Šlev 74. T Untfflanl, v nelek Sds 3L marca 1922. Naročnina za državo SHSi sa celo >eto naprej Din. 90-— sa pol leta „ > • n sa četrt lata a <. , 22 50 si en mesec „ .. „ 7-50 za inozemstvo: oelole.no.....D>n. j50'— me ečno . , , , . „ 12-50 s Sobotna izdala: s t Jugoslaviji. . . Dm. 10 — t Inozemstvu ... „ 20 — Posamno šlev. 75 par. __Uredništvo je v Kopitarjevi allol Stev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nelrrnklrana pismi' ae ne sprejemajo. Uredil. teleL štv. 50, npravn. štv. 328. LIHO L M . ■ * ' vW 1 1 lJ gfjP e Cene inseratom:9 Enostolpna petitna vršita mali oglasi po K 4"— In K B —, veliki oglasi nad 45 mm vt-Sine po K 8 —, poslana >tl po K 12 —. Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak dan lzvzemii ponedeljka ln Uueva po pras> nlkn ob S. ari zjutraj. Besedna priloga: Vestnik SKSZ,* Političen list za slovenski narod. Oprava jo ▼ Kopitarjevi al. B. — Račan poštne bran. ljubljanske št. B50 ss naročnino In št. 349 za oglase, sagreb 9.011 airajeT. 7563, prašVe in dnnaj. 24.797 Kjer ni i - je revo- Split, 26. marca. Sinoči se je vračal g. Stanko Banič, podpredsednik HPS in urednik »Jadrana« v Splitu v spremstvu gg. L Gomilščeka, revizorja, in P. Kržeta, uradnika Zadružne gospodarske banke v Ljubljani iz hotela »Salona«. Komaj stopi g. Banič na ulico, ga obkolijo čakajoči fašisti in ga pobijejo na tla ter še po ležečem skačejo. Ker je g. Kr-že hotel pomagati g. Baniču, navalijo še na tega. G. Banič je težko ranjen na glavi, g. Krže na roki in glavi. Napad je bil dogovorjen in skrbno pripravljen. Najlepše pri celi stvari je to, da je politična oblast po lastni izjavi g. namestnika Metličiča brez vsake moči, oziroma je vsled naloga iz Belgrada ne sme izvrševati. Ulica, v kateri se je izvršil napad, se izteka na glavni trg, kjer je bil ob tistem času največji promet in se je tam šetal tudi sam g. namestnik, tako da smemo reči, da se je napad izvršil pred njegovimi očmi. G. Banič [e še srečal g. namestnika na trgu, ga vstavil in mu rekel: Vi šetate, gospod kraljevi namestnik, a mi gremo s krvavimi glavami domov. Vi ste bili opozorjeni na ta napad, pa vendar niste ničesar ukrenili. Vi in Vaša oblast je brez moči, to ste sami priznali in sedaj najbolj sami vidimo. Potem Banič vzame iz žepa revolver in reče dalje: Kaj bi bili Vi rekli, če bi se bil branil in sačel streljati? Namestnik ni vedel nobenega odgovora, stal je tiho in se izgubil v množici, ki se je nabrala. Pripomniti še moramo, da se je pred napadom vršil v hotelu »Salona« kongres zemljoradnikov, da so bili prostori polni, pa vendar ni bilo navzočega nobenega stražnika. To dejstvo napad dobro obsvetljuje. Kongres zemljoradnikov je bil zelo buren, kjer sta se iz-cimili dve struji, od kojih se ena zavzema za najradikalneji nastop proti vladi. To se je pokazalo tudi takoj po napadu na Bani-ča, kjer so se zemljoradniki med seboj hoteli stepsti. Če ne bi bila prišla policija, pozvana telefonično po Baniču in če ne bi bil posredoval poslanec Franič, bi bilo prišlo do pretepa. Oba napadena Slovenca sta se drugi dan javila na policiji in zahtevala od šefa garancij za njiju življenje. Teh omenjeni šef ni mogel dati. Pri zasliševanju se je opazilo, da mu je na tem, da bi našel vzrok za napad v kakšnem gostilniškem prepiru, katerega ni mogel iz enostavnega vzroka najti, ker ga ni bilo. Vse kar sta Slovenca dosegla, je bilo, da jima bo dal na vsakokratno zahtevo redarja na razpolago, ki ju bo spremljal na cesti. Krasne razmere, brati med brati pod varstvom bajonetov! Pa se čudimo, če nimamo ugleda v svetu in če jugoslovanske državljane Švicarji preiščejo, če nimajo uši I Barbari ne morejo drugega pričakovati! Med zasliševanjem na policiji je g. Go-nilščelc povedal, da pozna dva od napadalcev. Šef policije je zahteval, naj mu jih pokaže. G. Gomilšoek je izjavil, da le pod pobojem, da dobi pismeno garancijo, da 3e napad ne bo ponovil, ker je bil upravičeno v skrbi, da napadalce po zaslišanju izpuste in se napad ponovi ter še bolje pripravi. Mučen je bil vtis, ko šel policije tega jamstva ni mogel dati. Rekel je celo, da ga ne more dati, ker šo sam nima jamstva, da njega ne napadejo. Z ozirom na to, da je Narodna banka pred nekaj dnevi izplačala fašistom po nalogu vlade Din 75.000 za njih »delo«, je med zaslišavanjem g. Gomilšček načelniku policije očital: »Kako jih hočete zapreti, ko jih Vi in Vaša vlada sami plačujete!« Niti besede ni vedel načelnik na to odgovoriti. Teroristična akcija splitskih fašistov Be nadaljuje. Ravno isti večer so napadli na trgu tudi drugega urednika »Jadrana«, jur. Šimetina. V današnji izdaji fašistov-skega glasila »Pobeda« (»Zmaga«) se preti ludi provincialu frančiškanskega reda dr. Cikojeviču, češ, da bodo tudi z njim in drugimi frančiškani obračunali. Napadi so napravili na publiko najslabši vtis. Vodstvo HPS je odpoklicalo svoje zastopnike iz odborov za sprejem kralja Aleksandra v Dalmaciji in to v protest in vse dotlej, dokler vlada ne da garancij za varnost življenja in imetja pripadnikov nevladnih strank. Za izenačenje aifiovniškifi plač. PROTI VERSKEMU DAVKU. Belgrad, 30. marca. (Izv.) V finančnem odboru se je danes razpravljalo o povišanju draginjskih doklad muslimanski duhovščini v Bosni. V debati je predlagal posl. Škulj v zmislu ustave, naj se izenačijo draginjske doklade duhovščini vseh konfe-sij in da se naj potrebna sredstva, določena za verske namene, razdele sorazmerno z ozirom na število pripadnikov posameznih veroizpovedi. Poslanec Škulj je izjavil, da bo glasoval za povišanje doklad muslimanski duhovščini, obenem pa je opisal žalostne razmere, v katerih živi katoliška duhovščina, predvsem pa vpokojeni duhovniki. Pozval je finančni odbor, naj enako kakor muslimanski duhovščini poviša draginjske doklade tudi katoliški duhovščini. Govorniki raznih strank so v debati zagovarjali izenačenje draginjskih doklad. duhovščini vseh veroizpovedi brez razlike. Posl. Angjelinovič je predlagal, naj se predp;še verski davek