NAS G L A J     ftL
LET
zavarovalstva v Posavju
zavarovalnica triglav
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
Leto XIV

21.4.1993

Poštnina plačana pri pošti Krško
Izvršni svet SO Krško:
krško         \
-dan potem
Sprehod skozi Krško bi bil lahko prav prijeten, če te ne bi spreletaval srh ob pogledu na nekoč bogato gospodarstvo. Z nevsiljivo vztrajnostjo mi prodirajo v zavest koščki zgodbe o Pekarni Mišmaš, ki se nepričakovano udejanja tukaj in zdaj. Skozi to zgodbo bom poskušal pogledati v prihodnost kot nekdo, ki je doživel in naključno preživel dan potem.
"Prav v sredi mesta je stala nekoč lepa, stara tovarna. Nad njenimi vrati je visel napis: VIDEM. Ze navsezgodaj zjutraj je po vsem mestu neznansko lepo dišalo po praženi kavi, tako da,so se meščani kar sami od sebe prebujali in se zbirali pred širokimi vrati tovarne, ki jim je omogočala, da so na domače mize položili kot sneg bel in kot dih rahel, visoko vzhajan kruh s kronico iz pletenih testenih kitk. Ob takšnih in drugačnih prazničnih dneh pa še zmeraj drugačno presenečenje za ostale občane: vodovod, cesta, telefon...
Zgodba se je spreminjala v pravljico, dokler za pero niso prijeli ljudje, ki se niso in niso mogli domisliti ničesar pravega, njihovih dejanj ni preveval duh rimskega služabnika."
Dan potem nadaljujem pisanje svojega dnevnika.
"Nekje daleč, na koncu vlažne, temačne soteske leži zanikrn kraj, ki niti imena nima več. Ob razdrapani, blatni cesti se valjajo kupi smeti in odpadkov, pa jih nihče ne pobere. Čemu tudi - krajani so prav tako umazani in zanemarjeni kot njihov kraj. Mrko zro izpod čela in edino veselje, ki ga poznajo, je šilce smrdljivega žganja. Ob kalni reki, kjer se kopljejo le še krastače, stoji stara, razpadajoča tovarna, dvorišče je preraščeno s koprivami, vmes pa leže kosi razjedenega lesa. Pa kaj bi - krajani se ne pritožujejo, saj se lepega ne spominjajo ali pa se nočejo spominjati...
Po široki cesti, ki vodi v glavno mesto, jo maha gospod, veselo si prepeva, zmeraj bliže prihaja, že lahko razločim besedilo pesmi: 'Jaz pa vem, jaz pa vem, kam je vaše bogastvo šlo...' Pokličem ga, ampak gospod koraka naprej, še pogleda me ne in nadaljuje svojo pesem: 'Kajti tam, kjer s kačjim jezikom govore, tam nikdar dolgo ne žive take pravljice...' Malo sem užaljen, saj zame bi pa lahko napravil izjemo. Gospod se ustavi, dela se silno presenečenega in govori o tem, kako se mu mudi. Vem, kam gre, nam pa ostajajo izgubljene sanje in pika na koncu stavka zadnjega zapisa v dnevnik."
P.S. - Upam, da bo zadnji list dnevnika ostal za vedno nepopisan.
Damjan Lah
MllD  OttnOSVOJITVIJO  SnO  VEUILI, M SLOVtUUA
lahko mm«, oiuu Ivi« , mi K ftt mu očmio rosftJMO diuu skilua
J
,s\uiVa'
Odkrili in tudi    ™ P^MOle
prijeli roparja —       janj
,>il«
;ici k«*"' iti «a:
>tor»c'   letob% --•
Dokazi so pri roki. roda
nima
nnja
I ilolnili v priponi
\ki i'k\|>l<i/i
policija


>»»»"*
'"«,ufa°W
4«
*#L?.**
SpomUiM*« lopovščine
Jože Novak
NASLEDNJA  ŠTEVILKA   NAŠEGA  GLASA IZIDE V SREDO, 12. MAJA 1993
Kako razgnati omrtvičeno čredo
"Smo občina obratov in hčera in na tej ravni so se pojavila prva odpuščanja delavcev. Pionir zaposluje pri nas 600 delavcev, a nimajo pravice samostojno kupiti niti kilograma žebljev!" je razmišljal predsednik sindikata Jože Černoša na petkovi (16. aprila) izredni seji izvršnega sveta SO Krško. Na sejo je predsednik Herman Kunej povabil tudi člane skupščinskega predsedstva, da bi se vsi skupaj seznanili z rezultati lanskega gospodarjenja in se pogovorili o aktualnih razmerah v občinskem gospodarstvu.
Rudi Minarič je sicer priznal solidnost izdelave poročila, ki naj bi bilo podlaga razpravi, a je hkrati pribil, da so za nas ta hip analize za lansko leto brezplodne. Izhajati je treba iz podatka, da podjetja, ki še delujejo, drsijo navzdol, ne zaposlujejo na novo, so "one man bandi", s tem se zmanjšuje kupna moč in povpraševanje, tempo drsenja v prepad je peklenski. Miran Resnik je dodal,
Natalija Repec na Mediteranske igre
N atalija Repec je postala udeleženka letošnjih Mediteranskih iger, ki bodo sredi junija v Franciji. Njeni odlični rezultati v letošnji sezoni in nastopi za državno reprezentanco so prepričali selektorja državne reprezentance, da jo je uvrstil v ekipo za to mednarodno tekmovanje.
1. K.
da je malo gospodarstvo povezano z velikimi podjetji in če bodo ta propadla, tudi obrtniki ne bodo imeli za koga proizvajati. Zato se je razburil nad direktorji, ki da v glavnem tarnajo nad propadom jugo trga in obuboža-nostjo Vzhoda. "Če čakajo na to, da bo konec vojne, to ne bo kmalu." Po njegovem prepričanju nam v Sloveniji manjka sposobnih kadrov. Za zgled je postavil tekstilce, ki so bili vedno navajeni skromnosti, ki so tiho in delajo tudi danes, brez štrajkov, ker imajo sposobno vodilno strukturo! Ošvrknil je še (pa ne le Resnik, tudi sindikalista) do pred kratkim tako razširjeno izplačevanje dela delavskih plač v obliki bonov. Z njimi so podjetja državo ogoljufala za prispevke, ki ji gredo, na škodi pa so sedaj delavci: ker zanje niso bili plačani vsi prispevki, niso upravičeni do socialnih pomoči z zavoda za zaposlovanje! Zato je izvršni svet sklenil, da je za te delavce treba takoj doseči plačilo vseh zamujenih dajatev, saj bodo le tako lahko deležni tistega, kar jim po zakonu pripada med brezposelnostjo.
Sicer pa si moramo pomagati sami, za nas se ne bo potegnil nihče drugi, je pribil predsednik IS Herman Kunej. Njegov predlog je, da občina izkoristi sredstva, ki so še na voljo v Skladu stavbnih zemljišč, in jih spremeni v zagonski kapital za nova mala (proizvodna) podjetja. "Nič nimamo od tega, če bomo bosi, goli in lačni hodili po marmornatih   stopnicah   palač.
Krški stadion Matije Gub-ca je v nedeljo, 11. aprila, ponovno gostil speedwayiste. Odprtega državnega prvenstva se je udeležilo 16 tekmovalcev iz Slovenije in Preloga (Hrvaška), vendar jim je zaradi dežja uspelo opraviti le 12 od predvidenih dvajsetih voženj. Kljub deževju je bila tribuna polna gledalcev, ocenjujejo, da jih je bilo preko 1000.
Uvrstitve: prvi je bil Peterca (9 točk), drugi Gerhard Lekše
in tretji Krešo Omerzel (na sliki). Za drugo, tretje in četrto mesto je žirija po 12. vožnji odredila žreb. Trije tekmovalci so namreč imeli po 8 točk in sicer Lekše, Omerzel in Renato Kušter iz Preloga. Dež je iz dirkalne steze naredil eno samo lužo, polno redkega blata in tekmovalce je bijo treba po vožnji oprati tako, kot so se v boksu spravili na Lekšeta - s cevjo. (Foto: Lipa Sevnica)
Palače bomo še lažje zgradili iz prispevkov, ki jih bo plačevalo oživljeno gospodarstvo!" je komentiral svoj predlog. Bistvo njegove in Mlinaričeve zamisli je, da izvršni svet za skupščinsko sejo 21. aprila pripravi amandma s predlogom, po katerem bi sredstva občinskega Sklada stavbnih zemljišč spremenili v naložbe za nova delovna mesta. Oba se sicer zavedata, da je občinski sekretariat za gospodarsko infrastrukturo že tako dobil kaj skromen kos proračunske pogače, a pre-
pričana sta tudi o tem, da bo ta kos še manjši od tistega, kar je zapisano, če ne poženemo gospodarstva v tek. Franc Glinšck, ki vodi omenjeni sekretariat, je pač menil, da se da potrošnjo spodbuditi tudi s financiranjem javnih del, a prevladalo je stališče, da ima vendarle prednost zagonski kapital. Tega je v Posavju težko dobiti, ker banka deli predvsem drage kredite, ne daje pa sredstev ob hipotekami garanciji, tako kot, recimo, E banka v Mariboru, je pojasnil Mlinaric. Lastnik inicialnega kapitala pač ne dobiva obrc-
Nadaljeranje na J. strani
Priznanja gospodarske zbornice Posavja
vJbmočna gospodarska zbornica Posavja je podelila priznanja za leto 1992. Prejeli so jih (od leve): Milan Senica iz Sevnice za svoje podjetje Lucija. Ivan Vučajnk iz brežiške Agrarie, Zoran Šoln v imenu Zavarovalnice Triglav - Območne enote Krško in Ivan Kozole iz krškega M-Agrokombinata. Več na 6. strani. (Foto: Ljubo Potočnik)
Odprto državno prvenstvo v speedwayu:
Najboljši je bil Peterca
27. april ¦ Dan upora in 1. maj • delavski praznik bomo letos praznovali polni pričakovanj, da bi se razmere, ki že nekaj časa grenijo naš vsakdanjik, postopno, a čim hitreje uredile. V pričakovanju, da bo k temu - vsak med nami -prispeval svoj delež • naj bodo praznični dnevi dnevi oddiha ter dobrega počutja v družinskih krogih ali na prazničnih prireditvah, ki so /a te dni tako značilne in na katerih se bomo Srečevali.                           Predsednik Skupščine občine Krško:
Ornih SITCK
2
NaS glas 8, 21. april 1993
Franc Glinšek
Načelnik odstopa
Pobudi državnemu svetu
\
Med demografsko ogrožena območja naj se uvrstijo KS Rožno-Presladol in naselja na Bohorju. Spremeni naj se del 7. člena zakona o dohodnini. Franc Glinšek, zastopnik    Nerazumljivo je, da se meja
Veliko babic... ali kaj drugega?
Posavja v državnem svetu Republike Slovenije, je v začetku aprila na državni svet naslovil pobudo, da predlaga vladi RS spremembo odloka o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1991-1993 tako, da se v odlok vključijo krajevna skupnost Rožno-Presladol in naselja na Bohorju. Pobudo je utemeljil s podatki o upadanju števila prebivalstva:
"Po temeljitem pregledu kriterijev, ki jih opredeljuje zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, in primerjavi podatkov za posamezna območja naselij in krajevnih skupnosti, ki izhajajo iz opredeljenih kriterijev, je bilo ugotovljeno:
-   Kljub temu da krajevna skupnost Rožno-Presladol izpolnjuje pogoje kriterijev zakona o demografsko ogroženih območjih, ni navedena v omenjenem odloku. Podatki za to krajevno skupnost kažejo, da se je število prebivalcev po popisu iz leta 1991 v primerjavi z letom 1981 zmanjšalo za 0,8 % (indeks 99,2). Indeks staranja prebivalstva pa znaša 68,3% (za RS 48,3).
- Hriboviti severni del občine (območje krajevne skupnosti Senovo z Bohorjem) je eden najrevnejših in najbolj nerazvitih  delov občine  Krško.
demografsko ogroženega območja konča na meji med občino Krško in občino Sevnica, saj je celotno hribovito območje na sevniški strani opredeljeno kot demografsko ogroženo. Območje brez centra krajevne skupnosti ustreza kriterijem demografsko ogroženega območja. Število prebivalcev v teh naseljih se je od leta 1981 do leta 1991 zriižalo za 9,3 % (indeks 90,7), indeks staranja pa znašaj %.
Menimo, da je potrebno opredeliti kot demografsko ogrožena naslednja naselja krajevne skupnosti Senovo: Brezje, Kališevec, Gornji Le-skovec, Dovško, Stranje, Sedem, Mali Kamen, Reštanj in Dobrova."
Poleg tega predlaga svetnik Glinšek, da državni svet obravnava in sprejme tudi predlog, da se v državnem zboru začne zakonodajni postopek za dopolnitev 14. točke 7. člena Zakona o dohodnini tako, da bi se glasila: 14. plačane zneske samoprispevka ter znesek sredstev, vloženih v izgradnjo oz. izboljšavo objektov komunalne infrastrukture.
In še utemeljitev tega predloga:
"Zakon o dohodnini v 7. členu določa primere, ko zavezanci za plačilo dohodnine
lahko uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino. V naštetih primerih pa ni osnove, na podlagi katere bi lahko zavezanci uveljavljali zmanjšanje oz. olajšavo za vložena sredstva lastne udeležbe pri izgradnji oz. izboljšavi objektov komunalne infrastrukture, npr. za ceste, vodovode, telefonsko napeljavo ipd.
S predlagano spremembo oz. dopolnitvijo zakona o dohodnini bi se pospešila izgradnja oz. izboljšava objektov komunalne infrastrukture. Navedeni problem je prisoten predvsem na področju, kjer je zaradi oddaljenosti od urbanih središč izgradnja težje dosegljiva in povezana z večjimi finančnimi sredstvi.
Ker je sredstev za zagotavljanje komunalnih infrastruk-turnih objektov v občinskih proračunih premalo, da bi reševali vse probleme, ki obstajajo, so občani pripravljanj tako s prostovoljnim delom kot tudi s plačilom lastne udeležbe prispevati k izboljšavi teh objektov. Poudariti je potrebno, da gre v obravnavanem primeru za izgradnjo in izboljšavo osnovnih komunalnih objektov, kot so ceste, vodovod, kanalizacija telefonska napeljava, zagotavljanje česar je v večjih mestnih središčih nekaj normalnega in samoumevnega.
Zakon o dohodnini sicer v 14. točki 17. člena določa, da
Izgnanci naj se priznajo kot kategorija
J. o so sklenili zahtevati udeleženci območnega posveta predsednikov krajevnih organizacij Društva izgnancev v Radečah (25. marca '93). Izgnanci imajo možnost, da uveljavijo svoje pravice, ki izvirajo iz Zakona o civilnih invalidih vojne, a vztrajajo tudi pri drugih zahtevah. Rok za prijavo invalidnosti po omenjenem zakonu poteče 31. 12. 1993.
Letošnje zborovanje izgnancev bo v Dobovi 11. julija. Napoved, ki smo jo objavili v prejšnji številki, da bo to 4. julija, je torej napačna. Ta datum je prvotno sicer bil predlagan, vendar so ga na posvetu nato zavrnili kot manj primernega.
Krajevni odbori naj bi zaključili včlanjevanje v društvo do konca maja '93, vendar ga tudi po tem roku ne bodo preprečevali. Člani društva lahko postanejo vsi, ki so bili izgnani, tudi držav-
ljani drugih držav, če so bili med II. svetovno vojno slovenski državljani.
Na posvetu so znova veliko pozornosti namenili odškodninam in drugi problematiki izgnancev. Izgnanci terjajo izplačilo osebne odškodnine (za izgubo zdravja, nemož-nost šolanja...) in materialne (za izgubo premoženja). Ker niso bili nikoli priznani kot žrtve vojne, tudi nikoli niso bili deležni olajšav v zdravstvu, pri klimatskem zdravljenju, dvojnem štetju let... Zato zahtevajo imenovanje kategorije izgnancev. Rešitve za te probleme pričakujejo v šestih mesecih in vladi so pripravljeni zagotoviti tudi potrebne podatke, če jih sama nima. V okviru ministrstva za delo terjajo posebno službo za izgnance in ukradene otroke.
Odškodnino za vojno škodo naj bi dobili tudi otroci izgnancev, torej prvi dedni rod. Otrokom, ki so bili v Nemčiji na delu, čeprav še niso bili stari 15 let, imajo pa
delovno knjižico, naj bi se priznala zavarovalna doba. Društvo izgnancev Slovenije bodo včlanili v Svetovni informativni medicinski center
Mag. Miroslav Mikeln pravi, da veljaven sedaj."
Miroslav Mikeln. načelnik Medobčinskega inšpektorata v Krškem, je zaprosil skupščine posavskih občin za razrešitev. Kot razlog za to odločitev je navedel sedemletno neurejeno financiranje inšpekcijskih služb. Svet posavskih občin je že velikokrat sprejel soglasno stališče, da je to treba urediti, vendar se inšpektoratu v sedmih letih ni uspelo sestati s financerji. Po Mi-kelnovi napovedi odstopa jih je poskušal sklicati predsednik krškega izvršnega sveta, vendar mu to ni uspelo.
Kje vidi načelnik Mikeln vzroke za nenehne finančne zagate? "Že od začetka je bilo to delo premalo vrednoteno in zato priznana premajhna sredstva, ki se potem za vsako naslednje leto samo indeksirajo in v tako dobljeno vsoto se vključi tudi izguba iz preteklega leta. Lani je znašala 4 milijone, torej je za letos dejansko na voljo toliko manj. Dotok je pogosto nereden; kaj
se je naveličal prosjačenja. "Naj kdo drugi zbira sredstva na način,
ske inšpekcije, ki je "sposojena" iz Novega mesta, dolgujemo 280 tisoč tolarjev. Kadarkoli so se v državni upravi povečali osebni dohodki, je bilo treba vedno znova dokazovati, da to povečanje pripada tudi uslužbencem inšpektorata. Edini napredek, ki smo ga dosegli v teh letih, je povečanje prevoženih kilometrov, ker imamo sedaj štiri avtomobile. Še dobro, da nas je krški izvršni svet vsa ta leta reševal iz stisk."
Za neurejeno financiranje se lahko inšpektorat pritoži le ustanoviteljem. Kajti pristojnega ministrstva nima. vsaka inšpekcija ima svoje ministrstvo, kar. mimogrede, pomeni, da se mešajo različne vrste oblasti. Slovenski inšpektorji so že večkrat predlagali ustanovitev republiške inšpekcijske uprave, ki naj bi zagotavljala sredstva za pošteno delo inšpektorjev. Odziva še po dveh, treh letih ni nobenega.
Miroslav Mikeln
ti pomaga denar decembra, če bi ga potreboval že marca? Lani je naš inšpektor dobil povprečno 0,38 dnevnice na mesec, stanovanjskega dinarja nimamo že nekaj let. Za delo elektroenerget-

Franc Glinšek
se osnova za dohodnino zmanjša tudi za plačane zneske samoprispevka, kamor je
s sedežem v Oslu, kjer zbirajo in analizirajo podatke o psi-hosomatskih posledicah izgona. Po   mnenju   udeležencev
med ostalim lahko uvrščen tudi samoprispevek za izgradnjo navedenih komunalnih objektov. Problem pa se pojavi v primerih, ko ni izveden referendum za uvedbo samoprispevka, bodisi zaradi izvedbe zamudnega in dragega postopka, bodisi zato, ker gre za manjše odseke, katerih reševanje ni v interesu vseh občanov oz. krajanov. S tem pa so zavezanci za dohodnino, ki so vložili lastna sredstva, v neenakopravnem položaju z zavezanci, ki lahko znesek samoprispevka uveljavljajo kot olajšavo, čeprav
posveta bi morala tudi Zveza bocev spoznati, da so izgnanci prve žrtve vojne in da so prioritetno upravičeni do odškodnine.   Delegat   ZB  na-
gre za uporabo sredstev v iste namene.
Predlagana uvedba olajšave za zavezance, ki bi prispevali lastna sredstva za izboljšavo komunalne infrastrukture, bo kot dodatna stimulacija prispevala k višjemu razvoju gospodarske infrastrukture tudi na demografsko ogroženih območjih in s tem k celotnemu razvoju države Slovenije, ki ravno na tem področju še zelo zaostaja za ostalimi razvitimi evropskimi državami.
mreč zahtev izgnancev na seji medresorske komisijeni ni podprl.
Društvo izgnancev Ljubljana, Vrtača 11
Predsedniki krajevnih organizacij Društva izgnancev Slovenije, zbrani na območnih posvetih v Radečah dne 25. 3., v Ljubljani dne 30. 3. in v Mariboru dne 2. 4. '93 smo v zvezi s počasnim reševanjem povračila odškodnine sprejeli naslednjo
IZJAVO
Slovenski izgnanci, prve žrtve nacistične raznarodovalne politike in nasilja okupatorjev v letih 1941-1945 izražamo nezadovoljstvo zaradi počasnega reševanja povračila vojne odškodnine izgnancem. Poleg pisma kanclerju ZR Nemčije g. Kohlu je Društvo seznanilo vse pristojne organe Republike Slovenije s problematiko izgnancev in njihovo upravičeno zahtevo za priznanje moralnega zadoščenja in povračila voj-
ne odškodnine. Republika Slovenija je v Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij priznala izgnancem pravico do plačila vojne odškodnine z oblikovanjem ustreznega sklada. Vlada RS je 1.10. '92 ustanovila medresorsko komisijo za obravnavo vprašanj vojne odškodnine, ki se je prvič sestala 18. 3. '93.
Še vedno in predvsem pa ostaja odprto vprašanje plačila vojne odškodnine izgnancem s strani povzročiteljev, to sta ZR Nemčija in Republika Italija kot pravni naslednici nekdanjih okupatorjev. Znano je, daje ZR Nemčija po združitvi plačala vojno odškodnino žrtvam iz zapadnih držav, Izraela in letos nekaterim državam nekdanje Sovjetske Zveze. Izgnanci smo upravičeno pričakovali, da bo Republika Slovenija zahtevala od držav, nekdanjih okupatorjev, plačilo vojne odškodnine in podoben za-
htevek uveljavljala tudi v obravnavi sukcesij. V zahtevku je treba upoštevati dejstvo, da so bili slovenski izgnanci izgnani iz območij, ki so bila priključena III. Rajhu, oziroma Italiji. Izgovarjanje, da za takšne zahteve ni najbolj primeren čas sedaj, vzbuja pri izgnancih občutek ponovnega izigravanja. Predvsem pa ne dovolimo nobenega omalovaževanja tragedije več deset tisoč slovenskih izgnancev, ki smo prvi in najdlje občutili nasilje okupatorjev.
Zato udeleženci območnih posvetov, ki v krajevnih organizacijah predstavljamo preko 15.000 članov, upravičeno pričakujemo od pristojnih organov Republike Slovenije, da bomo izgnanci v bodoče deležni večje pozornosti in prizadevanj za priznanje moralnega zadoščenja in pravične odškodnine. Predvsem pričakujemo:
-   da se izgnanci priznajo in obravnavajo kot žrtve vojne in se jim zagotovi uveljavljanje pravic, ki iz tega izhajajo;
-  da se ustvarijo pogoji za delo medresorske komisije Vlade Republike Slovenije za obravnavo vprašanj plačila odškodnine izgnancem iz terjatvenih virov;
- da se v zakonskem roku sprejme zakon o skladu za plačilo vojne odškodnine glede na 33. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij;
- da Republika Slovenija čimprej predloži Zvezni republiki Nemčiji in Republiki Italiji uradno zahtevo in vztraja pri povračilu vojne odškodnine izgnancem.
V imenu udeležencev posveta
predsednik upravnega odbora DIS:
Vlado Deržič
NAS GLAS
NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno, drugo in četrto sredo v mesecu - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic
-  Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o.
-  Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo.
Naš glas 8. 21. april 1993
3
CWEWD
/22255?
IS SO Sevnica
Predlog proračuna občine Sevnica za leto 1993
—  Izvršni svet je sprejel predlog pror.ačuna za leto 1993 z dopolnitvami:
-  Postavka "zdravstvo" se na račun zadolževanja poveča za 2 mio SIT, s tem da bodo zavarovanje občanov izločili iz te postavke in ga uvrstili k sredstvom za socialno skrbstvo. Sekretariat za družbene dejavnosti se mora z uporabniki že pred skupščinsko sejo pogovoriti o delitvi sredstev za zdravstvo med Zdravstvenim domom in Lekarno.
•   Sredstva za kulturo in šport bodo ostala v predlagani višini, potrebno pa je ponovno proučiti razdelitev sredstev med posamezne uporabnike znotraj kulture in športa. Slednje naj bi opravila odbora za kulturo in šport, ki ju bo izvršni svet na predlog sekretariata za družbene dejavnosti kadrovsko okrepil, da bosta lahko nadzorovala delo ter sodelovala pri namenski delitvi in porabi sredstev.
•   Za postavko "društva" ostane 3.600.000 SIT, vendar je treba več sredstev nameniti tehnični kulturi v Sevnici ter pripraviti smernice za delovanje posameznih društev in kriterije za delitev sredstev, ki bodo v skladu z interesi občine. Smernice bo pripravil sekretariat za družbene dejavnosti, ki ima še nalogo, da pred določitvijo sredstev Rdečemu križu Sevnica skliče sestanek z vodstvom te organizacije, ki mora predložiti program dela ter pripraviti predlog kadrovskih sprememb.
Glede na to, da je potrebno notranjo razporeditev sredstev za družbene dejavnosti ponovno prevetriti in določiti morebitne nove zneske, bodo poslanci gradivo o tem dobili na klop. (31. redna seja IS SO Sevnica, 7. 4. 1993)
Varčevanje z razsvetljavo - Na osnovi predlogov
odbora za komunalno in cestno gospodarstvo je izvršni svet naložil sekretariatu za varstvo okolja, da predlaga krajevnim skupnostim, naj v času med 24. in 5. uro ponoči reducirajo javno razsvetljavo oziroma prenehajo osvetljevati kulturnozgodovinske spomenike. Stroške osvetlitve sevniškega gradu, katerih nosilec je bila do sedaj ZKO, bodo prenesli pod javno razsvetljavo. (31. redna seja IS SO Sevnica, 7. 4. 1993)
S pravilniki nad peščene agregate in asfalt -
S pravilniki bodo uredili izkoriščanje peščenih agregatov in tako zagotovili krajevnim skupnostim enakopravno izrabo pod enakimi pogoji ter način določanja in višino prispevka posameznega gospodinjstva ob asfaltiranju lokalnih cest. (31. redna seja IS SO Sevnica, 7. 4. 1993)
Lansko poslovanje (dopolnjeno) pred delegate — IS je sprejel informacijo o poslovnih rezultatih gospodarstva v letu 1992, sekretariat za gospodarstvo in finance pa mora informacijo do skupščinske seje dopolniti s podatki o poslovnih rezultatih obrti v letu 1992. Ker uprava za javne prihodke teh podatkov še ni v celoti obdelala, jih bodo poslanci dobili na klop. Zbrati je treba podatke o lanskem številu obrtnikov in pri njih zaposlenih ter o višini poprečnega BOD za gospodarstvo v občinah Posavja in v Republiki Sloveniji.
