DOMŽALE, 4. JULiJA 1997 • ŠT. 6-7» LETNIK 36
GLASILO   OBČIN    DOMŽALE,    LUKOVICA   IN    MORAVČE
Božja setevje pognala kal in je rodila • vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, kijih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeće od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznan/ajo, da je Bog ustvari! paradiž za
domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu
pred vsemi drugi mi.   —
K      IVAN CANKAR:        ' m             KURENT               /
Slovesna počastitev dneva državnosti
Slavnostni govornik osrednje občinske proslave ob dnevu državnosti je bil dr. Miha Brejc, pred-sednik Občinskega sveta Občine Domžale.
Slavnostni pečat dngndku je dala navzočnost Castne enole Slovenske vojske ljubljanske pokrajine. Folo: Marko Senica
Dan državnosti. Praznik z veliko začetnico za vsakega zavednega Slovenca smo tuđi v obćini Moravče praznovali z organizacijo prireditev, ki so se odvijale pred praznikom. Že v ponedeljek je bilo tradicionalno kresovanje na Limbarski gori s krajšim kulturnim programom, ki ga je izvedlo KIO Limbar, in sv. maso za domovino, ki jo je v tamkajsnji cerkvi ob 21. uri opravil domaći župnik Viktor Primožic.
Na predvečer praznika pa je vivež v središtu Moravč naznanjal pravi spektakel, kar je program praznovanja tuđi bil. Obsegal je tri sklope. V prvem kulturnem delu so nastupili združeni vsi odrasli pevski /hori in ta veliki sestav, ki ga je dopolnjevala Se moravska godba, je stel preko sto pevcev, ki pa so dokaj ubrano izvedli pesmi, med katerimi je bila tuđi slovenska himna. V programu so sodelovali reoitatorji KŠD Peče, KUD Vrhpolje in učenci OŠ lurija Vege z mentoric o gdč. Nuško Kokalj. Obiskovalci prireditve so ploskali vsem nastopajočim. Z največjim aplavzom pa je bila nagrajena Špela Pire, učenka drugega razreda, ki je v sočni moravski go-vorici opisala svoj domaći kraj Kovačijo. Slavnostni govornik je bil župan, Matjaz Kočar.
V svojem govoru je posebej poudaril pomembnost prizadevanj slovenske vlade za vkljući-tev Slovenije v evropsko unijo.
(Nadaljevanje na strani 13)
Kresni večer v Trnjavi pred praznikom
Tokrat smo ga doživeli. Ni bil ne prazno-vanje in ne veselica, pa vendar je bil večer, ki bo marsikomu ostal v spominu. Gasilci Sentvida in Krašnje so posudili mi/e in klopi. Trnjavci so pripravili prizoriSće, ki so ga nato ćlani KUD Lukovica opremili / zvoć-niki in lućmi. Parkirišće je bilo urejeno v dolini, za vzpenjaćo pa je služil kombi, ki je »starejše« udeležence vozil na prizoriš-će. Breznikova mama, ki je pred kratkim praznovala 87 rojstni dan, je prizgala kres. (Nadaljevanje na strani 11)
(\ m    juni ja je minilo šest let, odkar je bila Slovenija razglašena za / t%   samostojno državo. Tuđi letos smo ob tej priložnosti pripravili dmj$ svečanosti, ki so potekale na večer pred praznikom pod pokroviteljstvom Občine Domžale fer v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Dob, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovemjo Domžale in Društvom za raziskovanje jam Simon Robič Domžale
Svečanosti so se pričele z maso za domovino v župnijsk, cerkvi Sv. Martina v Dobu, kijo je daroval dekan g. Vlado Pečmk ob somaševan,u kaplana g. Jožeta Tomšiča. Za rdečo nit mašnega nagovora sijeg. Pečnik vzel misel Antona Martina Slomška: »Domovini sinovi, Bogu otroci, nikomur hlapci«.                                 (Nadaljevanje na tretji strani)
Prebliski
\f e samo zbiraš misli v sebi, ni preveč dobro. Z njimi je treba na plano, ven! Nekaj o sebi: živim zelo hitro. Vsak dan se mi veliko zgodi. Preden nadaljujem z zgodbo, naj na »računalniški papir« zapišem še tole željo: rad bi se za nekaj hipov usta vi I, popolnoma izstopil iz ritma, prehitre-ga tempa vsakdanjega življenja.
w čeraj (na večer pred praznikom slovenske državnosti) sem se odločil, da ne objavim v Slamniku skupne fotografije domžalske Županje in slovenskega nadškofa g. Franca Rodeta pred njegovo rojstno hišo na Rodici, če-prav si fe ga. Cveta Zalokar Oražem to zelo želela. Vsaj zdi se mi tako. Zakaj ne bo v tej številki občinskega časopisa te fotografije? Ker sem bil v resnici razočaran nad njeno »neudeležbo« pri sv. maši za domovino in njeno odsotnostjo pred edinim občinskim pomnikom slovenske državnosti na osrednji občinski prireditvi v Dobu v počastitev največjega slovenskega (civilnega) praznika... pa tuđi zaradi zastaranosti.
f\ liše kdo »bedi« nad menoj? Vsvojem prvem interv-juju sem se ob tej temi dokaj spretno izognildaljšemu odgovoru. Na srećo spraševalka ni nadaljevala z novim vpra-šanjem o avtonomiji odgovornega urednika Slamnika. Le zakaj bi se sprenevedal, priznam, da nad menoj »bedi« kar precej ljudi. Vsakdo, ki ga pripustim nekoliko bliz je k »urednikovanju«, bi rad pristavil svoj »dragoceni« lonček. Kako dolga je vrsta za mano in pred menoj! Kandidati, ki bi radi uredili vsaj delček Slamnika, so iz vseh mogočih strank, društev, klubov, organizacij, občinske uprave itn. Še dobro, da vse mine!
ItI ekateri so kar precej trdno prepričani, da je še zdaj Slamnik strankarski časopis. Kakšna čudna definicija našega časopisa je vsidrana v njihovih možganih. Ali je slučajno kdo preštel, koliko različnih (»nestrankarskih«) ljudi in dogodkov, povezanih z njimi, se je v letošnjih šte-vilkah Slamnika pojavilo v njem?
J— akaj »obstaja« Slamnik? Ne kvasite neumnosti, g. Raj-ko Ccrič! Slamnik je obsfajal, obstaja in bo obstajal za'ra-
di ljudi, naših občanov, ne pa »zaradi politike, političnih strank in zaradi predstavljanja strankarskih interesov v občini«. Vi menda že živite v tržnern gospodarstvu, kaj-ne, g. Gerič? Razume! sem vas, da je za vas, to je za »va-šo« domžalsko »revijo«, pomemben samo denar in nič drugega. Zakaj pa potem nenehno jamrate, stokate in negodujete? Tuđi od občine ste že dobili denar, torej se na trgu ne prebijate čisto sami. Kot mi je poznano, bi radi od občinske oblasti še večjo finančno injekcijo.
w aši izpraševalki ste povećali tuđi tole svojo misel: »Urednikovanje Slamnika bizarne pomenilo velik napor, zato bi se moral najverjetneje odpovedati svojemu no-vinarskemu delu.«. Ne morem si kaj, da ne bi soglašal s tem vašim predvidevanjem, g. Rajko Gerič, čeprav ste v nadaljevanju svoje misli malce »zabluzili«, nehene posebne energije namreč ne bi potrebovati »za politično kolebanje med strankami in objavami v Slamniku«. Do zdaj (za časa mojega urednikovanja) je bilo v Slamniku objavljeno »vse, karso nam do sedaj poslali iz različnih (dom-žalskih, političnih) strank«. Ne verjamete, kajne?Kako naj vas prepričam? Bi poskusili skupaj z menoj urediti eno številko Slamnika? Ali naj vas še prej povabim na nasled-njo sejo našega uredniškega odbora? Bi sploh prišli?
Jredi aprila letos je bila v dvorani Zavoda sv. Stanisla-va v Šentvidu nad Ljubljano javna tribuna z naslovom Javna glasila v tranziciji. Rad bi priobčil vsaj nekaj izre-dno zanimivih stališč, ki sojih na tribuni izrekli vidni slovenski premišljevalci oziroma znane medijske osebnosti, vendar naj zaradi prostorske stiske zapišem le dve, naj-prej od sedanjega urednika Maga: »Nekdanja marksistič-na nomenklatura je bolj trdna v sedlu kot kdaj koli prej. Nić temeljnega se ni spremenilo v družbi. Vsa politična moć je bolj ali manj v rokah nosilcev stare, nekdanje oblasti.« Zanimiva in vredna premisleka pa je tuđi misel Šaše Veronika: »javno mnenje nam ustvarjajo golobra-di mladeniči - od starosti pod 25 let - in njihove vrst niče kajpada, obvezno mladi in mlade.«
1 If e vem, zakaj se je glavni in odgovorni urednik Dom-žalskih novic izognil (številčni) oceni »njegovega« časopisa, kajti v pogovoru z menoj je prijazna (ista kot moja) izpraševalka »strogo« vztrajala pri njoj. Vseeno seji ob tej priliki zahvaljujem za (»svoj«) prvi intervju in zaključno spoznanje, »da sta Slamnik in Domžalske novice časopisa, ki ju Domžale prav gotovo potreljujejo«.
BOGDAN OSOUN
Ekskluzivno za Slamnik
Ameriška letalonosilka John
F. Kennedy v Luki Koper.
Foto: Marko Senica
PROTI VLOMNA VRATAR ffr M1KASO V*
JULIJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Demokracija pomeni tuđi biti tako ZA kot PROTI, kaine g. Roman Kur-manšek?
Svetnika zamudila na sejo zaradi seje.
Akti, ki jih je Občinski svet Občine Domžale sprejel na svoji 29. seji dne 4. junija 1997
/. Odlok o ureditvenem nacrtu Radomlje
2.  Sklep o sprejemu staliSč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave sprememb in dopolnitev ureditvenega načita D-15 ob Ka-mniški
3.  Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega nacrta D-15 ob Kamniški
4.  Odlok o spremembi Odloka o stavbnih zemljiščih
5.  Odlok o organiziranju pomoći na domu in merilih za določanje plači sto-ritev
6.  Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1997
7.   Odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda (osem odlokov) v prvi obravnavi
8.  Odlok o spremembi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območ-ju občine Domžale v prvi obravnavi
9.  Sklep o sprejemu poročila o realizaciji proračuna Občine Domžale za ob-dobje I.-III/97
10.  Sklep o sprejemu premoženjske bilance Občine Domžale za leto 1996
11.  Sklep o sprejemu poročila o delu nadzornega odbora Občine Domžale za leto 1996
12.  Sklep o uresničevanju ustanoviteljskih pravic do WZ Domžale
13.  Sklep o sprejemu poročila o poslovanju počitniškega doma na Krku
14.  Sklep o izdaji soglasja k Statutu Stanovanjskega sklada Občine Domžale
15.  Sklep o izdaji soglasja k podpisu pogodbe za izgradnjo vrtca Količevo
16.  Sklep o sprejemu ukrepov za skrajšanje čakalne dobe v zobozdravstvu v občini Domžale
29. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Sprejeti ukrepi za skrajšanje čakalne dobe v zobozdravstvu v občini Domžale
V predlogu dnevnega reda za 29. sejo Občinskega sveta, ki jo je predsednik Obćinskega sveta dr. Miha Brejc sklical za 4. junij 199? je člane Občinskega sveta čakalo za obravnavo kar 19 točk dnevnega reda. Kljub obsežnemu dnev-nemu redu pa so člani uspeli zaključiti z obravnavo vsen točk, uvršćenih na sejo sveta.
Tokr.it se je seja zapletla na začetku, ob sprejemanju dnevnega reda. Gospa Majda Pučnik Rudi je v imenu svetniške skupine SDS predlagala umik točke z dnevnega reda seje z naslovom »Obravnava in sprejem Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za mlade - druga obravnava«. Ob utemeljitvi predloga je poudarila, da podpira in zahteva ustaViovitev zavoda, vendar ugotavlja nekatere ne-usklajenosti med elaboratom o upra-vičenosti ustanovitve Centra za mlade, ki ga je Obćjnski svet že spreje>l, in med besedilom predlaganega odloka ter da pred sprejetjem zahteva kadrovsko in finančno projekcijo delo-vanja zavoda. Kljub obrazložitvi in pojasnilu ga. Županje Cvete Zalokar Oražem glede navedenih razlogov za predlog umika so se člani Občinskega sveta odločili, da predlagane točke ne obravnavajo, dokler se gradivo ustrezno ne popravi oz. dopolni v skladu z razlogi, zaradi katerih je bila točka umaknjena. Umik točke »Obravnava in sprejem strategije varstva okolja v občini Domžale.- prva obravnava« je predlagal in utemeljil g. )ože Nemec. Menil je, da je gradivo nepo-polno, da o njem ništa razpravljala pristojna odbora pri Občinskem svetu in da je neprimemo za posredovanje v javno razpravo. Člani Občinskega sveta njegovega predloga nišo sprejeli in so točko uvrstili na dnevni red seje.
Po sprejemu dnevnega reda, kate-rega postopek je trajal skoraj uro, so člani Obćinskega sveta sprejeli skupaj s štirimi amandmaji Odlok o ureditvenem nacrtu Radomlje. Odlok ure-ja območje centra Radomelj, določa njegove meje, funkcije, merila in po-goje posegov ter bivanja in dela, efa-pnosti ter obveznosti udeležencev. Tuđi v nadaljevanju so se člani Občinskega sveta odloćali o sprejemu pro-storskega akta. Tako so brez pripomb sprejeli stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obrav-
nave sprememb in dopolnitev ureditvenega nacrta D 15 ob Kamniški in v naslednji t<x":ki s tremi amandmaji se sam Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega nacrta D 15 ob Kamniški.
Člani Občinskega sveta so se seznanili tuđi s problematiko čakalne dobe v zobozdravstvu v občini Domžale. O tej pereci temi je že predho-dno dvakrat razpravljal tuđi pristojni Odbor za družbene dejavnosti. Po podatkih je najbolj perec problem v zobozdravstvenem varstvu odraslih, kjer je ćakalna doba odvisna od |x>sa-meznega izvajalca, po zagotovilih Zdravstvenega doma Domžale pa je povprečna čakalna doba 2,5 let. Bole-ćinski primeri nimajo čakalne dobe in jih sprejemajo po dogovorjenem sistemu, čakalne dobe tuđi ni v mladin-skem zobozdravstvu. Omenjeno problematiko sta na seji predstavila ga. Irena Gričar, načelnica oddelka za družbene dejavnosti, in g. )anez Svolj-šak, direktor Zdravstvenega doma Domžale. Člane Občinskega sveta so v razpravi zanimali predvsem razlogi za tako situacijo in se seznanili s stanjem na področju zobozdravstva v drugih občinah. Po razpravi so člani Občinskega sveta sprejeli šest ukrepov, ki naj bi skrajšali tikalno dobo in povećali zobozdravstveni standard za občane občine Domžale.
V drugi obravnavi je bil sprejet tuđi Odlok o spremembi Odloka o stavbnih zemljiščih. S sprejetim odlo-kom se pri investicijah javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti, katerih ustanovitelj je občina, in ki se fi-nancirajo iz proračuna, obračuna in plača sorazmerni del stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zem-Ijišča v skladu z merili, pri čemer je Sklad stavbnih zemljišč dolžan tako pridobljena sredstva nameniti financiranju doloćene investicije. V kolikor je zaradi investicije potrebno povećati komunalno opremljenost, se sredstva, ki se vraćajo, zmanjšajo za dejanske stroške komunalnoga opremljanja.
Brez razprave in soglasno so ćlani Občinskega sveta sprejeli tuđi Odlok o organiziranju pomoći na domu in merilih za določanje plaćil storitev. Po odloku pomoći na domu organizira in izvaja Center za socialno delo Domžale kot javno službo. Odlok določa upravičence do socialne oskrbe na domu, obseg storitev, plačilo stori-
tev, upravičence do olajšav in oprost i-tev plačila storitev.
V skladu z Odlokom o proračunu Obćine Domžale so se člani Obćinskega sveta seznanili s poroci lom o realizaciji proračuna Občine Dornža-le za obdobje I-III/97 in sprejeli pre-moženjsko bilanco Občine Domžale za leto 19%, katero mora občinski svet sprejeti po Zakonu o financiranju občin. Po premoženjski bilanci znaša-jo sredstva skupaj 9.125.171. 000,00 SIT.
Svoje poroćilo o delu v letu 1996 je predstavil tuđi Nadzorni odbor občine, katerega poročilo so ćlani Obćinskega sveta sprejeli soglasno.
V  prvi obravnavi so člani Občinskega sveta sprejeli tuđi osem pdlo-kov o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda, in si-cer za: Domžale I, II, III, IV V in DGI, Črnave, Homec, Nožice, Volćji potok, Kolovec- Mrzli Studence, Brdo nad Ihanom in Kolovec-Dolomit. Odloki določajo varstvene pasove in ukrepe za zavarovanje teh virov pitne vode pred onesnaženjem.
Daljša razprava je tekla o stretegiji varstva okolja v obćini Domžale v prvi obravnavi, za katero je bil podan predlog o umiku že pri sprejemu dnevnega reda. Člani Občinskega sveta, ki so sodelovali v razpravi, so podali svoja stališča in mnenja do gradiva in prevladalo je stališče, da gradivo v obliki, kakršno je predlagano za sprejem, ni primerno za javno obravnavo, saj je pomanjkljivo, zato so člani Občinskega sveta razpravo o
strategiji prekinili do predložitve popravljenoga gradiva, o katerem mora svoje stališće podati tuđi Odbor za va-rovanje okolja in urejanje prostora ter Odbor za gospodarske javne službe. Strategija je drugače sestavljena iz 19 poglavij, ki podajajo dolgoročne usme-ritve za izboljšanje stanja okolja v občini. Strategija naj bi podala osnovo za varovanje okolja, prostorsko planiranje in usmerjanje proračunskih sredstev na tem področju v naslednjih let ih.
S sprejemom sklepa o uresničevanju ustanoviteljskih pravic do Vzgoj-
O problematiki čakalne dobe v zobozdravstvu v naši občini je na seji Občinskega sveta spregovoril tuđi dr. lanez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale.
Svetnico Martino Urbanija že nekaj sej pogrešamo. (vse foto Bogdan Osolin)
Zadnja točka
Tokrat je prišlo na podlaci vprasanj, predlogov in pobud domžalskih občinskin svetnikov tuđi do neka-terih odgovorov. Nekaj jih je že v prejšnji številki Sla-mnika pripravila ga. Vera Vojska (objavila je sicer nekaj odgovorov, ki so jih obravnavali na seji Občinskega sveta Občine Domžale Sele po iziđu prejšnje šte-vilke Slamnika - torej je kar malo pohitela), vendar se ji za ta njen prispevek vseeno toplo zahvaljujem, druge, najbolj zanimive odgovore pa si boste lahko prebrali danes. Če bi se namreč objavili vsi, bi morali seveda temu ustrezno povečati tuđi obseg Slamnika, kar pa na žalost ni možno.
Svetniške skupine Slovenskih kršćanskih demokratov, Socialdemokratske stranke in Slovenske ljudske stranke so prosili, da Županja in svetniška skupina Združene liste so-cialnih demokratov pojasnijo svoj odnos do praznovanja 25. junija - DNEVA DRŽAVNOSTI. Županja Cveta Zalokar - Oražem je na 14. seji Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena, ki je bila 21. maja 1997, v razpravi o pripravah na praznovanje Dneva državnosti izrazila pomislek, zakaj sta ob Dnevu državnosti potrebni dve prireditvi, ki obenem predstavljata dvojni strošek, ena v Dobu pri spomeniku samostojni Sloveniji, druga pa na Gorjuši (Adam Ravbar). Edini spomenik slovenski osamosvojitvi v občini Domžale je v Dobu in je za zdaj najprimernejši kraj za obćinsko proslavo Dneva državnosti. Ker je Županja tuđi na seji kolegija predse-dnika sveta izjavila, da je spomenik v Dobu last KS in ne Obćine Domžale in podobno, podpisane svetniške skupine vprašujejo, ali je morda za Županjo Dan državnosti, naj-večji slovenski praznik, nepomemben. Ker je Županja tuđi članica Združene liste socialnih demokratov, ki je letos v Majčevem dvoru organizirala javno tribuno z nekdanji-mi jugoslovanskimi generali in Vekoslavom Grmićem in na kateri so prisotni peli hvalnice Jugoslaviji in socializmu, bi bilo prav, da svoj odnos do osamosvajanja in Dneva državnosti pojasnijo javnosti.
Na to vprašanje sta odgovorila Županja in v imenu svetniške skupine Združene liste socialnih demokratov tuđi Pa-vle Pevec. Županja pravi takole: »Zame je 25. junij najvećji praznik Republike Slovenije, kar sem že prej povedala. Do praznika nimam nobenih predsodkov ali zadev, ki bi mi jih želeli med vrsticami predpisati. Šio je za (kar sem že jasno povedala) doloćene druge stvari, ki so bile odprte, in ne za to, da bi šio za kakršnokoli omalovaževanje tega praznika, šio je za druge organizacijske in finančne težave, ki pa potem mogoće na žalost res izpadejo tako, kot da je bilo
nekaj narobe z mojim odnosom do tega praznika. Na drugi del odgovora naj odgovori stranka, saj jaz niti nisem bila med organizatorji tište zadeve, tako da na tišti del vpra-šanja ne morem odgovoriti. O tistem pogovoru z Vekoslavom Grmićem, ki sem ga neposredno spremljala, imam svoje mnenje, mislim pa, da mi ga ni potrebno povedati, saj ima lahko vsak svojega.«
Pavle Pevec pa je v imenu ZLSD na drugi del vprašanja odgovoril: »ZLSD na to vprašanje ne bo odgovarjala, ker ni imela ničesar pri organizaciji in predstavitvi knjig v Majčevem dvoru. To je izključno organiziral Majčev dvor skupno z založnikom. Na to predstavitev so bili vabljeni vsi državljani, objava je bila v Delu. Naša ideja je bila, da se tam izmenjajo določene misli, če pa je znal to urednik ekonomsko propagandno izkoristiti, da je praktično uspel zra-ven povabiti tuđi te ljudi in da je iz tega naredil dober po-sel, to ni naš problem. Po drugi strani pa mislim, će neka knjiga lahko povzroči ne vem kakšno škodo, da ima vsa-kdo pravico povedati svoje misli, ćetudi misli, da je bila ne-kdanja rajnka Jugoslavija v redu (sam sicer nisem bil pri-soten pri debati). Ob tem ne vidim nić slabega in se ne mislim zagovarjati. Majčev dvor organizira precej prireditev - lutkovne, gledališke in glasbene in tuđi predstavitve knjig. Če so po mnenju nekaterih problematične, bi morali že preprečiti izid. Zame knjiga, ki je izšla, ne more biti v no-benem primeru problematična, niti dileme, ki iz tega izha-jajo.«
Svetniki Slovenskih kršćanskih demokratov in Socialdemokratske stranke so že pred nekaj časa na Županjo naslovili vprašanje glede njenega obiska mondenega otoka v Indijskem oceanu, Mauritiusa (samo ona in novogoriški župan sta se udeležila tega obiska, drugi slovenski župani se zaradi (pre)dragega izleta oz. obiska tega otoka nišo želeli udeležiti te konference, saj spoštujejo denar davko-plaćevalcev - opomba pisca), in sicer v naslednji vsebini: »Kongres mednarodnega združenja predstavnikov lokalnih skupnosti na mondenem otoku Mauritius v Indijskem oceanu, ki se ga je udeležila tuđi naša Županja (edina po-leg župana iz Nove Gorice), je zelo razburila naše občane kot tuđi ćelo Slovenijo. Menimo, da udeležba takih tu-rističnih kongresov (razvidno iz programa) zelo slabo vpli-va na podobo naše obćine, da ne omenimo skrajno spre-vrženega zapravljanja denarja davkoplačevalcev, ki se iz dneva v dan borijo za golo preživetje. Naj omenimo, da je bilo nedavno posvetovanje županov v Munchnu, kjer so govorili o lokalni samoupravi. Po mnenju udeležencev je bilo to zelo delovno in koristno srećanje, seveda vse kaj drugega kot kongres na eksotićnem Mauritiusu. Tam (v Munchnu) sta bila tuđi g. Per, mengeški župan, in g. Groš, kranjski župan. Menimo, da takšno delovanje od naše Županje zahteva odgovor in da o njem zavzame stališče tuđi Občinski svet v najkrajšem ćasu.«
Županja jim je odgovorila: ».Ti. kongresa IULA-e, Med-narodne organizacije lokalnih skupnosfi iz vsega sveta, sem se udeležila kot delegatka Stalne konference lokalnih skupnosti (SKLS) Slovenije, kjer opravljam funkcijo pod-predsednice. V sklopu mednarodne dejavnosti SKLS smo bili v omenjeno organizacijo vključeni že leta 1992 v okviru Sveta Evrope v Svet evropskih regij, enega od štirih svetov Sveta Evrope. SKLS aktivno sodeluje v številnih ko-misijah znotraj Sveta Evrope. Med drugim bo v letošnjem letu predstavnik obćine Domžale sodeloval na seminarju o financah v lokalni politiki, ki ga organizira Svetovna banka, katera krije tuđi vse stroške. Povabljeni smo bili tuđi na seminar o lokalni samoupravi v Munchnu, ki pa se ga žal zaradi prezasedenosti obćinske uprave nismo mogli udeležiti. Kongres na Mavritiju je bilo največje svetovno sre-čanje predstavnikov lokalnih skupnosti in županov, zato sodim, da je to še posebna čast, da sem se ga lahko tuđi udeležila^v imenu Slovenije. Na njem so bile obravnava-ne pomembne teme (procesi decentralizacije, financiranje lokalnih skupnosti, infrastruktura, ženske v lokalni politiki,...), bil pa je tuđi edinstvena priložnost za promocijo in predstavitev naše mlacie države.«
Tuđi Bogdan Osolin, svetnik Slovenskih kršćanskih demokratov, je na domžalsko Županjo naslovil na tematiko njene udeležbe na Mauritiusu naslednje vprašanje: »Ver-jamem, da je bila udeležba na Mauritiusu za ga. Županjo »še posebna čast«. Tuđi obravnavane teme nišo od muh, kot se temu lahko reče, prav rad pa bi izvedel, KAKO je naša Županja izkoristila »edinstveno priložnost za promocijo in predstavitev naše mlade države« na 33. kongresu IULA. Mednarodne organizacije lokalnih skupnosti, naj-većjem srećanju predstavnikov lokalnih skupnosti in županov. Ali ni šio le za nepotrebno zapravljanje lepega in s te-žavo prisluženega kupčka slovenskih davkoplačevalskih tolarjev, tega vsi občinski svetniki še ne vemo.« ■
Županja mu je odgovorila: »Mislim, da vsak, kJ je kadar-koli šel v tujino, ve, kako se predstavlja. To so bila števil-na neposredna srečanja s tujimi župani, mnogi pogovori, sodelovanje na odborih in komisijah, aktivno sodelovanje. Gre za kongres, ki ima svoj plan, kjer se srećaš z mnogi-mi Ijudmi, takšnimi, ki vedo, kje je Slovenija in kaj je, in takšnimi, ki tega ne vedo in menim, da je to način, ko lahko vsakdo, ki gre v tujino, to pojasni. Govorila sem z županom Osla, Toronta, nekaterimi afriškimi predstavniki, ki ne vedo nič o Sloveniji. To je tuđi del posla, ki ga opravljam. Ne vem, zakaj se to tako marginalizira in iz tega dela neko famo, ker nam je še zelo potrebno, da hodimo v tujino, da predstavljamo te zadeve, da jo promoviramo in en del te promocije potoka tuđi na nivoju lokalnih in regionalnih skupnosti. Tam opravljam funkcijo podpredse-dnice Slovenske stalne konference.«
Franci Herle, svetnik Liste obrtnikov - podjetnikov, je za-
stavil vprašanje: »Zanima me, kako daleč je postopek pridobivanja dovoljenj za uporabo grba Občine Domžale na avtomobilskih tablicah, glede na to, da imamo grb že nekaj časa sprejet, ni pa zaslediti nobenih aktivnosti?«. Odgovor je pripravil tajnik obćinske uprave, Milan Pirman: »Postopek je bolj zapleten, kot smo računali. Takoj ko je bil grb sprejet, smo poklicali MNZ. Od njih smo dobili odgovor, da potrebujemo;
- strokovno stališče SAZU - zgodovinski institut, ki smo ga sedaj že prejeli ter
- Studio Marketing mora pregledati podobo grba (tuđi od njih smo že dobili odgovor). V dopisu MNZ so nam na-vedli: ko borno imeli oba pogoja izpolnjena, potem izda MNZ navodilo Igu, kjer tablice izdelujejo, da se zaćne grb uporabljati. Računamo, da se bo lahko grb kmalu lahko pričel uporabljati.«
Roman Kurmanšek, svetnik Socialdemokratske stranke, je Županji zastavil naslednje vprašanje;
»Kdaj so se spremenile številke parcel v k.o. Brezovica (parcele ob bodoči AQ in zakaj o spremembi še nišo ob-vestili lastnikov parcel?«
V županjinem imenu mu je takole odgovoril Marko Ži-valič iz Geodetske uprave Republike Slovenije, Ministrst-vo za okolje in prostor, vodja izpostave: »Obnova zemljiš-kega katastra v k.o. Brezovica (parcele ob bodoči AQ je bila nazadnje izvršena z novo izmero, torej odločbami, iz-danimi v maju in novembru 1995. Po pogodbi z DARS-om je bil izvajalec izmere Geodetski zavod Slovenije. Lastni-ki zemljišč so bili na terenu seznanjeni z zamejničenjem, vročene pa so jim bile tuđi odločbe. Vaše vprašanje pa se verjetno nanaša na izvedbo parcelacije v k.o. Brezovica za potrebe bodoče AC, zato vam sporoćamo naslednje. Po pogodbi z DARS-om je izvajalec prenosa gradbenih parcel na teren, po projektu štev. 79/94 november 1995 (projekt AC), Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. Z zamejničenjem v k.o. Brezovica so bili lastniki zemljišč seznanjeni na terenu v novembru 1996, kar je razvidno iz zapisnikov. Izvajalec je izdelal tuđi osnutke odločb, vendar jih ima še v preverjanju, tako da odločbe še nišo bile vročene lastnikom. Faza, ko bo-do vročali odločbe lastnikom, še sledi.«
Bogdana Osolina, svetnika Slovenskih kršćanskih demokratov, zanima, kdaj borio v Osnovni soli Preserje pri Ra-domljah zgradili novih osem učilnic, ki bodo omogočile soli takšne prostorske razmere, da se bo končno lahko pri-čelo z enoizmenskim poukom. Odgovor na to vprašanje še pričakujemo.
Vinko Okršlar, svetnik Slovenskih kršćanskih demokratov, sprašuje Županjo, kdaj bodo končno pričeli reševati problematiko Savske ceste v Domžalah, na katero je že večkrat opozarjal. Odgovori v obliki prenašanja odgovornosti z obćine na državo in obratno namreć ne prinašajo
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
novarstvenega zavoda Domžale so dani Občinskega sveta sprejeli nujno potrebno pravno podlogo, na temelju katere bodo lahko sprejemali ustano-vitvene akte za zavode po posame-znih občinah, saj še vedno ni oprav-Ijena delitev premoženja med občina-mi. Sklep bo seveda zaćel veljati, ko ga bodo v enakem besedilu sprejeli vsi občinski sveti novonastalih občin na območju bivše občine Domžale.
Člani Občinskega sveta so se se-znanili in sprejeli porodio o poslovanju počitniškega doma na Krku, kate-rega je predstavil predsednik gospo-darskega odbora mladinskega doma Krk g. lurij Berlot. Letos bo dom ponovno posloval po nekaj let ih v več-jem obsegu, saj je zanimanje za leto-vanje na Krku veliko. Dom bo pred-vidoma odprt 2. junija 1997 ko bo tam že letovala prva skupina otrok, v po-ročilu pa je poudarjen še vedno problem lastne plaže doma.
Stanovanjskemu skladu Občine Domžale, ki je bil ustanovljen v začetku letošnjega leta, so člani Občinskega sveta z nekaterimi popravki dali soglasje k statutu. Po skrajšanem po-stopku je bil sprejet tuđi Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1997 Gre na-mreč za uskladitev odloka z novos-prejetim Zakonom o javnih naročilih, ko se dela z razpisom oddajajo pri znesku nad 5 mio SIT z amandmajem pa je bilo sprejeto dopolnilo, da mora Županja tromesečno Občinski svet obveSčati o izbranih izvajalcih za dela nad 1 mio SIT.
V letošnjem letu bo Občina Domžale začela rušiti in graditi nov vrtec na Količevem. Del sredstev za te na-mene je s proračunom za letoSnje leto zagotovljen. Da pa bi se lahko z iz-vajalcem del podpisala pogodba za ceiotno vrednost investicije, jeObčin-ski svet na predlog občinske uprave izdal soglasje k podpisu pogodbe in se zavezal za zagotovitev manjkajo-čih sredstev v proračunu naslednje leto.
S prvo obravnavo Odloka o spre-membah Odloka o ravnanju s komu-nalnimi odpadki na območju občine Domžale se je začel postopek spremi-njanja odloka, sprejetega 1992. leta. Predlog odloka določa spremembe predvsem v visini kazni za neupošte-vanje določil odloka in prilagodilev odlok.i niojam nove olx*:ine Domžale. Člani Občinskega sveta so menili, da je odlok primeren za nadaljnjo obravnavo.
Pri vedno zadnji in vedno obvezni točki dnevnoga reda »Vprašanja, pobude, zahteve in predlogi članov sveta« so člani Občinskega sveta zastavili 10 tovrstnih vprasanj, na večino pa je občinska uprava odgovorila takoj na seji.
LOVRO LONČAR
Slovesna počastitev dneva državnosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Domovini sinovi«. S prenosom škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor je Slomšek ustavil val potujčevanja.
»Bogu otroci«. Samo vera jetista, ki nas drži skupaj. Kdor hoče ubiti človeka, narodu vzeti ponos in sre-dišče, mora udariti po veri. Vera je tista srčika, ki nas druži, da smo v domovini skupaj tuđi s tistimi v zamej-stvu in tujini.
»Nikomur hlapci«. Tislim, kate-rim je dana možnost vladanja, naj vladajo ponosno in dostojanstveno. Ni jim dovoljeno, da se klanjajo pred napihnjeno tujino. Prva in zadnja skrb jim mora biti dostojanstvo slovenske-ga človeka.
Po končani evharistični daritvi, ki so se je udeležili nekateri člani Občinskega sveta Občine Domžale, gasila in drugi gostje, je povorka ude-ležencev v spremstvu Godbe na pi-hala Domžale krenila izpred cerkve
proti parku pod Močilnikom v Dobu.
Pri pomniku slovenske državnosti je bil slavnostni govornik predsednik Občinskega sveta Občine Domžale dr. Miha Brejc. Ta je v svojem govoru poudaril pomen praznika, ki ga pra-znujemo in prićakovanja, ki smo jih ob tem imeli pred šestimi leti, ko je bila Slovenija razglašena za samostojno državo. Ob tej priložnosti je Območ-no združenje veteranov vojne za Slo-venijo Domžale razvilo svoj prapor, ki ga je predsedniku območnega zdru-ženja g. Dominiku Grmeku predal generalni sekretar republiškega združe-nja veteranov vojne za Slovenijo g. Drago Bitenc. Slavnostni pečat do-godku je dala navzočnost častne eno-te Slovenske vojske ljubljanske pokrajine. V kulturnem programu, ki je po-vezoval celotno prireditev, so sodelo-vali gledališki igralec Dare Valič, vezno besedo je prispeval Marjart Kuret, glasbeni del programa pa je izvedel Oktet Tosama.
Občinsko praznovanjp se je zaklju-
Na čelu sprevoda udeležencev, ki so odšli po sv. masi k pomniku slovenske državnosti, je stopala domžalska godba na pihala.
rešitve. Poleg že naštetih problemov so krajani vsakodnev-no izpostavljeni tuđi hudi nevarnosti, da nastane prometna nesreča pri izsiljevanju prednosti ob vključevanju v promet s stranske na glavno cesto. Zadeva je po njegovem mne-nju že tako nevzdržna, da lahko pripelje do dejnnj držav-Ijanske nepokorščine v obliki cestne zapore oz. vključeva-nja medijev v razresevanje te problematike. Tuđi na ta odgovor Županje borno morali Se malo počakati.
Roman Kurmanšek in Majda Pučnik-Rudl, oba svetni-ka Socialdemokratske stranke, sta opozorila na problem stanovalcev v gradu Češenik. Ti namreč plačujejo stanarino Komunalno stanovanjskem podjetju Domžale (SKP Domžale), ko pa nastane problem vzdrževanja, se SKP Domžale izgovarja na Emono, Emona pa na zavod za spo-meniško varstvo Največji problem nastaja pri vzdrževanju dimnikov, ki razpadajo, kajti podstreha je lesena in tako je nevarnost požara stalno prisotna. Županja bo verjetno v dmkrajšem času pripravila odgovor na zastavljeno vpra-šanje.
Tonetu Persaku, svetniku Demokratske stranke, je na njegovo pobudo o postavitvi velikih kontejnerjev za grad-bene odpadke podžupan Simon Mavsar odgovoril tako-le:
»Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki za območ-je Občine Domžale (Uradni vestnik št. 6 z dne 2703.1992) nalaga uporabnikom obveznost odlaganja gradbemh od-Padkov na ustreznem mestu (urejena deponija).
Gospodinjstva, ki so vključena v reden odvoz odpadkov, imajo možnost, da ob izvajanju gradbemh del, ki so Povezana z nastankom gradbenih odpadkov, ter brezplac-no (do 2 m1) odpeljejo in deponirajo na deponiji komunalnih odpadkov v Dobu. V primeru večjih gradbenih pose-8ov pa je nesporna obveznost investitorja tuđi uredrtev (in s tem so povezani stroški) deponiranja odvečnih gradbenih in rlrugih materialov. Večje kontejnerje, ki jih y vpra-&mju predlaga g Persak, je seveda možno postavili. Precl-hodno pa bi naročnik moral s KSP (Komunalno stanovanjem podjetjem) Domžale skleniti posetai dogovor, ki ni določil mesto postavitve, velikosti kontejnerja pogostost Pražnjenja in tuđi nosileo stroškov. Poleg individualnih na-ročnikov (občani, investitorji) se v vlogi pločnika lahkopo-Javijo ludi skupine obi'anov ali krajevne skupnos i. Zeio Pogosto ugol.ivljamo, d.i problematika divjega odlaganja jVadbenih odpadkov ni v organizaciji odvoza, temvec v kulturi in zavesti ljudi. Odpadke, ki so pripravljeni za ocl-Vf>2 (nihče jih, četudi divje, ne odlaga ob svojem domu), ie Potrebno odbijati v Dob in ne deponirati na poti do urejene deponije.«
Simon Mavsar je odgovoril tuđi lanezu Slovniku, svetniku Slovenske nacionalne stranke, ki je ugotovil, da tleK-tro Ljubljana in Telekom Slovenije želita pridobiti soglas|e ** izvajanje zemeljskih del od krajevne skupnosti in od or>
čanov in ga sedaj zanima, če so te dejavnosti usklajene s projektom kanalizacije. Odgovor na to vprašanje je takšen:
»V preteklosti so bili izvajalci javnih infrastrukturnih ob-jektov velikokrat deležni očitkov, da na posameznih pod-ročjih večkrat zaporedoma izvajajo odkope ali prekope površin. Posebej pereci so tovrstni problemi v tistih prime-rih, ko so posegali v urejene površine (asfaltne ceste, ho-dniki za pešce, tlakovane površine, urejena dvorišča,...). Že pred dvema letoma, ko smo prevzeli odgovornost za izvajanje nalog Oddelka za gospodarske javne službe, smo se odločili, da je potrebno pri vsakem gradbenem pose-gu vzporedno preveriti potrebnost in smiselnost posega-nja v drugo kanalizacijsko infrastrukturo. Z usklajenim po-segom na utrjenih površinah le enkrat posegamo, to pa v veliki meri tuđi zmanjša stroške pri izvajanju projektov. V tem smislu pri vsakem gradbenem posegu zamenjamo do-trajane vodovodne cevi, redno pa sodelujemo tuđi s Te-lekomom in Elektro Ljubljana - okolica. Posebej pomem-ben je opisani pristop v vseh petih območjih, kjer začenja-mo z izgradnjo kanalizacijskih sistemov. Sodelovanje z omenjenima družbama in KSP Domžale se začne že z idejnimi projekti, nadaljuje preko LD ter PGD in PZI ter konca z neposredno izvedbo. Občina Domžale se intenzivno pripravlja tuđi na to, ko bodo začeli izvajati celoten plinski sistem; to je dodatni moment, ki ga v medsebojnih razgovorih že upoštevamo. Pri takšnem številu vzporednih kanalizacijskih sistemov (kanalizacija, vodovod, elektrika, telefon, plin, ponekod kabelska televizija) nastajajo teža-ve, kako časovno uskladiti delo. Še poselrej je v teh prime-rih nujno medsebojno usklajevanje, saj to posega v vgra-jevanje zaščitnih cevi, ki jih je brez gradbenega poseganja kasneje možno uporabiti za posamezno vrsto komunalnih vodov. V opisanih prizadevanjih smo tesno povezani z občani, ki jih za svoje infrastrukturne sisteme neposredno za-devajo tuđi drugi investitorji omrežij. Prav lo in začetek izgradnje kanalizacijskega sistema pa sta razlog za poveča-no dejavnost Telekoma in Elektro Ljubljana - okolica tuđi na področju KS Dragomelj - Pšata.«
Majda Pučnik-Rudl, svetnica Socialdemokratske stranke, je že pred časom v imenu svetniške skupine Socialdemokratske stranke postavila vprašanje glede začetka gradnje magistralne ceste M - 10. Hkrati je tuđi ugotovila, da je dokonćna prometna ureditev nujna in splošnega druž-lx'nega pomena. Sprašuje tuđi, kdo je odgovoren, da se gradnja ne začne in kdo bo odgovoren, če bodo krajani Trzina posegli po splošni zapori ceste?
»Svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Domžale je problematika rekonstrukcije magistralne ceste M - 10 na odseku od Depale vaši do Črnuč verjetno dobro znana. Pri tem imam v mislili ključne težave, ki so nas
Nadaljevanje na strani 30
Slavnostno prireditev je z umet-niško besedo povezoval Marjan Kuret. Foto: Marko Senica
čilo z letos že 55. tradicionalno kulturno zgodovinsko prireditvijo Adam Ravbar z ognjemetom in kresova-njem. Multimedijsko podprta igra je na gledalca naredila veličasten vtis. Obronki gozda so gledalcu pričarali tište zadnje trenutke, ki jih je turska vojska doživela na slovenskih tleh. V sijaju žarometov so konjeniki Konje-niškega kluba Krumperk pričarali moć turske vojske. V naslednjem prizoru pa so isti konjeniki prikazali nemoć avstrijske vojske. To pa je bilo možno samo ob dobri zvočni podprtosti; ta je bila kljub odprtosti prostora izredna. V njej je poslušalec lahko razločil topot konjskih kopit, žvenket orožja, topovske strele in na koncu slovesno zvonjenje, ki je igro še bolj povzdigni-lo.
Sv. maše v cerkvi sv. Martina v Dobu se je na većer pred praznikom ude-ležilo veliko ljudi.
Maše za domovino, ki jo je daroval dobski župnik g. Vlado Pećnik, so se med drugimi udeležili tuđi nekateri svetniki in svetnice občinskega sveta Obćine Domžale.
V programu veličastne prireditve so sodelovali še Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca in gledališki igralec Polde Bibić. Z rnno-žićno udeležbo na svečanostih smo
ob)ćani obćine Domžale tako svečano
proslavili največji praznik naše države.
LOVRO LONČAR
ŠTEFAN ROZMAN
FOTO: ROK MA)HENIČ
Na svečani prireditvi je s srcem zapel nekaj pesmi Oktet Tosama.
Na prireditvi je naslopil / recitatijarni pi......... ,,i<'-
dališki igralec Dare Valif.
Veterani vojne za
Slovenijo razvili
svoj prapor
Pod pokroviteljstvom Občine Domžale je bila dne 24. junija ob 20. uri, na predvečer državnega praznika, v Dobu pri Domžalah prf pomniku Dneva državnosti v občini Domžale svečanost, na ka-teri je bil podeljen in razvit prapor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale.
Na slavnosten način, s pozdravnim postrojem častne enote Slovenske vojske ljubljanske pokrajine, so bili podeljeni in razviti trakovi sekcij Združenja veteranov vojne za Slovenijo iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, ter pripeti na skupni prapor območnega združenja, katerega je iz rok generalnega sekretarja Združenja veteranov vojne za Slovenijo g. Draga Bitenca prejel predsednik Območnega združenja WS Domžale g. Dominik Grmek.
lunija 1997 - šest let po osamosvo-jitvi države Slovenije - je Območno združenje VVS Domžale ob pomoći in sodelovanju vseh štirih občin razvi-
Opravičilo
V imenu t. i. tiskarskega škrata se opravičujem g. Francetu Cerar-ju, ker je na 3. strani prejšnje šte-vilke Slamnika pomotoma izpa-del njegov podpis avtorstva na koncu intervjuja z g. Milanom Fle-rinom.
Odgovorni urednik
lo svoj veteranski prapor, na katerega smo vsi ćlani združenja in drugi občani lahko zelo ponosni.
Organiziranost veteranov vojne za Slovenijo na obmoćju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravće je postavljena in organizirana v skladu s statutom ZWS, ki predvideva in do-voljuje združevanje posameznih veteranskih sekcij iz občin, vojnih enot ipd. v območno združenje, ki pa v skladu s sprejetim statutom ZWS de-luje in se povezuje v sklopu organiziranosti ZVVS Ljubljana-okolica, ki za-jema še občine Grosuplje, Kamnik, Koćevje, Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika. Skupno ima /druženje preko
1800 članov.
V občinah Moravće, Lukovica in Mengeš so v času od aprila do maja tega leta izvedli ustanovne zbore svojega članstva, izvolili svoje izvršne odbore ZVVS in predsednike teh odbo-rov. Izvoljeni oziroma doloćeni ćlani posameznih izvršnih odborov ZVVS v obćinah pa so ćlani izvršnega odbora Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ki je na-ćrtovalo in organiziralo razvitje pra-pora. Njegovo nabavo so z velikim ra-zumevanjem finanćno podprle obćine Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravće.
Izvršni odbor Obmoćnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale se zahvaljuje vsem obćin-skim organom navedenih obćin za fi-nančno podporo, ki omogoća delova-nje ZVVS Domžale v skladu s sprejetim letnim nacrtom dela.
Še posebno se zahvaljujemo Odboru za obćinska priznanja, proslave in prireditve, ter obeležja občinskega pomena, ki je razvitje prapora vkljući-lo v program svečanosti od praznova-nju dneva državnosti v obćini Domžale.                           I/vrsni odbor ZVVS Domžale Foto: Marko Senica
3
JULIJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Poslanski večer SKD v jamarskem domu
Poslanskega večera na Jamarskem domu na Gorjuši, ki ga je 14. maja 1997 (tik po zaključku redakcije Slamnika) pripravil OO SKD Domžale, sta se udeležila predsednik SKD, g. Lojze Peterle in g. Vinko Dem-Sar, oba poslanca Državnega zbora slovenskega parlamenta iz vrst Slovenskih kršćanskih demokratov. (Foto Bogdan Osolin)
Gosta poslanskega večera, g. L. Peterle in g. V. Oemšar, sta članom SKD iz občine Domžale spregovorila predvsem o perečih težavah v stranki po zadnjih volitvah v Državni zbor, dotaknila pa sta se tuđi nekaterih pomembnih dnevnopolitičnih dogodkov v Sloveniji in po svetu. Živa-nen in polemičen pogovor so na večernem srečanju obogatila tuđi vpra-šanja, pobude in kritična mnenja kršćanskih demokratov iz vseh kra-jevnih odborov SKD v naši občini.
Regijsko srečanje vodstev LDS Domžal, Lukovice, Mengša in Moravč
15. maja 1997 smo se v Dom-žalah na regijskem srečanju se-stali predstavniki občinskih odborov LDS iz Domžal, Lukovice, Mengša in Moravč. Na srečanju so bili prisdtni tud |ože Lenič, poslanec LDS v Državnem zboru RS, Stana Stopar, kandidatka LDS na lanskoletnih državno-zborskih volitvah v 10. volilnem okraju in Ernest Mencinger, regijski koordinator LDS za Ljubljansko območje. Ena od glavnih tem srečanja so bile priprave za letošnje volitve v Državni svet RS
ter delovanje svetniških skupin LDS v posameznih občinskih svetih. Poleg omenjenega smo
IBS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ocenili tuđi rezultate lanskoletnih volitev v Državni zbor RS -po posameznih volilnih okrajih in voliščih. Z rezultati volitev
smo lahko zelo zadovoljni, saj je našemu kandidatu v 11. volilnem okraju - )ožetu Leniču z 29,29% glasov volilcev uspelo zasesti poslanski sedež, kandidatki Stani Stopar pa je v 10. volilnem okraju s 2^71% glasov za izvolitev zmanj-kalo manj kot 1% glasov. Stana Stopar in )ože Lenič sta se vsem prisotnim tuđi osebno zahvalila za njihovo delo in podporo pri lan-skoletni volilni kampanji.
LDS - Liberalna
demokracija Slovenije
Občinski odbor Domžale
Kandidata LDS na volitvah 1996 Stana Stopar in |ože Lenič sta se prisotnim zahvalila za delo in podporo v okviru lanskoletne volilne kampanje.
Demokrati Slovenije: za reševanje problemov v lastnem okolju
Na svojem rednem mesečnem srećanju Demokratov Slovenije iz domžalske in kamniške občine so se navzoči člani ob naiogah, ki jih čakajo v zvezi z jesenskimi volitva-mi predsednika republike, posvetili predvsem nekaterim odprtim vprašanjem iz lastnega okolja. Svojemu predstavniku v občinskem svetu Obćine Domžale so naroči-li, naj na seji občinskega sveta za-
stavi svetniško vprašanje v zvezi z zastojem del za dokončanje izgradnje kanalizacije v Depali vaši. Vašćane moti, da ena od obeh vaš-kih ulic še vedno ni ponovno asfaltirana in da občina zahteva zelo visoke prispevke gospodinjstev, ki jih bo marsikatera hiša zelo težko zmogla. Želijo pa si seveda tuđi za-gotovila za izgradnjo pločnikov in nadaljevanje urejanja naselja.
Navzoči ćlani so tuđi podprli zami-sel, da domžalska občina odstopi svoj lastni delež na prostorih veterinarske-ga zavoda v Kamniku območni organizaciji Gorske reševalne službe, v ka-teri aktivno sodelujejo tuđi številni ob-čani iz domžalske občine. Gorska re-ševalna služba seveda sredstev za od-kup prostorov nima in tuđi ne za kakšno ekonomsko opravičljivo naje-mnino, prostore pa nedvomno potre-
buje za svojo opremo in tuđi za normalno delovanje. Ker gre za dejav-nost, ki je glede na veliko število ne-sreč v gorah in glede na humanitarno naravo GRS izjemnega pomena, so se člani DS dogovorili, da je potrebno v organih Občine Domžale na vsak način podpreti zamisel o brezplačnem prenosu lastniškega deleža občine na omenjenih prostorih na območno organizacijo GRS.                          T. R
Družabni izlet SDS Domžale
V nedeljo, 1. 6. 97, smo se odpelja-li z avtobusom na izlet na družabno srečanje iz Domžal mimo Ljubljane, Turjaka do Raščice, rojstnega kraja Primoža Trubarja, in preko.Ribnice do Kočevja. Z družabnim srečanjem članov SDS Domžale se je tako pri-ćelo z realizacijo programa in za-stavljenih nalog, ki jih je občinski odbor SDS Domžale sprejel na svoji letni konferenci vseh članov SDS za domžalsko obmoćje.
Za družabno srečanje je poskrbel go-spod Vinko Kvas kot vodič, saj je tuđi predsednik odbora SDS Domžale za družabna srečanja članov. Vsi prijavljeni se nišo mogli udeležiti izleta, ker ie bil avtobus prepoln in bo potrebno v bodo-če priskrbeti več avtobusov. Z nami je bil zelo družaben predsednik občinskega odbora SDS Domžale, gospod Roman Kurmansek. Prav veseli pa smo bili, ko je na avtobus prišel nasmejani gospod dr. Miha Brejc - podpredsednik SDS Slovenije, s prijazno ženo gospo Dado.
Veselo razpoloženi člani in članice smo se med seboj v prijetnem razpolo-ženju spoznali, izmenjali misli z željo, da nam bi bilo vreme naklonjeno ter da bi nam to družabno srećanje na izletu us-
pelo. V Kočevju nas je lepo sprejel predsednik SDS Koćevja. Kmalu se nam je pridružil vodič, gospod Ive Stanič, ki nas je vodil na vsej poti po kočevskih go-zdovih!
Ob znamenito sklesanem spomeniku zrtvam smo postali in z zanimanjem pri-sluhnili g. vodiču ter Ie molče strmeli ok-rog sebe in stopali za njim po posveče-nem in svetem zemljišču SPRAVE; kar so oznanjale bele table z napisi: TIŠINA, sveti kraj! Iz pripovedovanja g. Stanica smo izvedeli o njegovih raziskovanjih, o zločinskih grozotah na tem področju, kar je podrobno in zanimivo opisal v svoji knjigi: V ČIGAVEM IMENU? (Ive A. Stanič); to nam je tuđi predstavil.
Zona nas je spreletavala, ko smo sli-
SDS
SocialDemokrati Slovenije
sali o zverinskem mučenju'in psihičnem trpinčenju Zrtev, zvezanih po več skupaj. V zdaj SVETIH BREZNIH počiva na tiso-če nedolžnih ljudi. Krvniki - RABLJI so z užitkom po maščevanju zaradi po-prejšnjih sporov z nemoćnimi in zaveza-nimi žrtvami nećloveško in zverinsko ravnali. Pulili oči, rezali utesa in ude...
Ob poslušanju teh grozot smo se zgrozili in nemo zrli na tla, kjer so goro-le svece v spomin na nedolžne žrtve v SVETIH BREZNIH. Cloboko ganjeni smo samo strmeli in marsikomu je spolzela grenka solza po licih. Žalostni in potrti smo sedli v avtobus, potopljeni v gren-ke misli na vse doživeto v tem tihem in svetem šimem KOČEVSKEM GOZtJU.
Krenili smo na pot, kjer je bilo TABO-RIŠČE KAZNJENCEV, o katerem pa nismo videli nobene sledi.
Marsikdo se je na vse doživeto spra-ševal: Ali je ČLOVEK, kot najvišje razvi-to in najbolj razumsko živo bitje, BIL RES VSEGA TEGA ZLA ZMOŽEN?
Ali je res ćlovek človeku tako zelo krut RABEL.J, kot je bil tu po vojni?
»Al je res lahko ta ČLOVEK sledi za-brisal s lako kruto in prikrito uničevalno taktiko z namenom zaslepili naše in druge ljudi, si pridobiti oblast in zavladati Ijudem, ne da bi ga za to pekla vest?«
Taka in podobna razmišljanja je v nas prekinilo toplo sonce, ki je skozi veje mogočnih kočevskih dreves nas končno Ie razvedrilo in nas pozdravilo. Sprem-Ijalo nas je do Kočevske Reke, rJo nekoć zaprtega področja za širni svet.
Tam je bil prelep pogled na nanovo zgrajeno cerkev svetega laneza.
Tuđi pogovor o Gotenici nas je spra-vil v razmišljanje:
Kaj neki vse je skrito ocem pod tištim RESKIM hribom?
7. nadaljnjo vožnjo smo si razhreme-nili dušo in duha in prispeli do vznožja hriba, kjer stoji razvalina gradu in grofi-p KAŠTEL.
Pogumno smo se vz(>enjali, razgledo-vali in spočili utrujene misli ter se previ-dno in srečno vrnili na avtobus. Napo-tili smo se v gostiščc- PRI GROFU. Tu
nas je z veseljem in prijateljskim nasme-hom sprejel g. Anton Krkovič, potomec grofije KAŠTEL. Zato njegovo gostišče krasi slika gradu in nosi tuđi žalo ime po grofiji njegovih prednikov.
Dobro okrepčani in delno spočiti smo se? po nekaj veselo preživetih urah prijateljsko poslovili od g. KRKOVIČA in od vseh njegovih družinskih članov.
Zdaj pa smo že zelo sproščeno zadi-hali in v prijetnem razpoloženju je zado-nela pesem v avtobusu. Do solz so nas nasmejali in zabavali z vici vicarji. Čas nam je bliskovito minil in morali smo se posloviti od našega novoga prijatelja, vodiča g. Stanica, z ohojestransko željo, da si> /. njim se večkrat srečamo in do-rečemo kakšno pametno ter ustvarimo te večje spoštovanje do krute preteklo-sti KOČEVSKEGA področja.
Tako bi s takimi in podobnimi dru-žabnimi srečanji pomagali soustvarjati lepšo bodočnost vseh nas in tuđi vsega slovenskega naroda.
Vsi si želimo te veliko podobnih, tako vsebinsko bogatih, družabnih sre-čanj!                     AGICA KRIŽNAR
Od ševi...
»Počasi se voda bistri,« mi je oni dan dejala znanka, ki, kot sama pravi, prebere vse, kar je mogoče prebrati o razmerah v Sloveniji, ki ne izpusti nobenega Omizja, Argumenta ali TV kon-ference. Da ima kar prav ta moja znanka, kažejo tako pretekli kot tuđi sedanji dogoclki. Ko so namreć stranke slovenske pomladi lansko jesen, med volilno tekmo, javnost opozarjale, da stanje v državi ni takšno, kakršnega nam skuša prikazati Drnovšek, so mnogi samo zamahnili z roKo, ćeš, vi samo kritizirate. Malo kasneje je ugledni londonski The Economist objavil primerjavo med kandidatkami za članstvo v Evropski zvezi in Slovenijo po-stavil za Češko, iz eldeesovskih krogov pa so hiteli razlagati, da takšne primerjave nišo ustrezne in ne kažejo prave podobe. Kljub vsem vladnim zagotovilom, kako dobro da Slovenija stoji, smo ne dolgo zatem v več tujih časopisih lahko prebrali rjre-cej crne napovedi o gospodarskom razvoju Slovenije, vladajo-ča garnitura pa naenkrat ni dala več nobenega jasnega komen-tarja. Skratka, Drnovšek na opozorila tujine ni rekel ne bev ne mev. Kot v posmeh pa v naših medijih ni bilo ražen samozadovoljnoga Drnovškovega nastopaštva in hvaljenja njegove politike nobenih znakov o slabšanju gospodarskega stanja. Na dokaj red-ke kritične zapise o naši situaciji pa je oblast odgovarjala, češ, v kateri državi pa nimajo težav.
Kmalu pa smo doživeli prvo streznitev. Pravim prvo, kajti po obnašanju DrnovSka bo po vsej verjetnosti potrebna še kakšna. Kaj se je zgodilo? Počasni Drnovšek se je konćno zavedel, da tujina ne misli o Sloveniji tako kot on, da se nam članstvo v Natu odmika, da je vse bolj negotovo tuđi naše članstvo v Evropski zvezi v prvi skupini držav. V vladnih krogih je nastala panika in kot kure broz glave so tekali po sve-tovnih prestolnicah, seveda samo tja, kjer so jih sploh sprejeli. Izjave po vseh teh številnih obiskih so bile optimistične, čas pa je pokazal, da nas je oblast spet potegnila. Clinton je v običajnem diplomatskem jeziku povedal, da sicer ceni, kar je Slovenija doslej dosegla, vendar pa Slovenija še ni pripravljena za Članstvo v Natu. S tem je dal jasno vedeti, da procesi demokratizacije v Sloveniji nišo takšni kot v Češki, Poljski, Madžarski, da naš gospodarski položaj ni dober, da procesi privatizacije, denacionalizacije itd. potekajo počasneje kot v omenjenih državah, da v političnem pogledu ni prišlo do bistvenih sprememb, saj so na oblasti še vedno politične sile, ki so bile steber samoupravnoga socializma.
Poleg naštetega pa se je zgodilo še nekaj hujšega. Nenadoma Slovenije ne omenjajo več skupaj z Madžarsko, Češko in Poljsko, ampak smo v »paketu« z Romunijo. Si predstavljate, kaj to pomeni? Romu-nija ima okrog 1f>(X) amoriških dolarjev domaćega bruto proizvoda na prebivalca, Slovenija pa okrog 11000 ameriških dolarjev. CJe bo šio tako naprej, nas bodo že jutri stlačili v balkanski lonec.
Da se nekaj resnega dogaja, kažejo tuđi naši mediji. Če poslušate jutranje poslovne novice na radin, ki temeljijo na Gospodarskom vest-niku, lahko slišite prav zaskrbljujočo podobo našega gospodarstva. No-tranja zadolženost je okrog 60 milijard tolarjev, število podjetij, ki so imela več kot pet dni blokiran žiro račun, se pravi, da nišo mogla pla-čevati raćunov, ali po (lomače rečeno, da so brez denarja, skokovito narašča, industrija pa še naprej propada. Na nacionalni televiziji smo lahko videli in slišali, da je bila gospodarska rast leta 1994 5,37», leto kasneje 4,1%, lani Ie 3,1%, danes pa gospodarski analitiki napovedu-jejo nov pad«: domaćega bruto proizvoda. Lotos so n.im obota tuđi rekorderi zunanjetrgovinski primanjkljaj, brezposelnost se ni zmanj-šala, socialne razmere se zaostrujejo, ob tem pa vlada nima prave predstave, kaj bi bilo treba storiti. Vse to je namreč pred dnevi na TV rekel predstavnik Združene liste; ta je vedno podpirala Drnovška in tuđi omogočila njegovo izvolitov za mandatarja. Drnovšek je na to be-sede tako nervozno reagiral, da mu je skoraj vzelo glas. V Delu smo lahko prebrali, da se je naš zunanjetrgovinski primanjkljaj v prvih šti-rih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 42"/, in tako znaša 424 milijonov dolarjev. Tolikšnega primanjkljaja Slovenija ni imela v colem lotu 1993. Ali pa poglejmo inflacijo. Drnovšek se kar naprej hvali s trdnim tolarjem, toda letos maja smo dosegli že 60% lan-ske inflacije. Če sedaj že tišti, ki so bili vodno vdani ali vsaj lojalni Dr-novšku, tako neusmiljeno kritizirajo Drnovškovo |x>litiko, je jasno, da je stanje v državi slabo in marsikdo že opozarja na voliko podobnost z gospodarskimi gibanji v Jugoslaviji pred obdobjem tisočodstotne inflacije. Da to ni nič presenetljivega, bi gotovo rekli tisli z dobrim spo-minom, saj je bil Drnovšek član in proclsednik predsedstva SFR|, danes pa je Ie zvest ćlen sil kontinuitete.
Vendar pa moramo slabemu gospodarskemu položaju države dodati tuđi slabo vodeno zunanjo politiko ter nestabilno politične razmere, zato se; res ne smemo čuditi, da nas Evropa takšnih, kot smo sedaj, ne želi v svojo družbo. Slabe gospodarske in politične razmere nišo rezultat trenutka, ampak posledica petletne vladavine Drnovškovo garniture. O zgodbi o uspehu pa niti vladna garnitura no govori več.
V Sloveniji se premalo zavodamo, da nas tujina pozorno spretnija, da analizira naše gospodarske tokove, ukrepe vlade, dogajanja v po-litiki, razmerje in strukturo političnih sil in tako naprej. Da je to še kako res, se kaže med drugim tuđi po lom, da Evropska zveza Sloveniji kot pogoj za polnopravno članstvo postavlja večje zahteve kot pa na primor Madžarski, Poljski, Češki in ćelo Romuniji. Za položaj, v katerem smo se znašli, pa ne smemo, tako kot srbski predsednik Miloše-vit', kriviti tujine. Sami smo to žlobudro skuhali in najbrž jo borno morali tuđi sami pojesti.
Kar neprijetno mi je, ko moram spet pisati o tako slabih stvareh, in lo ravno v tom mesecu, ko praznujemo Dan državnosti. Ob največ-jem slovenskom prazniku bi zelo rada kaj optimističnoga napisala o moji domovini, a žal letos to se ni bilo mogoče. Pred seboj imam program državne proslave Dneva državnosti v Cankarjevem domu. Med drugim bo nastopila skupina Trinajsto prase? Kukršna oblast, takšna proslava...                                                                  DADA BREJC
Kočevski gozdovi
Šimi kočevski gozdovi
so kot nesluleni nemi grobovi.
Pa vendar vsemu svetu govorijo.
Pričajo Ie,
človek bil je od nekad,
hujši kot prava zverina,
premnogim posta! krivična,
brezenska je Ie razvalina.
Le TIŠINA z helih tabel
nemo odseva,
v očeh mimoidočih pa v srcih od-
meva:
Tu počiva marsikdo,
ki še malo slutil ni,
da ho tu morilsko pokopan
in morda nikoli širnem
svetu znan.
Drevesa nad helimi tablami
sTIŠINO šelestijo
in tako le vsakemu človeku
tu govorijo:
Človek, spametuj se,
raje prijateljuj,
v Ijuhezni in sreči
na tem Ijuhem sveti
- in se ne maščuj,
raje se veselu raduj!
Širni kočevski gozdovi tuđi to z grobovi -neslišno govorijo.
ACICA KRIŽNAR
EPIGRAM
Praznovanje državnosti z druge plati
Svobodni domovini »za pozdrav«
komunisti nišo izobesili zastav.
FRANCE CERAR
4
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
Odslej tuđi Občina Domžale ________na internetu________
http://www.p-i.si/dom/domzalc.htm
Sodoben način komunic iranja in povo/ovanja med ljudini /ahleva uporabo sodobnih srodstev za komunikacije. Eden najsodobncjsih na-činov je Aincsljivo INTERNET - svetovno računalniško omrežje, ki ga po nekalrrih o< enah uporablja vsaj 50 milijonov uporabnikov. Vsem tein u|K)rabnikon>, njibovo Slovilo pa i/ dneva v dan skokovito naraSča, je na voljo ogromna količina eleklronskih podatkov o najiazlicnejsih temah. Izkoristijo jih lahko, če le imajo ra< unalnik, niodem in dostop do interneta.
Kaj vse Inhko počnete prek interneta: i/menjujote sporočila in podatke- z Ijudmi po celem svetu;
- dobite najnovejSe novire in informacije o vremenu, Sportu in zabavi;
- v svoj raćunalnik prekopirate programsko opremo (npr. igre, slike
*in programe);
- sodelujete v diskusijskih skupinah (npr. objavljate sporočila na oglasnih deskah in v novicah);
-  pregledate turistični prospekt posameznega območja in naročite hotel;
- prelistate svoj najbolj priljubljen časopis;
- pregledate program priredite v občini;
- pošljete clekin»usko posto svoji Županji
- itd.
Odslej lx)ste na INTERNETU naSli tuđi testno predstavitveno stran OBČINE DOMŽALE - v slovenskom in angleSkem jezJku. Stran si lahko ogledate na naslovu
http:/7www.p-i.si/dom/domzale.htm.
Svoje pripomf*', predloge in pobude nam posredujte prek elektronske poste, vaše tehtne pripombe pa borno skusali vključiti v naše strani.
Dobrodošli na INTERNETU -http:Awww.p-i.si/dom/domzale.htm!
Nissan Almera za Janjo Župan
Janja Župan, privlačna mladenka in nekdanja Miss Slovenije, se je odločila, da bo njen novi avto Nissan Almera. Moda, elegantni avtomobili in lepa dekleta so bili vedno dobra kombinacija, zato smo se pri Nissanovem pooblašče-nem prodajalcu in serviserju AV-TOSERVIS PIŽEM iz Male Loke odločili, da Janji omogočimo na-kup avtomobila po posebno ugodnih pogojih. V srebrni avtomobil
smo ji dodali tuđi dodatno opremo, ki ji bo olajSala vožnjo.
lanja tako kot pred časom, ko je bila razglaSena za najlepSe dekle v Sloveniji, Se vedno rada pleSe in sodeluje na raznih prireditvah, vselej pa se postavi tuđi ob Nissanove avtomobile.
Ključe novoga avtomobila je pred Nissanovim avlosalonom v Domžalah svečano izroc.il direktor podjetja Pi-žem, gosporl Rado Pižem.
Iščemo najstarejšo zavarovalno polico
V  Zavarovalnici Triglav, d. d., Območna enota Ljubl|ana, so se odločili, da bodo priprave na bližajočo se stoletnico zavaro-valstva v Sloveniji začeli v sodelovanju z vsemi vami.
Vabimo vas, da se vključite v razpis, s katerim želijo poiskati popisati in kasneje javno predstaviti najstarejše zavamvalne pohee!
Brez dvoma Slovenci ne slovimo brez osnove kot previdni, varčni dobri gospodarji svojega imetja!                             ,                    ,
Že pred skoraj sto leti se je razvila gospodarska veja, ki ]o danes kot največ:ja zavarovalnica v Sloveniji s ponosom razvija Zavarovalniai Iri-
" "stare zavarovalne police vsekakor predstavljajo pomembno vez s časom, ko se je začel razvoj zavarovalstva, obenem pomenijo pomem-ben utrinek in pisani vir o življenju v tistem času. Zgodovinske ,n ek -nomske ,x,sebnosti časa, ki jih bo nedvomno moč razbrati iz doku-mentov, bodo podlaga za raziskovalni projekt, ki ga v Zavarovalmci Triglav ze nekaj časa načrtujejo.                                     .           ...
Zato bo prispevek Zavarovalnice Triglav k praznovanju ča tJve-8a jubileja obeležen s celovito podobo razvoja te ^avnosMpn nas.
Razpis in natančnejSe pogoje borno objavili v nasledn, Stey k •
V razpisu bo poudarek na vseh vrstah starih zavarovalmh pohe iz posameznih ol)dobij v preteklem stoletju.                       .
Morda je prav poletni čas, ko preurejate svoja stanovanj,, pocfctrt^ ja in hrskate po babičinih lepo urejenihsppm.nskih dokumenth,Ca , ko se lahko skupaj vmemo v obdobje, ko je zavarovalstvo na slovo skem začelo svojo pot.                                       .           ■ ■    -/-,,,-,„,
Vas trud in prizadevanje bosta vsekakor nagra,ena, sa, bo zavare*-valni« Triglav najstarejSo polico iz obdobja do konca dugvetov-ne vojne in najstarejSo poli« svojih pravnih prednikov, kottud. nai-starcjSo rx,lic:o' izdano pod imenom Triglav, nagrad.la, v dogovoru z l'istiiiki pa tuđi z veseljem odkupila.                           .    T..      . i
Ne pfezrite razpLsa na prodajnih mestih Zavarovdn« ^dA, Območne enote Ljubljana, objavljen pa bo tud. v naS. nasltdnj. Ste vilki!
Vreme je kot naročeno za nadaljevanje 2. faze gradnje kanalizacije v Depali vaši.
Peš brv čez Kamniško Bistrico, ki povezuje Zaboršt in sosednje kraje z Domžalami in je najvarnejša pot za Stevilne Solarje, so v ce-loti sanirali. Opravili so kompletno peskanje obstoječe konstrukcije, ki je dobila tuđi nov oplesk, montirana pa je bila tuđi nova lese-na konstrukcija s pohodnicami. Brv bo var-nejša in lepša. Tekst: Vera Vojska   Foto: Primož Tonkli
ZA VAS SPREMLJAMO KOMUNALNE INVESTICIJE V NAŠI OBČINI
Tokrat največ Domžalam
Tokratni majski sprehod od investicije do investicije je bil kratek, saj se većina moderni-zacij, obnov in rekonstrukcij dogaja kar sredi našega me-
Obnavlja se ena najbolj prometnih ulic v naSem mestu Ul. Matije Tomca, ki je medtem že na novo asfaltirana.
sta, kjer je promet zato pre-cej upočasnjen, različne za-pore pa opozarjajo voznike, da bo vožnja po bolj urejenih cestah lažja in prijetnej-ša.
Preden se napotimo od ceste do ulice, pa se kratko sporoči-lo vsem, ki stanujejo ob ulicah, cestah, pričakujejo kanalizacijo ali javno razsvetljavo in vedo, da so ti komunalni objekti našli mesto v letošnjem proračunu. V kratkem namreč pristojne službe Občine Domžale nada-Ijujejo z rekonstrukcijo povezo-valne ceste v Študi (v okviru za-zidalnega nacrta lesenove in sosednjih ulic), v izvedbo gre i. faza Šlandrove ulice v Radom-Ijah, preplastili bodo pločnik ob Kamniški cesti v Preserjah, na-daljevali pa tuđi z deli pri izgradnji hodnika na cesti Ihan-Selo. Več o teh investicijah pa v prihodnjem SLAMNIKU.
Pridni delavci podjetja Hidro-tehnik hitijo »pokrivati« potok skozi Dob, kar bo omogoćilo večjo prometno varnost, pa tuđi lepSi videz tega dela centra KS Dob.
V maju in juniju so potekala gradbena dela tuđi na Slamnikarski ulici v Domžalah.
Ekskluzivno
za
Slamnik
Nekaj članov Obmoćnega združenja slovenskih ćastnikov Domžale in ćlanov Območnega /druženja veteranov za Slovenijo se je v okviru strokovne ekskurzije, ki jo je za njih organiziralo Zdru/enje slovenskih ćastnikov, ogledalo ameriško lelalonosilko John F. Kennedv v Luki Koper.
Tekst: Bogdan Osolin Foto: Marko Senica
PO DOLGIH LETIH ŽEL|A, PRIČAKOVAN) IN PRIZADEVANJ
Novi prostori Mladinske knjige v Domžalah
Slarejsi Domžalčani in vsi, ki smo imeli kadarkoli opravka z nakupo-vanjem knjig, zvezkov in druge papirne galanterije, se najbrž So spo-minjamo knjigarne Naša knjiga, ki je pred več kot tremi desetletji do-movala v Karantanski ulici. Za zgo-dovino povejmo, da so imeli v teda-nji knjigarni bogat knjižni fond, papirno galanterijo, bogato izbiro šol-skih potrebščin, darilni program, dekorativne predmete, pisrniSki material, ukvarjali pa so se tuđi z mehanografijo.
V letu 1964 se je knigarna preselila na Ljubljansko 83, kjer je kot Mladinska knjiga ostala vse do predkratkim, ko smo po dolgih letih želja, pričakovanj in prizadevanj 10. junija 1997 tuđi v Domžalah dobili lepo, sodobno urejeno tr-
govino Mladinske knjige. Stara, sicer zelo prijetna trgovina, je bila zelo majh-na, zato so se tako zaposleni kot kupci izredno razveselili selitve v bistveno večje prostore.
Na slovesnem odprtju novih prosto-rov, ki obsegajo 168 m2 (dosedanji le 68 nV), se je zbralo veliko predstavnikov političnega in javnega življenja občine Domžale, vodstvo Mladinske knige Trgovine, Stevilni poslovni partnerji in so-delavci, predvsem pa so se nove trgovine razveselili zvesti kupci in prijatelji.
V kratkem kulturnem programu so zapeli bratje Pirnat, z lepimi mislimi o poslanstvu tiskane besede pa je sprego-voril g. Matjaž Brojan; ta je med drugim dejal: »Vse to, kar mi je dala, daje in mi bo Se dajala knjiga, pomeni pomoč v mojem in tvojem hotenju, da sem in si
boljSi človek. Ker je tako, ker se mi je to razodelo nekje iz ozadja, ne da bi me pri tem vodila zavest, te spoStujem in te imam rad, knjiga. Še dolgo bodi moj svet in srečno pribežališče!« Nato sta Županja Cveta Zalokar Oražem ter direktor MK Trgovina g. Borut Gorjup po kratkih nagovorih z go. Vando Ručman, poslovodkinjo, odprla vrata v resnićno lepo urejeno novo trgovino, ki z ureje-nostjo in pestrostjo ponudi« lepSa tuđi ta del Domžal.
Kot so že potrdili prvi obiskovalci, je nova trgovina pregledna, ponudba povećana, oprema pa funkcionalna, lepa in estetska. Več prostora pomeni tuđi izboljšanje pogojev dela vseh zaposlenih, ki so s tem dobili priložnost za nove oblike trženja, organizacijo literarnih večerov, predstavitev novitet in drugih
možnosti za bogatitev življenja vseh, ki borno obiskovali novo knjigarno.
Kot pravi ga. Vanda Ručman, pa je Se posebej pomembno, da je trgovina praktično na isti lokaciji - saj ostajajo na Ljubljanski 83, tako da jih njihovi zvesti, pa tuđi vsi novi kupci, zanesljivo ta-koj najdejo. Hkrati pa poudarja, da nova trgovina pomeni nov izziv, pa tuđi nove obveznosti, več dela, pa tuđi kva-litetnejSo ponudbo.
Domžale so torej konćno dobile trgovino, ki si jo glede na Stevilo prebival-stva in gospodarsko razvitost zaslužimo. Hkrati s ćestitkami vsem, ki so pripomogli k novi trgovini, Se iskrena želja: Naj bo uspeSna - za zaposlene in vse, ki borno v njej kupovali, obiskovali prireditve ali kako drugače sodelovali z njo.                                            V.
5
£        JUUJ
O        MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo
Ko se narod svojih koren i n zave
V nekdanji Jugoslaviji so bili prene-kateri Slovenci najprej jugoslovani in sele nato Slovenci, če so to sploh bili. Danes smo »samo« se Slovenci, če-prav nekateri se nišo povsem prerezali popkovine z Beogradom. Tuđi svet je povečini vse jugoslovanske narode metal v en koš: vsi (ugoslovani so bili zanj predvsem komunisti ali vsaj ko-munisticno navdahnjeni oziroma smo bili...
Moj pokojni oče je vedno rad ponavljal, da se počasi daleč priđe in tako se tuđi zdrava slovenska samozavest ne rodi Cei noc in tuđi dan državnosti kot praznik ne more roditi čudežev, zato bi bila nujno potrebna patriotska oziroma domovinska vzgoja, ki mora temeljiti najprej na domaći vzgoji, šolska in cerkvena vzgoja pa bi pomenili nekakšno nadgradnjo.
Zelo radi govorimo o slovenski samostojnosti, smo pa se vedno ujeti v stare ti-re. Na kaj tu mislim? Če so nekateri župnij-ski upravitelji »posodili« župnišča za »civilni« šolski pouk, se tuđi ne bi svet podrl, če bi šola »posodila« kakšen svoj prostor za maso... In iz tega delamo probleme, kakor da bi drugih, dosti većjih, ne bilo. No, to tako mimogrede.
Kadar govorimo o slovenski samostojnosti, se najprej vprašajmo, kdo je Slovenec y ali kdo je bolj Slovenec. Naj odgovorim samo to, da smo prej postali Slovenci, kakor smo postali kristjani, čeprav je treba priznati, da je krščanstvo pomagalo, da smo Slovenci kot narod obstali, kar pa še ne pome-ni, da je tišti, kdor je kristjan, bolj Slovenec, saj vendar ne obstaja za to posebna formula, kdo je bolj Slovenec. O, sancta simpli-citas!
Vsekakor imamo ob dnevu državnosti lepo priložnost, da poglobimo svojo Ijube-zen do slovenstva, do slovenskoga jezika, do lastne države, na katero moramo biti ponosni. Če namreč sami sebe ne borno spoštovali in cenili, ne moremo tega priča-kovati od drugih.
Ob dnevu državnosti naj najiskrenejše
čestitke preglasijo omnipotentno Evropo.
IVAN KEPIC
Gradnja parkirnih prostorov brez
ustrezne
dokumentacije na
mestnem zemljišču
v Lukovici
Kot vsi vemo, je pri novo nastali Ob-čini Lukovica nastala velika težava zaradi parkirnih prostorov, ker občina za občane in svoje uslužbence potrebuje ustrezno število parkirišč, teh pa si po dveh letih in pol še ni uspela zagotovi-ti. Že skoraj pred dvema letoma je bilo na seji Sveta KS Lukovica g. Tomažu Cerarju rečeno, naj glede na to, da je odgovoren za prostor in okolje, usposo-bi parkirne prostore na južni strani, na dvorišću zadružnega doma za potrebe obćine Lukovica. Da je ta prostor, ki bi bil lahko koristno uporabljen, danes sramota za občino Lukovica, se lahko vsak prepriča. Po jarkih, ki so nastali, se zbira smrdljiva voda z dvorišć in stresnih žlebov, v njej ostaja tuđi vsa nesnaga, ki jo mimoidoči odvržejo. S postavitvijo nekaj metrov odtočnih ce-vi in nekaj jaškov bi občina lahko resila zadevo parkiranja. G. Cerarja so ob-čani opozorili, naj ne dela jarkov v središtu Lukovice, seveda pa so bila vsa dobrohotna opozorila bob ob steno. Danes pa gradi parkirne prostore na neprimernih mestih in s tem ogroža prometno varnost občanov. Eno lakih mest je med hišo g. Luka Cerarja in spomenikom prve svetovne vojne.
Na tem delu je med cestiščem in škarpo zelenjavnega vrta tri metre prostora. Pešpot (oziroma pohodni tlakovci) je široka 1,20 m, cvetlična korita, katera so zaradi varnosti nujno potrebna, so široka 0,50 m, to je skupaj 1,70 m. Tako ostane se 1,30 m. Po pisnem tolmačenju g. Cerarja, refe-
renta za prostor in okolje, od roba cestiš-ča (0,50 m) ne srne biti nić postavljeno, to-rej ostane še 0,80 m širine za parkirni prostor, kar pa je za te namene očitno premalo. Prejšnji Svet KS Lukovica je predlagal, da se parkirni prostor naredi, če je to izvedlji-vo. Vsak laik pa ve, da je to nemogoće, ne vem pa, kako da tak strokovnjak, kot je referent za prostor in okolje, tega ne ve, zato moćno dvomim, da je sposoben za dela, ki jih opravlja. Tuđi glede na to, da na-merava graditi parkirne prostore brez ustrezne dokumentacije in za to potrošiti druž-bena sredstva. Seveda bo za porabljeni de-nar verjetno dobil »žegen« gospoda župana, tako kot ga je dobil za crno gradnjo kanalizacije proti novemu naselju.
Seveda pa se izjave oziroma odgovori na vprašanja za tako delovanje glasijo, da je vse storjeno samo ZACASNO. Tako imamo danes ZAČASNO s privolitvijo raznih komisij in ćelo obćinske uprave v središču Lukovice preko 2.000 m' makadamskih površin, od koder se dviguje prah, strupi, prah od ap-na, cementa, strupenih umetnih gnojil, ki so /voženi in zmleti v prah. Vse to smo prebi-valci centra Lukovice »pridobili« z novo ob-ćino, izgubili pa že precej metrov težko pla-ćanega asfalta. Na to smo že večkrat opo-zarjali g. županajn g. referenta za prostor in okolje ustno kakor tuđi pisno. Ostalo pa je tako, kot bi pes lajal v luno.
