Posamezna številka 6 vinarjev. ŠleV. 78. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V UMIH, V MfeftU. 0PNI9 1913.
Leto XL1.
Velja po pošti: s
Za oalo leto naprej . . K 28'—
ia en meseo ,.....2'20
■a Nemčijo oeloletno . „ 29'— ia ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— sa an meseo „ . . „ 2'— ¥ opravi prsjeman meseSno „ 1*70
ss. Sobotna Izdaja: s n oelo leto ...... T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9-— za oatalo lnosemstvo „ 12 —
par Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma bo ne es sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat ......10 „
sa večkrat primeren popnst.
PA oznanita, zahvale,asoiftniu lil:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
-■■ ■ 1 Poslano: —— enostolpna petitvrsta po 30 vin
Izhaja vsak dan, izmmšl ne delje ln praznike, ob 5. nrl pop,
Redna letna priloga Vosnl red,
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Mednarodni položaj.
Mednarodni položaj je slejkoprej zelo zapleten.
Balkanska zveza noče skleniti miru s Turčijo na podlagi pogojev velesil. Jutri se bodo poslaniki velesil v Londonu posvetovali, kaj naj z ozirom na to ukrenejo. Balkanska zveza je, kakor se iz njene note na velesile razvidi, še vedno solidarna. Oči-vidno hoče počakati, da Črnagora Skader zavzame.
Črnogorci in Srbi naskakujejo Skader dalje in ga utegnejo v par dneh zavzeti. Prvi naskok na Taraboš je bil neuspešen in je zdaj prevzel operacije general Bojovič, ki upa mesto kmalu v roke dobiti.
Mednarodno brodovje je sklenilo mirno blokado črnogorske in albanske obali, nadaljnji razvoj te demonstracije pa je spričo nesložnosti velesil zelo dvomljiv. Črnagora je vrhovnemu admiralu na njegov poziv že odgovorila, da se sklepu velesil glede Skadra ne pokori.
Sasonov je odločno miroljuben in dela gotovo na to, da Črnagora Skader žrtvuje. Pač pa se Rusija in Francija in najbrže tudi Anglija prizadevajo, da dosežejo za Črnogoro kako kompenzacijo.
Na Dunaju o kompenzacijah seveda zdaj še nočejo nič slišati. Upajo, da bo ali mednarodna demonstracija brodovij kaj dosegla ali pa da Avstrija na svojo roko proti Črnigori nastopi. Veliko nad polagajo naši diplomati na Italijo, ki je prišla v spqr z Grčijo radi južne Albanije. Snuje se nekaka avstrijsko-laška akcija proti Črnigori in Grčiji. Seveda je ta stvar že sama na sebi vsled laških aspiracij na Va-lono nevarna, pa je tudi z ozirom na ostale velesile jako kočljiva, ker smatrajo ostale velesile Albanijo za skupno zadevo vseh. Proti Grčiji se pa tudi praviloma zdaj niti ne more nastopiti, ker londonska konferenca o mejah južne Albanije ni še sploh nič sklenila.
Če Skader pade, postane situacija skrajno nevarna. Vprašanje jc namreč, če se bo Sasonov potem mogel šc vzdržati in če ne zmaga v Pcterburgu slavjanofilska struja. Najpametneje bi bilo, čc se na Dunaju spoprijaznijo z idejo kompenzacije za Skader, če ne, bo šel evropski mir rakom žvižgat in to zaradi tistega ljubega Skadra,
XXX BOJ ZA SKADER.
Generalni naskok.
Belgrad, 5. aprila. Pred Skadrom so zbrane že vse srbske čete. Čete so zdrave.
Transport iz Soluna je trajal šest dni. Izkrcanje v Medui se je hitro izvršilo,
Pariz, 5. aprila. »Matin« trdi, da se je začel splošni naskok na Skader 4, t. m. ponoči.
Cetinje, 5. aprila. General Bojovič je glavni naskok na Skader odredil za jutri, to je nedeljo. Medtem sc Skader neprestano obstreljuje.
Belgrad, 5. aprila. »Politika« poroča, da je v petek trajalo obstreljevanje Skadra cel dan. Turški topovi na Brdici molčijo. Srbske havbicc strahovito učinkujejo.
Belgrad, 6. aprila. (Izvirno.) Izpred Skadra ni nikakih pozitivnih vesti; poroča se samo, da se jc vršila v soboto in danes cel dan strahovita kanonada, ki jo je čuti po celem sandžaku in v Raški. Včeraj gotovo še ni bilo naskoka; merda se je začel danes. Poveljnik Bojovič jc kljub nestrpnosti vojske in nekaterih črnogorskih poveljnikov odredil sistematično taktiko, da se doseže uspeh — pa bodisi tudi kak dan kasneje — s čim manjšimi žrtvami, ki so jih Črnogorci že itak veliko imeli. Kakor se čuje, je sedaj pred Skadrom razven prejšnjega albanskega in primorskega oddelka še sedem drugih srbskih polkov. V Belgradu vlada velika nestrpnost; od dne do dne se pričakuje vesti o padcu Skadra, ki je pa le noče biti. Delajo se velikanske priprave za proslavo tega dogodka; bogati trgovci so zbrali med sabo ogromne svote za brezplačno pogoščenjc ljudstva. Pripravlja se sijajna razsvetljava.
Dosedanje izgube Črnogorcev pred Skadrom.
Dunaj, 5. aprila. »Albanische Korre-spondenz« trdi, da jc pri zadnjem naskoku na Skader padlo pri Tarabošu 2700, pri Brdici 400 in na Bardanjolu 1500 mož. Baje so bili trije črnogorski bataljoni, cetinjski in oba virpazarska, pri naskoku na Taraboš popolnoma uničeni. (Tu gre za naskok v predpreteklem tednu, ki so ga Črnogorci bržčas na svojo roko brez Bojoviča aranžirali.)
Koliko jih oblega Skader?
Dunaj, 5. aprila. Pred Skadrom sc nahajajo štiri črnogorske divizije, 20.000 mož, in 2 in pol srbski diviziji, 40.000 mož, vsega skupaj 60,000 mož.
X
V
MEDNARODNA DEMONSTRACIJA PROTI ČRNIGORI. Admiralski svet. Dunaj, 5. aprila. Poveljnik mednarodnega brodovja pred Barom jc angleški vicc-admiral Cecil B u r n e y.
Francoski poveljnik zastopa oficielno Rusijo.
Ustanovil se je mednarodni admiralski svet.
Blokada se je začela.
Belgrad, 5. aprila. Blokada črnogorske obali se je začela. Razširjena je tudi na albansko obal od Bara do Drača. Blokada je popolnoma mirna. Ni res, da bi bile avstro-ogrske ladje ustavile grške transporte. O izkrcevanju čet velesil šc ni govora, ker se to vprašanje med velesilami šele diskutira. Pred Barom so že zbrane vse ladje velesil.
Instrukcije za admirale.
Milan, 5. aprila. Corricrc dcila Sera« poroča, da se morajo o vsakem koraku vsi poveljniki brodovij soglasno domeniti.
London, 6. aprila. »Times« poročajo, da so dobili poveljniki mednarodnega brodovja sledeča navodila: Poveljniki ne smejo na lastno pest nastopati, marveč morajo vedno svoje vlade vprašati, predno kaj store. Vojakov ne smejo prej izkrcati, dokler se to izrecno ne dovoli.
Admiral pozval Črnogoro, naj sc uda.
Rim, 6. aprila. »Agenzia Štefani« poroča: Ko sta pripluli angleška vojna ladja »King Edvard VII.« in francoska križarica »Edgar Quinet« v črnogorsko morje, se je vršilo pryo posvetovanje poveljnikov vojnih ladij, katerega jc vodil angleški podadmiral, ki mu je poveljstvo združenega brodovja poverjeno. Brzojavili so črnogorski vladi, da zahtevajo spoštovanje soglasnega sklepa velesil in takojšnjega odgovora.
Dunaj, 6. aprila. Kraljevi vclikobritan-ski podadmiral, ki kot po činu najstarejši častnik poveljuje mednarodnemu brodovju, je 5. t. m. iz Kotora brzojavil črnogorski vladi in jo obvestil, da je brodovje došlo. Zahteval je, naj Črnagora takoj odgovori, če je pripravljena, da stori, kar žele velesile.
XXX
ČRNAGORA ODKLANJA POZIV MEDNARODNEGA ADMIRALA.
Cetinje, 7. aprila. Črnogorski ministrski predsednik je na brzojavni poziv poveljniku mednarodnega brodovja odgovoril:
»Globoko obžalujem, da vidim mednarodno brodovje zbrano v črnogorskih vodah v svrho, da izvrši pritisk na Črnogoro, da bi se pokorila želji velesil gicde obleganja Skadra in ustavljenja sovražnosti Črnegore v albanskem ozemlju. Črnagora je tozadevno stališče izrazila 2. aprila v svoji noti na velesile. Vsled tega ponav-
ljam ta odgovor nasproti admiralu in dostavljam, da Črnagora kljub pritisku, o katerem priča navzočnost brodovja, ne more odnehati od stališča, ki odgovarja zahtevam med zavezniki in Turčijo obstojajo-čega vojnega stanja, kakor tudi od strani velesil ob izbruhu sovražnosti proklamira-nemu načelu nevtralitete. To načelo se pa po navzočnosti mednarodnega brodovja v črnogorskih vodah v škodo Črnegore pre-kršuje.«
XXX
Nikita očita velesilam smešnost.
Pariz, 5. aprila. »Temps« objavlja brzojavko dvornega maršala kralja Nikite, ki izjavlja: »Izvemo z obžalovanjem, da francoska križarka »Edgar Quinet« zastopa Francijo pri mednarodni demonstraciji velesil nasproti mali Črnigori, da bi Črnagora opustila obleganje Skadra. Recite Evropi, da se bomo umaknili le sili. Evropa je svoji krivičnosti pridružila še smešnost nasilnega akta.«
XXX
Koliko slane Črnogoro obleganje Skadra,
Cetinje, 5. aprila. Kralj Nikita je izjavil, da je obleganje Skadra stalo Črnogoro do danes 40 milijonov irankov in 10.000 ljudi.
X
X

KOMPENZACIJA ZA ČRNOGORO?
Milan, 5. aprila. <-.Corriere della Sera« trdi, da se velesile prejkoslej prizadevajo, da Črnogoro za Skader kompenzirajo s Sv. Ivanom Medua, ker so mnenja, da bo brodovna demonstracija ostala brez uspeha. Obenem bodo velesile gledale, da se mccl Turčijo in balkansko zvezo mii čimpreje sklene.
X X
X
MIRU šE NE BO.
Sofija, 5. aprila. Ker jc balkanska zveza mirovne pogoje velesil sprejela lc 7. znatnimi pridržki, so zastopniki velesil zopet intervenirali in izjavili, da mora balkanska zveza mejno črto Enos — Midia sprejeti in vsa finančna vprašanja prepustiti komisiji v Parizu, katere se sinejo zastopniki Turčije in balkanskih držav udeležiti.
XXX
KONFERENCA POSLANIKOV.
London, 5. aprila. Poslaniki velesil sc zbero v torek, da diskutirajo o odgovoru balkanske zveze na mirovno akcijo velesil.
XXX
LISTEK.
Gora fllos, republika Mihov.
Potopisna črtica z balkanskega polotoka.
Spisal N. vitez pl. Gulmansthal. — Poslovenil K. Cik.
V torek, dne 4. junija leta 19 . ., je imel parnik turške paroplovne družbe Maksusse ob i. uri odpluti proti gori Atos (grško: Hagion Oros), tako je bilo nabito v agenturi. Parnik se je zval »Kaplan«, to je po naše: tiger. To omenjam zato, da vsakogar za vedno svarim, posluževati sc kdaj tc ali katere druge ladje te družbe.
Slišal sem bil sicer žc o turški nemarnosti in zanikrnosti mnogo in tudi sam izkusil, toda, ker nisem imel v Solunu nič opraviti in me je zelo vleklo na Hagion Oros (Sveto goro), sem skoraj mislil, da bom bližje cilju svojega potovanja, ako se podam na parnik, ki naj bi me tja popeljal. Ob pol 3. uri sem se torej odpravil na pot v spremstvu svojega dragomana (tolmača) in konzulatnega kavasa (stražnika). Toda ni tako lahko zapustiti turške celine. Vkljub kavasu, teskereju (turškemu potnemu listu) i. dr. smo morali dolgo
čakati na morskem obrežju, preden so nas spustili. Dospcvši naposled po 3. uri na ladjo, smo videli, da še ne bo tako kmalu odplula. Ladja sama, star nekdanji angleški pasažirski parnik, sedaj neverjetno zanemarjena, je bila popolnoma obkoljena od večjih bark, ki so bile težko obložene s tisočerimi petrolejskimi zaboji in z vsemi raznimi drugimi tovori, katere vse je bilo treba vkrcati. Ni bilo torej drugače nego potrpeti. Sedel sem na poveljniški mo-stič, kjer je »imbatto« (redni opoldanski obmorski veter na Jutrovcm) ravno prijetno pihljal, vzel knjigo v roko in čakal. Toda ko so bile pretekle tri ure iu se velikanske množine tovorov v barkah dozdevno niso zmanjševale, ampak so še vedno druge barke prihajale, mi je bilo le preveč in postajal sem ncpotrpežljiv; toda za mojo nepo-trpežljivost se nista zmenili turška hladnost in brezčutnost.
