Številka.
O UuMiani, v soboto. 11. mola 1901
XL teto.
lifasia vsak dan ivećer, Jzirr.ši nedelje In praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrike dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tule dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe ^ez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za omenila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat|ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Mesečna priloga: „Slovenski Jehnik"
Uredništva telefon it 34.
Posamezne številke po 10 k.
Upravništva telefon št 83.
Ob IZ. uri!
Danes bi si želeli plamteče :£Ovornosti J )emostenove. Danes, :o ni ver dvoma, da se je zvezalo zoper napredno Ljubljano vse, kar je v njenih zidovih nazadnjaške g . internat* i jonalnega n neslovenskega. Ramo ob ami naskakujejo to najmočnejšo svobodomiselno slovensko pozicijo rimski klerikalci, rdeči socijalisti m nemČurski kaziootje. Skupni jim je ožja volitev, pri -areri upajo v bratski slogi, z /dru-enimi iuočmi v prah poraziti po iosuo trobojnico, vihrajočo nad belo Ljubljano.
Mar   je res  več kot blazen sen  ta   nada  združenih neprija teljev slovenske  Ljubljane?  X e.
i k dar ne, ako stori dne 14. t. m. svojo dolžnost sleherni slovenski in napredni v o lile c. Na podlagi natančne revizije volilnih imenikov prepričali smo se, da je gotova in ogromna večina vseh vpisanih volilcev isaj drugega tudi nismo pričakovali!; odločno narodnona-prednega mišljenja. Sijajna zmaga nam je torej gotova — ako vsi ti volil C i tudi v resnici iz-vr š e stojo volilno pravico in s tem svojo narodno dolžnost. In da vcepimo danes ob 12. uri prepričanje o tej potrebi, o tej absolutni dolžnosti tudi naj-komodnejšemu, uajmalodušnejsemu najbojazl ji vejšemu izmed njih, da bi se nam posrečilo premagati tisti skoro že prišlo vični strah marsikaterega naprednega. Ljubljančana- pred voliščem — v to svrho smo si želeli dar jezika najslavnejšega govornika vseh narodov in vekov. Liki mogočni bron, doneč z visokega stolpa, razlegaj se sirom bele Ljubljane naš glas, da je združeni sovražnik p r e d durmi, d a 1 j u b e z e n d o-mo vinska kliče pod orožje -1 e h e r n e g a v o j š č a k a.
Omahljivca ne sme biti v naših vrstah. Ko gre za skupno dobro *tvar, morajo utihniti vse osebne simpatije in antipatije. Ne za osebno, za čast Ljubljane se bo bila prihodnji torek odločilna bitka. To naj pomislijo in uvažu-jejo tisti napredni volilci, ki so mnenja, da se jim je na ljubljanskem magistratu storila kedarkoli ta ali ona krivica. Naj se zbog tega ne puste izigravati zoper župan a-kandidata. Naj pomislijo, da je in je bilo stališče vestnega župana zlasti v tako težavnih Časih kakršne je imela prebiti L ubijana 1 zadnjem desetletju po grozni potresni katastrofi, silno težavno, tako da bi niti angel z
nebes kot ljubljanski župan ne bil mogel ustreči vsem željam vsakega posameznega meščana! In če vrže potem oni ljubljanski meščan, ki misli, da je vsled sile razmer pretrpel največjo objektivno krivico, v nasprotno tehtnico neutajljive velikanske zasluge župana Ivana Hribarja za splošni razvoj in pro-cvit slovenske prestolnice, potem kar nič ne dvomimo, da bo ta nasprotna tehtnica tudi v njegovih očeh odločila. In tudi ta najhujši malkontent bo spoznal, da ga ni človeka, ki bi bil tako poklican za zastopstvo naše bele Ljubljane v centralnem parlamentu, kakor je ravno   župan Ivan Hribar. —
Črna n e h v a 1 e ž n o s t bi bila, ako bi Ljubljana odrekla svoje zaupanje onemu možu, ki že dolgih 25 let žrtvuje izredne svoje delavne sile za blagor si -venske prestolnice, ako bi v torek ne dala sijajnega zadoščenja svojemu dolgoletnemu županu, na katerega lete. odkar se je iz ljubezni do bele Ljubljane podal na trnjevo pot kandidature, otro-vane puščice najpodlejšega obrekovanja. Xa stotine je danes bojnih kandidatur širom Avstrije, a z globokim ogorčenjem v srcu moramo konstatirati, da ga ni kandidata niti tam, kjer se bije n a j n e i z p r o s n e j š i boj naroda zoper narod, zoper katerega bi se bil uprizoril tako i n f a m e n . tako nizkoten, tako umazan boj, kakor ga bije v Ljubljani klerikalna stranka v lastnem in v i m e n u ž njo združenih socijalistom in n e m Č u r j e v zoper slovenskega župana.
Ta sramotni rekord ne sme ostati brez primernega odgovora. Celo onega volilca, ki ga ne veže iz tega ali onega vzroka na narodnonapredno stranko danes še ničesar, mora dovesti v tem trenotku v naše vrste čut dostojnosti in spodobnosti. In z globokim zadoščenjem lahko izpovemo, da takih volilcev že danes ni malo število! Prav za-raditega pa bi morali ožigosati kot izdajalca na narodni stvari in na časti Ljubljane vsakega našega volilca, ki bi bil toli slep ali malodušen, da bi ga na dan odločilne bitke dne 14. t. m. pogrešali v naših bojnih vrstah. Tak greli bi mu ne bil odpuščen nikdar in nikjer.
Ko so se italijanskemu narodnemu junaku Garibaldiju pričele nekoč v odločilni bitki umikati njegove čete, zagrabil je za prapor ter sunil z nogo mrtvega svojega   vojščaka,    klieoč   mu:
Alzati e cammina se sei ltaliano! (Vstani in hodi, če si Italijan!) — Tako moč je torej pripisoval junak Garibaldi ljubezni domovinski, da mora vzdramati celo m rt v e v trenotku največje nevarnosti.
Mi pa kličemo živim: Vstani in hodi — če si Slovenec, če si Ljubljančan! Pridite vsi in zmaga poštene slovenske stvari je gotova.
M
30. aprila t. 1. je bil gosp. Ivan Hribar izvoljen petič županom središča Slovenije — Bele Ljubljane, in pri tej priliki se je s hvaležnostjo in ponosom konšta.tovalo, da je baš letos obenem 2 5 let, odkar deluje Hribar V ljubljanskem občinskem svetu, ter 11 let, odkar županuje. 25 let javnega, veleuspešnega delovanja v korist in na čast ljubljanske občine in celokupnega slovenskega naroda, kdo ga more pokazati v tolpi besnih der-višev, ki se baš sedaj zaletavajo s tako infernalnostjo v našega župana? Kje imajo ti smešni glumači moža, ki bi se mogel po dolgi verigi blagotvornih Činov, sijajnih uspehov in blagoslovljenih odredb meriti s Hribarjem ? Nimajo ga, ki bi mu segal vsaj do kolena.
Ko je spomladi 1. 1882. izšla v našem listu vrsta narodno-naprednih kandidatov, je bilo čitati med drugimi imeni tudi ime Ivana Hribarja, mladega moža jedva 32 let. Ljubljanski Nemci in nemškutarji so se takrat rogali „nezrelemu" kandidatu, in stari D. je izpraševal z zaničljivo zlobo po Ljubljani, kdo li pozna tega Hribarja; da, ustavil je celo samega Hribarja na ulici ter ga vprašal ma-licijozno, ali pozna „nekega Hribarja", ki hoče v obČ. svet. Že takrat pa je imel Hribar sestavljena pravila in iz-gotovljene izvršilne predpise z a u s t a-novitev mestne hranilnice. Koje potem zmagala narod.-napredna stranka, je stavil rajni dr. Mosche po Hribarjevem konceptu v občinskem svetu predlog, da se ustanovi rMestna hranilnica". Veličastni ideji se je pač upiral vodja nemške stranke, rajni dr. Suppan, a sijajno ga je pobil oče te ideje sam — „neki" mladi Hribar ter je zmagal. Ko pa se je občinski svet razhajal, je pristopil stari D. k mlademu kolegu Hribarju ter mu je dejal: „Jetzt kenne ich diesen Hribar!1* — Šest let so še zadržavale razne grde spletke oživotvorjenje „Mestne hranilnice", končno pa je premagal vztrajni \ f ribar tudi te. Danes imamo v Prešernovih ulicah veliko, krasno, moderno palačo „Mestne hranilnice", vredno okroglo 380.000 K ter s čistim, hranilnici lastnim imetjem v znesku 848.145 K! Tolik uspeh je rodila Hribarjeva ideja tekom 171etne dobe Mestne hranilnice!
Leta 1885. je nastopil Hribar s predlogom, da se preskrbi Ljubljana z zdravo pitno vodo gorskih vrelcev ter naj se upe-lje vodovod, ki bo imel na ljubljanskem polju svojo črpalnioo. Nasprotnik tega Človekoljubnega predloga je bil zlasti tedanji nem. fizik dr. Ko-watsch, češ, daje za »Ljubljano dovolj
skrbljeno, ako se izkoplje po mestu petero vodnjakov!" Hribar je bil vodovodnemu odseku načelnik takoj od leta 1885 ter je z neumornim delom dosegel, da se je mestni vodovod odprl že leta 18S9. Ta vodovod je za Ljubljano z zdravstvenega in ognjavarstvenega stališča največji blagoslov, in malo je velikih mest v državi, ki bi imela toli dobro, zdravo in svežo vodo, kakor jo ima Ljubljana po zaslugi Hribarjevi !
V odseku za olepšavo mesta, ki je bilo izza nemških časov zanemarjeno in zanikamo, je deloval Hribar neumorno kot član in načelnik od leta 1883—86; v direktoriju mestnega užitninskega zakupa je bil delaven član od leta 1885—96; v odseku (kuratoriju) za mestno električno razsvetljavo pa od L 1891.—96. Ogromno delo je izvršil Hribar v kanalizač-nem odseku (1890—96), kjer je povzročil temeljito preosnovo in obširno povečanje mestne kanalizačne mreže.
S tem se je položil temelj bodoči modernizaciji Ljubljane, ki je imela v sanitarnem oziru dotlej velike nedostatke. Izredno marljivo delovanje Hribarjevo v finančnem odseku, čigar član je bil od leta 1882 , poročevalec in podnačelnik pa od leta 1S90., pa je splošno znano ter so ga s častjo priznavali celo njegovi najhujši narodni nasprotniki. Rajni dr. Suppan, sam finančni genij, je dejal javno, da „si more Ljubljana čestitati na takem finančniku, kakršen je Hribar."
Tako je deloval nesebično in s sveto vnemo občinski svetnik Hribar za modernizacijo Ljubljane v 10 odsekih obč. sveta od 1 1882.—1896. brez tekmeca po svoji mravljini marljivosti, bistri ini cij a ti vnos ti in jekleni vztrajnosti. „Slovenčevi" uredniki, ki bljujejo danes žveplo in ogenj na Hribarja, naj le pregledajo poročila iz javnih sej obe. sveta v svojem lastnem listu in našli bodo v njih mnogo priznalnih opomb, posvečenih današnjemu sovražnemu županu!
Ko je 13. aprila 1895 zadela Ljubljano strašna potresna katastrofa, je bil Hribar edini neustrašenec, ki je ohranil mrzlo kri ter še v potresni noči brzojavno pozval zunanji svet na pomoč naši bedni Ljubljani. Hribar je bil prvi pri deželnem predsedstvu s prošnjo, naj ukrene deželna vlada nemudoma, da se dobe od povsod kar najizdatuejše podpore ter od države brezobrestno posojilo!
Hribar je bil oni mož, ki je povzročil, da so se pozvala vsa avstrijska deželna predsedstva in avstrijska poslaništva k nabiranju milodarov in podpor nesrečnim ljubljanskim delavcem, obrtnikom in drugim meščanom! Kako krasen, impozanten uspeh je imela Hribarjeva akcija, ve pač Še vsak Ljubljančan in tega mu Ljubljana ne more pozabiti nikdar.
Hribar se je takrat vozil od juga na sever, na vzhod in zahod, organiziral pomočne odbore, osebno proseč usmiljenja in podpore. In odzvala so se s polno roko mesta na Češkem, Hrvatskem, Moravskem, Tirolskem, na Ogrskem, na Nemšk9m in celo v Ameriki, oglasila so se društva, kor-
poracije i. dr. ter so pošiljala siromašnim Ljubljančanom podpore in darila ! Takrat je pač marsikdo j okaje blagoslavljal Hribarjevo ime, a danes ko smo zopet v lepem, urejenem mestu, prav isti Hribarja psujejo. Že v seji dne 16. aprila, torej 3 dni po potresu, je stavil v občinskem svetu tedanji obč. svetnik Hribar predlog, da se dovoli 20.000 kron za razdelitev med uboge delo-žirance in brezposelne obrtnike in delavce ter še 20.000 kron za zgradbo barak, dalje naprositi dež. predsedstvo, da izpo-sluje ubožnemu delu mestnega prebivalstva in obrtnikom kar najhitreje izdatno podpore iz državnih sredstev, naprositi deželni odbor kranjski za podporo iz deželnih sredstev v isti namen ter naprositi dež. upravo za 3 odstotno in brezobrestno posojilo. Takisto je predlagal Hribar v seji obč sveta dne 21. aprila in 9. maja, naj seizposluje 2 5 letno davčno osvobojenje za vsa nova in preži dana poslopja, ki se sezidajo do 31. dec. 1900. (Ta prostost se je še podaljšala do julija 1908.) V seji dne 25. maja je predlagal Hribar, daje najeti novo loterijsko posojilo v znesku 2 milijonov kron za regulacijo mesta. V isti seji je predlagal isti obč. svetnik, da se pridobita vojno - erarski posestvi ob Dunajski cesti, da se otvori tamkaj nov del mesta. Kakor vsi Hribarjevi predlogi, je postal končno tudi zadnji resnica: vojaška bolnica in preskrbi je valno skladišče sta prišla v mestno last ter se dvigne ondi ob širokih ulicah cela vrsta krasnih stavb in zavodov! Po 12 letih torej se je, oziroma se bo uresničila tudi ta ideja Hribarjeva. V seji 8. junija 1895. je isti Hribar predlagal, naj se i z p o -slu je trgovcem in obrtnikom popust do 2 v letih 1895. in 1S96 predpisanega jim pridobninskega in dohodninskega davka. To pa so le glavni predlogi obč. svetnika Hribarja za časa bede v Ljubljani spričo potresne katastrofe, zakaj stavil je še celo vrsto drugih predlogov, ki so po svoji izvršitvi lajšali gorje in obup kruto prizadetega prebivalstva Ljubljane.
Ko je bil Hribar dne 7. maja 1896 pozvan na župansko mesto, se je delovanje obČ. sveta in magistrata na korist in napredek mesta naravnost podesetorilo. Z uprav občudovanja vredno vnemo in brezprimerno marljivostjo se je lotil novoizvoljeni župan reorganizacije vseh strok poslov pri magistratu in obč. svetu ter je v kratkem Času vpeljal idealen red in vzorno točnost. V seji dne 3. avg. 1896 se je sprejel županov predlog, da se priredi mestna efektna loterija za dotacijo regulačnega fonda, in ta loterija je prinesla mestu okoli 130.000 kron čistega dobička!
Ako bi hoteli navesti vse, kar je pridobila Ljubljana, izpremenivši se iz kupa razvalin v prijazno moderno mesto, bi morali napisati celo knjigo; skoraj vse pa se je izvršilo po inicijativi in vsled vztrajne delavnosti župana Hribarja ter njegovih političnih in gospodarskih sodelavcev v obČ. svetu. Navedemo pa naj le
2894
nekatere, da osvežimo spomin sedanjih županovih grajalcev!
Dne 1. sept. 1896 je bil odobren splošni regulacijski načrt mesta; dne 5. novembra i. 1. je bil inkorporiran del V o d m a t a mestu; dne **. nov. i. 1. se je otvorila mestna višja dekliška šola; dne 1. jan. 189S   je   bila   otvorjena mestna elektrarna,  dne 27. jul. i. L se je otvorila nova topniČarska voj ašnica; dne 8. sept. 1899 se je otvorii Mestni dom,  dne 1. jan. 1900 mestna rešilna postaja   in   dan   kasneje mestna posredovalnica za  delo in službe,  dne 1. maja i. 1. se je odprl II. mestni otroški vrtec, dne  23. junija  i.  1.  se je otvorila mestna  ljudska kopel, dne 1. nov. i. 1. se je izročila uporabi nova   hiša   ustanove grofice Stubenbergove, dne 1. jan. 1901 seje otvorila     električna cestna železnica,   dne   16.   sept. 1901 III.  mestna  deška petoraz-rednica,  dne 1. okt i. 1. nova m e s t n a s 1 o v e n s k a dekliška osemrazrednica,   dne  4. okt. i  1. se je odprl  novi jubilejni most  čez Ljubljanico in dne 1. jan. 1902  se je  otvorila nova jubilejna ubožnica v Vodmatu, ki je urejena toli vzorno v vsakem oziru, da se zgradi po njenih načrtih enaka ubožnica   v  srbski  kralj, prestolici. Dne 29. aprila  1905  se je otvorila nova mestna hranilnica, dne 1. avg. 1905 se je izročila uporabi nova hiša Pohlovkine ustanove  in 10. sept. i. L se je odkril Prešernov spomenik.   Že iz teh   kratkih   podatkov   je razvidno, koliko seje storilo za kulturni, zdravstveni in gospodarski napredek Ljubljane  za   dobe   županovanja Ivana Hribarja in kako plodonosno so se naložile   vse  investicije.   Iz „dolge vasiu je nastalo krasno mesto vzornih zdravstvenih razmer, lepih ulic in  trgov,   ki jih   obdajajo okusno zgrajene hiše, novih krasnih nasadov in najrazuovrstnejših naprav,  ki jih zahteva novodobno življenje. Dasi so se tekom 11 let izvršile v našem mestu toli velikanske izpremembe ter so se dvignile   splošne   potrebščine, ima Ljubljana vendarle danes še najmanjše davčno   breme med glavnimi mesti vse Avstrije, ker donašajo vse javne naprave velik  dobiček in ker vlada v  obč. svetu  najzdravejša finančna politika. Ni ga sloja v našem mestu,   za   katerega   bi se ne  bil  trudil in pehal župan Hribar   z   vsemi   silami in z   vsem   vplivom;   za  vse je dosegel že ogromne uspehe,  in kdor pozna  njegove  načrte   ter njegovo neusahlo inicijativnost, tudi ve, koliko in kakšnih gospodarskih in kulturnih uspehov  imamo  še  z zanesljivostjo pričakovati.
Povsod na svetu bi takega moža, kakršen je župan Hribar, z gorečo hvaležnostjo slavili, le v Slovencih imamo tolpo, ki se dela slepo in gluho za vse. kar je priboril agilni Hribar Ljubljani in Slovencem sploh. Po vseh slovanskih deželah in državah se z največjim spoštovanjem izgovarja ime Ivana Hribarja, le pri nas, v narodu samomorilskih škorpijonov, ga blatijo in sovražijo kakor zločinskega tolovaja? —
Dne 7. t. m. je praznoval Hribar 11 letnico svojega blagoslovljenega županovanja in 25 letnico, odkar je v obč. svetu. Brez proslave je minil ta jubilej; zato pa mu izkaže dne 14. t. m. vsa zavedna in napredna Ljubljana svojo zahvalo s tem, da ga dvigne s ponosom na svoj ščit ter mu kakor viharen grom, ki bo prodrl rdeči in črni internacijonali do kosti in mozga, zakliče:
Živel naš državni poslanec Ivan Hribar.
Hribarjevo delovanje v deželnem zboru Kranjskem.
„Eno orožje pa je močnejše, kakor vse laži na svetu in to orožje je — resnica." Tako je pisal oesar Jožef II. svojemu prijatelju, takratnemu ljubljanskemu škofa......in teh cesarskih besed smo se spomnili sedaj, ko zasramujejo klerikalci v delu za
narod osivelega župana Hribarja, ko ometujejo z blatom obrekovanja moža, ki je toliko pozitivnega ustvaril in storil za Slovence, kakor nihče drugi.
VeČ kot Četrt stoletja stoji Ivan Hribar v javnem življenju. Odprta knjiga je njegovo življenje in vsaka stran te knjige je popisana z uspehi njegovega dela za občno korist. Ozrimo se le na tiste dele te knjige, ki govore o Hribarjevem delovanju vdeželnemzboruKranj-skem.
Od 1. 1889. je Hribar zastopnik stolnega mesta Ljubljane v deželnem zboru in kar je tu delal in storil, to kaže v zvezi z njegovim delom v obČinskemsvetu ljubljanske m, kake so njegove sposobnosti, kolika je njegova eneržija, kakšni so njegovi cilji, kakšna je njegova delavnost.
Velik in težak je boj, ki ga bije slovenski narod. To je boj za dom in za kruh in izid tega boja je odvisen od tega, kateri narod je gospodarski bolje utrjen, kateri je na višji stopnji omike in »ravnosti, kateri narod je naprednejši in zrelejši.
Vse Hribarjevo delovanje v deželnem zboru je merilo na to, pridobiti slovenskemu narodu zunanje in notranje pogoje za srečno življenje in pri vsem tem delovanju ga je vodila samo ljubezen do slovenske domovine in ljubezen do trpinov, ki prebivajo na tej zemlji. Pomagati vsem slojem naroda do lajšega in udobnejšega, prijetnejšega in bogatejšega življenja, do večjih pravic, do večje sreče, do večjega blagostanja in do večje omike — tem ciljem je Hribar posvetil svoje moči in delal je tudi v deželnem zboru neumorno na njih uresničenje.
Oim je Hribar vstopil v deželni zbor — še L 1889. je sprožil vele-pomembni predlog, da se ustanovi deželna hipotečna banka. Študiral je to vprašanje več let, sestavil tudi pravila in sploh ves načrt in že 1. 1886. nagovarjal takratnega ljubljanskega poslanca dr. Mošeta. naj sproži to stvar v dež. zboru. Obrnil se je do dr. Mošeta, ker je bil ta prevzel od Hribarja tudi predlog za-stran mestne hranilnice. Ker Moše ni izpolnil Hribarjevega sveta, je potem Hribar, ko je prišel v dež. zbor, sam predlagal ustanovitev hipotečne banke in svoj predlog tako imenitno utemeljil, da ni nihče dvomil, da se stvar uresniči. Klerikalci so vsi podpisali Hribarjev predlog, saj so dobro uvidevali, kako velikanske koristi bi bil tak zavod za celo deželo. Toda kmalu so si klerikalci premislili in so se zavzeli zoper Hribarjev predlog. In zakaj? Zgolj iz ozirovna kranjsko hranilnico, ki je sicer v nemških rokah, ki pa daje leto za letom velike vsote duhovnikom. Klerikalci so pri tej priliki žrtvovali korist cele dežele koristim duhovnikov.
Hribar je bil prvi v Avstriji, ki je sprožil misel o ustanovitvi dež. hipotečne banke, čim so izvedeli za njegov predlog v drugih deželah, so ga začeli studirati. Spoznali so velikanski pomen takih hipotečnih bank in hiteli ustanoviti to, kar so na Kranjskem preprečili klerikalci. Danes imajo vse kronovine take banke, tudi mala Predarlska in Trst, vse uspevajo izvrstno, od vseh imajo dežele lepe dohodke, vse so se izkazale kot pravi blagoslov.
Ko bi se bil Hribarjev predlog uresničil, bi bilo to dvojne koristi za dežele. Hipotečna banka bi bila prevzela vse dolgove, od katerih morajo posestniki plačevati po 5, 6 in 7 ali več odstotkov obresti in bi bila dotičnim dolžnikom znižala obresti na 4 odstotke. Prebivalstvo bi si bilo s tem prihranilo na sto in stotisoče kron pri obrestih, dežela pa bi bila nabrala rezervnih zakladov, iz katerih dohodkov bi lahko skrbela za občne koristi. Ti dohodki iz rez. zakladov bi bili lahko danes že tako veliki, da bi dežela brez težav mogla učiteljem in vsem svojim uslužbencem povišati plače. Toda — kaj hočemo. Klerikalcem je bila in je nemška hranilnica, ki bi
bila izgubila nekaj svoje kupčije, bolj pri srou, kakor korist vsega prebivalstva.
Zelo važen predlog je sprožil Hribar 1. 1892 glede drugovrst.-nih železnic. Kaj pomenijo železnice, kolike koristi so za deželo, tega pač ni treba pripovedovati. V zvezi s tem Hribarjevim predlogom je dež. zbor ustanovil železniški zaklad, ki znaša danes že 600.000 kron in ki naj služi v to, da se iz njega podpirajo železniški projekti. Čim več železnic — t oliko bolje za vse ljudi. Kaj bi se bilo že lahko storilo s tem zakladom za železnice na Kranjskem, ko bi ne bili klerikalci toliko let ob-struirali in če bi iz gole strankarske strasti ne nasprotovali vsakemu železniškemu projektu, ki ga niso sami sprožili.
V dež. zboru je Hribar tudi dokazal svoje umevanje socijalnih vprašanj. L. 1893. je Hribar predlagal, naj se uvede nedeljski poči tek zlasti za delavce in .uslužbence. Takrat se v Avstriji sploh še še ni govorilo o nedeljskem počitku in se nihče ni zanj menil, najmanj tisti, ki se dandanes tako vsiljivo ponujajo delavcem za voditelje.
Kulturnim koristima slovenskega naroda je Hribar posvečeval vedno največjo pazljivost. Že 1. 1893. je stavil predlog, da se poslovenita višja gimnazija in višja realka v Ljubljani in trudil se je z največjo eneržijo, da bi se ta predlog uresničil. Grlede realke je vlada vedno zavzemala odklanjajoče stališče, glede gimnazije pa je odnehala. Danes bi bil Hribarjev predlog že lahko uresničen, ko bi se bil dež. odbora poročevalec g. Povše malo bolj pobrigal za pravočasno preskrbitev slovenskih učnih knjig s tem, da bi bil izposloval dotičnim profesorjem dopuste. Zdaj so jih dobili, a šele vsled drezanja župana Hribarja v dež. zboru in vsled drezanja „Siov. Naroda."
L. 1894. je Hribar sprožil več važnih predlogov v jezikovnem oziru.
Prvi je bil predlog glede samo-s 1 o v e n s k i h u 1 i č n i h napisov v Ljubljani, ki so jih preprečili klerikalci, potem pa, ko so ustvarili pravni položaj, ki se bo težko dal prevreči, hinavsko zvračali krivdo na svoje politične nasprotnike.
Drugi predlog je zahteval, da mora dež. odbor dopisovati gosposkam in drugim uradom v slovenskem jeziku. Ta predlog je bil sprejet, a izvršil se ni po krivdi klerikalnega dež. glavarja in njegovega klerikalnega namestnika. Šele predlansko leto se je dež.glavar Detela po odločnem nastopu župana Hribarja vdal in začel c. kr. uradom in dež. odboroma v Gradcu in Grorici slovenski dopisovati. To razširjenje veljave slov. jezika je delo Hribarjevo.
V istem letu je Hribar sprožil tudi predlog, naj se odstranita z Dunajske ceste vojaška bolnica in vojaško skladišče. Samo neprestanemu prizadevanju župana Hribarja v obč. odboru in v dež. zboru se je zahvaliti, da se je dosegla najprej odstranitev vojaške bolnice in sedaj tudi odstranitev vojaškega skladišča. Novo vojaško skladišče se začne že letos graditi in 1. 1909. bodo prostori na Dunajski cesti prosti za stavbisča. Kaj bo tu zaslužka za obrtnike in delavce, saj ni dvoma, da bo prostor Čudovito hitro zazidan, in koliko pridobi s tem mesto sploh, to leži pač na dlani.
V potresnem letu je pač naravno, da je Hribar kot ljubljanski poslanec posvetil vse svoje moči Ljubljani in njenemu prebivalstvu. Hribar je v deželnem zboru vsestransko deloval za korist Ljubljane. Dotičnih predlogov ne bomo naštevali; vsi so merili na to, dobiti olajšavo za Ljubljano ter ž njimi podpreti dotične akcije občinskega sveta. Vse te akcije so sijajno uspele in Ljubljana je vstala iz razvalin.
V istem letu je vložil Hribar v dež. zboru tudi predlog zaradi vrhniške železnice in s svojim vztrajnim delovanjem jo je tudi že dosegel. Veliki pomen te železnice za Ljubljano se pokaže, ko bo zgrajeno nadaljevanje te proge na Idrijo
in na Sv. Lucijo. Ljubljana dobi s tem novo znatno krajšo in cenejšo zvezo z Gorico in z Italijo.
