PRITISK NA STALINGRAD POJEMA V SILOVITI OFENZIVI, KI SE JE DVIGNILA 12 K ADEČIH SE RAZVALIN, > SO RUSI V 2 DNEH < ŽE DVAKRAT POTISNILI NEMCE NAZAJ V SE VERO ZAPADNEM DELU STALINGRADA. SICER SO PRIDOBITVE LE MAJHNE, TODA NEMŠKA VDARNA SILA JE ZLOMLJENA Kako so 'kulturni' Lahi z ognjem opustošili razne kraje Slovenije V včerajšnji številki lista smo začeli priob čati seznam vasi, domačij in podjetij, ki so bila uničena s strani nemške in italijanske oblasti v slovenskih krajih. — Včeraj je bilo navedenih 6 slučajev, v današnjem seznamu pa nadaljnih 28. — To irrirno poroči lo iz Ljubljane Jugoslovanskemu Informacijskemu Centru je datirano s dne28.4.1942 Ladia izgotovljena v desetih dneh V Portland, Oregon, je biia 23. septemfl>ra splovljena tovorna ladja Joseph X. Teal, katero o zgradili natančno v desetih dneh. kar je ik>v refcoiVl v grajenju ladij. Prejšnji rekord je bil 14 dni. Henry J. Kaiser, ladjedefui-ški magnat, "ki je bil prisoten pri splovljeuju ladje v morje, je dejal, da bo rekord t bodo- če če bolj skrajšan na casm. Ko so ga časnikarji vprašali, če je mogoče zgraditi ladjo v manj kot desetih dneh, je odgovorih da ni nič nemogočega. Kaiser je zgradil prvo ladjo za vojne potrebe pred enim lotom in zadnja je že 75-de-seta, ki je bila zgrajena v njegovih ladjedelnicah. tedaj je že pobegnil in smatra «se, da je pri pobegu morda i-mel pomoč japonskih podmornic, ker je bilo večkrat neuradno poročano, da so japonske podmornice uporabljale iskrite in oddaljene pristane. PO ZRAČNEM NAPADU NA MESTO Vojni svet za delo proti 15% omejitvi povišanja plač William H. DavLs, predsednik War Labor Board a je v is'redo dejal, da si odbor ne mi-tdi zavezati rok na hrbtu z odobritvijo predloga, da se ne dovoli v nobenem slučaju več, kot 15% poviaka plae-e, kot se je to storilo v zadevi Little Steela. Predsednik je podal to izjavo tekom argumentov posredovalnega odseka, katerega poročilo je priporočalo $1.00 povi-ška plače na dan za 10,000 rudarjev v bakrenih, svinčenih in zinkovih rudnikih, ter za delavce v topilnicah v istih krajih in v drŽavi Washinigton. Burton A. Zorn, pravni svetovalec American Smelting & Refining Co., je argumentiral, da so družlbe že privolile v povišanje mezd, na podlajgi po-viška, *ki je bil odobren v slučaju Little Steela. Davis je nato odgovoril, da ako odbor pristane na to, da ne fbo nikdar odobril več kot 15% poviška plač, tedaj bi to pomenilo zamrznenje mead na tej vi- Dne 26.10.1941. so zažgali Italijani v vabi Sap, okraj Ljubljana —- okolica: Marnu Francu: kozolec dvojnik, K racmanu Antonu: kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Trontoju Francu: kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Kaduneu Alojziju : kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Košaku Martinu ter Omahnu Nacetu: kozolec enoj-nik, deloma s pridelki. Dne 26.10.1941. v va~-i Razdrte, občina Šmarje—iSap, o kraj Ljubljana okolica : Krištofu France: hišo, hlev, skedenj, kozolec. Samcu Francu: kozolec. Smole Ani: -kozolec, Gacniku: kozolec, skedenj hi drvarnico. Dne 26.10.1941. v va^i Tlake ista občina: Tonetu Fran-eu: kozolec dvojnik, orodje in vozove, ter Strajnarjn Antonu: ko«olee dvojnik. Dne 27.10.1941. v vasi Mali vrh, ista oibeina, Strešfcu: kozol ca dvojnika in Praprotniku ter Mahnetu Alojziju: hišo. V noči od 3. na 4. lb*42. ko zažgali pri Porovem pri Grofe upi jn IG kozolcev. Meseca marca 1942. v občini Ig in Želimlje, okraj Ljubljana—dkolica. 168 his in gospodarskih poslopij. 813 ljudi je ostalo ibrez strehe. Dne 21. in 22.3.1942. v občini Velike L?5če in sicer: v krajih Centa, Krvava peč. Osredek, SekerLŠče, Ravnik: 70 hiš in gospodarskih poslopij. Dne 21. in 24.3.1942. v Malem in Velikem Lipoglavu, občina Dabrunje: 20 poslopij (hiš, hlevov, skednjov in kozolcev). Dne 31.4., in 8.3.1942. v Koreni in Samotorici: 10 poslopij (hiš in gospodarskih poslopij). Kraja spadata v občino Horjul. V vasi Zavrh, občina Borovnica, eno gospodarsko pos'o-pje. Približno v istem času so zažigali nekaj poslopij v Zg. Slivnici in Podgoriei, občina Šmarje pri Ljubljani. V krajih Osredek in Bezu-ljak, v Logaškem okraju -so zažigali nekaj gospodarskih poslopij in hiš. (Na Osredku pri prvem požigu pet hiš z gospodarskimi poslopji.) "1.4.1942. (Velika nedelja) ?c zažgali hišo posestnika Hnde-tn pri Trebnjem. Cro-podar j« Tisrorel. iker ara niso pustili i? hiše. TtWijaiKsiki vojak «ra je udaril s puškinim kopitom pr ■glavi, da ne bi mbežal skozi o knf>. V soboto, dne 4.4 1942 -o zažgali neko vas pri &t. Petru ir ribili 10 domačinov, ker so par. tizani ufbiTi laškega častnika ir podčastnika. V me=ertu aprilu 1942. so zažgali v Žužemberku gostilne Smrke. V noči od 10. na 11. aprila 1942. so v Trebelnem, občina Trebelno, okraj Krško, zda; Novo mesto, eno hišo, v kateri je zgorela gospodinja in še nekaj poslopij (»hiša in pet zidanic.) Dne 20.4.1942. na Pristavi pri Stični: dve gospodarski poslopji. Na Veliki Dobravi pri Stični domačijo Podobnika, po domače Pienkarja, ker so trije fantje odšli v gozdov«, ko so jih iskali. Zgorela je hiša, ki so jo pa rešili, ker so Italijani kmalu po 2ažigu odišli, mefttem ko so gospodarska poslopja zgorela. Istega dne v Stični posestni-, ku Kovačiču Martinu, p. d. Florjanov, vsa gospodarska poslopja in hišo. Sin Jože je že od jeseni 1941. v gozdovih in je vodja partizanov. Istega dne na Viru pri Stični: Strmoletu Mihu, p. d. Skiibcu, vse po#etvo. Po oceni občinske komisije znaša škoda 1,300,000 lir. Hrastu Edvardu, p. d. Lo-vretovo: gospoda rska poslopja. in hišo in inventar so poškodovali (sin in oče sta pobegnila med hostarje, oče je star okrog 50 let.) Posetvo, imenovano po domače Sušeč, je popolnoma pogorelo (fant je odšel v hosto.) Istega dne v Mlešcevem: gostilno Kos (sin pobegnil v hosto) : vsa gospodarska poslopja so zgorela, na hiši pa podstrešje. Po domače Peček: zgorelo gospodarsko poslopje in ena hiša, medtem ko je ena hiša ostala nepoškodovana. Pri požigih, navedenih v zadnjih štirih odstavkih, so vzeli vse: živino, slanino, žito in vse drugo. Ljudem je ostalo le to, kar so imeli na sebi. Na ponovna posredovanja stvskega opata dr. Kostaliea, so uato vrnili živino, stroje in vozove, do-čim je od žita in krompirja dobil nazaj vsak 'komaj četrtino, denarja in zlatnine pa niso dobili nazaj. Seznam se naaaljrije : A" mesecu apriln 1942. so v Grosupljem zažgali Kosovo žago, vredno 1,000,000 lir. V vasi Cesta pri Dobrepo-Ijah, dve hiši. Gorelo je tudi v občini Stari trg pri Ralkeku. Aprila 1942. v vasi Brezovo pri Višnji gori: 4 gospodarjem, go-*podarsko poslopja. V neki vasi pri Žalni (v vas; Plešivea), gospodarska poslopja in kozolci. Meseca marca 1942. neko hišo v Trnovem. Von Bock odstavljen, ^ pravi Stockholm Kakor navaja poročilo iz Londona, je prišla iz Stock-holma vest, da je bil odstavljen od poveljstva pri Stalingradu feldmaršal Fedor von Bock. Von Bock je bil oJ.