Beremo tuđi, da svetniki zahtevajo od-stranitev cvetličnih korit, da bi tako pridobili parkirne prostore. Mislim, da je sedaj po tej obrazložitvi vsem jasno, da se parkirni prostori lahko pridobijo le, će se odpra-vi peš-pot.
Pa še to. leseni leta 1994, bilo je pred vo-litvami župana in obćinskih svetnikov, sem v dvorani zadružnega doma v Lukovici po-stavil vprašanje, kje bo imela nova Občina parkirne prostore. Ugotavljam, da glede na današnje stanje odgovor takrat še neizvo-Ijenih »lukovških« svetnikov ni bil pravilen, moral bi se namreč glasiti: Kje neki: po bankinah, kjer so krajani sto in več let ho-dili v trgovine; po bankinah, kjer so šolarji varno hodili v solo; po bankinah, kjer so v komunizmu verniki varno hodili v cerkev, tam borno mi parkirali, ko borno zasedli svetniške stoičke.        |OŽE URBAN1|A
Odprto pismo Občinskemu svetu
Občinski svet je v proračunu za loto 1997 med drugim potrdil odkup zemljišča in projektno dokumentacijo za vrtec Dob. Te postavke v predlogu proračuna niti v drugi obravnavi še ni bilo. Bila pa je v osnutku plana preure-ditev OŠ Homec v vrtec, nato je bila kasneje v predlogu proračuna že izlo-čena. Sprejem proračuna s postavko odkup zemljišča in projektno dokumentacijo za vrtec Dob se zdi nerazumljiv.
Občina je seznanjena s problematiko premajhnih zmogljivosti v vrtcih na ob-močju občine. Že v lanskem letu - dne 7. 6. 1996 - je 39 staršev iz območja KS Radom-Ije, Preserje, Rova in Homec - Nožice glede na 10. ćlen Zakona o vrtcih podalo pisno zahtevo za odprtje novih kapacitet. 10. člen Zakona o vrtcih namreč določa: »Kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vkljućitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najka-sneje v 30 dneh začeti postopek za zago-tovitev dodatnih prostih mest v javnem vrt-cu ali razpisati koncesijo.
Velik problem premajhnih zmogljivosti v vrtcu je za omenjene štiri KS«ražen že već let. Za sol. leto 1997/98 je za vrtec Rarlom-Ije odklonjenih 92 otrok za primerjavo z od-klonjenimi iz Doba - teh je namreč le 17
Prav je, da bi se zgradil tuđi vrtec v Dobu, kjer ga sploh ni. Seveda pa bi morali upoštevati prednost glede na trenutno iz-kazane potrebe in predviđene potrebe po letu 2002, ko naj bi se hipotetično končal problem premajhnih kapacitet v vrtcih v obćini s prehodom ene generacije otrok v devet letno solo.
Omenjena hipoteza za območje ome-njenih štirih krajevnih skupnosti ne drži, zato je za področje KS Radomlje, Preserje, Rova in Homec-Nožice potrebno poiskati trajno rešitev, t. j. prizidek k obstojećemu vrtcu Radomlje. Zemljišča za prizidek k vrt-
Stavka delavcev na Slovenskih železnicah - borba za pravice delavcev
V preteklih mesecih so bili po prisotnosti v me-dijih na prvem mestu sindikati na Slovenskih železnicah, ki so napovedali stavke eno za drugo, od enournih opozorilnih pa vse do 10-dnevne generalne stavke, ki je popolnoma ohromila železniški promet v Sloveniji, kakšni so bili njihovi glavni razlo-gi za ta dejanja?
Kot je verjetno že splošno znano, so reprezentativni sindikati na Slovenskih železnicah (teh je 5) sredi decembra 1996 leta pravočasno in v roku vložili predlog spre-memb in dopolnitev tarifne priloge Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa - tarifna priloga med drugim namreč določa visino izhodišćne plače, nadome-stilo zneska za prehrano, visino regresa za letni dopust, če omenimo le nekatere najbolj poznane dele tarifne priloge. Njihova tarifna priloga se je iztekla 31. marca 1997 leta in do takrat naj bi se z delodajalcem pogajali o vse-bini nove tarifne priloge. Sindikati so želeli doseći uskla-ditev plač s stopnjo rasti inflacije (vemo, da je bila lan-skoletna stopnja inflacije 8,2% plače na SŽ pa so narasle samo za 2% - ob tem dejstvu, da je bila stopnja produktivnosti v letu 1996 kar za 32% višja od leta 1992) ter izplačilo regresa v enaki visini, kot vsem drugim v Repu-bliki Sloveniji (102.000 SIT bruto, lani je namreč Vlada RS izvedla iz Zakona o socialnem sporazumu za leto 1996 in so dobili samo okoli 70.000 SIT bruto regresa).
Delodajalec se na to ponudbo sindikata dolgo časa ni odzval. Po nekajmesečnem čakanju sta se le sešli obe po-gajalski skupini. Na tem sestanku pa je delodajalska (vla-dna) pogajalska skupina seznanila sindikalne pogajalce, da od Vlade RS nima mandata za nadaljevanje pogajanj. Sledile so napovedi stavke, s katerimi so sindikati želeli
delodajalcu dopovedati, da se le morejo prićeti pogaja-ti, kajti v nasprotnem primeru ne bo možno izplačilo plač na Slovenskih železnicah.
Pričela se je medijska vojna. V javnosti so se pričele širiti govorice, ćeš da imajo železničarji že tako ali tako previsoke plače. Sindikati so seveda takoj posredovali podatke, iz katerih je bilo razvidno, da je izhodišćna plača na Slovenskih železnicah daleč najnižja v Sloveniji. Ko pa so na plano prišli še podatki o tem, koliko zaslužijo nekateri vodilni kadri na Slovenskih železnicah (direktor Marjan Rekar je tako prejel v mesecu marcu 1997 akontacijo plače visini 951.648,00 SIT bruto, njegov namestnik 749.648,00 SIT bruto itd.), je bila javnost takoj na strani stavkajočih železnićarjev.
Po nekaj izvedenih opozorilnih stavkah se zadeva ni premaknila, zato so sindikati napovedali generalno, tokral 10-dnevno stakvo. Takrat pa se je zalomilo. Prišlo je namreč do dejanja, ki mu ni para v nobeni demokraitčni državi. Delodajalec je namreč suspendiral centralni stav-kovni odbor, ki je štel 5 članov (predsedniki vseh (»tih reprezentativnih sindikatov na SŽ), jih odstranil iz družbe ter proti njim uvedel disciplinske postopke. S tem deja-njem je delodajalec (Vlada RS) verjetno želei doseći dvoje: 1. prekinitev stavkovnih aktivnosti, saj suspendirani de-lavci ne bi mogli več voditi stavkovnega odbora, in 2. dokazati delavcem na Slovenskih železnicah in seveda javnosti, da so stavkovne zahteve sindikatov neupravićene in da bi sindikat tako ali drugače moral odstopiti od njih.
Sindikati pa so se odloćili, da bodo razširili centralni stavkovni odbor. Razširili so ga z novimi osmimi člani, to rej je tedaj skupno štel 13 ćlanov. Tuđi člani tako razšir-jenega centralnega stavkovnega odbora so od delodajal-
Številni transparenti med večtisocglavo množico na javnem ćlanskem sestanku sindikatov na Slovenskih železnicah so jasno govorili, koga podpi rajo ćlani sindikatov na SŽ (foto: Janez Stibrić)
ca takoj prejeli suspenze, proti njim je bil tuđi uveden disciplinski postopek. Sindikati so se ponovno odloćili za raz-širitev centralnega stavkovnega odbora. Razširili so ga Se z dodatnimi 65 Ijudmi. Tuđi ti so v nekaj urah prejeli suspenze (nekateri ćelo med svojim noćnim poćitkom, ob 1. uri zjutraj ali še kasneje so jim ga šefi sekcij dostavljali na dom ter jim s tem kalili noćni mir in počitek ter jih po nepotrebnem vznemirjali). Tako je bilo v nekaj dneh suspendiranih 79 ljudi, oziroma povedano drugače - vsi predsedniki sindikatov na SŽ, sindikalni zaupniki in predsedniki obmoćnih odborov in avtonomnih sindikatov, ćlani Sveta delavcev SŽ, dodatno (poleg teh 78) pa je bilo suspendiranih precej delavcev, ki so upoštevati navodila o načinu in poteku generalne stavke, ki jih je izdal centralni stavkovni odbor.
Po teh dobesedno norih potezah vlade oz. delodajal-ca se je zadeva hudo zapletla. Direktor SŽ-ja je pozival de-lavce, naj se ne pridružijo pozivom sindikatov k stavki, saj ti nišo več njihovi legitimni predstavniki. Člani sindikatov so seveda menili drugače in so se množićno udeležili jav-nega članskega sestanka vseh 5 sindikatov na»Slovenskih železnicah. Tako so direktorju SŽ-ja, Vladi RS in javnosti pokazali in dokazali, kdo je tišti, kateremu zaupajo, in kdo se dejansko bori za njihove pravice.
Stavka se je zaradi nepripravljenosti vladne pogajalske skupine razmahnila v neslutene razsežnosti, zaradi nje je*, namreć nastajala velika gospodarska škoda. Vednar vlada kljub tej velikanski škodi ni hotela pristopiti k |xjgajanjem. Po nekajdnevni stavki, ko se je izkazalo, da bodo sindikati res »šli do konca«, če bo potrebno, se je vlada le sestala in prićela so se pogajanja. Sindikati so takoj, kot gesto dobre volje, zamrznili stavko. Zadeva se je prićela počasi umirjati, pogajanja so stekla in sindikati so dosegli točno tisto, za kar so se zavzemali še pred izvedbo stavk.
Stavko smo (in jo borno še) obćutili tuđi Domžalćani, zato se domžalski delavci in člani sindikatov tuđi iz te stavke lahko marsikaj naučijo. Mar je naša vlada na ćelu / dr. Drnovškom res potrebovala večmilijonsko škodo, da so se sploh začela pogajanja? Kaj je vlada dosegla s tem, ko se ni hotela pogajati z železniškimi sindikati, ko je sindikalnim funkcionarjem izročala suspenze? Mar ji ni jasno, da so pogajanja eno, enostranski dekreti in odločbe pa drugo? )e bila res tako neumna in je menila, da bo s sus|)on-zi ustvarila neenotnost med železniškimi sindikati in nji-hovimi člani, mar je res mislila, da bo lahko končala stavko represivno? Ponovno se je izkazalo, da se je zmotila. Škodo, ki je nastala zaradi njene trmoglavosti, pa bo verjetno pripisala komu drugemu. Morebiti ponovno delavcem (ki že tako dostikrat nimajo dovolj denarja za vsakodnev-no prezivetje) - v obliki povećanja javnega dolga. A smo se.zato borili?, bi lahko zapisali na koncu. Mislim, da ne. Vlada pod vodsivom dr. Drnovška oćitno ni tista, ki bi ure-sničila naše želje, izborjene tuđi pred približno 6 leti v bitki za osamosvojitev.
JANEZ STIBRIČ
cu Radomlje ni potrebno odkupiti, ker na prizidek že caka, prav tako pa je tuđi za pri-zrdek že namenjen del obstojeće garderobe.   Svet krajevne skupnostiRadomlje Predsednik: ZLATKA LEVSTEK
Trzinci bi radi svojo občino
Že na začetku leta je svet KS Trzin na pobudo številnih Trzincev po tehtnih in polemičnih razmišljanjih sprejel sklep, da sproži postopek za ustanovitcv lastne občine Trzin. Sklep o tem so poslali na domžalsko občino in hkrati vodstvo občine in obćinskega sveta prosili za re-sen pogovor o tem vprašanju.
Županja Cvota Zalokar Oražem je sicer obljubila, da bo sklicala sestanek s Trzinci o tej problematiki, predsednik obćinskega sveta, Miha Brejc, pa trzinske zahteve, kot kaže, ne jemlje resno in se o tem doslej s predstavniki Trzina ni želei pogovarjati, kaj sele, da bi problem uvrstil na dnevni red ob-činskega sveta. Prepričan je, da gre za nere-sno željo, da Trzinci ne izpolnjujejo pogojev za obćino, v odgovor je le zahteval podrob-nejše podatke o trzinski zahtevi.
Trzinci so za strokovno utemeljitev svoje zahteve potrebovali ćelo goro podatkov, vendar jim jih občinske službe, kljub proš-njam, nišo posredovale. V vodstvu KS Trzin so si zato morali pomagati po daljši in na-pomejši poti. Podatke, ki so jih potrebovali, so morali izbrskati pri republičkih organih in službah. Treba pa je zapisati, da so bili na državni ravni neprimemo bolj prijazni in uslužni kot v Domžalah.
Na svetu KS so sprva računali na korek-ten dogovor z občino in na pomoć tamkajš-njih organov, saj nišo želeli spora, vendar so kasneje sprevideli, da na obćino ne morejo računati, kar jih še utrjuje v prepričanju, da so se pravilno odločili za izdvojitev iz dom-žalske občine. Obćino bodo obšli in se neposredno obrnili na državni zbor, kar tuđi omogoča pravilnik za ustanavljanje novih občin. Do 15. junija so morali izdelati obse-žen elaborat z vsemi podatki o Trzinu, od zgodovine, strukture prebivaIstva, gospodarske moči krajevne skupnosti in do ćele vrste drugih kazalcev. Ugotavljajo, da Trzin iz-polnjuje praktično vse pogoje za lastno občino, ražen števila prebivalstva in da bo tr-zinska občina, će bo ustanovljena, sodib med gospodarsko močnejše.
Na državnem zboru zdaj caka na odlo-čitev o ustanovitvi nove obćine već kot 60 zahtev; to priča, tla sedanja ureditev lokalne samouprave ni ustrezna. Trzinci upajo, da bo državni zbor |>odprl njihova prizadeva-nja in omogoćil ponoven razpis referenduma za ustanovitev nove občine Trzin. V kra-jevnem vodstvu so odločeni, da bodo z osa-mosvojitveno dejavnostjo nadaljevali tuđi v primeru, če na državni ravni v prvem posku-su ne bodo dobili podpore. Vse pa kaže, da se bodo tuđi na republiki morali zamisliti nad sedanjo lokalno samoupravo, saj očitno ne ustreza željam in potrebam ljudi. Tuđi sama domžalska občina ni zadovoljna s položajem, ki ga ima v sedanji ureditvi.
Preseneća pa ignorantski odnos vodstva občine do problemov v svojem okolju. Vzvišcn, ignorantski odnos ne more pripe-Ijati do pravih rešitev, tuđi odgovor, ki so ga na KS Trzin poslali z obćinskega sveta sele 11.6.1997 ni v prid reševanju problema, saj od Trzincev po birokratsko pikolovsko za-hteva izpolnjevanje vseh podatkov, ki naj bi bili potrebni, da se kakšna problematika uvrsti na dnevni red občinskega sveta. Zanima nas, ali vse zadeva, ki jih uvrstijo na dnevni red občinskega sveta, res izpolnjujejo vse postavljene pogoje? Še zlasti zanimiva je za-hteva o oceni finančnih posledic predloga, saj občinske službo prej nišo želele posredovati potrebnih podatkov. Kaže, da nekaterim še vedno ni jasno, kaj naj bi bila demokracija. Nojevsko potiskanje glave v pesek in ignorantski odnos pa ne rešujeta problemov. Včasih se? je treba s slonokoščenega stolpa spustiti tuđi na trda tla, prisluhniti razlogom, argumentom raje, saj se drugače tuđi lepi stolpi lahko podro zaradi slabih lemeljev. MIROŠTEBE
Zasvojeni?
Le s težavo bi začela dan brez opojno di-šeče kave in prepričana sem, da nisem edi-na. Kaj je pomembnejše ob tem? Crna bro-zga, obred, branje dnevnih novic iz časopisa, prebujanje v nov dan... Preprosto, ne vem. Vem le, da je dan brez kave težko začeti. Sem torej zasvojena? Težko je priznati, pa vendarle je to zasvojenost mnogih Zemlja nov.
Ampak kava je nedolžna droga, v prime-rjavi z alkoholom, lobakom, red bulom, eks-tazvjem, mamili, ki so im pohodu, da osvo-jijo svet. Ni težko narediti prvega koraka k zasvojenosti, žal pa temu najpogosteje sledi še drugi, tretji, deseti, stoti... in že si tam, kjer obstaja samo še en cilj, kako priti do droge. Nišo već: pomembna sredstva, ki si jih poslužuje zasvojenec, da efoseže svoj e>di-ni cilj - drogo. To je mukotrpno tavanje me.'d zavestjo in zasvojenostjo. Mnogo »prijateljev« ponuja roko na poti k zasvojenosti, le malokatera roka pa je ponujena n rešitev
iz nje. Problem svetovnih razsežnosti ni ob-šel niti naše male podeželske občine.
Vsak dan na cesti lahko srećaš čudno gu-gajoćo se osebo, strastnega kadilca, mladež, ki pogled vztrajno upira v tla,... Vse to je dokaz, da je zasvojenost na pohodu. |i borno preprosto rekli, dobrodošla med nami, se to-lažili, da to ni moj problem, da za to nisem odgovoren in si zatisnili oči pred resnie:o, ki vedno boli včasih bolj in drugič manj. Prvi, ki smo na ta problem glasno opozorili, smo bili tišti, ki se z mladimi, ki so najlažji plen zaslužkarskih zasvojevalcev, srečujemo vsak dan. OŠ Moravče je v sodelovanju s Komisijo za šolstvo pri Občini Moravče in pripo-ročilom g. župana organizirala v mesecu maju roditeljski sestanek, ki sta ga vodili dve materi zasvojenih otrok in ustanoviteljici Društva za pomoć zasvojenim in njihovim svojcem. Njihov telefon 061-132-10-55 vam je vedno na voljo. Na sestanek je bilo po-vabljenih približno 180 staršev učencev 6., 7 in 8. razreda. Sestanku je prisostvovalo le 31 staršev in 17 učiteljev. Voditeljici sta predvsem poudarjali pomembnost preprećeva-nja zasvojenosti, kar lahko storimo s pogovori o tem problemu, z budnim opazova-njem sprememb pri posamezniku in lastno osvešćenostjo, ki jo lahko posredujemo. S posebno skrbjo in premišijeno sta odgovar-jali na vprašanja prisotnih. Vsem udeiežen-cem sta razdelili tuđi tiskano gradivo o tem, na kaj je treba biti še posebej pozoren, kje poiskati pomoć: v primeru, ko problem zasvojenosti ne obiđe vaše družine in tuđi kako se s problemom spopasti. Nujno pe;seb-no naročilo pa je veljalo staršem, ki so edi-ni otrokovi zaščitniki in tuđi tisli, ki otroka lahko s svojo budnostjo obvarujejo pro-d ok-lepom zasvojenosti ali v primeru zasvojenosti reSijo. Torej starši, ne slepimo se, da se to ne more zgoditi prav našemu otroku, ampak že od malega gradimo otrokovo osobnost, se- trudimo za njihovo zaupanje, po-magajmo jim poiskati cilj, za dosego katere-ga se je vredno potruditi in jim predvsem namenimo veliko veliko časa, ki ga borno kljub nenehnemu pohanju za materialnimi dobrinami namenili prav njim, ki so naša pri-hodnost in hkrati tuđi najbolj rizična skupina.                               BERNARDA MAL
Nova splošna kolektivna pogodba
Po večmesečnih pogajanjih so predstavniki sindikatov in delodajal-cev 9. junija letos podpisali novo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo.
Pogodba določa pravice in dolžno-sti delavcev in delodajalcev. Velja za vse delodajalce, ki opravljajo prido-bitno gospodarsko dejavnost, in za vse detavce, zaposlene pri njih. Velja tuđi za učence, dijake, vajence in studente na praksi. Ne velja pa za poslovodne delavec in delavce s po-sebnimi pooblastili.
Ne glede, da nova splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti velja od I. junija dalje, p,i pravice delavcev temeljijo še vedno na kolektivnih po-godbah dejavnosti, ki doloćajo zneske izhodiščnih plač, osebnih prejemkov in povračil materialnih stroškov. Većina teh kolektivnih pogodb velja do 31. 8. 1997, nekatere pa še' dlje, kot na primer: KP za kmetstvo in živilsko industrijo in KP za crno in barvno metalurgijo, livarne, kovinsko in eloktro industrijo.
Zato sklenitev nove Splošno kolektivne pogodbe1 za gospodarske efejavnosti in tarifne priloge k njej vpliva na zneske teh prejemkov le, če so ugodnejši v kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Prilagajanje dosodanjih pravic delavcev v posame'znih podjetjih in družbah k določbam podpisane Splošno kobktivno pogoelbe za gospodarsko dejavnosti, do-kleT voljajo panožne kolektivno pogodbe, bi pomenilo kršitev pravic delavcev.
Minimalna plača
Po dogovoru pndpisnikov s<x:ialnena sporazuma znaša minimalna plača od 1. 6. 1997 59150,00 tolarjev. Pod tem zno-skom NE MORE biti obraćunana in izpla-čana pla<":a delavca za polni dolovni čas, ne glede na rezultate, ki jih delavec dosega pri delu.
Zajamčena plača
od 1. 4.1997 znaša 35.173,00 tolarjev.
Uporablja se SAMO ŠE za določanjo pravic iz socialnih zavarovanj in za dolo-čanje najnižjih zneskejv socialnih pomoći iz javnih sredstev.
Če še niste...
Če še niste uspeli rezervirali svojega količka za letošnje družinsko dopustov.i-njo, va»vabimo, da nas čimpre'j obiščitc. Imamo še nokaj prostih počitniških k,i|w citet v kampih v Savudriji, Stella Marisu, Prenianturi, luciji in na Krku tor v garso njeri v Bohinjski Bistrici. Podrobnejšo informacije.' so vani n,i voljo na se'detfu ()b močne organizacije ZSSS Domžale', I jul> ljanska 70, tol. štev. 721-325, oel 8. elo 15. ure vsak dan.                       ). ARNUŠ
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
Prejeli smo • Prejeli smo
Tištim, ki držijo roko nad vrtci
Že dalj časa razmišljam, da bi bilo pametno napisati nekaj vrstic o naših vrtcih. Pa ne zato, ker preti-rano upam na boljše čaše - ampak zato, da si dam duška in mogoče spodbudim pristojne, da se bodo malo zmigali.
Moj otrok je šel v vrtec, ko je bil star približno tri leta. Dobil je prijazno in strokovno usposobljeno vzgojiteljic o in varuško. Vrtca in ljudi v njem ni nikoli odklanjal, ampak je odhajal vanj z veseljem. Seveda sva bila z možem zelo zadovoljna. Minilo je šolsko leto in pri-šel je čas počitnic. Z možem sva uredila dopust tako, da bi lahko bil najin otrok doma dva meseca.
Oglasila sem se na upravi vrtca in tam so mi (prvič) povedali, da je v Domžalah toliko otrok, ki čakajo na vstop v vrtec, da bi bilo nespametno olroka izpisovati. Kaj sem naredila? Otrok je bil dva meseca doma (ker naj bi čim več časa preživel s starSi) in znesek na položnici je bil nižji za okoli 2.000 SIT (strosek za prehrano). Naslednje leto med počitnicami je bilo isto. Seveda sem šla spet na upravo v upanju, da se je v enem letu na tem področju kaj spremenilo.
Socialna delavka mi je (sicer prijazno) povedala, da ga lahko izpišem in da bo septembra mogoče kakšno prosto mesto v Trzinu. Spet sem veselo plaćala dve položnici, od katerih so odšteli stroške prehrane. Res ne vem, kaj naj bi naredila drugega. Ali naj bi vsako jutro nosila otroka na avtobus? Pozimi, poleti, v snegu ali dežju? Med »nove« otroke in tovarišice? Tuđi Ijud-je brez posebno dobre domišljije boste lahko brez težav ugotovili, kako je bilo tretje leto med poćitnicami. Tišti, ki so postavljali takšna pravila, so računali na starsevska čustva in pametno preso-jo, da bodo naredili svojemu otroku dobro. V treh letih (to obdobje je zago-tovo bistveno daljse) se ni premaknilo nič niti za milimeter. Najmanj 50.000 SIT sem plaćala za to, da moj otrok ni »izpadel«. Za ta denar bi mu lahko omogočila prekleto dobre počilnice ali igrače. No, saj zaradi tega denarja nismo bislveno bolj revni. Vesela sem, da je otrok kot mali šolar se vedno srečen s svojimi maJinii prijateljčki in tovariši-c i ima Se vedrio raci.
Mojeg.i zadovoljstva ali nezadovoljstva z vrlčevsko |X)litiko pa se ni konec. Imam Se enegn-sina, ki bo avgusta star eno leto. Mesec dni po njegovem roj-stvu sem poklicala na upravo in vpraša-la, će ga lahko že vpišem v vrtec za Solsko leto 1997/98. »|a«, je rekla gospa na upravi: »Če se je le rodil, ga lahko vpi-sete«. Bila sem prepričana, da bo spre-jet. Pa ni! Veste, kaj me je najbolj razje-zilo?Odkar imam olroka, poslušam, da je v Domžalah premalo prostih mest v vrtcih. Koliko let je že tako? Letos so od (49 prošenj ugodno reSili samo 142 pri-merov. Kam bo šio SX) otrok, za kate-re ni prostom? Ali sploh veste, da s lakim brezbrižjem dobesedno silite ljudi, da delajo na crno? Ali sploh pomislite, da lahko privatna varuška računa, koli-kor se ji zljubi? Kako naj zaupam svojega otroka nekomu, ki ga ne poznam? Kako mi lx> povedal, če bo dobil po ko-silu žličko žganja, da bi prej zaspal?! Kaj, če jih bo dobil [x> ritki, ko bo v svoji ne-rodnosti polil sok iz kozarca? Mislite, da se to dogaja samo v filmih?
Poglejte, prosim, na obvestilo, kate-ri otroci imajo posebno prednost za sprejem v vrtec. Naj vam za informacijo prepišem vsaj tri: - otroci iz družin z ogrožujoče slabim socialno-ekonom-skim stanjem, - otroci staršev dijakov, studentov, - otroci, katere je napotil v vrtec otroški psiholog zaradi ustrezne S(x:ializacije...
Dajte no! Če otrok živi v urejenem okolju, v primerno situirani družini in je deležen potrebne Ijubezni in vzgoje, sploh ni dovolj »dober« za vrtec. Prav bi bilo, da poskrbite za vse otroke! Ra-zumem, da je potrebno razvrSćanje po nekih kriterijih. Ne razumem pa, da v teh Ijubih Domžalah ni koga, ki bi uda-ril po mizi in povedal, da nujno potrebujemo prostore za organizirano var-stvo otrok. Zmigajte se, no! Vem, da ne razmišljate o novem vrtcu, ker računate na leto 2002, ko bo obvezna devet-letna osnovna šola. Takrat se bo števi-lo otrok v vrtcu zmanjšalo za ćelo generacijo. Sploh nočem razmišljati o tem, da bo spet moj otrok tišti, ki se bo stiskal v premajhnih kabinetih in pre-urejenih garderobah, ker ne bo dovolj denarja za ustrezno razširitev šolskih prostorov...
Kje in kdo so Ijudje, ki pri ogro-mnem presežku otrok ne vidijo, da potrebujemo še en vrtec? Ali so to tišti, ki najbolj glasno vpijejo, naj imamo veliko otrok? Ne morem verjeti, da v Domžalah nimamo niti ene stavbe, ki bi se jo dalo preurediti v vrtec:. Če o vsem tem že vrsto let razpravljate in cmokate - naredite končno nekaj do-ločenega in tako zelo nujno potrobne-ga.                     VIKTORIJA URŠNIK
Domžale
Poletje na Miklošičevi od 1A
do1D
Mislim, da je sosesko projektiral g. Popovič in takratni Biro. Zanima-jo me nacrti za otroško igrišče. Go-spodje so morali misliti tuđi na po-sledice, ki so nastale pri tem, da je toliko mladih zaljubljenih ljudi dobilo stanovanje.
Leta I975 je bilo n,\ našem dvorišču parkiranih nekaj avtomobilov; otroci so imeli dovolj prostora za igre z žogo, za preskakovanje elastike, za ristanc, za lovljenje, skrivanje in še druge igre.
Kaj pa letos, dvaindvajset let kasneje? Avto pri avtu, otroci med avtomobili, plačujemo mestno zemljišče, zemljiško knjižni vpisi so še neurejeni, otroci brez igrišča in prostora na dvorišču, ki, je prenatrpano parkirišče.
Kdaj bo Občina Domžale pripravila projekt za podzemna parkirišča, otrokom pa na strehi parkirišča prijetno ig-rišće? Kdo od gradbenih strokovnjakov na Upravni enoti Domžale nam stano-valcem na Miklošičevi ulici 1a do Id pokaže, kako so pred cea. petindvajsetimi leti arhitekti zagotavljali varen prostor za igro predšolskim in šolskim otrokom?
Če nišo pomislili na otroke takrat, po-tem (»mislimo danes! Igrišče pri Osnovni soli Domžale problema otrok naše soseske ne bo resilo. Šolske počitnice bocb bolj muka kot veselje za naše otroke, zlasti za tište, ki so večino dneva na asfaltu med avtomobili, saj za nam vsem znano igro z žogo »med dvema ognjema« nimajo več prostora.
Otroška igrišća nam je Županja ob-Ijubljala, bo zagotovila le enega?
MICA KAVKA
SPOROČILO in VABILO
KU KORIDORJA AVTOCESTE VZHODNO OD LJUBLJANE IN V OBČINI DOMŽALE
Vse čl.mr odbor.,, podpornikc, d,,rov.ilw Imućnih sredslev ,n za-inleresiMno j.ivnosl vabimo na /akl|Učm sest.inek
včetrlek    Ine IO julij.i l<)<)7 ol, 20. un v Kn|izni< o Domžalfc
i                                         iii    ,;l > ,,\/n iri u m.i ositov kaU-iin ini ik.i-
kn,,,,, 1V)!(,m.,po;';"1"";;1^   ,    :,;"M-...i„«.,>..■..*.!,
movp.K'rna sredstva vinill./i)i.in ni m.h I   v                     .
ker smo d(.|al, proslovoljno in bre/pl.u nu. I ><-n;,i borno yr,   v se.  .za ..i... d.„„v„l< ,'n. l'rispevke neznan«,;,, i/vo,., ^i,o n men       in an ,.,„,„„ o, ,,,m/,K H-nn. < XI pohvbmh n.,|in.,n| M^\ )LM smo /hial, n.isledni«.'pnspevke: I «1-000 SU,'.00 I >l M, ««)0 ( Hl:
Vsc-in, ki si,- !!-!<. pofJpir.ili, se x:illVciIjuj('Plir».                           ,.           j
N,i s, l,,nk„ borno poclrubner opisal, nas,- <M.> "                  <■. >
::;:r;::::;r;^:i:::;;;S;SK;«"r :H
nJikljivosI, r,l,,l(. <WI,,, |M«), |.r-.st'.r, ^<>l, <>Wr »> n, naz.ul nje ludi slroske./.i odbol lom.i/Slcbc
PRISRČNA SLOVESNOST, Kl SE NE POZABI!
Nejc dobi ime in botra
Zadnji dan maja je bil za Mušićeve in Smerajčeve iz Trži na in njihove najožje svojce, predvsem pa za Škofove, pa tuđi na-šo Županjo Cveto Zalokar Orazem nekaj posebnega. Bil je dan, ko je Nejc Škof dobil ime in sta ga. Barbara Smerajc in g. Franc Mušič postala njegova botra in se obvezala, da s prevzemom časti botrov prev-zemata hkrati tuđi nekatere dolžnosti do otroka, ki mu botrujeta. Poleg staršev, ki sta prva, da skrbita zanj, za njegovo pravilno vzgojo in rast, sta prav botra tista, ki ima-ta dolžnost, da jima pri tej odgovorni nalogi pomagata.
Prisrčna slovesnost, ki je prisotni ne bodo po-zabili, malega Nejca pa bodo nanjo spominjali poseben sklep ter album, v katerega boste njegova starša Franja in )ože Škof lepil njegove fotografije, je bila prva v novi občini Domžale. Po budo zanjo je dal g. Franc Mušič, stari oče ma-lega Nejca, ki je tako »krstil« že oba dosedanja vnuka in je bila njegova velika želja, da tuđi njego1/ trerji vnuček slovesno dobi botra, katerih pomoč bo na Nejčevi življenjski poti izjemno
Županja Cveta Zalokar Oražem izroča ga. Franji Škof, mamici malega Nejca, ki jo radovedno opa-zuje iz naroćja botra Franca Mušica, ob katerem je botra Barbara Smerajc, spominski album.
dragocena, saj s svojima podpisoma potrjuje-ta, da bosta v izjemnih primerih sprejela vzgojo, varstvo in skrb za varovanca do njegove polnoletnosti. Ker sedanja zakonodaja tega načina določitve imena in botrov ne zajema več, je prisrčno slovesnost opravila Županja Cveta Zalokar Oražem, ki je med drugim de-jala, da je slovesnost, ki bo vsem polepšala dan, velik praznik družine Škof, saj se je odlo-čila, da skupaj z vsemi prisotnimi svojemu sinku svečano podeli ime, hkrati pa mali Nejc slovesno dobiva tuđi botra, ki tako prevzemata del skrbi za-otroka.
Potem ko sta oba botra gospa Barbara Smerajc in g. Franc Mušič izjavila, da sta pripravljena skrbno spremljati razvoj svojega varovanca in pomagati staršem pri Jem, da bo tuđi z nju no Ijubeznijo Nejc postal dober in pošten
član naše družbe, sta izajvo tuđi slovesno podpisa-la. S tem sta sprejela eno izmed najlepših in najcast-nejših nalog v njunem življenju in prepričani smo, da bo tuđi Nejc znal ceniti njuno pripravljenost opravljati naloge, povezane s skrbjo zanj. Ob koncu je Županja obema botroma iskreno čestitala in zaželela pri opravljanju te lepe naloge veliko veselja in notra-nje sreće, čestitala je tuđi obema staršema, mali Nejc pa bo, ko se bo naučil brati, lahko prebral tuđi njeno naslednjo željo:
Naj ti ime, ki ga danes dobivaš
in te bo spremijalo v tvojem življenju,
prinese veliko sreće, zdrav ja in Ijubezni.
Ob tem pa ne pozabi:
da, kar daješ, se ti povrne!
Daj ijubezen in nesebičnost
in prejel boi Ijubezen in nesebičnost!
SREDNJA ŠOLA DOMŽALE MED IZBRANIMI ZA SODELOVANJE V OKVIRU PHARE
Z roko v roki v Evropo
Srednja šola Domžale je bila med 57 podobnimi šolami, ki so se prijavile na natečaj PHARE, v okviru katerega je veliko možno-sti tako za pridobitev finančnih sredstev za namensko izobraže-vanje ter, opremo za prenovo programov (Srednja šola Domžale je že dobila del opreme za elektro delavnico), še zlasti po-membna pa je priložnost za so-delovanje s podobnimi šolami iz različnih evropskih držav. Med izbranimi 16 šolami je bila tuđi Srednja šola Domžale, ki je na natečaj prijavila svoje viđenje in program nadaljnjega razvoja, še posebej pa sodelovanje v okviru izmenjave različnih šol.
Vključitve v program so se v Srednji Soli v Domžalah zelo razve-
selili in takoj prićeli z aktivnostmi za pripravo dobrodošlice predstavnikom njihove partnerske sole iz Londona CORDVVEINER COLLEGE. Šola, podobno kot naša, izobražu-je za pokliče, zaposljive v usnjarstvu (čevljarje, galanteriste, izdelovalce usnjepih oblačil in sedlarje) ter modne oblikovalce (oblikovanje oblačil in dodatkov) in ima dolgoletno tradicijo, odlikujejo pa jo tuđi kvalitetni kadri, ki iz nje prihajajo po zaključku studija.
Prvo srečanje je bilo namenjeno predstavitvi angleškega šolskega sistema, sistema poklienega izobra-ževanja v celotni državi, še posebej pa v Cordvveiner College. Iz te predstavitve so naši šolniki lahko potegnili kar precej vzporednic, pridobili pa tuđi nekaj novih izkušenj,
Na sprejemu sta Srednja šola Domžale ter Cordvveiner Colleege i/ Londona, podpisali partnersko pogodbo. Direktor angleške sole, g. Micha-el Leek je Županji Obćine Domžale, g. Cveti Zalokar Oražem, i/ročil spominsko darilo.
ki jih bodo s pridom uporabili pri razvoju njihove sole. Drugi del sre-čanja je bil namenjen obisku neka-terih obrtnih in podjetniških delav-nic v naši obćini, ogledali pa so si tuđi druge najpomembnejše us-njarske »tovarne« v naši državi. Gostje so bili izredno presenećeni nad opremIjenostjo naših malih in velikih obrtnih delavnic, nad kako-vostjo in pestro izbiro ter ponudbo
60-letnica Ljudskega tabora nad I hanom
V Športnem parku v Ihanu so 24. maja 1997 proslavili 60-letni-co Ljudskega tabora, kjer so leta 1937 prvič priredili velik Ijudsko-frontni shod. Okoli tisoč zboroval-cev z domžalsko-kamniškega ob-močja in iz Ljubljane je izrazilo podporo skupnemu boju kmetov in delavcev, da si zgradijo »dom slovenski«. Protestirali so proti dr-žavnemu centralizmu in gospodarskomu izkorišćanju Slovenije ter podprli idejo o samostojni Sloveniji, ki je predolgo služila tujim go-spodarjem, pa naj bodo to Dunaj, Rim ali Beograd. Na ihanskem zborovanju leta 1937 so se tuđi že zavedaii nevarnosti širitve fašizma in nacizma in ogroženosti slovenskoga naroda.
Slavnoslna govornika na Ljudskem shodu v Ihanu predsednika Krajevne skupnosti Ihan, Boštjana Lekana, in Županjo, Cveto Zalokar Oražem, su obiskovalci toplo pozdravili in z dol-gim aplavzom pokazali, kako pogre-šajo tovrstna ljudska srečanja. Priredi-lev je povezoval dramski igralec Boris
Kerč, v kulturnem programu so sode-lovali: Godba Domžale, Združeni pevski zbori z zborovodjem Stanetom Habetom, pesnica Vanda Šega in recitator Janez Hafner. Turistićno društvo Ihan je poskrhelo za narodne nose in odličen golaž ter jedi na žaru. Krajevna skupjnost Ihan je z zgle-
dno organizacijo pripomogla k do-bremu počutju obiskovalcev, ansam-bel Nagelj pa za dobro voljo, ki je ni skazilo niti slabo vreme, saj so se obiskovalci pred dežjem zatekli pod velike šotore podjetja Induplati in nada-Ijevali z zabavo do poznih ur.
Kristina Brodnik
Ljudskega shoda v Ihanu se je udeiežilo veliko narodnih nos.
usnjenih izdelkov, očarali pa so jih zlasti posamezni artikli, ki sledio svetovnim modnim trendom. V razgovorih s posameznimi obrtniki in podjetniki jih je zanimal zlasti proizvodni proces, možnosti širitve posameznih obratov, organiziranost trgovske mreže ter možnosti sode-lovanja. Zelo so bili presenećeni tuđi nad dobro založenimi trgovina- ( mi in se čudili visokemu življenjske-mu standardu v Sloveniji, saj so pri-ćakovali bisfvenO drugačne razme-re.
Osrednjo predstavitev partnerske sole in angleškega sistema poklienega izobraževanja ter zanimivo srečanje z angleškimi kolegi je Srednja šola Domžale skupaj z vodstvom Glasbene sole Domžale pripravila v prostorih novega Kulturnoga doma Domžale, katerega zunanjost in no-tranjost jih je očarala, navdušeni pa so bili tuđi nad prisrčno dobrodošlico, ki so jim jo pripravili ućenci Glasbene sole Domžale.
Za delegacijo iz Anglije ter predstavnike pristojnega ministrstva je sprejem pripravila tuđi Županja Cveta Zalokar Oražem;*ta je na kratko spregovorila o Občini Domžale ter organiziranosti sistema vzgoje in izobraževanja v naši občini, hkrati pa obema partnerskima šolama, ki sta ob tej priložnosti slovesno podpisali partnersko pogodbo, zaželela uspešno sodelovanje. V imenu Srednje Sole je pogodbo podpisala ravnateljica ga. Marijela Lebinger, v imenu Cordvveiner College iz Londona pa g. Michael Leek, ki je na kratko predstavil partnersko solo ter se Županji, ki mu je i/roći-la spominsko darilo, zahvalil za sprejem.                                       V.
_7
8
JULIJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Zahvala
Župnijska Karitas Domžale se pri-srčno zahvaljuje vsem nastopajočim, pokroviteljem, sponzorjem in vsem, ki so na kakrsen koli način pripomogli k nadvse lepo uspelemu dobrodelne-mu koncertu »SKUPAI NA POTI«.
Svojo srečo doživimo le tedaj, ko osrečujemo druge: ko jim pomagamo v stiski; ko jim pomagamo najti živ-Ijenjski cilj; ko pripomoremo k temu, da je na njihovem obrazu spet na-smeh in v srcu mir.
Nihče nima pravice biti srečen sam, srečo je treba vedno deliti, zla-sti s tistimi, ki jo nimajo. Z osamljeni-mi, zapuščenimi, odrinjenimi na rob družbe, z vsemi, ki so lačni božje in človeške Ijubezni.
Bog naj bo vaš bogati plačnik!
ŽUPNIJSKA
KARITAS DOMŽALE
Salezijanski inspektor mag. dr. Sta-nislav Hočevar, častni pokrovitelj dobrodelnega koncerta Skupaj na poti. »Boscova misel o združenju mladih je prestopila vse krajevne in časovne meje. Ko zrem ta projekt Skala, mislim, da sanjam.«
Naši dobrotniki so:
Občina domžale • OOZ Domžale • Napredek Domžale • LB Banka Domžale • Medja Print • Grafika 2(XX) • Nagelj d.o.o. • Arboretum Volčji Potok • Em i JUS • Maj-čev Dvor • CATV Inpulz Radio HIT • Radio Ognjišče • glasilo Slamnik glasilo Meng-šan • Kosarkarski klub Domžale • Me Donalds • Lojze Stražar • Unigraf • Matjaž )u-van (ozvočenje) • SAZAS • Kokalj Avtoličarstvo • Franc Nardin • PodjetniSki center Domžale • Sam d.o.o. • Tone Okršlar • Fermont d.o.o. )anez Kosec • družina Schvvarzbartl • Aco Majhe-nič • Homar & Co • Habat d.o.o. • Galma d.o.o. • Albin Laznik • Martina Erdani • HANI • Helena Koncilja • Hranilno-kreditna si. • Če-snik • Simon Burja • Boštjan Burja • gost. Burica
Del obiskovalcev na dobrodelnem koncertu Skupaj na poti - Bus veselja. Tuđi ti si nekaj prispeval. »Prihod na prireditev je nekaj, kar vzbuja spoštovanje. Visoko priznanje vam, ki ste podprli to plemenito pobudo dom-žalskega Karitas in ustanove Skala« (nadškof dr. Franc Rode).
Foto Viljem Majhenič
SKUPAJ NA POTI V BESEDI IN SLIKI
Človek neskončno presega človeka
Župnijska Karitas Domžale je na praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi v Dvorani komunalnoga centra organizirala dobrodelni koncert z naslovom Skupaj na poti. Namen koncerta je hil zbrati čim več denarnih sred-stev za dejavnost Karitas in projekt Bus veselja. V sliki in hesedi vam predstavljamo nekaj utrinkov iz te skrhno pripravljene dohrodelne prireditve.
Besedilo: ŠTEFAN ROZMAN, Foto: ROK MA/HENIČ
Domžalski rogisti so s skladbo Vesela družba naznanili začetek prireditve. »Tam, kjer ni sočutja, ni modrosti. Tuđi občina Domžale misli na ljudi, ki potrebujejo pomoč. Upam, da bo Bus veselja kmalu začel voziti tuđi po naših ulicah« (Cveta Zalokar-Oražem).
Izvajalci se predstavijo. Na Busu veselja je dovolj prostora za vse. Naš skupni imenovalec je veselje in biti pripravljen priskočiti na pomoč. »Današnji večer je nekaj posebnega in podprli smo ga zato, kerje ce-na za svobodo odgovornost« (dr. Miha Brejc).
Ivica Šerfezi ljubi plave oči, vendar ni hotel izdati najbolj varovane skrivnosti. Kasneje je le priznal, da je star trideset let plus »melveršto-er.« In kakšen bo od/iv obiskovalcev.
Župnijski otroški pevski zbor pod vodstvom Lili Sever. »Sleherni človek in naj bi bil še tako pokvarjen, čuti lepoto čistosti, ki odseva iz nedolžnih otroških oči« (F. Bernik).
Slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode, častni pokrovitelj dobrodelnega koncerta. »Vsak pošten človek ceni razveje-no pot, ki ga v tem kraju opravlja Karitas. Pohvaliti je treba vaš vrtec in vašo skrb /a hnvdomce.«
Obiskovalce dobrodelne prireditve sta s svojim glas-benim nastopom navdušila tuđi domaćina - Marta Zore in Boris Kopitar, (foto Vili Majhenic)
Vokalna skupina Korona. Vsak dan je lahko lep, le če je Dan Ijubezni. Ni zime za eskime, bi rekli ob drugi pesmi, ki pravi: »Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj.« Srce nič ne caka dela tik'taka. »Le enega prijatelja imaš, ki ti bo ostal zvest do groba, tvoja dobra dela. Če te bodo vsi drugi prijatelji ob smrti zapustili, ta te ne bo zapustil, on te bo varoval« (sv. Avguštin).
Ansambel Nagelj opeva lepote Slovenije. Svoje na-vdušenje nad lepoto domovine delijo tuđi z avditori-jem. Slovenija odkod lepote tvoje? Tuđi dobrodelnost je ena od mnogoštevilnih lepot slovenske zemlje.
Skupina Skala /a preventivno delo z mladimi je pod vodstvom Bernarde Vindišar v igri in besedi prikazala, da Bus veselja združuje mlade, jih vzgaja in jim daje zavetje pred raznovrstnim stranpotmi. Vče-raj tujci, danes znanci, jutri prijatelji - saj potujemo v avtobusu veselja. Pridi tuni ti!
Lepa nedelja na Krumperku
GORJUŠA - V začetku junija, toćneje 8.6, je bila na Krumperku tekma za Pokal Slovenije v preskakovanju ovir: prijeten, ne prevreč dan, zagotovo najlepši parkur pri nas, najboljši slovenski tekmovalci in tam okoli 150 konjev. Gostitelj, Konjeniški klub Krumperk, je bil uspešen tuđi po te-kmovalni plati - Sandi Smolnikar je bil razglašen za najboljšega jahača turnirja, ostali pa so se uvrščali takole:
V kategoriji A 1 (visina zaprek 1 meter)
je kar 27 tekmovalcev dobilo rozete, kar po-meni, da so skakali brez napake, med njimi Sandi Smolnikar (Insterburg in Capiapo) in Ja-nez Avšić (VValzer).
V kategoriji A 2 (visina ovir je 1,10 metra) je prvo mesto zasedel Sandi Smolnikar (VVild VVillv KK Krumperk), drugo mesto je prav tako zasedel Sandi Smolnikar (Gumi Be-
arehen), tretji je bil Aleš Pevec (Felis Rhapso-dy, KK Velenje). Od tekmovalcev s Krumper-ka omenimo se tište, ki so parkur odjahali brez napake, po baražu pa so se uvrstili: na 11. mesto Sandi Smolnikar (Insterburg), 14. Janez Krumpak (Finezza-Kodak Gold) in 20 Janez Avsič (Wal/er).
V kategoriji L (visina ovir, 1,20 m: 1. Maja Laufer (Cordano, KK Piramida Maribor), 2. Sandi Smolnikar (Brebenel, KK Krumperk), 3. Andrej Kučer (Felis Palricia, KK Gotovlje). Brez napake je parkur odskakal tuđi Tomaž Prevec (al Dorina), ki je po baražu zasedel 10. mesto. Sandi Smolnikar je v tej kategoriji nastopil še dvakrat (Lucille in Angelico-Kodak Express), vendar je podrl po eno oviro, tako da se ni uvrstil v baraž.
V  tekmi za pokal Slovenije za mladin-ce so se uvrstili na prva mesta: 1. Sabina Rajh (Satelit, KK Piramida Maribor), 2. Maja Vohar
(Fiurfrretter, KK Grad Rakičan), X Matjaž Krajne (Luc:ky Boj, KK Slovenj Gradec:). Med domaćini je bil najboljši lanez Krumpak (Finezza-Kodak Gold) na 7 mesto.
V pokalni tekmi za člane - visina ovir je bila 1,30 metra, v baražu 1^0 m - so se uvrstili : Maja Novak (Okser Grece, KK Velenje), 2. Andrej Kućer (Felis Patricia, KK Gotovlje), 3. Lovro Blatnik (Saturn, KK Velenje). Krumperća-ni so imeli v tej lekmi nekoliko smole, uvrstili (Da so se: Tomaž Prevec: (Al Dorina), na 8. mesto, Sandi Smolnikar (Feline VVarv in Gonzo) na 10. in 12., Gorazd Kušar (Sprite) pa na 11 mesto.
Ob tej priložnosti bi se ćlani KK Krumperk radi zahvalili tako glasilu Slamnik, ki je z ob-javami prispevalo po svojih močeh, da je turnir uspel in seveda vsem vam, ki ste se tekme udeležili in ji s svojim navijanjem dali nepoza-ben šarm.
Tomaž Prevec (Al Dorina - Krumperk)
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
Dekliška pevska skupina Sirene
16. maja 1994 se je na Homcu zbralo 13 mladih deklel. Skupno jim je bilo veselje do petja in veliko entuziazma. Mlada deklela, en-tuziazem, veselje do pelja in Petra Grkman, la kombinacija je botrova-la uslanovilvi dekliške pevske skupine SIRENE. Vse, kar sle kdaj že-leli izvedeti o »Sirenah«, a ste po-zabili vprašati, sta nam za Slamnik povedali ustanoviteljica skupine, umetniški vodja in zborovodkinja Siren PETRA GRKMAN, sicer absol-ventka ekonomske fakultete, ter predsednica pevske skupine LARA CAP.UDER, študentka .'{. letnika Pe-dagoSke fakultete - obe iz Preserij pri Radomljah.
Dokhska pevska skupinj Sirene žo od začetka deluje v okviru Kulturnoga društv.i »ložo Gostk'« iz Homo. V pr-veni Idu delovtinjii so se »Sirene« zbi-rale v župnijski kapeli na Homcu, zdaj pa imajo svoj prostor za vaje v stari homški soli. Deklet je trenutno 22, pri-hajajo pa iz Preserij, s Homca, z Nožić, Radomelj, z Rov, iz Domžal, Mengeš-ke I.oke-, Krašnje, Podgorja, Slahovico in l'ostojne. Većina od njih so šludenl-ke in srednješolko. Najstarejša med nji-mi ima komaj 26 let, najmlajša pa jih šleje 16. Povpročna starost članic je 21 let .Od prićelka letošnjega leta pa z nji-mi sodekije tuđi mladi domžalski glas-beni umolnik IOMAŽ PIRNAT, sicer absolvent Akademije za glasbo, ki skrbi za glasbono spremljavo, skupaj s Pe-tro Grkman in Rokom Rakarjem iz Šmarce pa sodelujo pri priredbah pe-smi za dekliško skupino.
Dekleta poleg slovenskih narodnih
in angleških fjojejo ludi črnske duhovno pesmi; za te bi lahko rekli, da so njihova »spe( ialileta«. Za seboj imajo že približno 40 nastopov (med drugim so meseca maja letos v Ljubljani zapele ludi gospodu nadškofu dr. Rodetu), šrrši publiki pa so se predstavile na dveh ze-lo uspesnih samoslojnih koncert ih, ki sta bila 9. 5. 97 v ()snovni soli l'resei je pri Radomljah in 16. r>. 97 v Osnovni soli Domžalo. V letoSnjem oktobru bodo koncert z istim programom ponovile v Ljubljani, Mariboru, Po-stojni in Kamniku - o točnem terminu in lokaciji boste bralci Slamnika še posebej obveSćeni!
Letos v mesecu oktobru naj bi predvidoma izšla tuđi njihova kaseta; to bo v (doli sponzorirala zalozba Družina. F'ri izvedbi lega projekta pa jim pomaga gospod Milja Zupančič iz Radomelj. Kaseto dekleta že snemajo v Dream sludiu KRT v Slranjah, producent pri kaseti pa je Tomaz Pirnat. Na kaseti bosle lahko slišali slovenske in angleške božične pesmirfer seveda črn-ske duhovne pesmi, ki Sirene spremlja-jo že od njihove uslanovitve.
Koncerta v Preserjah in Domžalah
Ni nas bilo malo, ki smo obiskali kar oba koncerta, saj je bi I program in na-slbp Siren zares enkratno doživelje. Na obeh koncertih so morala dekleta po zaključku programa ob burnem in dol-gotrajnom aplavzu občinslva zapeti se nekaj dodalnih pesmi. V okviru programa koncerta smo lahko uživali ob pri-jetnih melodijah in zvokih (kar nekaj je
bilo pesmi, ki si jih včasih nevede pož-vižgavamo ali ob njih za irenutek po-zabimo na vsakdanje skrbi). Tako smo v prvem sklopu lahko slišali štiri slovenske narodne pesmi - med njimi Škrjan-ček poje in Preljubi fantič moj, zatem je sledilo pet angleških pesmi, kot so: The sound of music, Ain't she svveei ter Bernsteinova America, ki je s svojo raz-gibanostjo razživela se tako čememe-ga poslušalca. V nadaljevanju smo lahko uživali v posluSanju štirih pesmi z mirovno vsebino, kot so: Klic dobrote, Naj Ijubezen združi vse ljudi in Pridi, |X)lopšaj mi la dan, v zaključku koncerta pa so nas dekleta z odlično in temperamentno izvedbo črnskih duhovnih pesmi »skoraj spravila s stolov«.
Naj.več zaslug pri uspešni izvedbi obeh fconcertov ima seveda umetniški vodja in zborovodkinja Siren PEFRA ( KKMAN, za odlično glasbeno spremljavo na koncertu pa so skrbeli: TO-MAŽ PIRNAT - klavialure, FREDO HORVAT - bobni in MIHA LOGAR -bas kitara. Napovedovalci sla bila Mar-la Starlx*k in Andrej Fir.
Prav pa je, da omenimo še spon-zorje, ki so finančno ali kako druga-če podprli izvedbo obeh koncertov:
zko d( >mžalf, občina dom-žalf, študentskiservis fx )mža-i.f, komunalno stanovanjsko podjetje domžale, ks preserie, ks radomijf:, ks homec-nožice, miran PEZDIRC iz Turns, SILVESTER GR-ČAR iz Kamnika, TFSARSTVO ŽEKAR-Homec, CVETLIČARNA NAGELJ IZ ŠMARCE ler OŠ PRESERJE PRI RA-DOMLJAF1 in OŠ DOMŽALF.
MARTIN GROŠELJ
Članice dekliške pevske skupine SIRENE:
(prva vrsta od leve): Irena Golob, Erika Vidrgar, Lara Capuder, zborovodkinja Petra Grkman, Martina Ručigaj, Erika Dolinšek, Monika Rode, Mateja Geiser, Polona Pezdirc, Marta Urbanija, Helena Grilc, Karla Uršič, (druga vrsta od leve): Polona Gorše, Andreja Kosmatin, Petra Zamljen, Marta Loboda, Alenka Lavrič, Irena Urbanija, Petra Gregonč, Stanka Sare, Barbara Brojan, Nataša Sorc.              Foto: Andrej Hribar
PROTIVLOMNA VRATA ^ •
Hi MIK A S O V6<V*V stanovale! v blokih! tatovi vedo, da 6te ranljlvi samo pri vratih
REZULTATI NATEČAJA ZA NAJ FOTOGRAFIJO
Veliko lepih posnetkov
Na natečaj za najboljšo (najlepšo) fotografijo, ki ga je v okviru spo-mladanske razstave v Arboretumu Voleji potok izvedla Komisija za turi/em Občine Domžale, so obiskovaki z različnih koncev Slovenije po slali zanimive fotografije. Največ je na njih seveda tulipanov in druge Ra cvetja iz Arboretuma, nekateri pa so znali v svoje fotografske objektive ujeti ludi druga spremljajoča dogajanja - zlasti v holandski vaši in stojnicah, ki so jih postavile sodelujoće obćine.
Komisija za turizem se je odločila, da je najlepSo fotografijo s spomladan-ske cve!lične razstave v Arboretumu Volčji potok poslala ga. Manja Premru iz Ljubljane, Trubarjeva 81; za kolekcijo fotografij pa borno OJ TA SLAMNIK poslali ludi v Trzin ge. loži Pintar iz Mlakarjeve ulice 47
Še posebej se je v natočaju izkazal g. Primož Hieng iz Kamnika, saj je Komisiji za lurizem poslal vrsto čudovitih diapozitivov, v katere jo zajel vsa ol> niočja občine Domžalo. Tuđi on bo za svoj trud prejel O| TA Slv\MNIK.
Nagrajena fotografija ge. Marije Premru.
Otvoritev razstave likovnih del
učencev likovne delavnice slikarke
Vere Trstenjak - Jovičić
^SSSSSST^ se gospe Veri ^'enjakjovi-<* (prva z desne) zahvalili s prisrčno pismeno zahvalo m šopkom.
V  petek, 30. maja 199^ ob 18. uri so v vrtu in galeriji »Vera« na Prešer-novi 9 v Domžalah z bogatim kulturnim programom odprli razstavo likovnih del učencev likovne delavnice, ki jo vodi akademska slikarka gospa Vera Trstenjak Jovičić. V kulturnem programu so sodelovale učenke in učen-ci likovne delavnice z glasbenimi, pev-skimi in plesnimi nastopi ter deklamacijo. Tokratna slikarska delavnica, ki je polckala od septembra 96 do konca maja ')7, obiskovalo jo je okrog 50 mladih učenk in ucencev, starih od 7. do 18. leta. Njihova dela so bila na ogled do 1b. 6. 97
V drugi polovici meseca julija in prvi polovici meseca avgusta letos pa gospa Tr-stenjakova načrtuje izvesti letosnje poletne enotedenske slikarske delavnice za mladino od 7 do 20. leta starosti. Vse dodatne informacije v zvezi s prijavami na enotedenske slikarske delavnice lahko dobite pri gospe Veri (tel. 712-783), - poklicete lahko ob delavnikih med 12. in 15. uro.
Teksl in foto: MARTIN GROŠELJ
Slavnostna govornica Zlatka Levstek in napovedovalec Igor Lipovsek. Foto Mavrica Radomlje
Stoletm'ca radomeljske poste
V sredo, 21. maja 1997, je bila v Radomljah kul-turno-zgodovinska in turistična prireditev oziroma proslava ob stoletnici radomeljske pošte. Zbralo se je veliko Radomljanov in okolicanov, ki spadajo pod naše poštno območje. Slavnostna govornika sta bila direktor slovenskih post g. Alfonz Podgorelec in predsednica KS Radomlje ga. Zlatka Levstek. Med izvajalci kulturnega programa so bili godba Domžale, MoPZ Radomlje in mladinski pevski zbor Sve-žina Radomlje. Već pesmi, vse so bile navezane na delo poštnih delavcev in uslužbencev, pa je recitirala Marjana Prvinsek. Na prireditev so bili po-vabljeni predstavniki Občine Domžale, predsedni-ki domaćih druslev in krajevnih skupnosti, ki spadajo pod radomeljsko pošto ter vnuki in vnukinje prve radomeljske poštarice.
Glede starosti naše pošte smo Radomljani lahko kar ponosni, tako na svoj, že od nekdaj napreden kraj kot tuđi na svoje prednike, ki so že pred sto leti ustanovili poštni urad, v katerem je bila redno zaposlena poštari-ca Marija Sedmak.
Za uvod je napovedovalec in poročevalec Igor Lipov-sek med drugim omenil tuđi tole: »Danes, v dobi mo-bitelov, televizije in računalniških omrežij, si verjetno sploh ne predstavljamo, kaj in koliko je pomenila kratka objava v tržaškem uradnem listu, da je 21. maja 1897 začel poslovati tIN NEUES POS7AMT v Radomljah na Kamniškem. Zgodovinar bi dejal, da je to majhen korak za iztekajočo se habsburško monarhijo in velik korak za Radomlje, ki so pošto dobile samo leto dni po-zneje kot Ljubljana.
Proslava se je začela prav romantično. V sto let staro uniformo oblečen »postiljon« ali poštni sel je prijahal mirno številnih gledalcev. Ko je razjahal konja, je odve-zal staro poštno vrečo, vzel iz nje veliko simbolično pismo in ga izročil radomeljski Županji, Zlatki Levstek. Ona je nato rekla: »Pošto smo prejeli, dobili smo pismo in zdaj lahko začnemo. Po tem se je oglasil poštni rog in je z lepo melodijo vse prisotne v duhu in mislih pre-stavil za sto let nazaj v preteklost in zgodovino.
Slavnostni govornik je veliko povedal iz zgodovine pošte, med drugim:».. .Na našem območju so pošte de-lovale že pred 1800 ali 2000 leti, na primer v okviru znamenite stare rimske organizacije Cursus publicus.« Pri tem je omenil stare rimske poslojanke Celeia, Poetovio in Emona. ZgocJovinski viri o pošti pa segajo še bolj nazaj. V njih so omenjeni Egipćani, Perzijci, Kitajci in drugi narodi, pozneje pa Grčija in rimski imperij. Prvi šo že pred štirimi ali tremi tisočletji pr. Kr. razvijali sisteme pre-našanja sporočil in vesti. Vladarji takratnih velikih držav so spoznali prednosti hitrih, rednih in zanesljivih obve-stil ter sporočil, in to predvsem pri vladarskih in vojaš-kih odloćitvah.
Simbolična točka v programu je bila izpustitev 100 golobov. Naenkrat je v zrak sfrfolala ćela jata. Golob je zanimiva živalca, saj jo poznamo kot ptico miru; še bolj pa kot goloba pismonoša. Ko so zleteli v nebo, so po-nazorili ludi vesti, sporoćila in novice, ki iz poštnih ura-dov vsak dan prihajajo med ljudi.
V Sloveniji je trenutno 555 poštnih enot in skupaj 1154 poštnih okenc; s tem smo približno na evropski ravni. Na naši pošti pa je danes pet uslužbenk in trije pismo-, nose. Poleg Radomelj pokrivajo še enajst naselij, kar je okrog 5000 prebivalcev ali več kot 1600 gospodinjstev.
Gospa Zlatka Levstek je pred »pražnje oblečeno« pošto pozdravila vse udeležence in med drugim deja-la: »Še včeraj so bile Radomlje majhna vas pod Kamniš-kimi planinami, to je med Domžalami in Kamnikom. Iz zgodovinskih virov pa lahko ugotovimo, da so stale že
mnogo stoletij prej. To dokazuje srednjeveško obdob-je. Na tem področju so grobišča, ki jih strokovnjaki uvrš-čajo v staroslovensko obdobje. Pisni viri Radomlje orne-njajo že leta 1353, cerkev sv. Marjete v Radomljah leta 1391, trije oltarji v njej pa so omenjeni v listinah iz leta 1501. Ohranjene so tuđi freske iz 15. in 17 stoletja.« Govornica je nanizala še već podatkov iz gospodarskega razvoja in omenila, da je že davnega leta 1404 v listinah omenjena vodna naprava na Bistrici, na Mlinščici pa mlini po letu 1600. Od leta 1800 naprej so omenje-ne žage.
Iz Radomelj izhaja tuđi već zelo pomembnih ljudi. Eden od teh je pesnik in pripovednik Anton Koder; ro-dil se je 21. maja 1851. Po končani gimnaziji v Ljubljani
Scokmici prainc v Radoml^h
»Postiljon« je prinesel pošto. Foto Mavrica Radomlje
Jubilejna poštna ovojnica.
je postal poštni uradnik in služboval na raznih poštah. Zato ni naključje, da je svet KS Radomlje ob sprejetju statuta razglasil 21. maj za radomeljski krajevni praznik. Levstkova je nato nanizala še nekaj iz radomeljske zgodovine in poudarila, da je bilo pomembno tuđi leto 1969, ko so Radomlje dobile svojo župnijo. Potem je naštela prizadevna in delavna radomeljska društva in jih pohvalila. Napovedala pa je, da bodo v novi veliki radomeljski stavbi banka, lekarna, knjižnica, nova pošta in še veliko drugega.
Za govornico je napovedovalec; omenil, da bo jeseni v kulturnem domu razstava, posvećena stoletnici naše pošte. Pripravljena bo s pomočjo poštnega muzeja.
Program sta z ubranim petjem obogatila oba pevska zbora, izredno zanimive pa so bile pesmi, ki jih je pre-brala recitatorka; vse so bile navezane na življenje in delo pošte.
Da je bilo odprtje naSe pošte za tište ćase pomem-ben dogodek, priča ludi članek v Slovencu 26. maja 1897: Nov poštni urad v Radomljah pri Kamniku. F"oš-ta je začela poslovati s pisernskimi, denarnimi in pošt-no-hfanilniškimi zadevami. Pokrivala je radomeljsko, homško in rovsko okolico, po letu 1920 pa še obmoć-je Volčjega Potoka. Za pismonoše so bili dolga leta kar nakljućni šolarji. Prvi reden pismonoša je bil Janez Ma-rinšek iz Dolenj, ki je pošto peš raznašal, in to od okrog leta 1930 naprej. Od leta 1938 je bil pismonoša Ivan Mrčun iz Radomelj, seveda že na kolesu. Danes pošto raznašajo z mopedi. Za Sedmakovo oziroma Potokar-jevo je pošto leta 1933 prevzel Anton Ambrožić, v letu 1938 pa Pavla Blažević, potem Jerman, ki je bila leta 1944 ob Bistrici ubita. Od leta 1945 do 1969 je pošto vodila Vojka Bizjak, za njo pa do leta 1984 Marija Grašić. Potem sta se zvrstili še Tatjana Vavpetić in Valći Sodnik. Upravnica sedanje pošte je Inka Jerčić. Dolgoletni pismonoša v povojnem času je bila Mirni Uršič z Rov.
Pu svoje je pri tem slavju sodelovala ludi osnovna šo-la; v poštnem oknu je razstavila najboljše risbe uč:encev, vse pa ponazarjajo delo poštarjev.
Za konec so bili vsi nekdanji in zdajšnji \x>itn\ (telavci in uslužbenci pohvaljeni in nagrajeni z lepirni darili. Radomeljska pošta je od Krajevne skupnosti dobila sliko akademskega slikarja Crta Freliha.
Za Radomlje je bila to lepa in bogata prireditev. Za to gre vsa pohvala članom odbora za proslavo. Pri teh moramo omeniti predsednico Zlatko Levstek, predse-dnika Turističnega društva Radomlje g. Igorja Kuzmića. (3a je proslava dobila zaokroženo zgodovinsko celoto, pa je posebej zaslužen g. janez Gsrar, ki je med drugim v Ivanćni Gorici našel stari radomeljski poštni pečat; ta je bil uporabljen za jubilejno poštno ovojnicu.
Po proslavi so se ćastni gostje, prireditelji in nastopa-joči preselili čez cesto in na Špornovem dvorišću po-daljšali prijetno slavje.
FRANCE CERAR
Člani kluba Mavrica so slovesnosl ob stoletnici Pošte posneli na video kaseto. Lahko jo naročite na naslov: FKVK Mavrica Radomlje ali pa po telefonu 727-971. Na razpolago so tuđi fotografije.
9
10
JULII
MALI SRPAN
TSZOBuEME
LTJ"
/lamnik
Lukovica
Sprejet proračun Občine Lukovica za leto '97
Na 26. seji občinskega sveta Občine Lukovica, ki je potekala !>. juni-ja in jo je vod i I podpredsednik, g. Andrej Burja, je bila ena glavnih toćk dnevnega reda sprejem proračuna Občine Lukovica za leto 1997 in Odloka o proračunu Občine Lukovica za leto 1997, ki so ga člani sveta sprejemali v drugi obravnavi.
Vse pripombe, ki so v času 20-dnev-ne javne obravnave prispete na osnutek proračuna, je že predhodno obravnaval Odbor za pripravo planov, proračuna in financ in v največji možni rneri upošteval želje in potrebe krajevnih skupnosti in drugih porabnikov proračuna, ki so posredovali svojt1 pripombe. Na seji so spre-membe in dopolnitve odloka z amand-maji predlagali tuđi župan, g. Anastazij Živko Burja, kot predlagatelj odloka in dva člana občinskega sveta; amandma-ja, ki sta ga vložila g. župan in elan sveta, g. Anton Žurej, sta hila sprejeta, med-tem ko je bil predlagani amandma g. Petra Križnarja zavrnjen. Kljub temu so
predlog g. Križnarja upoštevali delno, in sicer tako, da lx>do pri sprejemu rc;balan-sa proračuna prednostno obravnavali predlag<ine investicije (izgradnja kanalizacije Prevalje-lmovica) ter predk^g ge. Sta-nislave Stopar glede nujnih vzdrževalnih del na m<itični soli Brdo in v obeh po družničnih šolah. Po sprejetju proračuna (ZA njegov sprejem je od skupaj 14 svet-nikov glasovalo 13 članov svela, 1 član pa ni glasoval) so prisotni čestitali |)ripravljal-cu in predlagatelju proračuna g. županu in hkrati tuđi odgovomemu sa njegovo izvrševanje; kajti priznati moramo, da priprava proračuna v občini s tako skromni-mi proračunskimi sredstvi ni enostavna naloga. Težko je dati prioritetni pomen kakšnemu področju, ker so na ta račun prikrajšani drugi porabniki proračuna; se težje je vsa sredstva pravično razdeliti. Zato ima župan prav, ko zagovarja staliS-če, da lokalna skupnost ne more »nekje graditi gradov«, medtem ko ponekod ol> čani nimajo niti najosnovnejsih življenj-skih dobrin, predvsem kar se tiče komu-
nalne opremljenosti, /ato je potrebno gledati na razvoj in napredek občine kot celote.
Svetniki so obravnavali tuđi predlog Občine Domzale glede uresničevanja ustanoviteljskih pravic do vzgojnovar-stvenega zavoda Domzale. Zaradi spre-menjene zakonodaje (Zakon o vrtcih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki sl,i začela ve-Ijati v k'tu 19%) je namreč nujno potrebna uskladitev, predvsem zaradi sestave svetov zav(xla, ki se jim je mandat že iz-tekel. Ker Občina Lukovica vrtca nima, predlagani sklep pa je predvidc-val izvrševanje ustanoviteljskih pravit: po legi vrtcev, je Občina Lukovica že predho-dno zahtevala, da se v sklep vnese tuđi njena pravica do zagotovitve določene ga števila mest za otroke iz naše občine Tako ima sedaj Občina Lukovica zago-tovljenih skupaj 70 most v enotah na območju Občine Domzale.
Druge točke dnevnega reda, ki so jih člani sveta se obravnavali na tej seji: poročilo o tinančni realizaciji spomeniško-varstvenih akcij v Občini Lukovica v preteklem letu, sprejem sklepa o soglasju k statutom krajevnih skupnosti Cešnjice, Prevoje in Rafolče ter poročilo o poslovanju glasila Slamnik za leto 19%.                                  M. S.
100-letnica KUD Zarja Prevoje in letni pevski koncert Šentviškega zvona
Da pesem naša ne zamre, so grla mlada zbrala se; dekleta, fanlje Lukov'ce, Šentvida, do Blagovice.
S to oznako v verzih so se na letnem koncertu v letosnji pomladi, 24. maja, že osmič predstavili pevci in pevke mesane-ga pevskega zbora Šentviški zvon. Tokrat z gostom MePz Drenov Crič in v šentvis-ki na novo prepleskani dvorani. Razvese-Ijivo.
Letosnji sklepni koncert je imel poseben poudarek: proslavo 100-letnice KUD Zarja, častitljive dobe razvitega kulturnega delo-vanja, ki je ves čas zaznamovalo življenjski utrip na tem području. Kronotagija društva, njegovo razvejenost in se živeče tvorci; je z vso vnemo zbral, raziskal in prika/jl predsednik zbora, neuničljivi Darko Stupica (tuđi njegova družinska mizarska obrt je ena najstarejsih in beleži 150-letnico).
Začetki pevskega društva »ZARIA« s se-dežem na Brdu segajo v leto 1897 Ustane >-vitelj, hkrati fievovodja in kasneje predsednik, France Marolt, je zbral dvajset |X'v-cev iz brdske župnije; gojili so narodno in
umetno pesem. Pripravili so več javnih na-stopov in koncertov. Toda komaj je Zarja zaživela, je leta 1901 z Brda odsel pevo-vodja France Marolt, zato je za nekaj časa pesem utihnila. Leto 1904 je prineslo veselo novico, da je pevsko društvo Zarja zo-pet oživelo. V tem obdobju sta delovala moski in ženski zlx>r ter mesani zbor, ki ga je vodil Oskar Dev. Zaradi pogostega me-njavanja zborovcKlij je leta 19>!0 otl pevskega društva ostal samo se moški oktet, ki se je poimenoval po najraje peti pesmi »Pa se sliš' od Svetga Vida zvon«, ŠentvSki zvon. Prvi javni koncert je oktet priredil septembra 1934 pri Rusu v Šentvidu. V tem času se jp prav tako uveljavil ludi kvintet: leta 19 i J je nastopil ludi na radiu Ljubljana. Oktet in kvintet sta nastopala do leta 1940.
V decembru leta 1950 je bilo ustanovljeno kulturno umetniško društvo Zarja Prevoje. Tedaj' je bila najbolj dejavna dramska skupina, ki je bila v letili 1954 do 1964 zelo uspešna. Po vrsti raznih veselo-iger so člani v letu 1%3/64 naštudirali Can-karjevo dramo Kralj na Betajnovi; doživela
Za obnovo Kersnikove graščine drugi EX tempore »Brdo '97«
Ob koncertu moskega pevskega zbora |anko Kersnik in letnim koncertom meSanega pevskega zbora Šentviški zvon, ki sta s pesmijo odpr-la program kulturnih prireditev jubi-lejnega leta 1997 je bil v soboto, 17. maja, v okviru likovnega projekta 2. Ex tempore »Brdo '97«. Likovni projekt akademskega slikarja Danijela Fuggerja pod okriljem Obcine Lukovica letos, ob 145-letnici rojstva in 100-letnici smrti našega pisatelja lanka Kersnika, poteka pod naslovom »Kersnikovo Brdo«.
tnodnevnega slikarskega srečanja se je udeležilo 11 umetnikov, ki so na Brdo pri Lukovici prišli iz Slovenije, med nji-mi je bil tuđi gost iz sosednje Avstrije. Tu so se v sončnem grajskem parku sreča-li: slikarki Danja Bajc iz Novega mesta in Ana Canjko iz Ljubljane, kiparka Štefa-nija Košir-Petrič iz Domžal in slikarji: Franz Berger iz Beljaka, Vojko Cašperut iz Kopra, Maks Menoni s Ptuja, Mario
Petrič iz Domžal, |ure Repensek iz Mo-zirja, Franc Zeleznik iz Novega mesta ter avtor projekta Danijel Fugger i/ Domzal in vsakodnevni |X)rtretist Brda z okolico, domači slikar, Drago )erman. Umet-nike so prijazno sprejeli pisateljevi soro-dniki. Ojstitelj srečanja in lastnik grašči-ne, g. Franc Kersnik, je vse povabil k obloženi grajski mizi, kjer je prisotne poz-dravil župan ()t>čine Lukovica, g. Anastazij Živko Burja. Kraj Brdo z gradom in okolico ter pisatelja so izčrpno predstavila dekleta turističnega krožka OŠ |an-ko Kersnik. Pisateljski navdih, ki 5e ve-dno veje tod okoli, kot je v nagovoru kolegom slikarjem poudaril Danijel Fugger, so likovni umetniki prenašali na svoja platna in skicirke. Privabila jih je le-sketajcx'a |X>vr4ina ribnika, ki s<> zliva z listi lokvanjev, seix"t vrbovih vej in dotik pomladnih bilk, v vetru, v soncu razbe-Ijeni kamen petstoletnega gradu z miti preteklih dni, ki buče med kostanji in odmevajo v gabrovi aleji.
Umetniki so po svoje doživeli in interpretirali lepote Brda. Podoživite jih ie vi in si v začetku septembra oglejte razstavo nastalih del, ki bo v prosto-rih Kulturnega doma v Lukovici od-prla tuđi |x) osrednji proslavi jubilej-nega leta 1997 - b. si'ptembra. Sledila ;«) akcijska |)rodaja ■irtietniskih del, ki |ih udeleženci ex tempora (X)darjajo
Ob kamniti mizi grajskega parka na Brdu. (Foto: T. GOSTIČ)
za obnovo gradu. A. K.
je veliko uprizoritev. Igralcc: z »najdaljžim stažem«, g. Anton Polenc, ki jc» na odru cxiigral že nesteto vlog od svojega 17 dalje, sedaj se vedno nastopa v dramski skupini v Lukovici.
NajvidnejSi naslednik te organizirane dejavnosti je danes prav gotovo pevski zbor, ki nam »zvoni«, nas vabi, kliče in tuđi pogumno pritrkava večkrat v letu, nastopa pa tuđi drugod, tako letos s štirimi božic'nimi koncerti v ra/ličnih krajih. Spodbuda in stevilčnost.obiskovalcev -Ijubiteljev petja daje voljo in moč za vse ure dvakratnih tedenskih vaj pod vodstvom g. Karla Leskovca.
Bil je lep in človeSko topel večer. Tako trenutke ustvarja samo |xiscm: vesela ali melanholična, domača ali umetni^ko močnejsa in zahtevnejsa tuja skladba. Repertoar se bogati in siri. Medsebojna srečanja, s(X)znavanja in druženja /borov so prava manifestacija. Priprava tw dolenjski Sentvid, na himno slovenske duše. Pesem siirosča v«; napetosti, nasičenost dnevnih skrbi se umakne širini duh,i. Kako je pesem lahko vodnica v življenju ix*amezni-ka, je dokazal g. Franc Burgar, saj je vse življenje z veseljem in zanosom prepeval pri različnih |x>vskih zborih. Ta vec"er je bil zanj nekaj |x»ebnega - lo|x;l in prisrčen sprejem obiskovalcev naj mu da se veliko življenjskih mcx;i.
35-letnica moškega pevskega zbora )anko Kersnik, letni koncert Šentviškega zvona, nastopi MoPz z I ipe s Trojan in šolski mladinski zlx>ri potrjujcjo, da Crni graben kulturno živi in išče nov razmah. V njem najdejo mesto in iz|X)|X)lnitev tuđi mladi.
lzvedlx? in organizacijo pa nosijo na svojih ramah posamezni navdušenci in ra-zum«lvajcx':i sponzorji. Hvala, hvala vam!
V hitenju minevanja naSih dni smo si vzeli trenutek za pesem, za razvedrilo, za k")X)to.
Bil je en lep večer,
naj bo jutri svetel dan!
Pesem širi nam duha,
za druženje nam volje da;
poslušajte Šentviški zvon,
naj var'je ga njegov patron.  M. S.
Kresni večer v Trn javi pred dnevom državnosti
(Nadalje van je s prve strani)
Kresni ogenj je bil nato prenesen še na baklje, ki so obkmžale prizorišče. Krašenjski tupnikje pel maso ob odličnem sodelovanju Pomladnega odmeva iz Logatca. Već kot 400 ljudi je spremljalo verski obred. Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki ne spadajo med verujoće, vendar so bili prav tako pozorni spremije-valci dogajanja. Na stojnice Društva žena in deklet iz Lukovice in Krašnje so vabile mnoge dobrote. »Kakšna veselica pa je to?*, jih je nekaj vprašalo in ko so izvedeli, da bo tu le kulturni program, so od-brzeli drugam. Šentviški zvon, Lukovški moški zbor, Pomladni odmev, Svezina iz Radomelj, Sirene iz Homca, Kamniški koledniki, pa duet kitar Petra in Petra, Ladka s flavto in Emi s kitaro in glasom, har-
monikarji Mirko, Vida in Matej ter člani dramske skupine iz Lukovice so vsem željnim kulturne zabave lepšali večer. Krašenjske žene so nam pokazale kakšno pletivo je slama, »oštir Furman* pa je skrbe! za lačne in žejne. Tja do druge ure so se vrstile pesmi in beseda. Potem smo se počasi začeli raz-hajati. Le peščica nas je ostala ob kresnem ognju in čakala ro/stvo novega dne.
Mnogo dobrih besed smo izmenjali in veliko je bilo toplih stikov rok. Izročilo kresne noči pravi, da se v tej noči vse podvoji. Verujmo izročilu in sto-rimo vse, da se uresniči. Ogenj kresne noči naj nas greje in krepi v prijateljstvu in strpnosti, ter nas druži, dokler v naslednjem letu ne borno prižgali novega, v neki drugi vasici, z novimi in starimi pe-smimi na ustih in s prijateljstvom v srcu.
Praznovanje Dneva državnosti se je začelo s proslavo in podelitvijo pri/nanj najboljSim ućentem OŠ |<inko Kersnik v Kultumem domu v I ukcjvki V rx>gatom kulturnem programu so sodelovali MPZ Lipa iz Trojan in ućenci OŠ |anko Kersnik.
Slavnostni j^ovor je imel Anastazij Živko Burja, ki \c |x>udaril da imamo po Šestih letih samostojnosti dovolj vzroka za ponos, za samozavest, za suverenost in za enakopravni na-stop v evropski skupnosti, ki se rojeva, ćeprav nas neprijazna seda-njost in zmedenost političnih doga-janj većkrat vodita v negotovost in malodušje.
Naš najvećji državni praznik, dan državnosti, naj rx; priloznost za iska-nje tistega, kar je dobro.
In tuđi dobreKa je veliko. Praznik naj nas zbližuje, naj poveže vse dobro misleče Slovence doma in v svetu, tako kot nas je povezala vojna za Slovenijo. Iz zgodovinske razdaljc bodo današnje zdrahe in nesoglas-ja videti kot prehodne težave, s ka-kršnimi se srećujejo vse države, ki morajo po padru berlinskega zidu i/delati evropske pravne, gospodarske, socialne, kulturne in politične
normative. Saj končno ves svet na novo oblikuje svoje odnose za tret-je tisoćletje.
Tuđi v Črnem grabnu smo ustanovili svojo državnost, saj ta ob-moćja veže skupna zgo(bvina, ekonomska zaokroženost in razvi-tost. Marsikaj že imamo poka/ati. Mnogi kraji clobivajo novo podolx), nastajajo ceste, privatna pobuda, novi idejni osnulki komunalne ure-
ditve. Dane so nam nove možno-sti, pa tuđi nove naloge in dolžno-sti slehernega občana. Će borno svoj kr.ij dovolj spoSlovali in ljubili, borno v prizadevanjih enotni in uspešni. Do vsega, kar smo pode-dovali, moramo pokazati lx)ij kva-litetcn odnos: do narnve, (k) zemlje in krnelij, ck> celotne podolje vaši, do kulturnega življenja, do vsega, kar nas obdaja.