Dalje je Hribar izposloval oprostitev od deželnih doklad za posestnike, prizadete po potresu. To oprostitev je bilo silno težko doseči, zakaj naravno je, da kmetski poslanci niso bili vneti za to, a Hribar ni in ni odnehal in je tudi končno zmagal.
Žal, da ni mogel zmagati z drugim predlogom. Zavzel se je za to, da bi država dovolila davčne olajšave za nova industrijalna podjetja v Ljubljani in v okolici Kaj pa je v Ljubljani treba? Deset velikih fabrik z več tisoč delavci — in pomagano bi bilo vsem. Razcvetela bi obrt in zacvetela bi trgovina, zidalo bi se in delavci bi imeli izdatnega zaslužka. Pri nas so dani vsi pogoji, da bi se razvila industrija. Industrializirani e je potrebno, Če se naj poveča splošno blagostaDje, kajti kjer je industrija, tam je denar. Ko bi bila država dovolila davčne olajšave, ki jih je predlagal, bi že imeli te fabrike in nobenemu našemu človeku bi ne bilo treba iti v Ameriko, kot državni poslanec bo Hribar v tem oziru mogel laglje delati in V3ak uspeh, ki ga bo dosegel, bo prava sreča za mesto.
Glejmo dalje, saj so zapisniki deželnega zbora jako poučni. L. 1896. je Hribar izposloval poseben kredit za izdajo slovenskih šolskih knjig za višjo gimnazijo in realko. Kajti uvidel je, da drugače nikdar ne dosežemo svojega cilja. Zavzel se je nadalje za napravo prekladališČa pri klavnici v Ljubljani. Krivda, da se to prekladališČe ni napravilo že pri zgradbi dolenjskih železnic, pada na prvi odbor te železnice, v katerem sta imela glavno besedo baron Sohwe-gel in Šuklje. PrekladališČe bi bilo največjega pomena za aprovizacijo Ljubljane. Čim se zgradi, bo cena mesu padla, ker bo potem dovelj živine. Ni dvoma, da se bo Hribar v državnem zboru krepko zavzel za to stvar.
V istem letu je sprožil Hribar predlog zaradi prezidave ljubljanskega kolodvora. Kar strmeli so ljudje, da kaj takega zahteva in nihče ni verjel, da bo kdaj iz te moke ksj kruha. Hribar pa je kljuboval vsem oviram in delal in delal, vrtal in vrtal, dokler ni zmagal. Letos se začne prezidava in razširjenje kolodvora ; Česar ni hotel nihče verjeti, da je dosegljivo, to je Hribar dosegel.
V 1. 1896. se je Hribar tudi zavzel za odstop Gradu mestni občini in posrečilo se mu je.
L. 1897. je predložil načrt zakona o meščanskih šolah, ki so tolikega pomena zlasti za malo meščanstvo in delavstvo. Kljubovali so seveda klerikalci.
L. 1898. je bilo jako burno. Nemci so se takrat dvignili proti Badenije-vemu ministrstvu in začeli ljuto vojsko zlasti proti Čehom in Slovencem. Takrat je Hribar vložil predlog v varstvo ustavnih pravic slovenskega naroda in njegov znameniti govor je imel tako velik efekt, da je vlada hitro naredila konec divjanju Nemcev proti Slovencem v nemških krajih.
V tistih dnevih nemške vojne proti Badeniju se je izkazalo, kako potrebno bi bilo vseučilišče v Ljubljani. Hribar je bil leta 1899. začetnik velike akcije, ki se še nadaljuje. Deželni zbor je sprejel dotični Hribarjev predlog. Da bi ta akcija imela več realne podlage, je deželni zbor zopet na Hribarjev predlog ustanovil vseučiliški zaklad in določil, naj vloži dežela tekom 10 let vsako leto po 50.000 kron v ta zaklad. Že danes znaša ta zaklad nad 600.000 kron. Glavnica je določena kot prispevek k zgradbenim stroškom, obresti pa se bodo porabile za ustanove dijakom ljubljanskega vseučilišča. Paralelno s tem je Hribar dosegel, da je občina ljubljanska zložila poseben zaklad , v kateri daje po 10.000 K na leto in to skozi 10 let. Z obrestmi vred znaša ta fond že zdaj nad 100 000 K.
L. 1899. je podal Hribar vele-važni predlog glede ustanovitve m e -lijoracijskega zaklada. Ta pred-
log je deželni zbor z največjim o} bravanjem sprejel. S tem je polož temelj   racionalnemu gospodarit Dežela bo zdaj lahko  v nekaj ]e izvedla vse tiste meiijoracije, ki jih sicer še v 50 letih ne mogla gnati. Prvo delo bo za Ljubljano v lepomembno o sušenje barja.
L. 1900. je Hribar podal predlo naj se zakon o ljudskem S t e tj premeni tako, da se bo štelo po c rodnosti. S tem je hotel Hribar doseći da bi se pravilno štelo. Kajti zd ko se zapisuje le obČevalni jezik, pu nemški komisarji vsako leto nekaj % Slovencev izginiti.
Z 1. 1900. se je končalo redu delo deželnega zbora, kajti d slednje leto so klerikalci začeli z o strukcijo  in  od  tedaj  ni bilo deže! nemu zboru več mogoče delati. Vz obstrukcije je pa Hribar 1. 1903. vi žil predlog za preuredbo Ijubljat skega učiteljišča in vadnic« ki ne odgovarja potrebam časa in al venskega naroda.
Omenimo   naj   še,   dasi to spada k stvari   sami,   da   je župa; Hribar v tem času ustanovil društv „Radogoj"   za   podpiranje ubožu dijakov  ter nabral in izposloval u to društvo že 40.000 K kapitala.
Kdor pa hoče imeti jasen poješ o Hribarjevem delovanju v deželnen zboru, mora uvaževati, da je im? Hribar največje in najtežje referat* da se je udeležil vseh razprav, da j imel velike govore o vseh važueji. zadevah in važne odločilne polemik z vlado, s klerikalci in z Nemci.
V predstojeČih vrstah smo posv tili z bakljo resnice na urnebesne laž in peklensko hudobna sramotenja. [ jih klerikalci razširjajo o Hribarjeve:: javnem delovanju.   Dejstva kažei. da je Hribar vdan  svojemu narodu kakor dober sin svojim  staršem, i ljubi ta narod in vse njegove slej iz vse svoje duše in  da mu je po svetil toliko dela, toliko let svojegi življenja, toliko truda,  kakor nih6 drugi.   Ljubezen do rodne zemlje do prebivalstva m a je  dajala n: vseh  bojih   in   pri   vsem napornem delu za občni blagor, ta ljubezen i: zavest o svojih zaslugah mu je lahk-tudi v  tolažbo v   vseh   težkih ura: življenja. Zlasti v sedanji volilni I rbi ko se politični   nasprotniki poslužu jejo najzaničljivejših sredstev. In kd so ti nasprotniki?   Ljudje, ki še nik dar  in   nikjer   niso   ničesar stori: ljudje, ki,  polni   duha  hinavstva in neodkritosrčnosti iščejo povsod sam osebnih koristi, ki bi radi brez deli obogateli, ki nimajo nobenih id< in hočejo le vse podvreči in potep tati, da bi si osigurali svoje Bmaro carske eksistence in mogli nemoten uživati  sladkosti   življenja.   Žal. li je vsled nezadostne omike pri na- U toliko duševno otopelih, lenih in brezbrižnih  ljudi,  ki   nimajo nobe smisla za javni in   občni blagor svetle ideale, katerim služi Hrib; ki sovražijo vsak napredek. Dol/ vsakega   pravega   rodoljuba je stori, kar je v   njegovih močeh ne pridejo ti ljudje pod (Šusteraičevim vodstvom na krmilo. Naj se 14. maj* vsak pošten ljubljanski volilec spomni da so med  vsemi  političnimi grehi slabost, strahopetnost in brezbrižni najzaniČljivejši.
Susteršlč m Hribar.
Nečuveni in brez primere so izpadi, s katerimi obsipajo klerik* župana Hribarja. Na Češkem, na M •■ ravskem in na Dunaju so volilni boji tudi srditi in pojavlja se mnogo nega sovraštva. A k a j takega, k *r uganjajo klerikalci proti žu* panu Hribarju, svet še ni videl. Brez primere je to sramotenje. gnusiti se mora vsakemu, kdor ima & iskrico poštenja. 25 let stoji Ivan Hribar v javnem življenju, kdo da je, kak mož daje, pričajo njegov* dela. Kamor obrne človek pogled povsod vidi sadove neumornega $ nesebičnega Hribarjevega delovanj* In tega moža je človek, ki ima od žlindre umazane roke, proglasil za ~" r aub arhaup tm anna.
Pa ni bilo vedno tako! Dokl^ ni postal Ivan Hribar državno* zborski kandidat, so ga klerika-
Dalje v prilogi*
1. priloga Jtomgum Haromr si. 107. me U mata 1907.
Mistili kolikor toliko v miru. Sioer tou niso bili naklonjeni, delali so mu težave in ovire kjer so le mogli, a javno se niso dosti upali nastopati proti njemu. Bali so se zamere ri občinstvu, Če bi napadali župana Hribarja, saj so vedeli, da zna občinstvo ceniti županovo delo in da bi bilo nevoljno in ogorčeno, če bi kdo javno v nič deval USpehe, ki jih je s svojim delom dosegel župan. Zresničnim, zuspe-šnim delom je Hribar klerikalcem tako imponiral, da so ga nehote respektirali. Kar je župan storil dobrega in koristnega za Ljubljano in vse njegovo prebivalstvo, to je celo politične nasprotnike prisililo, da so mu izkazovali in izrekali svoje spoštovanje, četudi ne radi. Opetovano je to storil 1 j u b 1 j a n-ki škof, ki kar ni mogel prehvaliti, :ako se trudi župan Hribar za Ljubljano in vse sloje ljubljanskega prebivalstva, in kako velikansko mnogo je Hribar storil.
Pa tudi tisti človek, ki danes tako sramotno in nizkotno napada župana Hribarja in bljuje na občekoristne uspehe mnogoletnega županovega delovanja, tudi tisti človek je enkrat iz astnega nagiba izkazal županu Hribarju tisto pripoznanje, ki si ga je zaslužil.
Zgodilo se je to pri otvoritvi hotela „ Union". Takrat je vstal dr. Ivan Šusteršič in je napil županu Hribarju. O tem je poročal „Slo-venec" v št. 249 od dne 30. oktobra 1905 tako-le:
Predsednik „Ljudske posojilnice" g. dr. Ivan Šusteršič: Nisem imel namena danes govoriti in mislil sem, da ne bo prilike, da bi jaz poprijel za besedo. Blage in resnične besede g. ljubljanskega župana so me napotile, da sem se tudi jaz oglasil k besedi. Politični nasprotniki smo, a politični nasprotniki sedimo pri isti mizi in vsi se veselim o svojega dela. Radujemo se izvršenega krasnega dejanja! In vprašam Vas: ali ne bi moglo biti vedno tako, da bi se vsakega dejanja veselili vsi, ki ljubimo domovino, ne vprašaj oč, kdo je dejanje izvršil? Tu ne veljajo politična nasprotstva, vsi se raduj ej o nad tem, kar je domovini v blagor in napredek. Če je gospod župan ljubljanski proslavljal m o dem o s t te stavbe: se pa mi veselimo modernega župana in če smo tudi politični nasprotniki, pogum imamo in resnicoljubnost, da vse zasluge tega župana odkritosrčno pripoznamo. Gospod župan je omenjal idealne podobe sloge, da bi se iz te sloge izcimi!a tudi druga sloga. Kateri resnični prijatelj domovine, katerega srce bije za toliko let teptano slovensko zemljo, katerega srce hrepeni po slogi, katero je omenjal velecenjeni naš prvi meščan g. župan? Dvigam čašo, da bi se uresničite blaga želja g. župana, izrečena ravnokar v naši sredi, in napijam g. županu kot modernemu županu moderne ljubljene Ljubljane!" Te besede so izvabile nepopisno n a v d u -seje. Vse je hitelo h govorniku in g. županu, napijajoČ obema.
Tako je proslavljal župana Hribarja pred poldrugim letom oni isti dr. Ivan Šusteršič, ki danes izliva nanj cele golide gnojnice; tako je poveliČaval in častil delo in uspehe župana Hribarja, oni isti dr. Ivan Šusteršič, ki deva danes vse županovo delovanje v nič in mu odreka vsako zaslugo. Ljubljanski vo-lilci pa vedo, da izvirajo vsi Suster-šičevi napadi na župana Hribarja iz strahu, da pride z županom Hribarjem vdržavni zbor pravi mož, tak mož, kakršega potreb uje L j ubij anain zato bodo 2anj glasovali z navdušenjem.
Češki steunl bandidoti na Dunaju:
V L okraju (notranje mesto). Za volilne okraje L, 2., 3. in 4.
J- U. Dr. Emil Polešovsky, Hof-*&d Gerichtsadvokat XIII/2 Hadik-gasse 116.
V II. okraju (Leop ol d s tad t). Za volilna okraja 5. in 6. J o h.
JanČa,    Zeitungsherausgeber und
Schriftsteller,   II., Franzensbrucken-strasse 24. V III. o k r a j u (L a n d s t r a s s e). Za volilni okraj 7. Ott Bo nuni i 1, Gewerbetreibender III 1, Esslarn-gasse 4.
Za volilni okraj 8. J. U. Dr. Alois M i k v š k a, Hof- und Gerichtsadvokat III/L, Baumannstrasse 3.
V IV. okraju (Wieden).
Za volilna okraja 9. in 10. J o h. Hrabe, Xylograph, IV./2, Goldeg-gasse 18.
V V. okraja (Margarethen). Za   volilni   okraj  11. J. U. Dr.
Fr. Zeman, Beamter des k. k. Postsparkassenamtes V., Franzens-gasse 16.
V VI. okraju (Mariahilf). Za volilna okraja 12. in 13. J o s.
H e 1 i k ar, Juwelier, VI., Brauer-gasse 2.
V VIL okraju (Neubau).
Za volilna okraja 14. in 15. Al. Edler von Česan y, Redakteur, VIL, Burggasse 24.
V VIII. okraju (Josephstadt).
Za volilni okraj 16. Prof. dr. J o s. V. D r o z d a, k. k. Primararzt, IV., Hauptstrasse 53.
V IX. okraju (Alsergrund). Za volilna okraja 17. in IS. Jo-
sef Urban, Redakteur, II., Valerie-strasse 4.
V X. okraju (Favoriten).
Za volilni okraj 19. A nt. ^o-mašek, Vereinssekretar V. Brau-hausgasse 11.
Za volilni okraj 20. F r a n z Wei-der, Bankvertreter, XVL, Habicher-gasse 7.
V XI. okraju (Simmering). Za volilni okraj 21. Josef Jiša,
Bankbeamter, IV., Miihlgasse 20.
V XII. okraju (Meidling). Za volilni   okraj  22.  J o h a n n
Kovar, Tischler, XII., Siebert-gasse IS.
V XIII. okraju (Hietzing). Za  volilni  okraj   23. Johann
Ludviček, Lehrer, XI, Absberg-gasse 17.
V XIV. okraju (Rudolfsheim).
Za volilni okraj  24. Venzel
V orli ček, Schlosser, XIV., Ull-mannstrasse 15.
V XV. okraju (Fiinfhaus). Za  volilni   okraj   25. Venzel
V orli ček, XIV. Ullmannstrasse 15.
V XVI. okraju (Ottakring). Za volilna okraja 26. in 27. Ladislav Tvaružek, Redakteur, VII., Stuckgasse 15.
V XVII. okraju (Hernals). Za volilni okraj 28. Ladislav
Tvaružek, Redakteur, VIL, Stuck-gasse 15.
V XVIII. okraju OVahring). Za volilna okraja 29. in 30. Josef  Wildmann,  Redakteur, IX., Giessergasse 8.
V XIX. okraju iDoebling). Za  volilni   okraj   31. Ludwig
Klepetko, Volksschullehrer, X., Laxenburgerstrasse 113.
V XX. okraju (Brigittenau). Za volilni okraj 32. Kari Sej-
rek, Schumacher, XX., Greissen-eckergasse 23.
V XXI. okraju (Florisdorf). Za volilni okraj 33. Ing. Tom.
Drimalka, V., Margaretenstr. 100.
Dunjajski Slovenci, volite 14. maja češke števne kandidate! _
Sijajen shod naprednjakov uD<Iinatske$a uolilnega
obrala.
SnoČi ob 7. se je vršil na dvorišču Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti sho naprednjakov vodmat-skega volilnega okraja ob velikanski udeležbi. Navzočih je bilo 600 do 700 volilcev. To je bila toli častna udeležba, da se s popolno goto vos tj o sme pričakovati, dabo tudi vodmatski volilni okraj z ogromno večino volil župana Hribarja za svojega kandidata.
Shod je otvoril g. Dragotin Hribar kot predsednik agitacijskega odbora za vodmatski okraj, prisrčno pozdraveč navzoče, zlasti pa kandidata župana Hribarja. (Viharni Živio -klici.) 14. maja, je rekel govornik, bo
treba zavednim volilcem pokazati svojo razsodnost. Naš kandidat je poudarjal v svojih govorih vedno le tisto, kar je potrebno naprednemu poslancu doseči za slovenski narod. Nečuveno je, da lete nanj zdaj napadi/ neosnovani in izmišljeni. Vse njegovo dosedanje delo je posvečeno občnemu blagru in vsi vedo, da ga bijejo po krivici.
Nato je povzel besedo kandidat g. župan Hribar, ki je ob velikanskem navdušenju poudarjal med drugim sledeče:
Stojim pred vami kot kandidat po volji in želji somišljenikov in ljubljanskih volilcev, na katerih dolgo prigovarjanje sem prevzel kandidaturo. Nekaterniki iz nasprotne stranke so kazali preje proti meni veliko prijaznost, zdaj so pa isti ljudje moji najhujši napadalci. Na vseh shodih sem se gibal v mejah dostojnosti in svojih protikandidatov niti omenil nisem, niti njih dobrih niti slabih lastnosti. Ko je v sredo nekaj nepremišljenih ljudi napravilo izgrede, imenoval me je dr. Šusteršič včaraj v „Unionuu ravbarhauptmana. (F ej-klici.) Stvar pride drugod na razpravo. Protestiram, da se meni in policiji podtikajo reči, ki jih nisva kriva. Boj klerikalne stranke proti meni je ostuden, boj socialno-demokratske stranke pa je vsaj nekoliko dostojen, vendar zadnji čas tudi precej strelja preko cilja. Žalostno je, da proti narodno-napiledni stranki nastopa z vso silo tudi socialnodemo-kratska stranka, ki bi morala vedeti, da bi klerikalna stranka, če bi zagospodovala na Kranjskem, takoj ugonobila to stranko. Boj klerikalcev proti nam je boj proti napredni misli in torej tudi proti socialni demokraciji. (Tako je!)
Omeniti hočem v kratkem nalog poslanca v novem državnem zboru. Sedanja volilna pravica ni ideal splošne volilne pravice. Grda krivica je, da ima 120.000 koroških Slovencev r&vno tako en mandat kot 16.000 Kočevarjev. Bodoči parlament bo moral to krivico popraviti in slovenski poslanec gledati, da obmejni Slovenci pridejo do svojih pravic. Jaz bom imel odločno voljo, da se to zgodi. (Odobravanje.)
Narodna samouprava pride na razpravo kmalo po otvoritvi drž. zbora. Ni uredbe, ki bi mogla avstrijskim narodom toliko koristiti kot ta. Napravila bi mir med narodi. Težavna bo sicer pot do te dosege, a prišlo se bo do tega cilja, četudi še ne v tej zakonodajni dobi, ker se bodo avtonomistične stranke upirale tej naredbi. Z vztrajnostjo in posredovanjem se bo pa dalo že nekaj doseči. (Tako je!)
Socialna zakonodaja je drugo vprašanje, ki trka na vrata drž. zbora. Za splošno zavarovanje za starost se bomo morali zavzeti z vso silo in jaz bom v tem smislu vedno deloval. (Odobravanje.)
Glede nagodbe z Ogrsko mora izginiti tista popustljivost, ki se je oprijemajo avstrijski državniki že od leta 1866. Krepko in odločno bo zastopati interese naše državne polovice. (Odobravanje.)
Reforma davkov je nujno potrebna, ker davki pri nas še niso pravilno uravnani. Državnega zbora dolžnost bo, da skuša zadeti tisto premoženje, ki se doslej odteguje vsakemu obdačenju. Reforma hišno-najeminskega in h išnoraz-rednega davka se mora izvesti v najkrajšem času. Na Nemškem se plačuje komaj deseti del hišnonajem-ninskega davka, kot se ga plačuje pri nas, zato so pa tudi stanovanja mnogo cenejša. V finančnem ministrstvu že pretresavajo predlog, kako se bo dal hi šli o najem ni uski davek znižati.
Naj se dotaknem tu očitanja, da podim jaz delavce iz Ljubljane. Mestni magistrat vselej, kadar se predloži načrt za delavska stanovanja, kulantno postopa in ukrene proti stavbnemu redu kaj, kar je v prilog delavskim slojem. Obrekovanje je, ako se reče, da župan podi delavce iz Ljubljane. Ako so stavbni prostori dragi v Ljubljani, odločujejo lastniki zemljišč, da pa ima
Ljubljana užitnino, jo je vpeljala država. To sta vzroka', da gredo delavci ven, a mestna občina v tem oziru, žal, ne more ničesar ukreniti.
Ljubljanski poslanec bo moral v bodočem parlamentu gledati na koristi vseh svojih volilcev, zato se bo moral informirati pri delavcu, obrtniku in uradniku o njih težnjah. V tem okraju je mnogo železničarjev, zato bom govoril o njih natančneje.
Južni   kolodvor   se   prezida v centralni kolodvor.   Za to prezidavo sem se potegoval 10 let in le vsled vztrajnega delovanja se je vdalo ministrstvo.   S tem se je ustreglo živi želji ljubljanskega občinstva in uslužbencev južnega kolodvora.  Ti uslužbenci   imajo   nevarno   službo vsled nedostatnih uredb južnega kolodvora. Zato sem pri komisiji zadnjič zahteval za varnost žel. uslužbencev most preko kolesnic ter ponoči razsvetljen prostor  med peronom in kurilnico. Sedanje določbe glede nesreč na železnici so za železniške  uradnike zastarele,   da   se   moraio prenarediti. Mnogokrat žel. uradnik  ni kriv nesreče,  ker je vsled naporne službe fizično do skrajnosti utrujen, zato si bom prizadeval,  da se kazen zapora spremeni v denarno kazen.   Tudi se bom potegoval, da bo 40% vštetja plače v pokojnino  pri  vstopu v pokoj deležna tudi  rodbina železničar-jeva. (Živahno odobravanje.) Istotako se bo zavzeti za razbremenitev personala pri železnici,  da se skrči službena doba, vendar se bo moralo pa gledati, da se dohodki n. pr. strojevodij ne bodo zmanjšali pri njih kilometrinah itd.   Njih plače se bodo morale urediti. Ako se bodo železni-Čarske organizacije obračale do mene, bom vedno rad upošteval njih želje. Izenačiti se bo morala plača uradnikov Južne železnice z onimi državne železnice.   Meseca  junija   bodo na Dunaju posvetovanja za podržavljenje Južne železnice.   Član  sem železniškega odseka in bom storil vse, kar bo v moji moči v prid železničarjev. Seveda  pojde s podržavljenjem počasi, zato bo dolžnost drž. poslancev, da se čimprej  zavzamejo za uredbo plač   uslužbencem   Južne železnice. Posebno poduradnikom bo treba poskrbeti za zboljšanje njih gmotnega položaja.
Kar se tiče napredka našega mesta in dežele, je to odvisno od občil. Odpraviti se mora škoda, ki je nastala Ljubljani vsled nove že-leznične proge, za nove železnične zveze bo treba skrbeti. V kratkem se bo pokazalo, kako lepe uspehe sem že doslej dosegel v tem oziru. Ako mi 14. maja daste glasove, vas zagotavljam, da bom v vsakem oziru storil za vas vse, kar mi bo mogoče. (Volilci: Vsi Vam jih damo!)
Za skupno delovanje slovenskih poslancev na Dunaju sem bil zmerom. Ako bi v delegacijah skupno nastopali, bo imel naš narod večjo veljavo in ugled. Zagovornik sloge sem in nikak separatist. Težko bo slogo doseči na Dunaju. A akoravno me zdaj imenujejo telo vaj a, vendar bom vkljub vsej divji gonji zoper sebs ponudil nasprotniku roko v skupno delovanje. Divje gonje nisem zaslužil. Ako do sloge ne pride, ne bom jaz kriv.
Ako me izvolite 14. maja, ne izkažete samo meni zaupanja, ampak uslugo dobri stvari. Ako to pomislite, boste gotovo oddali glasove za kandidata narodno-napredne stranke. (Velikansko, dolgo trajajoče odobravanje.)
K besedi se je oglasil nato obrtnik g. Franchetti, ki je poudarjal, da je klerikalna stranka postavila v Ljubljani za kandidata obrtnika Kre-garja, ker ve, da propade. Ako bi vedela, da zmaga, postavila bi drugega, tako je pa hotela s Kregarjem le preslepiti obrtnike. Kregar pa tudi sposoben ni za državnega poslanca, ker nima v to dovolj izobrazbe, kakor je tudi Gostinčar nima. Ako bi klerikalni stranki bili obrtniki tako pri srcu, postavila bi bila v ljubljanski okolioi Kregarja za kandidata. Kregar za obrtnike ne bi nikoli niti smel kaj delati, ker je pod dr. Šu-steršičevo komando. Med našimi kandidati je zmožen biti državni poslanec le župan Hribar (viharno odo-
bravanje), ki bo vršil težavne naloge, ki si jih naloži na rame. Zato boste vsi volilci iz prepričanja dali glas za župana Hribarja in srečni in veseli moramo biti, da imamo takega kandidata. (Velikansko navdušenje.)
G. Zabukovec je poudarjal, da ima župan Hribar vse rad, reveža in bogatina, vsem pa gotovo ne more v vsem ustreči. Pravijo, da župan dela draginjo v Ljubljani. Draginjo dela organizirani okoličanski kmet, kar je delo klerikalcev. D a j m o 14. m'a j a vsi glasove Hribarju, našemu zaslužnemu in delavnemu županu. (Viharno odobravanje.)
G. dr. Ko k al j je govoril o ne-odkritosrčnosti klerikalne stranke, ki se dela prijazno Ljubljančanom, v resnici pa gleda le, kako bi jih blatila in pogubila z vednim draženjem živil, ki jih prinaša v mesto okoličan. Župan Hribar bo izpolnil vse obljube, ki jih je dal, ker je krepkega značaja in#vztrajen ter delaven. 14. maja pokažimo, da L j ubljanaostane bela in da ne postane črna!
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je zahvalil g. Dragotin Hribar za udeležbo in ob velikanskem navdušenju zaključil shod s pozivom, da 14. maja pride na volišče vsak narodno-napreden volilec in voli župana Hribarja.
Klerikalci so hoteli shod nekaj motiti, zato so nabrali nekaj otrok in babnic, ki so tupatam vpile, a se jim je to motenje tako klaverno ponesrečilo, da bolj žalostno ni moglo biti. Klerikalci sami so se pa kar poskrili. Saj so se pa tudi lahko, ker jih je tako malo.
Uolilni;to]nanotran]skem.
Iz P o s t o j n e.
Pisana je družba agitatorjev g. kandidata Načeta: poleg velečastitih gospodov tekajo od hiše do hiše razni brumni penzijonisti; morajo že biti prepričani, da bo postal zdaj g. Nace bolj priden in da jim bo kdaj povrnil njih trud, če ne na tem svetu, pa gotovo po smrti. PaČ blagor ubogim na duhu !