Pred skupščinsko sejo bodo organizirali razgovor med predstavniki IS, pristojnimi za področje gospodarstva, člani skupščinskega odbora za splošne gospodarske zadeve in direktorji družbenih podjetij z negativnim poslovnim rezultatom. O vsebini pogovora bodo poslanci seznanjeni na seji. (31. redna seja IS SO Sevnica, 7. 4. 1993)
Razrešitev (odstop) direktorja inšpektorata -
IS predlaga skupščini, da sprejme odstop direktorja MI Krško, g. Miroslava Mikelna, s 6-mesečnim odpovednim rokom, v inšpektoratu pa se na ta račun ne sme povečati število zaposlenih v inšpekcijskih službah. Obenem je inšpektorat dolžan čim prej zagotoviti redno zaposlitev inšpektorjev za deficitarna področja (gozdarski inšpektor). (31. redna seja IS SO Sevnica, 7. 4. 1993)
Na kratko — Vgraditev klimatizacije v operacijskih dvoranah bo IS Splošni bolnici Celje sofinanciral v višini 40.000 SIT.
Center za socialno in svetovalno delo Sevnica bo v sodelovanju s predsednikoma SO in IS občine Sevnica ponovno zaprosil vodstvo Doma upokojencev in oskrbovancev na Im-poljci, da sprejme v oskrbo Miho Slemenška.
Odgovor SO Laško v zvezi s čistilno napravo v Radečah bo IS posredoval skupščini, ta pa naj odloči o morebitnih nadaljnjih aktivnostih.
Na osnovi vloge Alojza Jazbeca iz Sevnice, Florjanska ulica 129, je IS sklenil dati soglasje k opravljanju dejavnosti podjetja ROHRBLITZ d.o.o.. Mrzla Planina 15, Zabukovje. Soglasje služi za vpis v sodni register, podjetje pa mora pred pričetkom poslovanja urediti še ostale zakonsko predpisane obveznosti.
IS se je seznanil z informacijo o pripravah za podelitev koncesije za lekarniško dejavnost, sekretariat za družbene dejavnosti in občo upravo pa bo do naslednje seje pripravil predlog razpisnih pogojev in nadaljnjih postopkov za podelitev koncesije.
Cene tehničnih pregledov za traktorje in traktorske prikolice bodo v sevniški občini višje za 43-50 %, je sklenil IS. Pregled traktorja bo odslej stal 940 SIT v delavnici in 1.120 SIT na terenu. Za pregled prikolice boste odšteli 480 (580) SIT, za ugotovitev tehnične spremembe 150 SIT in za podaljšanje veljavnosti registracije 50 SIT. (31. redna seja IS SO Sevnica, 7. 4. 1993)
Marjana Lepšina, namestnica sekretarja Sekretariata za gospodarski razvoj občine Brežice, pristojna za področje javnih financ, je bila pred kratkim med tistimi funkcionarji, o katerih so delegati morali glasovati in so ji tudi izglasovali zaupnico.
Tokrat je potegnila potezo sama: nepreklicno je odstopila. V utemeljitvi je zapisala, da je izdelala zaključni račun za leto 1992 in s tem je svoje delo v Skupščini občine Brežice zaključila.
Brežiška občinska skupščina se
bojkotira
Delegati krške občinske skupščine so vendarle neke vrste fenomen, saj so seje, ki se končujejo okrog polnoči, pri njih doslej bile prej pravilo kot nakljuičje, a v brežiški skupščini se tudi kar lepo razvijajo. Že drugič so zasedanje zborov razpustili tisti, ki so ga zapustili predčasno in s tem povzročili nesklepčnost. Tako je bilo na predzadnji seji, 18. 3., in na zadnji, 15. aprila. K sreči so pred prisilno (nekajdnevno) pavzo delegati opravili kar nekaj dela. Poleg volitev so imeli že za seboj tudi sprejem osnutkov programov za leto 1993 za področje družbenih dejavnosti v občini Brežice, finančni načrt porabe sredstev za komunalno infrastrukturo in ekologijo, za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v občini, program prostorskega planiranja, pridobivanja in oddajanja stavbnih zemljišč, financiranja obrambe in zaščite in program stanovanjskih dejavnosti. Delegati niso sprejeli programa turistične dejavnosti za leto 1993; ker se jim je zdel premalo konkreten, in so pripravljalcu naročili, naj ga do naslednje seje dodela. Ob napadih na ta program smo slišali tudi neke
vrste zadoščenje gospoda Marjana Gregoriča: "Lani ste nas (komisijo) obtožili, ker smo zavrnili program dejavnosti Občinske turistične zveze, letošnji je pa še slabši!" Slišali smo tudi njegov poziv k ukrepanju: "V Brežicah imamo znamenitost, ki nam bo propadla, če ji letos ne najdemo najemnika -skrbnika." Gre za vodni stolp, ki bi ga rada najela Promdei banka, a nekako ne more za svoj projekt pridobiti zavoda za naravno in kulturno dediščino iz Novega mesta.
Svoj že poodstopni nastop je imela tudi Marjana Lepšina, ki je predstavila letošnji brežiški proračun. Med drugim je zatrdila, da je finančna izravnava proračuna obračunana v višini 90 %, kot jo Brežičanom priznava Republika Slovenija in v skladu z akcijo, ki jo vodi skupina predsednikov občinskih izvršnih svetov v zvezi z večjim odstotkom vračila odvedenega prometnega davka. V skupini so vsi trije predsedniki izvršnih svetov iz Posavja. Če občini ne bi uspelo izterjati omenjene poravnave, bi se brežiški občinski proračun "razhajal" za 220 mil. SIT, kar presega dovoljeno 10-od-
stotno razliko. Zato smo slišali tako proteste ob takem ravnanju kot tudi praktične predloge za zmanjševanje javne porabe, seveda, na plačah zaposlenih funkcionarjev.
Izvršni svet SO Krško
Nadaljevanje $ 1. strani
sti, ampak je udeležen pri kasnejšem dobičku podjetja. Tak kapital potrebuje sedaj nekaj podjetij v krški občini, ki imajo programe, stroje, ljudi in trg, le denarja ne. Za zagon potrebujejo olajšave. Tudi izvršni svet mora storiti kar največ za to, da olajša in poceni naložbe tistim, ki lahko s toliko denarja, kolikor ga pač imajo, postavijo proizvodnjo. Parcele morajo biti dostopne, vse drugo čim bolj preprosto. Nikakor si ne smemo dovoliti, da nam firme matere odganjajo potencialne najemnike, investitorje iz objektov, ki jih je postavilo krško združeno delo, sedaj pa so z mahinacijami prešle v njihovo last. Tak primer je (kot smo slišali) brestaniški Sigmat, kjer je lastnik Novo-les od potencialnega najemnika, tujega vlagatelja, zahte-
val najemnino v višini 40 DEM za kvadratni meter prostora. Seveda je to dalo idejo tudi krški oblasti. Če je ta prostor tako dragocen, potem mora tudi najemnina zanj za njegovega lastninjen-ca (Novoles) postati tako strateška, da bo imel občinski sklad stavbnih zemljišč od tega korist.
Razprava se je proti koncu seje zasukala v ponavljajoči se krog, a sklepi in naloge, ki jih lahko izluščimo iz petkove izredne seje izvršnega sveta in predsedstva SO Krško, so uporabni. Pregledati je treba vse vire, s katerimi v občini razpolagamo: tržišča, kadre, znanja, opremo..., ugotoviti moramo, kaj želimo doseči, in se odločiti, kako bomo to storili. Nekaj dobrih zamisli smo slišalli že na seji, obstaja pa v krški občini, po besedah Hermana Kuneja, tudi skupina strokovnjakov, ki je sposobna te reči še natančneje in opera-tivneje opredeliti.
Zasedanje sevniške skupščine
Skupščina občine Sevnica je zasedala 20. aprila. Delegati so obravnavali celo vrsto poročil o delu služb, ki so skupščinam dolžne redno poročati: sodišče združenega dela. požarna inšpekcija, medobčinski inšpektorat, občinski sodnik za prekrške, izvršni svet in upravni organi. Razpravljali so tudi o odstopu načelnika inšpektorata in o programu dela te službe za leto '93. Na vrsti sta bili tudi točki, ki sta vsako leto ob takem času aktualni: zaključni račun občine in proračun za tekoče leto. Izvršni svet je skupščini ponudil v razpravo tudi program svojega dela za leto '93 ter osnutek odloka o urejanju vinotočev v občini Sevnica. 0 tem odloku smo v Našem glasu pisali, ko je bil še na mizah članov izvršnega sveta. 0 zaključkih skupščinskega zasedanja pa ne moremo poročati, ker je bil časopis v tem času že v pripravi za tisk.
Danes
Bo novi predlog
Na dnevnem redu je poročilo Sklada stavbnih zemljišč za preteklo leto in program za 1993. Pripravljen je predlog za nov upravni odbor.
Strokovna služba poroča o slabi realizaciji programa dela sklada v preteklem letu, kar je posledica dolgotrajnega usklajevanja programa (skupščina ga je potrdila šele oktobra) in zelo slabega gotovinskega priliva. V 319,5 milijona tolarjev prihodkov je bilo več kot 64 odstotkov kompenzacij. To je tudi razlog, da je bilo za naloge po programu izvršnega sveta namesto načrtovanih 30 % porabljeno (skupaj z gotovino) preko 76 % sredstev sklada ali dobrih 244 milijonov. V tej vsoti sta gotovinski plačili le za dva objekta, kar 19 je kompenzacijskih. Finančni načrt sklada za leto 1993 predvideva 634 milijonov tolarjev prihodkov. Program porabe vsebuje pridobiva- ji nje in opremljanje stavbnih zemljišč, izdelavo prostorskih aktov, ob\Je-znosti iz preteklih let. Predlagatelj programa poudarja, da so naloge zastavljene na območju cele občine v okviru zakonskih možnosti za porabo iz sklada ter da je poskušal dati prednost malemu gospodar-
krška skupščina
upravnega odbora  boljši?
stvu in ekologiji. (Zdaj je tudi že znano, da bo izvršni svet predlogal investiranje skladovega denarja v nova delovna mesta.)
Prejšnjemu upravnemu odboru je potekel tudi za pol leta podaljšani mandat, en predlog za novo sestavo je skupščina že zavrnila. Tokrat so v upravni odbor predlagal)* za predsednika Franc Lapuh tenza člane Marjan Abram, Vinko Fric, Branimir Vodopivc, Jože Cunk, Janez Žam, Viljem Manček, Gabrijel Metelko in Stane Zorko. Pri pripravi tega predloga je komisiji pomagalo pet krajevnih skupnosti in dve stranki.
Izvršni svet predlaga skupščini ustanovitev stanovanjskega sklada, v katerem naj bi se zbiral denar od prodaje stanovanj in poslovnih prostorov, najemnin, republiškega proračuna, kreditov itd. ter se porabljal za gradnjo neprofitnih stanovanj ter gospodarjenje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori, ki so last občine. Delo sklada naj bi vsak po svoje nadzorovala in nanj vplivala tako skupščina kot izvršni svet.
Predsednik Sodišča združenega dela v Brežicah opozarja v svojem poročilu, da se je v Posavju lani nadaljeval trend naraščanja delovnih sporov. Zadnje čase je vse več t.i. kolektivnih sporov, v katerih včasih nastopa tudi preko sto delavcev.
Sodišče je takim sporom tako kadrovsko kot materialno težko kos in še v zakonodaji ima zanje bolj slabo oporo. Predsednik sodišča vse sodno delo opravlja sam, zato so se zaostanki povečali in se je podaljšal čas trajanja postopkov. Podatek, da v sporih uspe le 7 % vlagateljev zahtevkov in da je le v 6 % dosežena poravnava, na eni strani kaže na poostreno zakonodajo, na drugi pa tudi na dejstvo, da je marsikomu spor na sodišču izhod v sili zaradi eksistenčne stiske. Ob naraščanju brezposelnosti pa ni videti, zaključuje predsednik sodišča Franc Janko-vič, da bi se trend naraščanja delovnih sporov kaj kmalu zmanjšal, zato ne bi smeli odlašati s statusno ureditvijo delovnih in socialnih sodišč, tudi v Posavju.
Medobčinski inšpektorat s svojim poročilom za leto 1992 informira skupščino o svojem enoletnem delu, kakor nalaga zakon. Podroben pregled dela posameznih inšpekcij spremlja staro-nov uvod, v katerem načelnik inšpektorata govori o kadrovskih in finančnih težavah in se na koncu sprašuje, ali ne bi bil morda kdo celo zadovoljen, če bodo inšpektorji podkupljivi, pa jih zato proti temu grehu ni treba tako zavarovati kot poslance.
4
NaS glas 8. 21. april 1993
Spominska mapa kot poročno darilo:
Ali bo pesmarica oživila pevsko tradicijo med Slovenci?
Poroko Marine Kovač z Ledine in Borisa Zabasuja iz Šentjurja na Polju (v soboto, 10. aprila) so v sevniški občini izkoristili za to, da predstavijo posebej za to priložnosat natisnjeno spominsko mapo. V njej je županjino voščilo mladoporočencema, grafika mesta Sevnica z gradom, lista z mestnim grbom in spominskimi podpisi mladoporočencev, prič, uradne osebe ter zvezek z venčkom slovenskih narodnih pesmi.
Mapo so letos v sevniški občini natisnili zato, ker je pošla zaloga knjig "Vajino skupno življenje", s katerimi je nove zakonske pare obdarovala država, pa tudi nekoliko zastarela je že. To je tudi osnovni vzrok, da so zbirko, ki nosi naslov "Kako se ti meni dopadeš", pričeli deliti mladoporočencem in bodo z njo skušali "prodreti" še v druge slovenske občine. Napovedujejo temeljito in agresivno promocijsko akcijo in ne skrivajo želje, da bi svoj projekt uveljavili v kar največjem številu slovenskih občin, če že ne kar v vseh. Sev-niška županja Breda Mijovič pravi, da bi s tem mladim družinam dali za popotnico ličen spomin in praktičen pripomoček za primer, da bi si kdaj zaželeli petja v družinskem krogu.
Praktičen razmislek nam pove, da smo petje Slovenci nekoč gojili kot samoumevno spremno dejavnost ne le ob družabnih priložnostih, temveč tudi pri različnih skupinskih delih. Nov način življenja ter prodor strojev in zabavne tehnike v družine je iz njih običaj petja domala povsem izrinil, v šolah ali pri domoljubni vzgoji ga tudi ni, posledica tega pa je, da mladi ne poznajo napevov in besedil in ne čutijo potrebe po tem načinu izražanja svojega razpoloženja. Ko se ob družabnih priložnostih srečajo, bi sicer zapeli, pa ne znajo,
nerodno jim je, ker niso vajeni... Pesem smo zaprli vgetfi, izročili smo jo vvarstvo pevskim zborom, oktetom in drugim glasbenim sestaVom, ki jo sicer (vsaj nekateri) poustvarjajo na visoki umetniški ravni, a ni več ljudskega petja, ni več novih narodnih in ponarodelih pesmi.
Mapa "Kako se ti meni dopadeš" je prav to: poskus vodiča, vabilo k skupnemu pe-
s>podobo in grbom občine, ki bo mape za svoje mladoporočence naročila, voščilo njenega župana, list za podpise mladoporočencev, prič, delegata in matičarja ter morda še kaka posebnost, ki bi si jo zamislili naročniki.
Zamisel o nastanku mape so sicer, po besedah Alberta Felicijana, razvijali v okviru Galerije krasilnih umetnosti, ki deluje na sevniškem gradu
in kjer se, v okviru ZKO. ukvarjajo tudi z založništvom. Za njimi sta že dve objavi študij o slovenski kra-silni umetnosti in tudi v omenjeno mapo so sprva nameravali vključiti predstavitev tega dela slovenskega ljudskega izročila, potem pa so. slavnostnemu videzu celotnega darila v prid. vendarle odstopili od te zamisli. Venček narodnih pesmi je izbral Sta-
ne Peček. harmoniziral gaje Radovan Gobec, likovna oprema pa je delo Jova Ojda-niča.
Predstavitve na sevniškem gradu sta se udeležili tudi delegaciji občinskih sekretariatov za notranje zadve iz Krškega in Brežic in tamkajš-
nja sekretarja sta pobudo sprejela z odobravanjem. Tiskanih je še 1.000 osnov, razmišljajo pa tudi o dodatku: kaseti s posnetkom natisnjenih pesmi. (Foto: Lipa - Sevnica)
Stane Peček
^Prepir se da opraviti tudi skozi pesem"
Ijtane Peček, doma iz Mokronoga, vodi pevski skupini Svobode z Mirne in iz podjetja Lisca. O pesmarički (dosledno jo tako imenuje) "Kako se ti meni dopadeš" pravi, daje nastala iz nekoč sila razširjene slovenske pevske tradicije, ko sta se med skupnim opravilom moški in ženski del skupine skozi petje "spopadala". "Pri Štreklju sem zasledil navedek, da je tako podajanje 'krompirčka' lahko trajalo tudi dve do tri ure, seveda pa je to terjalo poznavanje zelo obširnega pevskega materiala, iznajdljivost in hitro misel pri iskanju ustrezne kitice, potrebne za odgovor. Svojčas sem to poskušal s svojimi pevci iz mirenskega zbora, a nam ni uspelo prekoračiti pol ure. Zanimivo za te pevske "spopade" je bilo, da so stran, ki ni našla odgovora na izziv, "kaznovali" s tem,
da je morala enkrat piti. Verjetno zato, da so njeni člani ta čas lažje prišli do navdiha. Pesmarička je še vedno primerna za vse vrste pevcev in priložnosti.
Harmonizacija temelji na ljudskem petju in Radovan Gobec pesmim ni dodajal ničesar umetnega. Le še glas
ali dva jim je poiskal, v skladu s potrebo. Celotno delo je vsebinsko usklajeno, vrti se v krogu ene kvinte. ni potrebna vmesna intonacija... Ljudje vendarle znajo peti triglasno, zato jih ne učimo za vsako ceno česa novega." Dodal je tudi izkušnjo pevskega zbora z Mirne. Tam so načrtno gojili tak način petja - tekmovanje med moško in žensko skupino. Pesmi, ki so sedaj v omenjeni pesmarici in še druge so celo dramatizirali, pripravili so pravcato predstavo, s katero so nastopali celo v Makedoniji. S časom sojo tako izpopolnili, da so organizirali vse potrebno, tja do scene in luči... Potem jih je onemogočila vojna in po vojni jim ni nikoli več uspelo zbrati cele skupine. Ta je namreč štela preko sto ljudi!
Naši krajani
Svetovni dan Romov
ijvetovni dan Romov je minil S. aprila z nekaj priložnostnimi mislimi dežurnih novinarjev, ki so v glavnem ugotavljali resnico: da zaradi praznika ni Romom ne bolje ne slabše in da naša družba ne ve. kako bi se jih lotila. To dvoje v povezavi pa je že nekaj: če nekdo ali nekaj potrebuje dan v letu. posvečen samo njemu in če se ga mora nekdo na nek način lotiti, pomeni, da tako. kot je tisti hip. stanje ni najboljše. Dejstvo je. da nam še niti ne gre tako slabo, če nam naši Romi še niso pobegnili (emigrirali). Sežcvczakaj! Pazite, gospodje od oblasti, da vam Romi ne prebegnejo na boljše!
Kostanjeviška obvoznica v osnutkih planov
tju, spomin na poročni dan, raprezentančno darilo. Če Sevničani z njenim prodorom v slovenski prostor uspejo ali ne: v prodaji je ne bo mogoče dobiti, saj bodo le tako preprečili razvrednotenje tega dela. En izvod stane okrog 1.000 SIT, nekaj osnov imajo tudi že natiskanih in v kratkem času bi jih bilo mogoče dopolniti v celoto. Dopolnila naj bi bila dva grafična lista
V  krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki je bil v torek, 19. 4. 1993, v Lamuto-vem likovnem salonu razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986-2000 in družbeni plan za obdobje 1986-1990 v prisotnosti institucij, ki so sodelovale pri izdelavi sprememb. Za našo krajevno skupnost je najvažnejši del, ki obravnava obvoznico ob Kostanjevici. Po rešitvi lokacije za obvoznico z mostom bo dana podlaga za izdelavo ureditvenega načrta za urejanje starega dela Kostanjevice. Ta prostorski dokument že dolgo pogrešamo, saj brez njega ne moremo predvideti razvoja mesta.
V  Kostanjevici želimo glede na naravne in kulturne danosti razvijati turizem, ki pa brez obnove in oživitve stare-
ga mesta ne bo zaživel. Največji, a ne edini problem je izgradnja komunalne infrastrukture s čistilno napravo ter telefonsko omrežje. Kljub mnogim nerešenim vprašanjem, ki jih krajani sami ne bomo mogli zadovoljivo rešiti, pa smo se lotili nalog, ki bodo prispevale k lepši podobi kraja. Organizirano je čiščenje nabrežin reke Krke in zelenic, največja letošnja naloga pa je organizacija in izvedba del za telefonsko omrežje v celi krajevni skupnosti.
Krajani KS Kostanjevica na Krki upamo, da bosta naše delo in uresničitev občinskih obljub za razvoj Kostanjevice letos dala večje rezultate kot do sedaj.
Z doseženimi rezultati bomo v Našem glasu sproti seznanjali občane.(ab)
Prvo spominsko darilno mapo je predsednica sevniške skupščine Breda Mijovič izročila zakoncema Zabasu. Potem, ko jima je s prijaznim nagovorom izvabila tisti "da". Mlada dva in priči so za to priložnost iz Šmarij popeljali na sevniški grad z zapravljivčkom.
Mostec
Vaška skupnost bi obnovila cerkev
Na fotografiji nikakor ni "Vila Vesna", kot bi površen opazovalec lahko sklepal zaradi neokusno velikega napisa na tabli. To je cerkvica sv. Fabijana in Sebastijana, ki so jo v Mostecu leta 1767 v zahvalo zgradile dve ali tri družine. Toliko jih je namreč preživelo od cele vasi, ko je po teh krajih morila kuga. Naselje Mostec šteje danes 60 hiš, dve gostilni in cerkev, prvo sled pa je zapustilo že v urbarju salzburške škofije iz 13. stoletja.
Cerkvica danes sodi v upravljanje dobovske fare, ki jo vodijo bratje frančiškanskega reda, zelo pa so jo poškodovale vsakoletne povodnji. Sedaj voda več ne seže do tu, ker je ob Savi zgrajen nasip, krajani pa imajo nekaj načrtov, v katere sodi tudi obnova cerkvice.
Vaška skupnost je v Mostecu pred časom ponovno zaživela, na Savi so splavili nov brod (prejšnjega je uničila velika voda) in aprila so v sodelovanju z vodnogospodarsko skupnostjo pričeli postavljati novo brodarsko hišico. Poleti organizirajo t. i. Ohcet na brodu, ki je hkrati seveda tudi kulturno-zabavna turistična prireditev, na katero ženin in nevesta prideta vsak s svojega brega reke. Poroko opravijo v omenjeni cerkvi sv. Fabijana in Sebastijana, ki je sicer lep poznobaročni objekt, a voda ga je precej načela. Zato so se krajani lotili obnove: z lastnimi sredstvi (prispevek krajanov in nabirka v cerkvi) so obnovili streho in žlebove, notranjost pa še čaka majstrov. Denar, potreben za to, da bi svojo pripravljenost za delo lahko uresničili, si bodo skušali priboriti v brežiškem občinskem proračunu, in to je podpredsednik SO Brežice Jože Blažinč že napovedal na zadnji seji zborov. Na ta račun naj bi šlo nekoliko manj, kot je bilo predvideno, za adaptacijo strehe na občinski upravni zgradbi, pa še nekaj zamisli o varčevanju smo slišali.
Ohcet, ki jo po poroki skupno pripravijo na obširnem prostoru med bližnjima gostilnama Krulc in Cetin, pa ni edino, kar organizirajo Moščanci. Ko bo obnova cerkve zaključena, nameravajo organizirati prevoz z brodom za goste bližnjih čateških Term, ki bi si želeli k maši.
NaS glas 8, 21. april 1993
5
V brežiškem Vinu se prilagajajo novim potrebam
Raziskujejo tržišče in se spopadajo s konkurenco
Rezultat je med drugim tudi novo vino Hubert, ki ni namenjeno samo lovcem
"Pogoji poslovanja in gospodarjenja so se tako spremenili, da je vsaka primerjava s preteklimi leti skoraj neuporabna," je pojasnil vodja komerciale v bizeljsko-brežiškem Vinu, Branko Cvetkovič. Kljub temu je natresel dovolj podatkov, iz katerih smo lahko razbrali, da sicer imajo težave, da pa se z njimi odločno spopadajo. Južnega trga pač niso izgubili samo oni, pač pa vsi slovenski proizvajalci vin in brezalkoholnih pijač. Vsi se morajo preusmeriti na slovenskega potrošnika in na izvoz na zahod.
Saj ne da bi se bližnjemu hrvaškemu tržišču odrekli. Le sosednja država jih je s svojim dodatnim 23-odstot-nim davkom odrezala od kupcev, ki so za njihove plitve žepe že normalne cene slovenskih proizvodov težko dosegljive. Težave so s tam-
kajšnjo hiperinflacijo, zaradi katere morajo tudi tisto malo posla, kolikor ga sklenejo, opraviti po sistemu čistega izvoza. Za slovensko tržišče seveda ni uporaben prejšnji sistem, ko so komercialisti tedensko obiskali vse lokale okrog Zagreba in v njem ter na podlagi naročil dobavljali blago skoraj po sistemu "just on tirne". Obrniti so se morali na grosiste. Polnijo manjše in različne serije, saj morajo potrošniku ponuditi celo paleto izdelkov: vina in brezalkoholne pijače za vse priložnosti, v vseh vrstah embalaže... Posledica vsega tega je tudi 50 trajnih tehnoloških viškov med delavci. Preveč so jih imeli 80, a onih trideset so lahko rešili z upokojitvami, dokupom let... Trenutno je v Vinu Bizeljsko-Brežice 188 zaposlenih.
