil čim bolj trgovsko poslovanje z zadrugami in ostalimi podjetji 2 nabavo vsakovrstnega blaga. Umljivo je, da v začetku delo ni šlo od rok brez težav. Podjetje je namreč obširno; predvsem je manjkalo sposobnih moči, kar je najbolj vplivalo na potek poslovanja. Z nekaj izjemami je vse delo ležalo nu ramenih samo mladih ijudi iz bližnjih vasi, ki so večinoma napravili kratke knjigovodske ali upravne tečaje. Priznati je treba, tako je podčrtaval tov, Keber, da so ti tovariši in tovarišice vgeiej pokazali najboljšo voljo pri delm s katero pa še niso mogli nadomestiti izkustva, ki je potrebno pri tem tako vužnem delu. Tov. ravnatelj Trgovinske centrale je nato dodal, da so nekatere za. druge pokazale pomanjkljivost v svojem poslovanju in so šle večkrat mimo vseh ustnih in pismenih navodil, ki so jih prejemale od Trgovinske centrale. Tako so zavračale blago z Izgovorom, da nimajo skladišč. Mnogokrat je bilo treba poskrbeti v naglici primeren prostor za vskladiščenje raznega blaga zlasti umetnih gnojil, katera je treba običajno v večjj množini ter večkrat naročiti in ki glede na značaj trgovine z gnojili ostajajo dalje časa v skladiščih. Ker Trgovinska centrala sama nima tako velikih skladišč, da bi mogla vskladiščitl v«e blago ter da bi ga nato samo v majhnih količinahoddajala posameznim zadrugam, je nujno potrebno, da morajo .priti zadruge do lastnih skladišč, kjer bodo imele prostor zlasti za umetna gnojila, cement aPno in podobno. Na la način bodo zadruge dosegle, da ne bodo zahtevale umetnih gnojil zadnji treno-tek pred setvijo in s tem vznemirjale brez potrebe svoje člane, ki se v takih primerih bojijo, da ne bodo dobili pravočasno zahtevanega blaga. Nekatere zadruge pa sq celo zavračale blago z izgovorom, da nimajo skladišč, kar je seveda večkrat povzročilo samo nepotrebne prevozne stroške. Trgovinska centrala Je odpravila tudi takšne primere, v katerih sq se zadruge iz bojazni, da bodo ostale brez zadostnega blaga (zlasti tkanin), preveč založile z blagom, da jim je blago zaradi tega brez potrebe in v škodo skupnosti ležalo v trgovini ali skladišču. Končno je tov. Keber poročal, da je centrala uredila tudi plačevanje blaga, pri katerem so nekatere za- iii cifaite udii dnevi tik i druge postopale precej pomanjkljivo. Pripeti se namreč, da leži pri nekaterih zadrugah ogromnega denarja, namesto da bi bile zadruge v tem pogledu bolj gibčne in strogo gledale nato, da se vrši obtok denarja hitreje. Zadrugam zadostuje samo toliko denarja, kolikor ga potrebujejo, s presežkom morajo zlasti poravnati dolgove, oziroma plačevati fakture sproli. S tem št zmanjšajo plačevanje obresti, ki je v mnogih primerih sploh nepotrebno in vedno v škodo skupnosti. 2e iz teh kratkih podatkov vidimo, da daje Trgovinska centrala zadrugam tudi vsa navodila in pobude ga čim točnejše poslovanje, poleg tega, da gleda od svoje strani na. .to, da preskrbi zadrugam pravočasno čim več blaga. Šahovske beležbe Prvi brzopotecni turnir letošnje jesenske sezije bo v četrtek 29. t. m. ob 20 uri na vrtu kluba NZ v Kopru, Kdor se želi udeležiti turnirja, naj pride v klub NZ najkasneje do 19 ure 45 minut in naj prinese po možnosti šah in de»ko. V primeru slabega vremena bo pri-r.editey y klubu KUja( II polere nopolare (' l uitlulibti 11 revisionismo che viene intro-dotto dal cominform nei movi-incnto operaio internacionale, ri-cevc una fisionomia ancor piu degenere con le tcorie dei frazio-nisti di Vidoli. E’ necessario per-cio esaminare alcune guestioni alta lu?c dei fatti reali cd impedirc eosi che i revisionisti no n confon-dano del tutto la popolazione la-voratricc di Trieste mediante teo-rie dcgencri e menzognere. n...La lotta per