Največja opora pri 'agitaciji za Žlindrovega kandidata so pa moški in predvsem ženski Člani tretjega reda. Zadnje popade vkljub njih Čestitljivi starosti pri navduševanju za g. Načeta nekaka sveta jeza, ako se upaš količkaj ugovarjati. Pri tem se ti zdi, da vidiš pred seboj kakšno prerokinjo, ki jo je navdahnil sam sveti duh, kot se je baje Svoje dni prigo-dilo njih vrhovnemu varuhu dr. Žlindri. Sadovi fanatične gonje gospodov v spovednici in na prižnici se že kažejo v vsej svoji ostudni obliki. Tako je na pr. med vaščani po postojnski okolici razširjeno prepričanje, da nima odpustek vs a_k, kdor kakšnega liberalca okol prinese," to je pobije. Te besede je izustil zapeljani kmet v eni okoliški vasi, katere prebivalce je zato zadnji Lažiljub ponosno imenoval „zavedne.u Med njimi je razširjena tudi govorica, da bo g. Dekleva, Če postane poslanec, pomagal, da se narede iz naših cerkev kasarne, kot baje na Francoskem. Piseo teh vrstic je imel priliko govoriti s temi zapeljanimi kmeti in videl, da se imajo zahvaliti za tak poduk gospodom, ki so vzeli v zakup nebo in pekel. Ako se potrudiš in spregovoriš ž njimi in jim vso stvar nekoliko pojasniš, so ti večinoma hvaležni, kar kaže, da jim je vsa mržnja do domaČega kandidata g. Dekleve vcepljena z lažmi in zlorabo vere od strani Žlindrovih hlapcev. Vse svoje znanje zajemajo namreč iz Lažiljub a, ki jim ga gospodje iz farovžev vsiljujejo zastonj. V Postojni sami so ti Lažiljubovi poročevalci, posebno po „Majlondu" raztrosili neverjetne laži o g. Deklevi. Domačini, ki poznajo g. Deklevo in g. Žitnika, vedo, da ni Žitnik vkljub svojemu 12 letnemu poslanstvu mogel dozdaj najmanj poskrbeti za tu-kajšno kmetsko ljudstvo iz enostavnega vzroka, ker so mu kot tujcu naše razmere neznane in ker ga krasi nenavadna lenoba; nasproti temu pa je znano, da je g. Dekleva, če tudi ni bil dozdaj še poslanec, storil za cerkev in pomagal tukaj-
šnjem revežem veo. kot je hotela oziroma mogla storiti vsa klerikalna stranka za naš okraj. In vkljub temu si npa dr. Žlindra s svojimi umazanimi rokami vsiljevati zavednemu notranjskemu kmetu za kandidata tujca, ki ni niti kmečkega stanu. Se li ne pravi to, norčevati se iz potrpežljivosti   notranjskega   kmeta!
„Kmet s kmetom!" gre od ust do ust med kmeti, ki so se otresli robstva klerikalnih hinavcev. Ker nečeje več slepo poslušati komande advokata Žlindre, jih zadnji Lažiljub zaničljivo prišteva med s o dr g o. V obeh volilnih okrajih notranjskih ni po mnenju domišljavih klerikalnih gospodov mogoče dobiti dveh poštenih domačinov, katere naj bi poslali na Dunaj kot svoje poslance. Na nas Notranjcih je pa ležeče, da storimo takemu norčevanju od strani naših podivjanih kaplanov in raznih drugih Šusteršičevih hlapcev enkrat že konec s tem, da pokažemo zaupanje v nas same ter v naša domačina, ki smo si ju izvolili iz lastne srede za kandidata in jima damo svoje glasove 14. maja.
Uolllnl shod v Uipsvl.
Volilni shod notranjske „Kmetske stranke" v Vipavi, dne 9. t. m. se je vršil ob krasnem vremenu pod milim nebom na obširnem graščinskem dvorišču. Vseh volilcev jo bilo blizo 2000. Iz cele Vipavske doline je vrelo ljudstvo skupaj in tudi iz Dolenje Pivke, iz Senožeč, iz hrenoviške občine in iz bukovske občine je prišlo na vozeh, na katerih so bile slovenske zastave in napisi: „Živela kmetska stranka!" nad 260 vrlih volilcev, ki so hoteli podati roke našim sovolilcem, vipavskim možem. Krasno je bilo videti 22 voz, ki so se združili ob dogovorjeni uri v Razdrtem, potem združeni v dolgi črti vozili proti Vipavi. To vam je bil veličasten sprevod. Klerikalni kolovodje so imeli svoj skrivni načrt. I Naročili so si iz vseh vasi nekoliko razgrajačev, večinoma takih ljudi, ki so prav na slabem glasu. Mislili so, da bo shod „Kmetske stranke" tak, kakor so Žitnikovi farovški shodi Za tak shod bi bili seveda oni dovolj močni, da bi nam delali zgago, ali morda celo zborovanje onemogočili. A varali so se ti farovški podrepniki. Ko so videli velike trume naših zavednih kmetov, jih je prešinil strah in poskrili so se kakor vrabiči, ko zagledajo sokola. Na shodu je bilo 30 naših rediteljev, vzetih iz vseh vipavskih občin, ki so prav vzorno skrbeli za mir in red. Shod se je vršil, četudi pod milim nebom in ob veliki togoti naših nasprotnikov, tako lepo, tako veličastno, kakor morda dosedaj še noben in nikjer na Slovenskem.
Točno ob 3. uri otvori predsednik „Političnega in gospodarskega društva za Notranjsko", g. Fr. Ar ko, shod, pozdravi navzoče najiskreneje, se jim zahvali na tako nepričakovano obili udeležbi, predlaga Častnim predsednikom visokorodnega gospoda grofa Lanthierija, ki je za zborovanje gostoljubno prepustil svoje prostore, podpredsednikom pa velespoštovanega gosp. Karla Maver j a iz Lož.
Ko prevzame g. Maver predsedstvo, pojasni g. Arko nekako zgodovino „Notranjske kmetske stranke", pove, kako si je sestavila svoj program, kako so ga na Šempeterskem shodu zbrani volilci, katerih je bilo nad 800, odobrili in kako se hoče „Kmetska stranka" tega programa držati in delovati. Omenil je tudi, da so se somišljeniki te kmetske organizacije postavili na edino pravo stališče, da naj se pred volitvami zaslišijo volilci posameznih okrajev, da izjavijo svoje mnenje glede kandidata, ki naj se priporoča volilcem. Na javnih volilnih shodih naj ljudstvo govori. To je bilo naše geslo in v to svrho je „Kmetska stranka" prirejala javne volilne shode po celem volilnem okraju. Šele potem, ko je veliki šem-peterski shod kandidaturo našega domačina in kmetovalca, gosp. Josipa Dekleva, soglasno odobril,šele potem, ko so se tudi drugi obilo obiskani volilni shodi izrekli zanj, se je njega proglasilo kandidatom „Kmetske stranke". (Živio Dekleva). Pri nas ni nasilstva; pri nas se upošteva ljudska
želja, ljudski glas. Pri naših nasprotnikih ni tako. V Ljubljani so določili svoje kandidate brez naše vednosti in niti toliko niso imeli ozira do notranjskih volilcev, da bi jim priporočali kandidate domačine. Takega nasilstva, kakršnega uganjajo klerikalci z nami, mora biti enkrat konec. Mi si hočemo sami izbirati svojega poslanoa. (Burno odobravanje). „Kmetska stranka" ne potrebuje nobenih duhovskih priga-njaČev (Ne, mi jih ne potrebujemo!), ona bo vse brez njih opravila. (Burni živio-klici). Mi smo skromni in zahtevamo le to, da se nas v miru pusti. (Burno odobravanje). Vprašam vas tedaj, častiti volilci, kdo ima potem pravioo se imenovati ljudsko stranko, mi ali naši nasprotniki? Oni, ki brez duhovskih priganjaČev ne morejo shajati ali mi, ki naše prečastite duhovščine na naših shodih in pri volitvah prav nič ne potrebujemo ? Radoveden sem, koliko glasov bi dobili kandi-datje takoimenovane „Ljudske stranke na Notranjskem", če bi ne imeli duhovščine na svoji strani. Jaz mislim, da približno toliko, kakor svoj čas g. KunčiČ v Ljubljani. (Res je, živio Dekleva!). Razlika med našo „Kmetsko stranko" in med stranko naših nasprotnikov je s tem zadostno pojasnjena in trezno misleči ni volilcem ne bo težko izbirati med našim kandidatom in kandidatom naših nasprotnikov. (Živio Dekleva!) Mi delamo s čistimi rokami, z dobro voljo in poštenim namenom, ljudstvu koristiti. Mi se ne ustrašimo sramotenja in lažnjivega obrekovanja, s katerim se nas na podli način obklada v listih naše prečastite duhovščine. Ljudstvo jih bo sodilo. (Živio „Kmetska stranka!") Voditelj naših nasprotnikov je bd pred 12 leti navadni koncipijent pri dr. Papežu, danes pa je lastnik dveh graščin, vrednih nad milijon kron. Jaz mu tega ne zavidam, hotel sem to le omeniti, da vidite, koliko nekaterim ljudem poslanstvo nese. Govornik je potem še omenil, da se od raznih strani sliši, da se naše verno ljudstvo, kjer nič drugega ne pomaga, hoče begati s tem, da se gre za brezversko šolo, za ločitev cerkve od države, za prosti zakon itd. Vse to so grde laži, katerih noben pameten Človek ne bo verjel. Naša stranka in naš kandidat stoji na stališču, da se v tem oziru ne bo ničesar spremenilo. Mi imamo dovelj važnih gospodarskih in kulturnih zadev, s katerimi se bodo imeli pečati naši slovenski poslanci. Taka vprašanja lahko z mirnim srcem prepuščamo našim potomcem, ki pridejo čez 1C0 let za nami. (Burno odobravanje). Potem nastopi g. K. Maver burno pozdravljen in pojasni >vojim rojakom, kdo je kandidat g. D< kleva, omenja, kako krivično je, če se hoče kmetskim volilcem vsiliti za poslanca človeka, ki se pri kmetiji prav nič ne spozna.
Koliko važnih zadev imamo kmetje, katere pozna le oni, ki se sam peča s kmetijstvom. Veliko krivico seje delalo našemu vinogradniku, ko se je preplavljalo našo deželo z italijanskim vinom, veliko krivico bi se delalo kmetu, če bi se uvažalo tujih držav živino v našo državo. Lahko bi se veliko koristnega storilo za kmeta, če bi višji krogi njegove potrebe tako poznali, kakor poznajo njega takrat, ko je treba državi dajati davek v krvi in denarju. Kmet daje državi svoje najboljše sinove in njih je največje število, in kaj mu da država zato? Nič! To pa zato, ker nimamo takih poslancev, ki bi poznali potrebe kmeta in ki bi imeli v resnici srce za kmeta. Naša zahteva je tedaj opravičena, da si izberemo in si izvolimo sami svojega poslanca kmetskoga stanu (Živio Dekleva), ki pozna naše težnje in naše potrebe. Mi si hočemo izbrati poslanca iz svoje srede po svoji volji in protestujemo, da bi se ga nam iz Ljubljane vsiljevalo. (Burno odobravanje).
Ko je govornik v nadaljnjem govoru navajal razne lokalne potrebe, je končno prav toplo priporočal kandidaturo gosp. Dekleve. (Burno pritrjevanje in živio-klici).
Predsednik g. Arko da kandidaturo na glasovanje, pozivlje, da naj dvignejo oni roke, ki so za gosp. Dekle v o   in  vse  je dvignilo roke.
Predsednik to z zadovoljstvom kon-s ta tuje in omenja, da se bo tudi nasprotno glasovalo, da bo tako izključen vsak dvom. Pozivlje, da naj dvignejo roke, ki so proti Deklevovi kandidaturi in res se je dvignilo 6 rok v zasmeh naših nasprotnikov. Ko je predsednik shoda to konŠtatiral, je nastala velika veselost med z boro-valci  in  živio-klicev ni bilo konca.
Nato nastopi Kandidat gosp. D e-kleva burno pozdravljen. Zahvali se za veliko zaupanje, ki mu ga skazu-jejo volilci in obljubi, da bo, ako bo izvoljen, poslanstvo rad sprejel, ker mu ga bo izročilo ljudstvo. Iz poštenih kmetskih rok ga sprejme z veseljem; odločno pa bi odklanjal, ako bi se ga mu ponudilo iz onih ožlin-dranih rok, ki so znane širom naše domovine. Med daljšim krepkim govorom povdarja, da se bo trdno držal načel, ki so označena v programu kmetske stranke, in da bo ta strankin program tudi njegov program. Omenja, da s poslanstvom ne išče morda dobička za svojo osebo in da tudi ne stremi za blišČečimi odlikovanji in drugimi osebnimi koristmi. On bi prevzel mandat z dobro voljo, delati za kmeta in v korist svojih volilcev. Pravi, da se ne straši obrekovanj in sramotenja, s katerim ga obsipljejo v klerikalnih listih. Preje so oni sami pri vsaki priliki ljudstvu govorili: „Mi smo za kmeta, kmet naj voli kmeta itd.", tedaj pa, ko so me kmetje proglasili za svojega kandidata in ko me ni kot takega proglasila morda katera druga političnih strank, sedaj pa tak divji boj proti meni. To pa gotovo, ker hočem delati in se žrtvovati za kmeta. (Burno pritrjevanje).
Govorila sta potem tudi še gg. Jenko in dr. GregoriČ, katerima  je   ljudstvo  burno pritrjevalo.
Oglasil se je k besedi visoko-rodni g. grof Lanthieri in zbranim volilcem toplo priporočal, da naj dne 14. t. m. oddajo svoje glasove kmetskemu kandidatu g. Dekle vi.
Ko se je potem predsednik shoda še enkrat zbranim volilcem toplo zahvaljeval za obilo udeležbo in vseskoz lepo in dostojno zborovanje, se je shod z burnimi živio-klici zaključil. Za vipavsko dolino je bil praznik Vnebohod pravi narodni praznik, dan preporoditve kmetskega stanu, kmetske zavesti in  svobodnega mišljenja.
Volitve v Kočevskem okraju.
Akoravno so državnozborske vo litve pred durmi, je v slov. delu kočevskega okraja vse mirno. Ljut boj pa bijejo Kočevci, letos prvikrat; mogočni in vplivni knez Auersperg se mora boriti za mandat proti gimn. prof. Obergfollu. Napredni Kočevci, kateri so bili do sedaj pri volitvah navadno vsi edini, so mislili, da bode njihov knez in vojvoda izvoljen brez resnega upora, ako le proglasi svojo kandidaturo. Vendar je našel tudi on velik upor navzlic naravnemu vplivu v okraju in navzlic temu, da kot znan agrarec ne bode zanemarjal in preziral interesov kmetijstva. Ako zmaga, njegova zmaga ne bode tako poceni. Obiskal je vse občine vol. okraja, Šel med ljudstvo in s svojim taktnim in prikupljivim nastopom mnogo pridobil. Žal, da ga naš napredni kandidat ni posnemal, kar je dandanes neobhodno potrebno. Vidi se pa, da ima tudi klerikalna nemška stranka, katera je nastopila pod imenom »Bauernbund«, mogočne zaveznike. Na pomoč so jim prišli dunajski krščanski socialci in — naša slavna vlada. Nenavadno slovesni sprejem dr. Gessmanna pri Stari cerkvi kaže jasno, na kateri strani je vlada. Ljudje, ki so se vozili v istem vlaku z Gessmannom proti Kočevju, so kar strmeli, videč ob železniški progi od ribniške meje do Stare cerkve razpostavljene orožnike, pred postajo Špalir orožnikov, vseh nad 80, na peronu pa okr. glavarja v uniformi in orož. rit-mojstra z vojaškim pasom, katera sta salutirala in se globoko priklanjala dunajskemu agitatorju. Tako se sprejemajo vladarji, kadar se je bati za njihovo telesno varnost.
Tihi mir v našem vol. okraju pa nikakor  ne  dokazuje, da je pri nas
ljudstvo zadovoljno z Jakličem, kateri je splošno nepriljubljen. Z njim ni zadovoljna niti duhovščina, kateri že preseda Šusteršičeva diktatura in ki je bila na dekanatski konferenci sklenila podpirati kandidaturo kaplana Skubica. Toda delala je račun brez krčmarja. Z Jakličem niso zadovoljni niti kmetje niti naprednjaki stare in nove dobe. Za Skubica so kmetje v ribniški dolini, proti njemu so nekateri mlajši bo-jaželjni župniki, katerim se fržmaga, da se ljudstvo ni obrnilo do njih, ampak do mlajšega kolega. Volilci v Laškem potoku žele voliti Ivana Rusa. Ako pri tem razporu zmaga Jaklič, se ima zahvaliti samo needinosti opozicije in malomarnosti. Jakliča marajo naši kmetje toliko, kakor na Notranjskem Gostinčarja. Celo v dobrepoljski trdnjavi vre proti njemu med kmeti. Zakaj kandidira Jaklič r Iz gole nesebičnosti, kakor njegov učenik in mojster dr. Šusteršič. Vse za ljudstvo, ako se polni lastni žep. Iznebil bi se rad šoli, katera mu je itak smrdela, in se umaknil razpokanemu konsumu v Dobrepoljah. Poslaniške dijete mu bolje ugajajo kakor sramotne učiteljske plače. Njegovo dedščino prevzame njegov novejši agitator naduč. Primožič, njegove postranske zaslužke, ne pa tudi tiste odgovornosti, katero ima ustanovitelj konsuma pri polomu. Kaj vse stori pristno katoliško prepričanje ! Ako prideta, kakor se zatrjuje, iz našega okraja na Dunaj Jaklič in Auersperg, smo Slovenci lahko ponosni. Jaklič bode knezu najboljša kontrapeza ! Krota, vre vre, mi smo Ribničanje.
Kardinalna točka Šusteršičevega programa je, ubiti vsakega Slovenca, ki se predrzne brez njegovega privoljenja podati se na politično polje. Gnjusna gonja proti županu Hribarju, kateri si je stekel za Ljubljano neven-ljivih zaslug, nam kaže, da slov. mati ni rodila tako poštenega in delavnega sina, da bi ga beraški milijonar ne vrgel na sramotilno klop, ako ima svoje mnenje v politiki ter se mu slepo ne podvrže. Volilni boj v Ljubljani tudi domoljubi na deželi opazujejo z napeto pozornostjo ter županu Hribarju iz srca žele zmage. Ako je resnična prislovica: »Za napuhom pride padec«, bodemo tudi Slovenci v doglednem času rešeni Šusteišičeve samovlade.
Minister Prade za deželno avtonomijo.
Praga, 10. maja. V Libercih je imel minister P r a d e volilni shod, na katerem se je posebno zavzemal za narodno avtonomijo na Češkem. Povedal je, da se je v celi dobi svojega ministrovanja potegoval za to zahtevo. Ako se je 360.000 Italijanom v južnem Tirolskem dovolila avtonomija, dovoliti se mora tudi na Češkem. (Potem pa se mora isto zgoditi tudi na Štajerskem oziroma na Koroškem!)
Nemiri na Balkanu.
Sofija, 10. maja. Vsled pritožbe velesil in Bolgarije pri srbski vladi so dobile srbske čete „v Macedoniji ukaz, naj nehajo z gonjo.
Carigrad, 10. maja. Sultan je nenavadno ljubeznivo čestital grškemu kralju k rojstnemu dnevu. S tem so ovržene vesti o napetosti med Turčijo in Grčijo, a grški vstaši so dobili nov pogum.
Rumunski zbornici.
BukareŠt, 10. maja. Včeraj sta se zbrali obe zbornici k izrednemu zasedanju. V začetku seje je prečital ministrski predsednik Sturdza kraljevi razglas, ki se glasi: „Ker je z o žirom na sedanje razmere potreben apel na prebivalstvo, sklical sem vas k izrednemu zasedanju, da vam naznanim, da je zakonita zbornica razpušČena." S tem je nastopil za Rumunsko absolutizem.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 10. maja. Člani „črne stoterioe" so zažgali mestece Nemirov v guberniji Grodno ter uprizorili pogrom.
Odesa, 10. maja. V Kijevu je zborovala „stranka za pravioo in red" ter zahtevala razpust dume, reformo volilne pravioeinod-pust ministrskega predsednika Stolvpina.
Petrograd, 10. maja. V pred. sedstvu dume je kriza neizogibna Socijalni demokratje so vložili nujoj predlog, ki obsega nezaupnico 2| Golovina, češ, da sistematično zlorablja svoje pravice ter se vrne. šava v debate.
London, 10. maja. Anglež^ vlada je ;dovoli!a kongres ruskih re, volucionarjev, kar sta danska in nor. veška vlada prepovedali.
Cerkev in država v Italiji,
Rim, 10. maja. Novoimenovani kardinal L oren ze llije bil sprejet v Lucci z vojaškimi častmi. Zaradi tega je v zbornici interpeliral poaL Barzilai. Ministrski predsednik Grj, olitti je odgovarjal, da vlada s tem ni storila političnega akta, temuc le Čin dostojnosti, ker so kardinali p0 nekem starem, a še vedno veljavnem državnem zakonu v istih časteh, ka. kor člani kraljeve rodbine. Vojaški sprejem je želelo meščanstvo. Kralje, vini Italiji pa ni treba, da bi j( kdorkoli priznaval, zato se tudi m briga, kake nazore ima kardinal Lo. renzelli. Cerkev in država v Italiji sta dve paraleli, ki ni. koli ne pridete skupaj.
Francija v Maroku.
Pariz, 10. maja. Francoska vlada je odgovorila sultanu, da ni mogoče pričeti pogajanj, dokler se ne sprejmejo vse francoske zahtev« brez izjeme.
Iz Marakeša je došla vest, da se je mogočno pleme Rahumov polastilo mesta ter sporočilo sultanu, di ne da mesta iz rok, dokler se ne iz-polnijo vse njegove zahteve. Evropejcem se je določil rok 14 dni, ako hočejo mesto zapustiti mirno.
Revolucijsko gibanje v Indiji.
London,   10. maja.   Iz Indija prihajajo zelo vznemirjive vesti. Na raznih krajih so  izbruhnili politični nemiri.   V Lohoru so že bili krvavi izgredi.   Tudi v Bengalu je pol zelo kritičen.    Hindi in mohameda:.. ropajo in požigajo po deželi. Dona-čine, ki so ostali  verni Angleški, pinčijo in morijo.   Na mnogih k so  bile že  prave  bitke  na ulicah. Mesto Tarkando so vstaši oropa zažgali.
Razmere na nosi pošti.
(Iz trgovskih krogov.)
Popravila na našem  telefon-k -omrežju, ki je je zadnji sneg 28 preteklega meseca skoro docela razdejal, napredujejo tako počasi, da je dosedajl repariranih  samo   nekaj telefoi žic, kar pa  nima  nobene vredi ker večina  abonentov  še  vedno ne more rabiti telefona,  kar  bo še trajalo najmanj do konca tega meseca Odkar se je v Ljubljani uvedel telefon, še ni poteklo niti eno leto, da bi bila  ta  naprava  vse  leto teduo funkcionirala.   Vsako zimo  in vsako spomlad  je  Še   doslej  razdejal sneg telefonsko omrežje  in vedno je trljalo po več tednov,  predno se j« spravilo toliko v red,  da je vsaj za silo   funkcioniralo.   A vkljub morajo plačevati   abonenti   v 1 Ijani   iste   visoke   pristojbine, kak^ drugod,   kjer   telefon   vedno redno funkcionira. To je naravnost škandalozno !  A tudi v bodoče,  kakor M kaže, ne bo nič bolje. Vse telefonsko omrežje je docela razorano, a vender se niti ne misli na to, da bi se našlo radikalno sredstvo,  ki  bi  enkrat e* vselej odpravilo  vse one kalamitete, ki delajo pri nas  telefon naravno^ neporabljiv.     Ali    res   ni nobene odpomoči? Naj se zraČunijo vsi stroški, ki so jih  povzročila dosedanja popravila telefonskega omrežja, ali n« znašajo že dosedaj več, kakor ako bi se bil za  telefon  položil podzemski kabelj? V Gradcu,   v Celovcu in p° drugih mestih   so   že zdavna položili za brzojavne in telefonske žice kabel} samo v Ljubljani se tega ne stori menda radi tega ne, ker je Ljublja0* slovensko mesto. Tu se vežejo in v«* žejo pretrgane žice, celo take, ki J"1 radi   njihove  dolžine   pretrga vsak sneg, da, vsaka večja slana kakor n* primer na Dvorskem trgu in v Zveedi,
■V Dalje ¥ prilogi. "VI
ML
3P
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" bi 107, dne U. maja 1907.
samo za to, da se prihrani par metrov Žic in par izolatorjev- Potem se pa poštna nprava izgovarja na elementarne nezgode. Tem „elementarnim nezgodama se najlažje odpomore s tem. da se položi podzemski kabelj. V to pa je najugodnejša prilika sedaj, ko l*ži pretežna večina telefonskih žic strganih na tleh. Sto [napravo bi poštna uprava koristila samo sebi in bi obenem ustregla tudi upravičeni želji plačujočega občinstva. S Trstom, Gradcem in Dunajem se lahko sedaj govori Mamo na glavnem poštnem uradu. Telefonske celice so povsodi po drugih mestih v pritličju, samo v Ljubljani je telefonska celica v II. nadstropju, a še tam se ji težko najde, ker ni v vsem poslopju nobenih orientacijskih napisov. In če se človeku vkljub temu posreči najti to skrito celico, se mora navadno čakati celo večnost, da se pride na vrsto, ker je med Trstom in Dunajem samo ena žica in je vsled tega skoro vedno zasedena. Dasi je bilo novo poštno poslopje zgrajeno šele pred 10 leti, vendar je že sedaj premajhno. V oddelku, kjer se dajejo na pošto paketi, se gnetejo ljudje in morajo včasih po pol ure in dlje čakati, zlasti ako baš prinesejo uslužbenci večjih tukajšnjih tvrdk na pošto na-namenjene pošiljatve. Po drugih mestih so posebni oddelki za trgovske tvrdke, zakaj bi se tega ne uvedlo tudi pri nas v Ljubljani?
Toda na tukajšnji pošti ne primanjkuje samo prostora, marveč tudi osobja. V ulicah, ki so oddaljene od poštnega poslopja samo 8 do 10 minut, se pisma dostavljajo šele okoli poludesetih, dasi odidejo s pošte že ob osmih, a to samo radi tega, ker je vsakemu pismonoši odkazanih preveč ulic Kdaj pa dobi občinstvo pisma na mestni periferiji, o tem ni treba niti govoriti! In da 3 do 4 raz-našalci brzojavk ne morejo tako hitro dostaviti depeš za vse mesto, kakor bi bilo želeti, zlasti ob slabem vremenu, ko se ni mogoče voziti na kolesih, je pač evidentno. Kako se skrbi za pospešitev poštnega prometa, ilustrujejo tudi pisemske skrinjice mesta, iz katerih jemljejo pisma -trikrat na dan. Iz teh skrinjic se dvigajo pisma zadnjič ob sedmih zvečer, da torej rabijo za dostavo na Dunaj najmanj 36 ur, za Ljubljano samo po 15 do 16 ur. V Lescah, Podnartu itd. se jemljejo pisma iz skrinjic na dan
5 do bkrat, v Ljubljani pa 3krat. Kaj nam koristijo direktne zveze na brzovlakih Trst-Dunaj, ako se pisma tako težko pošiljajo iz Ljubljane! Tudi temu je krivo samo pomanjkanje osobja in napačen sistem štede-nja. Pri tem ima škodo samo občinstvo, poštna uprava pa si prihranjuje denar, ker že dovoljenih mest ne zasede z uradniki,  odnosno uslužbenci.
Pošto z brzojavom in telefonom potrebuje vsakdo. Sistem štedenja in :z tega izvirajoče nedostajanje osobja in uradnih prostorov, vse to je krivo, da je pri nas telefon vsako leto več tednov, da celo mesece neporabljiv, da se pisma kasno odpošiljajo in dostavljajo, da morajo telefonistinje upravljati službo pri '2, 3 ?da, celo pri
6 aparatih. doČim je v Gradcu, Celovcu itd. pri vsakem aparatu po ena oseba itd. Ali se je potem čuditi, ako v Ljubljani poštni promet ni takšen, kakršen bi moral biti ?
Naj se v Ljubljani vsaj toliko skrbi za poštni promet, kakor v Celovcu in v Gradcu, če bi bilo v to ^vrho tudi potreba znatno pomnožiti poštno osobje.
Nedostatnost tukajšnega poštnega poslopja se je že komisijonalno dognala in vlada je obljubila, da bo letos ta nedostatek odpravila. Toda dosedaj je ostalo še vse tiho in kakor se kaže, se namerava tudi tu pomagati na način, ki mu pravi Nemec r fort wur s tein u.
Pod takšnimi pogoji se ni čuditi, ako se vedno bolj množe pritožbe proti neznosnim razmeram pri naši pošti. Razume se, da tem razmeram ni krivo niti tukajšnje poštno vodstvo niti uradni-8tvo, ki samo največ trpi pod temi kalamitetami, marveč centralna sprava.
Če človek prebira slovenske liste, ^idi, da so pritožbe na tržaško poštno
ravnateljstvo na dnevnem redu, a te pritožbe so večinoma brezuspešne. Kje tiči vzrok ? Vzrok tiči v tem, da so pri ravnateljstvu upravni uradniki naši najzagrizenejši nasprotniki. Pri ravnateljstvu ni niti enega slovenskega uradnika, sami iredentisti in Nemci.
Tako se izvaja ravnopravnost v okolišu poštnega ravnateljstva, kjer je 4 6 prebivalstva Slovencev!