za cerkvene potrebe. Proti temu je odločno nastopil posl. Vlado Pu-š e n j a k, ki je omenil, da je treba najprej urediti odnošaje med katoliško cerkvijo in državo ter določiti cerkveno avtonomijo, nakar naj bi se šele govorilo o določitvi cerkvenega davka. Odločno je odklonil ta pre^_ dlog ter izrazil svoje začudenje, da se podoben predlog ne stavi tudi pri izplačevanju drugih draginjskih doklad, tako n. pr. uradnikom, pri nakazilu vsot za vojsko itd. Odločni nastop posl. Pušenjaka je imel za posledico, da se o tem predlogu ni razpravljalo in da je sam predlagatelj črtal odstavek o določitvi verskega davka. Belgrad, 30. marca. (Izv.) Finančni odbor je odobril kredit 624.000 dinarjev za muslimansko duhovščino, da se izenači z ostalo duhovščino v Bosni. se - znižajo. Belgrad, 30. marca. (Izv.) V finančnem odboru se je razpravljalo o dopolnitvi zakona o draginjskih dokladah. Finančni minister je v svojem predlogu naglašal, da je treba ogromne družinske draginjske doklade dovesti na maksimum ne glede na število družinskih članov. Finančni minister je predlagal, naj se dajo neukaznim učiteljem in učiteljicam, neukaznim držav, uradnikom ter sploh vsem uradnikom druge kategorije, pisarniškemu pomožnemu osobju, ki prejemajo osebne doklade po 18, 17 in 16 dinarjev dnevno, družinske doklade v iznosu 1200 do 1850 dinarjev, slugam pa, ki prejemajo po 16 do 14 dinarjev dnevno, družinske doklade v iznosu 1000 dinarjev mesečno. V imenu Jugoslovanskega kluba je nastopil proti temu posl. Vlado P u š e n j a k, ki je opozarjal na težke razmere, v katerih žive uradniki in sluge z velikimi družinami, pri čemer je naglašal, da bo izzvalo zmanjšanje draginjskih doklad veliko ogorčenje med prizadetimi državnimi nastavljenci. Člani vladne večine so sprejeli predlog finančnega ministra, istotako pa tudi predlog, da se povišajo draginjske doklade za 25 odstotkov generalnim direktorjem, njihovim pomočnikom ter načelnikom glavne kontrole. Tako vlada višjim uradnikom zvišuje, nižjim uradnikom pa znižuje draginjske doklade. (Nastop posl. Pušenjaka proti takemu vseskozi nesocialnemu predlogu demokratskega ministra bo »Slov. Narod« brez dvoma imenoval — kolofoktarijo. Op. ured.) Vladne stranke proti izročitvi Belgrad, 30. marca. (Izv.) Danes zvečer je imel demokratski klub sejo, na kateri je določil svoje stališče glede izročitve bivšega vojnega ministra generala Zeče-viča sodišču, o čemer se bo sklepalo na jutrišnji seji parlamenta. V demokratskem klubu obstoji struja, ki ji načelujejo na-prednjaki in ki je za to, da se general Ze-čevič izroči sodišču. Ker pa smatra kabinet to zadevo kot stvar cele vlade in hoče izvajati posledice, bodo bržkone demokrati kakor tudi radikalci glasovali proti izročitvi generala Zečeviča. ~ Belgrad, 30. marca. (Izv.) Pred prehodom na dnevni red bo na jutrišnji seji parlamenta podal min. predsednik Nikola Pašič izjavo glede afere bivšega vojnega ministra generala Zečeviča, da prevzema vlada vso odgovornost za vse, kar se jč dogodilo, radi česar se zahteva izročitev generala Zečeviča sodišču, in da postavlja vlada pri odločevanju o tej zadevi vprašanje svojega obstoja. Seja narodne skupščine. Belgrad, 30. marca. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila otvorjena ob desetih dopoldne. Zbornica je večinoma razpravljala o raznih interpelacijah. — Socialist Divac interpelira vlado zaradi slučaja atentatorja Veljkovic-a, o katerem so nekateri listi pisali, da so ga naše oblasti na grški meji prijele na obtožbo, da je svoj čas napadel ministra dr. Marinkoviča. Tega Veljkoviča so aretirale grške oblasti in ga zaprle, ker je prekoračil mejo brez potnega lista. Velikovič pa se je medtem zdrav povrnil v Belgrad in je povedal, da so ga na Grškem trpinčili in da je ležal en mesec v bolnišnici. Iz vsega se vidi, da naše oblasti pri celi stvari niso nič krive. Socialist Etbin Kristan, ki je tudi podpisal to interpelacijo, izjavlja, da je stavil to interpelacijo zaradi tega, da obvesti javnost o stvari. Na koncu njegovega govora napada časopise, ki spravljajo take stvari v javnost in s tem škodujejo ugledu naše države. V istem smislu odgovarja tudi mirirter dr. Marinkovič in pravi, da so listi odgovorni za razširjenje napačnih vesti. Kar se tiCe političnih oblasti, obljublja, da bo storil vse, da se razmere izboljšajo (n. pr. v Splitu. Op. ured.). — Nato pride na vrsto interpelacija poslanca Etbina Kristana glede izenačenja čina rezervnih častnikov, ki so bili prevzeti v aktivno službo. Vojni minister general Vasič razlaga tozadevne zakone in dokazuje, da mora vsak častnik nekaj časa čakati, preden ga povišajo. — Seja se zaključi ob 12.30. Prihodnja seja jutri ob štirih popoldne. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o obtožnici proti bivšemu vojnemu ministru generalu Zečeviču. ČEŠKI POSLANEC ZA KOROŠKE SLOVENCE. Dunaj, 30. marca. (Izv.) Češki poslanec Machat, ki je nedavno obiskal koroške Slovence, je prejel te dni od koroških Slovencev memorandum, v katerem opisujejo nasilstvo, ki se je zgodilo ob priliki zborovanja v Grebinjskem kloštru 12. t. m. Poslanec Machat je z ozirom na to priobčil v listih daljši članek, v katerem opisuje neznosen položaj Slovencev na Koroškem in poziva Jugoslavijo in Češkoslovaško, da se zavzameta za slovanske manjšine v Avstriji, ki so popolnoma brezpravne in izročene na milost in nemilost divjanju Hei-matsdiensta in sličnih organizacij. MUSLIMANSKI SPOR. Belgrad, 30. marca. (Izv.) Današnje -Novosti« objavljajo razgovor z muslimanskim poslancem dr. Karamehmedovičem, ki najostreje obsoja skupino dr. Mehmeda Spaha, kakor tudi postopanje dr. Spaha samega. Glede odnošajev med obema muslimanskima skupinama pravi med drugim: Glavna razlika med obema skupinama je, da kažemo mi na pogreške, ki obstoje, s patriotično tendenco, da se prouče vzroki in zlo odstrani ter na ta način izlečijo rane na narodnem in državnem organizmu. Skupina dr. Spaha pa povdarja vse nevolje, ki tišče ves narod, z