^tavljeu ozir. je pustil poveljstvo že enkrat prej, ko je prišlo do "nesporazuma med :jim in Hitlerjem zaradi zas*. . ofenzive pri Moskvi. List "Sven^ka Dagbladet" piše, da je Hitler odstavil poveljnika Bocka prod dvomi tedni, po ostrem nesporazum zaradi strategijo vojnih ojkts-cij pri Stalingradu. List pravi tudi. da se j»» feldmaršal. ki je profesionalen vojak že 4 i let, vrnil v Berlin. (En N^r York Time-je prtnesel poročilo, da yKlo videti von Bocka v Berlinu navadni vojaški obleki tekom zadnjih par tednov.* Italijani morajo pomagati Hitlerju na Ruskem Poročevalna agencija Reuter podaja iz Torcije ve«st, da je Italija vpoklicala 12 nafooa-nih letnikov in aato morajo vfci v Turčiji živeči Italijani, ti spadajo pod te letniie oditi v Italijo v tekn dveh mesecev, da bodo vstopili v armado in se vsposoibili za vojno. To je prvič v tej vojni, da je Italija poklicala domoiv svoje podanike, ki žive na tujem. Prizor ob angleškem zračnem napadu na francosko pristanišče St. Malo. ki-so ga bombe zažgale na več krajih. Ameriški zračni napadi na Burmo Poročilo iz glavnega stana -merištkili čet na Kitajskem poročajo, da so ameriški letalci iz ovojih letalskih baz v Indiji bombardirali Burmo in druge japonske postojanke v Vnn-nanu, iki se naihaja v provinci Kini. Napravili so veliko škodo na barakah. mestih, progah tovarnah in na plovbnem prometu. . da so naciji zavzeli novo katero ho prej smatrali za » deljena v dve kategoriji in Lncrstno, katera se je pomeni in je zato prišteta podre-ke krvi. * • dikom ustivarila podlago za i-luzijo, da so 'v resnici ljudje, kt se laibfco smatrajo enakoprav nim z Nemci, ki so edini čisti Arijci. ^"'Sa smešna zadeva ima v resnici svoje "korenine v dejstvu, da so Naoiji i&rajno ne, zadovoljni s svojimi norveškimi in holandskimi kvkzlingi, katere bodo najbrž nadomestili z nemškimi naciji. Namig o rasni inferijornosti je le nekai šna pretveza s katero iHr a nastopili proti svojim sedanjim izdajalskim poma^ačem. i GLAS NARODA l^cS^wJ. je list Vaše 8o3elovanje. Skušajte I ^^ - ^ V ^ m * W ^^ M* 0 ■ imeti naročnino vnaprejplacana I tast slovenskih delavcev V Ameriki. ftlTAJTE KAR YAB ZAlrrUA _MMen* m Clmm Matter flfftfta »tk. 1S4> at tke P-t Offl- t Htm York. W. T. raW AH mt Cmmm ti Martk fcj U7».__' No. mi — Žtev. 190. (Telephone: CHel^ea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 25, 1942 — PETEK, 25. SEPTEMBRA, 1942 VOLUME Lu — LETNIK L- OSTRE BORBE V V JUGOSLAVIJI Iz Londona poroda dne 21.1 .sep. liasnikarska zveza UP, da v Jugoslaviji divjajo hudi bo-! ji, v katerih imajo posebno' Bolgari posebno velike težave.1 L>ve novi diviziji *rta bili od-* poslani na bojišča v eilju, da pri morajo eetniško vojnko ge-| nerala Draže Mihajlovica, da ; pred zimo uuiaine v ,-voja pla-' ninska zaikloni^ea. Iz Ixmdona poročajo, da' | general Draža Mibajlovic na-| }ia?ke o-J ■ bale, so počimo m i ee baje do-, ^>avile Mihajlovieu nego sto i trn munieije. strojnie. ročnih : granat in lahkih topov. ' Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da je rdeča armada še drugi dan dosegla precejšnje uspehe severozapadno od Stalin grada in odbila sedem nemških napadov na višino ki so jo Rusi zavzeli v sredo in da so Nemci pri tem imeli zelo težke izgube. Uničenih je bilo 35 nemških tankov pri enem samem spopadu; tudi cel nemški infanterijski bata Ijon je bil uničen. Dalje pravi rusko poročilo, da sta bila v porušenem Stalingradu na nekem drugem kraju uničena dva nemslh bataljona (okoli 1000'mož); razbiti to p*ntopa-nje seveda vzelo mnogo več časa. Nemško vrhovno poveljstvo priznava močne ruske protinapade od severa. Vsled obrambe Stalingrada občuduje Ritse ves svet. Z bojnih ladij na Volgi težki topovi še vedno ščitijo prometne zveze okoli Stalingrada ter obenem obstreljujejo nemške postojanke. Na Kavkazu s«> Rusi izgubili Prišib-kajo. jugozapa d!no od Mozxloka in ob Terekn. l^-i tem so Nemci izgubili 12 tankov in celo kavalerijsko stotnijo. Nemci so še vedno odaljeni of.pisUje Hojo za Stalingrad ter pravi, da se bijejo bo i na 40 milj dolgi Črti ob Vol uri. kjer se nahaja več vasi in do-]'n: ki se spuščajo proti V<»lgi. Pn tem predelu divjajo boji ž« štiri mesece in hiše, pristaniške naprave in tovarne so j m nu*ene, tako da nekaterih krajev ni ma«joče več spoznati. Požari so vsepovsod in ponoči na veliko razdaljo razsvetl nje jo obzorje. Stari ljudje, žene in otroei žive po globokih dolinah pod grmovjem in po jamah. Proti mrzlim sapam se varujejo z odejami, ako.so jih modi prinesti s seboj. Večinoma se ljudje preselili iz Stalingrada onstran Vol^e. čez katero so se prepeljali na splavih in čolnih. Vsa okolica Stalingrada je izpremen;ena v veliko bojišče, kjer ni nobenega prebivalca, temveč samo bra-nitelji. Mornarji italijanske trgovske mornarice so izjavili v Ankari, da dobivajo Jugoslovani tpo tem potu velike količine vojne opreme in municije. Govore tudi o tajnih letališčih v Srbiji, iz katerih uplenjena letala napadajo čete o-siaea in sovražne postojanke na jugoslovanskem ozemlju. V vsej Jugoslaviji se množe napadi na železnice in na vlake. Biiau Siska so gnerilci napadli ekspres-ni vlak, za katerim hi bil imel priti nemški vojaški vlaik. 70 nemških vojakov je bilo mrtvih, a približno sto ranjenih. Blizu Ja>*enovca na Hrvaškem je bil uničen vlak z dobavami za zasedfbene čete. Hrvaški krogi trde. da sabotažo vodi dr. Vladimir Maček, podpredsednik jugoslovanske vlade, ter da deluje soglasno z generalom Mi ha jlo v i čem. ^JIC. Iz Jugoslavije Angleška armada zavzela glavno mesto Madagaskarja Britske čete so septembra zavzele in zasedle glav. mesto v Madagaxearn po dveh tednih 'bojevanja iz zaseženih obrežnih took, toda generalni govemer A imet je očividno pobegnil. Vest o okupaciji je prišla najprej z Tananarive po vichv-skeni radij-n, ki je hil sredi Ob-javijenja vesti prevzet po drugem glasu, ki je dramatično naznanil: *'Brit«ki častnik govori. — Britanske čete so vkorakale v Tananarive danes ob jietih zvečer. Vse je mirno. To je vse. Annet, parištki politikaš in velik pristaš in podpornik vi-evskega režima, je najprej vprašal za premirje, potem pa zavrnil brit&ke pogoje sredi britskega pritiska na mesto rekoč, da on ne bo ostal na svojem mestu, da bi predal prestolnico Angležem. Annet se je zahvalil četam za pogumno bojevanje in obranil*) mesta po radiju, toda SE ENA O NACIJSKI RASNI DELITVI I Poročilo iz Moskve na vaj j stališče glede nordijske rai-t . čisto ari>ko. Sedaj je ta ras I sicer