Kako počasi in nerodno so blago vkrcavali, se ne da popisati. Štirje kraniki starega sestava, vsi zarjoveli in zanemarjeni, kakor sploh vso na tem parobrodu, so delovali skrajno pomanjkljivo in so večkrat docela odpovedali. Solnce je že zahajalo, pa še vedno se ogromni kupi blaga v barkah niso hoteli krčiti. Kako fantastično - moreče lahko vplivajo na človeka tisoči lakih
pctrolcjskili zabojev, nc more nihče razumeti, ki prebiva v deželah, kjer ladje ol> gotovo določeni uri odhajajo in se delo vrši urno in ločno. In kar me je nad vse jezilo, jc bila ravnoduš-nost in navidezna brezbrižnost drugih potnikov.
Čakanje jim sicer ni bilo po volji in zakasnitev odhoda zelo neprijetna; ampak nikomur ni prišlo na misel, da hi se bil razburjal in vznevoljil, samo meni; bil je »kizniet« in brezčutno so vse prenašali. Posebno nevoljen sem bil nad svojim drugomanom, rodom Avstrijcem, ker se ni pridružil mojemu srdu; pa bil je vsled večletnega življenja v Oricntu tudi že okužen od splošne malomarnosti.
Proti pol 0. uri je prišel agent paroplovne družb*1 k meni in mi razodel, da ni mogoče vkrcanja končati in da se bomo šele prihodnje jutro proti pol 10. uri odpeljali. In pri tem je ostalo. Na moje ostre opazke o brezmiselnem načinu vkrcava uja blaga je h1 zmigal z ramama, češ, to ni njegova skrb.
ln sedaj, kaj storiti? V Solun se vrniti, kjer nisem imel nič opravkov; izpostaviti se za smehu svojih znancev iz konzulatnega kroga, katerim se je v srcu gotovo zdelo prav smešno, da sem se tako daleč potrudil in izpostavil tolikim neprijetnostim, zgolj da bi
hit obiskal nekaj starih, od gozdov obdanih samostanov; vse težkoče s carinskimi in policijskimi gosposkami še enkrat premagati iu sedaj celo brez kavasa vso svojo prtljago na suho, prihodnje jutro pa zopet na ladjo spravljali;. z vsem tem združeni stroški in last not least: šc enkrat poslušati kuplete in šansonete v restavracijskem vrtu hotela »Kolombo«, ki sem jih znal že na pamet! Vse to mi je presedalo in sklenil sem, prenočiti na par-niku. Morebiti je k temu pripomogla nespametna nada, da, ko bo vse naloženo, bo ladja vendarle morda prejo odplula.
Dasi je bila pa ladja od potnikov prav pičlo zasedena, nisem mogel dobili zase lastne kabine. Razen mojemu dragomanu, ki so ga tudi nastanili v moji kabini, jc služil isti divan v njej tudi strežajem I. razreda ladje kot ležišče, ki so menjaje se na njem spali zavidanja vredno spanje rojenih, nobenega mrčesa ne več čutečih umazancev.
V vseh kabinah jo vladala težka vročina, a ni bilo mogoče kje kaj odpreti, razen dveh majhnih, za prezra-čenje popolnoma nezadostnih okenc. Od opoldne nisem nič jedel, pa s seboj sem bil vzel brašna, med katerim so se nahajala trdo kuhana iaic«
STALIŠČE RUSIJE.
Važen dementi.
Peterburg, 5. aprila. Peterburški brzojavni urad izjavlja, da je pogovor Sasonova s člani dume o mednarodnem političnem položaju, kakor so ga prinesli nekateri listi, deloma napačen, deloma izmišljen.
Rusija ne želi konilikta zaradi Skadra.
Kolin, 6. aprila. > Kolnische Zeitung«
fioroča iz Peterburga: Sasonov je naciona-istom in zastopnikom desnice izjavil: Francija in Anglija želita, naj se mogoči zaplet-ljaji radi Skadra onemogočijo. To nazira-nje je bilo za Rusijo odločilno. Kako naj se pa to načelo izpelje, Sasonov ni povedal.
Peterburg, 6. aprila. Včerajšnjega političnega čajnega večera pri zunanjem ministru Sasonovu so se udeležili štirje člani desnice, štirje nacionalisti, dva oktobrista in tirje poslanci, ki so se že predvčerajšnjih razgovorov udeležili, med njimi tudi Kru-pensky. Razgovor o balkanski politiki se 'e vršil v okviru ostalim poslancem dume podanih informacij. Na vprašanja o položaju na daljnem Vzhodu je podal Sasonov ■•omirjevalen odgovor.
Peterburg, 6. aprila, Glasilo desnice v 3umi izjavlja, da so se po včerajšnjem razgovoru s Sasonom soglasno prepričali, da e glede na Balkan Rusija zasledovala popolnoma pravo politiko, ki ne odgovarja igolj koristim Rusije, marveč brezpogojno :udi koristim vsega slovanstva. Operacije črnegore niso primerne in so drzen ne-smotren poizkus ter ne odgovarjajo živ-jenjskim koristim črnogorskega ljudstva, črnogoro se za izgube gotovo odškoduje, a tepreklicno se Skader Albaniji priklopi, 'rijatelji slovanstva postopajo edino pravilno, če Črrfegore ne hujskajo k pustolovstvom, ki presegajo njene moči.
Sasonova politika se nagiba h koncu?
Dunaj, 5. aprila. Ruski nacionalisti, >ktobristi in centrum so se združili k par-amentarni akciji, da izpremene mirovno ;mer Sasonove politike.
3usko črnomorsko brodovje pripravljeno,
Peterburg, 6. aprila. Veliko pozornost rzbuja dejstvo, da je ruski vojni minister v iratkem času že dvakrat potoval v Sevas-opol, kjer je nadzoroval rusko brodovje, a kuri kotle.
XXX
ALI LAHI MISLIJO NA SEPARATNO AKCIJO PROTI GRČIJI ALI NE ?
Kolin, 5, aprila, v Kolnische Zeitung < 'rdi, da pripravlja Italija ladje in ekspe-licijski zbor, da ukroti Grčijo, ako bi ta ■"ztrajala na celi južni Albaniji.
Dunaj, 5. aprila. Diplomati ne verujejo r separatno akcijo Italije proti Grčiji. Meje iižne Albanije se diskutirajo v Londonu, iklepa pa še ni nobenega, vsled česar še li povoda zoper Grčijo nastopiti. Če bi udi Italija kaj takega nameravala, tega Dstale velesile ne bodo trpele. Grčija se-»eda ne sme zahtevati zase Santi Quaran-!a in na novoosvojeni epirski obali ne bo imela zgraditi utrdb, ker s tem ogrozi rav-lotežje ob Adriji.
Dunaj, 5. aprila. -.Rcichspost' trdi, da tta laški poslanik na Dunaju in grof Berch-old konferirala glede separatne akcije \vstrije v Črni gori in Italije v južni Al-saniji.
v* V /\ / \ /\
v papirni vreči; a ko grem po slednja v svojo kabino, zapazim, da so miši vrečo preglodale in eno jajce do cela požrle. Pravtako so mi v hleb kruha napravile veliko luknjo.
Večerjali smo priprosto to, kar so nam miši pustile, in naposled mi je bilo treba misliti na spanje.
V svoji kabini nisem hotel ostati, ker jc vsakikrat, ko je kdo z lučjo vanjo vstopil, samih miši vse oživelo; tudi se mi je gnjusila soseščina streža-iem namenjenega divana.
Najraje bi si bil pripravil na poveljniškem mostiču ležišče, kolikor bi se pač dalo, kajti spodaj je bila za-cluhlost neznosna. To mi je pa zabranil prijazen star turški vojaški zdravnik, ki je za silo govoril francosko in potoval s svojim haremom v Carigrad; menil je, da se lahko prehladim in dobim mrzlico. Zato sem sc odločil prenočiti na enem divanu »salona«. Moj dragoman je sledil mojemu zgledu. V salonu so še spali turški zdravniki in neka grška deklica, ki je z ganljivo požrtvovalnostjo stregla svoji revni, navidezno smrtnobolni materi, ln sedaj si predstavljaj: zunaj vedno ropo-tapje verig kranikov, ki so venomer delovali, v salonu cviljenje podgan in miši, vmes pa ihtenje uboge stare bolne žene, ki je vsled vedno naraščajoče soparicc silno trpela; vse to ni vabilo k spanju.
Salon sam jc pričal o minulem krasu; vse je bilo z zelenim žametom prevlečeno, na vseh straneh zrcala, vse pozlačeno, v pali7.nnr.lerskem in mahagonijevem lesu izdelano, toda v kft-
Pred čataldžo.
Carigrad, 6. aprila. Uradno vojno poročilo izvaja, da se včeraj nj pred Čataldžo in pred Bulairjem nič novega zgodilo.
V V v
Dolg, ki naj bi ga balkanski zavezniki od Turčije prevzeli.
Carigrad, 6. aprila. Listi poročajo, da jc komisija finančnega ministrstva izračunala, da bi morali balkanski zavezniki prevzeti turškega dolga v višini 28 in pol milijona funtov.
S/- v A -N /S
Mnenje nemške diplomacije.
Berolin, 6. aprila/ »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše o položaju: O od-ovoru balkanskih zaveznikov bo sklepala onferer.ca poslanikov v Londonu. Črna gora se ne ozira na to, kar je evropska diplomacija sklenila in nadaljuje boj za Skader. Ker se Črna gora na svete diplomatov ne ozira, se zdaj po mednarodnem brodovju proglasi blokada črnogorskega pomorskega obrežja. Evropa je dokazala, da hoče pridobiti spoštovanje svojemu soglasnemu sklepu, po katerem postani Skader albanski. V dumi se je v petek izjavilo, da Črna gora Skadra ne pusti. Pri posvetovanjih v Peteburgu se je pokazalo, da se hočejo upravičene želje Rumunije z ozirom na Silistrijo vpoštevati.
XXX
BALKANSKA ZVE" A.
Položaj med zavezniki izboljlen, Belgrad, 6. aprila. (Izvirno.) Kljub vsem polemikam, ki so se zadnje dni raz-predle med časopisjem glede sodelovanja srbske vojske pri zavzetju Odrina in za-robljenju Šukri paše, — zatrjujejo tukajšnji politični krogi, da so med zavezniki nastopili mirnejši in solidnejši odnošaji. Zdi se, da se ideja za ohranitev in učvrščenje zveze za bodočnost iznova okrepljuje in da je med zavezniki zavladala močna solidarnost. Po tem se sodi, da se je razčistilo več spornih vprašanj, zlasti teritorialnih. Zdi se, da so mogočni zaščitniki zveze ravno v zadnjem času dali povsem energično razumeti, da je treba zvezo zn vsako ceno vzdržati za velike bodoče cilje; v zvezi mora zavladati stabilnost in ravnotežje. Ponovno se širijo vesti, da je Rusija v tem smislu vplivala na Bulgarsko. Zelo se komentirajo najnovejše izjave generala Dimi-trijeva v ^Novem Vremenu«, kjer pravi, da je treba ,ako se govori o Odrinu, poudariti, da se je srbska vojska prav tako slavno držala kakor bulgarska. To dejstvo je na izredno ganljiv način podalo sliko o edinstvu bulgarsko-srbske vojske, ki je kot en mož šla sovražniku nasproti. To učvr-ščuje zvezo in pobija glasove o resnih sporih. Naj vse to, kar se je dogodilo pred Odrinom — tako pravi Dimitrijev — za-gluši krik šovinistov in pokaže, da se kot svoji ljudje umemo med seboj sporazumeti, kajti balkanska zveza ni bila sklenjena za en dan, marveč ima ogromne naloge, ki se bodo pokazale šele po vojni, ko se končno razdeli ono, kar smo z orožjem dobili. — Po tej izjavi Dimitrijeva, ki je popolnoma drugačna nego prva, ki jo je bil podal takoj po svojem prihodu v Peterburg in v kateri je bil izjavil, da pripada Bulgariji cela Macedonija, — se sodi, da se je Dimitrijev tekom dni prepričal, da Rusija želi, da bi med zavezniki vladalo ravnotežje in da noče podpirati šovinizma. Pripominja
se še, da Dimitrijev že preje, pred premirjem, ni bil tesnosrčen, marveč je predlagal, da naj Bulgarsko za vsako ceno pokliče na pomoč čim več srbske vojske, da se nemudoma navali na Carigrad in dovrši vojno brez velesil, Predlog pa radi gotovih pomislekov ni bil sprejet,
Srbski vladni list za zvezo.