namenom, izzvati v muslimanskem svetu čim jačje nerazpolože-nje, da bi muslimane privedla tako v zbor Hrvatskega bloka in tako ojačila znano tezo, da nista Bosna in Hercegovina srbski deželi. Skupina dr. Spaha je navdušena za avtonomijo Bosne, da bi ustvarila čim glo-bokejši jez med muslimanskim in pravoslavnim delom našega naroda. Na laž postavljen. Minister dr. Žerjav je bil v današnji seji ljubljanskega občinskega sveta postavljen na laž. Če se kaj takega zgodi ministru v zadevi, tičoči se njegovega uradnega delokroga, je vredno, da se zabeleži in podčrta. Posebno pa, če gre za Gregorja Žerjava, enega izmed glavnih nositeljev današnjega režima. Župan dr. Peric je v političnem oziru "ošs^a, o kateri je znano samo, da se prišteva k socialnodemokratski stranki, ni se pa strankarsko nikoli niti najmanj ekspo-niral ter je tudi danes skrajno rezerviran in poudarja vedno zgolj gospodarske koristi poverjenega mu mesta. Kar pa se tiče njegove osebe, uživa vsestransko brez-sporni ugled kot resnicoljuben, vesten irt vseskozi pošten mož. Zato se o istinitosti njegove besede ne dvomi. Župan je v eni zadnjih sej občinskega sveta na tozadevno interpelacijo odgovoril, da je bil v svrho podpore za razne komunalne zadeve tudi pri ministru Žerjavu, da mu je pa ta na njegovo tozadevno prošnjo izjavil, da občinskih zadev mesta Ljubljane kot minister ne bo podpiral, dokler bo na magistratu vladala sedanja protide-mokratska koalicija. Vsled ogorčenja, ki je je ta izjava ministra, od katerega se v zadevah občega javnega interesa samoposebi predpostavlja poplna nepristranost, vzbudila v naši javnosti, je Žerjav črez dobra dva tedna odgovoril v »Jutru« in »Slovenskem Narodu«, češ, da njegov razgovor s Perieeirt ni bil uradnega, marveč zgolj zasebnega značaja, ker da je bil takrat vsled svoja bolezni dela svojega resora že oddal svojemu namestniku, v stvarnem oziru pa je pripomnil, da župan ni poročal občinskemu svetu objektivne resnice. Ni pa Žerjav ovrgel županovih besedi, ker je sam po-« govor podajal samo v nedoslovni obliki irt ga tudi v tej obliki stvarno le potrdil, kakor se še vsi spominjajo, ki so to ministrovo izjavo brali. Saj ni mogoče, da bi župan, kadar gre h kakemu demokratskemu! ministru, jemal s seboj v svrho reprodukcije gramofonsko pioščo, ker se je dr. Po-rič pač zanašal na to, da se tudi z dr. Žerj javom more v važnih zadevah govorit! brez priče. Danes pa je v seji občinskega sveta župan izjavil, da k dr. Žerjavu ni šel kot privatna oseba k privatni osebi, ampak kot župan k ministru. Dr. Žerjav se je po. zatrdilu župana tega tudi zavedal. Kaj drugega tudi ni mogoče, ker je dr. Peric dr. Žerjavu preveč tuj, da bi si mogel dr. Žerjav misliti, da prihaja dr. Peric iz Ljubljane v Belgrad k njemu samo za to, da ga povpraša za njegovo zdravje. Če gre župan v Belgrad k vsem tozadevnim ministrom,, da posreduje za Ljubljano, ne bo šel k ministru Žerjavu kot k privatni osebi. Da pa Žerjav takrat kljub svoji bolezni tudi ni bil privatna oseba, dokazuje to, da si jef važnejše posle pridržal in da je sprejemal načelnike oddelkov, kakor kliče k sebi irt sprejema tudi danes v uradnih zadevah pokrajinskega namestnika. Sicer pa je župan ministru takoj povedal, da je prišel k njemu kot ministru v poslih javnega interesa in bi ga bil Žerjav lahko odslovil, ako se njega niso več tikali ali pa bi bil moral izjaviti, da jih jemlje zgolj kot in-teresantne novice in želje privatno na znanje, ne da bi mogel vsled svoje bolezni kaj zanje storiti. Žerjav pa tega ni storil, ampak je rekel, da Ljubljana na njegovo pomoč kot ministra ne sme računati, dokler bo vladala v občini koalicija socialdemokratov, narodnih socialistov in Slov. ljudske stranke. To je izjavil župan in to on danes še enkrat potrjuje, minister Žerjav pa je sam v svoji tozadevni izjavi priznal, da se ni samo hudoval na obstoječo koalicijo, pod koje vlado on za Ljubljano ne bo ničesar storil, ampak se je pri Pe-riču še informiral, ali mislijo socialisti pri novih občinskih volitvah to koalicijo še vzdržati! Dr. Žerjav, minister, je torej od ljubljanskega župana dr. Perica, javno na laž postavljen. To so čutili v občinskem svetu tudi demokrati, ki so ga sicer pod pritiskom dozdevne dolžnosti kot strankarji skušali braniti, so pa pri tem navajali razloge, ki so samo razodevali njihovo zadre- go, izvirajočo iz zavesti, da branijo slabo stvar. Po mnenju dr. Kavniharja je dr. Žerjav obvezan samo demokratom, kar bi bilo res le, če bi Žerjav ne bil minister, ki je prisegel kralju na ustavo kraljevine SHS, ne pa na program demokratske stranke. Na očitek dr. Puca ua, da je koalicija protidržavna. pa ni vredno odgovarjati, ampak ga le zabeležiti kot dokaz, da se da postopanje ministra Gregorja Žerjava braniti le z najsmešnejšimi sredstvi. Sicer pa bi dr. Žerjav, ako bi bil podprl potrebe mesta Ljubljane, ne bil podpiral koalicije kot take uiti v njej zastopanih političnih strank, ampak koristi ljubljanskega prebivalstva sploh in ne v zadnji vrsti tudi svojih lastnih pristašev. Demokratski minister dr. Žerjav stoji zdaj pred nami v polni svoji luči. Mož, ko-jega list ima vedno dr. šušteršiča ua jeziku, je uradno kot minister proglasil kot svojo vodilno načelo, da se ne ravna po stvarnih potrebah prebivalstva, ampak po tem, kateri stranki da kdo pripada. To je zdaj jx> drugi izjavi župana Perica jasno, očito in neutajljivo. To je morala, po kateri postopa šef slovenske demokratske stranke kot vladna oseba. Vsak nadaljnji komentar je nepotreben. Pravi odgovor dobi on in njegova stranka pri prvi priliki tako od ljubljanskega prebivalstva kakor od vsega slovenskega ljudstva. POSREDOVANJE JUGOSLOV. KLUBA. Belerad, 30. marca. (Izv.) Vojni minister general Vasic je odgovoril na vprašanje poslanca S u š n i k a glede nesnage po vojašnicah in slabega ravnanja z vojaki, da so nedostatki in da so v nekaterih slučajih mlajši predstojniki postopali napram vojakom nekorektno, vsled česar je uvedel preiskavo. Belgrad. 