Prilagajajo se trgu, potrebam kupca, prodirajo v skupino proizvajalcev kakovos-
Branko Cvetkovič
tnih, visokokakovostnih in predikatnih vin. Imajo že vse kategorije: pozne trgatve, izbore, jagodne izbore, ledeno vino (modra frankinja 1991/ 92, torej rdeče ledeno vino, ki ga v tem kraju nima še nihče in še ni v prodaji. Pobirajo tudi odličja: sauvignon 1990 je bil slovenski vinski prvak '91., v Radgoni in v Ljubljani je prejel veliko zlato medaljo. Med arhivskimi vini je njihov laški rizling -izbor, letnik 1986, prejel zla-
skim dobavam. Na dan, ko smo se o teh rečeh pogovarjali z Damirjem Cibicem in Jožetom Cerletom, je veljalo uradno stališče, da vlada Republike Slovenije proizvodnje celuloze ni opredelila za strateško pomembno. To pomeni, da Vidmova Celuloza ne bo mogla računati na dolgoročne državne subvencija, pač pa le na pomoč pri zagonu, v obliki omilitve stroškov. Sicer pa naj bi v tem času, od tiskovne konference sem, že prispele tudi konkretne ponudbe tujih bank, ki naj bi zagotovile posojilo v višini 27 milijonov DEM, potrebnih za obratni kapital Papirja.
Kljub vsem problemom v začetku leta je proizvodnja papirja v Vidmu ves čas potekala skoraj neokrnjeno. Na vseh strojih so ga do začetka aprila proizvedli 18.300 ton. Le PS 1 marca ni obratoval in ga bodo ponovno zagnali ob koncu aprila. Tudi prodali so v letošnjem letu že preko 18.000 ton papirja, 40 % v Sloveniji, 30 % v Hrvaški, ostalo pa v izvoz. Podatki za posamezne mesece kažejo, da prodaja raste. Od 9. marca teče že preko novoustanovljenega podjetja Videm - Papir.
Seveda so bili sogovorniki bolj redkobesedni pri odgovorih o Vidmovi Celulozi. Edini kandidat za najemnika ostaja VDI, o pogodbi se bodo pogajali s stečajnim upraviteljem in normalno je, da jo bo morda treba čez čas tudi korigirati. Sicer pa bo ministrstvo za delo sodelovalo pri sofinanciranju prezaposlovanja odvečnih Vidmovih delavcev. Dogovor o tem naj bi bil sklenjen še aprila, pospeševalna mreža v Centru za drobno gospodarstvo pa je prejela 40 prijav (programov) interesentov za dela s področja vzdrževanja.
to medaljo na ljubljanskem sejmu. Med novosti svojega programa lahko pripišejo še portos, močno (19,5 % al k.), sladkasto desertno vino, ki ga izdelujejo po tehnologiji portskih vin. Pripravljeno je iz domačega grozdja, vrhunsko kakovost pa dosegajo z zorenjem v sodih. Portos. ki ga prodajajo sedaj, je zorel 8 let. Njihovo peneče vino Baron Moscon (po pišeškem ba-
ronu z istim imenom) je šolano po klasični šampanjski metodi z vrenjem v steklenicah.
Najnovejši kletarski in prodajni izdelek Vina Brežice pa je vino s fantazijskim imenom Hubert. Imajo belega, rose in rdečega, polnijo ga v litrske steklenice (zaradi tega ga lahko opredelijo samo kot "kakovostno") in strokovna komisija Kmetijskega zavoda
v Mariboru mu je prisodila 17,5-18 točk. "Hubert ni namenjen le lovcem," pravi gospod Cvetkovič. "To ime je dobil bolj zaradi likovne opreme, motivov na nalepkah. Sicer pa je Hubert rezultat ugotovitve, da ljudje spreminjajo okus in da sedaj posegajo po vinih tipa janževec. Zaradi vsega tega pa nikakor ne zanemarjamo cvička. Celo bolj ga protežiramo kot ostala vina, le zakonodaja mu še dela krivico. Njegova osnova je žametna črnina, namizno grozdje, zato ga smemo opredeliti samo kot namizno vino s poreklom, čeprav prejema ocene, ki bi ga uvrstile v razred kakovostnih: 16-18 točk. To dokazuje tudi srebrna znamka na steklenici!"
goče, kot pravijo, vgraditi v sklop turistične ponudbe tega območja. Z namenom, da se ideja predstavi vsem odgovornim, so člani Društva ljubiteljev malih železnic organizirani tudi dve predavanji na to temo.
Ideji o vklopitvi železnice v turistično ponudbo kraja smo v Rudniku načelno naklonjeni. Zavedamo pa se tudi, kakšna finančna sredstva zahteva zagotovitev pogojev za varen prevoz potnikov po omenjeni progi. Realizacija ideje bo ob poznavanju finančnih zmogljivosti rudnika pa našem mnenju možna le s pomočjo širše skupnosti.
In sedaj še nekaj premogarskih novičk. Toplarna Ljubljana, kamor plasira Rudnik Senovo večji del energetskih vrst premoga, je zmanjšala letošnji plan odvzema premoga iz rudnikov rjavih premogov Slovenije za 200.000 ton. Razlogov za to ne bi komentiral, omenil bi le, da je to prizadelo predvsem tri rudnike, Zagorje, Kanižarico in Senovo. Za Senovo je to pomenilo zmanjšanje skupne letne planske proizvodnje iz 85.000 na 65.000 ton. Ker se bo sorazmerno znižala tudi proizvodnja komercialnih vrst premoga, se bojimo, da v jesenskih mesecih, ko je običajno največje povpraševanje po premogu za široko potrošnjo (lani že v avgustu), ne bomo mogli zadostiti potrebam. Z željo ugoditi vsem našim strankam, priporočamo, da se glede na omenjeno situacijo s premogom oskrbite že pred kurilno sezono.
Hvala za razumevanje!
¦   Tehnični vodja Rudnika Senovo Drago KLANJSEK, dipl. rud. inž.
Videm po uvedbi stečaja
Pogodbe za 60 dni
- do nove organiziranosti
Pogodbe o zaposlitvi za določen čas, 60 dni, je dobilo 715 Vidmovih delavcev. To je eden izmed podatkov, ki so jih novinarjem povedali na tiskovni konferenci 9. aprila. Sprva naj bi pogodbe poslali samo šeststo šestdesetim ljudem, a vodstvo je hotelo zagotoviti zanesljivost obratovanja tovarne, zato so na delo poklicali tudi določeno število strokovnjakov, ki bodo kasneje delali v enoti za servise in vzdrževanje. Poklicali so jih, vsaj nekatere specialiste, tudi zaradi tega, da si ne bi v tem času poiskali dela drugje in bi tovarna ostala brez njih.
Medtem namerava novo vodstvo zastaviti mikroorga-nizacijsko shemo delovanja tovarne in razpisati najnujnejša delovna mesta - za nedoločen čas. Ostalim delavcem bodo pogodbe podaljševali po potrebi. Plače bodo pod republiškim povprečjem, cilj pa je, da jih ne bi več
izplačevali v bonih. V. d. direktorja Videm - Papirja Jože Cerle je poudaril, da je vodstvo tovarne razposlalo pogodbe za polni delovni čas za določen Čas zato, ker bo dotlej realno možno zastaviti novo organizacijsko shemo, in da tovarna že ta dva meseca obratuje le zaradi izrecne odločitve stečajnega upravitelja, Branka Ogorevca. Ta bi namreč lahko odredil tudi, da se v tem času ustavi vsakršno delo in izvajanje pogodb. S tem bi seveda nastala še večja škoda, tržišče bi se za Videm še bolj zaprlo. Tovarna vzdržuje stike z največjimi dobavitelji, čeprav je stečaj pri njih seveda vzbudil nezaupanje in položaj še otežil. V prid bodočemu poslovanju bodo stvari skušali umiriti. Zaloga domače celuoze je več ali manj potrošena, a papirna proizvodnja lahko načeloma deluje brez celulozne. Le proizvodni program je treba prilagoditi surovin-
Po svojem zadnjem zborovanju na Vidmovem dvorišču so se nekateri delavci zatekli na pivo k bližnjemu kiosku. S čim bodo v prihodnje polnili silite, ko so bili doslej vajeni rednega delovnega ritma? Očitno se tega vprašanja zaveda tudi občinska vlada. Herman Kunejje na zadnji seji razmlšfjal: "Čim prej moramo zagnati čim več programov, da ohranimo tega našega delavca v delovni kondiciji, v želji po delu. Sicer bomo iz mnogih ustvarili večne brezposelneže, vsesplošne probleme."
Schvveppes samo še iz brežiške polnilnice
<9e lani sta imeli licenčno pogodbo za polnjenje "schiveppesa" polnilnici brežiškega Vina in ljubljanske IBP. Od letošnjega 1. januarja imajo to ekskluzivno pravico samo še v Brežicah. Za polnjenje in distribucijo po Sloveniji in Hrvaški, a tam nimajo koncesije. Po rednem vzorčenju, ki ga opravlja firma Schweppes na prodajnih mestih, se brežiška polnilnica uvršča med deset najboljših na svetu, kar pa nikakor ne pomeni, da ne more izgubiti licence, če njena kakovost pade. To se je drugod že dogajalo, zatrjujejo. V Brežicah so ponosni na to, da je schvveppes v svetovnem merilu po prodaji na tretjem mestu; takoj za coca-colo in pepsi colo.
Polnjenje brezalkoholnih pijač po količinah presega proizvodnjo vin v brežiškem Vinu in je za podjetje pomembno. Že ves čas so polnili jupi in coekto, ki sta bila skupna blagovna znamka sedaj razpadajočega Slovina. Enako je bilo tudi s Schvveppesovo koncesijo, ki so si jo priborili Brežičani. Kako bo z ostalim, bo pokazal čas. Za vsak primer v Brežicah razvijajo tudi svoj novi izdelek pod imenom Fit. Trenutno imajo štiri okuse: exotic, cola, oranžada in limonada.
Novice iz Rudnika Senovo
Rudnik išče nadomestna delovna mesta
Doslej seje prezaposlilo 29 delavcev. Zaloge premoga sicer zadoščajo še za dobrih deset let, Toplarna Ljubljana pa je že za letos napovedala zmanjšan odjem. Komercialne vrste premoga bi želeli v čim večji meri prodajati že sedaj, spomladi.
Znano je,  da je  življenjska        Prezaposlovanju se bo še na-
doba rudnika omejena z zaloga-     prej posvečala precejšnja pozor-
mi, ki bodo ob sedanji planirani     nost.
nižji proizvodnji zadoščale pri-        Precej prahu je dvignila spre-bližno do leta 2005. Omenjeno     memba transporta premoga do dejstvo je in bo tudi v bodoče     železniške postaje v Brestanici iz narekovalo aktivnosti v iskanju     železniškega na kamionski prenovili programov in nadomestnih     voz. Ta odločitev je ekonomsko delovnih mest za 325 še zaposle-     utemeljena. Zaradi vse večje po-nih pri rudniku. V preteklem letu     gostosti iztiritve kompozicij s sta bili tako ustanovljeni dve po-     premogom sta preostali le dve djetji hčeri - STG Rudar in Lo-     možnosti. Prva, ki seje pokazala gis, ki sta zaposlili 29 nekdanjih     za bistveno dražjo, je bila obnova delavcev rudnika.                         talnega dela proge od separacije
Družba STG Rudar deluje od     do železniške postaje, in druga
1. 1. 1992, njena dejavnost pa je     prehod na kamionski transport,
gospodarjenje   s   stanovanji   in     Po malo manj kot enoletnih tovr-
samskim domom ter počitniška     stnih izkušnjah ugotavljamo, da
dejavnost. Zaradi nezasedenosti     je bila odločitev pravilna, starega dela samskega doma so
se na osnovi tržnih raziskav odlo-        Postavlja pa se drugo vpraša-
čili. da ga preuredijo v poslovne     nje.  Kaj bo sedaj z železnico?
prostore trgovinske dejavnosti.     Mnenja so zopet deljena, od ti-
Tu gre poudariti, da so imeli ve-     itih. ki so za takojšnjo demonta-
liko razumevanje in pomoč pri     žoHirov in vzpostavitev prvotne-
vodilnih delavcih Rudnika Seno-     ga stanja (kar je Rudnik po ru-
vo. Investicijo so zaključili in     darskih predpisih po ukinitvi tudi trgovske prostore odprli 3. julija. * dolžan storiti), do ljubiteljev ma-
V Logisu opravlja 11 presežnih     lih železnic s povsem nasprotnim
delavcev Rudnika naslednje de-     mnenjem. Po njihovem mnenju
javnosti: prevozništvo (kamiegi,     bi demontaža zadnje male žele-
minibusi. rent-a-car, osebna vo-     znice v Slovenji (v sklopu še z
žila...),    prodajo   premoga   na     obstoječo separacijo) predstav-
drobno in debelo ter avtomeha-     Ijala neodgovorno dejanje in uni-
nična dela (popravila, servisira-     čevanje kulturne in zgodovinske
nje in pranje vseh vrst vozil).        dediščine. Železnico bi bilo mo-
NaS glas S. 21. april 1W
Nova oprema za stare ceste na jugu "C
•elovito urejanje prometne signalizacije za nizkopromet-ne ceste" je zapleten naziv za zamenjavo obstoječe prometne signalizacije na krških občinskih cestah z znaki, izdelanimi iz folije, ki ima trikrat večjo odbojnost od tiste, s katero so znaki oblečeni sedaj. Folijo izdeluje firma "3 M", ki akcijo v Krškem delno tudi sponzorira. Ostali financerji so še občinski Sklad stavbnih zemljišč (2.000 milijona SIT), podjetja in zavarovalnice. Del sredstev bo izvajalec (koncesionar) Kanja investiral od izkupička, ki ga iztrži z izdelavo signalizacije, nekaj bo skušal pridobiti iz Republiške uprave za ceste, del pa prispevajo podjetja, ki lahko prevzamejo sponzorstvo nad posamezno ulično oznako. Celoten projekt stane 8 milijonov SIT, posamezni znak pa 15.000 SIT. Sponzorje mora poiskati Kanja, d. o. o. Krški proračun pa že sicer pri Kanji financira projektiranje in modernizacijo 60 km očinskih cest letno.
Po statističnih podatkih se dogaja 60-70 % nezgod v naseljih in tam naj bi na obnašanje voznikov    vplivali    s    preventivnimi
.____i
ška. v Krškem težave tudi s tem. ker je ponekod upravitelj Republiška uprava za ceste in zato na njih ne moremo urejati prometa Itako, kot bi si želeli. Tako preso-j ja upravičenosti za namestitev semaforja na križišču pri Nakupo-
cnsuio hm Jim, da si „on, u non mi ono tu pomi &oum, num boljši mto.
ukrepi? med katere sodi signalizacija in ustvarjanje umetnih zaprek pretiranemu povečevanju hitrosti vozil. Žal pa imamo, po besedah sekretarja za gospodarsko infrastrukturo Franca Glin-
MKolikokrat bolj odbojno folijo bi neki morali nalepiti na prometne znake, da bi preprečevali take zastoje, kijih povzročajo tovornjaka/ji. Tista folija bi namreč morala najti tudi kako novo idejo za preusmeritev prometa, za zagotovitev dovoznih poti tovornjakom...
valnem centru ni bila pozitivna, za križišče pri naselju Grič oceno še čakajo, medtem ko sta se južna obvoznica in dodatni most čez Savo pokazala za upravičena.
Kaže, da ob pomanjkanju denarja za gradnjo in urejanje cest očitno ostaja samo še možnost zamenjave prometnih in neprometnih označb. Pripombe na vse skupaj morajo vsi prizadeti (RUC, izpitna komisija...) poslati krškemu seretariatu za razvoj, sponzorje za posamezne označbe bodo zbirali z javnim razpisom in 2 meseca po odobritvi projekta bo signalizacija postavljena. Projekt, ki so se ga lotili v Krškem, naj bi, kot smo slišali na tiskovni konferenci 14. aprila, v občini postavil model. Ogledat si ga bodo prišli predstavniki kar štiridesetih občin. Če bodo ceste, med katerimi jih najdemo nekaj že v dobesedno bednem stanju, sploh še prenesle obremenitve pri postavljanju novih znakov.
V Nerezinah in Materadi je vse nared
Ni nikakršnih problemov
s tamkajšnjimi oblastmi
Od direktorja PSK - Organizacije dopustov Krško, d. o. o., Mirka Štajnerja smo prejeli sporočilo, v katerem zatrjuje, da so vse počitniške zmogljivosti, tako v Poreču kot na Lošinju, pripravljene in čakajo prve goste. Lani so v obeh naseljih dosegli skupno le 78.000 nočitev, kar je glede na turistični sezoni 1989 in 1990, ko jih je bilo po 195.000, relativno skromno število.
PSK ugotavlja, da samo Krča-ni, zaradi padca standarda, preprosto več ne zmorejo sami polniti naselij. Seveda bi radi presegli lansko skromno številko, zato so svoje zmogljivosti ponudila na tržišču - s konkurenčnimi cenami, kot zagotavljajo.
Sezona bo letos trajala v Materadi od 18. junija do 12. septembra, v Nerezinah pa od 23. aprila do koncem septembra. Tistim, ki se bodo odločili za dopust v Materadi ali v Nerezinah, obljubljajo zabavne, glasbene, športne in druge prireditve ter možnost vključitve v Šolo zdravega življenja, obogateno s fitness pripomočki, ki jo bo vodil Mirko Štaj-ner s sodelavci. Za upokojence pripravljajo dodatne ugodnosti, o katerih bodo lahko brali v glasilu Vzajemnost, ki bo izšlo maja. Gostje bodo lahko izbirali med različnimi oblikami ponudbe, letošnje cene pa bodo naslednje:
- Materada pri Poreču: penzion v predsezoni in posezoni 20 DEM/dan, v glavni sezoni pa 23 DEM/dan. Za vsako osebo boste
dnevno odšteli še po 1,7 DEM, namestitev prikolice pa bo stala 9(K) DEM za celo sezono. - Nerezine na Lošinju: cene bivanja za goste s prostega trga (nekdanja Jugoslavija in nečlani) se bodo gibale med 10 in 19 DEM /dan, tujske cene pa med 12 in 23 DEM. Za aranžmaje s prehrano se bodo lahko gostje dogovorili v skladu z željami. Penzion bo v predsezoni stal 25-29 DEM dnevno na osebo, v glavni turistični sezoni pa 30-34 DEM.
K vsem tem cenam je treba prišteti še turistično takso, ki znaša 1,2 DEM dnevno na osebo in pri kateri imajo otroci pravico
do popusta. Glavna sezona je med 25. junijem in 30. avgustom. Mirko Štajner v svojem sporočilu zagotavlja, da država Hrvaška objektov v upravljanju PSK ni uporabila za namestitev beguncev in da so povsem nepoškodovani. Tudi odnosi s tamkajšnjimi oblastmi so v prid obojestranskim koristim in ni nikakršnih problemov. Lastniki počitniških zmogljivosti v sistemu PSK so, po Štajnerjevih besedah, v obeh naseljih do 30. marca zagotovili že okrog 75 % sredstev, potrebnih za plačilo posebne takse, ki jo je hrvaška vlada uvedla za počitniške objekte v lasti tujcev.
Sindikat delavcev v gostinstvu in turizmu:
Spor ni nikomur v prid
Kdaj bo med najbližjimi sosedi obveljalo geslo "Turizem ne pozna meja!"
Če bo hrvaška vlada vztrajala pri sedanjih visokih taksah za počitniške domove na svojem ozemlju, bodo ti samevali. Dejstvo namreč je, da so lansko turistično sezono na Hrvaškem (zlasti v Istri) rešili samo slovenski gostje. Ob tem je vsakomur iz stroke jasno, da gost porabi samo tretjino sredstev za bivanje in prehrano, ostalo pa zapravi "na počitnicah", za razne izdatke, ki pomenijo zaslužek za marsikoga v turističnem kraju. O tem in še o mnogih drugih vprašanjih so se predstavniki sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu Slovenije in Hrvaške kaj lahka sporazumeli na srečanju (8. aprila) v čateškem hotelu Terme.
Gostje iz Hrvaške so zagotovili, da bodo na to razsežnost problema preko svojega sindikata opozorili ministrstvo za turizem in vlado svoje države. Predsednica hrvaškega sindikata Vesna Ivkovič-Stip-čevič, voditeljica delegacije, je izrazila prepričanje, da bodo pri svojih kolegih doma zlahka našli podporo za svoje predloge. Če slovenskih gostov letos ne bo na Hrvaško, bo to predvsem katastrofa za to državo in šele nato za Slovence, je prepričana, saj se konkurenčne države (Španija, na primer) že učinkovito ponujajo na našem tržišču.
Štiri priznanja Gospodarske zbornice Posavja
V Treh lučkah na Sremiču so ta torek slovesno podelili priznanja Gospodarske zbornice Posavja za leto 1992 dvema podjetjema in dvema posameznikoma, ki so jih izbrali izmed dvanajstih vloženih predlogov. Veliko priznanje je prejela Zavarovalnica Triglav, Območna enota Krško, mala priznanja pa podjetje Lucija iz Sevnice, Ivan Kozole iz Krškega in Ivan Vučajnk iz Brežic.
Zavarovalnica Triglav deluje v Posavju že 45 let. Uspešno je prispevala pri odpravljanju posledic škod v gospodarstvu in pri občanih. Sredstva je namenjala tudi za preventivo, gradnjo cest in vodovodov, gasilskih objektov in naprav, šolskih, kulturnih in športnih objektov. V sedanjih težkih gopsodarskih razmerah svoja prosta finančna sredstva pod ugodnimi pogoji posreduje podjetjem, ki so v trenutnih težavah, ter prispeva delež v sklad za razvoj drobnega gospodarstva. Sedaj sicer deluje po profit-nih načelih delniške družbe, vendar je ostala v prvi vrsti posavska. Razširila je mrežo svojih predstavništev na Brežice, Sevnico, Bizeljsko ter mejne prehode. Kot del največje slovenske zavarovalnice ima močna krška enota vse možnosti in veliko pripravljenost, da kapitalsko sodeluje z gospodarskimi in drugimi subjekti v Posavju.
Zasebno podjetje Lucija iz Sevnice se je od nastanka v letu 1989 do danes razvilo v sodobno trgovsko podjetje z več kot 30 zaposlenimi. Njegov lastnik Milan Senica je začel sam, s komisijsko prodajo, in je po šestih mesecih že zaposlil prvega delavca. Nato je postopoma odprl trgovini v Sevnici in Krmelju, drogerijo, podpisal pogodbo o zastopstvu Pivovarne Union, odprl veleprodajo, grosistično prodajno skladišče, samopostrežnico v Po-hanci. Dejavnost so razširili še na dizajn. Podjetje ima lasten vozni park, potniško mrežo za Posavje in Dolenjsko ter poslovne vezi z več kot 250 dobavitelji doma in na tujem. Ob trendu narašča-
Ponudba za letovanje otrok
Jr SK Krško ponuja organizacijo šole v naravi in počitnic za otroke tudi Občinski zvezi prijateljev mladine in zatrjuje, da je v tem primeru ekonomija postavljena v drugoten položaj. Ob nastanitvi v objektih OZPM bi penzion-ska oskrba za otroke znašala 18 DM na dan, k čemur se doda 1 marka za turistično takso. To bi za 13 dni bivanja zneslo 247 DM. plačilo pa omogoča PSK v štirih obrokih, od junija do septembra. V to ceno seveda niso vključeni stroški prevoza in pedagoškega vodstva.
PSK je Občinski zvezi prijateljev mladine predlagala, naj svoje počitniške zmogljivosti preko republiške zveze pod enakimi pogoji ponudi tudi drugim šolam.
nja bruto prometa Milan Senica snuje smele načrte in poslovno strategijo, ki vodi podjetje Lucija tudi na tuje.
Ivan Kozole. sedanji direktor            M-Agrokombinata Krško, je najprej delal na državnem posestvu "Matija Gubcc" kot sadjar, kasneje pa postal vodja sadjarstva v Stari vasi. V tem času se je strokovno uveljavil pri nastajanju in obnovi sadovnjakov v krški občini. Ob delu je dokončal srednjo ekonomsko in višjo kmetijsko šolo. Leta 1987 je postal direktor Agro-kombinatovc Temeljne organizacije kooperantov. Med njegove uspehe iz tega obdobja sodijo pridelovalno in organizacijsko združevanje razdrobljene zasebne kmetijske pridelave, obnova številnih trgovin, gradnja velikega odkupnega središča v Žadovin-ku in ustanovitev hranilno-kreditne službe za kmete kooperante in delavce podjetja. Leta 1989 je postal direktor M-Agrokombinata v času, ko so zasebno in družbeno kmetijstvo že pretresale številne težave. Zaradi strokovnega dela ter izrednega prizadevanja za ustreznejše vrednotenje kmetijstva v naši družbi je tudi njegova zasluga, da je M-Agrokombinat uspešno posloval, obdržal sedanjo obliko in vsem. ki so v njem delali ali z njim sodelovali, zagotovil socialno varnost.
Ivan Vučajnk . direktor Proizvodnje in trgovine v brežiški Agrarii. je po srednji tehniški šoli dokončal še visoko šolo za organizacijo dela. V Agrarii je kmalu postal direktor temeljne organizacije Kmetijstvo-proizvodnja-trgovina in po reorganizaciji direktor sedanje Proizvodnje in trgovine. Njegov prvi uspeh je bil pokritje izgube iz prejšnjih let. v obdobju 1991-92 pa je naredil velik preobrat v organiziranosti in posodobitvi poslovanja. Z investicijskimi deli. ki presegajo 6 milijonov DM. je podjetje obnovilo in povečalo klavnico, uvedlo sisteme za namakanje hmelja in hrušk, odprlo vrsto novih trgovin, na novo opremilo hleve, zgradilo mehanične delavnice in nakupilo vrsto sodobnih obdelovalnih strojev. Obnovili so sadjarske in hmeljske nasade in uvedli računalniško vodenje poslovanja. Vse našteto pa obeta možnosti za širitev poslovanja, kar hkrati pomeni, da Agrarii ne bo treba odpuščati delavcev.
Z zgoraj zapisanimi utemeljitvami je letošnje dobitnike priznaj ob njihovi podelitvi predstavil Valentin Dvoj-moč, predsednik zbornične komisije za priznanja. Čestitke za uspeh jim je izrekel tudi predsednik OGZ Posavja Jože Mulcj.
Poslovanje v družbenih dejavnostih
V Posavju uspešnejše
od republiškega povprečja
Rezultati poslovanja podjetij družbenih dejavnosti so bili v Posavju preteklo leto boljši kot leto poprej, je ugotovila krška podružnica SDK
Ta zaključek izhaja iz analize zaključnih računov, ki jih je Službi družbenega knjigovodstva dostavilo 69 od 70 pravnih oseb, ki so lani imele promet na žiro računu, medtem ko jih je bilo 7 neaktivnih. V omenjenih 69 organizacijah - 57 družbenih, 19 zasebnih in 1 z mešano lastnino - je bilo lani zaposlenih 2630 delavcev.