Belgrad, (5. aprila. (Izvirno.) »Samouprava« priobčuje članek, v katerem pledira za čim trajnejšo balkansko zvezo. Med drugim pravi, da bo zveza zdrava samo tedaj, ako bodo posamez-* ne države, katerih državnonacionalni interesi so paralelni, približno enako močne in velike. Potem pravi list, da se. mnogi boje razpada zveze, ker je v Bulgariji kot največji med balkanskimi državami, nekaj kratkovidnih šovinistov, ki mislijo, da Bulgarija lahko sedaj sama vodi politiko in sklene s kako velesilo zvezo za podjarmljenje Balkana; toda taka neprirodna zveza nikdar ne moro biti koristna za Bulgarsko. Nasprotno pa je zveza balkanskih držav nujna in naravna; podpirajo jo zemljepisna lega, relativna enakost članov, sorodnost plemena in težnje za zavarovanje bodočnosti. Zveza kot celotna more. in mora voditi svojo politiko in kot velesila stopi v krog ostalih velevlasti. To mora biti dogma za vse. razumno misleče politike, ker ima zveza v bodoče rešiti še večjo nalogo, nego jo je rešila doslej, namreč: gospodarsko in kulturno osvobojenje Balkana.
Samostalni radikalci za balkansko zvezo.
Belgrad, 6. aprila. (Izvirno.) V skupščini bodo tudi samostalni radikalci vložili interpelacijo o balkanski zvezi in razdelitvi teritorijev; toda ta interpelacija ima ravno nasproten namen nego interpelacija nacionalist jv. Samostalci žele diskuzijo, toda n c proti, marveč z a. balkansko zvezo. Kakor se sliši, bo vlada v skupščini le na splošno odgovorila, načelnikom strank pa bo zaupno dala podrobna obvestila o zvezni pogodbi in drugih vprašanjih.
XXX
šukri paša o predaji Odrina.
Sofija, 6. marca. »Agence Telegra-phicjue Bulgare« poroča: Da se tenden-eiozna ali netočna poročila o predaji Šukri paše popravijo, objavlja bulgarski glavni stan sledečo od Šukri paše podano izjavo: Dne 26. marca sem se nahajal s svojim štabom v svojem stanu v stari utrdbi Yldirin. Ko so vdrle čete vzhodnega sektorja, v mesto, sem ukazal ustaviti operacije; čez pol ure je prišel k meni poveljnik bulgarskega gardnega polka polkovnik Maršolev, ki je ostal približno eno uro pri meni. V spremstvu dveh gardnih častnikov sem se podal h generalu Vazovu, ki je bival v spodnjem mestu, predstavil sem se-mu in sem tam pol ure ostal, nakar sem se z generalom Vazovom v avtomobilu peljal k mostu, kjer se je nahajal poveljnik druge bulgarske armade general Ivanov, ki me je pol ure zadržal, nakar sem sc v svoje stanovanje vrnil. V moji odsotnosti je prišel v moje stanovanje neki srbski major z več vojaki, ki jih pa nisem videl.
Šukri paša v Sofiji.
Belgrad, 6. aprila. (Izvirno.) Iz Sofijo se poroča listom, da Šukri pašo ondi strogo nadzirajo; zlasti se delajo težave tujcem in časnikarjem, ki bi radi z njim govorili. Živi popolnoma zase in nezadovoljno. Srbski stotnik Bo-skevič pripoveduje, da mu je Šukri paša na potu v Sofijo v Mustafi paši r% kel, da je povsodi opazil, kako so Srbr human in civilizovan narod in da bi mnogo raje šel v Belgrad nego v Sofijo. Šukri paša jc dalje izjavil, da je iz-črpll vsa sredstva, za obrambo trdnjave; teda ker kljub vednim obečanjem le ni hotelo biti nobene pomoči iz Carigrada in je prebivalstvo gladu umiralo, je s čisto'vestjo pričakoval konca brezuspešne brambe.
XXX
Vračanje srbske vojske izpred Odrina.
Belgrad, 6. aprila. (Izvirno.) Odpravljanje srbskih čet izpred Odrina v domovino se dokaj počasi vrši; namesto petih vozita le dva bulgarska vlaka. Kljub temu je vsa vojska sveža in vesela; le nekaj malega vojakov ne bo moglo z ostalimi takoj domov. Vojaki nesejo s sabo domov za spomin različne predmete iz podzemskih koč, v katerih so toliko časa živeli, kakor stole, posodje itd. V Mustafi paši jo sedaj nebroj vojakov, bulgarskega sveta in do 10.000 turških ujetnikov; zato vlada v mestu velik nered in nesnaga pa razne bolezni. Srbska vojska,bo zato morala vsa, kolikor je je bilo pred Odrinom, ostati nekaj časa v karanteni.
Sreča Grkov,
Atene, 5. aprila. Pri Gumenici so Grki dva. turška torpedolovca, ki sta zadela na suho, rešili in ju uvrste med svoje brodovje.
X X X
Bulgarski kronski svet.
Sofija, 5. aprila. Baje se je v Odrinu vršil pod predsedstvom cara Ferdinanda kronski svet.
XXX
Laška vlada se zagovarja.
Bim, 5. aprila. »Tribuna« se obrača proti onim, ki demonstrirajo za Črnogoro in pravi, da je Skader albansko mesto, vslecl česar po principu narodnosti pripada Albaniji.
X X X
Poostritev bulgarskega spora.
Milan, 6. aprila. »Secolo« poroča iz Soluna: Bulgari so se ob črti pri reki Vardar utrdili in namerili svoje topove na grške postojanke. V Solunu je 100.000 Grkov zbranih. V Nigriti so umorili bulgarski vojaki deset grških prvakov. Bulgari so v celi po Grkih zasedeni coni namestili bulgarske garni-zije.
X .. a
Podpora ljudstvu v debarskem in pri« zrenskem, okrožju.
Belgrad, 6. aprila. (Izvirno.) Ministrski svet je sklenil, da se v debarskem
Ijevalec, me prekine'v govoru in dobro-voljno vpraša:
»Povejte mi vendar, spoštovani gospod, zakaj ste me danes zjutraj pri mizi opazovali tako trdovratno? Merili ste me z očmi od nog do glave.«
»Ste-li opazili?« odvrnil sem mirno in vljudno. — »Potem prosim, da mi oprostite! Prepričan sem, da vas ne vidim prvič. A kaj in kje sem vas videl, tega se ne morem domisliti.«
»No — jaz? —«
»Vi?« — sem se spomnil ... no dobe moje preteklosti, polne skrbi in neprijetnosti, ki bi jih rad pozabil, a sem se vedno bal, da zopet ožive. — »Vi? --- Govorite! Govorite! Ne spominjam se več in zelo sem radoveden.«
»Da, in prav malo tudi v skrbeh. Ali ne?« Ostro me je pogledal in sc na-smehljal. — »Ali se nc spominjate nadzorovanja marziljske podružnice od londonske banke Freudi in Tabor?«
»O, dobro se spominjam!« vzkliknem pomirjen. »Sedaj vem: Vi ste oni, ki jo aretiral —.«
»Ne imenujte imena, gospod!« Nekdanji detektiv je zgubančil čelo in postal. Bil je najbrže bridek spomin, ki sem ga vzbudil v njem. Kmalu pomirjen je stopal zopet ob moji strani in nadaljeval:
»Spominjam sc vas, ker sem vas videl hoditi po Avenue Gambetta, kjer je bil moj urad. Zvedel sem pozneje, da ste zahajali skoraj vedno v atelje svojega prijatelja, vrlega slikarja J. Spominjam se vas, ker — vesel sem, da vas morem prositi odpuščenja — ker nekdaj sem dvomil nad vaSo osebn. Vsled
kem stanu! Nepopisno! O umazanosti ima lc tisti pojem, ki je potoval po Orientu. Vkljub temu sem legel, ko sem bil preje svoj divan pregrnil z ogrinjačo in močno potresel z mrčes-nim praščkom; toda zaman; kajti kmalu so pričele stenice svoje delo. Če mi je bilo le prehudo, sem skočil kvišku in pričel uničevalni boj; pa vedno sem se zilašel, kakor Angleži v Južni Afriki, pred novimi sovražniki. Slednjič me je pa vendar premagala utrujenost in zaspal sem. Proti 6. uri sem se zbudil z zateklimi očmi, oteklim nosom, buškami na vratu in in s strašno zavestjo, da sem še vedno v solunskem zalivu in niti koraka bližje cilju svojega potovanja.
Četudi so bili pa vsi tovori do 1. ure ponoči že vkrcani, sc ladja ni ganila: še vedno nobenega sledu o pripravah za odhod. Stari vojaški zdravnik in nekateri Turki s parnika so šli na suho nakupovat. Prodajalci iz Soluna so prišli na ladjo z okrepčili, pa povsod ista brezbrižnost. Tu se me je polastil pravcat obup: Kdo ve, ali se bomo še danes odpeljali? Še eno noč preživeti v tem steniškem in podganjem domu nisem hotel na noben način. »Lepa zabavna vožnja!« sem si mislil. Za Ilagion Oros določeni čas se je tudi vedno bolj krčil in skoraj bi bil cel izlet vsled nemile mu usode, opustil in bi se bil vrnil s prvini parnikom v Atene, pa sem se spomnil izreka svoje spoštovane prijateljice madamc A. V., ko sem na to namiga val: »vous ne fe-rez pas gn, ce serait une honte« in osinl sem.	(Dalje.)
J
Kako se dedekllvi ženijo.
(Iz italijanskega.)
V letovišču H. je bila zbrana mnogoštevilna, družba. Izmed gostov me jc zanimal najbolj nek gospod kakih štirideset let. Bil je spreten govornik in neizčrpen v pripovedovanju raznih pri-godkov, ki so razveseljevali vedno vse omizje, zbrano pri obedu.
Vedno ga je spremljala mlada, zelo elegantna dama. v bledo-vijolični obleki. Najbrže je bila njegova soproga. Dozdevalo se mi je, da sem poznal že tega moža. In kedaj in kje? Hlepel sem, da bi kaj natančnega zvedel o njem.
Od svoje sosede pri mizi sem kmalu zvedel, da je to gospod Dephenis, nekdanji detektiv. Govorilo se je, da je vslecl velike, nepričakovane dedščine svoje žene večkratni milijonar.
Ravno ta dama je bila, ki me je seznanila s tem zanimivim parom, s katerim jc prišla v dotiko takoj, ko je dospela v letovišče. Slučaj jc bil jako ugoden. Ko sva stopila iz mecesnovega loga, cla si ogledava kopališčne nasade, prišla sta nasproti oba Dephcnix.
Trenotck pozneje smo se predstavili, in takoj nato sta se sprehajali dami roko v roki in sc pogovarjali tako zaupno, kakor je to lc v kopališčih navada.
Gospod Dephcnix in jaz sva jima pa sledila počasnih korakov in govorila banalnosti, ki se govore v družabnem življenju, dokler se ljudje ne poznajo dobro.
Naenkrat pn se zasmeje moj pprern-
in prizrenskcm okrožju med revne družine, brez razlike vere in narodnosti, brezplačno razdeli poldrag milijon kilogramov žita in koruze.
Pismo iz Crneoore.
Cetinje, 4. aprila 1913.
Slovenci v Skadrn.
V oblegovanem mestu so tudi štirje Slovenci. Starešina slovenskih izseljencev je Anton Golja, 55letni kolar iz Metlike, ki je imel več kot 20 let na Ce-tinju dobro delavnico. Zelja po potovanju ga je gnala v Bar, kjer pa ni ostal dolgo (časa. Radi bolezni svoje žene Barbe, ki je bila doma v Rutah pri Samoboru, se jc preselil na Rijeko. Po njeni smrti — bilo je to pred tremi leti —• se je vrnil zopet na Cetinje in sc oženil z neko Arbanasinjo. Iz prestolnice Črnegore ga je peljala pot v Pod-gorico, nato pa, najbrže na željo svoje žene, v Skader. Anton Golja je precej premožen, ker mu je — zlasti na Ceti-nju. — dajala njegova obrt lepega zaslužka. Bil je namreč dolgo let edini kolar v črnogorskem glavnem mestu. On je prvi Slovenec, ki ga jc privedla usoda na Cetinje. Kljub dolgi dobi, odkar se je izselil iz Kranjskega, je ostal dober Slovenec.
O drugih treh Slovencih, ki žive v Skadru, se ni moglo izvedeti nikakih podrobnosti, celo imen ne. Vsi trije so obrtniki. Prvi je pozlatar. Služil je vojaška leta najbrže v Kotoru ali »bela suknja« mu ni ugajala. Slckel jo je tedaj in liajd preko meje. Drugi, dela konkurenco arbanaškim čevljarjem, tretji je pa pek in mu je tekla zibelka v Krškem ali okolici. Ako mu ni prekmalu zmanjkalo moke in drv, si je utegnil pri skadrski draginji pridobiti premoženja.
Dvorni pek na Cetinju — Slovenec.