30. marca. (Izv.) Posl. Anton S u š n i k je posredoval pri ministru za javna dela radi graditve mostu preko Krke pri Mršeči vasi, ki bi tvoril važno prometno zvezo med občinama Rako in Kostanjevico. Bolerad. 30. marca. (Izv.) Posl. Z e b o t je posredoval pri načelnikih posameznih ministrstev, da bi se v proračun za prihodnje leto vstavila potrebna vsota za zgradbo mostu preko Drave pod Mariborom pri Du-pleku. OMADEŽEVAN PARLAMENT. Belsrrad, 30. marca. (Izv.) Na današnji Beji imunitetnega odbora je posl. M e r -molja (SKS) glasoval za izročitev opozi-cionalnih poslancev, med njimi Stiepana Radiča, sod'š?u. Med drugimi je izročen tudi posl. dr. Janko Šimrak radi dveh slu-črjev. RAZKRITJA 0 ROVANJU RUSKIH MO-NARH1ST0V. Dunaj. 30. marca. (Izv.) Iz Moskve se poroča: General Hoffmann je te dni posetil francoskega generala Nolleta ter mu predložil načrt, kako s jx>močjo vzpostavljeno nemške armade zavojevati sovjetsko Rusijo in vpostaviti carizem. Nemška armada bi se spravila na vojno stanje pod kontrolo Francije, kateri bi se priznala tudi pravica okupacije Porenja na nedoločen čas V isti stvari je govoril z Nolletom tudi industrijalec Rechbenr, bivši adjutant kron-princa. — Steklov piše v »Izvestjih«, da so se v Jugoslaviji formirale helogardislične čete pod imenom »Vojna zveza za rešitev domovine« (Soju/, dlja spasenja otečestva), ki ima zveze z nemškimi monarhisti in lahkimi fašisti v svrho boja zoper komunizem »nazunaj in naznotraj«. — Nujno je potrebno, da parlament vpraša Pašiča, ministra za zunanje zadeve in min;stra za vojno, ali jim je to dejstvo znano?! ANGLEŠKO POSOJILO PRAGI. Praga, 30. marca. (Izv.) »Tribuna« poroča, da dobi mestna občina Praga angleško posojilo v znesku 2 milijonov funtov šterlingov pod istimi pogoji, kakor je bilo dano državno posojilo. Posojilo se bo v prvi vrsti porabilo za nabavo modem"--! kopališča in razširjenje električne centrale. KRIZA ČEŠKE INDUSTRIJE. Praga, 30. marca. (Izv.) Češka industrija preživlja težko krizo. Glasom uradnih poročil je bilo od decembra do februarja v državi 123 konkurzov različnih podjetij in 303 poravnave. Število brezposelnih pa je naraslo od 20 na 50 tisoč. Sindikat kemičnih tovaren je s 1. aprilom odpovedal kolektivno pogodbo z delavci. Nadaljno obratovanje teh tovaron se bo vršilo samo v slučaju 30 odstot. znižanja mezd. CE*KI MINISTER ŠROP \R ODSTOPI. Pra^a, 30. marca. (Izv.) >Česke Slovo« poroča, da bo prosvetni minister Šrobar tekom prihodnjega tedna podal svojo demi-sijo. Kot njegov namestnik pride po informacijah tega li ta vpoštev poslanec Ilodža. POLJSKA IN MALA ANTANTA. Pariz, 30. marca. (Izv.) Poljski zunanji mini ter Skirmunt je zastopniku lista »Fi-garo« izjavil, dn se Poljska ne strinja z malo antanto samo glede programa genovske konference, temveč da soglaša z njo tudi v drugih vprašanjih. Vendar pa zasledu- je Poljska tudi druge interese in ima popolnoma svobodne roke glede svojih političnih korakov. RAZOROŽITEV NA MORJU. Washington, 30. marca. (Izv.) Ameriški senat je brez debate sprejel z 74 proti 1 glasu pogodbo glede razorožitve na morju. — Na predlog senatorja Lodgea se bo razpravljalo o predlogu glede prepovedi uporabe strupenih plinov v vojni. — Za 100.000 mož in 11.000 častnikov broječo armado je senat dovolil 875 miljonov dolar. KRIZA V BOLGARSKEM KABINETU. Sofija, 30. marca. (Izv.) V kabinetu Stambolijski je izbruhnila kriza, ki ae je sicer za enkrat mirno poravnala, vendar pa ugotavljajo lisU, da pomenja začetek konca vlade Stambolijskega in bolgarske kmetske zveze. Kakor piSe »Pravda«, se je vršil boj v glavnem med finančnim ministrom Turlakovom in njegovimi pristaši na eni in ministrskim predsednikom Stambolijskim na drugI strani. S Turlakovom držijo tudi ministri Amar-čevskl, Janev in Radalov. Parlamentarni klub kmetske zveze se Je razcepil v dvo skupini. IRSKA KONFERENCA. London, 80. maroa. (Izv.) Irska konferenca se je sestala pod predsedstvom lorda Churchilla. Pogajanja so bila popolnoma prijateljska. NEMČIJA MORA PLAČATI I Pariz, 30. marea. (Izv.) Tekom debate o proračunu je izjavil finančni minister De Lasteyrii : Francija se nikakor ne namerava vmešavati v nemško upravo, a nadzorovanje zaveznikov v gotovih bistvenih točkah je absolutno potrebno in neizogibno. Šele tedaj bo možno misliU na mednarodno posojilo, toda v sporazumu z drugimi narodi in brez kakršnegakoli znižanja francoskih zahtev. Tudi Nemčija bo s svojo strani mogla na-jeU notranje posojilo, kakor je to storila Francija leta 1871. Francoska vlaJa je odločena sprejeti dajatve v naravi pod pogojem, da s tem njena narodna industrija ne bo oškodovana. Minister je opozarjal ua nemške kršitve obnovitev, ki bi mogle onemogočiti, da Francija ne bi mogla najeti posojila v ~vrho konsolidacije svojih še neporavnanih dolgov. S tega stališča je treba reiiU problem reparacij. »Nemčija,« je vzkliknil minister, »mora plačati! Ako noče plačati, jo bomo k temu prisilili. Reparaeijsko vprašanje se mora rešiU, preden pričnemo z obnovitvijo Evrope.« ZVEZA NARODOV POVABLJENA V GENOVO. Rim 30. marca. (Izv.) Zveza narodov Je sprejela povabilo k udeležbi na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. BIVŠI CESAR KARL BOLAN. Pnrli, 30. marca. (Izv.) »Associated Press« javlja iz Lizbone: Zelo malo upanja je, da bivši cesnr Kari preživi pljučnico, ki se je poslabšala. Bivšemu cesarju se je omračil um. Vdihavati mora kisik. Napravil je že oporoko. Fuuehal, 30. marca. (Izv.) Zdravstveno stanje bivšega cesarja Karla se je izboljšalo. Zdravniki upajo, da okreva. Funchal, 30. marca. (Izv.) Zdravstveno stanje bivSega cesarja Karla, ki se je snoči nekoliko izboljšalo, se je danes zopet poslabšalo. Političpe pmfice. -f Osrednji odbor Zveze jugoslov. železničarjev izjavlja v včerajšnjem »Jutru«, da izstopa iz koalicije železničarjev za Slovenijo, o čemer bo obvestila vrhovno vodstvo in vse koal i rane organizacije. — Epilog k tej oficielni objavi pa tvori »Jutrova« politična beležka, v kateri je med drugimi modrostmi tud'' ta le zlajnana: »Mi smo vedno zaman poudarjali, da je največji sovražnik naroda brezvestni in brezdomovin-ski klerikalizem.