TOk .-J•» prasni**- *fly eic«pt Sond«Ji Ud Holiday«- GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniftkl proatorl: 9057 6. Lawndale A v«. VPill XXVIL CVk* •• m«tWr Jeauary 16. im. .t th. pu.tH.ffk-« -YfiAtt A * JO $6.00 »t ChiMC». Illinvia. uniWr ti» A Con k reu of March I. 1B7». Chicafo, I1L, Četrtek, 15. februarja (Feb. 15), 1934. Subscription $0.00 Yearly Office of Publication: m7 South Lawndale Ave. Telephone, Roekwell 4H04 STKV.—NUMBER 33 Komentarji ¿1 napad na' delavstvo gtriji_-Roo*evelt je le ma-popraskal erikalno-fušistični diktator ,UJW v Avstriji, ki ustavno inlno ni mogel uničiti dene uprave na Dunaju,- je ji pondeljek nagnal proti ilistično organiziranemu de-vu dve oboroženi armadi: e vojaške čete in privatne svojega monarhistično-tfa-inega, heimwehrovskega za-,ika kneza Starhemberga. _juss je naletel na upravičen >r. Kadar je posameznik Hlsko napaden, kadar je or-zacija in legalno konstitu-vlsda napadena, ima pra-da se brani do skrajnosti. dino dunajski volilci, od ka-, Je 66'/ izvolilo socialistič-ipravo, imajo pravico ovreči pravo, nihče drugi. Dollfus vojo oboroženo fašistično lo pa ni vprašal volilcev, /eč j«' enostavno diktiral deti upravi, naj se odpove in opi svojo oblast njemu. ) so posledice Mussolinije-l vpliva na krščansko-soci-reakcionarje v Avstriji; to »sledice blaznega fašizma v Dpi, ki skuša utopiti v krvi človeška dostojanstva in politi človeštvo nazaj v temni nji vek. O tem bomo še pi- Dose ve 1 to va a d m i n i st rac i j a, poboljšava" privatni kapita-n in pobija depresijo, mora pobiti korupcijo predno je depresijo. To pa ni lah-elo. Kolikor je administra-doslej nastopila proti ko-liji, je bilo le praskanje ko-Ni lahka stvar — iztrgati ptijo s koreninami VYed,"kO ;e korenine razpletene po Ameriki in opletene okrog — z malimi izjemami — »krat.sk i h lokalnih mašin. ¡č ni čudnega, če vlada na-na "graft" kamor poseže, ift" ni <»d včeraj. To je sta-neriška ustanova, ki se drži kapitalističnih strank ka-«po rt ni instinkt ameriške line. ada je odkrila "graft" v h odnošajih z letalskimi bami, ki razvažajo pošto v ih. Takoj je preklicala f»«' pogodu» h temi družba-n sklenila, da odslej bodo n<» pošto raznašali njeni, i aeroplani. ' je k o raj žen korak — je bita le ena muha v velikem Kako je s kontrakti z ženini i družbami? Vlada '*' milijone in milijone do-v /Ji razpošiljanje pošte v l,n'h železniških vlakih. A-^lada že izračunala za ko-niili.Miriov in milijard so lakomne železniške Acceptance for mailing et special rut« of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authorised on June 14, 1919. SPLOŠNO ZAVAROVANJE POTREBNO AMERIKI Wagnerjev osnutek za zavaro vanje proti brezposelnosti je dober začetek, vendar pa po manjkljiv, pravijo socialisti Vodja senata svari pred bankrotom Amerike! K Ul !•• z drugimi kontrak-;"la sama ne sme proiz->,-'»jih potrebščin; ves l! ki gy potrebuje na '•a armado in mornarico, ' 1111 i (kI privatnih družb, letno milijon«? in dolarjev. Ali je kaj '•'■ " privatni magnatje federalne blagajne ""i\.-(|jl. ok«>li panja z ' I »o Kooseveltova ad-' ' 1 "tresla korupcije? ' da vzame koncesi-"i jo da drugi? /. i ta način, da sa-kar potrebuje ' ven nvoj mate- '' V" nepolitični bazi I».» povsem varna. na|s| komunistov obnojenih -»rt v Bolgariji b — iHanajst akov je bilo vče-n;t "mrt pred tu-zaradi komu-"je v bolgarski New York. — Wagnerjev načrt za zvezno subvenciranje dr žav, ki sprejmejo zakone za za varovanje proti brezposelnosti, "je korak v pravo smer, vendar pa ne odgovarja potrebam Časa", pravi Louis Waldman od Public Affairs odbora socialistične stranke. Kar dežela potrebuje, je zvezno zavarovanje ne le proti brezposelnosti, nego tudi federalno bolniško, materinsko in starostno zavarovanje. "To potrebujemo iz istih razlogov, kakor je bila (potrebna Nira za deželo. Predvsem je to demonstrirala kriza. "Občine, mesta, države in tudi zvezna vlada so primorane trošiti stotine milijonov dolar jev za podpiranje brezposelnih. Ves sistem s CWA vred ni pa nič drugega kot dola, ki je im provizirana vsled pomanjkanja brezposelnostnega zavarovanja. "Če bi bil kongres leta 191C sprejel socialistično predlogo zu federalno brezposelnostno zava rovanje, bi bila dežela razpolagala ob pričetku te krize z velikimi rezervnimi fondi za podpiranje nesrečnežev, ki so prišli ob delo. To bi bilo zmanjšalo de presijo in vladi ter njenim edi nicam olajfialo breme apropria-cij, katere morajo danes naka zovati, nezadostne kot so." Waldman nadalje pravi, da je radi nizkih plač v pravilnikih ki se navadno sučejo okrog do $13 za poln teden dela. potrebno tudi bolniško, mnterin-sko in starostno zavarovanje Te nizke minimalne plače so z i veliko število delavcev tudi maksimalne. Ob teh plačah je bedasto misliti, da si more kdo kaj prihraniti za slučaj bolezni ali starosti ali pa mati-vdova vzdrževati družino, čeprav dela. Vsled tega je potrebno, da vlada sprejme socialno zakonodajo za splošno zavarovanje. In sicer direktno federalno zavarovanje, ker dežela potrebuje enoten in ne po državah razkosan zavarovalninski sistem. "Uverjeni smo, da je v luči ekonomskih dejstev potreben zakon, ki bo industrije pris !il da zavarujejo svoje delavce, da jim v slučaju brezposelnosti ir bolezni nudijo poleg primerne odškodnine tudi zdravniško o-skrbo, prav tako tudi materam pred in po porodu, dokler ne o krevajo. Potrebno je tudi narod-no zavarovanje za podpiranje starih in potrebrifh oseb, katerih je v deželi nad tri milijone. Senator Robin»on, demokrat, je dejal, da ogromni stroftkl vlade lahko poženejo Združene države v neoolventnost Washington, I). C. — Senator Jos. T. Robinson iz Arkansasa, vodja demokratske večine v senatu, je v torek svaril, er