Star prijatelj gori omenjenega Antona Golje, je bil Tomaž Kopač, ki sc je narodil gori nekje blizu Ljubljane; služil je kot dragonec vojaška leta baje v Italiji in živel kot pek preko 20 let na Cetinju, kjer je dobil častni naslov in značaj dvorskega peka. Ko se jc postaral in ni mogel več izvrševati svoje obrti, je dobival po 50 Iv mesečne pokojnine. Svoje premoženje, okoli 10.000 kron, je zapustil svojemu pomočniku. Umrl je star blizu 70 let. Kopač je bil obče priljubljena oseba. Bil je velik veseljak in dober Slovenec. Dvoje ga je posebno karakteriziralo: rad je zapel kako gorenjsko in zaukal podomače, in v teku dolgih let se mu ni posrečilo priučiti se srbskega jezika. Sedaj počiva na pravoslavnem cetinjskem pokopališču.
Slovenski dobrovoljea pred Skadrom — ranjen.
Ravno ko sem napisal zadnje vrstice, potrka nekdo na moja vrata. Kdo popiše moje začudenje, ko vstopi slovenski dobrovoljec M i h a j 1 o Č o p, pravnik z Blejske Dobrave, z močno zavezano roko, počivajočo v robcu okolu vrata. Obveza mu je rdeča od krvi, črnogorska vojaška obleka zamazana od težavne službe. Čop, ki sc je v družbi svojega tovariša Liparja v dobro-voljskem bataljonu udeležil zmagovitega pohoda Črnogorcev proti Sv. Iva-
Zemljevid k današnjemu podlistku.
nu Meduanskemu in Lješu in se po kratkem odpočitku doma na Gorenjskem zopet vrnil v Črnogoro, je bil z drugimi dobrovoljci, katerih število je močno padlo, ker so se borili kot junaki, neprestano na opasnih pozicijah na Tarabošu. Njegova rana na levi roki, ki jo mu je zadal turški šrapnel, jc sicer precej velika in globoka, a ni nevarna, ker ni poškodovana kost. V teku treh tednov ali enega mesca \iteg-ne biti čisto zaceljena. Črnogorski »Rdeči križ« mu je odkazal mesto v »vladinem domu«. Drugače je Čop popolnoma zdrav in dobre volje.
Parastos po grškem kralju.
Včeraj (to je 2. t. m.) dopoldne se je vršil v samostanski cerkvi parastos, to je služba božja z zadušnico, po pokojnem grškem kralju. Prisostvoval je kralj - gospodar in vsi člani kraljevske rodbine, istotako tudi člani kraljevske vlade, diplomatski zbor, drž. dostojanstveniki, uradništvo in meščanstvo.
člani srbske vojske na Cetinju.
Odkar jc srbska vojska prodrla do Jadranskega morja, so bili oficirji in vojaki iz Srbije mnogokrat gostje Črnegore. Često so posetili Bar in Ulčinj, a tudi na Cetinje jih je mnogo došlo, bodisi radi službenih poslov, bodisi radi odmora ali vračanja v svojo domovino na dopust. Celo nekoliko srbskih ranjencev se je zdravilo v cetini-skih bolnišnicah. Tudi sedaj se nahaja v državni bolnici srbski artiljeriski kapetan, ki je bil ranjen na Barda-njolu.
Nove črnogorske znamke.
Včeraj so bile izdane v promet nove črnogorske poštne znamke, ki so jako okusno izdelane. T a vest bo zanimala tudi naše nabiralce.
ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Z Dunaja se poroča, da se državni zbor skliče 28. aprila ali pa 6. majnika, ker se vlada ozira na zasedanje deželnih zborov. Dne 15. aprila prične zborovati tudi tirolski deželni zbor.
+ Sanje »Slovenskega Naroda«. O
pravaškem sestanku v Opatiji je »Slovenski Narod« naklepetal žc toliko, da imajo liberalne politične kofetarice celo leto zadosti snovi za premišljevanje. Kakor navadno, so pa »Narodove« informacije tudi topot sama prazna čvekanja. O stališču »Slovenca« nasproti balkanskim Slovanom naj »Slovenski Narod« rajši molči, ker »Narod« tekom balkanskih dogodkov ni pokazal posebno veliko korajže. Tudi naše stališče do Srbov naj »Narod« pri miru pusti, ker jc odnekdaj tradicija katoliških Slovencev, da so zastopali stališče, da so Hrvati in Srbi en sam narod, dasi zastopajo Hrvati in Srbi popolnoma različni državnopravni cilj. Vendar pa smo vedno naglašali, da treba najti kako skupno podlago med Hrvati in Srbi, da sc onemogoči izrab-ljevanje enih proti drugim, kakor jc to princip dualistične politike. Kako se bodo Hrvati in Srbi zedinili, to jc pa drugo vprašanje. Med pravaši samimi glede na srbski problem ne vlada popolna enotnost; eni srbske narodnosti na Hrvatskem niti ne priznavajo, dru gi pa vneto zagovarjajo slogo z njimi na podlagi ravnopravnosti. Naloga Slovcncev je, kolikor mogoče posredo vati. Kar se tiče opatijskega komunikeja, jc to komunike hrvatsko stranko prava in nikogar drugega. Če torej ni komu všeč, naj se obrne na drugo adreso, ne na nas. Da dr. Mandič ni govoril tega, kar mu je »Narod« v usta položil, to se jc že konstatiralo. Dr. Mandič pa tudi dementuje, da bi se bil v Opatiji izrazil kaj proti Srbom. Če pa »Narod« sledeč don Juraj Biankini-ju, pravi, da je »Slovenec« kot »mero-clajno glasilo S. L. S.« poročal, da je dr. Šusteršič v Opatiji poročal o mnenju merodajnih krogov glede na hrvatsko vprašanje, je k temu ~vioomniti, da jc »Slovenec« tisto vest posnel po dunajskih listih, ne da bi se o njeni avtentičnosti kaj izrekli.
-r Napačna politika. Naša zunanja politika je pričela celo nemške nacio-
nalce — boleti. Posledice politike pač vsak državljan čuti na svojem žepu. Tako pravi sedaj celo »Marburger Zeitung«: Tistim par stotisoč kronam, ki jih je naša trgovina ob albansko-črno-gorskem obrežju zaslužila, stoji nasproti stotine milijonov kron, ki nas je ta politika že veljala. Brez vojske smo izgubili državne finance razdirajočo vojno.
Interesantno. Velesile so na predlog avstro-ogrske diplomacije stavile Srbiji in Črni gori zahtevo, da pripoznate evropsko kontrolo nad narodnimi pravicami Albancev v novoosvojenih krajih. Če je taka mednarodna kontrola potrebna, naj se le ustanovi. Vprašanje je le, kdo bo kontroliral, ako sc narodnim manjšinam v Avstro-Ogrski deli pravica. Tako bi bila n. pr. zelo potrebna evTopska kontrola nad Mažarsko, da bi Hrvatom ne jemala ustave in cla bi ne preganjala Slovakov in Rumunov, kakor bi bilo tudi potrebno nadzirati naše Nemce, da ne bi tlačili koroških in štajerskih Slovencev. Kdo bo pa ta predlog v Londonu stavil in kaj bi na to rekel grof Berchtold?
-J Državni zbor. V poučenih krogih zatrjujejo, da državni zbor ne bo sklican, dokler trajajo homatije na Balkanu, ket hoče grof Stiirgkh na željo grofa Berch-tolda preprečiti, da bi se parlament dotaknil Berchtoldove zunanje politike in jo podvrgel kakšni kritiki. Nemškonacional« na zveza in krščanski socialci so o tem informirani in soglašajo z nazorom vlade.
-f »Domačin«, glasilo kranjskih Nemcev, odobrava v svoji, zadnji številki popolnoma znano stališče dr. Rostoharjevo 4 tem, da zavrača stališče, ki smo je mi (in sploh vsi slovenski listi) v tem vprašanju zavzeli. Morebiti tudi »Domačin« dr. Ro-stoharja prav ne razume. Če ga pa — in mi se bojimo, da ga — potem je lo za dr. Ro-stoharja neizrečeno žalostno. Sicer se pa z Rostoharjevimi nazori strinja tudi —-;-Deutsche Wacht« v Celju.
+ Za ohranitev narodnih noš jc nauč'« ni minister deželnim šolskim svetom naročil, da poskrbe za to, da bodo učiteljice ročnih del po ljudskih in meščanskih šolali, dalje na učiteljiščih in tečajih za izobrazbo učiteljic ženskih ročnih del — predvsem negovale tista dela in tehnike, ki pridejo v poštev pri narodni noši, ki so se pa morda deloma že poizgubila ali se pa le nepopolno izvršujejo. Isto ministrstvo je že 15. septembra 1911 izdalo naredbo, da se ima pri risanju v vseh šolah vpoštevati domača umetnost. V svojem odloku pravi ministrstvo, da spada med prva sredstva za okrepitev domovinske ljubavi in za za-jezenje bega z dežele — vzbujanje ljubezni za stare domače šege in običaje, za domačo ljudsko umetnost in domačo narodno nošo.
—	Od politične službe. Namesto od-išlega okrajnega komisarja V. Steska je prestavljen k okraj, glavarstvu Kranj gosp Jožef Friedl, dosedaj okrajni komisar v Kočevju.
—	Umrla je v Rožni dolini štev. 23 gospa Ana Sraka r, roj. Modic.
—	Slovenci na zagrebškem gleda, lišču. Tekom aprila bodeta gostovala na zagrebškem gledališču slovenska subreta gdč. Rezika Thaler in basist; g. Josip Križaj, ki bo prihodnjo sezono stalno angažiran na zagrebškem gledališču.
—	Potres. V Šmartnem pod Šmarno goro dne 7. aprila 1913: Danes ob 7. uri 15 minut zjutraj smo culi zemeljsko bobnenje
poizved sem prišel po neprijetnem slučaju na napačno sled. Vodil sem proti vam skrivno preiskavo, a sem takoj prenehal, ko sem sc prepričal, cla ste gentleman.«
»Hvala za poklon! — Da, sedaj sc Spominjam reči — čudno — čudno! — Jasno mi je sedaj mnogo dogodkov in nadlegovanj, katerih žrtev sem bil takrat, ne da bi si mogel to pojasniti. Vse pa je prenehalo naenkrat. Sploh nerazumljivo. Odpuščam vam, toda le pod enim pogojem!« —
»Ta je?«
»Da mi poveste izid nadzorovanja
po aretaciji--- ravno one osebe, pri
kateri sem bil slučajno! — Tri dni potem sem se preselil iz Marzilje v Vicn-ne in nisem ničesar zvedel.«
Gospod Dephenix jc obstal temnega. obraza. Trenutek je premišljal in nato odgovoril, kakor bi govoril sam sebi:
»Čemu ne bi povedal? Tam v Ly-onu si vrabci na strehah pripovedujejo dogodek, ki se mi jc primeril. Stvar je namreč ta, ljubi gospod: če bi bilo lc vsled onega slučaja v banki Freuch iu Tabor — bi bila malenkost! A na podlagi onega dogodka je v zvezi tako ogromno lopovstvo, ki je mene zadelo osebno, da me še sedaj pri samem spominu pograbi jeza in sramota.«
»Dami sta pred nami hodili mnogo hitreje in slednjič izginili na zavitih potih pod kostanji. Moj spremljevalec me je prijel za roko in dejal živahno:
»Pustimo ju za sedaj same. Pozneje ju itak dobiva. Vem za samoten prostorček v senci. Tam ne bo nihče prišel in naju motil.«
Deset, minut pozneje sva sedela na grapavi leseni klopi v senci mecesno-vega gaja. Gospod Dephenixe mi je vljudno ponudil trabuko in si tudi sam prižgal eno in pričel:
»Da, čc pomislim na oni čudni dogodek, se še danes jezim nase. Veste šc, kdo sem, in se spominjate, da sto me videli takrat večkrat, zadnjič, ko sem aretiral onega, čigar imena ne imenujem rad.
Imel sem stanovanje v Rue Brabil-lon v tretjem nadstropju mirne, gosposke hiše v bližini mojega urada. Skupno z materjo",srčno dobro žensko, sem imel jako prijetno življenje. Četudi nisem imel vsled utrudljivega, in mnogega dela kol detektiv časa za počitek, vendar sem bil zadovoljen, ker vsako še tako predrzno in prekanjeno podjetje se mi je posrečilo in mi doprinašalo čast ter želo upoštevanje in zaupanje mojih prestojnikov.
Izpopolnjujoč dolžnosti svojega stanu nisem imel časa, da bi se zaljubil, in to do osemindvajsetega leta. Nič se ne smejajte, gospod, vse povesti se začenjajo tako! Kdo izmed nas ni enkrat v življenju resno ljubil? V isti hiši, kakor jaz, .jc stanovala vrla obitelj nekega. trgovca Solary: babica, oče, mati in mična, izobražena, ljubka deklica: ru-mcnolasn, vitka in priproslo-elegnnlna gospodična, ki sem iu mnogokrat src-
čaval na stopnicah in jo spoštljivo in uljudno pozdravljal. Njen ljubki nasmeh mi je vžgal srce — in. drugo si lahko mislite — pravzaprav prav ničesar si nc morete misliti. Če sem se prav smrtno zaljubil v gospodično Av-gusto Solary, vendar si nisem upal, da bi ji rekel lo besedico. Že čc sem jo videl, sem bil boječ in izgubil sem ves pogum.