le rivendicazioni dcve essere scmpre legata ad una continua ciifesa dellc liberta derao-cratiche, poiche non dobbiamo dt menticare che la lotta šara dura e lunga...», Ed ancora: «...11 ricono-scimento dato dalla Federazione Mondiale Sindacati ai S. U. del Territorio Libero di Tricste pone la guestione della lotta per le li-berta democratiche e sindacali nella zona Secondo il parerc d; Vidali. dun-que — le. citazionl di cui sopra so-no infatti tolte dalla sua relazione ž~ e necessario difendere e conser-vare a Triestc le liberta democratiche, laddove per queste bisogna appena combattere nella zona B. Stando cosi le cose, guesta . Anche nella zona B il popolo, con alla testa la classe operaia, ha prešo dunaue il potere nelle sue mani. Come e allora possibile ugua-gliare la democrazia popolare nella zona B con la pseudo democrazia nella zona A che e in sostanza democrazia per la borghesia? For-se essi hanno bisogno di cio per umotivi superiori», ma la defor-mazione dei fatti e Vinganno dellc masse non possono essere giu-stificati con nessun motivo perche una tale posizione si e mostrata effettivamente come. posizione controrivoluzionaria. La logica cominformista deli o sviluppo U forza percld a sprofondarsi sem-pre piti in una campagna calun-niosa e senza principii contro il Potere Popolare della zona B. Nel frattrmpo dicliiarcno con un tono trionfale: eentriamo per la p rima volta ncl consiglio comuna-le, dopo che il fascismo ci ha but-tato fuori. Cio ha una grande im-portanza stil piano locale ed internacionale...«, E piti oltre: «...En-triamo ncl consiglio comunale con un nostro pronramma e per il ri-ordinamento del programma dei pa rt iti avversar i. Dove siamo in maggioranza offriamo la collabo-razione agli altri, come desideria-mo che gli altri collaborfno con no i dove siamo in minoranze. La nostra opposizione šara costrut-tiva...r>. Quale trionfo? Siamo ben lonta-ni dal sottovalutare la lotta dellc forze democratiche. nelle con-d.izioni della democrazia borghese e riteniamo giusto che queste forze si servano di tutte le possibilita per smascherare la reazionc e per }Kliticizzare le masse popetiari. Ma un tale tono trionfale guaVe auel-lo usato da Vidali, somiglia trop-po allo scopo piuttosto che al mez-zo, specialmente qualora si con* fronti ed identifichi la nostra reale democrazia popolare. dove il popolo lavoratore, con alla testa la classe operaia, d al potere, con le briciole che la borghesia e co-strrtta di tempo in tempo, per la pressione delle masse lavoratrici, a concedcre ai suoi nemici di classe. Quesla deliberata azione d’in-ganno del proletariata triestino e delle masse lavoratrici e q nest a deformazione dei fatti servono ai cominformisti per nascondere il loro stesso opportunismo, il quale trova le sue mdici gia nella lotta di liberazione nazionale e che si manifestava in occasione. della so-luzione di difficili problemi con-crcti. Con la prima occasionc na-turalmente esso si i manifestato in tutta la sua nuditd. Una tale occasionc ha potuto offrirla soltan-lo una risoluzionc come quella del cominform, la guale da effettivamente la possibilita a tu tli gll opportunismi. a tutte le deviazioni dalla hnea del marxism0 lentni-smo, di venire alla luce. I successi delVattivita del potere popolare, in tutti i campi della economia e della cultura, battono la campagna di menzogne e di ca-lunnie contro la nostra zona, che conducono tanto la reazione, quanto i vtdalisti, Perche in si mi- ti condizioni e stoto possibile ot-tenere tali risultati? Nella sua attivita il potere popolare non persegue interessi che siano estranei alle masse lavoratrici. Questo potere e la volonta del