Narodno napredna stranka si je stavila v svoj program nalogo, delati na to, da se ustanovi v Ljubljani poštno ravnateljstvo za slovenske pokrajine. Mnogo Ljubljanice bo še steklo v Savo, predno bo mogoče to doseči. Le če se iz vojuje enkrat narodna samouprava, bo nam tudi možno si priboriti poštno ravnateljstvo v Ljubljani. Dotlej bo treba delovati na to, da se nastavi v tržaški in gra-ški direkciji čim največ slovenskih uradnikov. Pričakujemo, da bo v tem oziru storil svojo dolžnost ljubljanski posl. g. župan Ivan Hribar, kije znan kot energičen in neizprosen mož, kadar je treba zastopati ali braniti koristi Ljubljane bodisi na zgoraj ali na spodaj.
Glasovi z Jesenic.
Volilci! 14. maja glasujte za narodno-naprednega kandidata! Vsak naj napiše na belo glasovnico: Ivan Čop, posestnik V Mostah I Opozarjamo, da malenkostna napaka lahko zadostuje, da je glasovnica neveljavna. Kdor ne prinese seboj volilne izkaznice ali legitimacije, ne bo pripuščen k volitvi. Volitev se prične ob 10. uri dopoldne ter konča ob 1. uri popoldne. Volitev je popolnoma tajna in volilcu se ni bati, da ga duhovščina pri prvi priložnosti radi glasovanja nahruli.
Volilni shod narodno-na-prednih volilcev, ki se je vršil v nedeljo 5. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni g. Schr eya, je prav dobro uspel. Shodu je predsedoval g. dr. Vilfan. Kandidatura gosp. Ivana ^opa je bila soglasno sprejeta. „Siovenec" je prav grdo napadel posestnika g. Jožefa Vovka ter se sploh norčuje iz kmetov. Mi pa pravimo : čast takemu kmetu, ki zna samostojno misliti in si tudi upa te svoje misli javno zastopati. Koliko takih kmetov premore klerikalna stranka na Jesenicah? Pokažite jih! Vaše ljudstvo tvorijo gostilničar g. P. Rozman, tov. mojster Vilman, rodbina Krivec, potem pa ste pri kraju! Bodite torej kar lepo tiho in ne smešite se pred vsem svetom\t
Dopisnika „Naroda" iščejo po „Slovencu" vsako soboto. Presneto so neumni, če mislijo, da ga morebiti s tem splazijo. Še bodo culi marsikatero gorko, in uverjeni naj bodo, da se pri nas ne bo več v kalnem ribarilo. Radi verjamemo, da se toži dopisniku „Slovenca" po tistih časih, ko je bil „Sloveneca še edini list, ki so ga ljudje čitali na Jesenicah. Danes imamo mi toliko močno orožje, da se lahko uspešno branimo!
Izobrazbe manjka dopisniku „Slov. Naroda" po mnenju znanega modrijana iz župnišČa, ki se je menda z veliko žlico najedel učenosti iz „Katoliškega Obzornika" ali kakor se v najnovejšem času imenuje „0as". Temu modrijanu namreč ne gre v glavo, da se ne bojuješ proti Bogu, če se boriš proti verski blaznosti ia vplivu duhovščine na javno življenje. Nekdo lahko v vseh točkah zame-tuje običajna veroizpovedovanja a še kljub temu pri poznava božanstvo kot vir vsega življenja. In kdo bi se ne boril proti takemu poneumnje-vanju, kakor se je vršilo ravno za časa jeseniškega misijona!?
Na nesramen napad nekega Ivana Krivca v „Slovencu" z dne 8. maja t. 1. nimam posebnega omenjati. Z družino Krivec sem imel že toliko opraviti, da me ne veseli posebno ukvarjati se s tem proslulim imenom. Možu ne bom odgovarjal, ker vem, da je prvič le slejo orodje izvestnih ljudi, drugič pa, da je vsled svoje domišljavosti duševno že tako ohromel, da je izgubil še tisti neznatni del razsodnosti, ki mu jo je prisodila narava poleg velike množine zabitosti Kako stališče sem zavzemal vnasprotstvu z lastno stranko glede socijalnega odseka in napram delavstvu, ve najbolje župnik g. Zabuk©vec in ves občinski odbor. Fran Fabinc.
Pozor!
Ker je v Ljubljani pet volilcev z imenom Ivan Hribar, naj vsak volilec zapiše na glasovnico:
Ivan Hribar, župan UabUanskl.
Gospodom volilcem!
Volilni boj proti meni vodi klerikalna stranka tako ostudno in surovo, da je za ta boj težko najti primere v volilnem zgodo-pisju ne samo pri nas, temveč v volilnih bojih v obče. Stranka, katera ima vedno polna usta verske gorečnosti in krščanskega nazi-ranja, gazi temeljni nauk krščanstva ter z lažmi, obrekovanjem in podlim natolcevanjem in izkrivljanjem dejstev skuša doseči avoj smoter, katerega bi v odkritem boju, poslužujoč se poštenih in omikanih ljudi dostojnih sredstev, nikakor ne mogla doseči.
Videčega to brezprinierno podivjanost, proračun jeno na najnižje človeške instinkte, tolaži me le zavest, da ste Vi gospodje volilci ljubljanski razsodni možje, ki dobro veste, da surovosti, klevete in zabavljice r iso argumenti, temveč, da se z njimi najhuje obso jajo oni, ki jih jemljo na jezik ali spuščajo izpod peresa.
Od mene, gospodje volilci, zatorej ne pričakujte, da bi sledil svojim osobnim in političnim nasprotnikom na to polje. Prvim zato ne, ker me uči kršćanska vera — katere pa ne nosim na jeziku, temveč v srcu — da je najlepši čin Človeškega samozatajevanja odpuščati in dobro storiti onim, ki nas sovražijo; drugim pa zato ne, ker sem vedno rad pripravljen v skupno narodno delo podati svojo desuico najljutejšemu političnemu nasprotniku.
Dne 14. t. m. pa Vi gospodje voMei izrecite sodbo, katero stališče je praviluejše in dostojnejše: moje ali klerikalnih mojih protivnikov
V Ljubljani, 11. maja 1907.
Ivan Hribar.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. maja.
— Velik shod narodnonapred-nih volilcev priredi, kakor smo že poročali, „Slovensko društvo" jutri v nedeljo 12. t. m. ob desetih dopoldne v veliki dvorani „M e s t-nega doma" in pod milim nebom na Cesarja Jožefa trgu. Na tem shodu se bo razpravljalo zgolj o ljubljanski državnozborski volitvi in nastopili bodo razni govorniki. Na-rodnonapredni volilci, somišljeniki, to bo zadnji naš veliki shod pred volitvi j o, ki naj pokaže, da je bela naša Ljubljana slej ko prej narodna in napredna in da so vsi poskusi združenih črnih in rdečih internacionalcev, dobiti v svoje roke to mogočno trdnjavo slovenske narodne in napredne misli, zaman. Volilci, kakor je vaša narodna in strankarska dolžnost, da se od prvega do zadnjega udeležite v torek in oddaste svoj glas naprednemu kandidatu, tako ste tudi dolžni, da se jutri v polnem številu udeležite shoda v „M e s t-nem domu" in na Cesarja Jožefa trgu! Nihče, ki je pristaš narodnonapredne stranke, ne sme manjkati na jutrišnjem shodu, zakaj že jutri naj nastopi ona narodnona-predna armada, ki bo v torek zmagovito stopala na volišče za župana Ivana Hribarja. Somišljeniki, zavedajte so svoje dolžnosti in prihitite polnoštevilno na shod!
— Nečuvena predrznost. Od
povsem verodostojne strani se nam zatrjuje, da je dr. Šusteršič obdeloval vlado, naj vpliva pri c. kr. uradnikih v Ljubljani, da ne volijo župana Hribarja, sioer pa kateregakoli drugega kandidata. To je nezaslišana predrznost, to je rop volilne svobode, poskusen od dr. Žlindre, ki se sicer kar cedi ljubezni za volilno svobodo. Naši uradniki pa sedaj vidijo, kakšne vrste ljudje so klerikalci. Preverjeni smo, da se ne vdado terorizmu in da ohranijo svoje prepričanje. Volitve so tajne. Ne moremo vedeti,
v (oliko je vlada pripravljena, vleči klerikalni voziček. Na vsak način pa je treba čuječnosti.  So znamenja,
ki kažejo, da je vlada voljna skrivaj iti na roko roparjem volilne pravice. Kaj jestrašil Pietreich po Ljubljani? Sodišč ni revidiral, to vemo. Svarimo vlado pred vsakim pritiskom! Skrbeli bomo, da brez pardona pride na dan vsak terorizem. Skrbeli bomo, da bode obveščeno državno pravdništvo takoj o vsakem slučaju, če bi kak pregoreč predpostavljenec hotel vplivati na svoje uradništvo.
— Volilci, katerim še niso dostavljene glasovnice in dokaz-niče, ker so bili odsotni ali iz katergakoli drugega vzroka, se opozarjajo, da se morajo, ako hočejo iste dvigniti pri mestnem magistratu, izkazati z dokazili, kateri dokazujejo njegovo identiteto, da se tako volilci izognejo nepotrebnim potom.
— Klerikalni kandidat za Ljubljano Janez Kregar, za čigar sposobnost priča dejstvo, da ima specijalnoga kuratorja v osebi Njega Ožlindranosti, se je navadil z drznim čelom po zapljuvanih shodih pripovedovati, da ima zaslug za organizacijo obrtništva ljubljanskega. Taka predrznost je mogoča le pri skrajnih praznoglavcih. Janez Kregar, ki živi le od cerkvenega dela, ni stori! za organizacijo obrtnikov ničesar, če ne imenuje zaslug za organizacijo tega, da se je pri vsaki priliki norčeval po gostilnah iz poštenih, resnično delavnih obrtnikov. Ta škofov kandidat ni imel nikdar obstanka v delavnici. Malo delati, pa dobro živeti, to je njegova deviza. Zato se je od prvega početka vrgel na „cerkveno rokodelstvo", prilizoval se višjim duhovniškim slojem, nosil perfidne notice v „Slovenca" in zalagal „Slo-venČev" črni leksikon s podatki.Tako si je pridobil zaslombo ljubljanskih klerikalnih prvakov. Odslej mu je v delavnici letelo cerkveno delo iz dežele skupaj. Sam seveda v takih ugodnih razmerah ni mislil vec na delo v svojem rokodelstva, to je prepustil slabo plačanim pomočnikom in ubogim vajencem tem laže, ker morajo biti „prečastiti naročniki na deželi zadovoljni tudi z najslabšim delom". Gorje fajmoštru ali kuratu iz hribov, ki bi zarohnel zaradi slabega dela. Kuschen und weiter fretten! Plačati pa caprej! Pomočniki in vajenci se pehajo za Kregarja, on pa cene diktira cerkvam, kakor pač denarja rabi, ali z delavci ne deli, marveč jim daje plačilo, ki nikakor ne odgovarja bogatemu zaslužku. Tako ima mož čas, da se po oštarijah preklada in dela klerikalno politiko. Svojo sposobnost za organizacijo je hotel pred leti pokazati pri bolniški blagajni, ali zaradi šlamparij in klasične lenobe so ga „uni sono" postavili na zrak. Vsled popolne nesposobnosti in krutega postopanja napram bolnim delavcem so gavsestranke složno ekspedirale. Ali ta mandat ga še ni „izcajtal." Na nekako čuden način, ki še danes ni pojasnjen, se je zrinil za načelnika obrtne zveze. Za to mesto je treba nesebičnega, požrtvovalnega, kot čebelice pridnega moža, ki se mora spoznati v obrtnih stvareh ter imeti Čut in srce za rokodelske potrebe. Vsega tega seveda Kregar nima, ima pa lenobe in komod-nosti za deset ogljarskih košev. Zato je ta klerikalni organizator v nekoliko tednih imel vse obrtnike zoper sebe, in čudno ni, kajti mož je prebračal kozolce, kazal gorostasno nevednost in razvijal lenobo, da je ne premore Turek najčistejše pasme. Ta vzorni načelnik je odletel po nekaj mesecih, njegovi Čestilci pa so mu priredili odhodnico s spremlje-vanjem štirlet in škornjev. In mož s tako obrcano preteklostjo se upa govoriti, da se poteguje za obrtnike in da ima zasluge za organizacijo? Pri takozvani „Obrambni zvezi" si je od g. Weibla in Pusta izfehtal zadnje odborniško mesto. Gospoda sta ga zaradi silne nadležnosti uslišala, ali zato morata poslušati očitke na vseh oglih. Pomagata si s tem, da slovesno zatrjujeta, da izbacnejo Janeza
Kregarja pri prvih volitvah. Sram jih je pred tem klerikalcem, zato ga taje pred svetom. Toda muh in brencljev se je res teško ubraniti. Tak je Janez Kregar v pravi luči! In sramota bi bila za vsakega ljubljanskega obrtnika in delavca, če odda svoj glts za takega kandidata.
— Hribar — kapitalist ? Rdeči Prapor je postal otročji. V sredo je priobčil dolgovezen članek pod zaglav-jem »Hribar — kapitalist«, v katerem dokazuje, da noben zaveden delavec ne sme voliti moža, ki si je s skoro 401etnim neumornim in vztrajnim delom pridobil toliko, da mu na stare dni ne bo treba beračiti! Po najnovejšem socialističnem receptu je torej tudi to že neodpustljiv greh. To je v resnici že preneumno. Kdo naj potem tem ljudem še veruje, da se resno potegujejo — za starostno pre-skrbljenje delavstva?! Po naši pameti mora ravno delavec visoko spoštovati moža, ki si je zgolj s poštenim delom svojih rok in svoje glave pridobil toliko, da na stare dni nikomur ne bo v nadlego. Ta mož bo gotovo pravi zastopnik in navdušen zagovornik delavskih pravic in zato bo vsak delavec, ki misli z lastno glavo, z mirno vestjo oddal svoj glas županu Ivanu Hribarju.
„BdeĆl prapor11 je pričel delati konkurenco »Slovencu«. Kar se tiče namreč frivolnega obrekovanja! V včerajšnji številki namiguje, da je bržčas župan Hribar sam naročil tisto nepotrebno demonstracijo pred Šusteršičem in škofom... Če tako nesramnost zapiše kak Lampe ali izpregovori kak Šusteršič, se temu ne čudimo. Od Etbina Kristana pa smo pričakovali, odkrito povedano, več — spodobnosti. On dobro ve, da take poulične demonstracije nikogar ne bole tako, kakor ravno župana Hribarja, kar je dokazal tudi to pot z javnim oklicem mestnega magistrata. Zategadelj moramo ožigosati povedano namigavanje »Rdečega praporja« kot izredno podlo natolcevanje, priučeno očividno na Šuster-šičevih shodih v »Unionu«. Če ni taka pisava že neposredna posledica kleri-kalno-socijalistične koalicije za slučaj ožje volitve?
— Iz kroga trgovskih s o trud -
nikOV se nam piše: V »Slovencu« se je te dni nam trgovskim sotrudnikom ljubljanskim dajalo nauke, kako naj volimo pri državnozborski volitvi. Popir je potrpežljiv in vsakemu je dovoljeno, da se blamira. Avtor teh za Ivana Kregarja zveličavnih vrstic si je prav gotovo sam na jasnem, koliko vplivajo na nas pisarije, ki se od časa do časa v zadnjih dveh letih ponavljajo v »Slovencu«. Oslove dlake ni teško spoznati. Mi smo zavedni dovolj, da si napravimo sami sodbo o kandidatih. Mož za možem bodemo volili Ivana Hribarja. Prvič, ker ga osebno čislamo in mu popolnoma zaupamo drugič, ker smo zvesti in prepričani naprednjaki, kot taki pa ne bomo volili nikdar klerikalca, pa če bi bil iosebno tudi vsestransko sposoben, kar Janezku Kregarju niti najhujši sovražnik očitati ne more. Klerikalca voliti ne moremo nikdar, saj to ve pr, nas vsakdo, da so se klerikalci pod praporom Iv. Šusteršiča, Kreka in Škofa vrgli z vso silo na slovenske trgove e, hoteč jih s konsumi uničiti. Mi naj volimo kandidata stranke, ki si je stavila za smoter, ubiti trgovino, ki nam daje zaslužek kot sotrudnikom in je za veliko večino nas vseh cilj, za katerim stremimo. Ali naj samim sebi kopljemo grob ? V tem pogledu smo si na jasnem. Kar pa moramo zavračati je to, da se upa v našem imenu govoriti v »Slov.« oni »čedni in nesebični kolega«, katerega smo soglasno obsodili, ko smo ga nedavno vrgli iz svoje stanovske organizacije ter ga izključili iz svojega društva. Take zelene trgovske sotrud-nike prepuščamo »Slovencu« in klerikalnim kandidatom ter jih zagotavljamo, da ti »zaznamenovanci« za denar store še kaj drugega, kakor mažejo notice za »Slovenca«. Posebno za informacije so vrlo dobril
— Na adreso našega c. kr. poštnega vodstva v Ljubljani. Kakor je znano, so bili c. kr. poštni nslužbenci povodom izboljšanja plač c. kr. držav, uradnikom od tega izboljšanja povsem izključeni. Po Čigavi zaslugi, to vedo
poštni uslužbenci dobro. Treba je bilo „revnim" fajmoštrom pomagati k še večjim dohodkom, kakor jih imajo in zato je zmanjkalo za c.  kr. poštne uslužbenoe potrebnega „ drobiža" pri državnih dohodkih. Za kanone in duhovske plače vse, le nič in zopet nič pa za nižje c, kr. državne uslužbenoe, kateri so poleg delavcev gotovo največji trpini,  posebno  oni pri pošti. Do skrajnosti naporna služba pa uprav beraška plača, to je usoda c kr. poštnih uslužbencev. Dr. Šusteršič in njegovi kimavi poslanci „lepega"  kluba naj bodo prepričani da jim poštni uslužbenci ne pozabijo nikdar, da so pomagali potisniti te trpine v kot samo da so mogli spraviti pod streho 9 milijonov za duhovske plače. Toda za sedaj naj bo, kakor je. C. kr. poštnim uslužbencem se da vsaj nekaj olehČati njih naporna služba in te vrstice imajo namen podati nekaj nasvetov c. kr. poštnemu vodstvu v Ljubljani. Pred vsem   gre za nedeljski   počitek, ki je sicer postavno vpeljan za vse kategorije,  le  c. kr.  poštni uslužbenci tvorijo nekako izjemo, kajti na poštah je vpeljan le delen nedeljski počitek. Posebno   imam   v   mislih  tu   c. kr. pismonoše. Ob nedeljah naj bi se dostavljal le za res nujne stvari, to so ekspresna  pisma in brzojavi.  — To pa iz sledečega razloga. Kar je trgovcev, obrtnikov in javnih zavodov z večjim prometom, imajo svoje poštne predale, kjer lehko vzamejo dospele pošiljat ve. Zasebniki pa imajo le v redkih slučajih interes na dostavi in če je stvar res nujna, jo dotični dobi telegrafičnim ali pa ekspresnim potom. Poleg tega so ob nedeljah uradi in večina trgovin zaprti, torej je vsaka dostava   iluzorna  in   le  v nadlogo občinstvu, ki ima tudi rado  ob nedeljah mir. Veliko breme za pismonoše je tudi dostava takozvane večerne pošte.  Ko se je svoj   čas ta dostava vpeljala, je trgovstvo mislilo, da bode res v prospeh trgovine. Temu pa ni tako. Večerna pošta pride ob 6. uri zvečer v Ljubljano. Da se ta poŠta razdeli med pismonoše, to traja navadno  do  1 ,7 ure.   Dostavi se v ugodnem slučaju  med     ,  na 7 uro do 7. ure. Kako naj trgovec efektuira naroČilo, došlo s to pošto, ko pa se blagovna pošta zapre ob 7. uri. Odložiti mora naročilo do drugega jutra ter je pač vse eno, ako se mu dostavi večerna pošta  z jutranjo  vred. Pisarne odvetnikov,  notarjev in drugih javnih uradov pa so ob 8. uri zaprte! Dostava je torej, če že ne nemogoča, pa vsaj jako otežkočena. Iz tega je raz vidno,  da je dostava večerne pošte brez koristi in le v nepotrebno obremenitev poštnih uslužbencev. Končno pa imam še en nasvet, kateri bi bil, ako se da oživotvoriti, velikanska razbremenitev c. kr. pismonoš. Mogoče, da se je stvar v poštnih krogih že razmotrivala,   a  ni   meni znano. V mislih imam dostavo pisemskih po-šiljatev na zasebnike  v  njih stanovanje. V Ljubljani imamo v cen trum u iz večine 2 in 3 nadstropne  hiše, v predmestjih pa  do   malega dvonadstropne. Hoja po stopnicah, dostikrat pravih kurjih gredah, pa je po petkrat na dan in to dan za dnevom v največji naglici po raznih hišah peklenska muka za vsakega dostavljalca in ni Čuda, da pismonoše in dostav-ljalci v nekaj letih takorekoč ohrome. Ali bi se ne dal v tem oziru vpeljati švicarski sistem? Kakor znano, imajo tam v vseh večjih mestih stranke v hiši  svoje pisemske predale v veži spodaj s popolno označbo stanovalcev dotičnega stanovanja. V take predale se vtaknejo navadna pisma, dopisnice časopise  i.   t.   d.   Taka   naprava bi imela vsestransko korist. Pismonošem in raznašalcem sploh se prihrani ogromen trud, doseže se hitrejša dostava pisemske poŠte in časopisov in — občinstvo je obvarovano dostikrat brez-potrebne nadlege. Po mojem skromnem mnenju  bi bila  taka naprava v vsestransko izredno korist in kaj lahko izvedljiva. Za c. kr. pismonoše in raz-našalce pa velika korist,  ker bi se izvežbani  pismonoši daljšo   dobo — kakor sedaj — lahko uporabili za ta sicer tako  izredno  trudapolni posel. Naš sedanji c. kr. poštni vodja, gospod  Leban,  je vnet pospeševatelj pametne razdelitve  poštnega poslovanja, naj nekoliko premišljuje o tem
in prepričal se bode, da se da z dobro voljo doseči točni, zadovoljivi poštni promet in — ohranitev tako dragocenega materijala, kakor je človek.
K—r.
— Klerikalni kandidat ftuster-fticev Janez Kregar je po zatrdilu
njegovih najboljših sokrokarjev popolnoma neizobražen in nesposoben za vsako delo. Možiček prežvekuje, kar mu njegovi hudomušni prijatelji in pristaši v usta stlačijo. Ker za resno delo ni, slepi svoje nižje sloje višje zabitosti pri vsaki priliki z raznimi nemogočimi trditvami. Obljube pa dela take, kot gališki agentje. Ponaša se rad tudi s svojim delom v obrtni zbornici, in vendar vsi vedo, da se brani vsakega resnega dela. V javno sejo prinese od časa do Časa kak pri Križu pri golašu pisan predlog. Vedoč, da so vsi ti predlogi samo „za vodo delat", si niti truda ne da, da bi bral predlog in ga malo podprl; tiho in sramežljivo stisne predlog na mizo in prosi, da se ga da odseku. Vse to je opravljeno v par sekundah. Za „ljudstvo" pa priredi posebno popularno izdajo. V „Slovnncu" ta delavni zbornični svetovalec potem priobči naravnost nesramno poročilo, ki naj nareja utis, da je edini Janez Kregar govoril in reševal obrtnijo kranjsko celo sejo, vsi drugi pa da so molče občudovali tega čednega predlagatelja. V sredo je v „Slovencu" na prvem mesta naznanil strmečim backom, da je prinesel v zbornično sejo imeniten predlog. Pozabil je pa dostaviti, da mu je pri tem predlogu le za slepilo nezavednih obrtnikov ter za kovinaste knofe pri službenih oblekah eraričnih uslužbencev. Te kovinaste knofe bi mož rad delal v svoji veliki, tovarniško urejeni delavnici, katero si je postavil na Poljanah z denarjem, ki so mu ga prislužili z bogato plačanimi cerkvenimi deli slabo plačani delavci, ter s kreditom, ki sta mu ga škof in Šusteršič pridobila
— nNa pomoč!" V teh resnih Časih trdega volilnega boja se včasih kaj zgodi, kar mora obujati splošno veselost, morda tudi sočutno pomilovanje. Zamazanemu Kregarju, ki se je spočetka svoje kandidature, dokler se mu ni pamet še popolnoma skrav-žljala, sam smatral zgolj za volilnega pajaca doktor Žlindre, so počasi vedne in neprestane froclarije njegovih prijateljev v škofovem oficijalnem glasilu zmešale še tisto troho naturne pameti. Večno žejnemu možiČku, ki mu rokodelstvo že od daleč smrdi, je stopilo v glavo in pasarski nečimur-nosti se je zahotelo po mandatu. Kaj obrtni interesi, kaj srednji stan, dobro jesti in piti, pa nič delati, ter zabavice, to so konoplje za Kregarja. Na Dunaju, da je toliko prijetnih zabav vseh vrst, mu pripovedujejo dobri prijatelji, in mesto da je tak" veliko, da se prav gotovo domov nič ne zve. •V takih razmerah je neobhodno potreba, da pride na Dunaj mož iz pa-sarskih slojev. In Kregar je začel zopet in zopet z vso natančnostjo računati po volilnih imenikih. Ali račun mu ni Šel skupaj, do 500 se še pride, potem pa kar ne gre naprej. Prokleta aritmetika! In zraven mu še rSlove-nec" z obrekljivimi, gnus obujajo-čimi noticami odganja celo dobre vernike. Ali mož je znajdliv! Spomnil se je Njega Vsegamogočnosti viteza Žlindre, ki vsak dan tuli, da vse premore in vse doseže. Ta mora pomagati novi ideji brihtne Kregarjeve glavice do utelešenja. Zakaj je v Ljubljani skoro 2000 vojakov izvrstno discipliniranih? Zakaj naj dobro ljudstvo vzdržuje to veliko posadko, če je ni v mirnih Časih porabiti mogoče v dober namen? Stopi torej kandidat Kregar do Njega Vsegamogočnosti, razloži mu svojo idejo ter ga prosi, da takoj stopi v dotiko z vojnim ministrom in izposluje pri njem, da zaukaže, naj saj 1500 vojakov ljubljanske posadke od korporala navzdol dne 14. maja voli „geschlossen" sa „ljudskoga" kandidata Ivana Kregarja, po sili razmer pasarja v Ljubljani. Dr. Žlindra je imel nekoliko pomislekov, ali spomnivši se svojih zaslug za pomnožitev kanonov in nabavo novih pušk, je vendar obljubil posredovati. Pravijo, da je vojni minister obljubil, da bode vse storil, kar
mu je v danih razmerah mogoče! Pomisleke, da bi socijalisti dvignili kraval in halo, je razpršil Žlindra z obljubo, da bodo pri prihodnjih volitvah za občinski svet glasovali le-menatarji za Kristanove kandidate. — Ljubljanskim obrtnikom v
preudarek Poročali smo svoječasno, da je „katoliško tiskovno društvo" oddalo vsa stavbena in druga rokodelska dela pri novih stavbah, katere se bodo gradile"poleg sedanje „Kato-liške tiskarne" tvrdki Gr. Tonnies — vsi drugi obrtniki, oziroma rokodelci ljubljanski, bodisi klerikalnega, soci-jalnodemokratičnega ali pa liberalnega mišljenja so bili odpravljeni s pretvezo, da se je delo oddalo cenejšemu ponudniku, Čeprav so bili oni cenejši ponudniki. Danes se nam pa poroča iz zanesljivega vira, da je deloval na to, da je dobila ta stavbna dela tvrdka Tonnies, dični kandidat Kregar! In zakaj ? Kregarju zida hišo tudi tvrdka Tonnies. Kregar je deloval z vsemi silami na to, da je oddalo „katoliško tiskovno društvo" vsa dela tvrdki T«innies, da mu bo ta tvrdka pri njegovi stavbi popustila par stotakov, mogoče tudi tisočakov, seveda tiskovno društvo bo moralo pa poplačati ta popust. Zviti tiČek ta Kregar!
— Klerikalci zakleti sovražniki uradništva« Sedaj ob volitvi, ko klerikalci love kaline na svoje smrdeče limanice, se laskajo na vse strani in tudi napram uradnikom so sladki in polni obljub. S. L. S. je po svoji naravi najljutejša nasprotnica mestnim težnjam, in posebno urad-niŠtvu. Početje klerikalcev v Ljubljani je sedaj podobno konjskemu iztrebku, ki je slučajno zašel med pomaranče, ki so zdrknile branj evki v Ljubljanico, in je potem figa bahaje vpila: Glejte ljudje, kako znamo plavati me pomaranče! Tako tigo 'seveda le kakšen klerikalni bacek drži za pomarančo. Pred volitvami so pa klerikalci dejansko dajali duška svojemu sovraštvu do uradništva. Pribiti hočemo samo naslednje dejstvo v pouk onim uradnikom, ki morda še miže in verujejo figi, da je pomaranča. Konec zadnjega državno z borskega zasedanja, ko se je šlo za regulacijo uradniških plač, je ŠusterŠiČevlepi klub sklenil glasovati proti tozadevni vladni predlogi, in je poslal v dotični odsek „tigau-moža rimskega doktorja Načeta, ki se je potem sam okoli hvalil, da ni vedel proti predlogi drugega navajati, kakor imenoma denuncirati nekatere slovenske uradnike na Kranjskem. Eden teh uradnikov že uživa plod teh denuncijacij! Lepemu klubu se seveda ni posrečila njegova satanska, namera vendar imajo klerikalci sedaj med volitvami drzno čelo se laskati uradnikom, in blatiti poštene napredne poslance, Češ, da so oni zakrivili, če ni prišlo mesto Ljubljana v višji plačilni razred. Stranke v državnem zboru, ki so bile za regulacijo uradniških plač, so bile vesele, da so spravile vladno predlogo pod streho in so marsikatero željo zapostavile, da zakon sploh ni propadel. Bilo je za vladno predlogo glasovati, ali jo pa pokopati, kar bi klerikalci naj raj še videli. Mesto Ljubljana nima še 40.000 prebivalcev, zato po tem zakonu tukajšnje uradaištvo ni moglo priti v višji aktivitetni razred in tudi uradniki drugih mest, v katerih je še večja draginja, so ravno tako"pri-krajšani. Ali je morda naš bivši državni poslanec dr. Tavčar imel moč na tem kaj spremeniti?! Še minister dr. Marchet, ki ima kot tak več vpliva nego navaden poslanec ni mogel doseči za svoje volilno me*to Baden, kjer je draginja večja nego na Dunaju, za imenovano mesto pomaknenje v višji aktivitetni razred ter je 1. t. m. na svojem volilnem shodu v Badenu napram tozadevnim klerikalnim očitanjem sledeče povedal: Davno poprej, predno je kdo vedel, da se pripravlja nov uradniški zakon, sem jaz v ministrskem svetu, v kterem seje zakonska predloga sklenila, takoj zahteval, da se uvrsti med tista mesta, v katerih je uradniŠtvo postaviti v višji razred, kakor mu gre z ozirom na  Število  prebivalstva, tudi
mesto Baden. V tistem ministrskem svetu sem se jaz tedaj zavzel za želje uradništva, in upam, da verjamete mojim besedam. Zakon se je moral hitro završiti in zaradi tega je bilo nemogoče se ozirati na posebne razmere uradništva v raznih mestih. To je vzrok, zakaj ni bilo mogoče Baden pomakniki v višji razred. — Če minister sam za svoje volilno mesto ni mogel tega doseči, kako naj bi naš drž. poslanec dr. Tavčar to dosegel, zlasti ob nasprotovanju „lepe-ga" kluba proti celi vladni predlogi. Kdo ima srce za uradnika, napreduj aki ali klerikalci, ni težko iz tega posneti, zato bo v torek vsak pameten uradnik oddal svoj glas županu Ivanu Hribarju, ki je opetovano dokazal, da ima srce za uradnika, dočim kažejo klerikalci ljubezen do uradništva le pri agitaciji, prej ali slej mu pa ne privoščijo niti koščka boljšega kruha.
— Okrajna bolniška blagajna
V LJubljani, razglaša klerikalni kandidat Ivan Kregar v »Slovencu«, je za obrtnike, trgovce in za delavce brez pomena, zatorej se ni treba udeležiti volitev delegatov. Stric Kregar, čuden zastopnik obrtnikov in delavcev v državnem zboru bi bil, kdor ne pripisuje tem važnim zavodom nobenega pomena! Za Kregarja je pač edinega pomena sedaj državnozborska volitev, to mi obrtniki vemo. Iz bolniške blagajne so ga itak pognali pred leti. Za nas pa, ki moramo prispevati za bolniško blagajno teden za tednom od svojega teškega zaslužka, ni vse eno, kdo ima blagajno v rokah. Ni nam vse eno, ali plačamo na teden po pet ali osem kron. Ta razlika se pri nas pozna, ker moramo sami delati. Mi nimamo na kredit zidanih tovarniških delavnic in tudi nismo cerkveni liferanti. Moža ne moremo voliti, ki je proglasil z obrtniškim denarjem vzdrževane blagajne, za brezpomembne. Dol s Kre-garjem !
— Shod narodno naprednih volilcev IV. volilne skupine. Snoči
se je vršil v salonu in na vrtu restavracije pri Novem svetu shod na-rodnonaprednih volilcev IV. volilne skupine. Obiskalo ga je okoli 300 volilcev. Shodu je predsedoval predsednik okrajnega odbora g. Knez, kandidat Hribar je pa ob splošnem pritrjevanju in velikanskem navdušenju razvijal svoj program ter se dotikal zlasti potreb in teženj železničarjev, ki so v tem volilnem okraju mnogobrojno zastopani. Obrtnik g. Franchetti je bičal drznost klerikalne stranke, ki si upa postaviti v Ljubljani za kandidata obrtnika, ko ve, da ne bo zmagal, ter pozival navzoče, naj 14. maja vsi oddajo glasove županu Hribarju, v kar so volilci navdušeno pritrdili. Gospod Rupar je slikal v drastičnih potezah in živih barvah, kako so ga klerikalui poslanci vlekli za nos, kadar se je obrnil na kakega izmed njih. Gosp. dr. Novak je pa v toplih besedah priporočal kandidaturo Hribarjevo. Pri glasovanju je bil g. župan soglasno proglašen za kandidata, na kar je g. Knez zaključil shod s pozivom, naj 14 maja pride slehrni narodno napredni volilec na volišče in odda gias  strankinemu kandidatu.
— Klerikalen shod pri Dachsu je bil snoči ob 8. tako klavern, da bi bilo kmalu več govornikov nego poslušalcev. Na majhnem dvorišču, kamor gre le do 30 oseb, so čvekali med drugimi dr. Šusteršič, Kregar in neki Dopfer, ki mu je bil v želodcu zlasti g. Štricelj, ki ima neka dela, ki bi jih Dopfer rad. Shoda je bilo hitro konec, potem so pa krščanski socijalci popivali do polnoči. Ker se je nekaj naših somišljenikov nabralo na cesti nasproti Dachsovi gostilni, prišli so jih klerikalci psovat in ker so dobili krepke nazaj glede dostojnega obnašanja, so se zapodili v naprednjake, jih suvali in tepli, tako da je morala poseči vmes policija in orožništvo. Nekega naprednjaka so ti suroveži brez vsakega povoda pretepali in ko je pozval na pomoč oboroženo silo, so trdili, da mu ni nihče nič storil. Ker napadov ni bilo konca, pognala je krščanske sooijalce policija in orožništvo proti Sv. Jakobu, kjer so se potem razkropili.
— Klerikalno tolovajsko.
čni „Slovenec" se odlikuje po takiii izbranih lažeh in zavijanjih dejstev da se moramo naravnost čuditi te^ patentiranim mojstrom, koliko zm0. rejo, kadar se spravijo lagat. Klerj. kalci so nekaj naših pristašev, ki bili pri Kanjničanu, pretepali in jjrjl metali vrčke v glavo samo zato, k-: niso klerikalci, somišljeniki so jj^ prišli na pomoč, da jih rešijo klerj. kalne sirovosti in ko klerikalci rabi; nože in obkoljejo par naših, poten so pa naši ljudje tolovaji in ljubljan. ski župan „ravberhauptman". Mi ni. kakor nismo bili v ofenzivi, samo ? defenzivi. „Slovenčevo" pisanje ni ne le lažnjivo, ampak tudi smešno iQ otročje. Katoliški žurnalisti trde tak? bedarije, da se lahko kar primejj Omenimo naj le, da pravijo, da > demonstrantje metali kamenje v atol nico, a da niso zadeli nobeni^ oken, ker so previsoka. Taj* že predebela. Bi se bilo že dalo z^. deti, samo metati bi bilo treba. Ka; se tiče policije, poudarjamo, da ji planila na naše ljudi, ko bi pravza. prav morala na klerikalce. Policija ji bila z naprednjaki groba, dočim je > klerikalcih delala kar mogoče lepo Kolarju Anžiču je stražnik vzel sicer volovsko žilo, a aretiral ga ni, da>i bi bilo to za tega klerikalca najbolj primerno. Vse natolcevanje „Slovenčevo" je docela neosnovano in priznati mora Človek, da so tolovaji med tistimi, ki kriče, da so tolovaji nasprotniki. — Kakšne pojme ima „S1... venec" v resnici o tolovajskih napadih, dokazuje, kako piše o napadu ni naprednjake na Bevkah pri Vrh-niki, kjer so se morali h a prednjaki boriti za živ len je in smrt. da jih katoliška tolpa ni pobila. „S 1 o-venec" odobrava tisti napad. Komentar pač vsak odveč!
— Trgovce, ki ne trobijo t klerikalni rog, si je „Slovenec- posebno vzel na piko. Ako se eden ali drugi le količkaj zanima za volitev, takoj ga napade škofov list in mu očita vsa mogoča kažnjiva dejanja ter mu grozi, da ga ovadi državnem: pravdniku. To je prozoren klerika ni volilni manever, ki ima namen, go:>p trgovce, ki so skoro izključno v>i v naprednem taboru, vstrašiti. da ne bi delali za Hribarjevo kandidaturo Toda škofovo trobilo se korenito moti. ako misli, da se bodo zavedni naš; trgovci dali terorizirati!
— „Sl6venecM se v zadnjem Času z vso vnemo zaletava v občinskega svetnika Predovu a samo ral: tega, ker je vnet pristaš narodno-napredne stranke in ker se kot tali z vsemi silami zavzema za kandidaturo g. župana Hribarja. Očita in po:
I mu vse mogoče stvari, samo da g v osramotil in oblatil pred javnostj Razume  se samo ob sebi,  da je vs« to podlo zlagano in izmišljeno. Tako mu je n. pr. očital,  da je prire i paznikom v prisilni delavnici v volilu? svrhe posebno pojedino, dasi te pojedine nikdar ni bilo.   Ko je bil klerikalni shod pri  „MajaronČku" ra je škofov list pisal,  da so se Pred -vicevi hlapci v Predovićevein v n vozili po Vodmatu okrog in dem n-strirali  proti  Kregarju, dasi dol voz  ni   bil  Predovićev  in  se ni ni njem   vozil  niti   eden Predovičevih hlapcev.   Višek podlosti in nesramnosti pa je doseglo  škofovo trobilo s tem, da piše, da terorizuje gospod Predovic- svoje uslužbence s tem. ll jih sili voliti Hribarja. Resnicoljubni gospodje   okoli   „Slovenca" morete navesti le en slučaj takšnega terorizma O   terorizmu govorite  in  grozite 1 državnim pravdnikom,  sami ste p& najhujši teroristi in nasilniki. Todl g. Predovič je mož  takšnega kova da se ne boji niti takšnih teroristom in nasilnikov !
— Kako zna »Slovenec" lagati, dokazuje dejstvo, da pravi, đ» je bilo na klerikalnem shodu pri Kotniku na Opekarski cesti 7 0 0 volil' cev. V resnici je pa bilo le okoli 150 oseb, med temi polovico žensk ia otrok. Vse kar je prav!
— Varujte se vohunov. Zgodilo
se je v zadnjem Času že večkrat, da so privatni pogovori, ki so se ftfi* v kaki gostilni, prišli naslednji dan v — „Slovenca". Spodobni časopisi di-
3. a) Priloga ..Slovenskemu Naroda" St. 107, dne 11. maja 1907,
majo navade, da bi izkoriščali privatne pogovore gostilniške. No, „Slo-venecu pa ni bil nikdar spodoben list. Ker pa je brez dvoma, da imajo klerikalci po gostilnah razstavljene svoje vohune, zato opozarjamo na to občinstvo. Klerikalcu nikdar zaupati.
— Obvarujte se sramote, volilci cerkniškega, rogaškega, vrhniškega in idrijskega volilnega okraja, da bi vas zastopal v državni zbornici tak človek, kakor je Gostinčar, ki ga kandidira v vašem volilnem okraju klerikalna stranka. Zastavite vse svoje moči, da ne prodre ta kandidat, ki nima ne zmožnosti ne sposobnosti in tudi ne čistih rok. Hujše sramote in zaničevanja ni mogla storiti klerikalna stranka zavedni Notranjski, kakor s to kandidaturo. Kakor eden glas naj gre po celem volilnem okraju: ProČ z Gostinčarjem, proč s kandidatom, ki nima čiste preteklosti! Zavedni notranjski volilci stcrite svojo dolžnost in obvarujte zavedno Notranjsko grdega madeža, ki ji ga hoče zadati klerikalna stranka. Združite svoje glasove na moža — odličnjaka iz svoje srede, ki je vreden vašega popolnega zaupaoja, ki bo znal in mogel zastopati najbolje težnje vašoga volilnega okraja, na posestnika Ivana Grudna na Jeličnem vrhu. Oddajte le njemu svoje glasove ! Napnite vse moči, stopite odločno v boj za moža poštenjaka Grudna! S tem po-morete narodni, napredni in demokratični misli do zmage. Posvetite se somišljeniki napredne misli vsepovsod agitaciji za naprednega kandidata Ivana Grudna. Pokažimo svetu, da Notranjska je in ostane narodna in napredna in da smo zmožni odbiti grd napad na njo od klerikalne stranke. ProČ z ožlindranim Gostinčarjem! Živio Gruden!
— Idrijskim naprednim volilcem! Ker nam vsled preobilice dela ni bilo mogoče napraviti v Idriji volilnega shoda, obračamo se tem potom do idrijskih naprednjakov s pozivom, da ostanejo v tem važnem trenotku zvesti napredni ideji in kakor en mož oddajo svoj glas naprednemu kandidatu g. Ivanu Grudnu. Boj je ljut, ker se je reakcija zaklela ponižati in osramotiti naš volilni okraj pred vsem svetom. Zato pa, napredujaki, na krov do zadnjega moža! Kdor bode doma ostal ali pa držal roke na križ, se bode v doglednem času kesal, da je s svojo brezbrižnostjo in malomarnostjo pomagal do zmage možu s tako dvomljivo preteklostjo kakor jo ima Gostinčar. Po toči zvoniti bo prepozno ! Sedaj je čas, da se izognemo sramoti. Torej v boj proti GostinČarju za Grudna! — Volilni odbor.
— Gombaeeva kandidatura v krškem okraju. S krškega okraja se nam piše: Odkar so kmetje krškega okraja prostovoljno, iz lastnega prepričanja proglasili deželnega vinarskega komisarja gosp. Frančiška G o m b a č a državnozborskim kmetskim kandidatom, se je pričelo pri nas jako živahno volilno gibanje, do-Čirn se je poprej, t. j. do pretočene nedelje sploh govorilo, da se veČina kmetov - volilcev ne udeleži volitve, ker nimajo kandidata po svoji volji. Z Gombačevo kandidaturo so pa kmetje jako zadovoljni, ker poznajo njegovo dosedanje uspešno delovanje v prid kmetskega stanu, in njegovo mirno, nestrankarsko postopanje. Obžalujejo le, da se ni to poprej proglasilo, ker po sedanjem zanimanju sodeč, bi bil Gombač brez vsakega napora sijajno zmagal. Vkljub temu pa, da se Gombač nikjer kot kandidat ne predstavlja in da ne prireja nikakih volilnih shodov ter da celo ne dopušča nikakih vsiljivosti, raste navdušenje zanj od dne do dne in zato moramo tembolj pokazati kaj zmore prosta ljudska volja v našem okraju. Ta volitev bo ena najznačilnejših in najinteresantnejših, obenem pa tudi ena najznaČajnejših, kar smo ]ih dosedaj imeli. Vzpričo take kandidatske rezerviranosti naj bo Gombač uverjen, da ne zgubi pri nas na* dosedanjem ugledu ničesar in naj dobi kakršno si bodi Število glasov.
— Žitnik v Zagorju. Piše se nam i« Zagorja na Pivki: 2&. aprila smo imeli to veliko čast, da sta bi-
vala v naši sredi Žitnik in Stanovnik. Shod sta imela za Zagorce, a od katerih ni bilo desetih navzočih, pač pa so jih zgnali skupaj iz Rateževega brda in iz Palčja. Kar je Žitnik govoril, ni vredno poročati. S psovkami ^osli, norci) ni štedil, a kaj in „kafco" govori Stanovnik, to pa tudi vsak ve. Žitnik je govoril zelo zanikerno in jezno, seveda, ker ni imel uspeha, kakršnega je želel. Nekdo mu je pritrdil med govorom, češ: „res je,u a Žitnik se zadri nanj: „Seveda, zdaj praviš, da je res, a boš prišel v gostilno, boš pa drugače trdil." Kmeta je imenoval ovčarja, človek, ki ni zmožen sebe zastopati, sploh je pa kmeta dostikrat naravnost za norca imel. Zagorci si bodo to zapomnili! „Slovenec" pravi, da se v Zagorju dani. Da, začelo se je daniti zdaj Še v tistih glavah, ki so bile dosedaj na nejasnem in omahljive. Še celo naše ženske, ki so kakor povsod dvomljive, še celo te so stvar pregledale, tako da so sedaj one naša pomoč. Pred shodom je rekel Žitnik: Ženskih ne zraven, nočem, da bodo rekli, da govorim babam," ko je pa prišel na shod in videl tam same ženske pravi: „No, bomo pa vam kaj povedali, ker možkih ni!" „Sloveneo" piše, da so se nasprotniki še celo mirno vedli, da, to smo tudi hoteli in to je v korist naši stvari, s tem smo pokazali svojo omiko, vendar pa ni hotel „Slovenec" omeniti, Kako sirovo so se obnašali na shod prignani PalČani „iz kraljevstva Železuga." Ti strastni klerikalci so seveda takoj Žitnika ubogali, ki je rekel na shodu, da spije lahko vsak kmet na dan 1 liter žganja, in oni ubogljivi ljudje, ki nočejo, da bi bil shod brez uspeha, so šli, ter se ga pri Korenu tako pošteno napili, da so se popoldne domov grede po cesti valjali. Ne le to, napadli so enega „antižitnikovca" v omenjeni gostilni in ga razpraskali po obrazu. Stvar ima baje že sodnija v roki. In „Slo-venec" piše: nasprotniki so se mirno obnašali. Nesramnost! — Popoldne je odšel Žitnik v Knežak.
— ShOd V KueŽaku V četrtek dne 9. t. m. je priredila kmečka stranka volilni shod v Knežaku pri g. Cešniku. Dasi se je za shod zvedelo šele popoldne, se je vendar zbralo nad 70 samih domačih zavednih volilcev, med njimi dva klerikalna, dočim je bilo na Zitnikovem shodu, ki so agitirali zanj s prižnice, po hišah in vaseh, komaj 50 volilcev iz cele občine. G. Domi-celj, posestnik in trgovec iz Zagorja, je razložil pričujočim program kmečke stranke, ki §o ga volilci pazljivo poslušali in živahno odobravali. Poživljal je pričujoče, naj se krepko oprimejo svoje organizacije, kajti v združenju je moč. Njegov govor je bil sprejet z navdušenimi živio-klici. Nato je g. Česnik, nadučitelj in posestnik v Knežaku, ožigosal nedostojno obnašanje nasprotnikov, obsojal pogubno delovanje tistih, ki bi imeli oznanjati ljubezen, pa se-jejo sovraštvo in Še celo nedolžno mladino vlačijo v politično blato. Opozarjal je na nesramne laži, ki jih klerikalci razširjajo o našem kandidatu Jos. Deklevi, ki je mož-poštenjak od nog do glave, je sam posestnik in pozna vse težave, ki tarejo kmeta. »Kmet mora voliti le kmeta !« Urnebesni klici »živio Dekleva« so zagrmeli po teh besedah, in ti gromoviti glasovi so pričali, da tudi Knežak vstaja, da se tudi naši kmetje ne dajo več voditi za nos od tistih ljudi, ki za časa volitev kmetom vse obljubljajo, potem pa skrbijo samo zase in za svoje žepe. Shod je počastil s svojo navzočnostjo proti koncu tudi kneški kaplan Ore-hek, ki je bil videti ves poparjen in in se ni upal ziniti niti besedice. Pre-skrbcl pa si je na cesti trumo starih in mladih devic za stražo. Pri tej priložnosti se je lahko vsak prepričal, da Marijina družba v Knežaku ni ustanovljena, da bi častila Marijo, nego da z njo kaplan uganja svoje burke pri volitvah. Ali tako posnemate Marijo ? Ve posnemate judovsko ljudstvo, ki je — nahujskano od judovskih farjev — vpilo: »Križaj gal« Te ženske je kaplan prav dobro »izobrazil«. Med shodom so se držale Še mirno, ko pa je prišel njihov načelnik, so dobile pogum in so začele po shodu hrabio svirati kaplanovo koračnico. Kapelmaj-ster je bil seveda kaplan. Kakor hitro
pa se je kdo naših pokazal, so jo naglo pobrisale v varno zavetje Mihacove lope. Tam je bil zbran ves generalštab, namreč mežnar Milč, organist Jenko, Brumnov kovač in gospa Luzanja Manjkalo je samo še tajnika »Soparee«, ki mu menda več ne diši politično delovanje. Ta generalštab je sledeče sklenil: Brumnov kovač bo šel v kratkem zopet ričet jest, Luzanji se mora jezik nekoliko odrezati in Žlebarci je treba preskrbeti primeren počitek, ker se je pri pokrivačah preveč [upehala. To se zgodi v kratkem in še nekaj drugega, kar je pa Še tajnost. Ker smo bili dozdaj mirni in smo pustili nasprotnike vzlic njihovim izzivanjem na miru, so nas imenovali strahopetnike. Zdaj nas je pa potrpežljivost minila. Tega zabavljanja v cerkvi, po časnikih in shodih je dovolj. Kaplan Orehek, pomnite, da se ne damo strahovati ne od vas ki ste od včeraj v Knežaku, pa hočete že vse vladati, ne od vaše pokrivačar-ske družbe in da bomo odslej vselej vračali šilo za ognjilo, zob za zobl Ako nočete biti dostojni, vas bomo naučili manire na drug način. Zapomnite si to in poboljšajte se, drugače boste sami odgovorni za posledice. Včerajšnji naš shod naj vam bo resen opomin!
— Napredni volilci v št. ja-
kobskem okraju prirede jutri v nedeljo, 12. maja ob poluštirih popoldne volilni shod v gostilni pri „L o z a r j u" v Rožnih ulicah št. 15. Na shodu bo govoril narodno-napredni kandidat za mesto Ljubljano g. župan Ivan Hribar. Pristop imajo le vabljeni volilci. Udeležite se shoda vsi, ki vam je za to, da dobi Ljubljana v državnem zboru zastopnika, kateri najbolje pozna težnje vsakega stanu. Pridite na shod do z a d-njega moža vsi, ki vam vam je za napredek Ljubljane in posebej še za napredek našega okraja.
— Driavnozborska volitev v Ljubljani. Vseh državnozborskih volilcev v Ljubljani se je vsled rekla-macijskega postopanja skrčilo od 6936 na 6S98. Vpisalo se je na novo 361 volilcev, 399 se jih je pa zbrisalo.
— ltSvinjska razsodba". Nekemu J. P. je predpisala od prenosa nepremakljivega promoženja pristojbina. Dotični J. P. se je potem pritožil na finančno direkcijo, ki je pritožbo zavrnilo. Proti temu je J. P. rekuriral na finančno ministrstvo. Na ta rekurz je dobil od c. kr. urada za odmero pristojbin v Ljubljani tale odlok, ki ga radi kurioznosti priobču-jemo v celoti: „Naj prejme gospod J. P., pos. v D. C. kr. fioančno ministrstvo z razpisom z dne 18. marca 1907, št. 10.680 Vaš rekurz proti odločbi c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 5. aprila 1906, Št. 5123, glede pristojbine od prenosa premoženja iz vzrokov izpodbijane odločbe in z ozirom na to zavrnilo, da kupna pogodba o zemljišču vlož. št. 107 zemljiška knjiga H. v pravni zadevi proti O. S. in A. H. ni bila za pravno neveljavno spoznana S svinjsko razsodbo. C. kr. finančno ministrstvo je pa z ozirom na to, da se kupna pogodba glede tičoČih se parcel ni izvršila, dovolilo, da se iz-tirja mesto izpodbijane pristojbine samo po tarifni točki 45 lit. A b prist. zak. in § 4. postave od 18. junija 1901, drž. zak. št 74 odpadajoča vknjižbe-nina 99 K. C. kr. davčnemu uradu v R. so zajedno zaukaže, da Vam prebitek v znesku po devetindevetdeset (99) kron v gotovini povrne proti ne-kolkovani pobotnici in pokazu tega obvestila. To se Vam v zmislu odloka c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani z odlokom od 28. marca 1907, št. 5277 na znanje daje in priloge re-kurza se Vam v prigibu vrnejo. — C. kr. finančni svetnik: Niokerl m. p.u — Kdo razume ta odlok? Menimo, da ni pravnika, ki bi mogel razumeti to kolobooijo. Kaj se predvsem misli s „svinjsko r a z s o d b o" ? V prvem odstavku se rekurz, v kolikor se da presoditi, zavrača, nato pa stoji črno na belem, da se ima vrniti vkljub zavrnitvi rekurza stranki znesek po 99 K. Kako se to ujema? Treba bi bilo res, da bi se osnoval poseben urad, ki bi tolmačil strankam take, od slovenščine neveščih
uradnikov sestavi j ene odloke! Škandal, da se kaj takega še more prigodi ti v središču Slovenije — v Ljubljani, kjer bi vendarle človek z zdravim razumom mislil, da se bodo nastavljali taki uradniki, ki so popolnoma vešči v besedi in pisavi slovenskega jezika! Seveda gotovi krogi Še vedno mislijo, da smejo pometati s Slovenci, zato nastavljajo pri nas uradnike, ki sestavljajo res „svinjske razsodbe** ! To mora enkrat za vselej pr en ehati! Zahtevamo odločno, naj se v naših uradih nastavljajo zgolj takšni urad niki,ki s o vbesedi in pismu zmožni slovenščine, našega kruha lačni tujci pa, ki niso vešči slovenskega jezika, naj gredo tj a, odkoder so prišli. Takšnih ljudi kratkomalo ne bodenio trpeli več med nami! Ako se v tem oziru vlada ne bo vdala zlepa, bodemo enkrat poskusili zgrda! Konec pa mora biti tem škandaloznim razmeram
— Zanimiva kazenska razprava- V ponedeljek, dne 13. maja ob 9. dopoldne se vrši pred tuk. okr. sodiščem glavna razprava proti uredniku „Slovenca" Mihaelu Moškercu. Moškerc je namreč posegel aktivno v reklamacijsko postopanje in poskusil več volilcev narodno-napredne stranke iztisniti iz volilnega imenika za letošnje državnozborske volitve. Kakor bode dokazal slučaj, o katerem se bode v ponedeljek razpravljalo, Moškerc ni bil posebno izbirčen v sredstvih, s katerimi naj bi pravilno v imenik sprejete narodno-napredne volilce oropal njihove volilne pravice na nepošten način. Ker Moškerčevo postopanje na naravnost drastičen način osvetljuje volilna sredstva klerikalne stranke, bodemu o teku in izidu te glavne razprave natančnejše poročali.
— Kaj mora imeti vsak dober
kristjan? Da je hfl mladi Gostinčar hud razgrajač v sredo pri Kamničanu, ni nič čudnega, ker* je pristen klerikalec. Nekateri so trdili, da je bil oborožen tudi z nožem. Mi tem trditvam na vse zadnje verjamemo, ker je na zadnjem shodu pri Kamničanu kazal nož rekoč: y,Vsak dober kristjan mora imeti nož!" Da, nož,
to je znak vsakega takega žalostnega kristjana, ki stoji na strani klerikalcev.
— »Cerkvena okna so liberalci pobili v sredo ponoči/1 tako pripovedujejo sedaj okrog klerikalci z očitnim namenom, da bi s to lažjo nahujskali nerazsodne ljudi in jim vcepili prepričanje, da smatrajo na-prednjaki za svoje najnujnejše delo — pobijati cerkvena okna. Konštatu-jemo, da se klerikalci podlo lažejo, ako trde, da je kdo pobil v Šenklavžu cerkvena okna, cerkvenih oken se ni nihče dotaknil in ni ena šipa ni ubita! Kdor trdi uasprotno, ta v e d o m a podlo laže!
— Notica brez naslova. Snoči so imeli klerikalci na vrtu „Rokodel-skega doma" shod, na katerem sta govorila dr. Pegan in Gostin-čarjev fant. Dr. Pegan je govoril tudi o demonstracijah preteklo sredo in rekel med drugim tudi to-le: nPra-vijo, da je v sredo tekla liberalna kri Toda tekočina, ki se pretaka liberalcem po žilah, ni kri, to je gnojnica, a gnojnica je dobra za pognojitev zemlje." Za Pe-ganom je nastopil mladi Gostinčar, to je tisti človek, ki bi ga mi že zdavna lahko spravili v kriminal, ako bi ne imeli ž njim usmiljenja ter napadal župana Hribarja naravnost falotsko. Tako je na primer imenoval župana „naj večjo barabo v Ljubljani, kralj a an ar h is to v." itd. Nagajamo te cvetke s klerikalnega shoda brez komentarja! Menimo pa, da se mora vsakemu dostojnemu Človeku, ki ima v sebi le količkaj čuta poštenosti, naravnost studiti klerikalna sodrga, takšno početje klerikalne sodrge. Fej !
— 2001etnica stolne cerkve.
Praznovanje tega jubileja je bilo — času primerno. Na nujno in nadležno prošnjo so najbližji sosedje razobesili nekaj zastav in po Mestnem trgu je bilo nekaj oken razsvetljenih. To je bilo v sredo. Napovedan je bil koncert s pozavnami in trobentami, kar je privabilo precej občinstva, a tro-
bentanje se je kaj slabo obneslo in je bilo občinstvo močno razočarano. Včeraj sta bili dve slavnostni pridigi. Ena za nižje sloje je bila seveda slovenska in ob — 1/.fi. zjutraj, druga za višje" sloje, za gospodo, je pa bila ob 7-210« dopoldne in je bila seveda nemška. Slovenski ž upijan, ki se je hotel udeležiti slavnosti svoje župne cerkve, je moral pred 5. uro vstati — kajti pozneje ni bilo več mesta zanj v cerkvi, nego samo še za nemško gospodo. Značilno je, da je nemški jezu vit Volbert iz Trsta v svojo slavnostno pridigo vpletel — volilno agitacijo. Pri tej pridigi so bili navzočni vsi dostojanstveniki v svojih uradnih lastnostih in ti so z ogorčenjem obsojali, da se je cerkveni jubilej, na kateri so prišli zastopniki javnih oblastni j, izrabljal za volilno agitacijo.
— Sadovi klerikalne larba-
rije. V nedeljo popoldne so sklicali klerikalci shod v Dravlje pri Št. Vidu, kjer so mahali po neodvisnem kandidatu nadučitelju Žirovniku, kar se je le dalo. Odlikovali so se dr. Lampe, mladi Gostinčar in pa kaplan Z a b r e t in obrekovali prav po današnji katoliški šegi. Vstal pa je tudi preprost kmetic, ki je zahteval, da noben uradnik ne sme imeti čez 4000 K plače. Njihove hčere naj delajo in v fabrike hodijo zato, da bodo kmetska dekleta doma ostajale in kmetu služile. Koj je vstal dr. L a m p e in zagotovil kmetiČu, da bo S. L. S. delala na tO. Se pol leta pa ni od tega, kar je ravno S. L. S. glasovala za zvišanje plač uradnikom, zato da je državni zbor dovolil 9 milijonov kron za zvišanje duhovniških plač. Klerikalci torej vse obljubijo, kar si kdo želi: nebesa ali pekel, dajo pa samo to, kar njim ostane. Zato pa naš kmet nikamor ne more in ne bo tudi nikamor prišel, dokler bode imel take ljudi za varuhe, kakor so od Boga zaznamovani dr. Lampe in drugi taki tiči. Sama „katoliška" farbanja!
— Kmetje pamet 1 14. maja oddajte vsi svoje glasove neodvisnemu kandidatu nadučitelju J. Žirovniku v Št. Vidu. On je bil z vami v tisti znani „m 1 e Č n i v o j-s k i" in torej zoper meščane. A mi ga priporočamo vse eno, ker ga poznamo, da je mož, ki ima res srce za narod, ki je že veliko storil v izboljšanje gospodarstva in ki se nesebično žrtvuje za vaše koristi. Zato: pamet, kmetje ljubljanske okolice!
— Župnik Kolar v D. M. v Polju je na praznik (Vnebohoda) posebno agitiral pri ženskah za Šu3ter-šiča ter jih rotil, naj vplivajo na svoje može, da bodo volili dr. Susteršiča, sicer da jih bo izključil iz cerkve, njih može pa bo kar izbrisal iz krstnih bukev!
— V Pod norici pri Sv. Jakobu je imel na praznik, 9. t. m., shod dr. Šusteršič, in ko je h koncu svojega govora poživljal navzoče, naj mu dajo dne 14. maja glas, so zaklicali zborovalci: „Živio Žirovnik in živio Petrič!" Šusteršič je bil tako presenečen, da se je jel kar tresti in prebledel je tako, da se je mislilo, da ga bo zadela kap.
— V Radomljah priredi rimski doktor Krek v nedeljo, 12. t. m., shod. Radovedni smo, bodo-li radomeljski zavedni kmetje mirno poslušali Krekove klobasarije. Krek bo baje povedal, zakaj so si siti gospodje zvišali plače za devet milijonov, katere naj plačata kmet in meščan.
— Shod na Grosupljem* V nedeljo, dne 12. t. m., priredi politično društvo „Vodnik" shod neodvisnih volilcev ob 5. uri popoldne pri Rusu na Grosupljem. Vsi neodvisni volilci, katerim je za resnični gospodarski napredek našega naroda, udeležite se shoda.
— Shod na Igu. Jutri, v nedeljo, 12. t. m., dopoldne ob 10. uri priredi politično društvo „Vodnik" shod na Igu, na katerem poroča neodvisni kandidat Žirovnik. Udeležite se vsi tega shoda, advokat ne more biti naš zastopnik.
— Nacetov shod na Planini pri Vipavi dne 5. t. m. je sijajno vspel. Tako bo pisal Nacetov sinček „Lažiljub", koji se je po zgledu svo-
jega dušnega očeta Že zadnjič o svobodomiselnem shodu na Planini debelo zlagal. Mi bi sicer tako Žitnikovo revo Se prezrli, a ker se sami klerikalci, ki so bili na našemu shodu nad „ Lažiljub om" zgražajo in vseoprek pravijo: „Domoljub laže, laže in, častivrednim možem čast krade", pribijemo tu ta ljudski „kot božji" glas in kot grozno obsodbo očetu takega nestvora. Nacetov shod se je vršil na malem dvorišču, ki je bil še pred časom poln šolskih otrok pri kojih se je agitiralo in pa blaženih devic, ki so s svetim strahom pričakovale njega — očeta zapuščenih sirot in res, ko so se cerkvene ceremonije volitvam vprid brž končale, prišel je v spremstvu onih (20) dvajsetkronskih pevcev bodoči državni Nace. Dni na tem shodu je bilo obilo, zlasti če se všteje par sto otrok, razne Marijine vipavske družbe, komandirane mežnarje, ključarje i. t. d. i. t. d. Od razumnih kmetov ni bilo, razen par mož, nikogar zraven. Pa še ta dva navzoča sta bila po izobraževalcih katol. društva in njih predsedniku — župniku opsovana in prijeta, zagotovo bi se jim slabo godilo, da niso drugi razsodni klerikalci, ki so sami Nacetu v obraz povedali da laže ter shod z namenom zapustili da bo lahko Nace njih glasove štel, zraven pristopili ter omenjena moža iz farških rok rešili. Nace je kislih obrazov gledal za odhajajočimi in v svetem strahu pričakoval, kaj bo ker so ga pri vsaki besedi motili medklici „ta laže, ta laže", kakor njegov Domoljub. Vsled tega, ker je ljudstvo spoznalo ptiča po perju in samo videlo, da tega ne more nihče izpolniti kar Nace obljubuje in shod zapuščalo je Načeta sveta jeza prijela, de seje kar penil in kokodakal in otrobe vezal dokler mu ni zmanjkalo sape, na kar so mu „slavni" goški pevci zapeli: Requieckat in pace ! Tako je brez drugih nesreč slavno, brez upa zmage katoliški shod, za katerega se je z vsem mogočnim in tudi nezakonitimi sredstvi agitovalo, minil. Živio Dekleva se po Vipavski razlega!
— Ali le dovoljeno prečrtati imena na volilnih listih? To je
postavno dovoljeno in se smejo celo po večkrat imena prepisati. Najbolje je pisati s črnilom, a veljavno je tudi s svinčnikom.
V gostilni pri Alešu na Jezici priredi dr. Šusteršič v nedeljo svoj klerikalni shod, na katerem se bo udrihalo po naprednjakih in kovale verige za naprednjake, dočim znašajo napredujaki leto za letom lepe svote v to klerikalno gostilno.
— Iz davčne službe- Za upokojenje so prosili gg. davkarji Leopold Petsche v Cerknici, Anton Kur al t v Senožečah in Nikolaj M ažuran na Brdu. Upokojen je davčni kontrolor g. Josip Zazula v Idriji.
— Imenovanje- Kontrolor podružnice avstro-ogrske banke v Ljubljani g. Ivan Gregorič je imenovan za predstojnika novega bančnega zavoda v Zadru.
— Zadnji koncert   Glasb ene
Matice1' Z ozirom na različne sodbe, tu. smo jih čuli o kritiki, priobčeni v našem listu, moramo konstatirati, da je zanjo izključno odgovoren pisatelj sam, ki se je tudi podpisal, ne pa uredništvo.
— Gg pevci in pevke »Glasbene Matice'1 se opozarjajo, da se aa nedeljo nameravani izlet preloži radi nepričakovanih ovir na poznejši čas.
— Afera  dr. Robida — dr.
Divjak« Danes dopoludne se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem vršila vskhcna razprava v znani tožbi dr. Robide proti dr. Divjaku, zaradi razža-ljenja časti. Dr. Robida je tožil, da ga je dr. Divjak v preiskavi, ki jo je dež. odbor uvedel proti njemu (dr. Robidi), kot priča obdolžil neresničnih dejanj. Zadnja obravnava o tej tožbi se je vršila na okrajnem sodišču dne 17. marca in je bil dr. Divjak, ki je nastopil dokaz resnice, popolnoma oproščen vsake krivde in kazni. Dr. Robida se je proti tej razsodbi pritožil in hotel, da pride njegovo umazano perilo še enkrat v razpravo, ki se je vršila torej danes. Senatu je predsedoval podpredsednik dež. sodišča g. Pa j k, votantje so pa bili višji dež. sodni svetnik Polec ter dei. sod. svetnika gg. Elsner in Ve-dernjak. Tožitelja je zastopal g. dr. R a v n i h a r, toženca pa dr. Božidar Vodu še k. Prebrale so se danes naj-
prej izpovedbe 62 prič, ki so bile zaslišane na prvi instanci ter razne druge listine. Dr. Ravnihar je v svojem govoru skušal dokazati, da dr. Robida ni prav ničesar kriv in da se dr. Divjaku ni posrečil dokaz niti ene inkriminira-nih 23 točk. Dr. Divjak je žalil tožitelja, zato se mora kaznovati za svoje žalitve. Razprava se je prekinila ob 3/4 na 1. in se konča zvečer.
— Umrla |0 danes gdč. Marija B o n č a r, tiskarniška uslužbenka, stara 23 let.
— Nafti rojaki v Brooklvnu za družbo sv. Cirila in Metoda. Odbor slovenskega društva sv. Petra v Brooklvnu v Severni Ameriki je določil 50 K redne letne podpore družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in je to vsoto za letošnje leto tudi že uposlal. Izrekajoč vernim rojakom v daljni tujini iskreno zahvalo za ta rodoljubni dar, stavimo jih rojakom v domovini in v tujini v vzpodbuden zgled slovenske zavednosti in požrtvovalnosti. Tujina utegne dati. komu dobrega kruha, a srca ne poteši, kakor je teši mati domovina. To čuti pač najbolj ta, ki je ločen od zemlje domaČe, ko ne sliši jezika, v katerem se je razgovarjal s svojo materjo. Zato pa, Slovenci doma in na tujem, bodimo združeni v iskrenem domoljubju in rodoljubju. Družba sv. Cirila in Metoda pa, ta znamenita obrana in prosvetiteljica slovenska, bodi nam vsem draga tako, da tekmujemo med seboj, kdo pospešuje v višji meri njene namene, njeno naporovanje.
— Zupančičevo gostilno v VodmatUf kjer se je vršil snoči impozantni shod za Hribarja, so ponoči katoliški pobalini pomazali z neko rujavo tekočino ter provzroČili gostilničarju precej škod. Kolikor nam je znano, stanuje v Vodmatu vročekrvni Gostinčarjev poba.
— Izletnikom k Sv. Katarini.
Ker se zgodi, da pridejo večje družine nenapovedane k Sv. Katarini, spravijo gostilničarja „pri Turistu" v največjo zadrego. Zato nas je naprosil naznaniti, naj bi si večje družbe, ki hočejo gori obedovati, prinesle goveje meso s seboj; vse drugo za pripravo kosila jim je v gostilničar-jevi kuhinji na razpolago.
— Kaplan Leaasi — v |Vzosu". Dne 1*. oktobra 1906 se je vršila pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ljubljani razprava o tožbi^ kaplana Lenasija iz omihela pri St. Petru proti Ivanu Vugi, nadučitelju v Na-danjem selu. Vzrok tožbe je bilo „Poslano" priobčeno v „Siovenskem Narodu" z dne 18. septembra 1906, kjer je Vuga zapisal tele besede: „Zagotovo in nikdar bi ne bila neotesana" (namreč njegova žena), ako bi se bila dala kakšnemu božjemu namestniku zapeljati za tri „cegnarje" in „Dolenj. toplice". — Te besede je kaplan Lenasi obrnil nase in tožil po dr. ŠusterŠiču nadučitelja Vugo, ki ga je zastopal dr. Tavčar, ozir. njegov koncipijent. Tožencev zagovornik je ugovarjal kompetenco sodišča, rekoč, da spada ta zadeva pred porotnike. Ker je bilo tudi sodišče tega mnenja, je kaplan Lenasi s svojo tožbo — pogorel. Da je bila to huda blamaža za kaplana Lenasija in dr. Šusteršičevo pisarno, ki niti pojma ni imela, kam da tiskovne pravde spadajo, je samoobsebi umevno. S tem uspehom pa nista bila kaplan Lenasi in dr. Leskovar kot Šuster-šičev namestnik zadovoljna, ampak tirala sta po zasluženi lekciji zadevo pred porotniško klop, do katere seveda ni prišlo in sicer: Toženec je sam in tudi po svojem zastopniku dr. Tavčarju nastopil dokaz resnice, vendar tožnik kaplan Lenasi se je strašno zbal tega dokaza, ker še predno je toženec ponudil vse dokaze in še predno so se vse priče zaslišale, je že pre-
častiti Korle od svoje tožbe odstopil, čemu se je Lenasi zbal porotnikov? Saj še toženec je želel tja priti! In ta kaplan se je drznil v „Slovencu" z dne 23. oktobra 1906 pisati, da je nedolžen in poživljati nadučitelja Vugo naj mu dokaže, za kar da mu izplača 300 K. Smo radovedni če bo Korel mož beseda. 300 K niso mačkine solze, torej ! Da je hotel s svojim dopisom ta kaplan gotove kroge terorizirati se razume in, če je bil tako nedolžen, kakor se je v „Slovencu" drznil pisati, čemu se je zbal porotnikov. Da, da, z maslom na solnce hoditi ni prijetno baš in Lenasi tudi ve kje ga čevelj tišči. Da je Lenasi dolžan vrniti vse stroške kazenskega postopanja, se razume. S to tožbo pa so klerikalci za eno blamažo bogatejši. Blamaža Lenasijeva je tudi blamaža dr. Šu-steršičeve pisarne in vseh tistih, ki so Lenasi ju verjeli in ga podpirali, ko je za žive in mrtve preganjal nadučitelja Tuga. Koliko so bile Lena-sijeve tožbe in ovadbe, ki so bde za med od nekaternikov napram Vugu vzete, vredne, osvetljuje ravno ta slučaj. „Kaj nam pa ^morejo" je obtičal v zosu in Vuga dobil zadoščenje, za kar smo že naprej vedeli, le žal, kakor rečeno, da ni prišla zadeva pred porotnike — potem bi
šele kdo pel „kaj nam pa morejo!" — Tudi škof Anton Bonaventura je lahko ponosen na svojega konsu-marja. Smo radovedni, ker ima škof navado okolo deželne sodnije hodit, če si da Lenasijev akt ogledati in potrebno ukreniti, da ne bodo ti ubogi i^mihelci, ako ima škof še kaj zdravega čuta, toliko trpeli, ter Lenasija odposlal tja kamor tiče, nasprotno poreČemo: „gliha skup štriha". Ta slučaj je tudi končno velike važnosti za te zapeljane Šmihelce, ki so čez dru in strn šli za Lenasijem (izvzete so le nekatere osebe — kojim čast na njih možatem postopanju) ko je, dasiravno po krivici, vedno učitelje v Šmihelu preganjal. Vsak učitelj mu je bil „smrkavec". Radovedni smo, če se tem ubogim za-peljancem sedaj ob zadnji uri oči odprejo in ali bodo še pred tem rangelom- poklekovali oz. častili ga kot nadnaravno bitje, ki jim počasi a gotovo s svojim konsumom, „fa-briko na pesku" in drugo farbarijo mozg srka in si žepe polni. Za danes toliko! Pa še kaj toži Korle da se ti lastna past sproži! V kratkem bomo opisali Lenasijevo vodstvo pri raznih podjetjih, zlasti kako se je šola imenitno zidala in zakaj je mesto 24.000 K, veljala le malenkostno svotico okroglih 30 000 K. Hm prava bagatela za (razen nekaj mož poštenjakov posestnikov) Šmihelce, ko jim je rekel Korle pred nedavnim časom: „Zahvalte Boga, če vam le bajta ostane!
— V gostilni „pri Štajercu" na Fužinah bo v nedeljo, dne 12. maja prva letošnja vrtna veselica. Pri veselici bo sviral dobroznani tamhuraški klub iz St. Vida nad Ljubljano. Spored: Godba, ples in prosta zabava. Začetek točno ob 3 popoldne.
— Ogenj. V nedeljo je pogorela v Studi pri Domžalah hiša in svinjak kočarja Gašperja H a b j a n a. Škode je 1700 K, zavarovalnine pa 1000 K.
— Utonil je v Pešati 4Vzletni Anton Benda iz Suhadol.
— Keglanje na dobitke je otvorilo v četrtek prostov. gasilno društvo na Jesenicah na Ferjanovem keglišču na Savi. Odbor vljudno vabi vse prijatelje keglanja k udeležbi.
— Smrten padec umobolnega. Umobolni rudar Karel K o r a č i n (kaznjenec) iz Mokronoga je skočil s podstrehe v blaznici na Studencu in dobil take poškodbe,  da je umrl.
— Obesil SO je v Hotedršici SOletni preužitkar Urban T o m a ž i n iz Žibers. Zmešalo se mu je.
— Opatijske novice. Opatijsko gasilno društvo v službi opatijskih Germanov. Ko je imelo v nedeljo zvečer celovško nemško pevsko društvo koncert v hotelu „(^uarnero," dobilo je tudi to vsenemško prostovoljno gasilno društvo svoje delo. Ker so se bali, da bi moglo priti do demonstracije, člani so imeli namreč nalogo, domačine čisto navadno politi z vodo, ako bi se od kot pokazali. Mi smo že parkrat opomnili predsedništvo tega vsenemškega društva, da naj se raje vrše dolžnosti, katere predpisujejo društvena pravila, a naj ne vtikajo povsod svojega vsenemškega nosa, kjer se dela kaj proti domačinom, od katerih podpore sploh žive. Za zadnjikrat danes spominjamo, da tako se ne vrši služba gasilnega društva, katero ima edino namen braniti svojega bližnjega, a ne nikakor tu, da vodi javno politiko. — O n e č a š-čenje nemške šole v Opatiji. Od ponedeljka na torek oblatil je nekdo zidove nemške šole v Opatiji s črnilom. Seveda sedaj zopet Nemci kriče, da so to hrvatski barbari storil:'. Kdo pa more potrditi, da ni to delo, katero mi obsojamo storil najbrž kakšen Nemec z nakano, da se bo moglo zopet črniti hrvatsko-slovensko stranko v Opatiji, in kdo more biti porok, da tega ni storila morda roka kakšnega vročekrvnega Italijana z nakano, da spravi domačo hrvatsko-slovensko stranko z nemško še bolj v lase, kakor sta si že. — Baron Schmidt, upravitelj okrajnega glavarstva v V o 1 o s k i. Ko so v nedeljo popoldne peli celovški pevci z izletniki podoknico baronici Schmid, naročil je naš upravitelj pred in okoli svoje vile kar cele garde orožnikov, tajnih policajev in občinskih redarjev. Zakaj pa taka previdnost, gospod upravitelj ? Saj vendar do sedai še nikogar nismo pojedli. V Voloski in Opatiji se vendar še nikoli ni nobenemu tujcu nič neprijetnega dogodilo, prijetnega pa vedno v polni meri. Kaj si pa morajo tujci vendar misliti o prebivalcih Volosko-Opatije, ko se da okrajni upravitelj opoldne od vseh strani za-stražiti. Bi bilo pač bolje, da gospod upravitelj pozove na odgovornost k okrajnemu glavarstvu pisarja leči-liščne komisijeHinterleitnerj a, kateri edini je kriv, da je sploh v soboto prišlo do tega, do Česar je prišlo, ne pa ljudi strašiti z bajoneti kakor sredi kakega tolovajskega brloga.
— Žrtev klerikalno gonjo. V
Šempasu na Goriškem   se je zaleta-
val neki klerikalec v zidarja Pod-gornika iz Šempasa ter ga zmerjal z brezvercem. Podgornik ; je pahnil nesramneža od sebe. K l eri kale • je padel ter se delal ali bil nezavesten, da so ga morali močiti. Podgornik si je vzel to tako k srcu, da je na Bledu umrl. Kdo je kriv smrti ubogega moža! ?
— Koparski napad se je izvršil v noči na torek na cesti blizu Ločnika na Goriškem. Dva roparja sta napadla 301etnega mešetarja Av. M a r e g o iz Fare, pobila ga na tla ter ga oropala več sto kron. Marego leži v bolnišnici.
— S smrtjo kaznovano norčevanje. V trgovini Antona Ž e r -jala v Trstu se je 261etni voznik Aleksander Povodnik že večkrat norčeval iz 151et. vajenca KovačiČa z Orehovca pri Št. Petru na Krasu. Tudi v sredo popoldne je bil Povodnik silno siten in dražil Kovačiča zaradi njegove narodnosti. Kar je skočil vajenec v ozadje trgovine, zgrabil tam nabasano puško in ustrelil na Povodnika in ga je zadel v hrbet. Krogla mu je prišla pri popku ven. Ranjenec se je seveda koj zgrudil in v dveh urah umrl. Zapustil je ženo in otroka. Bil je uslužben pri spedi-terskem društvu „Adriatica". KovačiČ je zbežal po činu, a so ga prijeli in aretirali. Pri zaslišanju je povedal, da je trpel silne muke vsled vednega zabavljanja in norčevanja in da je bil v nesrečnem trenotku tako razburjen, da se ni mogel več brzdati.
— Tatvina. 301etni delavec Južne železnice v Trstu JožefPoljanec in 391etni špediterski hlapec P1 a o i d D e p o 1 sta ukradla 383 kg kave in jo hotela prodati. Aretirali so oba.
— Nagla smrt. Kap je zadela v Trstu 551etnega trgovca z zelenjavo otefana Gorjupa. Bil je takoj mrtev.
— Za ranami je umrl v tržaški
bolnišnici delavec Peregrin Gril, na katerega je pri Nabrežini padla skala in ga smrtnonevarno ranila.
— Aretiran je bil v Trstu 25-letni Rudolf Turkovič iz Pod-grada, ker je neki gostilničarki grozil s smrtjo in jo ranil z vrčkom na glavi.
— Hude opekline je dobil v
Trstu 681etni Dominik Komar, na katerega je v tovarni padel kotel poln vrelega olja. Prepeljali so ga v bolnišnico.
— V pijanosti je zaspal v Trstu na nekem zidu 341etni delavec Ivan Bizjak in se prevrnil v spanju doli na ulico, kjer je dobil težke telesne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
— Pomilostil je cesar bivšega blagajnika komercijalne banke na Reki, KarlaBertolija, ki je bil zaradi poneverjenja 200.000 K obsojen na 2 leti ječe in se mu je potem kazen zvišala na tri leta. Dognalo se je pozneje, da je 160.000 K vzel neki drug bančni uradnik, ki je zbežal v Ameriko, a potem denar vrnil.
— „Praha", zavarovalnica za življenje in rente v Pragi, je ustanovila tekoči mesec v Ljubljani generalni zastop za jugoslovanske dežele ter poverila vodstvo večletnemu zavarovalnemu uradniku gosp. Josipu Florjančiču. Praha je najstarejši češki vzajemni zavarovalni zavod za življenje in rente ter je na vseskozi zdravi podlagi. Kot vzajemen zavod razdeljuje ves čisti dobiček med svoje člane, tako, da se jim zavarovalnina znižuje. Dotična dividenda znaša do 14%. Njeni fondi znašajo nad 15 milijonov kron. Svoje častite bralce opozarjamo na tozadevni, v današnji številki priobčeni inserat ter priporočamo to podjetje.
— Kahsev zavod za plakatiranje, ki ima 60 velikih tabel na uporabo, je prevzel I. Perdan.
— Utopljenca so izvlekli včeraj iz Save pri Kresnicah, a še ni dognano, kdo da je.
— V grebenično jamo je padel
včeraj dopoldne 5 let stari Viihelm Pieško v Velikih Čolnarskih ulicah št. 10. Jama je bila polna vode in blata ter je bil deček čez glavo v vodi. Pravočasno pa je to opazil Valentin Pavšner, ga ven potegnil in mu rešil življenje. Pri padcu si je deček na glavi prebil kožo.
— S ceste. Včeraj popoldne so se na Bleiweisovi ce&ti uplašili konji nekemu hlapcu, kjer so stresli med dirom hlapca na tla, sami pa šli proti Marije Terezije cesti, kjer so jih ustavili, ne da bi se bila pri tem pripetila kaka nesreča. — Istega dne se ga je bil v mestu neki kmetic nekoliko čez mero nasrkal, potem pa sedel na voz in pognal konja proti železniškemu prelazu na Dunajski cesti. Tam je zgrabil kmet na vozu ležečo štiri metre dolgo lato in začel konja pre-tepavati, vsled Česar sta se splašila in dirjala naprej po Dunajski oesti. Pred Toenniesovo tovarno sta zavia in zadela z vozom ob cestni kamen s tako močjo, da se je kamen nagnil voz pa obtičal. Levi konj se je pri tem odtrgal in dirjal dalje. Ustavili so ga Grassijevi delavci, ne da bi se bila pripetila kaka nesreča. — Koje
včeraj popoldne hlapec Jožef Pire vozil s tovornim vozom navzdol na dvorišču kolizeja, je iz veže priletela štiriinpol leta stara Rafaela Havka in ker Pire vsled nagle vožnje ni mogel ustaviti voza, je deklico podrl na tla. Havkovi je šlo kolo Čez levo nogo in jo ji zlomilo nad kolenom. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bol-nišnico.
— Aretovana sta bila včeraj po mestni policiji radi beračenja in tatvine že 15krat predkaznovani, leta 1873. y Stražišču rojeni in v Mokronog pri-stojni pekovski pomočnik Janez Hinek in 611etni črevljar Alfonz Zaruba, kateri je tudi že 20krat radi tatvine sedel v zaporu.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev in 10 Črnogorcev, v Heb je pa odšlo 90 Hrvatov.
Izgubljene in naldene reči.
Ana Cesnova je izgubila zleto brožo z dvema kamenoma. — Izvošček Fran Noval je našel dva svilnata dežnika.
— Koncert bo v nedeljo, 12. t. m. v restavraciji „Rožna dolinau. Lep senčnat vrt. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta.
—  „Ljubljanska društven*
godba11 priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl, Kolodvorske ulice. Začetek ob polil 8. uri. Vstop prost. — Jutri popoldne se vrši o priliki otvoritve vrta koncert v restavraciji pri „Novem svetu", (Marije Terezije cesta). Začetek ob 3. uri. Vstop prost.
* Najnovejše novice. Vseučilišče v Lvovu se je včeraj zopet otvorilo povsem mirno.
— Nemški državni zbor je dovolil farmerjem v Afriki, ki trpeli veliko škodo vsled  vstaje He-rerov, pet milijonov mark podpore.
— 1000 Kitajcev je šiloma odpeljal neki angleški parnik in Via-divostoka v Mehiko k gradnji železnice. Reklo so jim je, da jih prepeljejo v Honkong. Ko so se Kitaj <: na potu uprli, so jih 25 ustrelili ter pometali v morje. Kitajski konzul se je pritožil pri angleški vladi.
— Rezervisti  ne smej voliti.   Vojni minister je odredil, da se rezervistom, ki so pri orožnih vajah, ne smejo dovoliti dopusti, da bi šli volit. ^
— Zaradi bigamije je tržen grof Albert J a w o r s k i , ki se je leta 1903. na Francoskem poročil z bogato vdovo, dasi je imel v Lvovu ženo in odrasle otroke, .^-'-^^
* Živali in alkohol- Slon, medved, konj, pes in nekateri sesavci zelo ljubijo alkohol. Medved in opica pijeta pivo kakor najhujši nemški burš. Kokoši zelo rade pijo žganje, pijane pa se igrajo. Slon v menažeriji se napravi bolnega, ako ne more drugače dobiti pijače. Opice love celo z žganjem na ta način, da jim postavijo na robu gozda posodo z žganje d Kakor hitro ovohajo opice žganje, pridejo po vrsti iz gozda pit ter se opijo tako, da smatrajo tudi ljudi za opice, oziroma sebe za ljudi. In v takem stanju jih je prav lahko odpeljati s seboj. Tudi papige in metulji radi srkajo alkohol. Nemški burši si štejejo v posebno spretnost, ako navadijo svoje pse na pivo.
* Natančne ure, Znanost potrebuje čim natančnejše ure, posebno zvezdoslovci zahtevajo takih popolniii ur. Tehnika je v tem oziru lepo napredovala, vendar še ni iznašla mehanizma, da bi ura prav nič ne zaostajala. Izmed starejših ur je najbolj natančna v zvezdami v Greenwichu. Ura je iz leta 1850. ter zaostane v dnevu za sedminko sekunde. Še natančneje gredo tri ure na svetu, namreč v berolinski, levdenski in ne\\ -vorški zvezdami. Te ure zaostajajo v dnevu le za petdesetinko do štiride-setinke sekunde. Te ure so hermetično zaprte v stekleni hišici ter na takem prostoru, kjer se temperatura zdržuje vedno na isti stopnji.
* Najstarejši Človek- Medicinskemu kongresu proti tuberkulozi, ki je zboroval nedavno v Oportu, je bil predstavljen za zgled zdravega, starega moža 1191etni Francisco Joz< , ki je, kolikor je znano, najstarejši človea na svetu. Jože je bil rojen leta 1788 v Paradelki Amarea. Služil je v portugalski armadi 24 let, a še danes je izvrsten lovec. Nikoli ni pil ne vina, ne drugega alkohola ter ni bil nikoli bolan. Učenjaki, ki so ga preiskali, niso mogli najti nobene or-ganične napake, tako da še lahko mož dolgo živi.
* Ženo za psa. Pleme Eskimov ceni psa bolj kaaor ženo, in često-krat se zgodi, da gospodar zamenja svojo ženo za psa, ker ženo si lahko priskrbi drugo, dočim mu je pes za življenje neobhodno potrebna žival. Sploh jim ni zakon srčna stvar, ker se vsak dan dogaja, da možje zamenjavajo med seboj žene, a zamenjava se praznuje z gostijami.
* Žrtev praznoverja. Med nižjimi ruskimi sloji še vedno vlada praznoverje, da živemu otroku odrezana roka stori človeka nevidnega.
geka razbojniška družba se je nedavno hotela prepričati o resničnosti tega govora. Ujeli so mladega dečka kapanova ter ga odnesli v gore, kjer so mu na grozovit način odrezali roko pri rami. Potem Šele, ko se je deček dalje časa zvijal v strašnih bolečinah, so ga s poleni ubili. Prizor je bil tako grozovit, da ga dva razbojnika nista mogla gledati, temuč sta pobegnila. Roparjev pa roka ni napravila nevidnih, temuč so jim baš zaradi tega zločina prišle oblasti aa sled.
Pozor narotino-nnpređni volilci!
Volilne legitimacije in glasovnice so jela oblastva že razpošiljati. Vsak narodno-napredni vo-lilec naj skrbno pazi na to, da se mu p r a v o č a s no i z r o či t a t a d v a velevažna dokumenta. Najvažnejša je volilna legitimacija, ker brez te se ne more voliti. Kdor bi te legitimacije vsaj 24 ur pred volitvijo ne dobil ali kdor bi jo izgubil, naj se nemudoma zglasi pri politični oblasti v Ljubljani na magistratu, na deželi pa pri dotičnem okrajnem glavarstvu, da se mu napravi duplikat legitimacije. Ako bi kdo ne dobil glasovnice, ali če bi jo izgubil, se lahko zglasi pri politični oblasti — v Ljubljani na magistratu, na deželi pa pri dotičnem okrajnem glavarstvu — kjer se mu izroči nova glasovnica. Vendar pa se glasovnica dobi tudi na dan vo-litve pri volilnem komisarju.
Glasovnice in legitimacije naj naši somišljeniki skrbno čuvajo, ker se bodo nasprotniki na vse dovoljene in nedovoljene načine trudili, da bi jih dobili v roke.
Kako se naj izpolnijo glasovnice ?
Glasovnice je izpolniti tako, da je na njih natančno označena oseba kandidata in da je vsak dvom izključen. Glasovnica ima te-le rubrike: ime kandidata, njegovo opravilo in stanovanje. Na glasovnice se naj napišejo imena kandidatov tako, kakor so navedena v volilnem oklicu izvrševal nega odbora narodno-napredne stranke. Le ako bodo glasovnice izpolnjene tako, je izključena vsaka možnost, da bi se moglo dvomiti o njih veljavnosti. Na volišče je treba sabo priuesti legitimacijo in glasovnico. Legitimacijo je treba, predno se odda glasovnica, pokazati volilni komisiji. Ker velja legitimacija tudi za eventualno ožjo volitev, naj jo vsak somišljenik shrani, Če je že tudi oddal svoj glas.
Volitev je svobodna in tajna!
Opozarjarjamo somišljenike zlasti po deželi, daje volitev svobodna in tajna. Nihče ne sme volilcev siliti, da bi glasovali proti svojemu prepričanju. Volitev je tajna to je nihče ne bo vedel, za koga je kdo glasoval. Zato se ni treba bati duhovniškega terorizma! Na to naj zlasti opozarjajo naši somišljeniki vo-lilce po deželi, ki so dosedaj klerikalni radi tega, ker so se bali duhovniškega maščevanja.
Volilna nasilstva so kazniva!
Naši nasprotniki so se pri vseh dosedanjih volitvah posluževali naj-grših nasilstev in najhujšega terorizma. Dasi so taka nasilstva sedaj po zakonu strogo prepovedana, vendar ni dvoma, da bodo tudi to pot nasprotniki posegli po svojih starih sredstvih.
Zato naglašamo, daje vsakdo, ki skuša vplivati na volilce s tem, da jim grozi z gmotno Škodo, zakrivil pregrešek volilnega nasilstva, kažnjiv s strogim zaporom do enega leta; takisto so zakrivili pregrešek proti zakonu o volilni svobodi tisti, ki samovoljno in brez izrecnega dovoljenja volilca pobirajo alipridržujejo legitimacijein glasovnice ter jih brez izrecnega dovoljenja izpolnjujejo, ter se kaznujejo z zaporom do treh mesecev. Takšna nasilstva SO po deželi s strani duhovnikov Splošno V navadi in, kakor čujemo, sedaj v najlepšem cvetu!
Somišljeniki, zaupniki! Zakon v varstvo volilne svobode vam daje v roko najuspešnejše orodje proti duhovniškemu terorizmu in nasil-stvu! Nastopite brezobzirno proti vsakemu, ki bi kršil zakon in ga ovadite državnemu pravdniku. Le na ta način se boste rešili far-škega terorizma in provzro-čili, da bo prišla do veljave svobodna ljudska volja!
Prošnja za poročila.
Prosimo zaupnike ln prijatelje v vsaki volilni občini, naj nam nemudoma po skrutiniju brzoj«-vijo izid volitve.
UrednKtuo „siou. Naroda".
Našim g. zaupnikom.
Prosimo gg. zaupnike našega volilnega okraja, da koj po skrutiniju brzojavijo izid volitev v posameznih občinah.
Odbor
, Jednakopravnosti" v Idriji.
Telefonska m brzojavna poročila.
Lož 11 maja Starotržani odobravamo navdušeno kandidaturo župana Hribarja in želeč mu sijajno zmago, kličemo: Bog ga živi!
Celovec 11 maja. PoDOsna Ljubliana — ne bodi zaspana in pokaži v torek z izvolitvijo župana Hribarja, da si in da hočeš ostati bela.
Trst 11 maja Na skrajni postojanki slovenske meja v Štorklji zboruj či slovenski voldci soglasno pozdravljajo z navdušenjem kandidaturo ž apana Ivana Hribarja. Zi el!
Dunaj 11. maja Danes je grof Barbo predstavil deputacijo, ki je prišla zaradi kolodvora v Mokronogu, železniškemu ministrstvu. Ta je bil zelo prijazen in je ob ljubil storiti kar največ mcgoče
Dunaj 11 mija. Namesto obolelega ministrskega predsednika Backa je bil danes minister notranjih zadev B enerch pri cesarju in mu je poročal o državno-zborskem volilnem gibanju.
Praga 11. maja Pri okrajnem sodišču v Novih Bsnbtkah se je vršila včeraj obravnava o t^žbi dež. kulturnega svetn. Praćka preti delavcu Novaku, ki je na nekem shodu dolžil Pračka, da je uprava dež. kulturnega sveta koruptna. Novak je bil oproščen
Budimpešta 11 maja. VAradu je orožnik ustavil hči nekega višjega uradnika, ker je imela na sebi spodnje krilo iz rdeče in rumene svile. Orožnik je zahteval, naj na mestu sleče to krilo, češ, da so te ramunske narodne barve žaljenje ogrske države. Zbrala se je velika množica. Orožnik je peljal mlado damo na njen dom in j i je tam konfisciral to državi nevarno spodnje krilo.
Budimpešta 11. maja. Veliki kričač, poslanec Nessi, je pobegnil Obsojen je bil zaradi poneverjanja na tri mesece zapora, a pu stili so ga na svobodi, dokler ne bo vzklic rešen To priliko je Nessi porabil in je ušel.
Bero! in 11. maja. Izredni občni zbor zveze stavbnih podjetnikov je sklenil izključiti o Binkoštih od dela tesarje in pomožne zahtevajo osemurni S tem pride 10.000 služek. Razburjenje sklepa je velikansko.
Narodovo zdravilo. larto se sme imen . vaX Masti utesujoCe, mišice in živce krep-CujoCe, kot mazilo dobro znano „Mollovo francoHko žganje in sol", katero se splošno in uspefino porablja pri trganja po udih in pri dragih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1'80. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dam lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate!j na DUNAJI, Tuch-
laaben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLii-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2    16—
vse zidarje, delavce, ki delavni Čas. mož ob za-zaradi tega
Preizkušeno dobro domače zdravilo,
ki je prestalo preizkušnjo časa in se že izza 50 let čimdalje bolj rabi, je zaslovelo praško domače zdravilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker učinkuje antiseptično bolest tolažeče in hladeče, je postalo nenadomestljivo in neu-trpljivo mazilo za raznovrstne rane. Praško domače mazilo se dobiva tudi po tukaj-šnih lekarnicah in jih imajo tudi v domačih lekarnicah mnogih tvornic za stroje, špirit, sladkornicah in steklarnicah, fužinah i. t. d., ter bi ga ne smelo manjkati v nobenem gospodinjstvu. 1
Priznano  sredstvo proti kašlju.
Opozarjamo častite bralce na „Herbabnyjev podfosforno kisli apneno železnati sirup. Ta sirup za prsi, ki ga je že od 37 let ve-iko najznamenitejših zdravnikov izkusilo in priporočilo, ustavlja kašelj in razkraja slez kakor tudi vzbuja tek in prebavanje; ker vsubuje železo in fosforno apnene soli, pospešuje vrhu tega tvorite v krvi in kosti. Herbabnyjev apneno kisli sirup se radi svojega prijetnega okusa jako rad uživa, celo najšibkejši otroci ga izvrstno prenesejo; izdeluje se le v dr. Helhnannovi lekarni „zur Barmherzigkeit" na Dunaju VII, dobi se ga pav v seh večjih lekarnah.
Zahtevajte
ilnstrovan cenik
podjetja za žarnice
„Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI. fafltaan N.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba l1 L kr. na uro.   3911 5?8
Oblastveno varovano!
jlCH DI EN j
AllainechterBilttn
A.Thitrry*i u
129-18
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen je
Thierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zaklopom K 5'—.
Thierrvjevo centifolijsko mazilo
/.i vae, de tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K ftHO. Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej-Te dve domači   zdravili ste kot   najboljši splONiio /imiii   in NturoNlavni.
Naslavlja naj ae na
lekarnarja A. lhierry v Pregradi Dri Rogaški Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tiBOči izvirnih zahvalnih   pisem   zastonj in poštnine prosto.
Pri otročjih boeznih
potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na j
alkaliČM fciofiaael
katero rad' zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnlh, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnik? L6schner-ja monografija o Griesshnb'-Slatini.) 54—3
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Proti zobodolu m gnilobi zon
izborne dsluj* dobre znan«
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrd J dlesno Ln odstranjuj« neprijetno Mapo iz um t. 1 atel&lenlea b na vod o na f 14.
BI gorodnemu gospoda M. li^vstlko, lekarnarja v Ljabijani.
Vafia izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz na t in je neprekoBljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosipa, pošljite &e 3 steklenice Melas. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vrodno.
Leopold oangi, mestni tajnik.
Metlika, 24. aprila 1006.
Dež, lekarn« MU Lenstek*
i Ljubljani; Risljiva cista it. 1
i>oleg novozgrajenega Fran Jozefovega iubil. mostu. 13—19
Borzna poročila.
Lfmeljanaka Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kuni dna. bona I i. maj* iao7.
MaUftV**> pSpSdi Deoar BU«
98 65    08 H6
99 9f>! 100 15 98 65    93 85
116 80 117 — 94 15    94 3»
112 10 112-3«
98 60   99 HO 104*50 101 50
99 86 100 86
Umrli so v Ljubljani.
Dne 7. maja: Albina Pokora, črevljar- j jeva hči, 11 dni. Metelkove ulice 5. Božjast. — Ivan Teladko, železničarja sin, 4 mesece, j Jenkove ulice 4. Jetika. — Vitomir Roma- j novic, črkostavčev sin, 16 mes. Streliške uli- j ce 15. Jetika.
FRANC JOŽEFOVA
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Najpriijubljenejša:
Jffotorna kolesa
Lauri 1 Element L G.
1461 2 j
Tvornico: Mlad A noieslav, čelko.
,*% fitapfc* mam.. ■
NT/, mtrhn** rvat*    . . ? r «v»t« * -»>!»k* rasla. .
„  auta     .  . .
f*j *$r«ka kronska rasta -:^     „     alata .
gojilo del. Kranjak* .-   , posojil* meeta Spljet
VtfU aoa.-herc. ieleasiiko posejil« 1902 .  . . rft talka dal. banka k. e.
*    ■    •   a. e.
i Vi« ** ti pisma tal sai. htp&tečne banke . .
*%1m P***- k*m-  k- *
10« ~ a*......
aast. piame isserat
aramfotce......
*ft%        pi»ma ogr. se**/.
dal. aranifnice . . • l%% « pfe ogr- hip. ban. *V'<«       *tT lokate* la-
tesric d. đv. . -
§Y,% ob L če**« md. bank« |f stiof. Tr*r~
Poreč.....
fia »ri*r. doUB3t*kik asi. PjL prior. j«i- žal. kup. 1 .-, «, H,*, »v«*. P«a. **     P- •
Bjafle**
k:rt*r. i i l        3  .  , .
3 94 i. ItbM . . . . m Sl*ok«......
s    aes!. fcfad. \. esrisaft
n        •        • m
9                kkp. bank* .
m    »riittk* h MlB> —
_    lfXf iim......
f««miu •  . .
*r*dtt»*           . ,  . .
Aemoike          • •  . .
krakovske         • *  • .
ljubljanske       » .  » .
4vstr. rdač. knaa . • • •
m       m    m      •   * •
|a(f^Hovt .     • » •
JUlcburske • • • * £«r&jeke kem.  m    , * .
asa
*r.:-i* železnica.....
Delavne t-1\*.t . . . . ^v§tr.-ogrske ba«e«« don Ivair. kreditna baake . . ^:r»ke m • . * l »vnostsnske . . . - r*mogokop v Msfte (iffffi) ttpmske mentao . . . . iei. isd. dr.   . . .
!*fait-Mura*y!.....
frb9veljsk« pmm. . fevatr. oreese tesr. i^edSm t^ttss siadk^nae cmKas
9943 1C0 -99 10
1W50
106-70
99*50
100 — 100 —
100-
98-76
3C3 15 100 —
151 75 S66 — 147 76 ?69 — 275— 246 —
98 - * ^96 05
>,180 436 —
80-
90
58
45 75 27 75 66-1R-— 476 —
K
f
tj.
nam«
ar. aaaaa ■easH
131 £84
1772 665 770 212
! 738 6 2
Ž630 553 žil 648 141
100 40
101 — 99 60
JOl-60
106 70
10 50
100*60 10O30
100 20
101-
99 76 306*15 101-
163 7b 2^0 — 14975 279' -28* — 266 — 108 -197 05
23 80 445 —
90
96 -65 -47 75 29 75
«6
1« — 486 --
132 25 685 90 i782 — 666 50 771 2f» 242 /6 743 -6 3 60 12640 — 40! 554*40 -| 275 -
- 552 —
— 148 —
25 90
50 25 25
60
»v
11 36
•i-3-10 2348
^4,._
:7V0 3640 ž-61 4"<4
11-40 19-13 23 65 1408 1790 85*65 3-52
Km
Sitne csn& ¥ BtadimpeSt^
Dne 11. maja 1907. To^ia.
oktober ,
A«erilca i
t* . .
mas   m maj
"; vsa oktobe-
53 ij? K
oO ■ »
60 . „
M 8
1095 878
6 4 I 6-40
7 47
eMslUto 15 h višje.
MeteoFoi^Icno poročilo,
Vi!ni a-»d morjem 06 2   Srednji tračni tla* 736 C run
V i s	Cas opazo J vanj a j	Stanje barometra	16 i S- *■   :  Vetrovi Nebc I 2 i
		v *m	
10	9. t-t	737 7	IS 1 brezvetrno del. oblac.
21	7. -0.	1 738 6	13 3 i si. jvzh. I jasno
	i. pop.	737 0	25'0 > sr. szah.  pol. oblač. 1 t
Srednja včerajšnja temperatura: 100U nor m«le:   13 4. - Padavina v  mm 00.
Zahvala.
Za mnogobrojne izraze sočutja povodom bolezni in prebridke izgube kakor tudi za častito spremstvo k večnemu počitku izrekamo prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
Posebej pa se najiskrenejša zahvala darovalcem prekrasnih vencev.
V Litiji, dne 10, maja 1907,
Tvrdka Lebmger & Bergmann. Rodbina Bergmann.
Zahvala.
Za darovane krasne vence in mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti našega iskreno-ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda
Karla Floriana
posestnika in knjigotržca
izrekamo podpisani najsrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujemo vse udeležence pogrebnega sprevoda, zlasti vsa tukajšnja slavna društva — posebej še slavno meščansko godba in slavni pevski zbor „Narodne čitalnice- za ganljivi šalo-stinki pred hišo žalosti in ob odprtem grobu.
V Kranja, 7- maja 1907. 1676
taluioči ostali-
Brusača
za parno lagn »preime takoj |Deme-
trio Marco v Logatcu.       r-«y i
z zaslužkom K 3 60 do K 4, sprejme Mihael Begove, zidarski mojster na Savi pri Jesenicah. 1577-1
1582—1
KlepnrsKesa
pomočnika
sprejmem takoj v trajno delo.
Franc Doliana vdova, Domžale.
Proda j»o I a,1 oj
6 konjskih sii, 2 cilindra, skoro nov po nizki ceni. — Več ne izve pri Fran Čuden, trgovec v Ljubljani. 1678 1
izkušen  in spreten, z dobrimi izpričevali išče primerno   in   stalno  službo,  izurjen  na vseh parnih in električnih strojih, zmožen vseh popravil, prfvame službo tud* v opekarni. Ponudbe up avuištvu ,,Slov. Narola".
167?—1
in
Soliden
izurjen in spreten prodajalec, prva moč, se sprejme s 1. jnn?jem t. L v trgovino z mešanim blag.-m tvrdke M. Elscer V Litiji. 1586 1
-kosma
Dvorski trs 9.3
Od .12 maja do 18. maja iVK)7:
Bajnokrasna serija.
1397
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 12. maja
do vštete sobote 18. maja 1907 :
II. ciklus
A IVI
Meščansld hotel JJiyf.
U nedeljo, IZ. mola
otvoritev vrta.
rt
godbe pešp, krflj Belgijcev št. 27.
Začetek ob pol 10.    Vstopnina 301.
V četrtek, dne 16. maja
KONCERT
Društvene godbe za člane.
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
K mnogobrojnemn obiska vabi
1581
Karel Ta
resta vrate r
78
Y^5S
ogaška Slatina
«P     _____ štajersko. ——-1
lh?0-l
Prospekte potilja ravnateljstvo zdravil I i Ca
Železnica, Prekrasna lega, „•"a^fsaalaaoBaata* prenovljeno^,
pošta in    k>si«a poln arak Novo hydro-slektro-mahano-terapevtsko zdravilišča v velikem In modernem slogu.  - Zdravljenje
brez praha. Mu- * mrzlo vodo, električne svetlobne In kopeli v banjah, InhalatorIJ, celice za segret zrak, elektr.
derai komfbrt, masaža, šolnine kopeli, zdravilna gimnastika.   Uspešno zdravilišče zrn bolezni v želodcu, črevlh,
živahnu dru- na jetrih In ledvicah, za kronično zaprtja, hemoroide, kamen, odebelalost, sladkorno bolezen, protln,
žarmo življenje, katarje v požiralniku In Jabolku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh.
Nov hotel z dietetoko restavracijo in novim vodovodom u sladico pitno vali.
telegraf
Prospekti zastonj.
Sprejme se priden, razumen
učenec
v   trgovino  z  mešanim   blagom pri
K. Werli v Cerknici.
1611—3
Išče se izprašan
kurjač
k lekomobili 13 konjskih moči.
Naslov in pogoji se izvedo pri upravn. „Slov. Naroda". 1531—3
Več mizarskih pomočnikov
za  stavbno in moderno pohištveno mizarstvo in
vajenca
sprejme mizarski mojster Karel Obar«
huber na Rečici št. 63 pri Bledu.
Dobro Močo
_ brivnlcn
na deželi blizu Ljubljane se zaradi popolne opustitve obrti proda. — Pojasnila daje Jakob Vildman, brivec v Ljubljani, Valvasorjev trg št 5.
1493-3
Izurjene sabat?
v
in enega
črkoslibarjn
sprejme Ivan Štrukelj, slikarski mojster v Ljubljani, Florjanske ulice 28.
1^83 1
Se 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj m j
G
Gtosposke ui-cs Si 6 1659
U«e »nlnoi
samostojno kuharico ali gospodinjo k
posameznemu gospoda poleg sluge na Dunaj. 4 kron plače, potnina in predstavljenje tukaj; komorno strežnico ali oporo gospodinji, slngo in kuharico v gosposko hišo v Gradec, kotelsko kuharico  za Ljubljano,
pos. deklico za Puli in Opatijo, nekaj kuharic, hišen in pestunj, 2 kočijaža, natakarice itd. za Ljubljano m kimaj VempH  l«t  k    ikor moino Hitre postrežba zagotovljena.
Zunanjim dar.»srm je priložiti znamko za odgovor.
v trgu Cerknica oddaljeno pol ure od železniške postaje Rakek in sicer: enonadstropna hiša št. 62, hlev, skladišče, skedenj, njive in travniki, pohištvo stoji v sredini trga ob glavni cesti, v biši je vpeljana pekarija ter so Še poleg pripravni prostori za prodajalno ali kak drugi obrt, v trgu so c. kr. uradi, vsako leto se vrše v okolici velike vojaške vaje in je splošno prav vivaben promet Proda se tudi na letne obroke. I56f»—l
Prostovoljna  dražba se vrši dna 17. maja ob 9. uri dopoldne v hotelu „ Žumer" v Cerknici. Natanč nejša   pojasnila   daje lastnik Anton Majdić v Kranju.
SUKNA
Tvorničke cene.
" In modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kociai
tvornica za sukno
v Jfumpoicu
na Češkem. Vzorci Iranko.
Pozor trsoucl! Redka priliko!
Na Gorenjskem, blizo Železnice na proda po ugodni ceni 1549—2
hiša
v kateri je dobro idoča trgovina z mešanim blagom. Letnega prometa okrog 40.000 kron. Vpelje se labko z gotovim uspehom tudi trgovina s poljskimi pridelki in lesom. Konkurence se ni bati. Ok< lica velika. i Naslov pove upravn. „Slov. Naroda".
Dobro srečo!
Namesto 3 gld. 50 samo I gld. 95
stane lepa ,;Gtoria" srebrna s plombo 30 urna anker - re montoirna žepna ura, prima kolege z lepim graviranim okrovjem a sekundnim kazalcem in lepo poziač. ali [u itt.r. verižico z obeskom, natančno idoc a, za aamo 1 gld. 95 kr. Da^je ponujam po zlačeno, otl urno, (veleprima švicarsko kolesje) remontoirno uro z jepo pozlačeno verižico za samo 3 gld. Za vsako uro 2 letno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
fVO/ UR KOIIA\
DKIrsL acoTT- št 17
Za neugajajoče denar nazaj.       1571 2 9CJP~ Mnogi so naročili po dvakrat*
loC;4—2
vefiČ spfcerije, Žcleznine in konfekcije, ieli svoje mesto v 6 tednib premeniti.
Ponudbe: Poste restante Zgornja Bela (Ober-Vellach,) Koroško.
Leno
za peazijouista jako pripravno se zaradi rodbinskih razmer takoj proda. Posestvo je v krasni legi, oddaljeno L«1 minut od prijaznega trga in ŽelezD. p« staje Šmarje pri Jelšah — 10 min. od okrajne ceste, 45 min. vožnje z vlakom v deželno kopališče »Rogaška Slatina^. Lepa zidana biŠa s petimi sobami m drugimi prostori ter troje gospodarskih poslopij, obdaja velik Hadonosnik, vrt. travnik, njiva in vino grad, ter men vse skupaj 8 oralov, gozd posebej 61'., orala. Gena in na taLČnejši podatki zvedo se ustmeno ali nUmeno pri lastniku Miroslavu Stum-bergerju, c. kr. davkarju v Sevnici ob Savi. 15M
Zavarovanja škode po toči
sprejema
Za birmo
pnn e^ne
i5/y- l
obleke za dečke in deklice
v največji izberi in po najnižjih cenah
v Angl. skladišču oblek
O. Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5.
Izredna ponudba.
Lasten izdelek.
DillhO ljrez ^va' Cna žir, 2 m dolge,
Kjllllirf obrobljene, 6   ko»ov,  iz  .samo naj
boljše bombažaate tkanine K —
Platnene rjuhe,
Koncuos0(188 d°8i''h nipter- {566~1 Damastne brisače, T* RumUufšKa tkanina, s% -
sir. 23 m, prav pripravno za damsko perilo, kos K 12—.
Namizno In posteljno perilo:
Sifoni, platno, ok-itord, cefir, brisače, žepni robci inlet, gradi in damast po Čudovito nizki ceni v največji izbiri. Vzorci Eastonj in pošinine prosto. Neugajajoče se nepogojno vzame nazaj. Razpošilja se po povzetju.
Tkalnico zal platnino in bombaževino
Karal Soba, Nacbod IZ (Ćeftko)
c. tr. Driv. avstr. zavarovalna flrnžlia ,DUNAV
sedaj tudi na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem.
Ponudbe sprejemajo in dajejo pojasnila vsi krajevni in potovalni arjenti, kakor tudi generalni zastop v Gradcu, Hofgasse 8.
Istotam se sprejemajo posredovalci.
1540-2
«5"
-So
w «     .       _ —.. * ntlnfcol i i>
CUNARD LINE
TRST- NEW- YORK
je najpriprsvnejša, najcenejša in najboljša pot Iz Ljubljane
1685-1
ker tod nI dolgotrajne in mučne vožnje po raznih  železnicah, nobenega presedovanja ne prenočevanje in sploh nobenih postranskih stroškov med pntjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni. BaJT Vsakih 14 dni vozijo, Hrana In postrežba najboljša.
Pojasnila daje in vozne liste prodaja glavni zastopnik:
ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove nlice 25
polog eerkvf Nrea Jezusovega*
AI tN I c in
v prid
Inženir ln pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, II. Praterstrasse 37.
iv ♦■rovi S* t S*.    a«8a 31
Ženske
bolj odrasle, ki labko gredo kaj z doma, dobe takoj trajnega In dobrega zaslužka. Ljubljana, Stari trg št. 4, II nadstr.
Sprejemi saruu uO delavnikih od 2. do 4. popoldne. ibiS—2
Na pomoč? Prostovoljno gasilno društvo
i c ij h
c tvorilo je
lilije za dobitke
o Četrtek, dne 9. maja 1907
na Ferjanovem keglišču na Sa»i
in vljudno  vabi  h  keglaaju vse prijatelje.
1518  2 ODBOR.
Več izurjenih
1537-.,
se sprejme
u Gorupouih ulicah 3,111. nadstr Pozor! Trgovci!
76 kosov sam h novosti fin. peciva po 2 vin, n prodajanje za i K 10 vis 38 kosov pripravnih za kavarne in gostilne p0 4 vin. za prodajanje za 1 K 10 vin razpošilja vse v lepih kartonih po povzetju-ako se za 6 kron naenkrat naroči tudi poštnin« prosto: E. Brandt, tovarna finega peciva v Kranju. 1226-7
Sposobne in zanesljive oseh
katere želijo postranskega za s lutka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki, ali trajne sluibe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj rlagovolijo vposlati ponudbe pod št. 15.30i
Gradec, poste restante 12. 1892
1
t* "ir *"'• "t* *y* mk* t* "f* "v* "t* *i*
Gospodje
zmožni reprezentacije, ki se hočejo posvetiti agentu H, se sprejmo takoj
proti visoki proviziji in dnevnim dietam
Ljubljana, Stari trg št. 4, II. nadstr.
Predstaviti se je izključno le od 8'/i do 11. doooldoe. 1568—8
sprejme
pekarna na Sv. Petra cesti s
v  I^Jubl|»nl.    ICO-)-2
LaiOkSalf
za majhno delavnico ali branjarijn se odda za avgust.
Vprašanje:   Sv.   Petra nasip štev. 41. 1531-2
Jhk o t
prodajalka
želi vstopiti v kako trgovino g<-«p; -
ki je že cekaj Časa kot taka delovala
Naslov pove upravništvo „Sl< Naroda*. 1513
Poni z vozom
se takoj poceni proda.
XasIov   pove   upravništvo „Slov. Naroda*, lhli-1
Zdravilišče in vodno lecišče
Prospekte pošilja zastonj
dr. Rud. U/ackenreiter
nlrarr.iškiToJja in zakupnik kopališča.
Postaja c."kr. drž. železnic, l1 4 ure od Ljubljane. Vse vodno zdravljenje (sistem Priessnitzev in Kneippov, solnčne kopeli, ogljikovokisle iz elektriske kopeli, zdravljenje s suhim vročim
zrakom, -_-.
masaža,   zdravilna   gimnastika   in elektroterapiji.
Zmerne cene.
Odprto od lt>. maja do 15. oktobra.
K 925
Proda se posestvo na Glincah
pri Ljubljani
zaradi bolezni pod jako ngodnimi pogoji. V biSi je Že nad 50 let obstoječi;
gostilna z velikim senčnatim vrtom
in i vrtom za soČivje. — Zr*veu je velika vinska klet, pripravna za ka kega vinskega trgovca in veliko skladišče, pripravno za vsako trgovino.
Nanlov pove upravuištvo „Slovenskega Naroda-. i;>80— 1
Glavno ravnateljsvo ,Prahe4
nolstarefte češke vzajemne zavarovalnice za življenje in rente
usoja se Častitemu p. n. občinstvu vljudno naznanjati, da je otvorilo za
Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško, Istro in Dalmacijo
generalni zastop v LJubljani
ter poverilo vodstvo večletnemu zavarovalnemu uradniku gospodu
Josipu Florjanoiču.
1557
P. n. občinstvo se vljudno naproša, da se blagovoli v vseh slučajih življenskega zavarovanja obračati neposredno na omenjeni generalni zastop. ki bo rade volje dajal vsa pojasnila.
Glavno ravnateljstvo zavarovalnice „Praha" v Pragi.
D7+C
D2C
17
EL
3315
16
Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulico štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje Izborno
4012 78
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
Proda se
Milina parcela
nasproti kopališča Kolizej v Ljubljani.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*. 1143—6
Kathe voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego Čarobnih prsi. Kathe VOda Za prsi 3e rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenice po 3, 5 in 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju
Kathe Menzel no Dunaju XVIII
Schulgasse 3, I. nadstr. 11. 583 13
Občudovanje
vzbuja povsod novi
„Titonin"
parni brzoprolni stroj.
JVI 11 5» £Z €3
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabava! Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54 — naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
TItania Uerke, Wels št. 35, Gor. Avstrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzopa-rilnike za živinsko krmo, sejalne stroje in separatorje. 123j—6
povsem iz kovanega železa,  z valjci iz trdega lesa.
Cene  od  K 40 — do K 100 —
Petletno jamstvo.
leznv
in zelenjavo
razpošilja po povzetju Josip Dolčič ¥ Trstu, Via della ^orgente Štev. 7.
Telefon Št. 1465. 816—19
Elpi slin
obstoječe iz 4 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice in z vsemi drugimi pritikii-nami in
stanovanje
v suterenu obstoječe iz sobe, kuhinje in z drugimi prit klicami se dasta takoj ali z avgustovim terminom v najem. Naslov pove upravništvo tega lista.
l3'rfl-7
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12"—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame -. proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel,  Lobes 35.
pH Plznu na Češkem. 14-3 2
St 19431
I
1533-2
siama za ženimo o
Pri mestnem magistratu je za te koče leto podeliti ustanovo, zoašajočo 200 K katero je osuoval tukajšnji občinski   svet   povodom   srebrne poroke Njih Veličaostev.
Do te ustanove imajo letos pravico aboge, poštene in v Ljubljano pristojne zakonske žene, ki so se v Času od 24. aprila 1906. leta naprej omožile.
Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati pri tem uradu do konca 2iaja t. 1.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 2. maja 1907.
Pred
nakupom
si oglejte velikansko 19
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v LJubljani, Špitalske 19 ulice Stav. 5.
Ostanki pod ceno I
Dobra t^a^arica
je izšla .. je izšla
v založništvu Lav. Sebientnerja t Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 L
Obseza na 576 straneh vež nego 1300 re-ceptov za pripravljanje najokuapejžih jedi do-rnače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica 8 svojega stroko v-njaškega stališča, literarna kritika zakadi lepegt lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kanarskih knjigah nena-vadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
"69 23
patent *jP flatsehek
t e r ni t o v Sle r i I j
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
Glavno zastopstvo za južne dežele: 900 - 5
Portlandcementne tvornice delu. dr. Dovje, Trst.
Vprašanja na založnika TrodorJ» Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Sprejme se več
učencev
za pleskarsko in slikarsko obrt s hrano in stanovanjem ali pa dnevno plačo pri tvrdki J. Terdan, LJubljana, Aegove ulice 8. 1532—
DTOJG lfl JMl
v solnčni legi, vsako obstoječe iz: 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in delom vrta, se za avgust odda na Dunajski cesti St. 60. 1522-2
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj v delo.
1521—3
■
FRANC BEMČ1Č, Krojač
Kozina   S (I^tra).
Lovske puške
vseh   sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim Btrelnim učinkom, priporoča 127 18
Peter VVernig
c. kr. dvorn! dobavitelj oroija
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Sprejema bat aro vanj« feloreftkefa iiv-fyenja po naj raco OTrstnej Jih kombinacijah
pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica   Zlasti j« ugodno »a varovanj©   na   doftivege   ln  a mrt s manjšaj očimi m vpLn&M.
Viak Slan ima po  pretek«   peti* let pravioo do dividende.
-  -  -  -  vsajAmno zavarovalna banka v Pragu   -  -  - ■
Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383 75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z veeakeei aletaimko-norodn« upravo.
Vm pofaaatia d^a:
Generalat zastop V Ljubljani, čigar pisarne »o t laitnei bančnej hiši
nHc-ala det
Z a varni p po«h>pJa ta piemleatee požarnim škodam po naj nitjih oeoah. škode ©enMtf« takoj ia najkolantneje. TJŠiva   najboljši   Rlovea, koder posluje.
DovoljHje ia čistega dobička isdatne podpore  v   narodne  ia občnokoristn*
Delniška družba združenih plUOUOren Žalec in Laški trg
ar- « i-s am  M vo |
eelalltetai
izborno pivo. črno pivo Joluntor".
{fsST   Zaloga v Spodnji Šiški.  — Telefon štev. 187.  TBSQ 14513
$0F~      Pošiljatve na dom sprejema restavrater gosp. E. Kržišnik „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.)
Poštenemu načelu« da svoja
OBUTALA
prodajumo po »trogo stalnih, lirr/konkurrni-no nizklli cenah, ki so vtisnjene v vsak par, se Ima zahvaliti
■■»sa lii m h za licdosežnl renome 1
Elegantna priležnost!
Priporočamo nastopno označene vrste:
Odlična kakovost!
Moški štifljetni, močno delani   .  .  . J|# 3*50
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlo- &*6Q
vine, jako ceno....... ft • ww
Moški čevlji na trakove, pripravni za VB
trpež........... ff
Moški čevlji na trakove iz izvrstne A975
kozlovine.......                               • 93 • 99
Moški čevlji na- trakove, usnje Ia box- 6*25
calf, orig. Goodyear šivani ... f f — *9
Moški čevlji na trakove, usnje Iabox- 7*50
calf, American-Style..... f f *
Moški polčevlji na trakove iz dobrega, _
voljnega usnja....... ff e*
Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob- ■*lfl
siti, črni, rjavi in sivi..... ff •
Isti za dame.......... ^ \* —
Damski salonski čevlji iz črnega usnja SI divje koze........, • J
Damski polčevlji, chevreau, lahki in
solidno delani........n
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......u
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika. .
Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami
Damski Čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani
Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani .
Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja........
Damski čevlji iz la chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni   .  . .
II
II
99
II
II
1*50 3-75 3*25 3*40 4*25 5*75 6--3*40 6--
Specialiteta: „Goodvear svetovni11 čevlji in škorn|i prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vr>t, dalje deškega,
Otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah.
1231-2
kom, clr.
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v LJUBLJANI, Stritarjeve (Špitalske) ulice št. 9.
——  Cjrodclam I ——^—
Torej vendar hitro in zanesljivo delujoče sredstva proti kurjim O&som
Cook & Johnsona aner. pat
obročki za kurja očes
Kos 20 h, 6 kosov 1 K, po pošti 20 h več. Dobiva se po vseh lekarnah monarhije in pa v medicinalnih drogerijah itd.      1E64 — 1
Razpis služb.
Prt generalnem zustopu zauarooalnlce „Praha" g LJubljani
sprejmejo se
a) pisarniška moč,
b) štirje potovalni uradniki,
c) stalni (krajevni) zastopniki
po vseh večjih krajih jugoslovanskih dežel.
Službe pod b) in c) oddajo se proti stalni plači in proviziji po dogOTOrn ter s pravico do pokojnine.  Ponudbe je takoj pošiljati na
generalni zastop zavarovalnice „Praha" v Ljubljani.
AFF"0VI šivalni stroii
so najboljši
m rodovinsko rabo zs Sranje, krpanje in vezenje
neprebojni ze cbrtne namene.
Šivajo naprej in nazaj.     2276 47
ler oglasta lega!!
Generalni zastopnik Franc Tschinkel
Mestni trg štev. 9. v gradu.
IVAN SCHINGLER, Duna] II!/,., Erdbergstr. 12
pošilia že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za fpoljedeljstvo itd.
kakor: milne za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje. sesa'ke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. 1. d.
'od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene
pipe, sesalke za vino, gumijeve in Konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavoae in penečih vin, mlin za dišave, kavo Itd., stroje za izdelovanje klobas, tehtnice za iivino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje In stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih „_j, tudi na obroke! ——
'Ceniki z ve6 kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto.
j Dopisuje se tudi v slovenskem jezika. j
Prekupci in agentje zaželjeni.
1064—3   Pite naj se naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12.
Najvicja zaloga ustatim. uu najituišib
otroških vozičkov
le navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
fttnala naročnike« n •ofllla i povzetjem
sHIHH^
J. KEBER
trgovina z manufakturnim In perllnlm blagom
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi,   ki jo izvršujem že vee nego 30"let, se j mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk« brade ln r las, proti Upadanju brk ln las in to je KAPILOR it 1. j On delnje, da lasje ln brke postanejo gosti ln dolgi, odstranjuje prhljaj ln vsako drugo kožno bolezen glave.
( Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo prizoalnic in zahvalnic. ) Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naalovom lžbfc 1 5
Družbeni razglas.
Radi oddaje razširjenja šolskega poslopja na Bohinjski Bistrici proračunjeno na 17038 kron se bode vršila dne 26. maja 1907. ob pol 11. uri dopoldne v imenovani šoli ustna zmanjševalna dražba.
K tej dražbi se vabijo podjetniki s pristavkom, da mora vsak, kdor namerava dražiti za se ali kot legalno pooblaščen za drnge, vložiti neposredno pred priČetkom obravnave 1400 kron, kot varščino v roke licitacijske komisije ali v gotovini, ali v državnih obligacijah, ali pa v vložnik knjižicah takih hranilnic, ki so ustanovljene na podlagi navodil z dne 27. septembra 1844.
Do pričetka 1 citacije sprejme krajni šolski svet ali fraokirano po pošti ali neposredno tudi pismene ponudbe, katere so z 1 krono kolekovane in katerim je priložena gori imenovana varščina. V tej ponudbi mora dotičci podjetnik j natanko navesti svoje ime in bivališče in razen tega še izrecno izjavo, da so mu j načrti, stroškovnik, dražbeni in stavbni pogoji dobro znani in da se jim podvrže brez izjeme. Zavitek pismene ponudbe je zunaj z napisom „Ponudba za šolo" posebno označiti.
Vsa dela, katera se bodo oddala le enemu podvzetaiku, morajo biti na vsak način do 15. oktobra 1907. izgotovljena.
Načrti, stroškovnik, dražoeni in stavbni pogoji so pri podpisanem krajuem šolskem svetu do dneva licitacije vsakemu na vpogled.
Krajni šolski svet si pridržuje pravico oddati stavbo, kakor mu je voija, ne glede na stavljene ponudbe.
3(rajni šolski svet na Bohinjski Bistrici,
dne 7. maja 1907. . 1567—2 Predsednik.
na Starem trgu št. 3
priporoča
venee in šopke I   za neveste
ter
I nagrobne vence
1 po Izredno nizkih cenah.
•    Potrebščine za krojače in šivilje. |
XXX
6. CHĐEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
priporoča
13
klobuke slamnike
Sepiee, razno moško perio, tate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
XXX X>JX )OOQQQQQQQOQCXXXXXX XX> XXXX .<X'*JSXXXXXXXX X XXXXXAXXXA
Stari
Vzorci
Mf-
trgovec z zlatnino \ , in srebrnino
na Mestnem trp št, 13
ril ij alka:
na Jtfesttsem trgu it. 17
priporoča nvojo veliko zalogo %*r c-t»5 /. J f-m bi H uw iz prvih tovarn, t»fi«l31&4, nI en »k Iti, MaBoiittk lile in ur na nihalo, hrlljantov, zBuditn« in irebrnlnr. Namizna opravn Iz WilwJMt4^#ra Hrrbra.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
aa
I
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
Pohištvo, tapetniško blago ^^^^^ in izdelke
priporoča
Puc& dr., Ljubljana
i*>4 5 Sodnijske ulice.
Klavirji in sobna oprema na obroke.
lir" -1— J
Književna novost!
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2*—, eleg. v platno vezana K 3*—, po poŠti 20 vin. več.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice štev. 3.
Št. 114/pr.
Razglas.
1573-2
Po § 23 al. 6 volilnega reda za volitve v državni zbor prepovedani SO za čas volitev v volilnem prostoru in v poslopji; v katerem se vrši volitev, kakor tudi v bližnji okolici tega poslopja, nagovori na volilec in vsaka volilna agitacija na kateri koli način.
Ta prepoved obsega:
za I. volilno komisijo :
celo poslopje „Mestaega dama" ter trg v okolici na 50 korakov oddaljenosti \
za II. volilno komisijo:
celo poslopje mestne dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu ter trg in ulice ob vseh treh straneh tega poslopja;
za III. volilno komisijo:
celo poslopje c. kr. državne višje realke in Vegove ulice od Kongresnega I ob celem pročelju reaićnega poslopja :
za IV. volilno komisijo:
celo poslopje št 21 v Cerkvenih ulicah in ulice v okolici do 50 korakov oddaljenosti :
za V. volilno komisijo:
celo poslopje I. mestne deške šole v Komenskega ulicah in ulice ob obeh straneh tega poslopja :
za VI. volilno komisijo:
celo poslopje c. kr. I. višje gimnazije ter Tomanove in Kolizejsko ulice ob gimnazijskem poslopji;
za VII. volilno komisijo:
celo polopje mestne šole na Barji in okolica na 50 korakov oddaljenosti;
za VIII. volilno komisijo:
celo poslopje mestne jubilejske ubožnice ter Japljeve ulice v doliini pročelja tega poslopja.
To se daje na javno znanje z dostavkom, da se prestopki te prepovedi kaznujejo po določilih ministerijalne naredbe z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 7. maja 1907.
Pozor! =
V nedeljo, dne 12. maja t. I.
pri .Novem sveta' na Marije Terezije cesti U
otvoritev vrta
s koncert®
Začetek ob 3. uri.
rušt. godbe
Vstop prost.
Za dobro dolenjsko, štajersko in iatrijanako črno vino, ki so tako že vsem znana in priljubljena, Bchmirmaula in ljutomersko, je izborno preskrbljeno. Gorka ia mrzla jedila se dobe ob vsakem časa.
Se priporočata z odličnim spoštovanjem 1574
Valentin in Antonija Mrak,
W6
24
16
24
Cisoretnl papir in cigaretne stročnice
nedosežno  izvrstne kakovosti.
Vprašanja naj se naslavljajo na vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani, °a
Szantner
evi
evlj
Največja zaloga
Jennis črevljev Amerikanskih črevljev Otročjih črevljev
za gospode, gospe, dečke in deklice. ————
7a gospode »n gospe -
v   najboljših oblikah.
romladaaske novost;.
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prvo in največja zaloga creuljeu na Kranjskem
Ljubljana, ^ Selenburgove ulice 4. ^ Ljubljana. J
Ceniki zastonj in poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju.
Pozor, gospodje in gospodične!
Si'
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že već nego 30 let, ae mi ie posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti niih izp .-danju KAPILOR Št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kotno bolezen na glavi.
. Naročila naj bi si fra vsaka družiua. Imam premnogo zahvalni« in pri-' analnic Stane poštnine prosto i a vsako pošto lonček 3 K 60 ta, 2 lončka 5 K. Naroča naj se sau-o od mene pod naslovom
PETER JURISICr
lekarnar v pakracu štev. 66 v Slavoniji
Lepa birmanska darila.
Staro železo
baker, sviaec in mednino
kupuje po naivišjih cenah
Fr. Štupica
1084 -10
v Ljubljani,
Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trgf ^tev. 6.
Lena birmanska darila.
Cenjene botrice in botri!
Pr: nakupovanju
zalogo vseh vrst ur
tvorničkih cenah.
vrste  in rriznaDo najboljše blago na vse
birmanskih dani Vas vljudno cpozanam na svojo veliko verižic, uhanov, brošk, okraskov itd. po najnižjih
Zarad,  o-romnega pmnieta   in  ker razpošiljam svoje le prve kraje Bveta, mi je mogoče vsakomur naj-
bolje poetreči z blagom kakor s ceno tt velespoštovanjem se priporoča
v Ejubtjani H.SUCCHER
1374-6
na Mestnem trgu
nasproti rotovža.
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Veliki novi cenik, ki je ravnokar izšel, pošiljam zastonj in poStnine prosto Nikliasta cilinder rem.
ura......fl.
Sreb. cilinder rem. ura „ n   anker. rem. ura ,, Srebrna verižica  .   . „ ženska ura  . „ 14 karat zlat* ženska
ura......
Zlat pr-tan 19-Zlati uhani  .   .        .       1 75
2-46 o'90 490 1 — 475
1-2-50
Velika zaloga
prve vrste najfinejših, popolnoma zanesljivih „preci-zijskih ur" kakor : Glasshutte, Schaffhausen, Ornega po tvorniških cenah.
Popolna oprema
za novorojenčke
otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
G J.HAMANN
LJIBUIVA.
Perilo lastnega izdelka.
^m     18TO Ustanovljena 1H70.
sh-sžje samjocmjec Tiaivišjega dvorci šsb-®: sh-se-z-sh-sh-se in arišfofcrac/je ■
Zaloge skoro v vseh lekarnicah!
Herbabnvjev podfosforokisli
Pristen samo s spodnjo [□j     varstveno znamko, ,j
Herbabnvjev
H s
Pred ponaredbdmi se svari
n
Sarsaparilia sirup.
apneno železnati $Irup,_
Ze 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez,f blaži kašelj, pospešuje   tek.  Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi
in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj
^.SSESSL* Dr. Hellmanna lekarnica „zur Barmherzigkeit" EJSStmJ
Zaloge pri gg lekarnarjih w  JM^f mm t»l farni  Mm  Movem mestn.
Že 32 let uveden in vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče odvajilo. zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri.
ijivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje. Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Odstranja Priporoč-
814 1C
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka !■. C Luckm uu)
Ljubljana,   Franca   Jožefa  cesta O.
Delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000 —
1105- 15
se peča z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in s prodalo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz,
priskrbuje in deponuje Zenitovanjske kavcije, pravtako tudi službene kavcije in vadile za udeležbo pri ponudbah,
prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za niih upravo in revizijo pri izžrebanjih, j       j     t- s
zavaruje srečke proti kurzni izgubi,
vnovčnje kupone in Izžrebane vrednostne papirje pri svoji blagajni,
dovoljuje predujme na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuzemske in
inozemske borze,
prejemlje vloge za obresiovanje proti vložnim knjižicam na tekoči račun in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom čeka a vista,
izdaja obrestonosne blagajniške liste,
dovoljuje kredit na tekoči račun,
eskomtuje v tuzemstvu in v inozemstvu izplačne menice, ter jih prejemlje za inkasovanje, prepušča plačilna nakazila, izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice.
SVETOVNOSLAVNI
298—2*2
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČIČA NA SVETU !
Neutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši det katesnl
trgovini in v vsaki kavarni.
Svoji k svojimi
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešno lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico
naj se obrne na trgovino z železnico 1085—10
Svoji k svojim
Morile Terezije cesto 1
zraven Figabirta
FR. STUPICA v LJUBLJANI »SšJr?JL6
Edino tam se dobi vedno svež portland in roman cement iz slovečih tovarn dovftke in trboveljske. Mreže in žica za ograje, travniške brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarno ter vse poljedelsko orodje.
Glavno in edino zastopstvo za celo Kraujsko na   zadaji   poljedelski   razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih
stamoreznic, mlatilnic in gepetjnov. Amerikanski stroji za koinjo in obračan)« mrve vedno v zalogi
3
FRAN CHRISTOPHov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
T7" I_ij-a."bljarLi: "•J
Anton Sta cul in Anton Kano. &
Bled: Wdlfling. Kočevje: Bartelme. K^anj: Fr. Dolenz. Krško: s~» Aumann in sin. Postojna: A. Ditrieh. Radeče: Bschella. Škofja A Loka: M. Žigon.  Trnovo: Brinšek.  Tržič: Raitharek.  Vipava: V
Bratove. Vrhnika: Jelovšek. 893—4 V
::<:o:>:i:*i>:i:«:ixi>:xx:cccccco:>:
1
Mislite na
mnihouogrošKe čeulje
moški na trakove najfin. izdelani od gld. 6 30 damski na trakove najf. izdelam od gld. 5 75 damski nizki pariški najf. iidelani od gld. 3*90
Tvornica jamči za vsak par.
Popravljanja točno in ceno.
HENRIK KENDA
zaloga c. kr. priv. čevljarske tvornice
mnihovgraške. 1077-4
Ve'iki novi cenik * koledarjem tudi po pešti zastonj.
birmanska darilo!
Zahtevajte švicarske ure „Union", ki so najboljše, ter le I. vrste Zaradi velikanske zaloge, ki sem jo osebno v Švici pred po-draženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najbolje in najceneje postreči. Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda in se prepriča.
Tudi imam nanovo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic i. t. d.
Niklja sta cilinder rem. ura 2.40 Srebrna      ,,        n     „ 380
„ S.
L— 12.80
11 11 Srebrna verižica 14karatna zlata ura
11 11
FR. ČUDEN
nasproti frančišk. cerkve v Ljubljani. Urar in trgovec na drobno in debelo.
Delničar švicarske tovarne ur „Union".
Sive koroške kose
izdeluje
tovarna za kose
Karel Zeilinger
v Hlminelbergu
iz najboljšega koroškega litega jekla v poljabm obliki in množini. 819—19 Cere in vzorci kos se pošiljajo na zabtevanje franko.
ca
trn
S
n
>
3
S
a
H
ca
11
O
k.
-C o » o. <= "Z O Q-O
m
> o
C
I
O
•rl
rH
M
o
H
i
K *>
X
»s
i
X
e
'v
a
s L
9
▼atl pred isuko n«'snrtifo
ker ae po tej lahko vsaka tudi najmanjrana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Ze 40 let se 1* izk»r»Jo mečilno vladno mamilo, tako imeuovnuo |iraNkw U»mače mmallo kot xa-
nenliivo «r»*ilstvo za ohveao To obvaruje rane, oiiijeuje vnetie iu bolečine, hladi in pospešuje zaceljflnje
Rii/|nf J IJ>» -     VN»k  il»U "fc-U
1 cela pušica 70 v, 1 i puSice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se pošiljajo 4 pušice, proti predplačilu 7 K lu pu»ic poštnine prosto na »ciKo postajo avstro-oifrake monarhije
2v
Val »lell <>mhnlaze Imajo aakoulto de-ponovimo  varat veno inHmho.
Glavna zaloga
B FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „prl rrnem orlu" b Praga        1477 1
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogrska.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccolt, U. pl. Trnkčczv, M. Mardetschls-ger, J. Mayr.
Mal
l
.03
1
Resnično
Kupuj pa „le v steklenicah"!
V IjJubljMttl 5»i*I icoH|»o<lllt: 1323—4
Iv. Fabiana nasl Fr. K ham. Anton Kripper.
Anton Korbar. Ant. Kane, drog. Peter Lassoik.
F. Grošelj. Mihael Kastner. Alojzij Lilleg.
Adolt Haoptmanii Fdmund Kavčič. A. Mehle.
Kari C. Holzer. Henrik Keada. P. Mencinger.
Ant. Ječminek. Josip Kordin. J. Perdan.
Vaso P^trifi?. Kari Planici k A. Sušnik. M. K. Supan. A. Sarabon.
nasl. Viktor Schiner. M. Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupiea.
Iv. E. Wutđcherja Ferd. Terdina.
Po vseh drugih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zachcrlinovi" lepaki.
Dobro in ceno!
o
v.
o
v Ljubljani, ^triterjeue tilie« £
priporoča
[gr*
noi>o$ti
konfekcije ya dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga ja dame in gospode, voile, batist levantin, garniture; najboljše belo blago 3a perilo in vsakovrstne preproge.
$c!idnn postrežbo! 1H4,_6
J^ojnižj« c«ne!
Uzorci na zahtevanje poštnine prosto!
Dobro in ceno •
F. P. VIDIC & Kompa Ljubliana _fjr«^y.-.--
Opekarna ln tovarna počli ponudijo vsako poljubno množino
pat tntlr a nt h
zarezanih strešnikov
--J»-r*
„Sistem HA MOLA"
(Strantfnlzzlesel)
Spreimejo se zastopniki.
„Sistem HARZOLfl"
Barva: ff) rdeči naravno žgani, b) črno impregniranL Najllčnejše, najcenejše In najpreprostejše strešno kritje. H
Vsaki fltrefinik se zamore na late pribiti ali pa Z tlcO privezati, kar je gotovo velike važnosti
za kraje, ki trpe po modnem vetra in barji. 706—81
Vzorce in prospekte pošljemo na žekjo prezpladno.
Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.
Sprejmeio so zastopniki.
isdsjfttelj io odgovorni urednik: fiaito Pnstoslemiek