v vrt, in ust no in nevre šala z uianjATednimi elemen jenim rasnim stknrpinam ariji i i To novo terorijo je baje začrtal sam Hitler, na skrivnih do knmentili, ki krožijo med nemškimi oblastniki v Skandinaviji in na Nizozemskem sta pa | podpisana Martin Bohrmann, Hitlerjev -zastopnik in Alfred Roseriiberg, ki je poznan, kot , naeijski znanstveni zagovornik in jKiibornik rasne arijske teorije. Sfcrivrio pi-šmo ali dokument navaja, da je bila napaka, ker j-se je nordijskim ljudstvom spočetka pravilo, da so enaki | Nem^cem po krvi in rasi. Ta za-' trdiia w podtai-mljenim Nor- "GLAS NARODA" (voicmor Owwd »nd Published kj Slovenje PabUsbln« Company, (A Corporation) Prank flakaer. President; Ignac Hode, Treasurer: Joseph Lopetoi, Bee. FUoi at boslnsss of the corporation ajid addresses of above officers: 216 WEST 18Ul STREET; NEW YORK, N. T. 49th Year "Glee Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holiday*. — Subscript!o« Yearly $6. Advertisement an Agreement. Za celo lefte velja Ust xa Ameriko In Kanado 90.— ; za pol leta ; za Četrt lete fl.S0.. — Za New York sa oek> leto $7.— ; za pol leta $3J50. Za lnoz«»*tvo trn. celo leto $7.—i za pol leta $3-50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lsvarm« sobot . nedelj In praznikov. "GLAS NAHODA" 216 WEST 18th STREET, Telephone: CHelsea 3—1242 NEW YORK« N. Y. | NEVERJETNI DOKUMENT 0 ITALIJANSKEM BARBARSTVU HITLERJU SE TRESEJO HLAČE JEBRI K0PR1VŠEK ia orkester na pleMal Terezloka Polka s Na planlncah—valflek Stv. M »IS In OUQUESNE UNIVKSSRY TAMBURICA — itr. M 571 Za toz. cenik ln cene ploifi se obrnite na: JOHN MARS1CH In«. 163 West 42 ud Street. New York ZIMA! Hitler z mračnim čelom gleda, v bližnjo bodočnost in rose se že sedaj, kajti Imdo zimo, ki jo je preiskueil lansko leto, čuti v svo.iih, žilaib, že sedaj. St&lingrad napada z divjaško milostjo, kajti za ' sako ceno ga hoče zavzeti pred koncem septembra. Na risoče in tisoče njegovih podivjanih pristašev in tudi na 1 isoče prisiljenih bojevnikov pada po ulicah Stalingrada n njegovi okolici, pa ne odneha. Četudi so se v Stalingra-lu Rusi postavili kot trden zid, Hitler ne popusti. — ^talm^rad za vsako ceno—to je njegova trdna volja, njegov i&az! Mesto samo na sebi ni vredno niti destino tolikih žrtev, toda Hitler si je zabil v glavo, da mora mesto zavzeti, ker pred svojim narodom se noče osramotiti, kajti že pred č-nim tecfoiom je oznanil, da bo v 24 urah svojemu narodu >znanil veliko, veselo novico—padec Stalingrada. Stalingrad pa. je še vedno v ruskih rokah, dasi večinoma v razvalinah. In Rutsi so junaško pokazali, da morajo mesto brainiti tudi na njegovih razvalinah. Hitler je to j osen hotel d ospeti do Volge in tam če« imo ostati. In mogoče 'bi mu padlo v glavo, da bi Rusiji i mudil mir, kajti znano je, dfv je takoj spočetka določil Volgo za mejo med Veliko Nemčijo in Rusijo. V Rusiji pa Hitler ni dosegel, kar je pričakoval in v vojjk upih je bil razočaran. Poleg tega pa ga raaburjajo še druge zanj zelo neprijetne vesti. ✓ . i.'* .V * General C. £aker, šef ameriškega bonfonega poveljstva vAngliji je rekel, da je Nemčijo mogoče ufiičiti iz raka. Rekel .je, da bodo ameriški in angleški aeroplani v •mjbližji bodočnosti bombardirali nemška mesta in da v Nemčiji ne bo nobenega kotička, katerega zavezniški aeroplani ne bi dosegli. Pri tej pretnji ameriškega generala so se Hitlerju gotovo zježili lasje. Pa to ni vse! Včeraj so Angleži po radio opozorili francosko pre-ivalstvo ob obrežju, da se pripravlja zavezniška ofenziva. Ta ofenziva, oziroma druga fronta je bila že pogosto •men i ena in obljubljena, pa četudi se ni prišla, more priti v^ak čas in to zopet Hitlerju dela velike skrbi. V Jugoslaviji tudi kar noče in noče biti mir. General Mihajlovič neprestano "nadleguje" osiške armade in njegovim četam se pridružujejo bolgarski vojaki in tudi rvatski ustaši, ki so bili proti njim poslani. Hitler % italjanskimi vojaki na Hrvatskem ni bil niic kaj zaiovol len, zato je ukazal, da se italjanska vojska u-nakne Hrvatske in je na njeno mesto poslaj gestapov-ce in svojo elitno gardo. Iz Hrvatske pognani italjanski vojaki pa sedaj utrli je jo dalmatinsko, albansko in grško olbal ob Jadranu in Tonskem morju Tudi na tem kraju pričakuje Hitler in ž njim tudi ijegov sluga Mussolini zavezniškega udarca. In kot izgleda, delajo vstaje in upori po celi Jugoslaviji, od Triglava pa do Vardarja, kakor tudi po ostalem Bati$flWi> Hitlerju največje preglavice, kajti neko poro-cilo iz. Lonona pravi, da se bosita v kratkem zopet sestala Hitler in Mussolini, da izdelata načrt, kako bi bilo mo-croce "pobiti nezadovoljnost v jugovzhodni Evropi" in poleg tega dobiti od satelitskih držav vee vojaštva za rusko fronto. Na vseh straneh se pripravljajo ofenzive in vstaje proti HHlerju, z ruskih step pa prihajajo prvi znaki stroge ntftVe zime, ki je Hitlerjeva največja sovražnica in nesreča. - RAZGLEDNIH w Piie Anna P. Krasna cS ba, ua katerem smo počiva]«-, je bil ves, kakor z zelenim žametom preveccni—po sredi doline se. je vil potdk in to jezile -lulo vtis idilične lepote jutra. Naši nahrbtniki so .seveda izključeval) vsako idilo, ker (blago je bilo trdba prodati izven Ljubljane—q»rigodljaj, i' na« je razcepil, je pustil mojima tovarištcama le slalbše blago; boljše je bilo v nahrbtj i kili njunih sester, ki sta ost;ili zadaj, in za kateri nismo jii«"* več vedele ali so šle čez mejo, ali so ostali zadaj,. Z njim;-, je o>*tala tudi polica namenjena bčeri ibogate mlinarice. V večjem trgu smo erečiK> prodale blago, ne za ceno, ki bi jo dolbile v Ljubljani, a vendar je bilo dovolj dobička. Potem smo si v gostilni privo-.'-:-le nekaj kosila in tudi malo pp. . plesale z jugoslovanskimi fanti, kotimo jim rekle, nak^r je pričela pot nazaj proti meji- ivQ .