popolo, e la volonta del popolo lavoratore che viene diretto dalla classe operaia e dalVavan-guardia di guesta. E’ naturale che Vatteggiamcnto verso un tale potere sia diverso; e naturale che i lavoratori facciano volontaria-mente sforzi grandiosi per raffor-zare ed edificare le fondamenta di un vero potere democratico. Nello stesso tempo sviluppano tutte le co,pačita e gareggiano sul la-voro per una maggiore produtti-vitd. Un simile atteggiamento, nei confronti del lavoro, non pud a-verlo quella classe operaia (che non ha il potere nelle sue mani. Pud averlo soltanto colui che ha conguistato il potere e si rende conto che questo potere dcve essere rafforzato e difeso. Le sobillazioni della stampa reazionaria italiana e, naturalmente, nel corso delVultimo anno, anche di quella cominformista, che a Trieste ed in Italia la capeggia; l’organizzazione concreta di azio-ni criminali nella zona B che ven-gono dirette da Trieste, hanno lo scopo di minare Vautorita del potere popolare e specialmente della Armata Jugoslava nel mondo. Che cosa significa identificare, come vien fatto dai vidalisti, VArmata Jugoslava con quella angloameri-cana? Esse sono, e di cio non c’e bisogno di convincer nessuno, ar-mate che rappresentano il pugno armato di due classi che si av-versano. Identificare un'armata veramen-te popolare, frutto della rivoluzione pojgolare, qual’e VArmata Jugoslava, difesa principale delle conquiste democratiche del popolo lavoratore, con un’armata che rappresenta la forza bruta dello imperialismo, destinata non alla difesa, ma all’attacco, a nuove conquiste, e un'azione criminale di cui k capace un frazionista e agente controrivoluzionario, guale e Vidali. Nella zona B il potere popolare ha risolto una serie di questioni difficili, quali ad esempio: la que-stione nazionale, il pi-oblenia della ricostruzione e delVedificazione. Tutte le nazionalitd godono della parita dei diritti. 11 proclamarsi per difensori della «italianita» del-Vlstria, come fanno la reazione e Vidali, pud provocare soltanto la derisione ed e degno dei uteoricin del CLN deli'Istria e dei vidalisti. Non e necessario dire in partico-lare che nessuno ha il bisogno di fendere, o di prendersi c ura dello elementa italiano in guesto territorio, perche guesto e difeso e cu-rato da quello stesso momento in cui il popolo lavoratore ha prešo il potere nelle sue mani. Dove esso pud ricercare una maggiore ga-ranzia di quella che ogni nazionalitd /ia in guesta zona negli organi del potere popolare, in quel potere del guale esso stesso e fat-tore? La popolazione italiana nella zona del circondario delVIstria ha dunque i suoi rappresentanti nel potere popolare e non ha bisogno di altri protettori. Se po i gli elementi reazionari, sciovini-sti cd irredentisti, nonchd i social-patriotti di Vidali ritengono che questi rappresentanti non sono i loro rappresentanti, in cio siamo d'accordo con essi. Tali infatti non 10 sono. Proprio il contrario! Essi difendono in tutti gli organizmi rappresentativi ed esecutivi gli interessi dei larghi strati della po-polazionc lavoratr icc, non gia quclli dei resti della borghesia c dcgli uppressori. Degna d’un simile agente controrivoluzionario, frazionista, so-cialpatriota ed irredentista e la di- ^ chiarazione di Vidali sul «fasci-' smo nella zona B:>. Senza entrare nclVargomento della definizione del fascismo, che gia e stata for-mulata con esattezza, una tale di-chiarazione rappresenta la ma,-sima offesa per la popolazione del circondario delVIstria. Dopo che 11 fascismo italiano ha, in nome d.ella civilta romana bimillenaria, causafo nelVlslria tanti dolori c on il suo odio selvaggio e razzista contro la