Krajan, ob Vrševniku
Krajani iz hiš ob Vrševniku in lastniki zemlje ob Vrševniku prosimo občino Lukovica, KS Prevoje in ministra g. Cirila Smrkolja, da uredite to območje, kot je drugje urejeno:
1. Da položi jo asfalt na cesti ob Vrševniku, ki je občinska.
2.  Da zaščitijo to področje pred povodnjo oz. pred poplavo.
Da ponovno skopljejo jarek za Jamarjevim kozolcem, ki ni hil vzdr-ževan in se je zasul. Da nato polože drenažo za odtok vode v Vršev-nik.
3. Da naredi jo most, ki se je pri /amerjavem kozolcu in Cerarjevi njivi podrl, za peš pot in prehod čez Vrševnik.
Krajani okolice V.C.B.
Cesta na Korpe pri Blagovici
Končana je prva faza izgradnje ceste na Korpe; to je slavnostno odprl na5 župan, gospod Burja dne 11. 6. 1997
Ker nam je staro cesto na več od-sekih cx)nesla voda oziroma zemeljski plaz, smo vaSčani 14. 9. 1994 vložili prerinjo pri KS Blagovka za pridobitev projektne dokumentacije in izgradnjo ceste, ki je edina povezava s svetom Z3 11 hiš. Dne 23.11.94 smo vlogo napravili tuđi pri takratni občini Domzale, ta pa se je izgovorila, da za nas ni več kompetentna oziroma da je problem sanacije plažu uvrščen v osnu-tek proračuna nove oltfine Lukovica za leto 1995. Pripravili smo odstopne izjave za cestišče in vaščani sami so zbrali sredstva za poravnavo starih dolgov, ki jih je imelo Komunalno pocljetje Domzale do enega izmecl lastnikov zemljišča zaradi odvzema drugega zemljišča za raztežilnik vodovoda »Kamrca'i. Ustanovili smo gradbeni odbor, ta se je približno 2 leti veliko ukvarjal s problemom ceste.
Dne 9. 04. 1995 je končno prišlo do sestanka z našim novim županom, g. Anastazijem Živkom Burjo; ta nam je zagotovil svojo |X)moč. Danes smo veseli in ponosni, da imamo takšne ljudi med našimi politiki, ki so ludi mož-beseda in ne samo polni obljub med volilnimi kampanjami. Na osnovi skice gradbenega orlbora, ogleda terena in potrebnih predhodnih po-gcxJb je izdelana uradna projektna dokumentacija. Na osnovi te in odsto-pnih izjav lastnikov /emljišč bo lahko izveden zemljiškoknjižni vpis te ceste, katere doslej uradno sploh ni bilo. Dne 5. 11. 1995 je KS Blagovica potr-dila delovanje gradlx'nega odbora in za prvo sanacijo odobrila 2.2OO.(X)O SIT. Vendar je do izvedbe ostala še dolga pot. Vaščani srno morali delno sami zbrati sredstva za utrditev spod-njega ustroja in odvodnjavanje, delno pa je stroške prev/ela občina.
Pri organizac iji pripravnih del, projekta, zbiranja ponuclb in izvedbi se je najbolj izkazal oddelek za komunalne
zadeve; ta je s svojimi bogatimi i/kuš-njami, neutrudno dejavnostjo in o|X'-rativno sposobnostjo pris|X'val levji delež k izvedbi prve stopnje - to je ureditev odvodnjavanja na tej težav-ni trasi, drenaže in propustov, /emelj-skih del - izkopov, nasuti) in utrrlitve -tako da je sedaj vse pripravljeno za bodoče asfaltiranje tega 1300 m dol-gega cestišča.
Prvo stopnjo je i/vajal zasebni rx>cl-jetnik Marko Zupančič; ta je pravtako veliko pris|X'v,il s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in praktičnim znanjem -[X)leg tega pa še sam upravlja stroje: od bagra in rovokopača, pa do razva-žanja in nasipavanja s tovomjaki ter utrjevanja z vibro-valjarjem in izdela-ve betonskih jaškov.
VaSčani smo ne samo dobili končno nujno potreben dostop do svojih domovanj, temveč smo zdaj dobili tuđi občutek, da nismo več: odrinjeni v pozabo »na konc u sveta«, ko smo de-jansko bili vec'krat povsem odrezani od sveta. Zdaj čutimo, da smo del no-
ve skupnosti, ki tuđi stoji /.a narni in za svojo besedo in dolžnostmi, tako kot moramo tuđi mi vsi plačevati davke in prispevke, ki so predpisani za vse ena-ko.
Prosimo še, da bi omejili hitrost na 60 kni/h vključno v zaselku Pod-smrečje; to praktično predstavlja po-daljšanje obstoječe omejitve v Blagovici za nekaj sto metrov, saj je sicer <xJ-cep na naSo cesto smrtno nevaren - v tem pogledu se stanje, katerega smo že imeli, iz dneva v dan naraSrajočim prometom slal)ša, divjakov \\\ ni mož-no drugače ukrotiti. Na navedenem območju so neposredno ob cesti sta-novanjske stavlx\ kjer hodijo otr<x:i in drugi pešci.
Z ozirom na še vedno »zelo Crno mentaliteta« nekaterih ljudi iz Črnega' grabna - saj so skoraj vsa ušesa lastnikov gozelov, kateri prav s težkimi transporti lesa (in kot nalašč, običajno po deževju) najbolj potrebujejo utrje-no ceslišče, gluha za vsa prizadev.inja v zvezi z nakazili samoprispevka na hranilno knjižico, ki smo jo v ta rumen odprli - upamo, da nas lx> olxxina podprla tuđi pri izvedbi druge faze, to je asfaltiranja ceste v prihoclnjoni letu. J. ONIŠKO
mWM3'&.
Lukovica
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
11
Prvi spominski pohod v Krašnji
Športno druStvo KraSnja je bilo v sredini meseca maja prire-ditelj I. ŠRAUFOVECA SPOMINSKEGA POHODA, dolg je bil približno 24 km in je polekal po obronkih lukoviske, deloma pa tuđi kamniSke občine. Pohodniki so /a pol potrebovali kakSnih sedem ur hoda. Prireditev je bila posvećena spominu na društ-venega prijatelja, tragično preminulega slovenskega alpinista STAIMETA BELAKA-ŠRAUFA. Razdeljena je bila na tri organizacijske dneve in je uspela y vseh organizacijskih pogledih. Svo-jevrsten podvig je v spomin na prijatelja napravi! Sportnik - invalid MIRKO LEBAR. Odločil se je in v tref) dnevnih elapah v spremstvu članov ŠD KRAŠN|A, njegove žene in svojcev pokoj-nega alpinista, pot prehodil po rokah, deloma pa tuđi na vozič-ku. In vse to v samo dobrih štirinajstih urah. Na večer pred pohodom je bil v avli OŠ KRAŠNJA tuđi izjemno lep dogodek. Kra-šenjsko KUD FRAN MASELJ-PODLIMBARSKI je namreč pripravilo razstavo o delu in življenju ŠRAUFA. Prisotnih je bilo veliko prijateljev in domala vsi najožji sorodniki vključno z njegovo mamo.
V kulturnom programu so naslopili KAMNIŠKI K< )LO.)NIKI, PLESNA SKUPINA ()Š KKASNIA pod vodstvom ŠAŠE K( )SITN-ZABRET bral-ki veznoga leksta-čl.inic i KLJI) MOJCA ŽALJBI in ROMANA MOĆNIK. O velikem prijatelju pa so v kratkih razgovorih razmišljali: župan lu-koviške občine g. ANASTA/.lj ŽIVKO BURIA, VERA BECUŠ in MAR-IAN ŠTRUKF.IJ. Razstava je bila nato odprla se skoraj desei dm in zanimanje obiskovalcev je bilo veliko.
V soboto, IZ maja, pa so že v zgodnjih jutranjih urah na spominski pohod krenili |x;hodniki. Bilo jih je 160 in so prišli iz mnogih slovenskih krajev. Posebno je potrebno pohvaliti kamniške planinre, kl so pri-šli v zelo množičnem številu. Priključili pa so se jim tuđi Belakova žena lozica in hčerki Mojca ter Jelka.
Dan je bil izjemno lep, kot nalašč za prijeino druženje z naravo, na-vezovanje medsebojnih stikov ler razmišljanje o človeku - našem velikem prijatelju ŠRAUFU.
Vsi pohodniki so uspesno premagali pot in se še dolgo zadržali na sprosVenem sreč.mju na cilju v KraSnji, kjer jim je eno uro koncertiral priljubljeni ul.isbonik-k.mtavlor ADI SM( )LAR.
Tako je SD KKAŠNIA v sodebv.inju z mnogimi sponzorji in drugimi sodelavci uresničilo svoje |x>slanstvo s s|)ominom na dolgoletnega prijatelja, s katerim smo, kljub temu da nimamo z vrhunskim alpinizmom nič skupnega, preživeli zelo veliko prijetnih trenutkov, predvsem pa spoznali tisle dela sveta, ki jim rečemo najvišje gore in katerim so kos lah-ko le Ijudje, kakršen je bil STANE BELAK-ŠRAUE
Ob slovesu od prijatelja smo zapisali: »ČE SO SI'OMINI LI I EHA, NA) V NAS /WI|O ŠE DOL«).«
Vorj.imemo, <l\ so. In med KraSnjani bodo nale, dragi prijatelj ŠRAUE, živeli Se dolgo.                                                              M S-
ZAHVALA
ŠI) KRAŠNIA so n.ijlopše z.iliv.iljuje vsom s[)nn/orjciTi in drugim sn-<lol,iv< rm /<\ sodrlov.injr in nn;.ini/.i< ijskn pumot. hedvsem p.i se /elimo /ahv.ilili: (»KUNAMA 11 JK< )VI( A IN KAMNIK, UAVNIMA l'< )KROVIII I UMA - II )l )|lTIIMA \\ 1KI.NIA NAI IKIS'I-NIKI I/ ŠK( )l H l< )KI IN MM' Kl IKIA I/ KRASNU: I |-R Sl'( )R I NI /VIZI IX >M/V\I.I..
FNAK< 1 IDI 'I M( )lil III .11 ■■ <:i AVNI MU I'()KK( )VI 111 |U KA/S I AVI. IN DRUŽINI HII.AK /A KAZUMEVAN|[. IN V/C )RN(„) S( )l )U.( )VAN|L. mobitol SLOVENSKI ()PERA1IR NMT & GSM
Župan si z ženo pokojnega alpinista ogleduje razstavo
Mirko Lebar - vztrajna tehnika hoje na rokah
ŠOLSKI KOTIČEK ŠOLSKI KOTIČEK ŠOLSKI KOTIČEK ŠOLSKI KOTIČEK
Sprehod po
gozdovih
Črnega grabna
Opis prehojene poti od zamisli do končnega cilja nekega projekta na podružnični soli v Blagovici.
Težave, takSne in drugaćne, spremembe v službi, v življenju nasploh. Zadržanost, previdnost pri ijudeh, tuđi pri starsih soloob-veznih otrok.
Ena prvih novosti na razredni stop-nji je bila uvedba treh ocenjevalnih obdobij. Otroci so bili z napovedanim preverjanjem znanja, zmanjšanim šte-vilom ocenjevalnih obdobij, z zapisom ocen v izkaze samo na koncu šolskega leta, delno razbremenjeni psihičnega pritiska, ki so posledica produkcijske narave izobraževanja.
Temu je sledila sprememba v uporabi didaktičnih metod, združevanje sorodnih vsebin. Integrirana učna oblika in projektna učna metoda sla učenca iz mirnega poslušalca spreme-nili v vedoželjnega iskalca novega znanja.
Od tu do oblikovanja ciljev projekta o gozdu je manjkal pomemben člen, strokovni sodelavec. Vsebino projekta je s svojimi izčrpnimi odgovori na vprašanja olrok obogatil revirski gozdar, inženir Vinko Rojs. Pojasnil je marsikatero neznanko o gozdu, zbudil zanimanje otrok in po-magal oblikovati pravo stališće do go-zda kot življenjsko pomembnega se-stavnega dela narave.
V prejšnji številki Slamnika je pri članku S tiskovne konference prišlo do napake. Objavljeno je bilo, <U bo osrednja prireditev ob jubilejnem 6. oktobru, kar pa ne drži.
Osrednja slovesnost bo 6. septembra 1997 v grajskem parku na Brdu.
Obiskali smo šampiona Primoža Peterko
Le kdo si ne bi želei stisniti roke in neposredno čestitati junaku smučar-" skih skokov in poletov - PRIMOŽU PETERKI?
Verjamem, da vsi. A ta sreča je dole-tela le manjSo »delegacijo« našega društva, ki smo jo sestavljali: učitelj telesne vzgoje na naSi Soli Mitja Iteguš, fotograf France PervinSek, predsednik druSIva Marjan Štrukelj in deset mladih športni-kov in šporlnic iz društvene namiznote-niSke sekcije z letoSnjo regijsko prvakinjo med učenkami 1. - 2. razreda Met-ko Rode na čelu. Bil je torek, 29. aprila, ko snio bili s starSi in Primožem dogo-vorjeni za obisk okoli 19. ure. Še preden smo Startali izpred OŠ, je moral Mitja zarnenjati prebodeno kolo Šolskega kombija, kar v silnom dezevju ni bilo .ničkaj prijetno opravilo. Takoj zatem pa v smer Prikrenice pri Moravčah.
Bili smo zelo točni in se najprej na dvoriSču hiSe pozdravili s starimi starSi in nato Se s Primoževimi starSi. Hip za tem Pa Se z njim. Primož je kazal znake zadovoljstva, a vseeno ni mogel prikriti velike utrujenosti, ki jo je povzročila nedavna sezona, Se posebno pa trenutno učenje za Soferski izpit ler mnoge obveznosti, ki so ga takoj po praznikih že ča-kale v Soli v Kranju.
V imenu društva, Sole in vseh kraja-nov KS KraSnja smo mu iskreno čestita-'' z<i fantastične uspehe, ki jih prav vsi dobro |x)zn,imo. Metki Rode je pripadla tast, da je Primožu izročila skromno sPominsko darilo. Sledilo je fotografiranje, zbiranje avtogramov in Ptimožev Poklon vsom mladim, njegove osobne fotografije, lo so bili Irenutki, ki bodo Vsem nam, Se posebno pa najmlajsim, *a dolgo ostali v spominu.
Izmenjali smo Se nekaj lx>sed, nato se JePrimo/ poslovil. Žal, je že naslednji dan imol Soferski izpit in nato zelo kma-'u tuđi veliko obveznosti v Soli.
Njegov oče Tone dobro ve, kaj je ra-dovednosl mladih src: in velikih očk. Knialu prinese cei kup Primoževe in
PIHALNA
GODBA
LUKOVICA
vabi vso Aiitilcrcsir.n«1 n;i ^JSIANOVNI/BOKV SREDO, 9. JULIJA, OB 2030
v sejni sobi Občine Lukovica
UroSeve tekmovalne opreme; ta je bila z ogledom in dotiki Se posebno zanimi-va reč.
Ni bilo ležko ugotoviti, da je vsa oprema na zemlji kar velika, će jo primer-jamo s trenutkom, ko Primož ali UroS in
Pri Primožu doma
vsi ostali »orli« z njo letijo visoko nad hrbtom skakalnic ali še bolje - letalnic. Prijazna mami Ivanka že skuha kavo in jo na dvoriSče »primana« tuđi s stekleni-co domaćega žganja. Mitja je vozil, France te domaće pijace, kot vem, ne pije, otrokom je tako ali tako prepoveda-iv\, zato sem na vse uspehe v imenu nas vseh z očetom Tonetom nazdravil kar sam.
Ob slovesu so nas navdajali prijetni občutki in spoznanja. To kratko, a prijetno druženje Z družino Peterka nam pač ne dovoljuje drugega, kot to, da smo jim za ta prisrčen sprejem in razumevanje zelo hvaležni.
Žejje, ki so enake nam vsem..., o njih pa seveda ni potrebno posebej razmišljati. Pa jih vseeno zapišimo. Srećno, Primož, tuđi v naslednji tekmovalni sezoni. Enako srečno in uspeSno ti želimo tuđi delo v Soli in previdnost za volanom!
Za lepe skupne trenutke pa vsem skupaj Se erikrat najlepša hvala!
M. ŠTRUKELJ
Ugasnilo je plemenito
srce mame in rejnice
Marije Pestotnik
Po hudi in dolgoletni bolezni nas je 19. maja 1997 za vedno zapustila rejnica Marija Pestotnik iz Cepelj pri lukovici. Zadnjih pet let je pre-živela v Domu upokojencev v Ka-mniku. Konec leta pa bi praznovala 78. rojstni dan.
Rojena je bila v Preserjah pri Zlatom Polju, v trdni kmečki družini z desetimi otrok'i. Kmetija je bila velika, zato otrok nišo radi pošiljali v Solo, saj je bilo do-volj dela doma. Bila je najstarejša dekle in je morala pazili mlajše brate in sestro. Njena velika želja je bila, da bi postala medicinska sestra, vendar se ji to ni uresničilo. Kljub lemu pa je svojo dobroto in skrb za druge razdajala vse svo|e življenje ai liste, ki so pri njej našli drugi dom Tetića je imela v oskrbi kar 44 va-rovancev. Nekaleri so bili v reji krajSi čis nas sedem pa je imela enajst let, od leaa kar Sesl otrok šoloobveznih. To ob-dobje je bilo za naju s sestro najlepše obdobje v otroStvu, saj smo bili kol ena sama velika družina, kjer nismo pogre-
Sali Ijubezni, topline, razigranega otroške-ga smeha in razumevanja. Srečni smo bili pri skupnih igrah in petju, za kar nam je bila tetića Se posebej hvaležna, saj je lepi pe-smi vedno rada prisluhnila. Sama skromna in delavna, je tuđi nam, olrokom, vcepila skromnost in delavnosl ler nam s tem dala bogato popotnico v življenje.
Rejnišlvo se je začelo pri Pestotnikovih že pred drugo svetovno vojno, ko je njen mož Franc: nekega dne prinesel domov punčko, ki je nihče drug ni maral. V Čep-Ijah je ostala nekaj let. Rejnica Marija je sama rodila štiri sinove. Ko je najmlajSi sin, star komaj pet let, na operaciji umri, je družina /a njim zelo žalovala. Zato so le-la 1951 začeli s pravim rejništvom, ki je trajalo do leta 1982, ko je tetico prvič zadela možganska kap. Bila je pokliena rejnica in si je s tem delom zaslužila ludi pokojnino.
Marija Pestolnik je svoje delo opravljah z velikim srcem do otrok in rhladih ma-mic. Za to je bila večkrat odlikovana. Pri vzgoji je bila dosledna in ni delala razlik med otroki Več je dala na lepo besedo
kot ria kazen, čeprav je morala včasih naslopiti tuđi bolj strogo. V svoj dom je sprejela ludi 28 mamic z dojenčki, ki po porodu nišo imele strehe nad glavo, Sprejela jih je kot svoje hćere in jim pomagala pri negi olrok.
Še veliko lepih spominov imamo na naSo tetico Marijo, tako smo jo namreč Ijuhkovalno klicali vsi varovanci, ona pa je bila ponosna na naše male in velike uspehe. Njena največja želja je bila, da bi si vsak od nas pridobil poklič in si us-tvaril svojo pravo družino. To ji je v većini ludi uspelo. Za vse to pa smo ji vsi skupaj zelo hvaležni in za vedno bo ostala v naših srcih in srcih naših družin. Veliko je na svetu dobrih mom, za nas pa je bila let idi še veliko več kot mama. V imenu varovancev - sestri BREDA in BRANKA
Naloge, ki z različnih kotov osve-tljujejo dejstva, raziskujejo stanje dre-ves, njihovo starost, bolezni, razširje-nost posameznih vrst, načine prede-lave in obdelave lesa, so bile po vse-bini razdeljene med učence posameznih razredov.
Praktično delo učencev je obsegalo neposredno opazovanje, anketiranje, intervjuje, preprosto statistićno obde-lavo zbranih podatkov (štetje, primer-janje, razvrščanje, grafični prikaz), do pisanja besedil z naravoslovno vsebino in doživljajsko - čustvenega prikaza gozda skozi besedo in risbo.
Na koncu je treba zbrano gradivo še urediti, grafićno obdelati, dodati slikovni material, otroška likovna dela, šesta vit i šolsko glasilo.
Grafićno opremo besedil je uredila gospa Anica Urankar. Naslovnico in grafićni prikaz zbranih podatkov so raćunalniško obdelali ućenci računal-niškega krožka OŠ »Janko Kersnik« Brdo pod mentorstvom gospe Dam-jane Vidmar. H končni podobi glasila Sprehod po gozdovih Ćrnega grabna sta znaten (Jelež prispevali tuđi gospa Stana Stopar in Melita Knez.
Tako je aprila po dveh letih potr-pežljivega dela zagledal teli dan končni cilj projekta o gozdu.
Vsem, ki so nam pri tem pomagali, se najlepše zahvaljujemo. Navduse-nje otrok ob glasilu nam poglablja preprićanje:
SE BOMO DELALI NA TAK NAČIN!                                   G. K.
V naročju narave
O Volčjem Potoku smo koncem aprila in v maju sliSali marsikaj le-pega, pa smo se z učenci 1. razreda odpravili na ogled.
TULIPANI RDEČI, SO ZELO CVETEČI, Ml SMO JIH GLEDAT ŠLI, DA BI SE ZABAVALI. (Ana, Sara)
Bilo je lepo sonćno jutro, ko smo po drevoredu divjega koštanja stopali do table z nacrtom parka. Pregledali smo ga in se kar lotili Stevilnih potk, jezer, okrasnih dreves, grmovnic in cvetja.
Seveda so v tem času kraljevali tulipani vseh vrst in sort in otroci so se zlahka odločili za njim najlepSega. Svoje pisane barve so kazale anemo-ne, pa potonke, kaćniki, spominčice, azaleje, magnolije, japonski javorji, maćehe, encijan in druge rastline. Učence so navduSile želve, race, ptice in druga perjad in bi najraje zakoračili k njim v vodo. Z vrha stopnic smo občudovali prelep pušpanov nasad in mojstrstvo vrtnarjev pri oblikovanju in zasajanju gred. V vodnjak želja, kakor smo mu rekli, smo za srećo spustili kovance in se slikali.
Postali smo laćni in si privoščili dobro malico od doma in se posladka-li s sladoledom. Lahko smo nadaljeva-li, pa ne dolgo, saj nas je preganjal čas in si razvalin v gozdu na hribu nismo utegnili pogledati. Bolj je bilo po-membno preizkusiti tobogan, gugalni-ce in ponjave za skakanje.
Nazaj grede smo bežno opazili vrt-narijo, koder rastline zagledaju toplo sonce. Ustavili smo se v prodajalni,
kjer smo opravili manjši nakup rož. Pri nakupu so bili ućenci spretni, pomagale pa so tuđi naše Stiri mame, ki so nas ves čas spremljale.
V Soli smo o Volćjem Potoku sesta-vili plakat. Spomnili smo se živali, rast-lin, lepega vedenja, najlepii del parka smo narisali.
Tina Omahna: Polžek gre snubit
In kaj je bil cilj našega naravoslov-nega dne? Po vsej verjetnosti si otroci nišo zapornnili vseh imen rastlin, ki so jih ta dan slišali. Občutili pa so lahko lepoto in pestrost narave, in če so vsaj enkrat vzkliknili: »Glej, kako lepo!« je bil namen dosežen. Opazovali so opozorilne table in se po njih ravnali, spoznali so park kot življenjski prostor, nameti parka in način pose-ganja ćloveka v naravo.
Na potkah po Arborefumu smo srečevali mlajše in starejše učence in vsak je opazoval svoji starosti primer-no. Prav je, da se pogosto vraćamo k naravi in se tako počasi bogatimo.
MARIJA ARH OŠ BLAGOVICA
Gorjača graja - Gorjača graja - Gorjača graja - Gorjaća
Na Lukovških straneh se bo odslej pojavljala GORJAČA. Ta bo gra-jala, opozarjala pa tuđi hvalila. Ob nastanku »Gorjače« se obraćam na vas, lukovški obćani. Če veste za neprijetnosti, ki naj jih Gorjaća graja ali nanje opozarja, za stvari, ki so vredne pohvale, prosim, da se obr-nete na urednico lukovških strani.
PS.: Rokovnjać pred Staro pošto še vedno stoji in nič ne kate, da ga bodo pristojni iz turističnega društva umaknili ali ceh zamenjali.
Samosvoje urejanje prostora v središču Lukovice
Nekdo, ki je vzel urejanje prometa po središču Lukovice v svoje roke, kdo ve s kakšnirri na-menom, je po-stavil c.vetlična korita tesno ob T>rometno cesto. S tem se je ogroženost pešcev, tu ho-dijo predvsem šolski olroci, resno povećala! Kot nazor-no kazeta fotografiji, morajo otroci sedaj hoditi po sredini ceste. Čigav je javni prostor v Lukovici?
Še en razlog več za čim-prejšnje nacrtno urejanje Lukovice.
Odgovorne pa prosimo, da odstranijo življenjsko nevar-na betonska korita, in to takoj!
12
JULU      . MALI SRPAN
/lamnik
Moravče
VIČE
OBOI
ravskedS^e
N   A    M   0   R A V   C   E
Iz dela
občinske
uprave
Na področju komunalnih za-dev je te dni bilo največ dela v zvezi z realizacijo proračuna. Opravljeni so bili razgovori s predsedniki gradbenih odborov, pripravljeni popisi del v okviru razpoložljivih sredstev in razpis za izbiro izvajalcev za rekonstrukcije z asfaltiranjem občin-skih čest, ki bo objavljen v Ura-dnem listu RS, ko določa nova zakonodaja. Takoj po izbiri izvajalcev borno prićeli z deli.
Strokovna delavca na tem področju sta aktivno vključena tuđi v dogovarjanje v zvezi s ponovnim onesnaženjem pitne vode v Desnu. Prav tako prednostna naloga je pomoć Telekomu in LD 2000 pri pridobivanju manjkajoče dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja. Pripravljena je bila obsežna dokumentacija in oddana prijava na razpis za dode-litev nepovratnih sredstev iz repu-
bliškega proračuna za investicije na področju komunale (kanalizacija, vodovod).
Oddelek za družbene dejavno-sti je izvedel postopek za dodelitev solidamostnih stanovanj, trije pro-silci, ki so se uvrstili na prednostno listo, bodo stanovanja prevzeli te dni.
Finančno-računovodska služba že izplaćuje obrestovano razliko med zneskoma 138.000 in 107000 SIT, kolikor znaša nova cena telefonskega priključka. Prav tako pripravlja položnioe za platilo zadnjega obroka za telefonske naročnike. Vrši nakazovanje dotacij društvom, izpolnjuje številne vprašalnike s po-sameznih ministrstev v zvezi z za-gotavljanjem porabe občin za le-tošnje in prihodnje leto.
Delavec režijskega obrata ima veliko dela s čišćenjem centra Mo-ravč, ki ga onesnažujejo različni prekomemo obloženi tovomjaki, ki se jim vsipa material po cestiSču. Cigaretni ogorki, razlićna embalaža in druge smeti še vedno prepogo-stokrat končajo na cesti ali pločniku, namesto v kosih za smeti. Zadnji nalivi so krivi za obilico dela na makadamskih cestah (čišćenje muld, zasipanje jam itd.). Tekoće poteka tuđi vzdrževalno delo po opravljenem remontu na čistilnih napravah, veliko je dela tuđi v Kul-turnem domu, ki so ga zadnje me-sece »vzeli za svojega« različni iz-vajalci in organizatorji prireditev, s katerimi razveseljujejo obiskovalce. S. V.
Mesečno
poročilo o
izgradnji
telefonskega
omrežja v
obcmi
Moravče
Do 10. juni ja je bilo podpi-sanih 583 pogodh med obćino in občani. Priklopljenih je bilo te 70 novih številk (kjer so po podatkih Telekoma obstajale tehnićne možnosti). Vsi podpi-sniki pogodh hodo dobili v ve-dnost kopijo pogodbe med Obćino Moravče in Teleko-mom. Vsi tišti, ki so preplaća-li prikljućek (138.000 SIT), bodo razliko (revaloriziran zne-sek do 107.000 SIT) dobili vr-njeno do konca meseca juli ja.
Do 10. juni ja je bilo /branih 52.803.000 SIT sredstev iz naslova sofinanciranja krajanov. Pred pričetkom del mora Tele-kom pridobiti gradbeno dovo-Ijenje na Upravni enoti Domžale. Upamo, da bo to v naj-krajšem času.
MATJAŽ KOČAR, župan
POROČILO S 33. SEJE OBČINSKEGA SVETA
Kako do odlokov?
33. seja Občinskega sveta je potekala v dveh nadaljevanjih 11. 6. in 18. 6. 1997 ter je zajemala 12 točk dnevnega reda. V prvem delu so svetniki obravnavali 5 točk, ostale pa v nadaljevanju seje 18. 6. 1997 Največ pozornosti so namenili 5. in 6. točki dnevnega reda, ki zajemata obravnavo in sprejem grba in zastave občine Moravče ter obravnavo koridorja za novo obvoznico Moravč. To sejo je zaznamoval tuđi kanček ne-zaupanja delu občinske uprave s strani nekaterih svetnikov.
Prvi dve točki dnevnega reda, ki sta formalne narave, sta bili obravnavani in sprejeti brez večjih pripomb. V zapisniku so bili upoštevani manjši po pravki.
Svetniki so obravnavali poročilo o poslovanju Komunalno stanovanjske-ga podjetja Domžale za leto 1996 in plan poslovanja v letu 1997 KSP Domžale je poslovalo uspešno z dejanskim dobičkom v visini 41.692,00 SIT, će-prav sta enoti vodovod in kanalizacija imeli izgubo v visini 4.531,00 SIT (vodovod) in 1.899,00 SIT (kanalizacija). Svetniki so se strinjali s predlogom nadzornega odbora, da se nastala iz-guba krije iz dobička enote javna hi-giena. V planu za prihodnje leto je planiran skupni prihodek KSP Domžale 942.4881)00 SIT, odhodki naj bi po planu znašali 899.281.00 SIT. Na območju občine Moravče je na jav-nem delu vodooskrbe planiran v letu 1997 priklop vodovodnega sistema Ples in dokončanje izgradnje vodovoda Limbarska Gora.
Na prostorsko ureditev občine Moravče se je nanašala tuđi 6. točka dnevnega reda, ki je zajemala koridor nove obvoznice Moravč. V mesecu
maju je bila s strani sedmih svetnikov in strokovnjakov na terenu pregledana nova možna trasa, ki jo je predla-gal svetnik Miro Gipuder. Ta trasa naj bi potekala južneje od Moravč po manj kvalitetnem močvirnem svetu. Po mnenju strokovnjakov trasa ni pri-merna zaradi občutno višjih stroškov, ki bi pomenili predvsem ureditev jav-nega prometa (avtobusna postaja), priključki in odcepi z obvoznice in ne-nazadnje bi tranzitni turisti potovali mimo naselja Moravć, kar bi pomeni-lo manjši dohodek iz naslova turizma, ki naj bi postala ena izmed vodilnih gospodarskih panog v občini. Tako je koridor ostal bližje stari trasi. Priprava dokumentacije za izgradnjo pa ni mo-goča, saj se vedno nišo bila sprejeta dopolnila k Srednjeročnemu družbe-nemu planu, prostorski del, v katerem bi sedanje območje 1. kmetijske cone lahko bilo s soglasjem Ministrstva za okolje in prostor razporejeno v območje zazidljivosti. Tako pridobljene gradbene parcele med naseljem in obvoznico naj bi po izraćunih zadoš-čale za šrritev naselja naslednjih 50 let.
S področjem komunalne ureditve so se svetniki spopadli še v 7 točki, kjer so obravnavali Predlog odloka (f merilih in kriterijih za nove priključke in povećanje kapacitete obstojećih prikljućkov na vodovodno in kanali-zacijsko omrežje. Po dolgi razpravi, v kateri so opozarjali predvsem na možnost pobiranja pristojbin od last-nikov poćitniških hiš na območju občine Moravče in visino pristojbin, so predlog odloka sprejeli.
Bolj naklonjeni so bili svetniki Pred-logu sklepa o uresnićevanju ustano-viteljskih pravic do WZ Domžale, ki so ga soglasno sprejeli.
Prav tako so sprejeli sklep o infor-
Nageljni za nabornike
11. junija je bil v dvorani Kultur-nega dom.) Moravče nahor /a 48 mladih f.mtov, ki bodo v naslednjih letih odšli >id služenje vojaskeg.) roka
Deklet.i so mladini nabornikom pripela nagoljno in /apela je har-
monika, predstavniki Ministrstva za obrambo so fantom predstavili njihovo bodoće delo v enotah slovenske vojske, po/dravil jih je tuđi Župan ()lx':ino Moravće. Po opravlje-nih obveznosti!) je mlade nalxjrni-ke čakal tuđi prigrizek.
maciji o sklenitvi pogodbe o plaćilu rente za škodo KS Dob, ki izhaja iz lokacije sanitarne deponije na Močilni-ku.
Soglasno so sprejeli tuđi sklep o po-višanju cene oskrbe za zelo prizade-te učence OŠ s prilagojenim programom Roje.
Svetniki so bili obveščeni o priza-devanjih za gradnjo telefonskega omrežja, ki se trenutno še ne gradi, ker Telekom še pridobiva gradbeno do-voljenje.
Na seji Obćinskega sveta je bil sprejet grb in zastava občine Moravće.
Z dnevnega reda je bila umaknje-na 8. točka dnevnega reda Ponovna obravnava osnutka Odloka o plaćilu povraćila za čezmemo uporabo lokalnih in krajevnih čest v občini Moravče zaradi službene odsotnosti župana, ki je bil predlagatelj tega odloka in se nanaša predvsem na povračilo ekološke rente s strani podjetja Termit. Župan je zahteval ponovno uvr-stitev na dnevni red.
Sejo so svetniki zaključili s pobuda-mi in vprašanji. Svetnik M. Strmljan je poročal o nepitni vodi iz vodovoda Dešen in se zanimal, kdaj lahko prića-kujejo boljšo vodo. Svetnika K. Svetli-na je zanimalo, zakaj se je prireditve-ni prostor za prireditev ob dnevu državnosti prestavil z osrednjega trga k gasilnemu domu. Odgovoril mu je M. Brodar, ki je pojasnil, da je nova lokacija varnejša, stroški pa znatno nižji. Nezaupnica delu obćinske uprave svetnika K. Svetlina je bila zavrnjena s strani tajnice občinske uprave, S. Vraz, ki je poudarila, da ima vsakdo možnost pritožbe na njihovo delo, vendar naj bodo te konkretne in utemeljene. Svetnik R. Serianz pa je opo-mnil na to, da je pred vhodom v obćinske prostore prav na pobudo svetnikov bil nameščen nabiralnik name-njen zbiranju pritožb in pohval delu obćinske uprave ter predlagal, da se; takšni spori rešujejo posamezno in ne na sejah sveta. Svoja vprašanja glede dela obćinske uprave lahko posredujete županu tuđi vi, spoštovani občani, kajti nabiralnik, ki že dva meseca sameva brez dela, je namenjen tuđi vam.
MAL
Praznovanje
dneva državnosti
(Nadaljevanje s prve strani)
V drugem delu, ki je privabil na prizorišče praznovanja pri gasilskem domu v Moravćah predvsem mlade in mlade po srcu, je bil nastop popularne glasbene skupine
ROK'N' BAND. Menim, da je bila to prefinjena poteza or-ganizatorjev, Kulturnega doma in Občine Moravče, da bi na predvečer praznika združili staro in mlado, zato so se ravnali po načelu: vsakemu nekaj. Tretji del praznovanja je potekal v znamenju družabnega večera v organizaciji PCD Moravće. Prostor so uredili člani TD Moravče. Šesto leto smo praznovali praznik dneva državnosti. Minilo je šest let prićakovanj in evforije ob razglasitvi samostojne države Republike Slovenije. Praznik smo praznovali dostojno, a na žalost je bilo med obiskovald opaziti tuđi marsi-kakšen zaskrbljen in potrt obraz matere, očeta, fanta, de-kleta, starca, ki je kljub doti, ki je nima milijonarka (de-lovne roke), izgubil zaupanje lastni državi, ker nima za-poslitve, ker se peha z birokratskim! mlini ali... Borno mi, volilci, ki smo država in si sami izbiramo vodstvo na novih volitvah znova podlegli vplivom predvolilne kampa-nije in svoj glas, ki je še kako pomemben, izpričali kar tako, brez pomisleka ali pa sploh ne, da borno potem spet lahko pljuvali v lastno skledo?
MAL
Trideset let OS Jurija Vege
Sedanjim učencem Osnovne Sole Jurija Vege Moravče se zdi njihova šola že kar stara, saj letos praznuje 30. obletnico. Njihovi starši pa se z veseljem spominjajo trenutkov, ko so pomagali pri gradnji te sole in ko so prvič zagledali velike sve-tle ućilnice novega dvonadstropnega hrama učenosti. Verjetno je marsikdo v tistem trenutku vsaj za nekaj Časa začutil željo po marljivejšem učenju.
V tednu od 2. do 5. junija 1997 je potekal teden de-javnosti ob tej visoki obletnici. Predviđeni koncert šol-skega pevskega zbora na gradu Tuštanj z naslovom Ce ljubiš glasbo, ne boš nikoli nesrečen, je bil zaradi sla-bega vremena preložen za en teden, sicer so se pa vse predviđene dejavosti odvijale po napovedanem programu. V torek, 3.6. je bila v Kulturnem domu zaključna prireditev predšolske stopnje, v sredo na šolskem dvorišču športno popoldne in tiskovna konferenca s Primožem Peterko, na kateri so sodelovali učenci novinarskih krožkov iz sosednjih OŠ. Osrednja slovesnost je bila v četrtek, 5. junija. Skoraj v vseh ućilnicah sole so si obiskovalci lahko ogledali različne razstave likovnih del, aplikacij, zvezkov, učil, tehničnih izdelov, zbirk, projektov, rož in še marsičesa zanimivega. Samo avtorji razstav, to so učitelji skupaj z učenci, vedo, koliko dela je bilo vloženega v pripravo posameznih razstav in delavnic. Obiskovalci smo v dveh urah, ki sta bili na razpolago za ogled, opazili le majhen delćek vsega, kajti hiteli smo na osrednjo proslavo, ki je bila v telova-dnic.i sole.
Slovesnost se je pričela s prihodom Moravske god-be pod vodstvom Mira Gipudra. Prireditev je vodila gospa Bernarda Mnl, ki je bila tuđi avtorica scenarija. Gostje so bili med drugimi župan Matjaž Kočar, sve-tovalca Zavoda za šolstvo, predstojnik OE Ljubljana g. Igor Lipovšek in ga. Darja Intihar, upokojeni in nekda-nji učitelji sole, nekdanji učenci, starši ter krajani. Ravnateljica Eva Karažija se je zahvalila svojemu predho-dniku, gospodu Maksu Zajcu, ki je vodil ves potok
Osrednja proslava v šolski telovadnici
Na tiskovni konferenci
Utrinki z razstave
Koncert solskih zborov v atriju gradu Tuštanj z zbo-rovodkinjo Mojco Malovrh
gradnje nove; sole in je bil do upokojitve ludi njen ravnatelj, za njegovo delo in zasluge. Prisrćen je bil tuđi intervju z vodjo predšolske stopnje, gospo Mijo Zibel-nik, vodjo sole na Vrhpolju, gospo Praneko Pačnik, rav-nateljico Evo Karažija ter z upokojenim upraviteljem sole v Pecah, gospodom Cirilom Merčunom. Nek(xn so učitelja imenovali učenik, spoštovali so ga lako učenci kof njihovi starši in je bil ugledna osebnost v kraju. Dandanes učitelj sicer ne uživa ne pri učencih in ne pri drugih takega ugleda, včasih ćelo nasprotno, pa vendar, kdor se je z veseljem odločil za la poklič in ima ot-roke rad, bi ga ponovno izbral, je bilo razbrali iz tega intervjuja.
V kulturnem programu so nastopili nekdanji in se-danji ućenci sole. Tako smo videli kratek odlomek iz igre Učenjak, ki jo je uprizorilo KID Limbar, gospod Pe-ter Pirnat pa je zapel nekaj pesmi. Zgodovino sole sta v obliki pogovora predstavila učenca Ida Kos in Blaž Slapar, ki sta narodno nošo izbrskala kar iz babične škrinje. Mladi rod serlonjih učencev se je predstavi! z mo-dernimi plesi in telovadnimi vajami ter pantomimo V soli. Besede so res odveć, saj vsebino že zdavnaj poznamo, četudi je od tega minilo že trideset let ali več. Izšla je še posebna številka šolskega glasila Vogov rod, ki poleg drugih člankov o soli prinaša tuđi seznam 30 generacij učencev, ki so končali šolanje v tej stavbi.
Ob tem jubileju lahko sedanjemu in prihodnjim ro-dovom šolarjev zaželimo, da bi radi zahajali v to učil-no zidano, ki daje znanje tištim, ki ga hočejo sprejeti. Želimo jim tuđi veliko modrih učiteljev. Moder učitelj pa je tišti, ki ne daje samo iz svoje modrosti, ampak tuđi iz svoje Ijubeznivosti. In če je resnićno moder, učencem ne vsiljuje svoje modrosti, ampak jih vodi k pragu njihovega lastnega duha. In potem so Moravski dolini ni treba bati za svojo prihodnost in prihodnost mlađega rodu.
MILKA NOVAK
Nj
Moravče
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
13
DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE
Predstavimo se
V soboto, 7. junija, smo i/neli se-stanek, na katerem je bila glavna točka dnevnega reda priprava na kmečki praznik v Moravćah. Letos bo to že devetnajsti po vrsti. Ver-jetno pa vam je manj poznano naše društvo, brez katerega teh pra-znikov ne bi bilo.
Obstajamo že 20 let. Sprva kot Aktiv mladih zadružnikov, sedaj pa že nekaj let kot Društvo podeželske mladine Moravče. Trenutno imamo oko-li 40članov, većino iz okolice Moravć. Vanj se večinoma vključujejo v najst-niških let ih in ga na žalost potem, ko si ustvarijo družino, zapustijo.
Sedanji predsednik, Igor Vidergar, je deseti po vrsti. Društvo vodi že eno leto. Verjetno se vsi strinjate, da je voditi skupino mladih zelo naporno, kar pa mu s precej truda uspeva.
Kaj pa samo delovanje društva? Poleg organizacije kmečkega praznika, ki nas polno zaposli za već kot tri mesece letno, se udeležujemo tuđi drugih prireditev in razstav naše obči-ne. Ena izmed njih je vsakoletno te-kmovanje o kmetijstvu, pri katerem je poleg uvrstitve pomembno tuđi znanje ter vešćine, ki si jih pridobijo tako tekmovalci kot njihovi navijači. Vsi člani se verjetno najbolj veselimo vsa"-koletne ekskurzije, ki jo organiziramo s pomočjo zaslužka na kmečkem prazniku. Na zadnji ekskurziji smo spoznali l'rekmurje: Ptuj, Mursko Soboto, mlin na Muri in lončarstvo.
Naj zaključim s povabilom vsem Moravčanom, ki bi radi Se kaj več sto rili za ohranitev podeželja, da se nam pridružijo.
PETRA JEMEC
Tudi sami zmoremo!
Tako kot v skoraj vsaki vaši ali ulici, smo si tudi v Vegovi od št. 31-36 zaželeli asfalt. Zavzeli smo se in že v letu 1996 dali vlogo na Občino Moravče za sofinancira-nje. Žal nismo bili uslišani. Kljub temu smo v letošnjem letu pristo-
pili k izgradnji. Pobrali smo sredstva v visini 138.000 SIT na vsa-ko hišo in sklonili pogodbo s Cest-nim podjctjem Ljubljana in danes se že vozimo po novem asfaltu. Upamo, da smo s tem prispevali delež k lepšemu videzu Moravč.
Cesto je ob navzočnosti vseh z ulice predal svojemu namenu najstarejši stanovalec ulice Jože Prebil. V največje veselje pa je otrokom, ki se vo-zijo z rolerji.                                                                                   F- GOTAR
GRAD TUŠTANI PRI MORAVČAH GRAJSKI KULTURNI VEČERI 1997
Z lajnarjem na razstavo in koncert
Drugi grajski kulturni večer se je v atriju tuštanjskega gradu odvijal 29. junija 1997 Zaznamovala sta ga dva prvovrstna kulturna dogod-ka: razstava likovnih del ga. Leoni-de Goropevšek Kočar in Handlov oratorij Mesija v izvedbi zbora Consortium musicum, Slovenskega komornega orkestra in solistov Olge Gracelj, Veronike Fink, Marjana Trčka, Marka Finka ter dirigenta Mirka Cudermana.
Zadnja junijska in prva počitniška nedelja je bila kulturno obarvana za vse, ki so si dušnega eleksirja iskali v prijetnem hladu tuštanjskega gradu. Le-ta ni ponujal le hladu, saj je v svečani preobleki s čudovitimi, skoraj po-zabljenimi zvoki lajne, že zgodaj po-poldne privabljal obiskovalce, ki so imeli tukaj kaj videti.
V eni izmed kleti je ga. Leonida C. Kočar postavila na ogled razstavo likovnih del z naslovom Bil je papir... Že Prostor, ki jo kazal prxlul>ovljeno umet-nost, je bil domiselno urejen. Na Ik'Io F»pleskanih stenah je bilo razstavljenih 1S del, naslikanih na beli podlagi s crnim zlatim in rdečim tušem. Eno delo je bilo na crni podlagi. K popolnosti razstavljenega, kar kaže na avtoričino arhitekturno natančnost, je gotovo pri-poniogel vonj otave, razstresene po tleh in predmeti davne preteklosti. V duhu preteklosti je bil tudi |x>kliaii ig-wlec: in lajpar Rastko Tepina. (lospe Le-onidi velja vsa pohvala, kar je v olvo-Htvenem nagovoru Se posebej pouda-ril Toniaž Hole, in ostaja ji naročilo, naj x znova in znova predstavlja z deli, ki jih ji narekuje ustvarialna moć njenega jaza.
Ce ste to nedeljo /amudili razstavo, jmate novo priloznost 3. avgusta, ko p° enaka ra/stava postavljena v ena-kem ambientu.
S prvim mrakom pa se je začenjal drugi umetniški vrhunce. V jx>polni pri-čakujoči tišini je lastnik gradu in vodja Projekta l'etcr l'irnat, nagovoril tokrat fes veliko množim obiskovalcev, ki so )0 sestavljali redki domaćini, povabljo-ni Kostje in obiskovalei od drugod. V naSovoru se je zahvalil pokrovitelju
()bčine Moravče in županu Matjažu Kočarju ter sponzorjem Cestnemu podjetju Ljubljana, Napredku iz Dom-žal in SANING-u Kranj.. Potem sta sledili dve uri popolne predanosti glasbi, ki so jo ćulili tako nastopajoči kot obi-skovald. Brez velikih naporov, tako se je /delo poslušalcem, je mogočno za-donela tudi Aleluja, najbolj znana pe-sem iz tega oratorija. Cvet, izročen v zahvalo in bučen aplavz, sta bila poka-zatelja velikoga navdušenja in uspeha. Fako je za tiami prvovrstni kulturni dogodek, ki bo ostal v spominu prav vsem obiskovalcem, med katerimi so bile tudi znani in družbeno pomemb-
niljudje.                                           .
Pridmžite se nam na naslednjih gra)-
skih večerih v tej in prihodnjih sezo-
nah!                                           MAL
CRAJSKI KULTURNI VEČERI 1997
NASLEDNH KONCERTI
27julij 1997 ob 20. uri
KOMORNI KONCERT
Komorni orkester
MENDELS.SC >HN STRINGS
Na sporedu dela Mozarta
in Brahmsa
2 avgusl 1997 ob 20. uri: SOLISTIČNI KONCERT
Na sporedu slovenski samos|X'vi, operne arije in odlomki i/znanih musiclov
S( »lelujejo:
l'jja BRODNIK - sopran Dražica KOVAČlC • alt N.ilaša VAI.ANT - klavir
(,. septembri' 1997 ob 20. uri
KONCERT
LjUBLJANSKEGA
OKTETA
Informacije in predprodaja vslopnic
(061) 7!!«I   I'"™' (061) 7'S1-O3'>   občina Moravče
. Colfturis! Domžale Grad TUŠTANJ pri Moravčah
Ex tempore
Osnovna šola Jurija Vege Moravče je organizirala Ex tempore ob 30-letnici sole. OŠ Rodica in mentorica Breda Podbevšek, OŠ Venclja Perka Domžale in Maria Lavrač, OŠ Domžale in Estela Podgoršek, OŠ Roje in Marjanca Bogataj.
Delavci ()Š liirija Vege Mornvće želimo vseiri našim ucence.ni in njihovim st.iršem piiielne in spros('uj<xe |X)Glnice, ki jih v.irno in /dravo preživite, da se boste jeseni pulni energije in zdrav-ja veselo vrnili v solske klopi.
Moravčani v letu 1997 znova na Rogatcu
PD MORAVČE
Zakaj nam nagajate?
Planinsko društvo Moravće je eno izmed najmlajših v Planinski zvezi Slovenije, saj de-lujemo sele četrto leto. Kljub temu je naše delovanje plodno in vsestransko. V marsičem smo lahko zgled nekaterim društvom, ki se lahko pohvafijo z mnogo daljšim stažem na področju planinske dejavnosti.
Od 12 ustanovnih članov smo v nekaj letih pre-rastli v društvo z nad 500 ćlani - število članstva pa še vedno narašča.
Malo PD Sloveniji se lahko pohvali s tako bogato dejavnostjo in pestrostjo delovanja kot naše: Ste-vilni izleti, delo z mladimi, izobraževanje članov, skrbna urejenost planinskih poti, ki smo jih prevzeli v svoje oskrbovanje, so naši dosežki.
Da bi popestrili svoje delo in pripomogli k razvoju turizma v naši dolini, smo se odločili, da spe-Ijemo našo planinsko pot, ki bo omogočila tudi drugim, ne le našim občanom, varen in predvsem zanimiv obisk naše lepe doline.
Prepričani smo, da smo pravilno ravnali! V začetku tega leta odprta Moravska planinska pot je dobro obiskana. Na kontrolnih točkah je bilo v tem kratkem času, kar je pot odprta, že preko 100 in več obiskovalcev. To izpričujejo vpisne knjige na kontrolnih točkah. Verjetno obiskovalci nišo šli ne žejni pa tudi ne lačni mimo. Torej tudi kak tolarček pade v žep.
Pa vendar naše delo nekaterim ni povšeči. Da je temu res tako, dokazujeta sneta potokaza v Moravčah za smer Serjuče - Limbarska gora in Gaberje Limbarska gora. Odstranjena sta bila pred 1. majem. G. Novak je dovolil njihovo namestitev!
Obveščeni smo bili tudi s strani obiskovalcev iz PD Litija, da je nekdo skrbno odstranil markacije na delu poti z Vrhpolja proti Konfinu in to ne na svoji parceli, temveč na parceli g. S., ki pa nam je dovolil markirati našo pot po svojem zemljišču. Zato smo trdno prepričani, da g. S. oznak ni uničil. »Dragi neznanec«, ki pa ste kljub vsemu naš znanec, če se kaj podobnega ponovno pripeti, vas borno javno razkrinkali. Mislimo, da vam to ne lio prijetno in ne v ponos! Preveč je bilo dela in stroškov, da smo pot uredili. Ne borno je pustili uničiti!
Markacijski odsek PD Moravče
Izbrani turistični spominki Moravč
Komisija za izbiro turističnega spominka, ki jo je sestavljalo šest članov, je doiočila vrstni red turističnih spominkov, ki jih je 10 predla-gateljev poslalo na razpis, objavljen v Slamni-ku.
Prvo nagrado je komisija namenila spominku mucek, narejenemu iz lesenih črk, ki sestavljajo be-sedo Moravče, avtorja Braneta Rihtarja iz Domžal. Komisija je bila navdušena nad uporabnostjo izdel-ka, ki je otroška igrača.
Drugonagrajeni so trije izdelki - vaze oz. stekle-nice, izdelane v lehniki slikanja na steklo, avtorice Šonje Jančnr iz Desna.
Tretji nagradi sta podcijeni dve in sicer: Antoniji Camara iz Domžal za tri mućke: harmonikarja,
smučarja in obesek ter Branki Bizjan iz Desna za ročna dela - vezene prtičke z motivi iz Moravč, izdelane v tehniki in materialu narodnih vezenin.
Poleg nagrajenih izdelkov so predlagatelji poslali še: leserii cepec, mlinsko kolo, lesen zapah oz. klju-čavnico, smuči in cepin, dve košarici z mućkom in fotografijo izdelkov iz lesa brez izdelkov, ki jih ko-
Prva nagrada za turistični spominek Moravč.
misija ni mogla upoštevati, ker ni ustrezal razpisnim pogojem. Upam, da bodo tudi vam izbrani spominki všeč.
MAL
Srečanje upokojencev kolesarjev
Društvo upokojencev Moravče (kolesarska sekcija) vsako leto po programu s sosednjimi društvi pripravi srečanje kolesarjev. Letošnje je bilo v četrtek, 5. junija, v dopoldanskih urah v gostilni Kavka v Moravčah. Udeležilo se ga je 125 upokojencev iz desetih društev in petih novih občin: Domžale, Dol - Beričevo, Lukovica, Komenda, Kamnik, Mengeš, Moravče, Motnik, Bukovica - Šinkov Turn in Vir pri Domžalah.
Navzoče je pozdravil predsednik DU Moravće Franc Novak in jim zaželel dobrodošlico v času bivanja v moravski občini in med prijatelji - upokojen-ci. Zatem je prevzel besedo predsednik komisije za šport in rekreacijo Jože Novak, ki se je zahvalil za tolikšno udeležbo.
Besedo je imel tudi Ladislav Ocepek, domačin, ki je prisotnim pripovedoval o zgodovini edinega še ohranjenega gradu v Moravski dolini - gradu Tuštanj. Zanimivo je razpredal o našem smučarskem asu Pri-možu iz Prikrnice. Potem nas je zabavala še Franc-ka Štefan s pripovedovanjem šal. Tako je naše triur-no druženje hitro minilo, poslovili smo se od prijaznih upokojencev kolesarjev. Razšli smo se s povabilom na naslednje, 13. srečanje kolesarjev v mese-cu juniju prihodnje leto. Pripominjam, da so taka srećanja in druženja koristna, postala so že tradicionalna, ne samo v Moravčah, temveč tudi v drugih društvih.
JOŽE NOVAK
Dan športa in pesmi
Na pobudo Turistićnega društva je bil v Moravčah v soboto dan športa in pesmi. Ta dan so potekale športne in glasbene prireditve.
Že teden dni prej so se zbrala društva, gost inči in posamezniki iz Moravč na sestanku ter se dogovorili o sodelovanju na tej prireditvi. Društva so prev-zela organizacijo tumirjev, tekmovanj, gostinske po-nudbo ter sodelovanje pri snemanju glasbene odda-je Karaoke.
Pripavili so naslednje športne aktivnosti: turnir v malem nogometu, balinanje, tenis, planinski pohod, smučarske skoke in lokostrelstvo.
V petek 20. 6. se je popoldan začel turnir v malem nogometu. Na igrišču za solo se je pomerilo 8 ekip. Tekmovanje v igranju malega nogometa se je nadaljevalo še v.soboto dopoldan.
V soboto 21.6. so s tekmovanji začeli tudi balinar-ji. Pri gostilni Kavka so tekmovale 4 ekipe. Na tenis igrišću pri Kvačilu in na igrišču Alojza Cerarja seje kar 18 tenisačev preizkusilo v boju za najvišje mesto.
Ob 15. uri se je začelo lokostrelstvo na prostoru za osnovno solo. V tarče je z lokom streljalo okoli 30 mlajših in starejših tekmovalcev.
Na planinski pohod se je okoli 17. ure podalo nekaj planincev. Njihov cilj je bila Limbarska gora. Tudi smučarski skakalci so se preizkusili na domaćih skakalnicah. Na 8 m in 15 m skakalnici so tekmovali mlajši in starejši skakalci.
Športne aktivnosti so trajale do 18. ure. Ob tej uri so godbeniki iz Moravč začeli tudi zabavni in glas-beni del prireditve. Zaigrali so nekaj poskočnih skladb. Sledil je uradni del prireditve. Predsednica Turističnega društva ga. Pustotnik in župan g. Kočar sta pozdravila vse prisotne, spregovorila nekaj besed o namenu prireditve in nato skupaj s predsednikom športnih prireditev g. Janežičem podelila pokale, priznanja in nagrade najboljšim športnikom.
Do 21. ure so se vsi zbrani lahko zavrteli ob zvo-kih ansambla M + M iz Celja in se okrepčali z dobro hrano in pijaco.
Kje Moravč je začetek, nam »ta bla« pove.
Vse v redu in prav, da le del Partizanske ne bi zunaj ostal.
Se Vegovemu rodu na svet je mudilo, zato je tudi napak ne-hote nekaj porodilo.
■ Je cesta na Tržnu postala grad-bišće, prvi semafor v dolini krasi vozišče.
Krajanom ih njem sivijo lasje, si cesto urejeno nazaj žele.
Glasbena prireditev Karaoke se je začela ob 21. uri. Snemanje te glasbene oddaje je privabilo v Moravče kar veliko obiskovalcev, ki so prišli navijat in spodbujat svoje pevce.
Avdicija za najboljše pevce je bila že v torek, V. 6. v Kulturnem domu. V ćetrtek so kljub slabemu vremenu uspeli posneti propagandni film o Moravski dolini, ki so ga med snemanjem glasbene oddaje tudi predvajali.
Voditelja oddaje Davor Božić in Alice Camara sta vodila kar tri oddaje. Prisotni gledalci so navijali za svoje pevce in poskrbeli za prijetno vzdušje. Med prireditvijo je prišel na oder tudi naš smućarski šampion Primož Peterka in pozdravil vse prisotne.
Snernarrje Karaok se je zavleklo daleć v noć. Sele okoli 1.30 se je snemanje konćalo. Nekateri obiskovalci so odšli domov, nekaj pa jih je ostalo in so se ob zvokih ansambla veselo zavrteli.
Prireditev je že za nami. Organizatorji menijo, da je lepo uspela. Zahvaljujejo se vsem, ki so prireditev pomagali pripraviti in jo voditi, vsem tekmovalcem v športnih aktivnostih in vsem pevcem. Zmagali so najboljši, najuspešnejši in seveda tudi tišti, ki se jim je ta dan nasmehnila sreća.
BOJANA DORIČ
Zaključek bralne značke
Gost letošnjega zaključka bralne značke za predmetno stopnjo je bil znani politik, pisatelj itd., itd. Tone Partljič.
Marsikdo bi pomislil, zakaj ste vabili politika, ćeš politiki so »brezveze«. Toda kdor tako misli, se je krepko zmotil, kajti g. Partljič je zelo zabaven mož, mlad po srcu in govori kot dež.
Povedal nam je marsikaj lepega in zabavnega iz svojega otroštva, omenil je tudi, kako se je »poroćil« s sosedovo deklico Verico, ko mu je bilo 10 let. (Po-čiš od smeha!) Prebral nam je tudi poglavje iz svoje knjige Slišal sem travo rasti; in še mnogo drugega. Preživeli smo sijajno, kot pravimo fool cool uro.
Tone Partljić se nam je z branjem še bolj prilju-bil.                                Foto: Mojiceja Podgoršek
Zato vsi, ki ne veste, koga bi povabili na zaklju-ćek bralne značke, vam priporočamo Toneta Partlji-ča. Vse ne bralne znaćkarje pa pozivamo, naj takoj sedaj dobijo obilo bralnih skomin za poćitniško branje ter se nam v novem šolskem letu pridružijo. Aja še to! Slišala sem »ta male« šušljati, da je njih ob ena-ki priložnosti obiskal Kaličopko. Naša knjižnićarka ima pač »cool« stil!
Bralni znaćkarici ANA BONIČ, 6.C
ŠTEFKA KLOBUČIC 7B
OŠ J. Vege Moravče
Limbar na reviji odraslih pevskih zborov Corenjske
Gostitelj letošnje Revije odraslih pevskih zborov Gorenjske je bila Zveza kulturnih orga-nizacij Radovljica. Na to srečanje so bili povab-Ijeni izbrani zbori z območnih revij pevskih zborov. Domžale z okolico je letos zastopal Mešani komorni zbor Limbar iz Moravć.
V soboto, 7. junija 1997, so v Linhartovi dvorani v Radovljici zapeli naslednji zbori: MPZ Blejski odmev (Marjeta Jan), MKZ Limbar Moravče (Elizabeta Kuna-var), KPZ Loka iz Škofje Loke (Jane/ Jocif); CPZ Ignacij Hladnik Tržič (Vito Primožić), MPZ Mavrica Srednja vas (Lojze Kolar), ŽPZ Miko Škoberne Jesenice (Primož Kerštanj) ter KZ De profundis Kranj (Branka Po-točnik). Slednja dva sta letos dobitnika srebrne oz. zlate plakate na reviji pevskih zborov v Mariboru.
Program je izvirno povezovala Alenka Bole Vra-bec, ki je ob /boru predstavila še kraj, iz katerega zbor prihaja. Z Valvazorjevo Slavo Vojvodine Kranjske nas je popeljala v razlićne konce Kranjske ter obudila dogodke in običaje iz preteklosti. Moravskim pevcem je na odru kar rahlo /astajal dih, ko so poslušali zgodbo o tein, kako so na Moravškem ubili nekega duhovnika, nato pa še krvavo legendo o sv. Valentinu in Pelegrinu na Limbarski gori. Zbor Limbar pa je predstavil Moravče v prijetnejši podo-bi in ubrano zapel tri pesmi: Da sem jaz ptičica, No-coj pa oh nocoj ter Ribce po Murjici plavajo.
Srečanje je spremljal dirigent, prof. Igor Švara, ki je zborovodjem po končanem programu poda I tudi strukovno mnenje o izvajanju vsakega posame-znega zbora. V solidni konkurere.i zlxjrov s precej daljšo tradicijo je pohvalil /drav /vr>k MKZ Limbar, ki naj ga nadgrajuje z delom v prihodnosti. Vsi zbori so prejeli tudi priznanje za sodelovanje na pevskem srećanju Gorenjske.
Ob tem uspešnem nastopu čestitamo pevcem in pevkam Limbarja ter zborovodkinji Elizabeti Kuna-var. Sredi junija pa odhaja MKZ Limbar na gostovanje v Stuttgart, kjer bo prepeval našim zdomcem, ki se zbirajo v slovenskem društvu. Sodeloval bo tudi pri slovenski in nemški sv. maši. Tako lahko upamo, da bo glas o dobrih pevcih iz Moravske doline po-nesel tudi preko slovenskih meja.
MILKA NOVAK
pabrezzam:
14
JULI)
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Pogovor z radomeljsko
Županjo Zlatko Levstek
Radomlje so med redkimi slovenskim kraji, ki imajo za predsednika krajevne skupnosti žensko. Naši pred-sednici dipl. ini. Zlatki Levstek pa rečemo kar rado-meljska Županja. Še bolj edinstveno pri nas pa je to, da govorimo o oblasti. Svetniki namreč samo svetu-jejo, kako razporediti in gospodariti s tištim, kar pade z »bogatinove miže«, republiške ali občinske. To so prave drobtinice. Zato bi bilo mogoče umestno, da bi našim svet nikom rekli kar DROBTINIČARjI (Ijud-je, ki se morajo zadovoljiti z drobtinicami).
Ker novi svet deluje že teto dni, je prav, da go. Županjo povprašamo, kako ere kaj z uradovanjem in vsem, kar spada zraven. Se bolj prav pa je, da jo v zvezi s tem predstavimo bralcem Slamnika, in to kljub temu, da je kot pesnica slovenski javnosti že dobro poznana. Piše predvsem za otroke. Njene zbirke pesmi so izšle pri založbi DAN v Ljubljani, nekaj pa jih je izdala tuđi v samozaložbi. Več njenih pesmi je bilo že objavljenih tuđi v našem časopisu.
Spoštovana gospa Zlatka Levstek, že leto dni vodite Krajevno skupnost Radomlje. Prosim vas za nekaj predstavitvenih podatkov. Od kod ste doma in od kdaj prebivate v Radomljah?
Rojena sem bila v Mariboru, mladost sem preživela v Ljubljani, Radomljanka pa sem postala leta 1983.
Iz kakšne družine izhajate? Zraven pa še kaj iz ot-roških spominov.
Mojega očeta, otorinolaringologa dr. Voglarja so iz Maribora premestili v vojaško bolnico Mladiko, ko mi je bilo komajštiri leta.Takostasestarsaobsplošnem pomanjkanju po vojni znašla še sredi novega okolja s štirimi hćerka-mi, peta se je rodila kasneje, že v Ljubljani. Oče je služil, mama, izšolana učiteljica, pa se je (»svetila čakanju v vr-stah na živila in vzgoji razposajenih deklic. Kljub težkim časom smo bili velika, srečna družina.
Zlatka kot učenka, dijakinja, brucka in študentka. Ste se radi učili, dosti brali in se v šolah dobro poču-tili?
Že v osnovno solo v Šiški, kjer smo stanovali v dvosob-nem stanovanju, sem hodila z velikim veseljem, željna znanja in pisanja. Vsa leta sem bila odličnjakinja, ob za-ključkih leta obdarjena s knjigo za učni uspeh. Nižjo gimnazijo sem obiskovala v centru, v bivši nunski soli na Kongre-snem trgu, višjo gimnazijo pa za Bežigradom. Maturirala sem leta 1963 s temo iz kemije, saj sem se tuđi vpisala-na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, smer kemijska tehnologija. Ker sem se rada učila, sem po štirih letih in pol uspešno končala studij. Mislim, da so to bila moja najlep-ša leta, brez skrbi in problemov, vedno v daižbi dobrih prijateljev in seveda knjige. Takrat sem, mislim, prebrala vse knjige v knjižnici Bežigrad, veliko iz Delavske knjižnice, ol> časno pa sem si kaj izposodila tuđi v Mestni knjižnici v Ljubljani, predvsem romane in leposlovje.
Kje sta se našla s fantom oziroma zdajšnjim sopro-gom g. Marjanom? Kaj je bilo tisto, kar vaju je in va-ju še danes najbolj veže?
Ko sem bila brucka na fakulteti, smo imeli na vajah iz anorganske kemije demonstratorje, studente iz tretjih let-nikov. Tako je bil moj demonstrator Marjan, s katerim sva se zaljubila na prvi, drugi in vse nadaljnje poglede. Postala sva in ostala neločljiva. Kaj naju veže? Ljubezen, glasba, narava, skupno ustvarjena družina, domovanje, družba.
Kje je bil vajin prvi dom in kje sta se zaposlila? Ima-ta tri otroke. Žena, mati, delavka in javna delavka, to je dokaj naporno. Vam je bil v letih, ko so bili otroci še majhni, poleg soproga še kdo v pomoć?
Po poroki sva živela pri moževi mami v Ljubljani, v dvo-sobnem najemnem stanovanju. Mož je delal na Institutu jožef Stefan, jaz v Iskri. Seveda nama je njegova mama pri varovanju otrok veliko pomagala, sicer pa sva bila mlada, in takrat se lahko toooliko naredi.
Kaj, prosim, delate, kje in kaj je vaša redna zapo-slitev?
Sem vodja obrata Zlatarne Aurodent v Ljubljani, kjer rafiniramo in predelujemo plemenite kovine, zlato, paladij in srebro, izdelujemo dentalne zlitine, srebrne žice in lote za elektroindustrijo ter polproizvode za zlatarstvo. V naši pro-dajalni prodajamo, zamenjujemo in odkupujemo. Ker nas je zaposlenih zelo malo, poleg vođenja opravljam tuđi analize zlata in srebra.
Torej v letu 1983 je vaša družina prišla v Radomlje, v novo hišo. Kakšni so bili prvi vtisi in kako ste s sosedi začeli navezovati stike? Se vam zde Radomljani res precej obrnjeni vaše in kar malo zadržani?
Za zidavo v Radomljah sva se odločila, ker se je spro-stila parcela ob najinih prijateljih Lampičih in smo si želeli postati sosedje. Z drugimi pa smo se spoznavali postopo-ma, saj so bili v naši ulici vsi priseljeni. Z domaćini pa se spoznavamo še vedno, vseh sploh še ne poznam. Radomljani so seveda obrnjeni vaše in zadržani, saj smo taki prav-zaprav vsi Slovenci, dokler se ne znajdemo sredi dogaja-nja, potem pa se nam samo od sebe odpre.
Prizadevni in navdušeni Ijudje si poleg redne zaposli tve najdejo tuđi »konjičke« oziroma delo vprostem času. Nekateri do društvenega dela poleg veselja ču-tijo kar nekakšno dolžnost. Tuđi vi ste kot semensko zrno padli v za silo z društvi posejana radomeljska tla. Turistično društvo je v zadnjih letih tuđi z vašo po-močjo med najbolj pridnimi in delavnimi. Kakšno vidite sami?
)a res je. V TD me je pritegnil predsednik, g Igor Kuzmič, da bi o turističnem delovanju kaj napisala v Slamnik. In tako se je začelo. Skozi delo v društvu sem se spoznala z Ijudmi in aktivnostmi in bilo mi je všeć. Mislim, da je TD Radomlje v občini Domžale poleg Ihanskega najbolj aktivno. Člani upravnega odbora se lotimo zacrtanih nalog s
takšno vnemo, da jih vedno tuđi uspešno izpeljemo. V lan-skem letu je bilo to gotovo ocenjevanje najlepše ocvetli-čene hise, letos pa smo ob 100-letnici pošte že izdali novo razglednico Radomelj in zgibanko s turističnimi zani-mivostmi.
Radomljani vas že poznajo, da ste v TD med zelo delavnimi. Ali so tuđi vaš soprog in otroci navdušeni za društveno delovanje?
Moj mož [»je zadnjih nekaj mesecev pri MoPZ Radomlje, sin in ena hči sta mi že »odletela« v Ljubljano, najmlajša pa obiskuje sele tretji letnik srednje zdravstvene sole. So pa sprejeli dejstvo, da sem manj doma.
Da vi že imate radomeljsko domovinsko pravico, dokazuje tuđi to, da ste bili predlagani in izvoljeni za svetnico, svetniki pa so vas med sehoj izhrali za pred-sednico KS Radomlje. Bi si sami to radomljanstvo kako drugače opisali?
Ko so me prosili za pristopno izjavo za kandidata za vo-litve v svet, se mi je kar dobro zdelo, da me imajo že za toliko tukajšnjo. Na moje veliko presenečenje pa sem bila izmed 18 kandidatov izvoljena med sedem ćlanov sveta. Največje priznanje in zaupanje v mojo pripadnost Radom-Ijanom in Radomljani pa mi je izkazalo drugih šest članov sveta, ki so me soglasno izvolili za predsednico. Zame nova obveza in preizkušnja.
Ali vas zahtevno delo pri županovanju kaj zelo bre-meni? Saj vzame tuđi veliko časa. Sta zaradi tega ob-remenjeni redna zaposlitev in družina?
Dokler se ćlovek takšne funkcije ne loti, se sploh ne za-veda, kaj vse se skriva pod nazivom predsednik sveta KS. Od planiranja porabe skromnih sredstev, sestankov, ureja-nja sprotnih zadev, sodelovanja pri investicijah z občinski-mi službami in krajani, upravljanja KD in pokopališča, do urejanja zelenić in kraja, sodelovanja z društvi, pripravljanja prireditev itd. Trudim se, da zaposlitev ne trpi, ostaja pa res zelo malo časa za urejanje domovanja. Z možem se na srećo voziva skupaj v Ljubljano v službo in med pot-jo urejujeva družinske zadeve. Ob sobotah se po navadi odpraviva na kakšno sredogorje, ob nedaljah pa si delo doma razdeliva.
Kdaj pa si najdete čas, da pišete pesmi? )e to počasno in premišljeno ustvarjanje, ali so bolj »izbru-hi«? Bralci vas hvalijo, da imate odlične misli. Jih za-pišete takrat, ko imate čas, ali pa mogoče sproti?
Za pisanje pesmi ne potrebujem časa, samo z mislimi se odselim v svoj posebni svet, prisluhnem, će kaj lebdi v prostoru, ujamem in zapišem. Sproti. Misli, stihi, to priđe samo, ne glede na čas in prostor. Moram pa priznati, da veliko pesmi napišem tuđi ponoći. Ne zaspim, dokler ni-sem z napisanim tuđi zadovoljna.
Kaj pa sodelovanje in povezava KS Radomlje z ob-čino in Županjo ter občinskimi upravnimi organi; ali dobro deluje? Ali nazadnje zmeraj najdete nekakšen skupni jezik?
Sodelovanje med našo KS in občino, občinskimi upravnimi organi in Županjo, go. Cvetko Zalokar Oražem, bi označila kot zgledno. Večjih problemov sploh ni, vedno naj-demo skupni jezik. Mislim le, da so Domžale kot mesto v prednosti pred drugimi kraji, da pa sem tuđi sama do-slej še premalo sodelovala pri načrtovanju in izpolnjeva-nju želja in potreb Radomljanov. To je bilo pač sele leto pri-vajanja.
Kakšno pa je sodelovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi?
S sosednjimi KS kakšnega posebnega sodelovanja ni, vsaka ima pač svoje potrebe. Sodelovali smo le pri pripravi osnutka financiranja in sprejemanju statutov in pa seveda pri pripravi praznovanja 100-letnice pošte. S KS Preserje smo sodelovali še pri večanju vamosti otrok v prometu okoli sole, s KS Rova pa pripravljamo referendum za pri-ključitev dela krajanov iz KS Radomlje v KS Rova.
Ali si predstavljate, da bi bil v bližnji prihodnosti v Radomljah sedež občine? Ali hi bilo to za nas in oko-liške kraje smotrno, ekonomično, koristno, perspektivno in napredno?
Težko. Saj smo pred dvema letoma imeli referendum, na katerem se krajani Radomelj nišo izrekli za samostoj-no občino. Ob dobrem sodelovnaju z obćino Domžale in vsemi upravnimi in infrastrukturnimi službami mislim, da majhna občina ne bi bila ekonomična, niti koristna, niti potrebna. Seveda, če pa odnosi z občino ne bodo na nivo-ju, će investicijski tolar ne bo od besed postajal dejanje, će se bodo razvijale le Domžale - Radomlje, Preserje, Homec in Rova pa ne, potem v perspektivi najbrž ne bo druge možnosti, kot postaviti se na lastne noge.
Ali v Radomljah kaj pogrešate, je kaj izredno zamu-jenega ali kaj posebno manjka? Ali imate kakšno vse-stransko vizijo razvoja Radomelj in okolice?
Glede na sprejeti urbanistićni nacrt, ko se bo v centru Radomelj lahko zgradil poslovno-stanovanjski objekt, kjer bodo lahko tuđi manjkajoče: lekama, banka, knjižnica, vr-tec in še kakšna obrtna delavnica, mislim, da nićesar bist-venega ne pogrešam. Rada bi, da se še naprej razvijata podjetništvo in obrtništvo, seveda z ustrezno infrastrukturo, da se čim hitreje uredi novo vodovodno omrežje z dobro pitno vodo s Kolovca in da se širi okolju prijazen luri-zem. Da bodo Radomlje lep, urejen, čist, prijazen in go-stoljuben kraj pod Kamniškimi planinami.
Gospa Zlatka Levstek, hvala za pogovor. FRANCE CERAR
DIA FESTIVAL - RADOMLJE '97
Praznik Ijubiteljske fotografije
V Radomljah smo bili 9. maja letos priče lepemu kulturnemu do-godku. V dvorani kulturnoga doma smo uživali ob gledanju najbolj us-pelih barvnih diapozitivov, kar jih ta hip premore Ijubiteljska fotografska scena v Sloveniji. Festival, ki se zadnjih nekaj let na pomlad odvija v petih krajih na Gorenj-skem (v Bohinju, Kranju, Škofji Lo-ki, Radovljici in v Radomljah), pri-vablja veliko Ijubiteljev fotografije. Pet festivalov v enem, bi lahko rekli.
Ista dela številnih avtorjev potujejo od ene do druge predstavitve in se na »ogled postavijo« v petih mestih, petim strogim selektorjem, mojstrom fotografije, ki iz množice prijavljenih del loći-jo zrno od plev in naredijo izbor za pri-kazovanje. Diapozitiv izbere več selek-torjev v izbor za več prikazovanj v već krajih, zato zares izstopa po kakovosti iz množice, kajti pri tem sistemu izbora in ocenjevanja ni tako imenovane »kuhinje«. Morebitna nagrada ali diploma pa seveda avtorja še bolj prepriča o nesporni kvaliteti njegovih del.
AGILITV
Petega julija za
Šumberkom psi
iz petih držav
Agilitv je zanimiv šport s psi, s kate-rimi se pri nas in po svetu ukvarja vse več lastnikov psov, privablja pa tuđi vedno već gledalcev na tekme, kjer psi skupaj z lastniki premagujejo ovire v parkurju in tekmujejo za čimboljši čas. Kinološko društvo Domžale že tri leta zapored uspešno organizira tekme za državno prvenstvo Slovenije v agilitvju. V soboto, 5. julija, pa bo na stadionu društva v Domžalah za Šumberkom velika mednarodna tekma, na kateri bo nastopilo već kot 100 lekmovalcev iz petih evropskih držav.
Tekmo, ki bo štela tuđi za pridobitev mednarodnega naslova CACIAg, bo so-dil ugledni mednarodni sodnik Helge Nielsen iz Danske (letos bo sodil tuđi na svetovnem prvenstvu na Dan-skem).
Tekmovanje se bo začelo ob 8.30 in bo trajalo do zgodnjih popoldanskih ur. Svečani zaključek s podelitvijo pokabv in nagrad najboljšim tekmovalcem bo predvidoma ob 17 uri. Društvo pripravlja tuđi zanimiv celodneven program in družabno srećanje - kinološki dan, ki bosta prijetno popestrila tekmovanje. Častna pokroviteljica tekmovanja bo domžalska Županja Cvetka Zalokar Oražem.                        Sašo Novak
Za letošnji festival se je natečaja udeležilo 146 avtorjev iz 126 klubov, društev, šolskih foto krožkov ter sa-mostojnih avtorjev iz vse Slovenije ter nekaj rojakov iz zamejstva (iz italijan-ske Gorice) s skupno 1064 barvnimi diapozitivi. Razpisani sta bili dve temi: GORE in PROSTA TEMA.
»Radomeljski selektor, mojster fotografije Oskar Dolenc iz Ljubljane, je za prvo predstavitev, festival v Radomljah, izbral v prvi temi (Gore;) 67 v prosti temi pa 105 diapozitovov. Naju-spešnejši so bili avtorji iz Foto kluba Nova Gorica, saj so »pobrali« dve drugi in eno tretjo nagrado ter dve diplomi. Dokaj uspešni so bili ćlani škof-jeloškega foto kluba »Anton Ažbe« ter avtorji iz Maribora, G-rkna, itd. Prese-
Najuspešnejši avtor v Radomljah je bil KLEMEN MOJŠKERC iz Do-brunj pri Ljubljani. Domov je odnese I obe prvi nagradi.
netljivo pa je, da je ote prvi nagradi (v obeh zvrsteh) prejel samostojni mladi avtor KLEMEN MOIŠKERC iz Dobrunj pri Ljubljani.
Iz domaćega kluba MAVRION je na festivalu sodelovalo 1.'J, večinoma mladih članov. Med njimi jo bilo nekaj zelo uspešnih. Rajko Pavlič je prejel 3. nagrado v Radovljici, Matija Ko-smać diplomi v Radomljah in v Skof-ji Loki, Klavdija Kren je imela od naših najveć uvrščenih diapozitivov. Uspešnih z nekaj uvršćenimi diapozitivi, je bilo še nekaj naših ćlanov. G,b tem moram pojasniti, da je ob tako moč-ni konkurenti uspeh že vsako spreje-to oz. uvrščeno delo.
Za uvod v festivalsko razpoloženje je nekaj pesmi zapel STOBLIANSKI OKTET. Sledil je nagovor predsednika Fotografske zveze Slovenije, gospoda Petra Pokorna. Nato so najuspešnej-šim avtorjem podelili nagrade-plake-te in diplome. Temu je sledila festivalska projekcija izbranih in nagrajenih diapozitivov. Ob zaključku pa je bilo še prijateljsko srečanje z avtorji in gosti iz številnih krajev Slovenije.
Številni domaći gledalci in gostje so na festivalu uživali ob gledanju čudovitih barvnih diapozitivov. Poznavalci - veliko jih je bilo med gosti - so pohvalili kvalitetno projekcijo, ki jo je na veliko platno v dvorani z občutkom in znanjem izpeljala naša tehnična ekipa.
Med festivalom je bila v prostorih kulturnoga doma odprta tuđi razsta-va fotografij - članov Foto sekcije kluba MAVRICA z naslovom RADOM-I JE IZ PEIČJE PERSPEKTIVE.
Pokrovitelji festivala v Radomljah so bili: Občina Domžale in Županja, gospa Cveta Zalokar-Oražem ter Zvezi kulturnih organizadj Domžale in Kamnik. Z reklamnirni oglasi, objav-Ijenimi v posebnem festivalskem ka-lalogu, so prireditev podprli tuđi številni podjetniki, obrtniki in ustanove. Organizatorji se ob toj priliki vsem iskreno zahvaljujemo.
MARUŠA MURN
Objava rezultatov javnega žrebanja nagradnega kviza:
Napredek trgovina d. d. i/ Domžal je ob svoji 45-lelnic.i pripravila nagradni kvi/ /a svoje kupce. Nagradni kurx>n je bil objavljen ludi v glasilu Slamnik. |avno /robanjo nagradnih kupon'«/ je hil>> 17 ni,ih od 11. uri, pod nadzorom komisije v sostavi: tlomžalska /upanj.i ( vclk.i /.ilokar Oražem, g. Milan Elerin, g. Jano/ leglič, y,. l'eler Primožić in /oran Biča-nin. Sreća se je nasmehnila naslednjim rosVvakom nagradnoga kviza:
1.  nagrada: avtomobil Volksvvagt-n Polo limu/ina MIHAELA URANKAR
Snovik 24 Laže v Tuhinju
2. nagrada: barvni TV sprejemnik IANEŽ NAROBE
Bolkova4S Radomlje,
3.  nagrada: pralni stroj )OŽIf A PAKIZ
Nova v.is 60
Rakok
Vsem udoložemeni nagradnoga kviza, ki lokral niste imoli sreće, se zahvaljujemo za sodolovanjo, obenem vam želimo već sreće v prihorl-rijih Naprodkovih <ik< ijah in veliko prijetnih tienutkov pri nakupili v Na-predkovih trgovinah.
Prvo sedemdnevno okrevanje domžalskih diabetikov v Strunjanu
V času od 20. do 27 aprila je Društvo sladkomih bolnikov Domžale za svoje ćlane in spremljovalce organiziralo prvo termalno okrevanje v enem najlepših slovenskih zdravilišć. Skupaj s Krkinim zdravilišćem v Strunjanu smo poleg skrbno organiziranega ocl-diha v prijetni družbi vključili predavanja o sladkorni bolezni, o zdravi prehrani in praktično solo kuhanja za diabetike.