Prihodki teh organizacij so lani rasli hitreje od odhodkov, hitreje od rasti cen proizvajalcev in cen na drobno ter so bili za 3,5 % višji od odhodkov (leta 1991 le za 1,1 %). Bruto dobiček je bil več kot 11-krat višji kot leto prej in presega izgubo več kot dvajsetkrat. Izgubo je imelo 5 zasebnih in 1 družbeno podjetje. Slednje je "pridelalo" preko 90 % od 7,5 milijona tolarjev, skupnega zneska izgube. Znesek obračunane akumulacije, 108.838 tisoč, je štirinajstkrat višji kot leto prej. (V gospodarstvu Posavja znaša 380.287 in je le 18,5 % višji kot leta 1991.)
Medtem ko se je število zaposlenih v gospodarstvu Posavja znižalo za skoraj 10 % oz. za 1481 delavcev, je bilo v družbenih dejavnostih lani 23 delavcev več kot leto prej. Povprečna bruto plača, 57.435 tolarjev, je bila nižja od povprečja republike v družbenih dejavnostih (64.114) in višja od povprečja v posavskem gospodarstvu (50.630).
Ob prikazanih podatkih pa SDK pojasnjuje, da so med družbene dejavnosti uvrščena tudi podjetja, ki večji del svojih prihodkov pridobivajo s prodajo proizvodov in storitev in bi bolj sodila v gospodarstvo. Eno samo podjetje te vrste je obračunalo 73 % bruto dobička in 78 % celotne akumulacije posavskih družbenih dejavnosti.
Likvidnostni problemi podjetij družbenih dejavnosti lani niso obšli. V drugi polovici leta so začeli naraščati in decembra je imelo pet podjetij skupaj blokiranih za 9,6 milijona tolarjev. To pa je bilo 14-krat več kot januarja lani.
NaS glas 8. 21. april 1993
DETEUNO-TRAVNE MEŠANICE
V današnjem času, ko se srečujemo s problemom, kako pridelati čim več osnovne voluminozne krme doma, ponavadi pozabljamo na problem krmnega kolobarja na kmetiji, oziroma določene poljščine sejemo kar vsako leto v monokulturi. V mislih imam v glavnem koruzo, ki je najbolj značilna poljščina za naše kmetije in je največkrat v monokulturi.
Ne zavedamo se, da imamo zato tudi bolj zapleveljene njive, pojavljajo se določeni rezistentni pleveli, na katere tudi novejši herbicidi ne delujejo zadovoljivo. Vrh tega pa si na njivskih površinah poslabšujemo strukturo tal in zato povečujemo odmerke gnojil na hektar, ker pač hočemo vedno večje pridelke. Ob premajhnem poznavanju fiziologije rastlin se tudi premalo zavedamo, da ista poljščina na isti površini vsako leto ne dosega tako velikega pridelka. Mogoče to pri koruzi še ni tako izrazito, se pa bistveno bolj pozna pri ostalih vrstah žit, na primer pšenici. Zato je pomembno, da na kmetijah kolobarimo in vključujemo tudi ostale poljščine v kolobar. Ena od možnosti so tudi travno-deteljne mešanice oziroma deteljno-travne mešanice, zato v nadaljevanju nekaj besed o njihovih prednostih in pomenu njihove vkjučitve v njivski krmni kolobar.
1. V njivskem krmnem kolobarju mešanice bogatijo tla z veliko količino organske snovi, na ta način se v zemlji ustvarja velika količina humusa, kar se odraža v končni fazi tudi v boljši strukturi in teksturi tal.
2. DTM in TDM dajejo v neugodnih letih tudi stabilnejši pridelek kot ostale pljščine oziroma čisti posevki detelj.
3.  Tako sestavljena mešanica bogati tla tudi z ogromno količi-
no dušika, kajti v mešanici prevladujejo detelje, ki imajo možnost s pomočjo bakterij, ki živijo na koreninah, asimilirati zračni dušik, ki je na razpolago travam. Zaradi tega tudi mešanice ni potrebno gnojiti z dušičnimi gnojili razen ob setvi kot startno gnojenje.
4. Posevki mešanic so gostejši, zato tudi preprečujejo rast plevelov in boljše prenašajo sušo.
5. Omenjene mešanice se smejo v kolobar na isto parcelo vključiti že po 3-4 letih, medtem ko čisti posevki detelj šele po petih letih.
6.  Krmna mešanica se lažje in boljše suši in spravlja bodisi kot paša ali travna silaža.
7. Krmna mešanica je bolj vsestranska, bogatejša z različnimi hranili. Če jo pravočasno kosimo in spravimo, pa je tudi po vsebnosti prebavljivih beljakovin enakovredna senu čistih posevkov detelj.
Sestava in izbira travno-deteljnih mešanic
Različne vrste in sorte trav ter detelj, iz katerih sestavljamo mešanice, imajo različne zahteve glede talnih in podnebnih razmer. Od sestave mešanice sta odvisna rast in način rabe, ker pa se rastne razmere od kraja do kraja spreminjajo, ne poznamo univerzalne mešanice, primerne za vsa rastišča. Zato obstajajo le temeljni napotki in pravila, kako moramo mešanico sestaviti. Glavni dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri sestavi mešanice, so:
•   podnebne razmere, zlasti vlažnost,
•   vrsta in kakovost tal, na katerih bo mešanica rasla,
•  način rabe mešanice,
•   kako dolgo naj mešanica traja,
•  lasnosti in zahteve posameznih vrst trav in detelj, ki sestavljajo mešanico (konkurenčna sposobnost, ritem rasti, zgod-nost, trpežnost itd.).
Krmne koruze bo 954 ton
V občini Krško se je prijavilo več kot 800 interesentov za nakup preko 1050 ton krmne koruze po znižani ceni, 9 tolarjev za kilogram (redna cena je ok. 17). V sekretariatu za kmetijstvo v Krškem sedaj že vedo, da bo krška občina lahko dobila 954 ton te koruze, doslej pa je odobrenih 582 ton iz državnih blagovnih rezerv v Breži-
cah in Žalcu, in to količino je občina že plačala. Delitev koruze preko kmetijskih zadrug Bohor, Krško in Kostanjevica se nadaljuje. Pretekli teden so jo delili tistim rejcem, ki koruze še niso dobili v prejšnjih delitvah. Za njimi pridejo na vrsto tisti, ki so doslej dobili zelo majhne količine, in nazadnje še oni, ki so prej že dobili nekaj več.
Provinca
Seznami potreb so neskončni
Ko smo se namenili poročati o delu ene izmed skupščinskih komisij, smo imeli najlepši namen pripraviti zapis o tem, kako delo poteka
na tej ravni. Žal smo si izbrali sestanek delegatov zbora krajevnih skupnosti, predsednikov skupščin in svetov krajevnih skupnosti ter pred-
Koliko vrst trav in detelj naj bo v mešanici
To je odvisno v glavnem od časa trajanja mešanice. Mešanica, ki bo trajala eno leto. je sestavljena iz ene detelje in ene trave; mešanica, ki bo trajala 2-4 leta. naj ima 1-2 detelji in 2-4 vrste trav. mešanica za večletno trajno rabo pa naj bo sestavljena iz 2-3 detelj in 4-6 trav. Poleg tega moramo upoštevati tudi način rabe. Če mešanico sestavljamo izključno za košnjo, naj bo sestavljena iz 3-4 visokih vrst trav in 1-2 detelj, vendar brez bele detelje. V mešanice za pa-šno-kosno rabo pa poleg bele detelje vključujemo še 1-2 detelji in 3-4 nizke trave ter 1-2 visoki travi, toda brez lucerne in visoke pahovke.
Določitev razmerja trav in detelj v mešanicah
Če je mešanica namenjena izključno za enoletno rabo. naj bo sestavljena iz 80-90 % semena detelj in 10-20 % semena trav. Če jo sestavljamo za 2- do 4-letno rabo, naj bo sestavljena iz 70-80 % semena detelj in 20-30 % semena trav, medtem ko mešanico za večletno trajno travniško rabo sestavimo iz 10-20 % semena detelj in 80-90 % semena trav.
Kako izračunamo količin semena
Najprej moramo upoštevati zgoraj navedene kriterije, ki ustrezajo določeni mešanici, ki jo bomo sejali. Količino semena za setev ustrezne vrste trave oziroma detelje pa preračunavamo glede na količino semena, ki jo posejemo v čisti setvi na ha, s tem da preračunamo deleže kultur, ki smo jih vključili v mešanico. PRIMER:
Če v čisti setvi posejemo 12 kg semena lucerne na hektar, v mešanico pa hočemo vključiti 20 % lucerne, pomeni to, da bomo v mešanico dali 2.4 kg semena lucerne.
Pomembno je. da izračun sestavljene mešanice ustreza skupni količini semena mešanice, ki jo bomo posejali. Tako deteljno-travnih mešanic nikoli ne sejemo manj kot 25 kg na ha, travno-de-teljnih mešanic pa ne manj kot 30 kg.
Kmetijski svetovalec Jože Kramar, ing. agr.
stavnikov brežiške občine, na katerem so se pogovarjali o celi vrsti programov.
Rezultat tega je zgoščen zapisnik, poln potreb, ki bi jih v krajevnih skupnostih morali nujno zadovoljiti in spraviti v občinski proračun že za lani in predlani in še leta poprej, vsekakor pa v letošnjega. Odejica je seveda sila kratka in praksa s pristriženimi občinskimi proračuni nam pove, da ima zelo malo teh potreb iz krajevnih skupnosti (šole, ceste, vodovodi, potoki, telefoni...) možnost, da se dodatno prebijejo v popis za uresničitev. Nismo hoteli objavljati želja, ker so več ali manj enake kot po vseh krajevnih skupnostih naše regije in krivico bi delali vsem drugim, če bi izvzeli in omenili kogar koli med njimi posamično! Zato le fotografija in najlepše želje za prihodnja proračunska leta.
OPRAVILA MAJU
NA VRTU  V
¦Ce konec aprila ali v začetku maja dorasteta v tunelih meh-kolistna zimska solata sorte nansen in zimska rjavka. Iz tunelov pobiramo solato berivko, ki smo jo sejali v marcu, majska kraljica je zgodnejša kot brazilska in ljubljanska ledenka. Če smo sejali v marcu, v tunelih že dozorevajo mesečne redkvice, špinača in radič. Na prostem pobiramo por, ki pa bo začel kmalu poganjati cvetno steblo, nadalje rabarbaro in peteršilj. ki je prezi-mil.
Maja ponovno sejemo solato, zlasti sorto great lakes, ki v poletni vročini začne prej gniti kot pa oblikovati cvetno steblo. Sejemo tudi korenček, rdečo peso in peteršilj za kasnejšo uporabo in za shranjevanje, ter vse vrtnine, ki potrebujejo veliko toplote, to so kumare, bučke, fižol. Šele sredi meseca pa presajamo paradižnik, papriko in feferone.
Tudi zgodnje zelje, cvetačo, kolerabico, ohrovt, zeleno in por presadimo čimprej. Pre presajanjem sadike utrdimo, kar pomeni, da jih nekaj dni zračimo tudi ponoči, če ne kaže na slano. Nekaj dni pred presajanjem prenehamo zalivati gredo, da se v toplem vremenu sadike ne preteg-nejo. Dan pred presajanjem jih dobro zalijemo, da se korenin drži čim več zemlje, saj z zemljo "opremljena" sadika bolje prenaša presaditev kot ona, ki ima gole korenine.
Pri večjih medvrstnih razmikih, to je po presajanju paradižnika, po setvi kumar ali po vzniku fižola, je zelo priporočljivo zemljo pokriti s pokošeno travo nekaj centimetrov na debelo, lahko pa tudi s slamo ali listjem, saj nam potem v medvrstnih prostorih ni treba pleti. Material, s katerim pokrivamo zemljo, vedno dodajamo, še poleti dodajamo slamo, listje ali seno, ker pri obiranju rastlin tlačimo slamo in bi lahko na slabo pokritih zrasel plevel. Pokrite zemlje ni potrebno rahljati in okopavati, se manj stlači pri obiranju, prijetne-je je obirati, saj hodimo po mehkem.
Na pokriti zemlji se delovanje mikroorganizmov, ki izbolšujejo plodnost zemlje, zelo poveča, zato imajo rastline na razpolago več hranil, ker se ne izpirajo v globlje plasti. Tudi toplotna nihanja so manjša, vlage je več
na razpolago, veter ne izsušuje površine in zato rastline lepše uspevajo. Predvsem pa z organskim materialom vnašamo v zemljo veliko humusa, ki ji izbol-šuje plodnost.
V zaprti gredi in v tunelu rastline vedno zalivajmo zjutraj, da se do večera posuše. če so listi
po setvi, ostanke pa ponovno kompostiramo. Ko zlagamo kompostni kup, zadelamo vanj tudi koprive, gabez, pokošeno travo, različne kuhinjske odpadke; če damo v kompost natuk-njane cevi. ga med tetom ni treba premetavati, kompost bo hitreje zorel kot oni, kjer ni dovolj zraka.
Ob deževnem vremenu se bodo množili tudi polži, zato jih lahko mehanično zatiramo tako,
Okoli 2 milijona za semensko koruzo
V krški občini se je do 14. aprila za uveljavljanje regresa za nakup semena z računi priglasilo 346 kmetovalcev. Nabavili so skupno 9.586 kg semenske koruze, kar zadošča za setev na okoli 450 hektarjih. Regres znaša 200 tolarjev pri kilogramu, kar je. odvisno od sorte, 40-70 % cene semena. Občina je pretekli teden že nakazala 1.917.200 tolarjev na Hranilno-kreditno službo pri Agrokombinatu. Za uveljavljanje regresa pa je še čas do konca aprila.
ponoči mokri, se na njih pojavi plesen, sejančki pa obole za padavico sadik. Šele konec maja lahko zalivamo zvečer, predvsem grede, kjer rastine rastejo na prostem, saj se ob toplem vremenu listi do noči že posušijo.
Paradižnike, ki smo jih posadili sredi marca, pinciramo, to je, potrgamo stranske poganjke. Pri pinciranju nož večkrat nama-žemo z alkoholom, da tako vsaj delno preprečimo prenašanje virusnih bolezni z rastline na rastlino.
Če se pojavi na rabarbari cvetno steblo, ga odtrgamo, da se lahko razvije čim več listov.
Če imamo veliko komposta, potem z njim pokrijemo grede
da na vrt položimo deske, na njihovo spodnjo stran se bodo polži prilepili in jih bomo vsak dan sproti pobrali. Polži običajno delajo škodo šele popoldan od 17. ure dalje.
Bramorje lovimo v steklene kozarce, strune pa se rade zavrtajo v krompir in solato, zato jih lahko mehanično zatremo.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti:
Branka Radej-Koren
LONČNICE IN GRMOVNICE
Vsaj enkrat mesečno je priporočljivo s palčko razrahljati zemljo okrog rastlin, da pride zrak do korenin. Proti koncu meseca ali natančneje v drugi polovici, ko mine nevarnost pozebe, bomo okenske in balkonske rastline prenesli na prosto. Že sedaj pa lahko prenesemo na prosto posodovke, ker so te večinoma odpornejše proti nizkim temperaturam.
Vse rastline pa moramo prenesti na prosto v oblačnem vremenu. Se boljše je, če to storimo, kadar dežuje. Tako preprečimo morebitne poškodbe, ki jih povzroči sonce.
Pri grmovnicah velja naša glavna skrb varstvu pred boleznimi in škodljivci. Zelo pogoste so listne uši, ki nam lahko napravijo zelo veliko škode. V tem času pa med grmovnicami poganjajo številni pleveli, ki jih moramo prav tako zatirati. Najbolje je, da se z njimi spoprimemo kar z motiko. Tako ne bo nobene škode. Če pa uporabimo herbicide, lahko z njimi mnogim rastlinam prizadenemo hude poškodbe.
B. Radej-Koren
DRUGAČNA PREHRANA DA ALI NE?
Prepričana sem bila, da sebi in družini pripravljam dobro in zdravo hrano. Ob prebiranju publikacij o prehrani in ob razmišljanju o vseh navedenih dejstvih sem začela povezovati svoje migrene, slaba počutja, zaspanost po obilnem nedeljskem kosilu z svojimi prehrambenimi navadami. Prišla sem do ugotovitve, da moram v svoji kuhinji nekaj temeljito spremeniti.
Spremembe sem vnašala počasi, vendar dokončno in? temeljito. V svoji kuhinji ne uporabljam več belega $pd-korja in izdelkov, ki vsebujejo beli sladkor, bele moke, belega kruha, testenin iz bele moke, belega pšenič-
nega zdroba. Ne kupujem več poliranega belega riža, konzervirane hrane, prečiščenih olj, alkoholnih pijač, čokolade, prave kave.
Ob novejši znanstveni raziskavi, ki dokazuje, da najsodobnejša medicina lahko zagotavlja samo 10 odstotkov zdravja, drugih 90 odstotkov pa je v veliki meri odvisnih od našega ravnanja, od zdravih in nezdravih navad, lahko samo prikimam. Po nekajmesečnem uživanju polne, sveže in dobro prežvečene hrane se ti telesna teža začne sama zmanjševati, prebava se normalizira, uravna se ti krvni pritisk, ni več utrujenosti po obilnih kosilih...
"Ljudje naj izvejo, da je vir njihovega hudega trpljenja njihova okvarjena in nenaravna brana, ki prihaja na mizo predelana in denaturirana. Zastruplja kri, z odpadnimi snovmi zadela ožilje in počasi uničuje organ za organom..."
Dr. Bircher-Benner
Nikoli ni prepozno za prevzemanje zdravih prehrambenih navad, ki v vsakem življenjskem obdobju pomenijo pridobitev. Spoznamo lahko samo to, da smo sužnji navad, ki nas oklepajo in nam zastirajo pogled na lepoto življenja okrog nas.
Nastja Klanjsek
8
Naš glas 8. 21. apnl 1993
Krajevna skupnost Raka:
Uresničujejo referendumske obljube in še veliko^ drugega počnejo
Krajevna skupnost Raka šteje 1.800 prebivalcev, ki živijo v okrog 550 gospodinjstvih. Nekoč je bilo na Raki tudi približno toliko zaposlenih, a o tem je danes težko govoriti. Večina Račanov je delala v občini Krško, nekaj jih je bilo zaposlenih v Novem mestu (IMV, Iskra Šentjernej) in zelo malo v Sevni-
Franc Češnovar
Njihova demografska linija se je obrnila navzdol, število prebivalcev upada. "Doma" imajo peskokop Kremen Ravno, kjer je precej ljudi na čakanju, nekaj je zasebnih malih podjetij, storitvene in proizvodne obrti... Vse skupaj je še daleč premalo za kakršen koli uspešen samostojen razvoj morebitne občine Raka.
O problemih krajevne skupnosti Raka smo se pogovarjali s predsednikom njenega sveta, ing. Francem Če-šnovarjem. Začel je ravno pri lokalni oblasti: "Organom krajevne skupnosti Raka je mandat potekel že januarja 1991 in potem se naša skupščina ni več sestala v zadostnem številu, da bi vsaj sedanjim organom podaljšala mandat. Tudi člani sedanjega sveta KS si podaljšanja mandata nismo želeli, a nekako se čutimo dožne skrbeti, da vsaj to, kar imamo, ne propada. Zato bi seveda nujno morali organizirati volitve, po novi zakonodaji."
Za marsikaj bi jim prišlo prav, če bi imeli močne organe lokalne samouprave. V sedanjih načrtih je krajevna skupnost Raka predvidena kot del bodoče leskovške občine. Svet KS Raka je na svoji razširjeni seji sklenil, da to nikakor ni smiselno, saj skupnosti nikoli v zgodovini nista bili povezani. Ca naj bi sedanje občine že razdruževali, terjajo lastno občino, sicer so odločno za to, da ostanejo v okviru sedanje občine Krško. Sicer pa se na Raki zavedajo, da bodo nove občine ustanavljali z referendumi in bodo zato krajani imeli priložnost, da se do tega opredelijo sami. Vsekakor pa Češnovar poudarja, da je nujno še pred referendumom preveriti, kakšne možnosti morebitna občina Raka sploh ima, da se ekonomsko preži-
vi! "Zaradi vsega tega "Sem prepričan," pravi Češnovar, "da tudi skupščina krajevne skupnosti ne bi smela prenehati z delom, saj je nič ne odvezuje odgovornosti za nadaljnjo usodo kraja. Njen predsednik Jože Kržan je sicer odstopil, a njegovega odstopa skupščina sploh ni sprejela, mojega (hkratnega) pa sploh ni hotela obravnavati. Končno pa, če je volja: po-glejte-^amo, kako dobro so poprijeli v Kostanjevici in delajo, da je kaj!"
S čim gospodari krajevna skupnost Raka?
F. Češnovar: "Maja '93 bo poteklo 5 let zbiranja samoprispevka, s katerim smo se obvezali zgraditi mrliško vežico in avtobusna postajališča. Vežica je končana (videli smo jo in je lepa - op. avt.) in ima že tudi notranjo opremo, stoji tudi že 10 avtobusnih postajališč, manjkajo pa nam še štiri: Podulce, kjer se ne morejo domeniti za lokacijo (z lastnikom najprimernejše, parcele). Dolga Raka, kjer imajo sicer že plačano javno razsvetljavo, a zaradi neaktivnosti postaje še niso zgradili (zbrani denar jim seveda propada), Smednik, kjer se ne morejo odločiti, kje naj bo postaja, in Sela, kjer bi jo sicer že lahko imeli, a se samo ene ne izplača naročiti pri izdelovalcu in zato čakajo še ostale. Denar imajo zbran tudi za ureditev okolice pri vseh postajališčih in to bodo opravili letos."
Na Raki jih že nekaj let pesti pomanjkanje pitne vode, zato so se lotili tudi uresničitve projekta obnove vodovoda, s katerim povezujejo vse vodovodne sisteme v krajevni skupnosti. V prvi fazi so obnovili glavne vode, staro krajevno omrežje v centru Rake. Individualne priključke morajo obnoviti krajani sami in tu se zatika. "Morda gre tudi za ponesrečeno izbiro izvajalca," razmišlja Češnovar, "vsekakor pa bomo letos uresničevanje projekta nadaljevali, tako da bomo dobili   novo   vrtino   na   že
Tudi Gasilsko društvo Raka je zaživelo z novim vodstvom. Predsednik je postal Marjan Cemič in po dolgem mirovanju še sedaj kažejo rezultati. Začeli so graditi nov dom, kjer bodo imeli orodjarno in garažo. Sredstva za investicijo zbirajo s prodajo koledarjev, krajani so zbrali tudi potreben les, nekoliko se zanašajo na učinek veselice, saj je že dve leti ni bilo. Zato pričakujejo, da bo kljub močno spremenjenim časom udeležba na tistih dveh, ki ju nameravajo letos pripraviti gasilci, taka, kot se to spodobi.
znanem nahajališču vode v Laščah. Ta bo zagotovila dovolj vode za povezavo vseh vodovodov in omogočila dol-
goročno oskrbo z vodo v vsej krajevni skupnosti. Izven sistema bo ostalo le nekaj manjših individualnih vodovodov, ki jih ne moremo priključiti zaradi višinske razlike. Naša krajevna skupnost ima namreč sila razgiban teren in to nam povzroča težave pri prečrpavanju, zagotavljanju pritiska..." Na centralni sistem se ne želi priključiti tudi vodovod Dolga Raka. čeprav bi si edino tako lahko zagotovili zdravo pitno vodo. Sedaj so itak že pozni, saj niso dovolili namestiti niti povezovalnega voda, a to bodo videli šele, ko bo gotova nova vrtina. Verjetno jih je pri odločitvi vodila nekoliko višja cena vode iz raškega sistema, niso pa pri tem upoštevali, da so njihovi izviri kraški, da se ob vsakem deževju njihova voda skali... Vrtina na Laščah je globoka 260 metrov in voda priteka z ravni morske gladine.
V času sedanjega sveta krajevne skupnosti so na Raki obnovili cesto Planina-Veliki Trn (Smečice) in republiško cesto Smednik- Zalo-ke. "Tisto, za kar se Senovča-ni še prepirajo, je nam uspelo," poudarja Franc Čšnovar.
"Res pa je bilo treba nič koliko malic, poti, ponižnosti... Sami smo v krajevni skupnosti zgladili vsa nesoglasja, za to smo zapravili ogromno časa, a ravno zato; ker nam je to uspelo, smo dobili cesto mi, ne pa na Senovem ali Gorenjskem. Tako so nam v razgovoru zagotovili ljudje iz RUC. Obnovili smo tudi nekaj krajevnih cest: Podulce-Vrh-Videm in Ardro-Straža (proti Senušam). Prva na prioritetni listi nam sedaj ostaja še cesta Dolenja vas-Gmajna, ki je potrebna obnove. Zal so jo dela pri vodovodu trenutno nekoliko potisnila v ozadje. Slabo pa je vzdrževanje vseh regionalnih, komunalnih in lokalnih cest. Predvsem imamo težave z odvodnjevanjem, že luknje krpamo s težavo, kaj šele, da bi kako cesto preplastili. Imamo (za čas po vodovodu) tudi še več vaških cest, nujno potrebnih obnove in predvidevamo, da bodo prišle na vrsto prihodnje leto."
Krajevna skupnost Raka Odbor za izgradnjo telefonskega omrežja
OBVESTILO
Obveščamo vse, ki so zainteresirani za telefonski priključek, da naj do 1. maja 1993 napišejo pisne prijave in jih naslovijo na KS Raka.
Namen   tega   zbiranja prijav je evidentiranje zaradi razširitve centrale. Gradbeni odbor
Z doslej povedanim pa razgovora o dokumentih še ni bilo konec. Češnovar je pripomnil, da KS Raka potrebuje za nadaljnji razvoj ureditveni načrt. Izdelava tega dokumenta je sicer že nekaj let v planih občinskega Sklada stavbnih zemljišč, tudi letos ("93) je bila vključena, a se. po Češnovarjevih besedah, bojijo, da zopet ne bo nič. V planih je zapisana tudi gradnja obrtne cone, vendar so prepričani, da je na napačnem mestu, nedostopnem in neopremljenem s komunali-jami. Žal se je ne da premakniti tja, kjer bi ljudje radi gradili, ker ni dokumentov.
"Med razpravami o prostorskem planiranju, ki se bodo sedaj pričele, bomo morali vse to vnesti v dokumente in jih prilagoditi tako. da ne bodo ovirali razvoja krajevne skupnosti," pravi njen predsednik. "Doslej je bila gradnja na Raki stihijska, zato bi naše naselje potrebovalo ureditveni načrt. Raka je primerna za kmetijsko proizvodnjo, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, turizem, proizvodno in uslužnos-tno obrt ali manjša podjetja. To bi potrebovali, imamo tudi ugodno lego za razvoj turizma, bližino avto ceste... Seveda je treba zagotoviti vso pripadajočo infrastrukturo: ceste, elektriko, kanalizacijo..."