-anohile zopet na doaia ' zemlji, smo skušale avede* , kaj sta ukrenili zaostali kor-tralbantki in smo dognale, du so se vrnile nazaj proti h: i i kjer smo prenočevale, tam do drugega jutra čaikale na nas in ko nas ni ibilo, so pojedle :u v Reki. Laške oblasti ; z»hte\*ajo od njey je dovi^šil Colmuibia . vH&učilfe6e, je predsednik John IP. Micarisev Elect ri« Co.j član Yoitkville Cliamjber of Ocan-' merce Abnenican Military nE-gineers. itd. i Mr. Morii>i>y bo imel tekom j govemerske kampanjo abo-lwanj in namerava prirediti1 tudi nekaj takih zborovanj med Jugoslovani. Steinhardt pride domov Ameriški poslanik v Turčiji, -(lSteinhardt, se odpravlja na pot 'j v Združene države, da Ihj po-> dal predsedniku Rooseveltu svoje ]>oročilo, nakar se bo vr_ t nil v Turčijo nazaj na -voje i mesto. i ___ L DELO UPRAVNIKA, NI LAHKO ... Delo upravnika, uajsibodi ' pri kateremkoli listu, ni zavi dljivo. Gledati mora, da natan-. čno opiše premembe naročni-? ne, označiti premem}>e naslo-! vov itd. Med drugimi mora gle-i dati, da naročniki ne zaoetane-i jo predolgo predno obnovijo naročnino. Ravno pri tem delu ima pa največ zadreg. — B In tudi ravnati se ne more točno po časnika rekih predpisih. j Skušali smo večkrat upravniku pomagati, in smo, da prihranimo na delu in tudi poštnini, opominjali naročnike, da naj pogledajo na številke na naslovnici, in ako jim je oz. bo v kratkem naročnina pote ki a, da naj pravočasno obnovijo. Pretežni del naročni-rt kov je sprejel to naznanje, _ nekateri so pa prezrli našo _ prošnjo. — Saj veste, kakšne so e razmere za tujejezične liste in v vemo, da to vpoštevate. Zato-r raj skušajte obnoviti naročnici no ob prvi priliki, ako je vam - Že potekla. — List rabi Vaše sodelovanje. Uredništvo. LA GUABIA DELA NAČRT ZA KONTROLO OPOJNIH PIJAČ. N»ewyccRŽki župan La Ouar- Jelenjc in poklati 20 nedolžnih ljudi. Vi- ' uokl predstavnik logističnega barbaistva govori v eni sapi t o zakonu in pravica, ter o Usmrtitvi 20 tiseib, katerih ne- -dolžnost simi priznava •Prinašamo prevod tega neverjetnega dokuqjLi'jnia, katere- i ga izvirno l>esedilo je \-sako ( mur Ba lazpolago. . *4Prefekt province Camaro — osnovi pooblaščenja, ka ter o nm daje zakon — na ozemlju, katera ctpravlja, oznanjam: " Nekateri čdani rodiben iz Jelenja so v zadnjem času zapustili svoje domove, ter odšli v gozdove, da se pridružijo upornikom in z njimi izvršujejo p osel banditov, tatov in te-; roristov, da ubijajo in ropajo osamljene vojake in delavce v anektkanih kiajth. . *'Obvelščajmo meščanstvo priklopi jenega ozemflja. da so bili člani zyroraj omenjenih rodbin na podlagi današnje odredbe internirani, da so liile njihove hiše zravnane z zemljo, da je bilo njihovo imetje zaplenjeno in 20 z izžreba njem določenih članov teh rodbin ustifejienih, v znak maščevanja za zločinska dejanja upor-kov, ki motijo javrn mir in de-k> preirivalstva teh ozemelj. 4'Ako bi člani navedenih rodbin, ki so se pedali v gozdove, nadaljevali svoje bauditsko in ronarsko delovanje, bo maščevalni postopek neizprosno nadaljevan. Prefekt Testa." Ta uradno objavljeni dolku-| ment potrjuje — z mnogimi drugimi — vestuo množenstve-nem streljanju neldolžnih ljudi, ki so ostali v svojih vaseh in domovih, dočini so nekateri i člani zbežali pred laSko strahovlado^ v gozdove. Italijani torej streljajo ljudi, katere do-. ločajo s srečkanjem in uradno . izjavljajo, da bcldo ta 'pravni' , postopek nadaljevali Znano I nam je bilo, da so že precej časa tako ravnali s prebivalstvom v Sloveniji in v Dalmaciji. Do-kiume'nt, ki ga danes navajamo, ' je p rvi uradni in službeni do-^ kaz, katerega smo d obili v roke.. 5 Glasom vesti, ki smo jih pre- - jeli v zadnjih dneih iz Ptrimorja, - je bilo u streljenih letos v okolici iSrišaka in Reke (izven . Gorskega Kotorja), preto 70 x oselb. V mesecu juniju je bilo ustreljenih 34 oseb (20 v Jele-^ nju 12 v Kastavu in 2 v Hrelji-nu). Veliko število hiš je bilo porušenih in zažganih. O&vi- Sontrabant b . . . Konec J< ti Ker smo pa izza , okupacije U uieli priliko prilično dobro h poznati laško uaturo, smo bili vse tri v dvomu glede tako i: mostaviie volitve iz gotove pa- ifc iti, kateri <-i i*4 mosjlo uit' garno v ; denarjem, katerega so neka- n eri stražniki, ki so varovali r ne jo, kaj radi vzeli. In denar smo jim rs Jul e tiwli me, a sta ^ se iijemaia, ila je vsota malen- 2 iostna — potem pa sta na- pu- x itila brez vsake odškodnine in £ ia>- celo opremila do točke, od- j toder sta nam lahko pokazala j stezo oziroma smer proti uieji. Gredoč smo ugibale, če nas j inorda ne mislita ukaniti in sta y nas nalašč poslala po tej bliž- t njiei, sanui pa sta inorda šla v j i>*to smer po drugi strani in ] nas bodeta nemara tik ob meji ^ presenetila in ujela. Taka ugi- , banja so uam sicer delala skrbi, a obenem pa tudi krajšala ! pot, ki se je vila med grmovjem, drevjem in drevesnimi , štori, katerih nismo nikdar vi-j j dele dokler nam niso - prišli t prav pod noge. Pa kaj pora j-1 tajo mlada dekleta, ki imajo j srn je noge! ., Po mnogih ovinkih, praskah,! ki sano se jih nabrale na poti skoz grmovje in v nečuvenem strahu, da bomo zopet opažene, smo se priplazile do izsekane jase v goalu in v medli mesečini opazile bodečo žico, katero je bilo trefoa prestopiti tako. da ne bi dala alarm naj-bližji straži. -Skrbno smo prerekale m pregledale teren, ter i staknile kraj, kjer je bila žica precej visoko nad zemljo. Z veliko previdnostjo smo potiskale najprej nahubtuike čez mejo in potem smo se same splazile na drugo stran. J o j, ti prečuden, bedasti svet. . . menda se mi ni zdel res še nikdar tako neumen, kot v tistem trenotku, ko sem se plazila pod tisto težko bodečo žico in sem bila pol v Jugoslaviji in pol pod Italijo. Enkrat na varnem, smo si u-redile obleko, si spetle kite in si osvežile obraze v nekem studencu, na katerega smo naletele hodeč proti trgu, ki je mirno počival v lepi dolini pred nami. Ker se je delal dan, smo sklenile, da počakamo jutra. . . Tudi tistega jtura nisem nikdar pozabila. V dalji se je belila Ljubljana ozir. ljubljanska megla, zakaj mesta je bilo le malo videti, vseokrog nas so prepevali ikrilatci »voje pomladne pesmi in vrh visokega hri- STANOVANJA po 2, 3 ali 4 sobe se dajo v najem. "Vse prenovljeno; znižana najemnina, en mesec prosto stanovanje. 418 WEST 46th STREET NEW YORK CITY v » . — PAVEL KUNAVEB I VA2NO ZA NAROČNIKE Bite«. nasi«** Je- npMot do M* J tute plačano naročala«*- f»T» fetevllka pomeni bmr, droga du ta tretji pa leto. I>a oaaa pfttn ni te nepotrebnega dela Id itroftor, V ca prosimo, da akalate naroful-do (traiofiuiM) poravnatL PoAlllte naročnino naitrnast nam ali Je pa plačajte na Vir b zastopnike ▼ Valem krajo ah pa knterem bawd ■aatopaJkov, kcjlb imena so tiskana a MdW črkami, ker ae aprari- feol obiikatl to1} droge^paaelblpe, kJer> kaj takih. aria*«*, aa~ ■jen« Mri n> Tam infcocn (wtHBio sa trtsCtto" oafo&iln«; :: :£,b-? = TWO PISATELJA LOUlS*A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO RADIO ODDAJA IZ LON i DONA NAMENJENA JU-jl aOSLOVANSKI VOJSKI •■i I; :6J'IC.) — V teka londonske : radio oddaje za jugoslovansko;. vvjdko, je*bil objavljen kraljev- J ( »ki ukaz vojnega kabineta štJ' 1207, « katerim ->ta bila odlir' kovana z zlato medaljo Kara-: djordjeve zvezde podnarednikaj-IVter in VojBslav Pavlovič, za1 izvanredno hr abreč t. Oba bra-'. ta, Srbft iz. Tefcova, sta paJdia v boju za svojo domovino. Zve j. sta sta bila naši tradiciji, večna jim slava I *"e ' . Divjaške tolpe eo strahoten način opus tožile Šmnadijo, ' kjer cenijo da je 78.000 Srbov iiagiibilo življenje. Zdaj Itali-pomagajo tem tolpam in ,-»rajo puetošenje in strahovia-Ulo po- vsej domovini, prav po .