Organizacijski odbor društva je po-skrbel za organizacijo, za koordinacijo dela z osebjem zdravilišča, za vsa-kodnevno jutranje merjenje krvnega sladkorja in krvnega pritiska. Imeli smo svoj klubski prostor in pred vho-dom tuđi svojo oglasno desko, kjer smo okrovance sproti obvešćali o predviđenih dejavnostih za naslednji dan. Skupina je bila številćna, saj nas je bilo 55. Od tega je bilo 9 diabefikov z inzulinsko terapijo, 22 s tabletami, 9 z dieto in 15 spremljevalcev (zakonskih partnerjev).
Poleg jutranje telovadbe, plavanja, pohodov smo obiskali istrsko vasico Krkavće, kjer smo se po degustadji vin in pršuta veseli vrnili v hotel. De-ležni smo bili predstavitve izdelkov podjetij VITALIS, IOVII.AND ter ZA-LOKER & ZALOKER, katerega predstavnica mag. Mili Zumer nam je progledala tuđi zdravstveno stanje stopal. Š pohodom v Portorož smo obiskali avditorij in novo terkev, ogledali pa
smo si tuđi kulturne znamenitosti Pirana. Na željo nekaterih gostov hotela smo jim izmerili krvni sladkor in pri-tisk. Na omenjeni pregled in obisk so prišli ćelo vaščani Strunjana. Obiskal nas je predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, gospod jože Snoj. Radovednim poslušalcem je pripove-doval, kako naj si pri urejanju bolezni diabetik pomaga tuđi sam.
Bili smo zelo homogena skupina in s saznanjem, da so Domžalčani nav-kljub bolezni zelo prijetni in zabavni Ijudje, so polni novih vtisov izrazili željo za čimprejšnje podobno snidenje. Domov smo prinesli nove kuharske recepte, saj smo s pomoćjo lanje in Željkn veliko kuhali. Izobraževalni, re-
kreacijski, kulturni in družabni program je bil urosnićen s pomočjo ga. Mirjam Beden, g. ložeta Marenče in višje med. sestre, vodje patronažne službe ZD Domžale ga. Vide Čeh. V pomoć so nam bili tuđi recepti dr. Brede Kokalj-Limbek. Vsem najlepša hvala za aktivno sodelovanje.
V avli Zdravstvenega doma Domžale so predstavljeni programi, fotografijo in ćelo nekateri pisni utrinki, ki ponazarjajo naše delo in zadovoljstvo v lepem obmorskem kraju. Pri blagaj-ničarki ga. M. Beden lahko naročite na ogled postavljene fotografije.
ANICA KVAS Društvo diabetikov Domžale
Jutranja meritev krvnega sladkorja in pritiska (foto Anica Kvas)
Domžale
/lamnik
JUUJ MALI SRPAN
15
GROBLJE
Q&ivatr§iallus_
XXVII. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE
Domždle - Kamnik -1 jubljana - Lukovica - Mengeš - Moravče
IMACO SLOVENIAE - PODOBA SLOVENIJE
BAROČNA CERKVICA SV MOHORJA IN FORTUNATA V GROBLJAH
XXVII. mednarodni
poletni festival
Vivat Gallus
Mednarodni poletni festival komorne glasbe Vivat Gallus je sle-dil tradiciji festivala, zato je bil otvoritveni koncert prav tam, kjer je bil festival pred skoraj tridesetimi leti spocet in kjer ostaja njegovo srce tuđi vnaprej.
Baročna cerkvica sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah je 12. junija zno-va odprla svoja vrata in v svoje slikovito in nadvse akustično ozračje spre-jela Orchestra di Padova e del Veneto iz Italije z dirigentom Antonom Na-nutom, številni poslušnici pa smo Se zlasli toplo pozdravili mlado pianist-ko, varovanko Ustanove Gallus, Anjo German. Pred začetkom uvodnega koncerta smo prislulinili ludi kratkemu nagovoru g. Tomaža Boleta, direk-torja festivala, ki ga je odprl g. Ciril Smrkolj, predsednik sveta Vivat Gallus.
Festival se je nadaljeval z nastopom Evropskega koncertnega tria; ta se je predstavil z Baročnimi sonatami in Malimi oblikami francoske glasbe 19. in 20. stoletja (20. junij 1997), v torek, 24. junija 1997 pa so v baroćni cerk-vici nastopili domačini Komorni orkester Domžale-Kamnik s solistoma Markom Županom - violina in jerkom Novakom - kitara pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča. lunijski ciklus letoSnjega XXVII. mednarodne-8a poletnega festivala komorne glasbe, kalere častni pokrovitelj je Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, pa je zaključil Romantic Trio iz Moskve.
Naj vas v Groblje povabimo tuđi v Juliju, in sicer: 10. julij 1997 - Marina Horak - klavir
24. julij 1997 - Ana Pusar-Jerič - sopran
in Mariš Skuja - klavir Latvija.
DOBRODOŠLI!
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
»Dobri prijatelji so kot strune na violini...«
Pregovori so visoka šola psihologije. Nadvse tenkočutno in pronicljivo razkrivajo nagibe človeških src tuđi takrat, ko gre za pristno ali zlagano prijateljstvo.
Najprej povprasajmo ljudsko modrost o tem, kdo je lažni prijatelj. Njegovi glavni napaki sta dvoličnost in koristoljubje:
Lažni prijatelj ima v ustih med, v srcu pa žolč.
Lažni prijatelj je tišti, ki spre-daj boza, zadaj pa praska.
Lažni prijatelji tečejo z zajci in lovijo s psi.
Lažni prijatelj je slabši (nevar-nejši) od znanega sovražnika.
Lažni prijatelj je kot senca: spretnija te samo, dokler sije sonce.
Komur se smeji sreča, mu ne manjka prijateljev.
Nišo vsi, ki se ti smehljajo, tvoji prijatelji.
Nekatera prijateljstva so podobna tistemu med lisico in ko-košmi ali med mačkom in slanino.
Kdor varčuje s svojim in se gosti z mojim, ni moj prijatelj.
Bogatin nikoli ne ve, kdo je njegov prijatelj (ker ga obdajajo mnogi prilizovalci).
Pri neiskrenih prijateljih se naj-večkrat omenja koristoljubje. Tako ima naslednji pregovor ćelo vrsto duhovitih različic:
Prijateljstvo sveta traja toliko časa, dokler se ne izprazni sod; / dokler so polni bokali; / dokler se je in pije; / dokler se kadi iz kuhinje; / dokler je miza obložena in mošnja polna.
Turski pregovor vse to povzema in morda kar preveč črnogledo ugotnvljn:
Kdor išče pravega prijatelja, naj gre na pokopališče.
Pregovori opozarjajo na to, da prijatejstvo ni samoumevno, ampak
Nove knjige v domžalski Knjižnici
Meseca maja smo v domžalski Knjižnici vpisali 328 novih naslovov knjig, videokaset, avdiokaset in revij. Ker se že bližamo letoš-"ji normi nakupa knjižnega in neknjižnega gradiva, upamo, da nas bodo naši finarfcerji razumeli in nam pomagali z dodatno finanč-"o injekcijo, saj borno morali v nasprotnem Primeru število posameznih izvodov bistveno ztnanjšati, nekatere knjige pa ćelo crtati iz "akupa.
Splosno podruje je od preteklega meseca bo-gatejše za knjigo Borisa Muževića Pozabljeni svetovi, ki predstavlja svet in ljudi, ki jih ni več.
Na področju filozofije in psihologije smo vpisali W dela Antonu Trstenjaka, in sicer Filozofske spise, Psihologijo barv in Zgodovino filozofije. Predstavljena dela bodo zanimala vse bralce, ki jih zanima Trstenjakovo delo.
Na področju filozofije smo vpisali tuđi delo Ci-ar>nija Vattima Konec moderne, ki predstavlja moderno, postmoderno, modernizem in postmo-dernizem, nihilizem in estetiko ter filozofa Nietzs-cheja in Heideggerja.
Psihologija je med številnimi novimi deli pridobila knjigo Ivana G. Burnella Moč pozitivnega delovanja: 12 strategij za prevzem vajeti uso-de v poslovnem in zasebnem življenju. Burnell Predstavlja pozitivno mišljenje, življenjske uspehe, Psihotehnike in osebni razvoj.
Na področju verstva in bogoslovja smo vpisali *lo Nikolaja Kuzanskega O božjem pogledu. knjiga opisuje delo in poglede na življenje krščan-skega filozofa iz 15. stoletja.
Sociologija je bogatejša za deli Thomasa Luck-fianna Nevidna religija in Irene Weber Kultu-ra potepanja, ki govori o turizmu, antropologiji ln etnografiji.
..Politika je maja pridobila več novih knjig, med "l'mi iskano delo Alija H.Žerdina Generali brez kaPe: čas Odbora za varstvo človekovih pra-*]9 ln studijsko gradivo Znanost o mednarodnih °«nosih Vlada Benka, v katerem avtor razpravlja 0 »moriji mednarodnih odnosov ter zunanji in sve-tovm politiki. Na področju ekonomskih znanosti ^o vpisali učbenik Frandja Časa Analiza konku-rer»cnih prednosti: vplivi strateških izzivov
Daljnega vzhoda na preoblikovanje podje-tij. Učbenik bo zanimal vse, ki jih zanima pod-jetništvo, ne le studente, saj govori o strategiji in reorganizaciji podjetij, razvojnih strategijah, tehnološkemu razvoju, prestrukturiranju, ino-vacijah in ekonomski analizi.
Pravo in javna uprava sta pretekli mesec pridobila delo Alojza Bostiča Etika upravnega
dela, ki opisuje poklicno etiko in javno ter državno upravo, upravne organe, upravni posto-pek, nadzor in medosebne odnose.
Na področju vzgoje in izobraževanja smo vpisali več zanimivih del za otroke in mladino, za odrasle pa bo še posebej zanimiva knjiga /o-sefa W. Seiferta Vizualizacija, prezentacija, moderacija, ki predstavlja sestanke, seminar-je, srečanja in njihovo vođenje ter medosebne komunikacije in poslovno komuniciranje.
Ekologija je pridobila vedno aktualno delo Topla greda: podnebne spremembe, ki jih povzroča človek Matjaža Ravnika; to bo pri-merno branje posebej za tište bralce, ki jih skrbi usoda Zemlje.
Biologija je bogatejša za knjigo Nade Pra-protnik Alpski botanični vrt (uliana v Tren-
ti, ki je hkrati vodnik po tem delu Slovenije in opisuje alpske rastline. Knjiga je opremljena z barvnimi fotografijami.
Medicina je pridobila knjigo Billyja Clisana 50 načinov laj Sanja bolečin v hrbtenici; zanimiva bo za vse, ki imajo težave z njo. Nova je tuđi knjiga Boba Owna Ozdravitev neoz-dravljivega, ki govori o aidsu in naravnem ozdravljenju.
Na področju računalniStva smo poleg nekaj novih knjig o internetu vpisali tuđi priročnik Petra Hribarja Prvi koraki v svet računalniStva; opisuje osebne računalnike, operacijske sisteme in računalniške programe.
Gospodinjstvo je bogatejše za delo Lea Co-daccija Naravne dišave moje dobre kuhinje; govori o zeliščih, začimbah, dišavnicah in njihovi uporabi v kuhinji. V knjigi so opisani tuđi kuharski recepti.
Področje vođenja in organizacije poslovanja podjetij je pridobilo knjigo Andreja Dvoršaka
Postati & ostati podjetnik: priročnik za vse, ki sanjarijo o podjetništvu, a ne vedo, kako sanje uresničiti. Priročnik opisuje zasebna pod-jetja in njihovo poslovanje ter marketing in ma-nagement.
Vpisali smo tuđi delo Braneta Crubana Pristop k odnosom z javnostmi, ki opisuje odnose z jav-nostmi, množične komunikacije in množićne medije, poslovno komuniciranje, avdiovizualna sredstva in tehnike javnega obveSčanja. Na tem področju je zanimiva tuđi knjiga Management v turizmu, ki opisuje marketing in management v turizmu, planiranje in promocijo turizma, vsebuje pa tuđi nekatere statistične podatke.
Arhitektura je pridobila delo Ivana jakiča Vsi slovenski gradovi: leksikon slovenske grajske zapuSčine. Knjiga je opremljena z vrisanimi lo-kacijami in zemljevidi objektov ter številnimi barvnimi fotografijami.
Področje družabne zabave in plesa je bogatejše za priročnik Curta Sachsa Svetovna zgodovi-na plesa; opisuje celotno plesno zgodovino in pleše skozi čas.
Biografije so pridobile več novih del, med nji-mi delo Prešeren v upodobitvah, z uvodnimi mislimi in pojasnili Janeza Mušica. Knjiga predstavlja portrete Franceta Prešema ter slovensko slikarstvo in kiparstvo.
Maja smo na področju zgodovine vpisali knjigo Eve Holz Ljubljanski kongres 1821 in monografijo o Novem mestu.
V knjižnici imamo tuđi veliko drugega zanimi-vega branja, ki vas bo pritegnilo in vam krajšalo počitniške dni. Priporočamo vam, da si gradivo za dopuste čimprej zagotovite, saj je poleti knjižnica kar precej opustošena, čeprav smo prepričani, da borno skupaj vseeno našli knjige, ki vas za-nimajo.
Knjižnica bo julija in avgusta odprta popoldan v ponedeljek, sredo in četrtek, in sicer od 13. do 19. ure, dopoldan pa v torek in petek od 7. do 13. ure. Ob sobotah bo knjižnica zaprta. Vse dodatne informacije o našem delu dobite v Knjižnici Domžale med uradnimi urami, za nekaterimi pa lahko pobrskate tuđi na internetu.
BZO
Od leve: Sivec, Mihelić, urednik MK Vasja Cerar.
NOVA KNJIGA PISATELJA IVANA SIVCA
Sivčev literarni izlet v
svet avtomobilizma -
formula smrti
V kontinuiranih prizadevanjih na področju mladinske literature želi že uveljavljeni pisatelj iz Mengša Ivan Sivec ustvariti zbirko svojih knjig, kjer se tematsko usmerja na področje športa oz. v njegove posamezne panoge. Medtem, ko je dve knjigi v založ-bi Mladinske knjige in zbirki KNJIGOŽER že namenil SMU-ČANJU IN SKAKALNEMU ŠPORTU, se v pričujoči knjigi spušća v svet avtomobilizma in v njegovo najbolj razvpito panogo - Formulo 1. V izmišljeni, a možni zgod-bi, ćelo z nasimi dejavniki v nje-nem središču, dogaja se na dirka-lišču v Monzi, se Sivec loteva spletk in njihovega ozadja v napeti in različnih zapetljajev polni pustolovščini.
Osrednjo vlogo, nekakšno DE-US EX MACHINA vlogo je namenil novinarju Urošu Poljanšku, našemu znancu že iz prejšnjih knjig. Z njegovo pomočjo Sivec zapleta in razpleta zanimivo, v slehernem trenutku napeto zgodbo do sreč-nega konca...
Predstavitev te svoje, pravkar izšle knjige je Sivec pripravil v rodnem Mengšu 28. 5.1997 v sklopu priredi-tev mengeškega OBČINSKEGA PRAZNIKA. Knjigi je namenil nenavadno promocijo, za katero si je zamislil, da bo potekala kot ena od dirk formule 1. In da bo nenavadnost še većja, ta navidezna dirka je potekala nić več in nič manj, kot na novem dirkališču formule-1 okrog Gobavice v Mengšu. Na startu te nenavadne dirke so se ob številnih gledalcih znašli tuđi te-kmovalci: ob avtorju Ivanu Sivcu še urednik založbe Mladinska knjiga Vasja Cerar in avtomoblistični stro-kovnjak Niko Mihelič. Prav Mihelič je poslušalcem, ko se je po startu dirka v dveinpolurnem trajanju preveša-la proti cilju, nanizal toliko zanimivo-sti, da smo poslušalci res odnesli množico vtisov o športu, ki smo mu
bili ob knjigi posredno sredi dogaja-nja.
V zabavnem sporedu, ki je na »dirki« tuđi potekal, je z glasbo Slavka Avsenika ml. sodelovala dvojica mladih pevk »DUO M4M«. Pevki Mir-jam Beranek in Maja Lešnik sta s po-pevkami in zabavno glasbo, kot jo že poznamo, dodobra v prijetnem glas-benem vtisu razgibali večer avtomobilizma, novic iz tega športa in polep-šali prireditev - predstavitev še ene zanimive knjige. Te Sivec v svoji produkciji nepričakovano hitro zmore pošiljati med mlade, takih zgodb željne bralce...
M. 8.
Uredništvo glasila Slamnik
obvešča vse
bralce, da lahko
oddajo svoje
prispevke
najkasneje do
10. dne v
mesecu.
Organizator je
raznih prireditev
pa prosimo, da
nam do navedenega
datuma
sporočijo datum, kraj in čas prireditve.
POHVALITE, POGRAJAJTE, DAJTE SVOJ PREDLOG!
Pokličite 080-19-00
^       PRITOŽBE POHVALE
080-19-00
COMPLAINTS COMMENDATIONS
TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE je skupaj s TELEKOM Slovenije pred pričetkom letošnje tu-ristične sezone uvedla BREZPLAČNI TURISTIČ-Nl TELEFON, na katerega sprejema pohvale, pri-tožbe, graje, pa tuđi predloge in pobude, kar vse naj bi prispevalo, da bi bili turisti v naši deželi le bolj zadovoljni.
Zato vabimo vse, ki na svojih vsakda-njih poteh, pa naj bo to v naši občini ali širom po naši državi, opazite karkoli, na kar bi bilo potrebno posebej opozoriti turi-stićne delavce in vse, ki skrbijo za turistićni utrip v Sloveniji, da poklieete 080-19-00!
Vaše predloge, pobude, graje in pohvale, ki so povezani s tu-rističnim utripom v naši občini, pa sprejema Komisija za turi-zem Občine Domžale.
je dar, ki ga lahko zapravimo. Kakor o vseh blagoslovih tega življenja ve-Ija tuđi tu:
Prijatelja spoznaš sele, ko ga izgubiš.
Najhitreje izgubimo priljatelje, če se postavimo za razsodnika med njimi, če jim posojamo ali pa če jih užalimo:
Kdor razsoja med dvema pri-jateljema, bo enega izgubil.
Če posojaš, boš izgubil dvoje: denar in prijatelja.
Prijatelja izgubiš, ko mu poso-diš denar.
Če prijatelju nerad kaj daš, si izgubil prijatelja in darilo.
Užaljen prijatelj je za vedno izgubljen.
Izgubljeno prijateljstvo je pri-dobljeno sovraštvo.
Za konec le še nekaj ljudskih nas-vetov, kako ohraniti prijatelje:
Prijateljstvo je rastlina, ki jo je treba pogosto zalivati.
Da si pridobiš prijatelja, je do-volj kozarček vina, da ga ohra-niš, ne zadostuje cei sod.
Kdor hoče ohraniti prijatelja, mora upoštevati troje: v navzoč-nosti naj ga časti, v odsotnosti hvali, v potrebah naj mu poma-
Eden od zakonov prijateljstva je, da ne srne biti nadležno.
Kratki obiski podaljšujejo (oh-ranjajo) prijateljstvo.
Dobri prijatelji so kot strune na violini - ne smeš jih preveč napenjati.
S prijatelji pij in jej, a z njimi ne sklepaj pogodb.
Prijateljeva čast ti mora biti dragocenejša kot tvoja lastna čast.
Napak prijateljev ne smeš raz-krivati, moraš pa jih poznati. O prijatelju govori samo dobro, o sovražniku pa molči.
BOGDAN DOLENC

salojT   keramiKe%i|i kopalitiške opreme 1 II
v zgornji etaži trgovine KOVINAR,
Ljubljanska 71, Domžale
telefon: 061/71 92 50,71 92 55
KERAMIKA: Gorenje, Ragno, Girardi, Panaria ( Jean Franco Ferre), Cisa, Cerdisa
KOPALNISKA OPREMA: Gorenje,Kolpa, dolomiti
prieureditev  vašega  doma -
.salpn ;M^|ilJBr
L|uDi|anska 81, Domžale                      ^^^H
telefon: 061/71 83 46, 71 83 48        ^m
Velika izbira kakovostnega pohištva domaćih jih proizvajalcev.
luzivna   prodaja   nemškega   pohištva ta,   ki   izraza  individualne  vrednote  in
■■„aLu-ŽŽi0 ^rtniško spretnost.
trgovijia    z ^rqdbenim ma|A|ialom Kurivo
^^^H^  Domžale                     lH
^^^B          92 70                       1
^^^^^H                stavbno   pohištvo,
KbbImHIbbbbbbbbbbbbbbbbbbh-'
F^^^lp                      vrtne   mreže
.NOVO

pPBIPRbDESv
... "■w
,^HU8jHBHHHm^HHUHft^^ffl^^-'
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
17
Napovedujemo zanimivo zgodbo o usodi zaprle domžalski cerkve. Znane ključne osebe v neverjetni zgodbi, ki jo je napisalo resnično življenje, bodo kmalu spregovorile. Se nekaj časa bodo sv. maše v Dvorani komunalnega centra. Za pokušino samo nekaj »zgodovinskih« fotografij.          Bogdan Osolin
Foto: |anez Stibrič
Sprava je vir novega življenja
Stara ljudska modrost pravi, da je edini resnični zmagovalec tišti, ki odpušča in oprošča! Ne vem, kako pogosto se v naših družinah še slišijo besedice »Oprosti«, »Je že dobro«, »Nič ne de«? Pomislimo, kdaj smo jih zadnjić iskreno izrekli možu, ženi, otroku, sode-lavcu, sosedu. Ali so otroci kdaj priče osrečujočemu trenutku sprave, odpuščajočemu objemu ali stisku rok med staršema, med starši in otroki, med sosedi? Ob molitvi Očenaša si moramo kristjani vedno izpraševati vest: Ko prosim odpuš-čanja, ali tuđi sam odpušćam?
Sprava jeena najtežjih in obenem najbolj osrečujočih človeških dejanj. Zdi se, da je sprava ludi ena od velikih tem pri nas in v Evropi ob koncu tega tisočletja.
Zadnji teden junija (22.-29. 6) po-leka v avstrijskem Gradcu veliko ekumensko zborovanje, posvećeno razmišljanju o »spravi, ki je božji dar in vir novega življenja«. Udeležujejo se ga tuđi odposlanci katoliške, evangeličanske in srbske pravoslavne Cerkve v Sloveniji. Cre za drugo
Obnovljena kapelica v Depali vaši
V nedeljo, 1. junija ob treh po-poldne, je bila pri obnovljeni kapelici v Depali vaši prijetna slove-snost. Zbralo se je veliko vašćanov, najbrž ni bilo hiše, ki ni bila zasto-pana, tu je bila tuđi množica Domžalčanov in od drugod. Pozornost sta najprej /budili velika množica ljudi in nastop domžalske godbe. Ob zaključku obnovitvenih del je domaćin msgr. clr. Anton ŠIrukelj s sodclovanjem domžal-ski'Jjn župnika Antona Perčića in kaplana Mitja Leskovarja kapelico blagoslovit.
Vaško kapelico Srca lezusovega, ki                              "~           "
je bila že dolgo potrebna obnove, sta pločevine, nova hrastov.) vrata in zastekhtov, popravl|en |e dala na svoje stroske obnoviti najbli- bil omet, tuđi okolica je lepo urejena. Od prvotne poslika-žja soseda Mira in |ože Kolar. Naprav- ve, bila je najbrž Mrčunova, sta ostali samo> dve shki na no-Ijena je bila nova streha iz bakrene     tranji strani, na vzhodni sv. Frančišek in zahodni sv. Terezi-
ja. Zunanje zidne slike, sv. Jožera na vzhodni strani. Marije Brezmadežne na zahodni in sv. Florijana na hrbtni strani je leta 1995 na novo naslikal )ože Tonig. V kapelici s kvadratno osnovo 270x270 centimetrov je 150 centimetrov visok le-sen kip Srca lezusovega, ki ga je izdelal domžalski rezbar in podobar Karol Hro vat.
Obnovljeno znamenje prijetno deluje na domaćine in Uijce, ki dan za dnem potujejo tod mimo, zlasti pa bogati in poživlja ta del Depale vaši.
Dr. Anton Štrukelj je v kratkem nagovoru na slovesnosti povedal, da je bilo
__________________________                                 znamenje postavljeno leta 1909. Franc
Kužno znamenje v Depali vas še caka na obnovo        Iternik je v knjigi Zgodovina fare Dom-
Živeti v zvestobi
navzočimi sorodniki in drugi mi verniki so vsi letoš-nji jubilanti med sv. maso, ki jo je darovat domaći župnik g. Vlado Pečnik, vnovič potrdili in obnovili med-sebojno zvestobo. Za vse navzoče, predvsem pa mlade, je bil župnijski dogodek velika spodbuda, da tuđi danes zmorejo zakonci po zakramentu sv. zakona dovoljevati Bogu, da stopi v njihov Ijubezenski prostor kot tretji, ki plemeniti njihovo Ijubezen in daje moć pri ohranjanju vezi v njihovi zakonsko-dru-žinski sKupnosti. (Foto: Rok Majhenič)
Obnovljena vaška kapelica v Depali vaši
žale zapisal, da si je za postavitev kapelice najbolj prizadeval takratni župan Občine Depala vas lanez Dime. Slovesno so jo blagoslovili 6. junija 1910. Občino Depala vas so pozneje pridružli Občini Domžale, tako je to znamenje zadnji spomin na nekdanjo samostojnost in obćino Depala vas.
Depala vas ima še eno znamenito znamenje. Na severni strani vaši, nekaj deset metrov od glavne ceste, stoji na samem, nekdaj pa je bilo tod već kozolcev, lepo slopno zidano znamenje, ki je tako po ustnem izroćilu kot po obliki kužno, ludi to zgodovinsko znamenje je potrebno popravila. Morda se bo tuđi za to znamenje na-sel kakšen dobrotnik ali pa morda so-seska Depala vas.
Omenili smo že, da je pri slovesni blagoslovitvi sodelovala vsa Depala vas. Ob zaključku slovesnosti pri kapelici je predstavnik Depale vaši vse povabil na pećenega vola, ki so ga pripravili v Hrastju. Tako je tja z domžal-sko godbo na čelu odšla većina pri-sotnih. Srećanje na tej družabni prire-ditvi je bilo prav prisrčno, imeli smo dovolj časa za klepet s sosedi, znanci in prijatelji. Bilo je lepo.
St raža r
PROTI V1,0MNA VR ATA^v
CBjmikaso^^
novog raditelji!
ne hitite z nakupi vrat,
dokler ne spoznate našega izdelka!
evropsko vsekrščansko srećanje. Prvo je bilo v Baslu v Švici okoli bin-košti leta 1989.Takrat so se prvić po stoletjih ločenosti zbrali odposlanci kršćanskih Cerkva v Evropi k molitvi, bogoslužju in posverovanju.
Evropa in Slovenija polrebujeta spravo
Od leta 1989 se je v Evropi marsi-kaj zgodilo. Nekaj mesecev kasneje je padla železna zavesa^ki je štiri deset letja delila Evropo. Cez celino je zavela prava »pomlad narodov«. Preobrat se je sicer zgodil brez velikih žrtev, toda kmalu zatem smo bili na Balkanu priče neslutenemu izbru-hu sovraštva, ki je tisoče stalo življenje, stotisoće pa pognalo v begun-stvo in opustošilo rodovitne pokrajine, mesta in vaši. Še hujše opustoše-nje je pustilo na dušah ljudi, žena in otrok.
Slike nasilja pa so v zadnjih letih prihajale tuđi z drugih koncev Evrope, zlasti iz Čečenije in severne Irske. Našo celino zaznamujejo nadalje množična brezposelnost, rastoče nasilje med mladimi, uničevanje oko-Ija in gospodarska neenakosfc Seda-nje razcepljenosti izhajajo iz dolge zgodovine sovraštva, krivićnosti in zatiranja. Med narodi in skupinami še živijo sovražne podobe o drugih. Vsi skupaj smo žrtve nesrećne zgodovine naših narodov.
Tuđi zgodovina kršćanskih Cerkva je obremenjena z verskimi vojnami, preganjanji in obtoževanji. »Vsi smo si nakopali krivdo«, je rekel )anez Pa-vel II., ko je ob lanskem obisku v Nemčiji govoril o obdobju reforma-cije. čeprav smo kristjani v tem sto-letju v ekurnenskem gibanju našli pot drug do drugega in skupen jezik, še vedno nismo povsem edini in spravljeni med seboj. Tuđi v odnosu do judovskega ljudstva so si kršćanske Cerkve skozi dolgo zgodovino nakopale krivdo.
Vse to so razlogi, zakaj kristjani na zborovanju v Gradcu razmišljamo o spravi. Evropa namreć potrebuje pristno in globoko segajoćo spravo. Drugače bodo ostala jalova vsa pri-zadevanja za gospodarsko in politično enotnost. Kristjani smo dolžni storiti vse, kar moremo, da bi se to stoletje, ki je bilo polno grozovitih vojn, konćalo v miru in pravičnosti in da bi se v tem duhu začelo tuđi novo tisočletje.
Sprava je božji dar
Tema sprave je v zadnjih letih živo navzoča tuđi v slovenskem prostoru. Naša domovina je zaznamo-vana z globokimi delitvami, spori in krivicami: neraziskane in neporavna-ne ostajajo mnoge krivice preteklo-sti, obenem pa nastajajo nove. De-setletja zamolćane žrtve ostajajo še naprej zamolčane in nepriznane. Pri-zadevanje za spravo je zastalo, ker ni spoznanja, priznanja in obžalova-nja. Za maloštevilen narod pa je ravno vprašanje sprave vprašanje priho-dnosti in preživetja. To nam je kot v oporoko zapisal pokojni profesor Anton Trstenjak.
Kristjani smo prepričani, da spra-
va ni najprej naše, človeško, ampak je božje delo in božji dar. Njene naj-globlje korenine so v Jezusu Kristusu. On je s svojo smrtjo za vse ljudi po-drl in še vedno podira pregrade sovraštva. On je naš mir. Zdi se, kakor da njegove na križu razširjene roke spet povezujejo in spravljajo Boga s ćlovekom. Kot Bog in ćlovek je z eno roko segel do ćloveka, z drugo pa do Boga in med njima obnovil prelomljeno prijateljstvo. Z naukom o odpuščanju in z zgledom je dal Iju-dem možnost, da napravijo konec, mašćevanju in nesrećnemu ponavljanju nasilja. V njegovem križu je bil prekinjen usodni mehanizem sovraštva in nasilja. Njegov Sveti Duh pa je energija sprave, moć: za to, da odpuščamo in sovražnike spremi-njamo v prijatelje.
Sprava je vir novega življenja
Vodo te sprave moramo speljati na polja, ki sta jih opustošila sovrašt-vo in nezaupanje. Mnogokje se to že dogaja. Spomnimo na številna deja-nja sprave, ki so zacelila rane sporov in omogoćila novo skupno življenje med narodi, sosedi ali v družini. Veliko dejanje je bila spravna slove-snost v Rogu, prav tako pobuda ti-stih, ki se zbirajo ob lipi sprave. Sprava je vir novega življenja, duševne in duhovne ozdravitve in pomladitve v nas samih in okoli nas. Vsako dejanje odpušćanja in sprave prenavlja in duhovno pomlaja ta svet in posa-meznega človeka.
Govoriti smemo tuđi o spravi z naravo, ki ji je nezmemo človekovo izkorišćanje prizadelo veliko škodo. Hiši življenja, v kateri bi vsi lahko ži-veli, grozi propad zaradi zlorab in porabništva. Bogati zahodni svet živi na račun tretjega sveta in na račun prihodnjih rodov. Ali imamo pravico živeti v izobilju, ko se najsiromašnej-šim kratijo osnovne pravice?
»Prepeljimo se na drugo stran«
]ezus je ob neki priliki rekel ućen-cem, ko so stali ob Genezareškem jezeru: »Prepeljimo se na drugo stran«. Te besede lahko razumemo tuđi kot povabilo k spravi. Ali ni po-goj zanjo ravno v tem, da »se prepe-Ijemo na drugo stran«; da enkrat zapustimo svoje okope in se približa-mo drugi strani, se odpravimo na drugi breg, k soćloveku, ki se nam včasih zdi tako daleč. Vživimo se vanj in poglejmo enkrat, kakšne so stvari z njegovega zornega kota, z njegovega brega.
Odrinimo k nasprotni obali, napravimo prvi korak sprave in prvi ponudimo roko. Pregovor pravi, da Bog podaja svojo roko tistemu, ki jo poda svojemu sovražniku. Podajmo se vedno znova na to naporno in blagoslovljeno plovbo do soćloveka, do brata, ki ima morda kaj proti nam ali imamo mi kaj proti njemu. Odpuščajmo in sprejemajmo od-puščanje. tako borno našli mir in ga izžarevali tuđi v ta ranjeni in razkla-ni svet.
BOGDAN DOLENC
Dr. Franc Rode, (prvi mašnik z leve) domžalski župnik prof. Ma-tija Tome in kranjski župnik Franc Blaj ob pogrebu Helene Ober-vvalder v Domžalah, 12. 1. 1972
Prvikratje cerkev sv. Martina v Dobu drugo nedeljo v juni ju napolnilo 74 povabljemh zakonskih Parov dobske župnije, Iti v tem letu praznu/e/o ok-rogli jubilej zakonske zvestobe. Med povabljemmi pari so bili ludi štirje letošnji zlatoporočcnci, zakonska para Prosenc in Vodlan. Pred Bogom m
18
JULI)
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
27 mednarodni poletni festival komorne glasbe
V torek, 10. junija 1997 je bila ob 12. uri v pro-storih sejne sobe Zavoda za zdravstveno zavaro-vanje v Ljubljani novinarska konferenca ob začetku 27 mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe. Organizator tega festivala je koncert-na agencija Gallus Carniolus.
Na tiskovni konferenci je direktor koncertne agencije Gallus Carniolus, g. Tomaž Bole, predstavil program letošnjega, tokrat že 27 festivala komorne glasbe. Pri tem je poudaril, da bo približno polovica kon-certov potekala tuđi v sklopu meseca kulture v Ljubljani. Festival se je pričel 12. junija ob 20. uri v baroćni cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah; kjer je kot solistka nastopila tuđi mlada Anja German, varovan-ka ustanove Gallus. Nekaj izmed 17 koncertov bo po-leg izvedbe na že znanih in uveljavljenih lokacijah (že omenjena grobeljska cerkev, grad Tustanj, cerkev v Lo-ki pri Mengsu) potekalo tuđi na povsem novih prizo-rišćih (npr. dvorana oz. atrij podjetja Hermes SoftLab, cerkev v Komendi, velika dvorana Zavoda za zdravstveno zavaravanje v Ljubljani).
Anja German, solistka uvodnega koncerta, in Gil Faganel, mladi glasbenik leta 19% v Sloveniji, ki sta oba sodelovala na tej tiskovni konferenci, sta dejala, da se nadejata dobrega obiska koncertov. Predvsem seveda zaradi izredno akustičnih lokacij ter izbora in-terpretacij komorne glasbe.
Tomaž Bole je v nadaljevanju tiskovne konference povedal, da se povećuje tuđi delež tujih obiskovalcev na tovrstnih koncertih v Sloveniji, največ seveda iz so-sednjih držav. Televizija Slovenija bo letos snemala 5 koncerte (poleg uvodnega še 17 julija v Ljubljani ter 26. julija v gradu Tustanj).
Izvajalci letošnjih komornih koncertov so torej sami znani in priznani glasbeniki (Komorni orkester Padova, Komorni orkester Domžale-Kamnik, Romantic trio iz Moskve, Massimo Scattolin iz Italije, Komorni orkester Mendelssohn Strings iz Madžarske, naša mlada Anja German in Gal Faganel, če jih naštejem le nekaj) zaradi tega vsem ljubiteljem tovrstne glasbe ne bo tež-ko plaćati 2.000 tolarjev vstopnine za otvoritveni in zadnji koncert, za ostale pa bo potrebno odšteti 1.500
Cal Faganel, mladi glasbenik leta 1996 v Sloveniji-
Mlada in nadarjena glas-benica Anja German.
tolarjev. Letošnja cena vstopnic je zaradi večjega šte-vila sponzorjev torej cenejša od lanskih, upokojenci, di-jaki in studenti pa imajo enoten popust, žanje je cena vstopnice samo 1.000 tolarjev. V poletnih mesecih bo-ste torej na svoj račun lahko prišli ludi ljubitelji komorne glasbe, zato nikaT ne zamudite te enkratne prilož-nosti.                                                                           _,
Tekst in foto: |ANEZ STIBRIČ
Violinist Primož Novšak poučeval v zasebni
glasbeni soli PARNAS
Zasebna glasbena šola Par-nas je v maju organizirala tri-dnevni tečaj za mlade violiniste; potekal je na sedežu pod-
zasebna glasbena šola
za šolsko leto 1997/98
vabimo k vpisu v
naslednje oddelke:
-   glasbene urice za otroke od 5. do 7. leta
-  violončelo klavir
-  flavta in blokflavta
-  električne klaviature
-  tatara
vpls:
v četrtek, 10. julija, od
17. do 19. ure
v petek, 11. julija, od
17. do 19. ure
v soboto, 12. julija, od 10. do 12. ure
na sedežu podjetja PARNAS, do.o.
Prelog, Kro.2na pot 18,
Domžale. informacije po telefonu:
724-275 (Zdenka Kristl Marinič)
jetja v Prelogu pri Domžalah. Na razpis so se prijavili mladi violinisti nižjih in srednjih glas-benih sol iz Kranja, Ljubljane, Nove GoVice, Radovijice, Slovenske Bistrice in Vrhnike. Tečaj je vodil priznani slovenski violinist, koncertant in pedagog prof. Primož Novšak, ki je študiral violino pri priznanih violinskih pedagogih prof. I gorju Ozimu, Maxu Rostalu in He-nrvku Szervngu.
V svoji bogati karieri je prejel številne nagrade na tekmovanjih v Kolnu, Pragi in Colmarju, kar mu je odprlo vrata na |X>membne evropske koncertne odre, koncerti-ral pa je tuđi v severni Afriki, Rusiji, Združenih državah Amerike, laponski ter na festivalih v Helsin-kih, Schvvetzingenu in Chimavu. Kot solist je sodeloval z znanimi dirigenti, kot so: Kondrašin, Kletz-ki, Atzmon, VValberg in drugi. V Švici je bil koncertni mojster v Ba-selskem simtonićnem orkestru,
*"^     DOMŽALE
* obžagovanje polomljenih dreves
* obrezovanje živih mej
* obrezovanje okrasnega drevja in
grmičevja
Mobitel: 0411664 615
Baselskem komornem orkestru in Ziirichom Collegium Musicum, se-daj je koncertni mojster orkestra Tonhalle v Zurichu, v zadnjem letu pa je pogosto kot gost koncertni mojster orkestra Slovenske filharmonije na [X)membnih koncertih v tujini in v Sloveniji. Bil je profesor za komorno glasbo na dr-žavnem konzervatoriju v Kolnu, tokrat pa je Ijubeznivo sprejel po-vabilo zasebne glasbene sole iz Domžal, da bi svoje bogato znanje in izkusnje prenesel tuđi našim mladim violinistom. Tako je bilo mladim mogoće spoznati ne samo velikega umetnika (kar že samo po sebi pomeni veliko spod-budo), pač pa predvsem spoznat i tište skrivnosti v tehniki igranja ter podoživljanja glasbe, ki jo zna predstaviti tuđi najmlajšim prav Primož Novšak. Pri urah so bili pri-sotni tuđi pedagogi, većina ućen-cev pa je sledila tuđi uram drugih ućencev. To so bile velike in drago-cene izkusnje vsem mladim, ki so izrazili željo po podobnih »ućnih urah«. Odločitev zasebne glaste-ne sole Parnas je prav gotovo izredno dragocena in vredna največ-je pozornosti. To je usmeritev, ki jo je to podjetje že sprejelo za svojo stalno nalogo in kar težko že pri-ćakujemo novih presenećenj. flPodjetje Parnas bo letos organiziralo že 6. mednarodno poletno violoncelistično solo, ki bo potekala od 31. julija do 9. avgusta v Škofji Loki. Vodili jo bosta profesorici Susanne Basler iz Švice in Zdenka Kristl Marinić, ki tuđi sicer vodi podjetje Parnas. Ta poletna šola se je tako moćno uveljavila, da je že brez većjega razpisa po-vsein zasedena z mladimi slušatelji iz tujine in Slovenije.        m.m.
Moški pevski zbor Radom I je
Lepo je, da ima naša majhna Slovenija 10 zborov pod pokroviteljstvom obmoćnih obrtnih zbor-nic in Obrtne zveze Slovenije. Še bolj prijetno pa je, da se ti ljubitelji lepe pesmi vsako leto sreća-jo in skupaj zapojejo zase in za vse, ki v srcu dobro mislijo.
Letos je organizacijo že 15. revije obrtnih pevskih zborov prevzela Obmoćna obrtna zbornica Lenart, »prestolnica« Slovenskih goric, kjer sladka bera s prisojnih vinogradov rada razveže jezik v zveneć napev. Z izborom treh pesmi iz Ijudskega iz-roćila ali zborovske domaće umetne pesmi so nastopili moški in mešani pevski zbori iz Slovenske Bistrice, Dravograda, s Ptuja, iz Maribora, Rus, Kranja, Skofje Loke, Notranjske,
Lenarta in Radomelj. Vsi zbori so se izkazali z izredno ubranostjo in eno-vitostjo, še poseboj pa je izstopal mladi Škofjeloški oktet, |x>pestren z violino in kitaro. Naši radomeljski pevci so odlično zapeli Dve utvi, Gustava Ipavca, Pod noć, Antona Svetka, najbolj pa je navdušila Tja gor bi rad, Pavla Kernjaka, s solistom Andrejem Šrajem. Zborovodja, go-spod Vinko lager, zasluži pohvalo, saj je skozi vso sezono nastopov ob-držal visok nivo kvalitete in dovolj izenaćenosti v barvah glasov. Na koncu je zadonela pesem Če priđeš v gor 'co k nam iz grl vseh sodelujo-ćih pevcov in še Slovence: sem, na posebno željo predserlnika Obrtne zbornice Slovenije, gospoda Miha Graha.
Prireditelji so se izkazali tuđi z izdajo biltena o svojem kraju in podat-ki o nastopajoćih, za druženje |X> pri-reditvi pn so [x>skrbeli s srninim gola-žem, jednii na žaru, pijaco ter priku-|>nim programom. Pod šotorom ob zvokih narodnega ansambla in dež-nih kapelj smo lahko tuđi zaplesali. Vsak udeleženec je že tri ure po koncertu prejel veliko barvno fotografijo svojega nastopa in še clrobno pozornost, robćek s slovenskim motivom. Organizacija je bila res brezhibna.
Prihodnje leto je na vrsti Obmoćna obrtna zbornici Domžale, da organizira 1f>. srećanje obrtničkih zborov, in mislim, da bi bilo prav, če bi se to dogodilo v Radomljah.
Sonćen pozdrav iz Radomolj ZLATKA LEVSTEK
MPZ Radomlje, nastop na reviji Lenart '97
Kristjanova obzorja
Nova knjižna vrsta z obetajočim in zahtevnim naslovom Kristjanova obzorja je bila leta 1985 novost v slovenskem medijskem in Cerk-venem prostoru. Osnovna naloga teh knjizic je bila širiti kristjanovo obzorje, odgovarjati na temeljna življenjska in etična vprasanja. Glavna skrb pa je bogastvo in raz-sežnost kršćanske resnice.
Te osnovne smernice so kmalu prerasle tišti program, - v začetku je šio za nacionalni program - ki so si ga slovenski ustanovitelji Kristjanovih obzo-rij zamislili. Tu no gre toliko za tuje av-torje kot za domaće teološke misli. Prikljućitev veliki družini mednaro-dnih katoličkih revij, ki jih druži program »Communio«, kaže na strokov-nost in temeljitost slovenske teološke misli.
Že ime »Communio« kaže nn sku-pnost ljudi - kardinal Joseph Rntzinger
pravi, da ta izraz kaže na »Božje ljudstvo« - in daje reviji svojo usmeritev. Pri programu »Communio« ne gre za bravuro, pać pa za kršćanski |X)gum,
da se izpostavimo. Tu je v tisi em naj-globljem temelju zajeta Jezusova mi-sel o kamnu spoliki1.
ŠTEFAN ROZMAN
IVAN LOŽAR
Aljažev stolp
V ponos Slovencem boš vedno trdno stal, vsem nevihtam in strelam kljuboval, tako trdni bodimo ludi mi, za Slovenijo boriti se pripravljeni.
Ko v jutru sonce se nam smehlja in slovenska zastava na stolpu plapola, vriska v radosti vsako srce, će jazaljubljeno v naše gore.
Župnik Aljaž vso ćast naj ima, ker postavit je stolp ta in Nemcem dokazal moćno, da tu Slovenci bivamo.
Fotografija ob tebi, stoletnik, vsakemu v lep spomin naj bo, da je korajzno osvojil lo najvišjo in najlepšo slovensko goro.
Mednarodna »čajanka« z uglednimi damami
Sonćnega torkovega opoldne-va 27 5. 97 so se pri akademski slikarki Veri Trsleniak lovićić sre-čale članice organizacije »Sila«, v katero so vkljućene soproge in družinske članice tujih diplomatskih in ekonomskih predstavni-kov v Sloveniji, ter Slovenke - soproge naših diplomatov v tujini. Organizacija »Sila« je med drugim znana tuđi po organizaciji vsakoletnega »bazarja«, kjer članice predstavljajo svoje dežele in prodajajo najrazlićnejše značilne izdelke iz držav, od koder priha-jajo. Ves izkupićek priredit ve na-menijo za razne dobrodelne in humanitarne namene. Častna pokroviteljica organizacije »Sila« |e soproga slovenskega predse-dnika gospa Štefka Kučan.
Na id(.'jo srećanj oziroma »čajanko« je prišla gospa Debora Vrosh, soproga ameriškega vojaškega atašeja v Sloveniji. Gospa Vrosh že nekaj časa obiskuje slikarsko solo gospe Tr-stenjakove, pred časom pa je 1f> mladih ućencev slikarstva z gospo Trstenjakovo obiskalo družino Vrosh v njihovi rezidenci v Ljubljani.
Gospa Trstenjakova je ćlanicam »Sile« v okviru njihovih srećanj že večkrat predavala o umetnosti, kar
nekaj od njih pa se že navdušuje za vkljućitev v eno njenih slikarskih sol. Čajanke pri gosrx- Trstenjakovi so se poleg gos|x> Vroshove iz ZDA ude-ležile še članice »Silo« iz Avslrije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Poljske,
Turćije, Velike Britanije in Slovenije. Oogovorife so se, rta se v prelepom ambientu r.i/stnvišća gos(X'Trslenja-kove v Domžalah predvidoma zo-(x>t srećajo septembra letos. Tekst in foto: MARTIN GROŠELI
Ugledne gospe - članice organizacije »Sila« so sklenile, da se v prijetnem okolju razstavišča gospe Trstenjakove v septembru letos zopet srečajo.
Domžale
/lamnik
JUIIJ MALI SRPAN
19
OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH
Zaključek projekta »Človek«
Šolsko leto se v veselje vseh nagiba h koncu. To je čas, ko starši z zanimanjem opazujemo rezultate dela svojih otrok. Učenci in mentorji ra-domeljske osnovne Sole so nam svoje celotno tlelo predstavili na prire-ditvi ob zaključku projekta »Človek«, ki je potekal skozi ćelo šolsko leto.
Prireditev so nam pripravili vsi - od najmlajsih do najstarejših osnovnošol-cev. Prisluhnili srno otroško iskrivim ugo-tovitvam o tem, kaj je ćlovek, kaj njegova umetnost in kako otroci v teli |x>jmih vidijo sebe. Strme srno poslusali zrela
razmišljanja starejših o njih samih ter o svetu odraslih, v kalerem pogreSajo toplino in prezirajo pehanje za denar... Pri-povedi je spremljala nežna klasična glas-ba, na ekranih pa smo gledali posnetke risb in slik, ki so jih učenci pripravljali v likovnom delu projekta. NaSi osnovno-šolci postajajo res pravi mojstri izražanja v sliki, besedi in glasbi. Predstavo so pooštrili ludi prisrčni nastopi mlajše in sta-rejše plesno-ritmične skupine, pevskega zbora, nekaterih pianistov, posebno pa nas je očaral ludi nastop dua flavt. Slarši smo bili ob bogatem programu
in razstavi likovnih in kiparskih del veseli in ponosni. Tuđi zaključne besede nove ravnateljice Sole ge. Ane Nuše Kern nas utrjujejo v prijetnem spoznanju, da šo-la postaja vse boljša. Predstavitev projekta je bila hkrati tuđi odgovor na vpra-šanje, ki smo si ga nostalgično zastavili na enem od preteklih sestankov Sveta staršev: le zakaj ni več z.aključnih pro-slav, na katerih smo včasih lahko nasto-pali in pokazali, kaj vse se dogaja poleg sole in pouka...
Seveda se vsi globoko zavedamo, da dosežkov otrok ne bi bilo brez prizadev-nega dela požrtvovalnih mentorjev. Zato se jim starši toplo zahvaljujemo. [}olž-ni smo jim to zahvalo, ki je žal le moralna: finančne jim naša družba še vedno ne da toliko, kot bi si jo zaslužili glede na kakovost in zahtevnost dela z mladi-
nu       Predsednica Sveta staršev
OŠ Preserje pri Radomljah
HELENA KREGAR
Šola v naravi v Ankaranu
Po dežju posije sonce
Ta pregovor je veljal za vse ude-ležence Sole v naravi 4. razreda OŠ Venclja Perka iz Domžal. LetoSnja skupina je bila po Stevilu udeležen-cev največja do sedaj. Skupaj s spremljevalci jih je bilo 132.
V deževnem in oblačnom dnevu so se s tremi avtobusi pripeljali v Ankaran in se nastanili v počitniSke domove - bungalove. Popoldne ni bilo primerno za kopanje, zato so odšli na daljši sprebod do Val-(Joltre. UčMici so bili (>rei:ej razposajeni in tuđi ponoći (k)lgo nišo zaspali.
Drugi dan se je začel bolje. Izza ob-lakov je sem in tja pokukalo sonce. Do-poldan so opravili preizkus plavanja v manjšem bazenu. Med učenci je bilo kar nekaj lakih, ki nišo znali plavati ali pa zelo slabo. Popoldan so bili učenci že razf)orejeni y plavalne skupine. Pla-valci so odšli na olimpijski bazen, drugi pa so ostali v holelskem bazenu. Dnevi so postajali iz dneva v dan lo-plejši. ludi voda v morju je dosegla 20 stopinj in nekateri so že plavali v njem.
Vsako jutro so učence zbudili dežur-
ni učitelji. Peljali so jih na jutranjo lelo-vadbo. Po telovadbi so učenci pospra-vili sobi', saj so jih vsak dan pregledo-vali higieniki, zdravnica in vodja sole v naravi.
Takoj po julranjem zboru so imeli učenci pouk v naravi. Pogovarjali so se o Primorju, posebnost ih morja, o rasl-linah in živalih v morju in ob njem.
Večeri so bili najbolj zanimivi. Vsak večer je bilo kaj novega. Na spoznav-nem večeru so se učenci izkazali v plesu, deklamacijah, petju in skečih. Vsem po vrsti je bilo potrebno močno zaplo-skati. Na čelrtkov večer jih je obiskal čarovnik. Ostale dni so se peljali z lad-jo, plesali so v discu, ob obali so se igrali športne in družabne igre.
Na zaključnem večeru so imeli uči-
telji plavanja prijetno dolžnosl, saj so podelili vsem 114 učencem pohvale in priznanja. Vodja sole v naravi, Ljuba Si-tar, pa je razdelila učencem pohvale za najlepše urejene sobe, teh je bilo kar 17
Za vse zdravstvene ležave je poskr-bela dr. Ažmanova. Vsak, ki je prišel k njej, je bil toplo sprejet in težave, pa če-prav samo domotožje, so hitro minile.
Da je bivanje v naravi minilo brez nezgod, delcvno, zabavno in varno, so poskrbeli vsi spremljevalci učencev.
Vsem bodo ostali v spominu prijet-ni dnevi, manj prijclen pa bo spomin na noči, ki so vse po vrsti minile v gla-snem tonu drugih obiskovalcev letoviš-čaindomadnov. BOJANADOR|Č
Vrtec je prostor, kjer se
prepletajo življenja
otrok, njihovih družin in
otrokovih vzgojiteljic
Zakaj tak naslov? Zato, ker na-, ša oblast, državna ali občinska, po mojih dolgoletnih delovnih iz-kušnjah pojmuje vrtec kot nekaj, kar se lahko prestavlja, zapira, odpira, tako kot »avto«! Vendar vrtec ni avto, je živ organizem, ki obstaja že stoletja in ima svoje značilne zakonitosti, ki pa jih naša oblast nikakor ne sprejme ali pa jih, dokler sodu ne poći dno, noće ćutiti.Že francoski mislec Robespiere pa kasneje znani pedagog Pigaeut sta ugotovila, da se sposobnosti predšolskega otroka razvijajo zelo hitro in ob pravil-nem pedagoškem vođenju tuđi kvalitetno, moderni strokovnjaki s področja predšolske pedagogike njuno delo dopolnjujejo in nad-grajujejo ter razvijajo.
Družina nudi otroku prvo socialno maternico že v njegovem prednatal-nem obdobju. Sodelovanje družine in vrtca, ko otrok vanj vstopi, orno-goča otroku kvalitetno predšolsko obciobje, iz katerega bo ćrpal energijo za šolsko delo in kasnejše življenje. Otrok prevzema družinske vzorce; starši smo na svoje otroke čustveno navezani, so naši najlepši in najbolj-ši sončki. Žal temu ni vedno lako; vzgojiteljica hitro opazi, kje bo moral olrok zagristi v »kislo jabolko« in težavo ob pomoći strokovnjakov od-praviti. Vzgojiteljice v naših vrtcih znamo otrokovo težavo predstaviti staršem tako, da ne prizadenemo ču-stev staršev, hkrati pa profesionalno popeljemo otroka in starše do po-trebnega strokovnjaka, ki |X)maga težavo odpraviti še pred vstopom v solo. Većina staršev prisluhne nasvetu vzgojiteljice in otroka odpeljejo k njemu potrebnemu terapevtu. Koli-
kor terapevt presodi, da bo potrebna tuđi pomoć otrokove vzgojiteljice, jo vedno v proces tuđi vključi, vzgojiteljica pa to nalogo većino brez obotavljanja sprejme.
In kaj se v naših vrtcih dogaja sedaj? Vse zaposlene smo z veseljem sprejele težko prićakovane novosti, objavljene v novem »šolskem zakonu«, ki je pričel veljati lani v mesecu marcu. Zakon določa zmanjšanje števila otrok v oddelku, hkrati pa za-hteva povećano število zaposlenih, ki skrbijo za otroke. Sama sem si ob branju zakona mislila: »Od kod bo denar?«
Moja tiha misel postaja vedno bolj glasna. »Denarja ni,« pravijo na obči-ni in v državi. Prostora v vrtcih tuđi ni, starši so ogorćeni, oskrbnine po novem pravilniku za nekatere starše povsem nejasne, tako da grozijo s ložbami, mini»trstvo za šolstvo pa pošilja obćinam dopise o nezaposlo-vanju, rekoć, da za to ni dovolj denarja.
V vrtcu računamo ekonomsko ce-no, v katero je vkljućeno vse, kar otrok v vrtcu polrebuje, vkljućno z osebnim dohodkom zaposlenih. In kaj sedaj? Manj otrok in već zaposlenih, od kod denar žanje? In će ne bo dodatno zaposlenih ljudi, tako kot zakon zahteva, kdo bo odgovarjal, će priđe, Bog me obvaruj, do najhuj-šega?
Pred leti, ko je bil še tripartitni ob-ćinski parlament, njegov predsednik pa g. Jože Lenič in župan g. Schwar-zhbartel, so gospodje drastično zni-žali število zaposlenih na oddelek na minimalno še dovoljeno stopnjo za-poslovanja, na kateri smo še danes. Po zagotovitvi sekretariata za druž-bene dejavnosti je bila to edina reši-
tev, da se VVZ Domžale resi rdećih številk.
In resili smo se jih. Toda na ćigav raćun? Vam povem? Zelo kruto, na račun otrok in vzgojiteljic. Pa vrt«* še kar dela, poreće kdo od svetnikov, ki je bil takrat tuđi član obćinskega parlamenta. Res je, vrtec kar lepo dela, vedno već dela, zaposlene se vsaka po svoje trudimo, da v našo ustanovo privabimo čim već staršev naših otrok, saj vemo, da je za otroka najbolje, će je slik vzgojiteljica, otrok, starši čim bolj naraven in pristen.
Znana predšolska psihologinja, ga. Slavica Tolićić, nam je študentkam na Pedagoški fakulteti povedala, da Evropa postavlja poklič vzgojitelja takoj za zdravnikom. Kaj pa pri nas?
Dobro, da imamo vzgojitelji pozitivno samopodobo in v zalogi ne-izmerno količino energije, ki se obnavlja sama ne vem od kje, da delu-jemo ćustveno in profesionalno, kadar je to potrebno. Delovno dobo imamo prav tako dolgo kot Ijudje v drugih poklicih, zaslužiti si moramo penzijo, starši pa si glede na izsledke raziskave, objavljene v našem stro-kovnem glasilu, želijo imeti samo mlade vzgojiteljice. Torej kam in kako? Kar nekaj lel bom še hodila v vrtec, krepko čez pet deset let bom stara, saj sem šla precej pozno v službo, kajti takrat, ko sem imela svoj«? malćke v Domžalah, tuđi ni bilo mogoče dobiti mesta v vrtcu, bila sem tuđi brez službe. Kako se zgodovina ponavlja!
Tako, dragi starši, niste samo vi v težavah, v težavah smo tuđi vzgojiteljice vaših otrok, finančni zalogaj »oskrbnin« so po drugih obćinah veliko bolj humano resili; gospe in gospodje svetniki, na vas in na Županji je, kako se bo vzgojnovarstveni klop-čić v obćinah Domžale, Mengeš, Lukovica in'Moravće odmotava I. Se bo našel kdo, ki ga je dovolj v hlačah, da bo klopćić presekal?
Pred nami je prihodnost, zdrav rod mladih Slovencev. Kaj je za svet-nike v vseh štirih obćinah pomemb-nejše: zdravo otroštvo najmlajših ob-čanov ali asfaltirani kilometri čest po obćinah.
Meni so najpomembnejši OTROCI. MICA KAVKA
V vrtčevskem piskrčku vse manj mest in pred piskrčkom vse več otrok, ki trkajo na vrata
Čeprav ima Vzgojnovarstveni zavod Domžale tako kot Mojca Pokraj« ulja rad naseljence v hiski, v letoSnjem letu ne more sprejeti 507 otrok, ki Se trkajo na vrata. Vrsta ča-kajočih se bo vlekla tja do leta 2002, če občina kot ustano-vitelj vrtcev ne bo postavila vsaj kakega »začasnega piskrć-la« za dobo petih lel. Predvidevamo namreč, da se bo z od-hodom ćele generacije eno leto mlajših otrok v novo devet-letno osnovno Solo leta 2002 umiril problem premajhnih zmogljivosti v vrtcih. Problem se bo takrat umiril za pretežno vse krajevne skupnosti v občini ražen za krajevne skupnosti Radomlje, Preserje, Homec, Rova.
Problem prevelikcga povpraševanja po vključitvi otrok v vrtce glede tu razpoložljiva mesta se je v domžalski obćini ponovio pojavil v letu 1994. Takrat je moral vrtec odkloniti 55 otrok, v letu 1995 205olrok, v Idu 19'«) 355 otrok in v letoSnjem letu 507 °'rok. Od leta 1994 torcj opažamo postopno povećano povpra-ševanje. Na žalost temu ni vzrok povećana nataliteta, kol bi mor-da kdo z veseljem |x>mislil. Predvidevamo, da je povećano po-vpraSevanje povezano s povočanimi |*>trobmai staršev zaradi njihovo zaposlenosti, l'red letom 1994 je bilo namref fudi za vrtce domžalske obćine nokajlelno obdobje zelo številnih izpisov ot-rok iz vrtcev zaradi vala brezposelnosti. Tak so imeli domžalski vrtci vsaj nekaj lel zadoslno Število mest. Po letu 1994 se najbrž formalna brezposelnost ni došli znižala, pač pa se je močno povećala neformalna zaposlenost, j. »delo na crno«. Naša regija glede brezposelnosti seveda ni primerljiva z npr. maritorsko ali celj-sk° regijo, kjer so brezposelni dejansko brez dela v primerjavi z našim obmoćjem, kjer je većina staršev, ki so uradno nezaposleni, neuradno zaposlenih in prav lako polrebujejo vključ ilov otrok v vri«.. No akutno siluacijo v letoSnjem letu vplivala Se dva de-invnika - začasna izgubi mest v vrtcu Količevo zaradi novograd-nie vrtra, ki lx> zgrajfn predvkJoma v začetku leta 1998, pred-v«m pa vpliv.i na zrranjšanje kapacitet poslopno zniževanje šte-vih olrok v oddelkih Na račun zmanjeSvanja šlfvila otrok v od-*lkih VV/ Dom/alo izgublj.) 108 mest, kar predstavlja |x;l od-*lčni vrlcc. Poslopno zniževanje stevila olrok v oddelkih je pri-nesla nova zakonodaja. Prohodne določU- /.ikona o vrtcih pred-videvajo zniževanjo slovila otrok v dveh delih. V prvom dolu na| bi se število olrok fx> skupin.ih znižalo pr.iv 1. <>. 1'»? v drugem de|u pa 1. 9. 2000 Dolavi i vrtca smo ložko čak.ili n,\ novo za-konodajo za prodšolsko [jodročjo, ki je med drugim uzakonila tuđi znižano slovilo olrok v oddelkih. Seveda pa dejstvo, da .507 ot-"&, ki v lološnjom lolu še Irk.i na vr.it.i vrtca in jih vrtoc ne more sPrejoli, pridaja vosolJLi ob novosprejcli zakonodaji grenak pri-°k^- Ziičasna izgub.1 most vrtcu Količevo bo zares začasna, saj * končanje izgradnjo novoga vrtca Koliftvo |>redvideva že v za-<-<>lku Ih,, ]<,()() /m„f.|jjvost novega vrtca bo IVi mest za otroko, j-toro od enoga lota do vslopa v Solo. Ob sprosti^i mest v vrtcu Kolicevo se borio vanj vrnili začasno premesčeni otroci v vrtec V|r in Rodim. Tako so bodo olmiem dolno spioslila mesta na Vi-r" '■' en oddolok od 1-2 lel starih olrok in 10 mest na Kodin za olr»ko staro od !-(, let. V vrtcu Radomlje, kamor bo ludi premeš-(<'nih prwvj „irok \, vrUa Količovo, prodvidovamo, da so mesta n° htKlo sprostila, saj so vsi premeščeni olroc i z bivaliScem v Kb
Radomlje, Prosorje in Homec in bodo želeli ostati v vrtcu Radomlje. V novem vrtcu Količevo pa bo ostalo še 50 mesl za ćakajo-čo iz KS Vir.
Za začetek novega šolskega leta je bilo med odklonjenimi ot-roki za vrtce sorazmorno glede na velikost KS največ odklonje-nih za vrtec Vir - 76 olrok in vrtec Radomlje - 92 otrok. Iz že ome-njene informacije o novom vrtcu Količevo je lahko razbrati, da bodo problem virskih olrok resili že med šolskim letom. Izjemno perec problem neustreznih zmogljivosli pa se kaže za območj«1 KS Radomlje, Prosorje, Homec-Nožice in Rova. Za te KS se problem premajhnih zmogljivosti no bo končal lota 2002 z uvedbo devetletne osnovno Sole. Za to območje hi bilo torej nujno za-gotoviti nove zmogljivosti kol trajno in ne le začasno rešitev. Za ostala območja občine pa bi bilo smiselno iskati začasne reSitve - npr. razpis koncesij ali začasna odprtja oddelkov v prostorih, kjer se lahko spreminja namembnost (blokovna gradnja).
Ob odločanju o sprejemu olrok so upoStevali kriterije, dolo-čene z Zakonom o vrtcih, s statutom WZ Domžale, sprejete od sveta zavoda in dogovor novonastalih občin bivše občine Domžale o pripadajočih meslih občini Lukovica. Tako so imeli za Sol. I. 97/98 prednost pri sprejemu v rtce:
• otroci s stalnim bivalisčem v občini Domžale ali v novonastalih obćinah bivše občine Domžale,
• otroci oteli redno zaposlenih staršov,
• otroci, ki dopolnijo eno leto starosli do 1.11.1997 Še posebno prednost pa so imeli:
• otroci iz občine Lukovica (V okviru dogovora novonastalih občin bivše občine Domžale v zvozi z delitveno bilanco občini Lukovica, ki nima svojega vrtca, v vrtcih občine Domžale pripada 70 mesl.),
• otroci, ki jim je bilo odloženo ohiskovanje pouka v prvom razredu osnovne Sole,
• otroci iz družin z ogrožujočo slabim socialno-okonomskim stanjem,
• otroci iz družin s 3 ali već otroki,
• olroei starsev dijakov, studentov,
• olrtjci iz enorodileljskih družin,
• vzgojno ogroženi olroei - sprejem na pobudo Centra za socialno delo,
• otroci, ki jih je napotil otroSki psiholog zaradi ustrezne soci-alizacije,
• otroci, za katere so Se iz lanskega leta ostale nerešene pri-tožte zaradi nesprejetja v vrtec.
Poleg zgoraj omenjenih prednostnih kriterijev so upoštevale tuđi datum oddane prošnje. Nekatere prošnje so namreć stare že dve leti. Vsaka prošnja je bila uvršćena na predlagani prioritetni vrstni red posamezne starostne skupine za posamezni vrtec. Tako je bilo izdelanih 35 prioritetnih vrstnih redov po zgoraj navedenih kriterijih. Od 644 pro.šenj z,i sprejem je bilo rešenih le 142. Poudariti je treba, da je od 644 prošenj 450 prošenj sodilo v kategoriji prednostnih in post^bno prednostnih in da zn nekaj vrtcev nismo mogli resili niti ene posebno prednoslne prošnje.
Na obvestil.i VVZ o zavrnitvi otrok se je pritožilo 120 staršev. Del pritožb bi lahko resili pozitivno, većina pa bo morala se po-
čakati. Nekaj novih mesl bo namreč nastalo z osipom lelos spre-jetih. Nekateri otroci, ki smo jih sprejeli in so čakali na mesto ze eno ali dve leti, so bili prisiljeni poiskati si vrtec zunaj naše občine ali pa so našli ustrezno privatno varstvo. Če so z cJosedanjim varstvom zadovoljni, mesto v vrtcu lotos prepuščajo drugim. Nekaj dodatnih prošlih mesto bo nastalo tuđi z izpisi olrok, katerih starši menijo, da je vrtec žanje predrag, in nekaj mesl z izpisi otrok, za katere so se starši in sole naknadno odločili, da jih sprej-mt>jo v osnovno solo. Vseh dodatnih mesl bo približno 30. Na-slednja prošla mesla pa naj bi nastala, ko naj bi Ministrstvo za šolstvo in šport odobrilo moratorij na izvajanje Zakona o vrtcih in dopustilo več otrok v oddelkih, za kar je prosila Občina Domžale. Pri reševanju protožb bodo upoStevali prvotno določeno mesto na prednostnem vrstnem redu in novoizkazana dejstva in oko lišćine. Nerešene pritožbe bodo uvrstili na določen prednoslni vrstni red ćakajočih za posamezne vrtce oz. starostne skupine in jih reševali v primeru novonastalih prostih mest.
Iz pritožb, ki so jih vložili starši na odklonitov sprejema otrok v vrtce, je moć razbrati 4 sklope vprašanj, ki slarše najbolj zulijo:
1. Za vrtce naj bi bili starši in stari StarSi dolga leta pla-čevali samoprispevke, sedaj pa ne dobe mesta v vrtcu. Povodili moramo, da je bil od 11 vrtcev, ki so v sklopu VVZ Domžale, iz samoprispevka zgrajen le vrtec Gobiea v Mengšu. Starši pozabljajo, da prispevke za otroško varstvo plačujemo vsi državljani, ne.glede, kje živimo. Če se preselimo, enakopravno izkori-slimo dobrine v novem kraju, za katere smo prispevali v starem kraju.
2. Kako vrtec lahko sprejema otroke, ki imajo doma stare mame?
Že pred 10. leti VVZ Domžale pri sprejemu otrok ni več upo-rabljal kriterija možnost varstva s pomoćjo starih staršev. Vsak od staršev, ki vloži prošnjo za sprejem, namreć meni, da nima možnost i pomoći starih staršev pri varstvu otrok. Nekateri stari starši so še zaposleni, veliko jih živi preveč oddaljeno od vnukov, precej jih je slabsega zdravstvenega stanja, nekateri se z varstvom ne žele ukvarjati, v nekaterih pritnerih pa starši ne žele, da bi otroka varovali stari starši kljub njihovi pripravljenosli. Opažamo, da se vedno bolj poglablja odlujenosl med dvem.i generacijama -mladi starši žele biti končno neodvisni, stari starši se čutijo včasih nesposobni glede na velike zahteve mladih staršev. Zelo po-rosIo se dogaj.i, da imajo stari starši že dovolj dela z varstvom zunaj vrtčevskega časa, saj je delovni urnik mladih staršev vedno daljši. Včasih pa naletimo tuđi na primere, ko starši rečejo: »Veste, naša babi bi sicerzelo rada varovala olroka, ampak midva z možem meniva, da otrok v življenju ne bo uspošen, če se v vrtec: ne bo vkljućil takoj po končanom porodniškem dopustu.« lake izjave kažejo na močno pretirano storilnoslno naravnanost staršev, katero v većji mori opažamo v nekaj zadnjih lelih. Takim staršem vrtec svetuje, naj vendar puste otroka pri babi do tretjoga leta. Otroci v najzgodnejši dobi namreć potrebujejo veliko individualne pozornosti - občulka varnosti, ki je temelj za zdravo osebnost. Normativi, ki jih je prinesla nova zakonodaja, se zato v n.ijvečji meri znižujejo prav za najmlajše. Približno pri tren le-tih pa se za otroka odpre veliko možnosti u njegov so« ialni raz-
voj. Otrok v skupini dobi pribžnost, da različno izraza svojo osebnost, jo uveljavlja in bogati v skupini, spoznava zakonitosti v od-nosih med posameznikom in družbo in izostruje zaznavanje do-gajanja v skupini. Ne srnemo pa pozabiti, da so zakonitosti du-Sevnega razvoja otroka take, da ima otrokova družina neprecen-Ijivo vlogo pri spodbujanju zdrave rasti «>trokove osebnosti. Ker otroci, vključeni v vrtec, v njih preživijo pretežni del dneva, le ti pomenijo poleg varslva tuđi pomoć pri razvoju otroka in dopol-njevanje vzgoje otroka v družini. Poudariti je torej treba, da vrtec: na eni strani ni samo varstveni zavod, kot si ga nekateri na-pačno predstavljdjo. Na drugi strani pa je tuđi zmotno mišljenje tistih staršev, ki menjo, da v vrte« pripelješ otroka in ti ga tam vzgojijo, ker sam za vzgajanje nimaš časa.
3. Kako so lahko v vrtcu otroci staršev, ki nišo redno zaposleni? Zakaj jih vrtec ne izkljući?
Vrte« ne sprejema otrok nezaposlenih staršev. Res pa je, da že vključenih otrok, ki imajo nezaposlene starše, ne izpisuje. Otroci so bili sprejeti v vrtec ko sp bili. starši še zaptisleni. Zakonske možnosti vrtcu omogočajo izpise le zaradi neplaćevanja oskrbnin. Poudariti pa je treba, da je većina formalno nezaposlenih staršev dejansko zaposlenih. Torej je problem nekje drugje - naj-brž v sistemu zaposlovanja.
4. Če nimaš »razsuste familije«, v vrtec sploh ne moreš biti sprejei. Ali naj se z možem loćiva, bova putem dobila mesto za najinega otroka v vrtcu?
Mnogi starši imajo zmotno preprićanje, da je veliko enorodi-teljskih družin in da so le te v glavnem imele prednost. Enorodi-teljske so le tište družine, kjer eden «)ri staršev dejansko živi sam z otrokom. Veliko je namreć zunajzakonskih skupnosti in «J«j|X)l-njenih družin - v primeru, (Ja se eden od staršev ponovno poroci ali ustvari novo življenjsko skupnost. Vse le oblike družin ne štejemo pod enoroditeljske, temveč se pri sprejemu otrok izena-čujejo z običajnimi zakonskimi skpnostmi. Med tistimi otroki, ki so pri sprejemu imeli posebno prednost, enoroditeljske družine lahko prešlejemo na prste. Več otrok, ki so bili v kategoriji s posebno prednostjo, je iz družin s 3 ali več otroki, otroci, ki imajo starše dijake, studente,- otro«:i, za katere je bila nerešena pritož-ba za sprejem še iz lanskega leta in predvsem otr«xi iz občine Lu-k«jvica. Ker je imel VVZ Domžale doslej iz obćine Lukovica le 29 otrok, je moral sprejeti vse otroke, za katere st) starši prosili v le-tošnjem letu irvše ni napolnil 70, kolikor jim jih pripada.
VVZ Zakon o vrtcih zavezuje, da v prvi vrsti sprejema otroke s slabšim socialntH'konomskim slanjem. Ljudje z nižkimi dobodki si namreć ne morejo privoščiti dragih privatnih oblik vzgoje in varstva. Omenjeni zakon na drugi strani si« er tuđi prižiga zeleno luč privatni iniciativi, iz katere naj bi se rodili privatni nadstandardni vrtci, seveda za starše, ki botlo lahko prispevali već. Pričakova-n«?ga razeveta privatne inicialive pa zdaj ni.
Nn prehodu smo torej: na prehodu na devetlelno solo, na prebodu k razevetu privatne pobude za odprtje vrtiev in na prehodu k zmanjšanemu itevilu otrok po skupinah v vrtcih. Da prehod ne bi bil preveč boleć, si najbrz vsi želimo, da bi vsaj zaćasno pristavila še kak piskrCek ohcina, ki bi v/el ■ pod streho otroke, ki so se ali se bodo rodili do leta 2002.
(),lroke, stare nad 3 leta, ki jih imale starši v primernih cfama-ćih in privatnih varstvih in si žele družbe vrstnikov in zanimivih (tejavnosti, vabimo v naše vrtce v popoldanskem času, ctokler ne (Johe mesta tuđi v tbpoldanskem času. Vrtci imajo za te otroke pestro ponudilo (Jejavnosli: cicibanove urice, delavnice in teča-je, program za otroke, ki potrebujejo več:, letovanja, izlete ipd.
MljA JFRMAN socialna delavka VVZ Domžale
20
JULIJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Projekt
»Zlati
sonček«
Črt, Samo in Mica so v dom na Krku pripeljali otroški živ-žav
Kuhar Mirko nam je pripravljal dobrote za naše želodč-ke
Dom na Krku je napolnil otroški vrišč
Prvi teden junija 199^ po-nedeljek, dež ob 7. uri zjutraj. Se-demindvajset pogumnih staršev iz vrtcev Žabica, Sonček, Gobica in Urša je oddalo svoje otroke |ani, Petri, Mojci in Miči, Šamotu in Crtu in prijaznemu Frenku iz Mo-ravč, ki nas je s svojim avtobusom varno pripeljal na Krk in domov.
Po dežju je v torek (»sijalo sonce in pogumnim sijalo ves teden. Preiz-kusili smo Krk, kuharja Mirka in pod-jetje Leštan in Leštan. Nismo se zmo-tili. Bilo nam je prelepo. Samo in Črt, naša stara športna znanca, sta prepričala tuđi najbolj boječe otroke, da je
voda nekaj prijetnega, novega, zani-mivega. Kaj vse lahko počneš v njej, ko jo »udomaćiš«!
To je bilo letovanje, živeti z naravo, plavati v ćisfem morju, uživati v lepih sprehodih, tekmovatit' športnih igrah, voziti se s čolnom, uživati na večer-nem pikniku, nefjozabni teden za vse, ki smo bili skupaj.
Odpravljati plavalno nepismenost je za otroka prav tako pomembno kot naučiti se brati in pisati, sploh pa se-daj, ko ima že skoraj vsaka hiša svoj bazen; biti varen v vodi, ki ni človeš-ki življenjski element, je posebna danost, ki jo starši poklonijo svojim ot-
rokom.
Opazovala sem življenje v moško/ ženskom kolgktivu; kako ugodni vpli-vi na otroke, Crta so imeli otroci kar za »ata Crta«, Samo, nežnejši, pa je bil izbran učitelj plavanja nekaterih naših malčkov. Pa od Šamota k Crtu in na-zaj. »Plavam, plavam!« so kričali otroci, ko so po dolgem prigovarjanju le upoštevali navodila in posnemali zgled, ki sta ga pokazala že »naša Črt in Samo«.
Upam le, da nas bosta tuđi prihod-nje poletje Dovabila s seboj.
MICA KAVKA
Bliža se konec šolskega leta in s tem zaključek raznoraznih projek-tov, ki so potekali po vrtcih. V eno-ti »Urša« smo se odločili, da borno projekt »Zlati sonček« svečano zaključili s sedaj že tradicionalnim krosom. Tekmovali so vsi otroci, ki sodelujejo v projektu. Ta projekt je zaživel v letošnjem šolskem letu kot nadaljevanje pred leti popularne »Športne značke«. Spodbujal naj bi družine, da bi živele bolj
športno, predvsem pa naj bi spodbujal že najmlajše, da bi se ti nav-zcli takega življenja in ga vnašali v svoj normalni dnevni ritem tuđi, ko bodo večji.
Ena od fotografij je nastala ob pre-i/kusiMipretnosti vožnje s kolosom. To je ena od nalog, ki naj bi jo obvladal
šestletni otrok, če želi prejeti medaljo »Zlatega sončka«.
Druga fotografija je nastala na te-kmovanju mladih nadobudnežev na krosu. Vsem, ki so uspeli priteći do cilja, čestitam!          DARKABITENC pomoćnica ravnateljice VVZ Domžale
Pomladni družinski izlet
Lotošnji je bil že sedmi družinski izlet. Otroci, starši in zaposlene v vrtcu Čebelica, smo se v so-
VSE KAR ŠE NISTE VEDELI, PA BI ŽELELI IZVEDETI
O predšolski vzgoji v naši občini
Z ustanovitvijo novih občin v letu 1995 in z uveljavitvijo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v martu 1996 je v javnih vrtcih prišlo in še prihaja do številnih re-organizacij. O cenah programov, prispevkih staršev, prostorskih težavah in še o marsičem sem se pogovarjala z Županjo Cveto Zalokar Oražem, go. Ireno Gričar, načclnico Oddelka za družbene dejavnosti, in go. Mileno Peterka, direktorico Vzgojno varstvenega zavoda Domžale, skupaj smo skušale najti odgovor na vpra-šanja, ki jih postavljajo zlasti starši.
Namen nove zakonodaje je, da ohrani dosedanji obseg in kakovost predšolske vzgoje ter omogoči na-daljnji razvoj mreže kakovostnih javnih vrtcev, ki bodo dostopni vsem otrokom. Vrtci bodo tuđi v prihod-nje zagotavljali ustrezno okolje in razmere za varno in zdravo otroštvo ter za razvoj njihovih individualnih sposobnosti. Nova zakonodaja pa je prinesla tuđi nov sistem plačil starsev (Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih - Uradni list RS, štev. 44, z dne 9.8.1996), ki določa spremenjeno razmerje med pri-spevki starsev (doslej do 55% cene programa - od-slej 85%) in prispevkom proračuna. To za našo ol> čino pomeni, da je bil najvišji prispevek staršev do 1. 9.19% 21319,50 SIT, po novem pa je 34.043,00 SIT.
Glede obračuna prispevkov staršev je vrtec na osnovi odloćb občin o doloćitvi plačilnih razredov zaračunal prispevek od cene programov. Do teclaj so namreć starši nekaj blizu 1400 otrok plačevali le akontacije, in sicer v visini dotedanjega plačila (otroci, vpisani v vrtec pred 1. 9. 19%), drugi pa v visini 40% cene programa. Obvestila oz. odločbe, izdane na podlagi vlog za znižano plačilo, ki so jih starši vložili do 31. 10. 196, so ti dobivali postopo-ma, najkasneje v aprilu 1997 saj pravilnik o plačilih staršev za prehodno obdobje ne določa roka, v katerem naj bi vloge resili. Pravilnik pa v prihodnih določbah določa postopek prehoda od dosedanjih plačil, tj. plačil, deločenih pred 1. 9.1996, na plaći-la, določena z obvestilom ali odloćbo občin, v pri-meru, da bi bila plačila določena već kot za 10% višja ali nižja od dosedanjega plačila. Postopnost je bila tako uveljavljena na način, da se s 1.9.1996 plačilo za enak program spremeni za 10%, s 1. 3.1997 največ za nadaljnjih 10%, s 1.9.1997, najveć za na-daljnjih 10% in s 1. 3. 1998 za morebitno razliko.
Omenjena doloćila pa ne veljajo /a starše, ki raz-polagajo s premoženjem (d.o.o., sp. ipd) ter za starše, ki so plačila oprošćeni na podlagi določil samo-upravnega sporazuma o uresničevanju socialnovar-stvenih pravic, ne veljajo pa tuđi za starše, ki sploh nišo vložili vloge za znižano plačilo. Tem je vrtec od 1. 3.1997 začel zaračunavati polno plačilo t. j. 8.5% cene programa. Starši ste bili na oddajo vlog pra-vočasno in večkrat obveščeni, kljub temu pa je po-računana akontacija od 1.1996 do 28. 2.1997 rnar-sikaterega starša moćno presenetila, vrtec pa je sku-šal pomagati z možnostjo odplačila v već obrokih. Najbolj pa so bili presenećeni starši, ki razpolagajo s premoženjem, saj tem ni omogočen postopen prehod. To velja tuđi za starše, ki znižanega plačila nišo uveljavljali.
Na oćitke nekaterih staršev o tem, da so domžal-ski vrtci med najdražjimi v Sloveniji, mi sogovorni-ce postrežejo z naslednjimi podatki: cene programov v vrtcih na dan 1. 2. 1997:
I. starost v Domžalah 36.919, povprećje v Sloveniji 36.081 (maksimalna tena 47600, minimalna 22.800),
II. starost Domžale 27813, povprećje 29.554, maksimalna cena 36.582, minimalna 20.200,
Vse to kaže, da je cena programov predšolske-ga varstva v naši obćini nekje v povprečju, nikakor pa ne med najvišjimi v Sloveniji.
O prostorskem problemu je SLAMNIK že pisal, o njem smo lahko prebrali tuđi v Pismih bralcev. Vsi vemo, da je problem perec že vrsto let, saj so bili v preteklem letu sprejeti v vrtce 304 otroci, odklonje-nih pa je bilo kar 355 otrok. Problema doslej obći-
Vrtci, cene programov, prispevki staršev, olajšave, cene v Sloveniji, prostorske težave, vzroki, kako naprej.
na skoraj ni reševala, saj ražen vrtca Dominik Savio KARITAS ni bilo zgrajenega nobenega novega vzgojnovarstvenega objekta, niti ni bil nobeden od obstoječih vrtcev deležen razširitve. Hkrati pa je prav v letu 1996 pokazal še velik problem Vrtca Ko-lićevo, saj je montažni objekt, zgrajen pred već kot 30 leti, zaradi starosti dotrajan in ga je treba podreti ter zgraditi novega.
V novi lokalni samoupravi se je občina vseskozi zavedala problematične situacije in jo skušala ćim-prej resiti. Tako so bila zagotovljena sredstva za raz-širitev vrtca Karitas (dva oddelka), v letu 1997 so v proračunu sredstva za zaćetek adaptacije Vrtca Ko-lićevo, naročeni so projekti za nekatere druge vrtce, delno pa bo problem rešen tuđi s tremi oddel-ki za predšolsko varstvo in vzgojo, naćrtovanimi v okviru nove osnovne sole Dragomelj. Potekajo tuđi pogovori o nakupu prostorov za potrebe predšolske vzgoje v nekaterih novih poslovno stano-vanjskih objektih (novogradnja poslovno-stanovanj-skega objekta v Radomljah).
Z razdelitvijo nekdanje skupne občine Domžale na štiri nove občine pa se je pojavil še problem Občine Lukovica, ki nima nobenih kapacitet za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, zato je bil med no-vonastalimi obćinami sprejet dogovor, da ima občina Lukovica glede na to, da nima svojega vrtca v WZ Domžale rezerviranih 70 mest. Od 1. 9.1997 bo tako v WZ Domžale vkljućenih 58 otrok iz Ob-ćine Lukovica.
Precej vroče je bilo na obf ini že 26 maja, ko je več kot 500 družin prejelo sklepe o odklonitvi spre-jemov otrok v vrtce, saj je bilo v Občini Domžale letos vloženih 649 prošenj za sprejem v vrtce, sprejeti pa je bilo mogoče le 142 otrok. Vzroki tako majhnega števila sprejetih otrok so naslednji:
začasne premestitve otrok iz vrtca Kolićevo v okoliške vrtce zaradi adaptacije Vrtca Količevo,
realizacije 63. člena Zakona o vrtcih, ki določa po-stopno zniževanje števila otrok v oddelkih, kar s 1.9. 1997 v oddelkih prvega starostnega obdobja pomeni zmanjšanje števila vključenih otrok na 14. v oddelkih 2. starostnega obdobja pa najveć 24 otrok. Na tak način WZ Domžale izgublja 108 mest, kar predstavlja 5 oddelčni vrtec.. Kor se v skupinah olrok 2 do 3 let v skladu z zakonom najobćutncje zmanjšuje slovilo otrok, zaradi specifične starostne strukture otrok v nekaterih vrtcih WZ Domžale že v letu 1997 zni-
žuje število otrok v teh oddelkih za tretjino.
Tako veliko število odklonjenih otrok je pri star-ših povzroćilo veliko negodovanje in ogorčenosti, ki so ju izražali s telefonskimi klici, obiski na občini in grožnjami ter pritiski. Žal trenutno brezuspešno, saj občina skoraj nima možnosti za povećanje števila otrok v vrtcih.
Takoj po prvih informacijah o številu odklonjonih otrok se je Županja Cveta Zalokar Oražem obrnila na g. Slavka Gabra, ministra za šolstvo in šport ter druge pristojne službe ministrstva, z zahtevo po ta-kojšnjem ukrepanju, ki bi vsaj delno omililo problem velikega števila odklonjonih otrok.
V svoji zahtevi je Županja opozorila na realizacijo 63. ćlena Zakona o vrtcih, v katerem je določeno postopno zniževanje števila otrok v oddelkih vrtcev. To določilo pomeni kakovostni premik z vzgojne-ga vidika, prinaša pa tuđi druge, zlasti finanćne po-slodice, za katere v zakonodaji ni planiranih rešitev. Znižanje normativov bo s 1. 9. 1997 prinosio povećanje cene programa, kar bo povzročilo velike probleme pri starših. Prav tako pa to pomeni dodatno finanćno breme za občino. Po naših informacijah zakonodajalec in ministrstvo ne predvidevata dodatnih sredstev v okviru zagotovljene porabe za pokrivanje novonastalih obremenitev; ob nezagotav-Ijanju finančnih sredstev občinam v ta namen in s tem neupoštovanjem zakonskih doloćil tega ćlena ne bo mogoče uresničiti.
Prav tako zakonodajalec ni upošteval potrebnih sredstev za povećanje kapacitet v okoljih, kjer je prostorska problematika v vrtcih pereca. Zakon je bil res sprejet v preteklem letu, vendar ni omogo-ćil postopnost i pri prehodu na nove normative, če-prav so pripravljale i vedeli, da prostorskih zmoglji-vosti ni mogoće povećati v tako kratkem obdobju, poleg tega pa Ministrstvo za šolstvo in šport inve-sticijam s podroćja predšolske vzgoje namenja le minimalna sredstva (okoli 150 mio SIT letno).
V Občini Domžale trenutno s težavo zagotavlja-mo sredstva za vzdrževanje že obstojećih objektov, ob tem da so nam nekateri objekti praktično rušijo pred oćmi (montažne gradnje, stare preko 30 let), pristojno ministrstvo pa se še ni izjasnilo, ali bo in v kakšni visini prispevalo npr. sredstva za novogradnjo Vrtca Količevo.
S problematiku smo že večkrat seznanili vse pristojne na ministrstvu, poudarjajo moje sogovornice, vendar povratne informacije ni bilo, zato občina v sedanji alarmantni situaciji zahteva, da ministrstvo sproži spromembe 63. ćlena Zakona o vrtcih po hi-trem postopku v smislu podaljšanja roka za uvelja-vitev novih normativov v okoljih, kjer se pojavljajo najhujši problemi.
Hkrati je Županja pristojne službe tuđi pozvala, da do sprejetja morebitnih popravkov zakonodaje Občini Domžale izda pisno soglasje za odobritev podaljšanega roka vsaj za dve šolski leti, da bi se Občina lahko prilagodila rigoroznemu zmanjševa-nju normativov, ki jih iz objektivnih razlogov v občini ne lx) mogoće upoštevati. V tem primeru Ili lahko dodatno sprejeli okoli 1.30 otrok, kar bi pomenilo bistveno omilitev nastalega problema. O odgovoru oz. n.idaljnjih ukrepih Občine Domžale pa v pri-hodnji številki.
V. V.
boto, 17 5., /brali pred našim vrt-cem in se z avti odpeljali preko Trojan do Prvin. Tam smo pustili avte in se z okusno malko v na-hrbtnikih ter veliko dobre volje odpravili do našega cilja, Čemše-niške planine. Otroci, polni energije in gibanja, so se brez težav vzpenjali in hiteli k cilju. Tuđi starši nišo zaostajali za njimi. Pohvale vredno!
Kmalu smo prispeli, le čas v prijetili družbi je tako hitro minil in že smo imeli prolep razgled po Zasavju. lakoj po prvih vtisih lepe pokrajine je bila na vrsti malica. Ko smo se okrepčali, naklepotali, smo bili pripravljeni in razpoložoni za športne aktivnosti. Naši oćki in med njimi tuđi ena mamica so igrali nogomet, ostali pa druge igre z žogo. Edina skrb je bila, da nam žoge ne uidejo v dolino.
Po krajšem poćitku smo preizkušali svoje moči v vlečenju vrvi. Otroci so se pomerili med seboj, drugi pa smrt
glasno navijali. Vsi so bili zmagovalci! Pri odraslih je bilo malo težje. Obe strani sta se trudili in bili nepopustljivi. Vendar je bila ena moćnejša, pri /amonjavi pa potem druga. Pa saj ni važno, kdo je močnejši. Pomembni so dobra volja, veselje, smeh, ki so nas spromljali tuđi pri igri s paroma, ki sta tokmovala z zvezanimi nogami.
Sobo! no do|X)ldne se je prevesilo v po|X)ldne in |x>časi smo so zaćeli vračati. Da ne pozabimo, še gasilska slika za spomin!
Tišti, ki se nam ni mudilo in smo čutili pomanjkanje sladkorja v krvi, smo se posladkali še s krofi, otroci pa s sladoledom.
Minila je lepa sobota v prijetni družbi in veselom mzpoloženju. Starši, hvala v imenu kolektiva Čebelica in vaših otrok, saj sta jim sreča in zadovoljstvo žarela na obrazih.
VZG. JELKA KOKALJ vrtec Čebelica
Veselo na Krumperk
V lepem pomladanskem dnevu se je skupina otrok iz vrtca Urša od-pravila na Krumperk. Želeli so dokazati, kaj zmorejo in veselo so puš-čali za saho prehojeno pot. Veselili so se sonca, cvetja, ptić... in med pet -jem ter klepetanjem niti opazili nišo, da se hližajo cil/u. Zagledali so se v stari grad, ki je takoj prehudil njihovo domiSljijo. Ogledali so si konjuš-nico in ogovarjali konje, ki so radovedno zrli iz svojega »stanovanja«. Ob igri in počitku po naporni boji je dopoldan prehitro minil in te se je bilo treba vrniti v vrtec. Zadovoljni in polni lepih vtisov so se vračali po že znani poti in nihče, prav nihče ni maral priznati, da je utrujen.
MARTA GOSTIČ
Marinkini mali šolarji v cvetličnem raju na stićišču Domžal in Kamni-ka v ARBORETUMU. V^Z Urša Domžale
Domžale
/lamnik
JULI)    <)<f
MALI SRPAN    L I
Delo Zveze
prijateljev
mladine
Domžale
V  zadnjih dveh mesecih je bila dejavnost Zveze prijateljev mladine Domžale usmerjena na več podro-ćij. Tako smo organizirali gledališko predstavo v Trzinu za domžalske ot-roke od 5. do 8. razreda. Predstavo so si ogledali tišti učenci, ki so preorali doloćene knjige in osvojili bral-no značko.
Učenci 1. do 4. razreda pa so si ogledali predstavo dveh klovnov v Maj-čevem dvoru. Pri najemu dvorane nam je priskoči) na pomoć g. Pavle Pevec.
Pri dveh predstavah je Zveza prijateljev mladine Domžale plaćala vsto-pnino in prevoz za 2400 otrok.
V mesecu juniju smo poskrbeli za zaključek male Sole in obdarili otroke s skromno pušćico. Pri nabavi so nam priskočili na pomoć ZAVAROVALNI-CA TRIGLAV in ga. Ivica Gonjavec ter TOKO UNE in ga. Andreja Volf-Stre-har. V imenu 5!0 malih šolarjev se obema najlepše zahvaljujemo.
10. 6. 1997 smo končali s prijavami za letovanje otrok na Krku, v mesecu maju pa organizacija RK na Debelem Rtiču.
Letos je bilo prijav iz vseh štirih ob-ćin zelo veliko, zato smo ugodili tištim staršem, ki so do roka oddali prijavnice in poravnali obveznosti. Tako gre Po ugodni ceni na Debeli Rtič 150 otrok, na otok Krk pa v 1. izmeno 75 otrok, v drugo pa 72 otrok.
Otrokom, ki gredo z nami, in tištim, ki boclo letovali |x> svoje, želimo pn'jelnepočitniee.
MARI KA HELER, predsednica
Zveze prijateljev mladine
Domžale
ZAKLJUČEK AKCIJE
Za čiste zobe ob zdravi prehrani
Skrb za okolje
Tuđi »Metuljćki« iz vrtca Urša smo sodelovali v akciji »Drevo ob-Ijub materi Zemlji« - akcija okolj-skega osveščanja ter pridno razmišljali, kaj bi dobroga naredili za naše okolje in za nas. Razmišljanje nas je privedlo do obljub, ki so preproste in hkrati za nas velike. Zavedamo se, da je obljube treba izpolnjevati.
In kaj smo storili?
Izrezali smo velik brezov list, sesta-vili smo ga iz majhnih lističcv papirja. Nanj smo med drugim zapisali obljubo, da borno pridno pobirali smeti.
Za naš trud smo bili nagrajeni s pohvalo ter povabljeni na razstavo v Parlament.
Naš list obljub pa bo krasil »drevo obljub« skupaj z drugimi listi, ki so pri-speli iz vseh koncev Slovenije.
MARTA GOSTIČ
ZLATKA LEVSTEK
Dve pesmi
Slamnati klobuk in palica lesena, ponosno nosi zrela leta proti bregu svojega življenja, človek.
Čmi kruh se me ne more preobjesti. Trikotne želje ostajajo okrogle. Čebele so nabrale premalo medu. Življenje bi moralo biti slajše.
Stomatološka sekcija Sloven-skega zdravniškega društva je že pred Irinajslimi leti pričela z akcijo ZA ČISTE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI, s katero želi iz-boljšati ustno zdravje osnovno-šolskih otrok. V ta namen tuđi v okviru Zdravstvenega doma Domžale organizirajo tekmova-nja otrok nižje stopnje osnovnih šol ter sol s prilagojenim programom, ki so ga v nekaterih šol ah potegnili kar v višje razrede, kar je po mnenju dr. stom. spec. Marije Grošelj, pedontologinje, ki je spregovorila na zaključni prire-ditvi akcije, še posebej pohvalno. Poudarila je, da je pri zdravstveni vzgoji izredno pomembno, da preventivne akcije nadaljujejo, jih dopolnjujejo in analiziraju, predvsem pa naučijo in vzgojijo ljudi, da bodo znali skrbeti za lastno zdravje. Le osvešćen in vzgojen posameznik bo odgovo-ren za lastno zdravje, kar je ključ za napredek ustnega zdravja. Zdrava in negovana usta pa olaj-šajo komuniciranje, spodbujajo zdravje, blaginjo in samozavest.
Na prireditvi smo izvedeli, da zo-bozdravniki 2 razsvetljevanjem za-čenjajo že pri materah nosečnicah, nadaljujejo s polletnimi, triletnimi otroki in malimi šolarji, učenci 1., 3., 5. in 7. razredov pa na posebnih sistematskih pregledih poslušajo pre-
PROGRAM ZA PREPREČEVANJE POŠKODB V CESTNEM PROMETU V OBČINAH DOMŽALE, LUKOVICA, MORAVČE IN MENGEŠ
Kaj vedo o prometu preclšolski otroci
V okviru Programa za prepreće-vanje nezgod v cestnem prometu v obćinah Domžale, Lukovica,' Mo-ravce in Mengeš je Institut za varo-vanje zdravja pred nekaj leti izve-del raziskavo o znanju, stališčih in ravnanju prebivalcev v prometu. Anketirali smo predsolske in šolske otroke, voznike, pešce in prometne policiste. Tokrat borno predstavili ugotovitve raziskave med predšol-skimi otroki. Anketiranih je bilo 148 otrok, starih 4, 5 in 6 let, ki so obiskovali vrtec v Domžalah, Mengšu in Ihanu. Pri anketiranju so nam pomagale vzgojiteljice iz ome-njenih vrtcev.
Otroke smo najprej vprašali, kdo so udeleženci v prometu. Otroci so na vprašanje največkrat odgovorili tako, da so udeležence našteli. Najpogoste-je so omenili motorna vozila oziroma voznike motornih vozil, pešce, kolesa jn kolesarje. Starejši otroci so pogosle-k kot mlajsi zaznali udeležence kot žive osebe (avtomobilist, motorist, kole-sar itd.). R.i/like smo ugotovili ludi glede poimenovanja pešcev. Modtem ko hbila većina štiriletnikov /elo konkretna in navajala mame, očete, otroke ild., pa so šesllolniki /cio pogosto uporabili '"a/ Ijudje ali pa kar že pešci.
Većina otrok je vedela, d,i za promet sW)i promelni policist. Nekoliko slabše ('■i so se odrezali, ko je bilo treba (»imenovali površino ob cesli, kjer hodijo pesti- Odgovori olrok se nišo razlikovali
glede na njihovo starost ali spol, temveć na obmoćje, kjer so otroci obiskovali ot-roški vrtec. V lem času v Ihanu ob čest še ni bilo pločnika, zato so otroci iz Iha-na povedali, da je treba hodili za krajem, ob levem robu, pri travici itd.
Samo nekaj več kot polovica otrok je vedela, kje lahko prečkamo cesto. Pribli/no 80% otrok je odgovorili na vprašanje, kaj je semafor. Njihove orlgovore smo razvrstili V štiri kategorije: opisni odgovori, semafor - prometni znak, funkcije semaforja in lokacija semaforja. Največ je bilo opisnih odgo-vorov (to so lučke; lučke prižiga; to je laka štanga; nolri so lučke; ko je na vrhu rdeča, potom rumena, pa zelena ild.), nato odgovorov, s kalerimi so otroci opredelili funkcijo semaforja (taka lučka, će avto priđe, da se ustavi, ko je rdeča; da gremo čez cesto; malo se caka, potom groš čez; za usmerjanje prometa itd.). Nekaj manj je bilo odgovorov v kalegorijah semafor - prometni znak (znak z lučmi ild.) ler lokacija semaforja (stoji ob pločniku, na križišču itd.). Pri šeslletnih otrocih so prevlado-vali odgovori, ki smo jih uvrslili med funkcije semaforja, pri mlajših (4 in 5 let) pa opisni odgovori.
Barve na semaforju pozna 95% šesl-lotnikov, približno 66% petletnikov in 48 % štiriletnikov.
Družine skoraj vseh otrok so imelo osobni avto (93%). Zanimalo nas je tuđi, kje otroci med vožnjo sedijo. Da
med vožnjo z
avtomobilom sedijo
spredaj, je odgovorilo 12 otrok. Vemo, kako zelo nevarno je to, poleg tega pa je tuđi prepovedano. Do svojega 12. leta starosti mora otrok sedeti v poseb-neni varnostnem sedežu, ki je pričvršćen na zadnji sedež v avtomobilu oziroma na posebni podlogi - jahaču in privezan z običajnim varnostnim pašom, dokler ne prerasle otroškega var-nostnega sedeža. Izjema so le dojenf-ki, ki jih od rojslva do približno 9. mc-seca starosti lahko vozimo v posebnem varnostnem sedežu, pričvrščenem na sovoznikov sedež. Varnostni sedež mora biti v takejp primeru obrnjen v nasf)rolno smer od sme.ri vožnje.
2eleli smo tuđi izvedeti, kje se anketirani otroci najpogosteje igrajo. Približno 60% otrok se najpogosteje igra zu-naj. Med njimi je bilo največ takih, ki se igrajo na igrišču, vrtu ali travniku. S sla-lišča prometne varnosti so zaskrbljujo-či predvsem odgovori 27olrok, ki so izjavili, da se običajno igrajo na dvorišću, pri bloku, na ulici in pločniku.
Rezultati raziskave so nam bili v veliko pomoć pri oblikovanju preventivnoga programa, namenjenega predšol skim olmkom. O preventivnom programu in akcijah, ki smo jih izvedli oziroma jih še načrtujemo, pa borno pisali v naslednji številki.
ŠONJA BORŠTNAR
davanja, poleg njih pa jim za livajo fisure, pišejo želeje, saniraju zobov-je in otroke v primeru potreb poši-Ijajo ortodontom. Kljub prizadeva-njem je podroćje prosvete in preventive med srednješolci nekaj slabše.
Na zaključni prireditvi, ki jo je izredno prijetno vodil dr. Tomaž M.u-šič, so povedali, da je bilo v tekmo-vanje zajetih 2.747 otrok iz občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Mo-ravče. Preventivni sestri testirata po šolah ustno higieno ter poućujeta posameznike o vzrokih gnilobe in boleznih obzobnih tkiv. Pred pode-litvijo priznanj, ki so jo popestrili tuđi z iskanjem dobrih zobnih krtaćk in vprašanji iz znanja o borbi proti kariesu, se je dr. Grošljeva iskreno zahvalila vsem šolskim pedagogom, mladinskim zobozdravnikom, orto-dontom, preventivnima sestrama in sponzorjem prireditve za njihov pri-spevek.
Najbolje so se v tekmovanju od-rezale naslednje sole: prvo mesto sta si z istim številom točk razdeli-la 4. b OŠ Domžale - razrednićarka Zdenka Brojan in 3. d OŠ Mengeš - razredničarka Marija Korošec; tret-je in ćetrto mesto pa le s točko manj 4. b OŠ Preserje pri Radom-Ijah - razredničarka lanka Jerman; 4. d OŠ Ihan - razrednićarka Nataša
Pogostitev ućencev, ki najbolje skrbijo za svoje zobe, je bila prava demonstracija zdrave prehrane.
Kovaćić; 6. a OŠ Jurij Vega Mo-ravće - razrednićarka Bernarda Mal. Sledijo: 4. a OŠ )anko Kersnik Brdo (r.: Janez Jare), 3. r OŠ Blagovica (Marjanca Erjavec), 4. b OS Trzin (Mateja Pelc), 1. in 2. r OŠ Krašnja (Karla Šinkovec) ter 4. b OŠ Jurij Vega Moravće (Francka Požar).
Najboljšim osemnajstim razredom, ki so jih s svojim plesom nagradili plesalci OŠ Krašnja, so pode-iili praktične nagrde, vsi učenci pa so bili ob koncu prijetne slovesno-sti pogoščeni s pravo zdravo prehrano.
V.
Priznanja in praktične nagrade sta najboljšim v akciji »ZA ČISTE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI« podeljevala dr. Tomaž Mušić in dr. Marija Grošelj.
KAJ VEŠ O PROMETU?
Za še več varnosti na naših cestah
Prizadevanja za večjo prometno varnost, predvsem pa za preventivno dejavnost v osnovnih šolah, so po krajšem premoru ponovno zaživela. Z oblikovanjem in začetkom dela nove Komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu v okviru Občine Domžale, ki jo vodi g. Bojan Arh, so se nadaljevale aktivnosti, ki so jih sole ob pomoći nekdanjega sveta že izvajale, skušajo pa najti tuđi nove oblike, ki bi v vsa prizadevanja za še več varnosti na naših cestah pritegnile veliko osnovnošolcev.
Znanje in ravnanje osnovnošolcev, pešcev, ko-lesarjev, pa tuđi motorislov, je najpomembnejše pri njihovi vsakodnevni udeležbi v prometu. Naj-ix)lje se ta znanja pokažejo v tekmovanjih, ki ima-jo v naši občini zelo lepo tradicijo, že pred šesti-mi leti pa so jih pričeli v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije.
Letošnji gostitelj tekmovanja Kaj veš o prometu? je bila Osnovna šola Venclja Perka Domžale. Tu je Komisija za vzgojo v cestnem prometu 16. maja 1997 pripravila medobčinsko tekmovanje; tega so se udeležile ekipe osnovnih šol: Venclja Perka, Rodica, Mengeš, Dob, Domžale, Trzin in Moravče in se pomerile v naslednjih kategorijah: kolesarji - posebej učenci 5. in 6. razredov, posebej Licenci 7 in 8. razredov ter učenci posamezniki - vozniki koles z motorjem. Komisiji so pri izvedbi akcije pomagali strokovni sodelavci Izpitnega centra, inštruktorji avtošol, policisti Policijske postaje Domžale ter drugi, ki so korektno izvedli tekmovanje. To je bilo sestavljeno iz pisnih testov, v katerih so učenci pokazali svoja znanja o čest no prometnih predpisih in znakih ter obnašanju v prometu; znanju vožnje na poligonu, še posebej zanimiva pa je bila vožnja po mestnih ulicah.
Pregled rezultatov je pokazal, da je bilo kar pre-cej učencev, ki so popolnoma pravilno odgovori-
li na pisni test, tuđi vožnja na poligonu većini ni po-vzročala ležav, pač pa je bilo kar nekaj napak pri vožnji po mestnih ulicah. Tekmovalci so pokazali dobro pripravljenost, tuđi treme ni bilo prav veliko, saj so že pred odhodom na tekmovanje vsaj malo povadili tuđi na posameznih šolah, kjer to področ-je spremljajo mentorji za prometno vzgojo.
Eden izmed njih je tuđi g. Friderik Majhenić, ki to . podroćje pokriva že vrsto let na Osnovni soli Venclja Perka Domžale. Zelo uspešno, bi lahko rekli, saj so bili učenci te Sole med najuspešnejšimi, g Majhe-nič pa o teh tekmovanjih pravi, da prijtrtno dožive-ta tekmovanja in doseženi uspehi budijo željo, da bi Komisija za vzgojo v cestnem prometu tuđi v pri-hodnje uspešno nadaljevala z delom in s tem zago-tavljala nemerljiv prispevek k boljšemu poćutju in večji varnosti vseh generacij tako v njihovem delov-nem in življenjskem okolju kot v prometu.
JERNEJ BREGAR IN BLAŽ ZIDANŠEK
Najboljšim je skupaj s predsednikom Komisije, g. Bojanom Arhom, čestitala ter podelila pisna priznanja in le|je praktične nagrade tucii Županja Cveta Zalokar Oražem; poudarila je pomemb-nost dobre usposobljenosti mladih za njihovo so-delovanje v prometu.
Najboljši v tekmovanju Kaj veš o prometu?:
med učenci 5. in 6. razredov je zmagal Miha Gr-čar, OŠ Venclja Perka Domžale, pred Matejem Hri-barjem, OŠ Mengeš, tretje mesto pa je osvojil Vito Anžič z OŠ Rodica; ekipno je zmagala Osnovna šola Venclja Perka Domžale, pred OŠ Mengeš ter Osnovno solo Rodica;
med učenci 7. in 8. razredov je bil najboljši Blaž Zidanšek iz OŠ Venclja Perka Domžale, drugo mesto je zasedel Marko Gradišek iz OŠ Mengeš, tret-ji pa je bil Domen Gašperin iz OŠ Venclja Perka Domžale; ekipno je zmagala OŠ Venclja Perka Domžale pred f}Š Mengeš in OŠ Moravče;
med »motoristi« je bil najboljši Jernej Bregar, pred Juretom Doklom ter Juretom Poćkom iz OS Domžale.
Zmagovalca Blaž Zidanšek ter Jernej Bregar sta se pod vodstvom g. Friderika Majheniča udeležila državnega tekmovanja, ki je bilo letos organizirano v Tolminu. Najboljše se je odrezal Bla? Zidanšek, saj je osvojil odlično četrto mesto in le za dve točki zaostal za zmagovalci. Tekmovalec Jernej Bregar pa je moral zaradi smole na eni izmed ovir v spretnostni vožnji uvrstitev med najboljše prepustiti drugim tekmovalcem, o svojih vtisih iz Tolmina pa je povedal: v Tolminu je bilo zelo prijetno. Malo me je zmedel poligon, ki je bil zelo zahtevno postavljen, od tod tuđi moja smola na eni izmed ovir. Iz-pit za kolo z motorjem imam že pol leta, mladim kolesarjem in motoristom pa svetujem, da vozijo previdno in ne pretiravajo s hitrostjo.«
Tak je ludi naš nasvet. Zato mladi in manj ter bolj mladi: vozite previdno!                              V.
22
JUUJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Dobrodošli na Veliki planini!
Velika planina s svojimi naravnimi lepotami vas vabi, da jo obiščete tuđi letošnje poletje. Vedno ste dobrodošli tuđi v Domžalskem domu na Mali planini, ki je stalno odprt in redno obiskovan. Oskrbnika Metka in Stane Sušnik priporočata dobro hrano in pijaco, veliko prijetnih uric med zelenjcm in dobro počutje v domu, kjer lahko preživite tuđi dopust.
Pokličite 0609/647-523 ali na tel. štev. 061/713-523.
V mesecu maju vrtec Čebelica
Vedoželjnost otrok nima meja. Ko starši pripeljejo vsako jutro otroke v vrtec, odhitijo vsak v svojo službo, k delu, ki ga opravljajo. Različni poklici, ki jih imajo odrasli, pa so /elo zanimali našo skupino Pctelinćkov. Pokliče si lahko ogledamo na slikah, aplikatih, v knjigah, toda ni boljše-ga, kot da si to ogledamo na mestu, kjer to delo opravljaju.
Naše deklice in ludi dečki so radi
vedno lepo urejeni in k temu sodi ludi urejena pričeska. Obiskali smo frizerski salon Mira, kjer sla frizerki Nuša in Kse-nja naredili nove pričeske Špeli, Ani in Lenartu. Ostali smo jih opazovali, spra-ševai, kar nas je zanimalo in si tuđi ogledali, kaj vse potrebuje frizerka, jeana so najbolj od vsega zanimali barvni vzorci las. Skupno poziranje z našimi modeli in fri/erkami je uspelo!
V mestu smo si ogledali ludi delo zi-
darja, gospa Zdenka nas je nadišavila v pariumeriji, obiskalli smo pošto, banko, fotokopirnim.
Seveda pa so za dečke Se vedno najbolj zanimivi avtomobili. Zato smo se |X)govarjali ludi o noklirih, ki so poveza-ni z njimi. Da pa bi bolje spoznali delo avtoličarja in avtokleparja, smo obiskali delavnico Kokalj. ()gledali smo si delav-nico, orodje in pripomočke in bili smo v ('isto pravi »peči«, kjer barvajo avtomo-bile. Videli smo tuđi mešalnico barv in se pred odhodom ohladili s sladoledom.
In kaj, mislile;, bodo po pokliču naSi dečki' ko odrastejo? Avtoličarji, seveda! Toliko o poklič ih sedaj, drugo leto, ko bodo mali šolarji, pa seveda nova spo-znanja in zanimivosti.
Vzg. )ELKA KOKALJ
Hribi so
nikoli
končana
zgodba o
Ijudeh in
naravi
Sonce so obljubljali za zadnjo majsko soboto. In nekoliko vetra. V popoidanskih urah pa »razvoj kopaste oblačnosti«, vendar brez padavin. Toda, ker je naša deželi-ca pač taka, da nemalokrat na začetku Domžal sonce sije, na koncu Ljubljanske ceste pa že »dežek gre«, smo poleg vetrovke vtaknili v nahrbtnik se dežnik. Dandanes namreč ob slabem vremenu planinci ne ostajamo doma, ampak kar gremo na svoja planinska ro-manja.
»V tem primeru,« piše mladinski vodnik Borut Perošlja v knjižici GREMO SKUPAIV HRIBE (izdal jo je Mladinski odsek, PD Domžale), »cilj prilagodimo razmeram: namesto, da bi šli na vrh, gremo samo do toplo za-kurjene koče; če je hoja po gozdu, se odpravimo z dežniki; će je izbrana tura še vedno pretežka, se odpeljemo do kakšne znamenitosti, muzeja... Če smo mokri, se preoblečemo, saj imamo suhe stvari s seboj. Kdorjih nima, dobi novo izkušnjo, saj mu majico po-sodimo vodniki. Le tako se počasi na-vadimo, da slabega vremena ni. Na-vadimo se opazovati vreme in nara-vo. In tako počasi postajamo Ijudje z optimizmom in vedrim izrazom na li-cih.«
In smo se torej, optimistično na-smejani, z vedrino ter pričakovanji v očeh, v pravi planinski opremi z do-brimi planinskimi čevlji na nogah (kot je bilo zapisano na prijavnici za izlet), zbrali za blagovnico VELE, so prešteli in se še z dodatno opremo v velikih nahrbtnikih (te so si naložili vodja Mi-lan lazbec ter mladinska vodnika Maja Peterka in Rajko Mežnarić), v srednjih (te so si oprtali mladinci lernej, Špela in dva Žiga) ter v manjših, priku-pnih nahrbtnikih za nežnejša ramena triindvajset šolarjev, »zložili« v ravno prav velik avtobus in se odpeljali... tja, na rob Trnovske planote, kjer ima v Mačjem kotu pod vasjo Predmeja »burja rnlade«.
Do Cola je Milan pustil zaspance, da so še ujeli košček pretrganih sanj (za pohod v hribe je treba pač zgodaj vstati), od tu naprej se je začela »uč-na ura planinske sole v naravi«: skozi Trnovski gozd, ki je prepoln naravnih znamenitosti - globel smrekova draga s toplotnim in rastlinskim obratom, redko rastlinje, naravno okno Otlica (»Prva črka prvotnega imena Votlica seje polagoma izguliila, ime Otlica pa se je obranilo za naravni most in bliž-njo vas.« P. Skobeme, STO NARAV-
NIH ZNAMENITOSTI SUOVENIJE) -nas pelje avtobus; ob njegovem pla-notastern kraškem robu, ki strmo pada v Vipavsko dolino, pa nas bodo vodile naše noge. Oči sledijo ozki as-faltni cesti, zvijajoči se med travniki in vasmi z raztresenimi hišami: Gozd, Kovk in Otlico, ušesa poslušajo zgod-be, ki jih prebira Milan iz knjige Dušice Kunaver SLOVENSKA DEŽELA V PRIPOVEDKI IN PODOBI. In glej, avtobus kar naenkrat obstane na koncu razpotegnjene gorske vaši - Predme-je. Izstopimo.
»Vse naokrog se širi kraški svet s skromnimi njivicami, med njimi čepe v zavetrnih legah posamezne hiše. Ime kraja je nastalo izbesede »meja«, kot domaćini imenujejo gozd. Predmeja je torej kraj pred gozdom. Za Predmejoje namreč obsežni Trnovski gozd.« (J. Dobrnik, VODNIK PO TRANSVERZALI KURIRIEV IN VEZI-STOV)
Veter se je z upogibajočih se dreves spustil med našo skupino. Hlađen je radovedni burjasti potepin. Kot da je na svoji poti raziskoval votline pod-zemske ledenice pod vasjo. In nagajiv je, burjaček: iz otroških rok vleće vetrovke, preizkuša trdnost kap na gla-vah. Milanu pa trga besede iz ust. A vendar ne preslišimo razlage o spomeniku češkemu gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka, Jožefu Resslu, ki je pripravi! prve na'črte za pogozditev Čavna in Gore, trasiral pa je tuđi več čest v Trnovskem Gozdu. Kolesarski prijatelj mi je pravil da je čudovito spe-Ijana cesta iz Slokarjev na Predmejo.
Pisana vrsta nas je: prvošolčki Aljo-ša, Miha in Tine (imajo najkrajše noge in morajo zato narediti več kora-kov po isti poti, ki jo većji šolarji z daljšimi koraki hitreje prehodijo) za vodnikom Milanom; Maje se držijo dekleta Eva, Ana, )anja in najbrž tuđi kakšen fant (preveć je bilo za en dan neznanih kuštravih glavić, da bi si mogla zapomniti vsa imena); tuđi Rajko ni izpustil iz oči svojo četo planincev; mladinci pa kot zadnja straža stopijo s ceste na »Pot po robu«. Živahno se je vila »dvainšestdesetnoga« majhnih in velikih stopal po preprogasto topli travi pašnikov, mimo kamnitih zidov, širila pljuća v dišečem redkem gozdu, plezala čez žičnare električne pastirje ali se prerivala skozi zakoličene pre-hode med njimi (redke so lese, kot jih poznamo s Karavanskih ali Kamniških planin), se tihotapila mimo pasoče se živine sumljivo radovednih pogledov, si požvižgavala s ptici, občudovala cvetje (pred mesecem dni je moralo biti tu vse rumeno od cvetočega av-riklja) in si privoščila prvi počitek že pred Sinjim vrhom. Seveda, zjutraj ni bilo časa za zajtrk, zdaj pa lakota prede mreže po želodčkih. Čez slabe pol ure so noge spet poskoćne, ušesa in oči odprte od radovednosti.
Končno na skali zaželen napis; Okno. Spustimo se navzdol, do roba 20 metrov visokega in 15 metrov široke-ga skalnatega oboka. In Kako so Vo-tličani prišli do svojega okna?
»To je bilo še v tistih časih, ko sta Kristus in sveti Peter hodila po svetu. Tako gresta neki dan dol po Deželi in se ustavita tam nekje prek Čavna. Se usedeta v hlad v vodi, da se malo od-dahneta, in se pomenkujeta...« je Milan potegnil iz nahrbtnika znano knjigo pripovedk in v tišini prebiral zgod-
no s tem naslovom. Ko se skozi vedno umito okno oziraš na Ajdovšćino in druge vasice Vipavske doline s pol-krožnim koščkom modrega neba nad njimi, se začutiš nekako povezan s ča-robnostjo ljudske domlšljije. Ob njej se suhoparno sliši znanstvena resnica: okno Otlica je posledica živahnega geološkega delovanja.
In spet si zadegamo nahrbtnike na ramena, znova vzamemo pot pod noge po prijetni, še vedno razgledni slc/i  Po robu^. N-i r.izpolju so loči-
mo od nje. Še zadnji klanci - podpla-ti udarijo ob trd asfalt in - Sinji vrh. 1(X)1 m. Pri turist ični domačiji počitek in malica (kar je je še ostalo v nahrbtnikih), vmes razgledovanje navzdol in čez griče do morja ter ogled etnografske sobe.
Hribi nišo samo steže, gozd, pašni-ki, skale in vrhovi, pomislim. Niti nišo samo hoja, samotna ali s prijatelji. Hribi so nikoli končana zgodba o Ijudeh in naravi, o njunem bitju in sožitju. HELENA GIACOMELLI
Po robu Trnovskega gozda
PRED ODHODOM NA GASILSKO OLIMPIADO
Za pokal KS Dob
V pripravah na odhod na letošnjo gasilsko olimpiado so prizadevni dani Prostovoljnega gasilskega društva Dob pripravili tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Krajevne sku-pnosti Dob. Tekmovanja, ki se je odvijalo na športnih terenih ob Osnovni soli Dob, se je udeležilo 26 moških in 8 ženskih ekip iz vse Slovenije; pokazale so zelo dobro pripravljenost.
Prijetno vreme je ob mnogih gasilskih cJesetinah privabilo številne gledalce, ki so s(X)dbujali zlasti domače, zaploskali pa tuđi uspešnim drugim ekipam, ki že vrsto let prihajajo v Dob. Večina vaj je bila izvedenih bre/ napak, izreclno hitro in učinkovito, s cimer so vse štafete pokazale veliko uigranosti in dobro priprnvljenost, kar je bilo vidno ludi pri končnih razvrstilvah, saj so bile ra/likc med najboljšimi ekipa-mi zelo majhne.
Na razglasitvi rezultatov so poleg vseh udeležencev lekmovanja za Pokal KS Doba sodelovali tuđi g. Aleksander Kihtar, častni predsednik, Marjan Slatnar, predse-dnik Občinske gasilske zveze Domžale, ter g. Pavle Cerar, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob. Oba sta v pozdravnih govorih čestitala najboljšim, hkrati pa poudarila, da so prav vse ekipe prikazale izredno dobro pripravljenost, ki obeta le-
pe uspehe tuđi na gasilski olimpiadi, ka-mor ob dobski odhaja še nekaj ekip z naše okolice. Posebej prisrčno so vsi udele-ženci pozdravili ludi dobske goste, vedno dobrodošlo gasilsko desetino iz prijatelj-skeg.i I lagenbmnna, ki so tekmovali zu-naj konkurente.
Med ženskami desetinami so bila naj-boljša dekleta iz PGD Šinkov turn, pred PGD Loka 2 ter PGD Begunje. Med moš-kimi deset inami je zmagalo PGD Štreklje-vet: pred PGD Šmartno'na Pohorju; to je imelo sicer enako število točk kot prvo-uvrščeni, so pa bolje opravili drugo vajo. Tretje in četrto mesto sla z.isedli (lomači ekipi, zelo dobro pa se je uvrstila ludi {'kipa PGD Kova, bila je šesta. Tako je velik pokal KS Dob ponovno odšel v Streklje-ver, za gosle i/ Hagenbmnna pa so div macini pripravili spominski pokal.
Tradicionalno tekmovanje za Pokal KS Dob je popolnoma uspelo in, kol je po-udaril g. Pavle Orehok, predsednik dob-skega društVi), ludi pomagalo, da bodo dobski gasilci dobro pripravljeni odšli na gasilsko olimpiado. Ob tej priložnosti se je ob koncu razglasitve rezultatov, kateremu je sledilo clružabno srečanje, zahvalil vsem sponzorjem, ki so s svojimi prisjjevki pomagali, da Dobljani dobro pripravljeni odhajajo na Dansko. Srernol                V.
Vse več potreb po gorskih vodnikih
Za naše gore velja, da so sorazmerno varne in vćasih že kar preveč preprežene z dobro vzdrževa-nimi in markiranimi potmi. Vendar nas crne kronike obćasno vseeno opozarjajo, da hoja po njih le ni bre/ nevarnosti. Reševalci ob tem omenjajo, da se precej povečujejo tuđi apetiti naših ljudi, saj se ne zadovoljujejo več le s pohodi po nadelanih poteh. Vse več je takih, ki si želijo še kaj več - lakih, ki ho-čejo pustolovščin po brezpotju, ki želijo še kaj pre-plezati, se spustiti s smucmi z vrha kake gore, da o tistih, ki razmišljajo o spustih z vrhov s padali, zma-ji, kolesi, ali po deročih vodah s kajaki in drugimi plovili, ne govorimo. Vse več pa je tuđi takih, ki želijo odkrivati še nove gorske svetove, daljne gorske verige in spoznavati care trekingov in odpravarstva.
(jsi množičnega socialistićnega planinstva, ko smo podirali rekorde v številu udeležencev na kakem izletu, so minili. Ljudje postajajo vse bolj sladokusci, ki želijo spoznati tuđi čar bivakiranja pod milim netom ali spoznavati naravo v vsej prvobitnosti.
Spremenila se je tuđi vodniška organizacija
Ni čudno, da se v zadnjem času povečuje povpraše-vanje po uslugah gorskih vodnikov, saj so le ti usposob-Ijeni za vođenje ljudi po zahtevnejših vrhovih in poteh. Spremenila se je tuđi vodniška organizacija, saj so se vča-sih kar vsi po vrsti, ki so že kdaj videli vrv ali bili na Triglavu, počutili usposobljene za vođenje po gorah. Ni čudno, da je prihajalo do nesreč naših planincev na Mont Blancu ali drugih zahtevnih vrhovih v Centralnih Alpah.
Po novem je točno določeno, kakšno turo lahko vodi posamezen vodnik. Najvišja stopnja vodnikov na lestvi-ci vodniškega izobraževanja so gorski vodniki. Teh je v Sloveniji nekaj nad 50, ker pa imamo hkrati nekaj manj kot 200 planinskih društev, je jasno, da gorskih vodnikov primanjkuje, še zlasti zato, ker ti lahko vodijo tuđi druge stranke, ki nišo v planinski organizaciji.
V Domžalah je nekaj izkušenih planinskih vodnikov, gorskih vodnikov pa po naših podatkih ražen laneza Až-mana in Staneta Klemenca, ki zdaj živi v Ljubljani, ni. Vse pa kaže, da se jima bo kmalu pridružil še naš znani alpinist janez Jeglič.
Stroga merila za kandidate
lane/, ki ga vsi poznamo po odličnih uspehih v svetov-nih gorstvih, je lani opravil sprejemne izpite za šolanje za gorskega vodnika. Pred strogo voclniško komisijo, v kateri
rah v poletnih razmerah, v snegu in ledu, znajti se morajo v kopnih in poledenelih stenah, obvladati morajo reševa-nje s helikopterjem in klasično... Kili morajo strokovnjaki za ćelo vrsto spretnosti in znanj, na primer za orientacijo, |K>znati pa morajo tuđi psihologijo in vedeti, kako spod-bujati in motivirati klienle. lanez je doslej opravil vse /a-htevane preizkuse in kol kaže, mu bo uspelo opraviti ludi končne izpite.
Pravi, da je vodnišlvo povsem novo poglavje v njegovem gorniškem življenju: »To je nekaj čislo drugega. Kot alpinisl sem mogoče preplazal dosti več: in zahtevnejših smeri kot moji sedanji učitelji, vendar me ti učijo tuđi stvari, ki jih doslej nisem poznal. Nisem na primer vedel došli stvari s |xxlročja psihologije vođenja. Počutim se, kot bi se na primer počutila Mateja Svet, če bi morala na fakultelo a šport. Osvojila je že ćelo vrslo kolajn in laskavih naslo-vov, ve, kako se da hitro smucati, mogoče pa ne ve, kako druge učiti smučanja. Dobro poznam ležave plezanja in kako jih premagali, naučiti pa se moram, kako pripraviti kliente, da bodo te težave premagali in da jih bom varno pripeljal m cilj.
Rad bi tuđi poudaril, da gre pri nas za drugo generacijo gorskih vodnikov, l'rejšnja generacija je morala izpolnje-vati zahteve, ki jih je postavljala naša slovenska vodniška organizacija, zdaj pa želimo naše vodnike včlaniti v med-narodno gorsko vodniško organizacijo, zato so merila pri-lagojena njihovim normam. Naše izpite in izpopolnjeva-nje nadzorujejo tuđi vodniki iz drugih dežel.«
Janez ima v ognju Se več želez .
lane/ pa ima hkrali še druge nacrte, leseni se namera-va udeležiti odprave na Himalajo, kjer naj bi v 2.200 m visoki ledeni steni Everestovega soseda Nuptseja preplezal prvenstveno smer, hkrali pa želi opraviti ludi izpite za gor-skega reševalca, kjer je še vedno pripravnik. Izpita za re-ševalca še ni opravil, ker je bil vedno, ko so bili tečjai in iz-piti, na odpravah. Zdaj je zaposlen v š|X)rtni čeli slovenske vojske, kjer ga največkrat potrebujejo kot demonstra-torja in za pomoč pri usposabljanju elitnih vojaških oddel-kov, ki prihajajo na urjenje v naše hribe, hkrati pa na oh-činski ravni vodi ludi enoto civilne zaščite za gorsko tehniko. Enota se uposablja za delovanje v goralih predelih, uposobljena pa je ludi za reševanje in |x>m<x' v višjih stav-bah in tam, kjer lahko priđe do veljave gorniško znanje, če povemo, da lane/ ob lem še zida hišo in je dotx>r očka, [X)tem je jasno, da mora čas, ki mu je na voljo, izkoriščati do skrajnosti premišljeno.
M1RO ŠTEBE
Janez Jeglič na svoji umetni steni za plezanje med treningom
so bili opazovalci tuđi iz drugih alpskih dežel, so morali kandidati, ki so izpolnjevali vse zahtevane pogoje, na Črnem Kalu preplezati po dve plezalni smeri, naslednji dan pa so morali pokazali svoje sposobnosti in znanje še med vzpo-nom na Mojstrovko in turnim smučanjem i njenoga vrha. janezu je še z nekalerimi kandidati uspelo premagati prvo oviro, nato pa se je začelo triletno šolanje, med kalerim morajo kandidati za vodnike opraviti več tečajev, skupnih tur in izpopolnjevanj. Na ledeniku pod štiritisoćakom Ortler-jem so morali opravili ledeniški tečaj, na območju Gross Ve-nedigerja so vadili tehniko turnegn smučanja in plezanja v kopnih skalah, na Komni so en teden trenirali zimsko tehniko, v stenah nad Vršičem in v še nekaterih drugih stenah pa so vadili vodniško tehniko v kopni skali.
Vodniki morajo biti kos vsem razmeram
Bodoči vodniki morajo dobro obvladati gibanje po go-
Domžale
/tamnik
JULIJ MALI SRPAN
23
VREDNI SPOMINA
Lojze Mav (1898-1977)
Lojze Mav se je rodil 21. juni-ja 1898 v Grobljah pri Domža-lah. Gimnazijo je dokonćal v Skofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljane. Tam je dobil osnovne glasbene nauke. Poleg petja se je ućil Se violino, klavir, harmonij, klarinet in ćelo. Bogoslovje je študiral na Teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1924 posve-čen za duhovnika. Po novi maši je stopil k lazaristom. Nekaj let je kot misijonar deloval pri sv. Jožefu nad Celjem. Leta 1930 so ga predstojniki poslali v Beograd, na Čukarico. Ljudje se ga spominjajo kot dobrega pridigar-ja, vnetega spovednika, pevcem pa bo ostal v spominu kot priljubljen komponist.
Vse Mavovo pastoralno delo bo pri Ijudeh šio kmalu v pozabo. Po-
zabile se bodo njegove pridige in govori, ki jih je sestavljal z njemu značilno preprostostjo in razumljivost jo. Za vedno bodo zakrite oseb-ne izpovedi, ki jih je imel s številni-mi Ijudmi. V zgodovini slovenskega naroda pa bo Lojze Mav ostal zapisan kot skladatelj in komponist.
Lojze Mav ni imel nikakršne posebne formalne glasbene izobrazbe. Vse, kar je skomponiral, je sad nje-govega izrednega talenta. V Mavo-vem glasl)enem opusu ni najti kakš-ne izvirnosti. Med njegovimi skla-dabami, ki jih je skomponiral na začetku svoje glasbene poti, in tistimi, ki stojijo na koncu, ni bistvene razlike. Vse je podobno, lehnični in slogovni prijemi. Njegovo ustvarjal-no dejavnost odlikuje izpovedna neposrednost, doživljajska prist-nost in slovenski melos. To pa so
90 let g. Vide Merhar
9. junija letos je gospa Vida Merhar iz Kersnikove ulice v Domžalah praznovala svoj 90. rojstni dan. Domžalčani jo po-žnajo kot vdovo dolgoletnega domžalskega učitelja in slikarja Milana Merharja, v Lukovici, kjer je bila rojena in preživela tuđi svojo mladost, pa kot Sla-parjevo Vido.
Mama gospe Merharjeve je bila Frančiška Ksaverija Vever, vendar je pod tem imenom ni nihče poznal, saj so jo vsi klicali »gospa Verca« ali »gospa Vera«. Vera Vever, hči zna-nega lukovškega posestnika in go-stilničarja Martina Veverja - Slapar-ja, je odraščala v hiši, kjer je bila že Od davnega gostilna. Zaslovela je se zlasti v rasu, ko je pri Slaparju go-spodaril Martin Vever. V tej gostilni se je v času, ko je odraščala mati gospe Merharjeve, Vera Vever, zbi-rala lukovška inteligenca na čelu s Pisnteljem lankom Kersnikom. Gospa Merharjeva še hrani spominsko knjigo svoje matere Vere, v katero je Janko Kersnik zapisal 25.8.1890 naslednje verze:
VERA huduje se,
VERICA smeje,
VERČEK edini p<),
srca ogreje.
Leta 1891 se je Vera Vever porobila z višjim železniškim uradnikom Gustavom Vidicem in za poldrugo desetletje zapustila rodno Lukovico. Sele leta 1905 se je vrnila na svoj dom v Lukovici, ker je že ostareli °če Martin ostal sam s svojo ženo parijo, staro mamo gospe Merharjeve in ni več zmogel voditi ne ravno majhne kmetije in dobro obiska-n<? gostilne. Tako se je Vera Vidic s svojim mozem in tremi otroki - sinom in dvema hčerkama - vrnila v Lukovico in tu 9. junija 1907 rodila svt>jega zadnjega otroka, danes de-vetdesetletno Vido.
Malo več sem napisal o mami Sospe Merharjeve, ker mama gospe Merharjeve svoji hčerki Vidi ni-bila samo najboljša mama, ampak tuđi n#)oljša prijateljica. Šk   . Gospa Vida Merhar je v Lukovi-« Cl Preživela svojih prvih 33 let življega- Usoda je tako hotela, da je le-K la 1932 Vera Vidic ostala sama s
svojima dvema hčerkama, Minči in Vido: ze leta 1908 je gospe Merhar-jevi umri stari oče Martin Vever, leta 1916 sestra Anči, pet let kasneje stara mama Marija, leta 1931 oče Gustav in naslednje leto še brat Gusti. Tako je na ramena takrat 25-letne gospe Merharjeve in njene 64-letne mame Vere padla vsa odgovornost za vođenje Slaparjevega posestva in gostilne, ker starejša hčerka Minči se je odločila za poš-l.irski poklič in je kot pogodbena |X)štna upravnica vodila pošto v Lukovici od leta 1929 do 1945.  x
Gospa Vida Merhar je po končani osnovni soli odšla v Ljubljano in tam končala trgovsko solo. Po kon-čanem šolanju se je vrnila na svoj dom in se posvetila (lomači gostilni. Postala je gostilničarka z dušo in telesom, svoje delo je opravljala z Ijubeznijo in še danes se rada spo-minja časov, ko so začeli prihajati prvi letoviščarji, ne samo iz Slovenije, ampak tuđi iz drugih delov pred-vojne kraljevine Jugoslavije. Žal je bila gospa Merharjeva tuđi zadnja gostilničarka v nekdaj daleč naokoli znani Slaparjevi gostilni.
Slaparjeva Vida je postala gospa Merhar leta 193Z Svojega moža, Milana Merharja, znanega učitelja in slikarja - samouka, je spoznala leta 1935 in dve leti kasneje sta sklenila v šišenski cerkvi Sv. Frančiška v Ljubljani zakonsko zvezo, ki je trajala več kot pol stoletja.
Kaj je do svojega moža čutila, mi je med enim od pogovorov pove-dala z enim stavkom: Med skupnim življenjem je spoznala, da njen mož Milan ni bil lep samo po svoji zuna-njosti, ampak tuđi po svoji notra-njosti.
Po poroki sta zakonca Merhar ži-vela v Lukovici. Tu se jima je rodila leta 1938 hčerka Marjeta. Že takoj po poroki sta pričela graditi hišo v Domzalah; vanjo se je družina Merhar preselila leto dni pred začetkom 2. svetovne vojne in v tej hiši živi gospa Merhar še danes.
Kljub temu da gospa Vida Merhar sploh ni želela, da bi o njeni devet-desetletnici kaj napisal za bralce »Slamnika«, pa moram napisati še naslednje: v življenju še nisem srečal tako čile devetdesetletne gospe in tako prijetne sogovornice. Ce se s kom pogovarja, ne mara slepomišenja m rada reče bobu bob. Bolj kot vse do-brine tega sveta ceni poštenost, ne prenaša pa krivice in samohvale.
Gospa Vida Merhar, ostanite tuđi v bodoče takšni, kakršni ste bili v svojih dosedanjih devetdesetih letih življenja! Želim si, da bi vas lahko obiskal takrat, ko boste praznovali svojo stoletnico, seveda, če jo bom sam dočakal. Da jo boste dočakali vi panedvomiminvamtoizvse-J srca želim.    JANEZ KRAMAR
vrednote, ki v cerkverji glasbi po-menijo več kot hlađen akademi-zem in formalna popolnost skladb. Take skladbe človeka ne pustijo ne-prizadetega.
Mav je znal zajeti vsebino vsake dobe bogoslužnega leta. Zveličar pri-di k nam na svet (adventni čas) Božična noč, Svetonočna blagovest (božični čas), Svete lezusove rane, Na Oljski gori je Gospod, Zemlja in nebo vzdihujeta (postni čas), lezus premagavec groba, Raduj se, Kraljica nebeska, Vstajenje Jezusa pra-znujemo, Zapoj veselo o kristjan, Zveličar je iz groba vstal (velikonoć-ni čas).
Skomponiral je kar sedem latinskih maš in sedem Requiemov. Tu velja-, omeniti njegovo Pastoralno maso, v kateri je zbral najlepše na-peve, kar jih premorejo slovenske božične pesmi ler jih poveza I v skladno celoto. Prav v tej maši se kaže Mavova glasbeno-ustvarjalna izvirnost. Med njegove najlepše stvaritve pa spadajo Marijine pesmi. Izdal je kar ćelo vrsto teh zbirk: Vzdihi po Mariji (14 Marijinih pesmi), Roži Mariji (15 Marijinih pesmi), Mati objokanih, Tebi Brezma-dežna, za tvoje leto, Ave, sijajna zornica, Pozdravljena, zemlje ti blagoslov, V nazareški hišici, O mati či-stega srca, Marija, stvarjenja si dika zares, Ko sveto jutro, Bodi nam pozdravljena, V dušo mi sije, V tvo-jo hvalo, Priprošnjica.
Poleg Marijinih zbirk je Mav izdal še nekaj zbirk obhajilnih pesmi (Blažena jutra) in evharističnih pesmi (Ave jezus, Bodi češčeno Rešnje te-lo, Dobri lezus, Evharističnemu kralju, Moli zemlja in opevaj, O kam, Gospod, Pesem, slovesno dvigni se, Pred tabo klečim, Tiho moli cerkev vsa). Uglasbil je tuđi vrsto prilož-nostnih pesmi, ki so izšle v drugih zbirkah. Veliko pa je tuđi lakih pesmi, ki nišo nikjer objavljene in ne nosijo njegovega imena.
Značilnost Mavovega komponi-ranja je njegova ljudskost. Že takrat, ko je še živel, so nekatere njegove pesmi postale ljudske. V njih se kaže Mavovo izredno čisto ćustvo do Marije, ki preko glasbe prehaja na pevca. Naj omenim samo: Marija, mati moja, Mati moja, venec ple-lem, Lučke gorijo in pesem, na katero je bil najbolj ponosen, Dajte hribi in doline. »To skladbo sem napisal še kot student teologije. Ko sem nekega dopoldneva prišel od preda vanj že ob deset ili dopoldne, sem na podstrešju pri lazaristih pesem najprej zapel, potem zapisal in zvečer jo je zbor že znal zapeti.« Sčasoma pa je ta pesem postala ljudska. Takšna glasbena pot kaže samo na eno. Mavove pesmi so skladatelja preživele in med našim rodom bodo živele tuđi takrat, ko bo spomin na skladatelja popolno-ma ugasnil.
»Melodije so mu kar privrele iz srca, zato bi lahko rekli, da je kom-poniral bolj s srcem kot z glavo« (Tome).
Š.R.
Uredništvo glasila Slamnik
obvešča vse
bralce, da lahko
oddajo svoje
prispevke
najkasneje do
10. dne v
mesecu.
Organizatorje
raznih prireditev
pa prosimo, da
nam do navedenega
datuma
sporočijo datum, kraj in čas prireditve.
BIVŠI DOMŽALSKI KAPLAN - DIPLOMAT
Ivan Jurkovič-
svetovalec v
državnem tajništvu
Leta 1976 je bil Ivan Jurko-vič imenovan za domžalskega kaplana. Mnogi se ga spominjajo kot odličnega pridigarja in prijetnega spovednika. Za vsakega je imel pripravljeno spodbudno besedo. Posebno mladim je ostal v lepem spominu. Pod njegovim vodstvom je verouk postal dopolnilni pouk. K temu pouku so prihajali vsi, tuđi tišti, ki se jim še sanjalo ni, kaj pomeni verouk. Ob tekoći katekizemski snovi je odgovar-jal na šlevilna vprašanja iz fizike, kemije, matematike in tuđi na moralna vprašanja.
S tako obsežnim spioš/iim znanjem nam je dal vedeti, da duhovnik ni samo tišti, ki se znajde v teologiji, ampak se od njega zahteva nekaj več. Mladim je bil tovariš, prijatelj in vodnik. Pripravljen je bil odgovoriti vsakemu, ki ga je poslušal. Ob njem si začutil, da je na delu Bog. Zanos, s katerim je govoril, ni bil ćloveški, ampak Božji. Ivan je bil ves potopljen v Boga.
Ivana Jurkovića je 15. avgusta 1980 takratni škof poslal študirat v Rim na papeško diplomatsko solo. Studij je končal z odliko (summa c um laude) in zagovorom doktorske disertacije.
Prvo diplomatsko službeno me-sto je Ivan zasedel v Seulu v Južni Koreji. Bil je tajnik nunciature. Po nekaj letih je odšel v Mehiko in od tam v Moskvo. Papež lanez Pavel II. je 1. maja letos Ivana imenoval za prvega svetnika nunciature -Consiliarium nuntiaturae primae classis. S tem imenovanjem je msrg. lurković dosegel vsa uradna napredovanja, povezana z diplomatsko službo pri Svetem sedežu.
Msrg. dr. Ivanu lurkoviču čestitamo ob imenovanju in mu želimo še naprej obilo uspeha in Božjega blagoslova.
ŠTEFAN ROZMAN
Slika je podobna tebi
Svetilka tvojega telesa je oko.
Kadar je tvoje oko zdravo, je svetio tuđi vse tvoje telo, će pa je bolno, je tuđi tvoje telo v temi. Lk 11,34
»Na otvoritvi razstave Likov-nega društva Petra Lobode, ki je bila sredi maja, sem začutil, koliko ljudi je v temi. Vedno bolj se mi dozdeva, da smo na osamlje-nem otoku: Magdalena, Asta, Ida, Nevenka, Danica, Marjana in midva z (ožetom,« komentira odziv na razstavo Danijel Fug-ger, akademski slikar in mentor društva.
»Pa vendar nam je vsem v pravo veselje ustvarjati, žareti in se vklap-Ijati v skupno luč ustvarjanja skozi vse leto po letnih časih. Pozimi se ukvarjamo z likovno teorijo. Pro-učujemo pravilnost risanja globine, perspektive, studiramo kompozicijo, ravnotežje slike in se poglablja-mo v mešanje barv. Spomladi vse prenesemo na platno ali risalni list, jeseni pa nas bogastvo barv, ki nam jih narava ponuja, prevzame do zadnjega diha.«
V čem je razlika med vašim društvom in drugimi širom po Sloveniji?
Veliko društev ima svoj stil in svo je prepoznavanje. Mi v soli likovne ga ustvarjanja dopuščamo, da se posameznik individualno razvija. Ne posiljujem s svojimi mnenji in videnji. Res je, da velikokrat komu slika ne gre in ne gre. Vćasih je potrebna samo pikica in s slikanjem lahko nadaljuje. Blokada je premak-njena. Domišljija in občutja imajo prosto pot. Vendar pa takoj prepo-znam dela naših članov društva. Za-čutim jih.
Kaj lahko rečete za dela ge. Magdalene Križnar?
Zanimajo jo akvareli. Pravi, da so lahko tako sanjski. Gozd, hribi, trav-niki se ne morejo skriti pred njenim čopičem. Med potjo iz Kranja, kjer prebiva, v naše društvo v Domžale se mnogokrat ustavi in skicira motive. Naravo začuti in doživi, obsu-ta z mnogimi vtisi in barvami nara-ve.
Po čem bi prepoznali dela ge. Aste Perko-Stante?
Ljubi pokončne motive. Prevla-dujejo cerkve, kozolci, graščine. Arhitektura preteklih obdobij jo je ze-lo prevzela. Njene slike govorijo.
Ime ge. Ide Rebula se že dol-go pojavlja na likovnem področ-ju.
Skoraj bo že štiri desetletja, odkar sem izvedel za njeno likovno na-darjenost. Želei sem jo spoznati in jo spodbuditi k njenemu ustvarja-nju. To mi je tuđi zelo dobro uspe-
lo. Prvi dve njeni deli sta že pred letom 1960 viseli na stenah občinske-ga poslopja v Domzalah. Od takrat je postala že prava boemska realist-ka. Veliko se posveča slikanju starih zidov, ki dajo slutiti svojo preteklost, kot rada pripomni.
Dela ge. Nevenke Semeja se mi zdijo, kot bi gledala pokrajino...
Čuti se izredna navezanost na naravo. Vendar to ni fotografija. V sliki je njeno občutje, čutenje do na-rave. Tuđi konji so njena Ijubezen.
Ostali sta nam še dve članici, ga. Danica Smrdel in ga. Marjana Tavćar.
Gospa Danica je sprva risala zelo dekorativno. Vedno pogosteje najde tuđi pot do narave, od kate-re tuđi rada pobegne v svoj svet do-
ob tolikih barvah, ki slikarju napol-nijo obe roki z delom. Tuđi takšna raznolikost opazovanja je dobrodošla /a rast nas vseh.
Je lahko slikanje tuđi zabavno?
Mnogi pripetljaji nas spravljajo v smeh. Ko se sredi poti postaviš s svojim stojalom, bo na tej poti za-gotovo stekel gost promet. Na kmečkem dvorišču morajo naši umetniki zelo paziti na svoje barve, saj kaj kmalu postanejo menu za domaće kokoške. Mnogokrat nam pomagajo pri slikanju tuđi manjše živali, kot recimo mušice. Slike so jim tako všeč, da rvjćejo več stran. Posebno veselje je slikati krave. Na-vadno se približajo in kot da bi pozirale. So pać radcivedne in samo -krave.
življanja slike. Vesel sem te njene pristnosti. Sicer pa ima rada moćne kontraste. Njene barve so žive: rde-ča, vijolična, crna, rumena...
Gospa Tavćarjeva je bila sprva pravi simpatizer teme. Tako je pač čutila. V njenih delih so bila le ma'jh-na svetla urbana dela. Njena barv-na skala je sedaj že precej svetlejša. Prihaja k luči in uspešno barva temo s svetlimi toni. Včasih še nagajivo pokaže visoki horizont na sliki (malo neba).
Pristala sva pri edinem moš-kem, ki vam pomaga na sa mol-nem otoku vzpostaviti ravnotežje med spoloma.
Naš Jože je sicer kipar, vendar ga je slikarstvo že prevzelo. Ob dolo-čenih situacijah se opazi, da imamo med seboj nekoga, ki vidi in doživ-Ija malo drugače kot mi, bolj plastično. Ko smo v Arboretumu iskali ustrezne motive za slikanje, sem takoj začutil njegovo drugaćnost. Bila je to anatomija suhega drevesa
Vsa stvar lahko postane skoraj neverjetna in brezizhodna. Pokojni Tonček Ravnikar je nekoć slikal zelo staro hišo. Ko se je po kosilu vr-nil k sliki, je ugotovil, da je ne more nadaljevati, saj se je hiša medtem podrla.
Člani društva so redni udele-ženci na Ex-temporu.
Za to priložnost nam posreduje-jo zelene motive. Potem gremo na teren in ustvarjamo. Žal je vedno manj ljudi na terenu in tako tuđi ko munikacije. Veliko jih ustvarja kar v zaprtih prostorih. Mi želimo v naravi čutiti in izlivati svoja ćustva. Sicer pa se tuđi redno dobivamo v soli li-kovnega ustvarjanja vsak ponede-Ijek na OŠ Domžale.
Se naprej vam želim veliko uspe-hov in na svidenje naslednjo po-mlad na 25. obletnici društva.
DARINKA GRUM
24
IULIJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
5. tradicionalni
gorski tek slovenske vojske
Območno poveljstvo Slovenske vojske Domžale je tuđi letos v začetku junija, organiziralo tradicionalno odprto prvenstvo SV v gor-skem teku. Tekmovanje se izvaja kot spomin na dogodke v juniju leta 1991. Kakor prejšnja tekmova-nja je tuđi letošnje potekalo s po-mocjo Kolesarskega kluba Kamnik, Gorskih resevalcev in Planinskega društva Kamnik, Športne zveze Domžale ter mnogih drugih, pred-vsem pa generalnega pokrovitelja prireditve Induplati trade.
Tekmovanja so se udeležili tuđi predstavniki Avstrijske vojske, kar je rezultat sodelovanja med 5. pokrajinskim poveljstvom Ljubljana in povelj-stvom iz Dunaja. Vsakomur, ki se vsaj Ijubiteljsko ukvarja s planinarjenjem, povedo veliko rezultati blizu ure, ki so ga dosegli najboljši posamezniki na progi med Piknik centrom »Pri Jurju« ter kočo na Kamniškem sedlu v dol-žini 10,3 km ter premagano visino blizu 1200 m. Seveda so morali tekmo-valci in tekmovalke premagati tuđi pot v dolino, ki pa ni veljala kot rezultat. Naj naštejemo le najboljše v po-sameznih kategorijah, čeprav so bili
zmagovalci vsi, ki jim je v limitnem času uspelo premagati to naporno pot. Vsi so tuđi prejeli posebno medaljo. Najboljši pa so bili: MATAK Robi, KOLMAN Miran, LOTRIČ Rajko, JAV-NIK Gregor, LEBAN Vilijan, DANGL VVerner, ZUPANČIČ Marjan, ROGELI lože, PODVRŠNIK Martina, PRIJATELJ Matej, TROBEC Marija in GRM Olga. Ekipno so bili najboljši vojaki na služenju v MNZ, pred solo za častnike vojnih enot in 760. artilerijskem bata-Ijonom.
Priznanja najboljšim, plaketo gor-skega tekača so podelili predstavnik GŠSV polkovnik Bojan Končan, po-
Spominska pot vojne za Slovenijo
V sklopu jesenskih aktivnosti Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo obveščamo vse svoje člane in zainteresirane obća-ne, da borno v septembru organizirali pohod, imenovan »Spominska pot vojne za Slovenijo« na našem območju.
Ta bo potekala na območju vseh štirih občih - v treh etapah, v skupni dolžini cea 76 km.
Na najpomembnejših lokacijah, ra-
jonih, toćkah bodo udeležencem po-hodov spregovorili udeleženi častniki, vojaki in drugi sodelujoči, ki bodo predstavili natančen in Verodostojen opis poteka tistih dogodkov, ki so za-znamovali kraj in lokacijo z dogaja-njem, ki je bilo v času junijsko-julijske vojne za Slovenijo v let 1991 na našem obmoćju pomembno.
Vsi pohodniki po Spominski poti vojne za Slovenijo bodo po zaključku vseh etap in spominskih točk prejeli spominsko priznanje za opravljeno dejanje.
Podrobnejši nacrt in potek posa-meznih etap in prijav bo objavljen v občinskem glasilu »Slamnik«.
Izvršni odbor ZVVS Domžale
AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL FUGGER (3)
S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega
lesenski meseci v drugem razredu gimnazije so hitro minevali. Iztekalo se je prvo polletje pouka in z njim tuđi leto 1940. Presto-pili smo v novo leto 1941. Še sliSim očetov glas, ko je rekel: »Fant-je, vojna bo.« Vse nas je sprelelel neki strah. Tuđi mamin obraz je bil zaskrbljen, ko nas je pogledala. Okoli nje nas je stalo pet fan-tov.
Bolj ko se |e hii/al.i poml.id, huli se ie med ljudini ('ulil nemir. SIK.ili smo dnevna |.K)r<M il.i. Liku \omk i \:i-                   ' ''jpske flr/.tvo in jih /-ivd.ijif. Ne-
ki (Vh, kl ie I Kl i r.is unci pred,i\                   ■•■.il.ih. je lekel: »Nern< i so /.isedli
nas in na vrsti ste /<l\\ vi -
In Mko je h;di bili > V !'.i(Un.i/i|[ si |e /, i< < u > i ni/! u'no s| >r, isov.inje vseh pred-inetov. Hli/,i! se je rnesec . ipnl. Povsod se je /e govorilo o vo|ni
N.i i vetno nedeljo se je lo ludi /godilo. Nenici soprekor.ic ili naše tneje. Za-čel<» se je voin.i
ki) snio se pnpelj.ili s Kainnii'.inom v I |ulil]<tno, snio vs,ik dan sliš.iii po uli cah /cio ^Lisne /vonrnike / vo|.iski!in m.irsi. Bunio in lurobno |e odmev.il.i ta t',odh.i od st.ivb. I jnbij.m.t in / M|o vs.i Slovenija |e liil.i ri.i pr<ii;u stirilelne II. svotovne vojni.1.
Na Veliki pefek 1941 so noinsk.i lel.il.i štuke bombardir.il.> r,)di|sko post.ijo v Domžaldh.
V gimnaziji smo že aprila duljili predčasno šolsk.i spri«'ovala. Zakljućil sem drugi razred.
Italijani so zasedli Ljubljano, Nemci pa Domžale. Roka i>jv,\ |e bila meja. Savski most v Črnučah je bil zaprt.
III. državna gimnazija v Ljubljani je postala nedosegljiva.
Začela se je okupacija Slovenije.
Jeseni smo se morali vpisati v prvi razred nemSke meščanske Sole. (Haupts-chule), ki je stala zraven znane Kebrove gostilne v Domžalah. (To solo so pred leti podrli in zdafstojijo tam stanovanjski bloki).
Ves pouk je bil v nemškem jeziku. Učili so nas samo nemški učitelji in učiteljice.
Tretjega septembra 1941 so Nemci ustrelili pod Šumberkom deset talcev. Z dvorisča na Savski cesti 7 smo pretreseni slisali odmeve strelov nekako ob sedmih zjutraj.
Mojega devetnajstletnega brata Zorislava so julija 1941 gestapovci aretirali v Dravogradu. Po enem mesecu mučenja je bil prepeljan v zloglasne Begunje in marca 1942 likvidiran.
Minevala so strasna vojna leta. Prave mladosti nisem imel. Živeli smo v strahu in grozi.
Na skriti radijski detektor na slušalko smo poslušali racJio London in Glas Amerike.
Nikdar ne bom pozabil, ko smo 1944. leta ujeli novico, d.i se je začela invazija amerisko-angleskih čet v Evropo in to na frjncoski obali. Letel sem iz podstresja s to novico k našemu očetu v kuhinjo in za trenutek smo bili vsi sreč-ni. Toda težki čaši so morali se preteči, da je napočil tišti efeveti maj 1945.
Če se spomnim nazaj na nemško Solo in na pouk v njej, se vedno spominjani učitelja za risanje. Pisal se je Oberrauter. On je že takoj v prvem razredu meSčanske sole opazil, da sem rad in veliko risal. Učitelj je bil odličen akvarelist. Ponudil mi je nesteto prilik, da sem risal v sobi njegovoga kabineta veliko dopoldnevov. Se več. V mojem razredu je razglasil eno solsko klop za učence - umetnike, po nemško »Kunstlerbank«.
V njej smo stalno sedeli učenci, ki smo dobro risali: Horut lurk iz Lukovice, Jože Gostinčar iz Doba, Štefka KoSirjeva (zdaj Štefka Petrič), akademska kiparka iz Stoba in jaz. Spomnim se, da me je učitelj risanja velikokrat, ko bi ja/ moral pisati Solsko matem.it K'no nalogo, poklical v svoj kabinet in sem sko/i okno risal naravo
Kakor so bila vojna leta težka in grozljiva, sem jih ja/ doživljal kol bolclieti fant, z barvami in čopiči. Saj sem vsa leta v soli in posebno doma s,imo ris.il in barval in svet barve me je očaral in osvojil.
Mama me je enkrat vprasala, kaj bom, ko bom velik. Odgovoril sem ji: »Slikar«. Odgovorila mi je: »Slikani so skoraj vedno lačni.« »Bom pa se ja/«, sem |i odgovoril.                                                                                JURE BERLOT
(se nadaljuje)
veljnik 5. pokrajinskega poveljstva brigadir Marjan Balant ter poveljnik 55. Območnega poveljstva SV Domžale podpolkovnik Dominik Grmek, ki je najbolj zaslužnim za dolgoletno sode-lovanje pri pripravi in organizaciji po-delil tuđi zahvale Območnega poveljstva SV Domžale.
29. MAJ - PRAZNIK MENGEŠKE OBČINE
Dva tedna kulturnih in športnih prireditev
V mengeški občini že drugo leto praznujejo občinski praznik na dan, ko se je v Mengšu I. 1830 ro-dil pisatelj in etnolog Janez Trdina. Na predvečer obletnice njegovega rojstva je bila ob njegovem spomeniku na Trdinovem trgu posebna spominska slovesnost. Kulturne in športne prireditve v okviru praznika pa so se vrstile kar dva tedna. Osrednji dogodek je bila Slavnostna seja občinskega sveta 29. maja v Kulturnom domu Mengeš, na kateri so bila prvič pode-Ijena Priznanja Obćine Mengeš.
Spominska slovesnost ob spomeniku Janezu Trdini se je pričela s pose-
OB DNEVU IZCNANCEV
Obisk nekdanjih zbirnih taborišč
Blizu sto članov Društva iz-gnancev Domžale se je ob 7. juniju - Dnevu slovenskih izgnan-cev - udeležilo celodnevnih slo-vesnosti, ki so bile pripravljene v okviru ljubljanske koordinacije društev, kamor spada tuđi domžalsko društvo.
Skoraj iz vsakega kraja,od koder so bili pred več kot petdesetimi leti izseljeni prebivala nekdanje Ob-čine Domžale, je prišel kdo, da obudi spomine na zbirni taborišći Škofovi zavodi Šentvid in grad Go-rićane, od koder je bilo v letih od 1941-1945 v različna nemška tabo-rišća odpeljanih več tisočSloven-cev. Pridružilo pa se nam je tuđi veliko nekdanjih izgnancev iz Posav-ja, ki so po vojni našli svoj dom na našem območju.
Naša prva postaja so bili lepo obnovljeni Škofovi zavodi, v katerih je danes gimnazija; v njej se šola več kot 600 srednješolcev, za del od njih so v okviru nekdanjih zavodov uredili tuđi prijetim urejen internat. Po pozdravu g. Franca Matka, pred-sednika ljubljanske koordinacije društev izgnancev, je na kratko spregovoril predstavnik sedanjega zavoda. Povedal je, da je bilo v to poslopje že 7. junija 1941 v Srbijo odpeljanih prvih 552 izgnancev, med njimi kar nekaj prav z območ-ja nekdanje občine Domžale, sku-paj pa je bilo iz teh poslopij v različna taborišča odpeljanih več kot 2.300 izgnancev v prvih transportih in blizu 2000 v marcu 1942. Pred-stavil je kratko zgodovino zgradbe
s slcirimi starši. V majhnih sobah v Goričanah so ležali na golih tleh, pokritih le z vrečami, polnimi listja in uši, ki so bile njihove zveste spremljevalke. Ob slabi hrani in strogi disciplini so ostajali teden, dva, nekateri tuđi dlje, nato pa so jih v spremstvu nemških vojakov odpeljali na železniško postajo v Medvode, od koder so tiri vodili v Nemčijo, kjer so nekateri ostajali kar več let. Prav dobro so se spominjali, kako so se na železniški postaji v MedvocJah od njih postavljali do-mačini in kako so jim fantje zapeli Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo. Tekle so solze in odhod je spremljal strah, misli na dom in velike želje po vrnitvi, največ.krat na pozgane domove. Želje so se nekaterim iz-polnile sele čez leta. Spomini so oži-veli... Kljub veselemu razpolo2enju in srečnim obrazom so v spomin na več. tisoč izgnancev, ki se nišo nikoli vrnili domov, pritekle solze.
Naša naslednja postaja je bila Rasica, prva slovenska požgana vas, kjer so prav ob tej priložnosti odkrili na gasilskem domu spominsko ploščo v spomin vsem slovenskim izgnancem. Po priložnostnem kul-turnem programu smo se Domžal-čani po kosilu odpeljali v Mostec, kjer je bila osrednja slovenska prireditev ob Dnevu izgnancev. Vse pri-sotne je nagovoril g. Vlado Deržič, predsednik slovenskega društva izgnancev; ta je zlasti pozval vse pristojne službe, da čimprej rešijo več tisoć vloženih zahfevkov izgnancev, ki že več kot pet desetletij čakajo na
Izgnanci pred vhodom v grad Gorićane.
in povabil prisotne, da smo si ogledali obnovljena poslopja. Najbolj radovedni so si ogledali tuđi kapelo, v kateri je bil prav pred letom dni tuđi papež. Od tu smo se z avtobu-si napotili v Goričane, drugi zbirni center za izgnance z našega ob-močja in kar precej tistih, ki so jih v letih 1942 in 1943 od tu odpeljali v taborišča v Nemčiji, je bilo z nami. Kljub temu da dvorec obnavljajo, so ga tokrat odprli in nekdanji izgnanci, tedaj največkrat otroci, so po dolgih desetletjih stopali v te-maćne sobe in se spominjali težkih dni, preživetih v Goričanah. Največ jih je prišlo z materami ali
moralno in materialno odškodnino. Opozoril je na poćasnost pri realizaciji že sprejete zakonodaje in na še večje zavlačevanje pri sprejema-nju novih zakonov, ki naj bi uredili tuđi področje vojne odškodnine. Oglasili so se tuđi drugi izgnanci, udeležend smo prisluhnil tuđi dve-ma poslancema v Državnem zboru Republike Slovenije, ki sta obljubila vso pomoč.
Kratkemu kulturnem programu je sledilo prisrčno družabno srečanje, ki ga je većina izgnancev izkoristila za obujanje spominov z nekdanjimi sotrpini iz različnih taborišć.
V.
bej za praznik pripravljenimi fanfara-mi Primoža Kosca Pozdrav prazniku. Mengeški pisatelj, pisec besedil in novinar, Ivan Sivec, pa se je v svojem govoru vprašal, kaj občanom pomeni |a-nez Trdina danes in kakšna je njegova dediščina. Ugotovil je, da bo mor-da prav ta praznik prispeval k temu, da bo Trdinova dediščina še bolj za-živela. Predstavniki Občinskega sveta so nato k spomeniku Janeza Trdine položili spominski venec.
Na dan občinskega praznika je bila v Kulturnem domu Mengeš slavnostna seja občinskega sveta. Na njej je med drugim občanom za praznik čestital mengeški župan, )anez Per. V svojem govoru se je dotaknil zgodo-vine, sedanjosti, pa tuđi prihodnosti mengeške občine. Njen razvoj je šel od trga z razvijajočo se okolico do današnje občine, ki se je po njegovih besedah tuđi v preteklem letu polep-šala, posodobila in bila v vseh pogle-dih uspešna, v to smer pa se bo razvijala tuđi naprej.
Na slavnostni seji so bila letos prvič podeljena tuđi Priznanja Občine Mengeš, najvišja priznanja občine za dosežke, ki imajo pomen za razvoj občine v gospodarskom, kulturnem, športnem, humanitarnom in drugih splošno koristnih področjih delovanja v ožji in širši skupnosti. Podelili so kar tri zlata, štiri srebrna in eno bronasto priznanje ter štiri Znake. Občine Mengeš.
Zlata priznanja so prejeli: Gasilsko
društvo Mengeš, Mengeška godba, in Osnovna šola Mengeš, srebrna so odšl.i v roke Partizana Mengeš, Lov-ske družine Mengeš, Turističnega društva Mengeš in Mešanega pevske-ga zlx>ra Svoboda. Bronasto ohđnsko priznanje pa je prejclo Kulturno društvo Franca Jelovška. Monika Kambič, Špela Burgar, Peter Janežič in Aleš Gorišek so dobili Znak Občine Mengeš. Podeljeno pa je bilo tuđi priznanje Štaba civilne zaščite Republike Slovenije, ki ga je prejel Janez Konci-Ija, član prostovoljnega gasilskega društva Topole.
V Mengšu je od 15. do 17 maja potekalo tuđi drugo slikarsko srečanje, tega se je udeležilo preko trideset li-kovnikov, med njimi osem akademskih slikarjev in dva likovna pedagoga. Ustvarjali so v Mengšu in na Go-bavici, nastalo pa je preko 60 likovnih stvaritev. Tuđi ti umelniki so svojevrst-no zaznamovali praznik mengeške občine v svojih delih.
Praznik pa so ovekovečile tuđi vse druge prireditve društev, obeh vrtcev, osnovne sole in seveda tuđi same Občine Mengeš, kajti na njem so so-delovali prav vsi, in to je svojevrsten dokaz, da se mengeška občina razvija tuđi v smislu povezanosti njenih občanov v okviru pripadnosti isti občini. Drugo leto lahko torej pričakuje-mo, da bo praznik mengeške občine še bolj pester, vesel in zanimiv.