< Res je, da so taki — v Sloveniji jih je samo še malo — ki brez vsake vesti ugajajo korupcijo, zatirajo svobodo in brez domovinskega čustva in ljubezni tirajo domovino v prepad. Nam teh ljudi ni treba imenovati in ne kakih trditev po »Jutrovemc vzorcu še-le postavljati, ker — ves narod kaže s prstom na nje. Vsakdo jih pozna. -f V kozji rog je ugnan g. finančni minister dr. Kumanudi, ki je kljub svojemu repenčenju v finančnem odboru umaknil svojo »finančno redukcijo« z dne 29. t. m. glede uradniških draginjskih dnevnic. Kaj stavimo, da bo spustilo »Jutro« uvodnik s trditvijo, da je dosegla to proti demokratskemu ministru demokratska troperesna deteljica iz Slovenije? + SKS zopet na ogledih. Slovenska samostojna kmetijska stranka se skuša združiti z disidenti srbske zeml joradniške stranke s poslancem Beninom na čelu. + Za radikale t Sloveniji. Pod tem naslovom čitamo v »Samoupravi« od 29. t. m.: »Okrožni odbor radikalne stranke v Kočevju je osnoval v svojem tajništvu čitalnico za člane radikalne stranke. V čitalnici imajo knjige in liste, ki jih prejema list »Radikal«.« Nato se obrača list s prošnjo na radikale, da »slovenačkim radikalima izidju u susret«. + Carski akledoHznikl, ki jim je po najbolj propali dinastiji, kar jih pozna svetovna zgodovina, dolgčas, so počeli zopet po celem svetu rovati, kakor smo že včeraj poročali Preleni, da bi doma pošteno delali na vzjx>stavitvi svoje domovine, se jim hoče s pomočjo nemških, francoskih poljskih, rumunskih ia srbskih reakcionarjev posaditi na prestol kakftne-ga Romanova, da jim vrne njihova vele-posestva, nagradi z »ordeni« in zopet krsti s »prevoshoditeljstvi«, da bi ruskega kmeta pahnili nazaj v temo in ga z batino vladali v prid svojega tradicionalnega korupt-nega sistema. Atentat na Miljukova, ki je eden največjih sovražnikov boljševizma, dokazuje skrajno nestrpnost in izprijenost teh temnih elementov, ki imajo toliko na vesti. Njih tristoletno vladanje pod Romanove! v Rusiji je ena sama povest nepretrganih grozodejstev, pogromov, izgonov, ječ in mučenj. Kar pa nas pri tem najbolj zanima, je to, da glava tega gibanja biva kot gost v naši državi, kjer, obdan od naravnost carske svite, odreja »mobilizacijo«, daje povelja in je v zvezi z monarhisti celega sveta. In dasi naša vlada mora deti za to, da švedski baron \Vrangel kuje načrt, kako vzpostaviti Romanove, Hohen-colernce in Habsburgovce, da bi se obnovila »sveta alijansa« proti »upornim svobodomiselnim narodom«, se ne gane, ampak celo tega zarotnika obdaja s častmi. VVrangel, ki se sam proglaša za zaščitnika svobode, je, kakor je dokumentarično dokazano, na Krimu tako divjal zoper demokracijo, da so mu Francozi in Angleži odrekli vso pomoč in ga niti kot gosta pri sebi ne trpijo, zato pa zdaj pri nas uživa časti nekakega suverena. Želeti bi bilo, da se vsaj parlament energično zgane in zahteva izgon teh elementov, ki rujejo ne samo zoper svobodo ruskega naroda, marveč tudi proti naši svobodi in svobodi vseh po vojni nastalih držav ter demokracije. -f- Zborovanje moravskih katoliških pol jede1 " na predposvetovanju v nedeljo dne 26. marca ostanejo v ponedeljek ves dan trgovine po Tsej Sloveniji zaprte v znak protesta proti krivični odmeri bremen in šikaniranj« pridobitnih slojev. Trgovci, obrtniki in indu-strijci se poživljajo, da se protestnega zborovanja zanesljivo in po^noštevilno udeleže. — Tržič. Čevljarski in knjigovodski tečaj, ki ga je priredil na prošnjo obrtne zveze obrtno pospeševalni urad, sta se zaključila preteklo nedejlo. Razstavljena so bila razna čevljarska dela in knjigovodski izpisi. Iz vseh razstavljenih del je bil vi. deti velik napredek, ki se je tekom par mesecer dosegel. K sklepu se je zbralo toliko obrtnikov in obrtnega naraščaja, da ie bila razstavna dvorana nabito polna. Imenom Obrtne zveze za tržiški sodni okraj je njen načelnik g. Papov pozdravil navzoč« in se zahvalil strokovnim učiteljem tečajev. Za I njim sta govorila strokovna učitelja meščanske šole gg. Pečjak in Kernc, g. svžtnik Potokar pa je v imenu župnije pozdravil navzoče obrtnike in iz-razil veselje nad napredkom in lepo vspelo razstavo. Gg. Pečjak in Majce sta razdelila vdeležnikom tečaja spričevala. Pri tej priliki se je sklenilo, da bodo čev^arji napravili svojo produktivno zadrugo, drugi obrtniki so pa na predlog g. mizarskega mojstra Sitarja iz Križa sklenili ustanoviti stavbinsko zadrugo. — Meščanska šola t Tržiča otvori v soboto, dne 1. aprila ob 20. uri svoj gledališki oder »Vesna« s pravljično igro »Krojaček — junaček«. Predstavi se ponovi v nedeljo ob 16. url Čisti dobičefc jt I namenjen za kritje stroškov, ki jih je imela ioli pri novo zgrajenem odru. Prepla£ila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo. — Ustanovni občni tbor čevljarske gospodarske zadrugo za Križ in Kovor se vrši v nedeljo, dne 2. aprla ob 10. url dopoldne v Krizah v stari šoli. Vabijo se obrtniki čevljarji, da ae pol-1 noštevilno udeleže ustanovnega občnega zbora. — Pripravljalni odbor. (k) — Smrtna kosa. Golob Bogdanček, sin nad-učitelja y Dolnji Lendavi (Prekmurje) je dne 29, marca L L po zelo kratki bolezni preminul v Gospodu, pustivši starše v skrajni žalosti — Kako se godi našim ljudem t Avstriji, nam dokazuje nečuveno nasilstvo, ki se je odigralo 12. marca v Grebinjskem Kloštru na Koroškem. Naši ljudje so ta dan sklicali z dovoljenjem okrajnega glavarstva zborovanje. Pred zborovanjem pride k predsedniku vodja orožnikov in mu sporoči, da »Heimatsdienst« ne dovoli tega zborovs-nja, vsled česar naj se udeleženci razidejo, kajti orožništvo ne moro prevzeU nobenih obveznosti Orožnik je nato odšel in v dvorano so udrli znani nemškutarski pretepači pod vodstvom sodnega svetnika Potsclia, župana Rabiča in drugih. Pričeli so s palicami pretepavaU navzoče Slovence in težko ranili kaplana g. Carfa in učitelja g Korošca. Po dolgem času so prišli v dvorano orožniki in jo izpraznili, da so mogli na prostem Nemci znova pričeti obmetavati Slovence s kamenjem in jih tepsti s palicami. 