-vgebno- pa v okraju Kumanova. Neuandljeno izganjajo narod is njegovih domov in pobijajo kogar morejo. •Grloboko sočustvujemo * svojimi nearečaiimi brati in .pocB.-vaano' puebivafefcvo vse rSbije, da goetoljnbno sprejema begrm ce iz teh nesrečnih krajev, da jim pctrraaga in jim ohrani življenje. Klanjamo se junakom! {ki so padli žrtve tega preganjanja in zaupamo narodu, da bo pomagal 'kjerkoli bo mogel. • iQpo®arjam»o Bolgare da si< f^i^bno zapisujemo- v«a njihova'1 hudodelstva. Kakor Madza j rom, Nemlcem in Italijanom, toomo tudi njim položili račune,' jtndi oni bodo morali plačata, neben a njifoovic krivic nebo o-! Hala prikrita. . • Ponovno to javljamo ne le! jbolgarskemfu naretetu. temiveč tudi bolgarski vojbkL Naj ne1 požafbl jajo, da je Južna Libija I zibelka sitotetva in da bo ostala I . Hiftjska. Onim pa, ki: v "neofb-stojaei nesaviteni" služijosPa-j velien in z njim ttrjem,U' tlačite-lju, naj opevano še erflrrat v jasnih, ned»veofmih besedah, dia aločined ne bodo našli nobene ražrlosti. Jfarodni izdajailci pojd povelj fitvsom poročnika Jovanoviča lo "ve in uttfj^jo najboljše sinove naBeiga naroda. Ljotič in njegovi pomagaS^ leve na raftTtm Pošiljam Money Order 2a lastnoročno* podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime ------■--——_ St., ulica ali Box št.--------- Mesto in država----— - - Naročite lahko to-knjigo prt: * • f KNJIGA RN1 Glas Naroda* 216 WEST iStfc STBEET -NEW •O L A S NAIODA'wMv tart FRIDAY,.SEPTEMBER 25, 1942 m i * n . 1 ram WMWTUpy dVvi Evrqpci ^ki aa poznali pomarančo m otkueiii njen »lad ki sad. so bili kaizaiji, ki so pred osem stQ leti hoteM Turkom iztngati iz rok Sveto deželo. Do "tja.\t?o oranžo presadili Arabci, ki jim je bila jako lju ba drevo. Kaj tndi ne, Jto v t»ekoči vročini smhih juniii de žel tako blažilno gasi nemoano žejo. Že \\anija in Portugalska. Ko so ]>a Hvropci odkril k, tuje dežele, t*o jemali \-e Največje oranžne nasade pa - imajo v Španiji. Nekateri so - že zeio stari, a še vedno dodbro i in iccdatnq rode» drug« pa na nojoLzasajajo. . Z oramžnimi ^aldidcaim je precej dela. V sadovnjaku vseje • jo izbrane pe^ke, kake poseb- > no hitro rastoče oranže. A še- > le po petih letih presade aadi- - ke v drugo drevesnico, kjer jiih . po dv*4i letih cepijo z idbrani- - mi cepiči. Šele nato jih pre : sad© v sadovnjak, ki mu pra-i vijo on-anžerija. Diobri aadar? . pazijo, dtf je zeanlja okoli oranž > nih dre\ os čista in do>bio.crah- > ljana. Tudi gnojiti jo morajo t in drevo vedno ltf>o in pazlji- > vo olbrezujejo, da dobe drevesa > ki postanejo dkoli pet metrov > visoka, lepo okroglo krošnjo. : Nekateri sadjarji delajo tudi • lepe -špalirje s tema drewesi in biihko si mislite, kako lepi so, - kadar visi na vsakem drevesu > (»koli pet sto do tisoč ,kot somce . žarečfti sadežev. {Nečesa ne sn^«ono pozabit i . EU-kli da v območju Sre- > dozenlc4iega morja iiuiga emu nič ne dežuje. Dasi drevo ^a . nio zaradi tega ne trpi, vendar i ni to v korifit ocaniMn samim. > Skrbni sadjarji zato zelo pa-, zijo na to, da (dodajajo iz poto-. kov in rečic^ če so v bližini, - po nalašč za te izkopanih jar-1 kih vodo do orartinih dreveis, > k i.sd zelo hvaležna za tako sikiib in jo poplačajo,s posebno soč- 1 nrkni ^adež1. Bft .se irt&ra po r.estnik vča^ili T&fir- truditi za! l vodo. Če ni .poteka v bližini izkopljejo v sadovniakžh globo-l ke vcUnjake in mlule morajo ho i diti ure in ure v krogu okoli i naprave ^katero sesa jo. vodo. iz' . globine,- da namakajo po žlebo-i vili vedno-žejne korenine oranž > nih dreves. i (Kjer pa je mnogo posestev , blizu skupaj, a je vode &e po- • Mbno malo. so od rek izpeljana nepteta mala korita v sadov njake, ooblast pa sama pazi na to* da.se voda natančno razdeljuje. "Strogi pazniki so vedno na potu in preiskujejo množine vode, ki teče po koritih in vedo natančno za vsakega po-seetnška, od &3daj do kdaj sinje »postiti vodo v svoj sadovnjak. Kdor s| dovoli vzeti preveč vgde gorje mai! Vročekrvni južnjaki So zelo hudi in prižs-no krivca pred posebno vodno sodišče. To sodisče zaseda vsak teden po enkrat. Sodni ki sede na stolih, ki imajo svoja imena po najveicgih dovodnih vodnih kanalih iz -neke. To vam je govorjenja in prepir«! Nevoščljivi bosedje in priče in ofbtoženec gGtvore kakor najboljši advokati ,a krivou nič ne pomaga kajti voda je v mnogih krajih Španije mnogo dražja kakor ddbro vino. Zato ?so kazni tudi o&sre in vsa jezio-nost nič ne pomaga sadjarju, ki si je po krivem prislastil za svoft lj^l>ljoni sadovnjak več vode, kakor mu je bilo predpisano. Kazen mu ne tride. Naj Kn jša kazen, ki zadene vodnega tattu, je ta. da mu od\"zatnejo pravico ido namakanja sodgv-njaika.. Toda to .se redkokdaj zgodi, ker bi kaj takega v zeio suhih letih Brwukme npnopastilo posestnika. Oranžni nasadi so v«idno ae-lo lepi. Krasni »o v zgodnjem poletja, ko cveto drevesa. Beli ali svetlo rožnati crvetj razširjajo prijeten vornj po sadov njalrfh. Se lepši pa so nasadi ko zore oranže. Tokia to traja dolgo časa. Krasno sadje ostane na drevesu preko vse zime, ki pa je tam doli ikajpeda mila. Kjer rastejo oranže, skoraj nikdar ne zapade sneg, ied pa je tjini5nepqiman. Zato sadje v mirni zoiti in zadnji čas pomladi je popolnoma zrelo. Toda mno gokrat se zgodi, da najdeš zaradi poačsnega zorenja isto ičasno na istem drevesu cvetje, zed ene in zrele aiate sadov*. To vam je lyrasno ob času nabiranja oranž. Lli ta čas je dolg. To pa zarajdi tega, ker morajo tiste oranže^, ki jih jMšiijajo. po »volni, že obrati, ko še niso popolnoma zrele. Ce bi nam po-slaK take, iki dcxzotre na drevju, bi ae, med. pot jo moiogokrat po-llčvacile. dfrnaoo rabo in domači P11 seveda šele idy kadar na. drevesu po poinama doeore. . {Kaj ne, kdko -sočne in dobre so oimzkar! Dia, zele so doto — a poznarvalci, ki so ge jih do sita najedli-^ naravnost z drevesa, ko bo tam v svoji domovini dozorele pod toplim južnim scflucem pravijo, da mi ne verno koliko (boljše so od tistih, ki jih kupujemo pri nas. . 4 Na dobrem drevesu se bleske ba ob navadni letini mnogw nad tisoč oranž. Otroci in žen-.gredo tedaj, ko Ukaže sgd-jar,' v .s^kf^-niak .in. ae riotijc citaraajii. ,Xo pa. ni težka,-kei ^ drevesa niso viseika. Navnaz-kih4estviaah stoječ, jih pcosdd no obirajo in, pe^gnjo- v koša-s-e. £bža otanž ne sme-biti varjena. Gotovo ibi pričelajut-j re gniti in pagvarila-bi še dru-• ge sadeže okoli setbe. Zato jih ! v skladišču skrbno iahdrajo in •nato še skrtraeje polagajo v ; kv:)5are in oafcoje za- odpočilja-Itev. Vse. boljše oranže sp.za k vite v papir ali- v bpruzne li»te da ne prično gniti- Bo^ši ead-[ jar ji imajo na vsakem U^tu vtienjeno ?voje ime m'kraj, da odjemalci vedo. dd ^pd so ch>-tJ5ne oraijSe. . ^^ J mi nas precej dn^v ptsSa mo ta* sad- 'ftpamq -ju II |l > II « ill I II _mL - Olevetaad. Aston BoOek. On, Km ll^a,.jMab f— Olrard, Anton Narod* Locala. lamla Balast. J oba KaaJ« TconptvvB. Anton UkaU OMOON: Ongon Otty. j. MM PSNNSlliVAJfiA: In—tnu. iehn Jeralkai Conenaasb. J. Bftiww Coverdale lo ofeoi|oa. Joa. P» Kaport. Lanio Biip—>1? fatrell. Jem Okura tw* City. Malh Imli rrepk llmra* Homer Ferraetiak Imperial, Ven^e Palcieb JohONtA^n,. Ma Petaatf Tanino ' .ua^rue. 1 rvankiXMIeen r\ W.iwnr. J«.