URŠA BLEJC
Naši mladi
igralci -
dramska
skupina OS Dob
Na OŠ Dob smo se v letošnjem šol. letu odločili oživiti gledališko dejavnost. Možnost vključitve v dramski krožek smo ponudili ućencem 4., 5. in 6. razredov in 16 se jih je odloćilo zanj. Želja vsakega izmed njih je bila seveda igrati - igrati v pravi, zaresni igri-ci. In ko smo se v mesecu dni nekako seznanili / osnovnimi tehni-
gim vabljenim krajanom na Dnevu odprtih vrat sole predstavili priredbo igrice lakobine Bratić Vse, ražen hotela. Predstavo smo v maju se trikrat ponovili za ostale učonc.e sole. Priprava na predstavo je /ahtevala veliko potrpljenja in prostega časa nas vseh, nagrada pa so nam vsekakor bili po predstavi zadovoljni starši, ki so bili šo kako ponosni na svoje »igrala!«. Veliko so nam pomenile tuđi pohvalne besode, ki so jih za svojo sovrslnike na odru našli njihovi sošolci.
Skoraj onourno predstavo smo pripravili v dvorani na Močilniku, kjer nam je dvorano za vse nA>x štiri na-stope in nekaj vaj prijazno odstopilo Kulturno društvo |ožef Virk. Posebna zahvala velja vsekakor gospodu Milo-šu Starbku, ki nam je bil na voljo ve-
kami igranja, je bilo treba poiska-ti besedilo. Največ težav je bilo prav s tem, saj besedil z veliko na-stopajoćimi v naših knjižnicah skoraj ni najti. Zelo težko pa je tuđi odkloniti mlade navdušence in jim reći: »Žal, zate ni vloge...«.
Pa sem našla ustrezno besedilo in vseh 16 ućencev je dobilo vloge. Ka-sneje sta se nam pridružila še cJva, ki smo ju |X)trebovali predvsem za ćim-boljšo tehnično izvedbo (sprememba scene, glasba, luč).
Vsi skupaj smo se pošteno zagrizli v delo in konec aprila slaršem in dru-
dno, kadar smo ga potrebovali in bil z nami, če smo ga za to prosili. Veseli smo, da v Dobu življo Ijudje, ki so nesebično pripravljeni pomagali šolski mladini na njihovi poti v odraslost.
Moji igralci in jaz, ki sem jih pri tem vodila, pa smo veseli, da nam je uspelo postaviti na oder dokaj obsožno predstavo o osmošolcih in njihovih prigodah na konćnem izletu. Hkrati pa nas je vseh 19 bogatejših za števil-ne spomine o nastajanju naše prve gledališke predstave.
HELENA GREGORIČ
CHARLVJEVA TETA
V POLETNEM GLEDALIŠČU NA STUDENCU
KOMEDIJA THOMASA BRANDONA
Kulturno društvo Miran Jare Škocjan vabi na komedijo
Charlyjeva teta, ki bo v petek, 25., soboto, 26., in nedeljo,
27 julija ob 21. uri.
Prodaja vstopnic na običajnih prodajnih mestih.
Podpolkovnik Gert Kasser z Dunaja pozdravlja udeležence na spreje-mu v Kamniški Bistrici
Domžale
/lamnik
julu   OC
MALI SRPAN    L3
NA) VSI LjUDjE VSE ZVEDO
Radio GEOSS ■ FM 89,7 Mhz
S 1. junijem 1997 je iz sre-dišča Slovenije začela od-dajati program nova radij-ska postaja RADIO GEOSS, ki oddaja na frekven-ci FM 89,7 MHz in pokriva tuđi območje vseh treh občin: Domžale, Lukovica in Moravče.
Ker bi v svoj informativni program radi pridobili ćinv več kratkih lokalnih inlorma cij, vabijo vse neprofitne organizacije, društva, naključna /druženja, Ijubiteljske ter ciruge skupine in posamezni-ke, da RADIU GEOSS poS-Ijete KRATKA SPOROČILAO SVOJEM DELU, AKTIVNO-STIH, SVO)IH NASTOPIH, veseli bodoPOVABIL,OBVE-STIL, OBJAV in drugih infor-m,K ij, ki jih bodo ustvarjak i programa posredovali najšir-šemu krogu poslušalcev v osrednji Sloveniji.
Pričakujejo vas na telefax 883-740 oz. na naslovu Radio Geoss, p. p. 78, 1270LITIJA.
Dobrodošli na valovih Radia GEOSS!
NAJVECJI
KULTURNI
DOGODEK
VOBČINI
DOMŽALE
PETEK, 18.
JULIJA1997
NA STUDENCU
OPERETA JOHANNA STRAUSSA
CIGAN BARON
Anketa lokalnega časopisa
Eden največjih problemov pri ustvarjanju lokalnoga časopisa ali kateregakoli časopisa splon je narediti časopis, ki bo bralccm všeč, ki bo zadovoljil njihove zelo raz-lične potrebe, okuse in želje. Od-ločili sva se, da sestaviva anketo, v kateri bi bilo mogoče ugotoviti, ali uredništvo Slamnika pri pripravi časopisa upošteva značilnosti, kot so: publiciteta, periodičnost, univerzalnost, aktualnost, ažurnost oziroma to, kako časopis oce-njujejo bralci.
Vanketi svn najprej povprašali an-ketirance |>o spolu, njihovi starosti in okolju, v katerem zivijo. Ankctiranci so bili iz občin Domžale, Lukovica in Moravče, odgovarjalo pa je bistveno već žensk kot moških; ti so sodelova-nje večinoma zavrnili, ćeš da ga ne
berejo. Največ anketirancev je bilo iz okolice mosta, v povprečju pa sodijo vslarostni razred od 20 do 40 let.
Ugotovitve ankete so pokazale, da većina ljudi (anketirancev) ve, od kje i/vira ime Slamnik, menijo, da je njegova estetska podoba boljša kot pred leti. Čeprav izliaja Slamnik enkrat me-sečno, so bralci s tem večinoma zadovoljni, nekateri pa ćelo menijo, da bi moral časopis izhajati vsaj dvakrat mesečno. Največ občanov meni, da se premalo piše o problematiki prometne gneče in očitnem pomanjkanju parkirnih prostorov v občini. Za petino vprasanih namenja uredništvo Slamnika premalo pozornosti ob predstavljanju turizma in turističnih prireditev na območju vseh treh občin. Anketirana bi radi, da bi se kaj pisalo ludi o pregledih investicijskih na-ložb, o pogovoru z občani, o socialni
SPOL_________MO^32^o)__ŽENSKE_(6Z5%)________
OKOLJE,                   MESTO (.%,7%)        < )K( )l K A Ml SIA (4.U%)
V KATEREM
ŽIVITE_________                         _________--------------------------------
STAROSTNI               LETA                           ODSTOTKI
RAZRf.D
10 -19                           (>-7%
20-29                  W'/"
30 - 39                              2(><6%
40 - 49                       l9'2%
50-59                       7W
M - 69                          17%
70 - in yoč_              j/j^!l—_______—
Ali morda veste, od kje izvira ime Slamnik?
HA (86,7%)      NE (l.3,.3%)          .....__—-_______--------:---------------
Mislile, da je današnja podoba Slamnika boljSa kot pred leti?
[JA (50%)        NE (19,25)            NEym£0^±____.—————
Kaj menile o onkratni mesečni izdaji .Slamnika?
1 - sem zadovoljen (r>4,2%)
2 - moral bi i/hajati vsaj dvakrat mesečno UjM /<>)
3 - izhajati bi moral enkrat na dva mesoca (10/..)
4 - drugo (10%)                   ___—---------------■--------~------------~
katereoclsFxxl^ve7le^;m,Z1roma podrodj se vam zd„o poman,-
kljivo obravnavane in zastop.n.e? Mozmh K' ™ <>< ^"'"L,
1 - kultura, znanost, solslvo občin, l>>m.al(- (B,8%, N= IM
2 - razvoj in gospodarstvo i »ličine (L',~/») i - delo Županje in ob< insl«y,a sv('1'1 ('m
4-občinski S|»rt (W"/„)                                         k |jt. (2()7%)
(25,5'/„)
DA (31,7%)       K\(4\,7%)             NF VI.M (2f./.%)
Vzorec ankete; pj^^^^i™*™* '^0^ Vseh anketiranih je bilo 120 ljudi (n=!20).
problematiki, o ekologiji, predvsem pa pogrešajo razvedrilo, zanimivosti, križanke, humor.
Ko sva delali zbirnik rezultatov, sva ugotovili, da bi morali določena vpra-Sanja Se dodali, druga pa bolje zasta-viti. Anketirancem nisva na [>rimer postavili vpraSanja, s katerim bi lahko ugotovili, ali jim lokalni časopis kot vir informacij zadošča.
V anketo pa bi lahko vključili tuđi vprašanje, s katerim bi bralce povpra-Sali, kako po njihovem mnenju stop-nja komercialnosti časopisa (reklamni oglasi) vpliva na njegovo kakovosl.
Kljub tem pomanjkljivostim ineni-va, da sva z delom dosegli določene rezultate.
Čisto na koncu pa bi se radi zahvalili vsem, ki so sodelovali pri najini anketi.
Maja Badovinac
in Alenka Kordež
študentki 2. letnika
komunikologije
Vstopnice si lahko zagot ovite:
Zveza kulturnih organizacij DOMŽALE tel.: 061 712-768
Zveza kulturnih organizacij KAMNIK tel.: 061 831 612
Blagajna CANKARJEVEGA
DOMA Ljubljana tel.: 061 222 815
Blagajna OPERE Ljubljana Sindikati v podjetjih
NAPREDEK VELEBLAGOVNICA tel.: 061 721 531
in dve uri pred prićetkom predstave do zasedbe sedežev.
POLETNO GLEDALIŠČE STUDENEC
Važno je imenovati se Ernest
Kulturno društvo Miran Jare Škocjan pri Domžalah in Prešer-novo gledalište Kranj sta nas v soboto, 21. junija 199^ povabila v Poletno gledalište Studenec, da bi se skupaj z njima nasmeja-li ob komediji Važno je imenovati se Ernest, saj je to ena izmed stevilnih uspešnic kranjskega gledališta.
V gledališkem listu smo lahko prebrali, da je to hurlomušna predstava, zaigrana z užitkom, ki ga je publika tuđi v poletnem gledališću delila z igralci: Slavkom Cerjakom, Borutom Veselkom, Tinetom Oma-nom, Matjažem Višnjarjem, Pa-vlom Rakovcem, Marijo Benko, Bernardo Oman, Darjo Reichman in Ivanko Mežanovo. Ti so v režiji Dušana Mlakarja skupaj z dramaturgom Matijem Logarjem in sce-nografom Jožetom Logarjem (sceno je potrebno posebej pohvaliti) usta-varili tekoćo predstavo, ki ni le za-bavala, temveć tuđi učila. Polno poletno gledališće je tako lahko sliša-lo, da je zelo pomembno, kako ti je ime. Ob Ernestu sta obe glavni junakinji čutili vibracije, ki jih obe pravi imeni njunih snubcev niti po na-ključju ništa povzročali. Zvedeli smo za seznam za možitev godnih
moških, pri čemer je zelo pomemb-na tuđi hišna številka bodoćega ženina, ki je (ali pa ni) v modi. Nasme-jali smo se ob ugotovitvah, da po-ročen moški ni zanimiv za nikogar - morda za svojo ženo - ampak av-tor komedije Oscar VVilde nam je sporoćil, da navadno tuđi za ženo ne več, in da je zakon srećen v troje - dva ništa nič, kdo bi si mislil. Igralci so nas naučili stopnjevati dobro kot krasno in čudovito in nas iz mesta odpeljali na podeželje do srečnega konca - kjer vsak, ražen »ženitne posredovalke«, dobi svoj par, tuđi oba sluga - drug drugega. Najbolj pa smo si zapomnili, da moralno prepričanje najvećkrat ne pripomore k sreći in zdravju; in če še niste vedeli, si zapomnite še to-le; vse ženske so v starosti podobne svojim materam, in to je njihova tragedija, moški pa ne, in to je njihova tragedija.
Naša sreća pa je bila, da smo ob koncu prijetnega večera glasno za-ploskali igralcem, pa tuđi Kulturne-mu društvu Miran Jare Škocjan, ki vselej ve, kako razveseliti obiskoval-ce, saj bodo v letošnji sezoni lahko še velikokrat zaploskali v Poletnem gledališću Studenec.
V.
Foto: Vili Majhenić
Uredništvo glasila Slamnik obvešča vse
bralce, da lanko oddajo svoje prispevke
najkasneje do 10. dne v mesecu.
Organizator/e raznih prireditev pa
prosimo, da nam do navedenega
datuma sporočijo datum, kraj in čas
prireditve.
JR??-X*

-AKCIJA
OPREMA MENGEŠ TEL 061/737-006 TEHNIKA MENGEŠ TEL 061/737-147
^eM°t>oče^\e *°ooče
POLETNI BUM
1.  ELEKTRIČNA ROTACIJSKA KOSILNICA
GUTBROD PRO - EN 32                               12.830,00 SIT
2.  MOTORNA KOSILNICA GUTBROD
51 - S                                                            26.990,00 SIT
3.  MOTORNA KOSILNICA GUTBROD
ECO - B S KOŠARO                                     37.990,00 SIT
4.  BARVNI TV GRUNDIG 37 - 071                   39.900,00 SIT
5.  BARVNI TV GRUNDIG 37 - 731
S TELETEKSTOM                                           43.900,00 SIT
6.  KOLESA ROG - DAKOTA
moški In ženski                                             32.990,00 SIT
•  Cene veljajo do prodaje zalog!
•  10% POPUST ZA VSE TV APARATE V ČASU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA
•  Ugodna prodaja na 5 in 7 čekov
26
JULIJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Bodo odgovorni na Slovenskih železnicah upostevali želje potnikov in vmesnim vlakom, ki vozijo samo do Domžal, podaljšali relacijo do postaje JarSe-Mengeš (foto janez Stibrić).
Nov vozni red Kamničana
1. junija je pričel veljati nov vozni red voženj vlakov na progah Slovenskih železnic, ki bo veljal do 23. maja 1998. leta. Nekaj spre-memb je nastalo tuđi na relaciji Ljubljana-Kamnik-Graben in obratno ter Ljubljana-Domžale in obratno. Nova pa je tuđi cena ne-katerih enotnih vozovnic, ki velja-jo na omenjenih vlakih ter na av-tobusih podjetja KAM BUS iz Ka-mnika. Vlaki pa (na žalost) še ve-dno ne bodo vozili ob sobotah, ne-deljah in praznikih.
Cena kombiniranih vozovnic (za kamničana in oziroma pravilneje ali avtobus podjetja KAM BUS na relaci-jih med Ljubljano in Kamnikom) se ni spremenila na vseh relacijah. Tako os-taja enaka cena med postajama Ljub-Ijana-Črnuče (70 SIT) ter vozovnice med eno posamezno postajo (90 SIT). Potniki pa bodo po novi ceni potovali na relaciji Ljubljana-Domžale in obratno, za katero bodo sedaj odšteli 170 SIT (prej 160 SIT), za vožnjo od Ljubljane do Kamnika ali obratno pa nova cena znaša 230 SIT (prej 220 SIT). Drazje so tuđi mesečne vozovnice, ki so se na najdaljši razdalji za di-jake in studente podražile za 200 SIT, za delavce pa za 330 SIT na mesec.
Iz Ljubljane bo po novem voznem redu peljalo do postaje Kamnik-Gra-ben 17 vlakov, iz obratne smeri pa 19 vlakov. Vozni red je spremenjen pri odhodih vlakov iz Ljubljane oz. Kamnika v dopoldanskem ćasu. Po novem bodo tuđi dopoldan odhodi vlakov iz Ljubljane 15 minut ćez polno uro (prej točno ob uri), enako velja tuđi za odhode iz Kamnika.
Poleg teh vlakov pa bo peljalo nekaj tako imenovanih vmesnih vlakov, ki bodo vozili samo do Domžal. Teh je 7 v smeri iz Ljubljane proti Domza-lam, ravno toliko pa se jih tuđi vraća iz Domžal nazaj v Ljubljano. Pri teh vlakih je ena neprijetna in ena prijet-na posebnost. Neprijetna je ta, da ti vmesni vlaki med šolskimi počitnica-mi ne bodo vozili. No, nekateri bodo, saj je Odbor za urejanje primestnega potniškega prometa obćin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Ka-mnik, katerega predsednik je dr. Marko Starbek, posredoval pri pristojni službi za organizacijo potniškega prometa Slovenskih železnic in dosegel, da bodo trije vmesni vlaki le vozili (odhodi iz Ljubljane so ob 7.15,14.38 in 15. uri in 38 minut, povratki iz Domžal v Ljubljano pa so ob 7.52, 15.13 in ob 16. uri in 13 minut). Prijet-na novica pa je pri tistem vlaku, ki bo imel sedaj (poskusno) podaljšano relacijo. Namesto v Domžalah bo imel svojo konćno postajo na postaji |arše-Mengeš. Tako bo iz Ljubljane krenil ob 5.31, na postajo v |arse-Mengeš bo prispel ob 5.59 uri zjutraj. Ob 6.37 uri se bo nato vračal proti Ljubljani, ka-mor bo prispel ob 7.07 uri. Veliko potnikov, s katerimi sem se pogovarjal o teh novostih, upa, da bodo vsem vmesnim vlakom podaljšali relacije do postaje |arše-Mengeš (s tem bi na-mreč pokrili ogromno zaledje potnikov, ki se vozijo z vlaki iz naselij Rodica, Jarše, Vir, Preserje, Radomlje in Mengeš) ter da bodo vsi ti vmesni vlaki vozili tuđi med šolskimi poćitnica-mi. Bo vodstvo Slovenskih železnic: znalo prisluhniti željam potnikov?
JANEZ STIBRIČ
HUM©R
Družinska
Mama pravi sinu:
- Janez, očka ti je za božič kupil bo-ben, jaz ti pa dam tale žepni nož. Ali si morda že pogledal, kaj je v notra-njosti bobna?
V drogeriji
- Gospa, ta krema vas bo pomladila vsaj za dvajset let.
- Potem je pa že ne bom vzela, saj nočem izgubiti pokojnine!
Vzrok
- Kako to, da te nišo sprejeli v mošt-vo vaterpola?
- Motilo jih je, ker ne znam plava-ti!
Klofuti
- Vesno sem včeraj malo prijel za zadnjico, pa me je klofnila.
- Res? jaz sem pa slišal, da te je kar dvakrat.
- Ja, drugič me je zato, ker sem se ji opravićil in obljubi!, da tega ne bom več storil.
Nesporazum
Gospodinja se huduje nad podna-jemnico:
- Obiskov vašega fanta sredi noči imam že dovolj!
-  Baraba! Nisem vedela, da hodi tuđi k vam.
Močna volja
Mateja: Moj mož je po dvajsetih letih nehal kaditi.
)ožica: Za to moraš pa imeti moćno voljo.
Mateja: Saj dobro veš, da jo imam!
Modrost:
če bi si komunizem izmislili znan-stveniki, bi najprej naredili poskus z mišmi.
GRAFOLOŠKI KOTIČEK
Skrivnost pisave
Šifra: Mravlja
Pred seboj imam pisavo osebe, ki je preračunljiva. Vsako stvar prej do potankosti preštudira, kaj bo od nje dobila in kaj izgubila. Ob vsem tem pa je včasih pripravljenpoza-biti tuđi naše in se prilagoditi tujim interesom. Rada priskoči na pomoć, pri tem pa ne pozabi naše. Ob srečanju s problemi je precej ravnodušna. Vse pa je pripravljena storiti za red in lepoto. Čut za es-tetskost ji je prirojen. »Tiha voda, ki globoko dere«.
Če je le mogoc'e, naj bodo pisma napisana z nalivnirn peresom. Pripiši-te pa tuđi spol, starost in izobrazbo. ŠTEFAN ROZMAN
Opravičilo
V imenu t. i. tiskarskoga škrata se opravičujem g. Marku Bregarju, predsedniku Podružnice SLS Domžale, ker ni bil naveden pod člankom SLS Podružnica Domžale in aprilski dnevi v letu 1941 na 4. strani prejšnje številke Slamnika.
Odgovorni urednik
Seminar joga v vsakdanjem življenju
V Domžalah imamo klub loga v vsakdanjem življenju. Uči nas, kako si pomagamo v različnih živ-Ijenjskih okolisćinah, pomaga k dobremu zdravju, povečuje sposobnost koncentracije, razvija sa-mozavest, pomaga doseči notranjo harmonijo.
Člani domžalskega kluba smo od 30. maja do 1. junija preživeli izredno prijeten konec tedna v Poreču. Skupaj z okoli 900 udeleženci iz razlićnih krajev Slovenije, Hrvaške, Italije, Av-strije in Madžarske smo se udeležili seminarja; tega je vodil učitelj joge Paramhans Svami Mahesvarananda -Svamiji. Svamiji se je rodil leta 1945 v Radzasthanu - Indija, od leta 1972 pa živi v Evropi. Že kot otrok je svoje življenje posvetil jogi. Na podlagi izku-senj je povezal spoznanja znanosti in zahodne medicine s tisočletji staro tradicijo joge in razvil poseben sistem joge, prilagojen miselnosti, potrebam in načinu življenja sodobnega člove-ka ter ga poimenoval Joga v vsakdanjem življenju.
Program seminarja je bil izredno bogat. Začenjal se je že ob petih zjutraj in trajal vse do enajstih zvečer. Se-veda smo imeli tuđi premore ter izre-
dno okusne in pestre vegetarijanske obroke.
Program je bil sestavljen iz jogijskih vaj - telesnih, dihalnih, sprostitvenih in meditacije ter Svamijevih prerlavanj.
Razpoloženje je bilo izredno prijet-no, [X)lno miru in energije, kot da bi se čas ustavil. Po drugi strani pa je bilo tako polncj različnih vtisov, kot da je preteklo veliko časa.
Joga je beseda, ki jo pogosto sliši-mo v medijih. Čeprav smo o njej vsi že slišali, pa vemo o njej le malo. loga je znanost o telesu, duhu in dusi Njen namen je spoznati resnico o sebi, življenju v svetu, v katerem živimo.
Današnji čas, nam prinaša zelo nezdrav način življenja, saj je vedno bolj odtujen od naravnega. Med Ijud-mi prihaja do vedno večjih konfliktov in psihične napetosti. Zaradi psihične napetosti, nepravilne; prehrane in premalo gibanja nastajajo tuđi različne sodobne bolezni.
Vsak človek pa bi rad živel v ravno-vesju s seboj in okolico, to je pa tuđi (x>goj za srečno in zdravo življenje.
Pri doseganju tega namena nam lahko pomaga sistem Joga v vsakdanjem življenju s sklopom štirih vrst vaj;
1. Telesne vaje nas telesno in dušev-
no oživljajo, povečujejo odpornost proti boleznim in stresom, poboljšuje-jo gibljivost hrbtenice ter pomagajo doseči telesno in duševno ravnoves-je.
2. Dihalne vaje nas učijo pravilne-ga dihanja, odpravljajo slabe navnde površnega in plitvega dihanja, sproš-čojo in uravnovesajo naš energertski sistem.
3. Vaje za sproščanje odpravljajo napetosti in stres, povečujejo samoza-vest, poboljšajo sposobonost koncentracije, povečujejo delovne sposobno-
sti in prinašajo notranji mir.
4. Vaje meditacije omogočajo os-voboditev od slabih navad, pomagajo pri razvoju pozitivnih lastnosti, ra-zumevanju, strpnosti, Ijubezni in od-puščanja, vodijo do spoznanja same-ga sebe preko sprejemanja sebe in sa-morazvoja.
Če vas joga zanima, ste pn'srčno vnbljeni k vpisu v naš domžalski klub; td bo / delom pričel v jesenskem času.
LIDIIA MENCEJ IN MARIJA KONCILJA
Svamiji pri zajtrku (foto: Lidija Mencej)
Smer: LjUBL)ANA-KAMNIK-GRABEN
VLAK																								
POSTAJA	x	■X	'X		X	X	X	<X	'X		<X	I*	;X	•■■x.	X	'X	X	'X	<X)	(X)	i'X/	<X	fX)	(X
LJUBLJANA	4.42	5.31	5.56	6.45	7.15	8.15	8.38	9.15	10.15	11.15	12.15	12.38	13.15	13.38	14.15	14.38	15.15	15.38	16.15	17.15	18.15	19.15	20.15	21.15
Brinje	4.47	5.36	6.02	6.50	7.20	8.20	8.43	9.20	10.20	11.20	12.20	12.43	13.20	13.43	14.20	14.43	15.20	15.43	16.20	17.20	18.20	19.20	20.20	21.20
Ljubljana-Ježica Crnuče	4.49	5.38	6.03	6.52	7.22	8.22	8.45	9.22	10.22	11.22	12.22	12.45	13.22	13.45	14.22	14.45	15.22	15.45	16.22	17.22	18.22	19.22	20.22	21.22
	4.54	5.41	6.08	6.56	7.25	8.27	8.51	9.27	10.27	11.27	12.27	12.51	13.27	13.51	14.27	14.51	15.27	15.51	16.27	17.27	18.27	19.27	20.27	21.27
Trzin-Mlake	5.00	5.47	6.41	7.02	7.31	8.33	8.56	9.33	10.33	11.33	12.33	12.56	13.33	13.56	14.33	14.56	15.33	15.56	16.33	17.33	18.33	19.33	20.33	21.33
Trzin	5.02	5.49	6.16	7.04	7.32	8.34	8.58	9.34	10.34	11.34	12.34	12.58	13.34	13.58	14.34	14.58	15.34	15.58	16.34	17.34	18.34	19.34	20.34	21.34
DOMŽALE	5.07	5.55	6.20	7.12	7.36	8.38	9.02	9.38	10.38	11.38	12.38	13.02	13.38	14.02	14.38	15.02	15.38	16.02	16.38	17.38	18.38	19.38	20.38	21.38
Rodica	5.09	5.57	6.22	7.14		8.40		9.40	10.40	11.40	12.40		13.40		14.40		15.40		16.40	17.40	18.40	19.40	20.40	21.40
Jarše-Mengeš	5.13	5.59	6.26	7.18		8.44		9.44	10.44	1 1.44	12.44		13.44		14.44		15.44		16.44	17.44	18.44	19.44	20.44	21.44
Homec	5.16		6.29	7.21		8.47		9.47	10.47	11.47	12.47		13.47		14.47		15.47		16.47	17.47	18.47	19.47	20.47	21.47
Šmarca	5.19		6.32	7.24		8.50		9.50	10.50	11.50	12.50		13.50		14.50		15.50		16.50	17.50	18.50	19.50	20.50	21.50
Bakovnik	5.20		6.33	7.25		8.51		9.51	10.51	11.51	12.51		13.51		14.51		15.51		16.51	17.51	18.51	19.51	20.51	21.51
KAMNIK	5.38		6.38	7.30		8.56		9.56	10.56	11.56	12.56		13.56		14.56		15.56		16.56	17.56	18.56	19.56	20.56	21.56
Kamnik mesto	5.40		6.40	7.33		8.58		9.58	10.58	11.58	12.58		13.58		14.58		15.58		16.58	17.58	18.58	19.58	20.58	21.58
KAMNIK-GRABEN	5.41		6.42	7.34		9.00		10.00	11.00	12.00	13.00		14.00		15.00		16.00		17.00	18.00	19.00	20.00	21.00	22.00
Smer: KAMNIK-GRABEN-LJUBLJANA
VI, AK POSTAJA	■X	!X	vX		;x>	(X	(X	•<*		(X;	!'X)	■X	• x	'X.	■X	■X.		(X)	(X	<X>	'X	.X	(X,	X	X	'X
KAMNIK-GRABEN	4.43	5.33	5.57		6.49		8.15		9.15	10.15	11.15	12.15		13.15		14.15		15.15		16.15	17.15	18.15	19.15	20.15	21.15	22.15
Kamnik mesto	4.44	5.34	5.58		6.51		8.16		9.16	10.16	11.16	12.16		13.16		14.16		15.16		16.16	17.16	18.16	19.16	20.16	21.16	22.16
KAMNIK	4.47	5.37	6.01		6.53		8.19		9.19	10.19	11.19	12.19		13.19		14.19		15.19		16.19	17.19	18.19	19.19	20.19	21.19	22.19
Bakovnik	4.51	5.41	6.05		6.57		8.23		9.23	10.23	11.23	12.23		13.23		14.23		15.23		16.23	17.23	18.23	19.23	20.23	21.23	22.23
Šmarce	4.53	5.43	6.07		6.59		8.24		9.24	10.24	11.24	12.24		13.24		14.24		15.24		16.24	17.24	18.24	19.24	20.24	21.24	22.24
Homec	4.55	5.45	6.09		7.01		8.27		9.27	10.27	11.27	12.27		13.27		14.27		15.27		16.27	17.27	18.27	19.27	20.27	21.27	22.27
Jarše-Mengeš	4.59	5.49	6.13	6.37	7.05		8.30		9.30	10.30	11.30	12.30		13.30		14.30		15.30		16.30	17.30	18.30	19.30	20.30	21.30	22.30
Rodica	5.02	5.52	6.15	6.40	7.09		8.33		9.33	10.33	11.33	12.33		13.33		14.33		15.33		16.33	17.33	18.33	19.33	20.33	21.33	22.33
DOMŽALE	5.07	5.55	6.21	6.43	7.11	7.52	8.39	9.13	9.39	10.39	11.39	12.39	13.13	13.39	14.13	14.39	15,13	15.39	16.13	16.39	17.39	18.39	19.39	20.39	21.39	22.39
Trzin	5.11	5.59	6.24	6.46	7.15	7.56	8.42	9.16	9.42	10.42	11.42	12.42	13.16	13.42	14.16	14.42	15.16	15.42	16.16	16.42	17.42	18.42	19.42	20.42	21.42	22.42
Trzin-Mlake	5.13	6.00	6.26	6.48	7.16	7.58	8.44	9.18	9.44	10.44	11.44	12.44	13.18	13.44	14.18	14.44	15.18	15.44	16.18	16.44	17.44	18.44	19.44	20.44	21.44	22.44
Črnuče	5.19	6.08	6.32	6.57	7.26	8.04	8.50	9.27	9.50	10.50	11.50	12.50	13.27	13.50	14.27	14.50	15.27	15.50	16.27	16.50	17.50	18.50	19.50	20.50	21.50	22.50
Ljubljana-Ježica	5.23	6.12	6.36	7.01	7.29	8.07	8.54	9.31	9.54	10.54	11.54	12.54	13.31	13.54	14.31	14.54	15.31	15.54	16.31	16.54	17.54	18.54	19.54	20.54	21.54	22.54
Brinje	5.25	6.13	6.38	7.02	7.30	8.08	8.56	9.32	9.56	10.56	11.56	12.56	13.32	13.56	14.32	14.56	15.32	15.56	16.32	16.56	17.56	18.56	l').56	20.56	21.56	22.56
LJUBLJANA	5.30	6.18	6.43	7.07	7.35	8.14	9.01	9.37	10.01	11.01	12.01	13.01	13.37	14.01	14.37	15.01	15.37	16.01	16.37	17.01	18.01	19.01	20.01	21.01	22.01	23.01
Pomen znakov x - ne vozi ob sobotah, nedeljah in praznikih Q- vlak ne vozi v času šolskih poćitnic.
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
27
janez Cerar -domžalski kulturni delavec
Iz zgodovinskih virov je znano, da je STOB najstarejši del Domžal, ki pa ima posebno me-sto tuđi v razvoju pevskega in sploh glasbenega poustvarjanja. Ne samo dejstvo, da je tu delo-valo najstarejše pevsko društvo »Pridavka«, ampak ludi ugoto-vitev, da je iz tega predela Domžal bilo v vsej 100-letni zgodovini domžalske godbe veliko članov, govori o tem, da so Ijudje radi prepevali in se uk-varjali z glasbo. Poleg tega je poznano, da so stobljanski lant-IC radi prepevali pod »vaško lipo«, ki je nekdaj stala na seda-njem križišču Ljubljanske in Poljske poti in tako je marsika-
teri večer zvenela narodna pe-sem še dolgo v noč.
Moški zbor Društva upokojencev Domžale je ob 15-letnem jubileju sklenil, f)a se preimenuje v Moški pevski zbor Janez Cerar Domžale. In zakaj ime prav po Janezu Cerar-ju - »Lucijinem Janezu«? Zaradi tega, ker je bilJANEZ CERAR ustano-vitelj pevskega zbora »PRIDAVKA« v Stobu leta 1920, pevovodja pri domžalskem pevskem zboru in nad 60 let godbenik. Domaće ime je dobil po pevki Luciji.
Še boli kot čevljarski obrtnik pa je bil znan kol dolgoletni neutrudni kulturni delavec. Moško pevsko društvo »Pridavka« v Stobu je vodil vse od ustanovilvc leta 1920 do
združitve s Pevskim društvom Domžale leta 1924, pri katerem je bil tuđi dolgo vrsto let pevovodja. Pevsko društvo »Pridavka« so pa Ijudje imenovali tuđi društvo »Žabe«. Da so mu Ijudje dali to ime, se morajo pevci zahvaliti predvsem stdbljanskim bajarjem Stobovšak in dvema Psencama, ki so bili polni žab. Stobovšak in tuđi Pšence so se-dai zasuti.
Še bolj pa je Janez Cerar poznan kot godbenik. K domžalski godbi je pristopil že leta 1901, to je dve leti pretl smrtjo FRANCA PFEIFERJA, pr-vega domžalskega učitelja ter usta-novitelja in prvega kapelnika domžalske godbe; aktiven je bil kar 62 let, vse do leta 1963. To je jubilej, s
katerim se lahko pohvali le maloka-teri kulturni delavec. Bil je tuđi kapelnik godbe, in to v najtežjih letih 1. svetovne vojne od 1915. do 1918. leta. Kako je bil delaven pri godbi, naj pove podatek, da je bil blagajnik kar 19 let. Veliko zaslug ima predvsem pri zidavi godbenega doma.
Umri je na pragu pomladi 1974. leta, ko je izpolnil 87 let. Na Janeza Cerarja imam osebno zelo lepe spo-mine. Ko sem kot kamniški gimna-zijec hodil na plesne vaje, sem ga kot čevljarja in hkrati prijatelja več-krat obiskal, ker sem pri plesu obra-bil veliko podplatov. Čevlje mi je ve-clno popravil po moji želji, ker smo imeli plesne vaje ob četrtkih in ples ob nedeljah. Veliko sva pokramlja-la in bil je človek širokega in po duhu mlađega srca, sposoben za vsak razgovor. Obiskal sem ga večkrat tuđi kasneje kot student teologije... Skratka, Bog nam daj veliko tako čudovitih in plemenitih ljudi.
IVAN KEPIC
OB STOLETNICI ROJSTVA DOMŽALSKEGA ROjAKA
Dr. Janez Ahčin, sociolog, pisatelj in urednik
lanez Ahčin se je rodil 9. mar-ca 1897 v Domžalah. Med studijem ga je doletela druga sve-tovna vojna, bil je na raznih bo-jiščih. Obolel je za trebušni le-gar in ni nikoli več povsemoz-aravel, pozneje je za posledica-mi umri.
Po vojni je študiral bogoslovje, novo maso je imel leta 1925. V letu
PROTIVLOMNA VRATAR
CMJmikaso^
devet kvalltet v enem Izdelku
• protivlomnost
• ognjevzdržnost
• zvočna Izolacija
• odlično teenenje
• trajnost oblike
• toplina leeenih oblog
• peatroot barv
• lahkotnost rokovanja
prepričani smo, da boete »aml odkrlli tuđi deeetol zastopni^tvo tel.: 061 /127 26 59 te« 061 /127 26 5»
komcrclali&ti tel.: 061 / 712 249 fax: 061 / 572 678
M  TA
um
1925 je poslal doktor bogoslovja. Nato so mu let a 1928 omogočili daljšo studijsko potovaaje po Fran-ciji, Belgiji, Nemčiji in Angliji. Na-slednje leto je postal profesor za so-cialno filozofijo na ljubljanski teološki fakulteti.
Leta 1930 je Ahčin postal soure-dnik revije Cas, hkrati je prevzel glavno uredništvo Slovenca in to službo opravlja I do 1. januarja 1942. Potem je šel v Rim. Po končani vojni se ni vrnil v domovino, ampak je odšel v Argentino, kjer je nastalo več znanstvenih razprav in knjig. Umri je 14. februarja 1960.
Kot urednik je s svojimi uvodni-mi članki v Slovencu in razpravami v revijah posegal v slovensko javno življenje. Obravnaval je najbolj perece zadeve našega in svetovnega dogajanja zlasti s socialnega pod-ročja. Bil je tuđi član vodstva Slovenske ljudske stranke, tako je bilo njegovo delovanje pomembno ludi na političnem področju.
Ahčin je nadaljeval socialno de-lo, ki ga je začel in uspešno uva-jal v praktično življenje dr. Janez Evangelist Krek. Ruda Jurčec je ob njegovi smrti takole označil njegovo socialno delo: »Ko je po Kreku prevzemal stolico za socialno filozofijo na ljubljanski teološki fakulteti, je bil že s tem poudarjen raz-loček med obema. Dr. Krek je
VREDNI SPOMINA
Franc Pfeifer (f 843-1905)
De mortibus nil niše bene
Le nekaj korakov naprej, kjer sta pokopana domžalska župnika Franc Bernik in prof. Matija Tome, je pokopan prvi domžalski šolnik Franc Pfeifer.
Pred dnevi me je na njegov spomin opozoril sosed Anton Pavlin. Iz njegovih rok sem prejel nekaj skopih živ-Ijenjskih podatkov. Prav je, da se rudi mi v občinskem glasilu spomnimo tega velikega moža in narodnoga budi-telja ter se poklonimo njegovemu bla-goslovljenemu spominu.
Franc Pfeifer se je rodil 8. novembra 1843 v majhni vaši Drulovka pri Kranju. Njegov oče Anton je bil trden in napreden kmet. Svojim otrokom ni branil, da bi Studirali. Tuđi njegova žena je nekaj let obiskovala pouk v Ljubljani. Ker v rojstni vaši ni bilo sole, je Franc obiskoval osnovno Solo v Šmartnem pri Kranju. Nato je odšel v Idrijo in tam obiskoval realko. Po končanih Studijih je služboval kot pomož-ni učitelj najprej v Šmartncm |)ri Kranju.
Leta 1864 je bila ustanovljena redna šola na Goričici pri Domžalah. Petnajstega decembra istega leta je bil Franc Pfeifer imenovan na službeno mesto učitelja in šolskega vodje.
Franc Pfeifer je celih Stirideset let vodil solo v Domžalah, triindvajset let je bil organist in pevovodja cerkvene-8a pevskega zlx>ra, šliri lela je bil ka-Pelnik domžalske godbe; to je tuđi ustanovil. Njegf>ve zasluge za razvoj kulturnoga življenja v Domžalah so Precejšnje. Franc Pfeifer se je v Domžalah porodi s hčerko posestnika Mušica (po domare Vesovec) in pri njih je tuđi stanoval. V zakonu se jima je rodilo osom otrok.
Ko se je leta 1888 prva meščanska šola preselila v novo stavbo, se je pre-
selil tuđi Franc. Otroci so kmalu odšli s trebuhom za kruhom. Hčerke so odSle v Ameriko, sinova pa sta se preselila v Ljubljano. Za ženo je umrla tuđi najmlajša hčerka Rezika.
Franc Pfeifer ni dolgo užival pokoja Lotila se ga je vodenica. Iz mrliSke knjige izvemo, da je bil pokopan 6. marra 1905, na pepelnično sredo. Pokopali so ga izredno slovesno. E Bernik piše: »Na zadnji poti so ga sprem-liali- šolska mladina, požarna bramba, občinski odbor, krajni šolski svet, domžalska godba, štiriindvajset učiteljev in učiteljic, štirje duhovmki in obilo ljudstva«. Zadnje besedo, preden ga je zagrnila zemlja, mu je namenil merigeški učitelj Letner.
Nagrobnik so mu postavile hčerke, ki so živele v Ameriki. Do pred neka| let je njegov grob vzdrževal Abetov Janko.Sedaj pa zanj skrbi Manja Kon-
Ćan'                  ŠTEFAN ROZMAN
mogel ime.ti le malo časa za socialno filozofske analize časa, bil je pregloboko zasidran v praktično socialno in prosvetnoizobraževal-no delo svojega naroda, pri dr. Ahčinuje bila razlaga sodobne so-cialne filozofije prenesena že na učni zavod, ki je bil del univerze. Profesuri na univerzi se je priključilo sodelovanje pri urejanju glavne slovenske katoliške revije. Re-
vija Čas je prav pod Ahčinovim vodstvom razširila obzorje raz-pravljanja o slovenskih in svetov-nih socialnih problemih. Poglob-Ijeno znanstveno delo je terjalo posebno raven, s katero je vplival na podrobno socialno strokovno delovanje, hkrati pa terjal, da se je v javnem delovanju uveljavila potreba po novih silah s kvalificirano kvalitetno sposobnostjo.«
Ahčinovo znanstveno delo je za-jeto v treh knjigah Sociologija, ki jih je v letih 1953-1958 izdala Družab-na pravda in v Sociani ekonomiji, ki je izšla leta 1958. Ob jubilejnih socialnih okrožnicah papeža Leona XIII. in Pija XI. je izdal posebne publikacije. Vrsto njegovih razprav in znanstvenih prispevkov so prinesli zborniki, koledarji in razne revije, na primer: Duhovno življenje, Svo-bodna Slovenija, Vrednote, Medob-dobje. Kot nabožni pisatelj je leta 19.36 napisal knjigo Mladina v Sovjetski Rusiji in leta 1939 Komuni-zem, največja nevarnost naše dobe. S tem je postal najglasnejši glasnik nevamosti, ki je pretila Sloveniji in svetu.
STANE STRAŽAR
FRANCE CERAR
Epigrami
Le kaj pa še tebe naj treba bi b'lo
(Upokojenski regres bo sele na jesen ali zimo)
Zatorej, upokojena, na smučarske tečaje! In kljub zamudi se nam že država maje, je DESUS vreden s tem pohvale ali graje?
In vendar se (še ne) premika
(v naši hiši)
Rdeče Slovenije Clinton ne mara, spredaj so rožice - zadaj prevara.
Pozicijskima Podobnikoma
(Nekoč snio skoraj vsak dan kaj slišali)
Protikorupcija
je kot začaranu kraljična zdaj zaspala,
na čaše, ko
bostii spet v opoziciji - bo pač čakala.
Pooglejski P-O-GLEJ in po-MISLI
Kako že - 8b »Ogleju«
je Peterle bil izdajaleci1!
Zdaj kolca se premjeju,
ki naše zemlje je preprodajalec.
Reklamni napis za McDonald's
(Torej smo le hlapci - ker to dovolimo)
Tisoč let Slovencem le slovenska je beseda najbolj sveta - dragocena! pii naj se šopiri spakedran napis: da NAJBOLJ (DOL JE (INA.
Stanovanjski sklad Občine Oomžale - Upravni odbor objavlja na pod-lagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju socialnih sfanovanj v obrtni Domžale (Ur. vestnik Obćine Domžale, St. 6/97)
Razpis
ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V OBČINI DOMŽALE - V NAJEM
i
Po tem razpisu bo na razpolago predvidoma 15-20 najemnih socialnih sta-novanj v občini Domžale v letih 1997 in 1998.
II.
Upravićenci za pridobitev socialnih stanovanj Upravičenci za pridobitev najemnih socialnih stanovanj so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje, kriterije in merila Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj občine Domžale, katerih skupni prihodek na člana družine ne presega visine, določene z veljavnimi predpisi s področja socialnega varstva in si iz razlogov, na katere ne morejo vplivati, ne morejo zagotoviti dohodka na družinskega člana (ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji).
III.
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za dodelitev sociainega stanovanja:
- da je prosilec državljan Republike Slovenije,
-  da ima prosilec stalno prebivališče v občini Domžale in na naslovu tuđi dejansko prebiva,
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih ćlanov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik primernega stanovanja oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja,
- da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiSe ali poćitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine,
- da prosilec ali njegov ožji družinski član, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premićnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja,
- da prosilec ali njegov ožji družinski član, za katere se resuje stanovanjsko vprašanje, nišo bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, ki jim je bil omogočen odkup po pogojih Stanovanjskega zakona in so tega odtujili,
- prosilec ima pravico do socialnega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže visine, ki znasa:
* za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% od vsakokratne povpreč-ne plače v državi,
* za otroke od 7 leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34"/« od vsakokratne povprećne plače v državi,
* za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega Solanja 42% od vsakokratne povprečne plače v državi,
* za odrasle osebe 52% od vsakokratne povprečne plače v državi.
(V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je prosilec: ali njegov družinski član pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka po določbah Zakona o socialnem varstvu. Povprečna mesečna plača v RS II -IV/97 138.953,00 SIT bruto oz. 88305,00 SIT netto).
IV.
Dokumenti, s katerimi se dokazuje upravićenost do socialnega stanovanja
Prosilci - upravičenci dokazujejo upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti;
-  izpolnjeno predpisano vlogo za pridobitev najemnega socialnega stanovanja ter prilogami:
1. potrdilo o državljanstvu,
2. potrdilo o stalnem bivališcu prosila (z navedbo od kdaj) in družinskih ćlanov oz. članov gospodinjstva,
3. potrdilo o premoženjskem stanju oz. dohodku iz tega premoženja, na of> močju občine Domžale ali kjer koli drugje,
4. najemno oz. podnajemno pogodbo,
5. potrdilo o zaposlitvi in dohodku prodlca  in njegovih ožjih družinskih ćlanov,
b. potrdilo o prijavi na Uradu za delo Domžale, z navedbo od kdaj (za nezaposlene),
7. kopijo sklepa delodajalca z navedbo razlogov za prenehanje delovnega razmerja (za nezaposlene),
8. odloćbo o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnost-jo (za nezaposlene),
9. potrdilo o prejemanju denarne pomoći od Urada za delo Domžale,
10. potrdilo o nezaposljivosti prosilčevega družinskega člana, za katerega je to ocenjeno po predpisih o zaposlovanju,
11. potrdilo o šolanju za otroke, starejše od 15 let,
12. potrdilo o prejemanju preživnine,
13. potrdilo o prejemanju drugih denarnih dodatkov,
14. izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije (kadar se dokazuje za prosilca oz. njegove družinske ćlane trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami);
15. odločbo Centra za socialno delo o razvrstitvi otroka (kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali telesno molnjo),
16. odloćbo Centra za socialno delo o priznanju statusa invalida (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo), 17 ocJločbo ZPIZ o stopnji invalidnosti oz. potrebi po tuji negi in pomoći (kadar je prosilec ali ožji družinski član nesposoben za opravljanje osnovnih živ-Ijenjskih potreb):
V.
RAZPISNI POSTOPEK
Prosilci, ki se želijo javiti na razpis, lahko kupijo obrazec, s katerim se bodo javili na razpis od 18. 7. do vključno 1. 8. 1997 v sprejemni pisarni Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Cena obrazea je 1.000,00 SIT.
Samo popolne vloge bo sprejemal Oddelek za prostor in varstvo okolja Obćine Domžale, Savska cesta 2, Domžale (Gasilski dom). Vloge morajo prosilci oddati osebno v prostorih Oddelka po predlo-gu datuma in razporedu, označenem na vlogi oz. najkasneje do 18. 8. 1997.
Na podlagi določil Pravilnika o oddaji socialnih stanovanj Obćine Domžale 'bo v roku 60 dni po izteku razpisnega roka določena prednostna lista - se-znam upravičencev za pridobitev socialnih stanovanj v najem. Lista bo objavljena enako kot razpis.
Prosilce, uvrščene na prednostno listo za oddajo socialnih stanovanj v najem, borno o njihovi uvrstitvi obvestili s sklepom.
Vloge prosilcev, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev ali bodo vloge od-dali po končanem razpisu, bodo zavržene s sklepom.
VI.
KONČNE DOLOČBE
Na podlagi uvrstitve na prednostno listo strokovna služba upravićencem izda sklep o dodelitvi socialnega stanovanja v najem. Strokovna služba pred izdajo sklepa o dodelitvi socialnega stanovanja v najem preveri, će prosilec še izpolnjuje upravičenost do dodelitve socialnega stanovanja v najem.
Pred prevzemom stanovanja je upravičenec dolžan plaćati varšćino za ćas uporabe najemnega stanovanja v visini 2.000 SIT/m2. Po prenehanju najemnega razmerja se varščina vrne upravićencu, lahko pa se uporabi za us-posobitev stanovanja v prvotno stanje z upoštevanjem normalne rabe ali po ravnavo morebitnih neplaćanih obveznosti za najeto stanovanje. Vse dodatne informacije dobite na Obćini Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2/II, Domžale, tel. 722-022
Stanovanjski sklad Občine Domžale
Predsednik Upravnega odbora: MARKO VRESK, I. r.
28
JULU
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Stanovanjski sklad Občine Domžale - Upravni odbor objavlja
na podlagi 17 člena Pravilnika o dodelitvi sredstev Stanovanjskega
sklada Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 6/97)
r a z p i s
stanovanjskih posojil Občine Domžale
I.  Nameni, za katere se dodeljujejo stanovanjska posojila
Razpis stanovanjskih posojil je namenjen fizićnim ose-bam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališ-čem na obmocju Občine Domžale, ki prvič ustrezno resujejo svoje stanovanjsko vprašanje v Občini Domžale z:
• nakupom novega ali starejšega stanovanja ali stano-vanjske hise,
• gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hise,
• nadomesčanjem sedanjega neprimernega stanovanja z novim, za prilagoditev spremenjenim družinskim zdravstvenim in socialnim razmeram,
• prenovo in revitalizacijo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hise
DO POSOIILA NIŠO UPRAVIČENI:
• LASTNIKI STANOVANJA, ODKUPLJENEGA PO STANOVANJSKEM ZAKONU,
•  NAIEMNIKI V STANOVANIU Z MOŽNOST|O ODKUPA PO-STANOVAN|SKEM ZAKONU,
•  OBČANI, Kl KUPU|E|O STANOVAN|E ALI STA-NOVANISKO HIŠO OD SORODNIKOV (MATERE, OČETA, SINA, HČERE, SESTRE, BRATA, STARECA OČETA, STARE MATERE ALI BIVŠEGA ZAKONCA),
•  OBČANI, Kl ŽE STANUJEIO V LASTNEM US-TREZNEM STANOVANJU ALI Kl SO SAMI ALI NJIHOVI DRUŽINSKI ČLANI, LASTNIKI VSELIIVEGA STANOVANIA.
II. VISINA SREDSTEV
Skupni razpisani znesek posojil je 48,000.000 SIT.
III.  RAZPISNI POGOJI IN VISINA POSOJILA
Na razpisu lahko sodelujejo le tišti občani, ki izpolnju-jejo naslednje pogoje:
• da so državljani Republike Slovenije,
• da imajo stalno bivališče na območju občine Dom-žale,
• da z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hise na območju občine Domžale prvič ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprasanje,
• da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni sta-rejse od 10 let, če gre za gradnjo stanovanjske hise, ki ni dokončana oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard glede na število družinskih članov,
• da imajo veljavno potrdib o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejse od enega leta, te gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hise,
• da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo posojilo oz. predložijo soglasje lastnika,
• da bodo v primeru, če imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo, ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim stanovanjem; če pa bodo neustrezno stanovanje odfujili, bodo kupnino v celoti namenili na nakup drugega ustreznega standardnega stanovanja,
• da so sami ali / in soplačniki kreditno sposobni,
• da'si stanovanjskega vprašanja nišo in ne rešujejo z nakupom stanovanja po Stanovanjskem zakonu.
Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hise upravičeni za tista prenovitve-na dela, s katerimi se:
• poveča koristna stanovanjska površina ali število bi-valnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so dol(x"eni s Pravilnikom (za objekte z gradbenim dovolje-njem nad 10 let),
• izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hise, ki so manj primeme za bivanje, zgradijo manjkajoče sanitarije, ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi večjega obsega, kot so: ostrešje, dimni-ki, vse vrste izolacij, instalacije, fasade, stavbno pohištvo, ipd. (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 40 let).
Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadosča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.
Šteje se, da zadosča spalnica za dve osebi, kabinet pa za eno osebo.
Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne srne presegati naslednjih normativov;
1   član       44 nV
2   člana     .52 m2
3   član i      63 m1
4  člani       74 m2
5   članov   85 m2
6  članov   98 m2
Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna še 10 m2.
Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč tuđi mo-rebitna dosedanja ugodna posojila Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca, Repu-bliškega stanovajskega sklada ali Občine Domžale.
Osnova za izračun visine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer:
• za nakup stanovanja 135.000,00 SIT/m2
• za individualno gradnjo 90.000,00 SIT/m2
• za prenovo oz. revitalizacijo 54.000,00 SIT/m2 Najnižji znesek odobrenega posojila je 18O.(XX),OO SIT. Doba vraćanja posojila je največ 10 let, odvisno od visine osebnega dohodka družine in visine dodeljenega posojila. Obrestna mera je R +4%. Posojilo se vrača v me-sečnih anuitetah. Visina mesečne anuitete ne more biti nižja od 10% povprečne neto plače v RS v preteklem letu, kar znaša 8. 183,00 SIT.
Odobreno posojilo obvezno zavarujemo.
IV. KRITERIJI ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
Visina dodeljenega posojila bo poleg cene za m2 stanovanjske površine, za posamezne namene porabe |x> sojila in površinskega standarda, odvisna tuđi od:
• socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine,
• načina reševanja stanovanjskega vpraSanja,
• visine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja,
• visine ugodnih posojil, ki jih je prosilec že dobil od Občine, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada,
• primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja.
Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oz. jim 1x3 dodeljeno večje posojilo:
• mlade družine,
• družine z večjim številom otrok,
• razširjene družine,
• enostarševske družine,
• mladi,
• družine z manjšim številom zaposlenih,
• invalidi in družine z invalidnim članom oz. otrokom, motenim v telesnem in duševnem razvoju,
• prosilci z daljšo delovno dobo,
• prosilci z daljšim bivanjem v občini Domžale.
Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od stašev ni starejši od 35 let.
Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci.
Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona.
Za enostarševsko družino se šteje družina z enim hraniteljem.
Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let ali partnerja, mlajša od 30 let, ki nimata otrok.
Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen.
Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaravanje. Za invalidnost se šteje tuđi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno rielo.
Za daljšo delovno doto se šteje najmanj tretjina delov-ne dobe, potrebne za redno upokojitev.
Za daljše bivanje v občini Domžale se šteje najmanj 5 let stalnega bivanja v občinj Domžale.
Kriteriji in vrednotenje posameznih kriterijev so objavljeni na oglasni deski Občine Domžale, Ljubljanska 69/I in v prostorih Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska cesta 2, Domžale.
V.  POSTOPEK RAZPISA
Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, naj oddajo popolne vloge, ki ustrezajo r.i/pisnim pogojem. Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, ki jih pooblaš-čene organizacije potrjujejo na vlogi sami, MORAJO PROSILCI, GLEDE NA NAMEN PORABE POSOJIL, K VLOGI PRILOŽITI ŠE:
• potrdilo o državljanstvu za vse dane družine,
• dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodaj- -no pogodbo, clarilno pogodbo, zemljiško-knjižni izpisek ali (»trdilo o premoženjskem stanju, in podobno),
• sodno overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpo-godbo, sklenjeno v letu 1996 ali 1997 (v primeru nakupa),
• gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 10 let (v primeru gradnje),
• potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta (v primeru prenove ali revitalizacije),
• zemljiško-knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali so-lastništvo oz. soglasje lastnika,
• potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, viš-je ali visoke sole,
• (»trdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v Občini Domžale,
•.dokazilo o enostarševski družini,
• potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o visini že odobrenega ugodnega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu,
• sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaravanje o 100% telesni okvari prosilca oz. družinskega člana,
• dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo.
VSE NAVEDENE IN V VLOGI ZAHTEVANE PRILOGE MORAJO BITI PREDLOŽENE V ORIGINALU NA VPOGLED IN V DVOJNIKU, Kl |IH ZADRŽIMO IN PO IZTEKU RAZPISA NE VRAČAMO.
VI.   ROK IN KRAJ PRIDOBITVE IN ODDAJE VLOG
Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogo-jih, morajo oddat4*>vojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodf) lahko kupili od objave razpisa do vkljćno M.7. 1997 na vložišču Občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69 (soba št. 1). Cena obrazca je 1.000,00 SIT.
Popolno izpolnjene vloge za posojila z vsemi zahteva-nimi podatki in prilogami morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih OSEBNO NA NASLOVU OBČINE DOMŽALE, ODDELEK ZA PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA, SAVSKA CESTA 2, DOMŽALE (Ga-silski dom), - PO RAZPOREDU, OZNAČENEM NA OBRAZCU, vendar najkasneje do 4. 8. 1997
PO POŠTI POSLANE VLOGE TER VLOGE, ODDANE NA GORNJI NASLOV PO ZAKLJUČKU RAZPISA, NE BODO UPOŠTEVALI.
Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor Sklada, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev s predhodno preverbo stanja na terenu. Po sprejetju prednostnega vrst-nega reda s predlogom visine dodeljenih sredstev upravi-čencem, bo Oddelek za prostor in varstvo okolja obvestil vse udeležence o rezultatih razpisa.
OBČINA DOMŽALE             Predsednik Upravnega
Stanovanjski sklad                                           odbora:
Upravni odbor                                       Marko VRESK
Pisma braJcev
SLAMNIK 714-599, 721-022
Spoštovane bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke
podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov.
Prispevkov brez točnega naslova ne borno objavili.
Pišem bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi
pomanjkanja prostora prav tako ne homo mogli objaviti.
Holandska vas v Arboretumu
Pod zgornjim naslovom je Boris Knific v glasilu Radomeljsko ogledalo, št. 2, letnik II, april 199^ objavil razgovor z direk-torjem Arboretuma Volćji Potok, gospodom Alešem Ocep-kom.
Beseda je nanesla tuđi na golf in gradnjo igrišča v Volćjem Potoku. Dirketor Ocepek je poja-snil, da igrišče gradi na novo ustanovljeno podjetje Golf, d. o. o., katerega »deležniki« smo tuđi mi (najbrž je s tem mislil na Arboretum Volćji Potok), glavna dva sta Ljubljanska banka in SKB.
Vse zainterasirane bi z name-nom korektnega informiranja rada obvestila o tem, da je imel direktor Ocepek najbolj verjetno v mislih novo ustanovljeno podjetje Golf Arboretum, šport no trženje, gostin-stvo, turizem, d. o. o., v katerem sta družbenika, torej solastnika, tuđi podjetji LB Hi po, d. o. o. in SKB investicijsko podjetje, d. o. o., obe iz Ljubljane.
Obe v podjetji sta v to novo podjetje vložili po 21. 420.000 SIT (238.000 DEM), pri čemer naj še povem, da je prvo hćerinsko podjetje Nove ljubljanske banke, d. d. Ljubljana ter drugo hćerinsko podjetje banke SKB, d. d., Ljubljana.
Zenakim vložkom kakor pravkar navedeni podjetji je v novem pod-jetju udeleženo podjetje Arboretum Nova, cl. o. o., katerega največ-ja solastnika z deležema vsak po 2.224.000 SIT (24.711 DEM) sta Ja-nez Narat iz Domža! in Aleš Ocepek iz Radomelj. Družbenik tega novega podjetja je tuđi Golf klub Arboretum: vanj je vložil 7628.900 SIT (84.766 DEM).
Netočna je nadalje navedba v omenjenem zapisu razgovora, po kateri naj bi bila glavna družbenika novega podjetja že omenjena LB Hipo, d. o. o. in SKB Investicijsko podjetje, d. o. o. iz Radomelj, s se-dežem na Gostičevi 85, ki je vloži-lo 38.338. 163 SIT (425.980 DEM). Lastnika tega podjetja pa sta Janez Narat iz Domžal in Aleš Ocepek iz Radomelj.
Pri vseh preračunih iz tolarjev v nemške marke je uporabljen tečaj 1 DEM = 90 SIT, vendar pa je za točno vrednost vložkov v nemških markah potrebno upoštevati tečaj na dan dejanskih vplačil.
TANJA HACIN
Pripombe na
razgrnjeni
pred log U. N.
Trzin-center
Kot krajan naselja Tržio in kot dolgoletni projektant v domžal-skem prostoru podajam pripom-bo na razgrnjeno izvedbeno dokumentacijo Ureditveni nacrt Trzin-Center, ki je na vpogled v prostorih upravne enote Domžale. S svojimi pripombami ne bi rad prizadel nikogar, vendar pa glede na poznavanje problematike in na njeno težo ob raz-grnjenem predlogu ne morem ostati brez besed.
Prvi obćutek, ki se mi poraja ob temeljitem pogledu na razgrnjeni dokument, me ne navdaja z upa-njem, da je sodobno projektiranje prostorske dokumentacije kaj dru-gaćno kot v minulem socialistič-nem sistemu. Zasnova centra ne daje videza centra za naselje s .3000
prebivalci, ampak blokovni sistem z medsebojno enakimi objekti, ki s predvidenimi ravnimi, rahlo ukriv-ijenimi strehami spominjajo na »kremšnite«.
Mimogrede, vprasanje je, ali je projektant pridobil predhodna mnenja k razgrnjeni dokumentaciji ali pa je te privzel kar po predhodno izdelanem osnutku Centra, ki pa ga ni izdelal on?!
Posebno me moti, da je KS Trzin, v okviru katere smo na lastno željo kot uporabniki tangiranega prostora sprejeli program, ki naj bi bil osnovni koncept načrtovalcu centra Trzin in ga je osvojila tuđi občina Domžale. V sklopu tega programa naj bi imeli prednost objekti z de-javnostmi, ki so kraju neobhodno potrebni (pošta, zdravstvena postaja, knjižnica, galerija, tržnica, dvorana za javne in kulturne prireditve, prostori za javno upravo, center obrtniške dejavnosti, javne površine za shode, manjše specializirane trgovinice, ureditev spominskega obeležja ipd.). Z vsebino programa je bil podrobno seznanjen tuđi iz-delovalcc: razgrnjene dokumentacije. V kompleksu, ki naj bi bil pred-vsem domena pešcev, naj ne bi bilo novih stanovanj, sedanja cesta M10 pa naj bi se preuredila v mest-no ulico s kolesarskimi in peščevi-mi stezami (ta poseg bi bil mogoč s predhodno izgradnjo trzinske ob-voznice) ter zelenjem. Skratka, center naj bi bil urejen tako, da bi se-daj razdeljeni in nepovezani deli naselja Trzin (stari del, novi del -Mlake, OIQ dal neko srce in dušo, v katerega bi Ijudje radi zahajali po nujnih vsakdanjih opravkih in seve-da tuđi po zabavo in razvedrilo.
Občutek imam, da projektanta, za katerim gotovo stoji finančno zanimiv investitor, ob podpori do-ločene struje obćinske uprave, prav nić ne zanimajo zahteve in potrebe krajanov, po izdelku sode£ pa tuđi dejansko stanje na obravnava-nem kompleksu.
Predlog namreč ruši »nekaj me-secev« stare objekte (hiše Trojanš-kov, Logarjev, Ičanovičev, del motela Šraj), ki so bili zgrajeni na podlagi STROKOVNIH MNENJ ISTE-GA PROJEKTANTA - V VLOGI ODGOVORNEGA URBANISTA DOMŽALSKE OBČINE. Jemlje jim urejena funkcionalna zemljišća, ki jih uporabljajo za svoje dejavnosti (SEAT center Trzin).
Požvižga se na že zgrajeno in predviđeno infraslrukturo (rušenje asfaltirane Ljubljanske ceste - sle-pi krak, predviđena vodovodna po-vezava ćrpališće - rezervoarji, predviđena rekonstrukcija MIO), ruši dve kmetiji (Kepic, Tavćar), mizar-sko delavnico Kralj in gasilski dom. Kot da bi živeli pod okriljem naj-razvitejših svetovnih držav!!!
Prepričan sem, da projektant pozna veljavno zakonodajo, ki ne omogoča več nasilnih rušenj iz prejšnjega sistema in preganjanja ljudi z njihovih stoletnih domačij.
Žal že poznam njegov odgovor!
Zcii se, (Ja je načrtovalcu in inve-stilorju malo mar širši prostor, v okviru katerega leži center Trzina. Po membno je le, da se nepozidani prostor pozida, da gredo objekti čimprej v promet, koristi krajanov pa nišo pomembne, saj je znova v ospredju finanćni interes posame-znikov. Vseeno je, če borno imeli v Trzinu poleg OIC še eno arhitek-turno skropucalo.
S predvirieno stanovanjsko gradnjo bodo zopet nastopile dobro znane težave (vrtci, sole, zdravstvene ustanove). Sedanja krajevna oblast je brez moči, saj jih Občina Domžale ne jemlje resno! Kljub temu da imajo od krajanov KS Trzin
lako občina kot država dokaj velike prihodke!
Ponovno poudarjam, da je moje pisanje dobronamerno. Ni mi namreč vseeno, kaj se dogaja s krajem, v katerem živimo Trzinci s svojimi druzinami!
K pisanju me je vodilo tuđi dol-goletno (27 let) delovanje na pod-ročju prostorskega urejanja v Občini Domžale.
Utemeljeno trdim, da takega nereda na tem podroćju še ni bilo. Kljub stalnemu opozarjanju ustre-znih institucij in zakonodajalcev na čuvanje prostora, na izboljševanje življenjskih pogojev, na čuvanje kulturne dediščine, na čuvanje pod-talnice, zraka itd., ta del slovenske-ga prostora tovrstnega poslabšanja še ni doživljal.
Prepričan sem bil, da se bo z zdravo zavestjo in ustrezno izobrazbo načrtovalca oziroma urejeval-ca prostora stanje v njem bistveno izboljševalo. Pa je ravno nasprotno, saj se še nikoli doslej ništa ćutila taka nadvlada kapitala in njemu lastnih interesov!
Skušajte me (nas) razumeti in temu primerno ukrepajte!
RADO FERJAN
Mauritius -
domžalske
Županje grob
Veste mogoće, kje je Mauritius. Če ne veste, povprašajte našo Županjo, Cveto Zalokar-Oražem, članico Združene liste socialnih demokratov. Ona je namreč bila tam na nekakšnem kongresu. Na čigave stroške? se boste morebi-ti vprašali. Kot je doslej znano, na stroške davkoplačevalcev. In kaj ona pravi na vse to?
Prepričana je, da je storila prav, ko se je kot domžalska Županja od-ločila, da bo odšla na kongres med-narodnega združenja predstavni-kov lokalnih oblasti. Kaj je namreć lepšega kot oditi na »službene stroške« na »eksotični« kongres in priti domov lepe, temnorjave polti. Pa ne samo ona, tuđi nekateri njeni družinski dani so imeli za tisli čas nenavadno rjavo polt - mar torej ni odšla sama, ampak z družino!1 So ludi družinski člani potovali na »službene stroške«? Morebiti si mislite, da sem nesramen, vendar se je ćelo Dimitrij Rupel, ljubljanski župan, ki je znan po tem, da gre rad malo po svetu (se še spomnite vrećk, s katerimi je prihajal iz letal, kadar je bil še kot zunanji minister na »službeni« poti) odločil, da ne gre na Mauritius, kajti ljubljanski proračun tega ne bi prenesel. Mi, Domžalčani, pa se radi postavimo, da smo bogata občina, zato naj Županja kar gre na Mauritius, da bodo vedeli, da prihaja »iz ta bogate občine«. A čaši se na srečo spremi-njajo in dvomim, da bo naša sedanja Županja tuđi v naslednjem mandatu Županja. Ga vse preveč »biksa«. Ko bom jaz župan Domžal, nikakor ne bom hodil na takš-ne kongrese, ražen seveda, če bom za tišti čas vzel dopust in odšel na svoje stroške. Saj je Županja imela alternativo - precej podobna reč se je dogajala v precej bližjem Munch-nu, vendar na tamkajšnjem soncu očitno ne moreš dobiti tako lepe barve...
In kaj imamo domžalski davko-plačevalci sedaj od njenega izleta na Mauritius, seveda poleg raču-nov za to potovanje. Kot smo lahko izvedeli, sedaj za Slovenijo ve nekaj več lokalnih afriških veljakov - županov nekaterih manjših afriških mest. Tuđi v Oslu bodo sedaj vedeli za nas in ćelo v Torontu. Ko smo že pri Torontu, ali nimamo tam ćelo sedež neke slovenske skupnosti. Zakaj je morala naša Županja na Mauritiusu razlagati županu mesta Toronto, kaj in kje je Slovenija (in upam da ludi Domžale), ko pa tam živi kar precej Slovencev? Naj si na koncu še zastavim vprasanje, ali je naša Županja morebiti ćelo zamenjala našega zunanjega ministra? Iz njenih odgovorov mi namreč ni čisto jasno, koga je predstavljala na Mauritiusu - Slovenijo ali občino Domžale? če je Slovenijo, potem naj račun plača kar minister Thaler iz LDS. Ražen, če se ništa morebiti dogovorila drugače... Upam, da borno davkoplačevalci kdaj javno izvedeli, ali je bila na Mauritiusu z njo ludi njena družina in kakšna je visina računa za ta Ma-
Domžale
/lamnik
JULIj MALI SRPAN
29
uritius ter kdo ga je (bo) poravnah V naslednji Stevilki Slamnika priča-kujem že kar odgovore od Županje. Ali pa vsaj razglednico z Mauriti-usa...
JANEZ STIBRIČ
Sto let za skupno . osnovno sofo
Pred kratkim je bil podpisan sporazum, s katerim so se Občina Domžale, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo RS za šolstvo in obe zainteresirani krajevni skupnosti odloćili za izgradjo skupne devet-letne osnovne Sole in telovadnice v Dragomlju, ki bo služila potrebam učencev iz KS Dragomelj-Pšata in KS Podgorica-Šentjakob. Sporazum med drugim določa:
• da bo |)opolna devetletka zgrajena že v prvi fazi
•  da bo vlogo koordinatorja pri pripravi, financiranju in izgradnji Sole prevzelo Ministrstvo RS za šol-stvo in Sport ler
•  da bodo podpisniki storili vse, da bo nova šola dograjena do začetka gradnje avtoceste Šentjakob-Rlagovica
Tako se je začela uresničevati za-misel, ki je kot »iskra pod pepelom« tlela ćelo stoletje, od ljubljanskoga potresa leta 1»95 dalje. Takrat je bila cerkev v Šent Jakobu ob Savi poško-dovana do te mere, da je bilo treba zgraditi novo. Predlagano je bilo, da jo zgrade med ŠentJakobom ob Savi in Pšato, sredi župnije Sv. Jakoba, poleg bi bila ludi osnovna sola. Za-misel lakrat ni dobila dovolj podpo-re, nova sentjakobska cerkev je bila zgrajena na mestu stare. Nedaleč od nove cerkve je bila zgrajena osnovna šola, ki so jo obiskovali tuđi otroci iz Dragomlja in Pšate - do sole so imeli dokaj daleč.
Šola v Šenljakobu ob Savi je kmalu postala premajhna in Ijudje, ki so mislili dolgoročno, so ponovno predlagali novo skupno Solo sredi zupnije. Zopet so ostali v manj-šini, namesto skupne šole^e bila tik pred 2. svetovno vojno za področ-je Dragomlja in Pšale zgrajena šola v Dragomlju. Posledice so bile ne-dvomno izrazito negativne. Šolarji iz prizadetega območja (teh je bilo stalno med 200 in 300!), so bili po drugi svetovni vojni ves čas vozači, kraljeval je kombinirani pouk, obe krajevni skupnosti sta ostali brez te-lovadnic in brez primernih prosto-rov za kulturne prireditve itd.
Le1a 1996 se je izkazalo, da bodo morali učenci zaradi gradrije avto-ceste Šentjakob-Blagovica štirirazre-dno solo v Dragomlju zapustiti. Naš odbor si je moral veliko prizadeva-ti, da ne bi prišlo do izgradnje nepri-merne 5-razredne nadomestne Sole z zgolj majhno telovadnico, tem-več do gradnje popolne devetlete-ne osnovne1 sole. Pri tem nam je bilo v veliko oporo večinske mnenje prebivalcev KS Dragomelj Pšata.
Sporazum, ki smo ga navedli na začetku, je za naSe področje izje-mnega in zgodovinskega pomena. Njegovim podpisnikom čestitamo, saj so zmogli energijo in treznost, s katerima so posegli dolgoletno ne-racionalnost in razdeljenost.
Svet KS Dragomelj Pšata v zadnjem času vlaga velike napore, da bi prišlo tuđi do najustreznejše prometne povezavc obeh naseli), med kateri se bo oštro zarežala avtoce-sta. Ti napori imajo namen, da bi otroci kar se da varno hodili v solo
in domov. Uspeh teli prizadevanj in izgradnja popolne osnovne sole, vrtca in telovadnice pomenita za naše območje nedvomno veliko prelomnico na pragu tretjega tisoč-letja.
Iniciativni odbor za izgradnjo
devetletne osnovne Sole v Dragomlju:
A. Resman, R. Lazar, R.
Dragar - Dragomelj
J. Rihtar, Z. Bolta, F. Hrovat -
Pšata
J. Hrome - Podgorica
Ob proslavi
Dneva slovenske
državnosti v
Dobu
Že dopoldan tistega dne, ko je prišla k meni ga. Vera, moja stankarska kolegica, in me pova-bila na proslavo, sem se odloči-la, da grem. Na tak predpraznik, sem si rekla, je dobro nekam iti. Želela sem v družbi somišljeni-kov močneje doživeti svojo pripadnost in Ijubezen do samostoj-ne Slovenije, domovine, ki mi je po šestih letih le še »bleda mati«. A ne dovolim si, da ostane tako, Ijudje, stvari in dogodki se bodo gotovo obrnili na bolje.
Z Vero sva bili malo pozni. Ne-' skončno za I bi mi bilo, če bi /amu-dili maso za domovino v župnijski cerkvi v Dobu. Slovesno maso je vodil župnik s številnim sprem-stvom pri oltarju in cerkvenem pev-skem zboru ob spremljavi orgel. Župnijska cerkev je bila polna ljudi vseb starosti. Nagovor oz. pridi-ga g. župnika je bila na temo izreka »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci« A. M. Slomška. Covoril je o zaskrbljujočem stanju nekaterih mladih, ki nimajo vere v Boga, ne veselja do življenja in no-benih idealov več. Ugotavljal je, kako žalostne so posledice 50-letne totalitarne oblasti, ki je razvrednoli-la našo staro kršćansko tradicijo in ni dala v zameno nobenih drugih vrednot. Priporočil nam je domovino, naj jo ljubimo in to Ijubezen vcepljamo svojim otrokom, naj z besedo in zgledom kažemo, da smo dobri kristijani in državljani.
Po maši smo se vsi zbrani napo-tili k pomniku 10-dnevne vojne za Slovenijo. Spremljal nas je orkester godbe na pihala. V orkestru sem opazila mlade fante in dekleta, kar me je razveselilo glede na dejstvo, da je danes toliko mladih brezbriž-nih do takih proslav.
Pri pomniku se je kulturni program nadaljeval. Pel je moški pev-ski zlx>r. Do srca sta segli dve novej-ši domovinski pesmi, ki ju je pre-bral g. Dare Valič. Nagovoril nas je podpredsednik SDS, g. Miha Brejc. Govoril je o neizpolnjenih pričako-vanjih po dosegu naše samostojnosti, o nujnosti s|)rememb v našem političnem življenju, ker je sedanje stanje nevzdržno. Predstavnik obči-ne je razvil prapor vojnih veteranov, podeljena so bila priznanja.
Kljub sivim oblakom in hladne-mu vetru smo vzlrajali do konca in ludi deževati ni začelo, česar sem se bala, ker sva bila tam brez dežni-kov.
Kot tuđi sama doživljam, so sedanje razmere v naši družbi neureje-ne in skrb vzbujajoče, posetej še na
ČE TAKoj ME UTIHKETE,
Bolnom* realistično!
REGRESIRANJE V KMETIJSTVU
S sprejetjem obćinskega proračuna je za kmetijstvo v občini Lukovica namenjenih 6.013.000,00 SIT in 38.723.508 SIT za kmetijsko-zemljiško dejavnost. Del teh sredstev je namenjen za regresiranje. Zato občina Lukovica obvešča kmetovalce, da so v letu 1997 iz obćinskega proračuna regresirane naslednje dejavnosti:
1.  REGRESIRANJE REPRODUKCIJE V ŽIVINOREJI
a) umetno osemenjevanje2500 SIT
b) naravni pripust-sofinancira se razlika med 2500 SIT in polno ceno pripusta (ob predložitvi osemenjevalnega lista)
2.  REGRESIRANJE PREMIJ ZA ZAVAROVANJE PLEMENSKIH ŽIVALI
plemenske krave in telice3000 SIT plemenske kobile             5000 SIT
plemenske svinje              3000 SIT .
drobnica                            500 SIT
3.  REGRESIRANJE NABAVE SEMEN
- semenska koruza            100SIT/kg
- semenska pšenica             10SIT/kg
4.  REGRESIRANJE ODKUPA MESA IN MLEKA
- premija za meso             10 SIT/k$» (za ves odkup)
- premija za mleko           1,50 SITA (samo za kmete, ki
imajo status gorskih kmetij)
Regresi se bodo izplačevali v Kmetijski zadrugi ZE Lukovica, kjer vam bodo ob predloćžitvi ustreznih dokumentov (zavarovalna polica, osemenjevalni list, potrjen račun za nabavo semen...) izplačali regres.
Po 1. juliju se bopri umetnem osemertjevanju regres obračuna! ob storitvi.
gospodarskem in socialnem pod-ročju. Ker ni napredka v gospodarstvu, tuđi ni pričakovati, da bi nam bilo v kratkem kaj bolje na drugih področjih življenja.
Nujno potrebujemo drugo vlado, ki bo omogočila hitro in dosledno izvajanje vseh sprejetih ukrepov za napredek gospodarstva. Morda bodo naslednje volitve predčasne in bo tuđi politične; brezbarvnim dr-žavljanom že postalo jasno, da bi bila prava stranka z večinsko pod-poro volilcev Socialdemokratska stranka Slovenije.
Skupaj s krščanskimi demokrati in slovensko ljudsko stranko, seve-da, če bo ta pravočasno odpoveda-la sodelovanje v sedanji vladi. Edino v vladi s takšno strankarsko kombinacijo še vidim možnosti za uspeš-no Slovenijo, sicer pa za dolgo nič dobrega.
Kljub vsemu je domovina ena in ne morem biti brezbrižna do priho-dnosti. Zato Slomškove besede tuđi danes zvenijo tako domaće in ponosno.
MINKA VELUŠČEK Dragomelj
Družba in problematika starosti
Današnja družba je izrazito polrošniško naravnana. Pripravljena je zadostiti vsaki potrebi in ustvarja nove, da bi jih bilo mo-goče zadovoljevati. In četudi se na prvi pogled zdi, da je navi-dez vse podrejeno potrošništvu današnjih ljudi, lahko trdimo, da človek kot potrošnik postaja prej žrtev potrošništva. Potroš-niška družba namreč ne po-vzdiguje potrošnikov, ražen morda v reklamne namene, temveč proizvajalce. Ti ustvar-jajo potrošniško družbo in ta na njih temelji in se razvija.
Proizvodnja je tako totalno druž-beno dejstvo, kar pomeni tuđi, da ima aktiven človek vse manj časa tako za mlade kot za stare ljudi. Ve-čina družbene dejavnosti tuđi na socialnem in še nekaterih izrazito humanih področjih je naravnana zgolj k temu, da bi ljudi usposobi-la za življenje v potrošniški družbi - kot proizvajalce. Vse tište, ki to še nišo, nišo bili ali nikoli ne bodo, pa družba zapostavlja kot nekoristne in jih diskriminira.
Družbena marginalizacija starih se kaže tuđi v istovetenju njih z ot-roki. Razlika je v tem, da bodo otroci   nekoč  postali  proizvajalci,
rnedtem ko bodo stari ostali samo še potrošniki, saj so se kot proizvajalci v družbi že iztrošili. Prav zato družba otroštvu in mladosti posve-ča nekaj več pozornosti kot starim. Obtem pa omenjena marginalizacija starih pelje k podpiranju in vzdrzevanju procesov socialne, ekonomske, politične in druge diskriminacije starih.
Družbeno vrednotenje vnaprejš-nje odvečnosti in nekoristnosti starosti povzroća, da dejanskih bioloških sprememb ne jemljejo već kot nekaj normalnega in samoumevne-ga, temve,č prav nasprotno. Stari Ijudje so potemtakem senilni in zaradi nekoristnosti predvsem v na-poto.
Starost se na osnovi takega druž-benega mišljenja razvrednoti in ta-buizira v nekaj obrobnega, to pa stare potiska iz vloge aktivnih soust-varjalcev družbe v pasivne družbene sopotnike, četudi to še zdaleč nišo. Biološkemu zmanjšanju sposobnosti starih ljudi sledi na osnovi ste-reotipnega družbenega vrednotenja starosti diskriminacija svoje lastne podobe, saj se v luči družbenega razvrednotenja temeljito spreminja ludi osebna samopodoba.
Družba je prisiljena poskrbeti za odvisne stare ljudi, ki jih je najprej za take naredila. V prepričanju, da opravlja pomembno in humano vlogo, prićne družba ustanavljati žanje domove. Ob tem pa pozablja, da le popravlja lastne napake, ki jih je povzro-čila s tem, da je naredila obdobje starosti za odvečno. S tem je začaran krog diskriminiranosti in samodiskri-miniranosti starih ljudi sklenjen. Zgolj po »zaslugi« naključja mi je oskrbova-nec nekega Ijubljanskega doma po-vedal, da doživlja dom za stare kot kraj, od koder se ne bo več vrnil domov. Po petih letih se je že povsern prilagodil domskemu redu in življenju v njem. Sam pravi, da je utonii v zaporedju dnevnih opravil, v katerem si sledijo zajtrk, kosilo in večerja, red-ki obiski in še redkejši izhodi iz doma. Najbolj pa ga bolijo hčerkine besede, da ne želi pripeljati vnukinje k dedku, ki je na vozičku, saj ji želi prihraniti »grde plati življenja«.
Tabuizirana senilna starost, neko-ristna in v napoto v družbi, kjer vlada ideal lepote, zagotovo posega tuđi v najbolj intimne medosebne odnose. Njegova hčerka je sprejela tako podobo o starosti in jo kljub Ijubezni do očeta prenaša tuđi na svojega ot-roka. Soočen s to stereotipno podobo pa oče na njeno diskriminacijo starosti odgovarja z lastno samodis-kriminacijo in s še, većjo odvisnostjo, ki ga še dodatno diskriminira.
_______________________________                           __________._______,_______.________________     i
Kako dolgo še?
Zgodba, ki ji ne poznamo konca, (raja že več let, vendar me iz leta v leto boi) moti, tako kot tuđi druge krajane. Sprašujem se, zakaj in kako dolgo lx> Se moteno prvomajsko jutro v naiem okolišu. Veliko crnila je bilo ze prelitega v /vezi s tem problemom. Sprašujem se, kdo dovoljuje, da većino krajanuv, ki želimo mir, lahko vznemirja nečloveško norenje mopedistov brez izpušnih cevi po ce"stah naših naselij in dela lako »noro prvomajsko budnico«. Zelo bi bili veseli normalne budnice godbe na pihala, ne pa tega norenja mopedistov, ki se začne že od druge ure zjutraj in Iraja do pete ali šeste ure.
