Posamezna številka 6 vinarjev. ŠI6V. 156. Izven Ljubljane 8 vin.
v LjoDljM v četrtek, 11. iolija 1912.
Leio XI.
== Telja po pošti: ==
Za oelo Isto naprej , K 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nsmčljo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno K 1*70
ilnseratl:;
Enostolpna petltvrsta (72 mm): u enkrat . . . . po 15 t za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat...... 10 „
za večkrat primeren popnat.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petttvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhaja u
vsak dan, Izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
K3* Urednlfttvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona šteT. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi uliol štev. 6. -gaj i. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Avstr. poštne bran.
Današnja številka obsega 6 siranL
„Luč od zopflda."
Na Portugalskem so sc zopet pojavili nemiri. Monarhisti se pod Con-ceirovim vodstvom nahajajo ob severni meji in se bijejo s posameznimi oddelki vladnih garnizij. Naj bo izid kakršenkoli, razmere, kakršne jc republika uvedla, se ne bodo dale dolgo vzdržati.
Republika obstoji žc 21 mesecev in ni do danes še nič pametnega in trajnega ustvarila. »Luč na zapadu« zelo slabo sveti. Edino, kar so repub-ličanski oblastniki naredili, jc to, da so na kupe monarhistov pometali v podzemske zapore, kjer še danes ječe, izgnali redovnike in maltretirali škofe. Kulturno in gmotno blagostanje dežele sc pa ni s tem prav nič povzdignilo.
Tako se n. pr. delavstvu slejkoprei godi slabo. Ko je uslužbeništvo in delavstvo lizbonske cestne železnice stopilo v štrajk, vlada ni hotela prevzeti posredovanja med delavstvom m angleško akcijsko družbo, marveč jc poslala na štrajkovce vojaštvo, ki jc par delavcem glave razbilo.
Kar se politične svobode tiče, ni republičanska vlada še do danes razpisala volitev občinskih zastopov po deželi, tako da še zdaj vladajo po občinah oni oblastniki, ki jih je republika ob svojem nastopu imenovala. Justični minister Costa, zli duh portu-giške republiČEjnskc vlade, človek brezvesten, brezobziren, brutalen in derna-gogičen, jc zadnji čas dekretiral več izjemnih postav, ki jih jc parlament odobril. Najprej je določil, da sme vlada vsak časnik, ki piše proti vladi, prepovedati, izdajatelja, prodajalce, kol-porterje itd. z najhujšimi kaznimi kaznovati. Potem se prepoveduje »vplivati« na druge osebe, zlasti na vojake, v vladi neugodnem zmislu. Najbolj jnačilno za svobodomiselno republiko pa je to, da hoče zadeti neodvisno sodstvo. Čudno — justica jc bila na Portugalskem, kjer jc sicer odnekdaj velika korupcija, šc najbolj poštena. Tudi še pod republiko so sodniki veliko »zarotnikov« oproščali. Costa je zdaj dekretiral, da sme vlada vsakega državnega uradnika, ki bi »s svojimi čini deloval proti interesu republike«, administrativnim potom takoj suspendirati. Zveza portugiških advokatov
je proti tej odločbi protestirala, a ni nič pomagalo. Alfonso Costa pa je v zbornici tudi naznanil, da bo treba nove izjemne postave proti »upornim škofom«. Kljub temu Cerkvi tako sovražnemu postopanju, pa sc Costa brani odpraviti portugiško poslaništvo pri Vatikanu, češ, Vatikan nam v kolonijah lahko veliko koristi, vrhtega pa je zato dobro, da ima republika poslanika, ker ta lahko posreduje, da republika obdrži pravico od papeža prezen-tirane škofe odklanjati. To so značaji, ti svobodomiselci!
Kar se tiče portugiškega parlamenta, jc bolj beznica kakor zbornica. Stranke se medseboj skrajno sovražijo, nc mine dan brez pretepa. Zdai so se sicer stranke po znanem izreku: »Pack schliigt sich, Pack vertragt sich« združile in sredi junija tega leta sestavile skupno vlado, a gotovo nc bo dolgo, da bodo zopet druga po drugi padle. Saj so si med seboj že z umori pretile!
Imenitno jc tudi to, da sc celo čc-stiti člani senata pretepajo, navadno v kuloarju, zadnjič pa sta dva v zbornici drug drugega pestila in končno šc obr-cala.
XXX
Z bojišča na seveiu.
S Portugalskega so došla danes sledeča poročila :
B e r o 1 i n. Portugalski zunanji minister Vasconcellos Je brzojavil tukajšnjemu portugalskemu poslaniku: Na Portugalskem jc popolnoma mirno. Conceirov oddelek jc pobegnil do španske meje. Na begu so vstaši izgubili zadnji top, ki so ga rešili v bojih. Našli so ga, vladni vojaki. Po vladnih obvestilih je štela kolona 700 mož, ki so bili slabo oboroženi in nedisci-plirani. Conccirosovo podjetje je bilo azpočetka brezupno, ker vlada lahko odppošljc proti vstašem 10.000 mož.
Lizbona. 800 monarhistov je proglasilo v Cabeiceirosu monarhijo. Monarhisti so dobro oboroženi. Vlada namerava proti njim odposlati vojake s težkimi topovi, da mesto bombardirajo. Ponoči so poizkusili monarhisti udreti v Cerolivo. Po dveurnem boju je bil napad odbit. Število vstaških monarhistov cenijo na 1200 do 1500 mož. V Bragi.so zaprli veliko monarhistov.
vse podero.
Vzgoja današnje mladine je brez primere težja, nego pre 30 in 40 leti. Neprestane zabave starejših, vsakovrstne javne slovesnosti, združene s pijačo, branje po-hujšljivih in podivjanih liberalnih časopisov, opolzkih romanov, nemoralne podobe in razglednice, zabavljice o verskih stvareh, sramotenje in poniževanje avtoritete, ki se čuje po družinah vpričo otrok
—	vse to in še marsikaj drugega vpliva, sila pogubno in nevarno na današnjo mladino po mestih. Dobro seme, ki se je za-sejalo v šoli, komaj vzkli, pa že zaveje doma ali v družbi strupena sapa, ki to seme osmodi, ki mlado klico zaduši, še preden požene na dan. Kdo bi nc presodil, koliko hudega provzročajo n. pr. v Ljubljani javne ljudske veselice, ki jih v najobsežnejši meri, z vsestransko reklamo in s politično tendenco prirejajo na prostem uprav ob koncu šolskega leta. Taka javna vesclica, pri kateri se je popilo in snedlo menda za 18.000 kron (!), jc bila tudi dne 7. julija. Nc pisali bi toliko o tej prireditvi, ako bi ne bila prizadeta ljubljanska mladina, ki se s takimi zabavami telesno in duševno zastruplja.
V Ljubljani je dosti naivnih, preprostih ljudi, ki jim je mar samo zabava, ki jih nenasitna zvedavost vleče na vsako tako prireditev. Slobodno jim. Toda žalostno ■ je, da s seboj vlačijo šolske otroke, ki jitn gre knjiga in žemljica v roke, ne pa politične, plesne, pivske in strastne zabave. Ndj gredo otroci na zrak, naj se razhodijo po gozdu, naj se jim privošči tečen založek
—	a na primernem kraju, ne pa v pijanskem vrvenju in pozno v noči. Kaj mora ta nedolžna deca ob nočnih urah vse videti ob takih prilikah, bo obilno užita pijača razvnema nebrzdane strasti, kjer se vse prosto giblje in ziblje v napol razsvetljenih prostorih! Ples, pijača, dvomljivo ali celo naravnost opolzko govorjenje itd. — vse ima na živo opazujočega otroka trajno moč, je lahko zanj trajen strup!
Koliko jc staršev, ki svoje dcklice, ki se komaj začno nekoliko razvijali, nalašč peljejo na taka zabavišča, da bi vsled laskanja nezrelih mladičev ja čimpreje poslale domišljave, sanjave, da bi tem hitreje zapravile in podrle, kar je šola s trudom in težavo sezidala. Da se ta proces tem hitreje izvrši, zalo jih nastavijo za prodajalke cvetic, kakor se je tudi zadnjo nedeljo zgodilo, dasi § 77. šolskega ia učnega reda take stvari izrecno prepoveduje. (O tem paragrafu, ki veli, da je šolski mladini najstrožje prepovedano javno prodajati različne reči, torej tudi
cvetje, kakor tudi o paragrafu, ki prepoveduje šolski mladini obisk kinematografskih predstav [izvzemši v četrtek popoldne], naj bi kompetentna oblast obvestila na primeren način vse oskrbnike, varihe in starše otrok!) — Človeka kar zbode v srce, ko čuje, kako so se zadnjo nedeljo — kakor sc pripoveduje — vračale šele proti jutru belo oblečene deklice s svojci na dom. Ali so to odgojitelji? Ali se tako neguje zdravje nežnih bitij? Ali naj upamo, da bo ta mladina ostala zdrava, čvrsta, dobra, nravna, značajna, krepostna? Nepoučenim, zapeljanim otrokom ni toliko zameriti; ogorčenje pa velja staršem in oskrbnikom, ki se tako daleč spozabijo, da vodijo otroke na take politične prireditve, združene s popivanjem, plesom in še z marsičem, kar provzroča nočna raz-brzdanost. Noč ima svojo moč in ta moč se pozneje bridko maščuje nad starši in nad otroci.
Prepričani smo, da bodo gotovi ljudje, morda zopet narodne (?) dame, čez leto dni zopet našli povod za kako tako pivsko veseljačenjc pod milim nebom, kličemo pa žc zdaj glasno in odločno: Šolska oblast, ki ima tudi čuvati in paziti na blaginjo mladine, naj bo pripravljena, da bo pravočasno opozorila na obstoječe šolske postave in zaklicala: Ne zavajajte mladine na škodljive, nevarne in pohujšljive nočne zabave!	Liga 7.
liUeraloo ovadiišlve pred sodiščem.
Danes dopoldne sc jc vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem vsled ovadbe »Neodvisne kmečke stranke« v D. M. v Polju, t. j. liberalcev, razprava proti Janezu Demšarju, posestniku v Slapih, šc nc kaznovanemu, Jakobu Dimniku, posestniku iti županu v D. M. v Polju, šc nc kaznovanemu, in Ant. Pangeršiču, čevljarju v Zalogu, šc nc kaznovanemu. O b t o ž u i c a navaja, da jc Janez Demšar ob priliki občinskih volitev v občini I). M. v Polju (28. novembra 1911) z namenom, da bi zabra-nil izvrševanje volilne pravice po volilnih upravičencih J a n c z u B r i c 1 j u iz Bizovika in F r a n c c t u P r c p e 1 u -liu iz Dobrunj tema njemu izročene volilne izkazne listine pridržal; Anton Pangeršič je dne 28. novembra 1911 o priliki občinskih volitev za občino D. M. v Polju premišljema brez sporazuma z volilcem T o m a ž o m Dimniku m v Dobrunjah izvrševal njegovo volilno pravico s tem, da je oddal glasovnico, predloživši volilni komisiji Tomaž Dim-nikovo izkaznico ter nepristno volilno
LISTEK.
Kadar se vrača iz vojne.
Napisal Jan Janča. Poslovenil Jaklič.
(Dalje.)
II.
Cerkovnik pri svetem Jakobu jc vedno trdil, da od zapada nc prihaja nič dobrega. Verjeli so mu, ko jc čital, da prihajajo od zapada na Slovaško nemške čete, da pustošijo, plenijo, pobijajo, da kliče kri nedolžnih po maščevanju.
Naši zavezniki so bili slabi. Saši so pobegnili pred silo in Prusi so sc brez prelivanja krvi ugnezdili v njihovi državi. In tudi gospodarijo po njej! Ljudem so vstajali lasje, ko jim je pravil berač Jurij, kaj je čul o njih v Brodu. Tam je t.o pripovedovala nemško gospoda v sodniji — on jih je razumel, saj ni bil zastonj na Laškem, in oni vendar ne bodo lagali. Pravijo, da Prusi požigajo, plenijo in ubijajo, kamor pridejo. Niti Tatarji niso bili hujši, ko so napadli naš sveti Ilostin. V deželah našega cesarja se. počutijo kakor doma, ker jim kažejo pota vohuni, kateri so že pred enim letom narisali celo državo.
Taki so najokrutnejši in najhujši. A ne bodo sc dolgo pri nas šopirili. Naši rojaki jim bodo žc pokazali, kakor so tudi Lahom, tudi oni so mislili, da bodo z našimi kmalu gotovi, a so jo izkupili pri Kustoci: bili so popolnoma pobiti in naši so zaplenili mnogo topov in ujeli več tisoč sovražnikov; ranili so kraljeviča Amadeja in mnogo generalov. A tudi Prusi so žc poskusili hrabrost naših vojakov pri Jožefovem na Češkem. Prosili so naše za premirje, a ti jim ga niso dali in prav so imeli; samo pokažejo naj jim pot. iz Češke . . .
Pri Zalešakovih so dannadan pričakovali od Jožeta kakšno novico, ali še živi, če je že bil v boju — čakali so dva tedna, a pisma ni bilo. Iludo jim jc bilo, mislili so, da leži bolan, ali so ga morda ubili, ali je ranjen, pa nc more pisati. Zlobni sosedje so jim to pri-vcščili, če že ni bil oče pameten, zakaj je sin tako nespameten. Zakaj so ga pustili med vojake; drugi so zopet Jožeta obžalovali. Zares ga je bilo škoda — tako mlad in dober fant. Marica je ginula od straha; tolažili so jo, a kaj pomaga tuja tolažba, ko ji on nič no piše. Vedno jc bila žalostna in od onega dne, ko jc Jože odšel, bolna. Ljudje so sc čudili, kako ga more tako ljubiti . . .
Naposled jc prišlo pismo za Zalc-
šakove in v njem listič za Marico. Jože je popisoval, kaj je vse doživel na poti na Češko. V Prerovu jc tako mala porcija, da bi bila komaj ptica sita, a stala je 23 krajcarjev, in še kako slaba. Mnogi so glasno godrnjali:
»Kaj je to hrana za vojake, kateri potrebujejo po naporih dobre hrane?«
Jože še ni bil v ognju; drugi njegovi tovariši so žc poskusili, kako znajo Prusi ubijati. A naši so jih naučili manir! Prusi sc jih boje, posebno naših husarjev. O naših konjenikih govore, da niso ljudje iz mesa, temveč pravi vragi. To so jih dobili od naših, ko so hoteli zvedeti, kaj sc kuha na Češkem . .
»Naši vojaki so zelo hrabri, tudi Benedek je izvrsten general in istotako Galaš. Mislim, da Prusi šc meriti ne bodo mogli, ko jih bomo mi pošteno napadli.« Tako jc končal Jože pismo do svojih starišev.
A Marici je pisal:
»Najmilcjša Marica!
Sto pozdravov ti pošiljam in vesel bom, čc te ti pozdravi dobe zdravo in čilo. Kar sc tiče mojega zdravja, sem zdrav kljub vsem naporom. To pismo pišem v taboru. Tovariš mi je posodil boben in pišem na njem. Samo rekel mi je, da ne smem preveč pritiskati in naročil je, da te pozdravim v njego-
vem imenu, ker je moj rojak iz Lopcni-ka. Tudi on ima svojo drago, a ji nc sme pisati, ker ne dopuščajo njeni sta-riši. On je reven, a ona ima štiri orale zemlje. S Prusi sc še nismo udarili, a kadar sc srečamo, jih bomo vse poga-zili. Vsak naših jc hraber za deset in jaz za cel polk, naš zastavonoša je zbolel na mrzlici in sedaj nosim jaz zastavo, ki je tako stara, da niti najstarejši vojaki ne pomnijo starejše in vsi smo ponosni nanjo. Godi se nam dobro še dovolj; vsi smo dobri tovariši in mnogo jc naših znancev, veseli smo in prepevamo, da sc hribje majejo. Ljudje nas imajo radi, dajejo nam, kar hočemo, samo da, jim pripovedujemo, odkod smo in če smo dovolj hrabri za to prusko nesnago, ki hoče našemu cesarju vzeli deželo. Naravno, da smo! Ostani zdrava in vesela, nc pozabi, kar si mi obljubila kakor ludi jaz tebe nc bom nikdar pozabil.
Tvoj Jože Zalcšak.«
Kakor oživljajoči balzam so delovale preproste Jožetovc besede na žalost njegovih domačih in na Maričino srce. Zdrav jc in upa, da bodo sovražnika potolkli — sedaj je na voiski. to on bolj ve, zato bode tudi res.
Skrbi so izginile, n samo za kratek čas. Dne L julija — bilo je ravno opoldan — sc je razglasilo po vasi. da so
pooblastilo; Janez Demšar in Jakob Dimnik sta pa pri omenjeni priliki nepristno volilno pooblastilo, dozdevno izdano od Tomaža Dimnika pripravila ter izkaznico in glasovnico vročila Antonu Pangeršiču, s tem pa k izvršitvi prej opisanega pregreška pripomogla in za gotovo izpolnjenje si prizadjala.
Zakrivili so in sicer Janez Demšar prcgrešek po 8 8., št. 1 zak. 26. januarja leta 1907, št. 18. drž. zak.
Anton Pangeršič pregrešek po § 7., štev. 3 nav. zakona, Janez Demšar in Jakob Dimnik pa pregrešek po § 7., št. 3 nav. zakona in po § 5. k. z.
Razlogi obtožnice so sledeči:
Občinske volitve za občino Marija Dev. v Polju so se vršile dne 28. novembra 1911. V tej občini ima volilno pravico tudi več posestnikov iz sosedne Dobrunjske občine, kateri posedujejo v zgoraj imenovani občini zemljišča. Po zakonu bi smeli ti volilci izvrševati svojo volilno pravico po pooblaščencu.
V občini Dobrunje jc volilnim upravičencem pred 28. novembrom 1. 1911. vsled občinskega naročila dostavljal volilne dokumente obdolženec Janez Demšar. Porabil jc to priliko za agitacijo v prid svoji stranki in nabiral volilna pooblastila. Tako je zahteval pooblastilo tudi pri Janezu Bricliu v Bizoviku ter Francetu Pi*epeluhu v Dobrunjah št. 9. Ker mu ta dva nista hotela dati pooblastil, jima je rekel Janez Demšar, da ne bo izročil volilnih dokumentov ter je pred obema volivcema spravil spet te listine in odšel proč. Obdolženec Demšar pač priznava, da se je pogajal pri obeh zgoraj omenjenih volilcih za pooblastila, pravi pa, da volilnih dokumentov za ta dva volilca sploh ni imel pri sebi. Obdolženec Janez Demšar je nekaj dni pred volitvami prišel v odsotnosti gospodarja Tomaža Dimnika v Dobrunjah v tega hišo. Prinesel jc seboj volilne listine, določene za tega volilca ter jih, kakor sam pravi, položil na mizo. Potem pa je pričel nagovarjati Jo-žcfo Dimnikovo, ženo Tomaža Dimnika, naj mu da v moževem imenu volilno pooblastilo. Tako pooblastilo je Jožefa Dimnik res podpisala z imenom svojega moža, Tomaža Dimnika. Janez Demšar je nato spravil pooblastilo ter spet vzel seboj volilne listine, določene za odsotnega Tomaža Dimnika.
Zupan Jakob Dimnik pravi, da se ne spominja, da bi bil on zadevno pooblastilo podpisal kakor priča.
Tomaž Dimnik sam nikakor ni vedel, da jc na dan volitve izvrševal v njegovem imenu volilno pravico obdolženec Anton Pangeršič. Ta pravi, da je dobil neko pooblastilo ter volilne listine v gostilni pri »Marički« v Dev. Mariji v Polju. Šel jc potem volit, ne da bi se kaj brigal za to, za koga voli. Pač pa je dal na glasovnico zapisati iste kandidate, katere .ie sam volil. Obtožnica pravi, da je Pangeršič dobil pooblastilo in volilne listine neposredno ali posredno od obdolžencev Janeza Demšarja in Jakoba Dimnika, ker sta ta dva imela nepristno pooblastilo ter volilne listine Tomaža Dimnika v rokah. Na ta način sta povzročila, da je kakor dozdevni pooblaščenec volil
bili prejšnji dan naši pobiti pri Kraljevem Gradcu, da so zmagali Prusi in da hite že proti Olumucu. Kot blisk se je raznesla ta vest od hiše do hiše in povsod je povzročila največji strah.
Naši so se hrabro borili, branili se kot levi, a bili so izdani; sam Benedek, kateri se je še v Olomucu hvalil, da ne bode pustil Prusom stopiti na češka tla, nas je baje prodal in da je bil že pozvan iz vojske in z njim drugi po-veljuiki, ki so se dali podkupiti od Prusov. Z izdajo so dobili Prusi tajne načrte in naša vojska je šla kot v mesnico .. .
Kakor burja, ki vse uniči, vse podere, kar zadene, tako so se razkropile pruske čete po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu, puščajoč za seboj spomin, vreden imena Vandalov, pridrle so na Moravsko, da tukaj nadaljujejo svoje »kulturno poslaništvo«. Pogajali so se za premirje, Prusi niso marali — bili so zmagovalci, kateri so hoteli vladati v naši državi. Naložili so davke, nenavadno visoke, napadli vasi in mesta, uničevali vse, kar jim je prišlo ped roke; črsar niso mogli seboj vzeti, so pokončali. Zadnji groš in zadnji kos kruha so jim morali dati prebivalci, a pri tem so jih še mučili na razne načine, a tudi cerkvi niso dali miru.
Tako so pripovedovali ljudje, ki so bežali pred sovražniki, ki se je tedaj ponašal s svojo kulturo nad slovanskimi narodi, ki so hoteli pred nasiljem oteti svoje življenje, ko že imetja niso mogli. To pripovedovanje so potrdili tudi vozniki, ki so bili napadeni v neki vasi in so si komaj rešili golo življenje. A še bolje negu ti, so potrdili
brez sporazuma z volilnim upravičencem Tomažem Dimnikom.
Obtoženec Demšar je izpovedal, da je pač raznašal volilne listine, ki mu jih je dal občinski tajnik Mrcina in da je tudi govoril z Bricljem, ki pa je rekel, da pooblastila ne da. Istotako je vprašal Prepelulia, če je že oddal pooblastilo, kar mu je Prepeluli potrdil. Za ta dva ni imel s seboj izkaznic in jih zato tudi ni mogel pridržati. Prišel je tudi k Tomažu Dimniku, ki ga pa ni bilo doma. Zato je pooblastilo podpisala žena v moževem imenu in mu ga izročila z volilnimi listinami vred. Obtoženec je tudi sam podpisal pooblastilo vpričo Tomaža Dimnikove žene kot priča.
Obtoženec Pangeršič se jc zagovarjal, kol je navedeno v obtožnici. Nekdo mu je dal pooblastilo Tomaža Dimnika in šel je volit zanj in zase. Drugega ne ve nič, z županom pa o pooblastilu niti govoril ni.
Župan Jakob Dimnik je izpovedal, da je Demšar raznašal izkaznice, ker nima občina svojega sluga. Rekel pa je vsem, ki so raznašali, da naj nikdo ne rabi kakega nasilstva in žuganja, ker je stranka dovolj močna, da zmaga, ako dobi potem od koga pooblastilo ali ne. Pošiljale pa so se izkaznice tudi po pošti. Demšar je dobil izkaznice za Dobrunje, Sostro in Zadvor. Bricelj je clobil volilne listine dostavljene po pošti na dan volitev in bi še vedno lahko volil. Kar se tiče podpisa na pooblastilu Tomaža Dimnika, pravi župan Dimnik, da je mogoče podpis ponarejen, mogoče je pa tudi pravi. Mnogo podpisanih pooblastil jim je pa še ostalo, ker jih niso rabili več.
Priča Janez Bricelj ima neke travnike v Slapeli, vsled česar ima tudi volino pravico v D. M. v Polju. Pooblastilo za volitve je dal Janezu Benči-ni. Z Demšarjem sta se nekaj dni pred volitvami srečala ter ga je Demšar nagovarjal, naj podpiše pooblastilo, kar pa ni hotel. Videl jc, da ima Demšar s seboj volilne izkaznice, ne ve pa, alf jc imel tudi njegovo.
Priča Franc Prepeluh, posestnik v Dobrunjah. je soposestnik nekega travnika v Slapeh. Demšar mu je pred volitvami rekel, naj podpiše pooblastilo, a mu je odgovoril, da ga jc že oddal. Demšar je nato pokazal na volilne listine, ki jih je imel seboj in rekel: »Toda, če tega ne boste imeli, ne boste Volili.« " '
Priča Tomaž Dimnik je dal svbje pooblastilo Janezu Benčini. Takrat, ko je prišel Demšar v hišo, ga ni bilo doma in mu je žena drugi dan povedala, da je podpisala zanj pooblastilo. Priča pravi, da mu je bilo vseeno, katera stranka zmaga.
Priča Jožefa Dimnik izpove, da je podpisala pooblastilo Demšarju, ker ni bilo doma njenega moža Tomaža Dimnika. Demšar je položil na mizo tudi volilne listine, nato pa s podpisanim pooblastilom vzel in odšel.
Priča Janez Paternoster iz Studenca je županov nasprotnik in izpove, da mu je Bricelj pravil, da mu Demšar ni hotel dati volilne izkaznice, ker ni podpisal pooblastila.
Prusi sami. ko so naenkrat prihrumeli v okolico in pričeli gospodovati po svoji stari vojaški navadi.
Ljudje so ubežali v bližnje gozdove; mnogi so komaj pobegnili v gore, goneč pred seboj živino in noseč, kar se je dalo v liitrici vzeti. Kogar je sovražnik dohitel na begu, ga jc z orožjem prisilil vrniti se v vas. Gospodinje, kat dre so ostale, so jim morale vse prinesti, kar so imele: masla, jajc, kruha, mleka, slanine in Prusi so pojedli vse, da so se gospodinje čudile, kako dober želodec da imajo . . .
K Zalešaku je prišel častnik in za-povedal pripraviti obed. Zalešak se je branil tej neopravičeni zahtevi, da njegova žena ne bode pripravljala jedi za tujce, da ne reče za sovražnika, kar jc še hujše.
Ni končal, ko je častnik že potegnil sabljo in planil na drznega kmeta. Ta je z močno roko pridržal namenjeni udarec in iztrgal častniku sabljo iz rok. V sobo so pridrvili divji pruski vojaki in pričeli streljati na. Zalešaka. Da bi se ubranil pred silo, je ubežal v župnišče, ki jc bilo lik njegove hiše, v nadi, da ga besni sovražnik ne bode tukaj preganjal. Ni še vsega povedal poštenemu župniku, ko je nekdo s silo udarjal na vrata in grozil, da udere v hišo. če mu izlepa ne odpro. Župnik jc skril kmeta na tajno mesto, hoteč ga obvarovati pred sovražnikovo besnost-jo. Prusi so vse kote preobrnili, grozili, a ničesar našli. Preklinjajoč so odšli v klet, kjer so našli nekaj posod z vinom in svojo jezo zalivali s pijačo, kateri nist prizanašali, saj jc bila zastonj.
(Dalje.;
Priča Janez Benčina izpove, da mu je dal Tomaž Dimnik pooblastilo, ni pa mogel voliti, ker ni imel volilne izkaznice.
Po govoru državnega pravdnika dr. Pajniča, je govoril zagovornik obtožencev dr. Sabotky (pisarna dr. Fur-lan), ki je poudarjal, da se pri političnih ovadbah ne sine premotrivati zadeve samo z ene strani, temveč je treba upoštevati tudi motiv, ki je prive-del do ovadbe. Županova stranka je bila tako močna, da se ji ni bilo treba trgati za vsako poblastilo.
Senat je nato sklenil, da se Janez Demšar obsodi na tri tedne strogega zapora, poostrenega z enim postom in trdim ležiščem vsak teden, Anton Pangeršič na en teden navadnega zapora, župan Jakob Dimnik se pa oprosti. V razlogih razsodbe je senatni predsednik Vcdernjak navajal, da se jc Janez Demšar posebno zanimal za volitve, kar menda kažejo številni njegovi podpisi na pooblastilih, iz česar se da sklepati, da je celo vas obletel. Z gotovostjo se da sklepati, ker je raznašal volilne listine za Dobrunje, da je imel pri sebi tudi legitimacije Briclja in Prepe-luha. Dolžnost Demšarjeva pa bi tudi bila, da bi se pred volitvami kot agitator prepričal, ali je Tomaž Dimnik zadovoljen s pooblastilom, ki mu ga je dala njegova žena. Pangeršič pa bi se moral prepričati, ali je Tomaž Dimnik zadovoljen, da zanj voli. Tako gospod V e d e r n j a k.
Tako se vrše razprave na podlagi liberalnih ovadb. »Slovenski Narod« bo seveda sedaj kričal zopet o »klerikalnih volilnih sleparijah«, toda iz razprave same je razvidno, kaj je resnica in pravica. Liberalci naj pa ne vpijejo več o ovaduhih, — ti so v njihovih onemoglih vrstah!
SEJA GOSPOSKE ZBORNICE.
Včeraj se je pečala gosposka zbornica s prvim branjem preosnove našega kazenskega prava in kazenskega reda. Sejo je otvoril predsednik knez Windischgraetz ob pol 4. uri popoldne. Prva točka dnevnega reda je prvo branje šestih predlog, ki tičejo kazensko pravo in kazenski red. Pravosodni minister dr. Hochenburger je v daljšem govoru izjavil, da se s predlogami namerava izpremeniti in izpopolniti naše kazensko pravo. Najvažnejša jc predloga o novem kazenskem zakonu. Naša kazenska postava je pomanjkljiva in nazadnjaška, času neprimerna, ki zato zasluži, da se stalno vpokoji, ker sloni na temeljih kazenske postave iz leta 1803. in še natančneje na načelih zahodno gališkega kazenskega zakona iz leta 1796. in so zato v svojem jedru najstarejša kazenska določila v Evropi. Takrat, ko so jih izdali, leta 1803. in leta 1796. so pač pomenja-le velik napredek in so bile naravnost vzorne, ker so odpravile trde, strašne kazni in so bile napredne, a ocl tistih časov je minulo že nad sto let. Med določili kazenske postave in naziranji sedanje dobe zija globoko brezdno. Naša postavodaja je sicer izkušala občutljive stvari odpraviti, a to, kar se jc storilo, je le krparija, ki obsega 50 postav, ki so se izdale tekom zadnjih 50 let, brez vsake enotne zveze in ki povzročajo nesoglasja. Potrebna je zato nova kazenska postava, Na novo kazensko postavo se dela od leta 1874. sem, ko je vložil Glaser tozadevni zakonski načrt, kateremu so sledili načrti leta 1881., 1889. in 1891. Glaserjev načrt se opira popolnoma na postavo-dajo v Nemčiji, a njegov vzor že takrat ni bil popolen in potrebuje preosnove, kar je umljivo, ker obsega dejansko določila izboljšane pruske kazenske postave iz leta 1851. Sedanji zakonski načrt je zapustil prejšnja pota in jc samostojno, domače, avstrijsko delo učiteljev kazenskega prava in praktično delujočih juristov, ki vpošte-va tudi nauke vede. Vpošteva se, da je kazen le sredstvo, a ne edino sredstvo omejevati zločin, marveč da se poleg kazni in tudi deloma brez kazni mora samostojno nastopati.
Predloge so po Hochenburger j evem govoru nakazali komisiji.
Nato je gosposka zbornica rešila več manjših predlog.
EVHARISTIČNI SHOD IN ŠOLE.
Ministrstvo za bogočastje in pouk je dovolilo, da se otvorijo letos vse srednje šole z ženskimi liceji, nadalje moška in ženska učiteljišča, trgovske šole, ljudske in meščanske šole na Dunaju izjemoma šele 20. septembra.
DUNAJSKO NEMŠTVO V NEVAR-NOSTI.
Dunajski mestni svet se zelo boji za nemški značaj Dunaja. Ukazal je predložiti seznam tistih mestnih uslužbencev, ki niso ob zadnjem ljudskem štetju označili nemščine za svoj obče-
valni Jezik. Sklenili so le take osebo sprejemati v mestno službo, ki priznavajo nomščino kot svoj občevalni jezik. Ravnateljstva mestnih podjetij so pozvana staviti primerne predloge. Odpustiti nenemški nastavljencev ne nameravajo, pač pa bodo v bodoče sprejemali v mestno službo samo Nemce.
RAZPUST OGRSKE VLADNE STRANKE.
Ogrski »Kurir« poroča, da nameravajo narodno delovno stranko razpustiti in še pred jesenskim zasedanjem ustanoviti novo stranko z novim programom.
BOSENSKO • HERCEGOVINSKI ABI« TURIENTI V BELGRADU.
V Belgrad je došlo 50 abiturientov iz Bosne in Hercegovine. Njim na čast prirede velike slavnosti. Pozdravil jih bo vseučiliški rektor. V. Belgradu ostanejo tri dni.
Dnevne novice.
+ Zasedanje kranjskega deželne* ga zbora? Čuje se, da bo v prihodnjih dneh nekaj deželnih zborov sklicanih h kratkemu zasedanju in da ni izklju-. čeno, da bi nekaj dni zboroval tudi kranjski deželni zbor.
, + Liberalcem v album. Maribor* ska »Straža« piše o liber. gospodarjih; »Ker govore pri tem hujskanju celjski »žurnalisti« o »klerikalnih koritarjih«, ne da bi navedli imen in številk, hočemo navesti celjske nesebične politične delavce in označiti škodo, katero so napravili liberalci s svojimi liberalnimi podjetji. Najimenitnejši je Ivan Pre-koršek. Bivši »filozof« je postal poto< valni učitelj Družbe sv. Cirila in Meto-i da in ker niso mogli tam dovolj uporabiti njegovih »sijajnih« talentov, je bil imenovan — ravnateljem pivovarne v Žalcu. Na tako mesto spada ali izkušen pivovarniški strokovnjak, ali pa izvrsten trgovec. Pre-koršek ni eno in ne drugo, vendar je on mirnim srcem, brez vsakih očitanj sprejel to mesto, med tem ko njegovi prijatelji v »Slovenskem Narodu« govore o »klerikalnih koritarjih«. Na ugodna mesta se dobi*o razume tudi Benjamin Kune j. Ker mu trgovina v Rajhenburgu ni šla, se je posvetil po-sojilništvu in postal tajnik posojilnice v Brežicah. Še pozni rodovi se bodo bridko spominjali na »slavne« čine njegovega tajnikovanja, na pridobitev »Gliča«, na zidanje modernega hotela na Kranjskem in na težkoče, v katere je vsled Griča itd. prišla posojilnica. Ko so mu postala tla v Brežicah nepri* jetna. je šel za ravnatelja pivovarne v Žalec. Pa tudi tam menda ni šlo, akoravno ima za to mesto stokrat več sposobnosti kot Prekoršek, in kmalu ga srečamo kot, revizorja celjske liberalne zveze. Mož, ki ni Bog ve kako razumel premišljenega gospodarstva in se ni vglobil v razmere male posojilnice, je naenkrat sposoben za — revizorja velikega števila posojilnic, naj istim daje dobre nasvete, jih obvaruje pred — laliko-mišljenim vporabljanjem tujega denarja. Kdo bi se ne smejal. »Izvrstno« izpričevalo o njegovih sposobnostih daje vinarska zadruga v Celju, kjer je Kune j kot načelnik nastavil' tudi enega prijatelja in gospodaril na veliko kakor v Brežicah. Njegovi politični pri-staši-voditelji v Posavju vedo o vinarski zadrugi v Celju marsikaj — povedati. Pri liberalni tiskarni v C e1 j u so vsled i z b o r n c g a gospodarstva izgubile posojilnice do sedaj krog 100.000 k r o n. Govori se pa, da bodo izgubile še več! Pri pivovarni v Žalcu je šlo rakom žvižgat nad sto tisoč kron, koliko jih bo najbrže še šlo. To naj celjski liberalci opisujejo, jim je veliko bližje in tudi gradiva jim nudi dovolj. Hic Rho-dus, liberalni nesebičneži!
+ Strankarska blagajna. Dr. Trii-lerjevc napade na deželni odbor neprenehoma premleva »Slov. Narod« v vedmo bolj prostaški obliki. Dr. Triller je dež. odbornik in s to častjo so združene tudi gotove dolžnosti, med katere spada v prvi vrsti dostojnost. Ne dvomimo, da bodo poklicani faktorji z deželnim odbornikom obračunali. »Narod« upije, da so »vse podpore požrli razni župniki, klerikalni veljaki in drugi klerikalni podrepniki«. Mi smo se informirali o tem, kako deželni odbor sklepa o podporah in smo poizve-deli, da se nobena podpora ne odda brez seje ali brez cirkulacije, pri kateri ima vsak deželni odbornik priliko, da celo prošnjo preštudira in odda svoj votum. V drugih deželnih odborih razpolaga do gotove višine referent sam s svojim kreditom. Kranjski deželni odbor posluje torej veliko strožje iu na najobjektivnejši način, Ju jc sploh
mogoč. O vsaki prošnji se vrše naj-vestnejše poizvedbe, da se dožene vrednost prosilca. Da je to potrebno, dokazuje veliko poučnih zgledov, n. pr.: V nekem kraju so se zmenili najbolj strupeni liberalci in so vložili kar cel kup prošenj na deželni odbor z namenom, deželni odbor prevariti, da bi dobili podpore in se potem norca delali. Seveda so zdaj besni na dr. Lampeta, ki jim je prošnje takoj odbil, seveda po pravilnem sklepu deželnega odbora. Neki drug liberalec je pri občinski vo-litvi strašno rohnel čez deželni odbor. Neki naš pristaš mu reče: »Morebiti boš ravno ti še deželni odbor potreboval.« »Saj mi morajo dati, če prosim.« Eavpije liberalec in vloži takoj prošnjo ea hlev na deželni odbor. Zdaj pa kol-ne, ker se mu jc prošnja odbila. Taki možje so prišli seveda na shod narod-oo-napredne stranke in so s svojim pijančevanjem na veselici dokazali, kako silno so podpore potrebni. Neresnično je, da bi deželni odbor dajal podpore iz kmetijskega kredita župnikom. Nekatere uložene prošnje za zboljšanje gospodarskih poslopij pri cerkvenih prebendah so bile od deželnega odbora odklonjene, z motivacijo, da se deželni kredit za kmetijstvo ne more uporabljati za taka poslopja. Zaradi tega se noben župnik ni hudoval. Li-ralni cigani pa se dero kakor besni. Odklanjajo se samo taki kmetje, o katerih ie notorično, da so pijanci, prav-darji, zapravljivci, lumpje, sleparji, sploh nezanesljivi ljudje, katerim bi bilo greh dati kak denar v roke, ker bi ga porabili v druge namene, kakor pa za zboljšanje svojega kmečkega gospodarstva. In za te se sedaj poteguje na-rodno-napredna stranka. S tem ta stranka samo kaže, iz kakih elementov obstoji.
-fKako deželni avtomobil straši. Db Kregarjevi pravdi v Celju so liberalci videli nek avtomobil voziti med Ljubljano in Celjem. Seveda so takoj zakričali: to je deželni avtomobil, na katerem se vozita Kregar in njegov zagovornik! »Slovenec« je dal pojasnilo, da sta oba deželna avtomobila rdeča, med tem ko je bil tisti avtomobil, s katerim se je vozil Kregar, zelen. — Ko se je na oriovsko slavnost na Vrhniko pripeljal dr. Pegan z rdečim avtomobilom, so takoj to »Slov.« pojasnilo porabili in kričali: Dr. Pegan se je vozil na Vrhniko k slavnosti v deželnem avtomobilu. A ne samo to, da se je dr. Pegan pripeljal na Vrhniko, prikočiral je v rdečem deželnem avtomobilu celo na strmi hrib k Sv. Trojici. Res sta sc dr. Pegan in njegova gospa pripeljala v rdečem avtomobilu na hrib k Sv. Trojici, a tje jih je pripeljal sam lastnik avtomobila, ki ga liberalci lahko zvedo vsak dan pri dr. Peganu ali njegovi soprogi. Kje sta bila tisti dan deželna avtomobila, pa liberalci lahko zvedo v svojo potolažbo pri deželnih šoferjih ali pri referentu. Na Vrhniki ali pri Sv. Trojici gotovo ni bil nobeden. Zanimivo za liberalne možgane jc pa to, da so jih uspehi deželnih avtomobilov tako zmehčali, da ne znajo več številk brati in da jim vedno brnijo ti avtomobili po glavah.
— Slomškova slavnost na Viču-Glincah. Z Viča-Glinc se nam piše: Slomškov dan, katerega smo slavili minulo nedeljo v spomin petdesetletnice smrti nepozabnega ljubitelja in ljubljenca slovenskega ljudstva škofa A. M. Slomška bo v kroniki tukajšnjega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva ohranjen v častnem spominu, v srcih društvenikov in cenjenih somišljenikov, ki so sc udeležili lepe siove; nos-ti, bo pa gotovo obhodil najboljše sadove duha Slomškovega. Lahko rečemo, da nobena društvena prireditev ni tako koristno vplivala na cbčin,sl"vo kakor ravno ta. iVcorkvi se je l lagi pokojni Slomšek slikal kot goreči apostol Slovencev s svojimi velikimi zaslugami za razširjenje nabožnega življenja med -nami. Na prostem, na veseličnem prostoru v krasno ozaljšanem jelšnem gozdiču, kamor se jc nabralo občinstva, da so bili vsi prostori zasedeni, so pa govorniki opisovali Slomška kot prvobori-telja in buditelja za narodne svetinje med Slovenci. prvi govornik deželni odbornik dr. Pegan je segel na politično plat m opisal slavlje Slomškovo pri napredni stranki. Opisal je, kako hinavski so bili naprednjaki na Ponikvi, ko se je pred nekaj leti slavila . lOOletnica rojstva Slomškovega in kako mislijo ti ljudje o Slomšku zdaj, ko so vrgli krinko raz svoj obraz. Govor, v katerem je še marsikaj »slavnega« omenil o »napredku« napredne stranke, je na občinstvo napravil močen vtis, da so spoznali, katera stranka dela za ljudstvo, katera zoper. Gospod deželni poslanec in tukajšnji nad učitelj Ravnikar jo kot zvest in navdušen Slomškar opisal delovanje in zasluge
slavljeiica Slomška na šolskem polju. — P. Thcodor je pa dokazal, kako zvest jo bil Slomšek svojemu geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Pojasnil je Slomškovo ljubezen do mile slovenske domovine in do rodnih bratov Slovanov, katero je pokazal z ustanovitvijo bratovščine sv. Cirila in Metoda. K sklepu je pozval zbrane, naj tudi oni delujejo v duhu Slomškovem zlasti za obmejne brate s tem, da po svojih močeh delajo za »Slov. Stražo«, ki deluje v pravem duhu današnjega slavljenea. Cel čas je na veseličnem prostoru vladalo neprisiljeno, bratsko veselje. Za prijetno razvedrilo je skrbela neumorno svirajoča društvena godba in pa mile popevke Slomškove. Razni ukus-no opremljeni paviljoni so tudi pohvalno vršili svojo nalogo. Tudi običajnega zbadanja ali kakega zahrbtnega nočnega napada od strani nasprotnikov ni bilo. Vse kaže, da so se tudi ti ljudje izpametovali in uvideli, da sc njih intrige ne bodo ustavile lepega napredovanja naše stranke, ker se občinstvo vedno bolj zanima za naše prireditve. Čut hvaležnosti nam nareka sveto dolžnost, da tem potom izrečemo naj-prisrčnejšo zahvalo vsem članom in članicam in somišljenikom, ki so na kateri koli način pripomogli, da je bil Slomškov dan — veselja dan. Slavnim društvom po mili slovenski domovini pa priporočamo, naj p r i r e d e tudi ona enake »Slomškove dneve«, kajti uvideli smo, da enako slavlje zelo koristno in blagodejno vpliva za razvoj pravega krščanskega ž i v 1 j e-n j a. Za vse podrobnosti naj se društva obračajo na pisarno »Slov. Straže«.
—	Iz novomeške gimnazije. Koncem šolskega leta 1911/12 je bilo 272 javnih učencev in 7 privatistk. Od teh je dobilo odliko 41, za višji razred sposobnih z dobrim uspehom je 175, splošno sposobnih 18, nesposobnih 28, ponavljalni izpit jih ima 16 in 1 je ne-izprašan. Primerjajoč uspehe zadnjih let vidimo, da ta gimnazija od leta do leta bolj napreduje. Tudi število učencev raste vedno bolj, k dvema razredoma sta obstajali že par let vzporednici. Z novim šolskim letom se preseli zavod v novo poslopje. Kakšnemu namenu se izroče stari prostori, šc ni določeno.
—	Društvo za otroško varstvo v
sodnem okraju Kamnik priredi 23. julija 1912 popoldne ob 3. uri v sodni dvorani št. 2 svoj občni zbor.
—	Promoviran je bil na Dunaju za doktorja prava gospod Jakob Prešeren.
—	Umrl je v Prečni Jožef M u r-g e 1 j, posestnik iz Daljnega vrha, hiš. štev. 10.
-— Iz škocijana pri Turjaku. Našo župno cerkev je poslikal g. Božič, slikar v Ljubljani. Slikana je v barnč-nem slogu, v lahkih svetlih barvah, ki tvorijo pravo lepoto. Ornamentika je lahka in plastična. Zlačenje je po malem, a umetno razdeljeno, okraski so na primernih mestih in ne pregostni. V celi slikariji je izražena umetnost in sveta priprostost. Presvetli je o priliki letošnje birme pohvalil to delo.
—	Novi razgledni železniški vozovi kanadske pacifiške železnice pridejo v promet na progah Solnograd— Trst in Dunaj Budjejevice prihodnji mesec in sicer na rojstni dan našega cesarja.
—	Za nabiranje malin na Koroškem je podjetnik Rebrek najel na Hrvaškem več sto delavk. Pri zagrebški občinski oblasti je moral položiti 1000 K kavcije.
—	Dunajska podružnica Slovenskega planinskega društva priredi v nedeljo, dne 14. t. m., izlet na Raxo: iz Payerbacha v Kaiserbrunn, čez Brand-sehneide, Jakobskogel, Thorl. Vodi gospod Lj. Valjavec. Odhod z vlakom, ki odhaja z južne železnico ob 6. uri 30 m. zjutraj v Payerbacli. Navadna turistična oprava, provijant. Gosti povabljeni!
—	Organizacijo stanovanjskih najemnikov osnujejo v Zagrebu kot protiutež pred kratkim ustanovljenega društva hišnih posestnikov. Za ustvaritev organizacijo zlasti delujejo uradniki.
—	Pianist Anton Foerster v Chi-cagl. Sin tukajšnjega glasbenega ravnatelja v pok. Anton Foerster deluje že nad tri lota na čikaškem Musical Collegc kot profesor za pouk na gla-sovirju ter je dosegel s svojimi učenci tudi letos kot prejšnja leta odlične uspehe. Čikaški listi pišejo, da nihče izmed mnogih sedanjih izbornih učnih moči na čikaškem Musical Collegc no more v sedanjem času oh zaključku šolskega leta glodati z bolj upraviče-nim ponosom na delo in sadove preteklega leta kot Anton Foerster, glava piano-departomonta in član direktori-ja glasbenega zavoda, ki slovi tudi v
inozemstvu. Pri tekmovanju gojericev ob koncu leta za častne svetinje je znani klavirski pedagog Anton Foerster doživel veselje, da so bili trije izmed njegovih učencev odlikovani z diamantnimi svetinjami in da bi četrti izmed njih dobil enako visoko odlikovanje, ako bi to dopuščali predpisi zavoda. Da sc to ni zgodilo, je vzrok edino to, da je četrti gojenec oziroma go-jenka že lansko leto prejela diamantno svetinjo, zaradi česar se jc morala letos zadovoljiti z zlato častno svetinjo. Odlikovanje učencev je odlikovanje njihovega učitelja, ki stoji kot pedagog in umetnik v prvih vrstah. Čikaški glasbeni list »The Musical Leader«, ki prinaša na sprednji strani slike Antona Foersterja in njegovih štirih odlikovanih učencev, piše, da si jc mr. Foerster med glasbenimi pedagogi, ki jih je mnogo v Čikagi, priboril trdno mesto. Kot umetnik si jc pridobil velik ugled. Njegova igra kaže jasnost, popolnost in moč in te lastnosti se zrcalijo tudi v proizvajanjih mladih umetnikov, ki so pred kratkim dosegli visoka odlikovanja.
—	Nevihta. Iz Spodnje Idrije se nam piše: V torek, 9. julija, se jc pri-podila čez naše gore huda nevihta z divjim bliskanjem in gromenjem. Strela je udarila v Rupnikovo hišo, katere slamnata streha se je takoj vnela. Gasilno društvo je ogenj hitro omejilo. Druge nesreče, hvala Bogu, ni bilo.
—	Razpisane učiteljske službe. 1.
Nadučiteljska služba v Mokronogu, okr. Krško. Rok do 4. avgusta t. 1. Že vložene prošnje obdrže svojo veljavo. 2. V Toplicah pri Zagorju je razpisana definitivna služba. Rok do 4. avgusta t. 1. Okraj Litija. 3. Na. dvorazrednici v Nadanjem selu eno učno mesto za žensko učno moč. Rok do 4. avgusta t. 1. Okraj Postojna. 4. Nadučiteljska. služba v Banji Loki. Rok do 10. avgusta 1912. Okr. šolski svet Kočevje. V Banji Loki dobi lahko pameten učitelj lepe postranske zaslužke.
—	V Ameriki umrla Slovenca. V Calumetu je umrl eden najstarejših slovenskih pionirjev v Ameriki g. Matija B. Wertin. Rojen je bil v Dobličah, črnomaljski fari na Belokranjskem, leta 1847. Prišel je leta 1864 v Ameriko, bil je torej v Ameriki 48 let. Zapušča vdovo Nežo Wertin in pet sinov. — Umrl je v Clevelandu, O., rojak Anton Slavec v 27. letu svoje dobe. Bolehal je dalj časa za sušico. Pokojnik je bil doma iz Kncžaka na Notranjskem, kjer zapušča stariše, v Clevelandu pa brata.
—	Slovenska poroka v Ameriki. V Forest City, Pa., se je poročila dne 24. junija gdčna. Ivana Carli, hči rojaka Blaža Carli iz Logatca na, Kranjskem, z Franom Janežičem, doma iz Višnje gore.
»SLOVENSKA STRAŽA«.
Slomškov dar po 20 K:
72. Jan. Kozinc, župnik v Slivnici, 20 K. — 73. Po Fr. Spindler, kaplanu v Brcžicah, darovala duhovščina videmske dekanijc, 20 K.
Prvi novi dvekronski novec so darovali:
Anton Mezeg, župnik v Špitaliču, 2 K. — Jos. Gstlman, posestnik in gostilničar v Hočah, 2 K. — Jan. Abram, vikar v Oblokah, 2 K.
Dar hranilnice:
Ob priliki občnega zbora Kmečke hranilnice in posojilnico v Št. Ferjanu, 2 K 10 vin.
Nadalje se je nabralo kol Slomškov dar:
Darovali Krambergerjevi sorodniki v Gor. Žerjavcih povodom odhoda Fr. Maksa Kramberger, 2 K 50 vin. — Jakob Černe, Kranjska gora, 13 K,
—	Mesto venca na grob umrlemu okrajnemu zdravniku dr. Moricu Neuberger, daroval zdravstveni zastop v Ložu, 15 K. — Neimenovan, Kanal, Goriško, 80 vin. — Fran Klavora, Bovec, 13 K. — Po A. Čargo, kuratu v Nabrežini, dar neimenovanega, 1 K. — Mat. Bobnar, posestnik v Lahovičah, 1 K 10 vin. — Alojzij Musi, kaplan. Rečica na Paki, 6 K. — Ob priliki pogreba vrlega somišljenika Frana Čulk nabrano 8 K. — Josip Kikelj, Bohinjska Bistrica, 1 K 50 vin, — Po gdčni. L. Strah neimenovana v Ljubljani 5 K. — Čelrlošolci kn. šk. gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano 2 K 50 vin. — A. Salmič, Črnomelj, 1 K.
I t. nabiralnika:
Iz nabiralnika v gostilni pri Ruechu v Tržiču 4 K. — Po podružnici v Vogrčah, iz nabiralnika v župnišču, 9 K.
Prispevki podružnic:
Podružnica v Konjicah, nabrala Ivana Godec, 4 K 10 vin. — Podružnica v Žirch 19 K 70 vin. — Podružnica Prihova 2 K. — Podružnica v Prvačini 35 K. — Podružnica v Idriji 45 K. — Podružnica na Blokah ?KK 40 vin. — Podružnica v Preski 25 K.
—	Podružnica v Celju 100 K. — Podružnica v Šmartnem pri Litiji 44 K. — Podružnica Dobrova pri Ljubljani 10 K 40 vin.
Povsod agitirajte za številnejše prispevke »-Slovenski Straži«!
Štajerske novice.
š Pogreb prof. štreklja. Včerajšen pogreb pokojnega, učenjak je bil veličastni. Udeležili so se ga zastopniki vseh graških slovenskih društev, vsi graški znanci in prijatelji, kolegi iz modroslovnega oddelka z dekanom in rektorjem v ornatu in s pedali. »Slov. Matico« je zastopal odbornik g. Gove-družba sv. Mohorja dr. Rožič, zgo-
dovinsko društvo v Mariboru g. dr. Turner. Izmed starejših učencev pokojnikovih smo videli edino gosp. dr. Arnejca iz Maribora. Mnogo vencev od sorodnikov, znancev in prijateljev in različnih društev je dičilo krsto in cvetlični voz. Ko smo prišli na pokopališče, sc je vlil gost dež, ki je pokvaril pogrebno slavnost; izpadli so govori, ki smo jih bili pri velepomembnosti pokojnika za slovansko jezikoslovje pričakovali.
š Profesor Božidar štiftar, državni svetnik ruski, potuje s svojo soprogo v svoj rojstni kraj Solčavo. Celih 39 let že živi ta odličen štajerski rojak na Ruskem, kjer ga je car odlikoval z mnogimi redi za njegove izvanredne zasluge, tako da je vitez sv. Vladimir-ja, sv. Stanislava, sv. Ane itd. Te dni se je odličen mož mudil na Dunaju in v Maria Enzersdorfu.
š Rudarji so ga zaklali. V nedeljo so sc pri Sv. Jedcrti nad Laškim trgom stepli rudarji. Več rudarjev je bilo v pretepu ranjenih. Med temi je bil tudi Franc Golavšek, katerega je eden od fantov zabodel s kuhinjskim nožem v prsa ter mu ranil pljuča. Nezavestnega so spravili v celjsko bolnišnico, kjer je ne da bi prišel k zavesti, kmalu na to umrl.
š Zidarli z odra padli. Iz BraslovČ pri Celju: Pri posestniku Francu Ko-privšeku pri Sv. Martinu zidajo novo hišo. Te dni se je naenkrat podrl oder, na katerem so bili trije zidarji. Vsi so padli v globočino ter zadobili več ali manj hude poškodbe. Spraviti so jih morali v bolnišnico.
š Fantovska vojska. Iz Ptuja: V. zadnji noči proti 11. uri je prišlo trinajst fantov iz vasi Pobrež v sosednjo vas Lončaves. Tam so začeli vpiti ter lomiti plotove na vrtovih. Vsled krika so prišli lončeveški fantje. Med obemi je prišlo do hudega pretepa, v katerem je Jaaiez Mikulič večkrat ustrelil iz pu* ške. Od strelov so bili zadeti fantje Jakob in Martin Rogina ter Jože Krajnc, Dobili so težke poškodbe na obrazu, rokah in hrbtu ter so obležali ne tleh.
š Umrl je v Moti pri Ljutomeru bivši dolgoletni župan Ivan R a j h.
š Ropar. Iz Celja: Ko se je te dni proti 10. uri zvečer vračal kočarski siti Franc Gmajner domov proti Vojniku ga je pred hišo Karla Lešnika, napadel Alojz Stropnik ter ga pobil s kamenom na tla. Tolkel ga je tako dolgo po gla. vi, da je ranjenec padel v nezavest, Med tem pa je Stropnik Gmajnerju ukradel srebrno uro in verižico ter dva petkronska tolarja. Stropnik je še isti večer pobegnil v Celje, kjer je hotel uro spraviti v denar. Orožniki pa. so ga kmalu izsledili in ga izročili sodišču.
š Imenovan je postajenačclnik gospod Jože Schneider na Pragerskem nadrevidentom.
š Požar. Iz Ptuja: Te dni je na po-< du posestnice Katarine Mlaker v Slo-venjivasi nastal ogenj, ki je uničil vsa poslopja razen kleti. Zgorel je tudi ves živež in orodje. Škoda znaša najmanj 10.000 K, zavarovalna vsota pa komaj 2000 K.
š Stavka steklarskih pomočnikov v Gradcu sc je v ponedeljek končala. Razun enega so šli vsi pomočniki zopet na delo. Sporazumeli so se z mojstri glede mezdnih diferenc.
š Delo je ustavil podjetnik Bertok, ki je imel v graščinskih gozdih na Planini pripravljati oglje. Krive so baje neugodne' denarne razmero v Italiji. Veliko delavcev jc vsled tega brez kruha.
š Imenovanje. Iz Gradca. Tukajšnji c. kr. priv. meščanski kor je imenoval namestnika grofa Claryja za svojega častnega polkovnika.
š Stavka mizarskih pomočnikov v Gradcu se je deloma že končala. Kršč. soc. mizarski pomočniki so izjavili, da so z 5odstotnim zvišanjem urne mezde zadovoljni. Stavkajo pa še socialistični pomočniki naprej.
Primorske vesli.
P Kapitalisti proti zadružništva.
V Vrtojbi pri Gorici je dobro prospeva-joča »Gospodarska zadruga«, ki skrbi za razpečavanje kmetskih pridelkov. Ker je letos letina za krompir bogata, da so nekateri kmetje dobili 5000 do 6000 K zanj, so se poskusili obogatiti s kmetovimi žulji bogati goriški in tržaški špekulantje in so intrigali na vse načine proti zadrugi. Grozili so članom, da bodo spravili zadrugo s kapitalom ob tla. A načelništvo je znalo premagati te zapreke. In danes je zadruga na trgu zmagalec, članom je pa vzrastla kmečka samozavest. Kapitalisti so poskusili tudi podkupiti načel-stvo, a ostali so na cedilu in zdaj se jim le še sline cede po dobičku, ki bo šol v kmečke roke, mesto v njihove žene«
p Požar v Podbežah v Gornji Istri.
Dne 8. julija je upepelil ogenj štirim posestnikom vsa gospodarska poslopja, hišo, hišno opravo, seno, kratko rečeno vse. Rešili so si golo življenje in obleko, katero so imeli na sebi. Ker je pihala močna burja, bila so vsa štiri gospodarska poslopja naenkrat v plamenu. Z velikim naporom se je prihi-telim na pomoč posrečilo, da se ni ogenj razširil na ostalo vas. Škoda je cenjena nad 40.000 K, kar je za naše gospodarske razmere ogromna vsota. Vsi štirje pogoreli posestniki so prav pridni gospodarji z drobnimi nedoraslimi otročiči in povrh tega zavarovani za majhno vsoto. Zato so sedaj v veliki tiski in v resnici usmiljena vredni. Dobrohotni milodari naj se pošiljajo na župni urad v Hrušici pri Pod-gradu (Istra).
p Gradež. Koncem decembra 1911 zatvorjeno izdajališče voznih listkov in pretljažno odpravništvo c. kr. avstr. državnih železnic v zdravilišču Gradež se iznova otvori dne 10. julija 1912 z istimi odpravnimi pravicami kakor lansko leto. Službo bo opravljala »Societa di Navigazione« Nib, Societa a. G. L. v Gradežu.
p Novi tunel Sv. Vida v Trstu. V petek ali soboto bo odprt občinstvu v Trstu novi tunel Sv. Vida, ki je nadaljevanje tunela pod Montuco. Tunel jc dolg 418 metrov, torej 68 metrorv daljši nego oni pod Montuco. Tunel je širok 115 metra in sredi oboka 7-25 metra visok. Z otvoritvijo novega tunela Sv. Vida zadobi tunel pod Montuco večjo važnost in bo sedaj središče mesta direktno zvezano z okrajem Sv. Jakoba in industrijelnim okrajem Sv. Andreja. — Skozi oba tunela se v kratkem odpre nova tramvajska proga.
p K umoru na Kalvariji pri Pod-gori. Dne 3. t. m. jc bil, kakor smo poročali, aretiran Alojzij Maraž s Sv. Florjana kakor osumljen umora, izvršenega na Kalvariji. V soboto sta bila pa aretirana tudi Josip Maraž in njegova mati, ker sta osumljena sokrivde umora.
p Umrl je na Kontovelju v 88. letu Bvoje starosti Lovrenc D a n e v.
p Cerkveno blagajno odnesli. V
noči od ponedeljka na torek so dosedaj še neznani tatovi udrli v prazno vika-rijatsko poslopje v Sovodnjah, v katerem se je nahajala cerkvena blagajna. Tatovi so odnesli blagajno, v kateri jc bilo okoli 500 K denarja, razne knjižice in obligacije, vredne več tisoč kron. Ukradeno vrednost cenijo na 10.000 K.
p Zopet aretacija v Pulju. Sodna oblast je dala sinoči aretirati znanega Inženirja Lebana. Roka pravice ga je prijela sinoči ob 9. uri na njegovem stanovanju v ulici Muzio. Aretacijo je izvršila policija pod poveljstvom inšpektorja Penka. S tem je število are-tirancev naraslo na 24. Kakor nam zatrjujejo, so se povodom te aretacije odigravali nepopisni prizori. Leban je rodom Tržačan, seveda iz italijanske družine. V Pulj je prišel pre 14. leti in je bil po nekaj letih imenovan za inženirja v mestni plinarni. Ker je bil strasten kamorist in agitator, je tudi on — kakor Borri — hitro avanziral in postal predstojnik ne le plinarne, ampak vseh občinskih stavbenih podjetij. Kakor tak je bil najbolj ugledna in vpliv-(iia oseba med vsemi nameščenci občine. Mož je delal kar je hotel, in je bil odgovoren edinole občinskemu načelniku za vse svoje čine. Vzrok aretaciji so tu že večkrat omenjeni nekorektnosti na škodo občine in davkoplačevalcev.
ljuUljansKe novice.
lj Osebne vesti z magistrata. Prošnja provizoričnega stavbnega pristava Alberta Poženela za definitivno imenovanje se odkloni. — Ano Zupane se imenuje za definitivno oficijantko. — Dosedanji prvi komisar Albin Semen se imenuje odslej nadkomisar, dosedanji drugi komisar Fran Goveltar pa komisar. — Monter Fran Kodelja je pomaknjen v X. razred.
lj Rihard Jakopičev paviljon l)i rad gospod Jakopič oddal mestni občini. G. Jakopič ga ne more več vzdrževati. V paviljon je g. Jakopič zabil 38.000 K. G. Jakopič stavlja občini predlog, da občina plača dolg pri Toniesu v znesku 14.000 K, 20.000 K pa izplača njemu v treh obrokih.
lj »Ljudski glas«t ki ne more priti do veljave. »Časnikar« Franjo Pire, kateremu so pri topničarjih nadeli lepo ime »general bum-bum«, čuti, da ima v sebi »ljudski glas«. Ta »glas« se mu večkrat oglaša, pa ljudje nimajo pravega pojmovanja za krušne in druge potrebe tega »glasu«. Sedaj pa ie poslal gospod Pire mestni občini ljubljanski dolgo vlogo, v kateri prosi, naj 3e mu da tiskarniška koncesija, da bo mogel tiskati svoi nov list »Ljudski
glas«. Svojo prošnjo je utemeljil s tem, da noče nobena tiskarna tiskati njegovih »glasov« in da jo radi tega treba, da on ustanovi novo tiskarno. Razume se, da je bila ta brihtna prošnja soglasno in z veliko veselostjo odklonjena. Pire j c v prošnji popolnoma pozabil na to, da se tiskarne s »kačjim kapitalom« ne ustanavljajo. Zato bo pa še dalje moral piskati dolenjskim modrasom, drugi se na njegove »glasove« nikakor nočejo privaditi.
lj Druga dramatična produkcija privatnih gojencev Milana SkrbinŠka, člana slovenskega gledališča, sc prične jutri, v petek, dne 12. t. m., točno ob 8. uri zvečer. — Pričetek sinočnje produkcije se je bil zavlekel skoraj za tri četrt ure. To pa radi takorekoč v zadnjem trenotku nastalih nepričakovanih težkoč glede izposojitve in prevoza pohištva iz slovenskega deželnega gledališča. Za petek je vse pripravljeno. Torej točno ob osmih, da se ne bo kdo zanašal. Opozarjamo na R. Zarni-kovo izvirno noviteto, ubranostno sliko »O polnoči«. — Vstop prost. Prostovoljni prispevki v pokritje stroškov se hvaležno sprejmejo.
lj Oblastveno nedovoljen trgovski tečaj. Po ljubljanskih ulicah vabijo lepaki k vpisovanju v trgovski tečaj učitelja Gartnerja, kateremu je deželna vlada že meseca svečana t. 1. prepovedala rabiti za svoj zavod dostavek »Oblastveno dovoljen«. — Čudimo se predrznosti učitelja Gartnerja, ki pripoveduje na omenjenih lepakih občinstvu, da se bodo na njegovi šoli poučevali predmeti, za katere nima sploh oblastvenega dovoljenja. Šolski referent je pri deželnem sodišču ljubljanskem dne 26. oktobra 1911, Pr. 68-11, izjavil dobesedno med drugim tudi to-le glede šole Gartnerjeve: »G. Fr. Gart-ner je vložil meseca decembra 1909 na mestni šolski svet prošnjo za koncesi-joniranje trgovskega tečaja. Ministrstvo je to Gartnerjevo prošnjo odklonilo nekako jeseni leta 1910 z utemeljitvijo, da prosilec ni opravičen vzdr-žavati takega tečaja, za kakoršnega prosi, ker bi moral v slučaju, da se mu ugodi, kot vodja te šole, imeti kvalifikacijo za trgovske šole. Tečaj je bil torej v šolskem letu 1909 in 19li nekako toleriran.« — Čas bi pač bil, da deželna vlada temu trg. specialistu stopi prav trdo na prste in pouči tega liberalnega učitelja, naj se zmeni za zakonite predpise.
lj Umrla je v deželni bolnici soproga deželnega oficijala gospa Marija F o r t i č. V cvetu let, po enoletnem srečnem zakonu jo je pokosila smrt. S svojim soprogom je bila na počitnicah, kjer je nenadoma obolela na slepem črevesu, kateremu je podlegla. G. For-tiču ob prebridki izgub^ ljubljene soproge naše najiskrenejše sočutje.
lj Umrl je danes ponoči železniški postajenačelnik v pokoju gospod Fr. Sterle v 71. letu starosti. N. v m. p.!
lj V konkurzu je trgovec Ludovik Dollenc v Prešernovi ulici.
lj Umrl je vpokojeni nadsprevod-nik g. Anton M a y r.
SEJA IZVRŠEVALNEGA ODBORA S. L. S.
se vrši v petek, dne 12. julija, ob 6. uri zvečr v posvetovalnici Katol. tiskovnega društva (Katol. tiskarna, I. nadstropja).
TelsfonsKa in Brzojavna poročila.
ČEŠKI RADIKALCI ODLOfcE MANDATE?
Praga, 11. julija. Narodno socialni poslanec Sviha poživlja mladočeške poslance v češkem radikalnem glasilu »Češke Slovo«, naj z ozirom na obstoječi kompromis med strankami odlo-že mandate. Češki radikalni poslanci bodo njegovemu zgledu sledili ter se podvrgli sodbi volilcev v vsakem oziru.
SIR GREY O ZUNANJEPOLITIČNEM POLOŽAJU.
London, 11. julija. Državni tajnik za zunanje zadeve sir Edvard Grey je govoril o zunanjepolitičnem položaju in dejal, da je slednji, kar se Anglije tiče, predvsem odvisen od njene bro-dovne taktike. Grey sc je pečal z angle-škoruskim sporazumom glede Perzije in vprašanjem Sredozemskega morja, ki da je za Anglijo največje važnosti. Angliji ne preostane vpričo sedanjega položaja nič drugega, nego da odpošlje tjakaj zadostno brodovno silo, da ie za vsak slučaj pripravljena. Kar se tiče razmerja do Nemčije, je izborno. Politika Anglije ostane ncizpremenjena. Glavno skrb je obračati na prijateljstvo s Francijo in Rusijo in če poleg tega vlada dobro razmerje med Rusijo in Nemčijo, kakor se je onidan pokazalo, si more Anglija k temu le čestitati
KRIZA V CARIGRADU.
Carigrad, 11. julija. General Na-zim-paša je portfelj vojnega ministra odklonil. Ako se ne najde naslednik, bo ves kabinet zašel v velike težave in je preičakovati celotne demisije.
KAJ ZDAJ NA DUNAJU DELAJO.
Dunaj, 11. julija. V ministrstvih se izdeluje budget za leto 1913.
VOJNI MORNARIŠKI NADZORNIK.
Dunaj, 11. julija. Podadmiral Anton Ilaus je imenovan za vojnega mornariškega nadzornika.
ČUVAJ — HRVAŠKI BAN?
Zagreb, 11. julija. V političnih krogih domnevajo, da bo komisar Čuvaj imenovan vendar-le za hrvaškega bana. Za sekcijske šefe bodo menda imenovani: za notranje zadeve ministrski svetnik Unkelhauser, za justico dr. Nikolič-Zcnunski in za uk in bogočast-je grof Jelačič. Do jeseni pa ostane najbrže še vse pri starem.
ZMEŠNJAVE V PORTUGALU.
Lissabon, 11. julija. Glasom zadnjih poročil je vodja rojalistov Concei-ro s 550 možmi zopet vdrl v Portugalsko, a so ga vladne čete porazile. 62 rojalistov je ubitih, 97 ranjenih, nad 200 je vjetih, ostali so se razkropili.
PROTESTNE IZJAVE V ITALIJI PROTI VOJNI.
Rim, 11. julija. Na socialističnem kongresu v Reggiu se je protestiralo proti vojni v Tripolisu ter se je sprejela tozadevna resolucija z velikim odobravanjem. Socialno demokratični 84-letni veteran Lazari je izrekel med živahnim odobravanjem žrtvam obeh narodnosti, ki jih prinaša ta vojna, svoj pozdrav. V imenu strankinem je izjavil dr. Bussi, da se je s kongresom v Reggiu pričel nov oddelek zgodovine italijanskih socialistov.
VOLILNA REFORMA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 11. julija. Zbornica je včeraj sprejela s 329 proti 217 glasovom celo predlogo volilne reforme. Zadnji odstavek predloge določa, da stopi v veljavo šele pri novih volitvah v zbornico. Reforma sloni na proporcu.
UPOR RUSKIH MORNARJEV.
Sebastopol, 11. julija. Med mornarji ruskega bojnega brodovja so izbruhnili resni nemiri. O tem čuvajo najstrožjo tajnost.
RUDNIŠKA NESREČA V DENABYJU.
London, 11. julija. Rudniška nesreča v Dcnabyju, ki je zahtevala 75 smrtnih žrtev, bi bila še večja, ako bi ne praznovalo večje število delavcev zaradi navzočnosti kraljeve dvojice. Doslej so prinesli na dan 69 trupel. Ob času katastrofe jc na mestu eksplozije delalo samo 37 rudarjev; ob normalnem času bi jih bilo 136. Vzroki eksplozije še niso natančno znani. Eksplozija je v rudniku uničila vse rešilne in varnostne naprave, vsled česar so se mnogi požrtvovalni delavci, ki so hiteli žrtvam na pomoč, zadušili vsled strupenih plinov.
STRAŠNO DIVJANJE ZNORELEGA MESARJA.
Gradec, 11. julija. V Eibiswaldu je znorel 231etni mesar Franc Brenner. Napadel je na ulici sodnega slugo Jurija Deutsclimanna in ga zabodel blizu srca, nato pa je sunil z nožem v desno stran prsi neko Terezo Gut-mann. Nato je norec zbežal v bližnji gozd, ko se je pa vrnil, je napadel neko Ivano Nickel, katero je 18krat v prsi in hrbet zabodel, da je na mestu mrtva obležala. Naposled so orožniki norca ukrotili in ga v norišnico spravili.
UMORI IN SAMOUMORI TER POIZ-KUSI.
Trst, 11. julija. Tu je regnicolo Bernard Gallo, težak, streljal na neko Ano Marcolino, tudi iz Italije, koje mož služi zdaj v Tripolisu pri vojakih, a je v Trstu z omenjenim Gallom živela skupaj. Gallo jo jc liotel umoriti zato, ker je tudi v Trstu z drugimi možmi ljubimkovala. Gallo -je hotel tudi samega sebe ustreliti in je preje ranil tudi nekega Delcantico, pri katerem je bil on s svojo priležnico na stanovanju. Zgodilo se vsem trem ni nič posebnega.
Kolin (Češko), 11. juliia. 191etni vrtnar Pawinger je na cesti ustrelil svojo ljubimko, 211etno služkinjo Ano Straka, nato pa še samega sebe.
ŠKANDALI PRI IZPITIH NA UNIVERZI V PADOVI.
Padova, 11. julija. V torek je došlo pri izpitih na tukajšnji univerzi do velikih škandalov. Ko je neki profesor udaril s palico nekega, medicinca, ki se je renitentno obnašal, so dijaki hotel:, profesorja pretepsti. Rektorat je nato izpite suspendiral,
NESREČE AVIATIKOV.
Dunajsko Novo mesto, 11. julija Tu je aviatik poročnik Anton Wenze! od i9. pešpolka padel z višine 30 m 3 aeroplana in se težko poškodoval. Po^ ročnika so prepeljali v bolnišnico, apa rat pa je razbit.
Rim, 11, julija. Aviatik Giodomo jt padel iz aeroplana, pri katerem se je bil motor pokvaril, v vodo, iz kater« so ga nepoškodovanega petegnili.
SMRTNA KOSA.
Solun, 11. julija. Nadinspektor orl entalskih železnic Emanuel Steiner j« tu umrl.
Bern, 11. julija. Znani zvezni svo. tovalec dr. Deuchcr je umrl.
RUDNIŠKA NESREČA.
New York, 11. julija. Iz Chileja sc poroča, da se je ondi zgodila rudniška eksplozija in je 38 rudarjev ubitih.
Razne sivari.
Ponesrečeni vojvoda Acunja. -* španski kralj odpeljal pon, srečcneg£ vojvodo. Iz Madrida se poroča, da j« ponesrečil avtomobil vojvode A,cunje Španski kralj mu je priliitel s svojiir avtomobilom na pomoč in je prepeljal vojvodo in njegovega šoferja v grad vojvode, ki si je zlomil roke in noge.
Vročina v Ameriki. V Čikagu j« umrlo na solnčarici zopet 9, v FiladeL fiji pa šest oseb. — Iz Alaske poročajo da je v u 1 k a n C a t a y zopet pri* čel bruhati.
Žanjci štrajkajo v občinali Hajdu-Samson, Ealinaz-Ujvaroš in Tiszacse-gu na Ogrskem. Zahtevajo zvišanj« dnevnin. Delodajalci se nočejo udati ir groze, da pokličejo na delo rusinsk« delavce. Vlada je menda ž,e tudi naro-čila Rusine; med domačim delavstvorr vlada veliko razburjenje, orožništvo sc še pomnožili.
Vrt za 65 milijonov si bi mogel omisliti k večjemu kak kralj, a tud marsikateremu vladarju bi bilo to no mogoče. Kar pa kronanim ni mogoče je bilo mogoče nekronanemu vladarju tobačnemu kralju Jamesu B. Duke Vrt, ki obdaja njegov grad v New Jer seyu, pokriva veliko ravnino, ki je bi Ia poprej popolnoma nerodovitna. Ii nerodovitne zemlje je napravil Duk< park, ki mu ga po lepoti ni enakega ir presega celo znamenite versaillske vr tove. Pustil jc postaviti hribe, napravi ti slapove in jezera. Ves park zavze ma 12 kvadratnih kilometrov. Pota s< dolga 50 km, in da so posadili vrt, j< bilo treba 40 milijonov rastlin. V parku je okoli 200 vodometov in slapov. Ako bi vsi vodometi na dan delovali, b"! porabili 90 milijonov litrov vode. \ parku mrgoli tudi timetnin, kipov itd Od grada do meje parka vodi podzemski hodnik za posle, da ne moti šetal-ca v parku pogled na kakega služečega človeka. V dobro pa je šteti tobačnemu kralju, da namerava dvakrat na teden dovolili občinstvu pristop v svoj park. ki je veljal nad 65 milijonov.
Pariška policija dobi oklepe. V pariškem municipalncm svetu se jc grajal nastop policije proti Bonnotu in Garnierju, češ, da je bil njen aparat preobširen; s primerno metodo bi se bilo dalo banditom priti do živega z veliko manjšimi sredstvi in jih tudi dobiti žive v roke. Policijski predsednik Lepine je priznal, da je ta kritika opravičena. Sedaj so dali za policiste napraviti lahek jeklen oklep, ki jih bc ob naskoku varoval krogelj, sami pa bodo ob napadu v zabarikadirane hišo metali smvd3j.ive bombe in ročne granate.
Brez klobukov — najnovejša moda za gospode. V Parizu so začele hoditi letos mnoge modne dame brez klobukov. Posnemati so jih sedaj začeli tudi moški. Po boulevardih in cestah hodijo najfinejši gospodi gologlavi. Vsi so le,-po počesani in po njihovi zunanjosti je videti, da njihova najnovejša moda ni nastala morebiti zaradi kakih praktičnih razlogov. Vlasuljarji so kot spretni ljudje znali takoj izkoristiti zase novo modo in danes se vidijo po pariških boulevardih prava čuda raznih frizur, kakor tudi mnogo takih gospodov, ki nosijo lasulje zelo umetniško počesane kakor da so iz pravih las.
DEMONSTRACIJE NA PARIŠKEM VSEUČILIŠČU.
Včeraj so sc vršili na vseučilišču v Parizu velikanski izgredi. Pri izkušnji je namreč med 60 dijaki izdelalo le 9 sprejemno izkušnjo. Dijaki so nato priredili velikansko demonstracijo. Ko jo pa še naznanil predsednik komisije,, ki je izpraševala naravoslovje, da jej izkušnjo napravilo med 28 dijaki le 6,' se je škandal povečal. Pretepli so sluge, razbili vrata, okna, mize, stole, ki so jih hoteli zažgati, kar jc preprečila
došla policija. Med policijo in dijaki se je vnel krvav boj. Zaprli so nad sto dijakov.
ZMEDE V TURČIJI.
Vojni minister Mahmud paša izjavlja v svoji demisiji, da ker je že tri leta vojni minister, se mu zdi oportu-no, da postavo, ki pripoveduje častnikom politikovati, kak drug mož izvede. Sodijo, dfe bo moralo odstopiti celo ministrstvo. Kot veliki vezir pride v postov le Hilmi paša. Mladoturško časopisje ostro kritikujc predlog, ki se je
predložil senatu, po katerem ne bi smoli politikovati državni uradniki in duhovniki. Iz Albanije ni danes veliko poročil. Kakor smo včeraj poročali, so turški vojaki prodrli v Krnjo. Danes se poroča, da so turški vojaki imeli med maršom hude bojo z albanskimi vstaši in da so izgubili veliko vojakov. Proti bivšemu divizionarju v Monastiru, Fe-taj paši, so uvedli vojno sodno preiskavo. Iz Carigrada se poroča, da odpošljejo Lahi v Dardanele 12 podmorskih čolnov, ki bodo nadzirali turško vojno brodovje.
2165
flli hočete vsaj 10 vinar!ev na teden žrtvovati za svoio oziroma za prihodnlost svojih otrok?
Potem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haasea o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Anton Fortič, deželni pisarniški oficijal naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem v svojem kakor v imenu hCerke Rušice pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo včeraj zvečer ob 9. uri poklicati v boljše življenje, prevideno s svetimi zakramenti našo nepozabno soprogo, mamico, sestro in teto
Mici Fortič * PetrovčK
v 25. letu njene starosti.
Pogreb se bo vršil dne 12. julija ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maša se bo brala v farni cerkvi pri sv. Petru.
V Ljubljani, dne 11. julija 1912.
ŽalujoSa rodbina
Foftie « Petro veič.
Brez vsakega posebnega obvestila.	Pogrebno podjetje „Konkordia" v LJubljani.
-J
s G. stanovanji v sredini mesta se poceni
proda.
Poizve se pri magi-stratnem slugi g. Eevcu ali pa na Dolenjski cesti št. 50 v Ljubljani.	2174
Krepak, zdrav deček v starosti 15 let išče mesta kot	2177
= vajenec =
v kaki mešani trgovini. Ponudbe naj se pošiljajo upravi lista pod št. 2175.
Radi preselitve oddam nekaj
tehničnih knjig in merilnih instrumentov
ter so isti v dopoldanskih urah v pisarni podpisanega, Šolonburgova ulica 3, do 13. t. m. na razpolago.
Franc Žužek
2137
c. kr. v. inženir.
Spominjajte se pri vseb prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
lahke, prožne hoje. Nobene utrujenosti več. — Trpežnejše od usnja. Pristni
PALNA
kavčug-podpetniki
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. 2082 5
Sklep.
JL.2I.VL 95.
Konknrzna stvar Franceta Verstovšeka v Cerknici.
Pri naroku dne 9. julija 1912 so upniki sklenili, da se prodajo na javni dražbi v konkurzno maso spadajoče, še ne iztirjane terjatve v skupnem znesku 1005 K 21 h.
V to svrho sc določa narok na dan
20. julija 1912
ob 9. uri dop. pri podpisanem sodišču v sobi št. I. Vzklicna cena, pod katero se ne bo prodalo se je določila na 61 K. Konkurzna masa ne jamči nc za resničnost, ne za izterljivost.
Izkupilo j c plačati takoj. Seznam terjatev se lahko vpogleda pri sodišču.
C. kr. okrajna sodnija v Cerknici, odd. Iy
dne 9. julija 1912.
2174
[vseli poslovnih transakcij. Izdajanje tekov, nakaznic,
IN KREDITNIH PISEIT1
za vsa glavna in stranska mesta in- in inozemstva.
IZPELI MIH
♦ c. kr. pkiuil. bmičiiii in hieiuhliiičiih deli1iskh druzbh ♦ HM K UP 391 PI&ODHJH
t Akcijski kapital: 50.000.000 kron.	Rezervni zakladi: 22,000.000 kron. $
91
MV«RH1BM« oshednih menirlnii;«:	x	vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev,
ihlefckuk ~ DIMHJ I llfOLLŽElLE šted i	♦	akc«> Prior,t^ zastavnlc, srečk Itd., itd.
Baden, (cika Knmnlca, Čeika Lipa, Brno, Gablnnz, N. Graslltz, Inomost,	J	Zavarovanja proti izgubi pri mm srečk in vrefln. papirjev
Krakov. L.,omer.ee. Moravski, Zun.pe.rk. M«d.,„„ Mera^Nov,•,,£,„. £	Pr03Pekte in Cenike premij ZaStOnj in franko
nraHov , Liiomcricc« i"«'	« 9	, ».v. » - -
Plzen, Praga, Llbcrcc, Tepllcc, Scnov, Dnna|sko Novomeslo, Cvttava
Kranjski deielna farnim
Obrestuje hranilne vloge po
4'A 7.
lirez vsakega odbitka. Obresti sc pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v okočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 V/.
komunalnih zadolžnicah.
u delelnem dvorcu
ohod o Gosposki ulici z.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Mratine ure za stranke usak deBaunik od pol 9. ure dopoldne do t. ure popoldne.
Odda se lepo, zračno 2160
stanovanje
obstoječe iz o sob z vsemi modernimi
pritiklinami za avgustov termin. Vpraša naj se Sodna ul. 1 pri hišniku.


Poziv na p. t. duhovščino!
H
nI K
Morsko kopališče ni Gradež pri Ogleju

Kakor prejšnja leta, je hiša duhovniškega podpornega društva „Pio Sovvegno" na razpolago tudi letos meseca junija, julija in avgusta odpo-čitka in razvedrila potrebnim duhovnikom. Cena za hrano in postrežbo je zelo zmerna. — Pojasnila daje pred-sedništvo nPio Sovvegno" v Gorici
išče službe pri kakem gospodu duhovniku, najraje kje na Gorenjskem. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. 2173.
>o o
_co
"e" eo c
3 (SI
Domača tvrdka I
Priporočamo solidno tvrdko
Domača tvrdka!
odni
damskih in otroških slamnikov ter športnih čepic
vseh vrst
o«	• • o fl
©IZI Židovska ulica št 8
— Cene brez konkurence. —
2036
M< Cd
N
SL o ca

:: Stari trg 28
trgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, podobami In zrcali po - najnižjih cenah =====
sc priporoča prečastiti duhovščini in slavnim ccrkvcnim predstojništvom za lastno
V8 umetno izdelovanje slikanih cerkvenih oken.
Načrte in proračune na željo. - - Solidna postrežba-
¥se predmete zelezninske stroke
dobite najceneje pri
❖ ♦ ♦ n ♦
v
1 1\

♦	H	♦
vb Himiiritnu # 8	Z
♦	a	♦
♦	if	♦
Peter Majdič, Celje. f i	§
1251 i Postrežba točna!
♦
Podpisano upraviteljevo konkurzne mase Karla Lenče-ta na Lavorci prodajalo bode
od 22. julija t L dalje
vso konkurzno maso s padajočo in v Lavercl sa nahajajoSo vinsko zalogo na licu masla Iz proste roks.
Na prodaj bo: ca 1800 hI beleija In rudočega vina ter žrnlne, večje število hramuih sodov (I/ager-gebinde) s skupno vsebino ca 1300 hI, nekaj sto transportnih sodov, dalje kletarsko orodje, kakor puinpe, pipe, cevi, itd.; daljo okoli sto steklenic šampanjca In vina v buteljkah, okoli 570 litrov žganja itd.
Ob jednern prodala se bodo tudi v Žužemberku se nahajajoča vinska zaloga, obsegajoča ca 500 hI bolsga In rudeiega vina ter črnine in ca 50 transportnih sodov na licu mesta. Termini prodaje pa sc bodo dogovorno z interesenti za posamezne slučaje določili.
Vsa druga pojasnila daje podpisano upraviteljstvo konkurzne mase.
. i V Ljubljani, dne 8. julija 1912.
2143
kot upravitelj konkurzne mase Karla Lenče na Laverei.
Solidno blago
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših "koles I NT A" modeli 1912
are! Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9 — 12.
Specialna irgoviaa s kolesi, motoril. avto-molsFll in posameznimi deli. ===
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-matikov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatlkov potom vulkaniziranja. — Bencin !n olje za vse vporabe. — Izposojevalnica koles. — Sola za vožnie z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144
1018
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-l£aoo in presajanje elektriske sile. Električni obrat vseh vrst. Uentilaforji. Tnrbo-generatorji, elektriske železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. ®Močnice in žarnice
vseh vrst.
Vodne turbine vseli sestav, gFrancis, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštalirale.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazidke turbin
Strokovna Izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi
Električne centralc Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
3559
Obisk strokovnih inženirjev na željo
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.