Vsak dan sem sklenil, da zaupam svoji materi, a ko sem to hotel, sc mi jo želelo otročjo. Smešen sem se zdel samemu sebi. Pri svojih osemindvajsetih letih, pa tako zaljubljen, čez ušesa zaljubljen. Na ta način se pa tudi nisem mogel prositi matere, naj sklone s Solaryjevimi prijateljstvo, česat- sem tako iskreno želel. Moja dobra mama pa je samevala še dalje, skrbeč lc zame in misleč na gospodinjstvo. Jaz pa sem dalje zardeval in globoko snemal klobuk, če sem srečal gospodično Av-gusto.
Nekega dne sem zvedet, da zahaja k Solaryjevim neki Anglež z imenom Peter Foonsharm — ravno oni— kaj pravite, izgovoril sem to ime — že nekaj mesecev, in sicer kot zaročenec njih hčerke.
Strela z jasnega neba zame, ali ne? Imenoval sem so osla, rekel si, kako sem neumno ravnal, da me je ta prehitel — a kako naj bi napravil. Sa j veste, da se zdi nekaterim ljudem, četudi so drugače pametni in pravični, policijski agent neko slabo, sumlji\o
bitje, ki ga nc mara nihče. Neumen in neizobražen predsodek, a vendar jfc tako.
Bilo mi je jasno, cla če bi prosil za roko Solar.vjeve hčerke, bi prejel za od-govor odločen: ne.
Kljub svoji umetnosti zasledovati zločinstva drugih, kljub pogumu, s katerim sem sc žc tolikrat izkazal, sem bil uverjen, cla sem premagan iu ž*> sem videl, kako mi izginja ta zaklad milotc in lepote, o katerem sem mislil in upal v srcu svojem, da bo kedaj moj.
Videti pa sem hotel svojega srečnega tekmeca in ko sem ga srečal nekega jutra na stopnicah, pogledal sem ga, kakor bi si hotel njegovo podobo neizbrisno vtisniti v spomin: živahne inteligentne oči, suhljat, neznaten mož; orlast nos, rumena brada in — pozabii som preje — dvoje modrih oči, ki so nemirno pogledavale okoli sebe.
Sklenil sem, cla ga bom opazoval Hotel sem vse zvedeti o njem, upajoč, da bom našel kaj, kar mi bo omogočilo zmago. Tako sem se ravno pogovarjal
v svojem uradu z nekim spretnim pod-ložnikom, na katerega sem so lahko zanesel, ko pride vratar in mi posopue, da želi neka zastrta clama govoriti z menoj.
Komaj sta se moj agent in vrata* odstranila, vstopila je žc ona dama vsa boječa in odgrnila pajčolun. Bila je gospodična Avgusta Solarv.
(Daljo.)
in čutili močan horicontalni potresni sunek od zahoda proti vzhodu.
+ Praznovanje 2001etnice pragmatične sankcije po šolah. V spomin proglasitve pragmatične sankcije dne 19. aprila 1713 je naučni minister dr. vitez pl. Hussarek ukazal, da naj se na vseh srednjih in nižjih šolah, ki so podrejene državni učni upravi, če je le mogoče, posebno slovesno 19. aprila 200letni jubilej pragmatične sankcije praznuje. Ob tem slavlju naj se pojasni zgodovinska važnost po cesarju Karlu VI. proglašene pragmatične sankcije. Če bi sc ta slavnost v posameznih slučajih ne mogla praznovati, naj osobito v višjih letnikih ob zgodovinskem pouku učitelji primerno, tako da bodo to učenci in učenke razumeli, opozarjajo na veliko važnost tega zgodovinskega dogodka.
•— Obesil se je dne 3. aprila t. 1. v Zvirčah pri Tržiču v kozolcu posestnika Franca Bodljaja Sninar Ignacij Horvat, ki je pristojen v občino Ovsiše in rojen 1. 1850.
jRli ste že odposlali položnico »Slovenski Straži"?
Telefonska in brzojavna poročilo.
SOVRAŽNOSTI USTAVLJENE. - Sofija, 7. aprila. Sovražnosti pri Čataldži in Bulairu so se dejansko, čeprav ne formelno, ustavile, ker se pričakuje tu skorej sklep miru.
MEDNARODNO BRODOVJE.
Dana j, 7. aprila. Glavna pozornost mednarodnega brodovja se glasom tukajšnjih krogov obrača na preprečitev srbskih pransportov, ki so iz Soluna še na potu. Ni izključeno, da se blokada Tavširi na Medno in Drač. (Torej blo-ia albanske obali še ni sklenjena.)
SASONOV JE MIROLJUBEN.
Peterburg, 7. aprila. Sasonov je v pogovora z nacionalisti in poslanci desnice
?oudarjal, da Skader ni življenski interes rne gore, da pa je za Avstro-Ogrsko važno, da Skader pripade Albaniji. Miren rezultat bulgarsko-rumunskih pogajanj je zagotovljen.
VELIKANSKA SLOVANSKA MANI-f; FESTACIJA V PETERBURGU.
Peterburg, 7. aprila. Včeraj se je aftšila tn velika slovanska manifestacija. Večtisočglava množica je nesla ;deske z napisi: »Skader Črnigori I« — ■»Sveti križ na Hagijo Sofijo!« Na grobovih Aleksandra II. in Aleksandra III. so se pohoiili krasni venci. Nad 10.000 manifestantov je aklamiralo velikega kneza Nikolajeviča.
1; : SRBSKI DEMENTI. J. Belgrad, 7. aprila. Vest o namera-Žvnem bojkotu avstrijskega blaga v Srbiji se oficielno odločno dementuje.
GRKI BOMBARDIRAJO TURŠKA MESTA.
Smyrnaf 7. aprila. Grške bojne ladje so v soboto bombardirale vladni konak v Vnrli na maloazijski obali in .vojašnico ter ju razdrli.
X :X X
Sv. OČE ZAHTEVA SVOJE PRAVICE.
Rim, 7. aprila. Več sto laškim in francoskim romarjem je neki prelat prečital pismo sv. Očeta, v katerem zahteva, da naj se papeštvu vrnejo vse pravicc, ki jih je podelil v svojih dekretih cesar Konstantin. Papež naj sme svobodno zidati cerkve in izdajati odredbe o upravi cerkvenega premoženja.
REKRUTNI KONTINGENT SE NE POVIŠA?
Budimpešta, 7. aprila. Armadni nadzornik general Auffenberg je uredniku lista »Vilag« izjavil, da so vesti
0	nameravanem zvišanju rekrutnega kontingenta neresnične.
GOSPOD LUKACS.
Buldimpešta, 7. aprila. Stališče ministrskega predsednika Lukacsa jc vsled razsodbe kasacijskega sodišča zelo omajano. Potovanje Lukacsa na Dunaj jc izostalo. Domneva se, da se politični kurs sicer ne bo izpremenil, da pa bo Lukacs še preden se proces začne, odstopil.
POLOM V LAŠKEM IN VLADA.
Gradec, 7. aprila. Včeraj so imele v zadevi poloma v Laškem nemško posojilnice zborovanje. Ces. namestnik grof Clary je naznanil, da bo vlada pomagala s posojilom 200.000 K na nizke obresti.
OBSOJENI POSLANCI.
Budimpešta, 7. aprila. Danes so bili obsojeni: bivši poslanec dr. Zacharias na
1	mesec in 500 K ter poslanec dr. Bečk in bivši poslanec Offmann na 15 dni in 300 K, ker so svojčas v parlamentu vrgli v grofa Khuena tintnik in ga pod očesom ranili. Trije drugi poslanci so bili oyj-oščeni.
ČEŠKI DEŽELNI ODBORNIKI NE ODSTOPIJO.
Praga, 7. aprila. Češko časopisje izjavlja, da češki deželni odborniki nikakor ne odstopijo, če tudi nastane deželni finančni polom. Tudi deželni odborniki čeških konservativnih veleposestnikov ne odstopijo.
300 SHODOV V GALICIJI.
Lvov, 7. aprila. Poljska ljudska stranka in socialni demokrati so sklicali včeraj okolu 300 shodov, na katerih se je zahtevalo, da naj se deželno-zborski volilni kompromis sprejme.
NOVO POVELJSTVO ARMADNEGA ZBORA V ČRNOVICAH.
Črnovice, 7. aprila. »Czernovvitzcr Tagblatt« poroča, da vojno ministrstvo vse potrebno pripravlja, da sc v Črnovicah ustanovi novo poveljništvo ar-madnega. zbora v Črnovicah. Tozadevna pogajanja z mestno občino glede na zgradbo primernih poslopij so že tako napredovala, da ni od občine nobene ovire pričakovati. Novo poveljstvo ar-madnega zbora v Črnovicah bo označeno s številko 17. Uradno to poročilo še ni potrjeno.
JUDJE ZAHTEVAJO ZA GALIŠKI DEŽELNI ZBOR 23 GALIŠKIH OKRAJEV.
Brody, 7. aprila. Judje so včeraj tu na shodu zahtevali 23 volilnih okrajev z zagotovljeno judovsko večino.
ŠKANDAL V BELGIJSKI ARMADI.
Bruselj, 7. aprila. Uvedli so preiskavo proti več vojaškim uradnikom, podjetnikom in dobaviteljem armade, ki so osumljeni, da so armado goljufali.
MRTVEMU MORGANU V HAVRU IZ-
KAZALI VOJAŠKE ČASTI.
Pariz, 7. aprila. Ko je v soboto ekspresni vlak pripeljal mrtvega Morgana v Havre. je rajnika z vojaškimi častmi pozdravil bataljon 129. pešpolka. Morgan je bil namreč častnik častne legije.
UČENJAK UMRL.
Berolin, 7. aprila. Tu je umrl znani fizik Slabi v 65. letu svoje starosti.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA PROGI REKA—BUDIMPEŠTA.
Ogulin, 7. aprila. Med postajama Touni (?) in Josipdol na progi Reka— Budimpešta sta danes zjutraj zadela skupaj brzovlak in osebni vlak. Govorilo se je o 33 mrtvih. Železniško ravnateljstvo pa sedaj javlja, da ni noben potnik ubit, pač pa oba strojevodja, oba zavirača in en vlakovodja, torej 5 oseb. Obe lokomotivi in več vozov je popolnoma razbitih.
VELIK ROP.
Benetke, 7. aprila. Danes ponoči so neznanci oropali juvelirsko trgovino Mello in odnesli za 150.000 lir zlatnine in dragih kamnov.
BOJ ANGLEŠKIH SUFRAGETK.
London, 7. aprila. Sufragetke bojujejo na Angleškem naj odločnejši boj za žensko volilno pravico in se maščujejo, ker so njih voditeljico miss Pankliurst v triletni zapor obsodili. Sufragetke so v mestnih parkih v Nevv Castlu, Liver-poolu in v Glasgovu uničile cvetlice. Opustošile so poštne nabiralnike in pobile okna. na poštah. Sufragetke so tudi več brzojavnih in telefonskih žic prerezale.
NEČUVENI ŠKANDALI OB POROKI ROOSEVELTOVE HČERE. NEVESTI PAJČOLAN IN OBLEKO RAZTRGALI.
Berolin, 7. aprila. »Press Tcle-graph« poroča iz Nevv Yorka: Ko je šla Hooseveltova hči k poroki v cerkev, so se pripetili nečuveni škandali. Nevesto jc napadlo več sto oseb, ki so hotele spomin od nje in so ji čez nekaj minut ves pajčolan raztrgale in ji tudi obleko razcefrale. Mir je z veliko težavo napravilo 20 policistov, ki so ljubitelje kuriozitet z gorjačami prepodili.
VEZUV, ETNA IN STROMBOLI BRUHAJO.
Rim, 7. prila. O ognjenikih v Italiji se poroča, da. vsi ognjeniki zdaj bruhajo, kar se še ni opazilo. Vezuv, Etna in Stromboli zdaj vsi obenem delujejo, medtem ko sta po dosedanjih opazovanjih dva ognjenika počivala, ko je eden bruhal.
SAMOUMOR TURŠKEGA DIJAKA V PARIZU.
Pariz, 7. aprila. V Pschorrovi restavraciji na Boulcvardu Strassbourg se je ustrelil 231ctni dijak Nichterem. Zapustil je pismo, v katerem izvaja, da se je usmrtil, ker ne more preživeti sramote svoje domovine.
POŽAR V PREDILNICI. — 300 DE LAVCEV BREZ DELA.
Trutnovo, 7. aprila. V predilnici bratov Moravec je v soboto ižbrubnil
požar, ki je ogromno škode napravil. Brez dela je 300 delavcev.
UMOR PO IZPUŠČENEM KAZNJENCU.
Praga, 7. aprila. Češki listi poročajo iz Jičina: Neki Henrik Scdlaček, ki je bil po dvanajstletni ječi, v katero je bil obsojen radi umora, izpuščen iz zapora, je zaklal kmeta Schmieda, ker ga ni hotel prenočiti. Morilca so zopet zaprli.
SAMOUMOR VOJAKA, KER JE BAJONET IZGUBIL.
Žumberk (Moravsko), 7. aprila. Velikonočni ponedeljek jc došel pešec Klement Beck na dopust domov. Zvečer je svojo sestro obiskal. Med potjo je zapazil, da je izgubil bajonet. Iskal ga je, a ga ni našel, nakar je Bech izginil. Dne 30. marca so ga pa našli obešenega. Bal se je, da bo kaznovan, ker je bajonet izgubil.
Ljubljanske novice.
lj Za veliko prireditev Slomšek-Einspielerjevemu spominu, ki bo prihodnjo nedeljo popoldne v veliki dvorani »Uniona«, je zložil naš odlični skladatelj g. Anton Foerster »Slavnostno popotnico« po besedah A. M. Slomška, ki jo bo prvikrat pel moški zbor »Ljubljane« in ki bo gotovo zavzela prvo mesto slovenskih popotnic. »Poleg nastopov moškega zbora poje mešani zbor »Ljubljane« prvikrat dr. Krekovo »Blagor jim«, Pavčičevo »Če rdeče rože zapade sneg« in Lajovičevo »Večerno pesem«. »Slovenska Filharmonija« nastopi z izbranim sporedom. Splošno pa je zanimanje za sloveča slavnostna govornika prof. dr. A. Medveda iz Maribora in koroškega slovenskega drž. poslanca F. G r a f e n a u c r j a. Na splošno željo bo začetek priredbe ob 5. uri popoldne, da se priredbe morejo udeležiti tudi okoličani. Čisti dobiček je namenjen obmejnim Slovencem — zato vsi, ki čutimo z obmejnimi Slovenci, v nedeljo popoldne v »Union«! — Predprodaja vstopnic se prične v sredo.
lj Skupna pevska skušnja za Slomšek-Einspielerjevo slavnost je danes ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Prosimo za točnost.
lj Občni zbor trgovskega gremija v Ljubljani se je vršil 6. t. m. v dvorani »Mestnega doma«. Predsedoval je podpredsednik gremija J. Kostevc. Koncem ieta 1912. je štel gremij 329 članov, med temi 157 protokoliranih tvrdk. Trgovskih pomočnikov je bilo 717, vajencev pa 148.
Gremij je s posebno vlogo na magistrat dosegel, da smejo ob tržnih dneh v Ljubljani prodajati na stojnicah blago le tiste osebe, ki v Ljubljani kak obrtni davek plačujejo, Prošnjo za uvedbo popolnega nedeljskega počitka za tobačne trafikante je finančno ministrstvo v smislu obstoječih predpisov odbilo. Vprašanje glede zapira nja trgovin, o katerem je razpravljal lanski občni zbor gremija, je še nerešeno; kakor je slišati, se to vprašanje z državnim zakonom enotno uredi. Na gremijalni trgovski šoli se je pripravljalni tečaj opustil, za prvi letnik se je pa ustanovil paralelni raz> red. — Dohodkov je imelo društvo v mi nulem letu 8845 K 97 vin., stroškov pa 8796 K 89 vin.; prebitek znaša tedaj 49 K 8 vin. Čistega premoženja je imel gremij koncem leta 46.098 K 55 vin. V odbor so bili izvoljeni: namesto odstopivšega načelnika gremija g. Al. Lilleg, ki je opusti trgovino, jc bil izvoljen za načelnika Ivan Samec; trgovec Ivan J e 1 a č i n ml. za odbornika; trgovca Fran Golob in Viktor Rohrman pa v razsodišče. Sprejel se je predlog, da se imajo odslej vajenci pri sprejemu izkazati z zdravniškim izpričevalom. Obrtna oblast se naproša, da bolj pazi na trgovske potnike, ki obiskujejo privatne stranke in zelo škodujejo domačim trgovcem in obrtnikom. Gosp. 3onač je predlagal, da naj se razveljavi svoječasni sklep gremija, s katerim se članom pod globo prepoveduje odjemalcem deliti reklamne koledarje; po daljši debati je vstal zadružni inštruktor S t e s k a in izjavil, da je dotični sklep gremija v smislu obstoječih določil neveljaven. Člani gremija torej lahko dele reklamne koledarje čc hočejo.
lj Dva na Vrhniki ponesrečena umrla. Danes sta v deželni bolnišnic umrla na Vrhniki pri streljanju s to piči ponesrečena 171etni Al. Oblak in 181etni Fran Grom. Trupli prepeljejo na Vrhniko.
lj Osebna vest. V jutrišnji tajni seji občinskega sveta bo gosp. V. Brcskvar imenovan za definitivnega magistrat nega koncipista v X. činovnem razredu lj Koncert za člane »Slovenske Fil harmonije«. »Slovenska Filharmonija« priredi jutri v torek v hotelu »Južni kolod\ (^ elzer) koncert pod vodstvom gospoda kapelnika C. M. Ilraz-dira. Člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vin. Kot izkazilo velja potrdilo o plačani članarini.
lj Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Kakor
smo že poročali, vrši se jutri, v torek, 8. t. m., ob pol 6. uri zvečer v biblioteč-ni dvorani c. kr. vlade (palača deželne vlade, II. nadstr.) letošnji redni občni zbor in zborovanje damske sckcijc, na kar opozarjamo člane in članice društva.
lj Odhod vojaštva. Danes ob 6. zjutraj je naše mesto zapustil tukaj čez zimo bivajoči I. bataljon 27. domobranskega pešpolka ter odkorakal z lastno godbo na čelu do kolodvora, od koder se je odpeljal do -.esc. Od tu gre v svoje poletne pozicije na Goriško peš. Da bode pot vrlih alpincev težavna, je razvideti iz dejstva, da dospo stotnije šele v soboto v svoje letne pozicije.
lj Potresni sunek smo čutili v Ljubljani danes ob 7. uri 17 minut zjutraj.
lj Aguoscirana vtopljenka. Vtopljenka, tatero so 1. t. m. potegnili iz Ljubljanice, je Marija Kavčič iz Seničice, občina Medvode, znana alkoholistinja. iov.
lj Umrli so v Ljubljani: Edvard Linhart, bivši knjigoveški pomočnik, 6i let. — Neža Škrle, zasebnica, 83 let.
Josip Spitzer, sin dimnikarskega mojstra, 7 dni. — Antonija Erna Moho-•ič, hči strojarskega pomočnika, 1 leto.
ŠTEVILO VJETNIKOV IZ ODRINA.
Bulgarski listi poročajo, da je bilo v Odrinu vjetih 70—80.000 turških vojakov, med njimi 2000 častnikov.
iz seje deželnega odbora
z dne 5. aprila 1913.
Upravno sodišče je ugodilo pritožbi nemške stranke v Tržiču, s katero se razveljavi volitev dveh tovarniških delavcev v občinski zastop, češ, da kot odvisni nimajo pasivne volilne pravice. Ta razsodba je v popolnem protislovju z novim občinskim volilnim redom. Da se ustvari popolna jasnost, se predloži deželnemu zboru novela k občinskemu volilnemu redu, v kateri bo pasivna voililina tovarniških delavcev jasno izražena.
Radi ureditve šolskih raz-< ni e r v občini M o s t e i n J e ž i c a sklene deželni odbor pritrditi, da se po otvoritvi nove šole v Mostah šola pri Sv. Petru spremeni v štirirazred-nico, nova v Mostah pa bodi šestraz-redna.
Potovalne štipendije dobe slovenski igralci: Milan Skrbinšek, Anton Verovšek in Vera Danilo-Cerar-jeva.
T o 1 o t a iz ekonomije prisilnft delavnice se prodajo deželni pristavi na Robežu.
10.000 potočnih postrvi se odda v deželno vodo, ki jo ima v najemu Šturm v Poljčah, iz ribogojnega zavoda Kleindienstovega.
Ker bo Nemčija dopuščala uvo\ živih čebel samo iz dežela, v katerih je zatiranje kužnih bolezni pri čebelah zakonito urejeno, sc predloži deželnemu zboru načrt zakona o čebeloreji.
Ker so pogajanja s prizadetimi faktorji končana, se kme. ti j skoke miško preskuševališče po-deželi. Hkrati se kmetijsko - kemiško preskuševališče iz prostorov v Salen-drovi ulici preseli v novo stanovanje na Dunajski cesti.
Posojilo mesta L j u bi j a * ne p r i Deželni banki. Deželni oclbor prievoli, da za kanalizacijo najame, mestna občina ljubljanska pri kranjski deželni banki posojio 1,000.000 kron. V ta namen izda Deželna banka 4inpolodstotne komunalne zadolžnice, Tako pridobljene komunalne obligacije se zamenjajo z vrednostnimi papirji, kateri so last amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila in ki se do leta 1929. ne bodo potrebovali. Zamenjani vrednostni papirji se za toliko časa lovnbardirajo, dokler ne dosežejo nakupnega kurza in sicer zato, da se preskrbujejo potrebni predujemi v gotovini za posojilo en milijon kron. Kadar dosežejo zamenjani vrednostni papirji nakupni kurz, naj se prodajo, realizat, se pa porabi v pokritje lombar-diranih odnosno kontokorentnih predujmov.
Za vodovod v občini Hrav stje, okraj Kranj, se oddajo dela in sicer izkop in zasip cevnega jarka »Prvi kranjski podjetniški družbi« v Ljubljani, dobava cevi tvrdk i Greinitz A. G., armature tvrdki Bopp & Rcuther.
Ponudba inženirja Tobella in tvrdke .lanesch & Schncll, katera hoče za deželo zgraditi elektrarno na Savi med Trbovljami in Hrastnikom po projektu trboveljske družbe, sc odkloni in izdela nov projekt.
Glede umetnih gnojil se sklone: K nakupu umetnih gnojil deželni odbor redno ne prispeva in bi mogel take prošnje upoštevati le v sledečih slučajih: 1. ako je gnojenje v zvezi z melioracijo p&j§nika ali travni?
ka; 2. če posestnik rabi krmo za lastno, živinorejo in ne za prodajo; 3. ako ima dotični posestnik urejeno gospodarstvo, zlasti hlev in gnojno jamo, po načelih urm\e živinoreje.
Prošnja popirniče druži be Lcykam-Josefstal za deželno podporo k zavarovanju obrežja na Ljubljanici pri Slapah se odkloni, ker se je dognalo, da je tvrdka Leykam-Josefstal samolastno dvignila tovarniški jez, da poveča svojo vodno silo, in je to vzrok višjim vodnim razmeram, vsled katerih trpi struga.
Zgradba deželne ceste in mostu Š k o f j a Loka-kolodvor se odda »Prvi kranjski podjetniški družbi« v Ljubljani.
Ker se je b o 1 e z e u na s p o l o --v j 1 i h pri goveji živini opazila v okrajih Kočevje, Ljubljana, Logatec, Radoljica, Novo mesto, Črnomelj in Kamnik, skleno deželni odbor prispevati k zatiranju te bolezni. Po dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo, se določi za leto 1913 znesek 16.000 K kot potreben za zatiranje te bolezni. K temu znesku bi prispeval deželni odbor z 1 četrtinko, drugo četrtinko bi poravnalo c. kr. ministrstvo za poljedelstvo, tretja četrtinka bi se pokrila iz zaklada za pospeševanje živinoreje in vnov-čevanja živine in zadnjo četrtinko bi morali plačati interesentje (stranke oz. zadruge). Ta podpora bi se porabila v prvi vrsti za nabavo zdravil in razkuževanja.
Zavrne sc pritožba nemške stranke zoper službeno prag-m a t i k o za mesto Ljubljano, ker se v njih ne zahteva od uradnikov znanje nemškega jezika in dopuščajo spričevala iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine.
Doplačila tvrdki Hilscher & Kof-fend radi izrednih težav pri kopanju za vodovod v Gotenici se iz načelnih vzrokov odkloni.
Sklene se že letos razpisati in oddati dela za vodovod za Bled in okolico, dasi državni prispevek še ni pokrit, ker so občine prevzele pokritje. Vladi se piše, da deželni odbor ne prizna stališča, na katero se jc postavilo c. kr. piinistrstvo za poljedelstvo v tej zadevi in se pričakuje,, da bo država tako velika podjetja izdatno podpirala.
Za cepljenje prašičev proti rdečici se dovoli 1000 K proti temu, da se predloži od vlade tarif za cepljenje.
Sklene se predloga zakona na deželni zbor v zadevi kanalskih pristojbin v L j u b 1 j a n i.
Glede pritožb papirnice Leyka,m - Josefstal zoper zahtevo deželnega odbora, da odstrani brez dovoljenja postavljene objekte, se dožene, glede katerih naprav tvrdka ni dobila dovoljenja deželnega odbora, in tvrdko pozove, da izvrši ukaz deželnega odbora, sicer se bo to zgodilo na njeno nevarnost in stroške prisilnim potom.