« trn* Plttebo**h la eMiea. rtmift. rrecar j i. Bm TortW Of*k Fr 8«M«rer Sfwtmi. J.>*Hi Jitii . " ~ ' 1 »rsro^iN". ^ * " Hllwanke*. W(« Altu. Fr. Nkek !OM>b»rcea. Knk«o *TnMISIl: Kork Hr»rln« Ideale f rtUmoniHII. JM IMIr* ywt ilMrt t»4m mMA* ia m kn4wa Jo pvojnt. Xaole^nlln taplfj •nuT* -«ui mkmmmtr IHU^OSMU: COLOEADO: Paeblo. Peter Culi«. VUwntmri, M. J. Bnmk INDIANA: IadlanapoUo: Frank SnpnnflU II .LINOI8: <'hloan<« J. Bet«» mnlan "Cbteaso, ONn ..........t«. IW«A)ii Jtettet. i»an»e HM«M t* Hali«. J. Hnetk* Mascontah, Martin Dole ic North ftok-asn In Wontrecoa. Milk War*-* UAHILANO: Klfntllar.. t>. Vsdactfre* MICBIOAN: Detroit, L. PlMkv MINNBMOTA : ObUbolm. J. Lokaakoa rj.T. Jom J. rfebei OrpW»fh. Umi« OoaA« . so zadovoljne tudi 6 trnjem, in' asatc)m, a dajejo kljub tenml .dobro in mastno mieko. ki pa' ga je malo. Ob času obiranja pranž pa mora družina zgodaj ,na delo, a šele ob o osmih zjut raj debi zajtrk — kos kriiha, črnega in »uhega — in morda nekediko čokolade ali kave. ,Xudi.. kosilo ni kdo ve kako izdatno,. Mesa je malo in še to je dbičajno kozje, če sploh pride ^na mizo. Pač pa pojejo Španca tudii pa deželi. precej jx>ler>ov-[ ke — riber ki jo posušeno pri-' peljejo iz severnih, morij. Po 1 leg.n je jedo še jajca, mnogo) riža. Icroaupir^ Čebulo, kumare; ?n sadje, belijo pa vse z olivnim oljem, ki je v Španiji zelo dobro in zdravo. ^ iPo vaaedi v Španiji skoraj za' man iščeš tako lepih šol, kakor j jih. imamo mi. Preveč ubožna' je . dešala. U-čeoci eoi le pre-mnogokrat prisiljeni,tla se uce v tenmih proetorih, kamor pro J dira le medla luč ekozi vrata.' Tadi takih udobnih Ikdopi, kakor jih isnamo mi nimajo. Sedeti morajo kar po tleh. Zato se tudi mnogo manj uče. Tudi je manj šol in mali ličenčki info rajo potovati po mnogo kilo , metrov do šole. Pomagajo pa si tako da jezdijo na oslih, m mulah in potrpežljivo žavmoe Vea6ih kar po štiri mlade; "•učenjake" duje še ntnogo drugega dobrega v svojem sdfcu. P oseb no spomladi je dobro, če uživamo vec .oranž, ki nas močno pozive in pomagajo odpraviti iz nas. strupene ®oke„ M so se tekom dolge zime nabrali v našem telesu. Posebna pa «i za-pomnite, da so oranže koristne bolnikoan, ki težko uživajo drugo, težko hrano, a oranžni sok jim hladr od vročice peko ča usta, vTaea njihovo- moč in jim prenavlja kri. . iii«-- . '_■ - .. f --- DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK IrtU je nova knjižica I ^ kL 4aJe poUadna, oarodlla, iabr j postati ameriški državljan. Poleg . vprašanj, U ilU naradao sodniki stavijo pri izpito aa dr-žavljaartvo, vsebuje knjižica Se v'; » TI. delu nekBt vatnlh letnic h [ egodtfrine Zediaje&lb drfav, v IXZ. delo podi- oaslavom Rum. - ; ojenlk driav, Itin^lnor govor v I Gettysburgu. predsedniki Zedinje-' nlb dr|ar ln Poedlne dela ve. Ce«a knjiiM Je 1 samoSO centov. h ._tn_aa dobi »ri : ,, . .SMUsnc niBUSBDifi m g«. Wert Ifltfaj8yJgfr Jttrfc .3 --f generala Draže Mihajloviča. najzvestejšega prijatelja našega mlasdoga kralja. Naj siLjo-tič in Jovanovio zapomnita, da ne bo ni kick) mogel preprečiti vstajenja naše domovine, niti njihove obsodbe pred narodnim, sodiščem. . LASKA GROZODEJSTVA V SLOVENUL 1 (JFICJ.) -— Podpredsednik ju 1 •rcelovanske viable dr. Miha Krdk je prejel pred kratkim iz ;.e krenila zgodaj zjutraj 17. marca proti vaisi Mokro. Vojaki so vas obkolili, ter po kratki borbi s partizani zažgali nekaj hiš v Mdkrcu in sosednjih krajih. V PESMARICI SLOVENSKA LIRA" si vUJufaoe uhAef* slovenske pesmi: I. Podokoica. — mofikl zbor z bari- ton lamofpeTom t. Pozdrav — moSkl zbor S. Lahko noč — moSkl t bor 4. Otofikl zvon — me&anl zbor B. Pomlad nulta. — meftanl zbor, s bariton samospevom 5. Lira 1. — za aolo speven mofikl ln ^neSant zbor 7. Lira U. —- za meiant zbor S. Aluu.tMkl odmeri — za mofikl lo ženski zbor, t bariton samospevom 9. K an Lata lz psalma 126 — rooikt zbor 10. 8nčl — za samospeve, medanl zbor in »premljevaajem KbMvln II. Psa)m 29 — aa samospeve, me* Sani zbor ln spremljevanj« atasovlra all orgel CENA SAMO 50 centov KOJ1AD To M-kamrtn* piaiil ta uMib in naeiane zbere, katere Je ngbs- , bU in v saaucalofbi izdal MATU L. H0L3IAR, ortakM la pevevedja pri sv. VWu, Cleveland, Ohio. 19S3. i NardCite to ^>irko pri: I KNJIGARNI 8LOVEN1C PWU COMPANY Sl< W. 1Mb St. Sest partizanov je bilo ubitih a padlo je tudi več italijanskih vojakov. . - Naslednjeiga dne so> zažgal SjKxlnjo in Gornjo GoJo, Škri ljo, Zapotok, Vieoko Sobo, O šolnik, Burkace dn Ustje. Vjša mcwko prebivalstvo nad 16 let je bil ^'odvedeno v ljulblljansk« zapore. Žene in otroke eo kon finirali v va»s<4i Ig, Iška Loka iDattene' itd. tUbe 9. maja fio prispeli lašk vojaki zvečer v Sodražioo ii začeii iskati partizane. Naroc je bid v velikean strahu prec grozečimi nasilnostmi. Lahi s< najprej ubili mladeniča, ki ji poskuSal idbeiactij ko jiik je za .gledaL Aretirali so štfri dru ig» in jib odvedli na žandasne rijsko pcčtajo v Stodražici, kje eo jih ■strahovito pretepli. Me« (tem ko so jih tepli, so jih. lašk pocfieži prisilili, da drže rok v zrak. Eden od aretiranih j porabil ugoden trenot^jk, te yes v krvi zbežal. Lahi gi zasledovali TRUE RODOVI Dogodki i« nekdanjih dni. — Spisal: ENO ELBERT GANOL IZVLEČEK IZ RADIO GOVORA BOGDANA RADIOS. (JIC.) — Zločinci zaseldfbe-niii oblatiti osišča v podjarm-ljenih deželah in njihovo nezaslišano barbarsko nastopanje j« globoko pretreslo ameriško javnost. Meščanska vojna, podnetena od tfcišča in njifho-vih hlapov v vpeh ozemljili zasedene Ev rope, naj povsod uniči duševno in n|o:alno vodstvo narodov, tor talko uvede praznino in zmešnjavo. . To je' Hitlerjev in Mussoli- P liijtV n tipi jen je naisega naroda pod li italijanskim in nenwkim jarmom. Vsa ameriška javnost h se je v začetku zgražala nad t zočini nenuškfe strahovade, zdaj s pa že nekaj mesecev prihaja- d jo iz naših krajevivesti o tiplje-nju -ozemlja, katero »o za^dli d Italijani. d Začelo ^e je politično zasuž- * njevanje, potem sistematično * gtwpodarsko izkoriščanje vse- f ga slovemkega in hrvaškega1^ naroda, a zaključilo se je z'1' množensfrvenim ubijanjem inj° streljanjem Slovencev in Hi va-Jv tov, v Sloveniji in Istri, v Go-riri, Trstu in po vsej Dahnaci-'11 ji. Kakor Lidice, gore naše u vasi v vsem tem ozemlju. Kaj ^ misli o tem položaju italijanski^1 narod, kaj namerava storiti, daj" ne bi bil odgovoren za to stra-;11 hovlado, ki bi mogla v bodoč-}" nos t i zastrupiti odnosa je med ^ italijanskim in jugoslovanskimi ^ narodom na Jadranskem mor-;11 juf Kdot* je v nevarnosti, da 11 era ubijejo ali ust rele, ljudstvo, kateremu zažigajo vasi, ne lino- ^ re mirno in hladnokrvno razlog če vat i med laškimi fašistom in j I vojakom in italijanskim naro- 11 dom. Tjahkcy bi se zgodilo da r ro v širokih slojih jngoslovan-skega naroda, predvsem meti T Hrvati in Slovenei, ki danes v * teh kraji največ trpe, lukorenini ^ prepričanje, da je med nami in < italijanskim narodom prepad nezaupanja, mržnje in maščevanja. . Naš narod se tako junaško upira nasilju, da je njegov od-,5 por v vzgled vwern ostalim na-' i rodom, nam pa jamstvo za ob- 1 novo in prerojenje. Italijani, ki ukazujejo aH izvršujejo rušenje i ■ in ■zažiganje naših vasi, ter ubi-! ■ janje našega ljudstva, naj ve-, ' do, da takih dejanj ni mogoče < opravičiti in da bo treba plača-; ti Tačune. Z verstev in doka-zcrv fašistične nekulture ne bo mogoče izbrisati z izjavio, da r sta jih za povedala Ovra ali Gestapo. j V teh kritičnih trenotkih, 3 katete zdaj doživlja človeštvo, (mora v sakdo ravnati kakor i mu svetuje glas vesti. Srbi, ? | Slovenci in Hrvati, morajo v j.svoji skupni borbi proti sovraž JnLkn nastopati skupno in slož-j z' no, ker so prva predstraža Slo-j I vamstva na 7>ahodu. Slovani _ tvorijo danes na svojem pno-stranem ozemlju moralno in politično skupnost ki jo z od-j ^ porotni Rusije in Jugoslavije,! " Poljske in Čehoslovaške, naj-j večja zapreka germanskemu c i stremljenju za svetovnim go-e j spodarstvom. Vlojna. katero e,ldane« vodijo demoiirracije v e imenu načel Atlantskega čaT-o terja se bo končala z njihovo 1. zmago, kajti njihova vojna ni vojna ilmtperijaQisticnih ciljev, tefrrfveč vojna narodov, ki nočejo živeti brez svobode. Rojak« proflimo, k o pošljejo u naročnino, da m p^sluiujejo — UNITED 8TATE8 odroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako j« Tam k« priročno Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finigar) POUČNI SPISI 11. ANGLEŠKO SLOVENSKO BEKILO (F. J. Kern) — Zvezano On n - Bodoti drtavljani naj narotfje knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi ho vsa pojasnila in ukani n naseljence. Cena 35 rento* DOMAČI ŽIVINOZDRAVN1K Spisal Franjo Dular. — 278 struni. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega Živinorejca; ojiie razni ti bolezni in idravlje-nje; alike. Cena $13« GOVEDOREJA Spisal B. Legvart. 145 strani s ali kazni. fl— V KREMPLJIH INKVIZICIJE Spisal Michel Zevaco. Nad vse zanimiv sjgodo-vinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani. Cena $2.— KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 stranL Oua 50 centov MLKKARSTVO Spisal Anton Pevc. a slikami. IBS strani. — Knjiga za mlekarje in fannerje v sptofinem. Cena M centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO 2T>8 »trnnI. ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi Trsti aa stavbno, umetno Id strojno ključav-ntoirwtvo ter 2ele*olivarstvo. Cena fl.— ZDRAVILNA ŽELlSCA KI »trsni. Cena 23 centov LISTKI Spini Ksavar Mrfko. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. (120 strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Temo vac (Ivan Albreht) Bele no« mali junak. (Dostajevafctj) Filozofska zgodba (Alojz Jirasek) Na različnih potih (Franc Frlsch) Verne dufte v vlcah (Prosper Mirimc) ZI VI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je avojevreten pojav v slovenski književnosti. kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo nafiega širljenja ln trpljenja. In kdor jo prebere bo vedel o Slovencih reč kot mu more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — <12 STRANI V PLATNU VEZANO Cena Poitnlna platana IW*W«>,9 "'J Po 75c zvezek BHfegor (Artor Bernede) Pa strani klobuk (Darnlr Felgel) Po $1 zvezek Verldicns (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingvinski otok (Anatele France) Po $1.50 zvezek Zloffn ln kasen (F. M. Dostojevski j) KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City kev ,ki so bile ponekod najhujši nasprotniki Hitlerja — epom ninio >e piavoslavnih svečenikov ki irO s i?vojrm patrijarhom Oavnilom na relu, toliko pripo-mci^Ii k vstaji jugtoslovanstke-ga naroda Na Hrvaškem iz. igrava jo Nemci hrvaške kato-čane proti pravoslavni cerkvi, 'doeim v Sloveniji na isti način preganjajo katolike in pravoslavne. . Hitlerjev nasvet hlapcem nemštva Newyorski ' * PM '' prinaša dne 20. septeiulbra poročilo moško viskegra radia, glasom katerega hO Nemci svetovali Bol garom, naj manj mislijo, manj I govore in manj vedo. Sofijsko "Utro,> navaja Bolgarom v^gletl nemškega vojaka, da prepušoia premišljevanje svojemu Fnelirerjn. —.TIO. Molitveniki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... čehinje v ruski armadi Kakor pravijo češki krogi v Londonu obstaja v Rusiji edini ca čeŽkiili žensk, ki služijo v rdeči armadi. Poročilo pravi, da pro to ženske in dekleta, katere so Nemci pognali v pri silna delavska taborišča, odkoder so pobegnile in na-sle pot do Rusov, Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — m. 355) 2% x 8% Inčev — strani v belem celolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—stv. 415 2»4 X S% Inffev — 234 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (It. 4M) 2Vi x 4 I nfev — 2Sr aid. internira-'^ liifli. Koncentiaioijska tabori-! &ča »e nathajajo v l>ivuljah in'_ Trogiru, a tndi na Liparske oto __ ke ter v Italijo jt« bilo poslanih mjjogo izgnancev. V začetku italijanskega gospodarstva so I bili častniki svobodni, toda ko _ •je začel llraža Miihajlo\'ič ope-' jrttcije v«likega cib^ega, so od- ^ •pelj^tli veliko število častnikov, posebno višrjfli činov, v taborišča. i oložtij v SpLitn se je toliko: r poboljšal, da wmo vsi složni in« Ua mladina izvrstno obnaša.' Planina Mosor je polna četni- A kor in l>egiinoev. Vsako noč se sliši streljanje. Pogosto prihajajo ranjenici.. Pred kratflflian je počila bomba, ter povznečila tsmrt treh B treh laških oficirjev. Italijani so vzeli 22 talcev, katerih pa do alaj Se niso ustrelili. lin« 12. aprila je prišel ukao ise dijaki med seiboj šalili in smejali. Profesoi- OamnJin jim I je dejal: "Dane« ni dan ■smeha,! 'temveč dan jokanja.' Zato sb I ovadili, nakar je bil aretiran in G v zapora taiko strašno pretepen, Ida je £e istega dne umrl. Vse • mesto je foilo razburjeno in • upeTuo. Mladina ee je sijajno t držala. Naslednji d i- ^ jaki vseh srednjih šol, kakor . ' na povelje, ?vsi naenkrat vstali lin s kratkim molkom počastili i umrlega profesorja. Vsa mda-1 dma je enodu£no% zavrnila zahtevo. da profesorje in laške i uradnike pozdravlja s fašističnim pozdravom.. I ffantulinov slučaj Je celo mi ■ Italijane sanio s!ail>o vplival, ta ,ko da najbrže zaradi tega p> | puščajo v \-prašanju fdteistič- i nega poed rava Vendar pa Ga-mulinov slučaj ni osamljen, sto Lahi po ulicah žalijo ali napadajo naše ljudi, a vsako-! gar, ki je zaprt, pretepajo in j mučijo. Vse to pa iznova oja- , čuje upor m povzroča izgrede. L JiigJslovaneJki Informacijski ) Center je prejed od vseh pred- • sta^-nlkov adruženih narodov 1 pismena obvestila, lil izražajo solidarnost s etališoeta Jugo- • slovanskega I nformaci >kega a Centra na sestanku medzavea-j ni&kega infonnaaijfkega centr ra, z dne 8. se*pt. v Washington ' nu D. C. Predstavniki zavez-jnišlcih vlad ^e strinjajo z Jugoslovanskim Informacij. Cent-Q rom in zahtevajo oSiko sodelo-vanje vsdh zavezniških pr»cd-, stavniikov na polju oibveščeva nja, ter obenem obsojajo pn^a-j nje. Zadnji stavek se nanaša ^ na članek Helen Lqpnjbard v ^ t4-' prinaša uvodnik, v katerem iz-,n'vaja, da se je nemški nacizem 1-1 že takoj od začetka pokazal ne-e,iizpi-osen sc.vražnilk vsa:ke vere. j-1: Celo v Nejiičiji s« je začelo za-in tlranje protestantske ,katolišr-a-(ke in židoA*ske ve:e. V pod--o j-armljenih de^elaih vodi v ja sistematičen boj proti vs^m r-1 vrstam v©re. Prav poeebno ue-ro; usmiljeno je zatiranje v oniii ni predelih evropskega vzhoda, v, kjer Nemčija žela iztrebiti ne-r>- katere naHode. V vsej EvTcpn se vrši kruto preganjanje eer- či A k', ur /J> njegov oče Li-nki na poti f Ali ne boi btJžala pred ni njim iri >e ogibala Njegovih pogjledcvf Ugodilo se je. da sta1 ^ m' driiiT diuaniiu postala sovražna. Nobenega veeelja ni bilo v hiši. Celo mati, dobra žena, -e je skrila v svojo so4>o, da bi tu* bila nikomur v nadlego in iiiupotje. Oče je šel dalje, n — me je umrl in je naplavil prosto!" drugim. Jn lu tako se lahko zgodi tudi njemu. Tudi njegova etara ^ li ta laJiko stopijo na pot mlademu življenju, da bo zaviianoj v svobodnem razvoju. Fu to »poznanje bi ga potrlo; zavest r( d« k« tii>e, a ne ljuibijo. «la jim je v napotje, bi mu ogrenila' j^ yadnj» dni in bi zastrapila njegovo starost. Stran mora! Zdaj v« o moral stran, kadar pridejo k druyi na njegovo mesto? Zakaj si je pa dal tako udoibno p] pripraviti ti'ito hišo v Zavinkoveih. ako ne samo zato, da se b< umakne, kadar prijde mladost na njegovo me?"to? Kaj bi se še zdaj ustavljal, kaj bi še dalje razmišljal T Tako je sklen-' jeno in odločeno!; sta^o^t mora stran, kadar pride miadoBt, ki h«>če imeti svoj .svet, oblit ? solnčnim zlatom, a ki noče imeti l1! temnih senc, ki bude spomine na -staroet in smrt "(Tlej, Frice!" je i»oklical sina. "vse sem ti lepo pripra-111 ■til. To je bil končni s.noter. Vse je bilo zato, da ba tebi ll in tvojcem dobro. Moje delo je torej dovršeno.' [11 "Da, vaše delo ie »l.vnšeno in zdaj pride počitek." js< I z* "Lep ]K>čitek, kaj ne. oče!" je dostavila Jelka. Lepo tfa'pj j«* pogladila po sivih lazili. Ij0 "Ali bo zmeraj taka z menoj f" se je v sebi vprašal stari n Zavinščak. "Ali si ne bo želela moje smrti, ako ostanem?", jj In na sdas je dejaJ "Počitek pride, saj se n ga potreben. Tam v Zavinkov-rrh wein si pripravil hišice. Saj ja poznaš!*' , j"- "Da," sta rekla Jelka in tVice obenem. ^ "Pripravil sem i-i jo zato. da tamkaj preživim stare svoje •Lr: arii," je dejal stari Zavinš6čak. '11 Nič niso pomagale pmšnje. Stari Zavinščak se je pre- n s< iil v hišico v Zavinkovee. Kjer se je začelo — tam se naj >l tudi konča. Tako lepo je bilo gledati skozi okno tiste glasne t(. prič« minljivosti, thte ostanke nekdanjega domovanja. Živ-lj«'nje, ki se je nekoč razpletalo tam okrog, je zaživelo vsak dan J1 z novo eilo v starčevih spominih. Iz gradu pa so kodili obis- Vi kovat starega samotarja. ^ m TRKT.JI HKL. h- «»Kila nI vrata hiše r>tatega samotarja v, Zavinkoveih sa n bila noč in dan zaprta. Vrt ie sameval in je bil zanemarjen. jt Nohtna rokn sp ni ganila, dfc bi j>o stezah popiela travo in za- n nikrno rastlinje, ki preraslo pc*ek. Po gredah se je sčepe- j, ril osat, naanestd pisanih cveti ro ro cvetele mrtve koprive. Brajdo je odtrgal veter in jo pripocmil globoko k tlom. Širo- ^ V i listi so porutneneli in oveneli. V žlebu so se naselili vrabci. r, 1'vrčali so na ves glas. Nikogar se ni^o bali. . ^ Slarega Zavinščaka ni bilo več. Prenesli s a ga v še tee- v m jši tlom. Položili so ga peleg žene I^enke. d Ljudje so hodili mimo po svojih navadnih poslih. Redko- ^ kdaj se je kdo ozrl na omamljeno hišo. Pcteabili so starega j -iimotarja. Ljudje so imeli druge nlisli, druge sfcrbi. Imeli -o opraviti sanii s seboj. Življenje je bilo težk.. in žalostno. Nič več ni- bilo ži- V vali nih razgovorov ciliolo cei'kve. Ob neddjskih popoldnevih 1 je >ameval prijazni hram božji. Trho je bilo po vasi. Go- r stilničar je zdeha! na klopi pred hišo in je sam pil svoje slabo ^ vino. Prišlo je življenje, težko in žalostno. Uraga, sveta domača gruda, prej pdna zdravih moči in X oplojujočih sokov, si* je i. črpala. Rila je kakor hodnik, ki 1 U-Ži na postelji, in v njegovih mišicah ni več krepke sile. Sveta, draga, doanača zemlja jc dala svojemu ljudstvn. i kar mu je mogla dati najboljšega. Visa se mu je žrtvovala, j in zdaj. ko je izrabila svojo moč, mora počivati, dokler ne pri- j d h novrh, hranilnih, poživljajočih snovi vanjo. Več kot sebe , ri mogla žrtvovati svojemu ljudstvu. In tako je bila zemlja , še svetejša, še dražja, ke- se je popolnoma darovala in izžela 1 zanjr>, ki jih je rodila in živila. . . Zapkklil se je v trtje mrčes. Na milijone se ga je raz- 1 r.'dilo j K) vinogradih. Razjedel je nežne korenine, pil sok iz trte. a zemlja ni imela moči. da bi ga .pregnala in da bi izgub-.1 Ijeno nadomestila z novim. Ljudje so gledali in so bili obupani.' Tako naglol in v tdliki meri je p rihrmnela nes>ieča, da so. s.- je komaj zavedali. Od leta do leta je bilo trtje ubožnej&eJ Pritlikavo se je vilo po t h h. Naslanjalo se je k ljubi rodni pT-ti, kakor da jo prosi }*og»oči in rešitve. Listja je bilo) majlma, vse zvito, prava pravcata potvora. Majhni grozdičii /. drobnimi. trrč-sn. Zadajali so debelačo in krom-pir tam. kjer je po prisojnih bregovih zorela vinska jagoda, »iadka in solnčna. ds. se je skotzi njo svetilo solnce. A tiič! ni h otelo rasti, nič uspevati. Zeniflja je bila trudna, njenel moči so bile iizrabljene. Kakor voiak, ki mu iz rane izteče' ki i in ki *i želi pokoja. in ni. Se dvigne roko, še zagiblje' - pr>tom, ali ob Ha bi ga vr.glo u