ga, Hitlerjevega propagandist !. Se eden kapitalimt izvršil Mamo mor St. Louis, Mo. — Aufuat An-heuser Busch, predsednik pivo-varniške korj>oracije s tem ime nom in eden največjih bogati« nov v državi Miaaouri, ae je 13. t. m. ustrHil. Star je bil 6M let Za vzrok navajajo bolezen. Washington. — Ameriki sl o-beta nova carinska politika, na čemer dela skupina Roosevelto-vih svetovalcev za trgovinske smernice. Kakor je razvidno iz provizoričnega načrta, bi nova carinika politika pomenila radikalnejšo preosnovo sedanje politike in postavila industrije ter zunanjo trgovino na bolj realistična tla. V preteklosti je bila carina največja politična žoga. Z njo je vlada ustvarjala privilegirane industrijske dinastije. Kdor je imel večji politični vpliv v Wa-shingtonu, kar se je navadno doseglo z velikimi kontribucijami v kampanjske sklade vladajočih strank in z direktno ali indirekt-no podkupnino senatorjev in kon-gresnikov, tisti je prišel do večjega carinskega korita. In k tč-mu so naravno silile vse industrijske skupine ter kaste s posledicami, da ima dežela ves čas povojnih let najvišjo carino v svoji zgodovini. Danes je na primer višja ko kdaj prej. Stotine milijonov je v tem koritu! Milijarde so bile vzete iz njega! Predvidevana carinska politika bi vsega tega ne odpravila. Kapitalistične pujske in svinje bi le uredila okrog carinskega korita. Nekaterim bi dala večjo skledo, drugim manjšo in tretje bi popolnoma odstavila. Provizorični načrt predvideva grupiranje vseh industrij v šest skupin. V prvo skupino bi prišle industrije, ki pod normalnimi razmerami večinoma produclra-jo za zunanji trg. V drugI grupi bi bili veleobrati, ki so Ih>Ij neodvisni od zunanje konkurence. V tretji bi bile industrije, ki so važne za narodno obrambo. V četrti bi bile industrije, ki po gospodarski solidnosti In neodvisnosti sličljo prvi in drugi skupini. V peti bi bile " parazit-ne Industrije", take, ki nimajo posebne ekonomske baze In njih lastniki navadno najbolj fcrlče l>o protekciji. V šesti grupi bi bile industrije, za katere dežela nI prikladna. V to kategorijo spadajo večinoma tropičnl sa deži. Vsa ta regrupacija Industrij naj bi služila deželi v prvi vrsti za dosego ugodnejših trgovinskih pogodb z zunanjimi dežela mi, v drugi pa za izločitev carinskih parazitov. Moč carinskega barantanja z zunanjimi deželami naj bi bila v rokah predsednika in prav tako. Mn naj bo pri korit« In kdo ne. Kongres se bo najbrž upiral dati to m<»č piplsedniku. WASHINGTONSKA Avstrijski socialisti KONFERENCA 0 'NEW DEALU' Sklicuje jo Kontinentalni kon- gre« o obletnici Koortevellove- ga ustoličen ja. Povabljeni ho vsi delavnki voditelji Washington. — Dne 4. in 5. marca se bo tukaj vršila konferenca Kontinentalnega kongresa delavcev in farmarjev, ki bo imela na reŠetu Rooseveltov "new deal". Poleg voditeljev kongresa bodo navzoči promi-nentni ekonomi in voditelji strokovnih unij, farmarskih organizacij, konzumentov in zadružnega gibanja. Povabljeni so bili voditelji vseh narodnih in mednarodnih unij ter državnih delavskih federacij. Konferenca se bo vršila v obliki ankete, nu kateri bodo ekonomi in voditelji unij, konzumentov in farmarjev analizirali uspehe in neuspehe "novega deala". Za železničarje ho govoril A. F. Whitney, predsednik Railway l^abor Executives' asociacije, za jeklarske delavce John Ivong iz Weirtona, W. Va., in Leo Krzycki od Amalgamated Clothing Workers unije. J. F, Schlink in Stuart Chaw? bosta analizirala "New deul" s stališča konzumentov, Harry W. Laidler od National Economic Research, Maynard C. Krueger s čikaške univerze in John H. Gray z washingtonske univerze bodo razpravljali o gospodarskih straneh Rooaeveltovega programa. Ob tej priliki bo imela svojo sejo tudi eksekutiva Kontinentalnega kongresa. Bavila se bo k'prihodnjim splošnim zborovanjem, ki se bo vršilo okrog 4. julija v St. Louisu ali kakem drugem mestu na srednjem za-padu. Prvega kongresa v Wa-shingtonu lansko spomlad se je udeležilo nad 4000 zastopnikov delavskih in farmarskih organizacij. Izvošikl taksijev v New York« zmagali Družbe priznale unijo; aporazum uključuje minimalno plačo in makaimalni delovnik New York. — Velika stavka avtnih izvoščkov v tem mestu Je prinesla stavkarjem več kakor je kdo pričakoval ob pričetku boja. Prinesla jim je unijo, enotno organizacijo za vsi* mesto, čemur so se podjetniki najbolj upirali. Poleg tega so delodajalci pristali tudi na minimalno plačo in maksimalni delovnik. Stavka «0,000 avtnih izvoščkov, (si katerih jih dela le polovica, druga polovica pa mora čakati na "priliko", m» je pričo» la p ml par tedni po v s«'m spontano. Največ radi vprašanja, kdv> naj dobi dvamilljonski sklad, ki je bil v zadnjih par merecih nabran od izrednega davka, katerega Je mestna administracija določila za podpiranje brezposelnih, a ga je sodišče proglasilo za neustavnega. S potekom stavke je to vprašanje zdrknilo v ozadje, največ radi aktivnosti socialistov mo*lje svoje čete v Avstrijo, se bo Nemčija "premislila." _,„> Resnica o "naši" mornarici Militarinti strašijo a potvarja-nJem dejatev Washington. — "Naša" bojna mornarica ni tako šibka kakor jt> prikazujejo militarist!, ki so v tekoči oboroževalni kampanji us|>eli s kreiranjeh pravcate panike med kongresnlkl in senatorji, številke o številu bojnih ladij in tonaži treh glavnih pomorskih velesil pokazuje-jo, da je "naša" mornarica na orjaških nogah. Prvega januarja t. I. so imele: št. ladij tonaža Amerika ........'....872 l.OSS,660 Anglija .............29M 1,174,».'tO Japonska ..........221 75K,2H1 Te številke Je objavil National Council for Prevention of War in pokazujejo taktično moč treh glavnih pomorskih velesil. Vinaonov oboroževalni načrt, ki Je bil že sprejet v nižji zbornici, določa zgraditev 102 nove bojne ladje, kar bi stalo stotine milijonov dolarjev — koliko, militarist i še sami m* vedo; priznavajo pa, da okrog milijarde žaeno s programom za "največjo zračno floto". Za tem. velikanskim oboroževalnim programom, največjim v mirnem času, so jeklarski, ladjegradniški in municijakl tovarnarji, ki pričakujejo velikih profilov. Nižja zbornica Je profit« sicer omejila na deset odstotkov, kur vojnim profltarjem ni všeč. Tudi jim ni všeč, ker amendirani načrt določa konstrukcijo polovico ladij v vladnih arzena I j h. da je tudi v tem ozlru na njih strani, je upanje, da bo prisilil družin- na spolnjevanje jnigodbe. "fV tega ne stori, tedaj bodo Iz-voš/ki lahko rekli, da jih j* iz-dal," je dodal Panken. Avtni izvoščki so sedaj aktivni z organiziranjem in jač«njem garažnih unij, ki tvorijo aplošno organizacijo. "Z nvično unijo bodo avtni izvoščki doaegli tudi druge zahteve In pi izboljlsll pi». lož*j," Je komentTraT intid boja Norman Thomas, ki smatra to stavko za eno najvažnejših. Dunaj, 14. febr. — Socialistične čete na Dunaju ao danes re-okupirale nekaj postojank, ki so jih izgubile v prejšnji noči. Doli-fussovi vladi ne gre vse gladko. Doikaz temu je, da je vlsda danes začela klicati vojaške reser-ve na Dunaj. Bojevanje v mnogih krajih po deželi, zlasti na Štajerskem, se nadaljuje. Dunaj, 14. febr. — Dolhfuaao-va vlada danea priznava, da Je bilo okrog 600 ubitih v dveh dneh civilne vojne v Avstriji. 0e* 400 socialistov in okrog ftO vojakov in lmlicajev je mrtvih. Neuradna In nepotrjena poroMla se glase, da bo do 2000 mrtvih. Koliko je med mrtvimi *en»k ln otrok, ne ve še nihče. Dunajske bolnišnice so |M)lne ranjencev. Današnje uradno poročilo se glasi, da imajo vladne Čete kontrolo na Dunaju, IzvzemAl nekaterih delavskih dlstrlktov, ln v veMnl mest po deželi; poročilo molči o poloftaju na dtajerakem. Tam so včeraj divjali najhujši boji in — kakor poročajo privatno — socialisti še vedno kontrolirajo Industrijska mesta Jude nburg, Bruck - an - der - M ur, Voltsberg in deloma Gradec, Heimwehrovcl so okupirali Unc. Besen boj za posest Dunajskega Novega masta Ae ni končan. Danes zjutraj se je nadaljevalo topniikp bomhsrdlranje ul>-Činaklh stanovanjskih hiš n« Dunaju. Vojaške in privatne fašistične čete so včeraj oku|>lrale Delavski dom, glavni stan socialistične stranke v Ottakringu; okupirale ao kup razvalin, kajti predno so mogli vojaki zavzeti poslopje, so ga morali prej porušiti z granatami. Od .'U)0 hram-bovcev te hiše je bilo 100 ubitih in vsi ostali so ranjeni. Topovske krogle so (Udoma podrl« občinske hiše Karl Marx, George Wsshlngton In dve drugi. Vse te hiše so bile obljudene! Karl Marx, največja stanovanjska lilša v Evropi, ako ne na svetu, v kateri Je bivalo ftOOO družin, Je bila polna delavcev, njih Žena in otrok, ko ao granate podirale streho in stene. — Sociullsli še vedno branijo dve občinski hiši v ottakringskem distrlktu; v enem teh poslopij se nahaja H000 brambovcev. Med mrtvimi Je mnogo swla-lističnih voditeljev in javnih u-radnikov, ki so padli v Im>Ju. V Gradcu je ubit (snlžupan Ruckel, Ubita Je tudi žena poslanca Ha-vorja Dunajski župan Kari Seit* je zaporu. Aretiran je bil tudi dr. Karl Renner, prvi predsednik avstrijske republike. SfM'ialisti nimajo drugega o-rožja ko strojnice in puške, revolverje in ročne granate. Proti topovom ¿«o brez moči. Kljub temu se nbč«Jo podat I, Izjavili ao, da rajši umrejo, kakor da bi se pustili zapirati in mučiti ol ure kramljal in pil č«j . . . Zmagali po Ift tednih stavke Mlnnea|s>lis, Minn — Po 15 tednih stavke m- J«* vrnilo na delo UOO tapetnikov z zmago v žepu Htavka je bila ena najbolj milltantnih v zgodovini mesta. Do zmage so veliko pripomogli tudi aldermsol farmarako delavske atranke, ki »o stavkarjem priskočili na |m>rtu* v kritičnem momentujn pridobili ljudski sen-timent na njih stran. Tapetni-kom so aktivno jiomagale tudi va* unij«. Glasovi iz satudxl nad nraenjeir dcftavca: m ltraw¡ ^ ^sn-ino ¿ "IUj praiü, 54» «snloi kamuri'"^ # kjilere» itek ruto ni Pcrte® pl MáMjcüd: Tf éftpO" raairr» aovo! tí *taneytj «m#O «mt — «*íl¿JG yffMT«»ii t^uj! djmma&tl ti4tlw#*a F Hueco w je govarik Serete «md ae nad te tejavo NIA prteestla ¿flwt" tudi jaz «*Jo sac-udfl, iñ kdc ae cute ia prosperitt-Ui. &t zuuacu, J» je te rea, da aa pía- jo pili» VKA inl jua, cali j»o $12 aa vaako Sópate, ki éu ie ie aok> aula «fir ni riwriaa bjU Mc. ledaj je o*e- te®a siedL 4a ae van d lia. áci je teBha ptetete, Mazna, pnubuditi ia aazno ievrsit afti p* je *ams spinrila preoej «poda ipem Laaafcary "koimUaa" v suoj ac*j. Ia pe nw «nesije, hmbi «e I» ¿naneen oenitvi, ki trdi, Aa lo- aic jwneste. Vfirtei d palé nato t*e¿ vredne ko Mt vaa- P* J* de buaste-isaa i® i ka, je «acto. ki ie kaporal* te- «a. Ta Je te« aajtec* pate aa civiina déla, spravii* ▼ tkajWtmiati teteu» aakanc si-oj z*>.f, ¿edao vaoto — $11.*© ***** «a®**«»*- ^^ ud isake itipate., ali pa si ie vod- ^z*******- Stvo rasdelilo ta "batfü" a tr- **** j® ^ovoem, tako da ao vai «kiipaj'dslsswaja. Ce te tetevec ••pr«^ K iSlarfl Hartdd M !~ke«. u»-aik n«araa>i)i sade* is adméai-»irau»r teduatnj*. ko ^>e txk^jn; iK^nhila h ladnega deis« -'^f» e»dlx*ra. t kalrfnt «tedaj! pnparv^S rarpia pri > itwtijm drošbt. da «r bodo delate* lahki- itrehh sa ata ali a :m.pai. uai,u< s AmnJL !i FEBKUA1ÍA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije Axwwwm T*CTJ.4 — ij Trsu določb K*«*? ¿¡Uta. Bil K to :rtíno trrtJ* strojnik namreč ii Trsta. . tre^. da » je nahajal t uaod-^a«aedteljadatft tndine-ru Uterwn J* tn u. po vsaka sled. Tt)aa !,: bil tretji jK.neareeenec. Srevoimk vlaka j* izpovedal k «e je neznani v :sota človek VflB¡ z Dunaja do Celja t voto, 'k ú bil namenjen ^ Italija Za-l, je neznanca v Celja apauaril m. naj prekopi v drugi vod, ki prt v Zagreb «■ hoče potovati . i.u. or se je jov I «ni listek N^znamc je res dolga, bi iztožil Fogiiardi Z&.600 Din is še avto bi ostal njegov. Takih primerov je polna. Fogii-nrdi.ii «o zaprli. Biva ie dolge, vrsto let v Zagreb u. pa je še vodno italijanski državljan. Poprej je imd sirarno, ki je dobro uspevala, a potem se je rajši lotil zastavljalnice, ki so jo pred javnostjo rodili trije Hrvati sam Fogliardi pa je samo finamriral podjetje. Din »««rilca pred nsdniri. — Dne 25. januarja je eeliako sodišče obravnavalo dva uboja- Prvi ae je zagovarjal S6 letni posestnik Dečman Franc » pri Šmarju pri Jelšah zaradi «boj* čevljarja Jerneja Zupančiča. Zu-' paneii je stanoval pri Datanno-vih sestričnah. ki imajo hišo po leg Dečmanove. Decman «e je s svojimi afe&trk-nsmi prepiral zaradi nekega zidu stare hiše, ki ha ga morale sestrk-ne dali podreti. To pa ae ni ifrcdilo. Čevljar Bt fjjipM»wr. —---— Zcrpan«, ki se je nastanil pri inanoeau ki ** ga zaradi visoke i teh sestričnah. jih je znčeS šču- ____: __j- .. .-■ - ________' _ • prestopi: zagrebški vagon. Cet ¿obro urn .k v tem vozu prišlo eksplozije. 2m visokim ne- 7M»fiiiVf spominjajo mnogi potnik: uaodnepa vlaka, je izginila t-sakii »led. P(. teh podatkih je obmejna šeiezniffca policija takoj u-poto-viia, da .k z usc>dnim vlafcom ^Ikv iz Avstrije italijanski dr-ut^.iar .laiob Kapea, ki pa Ju-podarije ne ni zapustil. Obrnili «i, h< na jugoslovanski konnulat pc fotografijo Kapusovo. To fo-bgntfije so j k »kazali sprevodniki* ii sopotnikom, in vsi so spoznali da je to tisti visokorasli neznanec. S tear je -bOo ie sko-a. zftndns dognano. da je Kajni* tirtji ponesrečenec. Oitiasti so »i- obrnile v Trsi vaj je gotovo premišljal, kako b se te nevšečae ¿enake znebil Ok tobra se mu je ponudila «godni prilika, ki je Kuprivnik tndi ref iij zamudil. Dne 27 oktobra zvečer je stiskal nekaj svojca podpisati je moral dve bdanw grozdja pri »okovih. Ko je ne menici po 11,800 Din. Ce ne bi j čer prenehal z deiom. je rekel da tiskarnar pravočnano poravnal mu ni vredno boditi dsswe. Čeprav je njegov dura največ prf minut od aoaeida. in da bo noč prespal kar v šupi. £j.utraj pi »o našli Oaekov o mrtvo na postelji Mrtvo jo je našel zjutraj Kopri\ nik. ki je poklical aeaede. Dejal je. da je najbrae pndla s peči ter se utiila. Obenem pa je tudi rekel, da je zdaj hiše pa1 ver \redna. kar ni več Geekov* med živimi Ko so sosede pole-gaV mrtvo Osekovo na mrtvaška oder, so opazile, da ima telesne poškodbe na prsih in vrat». Obdukcija je dokazala, da je bila Osek ova zadavljena. Ker je bfi Koprivnik takrat opraskan po rokah, je sum eskdel njega. Aretirali so ga. Sodišče se je pre-pričjtk» o Koprivnikovi krivdi ter ga obsodilo zaradi premiMjeneipa umora iz koristoiljubja na dosmrtno jefco. v Jfidiviji ostavki prejšnje Se v — i«*e Grd ma »o! acya je mettn. like b dobra in na \prašanx je. bo- ^»če ta kampcija- — DrUter je žel a^cb — IV »<«r bra lan Ceban je pa- rati preti Dečananu. eeš, da nima pravkve zahtevati, da bi podrle zid stare hiše. (Dečmanov oče je namreč izroči] to hiac» ae-stričnam. a s pogojem, da g« morajo v treh letih podreti, ker stoji na Dečmanovem). Zaradi vsega tega je prišlo do hudega sovraštva mod DeKmanom in Zu-pan&6fra«jri ae je končalo z uW jcm. Zapančič je namreč pokg tega hotel tožiti Dečmana.. Čes. da mu je ta očital tatvino. Dt* 30. novem3wa je vzel Defman afkiro pod pazduho ter stopil k Aestričinim, da pozove Dečmana na odgovor. Ko je ta \Ttrajal pri «vojem. je Dečman potegnil se-i Seva Dva dni vlade ..dne 27. januarja je še prisegla nova vlada, ki «e ni mno-t . . , . % p» ' PC. imenih. Vntna pa je vsekakor sprememba vlad nega predsednika. Names! u prej ŠTijega vladnega predsednika dr. Kratke lokalne novice s komentarji : àenklerika *oa*d* . prej eder vere ter ga ozmerjal s ba- glio-nik voditdj na 7 M regije., najmanjšo dopustno kazen, ker je sodišoe upoštevalo ol.toženčevo ¿ivčno raz-rvanost. dc*Mdan jo neoporečnost, priznan je in dejstvo, da se je| «♦"■í'nec Tuai sin, 40 ktni Jakot» £j.?»uk Na okrajnem jrlavar-xyi \ Brežicah sta uredila vse iámbee za prevoz zop-knelega ariiult. v TrsL Jai ob Kapns je pred leti de- sam javB oblasti. Proti tej niz- ui pr. juposiovanaki „paro-družbi Račič, potem pa y vstopni v služtK) pri Ccfsalich h. v Trstu. Tu je bil zar.oslen i" lanske jeaeei Kaj je bil nje-f"- poklic xadnjf case, ne poro- ko odmerjeni kam i se je Dečman pritoeû. češ, da je karen prehuda. Istega dne se je moral zagovarjati pred istimi sodniki 33-ietni posestnik Ivan Koprivnik iz ti ^ ^ Čerema pri Rogaški Slatini Tu- di zaradi ut»oja, le da x trii ta ca Marija Osekova je septrmft)ra prodala ■ »ma izročila «cr(.ka Živel * zadnje č.ane pri fk starša v Bojanu pri Tr-pred dnevi odpo- na I>una.¡. be je iskat r}«¿- t«. t Dana ,ia se je hotel vrniti Din in si izgovorila do smrti brezplačen pmiiitek. BDo je v njej še prenej previdnosti, da ai " je ingen-orila te stvari, ker je k* h mailo manjkalo, da mu ni jk»seda je bil atentat ^ ¡¡„¿3* zastonj: K^«nik |proti mina- ^ ^ namreč dbljubljal zakon. I mel je z njo razmerje, ji obetal zakon ter s to obljubo prišel peščeni do posestva. Kakor hitro pn z je prepisala posest v*, nanj, je i» ■ maneč časte drum! jMrfl< ^ £ £ r.ikoli vzel za lXMh V 04,10 žene, Z#dn>e čase ji niti obutve in obleke ni dajal, ravnal je z njo surovo ter je pci#wto petepal in davil. Oaekova nxu je bila pač na pciti. rad bi si našel žen«, a mu je bila ta v napoto. X* *kr> » ar pa Ho ostaia najž»r-flCTaneva. Pojasniti ta «ttiik ' -e' "ti iut.^-1 smrt.. a.____J ^rfi.í'd i7v¡.ra attentat, ni do-; nu v, Pohc ji preiskuje; o mc»- " , " v d<»mnevah ne poročajo i y osti. Inanemskl listi V"Q< porcK-ati J Tíanv^r en r -prSSEB tt.