Pošlje se okrožnica na vsa županstva, da opozore izseljence na Rafaelovo družbo v Ljubljani.
Štajerske novice.
š Majeva slavnosti v korist nemškemu Schulvereinu, V zadnjem tednu je javilo 122 podružnic, 82 šolskih vodstev in društev svoje sodelovanje. Oglašenih jc bilo samih poslanih tekom dni čez 200 izjav za slavnostne prireditve. In podružnice »Slov. Straže«7 Zganite se Vendar!
š Okrajno podružnico nemške posredovalnice za delo so ustanovili v Celju tekom letošnjega leta. Glavna posredovalnica ustanavlja take podružnice s pomočjo Sudmarke.
š Nove narodne Kernstock • koleke je izdal nemški Schulverein (podružnica Kernstock) v korist stavbi Otokar Kemstockove šole ala Pesnici pri Mariboru, in poživlja vse Nemce k nakupu. Slovenci, k u p uj t e p r i d rt o narodne koleke v korist »Slov. Straž e«.
š Preselitev odvetniške pisarne. Dr. Leskovar v Mariboru je preselil svojo pisarno iz Šepeceve hiše na Grajskem trgu v Tegetthofovo cesto št. 28.
š Legar v Trbovljah. Legar, ki je ugrabil dvajsetim osebam življenje, je skoro popolnoma ponehal; vendar je strogo paziti na zdravstvene predpise, da se epidemija iznova ne pojavi.
š Agitacija za »Štajerca«. Iz Ptuja poročajo: Šajercijanci uvidevajo, da ljudstvo njihove ptujske cunje več ne mara, zato jo delijo po raznih žganjarnah brezplačno, Ob nedeljah in praznikih ga od maše idočim okoličanom kar na cestah delijo. Na glavi lista zapisano število 15.000 iztisov je izmišljeno in komaj sedmina res. V Ameriko gre kakih 100 — plačanih, v okolico pa le blizu 200 izvodov, Vse drugo se zastonj deli meti one, žganju vdane zaslepljence.
Zato je v ptujski okolici toliko zločinov. List vzdržujeta torej očka Ornig in Siid-
marka,
š Graška »Herbstmesse« in Slovenci.
Graška >Herbstmesse<' je razpisala nagrade za umetniške plakate v zneskih po 200, 150 in 100 K, V oglasih se izrecno želi, naj se javijo izključno le nemški umetniki. Slovenskim umetnikom torej ne privoščijo zaslužka, mi Slovenci pa v velikih množicah obiskujemo njihovo prireditev, kjer jim slovenski denar diši, drugače pa nas zasmehujejo,
š Nesreča v rudniku. Iz Trbovelj: V rudniku je zasula zemlja 34letno delavko Alojzijo Povšič, ki je bila takoj mrtva.
š Otrok se je zadušil. Rudarjeva žena Marija Volaj sc je odpeljala pred nekaj dnevi v Ljubljano in pustila doma svojega 9 mesecev starega sina Milana pod nadzorstvom 121etne hčerke Barbare. Ko pride domov, je našla sin-čeka mrtvega v zibeli. Zdravniki so dognali, da mu jc neko jedilo v grlu obtičalo in se jc vsled tega zadušil.
š Pomladanska slavnost Sudmarke v Mariboru se vrši dne 13. t. m. v prostorih tamošnje kazine, in sicer jo priredijo vse tri podružnice obenem v korist Suclmarki.
š Premeščenje vojaških naborov iz Celja. V Mariboru so že dosegli, da se vršijo nabori za slovenske kmečke Občine v Pesnici in Račjem. Mariborski policaji so imeli posebno piko na one kmečke fante, ki so prihajali k naborom s slovenskimi trakovi in »živio« kričali. Ista junaštva izvršuje tudi celjska policija. Če Celjanom slovenski naborniki niso všeč, se temu pač lahko odpomore. Nabori se čisto lahko vršijo v Žalcu in Št. Juriju ob južni železnici. Pozivamo merodajne osebe, da to čimprej dosežejo.
KOLIKO LAHOV JE PADLO V VOJSKI
ZA TRIPOLIS ?
Iz Rima se poroča; Izdal se je zadnji seznam o laških vojakih, ki so padli v vojski za Tripolis. Po tem seznamu so Lahi izgubili 92 častnikov in 1391 vojakov.
PrimorsKe vesli.
p Bivši šolski nadzornik proi. Finžgar
je bil v soboto dopoldne v Gorici aretiran, osumljen sokrivde v aferi Rozina.
p Za p ibeglim Rozino se je konsta-tiralo malverzacij okoli 33.000 kron. Kje je Rozina, se ne ve nič. Pri dosedanjem preiskovanju se je že videlo, kako se je zaupalo Rozini, ki si je pa tudi znal s svojo zvitostjo pridobiti zaupanje pri svojih predstojnikih.
p Delo za volitve v Trstu. Včeraj, v nedeljo, se je vršil v Trstu dobro obiskan shod, sklican od političnega društva »Edinost« v svrho priprav za bližajoče volitve. Govorila sta dr. Wilfan in dr. Rybaf, ki sta naznanila hud boj na vse strani, zlasti pa obetala socialistom, italijanskim in »slovenskim«, slabe čase. Tržaško slovenstvo se hoče maščevati za socialistovsko zahrbtnost in njih lepe obljube, pa — požrte besede. Razpoloženje je ugodno. Tudi Hrvati se gibajo.
p Tudi delo za narod. V Trstu se je naselil neki »mladin« ljubljanske sorte. Pripada stanu, ki je med liberalnimi akademiki na glasu, da je predi-stiniran za »voditeljstvo« med narodom. Tega možaka so nagovarjali, cla bi naj tudi on prijel za delo volilnih priprav. On pa se jim jc odrezal: »Pri tem bi prišel jaz v poštev le kot kandidat; za p o s 1 a n c a p a še ne znam dovolj i t a 1 i j a n -s k i.«
f Erazem Barčič. Minulo soboto zvečer ob 8. uri je na Reki nenadoma umrl 83letni hrvaški narodni voditelj Erazem Barčič. Bil je ves dan dobre volje in ob 5. popoldne je še sprejel nekega časnikarja in mu dal zanimive izjave glede podržav-ljenja reške policije. Krog 8. zvečer se je začel opravljati za gledališče, kar ga zadene srčna kap. Prihiteli zdravniki so kon-statirali lc smrt. Ko se je raznesla vest o smrti tega zadnjega hrvaškega patricija na Reki, so hrvaška društva takoj odpovedala vse zabave. Barčič je bil do zadnjega poslanec v hrvaškem saboru; bil jc član koalicije.
p Povoden) v libijski puščavi. Tržaški trgovec in industrialec Alfonso Incontreria se že dobrih 30 let bavi z zanimivim predmetom, kako bi sc dala izpremeniti libijska puščava v Severni Afriki v rodovitno zemljo, ki bi nosila sedanjim lastnikom, Italijanom, korist. Mož jc priobčil neko študijo, v I ateri dokazuje, da bi kazalo izkopati 70 do 80 km dolg kanal med Sredozemskim morjem in puščavo, kanal, ki bi tekel od konca najglobjega zaliva Velike Sirte nekam proti osrčju puščave. Tako bi morska voda kmalu vplivala na atmosfero in klimo okolice, izvaja omenjeni učenjak, ter pristavlja, da se Italijanom no bi trcbnlo več izseljevati v
Ameriko ali drugam, ker bi imeli pri kanalu dovolj posla.
p Okrajni sodnik v Komnu g. Fran D o m i n k o je imenovan za deželnosod-nega svetnika na svojem sedanjem službenem mestu.
p Balkan ga je zmešal. Finančni nad-stražnik Andrej Drassmann v Červinjanu je prišel v sredo zjutraj na goriški oddelek finančne straže, kjer je javil, da je imenovan za državnega svetnika na Cetinju, Zahteval je obleko, da takoj odpotuje v novo službo. Ponudil sc mu jc takoj spremljevalec, da pojdeta skupaj na Cetinje, — in šla sta v deželno umobolnico, kjer je dobil svojo novo službo »državnega svetnika^. — Videlo sc je, da mu je čitanje vojnih poročil zmešalo pamet.
p Samoumor kot epidemija. V Trstu, kjer sc pari lažnjivost s pijanstvom, je samoumor na dnevnem redu. Preteklega tedna je policija zabeležila celo dvanajst takih poizkusov, kojih se je pa samo eden »posrečil«. Življenje jc navadno pretežko breme neumnim dekletom in pa pijancem, ki jih je prevzel alkohol.
Davka prosto 41/2% kralj, ogrsko državno rentno posojilo iz leta 1913 v zlatu. Kakor razvidno iz prospekta, izdaja kralj, ogrska vlada 41/2% davka prosto državno rentno posojilo v nominalnem iznosu 150 milijonov kron, s kuponsko zapadlost dne 1. aprila in 1. oktobra vsakega leta. Na to posojilo se vrši v četrtek, dne 10. aprila i. 1. javna subskripcija po kurzu 90'60%. Na podlagi tega kurza se obrestuje ta renta po čistih 5% in tvori vsled tega prvovrstno priliko za nalaganje glavnice. Kot zglaševalnica za Ljubljano in alpske dežele fungira Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani (Prešernova ulica 50), katera sprejema pri-glase in daje vsa zahtevana pojasnila.
1071
želi nastopiti dekle poštene rodbine in vestn. značaja, iz-vežbana kot prodajalka v trgovini (tudi s trafiko) ter vobče praktična in vajena eventuelno tudi v šivanju. Zmožna tudi nemščine deloma, italjanščine in hrvaščine. — Želi se mesta v provinciji, tudi na Goriškem ali Primorskem. — Blagohotne ponudbe s pogoji se prosi na: Uprava .Slovenca" št. 1076.
Kemična tovarna TraiskircSieti pri :: Dunaju, UEBLE1H fl C::
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 7. aprila 1913.
Pšenica za april 1913.....11*06
Pšenica za maj 1913.....1120
Pšenica za oktober 1913 . . .	1180
Rž za april 1913.......0'40
Rž za oktober 1913.....9 38
Oves za april 1913......969
Oves za oktober 1913 .... 951
Koruza za maj 1913.....7'67
Koruza za julij 1913.....789
Novosti
I
za
7(58
v veliki izbiri
pri
IKLAUC
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5
in peneč c. Kr. s
avbeno telmlcne šole (Gradeči
Išče stalne službe pri kakem stavb, podjetniku, trgovcu, hranilnici ali banki v mestu ali na deželi, zmožen slovenske, nemške korespondence knjigovodstva, strojepisja, v trgovsko in stavbno pravnih zadevah, star 19 let, vstop takoj. — Pisma slovenska ali nemška pod naslov Vladimir Tiihrer na upravo Usta do 15. t. m. 1081.
Sfear
nai&oljSe sredstvo za zgosffteo malte za snaženje in beton. Stearit malta
da tucii 50—S0O°/o we£ ma£i,
kot malta z drugimi primesi.	993
Iščeta službe. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod šifro: „Dva kurjača 1913" na upravo .,Slovenca".	1067
Še par tisoč štiriletnih šolanih in triletnih nešolanih smrekovih sadik ima oddati	1069
li
Sprejmeta se takoj
za ključavničarsko obrt pri Franc Mar-kiču, Škoija Loka 19.	1070
Št. 8125.
POZIV!
1075
Ker sc še vedno dogajajo slučaji rdečicc pri prašičih, sc poživljajo vsi živinorejci ljubljanski,- da nemudoma
dajo cepit prašiče.
Tako cepljenje je edino sredstvo zoper rdečico.
Cepljenje se bo vršilo prve dni prihodnjega meseca.
Kdor hoče imeti svoje prašiče cepljene, naj to priglasi ustno ali po dopisnici (svoj natančni naslov in število prašičev) podpisanemu mestnemu magistratu ali pa mestnemu živinozdravniku v klavnici vsaj do 20. aprila.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 5. aprila 1913.
Št. 6983.
azpis
Za zgradbo okrajne ceste in v tiru ležečih 2 železnobefoMkili
na okroglo 32.900 K na okroglo 12.400 K
proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismeno, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote naj se predlože ločeno za cesto in mostova
do 26. aprila 1.1. ob 12. uri opoldne podpisanemu M. odboru.
Ponudbo, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzelje grndbe okrajne ceste Srednjnvas-Studor« odnosno »Ponudba za prevzetje zgradbe mostov na okrajni cesti Srednjavas-Studor«.
Ponudbi mora biti dodana izrccna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da sc jim brezpogojno ukloni.
Razven tega jo dodati kot vadij še 50/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cenc, oziroma, če sc mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo, ali vrniti vse ponudbe.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v dezeinem stavbnem uradu ob navadnih urah.
Cd deželnega odbora Mrazilsfsega
Ljubljano, dno 4. apriln 1913.
10(18
Žolosloa slika puljske mladine.
Pulj, 3. aprila 1913.
O Polje rti Veliko dobrega povedali. Ko bi ne bilo nekaj starodavnih rimskih razvalin, ki hude v tujcu spomine na stare rimske čas« m njih kulturo, bi zapustil človek irfcsto ž najslabšimi vtisi. Najslabši vtis pa narede nate cele trope umazanih, razposajenih irt čisto zapuščenih otrok, ki se drve iti vlačijo po mestu brez vsakega nadzorstva. Opravičeno lahko rečemo, da je malo mest v Avstriji, kjer bi imeli tako zanemarjeno mladino, kakor jo imamo v Pulju, Kamorkoli se ganeš, povsod te spremljajo gruče pouličnih otrok, ki se vlačijo po cestah in predmestjih, in kamenje frči po zraku, da si lahko vesel, če odneseš zdrave pete.
Otroci so splošno, posebno laškim staršem deveta briga. Zjutraj jih spuste na cesto, kjer se prežive celi dan in zvečer v poznih urah se vračajo domov, če že preje ne padejo v roke policije. To je žc itak nekaj vsakdanjega, da naleti policija na nage ali napol oblečene nedorasle šoloobvezne otroke v kakem hlevu ali kleti, prepuščene največji bedi in zanemarjenosti. Ti otroci so večinoma sadovi divjih zakonov. Oče in mati živita nekaj časa skupaj tako na veri, ponavadi gresta prej ali slej narazen, otroci pa v hlev. Te zavržene sirote postanejo seveda sčasoma pravo seme, iz katerega sc rekrutira pulj-ska mularija, ki roma od zapora do zapora. V ietu 1912. je prijela policija nič manj kakor 196 takih mladoletnih, 8 do 18 let starih klativitezev. Od teh jih je bilo 112 kaznovanih zaradi tatvine, 36 zaradi nemoralnosti in 48 zaradi drugih prestopkov.
Poleg tega daje te vrste ljudstvo veliko opravka tudi puljski sodniji. Zadnje čase je tudi komisar na puljskem magistratu izprevidel, da treba vendar kaj ukreniti, da se te škandalozne razmere na en ali drug način urede. Peča se z ustanovitvijo mladinskega varuštva. To bi bilo že nekaj, da niso mestne finance tako silno žalostne in ne pripuste vsled tega kakega večjega izdatka v to svrho.
Veliko so krivi teh razmer v Pulju divji zakoni. Mesto šteje danes 500 parov kontiubinatov, ki so uradno dognani. Veliko je pa takih, ki se dado težko kontrolirati in katerim oblast ne more blizu. Tako imamo v Pulju vsega skupaj 700 divjih zakonov. Ali ni to naravnost ogromno število za tako mesto? In vendar ni nikogar, ki bi napravil konec tem razmeram. Policiji so seveda v tem oziru roke vezane, ker imajo te družine večinoma tudi otroke. Že zdaj ne store ti ljudje veliko za vzgojo otrok, kaj bi šele potem, ko bi jih policiji razgnala. Pač bi pa prav lepo na srce polagali novemu poreškemu škofu, da bi posegel v te razmere in dal duhovščini v Pulju potrebna navodila, da te pare pezakonijo.
Da tudi število nezakonskih otrok raste, leži na dlani. Preteklo leto je bilo 1456 rojstev. Med temi jih je bilo 263 nezakonskih, torej več nego 18 odstotkov.
Tak.- so nravstvene razmere v mestu, kamor kliče vojaška oblast na tisoče mladeničev iz naših slovenskih in hrvaških dežel v vojaško službo. Fantje pridejo v to ozračje večinoma dobri in nepokvarjeni, a če se taki nazaj vračajo, je veliko vprašanje. Ali je mogoče, da bi tako milje ne vplivalo nanje? Skušnja uči, da marsikdo utone v tem močvirju. Nadalje prihaja v mesto na stotine slovenskih in hrvaških fantov in deklet, ki si iščejo tukaj vsakdanjega kruha. Navadno ga tudi dobe, do-čim jim dušnega kruha primanjkuje, ker ni človeka, ki bi jim ga rezal. V Pulju vlada veliko pomanjkanje duhovščine, posebno hrvaške, o kaki ljudski ali poselski organizaciji pa ni, da bi govorili. Bog nam daj takih delavcev, če ne, se nam obeta zelo klavrna prihodnjost.
~~ Rdeči križ.
Dne 3. aprila t. 1. sc je vršil redni občni zbor deželnega in gospejnega polnočnega društva Rdečega križa za Kranjsko. Občni zbor je otvoril prvi podpredsednik g. Peter vitez Grasselli, pozdravil navzoče člane, posebno pa g. deželnega predsednika ekscclenco baron Schvvarz in vojaškega svetovalca g. višještabnega zdravnika dr. VVinter-jiitza. Naznanil je, da jc cesar namesto odstopivšega nadvojvode Friderika poveril pokroviteljstvo vojvodu Fran Sal-vatorju. S toplimi besedami sc je spominjal umrlega velezaslužnega predsednika ce«. svetnika Ivana Murnika, umrlega odposlanca k zveznemu zboru na Dunaju dr. Ludovika Dimitza, predsednika podružnice v Kostanjevici Otmarja Sever in pa umrlih članov. Na prošnjo društvenega vodstva je prevzel izvolitev delegata k zveznemu zboru na Dunaju sckcijski šef dr. VI. Globočnik. Od 15 podružnic je delovanje ustavila kostanjeviška. Da sc od-
pomorc pomanjkanje bolniških strežnic, bode društvo priredilo v Ljubljani strežnični tečaj za gospe in polnoletne gospodične iz Kranjske; predpriprave so skoraj končane. — Računi za 1. 1912 se odobri. Prejemki lanskega leta so znašali 9787 K 83 h, izdatki pa 4967 K 63 h, tako da se je premoženje za 4850 K 20 h zvišalo. Koncem leta 1912 je znašalo premoženje 149.921 K 24 b; od tc vsote spada 86.302 K 58 h na vojni zaklad, 5379 Iv 99 h na vezano imovino, 9071 K 76 h na mirovni pomočni zaklad in 750 K na jubilejni mirovni zaklad.
Pri dopolnilni volitvi treh odbornikov namesto umrlega g. Ivana Murnika, odstopivšega dr. Emil Bocka in gospe Evgenije Bamberg so bili soglasno izvoljeni: Gustav del Cott, c. kr. okr. glavar v p., Gustav Karel Kulavicz, c. kr. vladni svetnik, in gospa B. šuster-šičeva, soproga deželnega glavarja. — Končno je predsednik izrekel toplo zahvalo vsem oblastem in uradom, ki so društvene namene pospeševale, poseb- j no dvornemu svetniku Alojziju Kli-mentu, . in kr. vojaškemu štacijskcmu poveljstvu, ljubljanskemu časopisju in zaključil občni zbor.
KNJIGOTRŽTVO.
Častito duhovščino opozarjamo, da
pridejo letos prvič na vrsto »Lectiones infra oetavas solemnitatis S. Joseph, S. Joannis Bapt. et Ss. apost. Petri et Pauli«. Ker teh lekcij ni ne v psalteriju in ne v bre-virju in se dobi knjižica edinole v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani, opozarjamo čast. duhovščino, da se te lekcije nemudoma omisli, ker je mogoče, da zadnji trenutek, ko ne bo nič več mogoče dobaviti novih izvodov, knjižica v »Katoliški Bukvami« poide in bi gospodje, ki inmajo te knjižice, ne mogli moliti brevirja.
Mati čudovita. Spisal dr. Josip Jerše. Opozarjamo ponovno na tc res lepe, izvirne Šmarnice. Priporočamo jih ne samo za šmarnično berilo, temveč tudi pridigarjem in duhovnim voditeljem Marijinih družb, ker jim bodo pri izdelovanju govorov prav izvrstno služile. Prepletene so z lepimi, zanimivimi najnovejšimi zgledi. — Dobijo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Cena vezani knjigi 2 kroni.
1074

Vsled sklepa neskončne Modrosti je pretrgal smrtni angel danes 7. aprila ob 3. uri zjutraj naši srčno ljubljeni materi, gospe
nit življenja.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v torek dne 8. aprila ob 6. uri iz hiše žalosti Rožna dolina št. 25, na viško pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Blago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Rožna dolina, dne 7. aprila 1913.
Žalujoče hčere.
Sanatorium Emona L^S
Privatno zdravišče za notranje in kirurgiene bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež. holn.
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem.
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža — Toplice. Akratov vrelec 38° C, ki daje nad 30.000 litrov radioaktivne termalne vode na dan. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revnii, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeljl. Elektroterapija in masaža. Itavnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gostogozd-nata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborue in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava. 976 tJtt
Proda se poccni	4045
uniforma
za infanter. častnika obstoječa iz vojne suknje (VVaffenrock), bluze, hlač, čake, kape, sablje z jermenom in portopejeni, kravat in vojnega pasa (Feldbinde); dalje tudi mala mizica in beli zastori za trojo oken. Več upravništvo pod št.1045. (Znamka)
I
nem$hesn m slovenskega lezlba.
Sestavil dr. Janko šlebinger, c. kr. profesor.
Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Cena 1 K 20 vin,, vezan v celo platno 1 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več).
Z veliko skrbjo in natančnostjo sestavljen Slovarček v žepni obliki bo vsled svoje velike porabnosti vsakemu dobrodošel, posebno pa še samouku in šolski mladini. Slovarček je rodila živa potreba; ima namreč veliko prednost, katere ne najdemo v drugih slovarjih; razlikuje se od podobnih pripomočkov predvsem v tem, da upošteva v nemško-slovenskem delu tudi oblikoslovje nemškega jezika tako, da ne nudi samo razmeroma bogatega besednega zaklada, temveč nas tudi uči besede pravilno rabiti.
Kdor se je uspešno seznanil z glavnimi pojmi nemške slovnice vsaj v onem obsegu, ki ga nudi I. del knjižice »Nemščina brez učitelja", ta bo s pomočjo slovarčka lahko čital nemške sestavke.
Druga nedosežna vrlina slovarčka je pa nizka cena, ki se je dosegla na ta način, ker je založništvo računalo z izredno visokim nalogom. Če bi se bil slovarček tiskal samo v takem številu, kakor se običajno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila prodajna cena več nego še enkrat višja.
Priročna žepna oblika in prikupna zunanjost je tudi važna prednost te lepe knjižice.
Za samouke je poleg slovarčka nujno potrebna tudi Pavel Novakova:
ki obsega dva dela, in siccr:
I.	del „Nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več). Ta knjižica je nujno potrebna za vsakega, ki se hoče nemščine temeljito priučiti. Marsikdo si pa samo s I. delom ne bo znal pomagati in je zato potrebno, da si kupi tudi praktičui:
II.	del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju-Cena 1 K 20 vin. (po pošti 10 vin. več).
Gba dela skupaj vezana v celo platno veljata 2 K 80 vin. (po pošti 20 vin. več).
Drugi del obsega razgovore potrebne v javnem občevanju, da izhaja z njimi vsak Slovenec, ki pride z Nemcem v neposredno do-tiko. Razgovori so prirejeni za najrazličnejše prilike in potrebe: tako bo našlo n. pr. slovensko dekle, ki služi pri nemški družini, razgovore, ki jih rabi v službi, slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, delavec, mladenič, ki gre k vojakom itd., bo tudi našel v knjigi potrebne razgovore za občevanja z Nemcem v svojem poklicu.
II. del priporočamo pa še posebej nemščino se učeči šolski mladini, kateri manjka često praktične vaje in se mora zato hudo boriti s težavami nemškega jezika.
Nekaj drugih knjig za praktično porabo:
Magdalene PIeiweisove
Slovenska kuharica.
Šesti natis izdala S. M. Felicita Kalinškek.
To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga' ki pomeni za naše ženstvo velik napredek v gospodinjstvu.
Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaja, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6— (po pošti 30 vin. več).
Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3—, vezana K 3-60 (po pošti 30 vin. več).
Kutina o lenem sedenju.
nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je tudi neprekosljiva, ker najde v njej sveta tako olikanec, kakor preprost človek, tako odraščeni kakor nedorasla mladina.
Ctnlotna nraflka dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1-30, vezana jimKiun platina K 2.__ _ To je knjiga) ki nag uCi vsega kar
je potrebno vedeti o časoslovju, predvsem nas pa uči s pravimi očmi opazovati prirodo in njeno lepoto. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih podrobnosti za praktično življenje.
Mačrt Ljubljane,
1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi sc tudi v nemškem jeziku po istih cenah.
Zemljevid Gorenjske
z novo bohinjsko in tržiško železnico. Ta zemljevid, ki ima slovenska krajevna imena, obsega celo Gorenjsko ter je natančen do najmanjše vasice pregleden in priročen. S tem zemljevidom v roki se bo vsak naj-ložje orientiral po Gorenjski ter našel najpripravnejšo pot za posamezne izlete. Zemljevid je pri dejan »Ilustriranemu vodniku po Gorenjskem" in stane z njim vred samo 1 K L'0 vin.
Katoliško
|
I
1
Izdaja koazorejj i>Slovejica*,
Ffisk: »Katoliške -Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.