popolazione slovena e croata con lo scopo di spegnerla e dislruggerla per allargare la sua dominazione su terre straniere, dopo che il Polere popolare ha fatto tutto per punirc i fascisti, quantunque la responsabilita del fascismo non sia soltanto di gnesti, ma ricada anche su coloro che hanno combattuto abbastnnza de* cisamentc, o, addirittura, non hanno combattuto contro di esso, dopo tutto cid ha il coraggio di at-taccare questo potere e trattarlo di vcricca di nacionalistu). Questo nuovo Kaufzki in miniatura, gonfio di nazionalismo c di sci ovinismo, troppo onore, vuol diventare il grande protet-tore degli sloveni a Trieste e de-gli italiani nelVlstria. Come dt* fenda gli sloveni a Triestc lo sappiamo, ma specialmente lo av-vertono gli sloveni stessi che cola vivono. Aggiungiamo ancora una proua concreta per dimostrare che non soltanto Vidali e la sua frazione, nella gualita di appendicc del P. C.I., ma anche lo stesso P.C.I si comporta come la reazione con la minoranza slovena in Italia, nega cioe i diritti degli sloveni. Difficilmente si po trd cancellare SLOVENSKI LJUDSKI TABOR V ŠOVODNJAH Enotnost je pogoj narodnega obstoja V.V.V.V.V.V.VV.%V.V.V.V.V.".V.V.V." TELOVADCI IN TELOVADKE ZDTV IZ TRSTA S SVOJO ZASTAVO. NA ODRU JE PEVSKL MEŠANI ZBOR IZ SOVODENJ. MLADINSKE ZASTAVE NEO^ _ODBORA DOBERDOBA IN TOV. DELKA IZ GORICE IZROČA ŠOPEK RDEČIH NAGELJNOV BRATOM KOROŠCEM. MED BURNIM PLOSKANJEM SO PRIKORAKALI NA TELOVADIŠČE MLADINCI IN MLADINKE IZ GORIŠKE. NOGOMETNA ENAJSTORICa Iz SLOVENSKE BEN NASI NAJT.ILAJSI IZ PODGOR'fi ŠO LEPO ZAPETA DVE F53MI. NOGOMETNO MOŠTVO PEVSKI ZBOR «IV.AN CANKARs IZ TRSTA JE ZAPEL «ZEMLJA siTovensi^a« IN «ZIMŽELEN». STANDREZrt. IZ TELOVADCEV POGLED NA TELOVADNI PROST OR OB PROSTIH VAJAH POLJAN. guesta macchia e tanto meno po-tranno cancellarla gli attuali dirigenti del PC.I. e la loro frazione che sono saturi di nazionalismo borghese. Nella zona del circondario d.cl-Vlstria, dove i vidalisti hanno gia quasi un anno fa profetato una rapida fine del pot ere popolare, facendo tutto il possibile ai fini della lotta «per le liberta democratiche nella zona B», tanto con czibni di sabotaggio quanto anche con altre, per conseguire i loro scopi controrivoluzionari, si sviluppa il potere popolare il guale si proponc di elcvare mate-rialmente e culturalmente i lavoratori. Vidali e la sua banda con-troi-ivoluzionaria, che trattano il popolo istriano come /ascisti, noi L incontreremo, prima o tardi, Id dov.e le masse rivoluzionarie del popolo lavoratore hanno cacciato Kautzki e tutti gli agenti controrivoluzionari. Nel frattempo il popolo lavoratore del circondario delVIstria edifichera nella liberta una vita che l’istriano non ha vissuto ancora. J. Beltram MLADINCI IN MLADINKE IZ TRSTA IZVAJAJO SIMBOLIČNE PROSTE VAJE. M3-H0a. — UPRAVA: ULICA K. MANNA St. '29 — Telefonska številka 89-51. višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finanCno-upravni 00, osmrtnice 70 lir. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI Stev. 6, Ul. nad. - Telefon štev. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak nun Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 Din. Odg urednik STANISLAV RFNKO — Tk-ka Trlašk tfskarski /avort — Podruž.: Gorica. Svetogorska ul. 42, Tel. 749 - Koper, ul. Battlstl 30/a, Tel. 70. TELOVADCI MLADINKE MLADINCI - IZ GORIŠKE IN NAROČNINA: Cona A: mesetna 250. Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B In FLRJ: 55, l65, ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lllozeinSl|,e,),Z. ‘ Ljubljana, Tyršcva 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1.90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tisk:> ”