Seveda je beseda nanesla tudi na nedavni spor v zvezi z gradnjo smedniške kanalizacije. Pa ni ta edina problematična! Češnovar: "Raka, razgibana kot je, nima urejene kanalizacije, vsak zaselek jo gradi po svoje. Večina del poteka brez ustrezne dokumentacije, tega se zavedamo, vemo pa tudi, da bi z denarjem, ki ga imamo na voljo, lahko plačali samo dokumentacijo pa pika. Za gradnjo bi zmanjkalo. Tako krajevna skupnost vseeno pomaga naseljem, ki se lotijo gradnje kanalizacije, z nabavo cevi. Tudi za smedniški problem nismo vedeli, da bo tako narasel. Tudi raška kanalizacija, končno, odteka že 20 let v potok in preprosto ne gre drugače. Tisti, ki hoče na vsak način imeti vse po predpisih, mora najprej povedati, od kod vzeti denar za take posege!
Če smo odkriti, si Smedni-čani za svojo učinkovito akcijo zaslužijo vso pohvalo, saj so zadevo (po izjavah inšpektorjev) opravili v treh dneh! Seveda pa to ne pomeni, da odobravamo njihov postopek in nestrokovno napeljavo odtoka v potok. Očitno pa se bo pri prijavi krivcev zapletlo, saj jih ni: ker ni prijavljen ne investitor in ne izvajalec."
Ko smo se skušali še podrobneje domeniti o našem obisku na Raki, se je za ne-
premostljivo   oviro   pokazal telefon.   Nepreklicno nismo
Jože Bizjak
mogli dobiti zveze. Očitno se tega zavedajo tudi Račani. saj je predsednik sveta Češnovar povabil na razgovor z' nami tudi predsednika odbora za izgradnjo telefonije. Jožeta Bizjaka. Račanom nič ne pomaga, da so si postavili novo centralo in omrežje, ko pa ni povezave s centralo v Krškem. Upajo, da bo v kratkem dokočano polaganje optičnega kabla proti Krškemu in da bo potem bolje. "Telefonsko centralo in lokalno omrežje smo plačali krajani," pravi Bizjak, "medkrajevna povezava Rake z Drnovim pa je po družbenem dogovoru naloga občine in PTT podjetja. Vzrokov za zamude je sicer več, a vendar se celotna akcija vleče že pretirano dolgo: šest let. Obstoječe krajevno omrežje je bilo brez vsakršne dokumentacije, zanjo smo porabili dve leti časa in 30 tisoč DEM. Zaradi pomanjkanja denarja se stvari niso odvijale tako, kot smo si jih zastavili. Tudi delo pri uresničevanju projekta je bilo dokaj obsežno: položili smo okrog 33 km kabla, material smo nabavljali težko, ker nam je primanjkovalo denarja. Tega smo namreč zbirali v obrokih in celotno akcijo smo vodili voluntersko. Pred nami je tudi nujna širitev sedanje centrale na Raki, saj je obstoječa, s 384 priključki, že polna. V dogovo-
ru s PTT podjetjem Novo mesto imamo že tudi pripravljen razpis za zbiranje dodatnih prijav telefonskih naročnikov. Celotna naložba je vredna 6(X) in več tisoč DEM. z delom pridemo na 3.600 DEM po naročniku. Od tega so krajani sami zbrali okrog 80 % sredstev. Akcija je zaključena, priključili smo vse naročnike razen enega ali dveh. ki še nista poravnala vseh denarnih obveznosti. Krajevna skupnost še nekaj dolguje PTT podjetju, a obljubljeni denar nekako ne pri-kaplja iz proračuna."
Tu se je s pohvalo vmešal predsednik             Češnovar:
"Gradbeni odbor je opravil ogromno delo. tudi nekaj organizacij nam je priskočilo na pomoč, seveda pa brez tega. da bi nas nekateri posamezniki ovirali pri delu. ni šlo."
Jože Bizjak: "Tisti, ki sedaj nimajo telefonskega priključka, se zavzemajo za to. da bi na Raki namestili javno govorilnico.         Gospodinjstev brez telefona je na Raki še okrog 150 in med njimi je še 50 interesentov za priključek po širitvi centrale. PTT podjetje ne kaže interesa za na-
mestitev javne govorilnice. Sedaj smo pri razširjenosti telefonije dosegli 70 % slovenskega povprečja in po zaključku širitve bomo imeli en telefonski priključek na 19 prebivalcev."
Račani imajo povedati nekaj pikrih tudi na račun sila slabih pogojev, v katerih deluje njihov PTT urad. Pošti je krajevna skupnost ponujala zemljišče za gradnjo, a se uprava v Novem mestu ni odločila za naložbo. Sedaj upajo, da bo z izselitvijo stare telefonske centrale prostorska stiska nekoliko manjša in da bodo povečali poštni urad. V krajevni skupnosti ni banke in edino pri poštnem okencu je mogoče dvigniti denar ali opraviti druge denarne zadeve. Žal je pošta ob sobotah zaprta. Zato so pred 14 dnevi na seji sveta KS od PTT podjetja terjali, da prilagodi poslovanje svojega urada na Raki lokalnim potrebam.
NaS glas 8. 21. april 1993
9
Oeveda se ob našem obisku na Raki ni dalo ogniti gradnji smedniške kanalizacije. Ogled in razgovor na terenu je pokazal, da sicer "stojijo" vsa dejstva: da so se ljudje zadeve lotili tako, kot so vedeli in znali. Naredili so hitro in učinkovito, s čim manj stroški. Odtok so žal s tem napeljali na travnike in njive pod cesto, spodnji sosedje se pritožujejo, niso pa bili pripravljeni očistiti zaraslih izsuševalnih jarkov na svojih parcelah, zato ni bilo možno s
strojem prekopati povezave do močnejšega vodnega toka, ki bi razredčil tisto, kar naj bi priteklo s Smedruka. Treba bi bilo tudi prekopati eno izmed parcel in v zemljo položiti odtočne cevi. Če bodo cevi dovolj globoko za obdelovanje zemlje, ne bo padec ustrezal plitvim jarkom, v katere se izlivajo. Skratka, gre za problem, ki bi ga morala razrešiti stroka, za to pa krajani preprosto nimajo denarja. Problem, ki se vedno pojavlja v naši družbi: imeli naj bi vse ugodnosti civilizacije, denarja pa nimamo, ker smo revni, zato smo se prisiljeni lotevati približnih rešitev.
Ob nalivu sedanji sistem odtokov ne bo zmogel požirati voda, če pa bo suša, bodo odpadne vode zaudarjale. Ustrezno rešitev bo nemogoče zagotoviti kmalu. Tisti, ki je o vsem skupaj obvestil inšpektorje, jim je preprečil, da bi ne vedeli in ne videli. Morali so zamrzniti vsa dela, poiskati krivca, ki ga ni, žrtve pa se bodo javile same.
Na sliki je lastnik neposredno prizadete parcele, Ivan Vizler.
Več kot polovica učencev je vozačev, zato ne morejo obiskovati marsikatere dopolnilne dejavnosti. Z Izletnikom so sicer nekajkrat skušali doseči dogovor o tem, da bi uvedel še eno progo ob 13.30, a ta ne odstopa od svojega, delavskega voznega reda. Zato sedaj zaključujejo razgovore z društvom upokojencev, ki ima kombiin bodo zanj skupaj najeli voznika. Prvi otroci se namreč pripeljejo v šolo že zjutraj ob 6.10, zaspani, saj na kmetih živijo z naravo in ne hodijo zgodaj spat, če je zunaj še dan. V dveh prostorih je pred poukom in po njem v varstvu 120 otrok, šola pa ima 235 učencev! Podaljšanega bivanja nimajo, a učitelji zabeležijo letno po 950 ur, namenjenih varstvu, za katere ne dobijo ničesar.
Kam z učenci,
ko zmanjka prostora in denarja?
Če bi lahko preuredili podstrešje stare šole in popravili kombi...
Osnovna šola na Raki odstopa od marsikaterega povprečja, trenutno značilnega za ostale šole po krški občini. Seveda bi bila le približno točna trditev, da je za vse skupaj zaslužna samo šola, ker so marsikaj pogojevale okoliščine, a vendar...
Število otrok na šoli narašča tako, da to za kolektiv postopoma postaja že problem. Tudi v prihodnjem šolskem letu bodo dobili namesto enega osmega razreda, ki bo šolo zapustil, dva prva. In v šolskem letu 1994/95 tudi! Potem se bo stanje pri 14 oddelkih zopet "normaliziralo": če lahko za omenjeno obdobje rečemo, da je za slovenske razmere nenormalno, saj število otrok upada celo v mestih. Seveda se mora šolski kolektiv spopasti z dodatnimi prostorskimi težavami, na katere projektanti ob gradnji raške osemletke, leta 1978, sploh niso pomislili. Zmanjkalo je razredov, v mali šoli in v vrtcu je gneča. Pomagajo si z zasilnimi rešitvami, denarja danes ni nikjer niti za redno funkcioniranje družbenih dejavnosti, kaj šele za razne druge potrebe. Tako tudi postane razumljiva ocena, ki so jo slišali ob obisku predstavnikov ministrstva za šolstvo. Gospod Niko Žibret, ki je bil v delegaciji, si je probleme in zasilne rešitve ogledal, poslušal seznam potreb in pritožb, na koncu pa priznal, daje res hudo, "a drugje je ponekod še huje, veste!" je dodal.
Ne bomo več navajali tarnanja, ker je tudi naš pogovor z ravnateljico šole, Justino Molan, sicer izhajal iz težav, a ni šlo za tarnanje. Učitelji na Raki se preprosto ne dajo. Pomagajo si, kot vedo in znajo, lajšajo delo sebi
in šolarjem in skušajo iz tistega, kar jim je na voljo, ustvariti čim več čim bolje. Imajo vrsto dodatnih dejavnosti, modelarje, planince, ročna dela. šolsko športno društvo: nazadnje smo poročali o raziskovanju skrivnosti podstrešij in starih skrinj. Kolikor se da. skušajo nadomestiti pomanjkljivosti s prizadevnostjo in ustvarjalnostjo, izbrisati razliko med vaško in mestno šolo... Žal v nekaterih primerih po-
financirajo fakultativni pouk drugega tujega jezika za svoje otroke... Na raški šoli imajo že štiri skupine otrok, ki se učijo nemščine, v njihovih klopeh sedi, na primer, uspešen pianist Andrej Resnik. Močno pa pogrešajo zborovodjo, a se nikakor ne morejo dokopati do njega, ker jih ni. v prihodnjem letu pričakujejo tudi težave, ker ne najdejo treh potrebnih učiteljev razrednega pouka!
Ravnateljica Molanova se boji, da bo zaradi finančne stiske, ki jih sili v opuščanje vzdrževalnih del (leseni opaži...) proces staranja materialov prešel v razpadanje, ki se ga ne bo več dalo ustaviti. Za šolo imajo že leta rezervirano parcelo, kjer bi lahko zgradili vrtec in malo šolo. s čimer bi pridobili še dve učilnici, a denarja ni. V stari šoli bi radi, ob pomoči strokovnjakov (statikov, arhitektov, projektantov...) celo podstrešje preuredili, morda v učilnico za računalništvo, gospodinjski kabinet, knjižnico... Narčtov. želja in potreb ni konca. Fotografije, ki smo jih posneli, bodo gotovo zgovornejše od nadaljnjega popisovanja.
grešajo sodelovanje šole z domom učenca, nekaterih staršev v šolo ni bilo nikoli, medtem ko so odnosi s krajevno skupnostjo sedaj nekoliko boljši, kot so bili prej. Organizirajo t. i. odprti dan šole in takrat k prikazu različnih dejavnosti povabijo starše. Spet drugi starši so zagnani, organizirajo se in kljub socialni stiski vozijo svoje otroke v glasbeno šolo.
Hišnik in voznik šolskega kombija Martin Kerin (v ozadju skupine otrok) je prehlajen, bolan, izmučen od večne borbe z osem let starim kombijem. Končno je pa treba tudi za ubogi kombi pokazati nekaj razumevanja: če dan za dnem že osem let prevaža tako skupino šolarjev, če so ga lani samo za silo usposobili za tehnični pregled, če ni denarja za pravo vzdrževanje in še manj za zamenjavo... Ali je potem čudno, če se vse prepogosto ustavi sredi šihta in pusti "na cesti" hišnika in otroke? Najraje ob dežju, ko bi ga najnujneje potrebovali. Pomagalo ni niti pismo s prošnjo, ki gaje vodstvo šole naslovilo na svet staršev.
Le vkup, le vkup, uboga gmajna?
Srečanje predsednikov drugorazrednih občin

Srečanje predsednikov drugorazrednih občin so poimenovali sestanek županov in i/vršn i ko v. ki so ga v ponedeljek sklicali v Škofji Loki trije pobudniki, predsedniki izvršnih svetov v občinah Brežice, Ptuj in Sevnica. Bistvo problema je seveda pomanjkanje denarja, saj občine, po trditvah za to odgovornih ljudi, veliko več sredstev odvajajo v državno blagajno, kot pa jih dobijo nazaj v različnih oblikah. Ukrep so seveda že zdavnaj opredelili kot samovoljen, v ponedeljek pa so zastavili še strategijo delovanja za naprej. Prepričani so namreč, da ima Slovenija pravico do policentričnega razvoja in da sedanje obnašanje vlade nikakor ni temu v prid. Na sestanku so bili predstavniki vseh treh občin iz Posavja, od dveh pa smo uspeli dobiti izjavi.
Ciril Kolešnik, IS SO Brežice: "Sestanka v Škofji Loki so se udeležili predstavniki 49 občin, ki so v bistvu v podrejenem položaju zaradi odločitve slovenske vlade, ki na sedanji način (v odnosu do pov-
prečja javne porabe na prebivalca Slovenije) ureja financiranje javne porabe. Na tem sestanku smo izhajali iz pristojnosti in odgovornosrti, ki nam jih daje ustava RS in, sicer še ne najboljši, izvedbeni predpisi. Drnovškova vlada si je mimo ustave prilastila pravico določati vire financiranja nalog, ki jih imajo občine. Mi pa smo se dogovorili, da zahtevamo uravnoteženo javno porabo, kar pomeni v prehodnem obdobju za leto '93 vsaj 97 % povprečne javne porabe na državljana Slovenije. To je meja, pod katero ne sme nobena občina. Poleg tega smo zahtevali, da se ne smejo realno zmanjšati sredstva, namenjena demografsko ogroženim območjem, ki so že tako in tako pičla, nezadostna. Zahtevali smo od vlade, da do julija pripravi, v soglasju z občinami, kriterije za delitev sredstev javne porabe za 1994 in da vlada končno v sodelovanju z državnim zborom dopusti izvajanje določila ustave, ki govori o samostojnosti občin v izvajanju nalog in financiranju. Ne soglašamo z na-
cionalizacijami, ki jih izvaja država nasproti občinam. Tak poseg je doletel, recimo, kmetijska zemljišča, ki so jih neodplačno prenesli na državo, premoženje centrov za socialno delo...
Če vlada naših zahtev ne bo sprejela in jih uresničila, se bomo občine sestale in dogovorile za nove politične akcije. Ta oblika sestajanja, ki smo jo spočeli v Škofji Loki, naj bi postala pravilo, trome-sečno se bomo sestajali in celotno zadevo bo vodil koordinacijski odbor predstavnikov sedmih občin, ki smo ga včeraj izbrali. V njem sva iz posavja Kurnik in jaz."
Marjan Kurnik, predsednik IS SO Sevnica: "Interes med občinami je očitno izjemen in vabilu se je odzvalo vseh 49 občin, čeprav smo ga poslali pozno. To pa zato, ker smo računali, da nas bo predsednik Drnovšek na našo zahtevo lč sprejel. Ker pa se teden dni ni odzval, smo se sestali sami, postavili zahteve in z njimi seznanili slovensko javnost."
N a sevniškem gradu bo v Galeriji krasilne umetnosti še do 29. aprila odprta razstava pisank. Po prvotnem načrtu naj bi jo zaprli že sredi meseca, a imajo še najavljen obisk skupin iz Trebnjega, Zasavja in Ljubljane. Gre za, lahko bi rekli, prikaz raziskovalnega dela Ivana Razborška in njegove hčere Eve, arhitektinje. Oba živita in delata v Ljubljani, a gospod Razboršek po materi izvira z Ledine pri Sevnici. Zbral je opus približno 10.000 skic, motivov in ornamentov ljudske krasilne umetnosti, ki jih je ponujal v varstvo in prikaz tudi drugod po Sloveniji, v sevniški ZKO pa so se zanje potegnili in tako pred leti utemeljili projekt, ki se še vedno razvija. Eden pomembnih uspehov na tej poti je tudi knjiga Ivana Razborška "Slovenska kra-silna umetnost", ki jo je lani izdala Mohorjeva družba.
Pisanka je del slovenskega ljudskega izročila, sevni- i ška razstava pa obsega prikaz njene zgodovine in razvoja. Od belokranjskih do prekmurskih, nikakor pa se niso ognili tudi pisankam ostalih evropskih narodov. Albert Felicijan iz sevniške
ZKO, ki skrbi tudi za celo vrsto dejavnosti na gradu, nam je povedal, da imajo od vsakega naroda, kjer barvajo pisanke, po dva ali
Albert Felicijan
tri vzorce. Ob pisankah so razstavljeni tudi osnutki s tipično ornamentiko, ki jo potem izdelovalci prenašajo na jajca. Ko smo že pri jajcih: razstava prikazuje tudi značilne sevniške pir-he. Njihova posebnost je, da so leseni, torej nepokvarlji-vi, zato jih nameravajo ponuditi v prodajo kot spominke.
Del razstave je posvečen prikazu vezenja prtov in prtičkov, na katerih so tudi vzorci z velikonočnimi motivi. Zakaj? Zato, ker tudi prt sodi k slavnosti, saj z njim gospodinje pregrinjajo mizo, pokrijejo kruh ali potico, žegen v košari...
10
NaS glas 8. 21. april 1993
NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH
V^ času velikih preobratov, Iti se dogajajo v našem okolju, se zelo pogosto kot rešilna mod in čarobna formula pojavlja podjetništvo v najbolj različnih pomenih te besede. Podjetništvo na vseh nivojih, na vseh področjih od kulture do proizvodnje, podjetništvo za vsako ceno, bi lahko rekli. Pa vendar to tudi nam ni nekaj povsem novega, vsaj ko gre za tisti najpomembnejši del podjetništva, tj. ustvarjalni, inventivni del, za ustvarjanje in zbiranje idej. Njihova realizacija pa je (bila) že pogojena s širšimi družbenimi pogoji. Te pa se ustvarjajo počasneje, kot bi želeli vsi tisti, ki so stopili na podjetniško pot.
Ni čudno, da je prav za to področje nastala množica priročnikov, brošur in podobnih publikacij, od zgolj prepisanih zakonov in aktov do bogatejših priročnikov, ki so pogosto prevedeni. In kot je bilo najprej težko najti kak pripomoček, tako je zdaj težko izbrati med desetinami naslovov. Eno zanimivejših del s tega področja je izdala DZS te dni. Knjigo z naslovom IZVIRNE POTI DO NOVIH TRŽIŠČ je napisal dr. Ernest Dichter, ki
je kot svetovalec pomagal mnogim ustanovam, velikim podjetjem, vladam in posameznikom z vsega sveta.
Posebno privlačnost dajejo knjigi prav te avtorjeve izkušnje in primeri, ki sicer niso recepti za uspeh, kakor jih ponujajo v nekaterih drugih knjigah, dobro pa ilustrirajo avtorjevo razglabljanje o raznovrstnih faktorjih, ki vplivajo na (ne)uspeh pri trženju. Od izkušnje velike Coca-cole, ki se je neuspešno .poskušala približati konktirenčni Pepsi z doda-janjeri sladila in doživela poraz, dokler se ni vrnila k značilnemu okusu, do vprašanja, ali bi kadilci sprejeli cigareto brez dima? Avtor dodaja nekatere zanimive, za zdaj (in za nas) še morda nesprejemljive ideje, s katerimi gleda že na človekove potrebe in življenje v prihodnjem tisočletju, ko bo imel še mnogo krajši delovni čas, zato pa več za preživljanje prostega časa, to pa bo pomenilo nove tržne priložnosti. Simpatična zamisel je tako telefonska govorilnica v stanovanju — za koga neki, če ne za naše najstnike? Knjiga POT DO NOVIH TRŽIŠČ je prav za-
«w

radi teh primerov zanimivo, ponekod zabavno in morda komu tudi koristno branje.
Za tiste, ki se nameravajo spoprijeti s trenutno prvim tujim jezikom pri nas, tj. nemščino, je prav tako DZS izdala komplet z naslovom DEUTSCH PER-FEKT 1, ki ga sestavljajo poleg učbenika še zvezek s primeri in slovarčkom ter dve audio kaseti. Kot navajata avtorici K. Bedenk in A. Muster-Čenčurjeva, je učbenik nastal na podlagi prejšnjega            učbenika
DEUTSCH 1 istih avtoric, namenjen pa je predvsem odraslim, ki bi se radi naučili nemščine za potrebe pri poslovnih stikih s tujci. Na voljo je že tudi kom-
plet DEUTSCH PERFEKT 2, skupno pa bodo izšli štirje kompleti.
Med najbolj iskanimi knjigami za otroke so slikanice o živalih. V zadnjem času se založbe odločajo vse več za fotografije živali namesto risb. Tako je letos izšel že drugi komplet knjižic pod naslovom OTROŠTVO ŽIVALI založbe DZS (tokrat so to Konji, Sloni in Kiti), Mladinska knjiga pa je zdaj izdala dve knjižici (PSIČEK, MUCA) iz zbirke KAKO RASTEJO. Slednji sta zelo simpatični knjižici, ki z zelo kratkim tekstom in toliko bolj prepričljivimi fotoilustracija-mi predstavljata najpogostejši domači živali.
S. M.
KAKO OMEJITI NEMIR MLADIH
oziroma kaj pomeni omejitev vpisa na nekatere srednje šole?
Vsako leto spomladanski meseci prinašajo obvezne stiske osmošolkam in osmošol-cem ter njihovim staršem. Na eni strani gre za nove preizkuse znanja v obliki zunanjega preverjanja, na drugi strani pa za negotovost ob možni omejitvi vpisa na posameznih srednjih šolah.
Kaj se dogaja v Posa-vjo?
Tudi letos se ponavlja slika minulih let. Brežiška gimnazija ne ve, kam s prijavami, krška tehnična šola se bori za vsakega posameznega učenca, sevniška šola ima prosto-
ra Še za cel oddelek šivilj (krojačev). Konkretneje: namesto razpisanih štirih oddelkov gimnazije bi lahko glede na prijave vpisali še peti oddelek dijakov, to pa bi pomenilo uvedbo popoldanske izmene. Zanimivo je, da ministrstvo za šolstvo in šport vzpodbuja odpiranje drugega turnusa. Gotovo želi na ta način preprečiti porast nemira med mladimi oziroma mladim, ki še niso zaposleni, omogočiti vsakdanjo aktivnost in s tem preprečiti vse večje težave pri odraščanju. Resnici na ljubo je treba povedati, da je problem toli-
ko večji, ker gre v glavnem za dekleta, ki tako že na pragu uveljavljanja doživljajo odklanjanje. Zadeva je žalostna še z dodatnega vidika. Večletne ugotovitve kažejo, da osnovnošolke s svojo sposobnostjo in z dobrimi delovnimi navadami (pridnost, skrbnost, natančnost, prizadevnost) dosegajo v povprečju višji učni uspeh kot vrstniki - dečki. Kljub temu imajo deklice pri vpisu v ustrezne srednje šole večje težave, saj prav takšne šole omejujejo vpis. Neugodnosti se za dekleta nadaljujejo; čeprav tudi srednje in visoke šole konča-
jo z boljšimi rezultati, se zaposlijo veliko težje kot moški, še posebej, ko gre za vodilna delovna mesta. Značilna slika se zaključi v našem parlamentu in v vladi, kamor je izvoljenih malo žensk...
V Posavju bomo tudi letos s skrbjo opazovali razplet vpisa v srednje šole. Morda bo vsaj malo pripomoglo k razreševanju dejstvo, da bodo v Brežicah namesto dveh odprli tri oddelke za prodajalce, saj je bilo v Celju in v Ljubljani mnogo kandidatk za frizerski poklic odklonjenih. Hkrati pa ostaja do nadaljnjega odprto vpra-
U
Ivo Antič
Lepotica in zver ali Vrnitev odpisanih44
Celovečerni risani film Lepotica in zver (Beautv and the Beast) pomeni ponovno uveljavitev disnevevske animacije; odmeven uspeh po svetu podpirata dva oskarja za leto '92. Mnogi so namreč to šolo risane animacije tako rekoč odpisali kot osladno, kičasto, muzejsko "klasiko". Tej tradicionalni, na običajni mimetičnosti in filmskem "realizmu" utemeljeni polni animaciji so namreč modernisti zoperstavljali t.i. reducirano animacijo, ki ukinja globinsko iluzijo ozadja in plastičnost likov ter uveljavlja abstrahirano linearno znakov-nost v kontekstu ploskovitosti in "odsotnosti" prostora. Ameriška produkcija, ki še naprej deluje pod "magično" formulo Walta Disneya, se z Lepotico in zverjo opira na dejstvo, da železni repertoar svetovne animacije tako rekoč neizbežno predstavljajo stvaritve "velikega maga" tradicije. Modernistična alternativa je nedvomno izpostavila specifično estetiko in intelektualistično radikalizacijo animacije, vendar se tradiciji ni mogla zoperstaviti z nasprotnimi megapro-jekti. Pred kolosom Disneveve produkcije, ki med drugim vključuje tudi stotine risarjev in animatorjev ter računalniško pomoč, in prd mašinerijo svetovnega tržišča z njegovim konvencionalizmom je animacijski modernizem v glavnem ostal v funkciji "negativističnih" interjekcij. Takšna je pač logika boja za obstanek in prevlado v svetu množičnih medijev.