Praznikov se Ijudje veselimo, vendar se težave pričnejo že z božično-nejvo-letnim praznovanjem, saj so nekateri mnenja, da brez petard ni mogoće več živeti. Kdo lx> temu naredil koneci Utopija je razmišljati, da to lahko resi samo zakon ali občinski odlok. Ali nas res lahko rešujejo samj kazni? Ali res ne moremo sami spoznati, da to ni pravi1 Ali sem res prisiljena, da se moram ob teh cheh umakniti od doma? Kot mi je znano, take bedarije ni nikjer v Sloveniji. .
Menim, da je ena izmed rešitev te zadeve odgovornost staršev, ki lahko s svojo avtoriteto in odgovornost jo do vzgoje svojim najstnikom preprečijo takšne pohode.
Če smo starši odpovedali povsod, potem rešitve ni. Naredimo kaj, da borno bolj zadovoljni.
MARIJA ŠPENDL Prešernova 21, kadomlje
Železniške tirnice industrijskega tira na cesti Domžale-Kamnik v Pre-serjah kar kličejo po nesreći. Kdaj bodo odgovorni uredili ta cestno-že-lezniški prehod, da bo pot preko previsoko dvignjenih tirnic bolj var-na za avtomobilske gume?                             Tekst in foto: Janez Stibrić
Pred hiSo tik ob Ljubljanski cesti v Stobu sem ostal brez besed.
Bogdan Osolin, foto: Jane/ Stibrič
Doslej sem govoril predvsem o odnosu družbe do starosti oziroma ostarelih ali starih ljudi, a še dokaj zdravih. Ob vsem tem pa velja ne-izpodbitno dejstvo, da so domovi nepogrešljivi za nepokretne stare in manj stare ljudi, vezane ne samo na voziček, ampak priklenjene na posteljo in ne morejo ničesar spre-meniti, zlasti še, če gre za motene osebnosti.
Sam imam mamo zaradi nepo-kretnosti v Domu upokojencev Domžale, ker drugaćne »boljše« iz-bire ni bilo in je ni. Z njenim oskr-bovanjem sva z bratom zelo zadovoljna.
Menim, da bi morala biti vzgo-ja za življenje tuđi vzgoja za starost in vzgoja za smrt, pa kakorkoli se to sliši.
IVAN KEPIC
Milan Kučan bo
ponovno
kandidirali
Pred kratkim se je zvedelo, da bo nekdanji sekretar Komuni-stične partije Slovenije in sedanji član Zveze komunistov Slovenije (Združena lista socialnih demokratov) ponovno kandidira! za predsednika naše demokratične države. Že to, da se imamo
za demokratično državo, pomeni, da Milan Kučan ne bi več smel biti naš predsednik. Kajti komuni/em in demokracija sta kot noč in dan - med njima pa je mrak. Naš Kučan si oćitno želi, da bi bili vedno v noći ali največ v trdem mraku. Bog ne daj, da bi bilo Se naprej tako...
»Tuđi po zgodovini partizanskega upora nas prepoznavajo in spoštu-jejo drugi evropski narodi, ki se za-vedajo, da brez zmage nad fašizmom in nacizmom ne bi bilo današnje politično demokratične in združujoče se Evrope«, je nedavno na vseslovenskem partizanskem taboru na Dolenjskem izjavil Milan Kučan. Vendar je nekaj pozabil dodali. Da tuđi brez zmage nad fašizmom, nacizmom IN KOMUNIZMOM ne bi bilo današnje Evrope. Da se nas drugi evropski narodi spominjajo tuđi po zloćinskih deja-njih, ki jih je komunistična partija naredila takoj po 2. svetovni vojni, ko je pobila na tisoče in tisoće SLO-VENCEV in SLf A/ENK, tuđi mlado-letnih in otrok, ki so »zagrešili« samo to, da so bili javno proti komunizmu. In da dokler se pri nas v vodstvu države ne bo nič spremenilo (še vedno nas vodita partijski sekretar in predsednik predsedstva SFRJj, za toliko časa si lahko odmislimo
Nadaljevanje na naslednji strani
30
JULI)
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Tosama, energetsko učinkovito
podjetje
V Tosami Domžale, dobitnici priznanja Energetsko učinkovito podjetje - Energetsko učinkovita ustanova, že vrsto let skrbijo za učinkovito po-rabo energije in manjše obremenjevanje okolja. S pomočjo programa Phare so v lanskem letu iz-vedli raćunalniški sistem vođenja kompresorjev, precejšnje prihranke pa bo prinesel tuđi projekt rekuperacije toplote hladilne vode iz kompresorjev, ki je začel delovati v letošnjem marcu.
Komisija za podelitev priznanja za energetsko učinkovita podjetja in ustanove je nagradila domžalsko To samo, priznanje pa je prejela v sredo, 14. maja na raz-glasitvi zmagovalcev in podelitvi nagrad na sejmu Energetika ')"" v M.uiboni.
V Tosami. sirer največji slovenski proizvajalki sani-tetnih in higienskih izdelkov, je energetsko vođenje del celovitega vođenja podjetja. V letu 19% so porabili 5.859344 kWh električne energije in l.MZ 795 Sm' ze-
meljskega plina. Energetski manager je med drugim zadolžen za racionaln€!Jše rešitve na področju elektro in energetske dejavnosti ter organiziranje spremljanja in porabe energije.
Organizacijske in tehnološko-investicijske ukrepe so temeljitoj«? vpt'.'ljali v Tosami po letu 1990. S sistemom ISK /a izravnavo konic, ki ohraluje že od leta 1991, mesećno prihranijo 310 kW, letno pa 8,5 milijo-na tolarjev. Tehnologija proizvodnje sanitetnega mate-riala in tekstila zahteva doloceno vlago, medtem ko je temperatura vTosamini proizvodnji pomembna zaradi ustreznih delovnih razmer. Z nadzornim računalniškim sistemom za spremljanje temperature in vlage po po-sameznih oddelkih nadzorujejo oba dejavnika in takoj reagirajo na najmanjše odstopanje.
Klima naprave in ogrevanje so prav tako vodeni z računalniškim sistemom. V Tosami z mešanjem energetsko ugodnejšega razmerja svežega in obtoc.nega zraka dosegajo minimalno porabo energije.
Tosama je prav zaradi svoj«.1 doslednosti in dolgolet-nih prizadevanj za učinkovilo por.ibo energije prejela sredstva Phare za nepovratno sofinanciranje energetsko učinkovitili investicij. S sredstvi Phare je vpeljala raćunalniški sislem vođenja kompresorjev, s katerim je kubični meter komprimiranega zraka pocenila zd 22 odstotkov in tako bo letno prihranila dodatnih 3,5 mi-lijona tolarjev.
Z najnovejšim projektom reku|x?racije toplote hladilne vod«; kompresorjev in varčne distribuc ijo tehnološke vode so v Tosami dosegli, da je v odclelku belil-nice stalno prisotna zadostna količina mehke, tekoče vode, pridobili pa so tuđi do sedaj izgubljen«) toploto hladilne vode kompresorjev, ki jo uporabljajo v tehnoloških procesih. Celoten projekt je plod domaćega znanja                                             MATE|A VODLAN
Nadaljevanje s prejšnje strani
razne priključitve v Evropsko sku-pnost in NATO pakt. Morebiti pa je ravno to njihov cilj? Češ, vidite, Evropa in Nato pakt nas ne marata, priključimo se raje nazaj v Jugosla-vijo, saj Milosević in komunizem ništa tako slaba, če smo skupaj zdrža-li 45 let, jih borno pa se nekaj... In nikar ne poslušajte papeža in našega novega nadškofa dr. Rodeta, poslušajte raje Miloševića in Vekosla-va Grmića.
Če me spomin ne vara, je Milan Kučan pred volitvami leta 1996 iz-javljal, da bo kandidiral za predse-dnika države samo v primeru, če bo v Sloveniji zavladal fašizem. Glede na to, da bo sedaj resnično posku-sil s ponovno kandidaturo, se lahko vprašamo, ali je Liberalno demokratska stranka (LDS) fašistična stranka? Če povežemo Kučanove izjave pred volitvami in njegovo se-danjo kandidaturo, bi potemtakem temu moralo biti tako. )az temu si-cer ne verjamem, vendar...
Zakaj sedaj Kučan »hodi naoko-li« po vseh proslavah in proslavicah, na katerih »nastopa« tuđi Zveza borcev NOB? Ali so ćelo borci, ki so nekoć bili »ta glavni«, sedaj pa naj bi bili statusno izenačeni z društvi a la društvo Ijubiteljev starih gosli in podobnimi, ugotovili, da Kućan ni pravi in si zato želi pridobiti vsaj njihovo podporo? Ali pa jim kdo ponovno grozi, da bodo ob privilegirane borčevske penzije in dodatke in zato z njim nastopajo z ro-ko v roki? Kadarkoli gledam na TV prispevke o teh proslavicah, imam vedno občutek, da vidim samo ene in iste osebe, pa naj bo to na sho-du borcev na Ljubelju, v Celju ali pa na Dolenjskem. In vedno se števil-ka prisotnih vrti okoli 2.000 ljudi. )e od 57000 borcev, ki prejemajo privilegirane pokojnine, res samo še 2.000 zvestih privržencev starega režima? )ih res samo še toliko ne lo-či med pojmoma partizan in komunist?
Upam, da slovenski narod ne bo već »toliko nor«, da bi ponovno iz-volil Kučana za predsednika. Kajti v tem primeru se lahko zgodi, da se borno namesto v napredni, demokratični državi, ponovno zbudili v represivni, komunistićni oblasti. Do-volj smo je imeli, ne dovolj, ćelo preveč. Tista manjšina privilegiran-cev, ki bi si ponovno želela povra-tek komunizma, pa naj zaradi mene odide kar na Kubo ali na Kitajsko - dokler je še čas. Kajti ćelo tam komunizem že poka po vseh sivih. Slovenijo pa naj puste pri miru.
JANEZ STIBRIČ
Tištim, ki držijo roko nad vrtci
Že dalj časa razmišljam, da bi bilo pametno napisati par vstic o naših vrtcih. Pa ne zato, ker preti-rano upam na boljše čaše - ampak zato da si dam duška in mogoće vzpodbudim pristojne, da se bodo malo zmigali.
Moj otrok je šel v vrtec, ko je bil star približno tri leta. Dobil je prijazno in
Takole je pristojna služba na predlog komunalnega nadzornika Ob-čine Domžale, g. Aleša Kerina, poskrbela za nekdanjega »fičota«. Njegov lastnik ga je »garažiral« kar v Kamniški Bistrici v blizini TEN-TEN! Fičota so odpeljali na avtomobilsko pokopališče, lastnika pa caka povrnitev stroškov in obisk pri sodniku za prekrške.              V.
strokovno usposobljeno vzgojiteljico in varuško. Vrtca in ljudi v njem ni ni-koli odklanjal, ampak je odhajal vanj z veseljem. Seveda sva bila z možem zelo zadovoljna. Minilo je šolsko leto in prišel je čas počitnic. Z možem sva uredila dopust tako, da bi lahko bil na-jin otrok cioma dva meseca.
Oglasila sem se na upravi vrtca in tam so mi (prvič) povedali, da je v Domžalah toliko otrok, ki ćakajo na vstop v vrtec, da bi bilo nespametno otroka izpisovati. Kaj sem naredila? Otrok je bil dva meseca doma (ker naj bi čim već časa preživel s starši) in znesek na položnici je bil nižji za okoli 2.000 SIT (strošek za prehrano). Na-slednje leto med počitnicami je bilo isto. Seveda sem šla spet na upravo v upanju, da se je v enem letu na tem področju kaj spremenilo.
Niti slučajno! Socialna delavka mi je (sicer prijazno) povedala, da ga lahko izpišem in da bo septembra mogo-če kakšno prosto mesto v Trzinu. Spet sem veselo plaćala dve položnici, od katerih so odšteli stroške prehrane. Res ne vem, kaj naj bi naredila druge-ga. Ali naj bi vsako jutro nosila otroka na avtobus? Pozimi, poleti, v snegu ali dežju? Med »nove« otroke in tovariši-ce? Tuđi Ijudje brez posebno dobre domišljije boste lahko brez težav ugotovili, kako je bilo tretje leto med po-ćitnicami. Tišti, ki so (»stavljali takšna pravila so računali na starševska čust-va in pametno presojo, da bodo naredili svojemu otroku dobro. V treh le-tih (to obdobje je zagotovo bistveno daljše) se ni premaknilo nić niti za mi-limeter. Namanj 50.000 SIT sem plaćala za to, da moj otrok ni »izpadel«. Za ta denar bi mu lahko omogočila pre-kleto dobre poćitnice ali igraće. No, saj zaradi tega denarja nismo bistveno bolj revni. Vesela sem, da je otrok kot mali šolar še vedno srećen s svojimi malimi prijateljski in tovaršici ima se vedno rad.
Mojega zadovoljstva ali nezadovoljstva z vrtčevsko politiko pa še ni konec. Imam še enega sina, ki bo av-gusta star eno leto. Mesec dni po nje-govem rojstvu sem poklicala na upravo in vprašala, če ga lahko že vpišem v vrtec za šolsko leto 1997/98. »Ja«, je rekla gospa na upravi: »Če se je le ro-dil, ga lahko vipišete«. Bila sem prepričana, da bo sprejet. Pa ni! Veste, kaj
me je najbolj razjezilo? Odkar imam otroka poslušam, da je v Domžalah premalo prostih mest v vrtcih. Koliko let je že tako? Letos so od 649 prošenj ugodno resili samo 142 primerov. Kam bo šio 500 otrok, za katere ni prostora? Ali sploh veste, da s takim brezbri-žjem dobesedno silite ljudi, da delajo na ćmo? Ali sploh pomislite, da lahko privatna varuška računa, kolikor s«? ji zljubi? Kako naj zaupam svojega otroka nekomu, ki ga ne poznam? Kako mi bo povedal, će bo dobi! po kosilu žlićko žganja, da bi prej zaspal? Kaj, če jih bo dobil po ritki, ko bo v svoji nerodnosti polil sok iz kozarca? Mislite, da se to dogaja samo v filmih?
Poglejte, prosim za obvestilo: kateri otroci imajo posebno prednost za sprejem v vrtec? Naj vam za informacijo prepišem vsaj tri: - otroci iz dru-žin z ogrožujoće slabim socialnoeko-nomskim stanjem, - otroci staršev di-jakov, studentov, - rjtroci napoteni v vrtec s strani otroškega psihologa zaradi ustrezne socializacije...
Dajte no! če otrok živi v urejenem okolju, v primerno situirani družini in je deležen potrebne Ijubezni in vzgo-je, sploh ni dovolj »dober« za vrtec. Prav bi bilo, da poskrbite za vse otroke! Razumem, da je potrebno razvrš-čanje po nekih kriterijih. Ne razumem pa, da v teh Ijubih Domžalah nikagar ni, ki bi udaril po mizi in povedal, da nujno potrebujemo prostore za organizirano varstvo otrok. Zmigajte se, no! Vem, da ne razmišljate o novem vrtcu, ker računate na leto 2002, ko bo obvezna devetletna osnovna šola. Takrat se bo število otrok v vrtcu zmanjšalo za ćelo generacijo. Sploh nočem razmišljati o tem, da bo spet moj otrok tišti, ki se bo stiskal v pre-majhnih kabinetih in preurejenih gar-derobah, ker ne bo dovolj denarja za ustrezno razširitev šolskih prostorov...
Kje in kdo so Ijudje, ki pri ogro-mnem presežku otrok ne vidijo, da potrebujemo še en vrtec? Ali so to tišti, ki najbolj glasno vpijejo, naj imamo veliko otrok? Ne morem verjeti, da v Domžalah nimamo niti ene stav-be ki bi se jo dalo preurediti v vrtec.
Če o vsem tem že vrsto let razprav-Ijate in cmokate - naredite konćno nekaj konkretnoga in tako zelo nujno potrebnega. .Uršnik Viktorija Domžale
NOVO NA KNIIŽNIH POLICAH
Tomčev zbornik
Akademija za glasbo in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani sta ob desetletnici smrt prof. Matije Tomca pripravili strokovni simpozij, na katerem je vrsta slovenskih poznavalcev življenja in dela prof. Tomca predstavila svoje poglede in ugo-tovitve, povezane z njim.
Vse razpravo so bile izdane v TOMČEVEM ZBORNIKU, ki ga je v okviru Knjižnice Cerkvenega glas-benika izdala Družina d. o. o. Tako v uvodni besedi g. Primoža Kureta preberemo, da je bil Matija Tome duhovnik in skladatelj, eden tistih, ki so svoje ustvarjalne sile razvili neposredno pred cirugo vojno, in (o na različnih podroćjih: na ustvarjal-nem, pedagoškem in publicistič-nem. Posebej poudarja sodelovanje prof. Tomca s Francetom Maroltom pri Akademskem pevskem zboru,
ki je rodilo vrsto izvrstnih umetniš-kih sadov, Slovencem pa dalo poleg reprezentativnega zbora tuđi vrsto odličnih skladb.
O Tomčevi življenjski poti ter njegovih kantatah je na simpoziju spre-govoril g. Edo Škulj, v Tomčevem zborniku pa n njegovih mašah piše g. Aleš Nagode. G. jože Trošt v raz-pravi Tomćeva cerkvena pesem ugotavlja, da je v celotnem Tomčevem skladateljskem opusu cerkvena pesem po svojem obsegu sicer njegov najobširnejši del, ne bi pa mo-gel trditi, da njegove skladbe vsebu-jejo tište najznaćilnejše lastnosti, ki ga opredeljujejo kot skladatelja. O skladateljevih svetnih skladbah je v zborniku nekaj več napisa! g. Matjaž Barbo; ta med drugim ugotavlja, da ■je bil prof. Matija Tome eden najbolj plodovitih skladateljev 20. stoletja, in se obenem čudi, kdaj je ustvaril
toliko del v skromnem preostanku časa, ki mu je bil na voljo med šte-vilnimi obvezatni njegovih pastoral-niheaposlitev in profesorske službe. O Tomčevih priredbah ljudskih pe-smi piše g. Andrej Misson, g. Borut Smrekar predstavlja Tomčevo opero, g. Dane Selan pa njegove klavirske in orgelske skladbe. V zborniku pa naj-demo tuđi sestavek o Tomćeve/n glasbenopedagoškem delu (ga. Branka Rotar Pance), o njegovem bese-dnem opusu piše g. Štefan A. Feren-čak, g. Tomaž Moćnik se je lotil teme Matija Tome: in orgle, g. EcJo Škulj pa predstavlja tuđi Tomčeva pisma in njegovo glasbeno bibliografijo.
Tomčev zbornik je urecJil Edo Škulj. Ob koncu vseh predavanj so tuđi kratki povzetki v anglešćini in nemščini, ki jih je prevedla ga. Ve-ra Lamut.
Za ljubitelje Tomčeve glasbe je nova knjiga lepa priložnost, da še bolj spoznajo življenje in delo veli-kega skladatelja, ob katerega slove-su je tedanji nadškof dr. Alojzij Šuš-tar clejal: »Bil je velik kulturni dela-vec vse do konca svojega življenja.«
V.
DRAGO jANČAR
Kratko poročilo iz dolgo obleganega mesta
Mohorjeva založba, Celovec-Ljubljana-Dunaj, 1997
jančarjevo poročilo iz mesta, ranjenega do smrti, je avtentićni zapis dogodkov, ki so se godili v Sarajevu. V 29 poglavjih prikazuje avtor kruto resničnost. V nas-protju s Handkejem, ki ga na koncu knjige srećamo kot misijonarja Pravičnosti, se (ančar podaja v vojni vrtinec. V metežu metkov in topovskih izstrelkov ni več po-memben pisatelj. Skupaj s svojimi prijatelji iz PEN kluba stopi v ozadje, v ospredju pa so Ijudje, ki imajo pravico do življenja.
Lahko je iz varne razdaljc: govoriti o Pravičnem in Nepravićnem, o napa-dalcu in napadenem - to namreć dela Handke -, ko pa vidiš petnajstletne-ga dečka, ki ga je snajperist ustrelil v glavo, njegovo mater pa v trebuh, te mora miniti vse.
»Sarajevo kot metafora tega stoletja,« piše lanćar. Tu je Gavrilo Princip
začel svoj zmagoviti pohod. Prvi žrtvi tega nadvse brezumnega clejanja sta prestolonaslednik Ferdinand in njegova žena. Nad to brezkompromi-sno Srednjo Evropo, ki je samo meteorološki pojem, je začel padati jekle-ni ck;ž in atomski dež bogsigavedi s katerega planeta.
Mogoče pa res obstajajo zeleni možici, ki na ta zeleni planet prihaja-jo pod krinko miru. V resnici pa hoče-jo iz njega narediti vesoljsko kolonijo.
Strahotno razdejanje Sarajeva je prerokba o razdejanju Evrope. Raka-ve metastaze so se naselile že povsod. Od severne Irske do osrednjega Balkana. Združena Evropa je postala ho-češ nočeš samo virtualna resničnost. Tu gre samo za goli seks, v tem primeru gre za orgijo, ki se je tuđi de Sade no bi sramoval. In srečni ste lahko, če jo pri tej orgiji odnesete brez aid-sa.
Pisateljeva esejistična figura o Tita-niku in Sarajevu kot veliki luknji kontinenta ni naključna. Vsi evropski po-litiki prisegajo na združeno Evropo, na denarno enotnost, pri tom pa pozab-Ijajo, da se ta brezkompromisna in ne-potopljiva Evropa potaplja kot Titanik. Saj skozi sarajevsko luknjo vdira voda, in ta stari kontinent vleće na dno.
Ravntgako kot Kiorkegaard v prejš-njem stolotju hoće (ančar danes na koncu našega stoletja, na pragu novega tisočletja zdramiti ljudi, da bi se za-vedeli onkratnosti svojega življenja.
S tem kratkim esejem se Drago |an-čar uvršča med maloštevilne pisatelje, ki se sami odpravljajo na prizorišče smrti. S tem svojim esejom da Jančar vedeti, da je bilo tam doli še veliko huje, kot so o tem pisali, filmali ali fotografirali ćasnikarji.
ŠTEFAN ROZMAN
Zadnja točka
Nadaljevanje s 3. strani
v zadnjih dveh letih zadrževalo, da nismo začeli izvajati investicije. V zadnjem času smo se ob različnih obravna-vah v Obćinskem svetu većkrat srećevali s predmetno te-matiko, tokrat pa izkorišćam vloženo svetniško vprašanje za celostno informacijo o trenutnem stanju. Obćinski svet Obćine Domžale je v avgustu leta 1995 sprejol lokacijski nacrt omenjene investicijo. Predhocino smo so veliko po-govarjali in usklajevali mnenja, kako bi najbolj ugodno po-tekala trasa na odsoku skozi Trzin. Kljub tomu so je skupina posameznikov glede sprejetega l_N-a pritožila na Ustavno sodišćo RS. Proti koncu leta 1995 je bilo nujno pridobiti lokacijsko dovoljonjo, ki naj bi služilo pravni pod-lagi za plaćilo spremembo namembnosti kmetijskih zem-Ijišć. Pri tem je bil naš prvi interes usmerjen v porabo pri-rJobljenih proračunskih sredstev, ki bi v nasprotnem primeru bila izgubljena. V zadnjih dneh leta nam je uspelo pridobiti LD in s tem uresnićiti porabo zagotovljenih sredstev. Po izdanom lokacijskem dovoljenju so bile na Vrhovno so-dišče RS vbžene štiri tožbe, ki so zadržale pravnomoćnr>st lokacijskoga dovoljenja. V tistem trenutku ]c. bil torej proti projektu (na sprojeti LN) sprožen ustavni spor in štirje po-stopki na Vrhovnem sodišću. Takšno stanje je trajalo sko-raj vse leto 1996, ko smo kljub vsemu uspeli zagotoviti |x>-trebna sredstva v državnom proračunu, živahno pa so po-tokali pogovori in pogajanja z lastniki zomljišć in (jbjoktov, vkljućenih v projekt, fetavni del dogovorov / omenjeni-mi sogovfjrniki so bile mnoge zahteve, ki smo jih tekoče izvajali (tište, ki so v pristojnosti občine); med njimi jo bila tuđi obveznost sprejema Zazidalnega nacrta T 12 Trzin (servisna cesta, nadomestne parcele,...) in sprejem ugoto-vitvenoga sklepa v zadevi Dolinšek. leseni lanskoga lota jo bila izdana razsodba Ustavnoga sodišća, ki je potrdila, da je bil pravilno voden postopek pri sprejemanju lokacijske-ga nacrta. V mesedh februar in marec: 1997 smo uspešno končali tri postopke na Vrhovnom sodišću, pri zadnjem pa smo izvedli dodatna pogajanja z vlagateljem tožbe, njegovim odvetnikom in predstavniki MOP-a tor MPZ-ja. Pogajanja so bila uspešna in sedaj ćakamo še ćetrto razsod-bo, ki bi obenem pomenila tuđi pravnomočnost lokacij-skega dovoljenja. Razsodbe Vrhovnega sodišća smo pridobili pred obićajnimi roki, ki trenutno voljajo (približno .3 lota). Še enkrat naj omenim, da smo vse leto 1996 - onako po je stanje tuđi sedaj - veliko časa porabili za pogovore z lastniki potrebnih zemljišc: in objektov. Rezultat teh razgovorov jo predstavljen v obliki približno 90% (kriterij kvadratura) pridobljenih površin tor optimalno zmanjša-nom razkoraku med žoljami in možnostmi v doloćenih primerih. Srečujemo se s sistemsko tožavo, saj jo Državni zbor le za avtoceste omogočil (interventni zakon) hitro pri-
dobitov potrebnih nepremićnin, vsi drugi posegi pa so pre-puščeni «)bićajnim zakonskim postopkom. Ti omogočajo (ob zmožnosti sporazumne pridobitve) dolgotrajne in ne-prijetne sodne procedure, ki lahko trajajo tuđi 5 ali več let. Žito se zavedamo, da smo obsojoni na sporazum, ki pa ga lx) v nokaterih primerih silno težko doseći. Morda bo k temu pripomogel zadnji dosežek na )avnem pravobranilstvu RS, ki jo pristalo na uporabo avtocestne metodologije ce-nitev ludi v tem primeru. Praktično to pomeni ca 20% povećanje ponujenih odškodnin, to pa je zares zadnja zgor-nja moja. Imamo ttjrej ustavno preverjen lokacijski nacrt, približujemo se pravnomoćnosti lokacijskega dovoljenja, pridobljenih je že precej zemljišc, usposobili smo zaledni ur-banizem z nadomestnimi parcelami in v toku so (še vedno) obs«.vžni razgovori z lastniki preostalih zemljišc in objektov. Zaradi dolgotrajnosti c«>lotnega posfopka se vseiko leto zno va srečujemo s tožavo glede zagotavljanja proračunskih srodstov. Tuđi lotos stanje ni drugačno, dodatno pa ga ote-žuje še stopnjevanje pritiska EBRD-ja, ki jo imol namen od-stopiti od že podpisane posojilne pogodbt;. Ta bi zagoto-vila srodstva za predmetni projekt, ki jo v pogodbi (na sre-ćo) jasno naveden. Republika Slovenija ima tako tu dve te-žavi. Na oni strani plaćuje stroško financiranja posojila (in-terkalame obrosti), ti pa so vedno većji zaradi sistemske ne-d(jroč:on«)sti izvajanja tcjvrstnih objektov in sorazmerne po ćasnosti vplotonih inštitucij. S skupnimi n,i(X)ri (tuđi mi smo stopili v neposreden pogovor s predstavniki EBRD-ja) smo nevarnost otJpovedi pogf)dbo ćasovno odmaknili, obenem pa dobili rosno opozorilo, da ima lotos Slovenija zadnjo možnost za izralxj sredstev. V zadnjem m«?secu smo pritiske na Vlado RS, pristojna minisrrstva in druge «)dgovorne še povećali. Rezultat je predstavljen s povečanimi sredstvi v osnutku državnoga proračuna (sedaj 8.50 mio SIT, pred mesecem dni le 75 mio SIT), popravljenih conitvah nepre-mičnin in najvočjom angažiranju vseh, da bi urosničili izvedbo projekta, ki (tokrat zadnjić) prodvidova podpis pogodbe z izvajaleom do .3. 10. 1997 V prvih dneh junija bo objavljen modnarodni razpisza izbiro omenjenega izvajalca, dela pa bodo potokala \x> stopnjah; takšna izvedba bo potrebna zaradi vzporednega nadaljnjega pricbbivanja zemljišc in objektov, kjor imamo lastništvo urejono, pa borno pridobili (X) stopnjah gradbena dovoljonja (pri GD je to, za razliko od LD, možno). LJpam, cia vse dosedanje delo ni bilo z.iman, olx'nom pa menim, da so dvoletni napori projekt konćno prtljali v stopnjo, da so bo lahko začel. Njegovo nadaljevanje je odvisno prodvsem in samo od lastnikov zemljišc in objektov, ki bi so morali zavodati izrednega javnoga zanimanja za izvedbo rekonstrukcijo. Pri tem nam zahteve nokaterih lastnikov \x> takojšnjom končanju denacionalizacijo nišo v korist, občina pa pri tom tuđi nima nobe-ne pristojnosti,« ji jo v nekoliko daljšom odgovoru odgovori! Simon Mavsar, načelnik Oddelka za gospodarsko javne službe.                                                 JANEZ STIBRIČ
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
31
Med najuspešnejšimi deklicami v atletskem troboju sta bili Barbara Anžur in Maruša Flcrin z OŠ Rodica.
Foto: M. T.
OSNOVNA ŠOLA RODICA NAJBOLJŠA
Atletski troboj
Košarka, rolanje, odbojka in atletski mnogoboj so bile športne discipline, ki so bile izvedene v okviru prireditve VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI. Atletski klub Domžale je atletski troboj za ućenke in ućence nižjih razredov OŠ pripravil 31. maja 1997 na atletskem stadionu. Posebno privlačnost je letošnjemu tekmovanju, ki so se ga udeležile osnovne sole Dob, Domžale, Menges, Preserje pri Radomljah, Rodica, Venclja Perka Domžale, Menges in Trzin, dalo veliko mladih gledalcev, ki so navdušeno pozdravljali zlasti tekmovalce s svojih Sol.
V atletskem troboju, ki obst-ga tek na 60 metrov, met žogice ter skok v daljino, so bili med fanti najboljši at-leti OŠ Rodica, druga je bila OS Preserje pri Radomljah, tretja pa OŠ Menges, med dekleti je bil vrstni reci osnovnih Sol enak, v skupnom seštev-ku pa so prepridjivo zmagali atleti OS Rodica pred OS Preserje pri Radomljah ter OŠ Menges.
Najboljši v posameznih disciplinah pa so bili:
dečki:
tek na 60 m: Urban Kovačič, OS Venclja Perka, Andraž Gregorič, OŠ Domžale, laka Kovač, OŠ Preserje pri Radomljah;
met žogice: Andraž Gregorič, OŠ Domžale, Sašo Vavpetič, OS Preserje pri Radomljah, jure Mandelj, OŠ Rodica;
skok v daljino: laka Kovač, OŠ Preserje pri Radomljah, Primož Šraj, OŠ Preserje pri Radomljah, Andraž Gregorič, OŠ Domžale
deklice:
tek na 60 m: Barbara Anžur, OŠ Rodica, MaruSa Frelin, OŠ Rodi«, Sa-Sa Prelovšek, OŠ Rodica;
met žogice: Vesna Gabor, OŠ Domžale, Mateja Majdič, Domžale, Lea Džanan, OS Venclja Perka Domžale;
skok v daljino: Barbara Anžur, OŠ Rodici, MaruSa Flerin, OŠ Rodica, Lea Džanan, OŠ Venclja Perka
Najboljsi v atletskem troboju je ANDRAŽ GREGORIČ, OŠ Domžale, diugi je bil |AKA KOVAČ, tretji pa SAŠO VAVPETIČ, oba z OŠ Preserje pri Radomljah.
Najboljša mnogobojka je LEA DŽANAN, OŠ Venclja Perka Domžale druga je bila BARBARA ANŽUR in tretja MARUSA FLERIN, obe z OŠ Rodica.
V.

Kamniški šahisti DU ponovno
prvaki Gorenjske
V sredo, 21. maja, so v Škofji Lo-ki Kamniški šahisti društva upoko-jencev na vsakoletnem moštve-nem tekmovanju gorenjskih občin-skih društev upokojencev ponovili lanski izreden uspeh ter ponovno zmagali.
Po pravilih za pospešeni šah, z ig-ralnim časom 10 minut na igralca, so tekmovale občinske šahovske ekipe upokojencev (4 člani in rezerva) iz gorenjskih občin Škofje Loke, Kranja, Ra-dovljice, Jesenic, Žirov, Medvod in Ka-mnika.
Kamničani so v vseh dvobojih zmagali, ražen z največjim konkurentom, z ekipo Škofje Loke, so igrali ne-odločeno in tako dosegli največ match točk ter prvo mesto.
Zmagovito šahovsko moštvo upokojencev so sestavljali: Albin Štrajhar, Marjan Ogrinec, Franc Ravnikar, Pavla Kosir in rezerva Lađo Podgoršek.
Kamniški šahisti DU so prejeli pokal v trajno last in se uvrstili na tovrst-no državno prvenstvo Slovenije, ki bo v jeseni.
MARJAN OGRINEC
Šahovske novice
Domžale
Najboljsi šahist na majskih hitro-poteznih Šahovskih tumirjih ŠD Na-predek Domžale je bil Vitomir Ja-njič, ki je zbral 27,5 točke. Drugo in tretje mesto sta si na rednih petkovih turnirjih razdelila Boris Skok in Artur )ack, zhral.i sta 2!i točk. Sledijo jim B. Osolin 23,5 t., A. Cerar 22,5 t„ P Zu-pančič 16,51. itn. Na tedenskih turnirjih v maju je sodelovalo 16 šahistov.
Nova Gorica
Na 6. mednarodnem odprterrf^r-venstvu Nove Gorice (14. junij 1997), na katerem je sodelovalo 42 šahistov, je |X> 9 krogih zmagal slovenski med-narodni mojster Bogdan Podlesnik. Zmagovalec šahovskoga turnirja v po-spešenem šahu je zbral 8 točk, prav toliko jih je zbral tuđi drugouvrSčeni mednarodni mojster Aljoša Crosar. Zelo lep uspeh je v mednarodni kon-kurenci dosegel Moravčan Alojz Cerar (tretjekategornik), ki je zasedel s 5,5 točke izVrstno 8. mesto.
Ljubljana
Na 5. Sahovskem turnirju Nove Ljubljanske banke v pospešenem šahu (15. junij 1997) na katerem je sodelovalo 26 Šahistov, je osvojil prvo mesto mednarodni mojster in uveljav-Ijeni šahovski mentor mladih Zlat-ko Bašagić, ki je v 9 krogih zbral 7,5 točke. Drugi je bil s 7 točkami mojstr-ski kandidat Matjaž Justin, tretji slovenski olimpijec Duško Pavasovič, mednarodni mojster, zbral je 6,5 točke. Na dobro 4. mesto se je uvrstil Domžalčan Vladimir Ivačič, mojster, s 6 točkami. Na dobro 14. mesto se je uvrstil tuđi moravski šahist Alojz Cerar, ki je zbral 4,5 točke. Naslednji iz ciklusa turnirjev Nove Ljubljanske banke lx> 14. septembra.
Domžale
Šahovsko društvo Napredek Domžale je 16. in 17 maja organiziralo že 34. spominski šahovski turnir Hering - Zupančič. Na njem je sodelovalo 23 šahistov iz šestih šahovskih klubov oziroma društev. Med njimi so bile tuđi tri šahistke: mojstrica Pavla Kosir, mojstrska kandidatka Vilma Nadvešnik in mlada prvokategornica Ana Srebr-nič. Po 9 krogih tradicionalnega šahovskega tekmovanja (v pospešenem šahu, švicarski sistem) je po-vsem zasluženo zmagal MK Bojan Hribar, mladinec SK Komenda. Prav toliko točk kot zmagovalec so zbrali še trije mojstrski kandidati: Bogdan Osolin, Vid Vavpetič (oba ŠD Napredek Domžale) in Ognjen Rubinić (ŠK lamstvo Ljubljana), vsi 6,5 točke. Na turnirju sta brez večjih težav sodila )ože Korit-nik in Vladimir Nadj.
Končni vrstni red. 1.-4. B. Hribar, B. Osolin, V. Vavpetič, O. Rubinič 6,5, 5.-6. V Srebrnić, V. Ivačič 6, 7 S. Marjanović 5,5, 8.-9. B. Skok in j. Skok 5 itn.    BOGDAN OSOLIN
Šahovski problem
Mat v dveh potezah.
Janez Nastran
Najmlajši
velemojster v
zgodovini šaha
Robert Fischer je osvojil naj-višji šahovski naslov, ko je bil star 15 let, Judit Polgar 15 let, štiri mesece in 28 dni, Peter Le-ko 14 let, štiri mesece in 22 dni. Mladi franeoski fantič Efienne Bacrot pa je postal šahovski velemojster s 14 leti in dvema me-secema, to je 82 dni pred prejš-njim najmlajšim velemojstrom Madžarom Petrom Lekom.
Šahovski trener super talenta Eti-enna Bacrota je izkušeni velemojster josif Dorfman, ki je po turnirju v Enghienu blizu Pariza, kjer je mladi franeoski dećek osvojil prvo me-sto pred »železnim« Viktorjem Korčnojem in tretjič izpolnil vele-mojstrsko normo, izjavi I: »Bacrot igra veliko močnejše kot je v istem obdobju igral Kasparov.«
Prvi velemojstrski rezultat je mladi šahovski genij dosegel na zadnji Olimpiadi v Erevanu. Zanimivo je, da so njegovi soigralci v franeoski reprezentanci pred velikim tekmo-vanjem javno, to je s pecitijo zahte-vali, da ga vodstvo franeoske šahovske organizacije zamenja, ćeš da ni še zrel za tako pomembno te-kmovanje, kot je šahovska olimpi-ada v Armeniji. Toda Etienne Bacrot je z izrednim rezultatom dokazal, da je dovolj »zrel« šahist, saj je iz 10 partij osvojil 7 točk.
V naši rubriki si tokrat pozorno oglejmo njegovo zmago nad slavnim Viktorjem Korčnojem.
Beli: Viktor Korčnoj Crni: Etienne Bacrot
Retijeva obramba
1. Sf3 d5, 2. b3 Lg4 3. Lb2 Lxf.3 4. gxf3 Sf6 5. e3 c:5 6. f4 Sc6 7 Lg2 e6 8. d.3 g6 9. c4 Lg7 10. Sc3 0-0 11. 0-0 d4 12. Sa4 Dd6 13. Tbi Tac8 14. Ld b6 15. a3 dxe.3 16. fxe3 Tfd8 17 Sb2 Tfd8 18. Khl exf4 19. exf4 Sd4 20. Sa4 Sf5 21. Tb2 Sh5 22. Tc2 Lh6
23. Lh3 (Glej diagram!)... Dd3 24. Dxd3 Txd3 25. Lxf5 gxf5 26. Sc3 Sf6 27 Lb2 Kf8 28. Kg2 Te8 29. Ld Lg7
30. Tf3 Ted8 31. b4 Txf3 32. Kxf3 Td3+ 33. Kg2 Se4 34. Sd.5 Ld4 35. Sc7 h5 36. Sb5 h4! (Crni že plete matno mrežo!) 37 Sxd4 cxd4 38. Lb2 h.3 39. Kfl Tf3+ 40. Ke2 Te3+ 41.
Kfl d3 42. Tcl Te2 (Poglej diagram!) - Beli se vda, ker nima obrđmbe pred43. ...Sg3!O3
BOGDAN OSOLIN
ŠAHOVSKO
DRUŠTVO
NAPREDEK
DOMŽALE
organizira
v soboto, 12.julija199?
PIKNIK ŠAHOVSKI TURNIR
Začetek je ob 9. uri v Šahovski sobi Balirtarskega kluba Domžale v šport nem parku Domžale.
VABLJENI!
4. POLETNI ŠAHOVSKI TABOR ZA MLADINO
ŠAHOVSKO DRUŠTVO NAPREDEK DOMŽALE IN OBČINA DOMŽALE
organizirala že 4. poletni šahovski tabor za osnov-nošok e in srednji'šolce, ki bo potekal vsak dan od '). do 12. ure, v mesecu Juliju, od (1. 7 do 31. Z) ražen ob sobotah in nedeljah, v šahovski sobi Balinarskega kluba Domžale.
Udeležb.i je brezplačna. Vodili jo borio priznani šahisti oziroma mentorji ŠD Napredek Domžale.
Vabljeni!
Gradnja osnovne sole v Dragomlju
Navada je že, da krajani Dragomlja in Pšate išče-jo grešnega kozla v drugih, tako kot v primeru trase avtoceste, naj bi bila tuđi ob sprejemamu odločilve v zvezi z gradnjo nadomestne sole v Dragoml(u to spet Županja Obćine Domžale. Za neslogo, razdvojenost, neorganiziranost in zlasti zamudništvo smo krivi drugi. A dejstva še zdaleč nišo tako enostranska, kot so jih prikazovali Iniciativni odbor za gradn(o devetletne OŠ v Dragomlju in nekateri posamezmki v javnih dopisih.                                       ,             ,     1OO,
Pojasnilo bom razdelila na obdobje od septembra 1J% do maja 1997 ter na zadnje dogovore, ki so problematiko vsaj delno uredili.                                                   .. D, ,
Iniciativni odlx>r za 9-letno solo v KS Dragomelj-Pšata je začel delo v mesecu maju, medtem ko sem kot Županja Občine Domžale že jeseni 1996 edinega legit.mnega »govornika - to je Svet KS Dragomelj-Pšata - pozvala da skupaj določimo lokacijo lxxJoče osnovne sole. Svet KS s ie na podlagi Zbora krajanov, 24. 9. 1996, ki se ga je ude-ležilo preko KKT krajanov, pisno opredelil do treh možn h lokacij in kot prednostno določil lokacije, ob naše ju Kata, kot drugo možno ,,a lokacijo Z od obstojece sole ob Potoku Cobovšček. Tretjo lokacijo v naselju DrajprneUJa jo je predlagala občinska uprava, pa je zavrnil. Vse tri lokacije so bile v novembru 1096 tuđi vnesene v spremembe dolgoročnega plana Občine Domžale.
Kasneje je bil., z zbranirni podpisi krajanov prav_t.ii lo-kacija predlagat! ko. najprimernejša. KakSna je tore nx < krivda? Morda Ie ta, da sem se odločila spoštovat sklt.pt Sveta KS Dragomelj-Pšata ? |e to necfemokratif.no.
V mesecu marcu 1997 smo ugotovili, da je Vfff^ radi časovne stiske izreden posto|*>k sprememfe ^*'*. "ega plana za območje sole. Na osnovi zaht(W Svci.ii ks Dragomelj-Pšata smo lokrat kot loka< ijo ofjredelih obmo -je 2 od obstoječe sole« ob potoku Cobovšek, saj smo w> tovili, da prvotna lokacija ob naselju Pšata n, dovolj ve -ka, pričakovan(> pa so bile tuđi težave s pndobitvijo ztm-
ljišč. Lastniki zemljišč ob Gobovšku, kjer naj bi stala OŠ, so se s prodajo načelno strinjali.
V sredo 21. maja 1997 je bila sklicana javna obravnava, na nji smo skupaj sprejeli načelno soglasje, naj bo bodo-ča šola na desnem bregu Pšate v naselju Dragomelj, da pa bo Svet KS Dfagomelj-Pšata do 1. junija 1997 [x>slal še pismeni sklep. Tega smo 10. junija 1997 tuđi prejeli, v njem |M predlagane naslednje kombinacije:
1. Devetletka na »Piškovem vrtu« - pri čemer opozarja-jo na sklep 8. seje Sveta KS z dne 19. .5. 1997
2. V primeru, da urbanistična služba Občine Domžale uspe zagoloviti prestavitev nadvoza bolj zahodno od se-danje sole - ta cesta nato priđe čez »Piškov vrt« na regionalno cesto Domžale-Sentjakob, tam pa izvedejo ustre-zen nadhod in nato zagotovijo devetletko na drugi strani te ceste, t.j. še pred reko Pšato, a največ I00 m od ceste Domžale-Sentjakob.
3. Kolikor 1. ali 2. varianta ni izvedljiva, predlagamo šest-letko z možnostjo dograditve devetletke (kot je bila prvotno planirana) ob cesti Dragomelj-Pšata, tj. med Usnjarno Grčar in Bergantovim mlinom. Pravokolno na to cesto pa se lahko izvede priključek proti Podgorici, če se občini do-govorita za skupno devetletko, saj se s tem rjoenostavi in j)ribliža pot za učnee KS Podgorica-Šenrjakob.
V zvezi z gradnjo skupne devetletne OŠ za KS Dragomelj-Pšata in KS Podgorica-Šentjakob pa želim pojasniti naslednje:
Ravnatelj OŠ Šentjakob, g. Hrome, je jeseni 1996 preko KS Podgorica-Šentjakob (Mestna olx':ina Ljubljana) spro-žil pobudo za izgradnjo skupne devetletne sole za območje obeh KS. Občina Domžale in jaz osebno nikoli nismo nasprotovali predlagani rešitvi, vendar smo za to |x> stavljali ustrezne pogoje:
- lokacija bodoče 9-letne osnovne sole mom biti izbrana v soglasju s KS Dragomelj-Pšala, medtem ko je ravna-tej OŠ Šentjakob sprva vztraial na lokaciji, ki za Svet KS Dragomelj-Pšata ni bila sprejemljiva; med usklajevanjem
na Minisirslvu za šolstvo irKport so že tekli postopki spre-memb prostorskih planov v Občini Domžale, zato smo vztrajali pri lokacijah, ki so bile že vnesene v spremembe planov;
- od ostalih sofinancerjev - to je Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za šolstvo - smo zahtevali jasna zagotovila o zagotovljenih planiranih sredstvih za devetletno OŠ v le-tih 1997 oziroma 1998, ko bodo solo gradili. Sklep Mestne občine Ljubljana glede zagotavljanja finančnega dele-ža, ki ga je Mestni svet sprejel 15. 4. 1997 je bil nejasen in nedorečen.
- Zahtevali smo, da je usklajevalec gradnje devetletne OŠ Dragomelj, kjer bi se pojavljali kar štirje sofinancerji (DARS - v deležu nadomestne podružnične sole; Ministrst-vo za šolslvo in šport, Mestna občine Ljubljana in Občina Domžale), saj bi bila gradnja terminsko, tehnično, pred-svem pa finančno zelo zapletena.
Ministrstvo za šolstvo in šport se nikoli ni opredelilo in podprlo gradnje devetletne OŠ, pač pa nam je 15.4.1997 posredovalo Porodio o pregledu šolskega prostora in v njem predlagalo dve varianti glede naciomestne OŠ v Dragomlju. Ker nismo do 15. 4. 1997 prejeli opredelitve Mestne obćine Ljubljana, niti glede lokacije niti glede so-financiranja, nam je preostala kot edina možna opredeli-tev Ie varianta A - to je izgradnja petletne OŠ s telovadni-co.
Prav tako nikoli nismo bili obveščeni, da je Ministrstvo za šolstvo in šport »zaradi napačnih predpostavk« zavrni-lo gradivo LIZ - Inženiringa o pregledu šolskega prostora v Občini Domžale. Iz omenjenega gradiva in Poročila Ministrstva za šolstvo in šport pa je razvidno, da se bo na matični Osnovni soli Venclja Perka Domžale vpis tuđi z upoš-tevanjem učencev z območja Dragomlja in Pšate v šol-skem letu 2000/2001 zmanjšal na tri paralelke (84 učencev) in bo zato izkazan presežek normativnih površin za 481 m-' oziroma v celoti preko 1800 m:' presežnih površin. Torej bo OŠ Venclja Perka postala občutno prevelika. Tu-
đi to je Občino Domžale vodilo k prvotni opredelitvi za varianto A.
To je natančen popis dogajanja do usklajevanja sestanka na Ministrsrvu za šolstvo in šport, ki je bil 28. maja 1997 Na njem smo se dogovorili, da bo usklajevalno vlogo prev-zelo Ministrstvo za šolstvo in šport ter načelno doloćili fi-nančne obveznosti vseh financerjev ter sprejeli naslednje sklepe:
1. Obseg nadomestne sole Dragomelj je 9-letna šola z dvema paralelkama I. in II. triade in eno paralelko III. tri-ade.
V II. fazi, ko bo demografska slika območja kazala na popolno dvoparalelno devetletko, borno pristopili k dogra-ditvi.
2.  Lokacijo doloći Oddelek za prostor in okolje Obćine Domžale v soglasju s krajani in lastniki zadevnih zem-Ijišč.
3. Ministrstvo za šolstvo in šport prevzame vlogo koor-dinatorja pri pripravi in izgradnji sole v Dragomlju. Pripravi tuđi dogovor o sofinanciranju izgradnje sole med Obćino Domžale, Mestno občino Ljubljana in Ministrstvom za šolstvo in šport, ki bo služil kot podlaga za dogovor z DARS-om.
4.  Obćina Domžale bo v roku enega tedna obvestila Ministrstvo za šolstvo in šport in Mestno občino Ljublja-no o izbrani lokaciji za devetletno solo, na podlagi katere bo Ministrstvo za šolstvo in šport izdelalo natanćni razde-lilnik sofinanciranja.
5. Vsi podpisniki se obvezujejo, da bodo v vsebinskem in finančnem smislu storili vse, da bo šola dograjena do začetka gradnje avtoceste.
Trenutno potekajo dogovori z lastniki zemljišć v zvezi z lokacijo bodoče osnovne sole, ki bo tuđi vnesena (raz-širjena) v Spremembe dolgoročnega plana Občine Domžale.
Obstajata dve možni širitvi (odvisno od dogovorov z lastniki), obe na desnem bregu Pšate;
a) v spremembab dolgoročnega plana že vnesena lokacija na »Piškovem vrtu«, ki se razširi za potrebe devetletke
b) v okviru ZN Dragomelj - na drugi strani ceste.
Glede na dogovor in zagotovila, ki jih imamo, smo lahko zadovoljni, upamo pa, da se ga bodo vse vpletene strani tuđi držale in ga spoštovale.
ŽUPANJA CVETA ZALOKAR ORAŽEM
32
JULIJ
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Boji v odbojki so bili zelo izenačeni in ekipi OOMŽALSKIH ŠESTIH (do     Čuk |ože Potrebuješ: Takole dekleta in fantje, najprej Zobarja, potem 15 let) ter TEHNIKI so se morali kar precej potruditi, da so zmagali.        Krokodilčke, pozabiti pa ne smemo niti na... greste zraven...
VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI
Na košakarskih tekmah smo vide-li vrsto potez, ki se jih ne bi sra-movali pravi profesionalci, zato zmagovalcem SPB in ROKERJI iskrene čestitke za zmagi.
Hitrostno rolanje je med mladimi čedalje bolj priljubljeno, žal pa ti vse prevečkrat pozabljajo, da je to kar precej nevaren šport, zato: brez čelade in druge opreme nikar.
Žoga je najboljša droga
Vsi v Sloveniji se zavedamo te-sne povezanosti med športom ter zdravjem in skupni cilj je razvoj športa pri vseh, še posebej med mladimi, ker jih vse već išče reši-tev v drogah. Z namenom, da kar največ mladih kot drogo vzame žogo, je Športna unija Slovenije že v lanskem letu prvič organizirala akcijo VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI, ki jo je letos na pobudo Županje Cvete Zalokar Oražem prevzela tuđi občina Domžale.
Glavna organizatorja prireditve sta bila Center za mlade in Športna zve-za Domžale, skupaj z njima pa tuđi vse osnovne in srednja šola, ki so se resnično potrudile, da so bili dnevi od 29. do 31. maja 1997 v domžalskem športnem parku - PRI|AZNI, SPRO-ŠČENI, VESELI, DINAMIČNI DNEVI ŠPORTA, v katerih je prav vsakdo na-šel kaj zase.
Na razpis posameznih tekmovanj se je prijavilo več sto udeležencev: največ za košarko (31 ekip -124 ude-ležencev), odbojko (30 ekip - skupaj 180 športnikov), rolanje (62), atletski troboj (80) ter vesele igre (24 udele-žencev).
Tako je obnovljena ploščad v Športnem parku Domžale že v cetr-tek in petek gostila već sto mladih, ki so navijali za košarkarje in odbojkar-je, posebej množičen pa je bil obisk v soboto, 31. maja 1997 saj se je kar precej osnovnih šol odloćilo, da ta dan izkoristi za športne aktivnosti. Najbolj tekmovalno je bilo na atletskih pro-gah ob nogometnem igrišču, kjer je već kot tisoč mladih navijalo za naj-boljše mlade atlete, ki so se v organizaciji Atletskega kluba Domžale po-merili v teku na 60 m, metu žogice in skoku v daljavo. Zelo napeto je bilo tuđi v tekmi rolkarjev, ki jo je organi-ziral Kotalkarski klub Pirueta. Po ogledu tekov, metov in skokov se je većina preselila na ploščadi in navijala za polfinaliste odbojke in košarke, se mi-mogrede pomerila v metu na koš (vsak peti najboljši je dobil majico), ali pa pohitela na travnate površine po-možnega nogometnega igrišća, kjer je bilo mogoče igrati nogomet, med
dvema ognjema, ali pa se le pogovar-jati in opazovati športnike in rekre-ativce, ki so za met na koš izkoristili prav vsako priložnost.
Popoldne je šio zares in uradni na-povedovalec Boris Kopitar je veliko pri-speval, da je bilo športno popoldne sproščeno, živahno in zanimivo za vse. Najprej je napovedal vsa štiri finala v odbojki in košarki. Medtem ko so navijači 7. aplavzom nagrajevali dobre skoke in mete najboljših košarkarjev in odbojkarjev, so na prostih mestih več-namenske plošćadi svoje umetnine ustvarjali risarji in slikarji, na odru pa se trudili zbuditi pozornost mladi glasbe-niki, ki so pritegnili predvsem nevsak-danjo glasno glasbo, so na travnatih površinah potekale vesele igre. V organizaciji Centra ?.a mlade so se mladi iz osnovnih šol Dob, Mengeš, )urij Vega Moravće in lanko Kersnik Brdo pome-rili v jahanju na metli, v metanju balo-nov, napolnjenih z vodo, v oblačenju v petelina in reševanju prinoese. Igre so bile resnično vesele, saj so se ob njih nasmejali tako tekmovalci kot gledal-ci; ti so se lahko posladkali s sladole-
Portret zmagovalcev.
FANTJE, Kl ŽELIJO NA MTV
Embrio
Udeleženci letošnje prireditve VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI so med številnimi dejavnostmi v Športnem parku Domžale izbrali lahko tuđi poslu-šanje dveh mladih glasbenih sku-pin. Ena izmed njih je EMBRIO.
Nenavadno ime je po mnenju skupine sinonim za nastanek uspešne skupine, ki je sicer skupaj od letošnjega fe-bruarja in jo sestavljajo trije kitaristi: RONI VILAR, ritem kitara, vokal; BLAŽ )UGOV1C, solo kitara; MARKO OCE-PEK, bas kitara, ter bobnar ROK PO-RENTA. Vodja ansambla je Roni Vilar, igrajo pa grunge rock. Dvakrat na te-den vadijo v Trzinu, saj v Domžalah kljub prizadevanjem, Roni je obiskal tuđi Županjo, ni primernih prostorov za precej glasno skupino, katere člani so si glasbeno izobrazbo pridobili sami in si izkušnje in znanja izmenjujejo in do-polnjujejo. Pobudnik oz. ustanovitelj skupine je Marko Ocepek, ki je tuđi povedal, da imajo veliko vzomikov, naštel pa je le tište, ki so jim najbližji: Pearl |am, Nirvana, Soundgarden, pa še kakšna bi se našla.
Nastop v Domžalah je bil njihov drugi, saj so skupaj z različnimi glas-
benimi skupinami nastopili že v Savijah in tam prvić odigrali svojo prvo skladbo ONE DAY. Kakor lahko oce-nijo sami, jim publika rada prisluhne, zaploska in tuđi v Domžalah so pritegnili pozornost. Njihova velika želja je priti na MTV najvećje težave pa so povezane s finanćnimi sredstvi za na-
kup boljših instrumentov, predvsem pa s prostorom, kjer bi lahko nemote-no vadili. Tega prostora za zdaj nima-jo, zato se dvakrat na teden zbirajo v zaklonišču v Trzinu. Tako ostaja njihova najvećja želja prostor za vaje v Domžalah, dolgoročno pa naj bi štiri fante in EMBRIO nekoć videl na MTV Glede na zagnanost in prizadev-nost ter odloćenost se bo to ONE DAY zanesljivo tuđi zgodilo. Do tedaj pa EMBRIO, trije kitaristi in bobnar, srečno in veliko dobrih novih skladb!
V.
dom ter nato vsi skupaj pohiteli v fri-zerski salon, kjer je bilo mogoće dobiti novo prićesko, predvsem pa nove barve las. Med obiskovald so bila tako dekleta kot fantje, od katerih pa so mnogi izkoristili še eno, posebej žanje pripravljeno priložnost: obiskali so na-mreč bližnje »strelišće« in ob pomoći tabornikov prei/kusili svoje lokostrel-ske sposobnosti.
Pred uradno slovesnostjo, na kate-ri je Županja Cveta Zalokar Oražem odprla prenovljeno večnamensko plošćad (vrednost obnovitvenih del, za katere je denar prispevala Obćina Domžale, je skoraj 6 mio SIT), smo pozdravili še zmago odlične ekipe mentorjev telesne vzgoje na naših osnovnih šolah nad ekipo SLO POP
ROCK TFAMA, v kateri smo lahko občudovali prave parade Zlatka Do-briča, strele na gol Čukov Jožeta Po-trebuješa in Marka Vozlja, dobrih ob-ramb Vilija Resnika in Janijn leranta. Po poslušanju najboljših literarnih del na temo borbe proti mamilom in na-stopu revijskih skupin Kotalkarsko dr-salnega kluba Domžale ter Kotalkar-skega kluba Pirueta Domžale so g. Ranko Cukrov, ga. Cveta Zalokar Oražem in ga. Lili Jazbec: najboljšim pode-lili priznanja in praktično nagrade ter jim zaželeli kar največ uspeha na finalni prireditvi v Slovenj Gradcu.
Zmagovalci:
košarka (eto 15 let): SPB - OŠ Venc-Ija Perka
nad 15 let: ROKER)I - Srednja šola Domžale
odbojka (do 15 let): DOMŽALSKIH ŠEST - OŠ Venclja Perka
nad 15 let: TEHNIKI - Srednja šola Domžale
rolkanje (dečki do 12 let) BI AŽ AB~ RAMOVIČ
Prisrčna hvala
Vsent sodclujof'im, ravnateljem osnovnih in srednje sole, šporlmm društvom, spon/<>r|cm ter vsi'i11, ki so kakoikoli pris|>e' v.ili k uspešni izvedbi leloSnje akcije VI IIR V IASEH - S ŠPOKIOM PROTI [)ROGI, iskrena hvala!
Organizacijski odbor
deklice do 15 let BERNARDA LA-GOJA
dečki od 12 do 15 let MAriC REPAC
fantje od 17 do 20 let MIHA GRO-HAR
dekleta nad 15 let ANDREIA AB-RAMOVIČ
Potem je bil na vrsti pravi športni žur s Čuki, ki je zakljućil letošnji DOMŽALSKI VETER V IASEH.
VERA VOJSKA Foto: VILJEM MAJHENIČ
Nekatcri so se ukvarjali z odbojko, drugi s košarko, tretji spet so skakali, ali sodelovali v veselih igrah, mi pa rišemo!
EkTpa SLO POP ROCK TEAM: će jih še ne poznate (z leve): Zlatko Dobrič, |ože Potrebuješ, Jani Jerant, Marko Vozelj in Vili Resnik - bravo, fantje!
Okrepljena ekipa mentorjev telesne vzgoje z naših osnovnih šol: nasmejani žc pred tekmo, Še bolj veseli po zmagi z 1:0. Čestitamo!
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Uspešni nastopi domžalskih atletov
EMBRIO • glasbena skupina, ki prihaja.
Atletska sezona je v polnem teku in domžalski tekači, metalci in skakalci se redno udeležujejo raz-lićnih tekmovanj, med katerimi je letos precej atletskih mitingov, še posebej pomembni pa so nastopi na razlićnih državnih prvenstvih. Ta so hkrati tuđi izbirna tekmova-nja za udeležbo v državni repre-zentanci, pred- katero je letos precej pomembnih nastopov. Pa po-glejmo najpomembnejše rezultate.
KLEMEM AVBELJ, najboljši sred-nješolec
Klemen Avbelj je bil na letošnjem državnem srednješolskem prvenstvu v Mariboru razlgašen za najuspešnej-šega atleta med srednejšolci. Ta laskavi naslov mu je prinesel tek na 2000 metrov, v katerem je vodil vseskozi in na koncu s časom 540,98 zmagal.
BO|ANA IN BOŠTJAN V DRŽAVNI REPREZENTANCI
Po uspešnih nastopih na mitingih sta bila Bojana Vojska v teku na 400 m z ovirami in Boštjan Brnot, tekać na dolge proge, uvršćena v državno re-prezentanco za atletski peteroboj, ki je bil sredi junija v Pulju. Za Bojano je bil to prvi nastop v dresu državne re-prežentance, Boštjan pa je njen stalni član. Oba sta v tekih dosegla ćetr-to mesto.
GREGOR BREZNIK - DRŽAVNI PRVAK
Gregor Breznik kot za stavo na razlićnih mitingih osvaja prva mesta, izkazal pa se je tuđi na pravkar kon-čanem državnem prvenstvu, kjer je im 2fX) m s časom 21,12 postal državni prvak, hkrati pa je osvojil tuđi srebrno medaljo v teku na 100 metrov. Odličen je bil tuđi Boštjan Brnot, še starejši mladine«, ki je v teku na 5000 metrov osvojil bronasto medaljo.
USPEŠNI TUĐI MNOGO-BOJČKI
Atletski klub Domžale je na tekmo-vanje, imenovano MNOGOBOJČEK, odpeljal kar lepd skupino mladih atletov zlasti iz nižjih razredov, ki so se v Ljubljani enakovredno kosali s svo-jimi sovrstniki iz drugih slovenskih krajev.
Tako sta Blaž Svetic in Anže Tekavc osvojila prvo in drugo mesto v svoji kategoriji ter bila prva tuđi ekipno.
Andraž Gregorič, medobčinski prvak v atletskem troboju, je ludi na MNO-GOBOIĆKU zmagal med učenci če-trtih razredov. Vesna Gabor je bila tretja med deklicami tretjih razredov, zelo uspešno pa so nastopile tuđi učenke sedmega razreda Katja Vr-hovšek, Karmen Hribar, Ljupka Rade-Ijak in Nastija Capuder, ki so ekipno med sedmimi razredi zmagale.
Iskrene čestitke vsem mladim atletom in atletinjam!
Bojana Vojska in Boštjan lirnol kot člana mlaclinske državne reprc/en-tance na peteroboju v Pulju, kjer so se slovenski atleti pomerili s svoj i i vrstiki iz Hrvaške, Švice, Slovaške in Madžarske.
Domžale
/lamnik
JULIj MALI SRPAN
33
G. STANE ORAŽEM, PREDSEDNIK NOGOMETNEGA KLUBA DOMŽALE
Kdaj bodo Domžale v prvi nogometni ligi?
Z današnjim sogovornikom bi se lahko pogovarjala o zelo različnih temah, saj je področij, ki jih pokriva ali se nanje spozna, veliko, vendar danes bo lema razgovora najpo-membnejša postranska stvar na svetu - nogomet. Njegove korenine v Domžalah segajo v dvajseta leta tega stoletja. Skoraj sedem in pol de-setletja dolga tradicija govori v prid dejstvu, da je nogomet ljudska, trdo-/iva in hkrati zelo popularna •Sport-na disciplina, ki mojega sogovorni-ka g. Slaneta Oražma, sedanjega predsednika Nogometnega kluba Domžale, spremlja od otroštva.
Začetki
Zelo rad se s|)orninja igranja nogometa, poleg smučarskih skokov je bil to oclini Sport, s katerim se je ukvarjal v mladosti, v Trnovčah pri Zlatem Polju. Zaradi dela na kmetiji, ki je čaka-b vso tedanjo mladež, so bili za nogomet najprimernejSi nedeljski dopol-dnevi. Ker je bilo nogometno igrišče v neposredni blizini cerkve, je i/ tega
obdobja anekcbta, ki se ji prisrčno na-smejeva: namreč, ko so Ijudje hodili k maši mimo igrišča, so se navdušeni nogometaši skrili za grmovje, nato pa nadaljevali z igro in isto ponovili ob koncu maše. Lepi spomini, ki oživijo ob obisku domaćih, pa tuđi ob gledanju najmlajših in ten je v Nogometnom klubu Domžale kar nekaj.
Nogomet kot prijateljstvo iz otroštva
Ljubezen do nogometa in prijateljev iz mladosti je ostala in ima otip-Ijive rezultate1 v nogometnih srečanjih, ki jih pod vodstvom skrbnega organi-zatorja Tonela Habjaniča Se vedno radi odigrajo. K nogomet nemu klubu Domžale je prišel zaradi povabila domzalskih prijateljev, krmilo kluba pa je prevzel po mnogo prezgodnji smrti dolgoletnega predsednika g. To-nija Hribarja. Temu so ob slovesu na grobu obljubili, da bodo nadaljevali njegovo delo. Tako vođenje kluba kot igranje nogometa moj sogovornik
jemlje kot sprostitev ob naporni službi, ki mu praktično pobere vse dneve. Vsak ćlovek po njegovom mnenju mora imeti već izzivov, da se morebit-ni neuspehi in uspehi porazdelijo, hkrati pa zlasti v spremljanju nogometne tekme vidi priložnost, »da od-preš vse ventile in izpustiš iz sebe vse, tuđi kaj takega, kar se je med tednom nabralo v človeku«. Tega pa navaclno ni malo, Se zlasti če je človek aktiven na več področjih, ki od njega vsako zase zahtevajo celc-ga doveka.
Več kot 100 igralcev, več kot 50 tekem na leto
Tuđi nogomet ne prenese polovi-čarstva. V NK Domžale skrbijo za preko 100 aktivnih igralcev, med kate-rimi so najmlajši cicibani in pionirji, pa tuđi člani, ki nastopajo v drugi državni ligi. Hkrati to pomeni več kot 50 športnih prireditev (tekem) v posame-znem letu, treninge skoraj vsak dan, pa Se skrb za dve nogometni igriSči.
Vse to je povezano s finančnimi sred-stvi, kjer NK Domžale, kljub temu da je osnovno načelo skromnost in to, da je potrebno sredstva najprej dobiti, Sele potem pa porabiti, je denarja vedno premalo. Osnovni problem je država, ki je zelo mačehovska in ima različne vatle, kako odmeriti sredstva. Občino moj sogovornik pohvali, saj v proračunu zagotavlja za Sport ćelo več sredstev, kot bi jih glede na zago-tovljeno porabo morala, pohvali tuđi Stevilne sponzorje, ki kažejo precejš-nje razumevanje in zanimanje za to na svetu najpomembnejSo postransko stvar, vendar je sredstev vedno premalo, Se zlasti ker v domžalskem klubu |X)sebno skrb namenjamo mladim nogometašem in bi od države priča-kovali vsaj pokritje »mladinskega« programa. Pa kljub temu v zadnjem času ni bilo malo narejenega.
Obnovljeni objekti, dobri rezultati
Tako je NK Domžale tuđi s pomoč-jo občine obnovil in pokril tribune, naredil ograjo ob igriSču, obenem pa redno nastopal s petimi ekipami v li-gaSkem tekmovalnem sistemu, kjer se lahko pohvalijo z dobrimi uvrstitvami. Tako so mlajši dečki med najboljSimi, saj vodijo v svoji ligi, starejši dečki, mladinci in kadeti so v sredini lestvi-ce, člane pa v družbi 16 ekip v drugi državni ligi pod imenom NK BS TEH-NIK Domžale najdete na sedmem mestu. čestitke nogometašem in vodstvu!
Prihajajo »rokovnjači«
Z g. Stanetom Oražmom, predse-dnikom NK Domžale, govoriva tuđi o prihodnosti domžalskega nogometa. Kratek je: Se večji poudarek mladin-skim selekcijam in organizaciji nogometnega centra, nogometne Sole v Domžalah; več skrbi povezavi in koordinaciji z ostalimi klubu v občini, obnova garderob za mladinske kategorije ter ureditev razsvetljave na ig-riSču. Pa to Se ni vse: večjo veljavo že-lijo dati domaćim trenerjem in igral-cem v okviru širšega domžalsko-ka-mniSkega območja in prav s tem je povezana prisrčna anekdota, ko na vpraSanje, kaj je ostalo od nekdanje-ga domžalskega nogometa, moj sogovornik malce v smehu pojasnjuje: Pred leti so ga vodili »južni braljc«, se-daj pa »rokovnjači«, saj je sam iz Tr-novč f>ri Zlatem Polju, trenerja (Srećo Avbelj, Stane Kocjančič) sta iz Lukovice, igraki pa v glavnem prihajajo z domžalskega območja, najveć iz Doba in Radomelj.
Prihodnost - prva liga morda že v letu 2000
Teoretično so v Domžalah vse možnosti, da nogometni klub Domžale zaigra v prvi državni ligi, pravi moj sogovornik, ko se pogovarjava o delovnem programu, ki so ga v klubu sprejeli za naslednja tri leta - torej do
Skupna slika ekip Virtusa in Zlatega Polja.
Nogometaši Zlatega Polja na_Pupjjci__
!>ie srecanje je bilo ze tretje leto zapored. Prefcpo P^f'^S ? pripomoglo, da je bilo srećanje še boj nf^£™£kJa sodnik ♦■vna, borbena in v pravem duhu prijatel|skega srecani<i, res ni ime| težkega de|a.                                 7,nimivo zato, ker smo osiv
^ nas, Zlatopoljc e, je bilo to srečanje Se bol] zan rmvo /    , Uočeni lx,lj na mali nogomet (asfalt), lepo .ravna o-^na Duph - p ^ a nas res prava atrakcija. Po tokmi smo se sku a pove*\«                 I ^
n° veselje naSe tJcipe, saj smo dosegli zmago. Takega uspen,  "                    ■
<*» nas. Seveda pa je ,x'govor tokel že v smeri nadaljnega sork.lw.nnj ,    j Je med ekipama rodilo pravo prijateljstvo.                       memorial v spomin
n C-ostitelji so nam izrekli povabilo na nogometni tun.r - ncn on.    ^ ^ ^Preminuloga soigrak a, čigar smrt ga *-\!™™*X?^x je prevesil v ^bilo smo / veseljem sprejeli ter |im obl|iibih udeležDu.v u dr^» polovico, ko smo se poslovili in nasmejanih obrazov razsi..           ^ ^
Nočni turnir v matem nogometu
Člani Š. D. Zlato polje smo že lansko leto sklonili, da v letoSnjem letu organiziramo nočni nogometni turnir. Za nas je bil to pravi izziv, saj je bil to nogometni večer; tega smo organizirali prvič, sicer se pa do sedaj nismo udeleževali noćnih turnirjev.
Udeležilo se ga je sedem tujih in dve domači ekipi, toda da smo bili priče pravemu nogometnomu vrvežu od zgodnjih većernih ur pa do jutranjega svita. Ob igriSču smo postavili Sotore, tako da je bilo poskrbljeno tuđi za tište, ki so uživali pri gledanju lepih iger svojih varovancev. V končni obračun so se med tri najbpljSe uvrstile ekipe: SONČEK, RURMAN in RCU. Povem naj, da so brezplačno, vest no in korektno opravili svoje delo tuđi sodniki ROBI FLOR-JANČIČ z Vira, RUDI MERŠAK iz Kainnika MILAN FI.ORJANČČ iz Blagovi-ce ter IANI IfiRAl in IVAN BARUČ. Zato se jim Se posebej is1<reno zahvaljujemo.
Končni vrstni red treh najboljSih je bil naslednji: Prvo mesto - Bistro SONČEK Zlato Polje, druga je bila ekipa Pizzerija FURMAN, tretje mesto pa si je priborila ekipa RCU, obe iz Lukovice. Vse tri ekipe so prejele pokale in denarne nagrade.
T. HABJANIČ
Zlatopoljski nogometaši pred tekmo na Duplici
leta 20()0 in je naravnan v smeri, da NK Domžale zaigra v prvi ligi, kar pa, tega se v NK Domžale dobro zaveda-jo, ne bo prav lahko, čeprav ima kar nekaj bistveno manjSih mest in krajev (ćelo vaši) v Sloveniji svoje klube v prvi ligi. Gospodarska razvitost občine in mesta, primerno nogometno igriš-če, organiziranost kluba, domaći igral-ci in strokovnjaki - vse to je dobra osnova za dosego načrtovanega cilja, s katerim pa se predsednik NK Domžale Stane Oražem in njegovi sodelav-ci ne obremenjujejo preveć. Če ne ravno leta 2000, pa kasneje. Pred nji-mi je vrsta drugih nalog, ki se jih že lo-tevajo: urediti pogojeza nogometaše, poskrbeti za igrišča, garderobe in pri-
vabiti čimveč gledalcev na nogometno igrišče v Športnem parku v Domžale. Ljubitelji nogometa ste zato vab-Ijeni, da ćimvećkrat priđete na stadion, da navijate za domžalske nogo-metaSe, se veselite njihovih uspehov in jim pomagate, da - morda res že leta 2000, v Domžalah zaploskamo prvoligašu.
Do tedaj pa hvala za pogovor in čimveč' golov v nasprotnikovih mre-žah!
V. VOJSKA
Ob zaključku sezone je bila odigrana tekma med upravo in člansko ekipo, ki se je konćala z rezultatom 5:5.
Na kolo
za zdravo
telo
Še je čas. Ne da bi postavljali na glavo svoje dopustniSko-poćitniSke nacrte ali obmorske izlete ob kon-cih tedna, temveć da bi jih dopol-nili. Naredili bolj pestre, zanimi-ve. Razgibane. Drugaćne.
Oddih na morju pać ni samo pole-žavanje na soncu in posedanje v senci ob vrćkih hladnega piva ali kokakole. Niti ni dopust na tej naSi nekaj ćez 40 km dolgi obali samo plavanje, igranje tenisa, deskanje ali jadranje »v obje-mu vetra«, jutranji ali večerni sprehod; je tuđi kolesarjenje. Z gorskim kole-som pri povprečni hitrostji okrog 12 km na uro in ćimveč po stranskih ce-stah »ćez hrib in dol« s klanci tja do 18% naklona. Kjer pa se strmina le preveć upira nogam na pedalih, raz-jahaš svojega dvokolesnega konjička in ga »pod roko« peljeS navzgor v breg, tolažeč se z izkuSnjo, da se cesta na vrhu hriba, ki se velikokrat raz-teguje v razgledno sleme, spet zravna. Nazaj v dolino se nato spuSča s prav takSnim, včasih ćelo bolj navpićnim padcem.
Na tako obmorsko »gorsko« kolesarjenje pa je treba iti pripravljen. Sicer se zgodi, da kolesarski navduSe-nec već klancev prehodi, kot se pre-pelje po njih, čeprav mu znoj v poto-kih teče po hrbtu in čelu. In mu tako zamegli pogled, da se zaćne spraSeva-ti: »Le kaj mi je bilo, da sem se dal za-peljali v takSno kolesarjenje? Nobene-ga posebnega užitka ne vidim v njem. Prej mučenje.« Kako že pravi lep slovenski pregovor? »Brez muje se Se če-velj ne obuje.«
Da torej ne bi bila avtorica tega zapisa kriva neprijetnih razočaran) (ki pa so včasih tuđi posledica pregovora »vsakeoči imap svojega malarja,« saj iste poti ne doživljamo vsi enako), si borno vzeli čas za utrjevanje telesne (in tuđi »sedežne«) vzdržljivosti. Vsaj nekajkrat na teden.
Domžalski in okoliSkirekreativni ko lesarji smo lahko zelo zadovoljni, saj nas je narava obdarila z dolinami in grići in z vasmi ter zaselki v njihovih poboćjih. In tja peljejo ceste. Zatorej so odprte za vožnjo z gorskimi kolesi in je odveč strah, da bi krSili katerega od ćlenov zaSćitnonaravovarsrvenega zakona. Smeri /a polepuSke ture |XjiSče-mo v »izletniSki karti L)UBL|ANA-OKOLICA« in v »Pregledni karti obći-ne DOMŽALE« in »Pregledni karti ob-ćine KAMNIK« v merilu 1:50.000. Na knjižnih policah pa boste naSli tuđi ne-kaj priročnikov za kolesarjenje.
Ko človek razgrne izletniSke karte, nenadoma spozna, kako velik je svet, ki mu pravimo bližnja okolica. In vendar so se nekdaj domaćini iz teh krajev peS (premožnejSi kajpak s konjsko vprego) odpravljali po opravkih v »v mesto« Domžale, redkokateri je imel nerodno, starinsko kolo. Da bi se kar tako, za ljubo veselje prepeljevali na-okrog, ni bilo časa. Bilo je delo od jutra do večera. In morda te zato še dandanes v kakšni odročni gorski va-sici spremljajo začuđeni, skoraj očita-joči pogledi starejših ljudi, čeS, takole po nemarnem zapravlja čas!. Ko pa ustaviš svojega dvokolesnika in se z njim zapleteS v pomenek, se omehča-jo poteze na obrazih, v oćeh jim za hip zažari svetloba mladinskih spomi-njanj.
Kam torej, da bo začetek lep? Proti Ihanu se vrtijo pedala kolesa. V va-
sici Brdo prsti že premikajo prestav-ne ročice navzgor. Prepojen s svežino gozda pripelješ v tihotno Dobovlje, spust in v zaletu »napad« na klanec do Zej. Do cerkvice Sv. Trojice (5'5O rn) pravočasno preklopi v pravo prestavo, sicer te bo napet vzpon vrgel s sede-ža. Vrnitev: po isti poti ali naokrog mimo Brezovice, pod Gorjušo ali skozi njo in mimo Krumperka. Če si za naslednji izlet iztereš isto smer, nadalju-ješ od Sv. Trojice po makadamski goz-dni cesti do Zgornje JavorSice: tu se lahko s strmim spustom v Vrhpolje od-loćis za vrnitev proti domu.
Tuđi klanci do Zgornjega Dobena pošteno razgibajo kolena. Kapo dol, kdor jih prepelje sede. Na kolesu, kajpak, ne z avtomobilom. Sprašujoča dopolnitev tega izleta: kolo (varno) shranis pri kakšni kmetiji ali gostilni in peš nadaljuješ do slabe pol ure odda-Ijenega Planinskega doma na Rasici.
Seveda pa domžalski občani nismo zagrizeni »lokal-patrioti«. Radi se ozi-ramo tuđi po drugih krajih. In drugih visinskih cestah. Vendar, samo našte-vanje vaši, skozi katere pelje, na pri-mer, imenitna razgledna kolesarska tura iz Kamnika skozi Zgornje Palov-če (870 m), Veliko l_aSno, Preserje pri Zlatem fx>lju in Zlato polje (680 m) s spustom v Tuhinjsko dolino, kjer tisi-no le kdaj pa kdaj zmoti kakšen avto-rnobil, srečuješ pa planinske pešpot-nike, ne pove nićesar. Magnet, ki bi utegnil nakljućnega bralca potegniti v te kolesarske »stečine«, so opisi doživ-Ijanja poti: ko se opijanjaS z gostim, smolastim vonjem gozda; ko obć:utiš jecanje dreves v plesu vetra; ko zrak zaniha z odmevi opoldanskega zvoj-njenja vaSkih cerkva; ko pogled počiva na zelenju valujočih žitnih polj in, ko se poćasi lušči s kože naguban strah in v kosmih odpadajo skrbi.
Ko ali će boste prekolesarili vsaj nekaj teh poti (vabi tuđi planina Kisovet preko Kranjskoga Raka in Krvavec iz Garkelj), se srečamo na obmorskih vinorodnih grićih.
HELENA CIACOMELLI
ČESTITKI
Iskreno čestitam mladim koiSarkarjem Košarkarskega kluba Helios Domtale, ki so na 9. Topolino minihasket v Torinu med več kot 100 ekipami ix petih držav osvojili prvo in šesto mesto. Čestitke tuđi vodstvu, trenerjem in staršem uspešnih košarkarjev,
Ob prvi 7-letnici iskreno čestitam ludi Radiu Kranj!
Županja CVETA ZALOKAR ORAŽEM
34
JULU
MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
Kotalkarski praznik v Domžalah
Za soboto, 24. maja, lahko rečemo, da je bila za Domžale praznična in je bilo mogoče v mestu čutiti kotalkarski utrip. Že zgodaj zjutraj se je h Komunalnemu centru pri)eljalo več avtobusov, kom-bijev in mala vojska osebnih vozil. V njih je bilo kar 108 tekmovalcev v umetnostnem kotalkanju in Se precej več njihovih spremljeval-cev, staršev, trenerjev in prijateljev. Na 10. jubilejno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Dom-žalski slamnik so prišli tekmoval-ci kar iz 17 klubov Slovenije, Hrvačke in Italije. Takoj po žrebu te-kmovalnih številk so najmlajši že začeli z ogrevanjem in zadnjim treningom, njihovi starejši vrstni-ki pa so si lahko privoščili ćelo krajše oglede središča Domžal. Te-kmovalci mlajših kategorij so kma-lu zatem začeli tekmovanje, predstavnike posameznih klubov in vodstvo KDK Domžale, ki je bil organizator tekmovanja, pa je spre-jela Županja Cveta Zalokar Ora-žem. Županja je bila tuđi letos pokroviteljica tekmovanja, v poz-dravnem govoru udeležencem sprejema je predstavila Domžale in našo občino, pokazala pa je tuđi kar dobro poznavanje kotalkar-ske problematike.
Po uradni slavnostni otvoritvi in ko silu, ki so ga za vse udeležence pripravili v Majćevem dvoru, so z nastopi začeli tuđi tekmovalci starejših kategorij. Tekmovanje je potekalo gladko in brez zapletov, saj so člani KDK že - preizkušeni in utečeni organizatorji. Od obiskovalcev je bilo slišati kar ne-kaj laskavih ocen in pohval na račun pripravljenosti tekmovanja. Pred ve-čemo razglasitvijo rezultatov in pode-litvijo priznanj so mladi kotalkarji iz domaćega kluba pripravili se simpati-čen revialen nastop, v katerem so sproščeno pokazali vse svoje znanje. Po podelitvi priznanj in spominskih daril so organizatorji v slogu jubileja pripravili se priložnostno pogostitev in družabno srečanje, med katerim so razrezali tuđi veliko torto v obliki spo-minske knjige s številko 10.
Tekmovalci domaćega kluba so bili na koncu z izkupičkom zadovoljni, saj sta Matej Drašček in Miha Arvaj v
svojih - starejših kategorijah osvojila prvi mesti, vendar so v klubu ugotav-Ijali, da so se lani odrezali precej bolje. Res, da je šio za prvo letošnje tako zahtevno tekmovanje in da so iz najrazličnejših vzrokov manjkale? ne-katere tekmovalke, ki so lani dosegle zelo lepe uvrstitve, vendar so nekateri opozarjali, da se je treba ob rezulta-tih tokratnega Slamnika tuđi zamisliti. V klubu so lani pokazali, da se da dobro delati, in prav gotovo bi za takšno delo tuđi letos lahko zmogli potrebno energijo. Razloga za pre-plah se ni, saj so poleg Mateja in Mi-he tuđi drugi dosegli nekaj lepih uvr-stitev, pri tekmovanjih pa ima vedno nekaj prstov vmes tuđi nagajiva šport-na sreća. Ko so najboljši prejemali priznanja iz rok predsednika Zveze ko-talkarskih športov Slovenije, Petra Br-leca, ter predsednice kluba, Marije Drašček, in podpredsednika kluba, Uroša Pengala, in so med udeležen-ci tekmovanja zaćeli krožiti veliki kosi slastne torte, so bila pozabljena vsa razočaranja in napori. Verjetno bi ta-krat težko našli koga, ki ne bi zatrdil, da bo tuđi prihodnje leto prišel na Domžalski slamnik in bo poskusil dati od sebe še več.
Rezultati: Cicibanke: 1. Sara Mlaka r (Perla - SUD), 4. Maja Pretnar, 5. Neja Pengal, 6. Živa Sabol (vse KDK); Pionirji C: 1. Erik Grićnik (Svoboda -SLO), 6. Andrej Frangež (KDK); Pionirke C: 1. Maja Cotić (Renće - SLO), 12. Sara Pustotnik, 15. Ajda Vodlan (obe KDK); Pionirji B: 1. Andrej Lum-bar; Pionirke B: 1. Sara Baštjančič (KUK Nova Gorica), 8. Vesna Narič, 20. Sandra Frangež, 21. Leja Peterka (vse KDK); Pionirji A: 1. Mirko Bau (Montecchio - ITA), 2. Grega Sabol (KDK); Pionirke A: 1. Cocchia Candi-da (Prato - ITA), 18. Nika Pengal (KDK); Kadeti: 1. Dragan Ivanćič (KUK Skating - HRV), 6. Matjaž Ivan-čič (KDK); Kadetinje: 1. Tanja Roma-no (Polet - ITA) 9. Ivana Vujovič (KDK); (eunesse - ml. mladinci: 1. Matej Drašček (KDK); Jeunesse - ml. mla-dinke: 1. Marta Colpo (Spinea - ITA), 2. Alenka Ivanćič, 6. Teja Pretnar (obe KDK); Junior - mladinci: 1. Miha Arvaj (KDK); Junior - mladinke: 1. Ma-rika Trefforeti (Montechio- ITA), 2. Tatjana Vrhovšek (KDK); Senior - čla-
nice: 1. Giusv Locane (Spinea - ITA).
Sponzorji tekmovanja: Skupšćina občine Domžale, Slaščičama Razpot-nik - Rodica, Gostinsko podjetje Tro-jane - Konjšek, Majčev dvor - JarSe, Helios Domžale, Boutik Resnik -Domžale, Barvica - Rodica, Kimi - Tr-zin, Nahrbtnik Likar - Domžale, Us-njarna Grćar - Dragomelj, Gramex -Ljubljana, Intro - SI. Gradec, Laser - SI. Gradec, Radio HIT Domžale, KOS -Komenda, Zavarovalnica Triglav -Ljubljana, Mestna hranilnica - Ljubljana, Javor - Pivka, McDonaldš - Domžale, Nova Ljubljanska banka Ljubljana, Kompas Holidavs - Ljubljana, Go-stilna Repnik - Kamnik, SandC šport -Trzin, Robar - Dragomelj.
MIRO ŠTEBE
IN-LINE
hokej v
Domžalah
Rolerji so med mladimi vse bolj priljubljeni, saj nekateri z njimi kotalkajo tuđi v solo ali po drugih opravkih. Tuđi po Domžalah je opaziti vse več mladih na rolerjih, ki se brezciljno vozijo sem ter tja, zato so pri KDK Domžale sklonili, da bodo poskusili pritegniti del teh mladih v svoje vrste, kjer bi se lahko organizirano ukvarjali z rola-njem.
Eden nabolj privlačnih, vćasih reće-jo tuđi moških športov je hokej na ledu. Z rolerji pa se ga da igrati tuđi na
betonski ali asfaltni plošci. V Sloveniji je že nekaj ekip, ki igrajo hokej na rolerjih, kot kaže, pa borno v kratkem svojo ekipo dobili tuđi v Domžalah. Člani KDK Domžale so 17 maja pripravili prvi tak turnir v Domžalah. Šio je za tekmovanje državnoga prvenstva v in line hokeju, ki bo končano 26. julija v Ljubljani. Hokejisti na rolerjih, meci katerimi je tuđi precej takih, ki igrajo hokej tuđi na drsalkah - eden od vodilnih mož pri pripravi prven-
Pirueta peta na evropskem pokalu v Italiji
Klub, ki je priznan po svoji dobri organiziranosti, si je že v me-secu decembru 1996 zadal zahtevno nalogo, da se udeleži te-kme na evropskem pokalu v shovv kotalkanju 1997 Za izpeljavo tako zahtevne naloge je bilo potrebno
KK PIRUETA
Odličen nastop na Danskem: Nini zlato, Teji bron
3. in 4. maja je na Danskem potekalo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju. Iz Slovenije sta se ga udeležili Nina Grilj in Teja Rus. Na tekmi je sodelova-Io6 držav (Slovenija, Italija, Nizozemska, Belgija, Nemčija in Danska).
V konkurenci mladink je z dobro izpeljanim programom, tako kratkim kot dolgim, predvsem pa tuđi na račun odlične koreografije izstopala ravno naša predstavnica Nina Grilj in upravičeno osvojila prvo mesto.
Teja Rus pa je v konkurenci kadetk zasedla tretje mesto. Njeno mesto bi bilo po izjavi sodnikov gotovo višje, če ne bi bila kaznovana zaradi izvedbe prepovedane brooken piruete v njeni skupini.
Obe predstavnici sta bili z uvrstit-vijo izredno zadovoljni, še zlasti zato, ker so bili njuni programi, tako kratki kot dolgi ,opaženi pri tujih trenerjih, zlasti pa pri sodnikih. To pa je samo spodbuda za klub in ostale tekmoval-ce, da delo na koreografiji, ki jo obli-kujejo trenerji v KK Pirueta, konćno opažajo tuđi na tekmovalcih.
Nina in Teja z osvojenima pokalo-ma
vložiti mnogo truda. Največji problem je bil prav gotovo zagotoviti ustrezen prostor za vadbo.
Sestava programa za skupine zahte-va od trenerjev in koreografov veliko več potrpežljivosti saj so običajno tekmovalci v skupini na razlićnih stop-njah poznavanja plesa in kotalkanja. Izkušnje si je klub PIRUETA nabiral že s sodelovanjem skupin na revijskih na-stopih in se odločil za nastop na pokalu Evrope.
Tako je bil letos 17 in 18. maja v mestu Schio v Italiji evropski pokal v shovv kotalkanju, na Katerem je nastopilo preko WX) tekmovalcev.
Za vse nastopajoče je bil pravi izziv, saj v takšni obliki še nišo nastopali. Za gledalce pa je tovrstno tekmovanje mnogo bolj privlačno, kar potrjuje po-datek, da je prisostvovalo na tekmi preko 1500 gledalcev.
Uspeh z uvrstitvijo na peto mesto je prav gotovo izjemen, saj gre za ko-lekl ivno odgovornost vseh nastopajo-čih, kar je v tem športu novost, saj je umetnostno kotalkanje poznano kot izključno individualni šport. Ravno ta prehod po je bila najtežja naloga, ki jo je klub uspešno i>|)eljal in prebrodil.
Ta uvrstitev je za njihov prvi nastop već kot pohvalna, kajti vedeti moramo, da imajo nekateri države, kot npr. Izrael, Nemčija in Italija na tem pod-roćju že dolgoletno tradicijo.
Na tem mestu je potrebno pohvaliti izredno koreografske zamisel n<\k' trenerke FIONE JOHNSON, kajti samo dobra koreografija in disciplinirana vadba sta jedro uspeha, kakršnega klub Se ni imel...
Tekmovalci Nina Grilj, Blaž Ravni-kar, Teja Rus, Andreja Ručman, Maru-ša Ravnikar, Maja Mušić, Tina Levičnik in Suzana Težak so s svojim plesom na kotalkah izpolnili želje in pričakovanja kotalkarskega kluba Pirueta.
stva je naš znani hokejist in hokejist trener Štefan Seme, se praktično vsak konec tedna spopadajo na tekmovanjih po vsej Sloveniji. Po osem naju-spešnejših ekip pa se bo na koncu po-merilo na finalnom turnirju v hali Ti-voli.
Na tekmovanju, ki so ga pripravili 17 maja v Domžalah, se je pomerilo 16 ekip; te so bile razvršćene v dve ja-kostni skupini - hokejisti do 15 let in tišti nad 15 let. Vsako ekipo je sestavlja-
10 po največ 14 igralcev, na plošci pa je svoje moči z nasprotniki na enkrat lahko merilo po 5 igralcev - en vratar in štirje igralci v polju. Igrali so po pra-vilih inednarodne hokejske Inline zveze, ki so zelo podobna pravilom v hokeju na ledu, vsaka tekma pa je trajala dvakrat po 15 minut. Ob neodlo-čenem iziđu je zmagovalca odločalo streljanje kazenskih strelov. Zmago-valci posameznih tekem so se uvrščali v naslednji krog tekmovanja. Najbolj-še ekipe so na koncu čakale denarne nagrade, tekmovalcem pa so razdeli-
11 tuđi praktične nagrade.
Turnir je pritegnil precej zanimanja gledalcev, saj so bili boji res živahni in dopoldne se je na prireditelje obrnilo kar precej fantov, ki bi radi trenirali hokej na rolerjih. Na KDK Domžale zbirajo prijave vseh, ki bi se radi poskusili tuđi v tem športu, vsako sredo od 16. do 18. ure v hali Komunalnoga centra v Domžalah, ko tam trenirajo tekmovalci umetnostnega kotalkanja. Trener domžalskih hokejistov na rolerjih je |an Štiftar, ki je tuđi dober po-znavalec hokeja na ledu. Tekmovalci potrebujejo rolerje, ćeladc s ščitniki, nakomolčnike, nožne in ramenske ščitnike, rokavice in suspenzorje ter hokejske palice. V KDK se zavedajo, da je nakup vse to opreme lahko kar velik zalogaj za donarnice staršev, zato si prizadevajo, da bi v klubu lahko zagotovili del potrebne opreme za začetnike. Zaćeli so /e /birati sponzor-je in kot kaže, borno ob zavzetosti pobudnikov novo športne panoge tuđi v Domžalah kmalu imeli svojo te-kmovalno ekipo v in line hokeju.
MIRO ŠTEBE
Opravičilo
()pr<ivi< ujom se g. Marjanu Tanciku, nionlorju bolskoga športne;;,i drušlva \ia Osnovni soli Rodica, kor mu jo liskarski skrat v prejšnji številki Slamnika kar dvakrat spremenil ime ozi-roma priimek.
Odgovorni urednik
KRONIKA 113
KRONIKA 113
KRONIKA 113
KRONIKA 113
KRONIKA 113
KRONIKA 113
Vlomi, tatvine, pijančevanja, požari... To je v nekaj besedah vsebina kronike. Tuđi tokrat so takšni in dru-gačni nepridipravi poskrbeli, da domžalski policisti nišo ostali brez dela. Kako bi bilo življenje lepše, prija-znejše, varnejše, če ne bi... Saj bi bilo kot v pravljici. Očitno nam še veliko manjka do pravljice. Vsaj če so-dimo po
Vlomih in krajah v jeklene konjičke
V Mengšu je pred pakirišćem na Kolodvorski ulici neznano kam odšel renault megane z registrsko tablico LJ A9-22), katerega lastnik je (bil) B. A. iz Mengša. Ker avtomobili seve-da ne morejo kar sami odkorakati (se odpeljati), policisti na-prošajo vse, ki bi karkoli vedeli o tem, kdo je temu meganu pomagal, da je lastniku izginil izpred oči, naj to sporočijo na domžalsko policijsko postajo, telefonski številki sta 721-222 ali 721-218.
Dejavni nišo samo tatovi avtomobilov, pač pa tuđi njihovi neposredni konkurenti - vlomilci v avtomobile; ti si želijo čim hitreje in čim laže »prislužiti kruh«. Zato ni nić ćudnega, če so pospešili svojo proizvodjo. Policisti so na podlagi pri-jav zabeležili takšnega »pospeševalca«. Trenutno je sicer še neznan, vendar upajo, da jim bo kmalu lahko pojasnil svoje nenavadno poćetje. V eni sami noći je vlomil kar v 12 avtomobilov v centru Domžal. Ordiniral je po parkiriščih v Zupan-čičevi ulici, ulici Matije Tomca in Miklošičevi ulici. Zanimali so ga predvsem akustični aparati, kar avtoradio vsekakor je. Kaj bo ali je storil z njimi, je se vprašanje, na katerega odgovor borno morali malo poćakati.
Noć je vzela pod svoje okrilje lopova, ki si je na parkiriš-ću pred stanovanjskimi bloki v Miklošičevi ulici v Domžalah nedovoljeno prisvojil tujo lastnino, avtomobil znamke Renault Clio, metalno zelene barve, registrska tablica ima številko LJ 37-73H. če morda kaj veste o tem dogodku, preženite temno noć lastniku tega avtomobila ter policistom sporoćite podatke, ki bi jim pomagali razkrinkati tatića. S tem boste lastniku avtomobila polepšali dan, manj zadovoljen pa bo seveda lopov (prav mu je, bo vsaj vedel, da se do avtomobila priđe s plačilom, ne s krajo).
Nekaj podobnega bi moralo slediti tuđi osebi, ki je v Slamni-karski ulici v Mengšu brez vednosti lastnika odpeljala (ukradla)
osebni avtomobil znamke peugeot 106 XN, crne barve, registrska številka tablice pa je bila LJ 70-00 R. Zatorej še enkrat, će karkoli veste o tem dogodku ali pa ste ukradeni avtomobil morebiti ćelo kje videli, nemudoma pokličite policiste.
Naslednji dogodek bi sicer bolj sodil v rubriko »Saj ni res...«, vendar si ga le oglejmo. Ukraden je bil namreć osebni avtomobil znamke fiat tipo 14 ISX. Vsaj tako je trdil njegov lastnik, O. M. iz Ljubljane. Svoj avtomobil je namreć parkiral pred teniskim stadionom Ten-ten v Domžalah. Ko se je hotel z njim odpeljati domov, ga tam ni bilo već. Policisti so se takoj lotili iskanja izginulega avtomobila. Kmalu so ga našli. Bil je parkiran nedaleč stran, na sosednjem parkirnem prostoru. Ker pa je bil zaklenjen, originalni ključ pa je imel vseskozi pri sebi lastnik tega avtomobila, je ta »kraja« zavita v tanćico skriv-nosti. Še posebno zaradi tega, ker na avtomobilu ni bilo opaziti sledov nasilnega vloma. Kaj se je torej dogajalo s tem av-tomobilom? Policisti še skušajo razjasniti ta nenavadni dogodek, pa tuđi samemu lastniku še ni povsem jasno, kaj se je dogajalo z njegovim avtomobilom.
Kradejo pa tuđi motorna kolesa - mopede. V Mengšu je (»noći Š. D. iz Mengša ostal brez svojega motornega kolesa znamke Tomos, ki ga je imel parkiranega pred gostinskim lokalom VVarsteiner. Za zdaj še neznani tat ga je tako oškodo-val vsaj za 40 tisoč tolarjev. Več sreće pa je imel V. T. iz Mo-ravć. Sredi belega dne sta mu namreć U. S. in G. P. izpred trgovine ukradla njegovo motorno kolo. Policisti so se takoj od-pravili na lov in pri U. Š. našli ukradeno motorno kolo. Vrnili so ga pravemu lastniku, dolgoprstneža pa se bosta še zago-varjala. V Ihanu pa je sedemnajstletni M. B. v športnem parku v Ihanu ukradel še neregistrirano motorno kolo znamke CTX, ki ga je lastnik P. M. ocenil na 80 tisoćakov. Tuđi to ne-Ijubo kaznivo dejanje so policisti kmalu uspešno resili, M. B. pa bo moral zaradi kazenske ovadbe na zagovor.
Vlomi, ropi, tatvine
V avtosalonu Pižem v Domžalah so se vlomilci oglasili kar dvakrat. Po prvem vlomu so zaposleni pogreSali telefaksimil-no napravo, pri drugem pa telefonski aparat in osebni računalnih Storilca prvega kaznivega dejanja so domžalski policisti že prijeli, telefaks si je namreć »izposodil« komaj šest-najstletni M. M. iz Domžal, za drugim vlomilcem pa še po-izvedujejo.
Tuđi notarji nišo varni pred vlomilci in tatovi. To si bo za-pomnila tuđi naša notarka Majda Lokošok. Iz čajne kuhinje poleg njene pisarne je namreć izginil kavni aparat, vredon približno .30.000 tolarjev. Za tem strastnim ljubiteljem »expros« kave policisti se poizvedujejo.' '
Ponovno so v domžalski blagovnici Vele odkrili dva zmi-kavta oz. zmikavtki, tokrat sta bili namreć obe zenskega spola. M. T, oseminštiridesetletna Ljubljančanka, si ni mogla kaj, da ne bi bila odšla iz trgovine s svotilko in stikalom, seveda brez plačila. Ker se to niti ne spodobi, pa še ka/nivo je, so so policisti z M. T. temeljito pogovorili, da bi izvedeli, od kjo ji takšna kleptomanska strast, nato pa zoper njo napisali tuđi ka-zensko ovadbo. Nekaj podobnega so je primerilo tuđi potin-' petdesetletni P. E. iz Domžal. Tuđi ona je brez plaćila hotela s seboj vzeti lostenec in kaseto. Odnesla jo je podobno kot njena predhodnica - torej najprej temeljit razgovor, nato pa še kazenska ovadba.
Ženske v svojih torbicah skrivajo mamljive skrivnosti. Kakš-ne, sta se hotola prepričati fanta, ki sta v domžalskem SPB-ju v Boutiqu A po oćitno vnaprej predviđenom in dodobra izdelanem scenariju uspela v svojom ramenu. Eden izmed nji-ju je zamotil prodajalko H. M. v tem boutiqu, drugi pa je na pultu v trenutku, ko je bila prodajalka nepozorna na dogaja-nje okoli njene torbice, »sunil« njeno torbico. Kot pravi prodajalka, so bili v torbici samo osebni dokumenti in denar. Tatova, ki ju policisti še nišo našli, od toga gnusnoga dejanja ne bosta obogatela, kakšno kavico in morobiti malo pivo pa si bosta gotovo lahko privoščila s tujim denarjem.
Nekaj podobnega so jo primerilo tuđi v Mengšu. Tuđi tam je bila tarča torbica. Dogodek jo polekal v samopostrežni trgovini Rasica, od koder je »obiskovaloc« iz skladišćnega prostora vzel torbico, v kateri je imela lastnica Z. I. nekaj ćekov, denarja ter osebne dokumente. Tuđi tega storilca policisti še nišo našli.
Ropi stanovanjskih hiš potekajo voćinoma v noćnih urah, ko Ijudje ležejo k zasluženomu počitku. Nekateri roparji pa kršijo ta »kodeks roparjev« in ordinirajo tuđi srodi belega dne. Tako je v Krašnji doslej še neznani zamaskirani ropar prišol v stanovanjsko hišo tor v dnevni sobi pri svojem poćetju na-letel na K. A. Kor ga je očitno presenetila, se jo odloćil, da bo na njej preizkusil svojo fizično moć. Vrgel jo je po tloh. Hkrati se je spravil tuđi na K. F.-ja, ki je takrat ležal na kavću ter ga
s kolom udaril po glavi in, kot da to še ni bilo dovolj, ga je prićol še protopati. Ro|X)t jo probudil K. D.-ja, ki je počival v sosednji sobi. Tuđi nad njoga se je spravil očitno žo kar malo šokirani ropar. Pri tom prerivanju mu je K. D. uspel snoti z glavo zadovo, s katoro jo ropar zamaskiral svoj obraz. Zaradi tega so je odločil, da bo takoj zapustil hišo in stokel je proti bližnjemu gozdu, koliko so mu dovoljevale nogo. Policisti so takoj ukropali in organizirali akcijo iskanja tega kriminalca. Na pomcK": jim jo priskočila tuđi posadka policijskoga helikopterja tor vodnik službenega psi, vendar je roparju uspelo pobegniti. Neznanec jo na Količovem vlomil v objekt, katerega lastnik je Balinarski klub Kolićevo. Z okna jo snel zaščitno mrežo in razbil steklo. Tako si je »prigaral« vstop v notranjost klub-ski prostorov. Kaj dosti ni mogel odnesti, balinarski klub pa je kljub temu olajšal za steklenico viskija, nekaj cigaret ter denarja.
V Šontvidu pri Lukovici jo neznani »ljubitelj« tenisa snel vrata s lećajev prostorov teniskoga kluba ter odnesel nekaj opreme za tenis, cigaret in alkoholnih pijač. Za storilcem policisti še poizvedujejo.
Policisti so pri svojom rodnom patruljiranju in kontroli noćnih voznikov prišli na slod vlomilcu v skladišče podjetja Fal Sport v Trzinu. Ustavili so namreč avtomobiTki ga jo vozil Sa-šo Č., državljan ZRJ. Pri pregledu avtomobila so v zadnjom delu našli kar 198 parov športnih copat znamke fila, katerih cena nikakor ni nizka. Sašo Č. policistom ni vedel povodati izvora teh artiklov, |x> podrobnejšem razgovoru pa jo le pri-znal, da jo vlomil v prostore omenjenega podjetja in ukadel športne copate. Policisti so izračunali, da je tako oškodoval podjetje za približno 3 milijone SIT. Polog š|X)rtnih copat pa so policisti v avtomobilu našli tuđi vlomilsko orodjo, s katerimi si je Sašo Č. iz ZR) pomagal pri vlomu. Proiskali so tuđi na naslovih, kjer se je Sašo navadno zadržoval, kadar se je mudil v Sloveniji. Po 48-urnom odvzemu prostosli so policisti Šaša Č. jzročil preiskovalnemu sodniku; ta jo zanj odredil pripor. Nadaljevanje to zgodbe pa bo potekalo na sodišču.
V Trzinu je neznan motorist s čelacio izvedel drzno tatvi-no. Stopil jo v prodajalno |ap d. o. o., vondar si ni snol čela-do. Ko jo pozornost prodajalca popustila, je motorist s prodajnoga pulta izmaknil razstavljeni ledvićni pas za motoriste in odšel iz trgovine. Zaradi ćelade, ki jo jo ta /mikavl ves čas imel na glavi, ga prodajaloc ni prepoznal in tako je lahko tat
Domžale
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
35
PLESNA ŠOLA MIKI
Rega, rega, kvak, tako zdaj pleše vsak
Vsakoletna zaključna revija Plesne sole Miki je dogodek, ki ga ne smete zamuditi. Še posebej ne, ker nas mladi plesalci pod vodstvom plesnih učiteljev Boštjana, Damjane, Martine, Mojce, Šaše, Špele in Tine, presenetijo vsako leto znova z novo koreografijo, z novimi kostimi, pa tuđi novo plesno pravljico. Tuđi letos je bilo tako, ko nas je velika gosenica Fani popeljala na pisan travnik, kjer so med cvetlicami v veselje vseh obi-skovalcev dvorane Kulturnega doma MengeS, zlasti pa staršev plesalcev, pokazali, da je ples tuđi in predvsem igra, da je ples veselo druženje, veliko smeha in dobre volje, predvsem pa prijetno doživetje za vse, ki smo bili zraven.
Čeprav je bil naslov plesne pravljice Travniška zmeda, to ni bilo. Marjetice, ki so zaplesale prve, so bile članice skupine Miške z Vira. V dvorano so prinesle prve dihe pomladi in s plesom nazorno pokazale, kako se zgodaj spomladi pre-
bujajo marjetice. V pajčevino plesa in glasbe so bile ujete plesalke OS Moste-Komenda in Krašnja, ki so v ritmu znane melodije Želim biti svoboden, zaplesale veselo in radoživo, kot vsi drugi plesalci, ki so jim sledile. Skupina plesalcev iz Mengša je zaplesala kot muhe, pa ne tečno, temveč radoživo in neugnano, tako da se jim je marsikdo iz dvorane v mislih knr pridružil in skupaj z njimi ob-letaval veliko gosenico Fani, ki je kralje-vala nad odrom in navdušeno opazova-la številne mlade plesaIce. Kaj če je naj-mlajSa plesalka malce zamujala, ker je radovedno opazovala navduseno mamico v dvorani, ali pa če je najmlajši ple-salec, katerega očka je s kamero snemal mlađega umetnika, zadnji vendarle na-šel svoj par. Pomembno je bilo, da smo bili vsi veseli in razigrani kot plesni pari z Vira, ki so v sanjah v ritmu ča-ča zaplesali okoli gosenice in Dovabili na oder mlade žabe iz Osnovne sole Preserje pri Radomljah; te so zapele in zaplesale: rega, rega, kvak, tako zdaj pleše vsak. Za
bolhami iz skupine Vir, med katerimi je bila tuđi strašna bolha Mica, je^obliki plesalk iz OŠ Moste-Komenda posijalo sonce, ki pa ga je kar hitro pregnala rna-vrica.'To so s čudovitimi plesnimi kostimi priplesale mlade plesalke iz skupine lazzice Vir. Sredi takega pomladnega veselja, v katerem nišo manjkale niti plesalke skupine Čenč iz Vira, je med gle-dalce prišla huda mravljica Šaša in s se-boj pripeljala zelo številno skupino šest-nogih najmlajših mravljic iz Mengša, od koder so bili tuđi murnčki, med katerimi je bilo kar nekaj mladih plesalcev tuđi iz Kamnika. Posebno doživetje je bil ples kresnićk iz Podružnične sole Ihan, plesni pari z Vira pa so uprizorili pravi mačji pohod, ki pa se je končal precej
OB 25-LETNIC1 OŠ RODICA
Turnir v badmintonu
V okviru prireditev ob srebrnem jubileju Osnovne sole Rodica in 90-letnici šolstva v Jaršah je bil v nedeljo, 1. junija 199? organiziran tuđi 1. rekreativni turnir v badmintonu, ki se ga je udeležilo 34
tekmovalcev, med njimi je bilo 9 deklet.
Prijetno razpoloženi so po kratkem ogrevanju zavihteli loparje in se po-merili v treh kategorijah. Vsa srečanja so bila borbena, marsikatero od njih
Podclitev pri/nanj najboljsim tekmov.ilcem v kategoriji do 30 let: zrna-ftuvak'c Jernej Lenič, drugo mesto Aleš Maćek, bronasta medal|a Marko Žagar. Medalje je podelil g. Marjan Tancik.
do konca izenačeno, vse pa je sprem-Ijalo veliko spodbudnih besed sote-kmovalcev in gledalcev. Organizator-ji, med katerimi je potrebno omeniti zlasti g. Marjana Tancika, vodja te-krnovanja, so za vse udeležence pripravili majice, pecivo slaščičarne Raz-potnik, pa'tudi osvežilni napitek, po katerem so radi segali vsi nastopajo-či. Pa to še ni bilo vse, saj so pripravili tuđi pravi mini srečolov, v katerem so se praktičnih daril, izdelkov Obli-kovine, Matika, Tosame, Titana in Pe-trola razveselili prav vsi nastopajoči.
Zmagovalci turnirja, za katerega bi vsi zeleli, da bi |x>stnl tradk ionalen, so pjostali: med dekleti: Vita Miklič., Olga Šraj Kristan ter Nataša Miklič; med fanti pa Borut Šeter, Slane Šivavec ter lernej Lenič. Slednji je zmagal v kate goriji do 30 let, kjer je bilo tekmovalcev največ in kjer je bil zmagovalec do konca neznan. Po oštrih dvobojih in lepih ter lx)rbenih igrah je zmagal že omenjeni lernej Lenič pred Alešeni Mačkom, Markom Žagarjem in Ale-sem Vavpetičem.
Iskrene čestitke - pa ne le zmago-valcem, temveč vsem sodelujočim, ki so z udeležbo dokazali, da si badminton, utira pot tuđi med našimi tekmo-valci in rekreativci, pa tuđi Osnovni soli Rodica, ki je turnir uvrstila v program ob svoji 25-letnici.
KRONIKA 113
KRONIKA 113
KRONIKA 113
nemoteno odsel. Trgovci, povećanje pozornosti pri takšnih »kupcih« vsekakor ne bo odveč.
Goljufije, pretepi, popivanja, požari in ostale nevšečnosti
V restavrac iji Šporn v Radomljah so se štirje gosti dodobra okrepčali s hrano in pijaco. Gostijo, vredno približno 75 tisoč tolarjev, so plaćali z naroćilnico. Problem je nastal, ko je oseb-ie iz restavracije hotelo vnovčiti račun, izdan na podlagi nasilnice. Agencija za plačilni promet računa ni mogla poravnati, ker je bila naroćilnica neveljavna. Tuđi podjetje, na katerega ime se je glasila naročilnica, ni hotelo poravnati računa- Policisti še iščejo goljufe, ki so se najedh in napili na tuj (neplačani) rafun.                                           ,. ..     .              ,
Nekateri občani iz Mengša so obvestili policijo, da se pred Poslopjem banke v Mengšu dogaja nekaj nenavadnega Ko » Policisti prišli na kraj dogodka, so ugotovih, da skupina tan-*ov popiva in razgraja ter s tem kali javni red in mir Opozo-ril' so jih in jih na(x)tili na njihove domove. Cez približno eno Ur« pa so morali policisti ponovno intervenirati, saj fantje nji-h'»vega opozorila nišo vzeli preveč resno. Ker so fantje še kar ra^^rajali, so dva izmed njih, šestnajstletnega J. M. in sedem-Mstletnega D. j, oba iz Mengša, odpeljali s sebojna pohcij-**> postajo, tu pa so ju po razgovoru izročili startom, vsem Pa so napisali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške
. Policistom je pri njihovem rednem patruljiranju ter opravdanju uradnih postopkov pri kontroli prometa v Rj"*™!™ Ponagajal G. S. iz Kamnika. Nanje je v|)il ter jih obkada s Psovkami. Ker je G. S. kljub opozorilu policistov nadaljeval s sv«iiin poćetjem, so ga odpeljali s seboj na policijsko posta-Jo, ker je prebil preostanek noći v prostonh za streznitev.
Tam je moral probiti noć tuđi |. T. iz Velike vaši V"™™; £h- V stanovanjski hiši je pretepal mamo, brata ter M. M,ja P°l'cisti so ga pri intervenciji opozorili naj neha, ker pa se za °Poznrila ni zmenil, so ga odpeljali s seboj in ga spravili spat \ Petoro za streznitev. Seveda to svoje dejanje moral i.&-8ovarjati pri sodniku za prekrške.                                        ,.
( Svoje dejanje pa no pri sodniku za prekrške moral pojasi ^i G. P. Ta je že preče »nadelan« v jutranjih urah pnšel v lo-^ Una bar v Domžalan in od natakarice zahteval, da mu po-str«e s pijaco, seveda alkoholno. Ker natakanca tega ni no-
lela storiti, jo je napadel z besedami, ki jih nikakor ne najde-mo v nobenem bontonu, nato pa si je postregel kar sam. Policisti so mu ob prihodu nadeli lisice ter ga odpeljali s seboj na policijsko postajo. Tam so mu lisice sneli, vendar se jim je ta humana poteza kruto maščevala. G. P je namreč takoj napadel policiste. Ti so mu takoj s pomočjo strokovnega prijema ponovno nadeli lisice, najprej na roki, ker pa se ni umiril, so mu uklenili še nogi. G. P. je še nekaj časa rovaril, vendar se je kmalu utrudil. Policisti so mu poleg postopka o prekršku napisali tuđi kazensko ovadbo zaradi napada na uradno osebo.
K. M. je v domžalski banki nameravala zamenjati banko-vec za 200 DEM v tolarsko protivrednost. Pri postopku zame-njave pa je uslužbenka posumila, da z bankovcem ni vse tako, kot bi moralo biti. Podrobnejša analiza je potrdila sum, da je bankovec ponarejen. K. M. je morala policistom pojasniti izvor tega bankovca, v zameno bankovca za 200 DEM pa je namesto tolarjev prejela Zapisnik o zasegu. Policisti še preverjajo okoliščine v zvezi s temi ponarejenimi nemškimi markami.
Domžalski policisti so imeli nekaj dela tuđi s pobeglimi mladostniki, ki naj bi živeli v zavodih. Tako so nazaj v Veržej napotili gojenko Z. I., malo kasneje pa so v prostore smledniš-kega zavoda vrnili tuđi pobegla gojenca G. K. in P D.
T. B. si to streljanje z možnarji še kako zapomnil, kajti pred gostilno Pri lakov Met v Trzinu so ga delci tega eksplozivne-ga telesa poškodovali po obrazu, tako da je moral poiskati zdravniško pomoč. Z možnarjem je streljal V S. iz Trzina, vendar je bil lako nerođen, da jo je nić hudega sluteči T. B. pošteno skupil. Zoper S. V-ja so policisti napisali prijavo ter ga na-potili k sodniku za prekrške.
I M. je v svoji hiši kadil ter ni opazil, da mu je na posteljo padla žerjavica s cigarete. Kmalu zatem se je odpravil od doma. Tleča žerjavica je povzroćila, da se je hiša kmalu znašla v dimu in ognju. Gasilci so preprečili večjo materialno škodo, policisti pa so v svoji preiskavi o vzroku požara ugotovi-li, da je požar nastal zaradi malomarnosti. ' Zagorelo je tuđi v Trzinu. V prvem nadstropju v Ljubljanski ulici je izbruhnil požar. Kasnejša podrobnejša preiskava policistov je pokazala, da je za ta požar kriva otroška igrica z vži-galicami. Požar na srečo ni povzročil poškodb ali žrtev, pa tuđi materialna škoda ni bila velika.
JANEZ STIBRIČ
prej, preden so na oder še enkrat priplesale miške iz OŠ Moste-Komenda. Na pisan travnik, kjer je ves dan odmeval vrišč in vesel živžav mladih plesalcev, ki so bili s svojimi pisanimi kostimi prava paša za oči, so nekaj miru prinesle vile, katerim so sledile zvezde iz Osnovne sole Rodica in za njimi veliko nočno slavje, v katerem ni manjkalo Ijubiteljev plesa iz Osnovne sole Domžale. In ko
smo že vsi hoteli skupaj z gosenico Fani spat, so nas s svojim plesom iz savane presenetile plesalke iz skupine Gabele Vir. Ob glasnem aplavzu so se vsi majhni in veliki plesalci skupaj s svojimi plesnimi učitelji vrnili na oder in skupaj z nami zapeli in zaplesali v konec letoš-nje tradicionalne pregledne revije Plesne sole Miki, ki iz leta v leto vkljućuje več mladih plesalcev in obeta, da se to na našem obmoćju v prihodnje več in bolje plesalo.
In potem je bilo konec prijetnega večera. Vsi smo odhajali zadovoljni, frfota-joči in razposajeni kot velika gosenica Fani, ki se je preoblikovale v metulja in odletela v svet. Prihodnje leto se zanes-Ijivo vrne in skupaj s plesalci iz Plesne sole Miki zapoje o plesu, o tem, kaj zato, če sem velika, pomembno je, da rada plešem, da sem vesela in da rada pri-dem med vedno prijazne plesne učitelje Boštjano, Damjano, Martino, Mojco, Sašo, Špelo in Tino, ki vsem plesalcem želijo veliko prijetnih počitnic, jeseni pa zopet na svidenje. Saj veste kje, vsi mali murnćki, mravljice, zvezde, mavrice in na sonćek ne pozabite!
SPOR I NA ZVEZA DOMŽALE
1230 Dornžale, KopaliSka 4
POČITNIŠKA DEJAVNOST .
Športna /veza Domžale tuđi lotos, podobno kot minula leta, organizira
PLAVALNE TEČAJE
za mladino od 5. do 11. leta
V prijcineni okolju in sprosOeni obliki dela, /elimo olrokom ponudili eno od oblik aktivnih poeitnic. zato smo program pripravili tako, da sledimo naslednjim CILJEM:
-  osvojit vi osnove plovnosti in spioštcnegii gibanja v vodi
-  osvojitvi osnove »plavanja« za najmlajse (od 5 do 7 let)
-  osvojitvi znanja plavanja, korekcijam osvojenih napak. izpopolnitvi posamez.nih slogov plavanja, učenju sko-kov v vodo, učenju potapljanja
-  druženju olmk in piilagajanju na delo v skupini
VSEBINSKI PROGRAM
-  julranji krajsi spreliodi - medsebojno spoznavanje in vkljućevaiije v skupino, spoznavanje okolice - cea 5 ur
-  učenje plavanja - vaje prilagajanja, igre v vodi, vaje dr-senja v vodi, vaje za polopilev, vaje dihanja, učenje tehnike plavanja - cea 32 ur
-  igre - igre za sprostitev (igre / /ogo, badminton, razne oblike tekov), druge dejavnosli (likovno i/.ražanje, pravljice) - cea )() ur
-  prci/kusi /nanja - vhodno in zaključno - cea 3 ure
IZMENE
-  I. izinena - od 07. 07. do 18. 07. 1997 (dvlavniki od 9. do 14. ure)
- II. izmena - od 21. 07. do 01. 08. 1997
- III. izinena - od 04. 08. do 15. 08. 1997
»TROSKI - PRIJAVNINA
-  za celolen program dejavnosti v eni izmeni - 10 Uni, po 5 ur na dan - je potrebno plaćati 12.000 SlT/posa-meznik (zajeti so stroški za sirokovni kader, malieo, bazen)
-  prijavnina se placa - pravilorna - ob prijavi, ali prvi elan izmene
INFORMACIJE IN PRIJAVE
Šport na zveza Domžale - Kopališka 4 (ob bazenu), telefon 722-031
STARŠI - OMOGOĆITE OT ROKOM PRIJETNE POĆITNICE ŠPORTNA ZVEZA DOMŽALE
JUBA REBOLJ
Dve pesmi
Večer
Tiho sedim v temi
in gledam noćne luči.
Tam čez travnik
reka šumi.
Vse je sivo in Crno,
le luna čisto okrogla
svetio žari.
Zvezde so posejane na redko
in zaspano kukajo skozi noč,
le ena, dve, tri čisto svetle
sijejo skozi temo.
Moje oči gledajo luno
in svetlih zvezdic sij.
Kako bi v njih iskale,
kar se več ne zgodi..
Kakorbi v njih iskale;
kar je bilo in već ni,
kakorbi vnjih iskale
kar se već ne zgodi.
Tiho sedim v temi
in gledam nočne luči.
Tam čez travnik reka šumi.
Moje misli odnaša,
moje misli potujejo v noć.
Ne ustavijo jih ne
zvezde, ne luna,
tihe in same betijo v noč.
Noč je
Noć je.
Redke zvezde se medio
svetlikajo v temi,
na obzorju se sveti oranžen
lunin krajec.
V daljavi se sliši glas
avtomobilov z magistrale.
Tam čez travnik
pod nasipom šumi Bistrica.
Na drugi strani gorijo
v hišah luči,
v daljavi se vidijo
razsvetljene Domžale.
Snopžarkov iz diskoteke
v krof>ih prc<Csjv,) nelx>.
Pozni sprehajalci hodijo
po ulici mimo naše hiše.
Letalo je prihrumelo čez strehe
in že se v daljavi
spušča na letališče.
Naselje se počasi zavija
v noćno spanje.
Tuđi mi lx>mo vsi
utonili v sanje,
nekuteri kmalu,
drugi proti jutru.
Ko bo noč, kakor vedno
zaživela svoje temne sence,
svoje rumene in bele luči,
svoje nemirno spanje,
borno oviti v njen crni plašć
spet odsanjali svoje sanje,
ki podnevi rastejo v nas.
SPREHOD MED ZDRAVILNIMI ZELIŠČI
Vrtnica -rosa spp.
Dišeća vrlnica volja za najlepsi cvet na svetu, simbol Ijubezni in le-pote. Mnogi pesniki so opevali njeno lepoto in očarljivo dišavo, ima pa seveda tuđi zdravilne lastnosti.
Slovenska ljudska imena za vrtnico so: dišeča mesećnica, duplanka, gartro-ža, goščavka, imenitni šibek, lončarica, mahavka, roža goščavka.
V kozmetiki in zdravilstvu se uporab-Ijajo različne vrste, kot so: rosa centifo-lia, rosa damascena (vrsta, iz katere pri-
dobivajo slavno bolgarsko rožno olje), rosa rugosa, rosa gallica, rosa levigata ter vsem kot zdravilo najbolj znana rosa ca-nina - divja vrtnica ali šipek.
Zdravilne učinkovine so: eterično olje, vitamini C, B, E in K, tanini. Kožno olje vsebuje približno 300 kemičnih sub-stanc, od katerih je doslej natančno ugo-lovljenih le tretjina.
Vrtnice cveto od junija do prvih slan. Nabiramo cvetne liste'ob polnem cvete-nju, vendar le ob suhem vremenu. Vrtnica je milega, rahlo trpkega okusa.
Pregovor pravi, da je vrtnica dobra za kožo in duSo. Tradicija njene uporabe v zdravilstvu je zelo stara. Grki so uporab-Ijali šampanjsko vrtnico kot krepčilo. Pli-nij našteva 32 zdravil, ki so jih Rimljani pripravljali iz vrtnic, za šipek so verjeli, da pozdravi ugriz steklega psa.
Zeliščarski priročnik iz 16. stoletja pravi, da vonj suhih vrtnic, ki ga vdihavamo, umiri možgane in srce ter ohladi razvne-te duhove.
Gojene vrtnice so uvrSčali med ura-dna zdravila tuđi še pred nekaj desetletji, o čemer priča recept za lekarniško tink-turo iz rose gallica za zdravljenje vnete-ga grla.
Rožno vodo je v 10. stoletju prvi izde-lal arabski zdravnik Avicenna. Kožna vo da je čudovita za nego kože. Pridobiva-jo jo kot stranski produkt pri pridobivanju rožnega olja s parno destilacijo.
Kožno olje je zelo cenjeno in izjemno drago in je eno najpomembnejših olj pri terapiji z aromami in izdelovanju parfu-mov.
Lastnosti vtnice so številne. Notranje, cvetni listi zbijajo vročino in očistijo te-lo strupov. Povečujejo odpornost in kre-pijo pljuča. Čaj zdravi tuđi prehlad, gripo in vnetje bronhialne sluznice. Vrtnice odpravljajo okužbe prebavil in pripomo-rejo k obnovi normalnih bakterij po je-manju antibiotikov. Delujejo rahlo odva-
jalno, hkrati pa pomagajo proti diarejam, kar dokazuje, da je njeno učinkovanje namenjeno predvsem vračanju ravnote-žja. Urejajo tuđi menstruacijo in lajšajo bolečine ter povečujejo plodnost (med nosečnostjo vrtnic in šipka ne uporablja-mo). Tako na ženske kot tuđi na moške deluje kot nežen afrodiziak.
Vrtnice so tuđi učinkovito zdravilo za jetra. Izboljšujejo razpolozenje in pomir-jajo živce, odpravljajo potrtost in preže-nejo utrujenost.
Rožno olje, kot dodatek kopeli (2 kapljci olja dudamo vodi za kopanje) ali kot masažno olje (2 ml rožnega olja pri-mešamo 20 ml mandljevega olja ali olja pšeničnih kalćkov), priporoćajo za ćustvene težave v zvezi z Ijubeznijo, blaži tuđi žalost in nespećnost ter pomaga pri odpravljanju posledic stresa.
Zunanje uporabljamo predvsem rožno vodo; ta čisti in tonira kožo, gladi gube in odpravlja madeže, mozolje in pe-ge. Blaži vnete oči, pomaga pri obnovi tkiva in zmanjšuje otekline pri podplut-bah in izvinih. Če nimamo rožne vode, lahko uporabimo ludi poparek iz cvetnih listov. Lahko ga polagamo kot obkladke ali pa si z njim umivamo obraz in oči.
Tako kot postavite na mizo šopek vrtnic, lahko postavite vrtnice tuđi na krož-nik in razveselite svoje goste tuđi z njihovim okusom. Pa si na koncu oglejmo še recept za čudovito sladico - rožno kremo; kuhamo 100 g rdećih cvetov vrtnic 10 minut v pol litra vode, jih pustimo v vodi še 10 minut in jih nato precedimo skozi cedilo. Rožno vodo, ki smo jo dobili, pomešamo s pol litra tekoče smetane, dodamo sladkor in vse skupaj prekuhamo. Ko zmes odstavimo, dodamo šest z leseno žlico stepenih rumenjakov. Vse dobro premešamo in ponudimo kremo v steklenih skodelicah. Dober tek!
MARIJA KONCILJA
o/:  julu
J\J    MALI SRPAN
/lamnik
Domžale
POHISTVO salon
Liiz Karcmtania
AKCIJSKA PRODAJA OTROŠKIH SOB
NOVI MODELI
-  programi iz masivnega lesa in izvozni programi
-  ter  programi   pohištva  kuhinj,  dnevnih  sob, sedežnih garnitur, spalnic in kosovnega pohištva
IZREDNA PONUDBA - PRILAGOJENO VAŠIM MERAM
vm.i ..*
MORIZ 197.400                                                            PERIN - PROGRAM MALČEK
Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 302-689
Nali odasi
SLAMNIK 714-599, 7X1-022
SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova
15, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662.
ASFALTERSTVO RORC d. o. o.
vam poasfaltira dvorile, dovozno pot, izvršimo ludi kompletne izko-pe z nasut jem tampona. Tel. si.: 06]/ 883-265, dom.: 061/873-156, mob.: 0609/613-186.
V CENTRU DOMŽAL oddamo lokal 32 m' za mirno dejavnost. Tel.: 711-875.
INSTRUIRAM angleški in slovenski jezik. Tel.: 711-160.
RAČUNOVODSKE STORITVE
nudimo podjetjcm in zasebnikom. Strokovno clavćno svetovanje, ažurnost in ugodne c:ene. Tel.: 061/813-271.
V PRELOGU PRI DOMŽALAH
ugodno prodam parcelo 583 m na kateri je lesena hišica in zidana su-šilnica za sadje priključena na elek-triko in javni vodovod. Tel. 061/737-144.
IŠČEMO vajenca avtomehanične stroke. PRO AVTO, tel.: 715-954.
MIREN MOŠKI iSče sobo v Dom-/<il,ih /a I lelo. Tel.: 061/553-250 po 20. uri.
STAVBNECA KLEPARJA zaposlim. Tel.: 711-829.
HIŠO prodam na Podrečju pri Domžalah. Tel. 061/621-444.
KVALITETNE INSTRUKCIJE iz
matematike, fizike in angleščine. Tel.: 712-061.
STANOVANJE za prijetno štiričlan-sko družino vzamem v najem v blizini OŠ Olge Avbelj Domžale. Tel. 722-613 po 17 uri.
PRODAM TV sprejemnik loewe CT 6622, ekran 67 cm. Tel.: 715-002.
ZAPOSLIM tesarja in delavca za pomoč pri krovsko-kleparskih delih. Tel.: 711-734, 041/666-805.
ir
RACUNALNISKOIZOBRAZEVALNICENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-  12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD
-  48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur):
WIND0WS 95, W0RD___________
EXCEL (20 ur)
INTERNEn8"urj
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...
POćfTfi/A Š0£A RAČMMMŠTVA ZA mPMO///
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, dao. Tesovnikova 27a, Ljubljana
Naročila po tel.: (061) 16 83 700
Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure
Radovan ZajC, dr. vet. med. mag. Izidor Trstenjak, dr. vet. med.
n
TRGOVINA
MLACHNSKA KNJGA TBGOV1NA. dd
SI 1001 Ljubljana, Slovenska 29, p.p. 533
JAVNI RAZPIS
za oddajo poslovnih prostorov
DOMŽALE
Predmet oddaje je poslovni prostor - trgovina v središču Domžal, na Ljubljanski 83. Poslovni prostor obsega skupne neto površine 67 m2.
Poslovni prostori so namenjeni trgovinski dejavnosti.
Izklicna cena najemnine za poslovni prostor je 49 DEM/m2, oddajamo ga za nedoločen čas.
Ponudbe morajo vsebovati naslednje dokumente:
•  izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti
•  bonitetno poročilo Agencije za plaćilni promet RS (BON 1, BON 2 in BON 3)
•  program oziroma vrsto dejavnosti, ki jo boste opravljali v najetih prostorih
•  ceno najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plaćati
Ponudbe z označenimi dokazili pod 1. do 4. pošljite priporočeno na
naslov:
MK Trgovina d.d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana
s pripisom: »Za najem prostorov - ne odpiraj«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu 721-405, ga. Ručman in 12-50-173, g. Jazbec.
Udeleženci bodo o iziđu obvešćeni najkasneje v 15 dneh po izbiri.
ISCG, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRARČNE DEJAVNOSTI d.O.o.
1230 Domžale, Kolodvorska 6
RAZPISUJE
programe za šolsko leto 97/98
*  SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI:
-  poslovodska šola (V. st.)
-  trgovska šola (IV. st.)
-  usposabljanje računovođi) (V/1) 400-urni program
-  ekonomsko komercialna šola
-  gostinska šola (kuhar, natakar)
-  agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar)
*  PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABUANJE
TUJI JEZIKI:
-  nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
-  Windows 95, Word for Windows, Excel,...
*  USPOSABUANJE ZA DELO
EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih na-
prav (osnovni in obnovitveni tečaj)
seminar: računovodstvo malih podjetij
seminar za vođenje poslovnih knjig s.p.
varstvo pri delu in požarno varstvo
seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni)
tečaj strojepisja
tečaj skladiščnega poslovanja
tečaj za voznike viličarjev
tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in trak-
torskimi priključki
*  TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
*  PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
-  tečaj šivanja in krojenja
-  kuharski tečaj
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza), vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278.
Prešernova 48
1230 Domžale
Tel.: 061/722-920
KSENIJA LUBI
savna
solarij
masaža
PREHITIMO POLETJE: NAŠE SONCE NIKOLI NE ZAIDE.
Nudimo vam:
•  ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu
•  montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971
Na Viru oddamo v najem 33 m2 poslovnega prostora s telefonom.
Informacije po telefonu 712-143 - dopoldan
VSE LASTNIKE IN LJUBITELJE MALIH ŽIVALI OBVESČAMO,
da lahko pri nas cepite svoje žlvali proti stekli ni tuđi v
popoldanskih urah in ob sobotah.
VET. AM. d.o.o.
Ambulanta za male živali
Slomškova 30, Domžale, Rodica tek: 714-247
RODICA    M-i
DOMŽALE
Odprto: od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure
ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO!
AUDIO
VIDEO
TV  SERVIS
GORJUP
OPEL
V DOMŽALAH
_   •       f//>st#-^               SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, tel.: 061/716-092
avtotehna WU^ in KOSEC d.o.o.   servis, kamniška 19, domžale, tei.= 061/715-333
- PRODAJA VOZIL OPEL
- SERVIS IN NADOMESTNI DELI
- AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE
UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 5% DO 4 LET
VECTRA CARAVAN
ŽE ZA 32.500 DEM
KREDIT - LEASING - MENJAVA STARO ZA NOVO.
Domžale
/lamnik
MALI SRPAN
julu 37
KLUB POTEPUH
ČE ŽELITE V DRUŽBI PRIJETNIH LJUDI SPOZNATI DOMOVINO IN TUJINO, SE OGLASITE V KLUBU POTEPUH,
V TURISTIČNI AGENCIJI HITTOURS, NA LJUBLJANSKI-72 V DOMŽALAH. KLUB POTEPUH VODI GOSPA ŠONJA.
SEZNAM IZLETOV:
26. 07.            REISSECK - AVSTRIJA (VISOKOGORSKA
ŽELEZNICA)
09 08            GROSSGLOCKNER IN HEILIGENBLUT
30 08            RAZPRODAJA V PLIBERKU - AVSTRIJA
HIŠICA V ČATEŠKIH TOPLICAH - UGODNO
OD SEPTEMBRA DAUE
IZ NAŠE OSTALE PONUDBE: 18. 09.           NEW YORK
02. 10.           PORTUGALSKA
POČITNIŠKI ARANŽMAJI VEČINE
SLOVENSKIH AGENCIJ
VSE ARANŽMAJE IZ OSTALE PONUDBE LAHKO PLAĆATE
V PETIH OBROKIH.
PRUAVE IN REZERVACIJE:
HITTOURS DOMŽALE, LJUBLJANSKA 72
TEL 723 219 ALI 715 147 ENODNEVNI IZLETI PA ŠE NA MOBITEL 0609 614 654
MA JER
ČREVARSTVO
MIROSLAV MAJFR s.p.
inWM:t*«n2f2t.1.«miCiaieI2UIIX)MtoU<
zaposlimo:
- moškega za delo v tlskami in razvoz
robe, starega od 25-30 let.
Pogojje končana
osnovna Sola in
vozniško dovoljenje
B kategorije.
- žensko za delo v
proizvodnji staro od
30-40 let
Pogojje končana osnovna šola
Količevo 43
1230 Domžale
TeL: 714-706
opravlja v celoti
ali delno raćunovodske
in knjigovodske
storitve za
male družbe
in s.p.
Za vse ostale
informacije,
glede načina
sodelovanja,
pokličite med
7. in 15. uro.
ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET. TOR., PET.
13.00-19.00 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122
Redno ali honorarno zaposlimo
ČISTILKO
za čišćenje
prostorov v
popoldanskem
času za območje
Domžal.
cisToen
čišćenje, vzdrževanje in varovanje objektov tel.: 715-771
SALONI ZVI&VJSI I9t LKVOrPE
B00VF0RM
CVETKA BRUMEN
Oševek 11c, Kamnik
teL 817-617
Cenjene stranke
obveščam, da
s 30. ji/hijem
začenjamo
poslovati
na novi lokaciji
v Oševku 11c
v Kamniku.
Doslej smo bili v
Gasilnem domu na
Vrhpolju 41.
SLAŠČIČARNA OGER
IZ STAREGA TRŽI NA
VAS VABI, DA POSKUSITENAŠESIAŠČICE.
IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, POTIČE IN
DROBNO PECIVO. STALNO JE NA ZALOGI
TORTA ZA DIABETIKE.
IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORI TUĐI POPULARNEGA HUGA IN PUNČKO BARBI.
ODPRTO IMAMO
VSAK DAN OD 7,22. URE,
TUĐI OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH.
Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin tel.: 715-699
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980
CEMENTNI IZDELKI
Vrba 7
1225
Lukovica
IZDELUJEMO:
- cvetllčna korita
- kamine, fontane
- ograjne elemente
- tlakovce, plošče, robnlke
- tople grede, kompostnike
- škarpne elemente
- vinogradniške stebre
- kanalske Jaške z mrežo
- peskolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLACILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
tel.: 061/735408 od 8.-16. ure
Dl JAKI.n STUDEN f
STUDENTSKI  SERVIS 1HMŽAUI
Posredovanje dela dijakom in studentom z rednim ali izrednim statusom Ljubljanska 70, nasproti blagovnice Vele, tel.: 711-790
j I                                                                                               '   I     .     .   'i ,i V"i
KOUPNINANIVOVOU.
zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo,
nakažemo TAKOJ po prejemu
potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku po TELEFONU ali INTERNETU
Odprto tuđi 0B SOBOTAH od 9* do 1?
Studentski krediti Odpiranje tekočih računov na servisu
)IMKI, ŠTtMfCUE, SPOROČITE MM SVOJ E-MAIL
HOME PAGE: HTnVAm*. studeirtski-s-domzale.si
SERVISNI CEITOR
VIDEO - TV - KAMERE - SAT TV
GRUNDIG, PAČE, PANASONIC PHILIPS, SAMSUNG, SONY
•  Smo edini specializirani servis z izkušnjami iz tujine za navede ne znamke aparatov na vašem območju.
•  Servisiramo najnovejše modele VCR, TV in SAT sprejemnikov (100 Hz, IDTV, PAL PLUS), na podlagi vsakoletnih šolanj v tujini
•  Servisiramo video opremo za nadzor (kamere, Time Laps VCR, projektorje).
•  Kamkorderje popravimo po prejšnjem dogovoru.
•  Kvalitetni antenski sistemi po ugodnih cenah.
APARATOV NE POPRAVLJAMO, TEMVEČ POPRAVIMO
Goropečnik Roman s. p.
Slamnikarska 5, Domžale
Delovni čas: 9.-12. in 16.-19. ure
Tel.: 061 711-007
JUS-SECURITr d.t.D. Ljubljanska 102. D0M2ALE
JUS-SECURITY
UUBUANSKA 102, DOMŽALE TEL: 061/715-776, 716-230
JUS-SECURITY
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
Nudimo vam 24-urno intervencijsko službo,
varovanje oseb in premoženja.
Mobitel: 0609/638-007
AVTOŠOLA-JUS
KATEGORIJE: A, B, C, E in H
Pričetek tečajev vsak torek ob 10. in ob 16. uri Mobitel: 0609/615-159
JUSSECURITY TRGOVINA
Prodaja, montaža in servis telefonskih aparatov, alarmnih naprav in video nadzornih sistemov
Zagotovite  si  varnost  z  JUS-SECURITV!

RIBN'ČAN
Miševa 14,1230 DOMŽALE '     TeL/faks: 061/713-875 SLOVENIJA
MALICE     450,00 SIT
MOŽNOST PLAČTLA MALIC lx MESEČNO
PIZZE          550,00 SIT    .
JEDI PO NAROĆILU
SPREJEMAMO NAROĆILA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 30 OSEB
ODPRTO OD ?1-22h
NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO
I22HE2E2E.^3223
38
JULI)
MALI SRPAN
/bmnik
Domžale
refflMlUfflHMMIM
V   'o.cT,Zi„.Hras.ov^^     tel.:1621837 I
jbolečine v vratu,                        . >
/glavobol, vrtoglavica,                | g-
/ mravljinčenje v rokah  ...          g|
občutek bolečin pri                  °ž
srcu, v želodcu,                     | g
pljučih ...                                  ||
bolečine v križu,                      ~|
n(ogah in                                  |g
ihravljinčenje ...                        a S
Brez bolečin nad bolečine!
raMALEs
Podjetje za trgovino in proizvodnjo d.o.o. SI - 1230 Domzale, Slamnikarska I. tel/faks: 061/715-004
Cenjenlm strankam
NUDIMO IZDELAVO POHIŠTVA F0 NAROČILU IN OSTALIH LESENIH IZPELKOV
in elcer. - otroške in mladinske sobe
- spalnice
- kuhinje
- pisarniško pohietvo
-  leeene polizdelke
- leseno galanterijo
Izvajamo tuđi popravila in obnovo starega pohistva
INFORMACIJE:
RAM-LES d. o. o.
Slamnikarska 1 (v prostorih družbe TOKO UNE d. d/
1230 DOMŽALE. tel./faks: 061/715-004
/van Vovk-Jaka
V soboto, 14. /uni/a 1997 smo se na domžalskem pokopališću poslovili od spoštovanega tova-riša, partizanskega borca Ivana Vovka-jaka. Množica ljudi na žal-ni slovesnosti je bila potrditev, da je bil pokojni Ivan zelo priljubljen in spoštovan v bližnji in daljni okolici.
Rojen je bil v Novem mestu. Njegov oče je bil pek. Tuđi Ivan je že pred drugo svetovno vojno postal pekovski mojster. Pekarijo je imel v Lukovici. Bil je zelo de-laven, sposoben in imel je veliko prijateljev. Posebno ga je odliko-val socialni čut do soljudi. Zanimale so ga družbene razmere pred drugo svetovno vojno in ker je bil vzgojen v Ijubezni do domovine, je takoj po napadu na Slovenijo postal aktiven član od-pora proti okupatorju. Bil je ves čas narodnoosvobodilne vojne med najbolj delavnimi in nevar-nostim izpostavljenimi aktivisti v okoliških kraj ih Domžal, Moravč, Črnega grabna in Tuhinjske doline.
Že takoj po selitvah in aretaci-jah slovenske inteligence je v poveza vi s somišljeniki aktivno de-loval. Uspešno je vodil razgovore s takrat že zanesljivimi Ijudmi, ki so bili vpTivni in so jih imeli Ijudje za poštene in sposobne. Z njimi se je družil ves čas do organizacije OF. Vodil je organizacijo slovenske narodne pomoči, ki je skrbela za izseljene družine, borce in nato partizanske ranjence. Ko je bila v Lukovici organizirana OF,je postal njen sekretar.
Ker je bil po pokliču pek, je imel dobre stike z raznimi trgovci in zanesljivimi aktivisti. Nabavlja! je vedno večje količine pre-hrambnega materiala. To pa je bilo povezano s še večjim tvega-njem. Treba je bilo imeti živilske nakaznice, te pa so lahko preskr-beli le najbolj zanesljivi uradniki na občinskih uradih. S takimi tve-ganimi razgovori in dejanji so Ivan in prek njega njegovi sode-
lavci postavljali v nevarnost svoja življenja, ludi prevoz večjih količin hrane in ostalih potrebš-čin je bil zelo nevaren.
Ivan je skrbel za dnevno sveže pečen kruh za ranjence in ilegal-ce potrebne pomoči, ki nišo imeli živilskih nakaznic. Pri njegovem delu so mu veliko pomagali mnogi pogumni sodelavci. Obi-skoval je tuđi partizanske ranjence na težavnih in nevarnih krajih.
Kot člart gospodarske komisije je nepretrgoma delal na vseh področjih do jeseni 1944. leta, ko je moral zaradi prevelike nevarnost i v ilegalo. Kot ilegalecje po-tem še vedno v težavnih razme-rah nadaljeval svoje delo kot član Okrožja.
Tuđi po končani vojni je z veliko volje do dela in svojimi ne-spornimi sposobnostmi sodelo-val pri obnovi in organiziranju družbenih potreb. Ker je bilo v navedenih krajih veliko požganih vaši in zaselkov, je obnova terja-la požrtvovalnost in iznajdljivost. Poleg Franca Cerarja je bil vodil-ni član obnovitvene zadruge Zlato polje-Lukovica.
Naj ostane hvaležen spomin na tovariša, ki je veliko žrtvoval za svobodo naše domovine.
ELKA PODBEVŠEK
8JVZZ1
Trgovina SPI NA
Trgovina z mešanim blagom Tel. 731-192 Krašce V, Moravče
CENEJE CENEJŠE NAJCENEJŠE
AKCIJA MESECA:
- PERSIL, 3,6 kg, PVC                                       899 SIT
- AflEL, 3,6 kg                                                 934 SIT
- DANA SIRU? 3 I                                            699 SIT
- GAVRILOVIĆ PAŠTETA                                   179 SIT
- PIVO UNION, 0,5 - ZABOJ                          2J50 SIT
- PALMOLIVE ŠAMPON                                  269 SIT IN ŠE PREKO 30 ARTIKLOV PO AKCIJSKI CENI.
CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG HVALA ZA ZAUPANJE
OMEMS
Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726
OB ŽALNEM TRENUTKU VAM NUDIMO:
*  DEKORACIJO VEZICE
* VENCE
* ARANŽMAJE: IKEBANE IN ŠOPKI
*  PAKETE SVEČ
*  DOSTAVA
S KUPONOM KORISTITE 10% POPUST.
T KUPON:   10% POPUST                    ~]
|________CVE^IČARNAJ^MERS___]
ZAHVALA
V devetdesetem letu starosti nas je zapustil naš dagi mož, oče, stari oče
Anton Kržičnik
iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za
izrečena sožalja, darovano cvetje in svece ter za spremstvo na
njegovi zadnji poti. Zahvala tuđi g. Martinu Capudru - predstavniku
Napredka iz Domžal za poslovilne besede ter g. župniku za lepo
opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni
LIUBIIA S7v?M/fN/f,
IJUHIIA SI SVOJ DOM,
A ODŠIA SI VA,
KJfK NI SOVKAiTVA, NF GORJA.
ZIMI V (,Kt )Hl) MIKNC ) Sili,
A VSRaHNAŠIHSi/MŠ.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v
sedeminosemdesetem letu sklenila
naša draga
Stefanija Brvar Ulčakar
Fajdigova mama s Katarije
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno
zahvaljujemo za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje, svece,
maSe in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo
opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru za zapete
žalostinke, organistu ter cerkvenim pevcem. Še enkrat hvala vsem,
ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani.
Vsi njeni
ZAHVALA
Petega maja je v 95. letu starosti tiho zaspal naš
Leopold Slabič
Bedenikov Polde
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, za podarjeno cvetje, svece in svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, Oktetu bratov Pirnat, organistki gospodični Petri in gospodu Nejkotu za prečudovito petje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Marta in Franci Lovše
Sp. )arše, junij 1997
NE SINA N[ HČERE IV> MI.NI NHi( ), lX)VOIJJtSIV)MINA ME DUA K)K>. (po V. Vodniku)
ZAHVALA
ob izgubi dragega brata in strica
Jožeta Lazarja
iz Križat
Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem in sorodnikom,
ki ste nam ob trenutkih večnega slovesa stali ob strani. Naša
zahvaja je še posebej namenjena peškemu župniku, g.
Janezu Zaletelu, in pevcem za lepo opravljen pogreb.
Vsi njegovi
Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube
Marice Smolnikar
obrtnice-šivilje iz Domžal
i/ifk.mio ijloboko zahvalo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili
sožalje, nam lajšali bolečino, nam kakorkoli pomagali in spremili
pokojnico na njeni prerani poti v mnogo prezgodnji grob...
Hvala vsem za podarjeno cvetje, govorniku g. Matjažu Brojanu in
oktetu Bratov Pirnat za lepo zapete pesmi slovesa. Zahvalo
izrekamo tuđi gospodu kaplanu za poslovi Ini obred in besede
tolažbe. Hvala tuđi vsem, ki smo vas morda v zahvali kakorkoli
pozabili.
Hvaležni smo vsem, ki ste imeli našo ljubljeno Marico radi. Neutolažljivi v izgubi žalujemo za njo - vsi njeni!
V Domžalah, v juniju 1997
ZAHVALA
V dvainosemdesetem letu nas je po rJolgi in nudi bolezi zapustil dragi mož,
brat in stric
Ivan Bolka
s Homca
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za
izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece. Zahvala Casilskemu društvu Homec,
Moškemu pevskemu zboru Radomlje, Zvezi borcev Radomlje, Društvoma invalidov
in upokojencev in Zvezi šoferjev in avtomehanikov Kamnik, govornikom g. Rajku
Hafnerju, g. Marjanu Vrhovniku in g. Tonetu Pavliču ter praporšćakom. Posebno pa
sem hvaležna dr. Mafiji Gorsku, patronažni službi ZD Domžale, ge. Albini Zor in
družini Anćke Repanšek za vso pomoč in skrb med njegovo dolgo boleznijo.
Zahvaljujemo pa se tuđi osebju Doma starejsih občanov Kamnik za vsestransko nego
in pozornost. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Ivanka
/lamnik
JULIJ MALI SRPAN
39
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica
Marija Hribar
roj. Trebusak, Pogorelčeva mama iz Rafolć
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena
sozalja in spremstvo na njeni zadnji (Kili. Zahvaljujemo se gospodu
župniku Andreju Svetetu za opravljen pogrebni obred, proristavnikoma
Krajevne skupnosti R.ifolće in Zveze horcev za poslovilna govora in
pevcem za lepo z.i|X'te pesmi. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših
občanov iz Mengša, ki je zadnja leta lepo skrbelo za naso mamo.
Naj ostane naša mama vsem v le|x>m s|X)minu.
Vsi njeni
ZAHVALA
V sedeminsedemdesetem letu
starosti nas je po hudi bolezni
zapustila draga žena, mama in stara
mama
Marija Štrukelj
roj. Avbelj iz Kompolj št. 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem,J<i ste jo pospremili na njeni
zadnji poti, darovali cvetje in svece in nam stali ob strani v
najtežjih trenutkih.
Vsi njeni
ZAHVALA
Želimo se zahvaliti vsem ob smrti moža, očeta, brata in strica
Jožeta Juhanta
iz Jarš
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena ustna in pisna sozalja. Lepo se zahvaljujemo za vse podarjeno, cvet|e in
svece Posebno se pa zahvaljujemo gasilcem, praporščakom, mvaliitai ter
/vezni borcev. Zahvala g. Jošku Rucigaju za lep |x)slovilni govor. Hvala pevcem
za zapete žalostinke ter trobentaču za zaigrano Tišma Hvala župniku
Kvalerniku z.i opravljen pogrebni obred.
Vsi |uhantovi
NtVEC^TRI'IJINIA, NH1OL.EČNE, ŽIVIJINIEIE TRUDNO KONiALOSVOlBOI.
V SLOVO IN ZAHVALO
V soboto, 7 junija, smo se poslovili od dragega moža, oćeta, starega očeta, brala in tasta
Ivana Hribarja
upukojenta Sarrio Slovenija, iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga (»spremili na njegovo zadnju pol, mu
darovali cvetje, svece in izrekli sožalje. Posebna zahvala velja dr. Snežni Cerar u
ZD Domžale ža dolgolelno skrbno zdravljenje. Zahvaljujemo se tuđi gospodu
kaplanu za le,x> opravljen ,x,grebni obred. Hvala vsem, kl ste se z lepo
mislijo poslovili ori njega.
Vsi njegovi_______________
ZAHVALA
Ob boleti in prerani izgubi nas je v
stiriintridesetem letu starosti zapustil naš
sin, brat in stric
Dušan Cerar
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Prii^^CJ£vcbno znancem za izrečena in pisna sožalja, darovano cvetje;, svece. Posebno
se zahvaljujemo dr. Mušicu za zdravstveno pomoć.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, teta in sestrična
Ivanka Teran
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem za darovano cvetje in svece. Hvala g. župniku za
pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni
UUBILA SIŽIVIJENIE,
LlUBILASISVOjnOM,
A TIHO SI ODSLA V VFĆNI DOM.
V DOMU NAŠEM IE PRAZNINA,
A VSRCIHBOLEČTNA.
ZAHVALA
Ob smrti drage žene, mami, stare mame, tašče
Marije Ribežl
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, svece, ustno in pisno izrečena sozalja ter da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej
se zahvaljujemo g. župniku Lojzetu Colobu za opravljen cerkveni
pogrebni obred, kakor tuđi Oračevim, gospe Ani, jerebovim iz Šmarce,
družini Sitar iz Preserij, ki so našo drago mamo ohiskovali v bolnišnici.
Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V osemindevetdesetem letu starosti ,               nas je zapustil
Frančišek Škerjanc
iz Domžal
Našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka smo
pokopali v Ljubljani, 21. maja 1997 in se zahvaljujemo vsem,
ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
pomlad prišla bo na tvoj vrt, pcx;riniati zeleni prt, tebe ne bo več tam našla, zaiokala bo in odšia.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tasče
Marije Capuder
roj. Horvat, Kosirjeve mame iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena
sozalja, darovano cvelje in svece ter spremstvo na njeni zadnji [joti. Posebna
zahvala gospodu župniku Pavlu Krtu za lepo opravljeni obred in poslovilne
k-sede. Zahvala tuđi gasilskemu društvu Trzin in irobentaču za odigrane
žalostinke. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. a
Vsi njeni
MAMA,
V NAŠEM DOMU IE PRAZNINA,
V nUŠAH BOLEČINA,
KO V GROBU MIRNO SPIŠ, A V SRCIHNAŠIH ŠE ŽIVIŠ.
ZAHVALA
Ob boleci izgubi naše drage mame in stare mame
Marije Orehek
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem
Miklošičeve 1c, ker ste jo spremljali na zadnji poti, se od nje poslovili, darovali za
sv. maše, cvetje in svece ter denarno pomoć. Zahvaljujemo se sosedi Pavli Kurent,
ki ji je stala ob strani in jo tolazila v težkih trenutkih njene bolezni. Zahvaljujemo se
g, župniku za lep pogrebni obred, sveto maso in poslovilne besede in (jorenjskemu
kvintetu za lepo petje. Posebna zahvala dr. Mariji Starbek za dolgoletno nesebično
pomof pri zdravljenju. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Sin Igor z družino
KAKO POZABIL BI (JOMILO, K)ER BLAGO TVOJE SPI SRČI, Kl NAM BREZMEJNO VDANO BILO, VES ČAS DO ZADNJEGA IE DNE!
Neprićakovano nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
Stanko Erjavec
z Gore pri Pecah 25, Moravće
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomof ob težkih trenutkih, za podarjeno cvetje, svece,
darovane sv. maše in za izrečena sozalja ter številno spremstvo na
njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Janezu Zaletelu, pevcem in )ožetu
Kazpotniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tuđi patronažni sestri
Kristini Pire in dr. Dežmanu za skrb med njegovo boleznijo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu nas je po hudi bolezni zapustila
naša draga mama, babica, prababica,
sestra in teta
Marija Vidovič
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za
izrečena sozalja, darovano cvetje in svece. Posebej se zahvaljujemo
osebju Doma počitka v Mengsu za nego in skrb med njeno hudo
boleznijo. Prisrčna zahvala gospodu kaplanu za opravljen pogrebni
obred, kvintetu bratov Župan iz Tržiča za zapete pesmi in vsem, ki
ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Aprila smo se poslovili od našega dragega moža, očeta in dedka
Staneta Tomažiča
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem tištim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti
Iskrena hvala moškemu in ženskemu pevskemu zboru pod vodstvom Staneta Habeta. Hvala vsem za tako lepe poslovilne
besede. Zahvala gre tuđi praporšćakom. Hvala vsem, ki ste se z lepo mislijo poslovili od njega.
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno
zapustil naš dragi mož, oče, stari oče,
brat, tast in stric
Jože Starin st.
iz Bisč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece, darove za svete maše in za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Francu ZAPLATA, dr. Mojci ZAJC-KRASEVEC, pevcem iz Ihana za lepo zapete pesmi, ge. Joži HRIBAR, g. Andreju ZAJCU za ganljiv poslovilni govor in trobentaću za odigrano tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi  *
Ob smrti naše drage mame in tete
Marije Pestotnik
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izraženo sožalje.
Žalujoći
ZAHVALA
V oseminosemdesetem letu pijenja nas je zapustil dragi mož, oče, ded ,n praded
Anton Dimic
iz Sele nad Blagovico
. iskreno se zahva^mo vsem^^^£^» izrečena s„ž;1||a, darovano cve 11       y čc-je   .    ,           ^. ^
Vsi njegovi
7AMANII MITVOIHOI, ZAMAN VSI DNEVI UI'ANp\. TRI'LILNIA, BOUJCIN /f H/M MOČNEISA ODŽM.IENIA.
ZAHVALA
V enainlridesetem letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naS dragi •mož, očka, sin, brat, svak, stric in zet
Marjan Semprimožnik
iz Hrastnika pri Trojanah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovi ženi, prijateljem, sodelavcem
Avtoservisa Renault, še posebej pa Vinku in Mariji Setnikar, Eti Izlake, OŠ Ivana Kavdča, za
izrečeno ustno in pisno sožalje, podarejno cvetje, svete, denarno pomoć, sv. maše ler
drugo pomoć. Hvala g. župniku Antonu Humarju, cerkvenim pevcem in pevcem Lipa za
lepo petje ter. G Ivanu Kepioj za zelo lep govor, g. Golobu za zaigrano Tišino. Hvala ludi
KS in TD Šentgolard. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali oh sirani v
ležkih trenutkih tor ga v velikem Stevilu pospremili na njegovi zadnji poli.
Vsi njegovi
TIHO I'RIHAIA MRAK,
IIAH IE NIECjOV KORAK,
NI (JA ČUTI.
SRCE, ČESA, POVEI, SE BOJIŠ
VTES MINUTU
VSEGA, VSECA!
ZAHVALA
Vsem, ki nam v žalost nih dneh stojite ob strani in ste prišli k zadnjemu slovesu našega dragega
Kemala Elmazenami.
se zahvaljujemo in vas prosimo, da se ga spominjate v svojih prijaznih mislih.
Vsi njegovi
Poročilo CPV za mesec maj 1997
Krasnja, 1. 5. 97 ob 5.45, so gasilci iz Krašnje obvestili enoto CTV o stanovanj-skem požaru, nato so odpeljale inter-vencijske enote. Ob prihodu CPV na kraj dogodka so ugotovili, da so že gasilci iz Krašnje požar delno lokalizirali, dokončno pa sta požar pogasili z zdru-ženimi močmi obe enoti. Zgoreli so le-
žisče, preproga in del lesenega poda.
Dob, 8. 5. 97 ob 12.35, je lastnica go-stinskega lokala zaprosila gasilce za po-moč, kajti v lokalu je bib zaznati vonj plina, zato so se gasilci odpravili tja in pregledali vse gostinske in stanovanjske prostore.
Trzin, 13. 5.97 ob 15.15, je enota CPV
dobila obvestilo s Centra za obveščanje, da v Trzinu gori stanovanjski del objekta, ki je v sklopu trgovine in avtomehanične delavnice.
Preserje, 14. 5. 97 ob 20.54, so gasilci prejeli obvestilo, da ob Kamniški Bistrici gori na divji deponiji zaganje in drugi le-sni odpadki.
Prevoje, 20. 5. 97 ob 18.10, so gasila odpeljali proti Prevojam, kjer je v kletnih prostorih slanovanjske hite gorel pralni
RODEX
PEUGEOT
Pv^HAJA
Rova 3a
1235 Radom I je
Pooblaščeni prodajalec   i prodaja (061) 727-798
in servlser vozil PEUGEOT     se™s (061j 727-010
____________________       faks (061) 727-319
UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM +6%
KOMPLET PROGRAM PEUGEOT
P-106
BOXER
P-406
P-306 NOVI MODEL
P-PARTNER
od 14.900 DEM od 26.500 DEM od 31.000 DEM od 22.800 DEM od 18.700 DEM
P-PARTNER
NOVI MODEL PEUGEOT 306
VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE
stroj. Že pred prihodom gasilcev je ogenj v pralnem stroju pogasil domaćin z ročnim gasilnim aparatom.
Zgornje Jarse, 23. 5. 07 ob 1.07, so domžalski policisti obvestili enot CPV da na parkiriSču pred trgovino Induplati gori osebno vozilo. Gisilci so po prihodu v nekaj minutah pogasili ogenj s težko pe-no.
Domžale, 24.5.97 ob 16.37, je službe-nec Vamosti Mengei po telefonu sporo-čil, da za Ten-Tenom gori osebno vozilo; gasilci so pogasili ogenj na starem zapuš-čenem vozilu.
Krasnja, 25.5.97 ob 00.45, so domžalski policisti obvestili enoto CPV da se je v omenjenem kraju zgodila prometna nesreća. Romunski vlaćilec se je prevrnil v glolxik obcestni jarek ob magistralni cesti M-10, I-KE (iisik i so najprej resili iz kabine poskodovanega voznika; tega je reSevalno vozilo odpeljalo v bolniško oskrtx>.
Irzin, 27 5. 97 ob 1630, je operater sprejel sporočilo o prometni nesreći na cesti M-10 nasproli industrijske cone; na tem kraju sta bila udelezena osebno in tovorno vozilo. Osebno vozilo se je za-letelo v rezervoar za gorivo na tovornem vozilu in tedaj je začelo iztekali gorivo po cestišču. Zato so morali gasilci najprej za-maSiti odprtino, kjer je iztekalo gorivo, potem so odstranili Se rezervoar iz pod-vozja vlaćilca.
Zabortt pri Domžalah, 30. 5. 97 ob 11.15, so domžalski policisti zaprosili gasile e za pomoć za reševanje kolesa iz Ka-mniske Bistrice, ki ga je nepridiprav vrgel v reko.
Pri preostalih sedmih intervenciiah so se gasilci zamudili manj časa, oSkodovan-ci pa so bili tuđi manj oSkodovani. Trikrat so vlamljali vrata, po dvakrat so zapirali vorlo, ki se je iztekala po stanovanju, in dvakrat očistili cestiSće po manjSih prometnih nesrečah.
VIKTOR SVFTI IN (CPV)
PROTFVLOMNA VRATA »<*>• JpJ MIKASO %,^
pri zamenjavi dotrajanih vhodnlh vrat naredite skok za nekaj deeetletij
yuSj-tiii
AHAČIČ
SERVIS
TRGOVINA
K                  TEL: 722-107
gorenje
Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE
AKCIJA!
15% GOTOVINSKI POPUST
- pralni stroji Gorenje od 52.580 SIT naprej
-  hladilniki od 32.500 SIT naprej
- štedilnik s steklokeramično ploščo od 88.595 SIT
-  BTV, ekran 55 cm, TTx, stereo, samo 56.447 SIT
• Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in škrinje...
• barvni televizorji
• sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita
8% POPUSTA NA 3 OBROKE 5% POPUSTA NA 5 OBROKOV
BREZPLAČNA DOSTAVA
^V        GORENJE!     \^
£r          Odprto od 8. do 19. ure,          O
ob sobotah od 8. do 12. ure
K0NCN0
OKNA IN VRATA LESNIREPROMATERIAU KUHINJSKI PULTI VELIKA IZBIRA LETEV LEPUENE PLOŠČE REZAN LES
•  STENSKE IN STROPNE OBLOGE
•       LAMINATNETALNE OBLOGE
•     VIJAKI IN SPONSKO OKOVJE
RAZREZ PO MERI
PRIJAZEN SPREJEM, PRODAJA IN STROKOVNINASVETI ZA IZDELAVE, POPRAVILA, ZAMENJAVE IN IZBOUSAVI PE DOMŽALE, Antona Skoka 20/a, odprto: od 7h do I9h, sobota od 7n do I4h, tel.: 72I-397 in 7I4-7I0, fax: 7I4-7I2
/lamnik
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 Stevilk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 Stevilka). Domžalec je izšel Se v letu 1958 (1 stevilka), nato pa je 5.11. 1962 pri-čel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorni urednik
BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 721-022,
(0609) 634505
Pomočnic a orlgovcjrncga urednika
MARI|A KAVKA
Člani urorlni^lvii
FRANC CERAR, DADA BREJC,
MARTIN GROSEL), VERA VO|SKA,
dr. BOGDAN DOLENC
Urednica sirani olx"inc Lukovica
MONIKA DOMITROVIČ
Urednica sirani obc'inc Moravče
BERNARDA MAL
Uredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 69 v Domzalah.
LJredniStvo
ERNA ŽAB|EK-KOČAR, 714-7)9, 721-022
URADNE URE: vs.iko sredo od 15.-17 ure
Tohnični urednik IANEZ DEMŠAR
Leklor
prof. AVGUŠTIN PIRNAT
Cilasilo \/hi\n v n.ikl.uli 14.(KX) i/vof)ov in ^<i prejrm.ijo vs;i gos|H){linjslva l)rc/|)l(K'iio.
Na [Kulisi /(ik<ma o prtimclncm (iiivku in mnenja ntini-strstva za kulturo spada glasilo mrd proizvo(ki, za katere se plaćuje 5% davek od prometa proizvodov. TISK: UELO - Tisk ćasopisov in rovij, d.dt Ljubljana
[VD0MŽALAH
I PRAVA TRGOVINA ZA VAS |
SUVBUUB