^ arlante, ki so z¡bo- hn-aski emirranti Perčeoe- Irud m vM 1 - takrat Se ne identi-_ tretja žrtev sam a- (tttrr I L ' ' ™ zelo težko. M.rk, Tlarar hiajjs jj h iz Krškega 'dcanot v 2 avtofurgoneen. in Je, jta&ii na d(»lskHr ^c^IÍHO dovolili ne ne hast ne Salve h '^ov. P(»jrrelia p» mime drugih tudi1 ^zniee. ki so jk.Io- I ""^•^talali s—Ti ki Oelajo na oebeki. i adi DTK ro*r doijro *i*.>d*jo še neze s r vae takim zrn« ' k"* '"Ttrib hmšul *ii ljudje mirit • Zagri^io v., te dni j 1 ItaJ iar*s l^eona financiraj pri-j - ' ki služila ! ,«em siartK» sitni*'. f draifi^ čibrTri-.»-•Mtjila to marali ^jWjfc'mil ir j k-m- 1 ♦ » nmr za pm. »- j 41 zastavi. stopivši vladni predsednik dr. Srskič, ki ni več Član vlade, je bil po rodu Hrvat. Razen te spremembe se je zgodila sprememba le še v dveh ministrstvih: v novo vlado na prišel več prosvetni ministir dr. Stankovič. marveč je prosvetni minister postal dr. Ilija kumen-kovič. Nov član vlnde je hrvaški poslanec in večkratni prejšnji minister Jmraj Demetrovič, Id je postal trgovinski minister, obenem pa bo vodil tudi ministrstvo za rudnike in rozdme. Presni''j Zabj bi bile minister rudnike«- in gozdov Matica ni več član vlade. Zedo poudarjajo dejstvo, da je ostal finančni minister .Urti, dr Djordjevič. Baje je prav zaradi njega prišlo do demisije vlade., ki jo j« čakale sklepanj« o proračunu za prihodnje finančno leto. Finančni minister je predlagal nov davčni zakon, s katerim nekateri gospodarski krogi niso zadovoljni Vlada Nikole 1/ouk» viča upa dobjti za noti proračun odabrenje narodnega predstavništva- Slovenska ministra dr. Kra-rner in Pucelj sta obdržala x vladi isti mesti. Spremembe v vladi torej niso velike in so samo osebne. Dria-v -na politika se ne bc» spreanenila nič. tmrb «•: Sodraiici x umrl tamkaj ro.eni upokojenj nadu< -telj Nande Jei^šek Kalnibcnal na Spodnjem Štajerskem nazadnje r Dramljah in Libojah). v Ljut»l.iani gostun-KArka Eioart*-ta LovsauiKa. noj. KoUarjeva. stara 76 let. t Sleparji vasi 7*-ietna Marija Kc»metar.e\n, v Soteski gostilničar Kan Zaje v Kotu pri Mirni na Dolenjskem 91 letna Ana Dular ¿e ve- da si bp « tem zaslužil častni naslov rimskega svetnika in jiatro-na slovenskih trgovcev in ker ve, da so ga vsi svetniki v tiv-Ijenju 'bolj ali manj lemili, ga ioarii tudi on. Slovenski koncilman A. Vebo-vec ae je te dni parkrat precej po otročje spravil nad Barbiča, ker je slednji posnel nekaj po tukajšnjem dnevniku ~Praa*a". S tem je gotovo ustregel skrbni mamici A. D., ni pa napravil kakšne f »osebne usluge sebi Mgo bolje, če bi UJj rabil svoj jezik v mestni zbornici, kjer so ostri jeziki potrebni boJj ko kje drugje v Cle-veiandu. Zakaj ga zia pr. ni rabiJ tedaj, ko je prišla pred mestne» zbornico zadeva policijskega vmešavanja v kulturne zadeve" S tem bi ai bil pridobil več ugleda kot pa s prodajanjem slabe .slovenščine po lokalnih listih. • • • Mestna zbornica v Akronu je pred kratkim sprejela resolucijo na guvernerja Whiteja. v kateri zahtet a. da goveraer nemudoma odsUvi pred^idnika dr žavne javnemapravne komisije Hoppk ja, Češ. mo* at je paka-zaJ za sovražnika ljudskih inte-resov. Mož je namreč imd govor. v katerem ae je pikro spotaknil ob prizadevanje nekaterih občin za' znižanje cen elektriki, plinu in telefonu ter se postavil na stran javnona-pravnib mfutor. Kmalu nato pa je sk-dila v zgledu asronake zbornice še cJeveiaadska n»estna zbornica; zadevno resolucijo je predk»ti 1 A Vebovec ie je bila tudi soglasno ►firejeU. dasJ je "dobre» informira»«*' A. D. dan poprej trdila, da bo težko kaj, češ, bo prevt* nasprotnikov. Be- r»di r- '•Of- ■i ¿. vo .ie, da ar bodo železni car ji izrekli za stavko in v tem slučaju bo priMtdrtih nad Sfc.(«Ki delavcev. V več krajih ae vrat shodi. šefcenkarji nagia-aajo. da je stavka neizagibna. ker uprava šelezniot ne upošteva pritožb in aabtev Na drugi strani pa je skušal mlekarski tras! znižati mezdo za pet dolarjev na teden preva-žalct m mleka, od >40 na $S&. kar so na Kji svoje umje soglasno odklonih. Izjava t\ranega ]»oljedelakega tajnika, da čikaški mkkaraki ttusi plačuje ae vedno visoke v sote ekseku-tivnim uradnikom ie pa dejstvo, da so večje mlekarske kompani-je naredile lansko leto nad 25 odstotkov več prof i ta ko L 13X2. je neprijetno dimila prevajalce. od katerih sedaj trust zalite-ve. da pristanejo na nadaljnje redukcije njihovega zaslužka. Nezadovoljni ao tudi mk-kar-ski farmarji, ker jim je vlada znižala ceno za sto funtov mleka od $2.1 • • • Češki pev ski zbor Vojan. ki je dobro poznan tudi deveiandekim Slovencem, ae bo boril preti policijski prepovedi igre **Sestre sv. devioe Klare", ki je bila prepovedana na zahtev o par verskih prenapetešev; zadeva je bi« la ¿e^ pred mestno zbornico in bo imelo z njo opravka tudi sodišče. Stvar je atdo v ažna. kajti ako doticna policijska prepoved ne bo ovršena. at lahko agedi, da ae bo policija na podoben način začela vmešavati tudi v naše in drugih narodnosti kulturne zadev t . Zato je potrebno, da damo brat' m Cehom vso potrebno moralno m po motnosti tudi gmotno oporo v tem boju proti poiinjski samopašnosti Te dni se bo začelo pobirati tudi v Cel-lianoodu prispevke aa Vojaaov obrambni fond in jaz apeliram na rojake naprednega zrušite-eja. da ne odgnnjajo nabtraiorv prazmb rok od tebe. V tak cent bo dobrodošel. • • "Zadnji divjaki** je naslov nekemu opisu, v katerem je ns-«ledeno, da žive ti "asdnji divjs-kf nekje na oaemlju Kc^ambi-K Ampak ti "djijaki" prav 0otov<. m- more je biti "asdn.i." in edini na sueUi — v metropoli ie Maypc»le of Mcrrj MenaT. - • voijnost t Roeae%s. | f^ Vsapa skupaj k HM na àsUeri stran piou bo stala , «leg. vlsds ko pndr do bitke, ali 4» bo ostala r>>-ttrains («rasiuziran* arican »čar jI pri Chicagc' ê SutlJnwmàUrti gts*u-ieaa.