Po začetnih osupljivo "čarobnih" dosežkih, pred katerimi dvigajo roke tudi trdi modernisti, je Disneyeva produkcija nekoliko stagnirala v smislu določene sterilnosti in stereo-tipnosti, kar je spodbudilo modernizem, toda v današnjem "postmodernizmu" so se stvari po svoje relativizirale, s tem pa je disnevevstvo očitno znova zajelo sapo. Kakor Eas-tvvoodov film Neoproščeno predstavlja svojevrsten prerod vestema, tako je v Lepotici in zveri mogoče videti markan-tno obnovo tradicionalnega risanega celovečerca kot pravljice z bogato fabulo in absolutnim tehničnim perfekcioni-zmom vseh elementov. Nov zamah se kaže prav v tem perfekcionizmu, ki animirano vizijo vzdržuje v okviru starih lepotnih pravil, a jih izostruje v smislu popolne funkcionalnosti pravljično groteskne (karikaturistične) ekspresije in silovitega tempa. Mladoletni gledalci so bombardirani s pisanim ognjemetom, ki mu komajda zmorejo slediti, odraslim pa se ponujajo tehtnejše pomenske dimenzije, nakazane s sporočilnostjo pravljične parabolike.
Fabulativna shema namreč predstavlja provincijsko lepotico, ki ji skromno vsakdanje okolje ne zadošča, ki torej hoče "nekaj več", celo več od lokalnega lepotca. To "več" odkrije v samotnem gradu v liku gospodarja, zakletega v pošast, ki uteleša "bazične instinkte". Parabolika kulminira v pretvorbi zveri v lepega princa, kar je posledica "odrešitve", ki jo je dosegla lepotica z ljubeznijo kot kultivacijo osnovne nagonskosti. Običajna zaključna poanta "živela sta srečno do konca svojih dni" seveda v interesu pravljičnega "hepienda" obstane pred subverzivno možnostjo pretvorbe "teksta ugodja" v "tekst užitka" (prim. Barthes). Ta virtualna "nova pretvorba" ostaja skrita kot nož pod posteljo v filmu Bazični instinkt, se pravi kot tista prihodnost, ki se (po Derridaju) kaže kot "absolutna nevarnost": v zakonu med lepotico in zverjo bi šlo za zamenjavo njunih vlog, torej za "dokončno" razkritje recipročnosti njunih identitet. V Bazičnem instinktu namreč ne gre za lepotico in moško pošast, temveč za to, da ena lepotica že je pošast, druga pa bo to, po vsem sodeč, postala kot zakonska žena...
sanje primanjkljaja 44 učencev za srednjo šolo Krško -elektrotehnik       elektronik.
Osmošolci in starši, ne prezrite tega dejstva!
Ivan Mirt
ŠOLA NI ŠALA
Regijsko tekmovanje iz fizike
V soboto, 3. 4. 1993, je bilo fizikalno regijsko tekmovanje v Novem mestu.
Tekmovanje poteka v dvojicah. Dvojica ima na voljo 120 minut, v katerih mora rešiti določeno število nalog. Osnovno šolo Artiče smo predstavljali: Boris Gorisek, Gorazd Černelič (7. r.) in Peter Šepetavc ter Aleš Ocvirk (8. r.). Tekmovalne naloge so bile sicer zelo težke, a sva se s Petrom uvrstila na 2. mesto. Dosegla sva 9 točk od možnih dvajsetih. Medtem ko so mentorji pregledovali naloge, smo malicali in nestrpno pričakovali rezultate.  Ravnatelj je vsem čestital.
razglasil rezultate in podelil priznanja.
S Petrom se bova verjetno udeležila državnega prvenstva. Težave so v tem, da lahko iz osmega razreda iz vsake regije nastopita le dve ekipi. V naši regiji pa si drugo mesto delita dve šoli.
Ni pomembno znagati. ampak tekmovati!
Aleš Ocvirk, 8. r. OŠ Artiče
Sprejemni izpit
V ponedeljek, 5. 4. 1993, sem šel z mamo na sprejemni izpit na Srednjo šolo za zdravstvo in farmacijo v Ljubljani. Že od zgodnjega
jutra sem bil živčen in prestrašen.
V šoli so nas učitelji razdelili v štiri skupine. Prva naloga moje skupine je bila prepoznavanje barv zoba. K učiteljici smo prihajali prostovoljno in med prvimi sem se tudi jaz odločil, da opravim prvo nalogo. Druga naloga, oblikovanje iz gline, je bila zame najtežja. Najprej smo morali izoblikovati kocko. Najbolj me je motila mehka glina, iz katere nisem nikakor mogel dobiti enake višine in dolžine kocke. Ko sem jo le izoblikoval, sem iz nje moral izrezati še dve manjši. Čas je hitro minil in na vrsti je bila že predzadnja naloga: test za natančnost risanja. Tudi ta je bil precej težak, vendar zame vseeno lažji od dela z glino. Zadnjo nalogo smo pričeli ob enih.   Iz bakrene žice smo
morali narediti neki lik. Ker sem doma naredil veliko takih vaj, mi je ta naloga bila najlažja in opravil sem jo v nekaj minutah.
Tako je bil končan moj sprejemni izpit. Na žalost ga nisem opravil.
Rok Rožac. 8. r. OŠ Artiče
"Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji"
U
Pčenci 8. razreda osnovne šole v Cerkljah ob Krki smo se na pobudo mentorja Draga Ivanška odločili podrobneje spoznati industrijo v domači pokrajini in v Sloveniji. Izhajali smo
iz človeka in njegovih potreb, temeljne človekove vrednote (potrebe) pa zadovoljuje tudi industrija.
Podrobneje smo obdelali naslednje panoge: živilsko, tekstilno, lesno, papirno, obutveno in industrijo gradbenega materiala. S projektom smo se ukvarjali približno štiri mesece. Na začetku smo izdelali načrt naloge, zbrali podatke in različno gradivo ter.jih obdelovali, dokler nismo prišli do določenih zaključkov, zastavljenih ciljev.
Osnova za naše delo je bil vprašalnik, ki smo ga naslovili na šestdeset večjih industrijskih podjetij v Sloveniji, od tega pa nam jih je poslalo odgovore petindvajset. V novembru 1992 in januarju 1993 smo si proizvodnjo v osmih podjetjih v domači pokrajini tudi neposredno ogledali, marca 1993 pa pripravili razstavo ter izdali brošuro z naslovom Industrija v domači pokrajini in v Sloveniji. Projekt smo 31. marca letos predstavili učen-
cem od 4. do 8. razreda, 1. aprila (na dan šole) pa še našim staršem in ostalim gostom. Določene povzetke in razstavo je posnela TV Slovenija (za Slovensko kroniko), nekaj tudi radio Brežice.
Menimo, da bi morali v šolah večkrat raziskovati različne probleme s pomočjo projektne naloge, saj ta omogoča učencem pri delu več samostojnosti, zahteva veliko iznajdljivosti in organiziranosti ter nas navaja na delo v skupini.
Andreja Račič, Sergeja Ajster In
Jana Kaplan
OŠ Cerklje ob Krki
Večer za naše drage matere
V soboto smo otroci iz Arnovega sela v našem gasilskem domu posvetili nekaj pesmic najdražjim bitjem našega življenja -
NaS glas 8. 21. april 1993
11



V.^0
NAGRADNA KRIŽANKA
Spoitovani! Tokrat prvič objavljamo nagradno križanko. Ponudili smo izziv reševalcem in vsem, ki so pripravljeni v prihodnje sponzorirati tale kotiček. Vsi, ki mislite, da je sodelovanje pri nagradni križanki Našega glasa resnično uspešna propagandna poteza, se lahko o podrobnostih pozanimate v uredništvu na CKŽ 23 v Krškem ali po telefonu (0608)21-868.
Tokrat se je odločila, da prispeva nagrade reševalcem in pokrije ostale stroške, LDS Krško. Izmed uspešnih reševalcev bomo izžrebali tri nagrajence (3.000, 2.000 in 1.000 SIT). Rešitve križank s svojimi podatki pošljite na naslov: Naš glas, uredništvo, CKŽ 23, 68270 Krško, najkasneje do srede, 28. aprila 1993.
Sle (udi vi prepričani, da veste dovolj o naši edini jedrski elektrarni - ob kateri vendarle živite? Kes. veliko je bilo objavljenega v različnih časopisih o gradnji in zagonu JK Krško, na enem mestu pa so ti in še drugi doslej neobjavljeni podatki /.brani v knjigi Silva Mavsarja KIJUČ ZA NUKLEAR-Kt).
Knjigo lahko po ceni 750 SIT za izvod spet naročite na naslov: ZALOŽBA "OPUS", 68270 Krško. p.p. 71.
							SESTAVIL: PILIP	PRIPRAVA ZA STISKANJE	L'DS			JADRAN. OTOK	EAST	OTOK             DAN V                 V K1KLADIH       TEDNU		RIMSKI PESNIK IN FILOZOF	ŠPANSKI OTOK	TUJE ž. IME	RADO JELEN	VRSTA RIBE
		,,								OLJKA										
							9													
							ANERŠEK						ARABSKI POLOTOK							
							ROMUNIJA						TONI UMEK							
							>												KELVIN	
																			BOLEK IN	
							HCI  URANA IN GEE (ST.GR.)					AMER. DEN ENOTA				ŽENSKO IME				
												IGRA V SINJU				KRALJEVSKI KLUB				
							FRANCOSKI (KR.)													
DUŠIK	T		LIVNICA	ŽENSKO IME	TAUFEI	ŠALOIGRA							REKA V ARMENIJI					PIJAČA ST. SLOVANOV		
						EDO K0M0ČAR							STAR.GR. PEVEC					ZDRAVILIŠČE V SVIC		
MLAKAR								ZEMLJEVID							ŠPANIJA		KRILO RIM. LEGIJE			
								LIVARSKA FORMA							KOTOR		IZDAJALEC. JUDEŽ			
MOČVIRSKA PTICA							ZELO SUHE KRAVE							NEMŠKI DRAMATIK						
							TRGOVSKI POMOČNIK							KALIJ						
MINISTER BIZJAK						BIVŠI GENERAL														ČRTANA ZEMLJEVIDIH
UOKVIRJENA PLOSKEV NA ZIDU						ČUTILO										KNOCK OUT			ITALIJA	
						LJUBITELJ ČESA														
																			PESNIK ELEGIJ	
																JOD				
TALIS0VA PIJAČA					DERIVA AM0NIAK	A					m					>				
DELOVNI NALOG				100	ŠETINC						& T •*		?			MAJHEN PLUG				
					lil															
TESTASTO MAZILO							AMERICIJ									3. SAMOGLASNIK		EMERIK BLUM		
							ŽGANJE IZ RISA											NAPIS NA NAGROBNIKIH		
RADIUS			ŽENA OD STRICA					KISIK							KITAJSKI DENAR	INDIJSKI FILOZOF. SISTEM				
								PRIPADNIK JUD. LJUDSTEV												
			JERUZALEM. GRIČ																	
											¦«$#$»&*"*		MP9 ii*—IZT^-							
STROKOVNJAK										ZNAMKA ČEŠKIH MOTORJEV		DRAGO NOVAK	DRVARIČ JANEZ	ˇ		KRAJ V AVSTRIJI				
																STRONCIJ				
DIME IVAN				NA KRAJU (LAT.)	KLASA								OGRAJA IZ KAMNA							
					JUDEŽE SIN	V							OTILIJA							
SAM PETI ALI IGRATI						RUSKO MESTO											RIMSKA ENA		&	
						AKTINON											ANA NOVAK			
LJUBLANA							ETI0P. PL.  NASLOV					BODEČ DEL RASTLINE				ARABSKI ŽREBEC				
							PRINC V KAHAB-HARATI					DEL STREHE				RADIJ				
NEMČIJA			:R. FESTIV MESTO							KITAJSKA UTEŽ. MERA					RADON			ŠVEDSKA	T	TENKA BOMBAŽ. TKANINA
			STAR. GR. PESNICA							ANNO DOMINI					AGREGAT. STANJE			ANDREJ BOŽIČ		
ŽLAHTEN PLIN						UDELEŽ. ALKE							STARI ATEK				ŽENSKI GLAS			
						ŽENSKO IME											OHERZO ANTON			
IRIDIJ				OKRAJŠAVA V TELE-GRAFIJI	HOMERJE EP	V							VINKO LEDINEK			GLASB. INSTR.				
													GRŠKI VELIKAN			NATRIJ				
					1LINIJ															
MESTO V MANDŽURIJI							TRST			STROJ								VOLČAHJŠEI ROBI		
										ADOLF (DEL.  DOM)										
							ENA PROJEKCIJA											KLJUČAVN. ORODJE		
TOVARNA PRI BLANCI								TUMA MATJAŽ				ŽENSKO IME (LJUBKOV.)					POLTRDI KOLOID			
																	KOSITER			
SATELIT. PROGRAM					SIERRA LEONE			GRŠKA ČRKA				TENIS KLUB			KORPUS NAR. OBR. JUG. (KRAJŠE)	FRANC. REKA				
								RAFKO ARNŠEK				NERODNE ŽENSKE				AD				
S						MESTO V MS. POSA-VINI								SLADKA TOV.  12 OS I JEM		N. * «				
						BOR								ANTON KF<F						
						-											DEL VOZA			
																	V REDU			
						ITALIJA		ZBOR					PREBIVALEC KOTORA							
					FOSFOR	NIČLA		LITER					OGLJIK							
1			w	1	>									"ŠRAUF-CIGER"					INDOK CENTER NAŠ GLAS	
materam. Za nastop nas je pripravil predsednik gasilskega društva, malo pa smo se tudi sami potrudili. Nekatere pesmice so našim materam privabile solze v oči, a so se kmalu spet potolažile. Po končanem nastopu pa je sledila zabava pozno v noč.
Melita Bogovič, 7. b Nov. krožek Vrabčki, OŠ Artiče
Tudi pri nas smo tekmovali v Veseli šoli
IVot vsako leto smo tudi letos tekmovali v Veseli šoli. Tudi letos nas je bilo zelo malo. Komaj sedemnajst učencev se je odločilo za tekmovanje pa še od
teh jih je prišlo le petnajst.
Tako smo v petek šesto uro reševali naloge. Čez pol ure smo jih odnesli tovarišici mentorici. V zbornici so jih razredniki popravili. Dosegli smo od 16 do 35 točk. Mentorica nas je pohvalila, sama pa nisem bila zadovoljna s svojimi 29 točkami.
Mislim, da bo treba naslednje leto odnos do Vesele šole spremeniti, saj je škoda, da gre tako
nekoristno mimo učencev. Z malo truda bi lahko dosegli več znanja, saj se v njej lahko veliko naučimo na lažji in zabavnejši na-tj čin kot v pravi šoli.
Škoda, da te prilike ne znajmo bolje izkoristiti.                   ijj
Katarina Šepeiavc, 6. r.
Nov. krožek Vrabčki, OŠ Artiče
Naš naravoslovni dan
V torek. 13. aprila, smo si učenci 1. in 2. razreda ogledali valilnico na Senovem. Zjutraj smo prišli v šolo brez torbic. Nato nas je tovariš hišnik s kom-bijem odpeljal na Senovo. "Prispeli smo!" je rekla tovarišica in
vsi smo stekli iz kombija. Prijazna gospa nam je razdelila bonbone in rekla, da si bomo najprej ogledali piščančke. Odvedla nas je še do jajc in umetno vzgojenih kokoši. Spoznali smo veliko novih stvari. Ob desetih smo prišli v šolo. Tam smo naredili papirnato kokošjo družino in jo nalepili na okna.
Tina Simoncič, 2. r. OŠ Koprivnica
12
Na* glas S. :i. april IW
Celulozar na mednarodnem mitingu v Trentu
Krško plavanje so zgledno zastopali Maša Ivanovič, Maja Kraševec in Gregor Povhe
Na 26. mednarodnem mitingu v italijanskem Trentu, ki velja tudi za neuradno mladinsko evropsko prvenstvo, je sodelovalo 88 klubov in 9 nacionalnih reprezentanc s preko 600 mladimi plavalci. Fantje so plavali v kategorijah rojenih od 1977 do 1980, dekleta pa od 1978 do 1981.
Plavalka Maja Kraševec ('78) je nastopala v reprezentanci Slovenije in dosegla 12. mesto na 200 m prosto s časom 0:29,32 in 100 m prosto s časom 1:02,27.
Za plavalni klub Celulozar Krško sta plavala še Gregor Povhe ('78) in Maša Ivanovič ('81). Povhe je osvojil odlično 6. mesto na 50 prosto s
Novih 12 točk
tjcbastjan Vodlan in Urška Klakočar iz Društva za Plesno dejavnost, kiju podpira krška zavarovalnica Triglav, sta 17. aprila nastopila na kvalifikacijskem turnirju na Ptuju. Med 33 pari sta zasedla 4. mesto in osvojila novih 12 točk za prehod v višji razred.
Na tem tekmovanju sta prvič nastopila tudi Matija Kržan in Teja Dumenčič, ki pa sta zasedla 25. mesto. Njun rezultat bo zagotovo že na naslednjem turnirju 8. maja v Novi Gorici boljši.
V Društvu za plesno dejavnost pa je novo tudi to, da je njihov strokovni in umetniški vodja Dušan Vodlan od 18. t.m. sodnik za show dance, step, disco, hou-se, mambo, boogie-vvoogie, elektro boogie in break dance.
časom 0:25,74. 7. mesto na 200 m prosto s časom 0:56.03. ^ Maša Ivanovič, ki je prvič plavala na močnem mednarodnem mitingu, pa potrjuje, da se bo ob dobrem delu lahko razvila v odlično plavalko. V hudi mednarodni konkurenci je osvojila 4. mesto na 100 m prosto z rezultatom 1:04,79 in 7. mesto na 100 m delfin s časom 1:15,99.
Ti rezultati mladih krških plavalcev, ki so jih dosegli na neuradnem evropskem prvenstvu za 25-metrske bazene, nafli kažejo, da ima najboljša f»rška plavalka Natalija Repec aobre in perspektivne naslednike.
Ivan Repec
Njegov sodniški krst v tej zvrsti plesa bo že letos maja na državnem prvenstvu v shovv danceu za člane.
V. D.
V soboto bodo
tekmovali
plesalci
V športni dvorani OŠ Lcskovec bo v soboto, 24. aprila, odprto prvenstvo v družabnih in disco plesih za osnovnošolce. Na tej prireditvi Plesnega studia Krško se bodo predstavili še plesna skupina DiVi's formation, plesni vrtec Plesnega studia ter plesni pari: Matija in Teja. Sebastjan in Urška in par iz ljubljanskega PK Kazina.
Gorski tek na Lisco
Prvi krog selekcije
N a Orehovem, pred gostilno Videč, bo 1. maja ob 10. uri start gorskega teka, ki se bo zaključil na Lisci pri Tončkovem domu. Prijavijo se lahko vse kategorije tekačev iz razpisa za državno prvenstvo v tej disciplini, najpozneje 15 minut pred startom. Startnina jc 400 SIT. Proga je dolga približno 10,5 km in ima 700-750 metrov višinske razlike.
Dirka sodi v državno prvenstvo in je prva izbirna tekma za kvalifikacije v državno raprezentanco, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v gorskem teku avgusta v Franciji. Zaradi tega pričakujejo prireditelji udeležbo vseh tekmovalcev, ki v Sloveniji kar koli pomenijo. Skupno bodo pred svetovnim prvenstvom štiri izbirne tekme. Tek na Lisco organizira tekaški klub Boštanj. sodelujeta pa tudi tamkajšnja krajevna skupnost in občina Sevnica. Sekcija za gorski tek je bila pri Atletski zvezi Slovenije ustanovljena lansko jesen.
ttO   BAZEN  ŠE  NAPREJ SUH?
Upamo in že dolgo čakamo skupaj z IS občine Krško in tovarno Videm Krško, da bo spet uporaben bazen, v katerem še vedno nimamo vode, ker naši vodilni možje v občini ne najdejo pravih ljudi, s katerimi bi bilo mogoče doseči sporazum, da bi se natočila topla voda v bazen za nemoteno delo plavalcev in plavalk. Videm je pripravljen dati vodo, potrebuje le podpisano zagotovilo, da jo bo kdo tudi plačal. Do prvotno napovedanega datuma, 15. 4. 1993, se to ni zgodilo.
Lani je bil Videm pripravljen prenesti bazen na Sklad stavbnih zemljišč. Ustrezna pogodba je bila 7. novembra poslana predsedniku IS Francu Černeliču. Januarja je vodstvo PK ob obisku pri Francu Puhnerju, vodji sektorja za kadrovske zadeve v Vidmu, ugotovilo. da je IS (F. Černelič) pogodbo dobil, vendar se ni nič zgodilo. Menimo, da Danilo Siter. takratni sekretar za družbene dejavnosti, ni storil tistega, kar bi bilo potrebno.
Po zagotovilu sedanjega predsednika IS Hermana Kuneja naj bi bil ponovni sestanek s Skladom stavbnih zemljišč danes. 21. aprila. Če tudi po tem datumu ne bo vode. bo PK primoran ukrepati po drugih poteh: z otroki, ki bodo šli na cesto in se zabavali v lokalih in barih in neproduktivno zapravljali denar.
Za vse posledice je po našem mnenju odgovorna občina, ker ne najde v pravih trenutkih pravih rešitev. Ne bi pa našim odgovornim možem smelo biti vseeno, kako bodo na morebitni slab izid reševanja tega problema reagirali starši 120 plavalcev in kako bo mogoče kasneje popraviti zamujeno (izgubljeno), če bo okrnjeno delo kluba. ki kotira zelo visoko celo v Evropi.
Zato upamo, da bo rešitev pozitivna in ne bodo potrebni dodatni ukrepi, ki bi prinesli edino kaj slabega tako za klub kot za občino. Če že nekateri naši visoki predstavniki zatrjujejo, da je Videm crknil, to še ne pomeni, da moramo pristati na to. da bodo šle za njim tudi vse ostale dejavnosti v občini.
Plavalni klub Celulo/ar
S kolesi po Evropi
CR0ATIA - ZAGREB
HUNGARV - BVDAPEST
SLOVAKIA- BRATISLAVA
AUSTRIA-WIEN SLOVENIA - LJUBLJANA
Približuje se 25. junij - dan državnosti Republike Slovenije. Lani je skupina sedmih kolesarjev rekreativcev v počastitev tega, za Slovenijo zelo pomembnega mejnika, s kolesi v šestih dneh obvozila našo republiko.
Letos pa smo si zadali smelejši cilj - prekolesariti pet evropskih držav in obiskati njihova glavna mesta (Hrvaška -Zagreb, Madžarska - Budimpešta, Slovaška - Bratislava, Avstrija • Dunaj, Slovenija - Ljubljana).
Namen odprave je na svojstven način počastiti dan državnosti in promovirati Slovenijo v tujini. Startali bomo 16. junija, na predvečer praznika se bomo udeležili proslave v Ljubljani ter na dan državnosti - 88. junija prispeli v Krško. Akcijo smo vzeli resno (letos nas bo na pot odšlo deset) in se nanjo kljub nekaterim težavam zavzeto pripravljamo.
Leskovški učenci državni prvaki
Ekipa leskovškega strelskega društva osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško, Boštjan Arh zasedel drugo mesto.
5		i			>«. *	1	
					Kg	? >>	«fe
				A	L	!	^Ji^ a|
i "t	.	¦H	ILj	i  i		t 1	m.                                   '
Tokratni rezultati strelskega društva SOP NOVOLINK niso naključni, saj zadnja leta dosegajo odlične rezultate. Leta 19cS9 je bil Boštjan Rchcršak slovenski prvak, ekipa mladincev pa jc bila druga. Letos se je 3. aprila v Ljubljani pomerilo preko 40 ekip s več kot 150 posamezniki, zato so sedanje uvrstitve toliko vrednejše.
Vsa pohvala gre mentorjema Jožetu Arhu in Jožetu Pribo-žiču. saj gotovo znata pritegniti mlade fante k dejavnosti, ki zahteva mnogo zbranosti in obvladovanja v primerjavi z ostalimi dinamičnimi in atraktivnimi športnimi disciplinami.
Na dosežene rezultate so ponosni tudi na OS Lcskovec pri Krškem, saj gre za učence te šole. Zanje in za mentorja jc ravnatelj šole pripravil sprejem, kjer so spregovorili o delu v društvu in o problemih, ki jih spremljajo. Upravičeno pričakujejo, da bodo tisti, ki so v občini odgovorni za športno dejavnost mladih, namenili ustrezna finančna sredstva za razvoj dejavnosti, ki ni le sprostitvenega in vzgojnega pomena, ampak tudi obrambnega.
/\nv7
Rešitve iz prejšnje številke:
a)  l.Dc6h5. 2.Sh3# (1. ... Kh5. 2. Df5# )
b)  l.Dh3Kf7. 2.Dh7Kc8.3.Dh8
(osvoji kraljico)
c)  l.KaH b2. 2.b7 LM2. 3.f4 L.I4. 4.e5 Le5. 5.b8D LbX. 6.UI5 bi D. 7.Lc4+ Kc4 (pat)
Nove naloge:
1. Beli da mat v dveh potezah Beli: Kg2. Dd2. f4, h4 Črni: Kc5. e7
'/"tkTPF/^lTM
V/1I^L
Vrstni red reševalcev po 3. kolu: i.Aieš voi-
čanšek 15 I . 2. Rade Cerovina 13 l.. 3. Doroteja Žnideršič 13 t.. 4. Želimir Pavlovič II L. V Miško Sobane I0t..f>. Robi Vol-čanšek 5 t.. 7. Boštjan Colarič 3 t., 7. Marjan Stare 3 t.. 7. Razija Ahmalovič 3 t.. K). Toma/ To-mažin 2 t.. 11. Malej Valentinčič It., 11. Barbara Valenlineič I I.
2. Beli na potezi zmaga
Beli: Kgl. Tb8. LI3. b6. e3, (4.
f2. h2
Črni: Kh7. Td7. Se4. a4. 15. g7.
hh
tla d i planinci iz krške osnovne šole Jurija Dalmatina so se preteklo soboto (17. aprila) odpravili na Trško goro.
Udeleženci lanskoletne kolesarske akcije »Po Sloveniji« na iPf    zaključku pri Gasilskem domu v Krškem.
Kolesarske dirke
IVoIesarji iz društva Savaprojekt se bodo še ta mesec udeležili dveh dirk. Dirka Pod Urhom v Ljubljani bo 27. aprila. 3(1. aprila pa bo kriterij Nove gorice, obe za vse kategorije.
Od 3. do 9. maja bo v organizaciji KD Krka mednarodna dirka Po Sloveniji, ki bo zamenjala dirko Alpe-Adria. Od 7 etap se bodo tri vsaj dotaknile Krškega: 4. maja med vožnjo od Otočca do Celja in 5. maja ob vračanju iz Rogaške ter 6. maja, ko bo v Krškem start in cilj dirke na kronometer do Impoljce ali Radeč in nazaj. Klub Savaprojekt bo imel takrat redarsko službo, za kaj več pa v Krškem denarja ni.