9 Slovencev je bilo težje: med njimi par do nezavesti, več pa lahko ranjenih. Orožniki so ves čas mirno gledali, ne da bi posredovali in aretirali nasilneže. Drugi dan se je podala deputacija velikovške nemške »inteligence« vseh strank, tudi socialdemokratov, na stanovanje dr. Petka in učitelja Kupperja v St Rupertu pri Velikovcu in Jima med psovanjem zagrozila, da morata najkasnej« do 1. aprila zapustiti Koroško, ker sicer jima ne jamčijo za življenje. — Vse to se je dogajalo poPo svojem povratku iz Belgrada, kjer sem interveniral v raznih občinskih zadevah, sem bil v občinski seji dne 14. marca 1922 vprašan, kaj sem opravil v Belgradu. Odgovarjajoč sem podal kratko poročilo, v katerem sem omenil, da je videti pripravljenost vlade, pomagati Ljubljani ter da sem dobil mnogo obljub. Imenoma sem navedel g. ministra Puclja, ki je brez pridržkov obljubil v stvareh svojega resora ugoditi našim opravičenim zahtevam ter me je tudi sicer podpiral pri mojih intervencijah, dalje sem omenil, da mi je g. minister Pribičevič zagotovil čimpreje izvesti podržav-ljenje mestnega liceja, in ker sem bil vprašan, kaj sem dosegel pri g. ministru Žerjavu, sem povedal, da mi je odkrito izjavil, da dokler bo na magistratu sedanja večina, ne moremo računati na njegovo pomoč. O tem sem poročal v obč. svetu. Na to poročilo je objavil minister Žerjav daljši članek, kjer sicer dejansko potrjuje istini-tost mojega poročila, vendar pa trdi, do je bil pogovor privaten in da v tej obliki ne odgovarja resniei- Ugotavljam samo, da sem šel h gospodu ministru Žerjavu edinole kot ministru, kot članu srd.inje vlade, v svoji funkciji kot župan mesta Ljubljane, da interveniram v. zadevah, ki se tičejo občine, pa nikakor ne z namenom, da se ž njim privatno razgovar-jam. Moje poročilo občinskemu svetu je popolnoma resnično. Ž njim nisem objavil ni-kalcega privatnega razgovora, nego lo povedal, da sedanja večina občinskega sveta po lastni izjavi gospoda ministra Žerjava ne more računati na njegovo podporo, jasno je, da drugače nisem mogel in smel poročati in da ima občinski svet pravico, zahtevati od mene čisto resnico. Poudarjam h koncu, da sem vršil le svojo dolžnost, da nisem govoril neresnice in prosim občinski svet, da vzame to mojo izjavo na znanje. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) Debata o županovi izjavi. O izjavi župana se je razvila živahna razprava, v kateri je dr. Kavtiilmr zagovarjal nastop dr. Žerjava. Dr. Kavuiharju je odgovarjat župau, med katerega govorom je zakiical inž. Tu ruše k (J D S): »Sram bodi župana, ker o ministru tako govoril« Na klopeh večine je povzročil Turnškov nastop upravičeno ogorčenje, ki se je šele pomirilo, ko jo Izjavil župau: »Inž. Turnška sem poklical k redu, kar pa se Uče njegovih besedi, se bova zunaj pogovorila.« Zupan je uato še rekel: »Sel sem k ministru Žerjavu kot ministru. On se je tega zavedaL Sprejemal je takrat resortne načelnike in je ura-doval. Občinski svetnik dr. Stanovnik je nato is-vajal: »Zadnje moje vprašanje ni bilo nnri oenu, kakor hoče to insiiiuirali g. dr. Ravniliar, ampak interes ljubljanskega meščanstva je zahtevat, aa javnost izve, odkod ovire, da sedanja večina obč. svela ne more uspešno izvrševati svojih sklepov. Pač pa je naročen današnji naslop dr. Ravniharja, ki je v globini svojega srca gotovo prepričan, da jo g. župan dr. Perič podal točno in resničoo izjavo, da pa je moral danes kot maudalar JDS nastopiti za ministra dr. Žerjava. Poročilo dr. Žerjava v »Slov. Narodu« pa tudi popolnoma potrjuje resnih nost županovo izjavo in ne more spraviti s sve-a dejstva, da je dr. Žerjav odrekel Ljubljani vsako pomoč, dokler bo v večini obč. svela v Ljubljani zastopana tudi Slovenska ljudska stranka. Naša stranica zastopa načelo, da mora minister kot zastopnik ljudstva objekUvno presojati obstoječe potrebe prebivalstva vseh strauk in nikomur pretiti, da ne bo pomagal, ker nc pripada min;strovi stranki. Mnenje dr. Ravniharja, da je minister dr. Žerjav samo za demokrate, ni pravilno, ker po mojem trdnem prepričanju minister za socialno politiko ne sme partizansko postopati, ampak pravično in po obstoječih zakonih za vse stranke. Seveda JDS v marsičem ni sorodna drugim strankam, zato smo svoj čas doživeli, da je JDS smatrala poverjeništvo za pravosodje združljivo z odvetniškim poklicem, čemur »e je naša SLS že tačas z vso odločnostjo upirala. Namen JDS je, Ljubljano izstradati, odtod famozna dr. Žerjavova izjava in odtod javno mnenje, da je JDS koruptna. (Pritrjevanje na desnici.) Dr. Puc je odgovarjal dr. Slanovniku in trdil, da je koalicija protidržavna. Obč. svetnik Kralj za-kltče: »Kdo je proti državi?« Viharni klici: »Živio korupcijatc — Nastane ropot. Župan zvoni. Viharni klici dr. Pucu: »Ne boste govorili!« — Dr. Triller: je obžaloval, ker ni župan vzel v Belgrad seboj tudi knlceca 7astopnika JDS. — Obč. svetnik Koemur je izjavil: Županu sem jaz svetoval, da naj gre v Belgrad Ko se jo vrnil iz Belgrada, mi je povedal tako, kakor je poroča! v občinski seji. Nasvetoval sem mu, naj o tem poroča obč. »vetu, toda odgovoril je, da tega ne bo storil, ker ne mara delati hude krvi. Župan mi je rekel, da je bil Žerjav bolan, a si je pridržal važne agende. Sicer pa dr. Žerjav še danes uraduje in je pozval k sebi ludi pokrajinskega namestnika. Vprašam, ali prisega minister na kak program aH na ustavo? Župana sem vprašal, če je bil zasebno pri dr. Žerjavu Odgovoril mi je, da je bi! uradno pri dr. Žerjavu. Sicer pa, če bi šlo za tajno glasovanje, bi veliko gospodov na klopeh JDS glasovalo proti dr. Žerjavu z zaupnico županu. (Živahno pritrjevanje.) — Obč. svetnik Tavčar- Popolnoma se strinlam in odobravam nastop župsna. Protivim se očitku z vso silo, da bi bili mi protidr/avni. Prepričan sem, da je JDS največja škodljivka države. Pri nas je doma državotvornost, pri vas demokratih je pa ni! (Živahno pritrjevanje.) Izjava župana se je vzela s večino na vednost. Proti uničenju medicinske fak'utete, Obč. svetnik dr. Stpnovnik je stavil sledečo resolucijo: »Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane poživlja vlado, da opusti svojo namero okrniti ljubljansko univerzo, ker bi slovenski narod smatral ukinjen je medicinske fakultete na ljubljanski univerzi za nečuveno krivico, ki se hoče prizadejati s tem ne samo slovenskim medicincem, ampak vsemu slovenskemu ljudstvu. Univerza z vsemi fakultetami je neobhodna in živl!omska potreba slovenskega naroda. Skozi desetletja se je naš narod boril za svoj najvišji kulturni zavod, ker so mu ga po krivici odrekali tujci v bivši državi, zato ja itverjen, da mu ga sedaj lastni bratje v lastni državi ne bodo okrnili. Z univerzo je neločljivo zvezana tudi usoda nošoga prestolnega mesla kot kulturnega središča Slovenije, zato občinski svet ljubljanski z vso odločnostjo proteslira proti nameravani opusi it vi odnosno premestitvi medicinske fakultete in poživlja vlado, da našemu narodu ne krati kulturnih pravic.« Obč. svetnik dr. Pestotnik je rekel, da bc tudi JDS glasovala za resolucijo. Očitni pa je. da je po zaslugi SLS izginil deželni vseučiliški sklad, nakar mu je kratko in krepko odeovoril obč. svetnik Ogrin: Ko sem bil še Član deželne likvidacijske komisije, ie prišel la fond nedotaknjen nazaj. (Klici: čujte! Čujlel) Kje je pa zdaj, seveda ne vem t (Čujte!) Podpore. Na predlog obč. svetnika Orehka se je po daljši razpravi dovolila Škofijskemu dmštvu za vzdrževanje revnih otrok 00 000 K; 90.000 K so je dovolilo tudi v podporo Domovini. Mestni posredovalni urad. V mestni posredovalni urad so bIH izvoljeni: Andolšek Fran, Kralj Ivan, Malgaj Tone, Moškerc MIha, VonČina Valentin; namestniki: Ambrožič Josip, Jeglič Janko. Kocjan Ivan, Žargaj Tomaž. — Za vodstvo posredovalnemu uradu se Je izbral dvorni svetnik Andolšek. Finančne zadeve. Poročal je obč. svetnik Koemur. Odobrilo se je poročilo mestnega knjigovodstva o zvišanju gosta-ščine v svrho ustanovitve stanovanjskega fonda, kar bo znašalo 400.000 K. — Pobiranje »slaščlne se je podaljšalo do konca leta 1922. — Odobrilo se je poročilo o komunaliziranju davka na prirastek od vrednosti nepremičnin, dalje poročilo o najemu posebnega posojila 4.000.000 v avrho kritja proračunskega primanjkljaja. Nora mestna uhožnica v Goriranah. Za zgradbo nove mestne ubožnice v Goriča-nah je izjavil knezoškof ljubljanski dr. Jeglič, da je občini pripravljen odstopiti brezplačno pristavo. Za adapcijo se je dovolilo 2,000.000 K. Zavarovanje gasilcev glede na nezgode. Sprejel se je predlog poročevalca Kocmurja, po katerem se zavarujejo gasilci za slučaj nezgod za vsoto 20.000 K letno. Na predlog obč. svetnika Orehka prevzame občina tudi šišensko gasilno društvo. Osuševanje Barja. 250.000 K se je nato dovolilo stavbnemu vodstvu za osuševanje Barja. Obč. svetnik Ogrin: Mne- nja sem, da bi se moralo najoti 100,000.000 K posojila,da se bo že to delo dovršilo. Če se dovoli najeti tako posojilo, bo pač vlada tudi prispevala. Ako se to ne zgodi, je najboljše, da dela likvidiramo, kar bi bila naravnost nesreča, ker imamo zdaj inventar, potem se bo pa vse pogubilo. Župan: Pokrajinska vlada in občina sta že pred meseci stavili svoje predloge v Belgradu, toda odgovora ni še danes. Najboljše bi bilo, če bi sklicali enketo, ki bi o tej zadevi sklepala. Neka mestna stavbna parcela ob Martinovi cesti se je prodala Josipu Marinku. Dolarsko posojilo. Na predlog obč. svetovalca Kocmurja se je storil sklep, kateri pooblašča župana, da uvede ne- mudoma korake za najetje posojila 100,000.000 dinarjev v dolarjih v Ameriki. Dejal je, da jo župan neobvezno o tem žo poizvedoval. Jelačin je nasprotoval predlogu, na kar mu jo odgovoril župan: »Elektrarne nam ne bo nihče zastonj dal.c Obč. svetnik Ogrin: Najetje dolarskega posojila bi ne bila nohona špekulacija, ker moramo le pričakovati, da se bo naša valuta izboljšala. Oddelek za socialno skrbstvo se bo na nujni predlog obč. svetnika Kocmurja na magistratu ustanovil. Zgradba cestnega kanala na Mirju. se na predlog obč. svetnika Ogrina odda Curku. Oviranje regulacije Vrhovčove in Holiapflove ulice. ObS. svetnik dr. Stanovnik je vprašal referenta stavbinskega odseka obč. svetnika Ogrina, če je res veletržec šarabon pisal pismo, da '.veta za regulacijo Vrhovčove in Holzapflove ulice ne odstopi drugače, kakor če se razlasti. Obč. svetnik Ogrin: Šarabon je res pisal tako pismo. Dr. Stanovnik: Prosim župana, naj bi o priliki s takimi meščani, ki nagajajo občini, tudi z represalijami nastopil. Obč. svetnik K r e m ž a r vpraša župana, kako je z zgradbo vodovoda v Hradeckega vas, kar je občinski svet že sklenil. Župan pojasni, da je zadeva v stavbnem uradu, ki jo rešuje. Župan je nato zaključil javno sejo. S VE TI. O - KOPIRNE ODTISE (PAVZE) STAVBNIH, STROJNIH I. DR. NAČRTOV, POZITIVNE IN NEGATIVNE, V POLJUBNI VELIKOSTI IN NAKLADI KLISE]E ZA ENO- ALI VEČBARVNI TISK, V POLJUBNIH OBLIKAH, ZA VSE VRSTE TISKA OD PREPROSTE DO NAJFINEJŠE FOTO-LITOGRAFSKA DELA PO NAJMODERNEJŠEM NAČINU, IZVRŠUJE V KRATKEM ČASU IN PO ZMERNIH CENAH JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA Telovad. potrebščine za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka fl. & £. SKflfcG Mestni trg 10. V NAJEM VZAMEM rincacfun T okolici Ljubljane ali na gJUoGdlVU Gorenjskem. — MIHA NOČ, Sv. Katarina, pošta Medvode. Slaščičarskega POMOČ- Mil/A popolno samostalDega (plača llll\H', prvorazredna, mesto stalno), sprejme takoj JOSIP POGLAJEN, pek in slaščičar, Gospič (Hrvatska). 990 ŠFužkmJa za se sprejme takoj. — Vpraša se v kuhinji hotela »SLON« v Ljubljani. predvsem malo vojnške kupi v vsaki množini SEVER & K0MP., LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA št. 12. 1193 od M do 18 let katera bi opravljala hišne posle pri mirni družini. Plača po dogovoru. — Naslov se izve v upravništvu »SLOVENCA« pod štev. 1197. Sprejme se takoj ali po dogovoru, pridna, poštena in zanesljiva kuharica k trgovski rodbini. Ravnotam se sprejme hišna za vsa domača dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1213. Vsem sorodnikom, duhovnim sobratom, prijateljem in znancem naznanjam, da je preblagi, prečastiti gospod zavarovalna zadruga v Zagreba dovoljuje si naznaniti, da je otvorila za področje bivše Štajerske in Prekmurja glavno zastopstvo v Mariboru ter je imenovala svojim glavnim zastopnikom g. STEVO T0NČICA, ŠPEDITERJA V MARIBORU. Pisarna se nahaja v Mariboru, Cafova ulica štev. 2. ZAVAROVALNI ODDELKI: Požar — Vlom — Življenje — Transport blagovnih in denarnih pošiljatev — Steklo — Teža. Sprejme sc pod ugodnimi pogoji več sposobnih in zanesljivih nkviziterjev. Sprejmemo tudi takoj praktikanta. Premog in cement prodaja najcenejše H. PETRIČ, LJUBLJANA, skladišče Balkan. 12 HP, najboljšega sistema, je JS51" naprodaj. '•C M. GRGUREVIČ, Ljubljana. Vel. Stradon 9. 1184 anez župnik v pokoju Kljun danes ob pol 10. uri dopoldne previden s svetimi zakramenti v Gospodu mirno zaspal. Pogreb bo v soboto ob pol 10. nri dop. v Kamniku. Priporoča se v molitev) KAMNIK, dne 30. marca 1922. IVAN LAVRENCIC, dekan. kupuje po dnevnih cenah najdražje izvozna trgovina ERNEST MARINO, Celje, Kapucinska ulica štev. 3 enako tudi druge vrste LESA, posebno tesani LES. "»c 1179 Posestvo, ležeče ob cesti, postaji in farni cerkvi, obstoječe iz hišo, pri kateri je studenec, vsega gospodarskega poslopja s poljedelskim orodjem, 4 parcele gozda in 100 litrov sadjevca, se proda za 1 milijon kron. Več pri Jož, Kisclj, Loka 14 pri Zid. m. S s streho in stranicami iz plahe za 12 oseb, skoraj nov, se proda po primerni ceni. Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1165 Žalostnim srcem javljamo, da Je nenadoma preminula naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, svakinja, gospa ilerneza Klun trg. soproga in posestnica v Dolenji vasi 77 pri Ribnici Pogreb se bo vršil v soboto, dne 1. aprila 1922, ob pol 11. dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Prigorici. Dolenja vas, 30. marca 1922. ŽALUJOČI OSTALI. cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja: 764 A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulieax19. kraste, liSaje odstramuje pri Človeku in živalih Naftolmazilo, ki je brez duha ln ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri TRNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. V- : ■ ' m: Ravnateljstvo in nradništvo Zdrnlenih papirnic Vevče, Go- ričano in Medvode javlja tužno vest, da je njihov priljubljeni tovariš, gospod Avgust MUlIer skladiščnik Združenih papirnic .v Vevčah danes, 30. marca, po kratki mučni bolezni zaspal v Gospodu. Pogreb nepozabnega pokojnika pojde v soboto, 1. aprila, ob 16. uri iz Vevč na pokopališče v Dev. Mar. Polje. Nepozabnemu tovarišu ohranimo trajen in časten spomin. Vevče, dne 30. marca 1922. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Bukove smrekove in hrastove hlode kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah IVAN ŠIŠKA tovarna parkeiov in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. Testone zdrave, lepe, ravno ali bukove suho deske, 22—25 mm, kupim takoj. Ponudbe pod »TESTONE 1167» na upravo lista. Lov in posestvo na Dolenjskem pri Mokronogu, se odda pod jako ugodnimi pogoji v najem, — Več pove Petkovšek, Pražakova ulica 11. No 79hito da i« Pri viDU> in £d»!«U, Unvi najboljši xxVri/C,/ V1DIC — JESENICE »IVLIIVO« GORENJSKO. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BATERIJE ZA 2EPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. FOTOGRASKI ATELIJE: Grnbicc Franjo, Miklošičeva cesta št 6. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJSKA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. 8. Rcmžgar & Smer kol. Flori janska uL 13. KLIŠEJE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan iki tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan, Stari irg štev. 10. PARNA PEKARNA: Jean Schreya nasL Jakob Kavčič, Gradišče štev. 5. 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »OricnU d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN G \I.ANT. KLEPARSTVO: Perone & Fuclis, Ljubljana, Mirje št. 2. STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovauska tiskarna v Ljubljani. TROOV. Z DEŽNIKI IN S0LNČNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽEI.EZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesla štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Scliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlar Josip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Kdo zida z menoj Tri lahke KOČIJE ~ kupljeni parceli? Naslov v upravi št. 1196. proda po nizki coni I. KRALJ, Železniki. Zahvala. V imenu vseh sorodnikov se najsrčnejše zahvaljujem za izraze iskrenega sočutja ob priliki smrli naše dobre matere, oziroma stare matere in tašče, gospe Marije Bukovic roj. Skvarca Zlasti se zahvaljujem vsem onim, ki so spremili predrago ranjko k zadnjemu počitku. V Mokronogu, dne 30. marca 1922. HENRIK BUKOVIC, župnik. Zahvala. Vsem, ki ste počastili spomin nepozabnega mi soproga, gospoda • a s tem, da ste ga spremili k zadnjemu počitku, posebno Vam, ki ste mu v slovo tako ginljivo zapeli, in Vam, ki se niste zbali trudapolne vožnje in ste prihiteli od zunaj k njegovemu pogrebu, izrekam iskreno, tisočero zahvalo. Ljubljana, dne 30. marca 1922. MARIJA GRUNTARJEVA. VAJENCI ključavničarski, strugarski, livarski, zvonarski itd. se sprejmejo. — Urejena je J*- POSEBNA ŠOLA ZA VAJENCE ^C V kateri imajo oni, ki imajo potrebno predizobrazbo, teoretičen in praktičen pouk. 1191 STROJNE TOVARNE IN LIVARNE d. d. v LJUBLJANI. PRVA LJUBLJANSKA preoblikovalnica damskih slamnikov BARBORIČ-ZAVRŠAN, Mestni trg 7 ima najnovejše modele, po katorih se preoblikuje. :: V zalogi kinčani in prazni klobuki. :: Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.