< gitdr oklica sts«ke noimih iMšezJuških unij mmru ff vmiti gleseonice s gtsv-jtVuas j« t «amen? Opora br »«acasUns po (M omreij » Nt'.»onsi BrasAcs^ting Cempsrr. k) mata ft2 rediopo- •ta J. fer i «e. da jo je alitais prtde*r' imbjontn oatb Vis s> tiirtitw^r, M.Hon i » ? ai urad ds 21. februar>s Med apiris t far tí viséa o#or6anje. ker je biis Chica*« A NorUwwttter» mod prvimi «nčjtmi a—riškimi šaltensmm. bi «s podpisale te-koetssi kom» retirai načrt Bni-timofV A aikdsr spodila, i'ri za dogodek 4 val Je elej - J FKOSXITH i* M» M l')l Vfj Četrtek, is. februai Tri mesece je Unard prevaža! predpotopen Fordov tovorni avto z napisom "Sveže ribe včeraj ulovljene" in oddajal robo Nickovfm odjemalcem v i>os Angelesu. Služba je bila idealna. Navadno je Lenard razvozil blago že dopoldne; ostali del dneva je prebil v javni knjižnici ali pa v avoji najljubši knjigami v bližini policijske stražnice, kjer je srečaval učene d j udi v slabih, oguljenih oblekah; žepe so imeli natrpane z brošurami in papirji ter so ga zdaj presenečali a «vojo učenostjo, zdaj zopet budili v njem vprašanje, ali so pri zdravi pameti. Ob priliki je prisostvoval matineji ali poslušal predavanje ali pa se pomešal med množico hripavih, starih in odrevenelih ateistov in anarhistov na Pershing 8quareu, ki so *e prerekali z mladimi študenti z Biblijskega zavoda. "Ribarjenje" je poznalo tudi nekaj tveganja; toda Lenard Je kmalu spoznal, d* ima Nick Velikanovič dobre zveze, ki se jih je po-služil vsakikrat, kadar se je kdo izmed njegovih ljudi zapletel * neprijetnosti. Bilo je zanimivo delo, kakor Če bi čital dobro, pošteno knjigo; pa tudi življenje mu je razkrivalo v njegovi pravi luči, tako, kakršno je, mnogo bolj od del največjih ameriških veličin. Skoro vsak teden je odkril kaj novega. V neki javni hiši, ki Je bila med njegovimi najboljšimi odjemalci, je na primer videl dame, ki trenutno niso bile baš drugače zaposlene, sedeti v spre-jemnici in zlagati bojno literaturo kandidata, ki se Je boril za ponovno izvolitev za krajevnega državnega pravdnika. Poleg tega je bilo to najdonosnejše delo, ki ga je Podgornik kdaj imel. 2e je v Nežki oživel up, da bodo morda le še prišli do vogalnega stavbišča na Pacific Aveniji, ko je Lenard zopet zagazll v skrbi In težave. ' vri Povedal sem že, da so v maju leta 1923. pristaniški delavci v San Pedru proglasili stavko. lenard ni bil radikalec v običajnem pomenu besede. Z I. D. S.-ovci je delil njihovo mrŽ-njo do dela, privlačevali pa so ga v glavnem zato, ker je bil njegov prijatelj Jim Culley eden njihovih organizatorjev. Tedaj se mu je namreč zajedla v dušo misel, da je življenje brezpomembna, zapletena zmešnjava, a da je silno zanimivo kot prizor, ki bi ga ne bilo mb-goče pritiratl do višje popolnosti. V treh letih po svojem "prerojenju" se je bil na vzel nekega dobrodušnega cinizma in ni se mu bilo treba posebno truditi, da bi se preveč ne vnel za to ali ono stvar ali da bi se ogorčal nad čimerkoli. Včasih je posedal pri ladjedelnicah v zunanjem pristanu ull na valolomu ter gledal galebe in pelikane, kako so se potapljali za ribami; in pri tem si ni mogel kaj, da bi ne vzel v misel I. L). S.-ovcev. Ptič je šinil na morsko gladino in se je že čez trenutek dvignil z bedno ribo v kljunu. Tako je življenje, ptič požre ribo, nekdo drugi poje ptiča in tako dalje. Med živalmi so člani iste vrste navadno ne goste s svojimi tovariši, ker zakon ohranitve najmočnejšega stremi za izenačenjem med njimi, kar ima z druge strani zopet za posledico medsebojno spoštovanje. Človeška družba pa ščiti in in razmnožuje slabotne; med ljudmi žive razredi, ki nimujo nič skupnega med seboj, tako so si tuji in oddaljeni; brezobzirni kapitalist in uboga delavska para pripadata dvema različnima vrstama in razlika med nji- ma je tolikšna, kakor med galebom In ribo. Lenard je menil, da se na tem ne da nič spremeniti ; jasno je, da riba ne more doumeti početja galebov in pelikanov ter da tudi nima nobenih sredstev, ki bi z njimi ustavila njihovo delo. I. D. S.-ovsko gibanje je na las podobno zvijanju ribe v ptičjem klunu. Toda Jima Culleya je ljubil bolj kakor kogarkoli drugega pod soncem. Jim mu je pomagal ter ga negoval pri "prerojenju"; poleg tega je bil Lenard prepričan, da imata marsikaj skupnega. Včasih je sumil Jima, da je I. D. S.-ovski agitator le Iz porednosti, zaradi občutka notranje napetosti in razburjenosti, ki ga je doživljal, kadar je prevračal svet okoli sebe, ne pa iz globokega notranjega prepričanja. To je bila pač irska kri v njem. Večkrat pred stavko in po njej je skušal Jima prisiliti do tega priznanja. Neke noči v drugem tednu stavke je Lenard šedel z njim v njegovi koči. Pomenkovala sta se o položaju. Jim se je grenko nasmehnil in dejal: "No, povedal ti bom, Len, da vsaj kolikor je meni znano — pa naj ostane med nama — stavkamo zaradi ftavkanja, da pokažemo svojo moč in silo, da se razgibamo. Pravilno si me predo-umel. Vem, da je sedaj tako, kakor bi metali skale v luno." Lenard se je zastrmel v prijatelja in je že hotel zakričati od ciničnega navdušenja, ko so se vrata nagloma odprla: v sobo so stopili štirje detektivi radikalnega oddelka ter aretirali Podgornika in Culleya, češ, da sta "rdeča"; pretaknili so kočo in zaplenili vso malo knjižnico od I. D. S.-ovske pesmarice do Well-sove "Outline of History" kot dokazni material. Dve uri kasneje sta bila v celici mestne ječe v Ix>s Angelesu. Lenard je prebil v zaporu tri tedne in se je komaj rešil, da ga niso z Lonijem Burtonom, "Rdečim" O'Nealom, Jackom Kippsom in Jimom Cuileyem poslali v San Quenfcin. Medtem je dala Nežka "Daily Pilotu" intervju, v katerem je dovolj jasijo in nedvoumno obsojala I. D. S.-ovce, se navduševala za vse ameriške uredbe, predlagala, naj se vsi, ki jim dežela ni po godu, vrnejo, odkoder so prišli, ter silno obžalovala, da je njen ubogi mož, nekoč zvest ameriški državljan in veren hranik svoje družine, zabredel med te svlnjakarske levičarje. Res da je grajala in obsojala možev prestopek, vendar ga nI pripisovala njegovi prirojeni slabi naravi, marveč dejstvu, da se je pred tremi leti in pol težko pobil po glavi, zaradi Česar je postal nekam čuden in ne popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Ni se trudila, da bi ga spravila iz ječe; pozneje mu je celo priznala, da je upala, da ga pri drže kar se da dolgo, saj je itak brez prida in koristi. Pač pa je stopila k Nicku Velikanoviču In se pomenila z njim, da prevzame moževo delo. In da povem na kratko: ko se je lenard prikazal iz zapora, je Nežka imela že petkrat večjo kupčijo kakor on. Ko Je bil zopet svoboden, je bilo prvo, kar je ukrenil, da je izpolnil prošnjo Jima Culleya, naj gre v prazno kočo evkallptovem gaju, poišče njegovega psa in skrbi zanj, dokler se Jim ne vrne iz San Quentina. Drugi dan je žival našel in jo vzel domov. Toda kmalu je odkril, da ima Ačene nesrečen in neizrekljiv kompleks, ki sem ga že omenil, in ga je temu primerno prekrstil. (Dalj« prihodnjič > Zapiski političnega kaz-ajaaaa v Italiji Za Pros veto napisal Peter fcele (Nadaljevanj*.) To je drugi Izraz z« dosmrtno Ječo. Dosmrtnih nerad pove do- ^ t, )ldnfiVU „ be edno na koliko e obsojen, ko||ko ibljesno in repno |*rje, ps brez ksplje oljs. INiglej, no, poglej? Da bi vas ubilo! se hudu-je pometač. Vsi zabavljajo In se jeaijo, vendar zaušlvajo s slastjo bomo kosilo. Ko posnsiijo glinaste sklediee, se jim Obrazi razjasnijo in komaj čakajo, da pričnejo zbijati šale. Ali al imel kdaj tako koaf. mešetar it Abrucev, ki pa od- lo doma? vpraša dvoumno Glo-potuje jutri v drugo kainilniro. jvanni Salva terja, da ga Um operirajo. Kno sape- • — lUNjšejra kot ti sem gotove "t je je «e Izgubil, |« bolezen ae dobil rh» le noče uatavltl, temveč ae je i x Ne razpaala po lakti vse do rame-' take dobrote! mizo, ae odreže ta verjamem. \ Siciliji nI — Seveda, zatš pa vam, Kala-brežem, lete pečeni golobje v u^ sta. Molči, no, toaj; aaj vemo kako je na kontinentu. — Zato pa si tudi ti prišel sem. Gotovo se ti bolj dopade kakor pa na otokih. — Daj mi enkrat mir, šema prifrknjena! Giovannl že bliska z očmi, pa se le vzdrži. No, da: z otroci In norci ne smeš imeti posla. In se oddaljuje počasi. Salvator ga za-ničljivo pogleda, vzame tablico in računa. Hrana Je zares slaba. Kaznilnico oskrbuje z vsem neki trgovec iz mesteca, Pcrri po imenu. vsakega jetnika dobi določeno vsoto, ki mu jo izplačuje država. Govori se, da stane državo vsak jetnik 4.60 L dnevno. Ves živež je najslabše vrate: blago, ki ae je pokvarilo in ga po trgovinah smejo prodajati. Mleko je posneto—smetana bi nam lahko škodila — In pomešano s pinjenim. ki ostaja Perriju v njegovi maslami. Kruh je črn. neosoljen in slabo pečen. Janez me je »varil, naj ga ne jem preveč. ker lahko zbolim na želodcu. Vsak Jetnik lahko porabi dnevno 2.72 L. To bi bila nekaka dl-Jeta za tet je Mane. V navadnih celicah pa dobe val enako hrano. Ze prvi dan mi je Jnnet označil cene živilom in koli, ¡no, ki *i jo lahko zapišem. Kruha 400 fr L 0*4; 110 gr riža L OfiH; 110 arr «drobovega močnika L 0.7«; krompirja :ioo gr L 0.38; 300 gr zelenjave L 0.46; 110 gr testenim L 0.74; poljubno količino mleka po L 1.20 liter in črna kava L 3.50 liter. Vino je poceni, ' stane aamo L 1.40 liter in dobimo ga lahko 2 del. Dvomim pa, da bi bilo pristno. Za vsako jed je predpisano 12 gr zabele, ali navadno je ni nič oziroma skoraj nič. 2e dobavitelj skrbi, da odda čim bolj pič lo mero, nekaj se prime kuharjev in paznikov, ostanek dobimo mi. Naši deleži niso nikdar taki, kot je predpisano, pa najsibo za bela ali živila. Hrana je mnogokrat neužitna. Jetnik mora imeti trden želodec, da se mu ne pokvari in ne zboli. Kaznjenci se pogostokrat pritožujejo radi hrane, pa jim nič ne koristi. K večjemu jih pošljejo v temnico. Zdi se, kot bi bili vsi dogovorjeni, kar jih je pri u pravi in vodstvu. . Nadpaznik prinaša pošto. Par pisem odda tudi za našo družbo; zame ni še ničesar. Sem pač komaj dospel in moji niti še ne ve do pravega naslova. Kako je tež ko jetniku, če ne dobi poročil od svojcev. Žalosten postane in dnevi so Še bolj pusti in dolgočasni. Vlečejo se kot jesenska megla nad močvirjem; nikakor se nočt zvečeriti. s Jetikavec me povabi k igri. Izpod odeje vzame damo iz lepenke in kamenčke, ki jih je nare dil iz kruhove sredice. Igrava dobre pol ure, potem se naveličava. Sicer so igre prepovedane, le tu v bolniškem oddelju zatis-nejo pazniki eno oko, če igramo damo. Karte pa nam takoj zaplenijo in nas kaznujejo s tem nico. Prihaja zopet nadpaznik s tremi pazniki. Štejejo nas, eden izmed njih pa bije z železno palico po okenskih križih, če niso kje prepiljeni. Štetje se vrši vsake štiri lire. Po dnevi je za nas nekaka sprememba, ki povzroča, da dan hitreje mine, ponoči pa je mučno. Pazniki ropotajo prav brezobzirno po celici in odpirajo ter zapirajo vrata s takim šumom in ropotom, da nas navadno vse prebudijo. Zadevajo med hojo ob postelje, odgrnejo vsakega, ki nima razkrite glave in se glasno pogovarjajo in smejejo. In kaznjenec se ne sme niti pritožiti. Vsedem se k Janezu. Pripoveduje mi vsakovrstne svoje doživljaje in spomine. Presledkoma ga posili kašelj, napihne mu prša In lica, da postane ves rdeč, dokler se ne iztrga v njem gnoj, pomešan s krvjo in sokrvico, in ga ne izpljune v majhen, z živim apnom napolnjen zalbojček, ki mu služi za pljuvalnik. — Veste, prav lomi me. V prsih me peče. Strašno me boli Kmalu me bodo odnesli pod ciprese. Zelo slaboten je, na pol mrlič. Prijela se ga je kostna jetika desna roka in leva noga se mu gnojita. Paznik pokliče mojo številko. Odzovem se. Naj grem k povelj niku, pravi. Krevsam počasi 7 mojimi berglami po stopnicah in odhajam preko dvorišča v povelj-nikovo pisarno. Na mizi opazim knjige, ki sem jih prinesel s seboj. Prosil sem že, naj mi.jih izročijo. — So vaše te knjige, odgovori poveljnik na moj pozdrav. Pritrdim mu. — Vseh desetih vam ne morem izročiti. Dam vam j-ih polovico. Ko jih bodete prečitall, pridite po druge. Katere hočete? Odbere m si Rarbusse-ov "O-genj" ter par slovnic In slovar jev. Pregleda pa mi takoj odvr te "Ogenj" In Breznikovo slovnico. — Teh vam ne morem pustiti. Ml nimamo nikogar, ki bi razumel ta jezik; lahko da je vsebina knjig prot ¡državna ali nemoralna. Pojasnim mu vsebino ene In druge knjige. Slovnico pridene k že izbranim. "Ognja" pa mi ni-kakor noče dati. — Saj je vendar Čiato navaden roman izza časa vojne, ga preprl. čujem. — Pa vendarle piše morda slabo o vojni. Zastrmlm. Ali je mogoče pisati dobro o vojni? Menda ne! Kajti, če pišeš, da je vojska plemenito delo, potem moraš odobravati morilca, ki u-bije svojega bližnjega iz lastne koristi. Razlika je ta. ds navaden ubijalec mori neprisiljeno, iz Is-■tne volje, dočim si v vojski prisiljen ubijati. Vzamam si knjige in odidem. Ko vstopim v sobo, se prepirajo. "Bagonghi in pometač se kregata radi prav malenkostne zadeve. Bagonghi je namreč nehote polil po tlaku z vodo in pometač ga je nahrulil. Pitata se z najbolj sočnimi psovkami, ki jih pozna kaznjenčevo narečje. — Vohun! — Predrtoritnik! Glej^ da te ne primem v te-le roke in te ne strem kakor oreh s kleščami. Splošno Be govori, da je Bagonghi homoseksualec in nekar teri trdijo, da so se prepričali z lastnimi očmi. Ta razvratnost je zelo razvita po italjanskih ječah. — Ali bi tudi ti rad? Saj ne boš, ne, nič se ne boj. Si preu-mazan. Vicenzo skoči k njemu. Kakor gora izgleda pri malem Turln-cu. Hoče ga zgrabiti za prsa, pa mali odskoči, naglo in okretno kot veverica. Na vratih se poka že paznik. — Kaj pa je ta šunder? Mir, če ne gremo v temnico! — Tale usrana uš me ne pusti v miru. Glej jo, kako je krotka sedaj, ko si se pokazal ti. Glej jo no, glej! vika Bagonghi. Vicenzo stiska pesti, ali pred paznikom si ne upa napasti. — Tiho, Bagonghi in na mesto, če nočeš, da napišem tvoje številko. — Piši, kolikor hočeš. Zato imaš papir in svinčnik. Jetniki se zabavajo. Smeh se razlega po sobani. Splošna ve-selost podžiga malega, da se prične spakovati in kazati osle. Paznik se okrene in odide. Z Ba-gonghijem ravnajo zelo milo vsi pazniki. Smatrajo ga kot prifrk-njenca in slabouipneža. Počasi prihaja večer. Gledam skozi okno na mestece. Po trgu se šeta nekaj ljudi, moških in ženskih. Letoviščarji so. Zlati žarki zahajajočega solnca rdeči-jo strehe, polagoma se izgublja njihov rdečkasti odsev in mrak se vlega na mestece in polja, na vinograde in na kostanjeve nasade. Zvečer bo igrala godba na trgu. (Dalja prihodnjič.) Žarki življenja Važno odkritje ruskega biologa Aleksandra Gurviča Pred vrsto let je sedel ruski biolog Aleksander Gurvič nad svojim mikroskopom in opazoval košček poškodovane žabie roženice. Hotel je dognati, po kakšnih pravilih se vrši celitev ran. Znanost je že dolgo prej vedela, dr. ima pri celitvi ran kakor pri nastajanju novega tkiva delitev stanic največjo vlogo. Toda kar je dognal Gurvič, je bilo nekaj povsem novega. Odkril je namreč, da se novo nastajajoče stanice ne zbirajo okrog rane nepravilno, temveč kakor žarki, ki izvirajo iz kakšnega svetila. In v resnici gre za neko vrsto žarkov, ki so podvrženi vsem znanim fizikalnim zakonom. Najdemo jih v vsem živem, rastočem tkivu, naj si bo živalsko ali rastlinsko. Stopajo iz telesa in ga obdajajo kakor gloriola, ki postane pod določenimi pogoji celo vidng. Prehajajo v sosedno tkivo, predirajo zrak in vstopa- jo celo v bližnje organi postavimo poleg žabj« ¿j ca klijočo čebulo, «e poji? tej, na strani, ki je obmjjj ti paglavcu, izrazito po„ delitev celic, to je več rL življenja. Isto opazujemo«! glavcu. 1 Da gre za prave žark« dokaže poskus: Ce post' med oddajnikom teh žark sprejemnikom stekleno p|J opazimo, da je pospešena prenehala. Ce uporabimo stu steklene plošče tenko menčevo, pa se ¿ivljenjsko^ janje komaj, komaj oslab? pomeni, da steklo ne proč življenjskih žarkov, kremen plošča pa jih propušča. Z ( mi besedami: ti žarki priu ultravioletnemu delu spektr in so kratkovalovni! Dado g sneti tudi s fotografsko pl0 V človeškem telesu jih jamo predvsem v krvi. V „ stih oteklinah jih je veliki nego v normalnem tkivu. Tol tudi vzrok, da obetajo stro njaki Gurvičevemu velik pomen za medicinsko do. Seveda pa se je moral učenjak kakor vsi veliki telji in izumitelji trdo bor svoje ideje, pred» n so ni. znanstvenem svetu priznani so dale pobudo za mnogo joče raziskovalno delo. Izobrazba "Zakaj si bil spet zaprt, fa "Ker nisem vedel, kje sol zori." "Drugič pa malo bolj kam jih deneš." SLUŽBO DOBI! Ženska srednje starosti od _ 45 let, dobi dobro službo. Pot jem žensko, ker imam stalno ayoj dom in dva sinova, v star in 10 let. Katera želi dober dot piše na moj naslov: Anton Hon, Box 41, Power Point, Ohio, -(J POVRNE VAM VASO MLADENI&KO MOČ NUCA-TONE u Čudovit« idr.nU,« n« in oalabel« ljudi. Potom ko iU m . «n todan, bodato opaaiH valik n«.r«*k Hlalno uporabo tosa vam vri» zdravja in mo4. Nobeno adravilo nima tako m* r k in t dovin« kot NUUA.TONK. ailjoi» in tem* j« pridobilo nataj avoje «In «noi v aadnjih 46 letih. NUCA-T0.. prodaja v vaeh lekarnah. Paiitt, d* pravi NUGAoTONE. Na Jetnljlu •o braa vradnoatL