V tej sezoni so se krški kolesarji že udeležili dirk za nagrado Frutabele za pionirje. Savaprojektovi so se uvrstili do 10. mesta, kolesarji Master teama pa malo po njem. Ti rezultati niso slabi, saj je bilo npr. pri pionirjih A kar 75 tekmovalcev.
Državno prvenstvo mladih šahistov
Od nedelje. 18. aprila, poteka v krškem hotelu Sremič 2. kvalitetno državno šahovsko prvenstvo za fante in dekleta letnikov 1978 in mlajših. Organizato-nca je Šahovska zveza Slovenije, za izvedbo pa skrbi krški ŠK Triglav. Krško zastopajo na tem tekmovanju Robi Volčanšek, Želimir Pavlovič. Miško Sebanc in Ingnd Mihelič. Prireditev, katere pokrovitelj je podjetje IPEO - Inženiring procesne in ekološke opreme iz Krškega, se bo zaključila v petek. 23. aprila.
B    H
3. Beli na potezi zmaga Beli: Kgl. Sc7. b6. c4 Črni: Kf3. La2. b7. f4
Rešitve pošljite na naslov: Marjan Božič, C. 4 julija 48, Krško.
Naš glas 8. 21. april 1993
13
POŠTNA TORBA
Cesta Brestanica-Senovo
Sekretar za infrastrukturo, linšek, nas Senovčane vabi, naj naredimo zaporo na cesti med Senovim in Brestanico. Kaže, da je to sedaj moderno. Bili bi eni izmed mnogih, ki se odločajo za ta korak. Če Dolgovaščani in Vipavci lahko pričakujejo vsaj obljube zaradi svojih zapor, pa bi Senovčani naredili medvedjo uslugo sami sebi. Če je nekoč po tej cesti peljalo veliko tovornjakov, ki so iskali krajšo pot do Celja ali Maribora, jih je danes samo še za vzorec. Z zaporo ceste bi tako onemogočili promet sami sebi ter tovornjakom Logisa. Ostali po tej cesti že dolgo ne vozijo. Veliko lepše bi bilo, če bi nas g. Glinšek obvestil o tem, kaj so v zvezi s to cesto storili (razen petkratnega merjenja) in kdo ali kje so ovire za to, da ceste še ne bo. Če pa misli, da bo zapora le pripomogla, ga vabim, naj se nam kot državni svetnik le pridruži, saj bo s tem pokazal svojo voljo in, glede na svoj položaj, privabil ustrezne medije.
Tone Petrovič
Občinsko amatersko gledališče
Demokrati so tudi tokrat pokazali, da nekaj hočejo. O vzrokih za to, da so se odločili ravno za gledališko dejavnost, bodo morda napisali še kaj več (razen dvorane, kadrov in ambicij). Zanimivo pa je, kaj predlagajo kot rešitev danega problema. Ker mislim, da bodo odgovori demokratov (na moja vprašanja) zanimivi tudi za druge, ta vprašanja postavljam javno.
1.  Ker pozivate politične stranke, da naj podajo svoje mnenje, me zanima, kaj ima politika z občinskim amaterskim gledališčem? Ali bodo to gledališče financirale stranke? Ali bodo one izbirale program? Ali bodo one izbirale kadre (igralce, režiserje, odrske delavce...)?
2.  Katere javne službe in kateri funkcionarji naj se o tem izrečejo in zakaj? Ali ne bi bilo preprosteje ustanoviti kulturno društvo (10 članov, statut...) ter se registrirati pri ZKO? Na zunajproračunska sredstva pa verjetno ne računate. Ob tem še tole: Ali veste, da dobi najaktivnejše kulturno društvo v občini za celoletno dejavnost (po izvedenem programu) približno 300 DEM v tolarski protivrednosti? Kaj bi s takšnimi sredstvi lahko naredilo gledališče?
3. Vem, da je pred leti človek, ki ga cenim, saj je veliko naredil za amatersko kulturo, g. Silvo Mavsar, že imel idejo in pričel z njenim uresničevanjem: ustanavljanjem občinskega amaterskega gledališča. Na žalost mi ni znano, na kakšne ovire je naletel, vendar bi bilo o tem pametno izvedeti kaj več.
Seveda bo vaš predlog ob izbistritvi nejasnosti še kako aktualen. Do takrat pa tudi sam predlagam vam: če resnično želite dobro amaterski kulturi (ne samo gledališki), boste Demokrati z vsemi močmi v skupščini podpirali predlog, da naj se sredstva za ljubiteljsko dejavnost (kulturno) povečajo vsaj na 3 milijone SIT. Upam, da boste pri tem povabili tudi ostale stranke, da se izjasnijo in sledijo vašemu primeru.
Lep pozdrav,
Tone Petrovič
Za dokončanje KDS manjka še okoli 3,5 milijona
Če že ne največja, pa zagotovo najbolj utrudljiva akcija zadnjih let v Krškem se korak za korakom bliža koncu. Ob vztrajnosti in potrpežljivosti strokovnega delavca KDS Antona Pleterskega in njegovih sodelavcev ter volji krajanov so dela toliko napredovala, da je za dokončanje investicije potrebnih še okoli 3.5 milijona proračunskega denarja. Ob koncu lanske pomladi je bilo nedokončanega še toliko sistema, da je bilo za sovlaganje potrebnih S milijonov.
V  Dolenji vasi so sami kopali in gradnja se bliža koncu. Tudi 10 uporabnikov na tlakah te dni začenja z izkopom. Podobno je bilo v Venišah. Lani so skopali, letos dokončali. Vse je skablirano. postavljene so omarice, manjka samo elektronika, za katero pa iz proračuna ni denarja že pol leta. Istočasno z Venišami so tekla dela v Leskovcu na Wolfovi, Gasilski poti. Novi poti. začenja se akcija na Pekarski poti in Ul. 11. novembra. Tudi tu čakajo na elektroniko, ki naj bi jo dobili skupaj z Venišami. Pokazalo se je. da se lahko naredi priključek tudi za 10 uporabnikov v nekoliko oddaljenih Zajčkih. Tako ostane odprto samo še območje MBD.
V Brestanici se je zaradi nesoglasij pri prehodu kabla akcija ustavila v Kantalonu. na Senovem še 4 gospodinjstva nimajo priključka, ker je nekaj težav. Najbolj problematično pa ostaja še naprej Pesje. kjer bo 5 priključkov. Tu je najdražja relacija in najbolj kritična za izvedbo.
V  vsej tej dolgotrajni akciji je bilo doslej že veliko hude krvi in marsikdaj upravičeno. Anton Pleterski, ki v akciji sodeluje, ne da bi imel kakršen koli vpliv na dotok denarja, je na srečo miren človek, to jezo razume in se postavlja v bran ljudem: "Vidi se. da brez njihove volje ne gre. da ljudje ki so oddaljeni od centra, nič ne dobijo, če niso sami pripravljeni delati."
Brez Krčanov
V Novem mestu je bilo 17. aprila državno šolsko prvenstvo za kolesarje. Krško se ga ni udeležilo, ker ni denarja in tudi zato, ker ni bilo mogoče sestaviti ekipe. Športna zveza je za 10. april razpisala občinsko prvenstvo in je dobila samo 8 prijav iz dveh šol, kar je za eno premalo. Zdi se, da je v šolah manjkalo posluha, saj je bilo dovoljeno kakršno koli kolo. Za naprej bodo kolesarski delavci poskušali organizirati šolska prvenstva, da bi vzbudili zanimanje za ta šport.
¦
Komu je namenjeno, da bo v sedlu?
Kar na lepem se je na Vidmu pojavila osedlana kobila, privezana pred samopostrežno prodajalno. Mirno sije ogledovala pošto, banko, zavarovalnico, kulturni dom in hotel na oni strani ceste. Morda jo je zanimalo, kdo tam najtrdneje sedi na konju.
POJDIMO V HRIBE
Skupna tura
članov alpinističnega odseka Bohor
Kljub temu da smo Posavci kar precej oddaljeni od naših najvišjih gora in njihovih strmih sten, že dlje časa na našem območju zelo uspešno deluje alpinistični odsek, ki združuje vse tiste, ki imajo radi planine in ki jih veseli plezanje v njihovih strmih in previsnih stenah. Za ukvarjanje z alpinizmom pa ni dovolj le veselje in prosti čas, temveč se je potrebno tudi dosti naučiti, zato smo v Alpinističnem odseku "Bohor" v začetku marca začeli z alpinistično šolo, v katero se je vključilo kar 16 tečajnikov, in to je bilo tudi za nas, stare alpiniste, presenečenje.
V šoli bomo v dveh mesecih obdelali štirinajst teoretičnih tem, praktični del šole bomo opravili v plezališču v Armeškem, v planu pa imamo tudi vsaj tri skupne ture v višje stene naših gora. Eno smo že opravili, in sicer od 19. do 21. marca v Tamar. Udeležilo se je je 15 članov
odseka, priključila pa sta se nam tudi dva alpinistična inštruktorja iz drugih odsekov.
Prvi dan smo novim članom odseka, obiskovalcem alpinistične šole, prikazali praktično uporabo posamezne alpinistične opreme, gibanje v zimskih razmerah v gorah, varovanje soplezalca in druge veščine. Nato so tudi sami poizkusili, kako se zaustavljaš s cepinom v primeru, da ti zdrsne na zasneženi strmini, in pri tem pokazali zares obilo vneme ter zainteresiranosti. Popoldne smo se vsi podali še pod zaledenele slapove, kjer so spoznavali tehniko plezanja v ledu in tudi sami poizkusili, kako se lahko prepleza zaledeneli slap. Vsa dejavnost je seveda potekala pod budnim nadzorom alpinističnih inštruktorjev in alpinistov. Vsi tečajniki so bili nad plezanjem v ledu zelo navdušeni in od slapa jih je lahko spravila le hitro bližajoča se noč.
Za zadnji dan pa smo imeli v načrtu še vzpon na enega naših najlepših dvatisočakov: Jalovec. Razmere so bile za ta čas v Alpah zelo neugodne. Sneg je bil v dolini mehak in se je prediral, zato je bila hoja zelo naporna. Nad dva tisoč metrov visoko je bilo zjutraj ledeno, čez dan pa se je na soncu sneg ojužnil. Zato smo vstali že ob pol treh ponoči. Vsi smo se zavedali, da bi bil vzpon po nevarnih strminah Jalovca po južnem
Opravičilo z vabilom
Na jezikovo nedeljo na Bohorju
r laninsko društvo Bohor Senovo se iskreno opravičuje vsem, ki ste v teh dneh naleteli na zaprta vrata koče na Bohorju. Dosedanja oskrbnica Katica je zaradi bolezni odšla z Bohorja, mi pa smo bili prisiljeni kočo zapreti. Seveda pa vas zato sedaj z veseljem ponovno vabimo na Bohor. Nova oskrbnika Koni in Marjana bosta vsakega obiskovalca vesela, potrudila se bosta, da bo Bohor zapustil z lepimi vtisi. Istočasno pa naj bo to tudi vabilo na 16. jezikovo nedeljo, ki bo 9. maja 1993.
Kdor je kdaj že bil na Jezikovi nedelji, se vedno rad vrne. Za udeležence bomo pripravili bogat program in lepe nagrade. Še kratko navodilo za tekmovalce:
- jeziki morajo biti užitni,
- razvrstimo jih v tri skupine: po dolžini, po teži in po aranžiranosti. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo diplomo in praktično nagrado.
Vsi pa boste lahko potešili svoje želodce z jezikovo solato in dobrim vinom.
PD Bohor Senovo
PO PLANINSKIH POTEH
O
snegu preveč tvegan. Sneg bi se na derezah nabiral v coklo, ta pa kaj hitro povzroči zdrs, ki se lahko konča tudi z najhujšim.
Pot nas je najprej vodila po dolini, kjer smo v soju čelnih svetilk iskali najboljše prehode, tako da bi se nam sneg čim manj vdiral in bi se čim manj utrudili. Dan nas je ujel že visoko na strmini pod Jalovčevim koluarjem. Kolona se je malo razbila, toda vsi smo v štirih urah prišli skozi koluar na sedlo. Ko smo videli, da je sneg v zadnjem delu vzpona trd in da so razmere dobre, smo se odločili, da gremo tudi na vrh. Še enkrat smo pregledali opremo, si zategnili dereze, se oprijeli cepinov in nadaljevali vzpon, ki je bil tehnično kar zahteven. Na vrhu nas je pričakal hud veter in ker smo se zavedali, da smo opravili
šele pol naloge ter da bo spust še nevarnejši od vzpona, se nismo dolgo zadrževali na temenu te prečudovite gore. Tudi sestop nam je šel dobro od rok in nog. Ko smo bili zopet vsi zbrani na sedlu nad koluarjem, smo si podali roke in drug drugemu, po alpinistični navadi, čestitali k vzponu. Čakal nas je le še spust skozi koluar, ki pa ni bil več tako težak, saj je grozilo le še kamenje, ki je padalo iz sten. Na to smo bili pripravljeni, nadeli smo si čelade in tako varneje sestopili v dolino.
Pri koči mi je bilo kar toplo pri srcu, ko sem videl utrujene, toda srečne obraze naših!} tečajnikov, ki bodo, če'bqdo še naprej tako prizadevali, kmalu postali pravi alpinisti in bodo opravili še veliko lepih vzponov v naših in tujih gorah.
Gorazd Pozvek
d Maribora do Slovenj Grad-
Bližajo se toplejši dnevi in s tem tudi možnosti za daljše pohode. Tokrat bom opisal pot, ki sem jo prehodil že večkrat, pa mi vsakokrat nudi kaj novega. To je začetek Slovenske planinske poti od Maribora do Slovenj Gradca.
Do Maribora je najlažje priti z vlakom. Priznam, da smo drugič malce goljufali ter se odpeljali na zgornjo postajo vzpenjače pri Bolfenku. Od tu se začne prijetna hoja do Mariborske koče, ki leži na 1.080 m višine. Po žigosanju transverzalne izkaznice smo se odpravili do eno uro oddaljene Ruške koče na Arehu. Tu si lahko ogledate obnovljeno cerkev sv. Areha; ki datira še iz 15. stoletja. Če smo za izlet načrtovali dovolj časa. si lahkotggledamo Glažuto (ok. 30 min.lali pa se zadovoljimo z razgledom s Pohorja. Sami smo se odločili, da pot nadaljujemo do slapa Šumnika (40 m). Pot je do tu dobro markirana. Ker smo imeli še dovolj časa. smo se odločili, da skušamo priti do doma na Osanka-rici. Pri slapu smo krenili na levo in se vzpeli na greben. Od tu je pot ponovno lepa. Ker je svet moker (močvirnat), je večkrat tlakovan z drobnejšimi debli, položenimi eno poleg drugega. "Temu pravijo "mostnice". Na vrhu je lepo jezero T[ribnik). Do koče je potem lepa položna pot. Koča je 20 minut oddaljena od bojišča Pohorskega bataljona in v njej smo prespali. Po zajtrku smo si najprej ogledali zadnje bojišče Pohorskega bataljona (pri Treh žebljih), potem pa nadaljevali pot do koče na Pesku. Ker je hoja po cesti precej neprijetna, je bilo vzdušje v skupini kar "u-
bijajoče". Tudi tolaženje: "Za tem ovinkom bo pa koča," ni preveč zaleglo. Vendar: kdor gre, tudi nekam pride. Pri koči na Pesku je običajno dovolj turistov, ki se do tja spustijo z Rogic, pa tudi planincev se nabere. Tu lahko ponovno izbiramo med več možnostmi. Če želimo gledati Roglo, jo mahnemo južno od koče na Pesku.Pot nas vodi blizu zoglenelega stolpa in naj nam ne bo žal nekaj minut in nekaj strahu. Povzpnimo se nanj! Stolp je visok 30 m in omogoča čudovit razgled.
Lahko pa se od koče na Pesku odpravimo mimo Lovrenških jezer (19). Zaradi granita so tla neprepustna in voda, ki se tu zadržuje, povzroča, da je svet v okolici močvirnat. Tudi drevesa so nizka in zališajena. Po manjšem spustu se od Lovrenških jezer povzpnemo na planjavo Planin-ko. Prek Planinke (1529 m) zavijemo čez preval Ribniško sedlo do Ribniške koče (1520 m). Če smo' utrujeni, lahko tu prenočimo ali pa še s hojo do Kop skrajšamo pot tretjega dne. Kop verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Lahko pa rečem, da sem bil razočaran, saj je bilo možno samo prenočišče z zajtrkom (hotelskim), ta pa je planincu, ki ima pred seboj še dosti ur hoje, premalo. Zato smo segli v nahrbtnike ter kljub neprijetnim pogledom natakarja napolnili mizo z lastno hrano. S Kop je lepa pot do Koče na Kremžar-jevem vrhu (1161 m). Vtis o tej koči je zelo prijeten. Prijazna oskrbnica, čista okolica ter lep pogled na Slovenj Gradec, cilj poti: vse to nas je malce "uspavalo", zato smo zamudili avtobus iz Slovenj Gradca v Celje ter tako prišli dobre tri ure kasneje domov. Vendar nam ni bilo žal!
Pot priporočam z opozorilom, da preverite zveze iz Slovenj Gradca do Celja.
Tone Petrovič
14
NaS glas 8. 21. april 1993
Obrigheim«
»mtsblatt der Gemeinde Obrigheim mit Nachrichten aus den Ortsteilen
ftachrichten
Pripravil: Olaf Lovrenčič                             [.
SPREJEM  ZA  KRVODAJALCE - občina
Obrigheim je tudi letos počastila svoje krvodajalce. Župan Lauatje pripravil sprejem za vse obrigheimske krvodajalce in jim izročil priložnostna darila. Za več kot desetkratno dajanje krvi so bila podeljena odličja.
INFRASTRUKTURA — Občinski odbor Obrigheim je na svojih sejah razpravljal o tekočih zadevah, kot npr. o cestnopro-metnem režimu skozi naselje, javni razsvetljavi; razprava o gradbeni problematiki je bila še posebno žolčna, ker obe politični frakciji dolgo nista našli skupnega jezika.
INFORMACIJSKI VEČER - Poklicna kmetijska šola je sklicala starše in učence zadnjih razredov meščanske ali realne šole na informacijski večer glede možnosti šolanja za kmetijske poklice. Akcijo pripravljata skupaj šola in Kjnečka zveza, na njej pa bo sodeloval tudi član zveznega parlamenta.
ZA LJUDI- V Nemčiji je zelo razširjena delavska dobrodelna organizacija - Arbeiterwohlfahrt, ki na prostovoljni osnovi skrbi za dobro počutje vseh ljudi, od otrok do ostarelih in bolnih. Takšna organizacija je tudi v Obrigheimu. Organizirajo razna družabna srečanja, združujejo ljudi istih hotenj, organizirajo krajše (pešačenje) in daljše izlete (avtobus, vlak), ki so poceni in zanimivi. Organizacija v Obrigheimu ima 183 aktivnih članov in je v okraju najuspešnejša organizacija.
SPD in CDU — Obe stranki sta v svoji dejavnosti zelo aktivni. Prirejata nedeljska družinska srečanja z zabavnim programom, predavanja o temah, ki so zanimive za vse občane.
ŠOLA ZA NEGOVALCE — Ministrstvo za prosveto pokrajine Baden-Wurttemberg pripravlja učni program za pridobitev dodatnega poklica negovalca ostarelih in bolnih. Teoretični pouk traja 400 ur in obsega predmete: gerontologija. nauk o zdravju in bolezni, prehrana in dnevna nega. poklicna usmeritev, nega bolnih in ostarelih, aktiviranje in rehabilitacija. Kdor opravi izpit iz teh predmetov, se lahko vpiše v 2. letnik poklicne strokovne šole za nego ostarelih in v dveh letih se lahko kvalificira za poklic negovalca.
POČISTITE POTI! — Poljske poti so onesnažene ali poškodovane zaradi spomladanskih opravil na poljih, zato občina poziva vse povzročitelje, naj poti po opravljenih delih očistijo in spravijo v prvotno stanje.
Revija "Das Parlament", 12. 2. '93 Slovenija na poti navzgor
OCENA TRGA — Zaradi ocenitve stanja na trgu z mesom in mesnimi izdelki je pristojno ministrstvo v soglasju z ostalimi državnimi organi razpisalo popis svinjske črede za 3. april 1993. Na podlagi izidov tega razpisa bodo proizvajalci dobili informacije o bodočem stanju na trgu v Zvezni republiki in v Evropski skupnosti. Napačne napovedi, ki bi nastale zaradi nepopolnih podatkov, bi bile zelo škodljive za celotno kmetijstvo.
SEJEM — Katoliški otroški vrtec pripravlja sejem rabljenih otroških stvari, ki se je do sedaj zelo dobro obnesel.
ENAKI K OBHAJILU - Župni urad Obrigheim poziva vse starše, katerih otroci gredo k prvemu sv. obhajilu, da v župnišču prevzamejo kute - enotna oblačila za vse prvoobhajancc. Zelo racionalna poteza!
Postsocialistična zgodba o uspešnosti v neposredni bližini bojišč (i)
KoloSSal                                                                                                                                                             Z«ehnunfl Gunl.r Byi»
V trgovini s porcelanom
Najprej smo mislili, da bi bilo treba zamenjati napise z imeni strank, potem pa smo ugotovili, daje itak vseeno. Pametnim bo jasna poanta tistega, kar so nam prijatelji iz Obrigheima hoteli povedati.
Arno VVeckbecker
Naš zvesti Olaf Lovrenčič nam je prevedel in ponudil naslednji tekst, ki kaže, kakšno podobo širijo o naši državi tuji novinarji v svojih časopisih. Saj ne, da bi se hoteli iti domovinsko vzgojo, a vseeno se nam zdi vredno, da v nekaj nadaljevanjih članek objavimo. Pa najlepša voščila ob dnevu odpora zoper okupatorja, 27. aprilu, in ob mednarodnem prazniku dela, 1. maju!
Bivša Jugoslavija je medtem postala sinonim za brezkončno vojno, za neslutena grozodejstva, za brezuspešna mirovna pogajanja. Le komaj pade pogled na malo Slovenijo. Vendar dveletna bilanca neodvisnosti jasno kaže: najmlajša država Evrope se trudi napisati zgodovino svoje uspešnosti. Njeni aduti: za vzhodno Evropo nenavadna, z decembrskimi volitvami potrjena politična stabilnost - in gospodarski razvoj, s katerim je ostale postsocialistične države pustila daleč zadaj. In: pot kaže naprej navzgor.
Zahodnim medijem komaj vredno omembe je Slovenija v začetku decembra 1992 ponovno z veliko večino izvolila svojega državnega predsednika in odloči-
la o sestavi novega parlamenta ter vlade. Liberali so zmagali.
Mala država (dva milijona prebivalcev. 20.000 km2) je tako časovno kakor tudi prostorsko daleč proč od stare Jugoslavije, toliko, da se ve. Šele dve leti je od tega. ko je bila razglašena neodvisnost, in le nekaj kilometrov daleč je do prvega oporišča OZN. izza katerega se vodijo bitke brez predaha.
Da pa Slovenija z "Jugoslavijo", z vojno in nacionalizmom nima popolnoma nič skupnega, so pokazali predvolilni boji. ki so potekali izredno fair in v redu. Integracijska figura
Po novi ustavi je predsednik države predvsem predstavnik svoje dežele, le v primeru vojne je vrhovni poveljnik oboroženih sil. Ponovna izvolitev bivšega "reformnega komunista" Milana Kučana s skoraj dvema tretjinama vseh glasov (63.8 %) je referenca za moža. ki je neustrašno, kot komaj še kdo drug. odigral odločilno vlogo v procesu neodvisnosti. Kučan že dolgo časa ni več komunist, temveč eden redkih tipov politika, ki navzven mirno in prepričljivo zastopa svojo deželo in predstavlja navznoter integracijsko figuro, prežeto s toleranco. Njegova izvolitev predstavlja željo Slovencev, iti naprej po do sedaj trasirani poti.
Pri parlamentarnih volitvah je
Resno, gospod Karadžič: zadnje opozorilo policije in zadnja priložnost pred pozivom državnega tožilca.
sodelovalo 2? strank in organizacij, odločalo pa se je po kombiniranem proporcionalnem sistemu, kar daje prednost malim strankam. Največji rezultat: nastal je konsolidirani strankarski spekter sredine, desnice in levice, v katerem nobena stran nima prevladujoče pozicije. Trend je bil drugačen kot v sosedni državi Hrvaški, ki je pokazala enoumen konsenz.
Največji dobitnik, Liberalno-demokratska stranka (LDS 23,7 %, t. j. 22 od skupno 90 poslanskih mest), ki jo vodi stari in novi ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek, s svojim socialno-libe-
ralnim programom simbolizira vzpenjajoči se sodobni srednji sloj dežele in ponazarja vrednostni sistem, ki je nedvomno usmerjen v zahodno Evropo.
Obe ostali veliki stranki sta slovenska tradicija: krščanski demokrati (SKD, 14,5 % oz. 15 poslanskih mest pod prvim predsednikom vlade po neodvisnosti, Lojzetom Peterletom) so manj politična stranka v modernem smislu kot (nasprotno) vlastodr-žci tisočletnega katolicizma v kmečki družbi, pretežno orientirani na krščansko-konzervativne vrednote iz obdobja med obema vojnama.
SO Krško po Skladu stavbnih zemljišč občine Krško Komisija za oddajo stavbnega zemljišča na podlagi 51. in 52. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (U. I. SRS, št. 18/84 in 33/89) in na podlagi Odloka o pogojih, načinu in postopku oddajanja stavbnih zemljišč ter sklepa komisije za oddajo stavbnega zemljišča z dne 5. 4. 1993 objavlja
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča v območju IC Žadovinek za gradnjo poslovno proizvodnih objektov.
Na podlagi ZN IC Žadovinek, LD št.24/93. ki jo je izdelal Sava-projekt Krško, in pravilnika za izvajanje le-tega oddajamo štiri gradbene parcele, ki ležijo ob cesti v industrijsko cono Žadovinek, za gradnjo poslovno proizvodnih dejavnosti.
Oddajamo naslednje nepremičnine:
1. Lokacija A
Gradbena parcela, pare. št. 1067/15, K. O. Leskovec, dvorišče v izmeri 3272 m2. CENA: 9.887.984,00 SIT.
Gradbena parcela je po LD predvidena za izgradnja poslovno proizvodnega objekta in sestoji iz razstavnega dela objekta in servisnega dela z montažo.
Dejavnost:
-  ekskluzivno predstavništvo domače ali tuje firme,
-  prodajna razstava izdelkov, sestavljanje in servisiranje prodajnih programov.
Lokacija B
Gradbena parcela, pare. št. 1067/106, K. O. Leskovec, dvorišče v izmeri 2181 m2. CENA: 6.590.982,00 SIT.
Gradbena parcela je po LD predvidena za izgradnjo poslovno proizvodnega objekta in sestoji iz razstavnega dela objekta in ser-visno-proizvodnega dela.
Lokacija C
Gradbena parcela, pare. št. 1067/57, K. O. Leskovec, dvorišče v izmeri 1970 m2. CENA: 5.953.340,00 SIT.
Gradbena parcela je po LD predvidena za izgradnja poslovno proizvodnega objekta in sestoji iz razstavnega dela objekta in servisno proizvodnega dela.
Lokacija D
Gradbena parcela, pare. št. 1067/107 K. O. Leskovec, vpisana v izmeri 2845 m2. CENA: 8.597.590.00 SIT.
Gradbena parcela je po LD predvidena za izgradnjo poslovno proizvodnega objekta in sestoji iz razstavnega dela objekta in servisno proizvodnega dela.
Dejavnost za lokacije B. C in D:
-  proizvodnja ali servisiranje ekološko čistih programov.
- ekskluzivno predstavništvo domačih in tujih firm s prodajno razstavo izdelkov.
2.  Oblikovni pogoji gradbenih parcel:
-  sodobno oblikovan razstavni objekt s kovinsko fasado z večjimi steklenimi površinami.
- servisni in proizvodni del z možnostjo montažne hale s kvalitetno oblikovano fasado in zaključki.
3.  Ostali pogoji:
-  uspešen ponudnik mora pridobiti gradbeno dovoljenje v šestih mesecih po podpisu pogodbe.
-  pričetek gradnje je šest mesecev po podpisu pogodbe in dokončanje v dveh letih od izdaje gradbenega dovoljenja.
4.  Ponudnik mora predložiti še naslednje:
- program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih,
-  aproksimativni investicijski program s finančno konstrukcijo.
-  mnenje občinskega upravnega organa o primernosti dejavnosti na tej lokaciji.
5.  Cena stavbnega zemljišča na dan 30. 3. 1994:
-  stavbno zemljišče 850.00 SIT/m2
-  priprava in opremljanje stavbnega zemljišča 2.172.00 SIT/m2 Skupaj 3.022.00 SIT/m2
6.      Zemljišče je komunalno urejeno, možna je priključitev na vse komunalne vode (meteorno in fekalno kanalizacijo, PTT omrežje, interno cesto in električno napeljavo) ter plačana sprememba namembnosti iz kmetijskega v stavbno zemljišče. Prodajalec se obvezuje, da bo pridobil lokacijsko dovoljenje za predvideno izgradnjo.
7.  Rok plačila cene stavbnega zemljišča ter priprave in opreme je 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, vrednost gradbene parcele se revalorizira z indeksi podražitve ostale nizke
gradnje (GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM) na dan sklenitve pogodbe.
Pogodbo o oddaji je potrebno skleniti v 10 dneh po sprejetju odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru najugodnejšega ponudnika, če ni bil vložen ugovor zoper odločitev komisije. Komisija izbere najbolj ugodnega ponudnika v 8 dneh po končanem razpisu.
Ponudnik, ki bo uspel na javnem razpisu, je dolžan plačati prometni davek v višini 2 % od pogodbene vrednosti in vse takse za overitev in vpis pogodbe v zemljiško knjigo pristojnega sodišča. 8. Plačilo je potrebno zavarovati s čekom ali akceptnim nalaogom, dokazilo o zavarovanju plačila pa predložiti ob podpisu pogodbe.
POGOJI SODELOVANJA NA JAVNEM NATEČAJU:
1.  Na javnem natečaju lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije. Pooblaščenci pravnih oseb morajo imeti pisno pooblastilo za sodelovanje na javnem natečaju.
2.  Ponudbe morajo biti poslane v osmih dneh po objavi s priporočeno pošiljko v zapečatenih ovojnicah in z oznako JAVNI NATEČAJ na Občino Krško. Sklad stavbnih zemljišč občine Krško, CKŽ 14, KRŠKO. V ponudbi mora ponudnik navesti oznako gradbene parcele, za katero se prijavlja. Ponudnik se lahko prijavi samo za eno gradbeno parcelo.
3.  Pred javnim razpisom mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10 % vrednosti gradbene parcele na ŽR 51600-654-13042 ali sredstva deponirati pri blagajni občine Krško do zadnjega dne objave.
4.   Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, pa bomo varščino vrnili v desetih dneh brez obresti, varščino, vplačano pri blagajni, pa takoj naslednji dan po odločitvi komisije za oddajo. Če uspešen ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku. bomo prodajo razveljavili ter obdržali 10 % varščine.
6.  Prometni davek in vse druge javne dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
7.  Nepremičnina je naprodaj po sistemu videno - kupljeno. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od strokovnih
služb Sklada stavbnih zemljišč občine Krško po tel. 0608/22-771, int. 296 ali 291.
Naš glas 8, 21. april 1993
15
MALI OGLASI
STRIPE ZS, LMS, AF, MZ prodajam. Igor, tel. (0608) 34-655.
TRAKTORSKI tračni obračalnik znamke TAJFUN, dobro ohranjen, prodam. Informacije na tel. (0608)88-176.
PARNI sesalec MICA, nov, še nerabljen, prodam. Informacije po tel. (0608)88-176.
ODKUPUJEM stripe ZS, LMS, Zvitorepčeve, stare kovance, značke, znamke, stare razglednice, pisma, slike. Možna menjava. Tel.: (0608) 67-333.
ZASTAVO 750 prodam. Tel.: 88-206.
JADRALNI deski D 2 in Slalom 282 (komplet) ter dodatno opremo - jadro 6,5 m2, lok in jambor prodam. Tel.: (0608) 70-230.
PUHALNIK Grič prodam po ugodni ceni. Stanko Voglar, Li-belj 2, Leskovec pri Krškem, tel. 33-319.
PLETEM IN KVAČKAM po naročilu. Tel.: 32-255.
MOPED APN-6 prodam. Informacije: 70-142.
KUPIM rotacijsko kosilnico za HONDO F-600 (MIO Standard). Miroslav Bračun, Stolovnik 70, tel. 70-030.
Foto LIPA Sevnica
Cesta na grad 21
vam ponuja:
kakovostne posnetke v studiu, dogodkov s terena, slovesnih in žalostnih dogodkov v vaši družini, industrijsko in propagandno fotografijo. Cene so ugodne. Vabljeni!
Oglašujte v Našem glasu!
Naš glas izhaja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, vsebino oglasov je praviloma treba oddati najkasneje v sredo, teden dni pred izidom naslednje številke. Za kasnejše roke je možen samo poseben dogovor. Cene propagandnih sporočil za 1 cm višine v stolpcu, širokem 4 cm, so naslednje:
•   na notranjih straneh časopisa ........................................................700 SIT
•   na prvi in zadnji strani časopisa ............................................1.400 SIT
•   mali oglas (tipa prodam, kupim, zamenjam, iščem, podarim) do 10 besed.....................................................................................................brezplačen
•   mali oglas s komercialno vsebino (za obrt) do 10 b. .500 SIT
•   vsaka nadaljnja beseda v obojih malih oglasih ..............50 SIT
KUPON
CKŽ 23, 68270 Krško               za brezplačen mali oglas
Izrežite ga in prilepite na list, kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska Številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal!
Devizni tečaji:
Datum: 20. april 1993
	D-DPUBLIKUM Krško		PENEZI Krško	
	odkupni	prodajni	odkupni	prodajni
ATS	9,3400	9,5600	9,5000	9.7000
DEM	67,2000	67,9500	67,5000	68,3000
ITL	0,0640	0,0700	0,0680	0,0710
CHF	68,4500	72,0000	70,0000	71,6000
USD	102,0000	107,0000	106,0000	110,0000
CRD	0,0500	0,0645	0,0550	0,0650
Center 985
Krški Center za obveščanje vsak dan zbira poročila o stanju v osmih podjetjih in ustanovah krške občine, spremlja številčno stanje v begunskem centru na Vidmu, prenaša naročila dežurnemu veterinarju ter sprejema in posreduje še druga sporočila -po telefonu in po radijski zvezi. V zadnjih dveh tednih so dežurni operativci med drugim zabeležili naslednje:
Od 7. aprila naprej je imel Ko-stak spet veliko opravkov na vodovodih: v Grobljah, na Raki, Mladju, Dolu—Planini; na odseku krškega vodovoda med Kovinarsko in Pustavrhom se dela še nadaljujejo. Podjetju IKON v Kostanjevici Kostak že dva tedna ne dobavlja vode zaradi neplačanih računov. V noči z 12. na 13. april pa so v Kostakovem sektorju Komunala imeli vlomilce. Za njimi poizvedujejo delavci ONZ Krško.
Brez elektrike so 13. aprila ostali v Orehovcu, zaradi del na napeljavah pa 19. aprila še območja transformatorskih postaj Leskovec Gmajna in Leskovec
Kerin. Danes elektrikarji še delajo na napravah visoke napetosti v Dolenji vasi in Starem Gradu..
Zaradi možnosti poplave je Center za obveščanje spremljal nivo Krke v vodomerni postaji Podbočje. 15. aprila zjutraj je bila višina 158 cm, dan kasneje že 221 cm in je še naraščala, vendar nevarnosti ni bilo.
V  soboto, 17. aprila, je neki občan ranil policista, ki je opravljal dolžnost, v roko in predel ledvic. Sporočili so, da ni v življenjski nevarnosti. Občan s Planine je nekaj dni kasneje sporočil, da je bilo vlomljeno v počitniško hišo Staneta Hribarja.
V zbirnem centru za begunce je bilo 7. aprila 145 oseb: 77 otrok, 55 žensk in 13 moških. Nato je število padlo na 143 in 13. aprila na 131 oseb: 68 otrok, 51 žensk, 12 moških.
Dežurni veterinar je preko centra v zadnjih dveh tednih dobil 13 naročil za obisk na domu.
ŠE JE "SPOMINKOV" IZ VOJNE - Policisti so 19. aprila pri Smedniku našli neeksplodirano mino iz predlanske vojne. Delavci OŠCZ so jo spravili v skladišče.
OBVESTILO
Podjetja in druge organizacije, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da so po sklepih Izvršnega sveta Skupščine občine Krško, sprejetih dne 03.03.1993 in 06.04.1993 (sklepa sta objavljena v Uradnem listu RS, št. 14/93 in 19/93),
J A VNO RAZGRNJENI:
•   Osnutek odloka o ureditvenem načrtu Staro mestno jedro II. Krško z grafičnimi prikazi;
•   Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu ožjega ureditvenega območja I. zgodovinskega jedra mesta Krško z grafičnimi prikazi;
•   Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III.. IV. in V. zgodovinskega jedra mesta Krško z grafičnimi prikazi;
•   Osnutek odloka o razglasitvi urbanističnega kompleksa Valvasorjeve hiše, župnijske cerkve sv. Janeza Evangelista in kapele sv. Duha za kulturni in zgodovinski spomenik;
•   Osnutek odloka o zazidalnem načrtu Polšca - vzhod z grafičnimi prikazi.
Osnutki so javno razgrnjeni v prostorih Sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško, CKŽ 14, ter Krajevne skupnosti Krško, CKŽ 30.
JAVNA OBRAVNAVA zgoraj navedenih osnutkov bo
V PETEK, 23. 04. 1993 OB 19.00 URI
V SEJNI SOBI "A" SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO,
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 14.
V času javne razgrnitve osnutkov lahko podate pripombe in predloge na kraju razgrnitve, na javnih obravnavah, ali jih pošljete Sekretariatu za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve občine Krško.
Vabimo vas, da se udeležite javne obravnave, kjer vam bomo dali podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
Sekretariat za razvoj, urejanje prostora,
varstvo okolja in upravne zadeve
Franc JENIČ, sekretar
Krajevna skupnost Krško Predsednik Sveta KS: Jože HABINC
STE NEZAPOSLENI?
SI ŽELITE DODATNEGA ZASLUŽKA? EDINI NAČIN, DA SI DVIGNETE ŽIVLJENJSKI STANDARD BREZ VLOŽENEGA KAPITALA, JE, DA SE PRIKLJUČITE AKVIZITERSKI SKUPINI. ZA USPEH STA POTREBNA POGUM IN VZTRAJNOST.
Informacije: dopoldan (0608) 21-621, int. 259 (Iztok), v večernih urah 79-210 (Iztok).
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO Šolska ul. 1 a 68270 KRŠKO
Spoštovani starši!
Obveščamo vas, da sprejemamo
NOVE PRIJAVE
ZA VPIS OTROK V VRTEC
DO 25. 5. 1993
vsak dan od 7. do 15. ure v upravi VVZ, enota Ciciban, Šolska 1 a.
Otroke lahko vpišete v naše enote:
•   CICIBAN, Šolska ul. 1 a
.  PRAVLJICA, Bohoričeva 1
•   GRIČ, Gubčeva 6 in 8
•   KEKEC, Delavska 10
•   NAJDIHOJCA, Šolska 14 a
•   ZDOLE
. DOLENJA VAS
Poslovni čas enot je od 5.30 do 15.30. Enota Ciciban ima dežurstvo do 16.30. Bivanje otrok v vrtcu pa je možno:
•  4-5 ur dnevno
•  5-6 ur dnevno
•  8-9 ur dnevno
ter tedensko različne kombinacije.
Obrazce za prijavo otrok dobite v vseh naših 7' enotah.
Sprejem prijav in ostale informacije pa dobite na upravi vrtca ali po telefonu 31-558.
VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRŠKO
Izvršni svet Skupščine občine Krško na podlagi 4. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov ( Ur.l.RS, št. 26/91 in 13/92 ) objavlja
JAVNI  NATEČAJ
ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
EM
I. PREDMET NAJEMA
sta lokala v poslovno-stanovanjskem objektu Bohoričeva B 5 v Krškem, ki je trenutno še v gradnji:
Struktura lokala	Izhodiščna cena
	najemnine
SIT/mes	DEM/mes
lOkalšt.2........30,60 mJ	1^.5o7,(W .oz. 581,83
1. vetrolov 1,95 nr	
2. lokal 17,35 nr	
3. pisarna 7,20 nv	
4. sanitarije 3,50 m:	
LOKALŠT..5........51,60 m2	31.592,00    oz. 484,76
1. vetrolov 2,70 m2	
2. lokal 14,30 m2	
3. pisarna 4,60 m2	
4. sanitarije 4,70 m2	
II.  NAMEMBNOST POSLOVNIH PROSTOROV
Lokala sta namenjena storitveni in poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje ( hrup, smrad, vibracije ipd.), in dejavnosti z živili.
III.  TRAJANJE NAJEMA
Najemna pogodba bo sklenjena za nedoločen čas.
IV.  VARŠČINA
Licitanti so dolžni položiti na žiro račun Skupščine občine Krško, št. 51600-630-13016, varščino v višini treh izklicnih najemnin za lokal, katerega najem bodo licitirali. Varščina se uspešnim licitantom vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v osmih dneh po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pri-četek licitacije, varščina zapade.
V.  ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE
Licitacija bo v ponedeljek, 12. maja 1993 ob 12,00 uri v sejni sobi D Skupščine občine Krško. VI.INFORMACIJE Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, Cesta Krških žrtev št. 14, oziroma po telefonu 0608 22-771.
VIL DRUGI POGOJI
Zainteresirani licitanti so se dolžni pismeno prijaviti k udeležbi na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine:
-  program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih,
- mnenje občinskega upravnega organa o primernosti dejavnosti na tej lokaciji,
- obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo, oziroma overjen izpisek iz sodnega registra.
Brez pismene napovedi in prilog udeležba na licitaciji ni mogoča.
Zastopniki oziroma pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje.
Najboljši ponudnik se izbere po naslednjem licitacijskem postopku:
1.  licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišjo mesečno najemnino, s tem da jg_ v prvem licitacijskem krogu možen najmanjši dvig za 6501 sit oz. 10 DEM.
2. licitacijski krog: kdor bo ponudil največji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj enoletno predplačilo.
3. licitacijski krog: kdor bo ponudil največji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj dveletno predplačilo. Najboljši ponudnik se izbere v tretjem licitacijskem krogu.
V  vsakem licitacijskem krogu je najmanjši možen dvig 650 SIT oz. 10 DEM.
Če je ponudnik samo eden, se licitacija izvede po prvem licitacijskem krogu.
V primeru predplačila prizna občina Krško najemniku pre-nominacijo tolarskega zneska v DEM, ki ga obrestuje po 8,5-odstotni obrestni meri; glavnica se zmanjšuje za znesek mesečne najemnine, nominirane v DEM, vse do končnega poračuna predplačila z obrestmi za najemnino lokala. Nato nastopi za najemnika redna mesečna obveznost poravnavanja
t najemnine.
Vsa razmerja med tolarjem in DEM, ki izhajajo iz tega razpisa, se oblikujejo na podlagi srednjega tečaja Banke Slovenije. Na dan priprave razpisa je bila veljavna tečajnica št. 73 z dne 15. 4. 1993. Tolarske izklicne cene se na dan licitacije oblikujejo na podlagi tistega dne veljavne tečajnice.
Predsednik IS:
Herman Kunej, dipl. ing.
16
NaSglasg. 21. april 1993
tt
Lojtrca" je dvakrat napolnila krško dvorano
"Z lojtrco pod okence", javna prireditev radia Brežice, je bila tokrat že peta po vrsti in organizator sije letos že drugič za njeno prizorišče izbral veliko dvorano krškega Kulturnega doma. Kak drugi prostor bi bil zagotovo tudi premajhen, saj so obiskovalci v petek, 16. aprila, dvorano zasedli na obeh dveh predstavah.
"Lojtrca" je vsako leto slovesen zaključek radijskih oddaj narodnozabavne glasbe, ki tečejo več mesecev od jeseni do pomladi in v katerih poslušalci glasujejo za svoje priljubljene ansamble in skladbe. Na zaključni prireditvi pa ni ne glasovanja in tekmovanja, ni slavljenja zmagovalcev. Kajti najboljši so tokrat vsi - če le znajo
razveseliti. Z razvedrilom so brežiški radijci obilno postregli, v debelih dveh urah programa so se na odru zvrstila naslednje skupine: Alpski kvintet, Nagelj, Gašperji, Fantje z vseh vetrov, Vrtnica, Toni Verderber z ansamblom, Hmeljarski instrumentalni kvintet, Sedmi raj, Igor in Zlati zvoki, Peter Fink ter Posavci - Toni Sotošek s svojo skupino, Big band pihalnega orkestra Videm, Lopatic familv band in krška plesna skupina Dušana Vodlana.
Dveurni zabavni program je povezoval domači radijec SrečtfL> Pavkovič, pri čemer mu jelia svoj znani način pomagal gost Vinko Šimek -Jaka Šraufciger. Napovedani in z veseljem pričakovani Martin Sagner iz inozemstva
pa v Krško ni mogel priti. Šimek trdi. da je ubogi Du-dek na stara leta postal poslanec in je moral s hrvaško delegacijo ravno tisti dan odpotovati v Nemčijo.
¦
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦
Občanom
in občankam
občine Krško
iskrene čestitke
ob Dnevu upora
proti
okupatorju,
27. aprilu
in Prazniku dela
1. maju.
OK SDP Krško
So stvari, ki ostanejo!
Pridite
na Trško goro!
Ivrajevna skupnost .Krško in Lovska družina Krško vabita občane na jubilejno, deseto praznično srečanje s krc-sovanjem ob l. maju pri Lovski koči na Trški gori. Prireditev bo v petek, 30. aprila. Ob 17. uri bodo začeli postavljati prvomajski mlaj in ko se bo stemnilo, bodo ob 20.30 prižgali praznični kres. Za praznično razpoloženje bo poskrbel pihalni orkester Videm, za njim pa bo igral zabavni ansambel Brodniki.
Lovska družina bo poskrbela, da ne boste ne lačni, ne žejni.
Zdole vabijo na jurjevanje
V nedeljo, 25. aprila, se bo začelo že navsezgodaj: ob 5.30 bodo ob pritrkavanju zvonov zakurili kres. Med 6. in 7. uro bodo pekli cvrtje, nato pa ob pol enajstih odšli k slavnostni maši. Opoldne bo ogled prenovljenih prostorov in opreme Gasilskega društva Zdole in nazadnje zabava - dokler kdo zmore.
Kulturne prireditve v Sevnici
Mešana pevska zbora iz sevniške Jutranjke in župnije Boštanj bosta v sodelovanju z ZKO Sevnica organizirala koncert, ki bo na predvečer praznika dela in ob praznovanju dneva, posvečenega spominu na upor proti okupatorju (27. aprila), Koncert bo v Lutrovi kleti na sevniškem gradu v petek, 30. aprila ob 20. uri. Vabljeni!
Gledališka skupina Mirna Peč se bo predstavila z igro
Neila Simona "Zares čuden par" v soboto, 24. aprila ob 20. uri v kulturni dvorani Gasilskega doma Sevnica.
Sredi newyorškega poletja v umazanem, zakajenem stanovanju prijatelji igrajo poker. K ločenemu športnemu reporterju Oskarju Madisonu se preseli Felix, ki gaje (tudi) žena odslovila. Začne se neuglašen zakon, saj Felix prevzame mesto ukazovalne žene in gospodinje. Razdor je neizbežen. Zakon se začne in neha, poker pa ostane!
Igro je režiral Jožef Matije-vič. Doslej so odigrali že precej predstav in so vsepovsod lepo navdušili publiko. Prodaja vstopnic bo eno uro pred predstavo.
Petnajst uspešnih let
Parkiranje v Brežicah
Obveščamo vas, da od 13. 4. 1993 v mestu Brežice velja plačevanje parkirnine na naslednjih parkiriščih:
-  na obeh straneh Ceste prvih borcev,
-  na eni strani Bizeljske ceste (pri občini) od križišča C. prvih borcev do križišča Ul. stare pravde,
-  na nasprotni strani vozišča pred vodovodnim stolpom v Ul. stare pravde.
Parkirnina za dve uri znaša 50 SIT in se plačuje za čas med 6. in 16. uro ob delovnikih, ob sobotah pa med 6.20 in 12. uro. Pobiranje parkirnine izvaja podjetje STIK d. o. o. Brežice.
Po uveljavitvi opisanega novega reda so se, po izjavah prič, čudežno izpraznile vse omenjene javne parkirne površine. Ljudje so menda pogruntali, da sploh ni tako hudo, če stopijo tistih nekaj korakov do službe peš in parkirajo za vogalom. Nič več take gneče, kot je na fotografiji.
Dalmatinova knjigarna
Če še niste opazili: na vratih prodajalne, ki je bila doslej v starem krškem mestnem jedru znana kor Državna založba, se je že pred časom pojavil list z napisom: Ime JE Beseda s Pomenom in Vsebino! NAŠA IN VAŠA KNJIGARNA SE ODSLEJ IMENUJE DALMATINOVA KNJIGARNA.
Mešanega zbora iz Lisce
Mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice je imel slavnostni aprila, v kulturni dvorani sevniškega gasilskega doma.
Ob ustanovitvi, ki so si jo   Šentvida pri Stični, Roža na
v tovarni Lisca želeli dolgo let, se je zboru pridružilo 85 pevk in pevcev. Na prve redne vaje jih je prišlo 52, njihov prvi nastop je bil v tovarni ob mednarodnem dnevu žena. Še isto leto se je zbor uveljavil tudi navzven, doslej se je udeležil tudi vseh občinskih in posavskih pevskih revij. Sodeloval je že s pevskimi zbori iz Metlike, Šentjerneja,
Koroškem... Večkrat se je udeležil tudi pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, ob trideseti obletnici tovarne Lisca pa je pripravil koncerte po vseh tedanjih temeljnih organizacijah.
Zbor je leta 1986 podpisal listino o pobratenju z dvema zboroma, MePZ KUD bratov Milavcev iz Brežic in MePZ   Viktorja   Parme   iz
koncert ob petnajsti obletnici
Krškega.
Liscin zbor je vse do njegove desete obletnice vodil Jože Pfeifer, nekaj časa so pevce pestile težave, ker zborovodje niso našli, nato so prevzeli vodenje zbora (po vrsti) Romana Pernovšek, Franc Leben ter (od 1991) Stane Peček. Korepetitorica zbora je Duška Peček. V svojih petnajstih letih so pevci preživeli po 1.480 ur na vajah in imeli so 90 javnih nastopov.
svojega obstoja v soboto, 17.
Na jubilejnem koncertu so najvztrajnejšim pevcem podelili tudi Gallusove značke. Prejeli so jih: Martina Hor-žen srebrno, Anica Dernač, Meri Stih, Tanja Novšak, Lojze Špec in Hinko Maver pa bronasto. Na slavnostnem koncertu je zbor nastopil s programom, sestavljenim iz velikega dela ljudskih pesmi v priredbah različnih skladateljev. (A. F.)
Koncert v Krškem Pachacuti iz Latinske Amerike
Kriki občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov in Delavski dom organizirata koncert znane glasbene skupine "PACHACUTI" iz Peruja - dežele pod Andi v Južni Ameriki.
Koncert bo v krškem Delavskem domu v soboto, 8. maja ob 20. uri, vstopnice bodo v predprodaji v domu. "Pachacuti" igrajo ljudsko glasbo, ki ohranja skrivnostni čas zvokov in melodij davnih časov in krajev. Svetovno znana in priljubljena je ta glasba postala s pesmijo El condor passa.
Vabljeni!
Spoštovani bralci Našega glasa!
>m cotovo Lit n UuUkiiJt. nwx odkai jt nuuin uftjvtu pnoiMMu cuomuttt wmda
4tK MIMUU - QIL1W1  WM,  TUDI ,UU LttV Ul VU btlZNA&U ...
Ne. ne! Nikar ne krivite Vidma za to, kar boste sedaj prebrali. Naš glas je namreč od Vidma in prejšnjega "Djura Salaja" v svoji skoraj 15-letni zgodovini brezplačno dobil okoli 5(KK) kg papirja. Našemu karikaturistu se je preprosto zdelo, da bi moral napikniti tudi nas. pa nas je! Opozarjamo pa vas na naslednje vrstice, na naslednje vrstice.
Sle že kdaj razmišljali o tem, da si boste morali naročiti ali izposoditi Naš glas, če ga boste hoteli prebrati? Prav kmalu utegne to postati resničnost. S tem bomo ustregli tistim, ki jih je vseskozi skrbelo, ali ljudje posegajo po Našem glasu samo zato. ker je brezplačen. Vabimo vas, da jim skupno dokažemo, da ste za Naš glas pripravljeni tudi odšteti nekaj denarja. Naročite si ga, da ne boste ostali brez njega. Naročilnico pošljite na naslov: Naš glas - uredništvo, CKŽ 23, 68270 Krško. Hvala za zaupanje!
	Skupščinske delegatske informacije
	Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
Naročam...........	izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:	
(poln	naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon: ..........	
	(podpis naročnika in žig)
Kraj. datum: