ClTATELJI! Prosimo, poglejte um itevilke poleg naslov* u dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih
>tr«bu-
splošnega poviianja cen, pot je list Vale sodelovanje. Skuiajt imeti naročnino vnaprej plačan«
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y AmerfkL
»tk UMitlkirill OfflM tt Htm York. N. I. «
Act «1
Ifi ira.
SA NEKAJ VBC KOT
na dan dobivate.. • !C 'GLAS H AR ODA"
ro POŠTI NARAVNOST na dom
ČITAJTE, KAR VAS ZANIHA
No. 20«. — Štev. 206.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 19, 1942 — PONEDELJEK, 19. OKTOBRA. 1942
VOLUME L. — LETNIK I>
PRED VELIKO BITKO NA PACIFIKU
Hrvaški odpor proti osišcu
London, 14. oktobra (ONA) — J ugoslovanska vlaJa je dane« izjavila, da so jugoslovanski patrioti v toku meseca septembra vrgli iz tira 4<i vlakov na Hrvaškem ih 3 v Banatu.	r
JAPONSKA ARMADA NA GUADALCANAL!!, ČETUDI JO VEDNO NADLEGUJEJO AMERIŠKI AE
ROPLANI, SE PRIPRAVLJA NA MOČAN NAPAD. NA AMERIŠKO LETALIŠČE. — MNOGO JAPON
SKIH BOJNIH LADIJ SE ŠE VEDNO NAHAJA V BLIŽINI BUINA IN SHORTLANDA, 300 IlILJ SE VE
ROZAPADNO OD GUADALCANALA i*
pripravo 2a bodoči napad Japonci bombardirajo letališče in postojanke, toda ameriški protitančni topovi ix-strele mnogo napadalcev.
I*i-votlio je bilo domnevano, da se Amerikanei vtsled neprestanega japonskega botiJhardii-anja letališča ne morejo več posluževati, toda poročilo, ki je prišlo v petek pravi, da so ameriške leteče trdnjave bombardirale Japonce, ki ho zbrani na severoma]»adneiu kontni (iiiadalca-nala. V soboto so japonski aeroplaiii dvakrat napadli letališče. \' napadu zgodaj zjutraj je bilo 14 bombnikov in 8 napadalnih aeroplanov. Amerikanei so izstrelili vseh 14 bombnikov in dva napadalna aeroplana.
Drugi napad pa je prišel j	"	-----
kmalu popoldne; teda-j pa je i jo Japonci po!ear drugih ladij
priletelo 15 bomljnikov in večje| tudi nekaj velikih oklopnic.
število napadalnih aeroplanov.i	.... . ...
, , ., .	-. „ Mornariški izvedenci domne.
kn bombnik je bil uniceu. \
ol>eli napadli) jc bilo tedaj uni.
cenili 17 sovlažnih aeroplanov,) . .. . , . .
•,	.X	strategije kot pri MSdwavu in v
Amenkanci pa so izgubili savno -n-	, , ;
} Kora-mem morju, da bodo nam
Ker .je irooi
meni naznanil, ^ a«.	,	,	, .
bra ni bilo nolbenega >ovra^ie->	boj H 4000 oborožen »h kmetov in da
ga izkrcanja na Guadalcanal«,! ,ie la',Je' ^ .f T,ah,a^ vjH z	d™ Wrje. Šte-
je mo«oče sklepati, da >o	P T- ^ vil° leh uPornikov	na
u • i i- • •	i toki. Ako bodo mora aeropla-	~
n«ke bojne latue pridno na de-1 , . ,	n .. ... r,
•	ni bo>ne ladje pregnati, jih bo-
wak ainerifcke bojne ladje čakale
Hitler bo vzel Trst in Reko
Diplomataki viri v Istanbulu naznanjajo, da je prišlo med Nemčijo in Italijo do resnega spora in slišati je govorice, da namerava Hitler prevzeti oblast nad Trstom in Reko.
j vajo. da se bo ameriški povelju jo*" i animiral powhiiil slične
Močni upor hrvaškega naro-< tla je izbruhnil s, podvojeno silo po preuredbi vlade "Neodvisne Hrvaške,*' katero *o nacisti izsilili s hudim pritiskom. Odstavke so zadele t u<U vojaško vodstvo in j>o lici jo. Hrvaška vlada utemeljuje te ukrepe s tem, da dosedanja vlada ni bila dovolj euergiČua, da b; u-spesno sltibela za javni red in mi r.
Ji3go>lovait«ka vlada v Londonu poroča, da. je Ivan Per-ner, znani nar dni poslanec Hrvaške Kmečke Stranke
Poročevalec švedskega lista "Dag-ens- Nvheteh" v Stock-hokmi pravi, tla je Hitler zelo zameril Mi* solin i ju, ker je dovolil, da je na rintskem letali-so morale »graditivzdolž proge « Pristal aeroplan, s, katerim gnezda strojath pu^k, taio naJSe ^ na obi* PaP^ pripeljal nieačeiia, da s dvojim ognjem \ ?seibni	Prednika
ščitijo daljše predele proge. 1 K»<**v<llta	( • Taylor.
Vpliv dr. Vladimira Mačeka, Hltlerjwo ^ Pa Je P^" načelnijka Hrvaške Kmeuke
Stranke, stalno narašča, ker je razvoj dogodkov pokazal, da ^e ni zmotil, ko je odliil v.se na-ei-stiene poinuJbe za sodelovanje z naeistfii.	,
Doadaj še ni nobeniii podrotJ	se Wta v ^alkem
no>-ti o tem, kako .se je zaee!
no podžgala izjava generalnega prai\'<Jnrka Franci« Bid-dle-a, da Italijani v Združenili državah niso več smaftrani kot sovti-ažni titjei.
Poročilo iz Estawbula tudi
ornariški .k'i>art-1 nirt^ torP«faoi aeroplani in str-] -katerem ro pred kratkim trdili, lil. da od 15. okto- mog,lavvi z	l»dje in p <la jebiJ interniran), zlbrad oko-
L'/YIVtUMM Ti >mo 'I4 li	ona	i 1" 4Al\A _i____—__1______* __ J —
In.
Izid bitke, ki se more Ča.j pričeti, je odvisen od tega. katero trojno brod-ovj^ bo doee-sr'o nadvlado okoli Salomono-v h rvfoVov, d*a bo moglo pri-Ijeliafi nova ojačenja.
Kri vo veliko je ameriško vojno brodovje pri Saolmonili, mornariški department ne trlo- pn>j in so izgubili 300 aeropla-1 re objaviti, toda mora biti zelo j nov in 57 bojnih ladij vc=eh močno, kajti znano je, da ima- vrst. pa so se vselej vrnili.
nase a. Do sedaj so <x H>>i 1 i že več usta^kčh napadov na osvrtboje-110 ozemlje.
in j "ill bodo napadle. Osiacn je sieer uspelo. vi»o-'MffrmrrtSklA^ak; Tatrjuje- ****** promet trn železu i-k i jo, da japonska ne%'arnost od Pr<w?> Za^reb-Beosrrad. ki je bil Salomonovih otokov ne bo za1 ž<fc ponovno prekinjen, toda stano od-\Tnjena. četudi bi bili nemške fete morajo stražit i vso Japonci v veliki bitki poraženi,, zaSeWta do konca, in kajti bili so poraženi že tudi,------
111 razvijal ta organizirani od-(o,(Por ]»roti PaveKčevi vladi, a vse kaže. <la je položaj re^ en. Zadnje vesti iz Balkana že govore o nemirih. Nemški radio j je poročal včeraj, da je nova Pavel mV v a vlada prisegla wve-stol>o in se zaklela, da bo vladala *'po ustaškth principih."
Nemški te<tn3kua Hr\a>3ie«n. Neue Onin ung. poroča, da «0 bili gwrifeki w>jeviriki v gozdovih Koza re planine izATs-tno organizirani, da so izdelovali Vami svojo mamici jo in da so imeli eelo svoj lasten časopis.
na Brenner ju ses-tala Hitler in Mu-'^fli ni.
Hitler je zelo vznemirjen, ker Italjani ne morejo vzdn-ža-ti red na Balkanu, v Sredozemlja in v se^'emi Afr'lki. Hit-
ler je pripravljen poslati v te kraje nemške vojasfee in mornariške poveljnike, ne oziraje se na to, kaj si bodo mislili Italian i.
Ko je Mussolini izvedel Hitlerjevi nameri, se je razhu-dil nad Hitlerja in kot omenja neko poročilo, je Hiitler preklical svoj *e-1anek z fttK-olini-jem.
Hitler si bo poleg Tr-ta in Reke tudi vzel korhlor iz Nemčije do obeh pristanišč, seveda skozi Slovenijo. Nemški mornariški glavni siaai v Varni na Bo'gar-kem l>o premeščen v Trfr-t in bo prevzel vojne operacije po Jadranu, Sre<Iozem-skem, R^ejskem in Cmem morju, posebno pa bo sk r1>el za konvoje na }>otii v Afriko.
Jugoslovani se maščujejo nad nemškim generalom
INDIJA ŽELI
Boji na razvalinah
AMERIŠKEGA
Britski list
POSREDOVANJA
Rusi, ki so trdno zavarovani med razvalinami v Stalin gradu so zopet pobili nekai tisoč Nemcev in jim razbili 45 tankov ter so odbili več silovitih napadov oklopnih in t pa od vodilnih oseb in avtoritet
New Delhi. -"Statesman", ki izhaja v Ca L •nitti, Indija, je zapisal v nedavnem uvodniku, da se hoče Indija "svežega zraka*', ker je do grla sita starih in pogretih izvajanj, ki prihajajo bodisi iz krogov brit. parlamenta ali
Jugoslovanski četniki rešili otroke
tiofenzive, kljub temu pa ni u s|>ešen.
infanterijskih čet.
NACIJSKI JUNAKI
Zoirieh. — Teltoan zračnih napadov mi Rensko, je bilo pretekli mesec ubitih 74o4 žensk, ki so bile povečini žene nemških vojakov. Vzrok tako visokega število ubitih žemsk je bilo strahopertnost nacijdkih civilnih branubovee in rast t Vi-kov, ki so se tekom mi|xadov jiravočasno |x><lcrili v varna zaklonišča in kleti, medtem, ko .«o bile ženske in otixxii izpostavljeni bombam in izstrelkom
v Indiji sami.
last omenja v tem uvodniku, Nemci so neprestano pet dni t;a bil moral Wifflrie tekom skušali ^kozi mesto prodreti do svojec y»otovanja }>o zavezni-Vol.ife, twla Ritei trdno diže ^kili deželah obiskati tudi Indi-svoje črte |>o %"seh nlieah. Med kajti bila irrn je takorekoč tem ko so se do soibote Rirsi na £j«to blizu. "Sdedeč |M>ročjlom.
Masiko\~ski radi jo je sporočil, da so jugoslovanski gueriL ci rešili 900 otrok, ki so bili zaprti v koncentracijskem taborišču za mlade Jugoslovane, (fuerilci so napadli osiščno gar-nizijo pri Jastrebarsku 20 milji
od Zagreba, ter jo ravnali, na-|ter 510 obenem zajeli 500 voja kar so rešili otroke.
V JUGOSLAVIJI SE BUEJO LJUTI BOJI
M<>SK\'A. — Zadnja poročila, ki so došla v Moskvo navajajo, da še vree v Jugtc^kivi-
ji zelo 1 j nt i boji protiofenziv-n^ga značaja in to posebno v krajih Mrkonič-Grad in Kluj, kjer osiščne vojaške sile napa-dajo Drugo Srl>sko brigado in Kraičeve partizane. Nemci so skušali pripeljati v okrožje Mrkonič-Grada sveže čete s taniki, pa se jim ni posrečilo,
NACLJEM SE ZIBLJEJO TLA POD NOGAMI
Naci^dci obla-stnijki, ki so ho_ teli popolnoma usnžnjiti evropska y*«tetva z brutalno silo in s pomočjo modernega orožja in znanosti, doznavajo, da so Še cialeč od uspehov, kakršne so si začrtali in zamislili. Iz Nemčije prihajajo
Potom časnikarske ageulur«' A P je prišla vest iz An kart. J ki pravi, da je nemški list Ber-" liner Boersen Zeitomg pred kratkim poročal, da je genera: Ed vin Mack padel na čelu svojih čet v bojih na jugovzhodu. General Mack je bil ]>o veljali k nemške oklopne divizije.
V Ankari tolmačijo to vest kot pot rdi lo jugoslovanskih poroči!, da je 'bila v bojih jugoslovanskih guerilskih skupin proti italijanskim, madžadskln in u^taakian četam udeležena tudi nemška oklopna divizija. Ti il>oji so trajali dva meseca iu se za'kljw-il z umikom gneril-.<*ev v njihova planinska oporišča. V teh bojih so guerilei prizadeli osišou težke izgu1>e in zaplenili velike količine laškega topništova in mirnicije.
Rusija zašla Nemcem
v mozeg .„ ^ ,„,_____ _
Kakor je soditi po porocilib nekega potnika, ki se je-vrnii v Jxindon iz «voje!ga potovanja .po Holamlski, Belgiji in Se-
vednoj.venLi Franciji, niso iiaei.iske nove vesti o številnih dezertaci- zaledne čete več tako dobre vo-jih prisilnih delavcev, kakor' lje, kot pred časom, ko je bilo tudi Nemcev samih, ki se boje po pivnu-ah in drmgo^i ve<lnt» iti na rusko fronto. Na.jzadlija | slišati petje in veseljačenje ker so jih odvrnili partizani si te vrste novica se tiče slova-l nemtšicega vojaštva. Nacijski topniškim ognjem. Bojesvanje. 3kih delavcev, ki so bili gnani; vojaki se sedaj resno ^jogovar-se vrši pogosto po mestnili uli-j v Nemčijo v svrho prisilnega jajo med seboj o ruski front1 eah. Sovražnik \T>rizarja pro-' dela, ter so začeli za<lnje ča-j in o položaju nean^kih amratl
j se trumoma ubajati nazaj mi tamkaj. Neštetokrat je čuti tu-' Slovašiko. število je menda že j di opazko: "Kdo ve koliko na-. .'tako narahlo, da so nacijske bo še ostalo žmh preden bo I red nedolgo so partuzam| oblastl podale slovaško lutkar.1 vsega tega konec?''
za\~zeli mesto Ja.^-e v Bosni
Zave2niki naj bi bombar-
kov in 7 Častnikov. — .TOO i.ščniih vojakov so pobili.
Poročilo tudi
o-
*j sko vlado, naj polovi ozir. po-J Poročevalec je tuda rekel, da " masra nacijem poloviti detzerj je opazil veliko število unifor-ter.je. ki >0 se zatekli nazaj v mi ranih žensic, ki nadomestuje-
doma<w dežHo.
ročila ruskega vrhovne«j-a j>o-vpljstva pravijo, da zadnjih ur Nemci niso doseerli nobene-gra u^>eha. Posebno so Nemci nfu]>a<lali se\'erozapadflii d e 1 Stalmgrada, kjer so dofoili močna ojačen.)a, toda ve« njihov napor je bil zaman.
Na nekem kraju je nem-ška iz nenuških pro^tb-račniji topov, infanterija |>od zaščitov tankov
nekaterih krajih umaknili, y»o.| ^ so .rjp^ila njegovim obiskom dirali Italijo
Gornja vest oziroma obdol-žitev jc bila ptidana ]>o radiju nacijske opozsb ij^ske annadne struje. "Vodja", kot se naziva govornik radijske stauice "Gustav Siti*fried.'' je dejal, da je bila sklicana konferenca generalov in civil »Hi obranill>nih > oditeljev v Rancbstras-se, v Berlinu, ter da se je na tem se-taUku razpravljalo o izredno valikUi i^srubah življenj 7cn>k in civilistov tekom zadnjih zračnih napadov. Nacij-ska višja komantla je menda izdala o>tre ukore radi temi, a 4-benem pa je bilo poskrbljeno, da vesti o težkih civilnih i^gu-bnli ni<^> dosegle vojakov na f ronti.
Kurt Dauege, vodja SS čet. j<> na konferenej priporočal, da se »»meji kolfkor mogoče voja-
in aero|>lanofv naskočila m<4re
v raznih deželah/' piše list,' V angleški nižji zbornici je mora biti ta TVillkie presenet- bila podana pred par dnevi mi_ ljiva oseba — in Indija potre-1 gestija, naj bi angleška in za-buje nekaj presenetljivosti. ker( vezniška zračna sila l>om(bardi-je zrak v njej dušljiv spričo raJa Rim in pa indtistrijalne lKjlitičnesra in uradnemi dolgo- kraje v Ao^ti, iz katerih se do-časja in pa5ivnosti.f*	\ vaza j o zaloge nemškim četam v
TVodmik zaključuje z jasno Kgijptn.
I jo vojake, ki so morali na rusko navaja, da soj Sano Maoh. slovaški mini- fronto. — ONA. čezdalje bolj aktivni hrvaSki ster za notranje zadeve, je od-' jvirtizani. Po Hrvatskem .ie za- šel v Nemčijo, da >e tam oseb-
radi njih delovanja zelo nevarno potovati. Pred kratkim je bil na|>aden vlak z.i'srrelwke železnice 111 ob tej yiri-liki je 7gu-
uo informira o problemu slovaškega delavstva v Rajhn.
Naciji pripravljajo )>osebna koiventraeijska taborišča za
izraženo željo, naj bi Amerika na kalk način poseg-la v problem Indije, ter pomasnla doceči
toda v krvavem J>oju prNnerensrpora^mi glede neod-so Rns'i rabili 28 nemškibl	M^u so. da b.
tankov. 8 poljskih topov in 10
Na sugestijo, katero je po-da4 Sir Are4iil>ald Soutlifliv, ni dal predsednik zbornice Clement Attlee tiobenega odaro\ o-
fbi'Io življenje 800 Nemcev. Se- v>*e one j daj Nemci postavljajo pred • navadne vlake oklopne želez-| niške vozove. Med partizani 1*11 J temi oboroetžnimi oklopnimi vlaki često vnamejo hndi s|>opa-(li.
I T T111,dni sovjetski lii-=t. "fe-
ki so pnbesrli ali po-iskušatli pobegniti, ali pa na kak način pomagali sejati nezadovoljstvo ter so is. tem ogrožali nemško produkcijo.
baterij zakopnib možanarjov ter uničili tri infanterijske bataljone.
Kot noroča roško vrhovno poveljstvo, je en sam oddelek rdeče armade v indiistrtjiskem Staliingra^a r>ofl>il 3000 Nemcev in raa^bil 17 tankov.
Bo več praske med stražami i»* r»r«lo severozanadno od Stalmgrada, kjer prilia.ja bra-ni tel jem S^ta-Tinerad-a od severa na T>omoč nova armada maršala Timošenka.
^neri'ka knela najbrž boljše u-frpebe v tem owiru. nearo Am"rla-' ja. posebno alko bi vzela v pošte v upravne probleme indijskih ljudstev.
Pomiloščenje ietnikov v Italiji
fve«tja " Piše. da je ljubka ar-l.	^U^i
imada v .W^Wji dof>ro or-	Kman"H' -ie
gankzirana in disciplinirana, ter da «e ne bojrie v posamez-iiih nevewni'h wkm>inah. am-
Morgenthau v Londonu
Ameriški zvezni zakladničar .	.	,
Iienry M'orgentbau je v soboto ?aftc ^	^eralnemu
na i pomilo-
Caatžllova opozicija
Bfiieno^ Aire?:. — Caetillova vlada v Argentini, ki bazira na stališču izolacije in. ki postaja čeadalje l>olj diktato«r:čna, je do4>'la močno opozicijo, katero tvorijo ekonomski mogoč 11 iki dežele.
Strah pred morebitno diktatorsko formo vlade, je pri vedel --'krpaj vodilne osebnosti v sro-Npoda.rskem, poljedelskem in trgwv-kem svetu. Namen in cilj teisra airuženja .je pazili, da se diiktatorične tendence "Case Rosade" (Angentinska Bela hi-
Tudi Kvaternik ml. je bil i žrtev čiščenja na Hrvaškem
nepričakovano dospel v Lon-■ don in notmnje inani^tr,?-tvo je
štabu, ki i "kupi ne
•^ipre t ijo Mw-*ol i ni ja
stil 5Wisoč Ptalijanov. ki >0 bi-' sa) pravočasno zaustavi jo. Ne-li obsojeni na ne več kot pet let varnost v!»pošto<vi+ve diMator-ječe. (>d teh jih je '22 tisoč v, ske vlade obstaja v tom, da ima
kontrolira lokalne,	|	!jaf® **** V rokah
poveljstva: ra\Tio-
(bilo zaprtih a,li ob-o j enih za-j posrbno moč, ker je Argcutina
povabilo .'KK> časnikarjev, <la
ško pošto in v o. jaške dopuste, da se s tem prepreči prenašanje neugodnih vesti.
ga obiščejo. Morgenfhau pravi, Berlinski radio j»oroča. da je da iti prišel v .nikaki ura«tni, brl tudi Eh-fi:en Kvaternik. mi- misiji ter rekel, da se l>o vrnil1 Bister za javni red in mi r. od- v Združene države še praveča-
Unipme m poveij^na: ra^-no->	■ -- . ■ « ■ ^ taiko obdaja vez med ooveljni-	FK>l«t^cnih rbtozb. Ponulo- v tako^anem "obležnem"' stati in V^itelji različnih prede-	^o btle odrejene ob prik-| 11 in, ki ji pa nepreprečnje na-lov dežele. '	20letniee Mwssoanqevega o-1 daljevauja prijateljskih mbio.
st^-anjen m marijonetne hi*va-ške vlade. Kakor znano, je moral njegov oče, maršal Slavko Kvaternik, podati svojo odstavno že preti tednom dni. Naslednik Evgena Kvaternika je Tjuch'ik Zimiperman, bivši načelnik zagrebške policije.
s no, da bo 'novembra volil.
Pa naj bo na uradni ali neuradni misiji, Mongenthau je imel sestanek s finančnim ministrom sirom Kinglt-ey Woo-dom, ministrskim predsednikom Winston Churchillom in 1 mnogimi drugimi ministri.
Atentat na dr. Josefa Tiso
ziroma fašističnega vk^raka-n^ia v Rim.
Poročila iz Rima namignje-jo, da je bila gesta napačno razum1'jena. ter da so si ljudje tolmačili pomiloščenje tolikih sedanjih' tisoč jetnikov, kot osvo*»ojenje streljali; mošRcih moči za nemčike tovarne
Uradno
Radijsko oiJjreKie BBC je i>o_ da^o vest, ki pravi, da <0 SJo-vaiki, ki ne maraio slovaških vod^iteljev
na I>r. Josefa Tiso in ga skoro in ]>oljedeljstvo. kd zadeli. Krogla je šla samo sko- j praznovanje 22-letnice faši«-zi rokav njegove suiknje.	ma bn 38. oktobra,
prijateljskih Saje v z osiščnimi državami. v OpozicSja bo v ^Itrčaju kakega resnega diktatoričnegra koraka od strani CastUla potkrbcsla. <>a bo to izzvalo poIrtiRne posledice. Ja>vno nastopa pa opo«i-eija pod imenom "BkononiKki obrambni odbor", ki je uličen amenriHkim orgwn4za«*r".*n V./it-strijčev, trgovcev. poljV'Jelcev, itd. — (ONA.)	_____
•Will K i 1 O B 4* " New T«rl
MONDAY, OCTO£ERl9, 1942
GLAS NARODA
"OKI OF TRI K0PL1)
ff
Owned and Published by Slovenic Publishing Company. (A Corporation) Frank flakier, President; Ignac Hade, Treasurer; Joseph Lupsha. Sec. Place of business of the corporation and addresses of above officers: V16 WERT 18th STllEET, NEW YORK. N. T.
49 th Year
"Ola* Naroda" ii Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly $6.	Advertisement on Agreement
Za celo leto velja Ust aa Ameriko In Kanado $6.— ; aa pol leta $8.— ; za Četrt leta fl-BO- — Z* New York sa celo leto $7.— : aa pol leta $3.50, Za Inosemstvo aa celo leto $7.—; aa pol leta $3.60.
"Cllaa Naroda" iahaja vsaki dan lavaemfil sobot . nedelj In praznikov.
"(iLAS NARODA"
ti« WEST 18th STREET, Telephone: CHdsea S—1241
NEW YORK, N. Y.
MEDNARODNA KORESPONDENCA
"ČEP" o SLOVENIJI
NAŠI PRIMORCI
,Newi York. — Tukajšnja katoliška mednarodna informacijska ustanova "OIP" prinaša iz Lizbone pod naslovom: Cerkveni krogi napadajo fašistične ibrutalnosti," naslednje poročilo:
Celo goriški nadškof, ki je dovolj znan po svo jih patiiotič-nih govorih v prilog italijanske zmage, začejsia nvidovati, kaj v dejanju pomenijo fašistične zmago. Njegov podpis je bil na čehi neke »potneni-ce o fa-
jejo jih z vrečami peska, tako da ee na zmiaj nie ne pozna, toda ljudje umirajo radi notranjih poiikodSb in krvavlje-nja. Kar te severi počenjajo z ženskami, je tako gnusno, da se poro brani zapisati. Vsa ta in podobna početja vabujajo tako razjarjenjosti Nasproti tem hinavskim strahopetcem, da po
tm BJ«CW
nami kopriv&ek
orkester n
Terezlnka Polka, Na jSaalneab—valček Stv. M Sil la DUQUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — it v. M 571
Za toa. cenik ln cene ploK aa obrnite na: JOHN MARSICH Inc. Ml West 4 2nd Street. New York
»»
Piše Anna P. Krasna
o utspehih totalitar^kega blagoslova, « katerim je Mussolini ovekovečil laški narod.
Ker imamo v mestu Now
šističnih zverinstvfih v Slove- iproc.iranje katoliČan-stva in niji. Podpisala <sta -s^pomenico|kn9eanstva naravnost dobrota, tudi njegova sufragana, 3kofaizakai mod tem ko ljudje so-v Trstu in na Eeki. V svojem I vraži jo Nemce, pa ne sovražijo priloženem pism«u na ilussoli- -
Znano nam je, da so bili v prejšnjih čacšiJ.i, pred prvo vetovno vojno, ko so se morali boriti proti poitaljančevanju, nasi primorski Slovenci med vsemi najbolj narodno /.aveini.
Skoro v vsaki vasi so imeli čitalnice, izobraževalna Iruštva, pevska društva in druge kulturne ustanove.
Kako kulturno življenje na trdni narodni podlagi je •ilo razvito zlasti v Trstu in njegovi okolici, pa tudi po • j-ugih krajih Primorske!
Skoro ni bilo nedelje v letu, da v kakem kraju na Primorskem ne bi bilo kakega narodnega praznovanja, na catero so prihajali ljudje celo iz oddaljenih krajev. Zares /■ lo živo je biio slovensko narodno življenje in ko so "bili imorski bratje odcepljeni od ostale Slovenije, tedaj je a k Slovenec v bolečini svoje druže rekel: 4'Odtrgali so « vet z našega narodnega drevesa."
Kako življenje so imeli primorski Slovenci pod ita-jansko fašistično vlaido, je vsakomur znano. Žalostno je •ilo njihovo življenje, polno poniževanja in bridkosti. Danes pa je še tem slabše.
Pred krutim fašističnim zatiranjem in preganjanjem je mnogo primorskih Slovencev izselilo iz svojih doma-•ih krajev in so si poiskali nove domove, kjerkoli je bilo nogoče dobiti kak zalužek. Mnogo se jih je preselilo v Mjisedno Slovenijo, pa tudi v druge kraje mlade Jugoslavije. Mnogo jih je šlo čez morje; komur se je posrečilo, je prišel v Združene države, večinoma pa so se naselili v južno-amerižkih državah in poseibno veliko v Argentini, kjer jih je sedaj že nekaj tisoč in imajo tudi svoj list 'Slovenski list." Razvili so živahno narodno delovanje in beta se jim še lepa bodočnost.
Tudi v Združene države so prišli; prišli ©o tudi v New York ter se zlasti vstanovili v Brooklvnu, kjer ji& je menda okoli 300.
Tukaj pa—moramo povdariti—se pričenja njihova /nlostna zgodovina. Da žalostna!
Znano je, da smo med vsemi Jugoslovaui v Združenih državah ravno mi Slovenci sorazmerno razvili najvišje ' • al turn o in prosvetno delovanje. Posebno v New Yorku n sosednem okraju Brooklynu, ali bolje v Ridgewoodu, 10 mnoeo slovenskih podpornih in kulturnir društev in ubov. Na žalcftt pa v teh društvih in klubih ne vidimo ;oro nobenega primorskega Slovenca.
Kaj je temu vzrok? Zakaj se nas izogibate, primorski iiatjef Ali se vam je ohladilo srce in navdušenje za slo-vnsko stvar f Kje s te i
V New Yorku je bilo sklicano ^fborovanje za primor-ke Slovence; prišlo je nekaj Slovencev, toda primorskih Slovencev, ravno- zaradi katerih je bilo sklicano to zborovanje, je bilo bore malo — samo en tržaški Slovenec in na primorska Slovenka! In ko je bil sestavljen stalni od->or za primorske Slovence, je bil poleg omenienih dveh Primorcev, da so v odboru poleg Hrvaitov tudi Slovenci primerno in dovolj zastopani, izvoljen tudi en Slovenec iz Slovenije.
Bratje Primorci: hodite po stapinjaži svojih očetov in v novi domovini nadaljujte njihovo delo, kajti po sedanji vojni bn^te poklicani, da to svoje delo prenesete tja, od -oder «te prišli.
Predite v našo družbo, saj smo vendar vaši fbratje. Z ?iami skupaj delujte na prosvetnem polju; zabavajte se z ami in pomagajte pri skupnem delu za pomoč našim tr-i ?5im bratom in sestram ter za združenje primorskih Slo-mcev z materjo Slovenijo.
Bratje Primorci, zdramite se in pridite k nam v vas!
nija obtožujejo Škofje fašistično milico, da uničuje cele (slovenske) vači, na debelo str.elja nedolžne ljudi in ubija talce. Spomenica navaja seznam podrobnih primerov in imen prizadetih oseb. Dalje zahteva, da se uprava v Sloveniji prenese od vojaških oblasti v roke civilnih uprarvnikov. Prepis spomenice so poslali obenem tudi papežu. .
Pismo nekega duhovnika, ki je bilo vtihotapljeuo čez mejo in je ravnokar prisilo v roke CIP, razlaga razmere tam tako dobro, da ga naravnost citirar mo:
" Streljanje talcev je sedaj na dnevnem redu po vsej deželi. Seveda, skuša se ustvariti vera, da nikogar ne ustre-le, če ni točno dokazano njegovo sodelovanje pri komunističnih podjetjih. Toda vedeti je treba, da danes vclia za "komun i-stično robo" vse, kar ni kost in koža fašizma in naciz-
Prijatelji — Italijani
Ko seau te dni čitala v li-kafloliške vere. Italijani pa, na -stih. o odredbi, ki je odvizela drugi strani, hlinijo globoko Italijanom v tej deželi pečat
Ukoreninjeno spoštovanje do I sovražnih tujcev, *o mi Ibežno Yariku veliko italijanskih pr -katoliške Vere in ee delajo' prišle pred oči podobe iz ne- seljencev, ima človek kjerkoli iskreno pobožne, med t£m ko davne preteklosti, ko na dan hoče priliko priitr z njimi v t*tik. ____________________________________________v*sak njihov korak v pogledu. Koluhibusa kbračfli okrog nje- Jaz »eni bila posebno pred nečaki tudi njihova kTŠčar*ka in krščanske pravičnosti in prak-! govega spomenika samoza- kaj tati zelo radoveden človek-' ■ • tičnega živlenja ipo katoliškem j ve^too fašistično navdahnjeni v socialnem pogledu in wm ve-'
nailku nasprotuje vsemu, kar Italijani, ki so razpredali med dno Stikala za mnenji, ki so jlii govore. Te okoliščine eo toliko' svojimi rojaki idejo fašizma.' gojiti vsakdanji ljudje. Pri bolj oližalovanja vredne, ker Danes seveda se je vise potuli- Italijanih sem naletela najčr--nasiprotniki krščanstva med na nilo. Generalni aveam pravil- iiče na prezir do Amerike. V"
nik Biddle je dejal v svojem je bilo zank", a če bi tukaj nagovoru na Kohnnfbuisov dan, da pravili, kakor je napravil M so se Italijani v tej deželi si- so, o potecn bi oni imeli I-']'« jajno izkazali tekom vojnega življenje v Ameriki! Sicer jo rtanja Amerike. Samo 228 jih bilo vw1 skupaj pre<bedasto, da je bilo trefba praviti na varno, bi človek o tem rekel kaj dru-v internacijo. Ker je v A meri- gega, kot da so mentalni siro-
katoI33ka navidezno?t postaja predmet globokega zaničevaJ nja. S tega vidika je nemško
Kim narodom spretno izrabljajo ta dejstva zoper Cerkev.'9
Volitve delegatov za slovenski narodni -kongres—--
Kakor je bifo že objavljeno, niku Jugoelbvanskega Pomož-se vrši v nedeljo 6. decembra' nega Odbora, slov sekcija, V. t. L v Clevelandu, O. slovenski .Cainkarju, 2659 S. Lawndale narodni kongres. Do tega ni' Ave., Chicago, 111. čim prej mo-več daleč in potrebno je, da se [ goče. Za Jugoslovanski Po-na to p rrpravljamo že sedaj ter možni Odibor, slov. sekcija.
kHi 600,000 foalijanskih podanikov, ki niso aimeriški državljani. se to smatra za prvovr-
maki. Kar naprej so pošilja",; svojim ljudem v Italijo denar in zavoje, da so jim pomagali
km«hi izvolimo svoje zastopnike. Kajti važno je, da bodo na tem velikem taiboru ameriških Slovencev zastopane vse! nale organizacije in ustanove ter sploh, da bodo reprezentira-ne najširše plasti naSega na-•:o<la.
V. Cainkar, predsednik, Jos. Zalar, tajnik L«eo Jurjevee, blagajnik.
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO.
sten rekord in za znak lojalno- v njih revščini, kjufo temu sti do Amerike, da >=e je takof bila Amerika zanič! Če je s-:i malenkostno število-bilo pri vo- kateri tja, je ibil kanalu nazaj. Iji prodati fašistični pro pagan-,	pošteno bi bilo, ako
bi se enostavno reklo, da Ita-
di
Uradne stvari so zares revno merilo v pogledu ljudskega mišljenja. Sploh bi se pameten človek enostavno vprašal, čemu ta nenadna spremennft>a in slavospevi "svoibodo lju3>eče-liiu" italijanskemu l.judflttvu,
to prisiljeno po Musolrniju in fasixtih f Saj vendar, poseAmo v New Yorfni, človeku ni trelba daleč Stopiti, da se prepriča o trleboki lojalnosti I^ihov* do
ma.
"Tu v Ljubljani smo obdani z žičnimi ograjami kakor opice v kletki. Naše mesto in drugi večji kraji so polni ita-lijanskih vojakov — do zob oboroženih in zelo ker smejo streljati malenkost in trrdi v resnici streljajo. Iz Ljobljane ao bili vsi aktivni častniki in podčastniki jugoslovanske vojske deportirani v koncentracijske ta^ bore v Italiji.
"Tekom meseca februarja so se vršile (hišne preiskave v Ljubljani cele tri tedne, pri čemer so deportirali moške in
V mestni bolnišnici je umrl[1catero ^ prisiljeno sodelovati Pravico do zastopstva na na^' .T-o-seph Grebene, star 54 let. Do-j s Hitlerjem v Evropi, ker je v rodnem kongresu imajo poleg ma je bil iz vasi Pušče pri Ve-vseh centraliziranih slovenskih fikih Laščah, odkoder je pri-organizaci j in <=lioven?kih Tistov šel v Cleveland pred 36 leti. tudi kraje\*na dr^štn a in klu- Žena mu je umrla pr ed 14 leti. bi teh organizacij, samostojna [Zapu^-a štiri hčere ter dva si-
podporna. kulturna, gospodar- nova in več drugih sorodnikov.' lynerXke. Že samo dejstvo, da ska, politična društva in khibi. Bil je zaposlen pri Louis Cim-, jji, ^ tar goo tisoč, ki so bili --------= ----pornian Grocory na Norwood slI,„t,„ni 7a	taj« o je	ifll<Earek0i itaUjo in Bol.
bolezni >	^	^
slovenski domovi in druge kooperative ter aploh v?e slovenske institucije v Ameriki. Razume se, da morajo stroške svojih zastopnikov same nositi. Pozivajo se torej vse naše nevarnih, organizacije, da se za stvar ži-za vsako t vo zanimajo in da izvolijo svo-ie delegate za slovenski narodni kongres prav kmalu. Pozivajo se zlasti vsa tista društva, ki Zborujejo samo enkrat mesečno, da vzamejo to stvar v
lija-ni sedaj ne delajo nobenih sitnosti zato, ker «e boje. V s r. eu so ostale ^tare želje, da Italija zmaga, vse drugo je n&\ p. -dna potidmjenost, kot je pri drugfli narotlnostiih, ki so rnei-med seboj vedno precejšen odstotek fašističnih in naeijc -. i simpat ičarjev.
Za nas, kot Slovence in ^ goslovaue je ta uradni slav<»-spev Italijanom skoroda žalitev. Doma nam Lahi mori.i->. preganjajo, posiljujejo in :n i-čijo naš narod, katerega invtio razpetega na križni meti K»
rojak Leopold Čampa, star 48; ^ so delali v Aincriki V5Sa! kraljevski izrodek, katero let Doma je bil iz Travne go- t,iXnjih listi, da niso spod-''
re pri ISodražici, odkoder ^ ^fjojega naroda, naj se so ^	^^
prišel v Cleveland pred 29 leti. ^ ^	drfav-j ^ kovah	?a<f£ .
Zapušča več sorodnikov, V sta-1	pcli tega nismo o- ^
rmn' IrrflTTl TI A Tnnto- V zadnji!^mo gleflati m paytu*ati Raso
KO
ro
remf kraju pa mater svetovni vojni je služil v ameriški armadi.
iTIne 10. oktobra je umrl v mestni bolnišnici John Strauss.
paIzili med italijan^inn pr^e-i man-vr.fr ljeuci tuka.i nitedar kakega močnega gibanja proti fašiz-
pretres takoj na svoji prvi seji. Bil je star 70 let in je bival v Da ponovimo: vsako društvo, tej deželi 53 let. Doma je bil vsak klnlb in vsaka slovenska iz Žužemlberka. Zapušča štiri organizacija ne glede na veli- hčere, sina Johna, brata Frankest. značaj ali pripadnost, ter ka in Louisa ter sestro Mary v
fante, vse vrste prebivalstva I vsak slovenski list v Ameriki Pittsburghu so pri tem šikanirali na najema pravico dojenega delegata) ^ i bolj odvratne načine ter ~	—^c^t,^.
poletr centraliziranih ortraniaa cij. ki lahko poSjejo toliko zastopnikov, kolikor članov tvori niih wntralni odbor.
Nadalje prosimo, da vsakdo društvo, klub ali ustanova prijavi svojega delegata predsed-
1Z-
praznjevali in odnašali zaloge živil. Italijanske Čete so lačne kot kobilice in radi tega je treba preiskovati slovenske jedilne ehram-be in se zalagati s hrano. V vseh teh treh tednih je 'bilo več tisoč slovenskih moških odvedenih v Italijo. Kar se tiče naših aretirancev v ita- RAD BI ZVEDEL lijamskih ječah, kaj naj reČemTjza naslov svojega pastorka Talke reči počno ž njimi, da be-i RUDOLFA KRESNIKA ki je seda ''satansko'' približno po-! pred nekaj lecti stanoval nekje ve, kaj mislim. Mučenje naj- j na Long h-land, N. Y. Rad bi bolj rafinirane vrste je nekaj mu sporočil važne vesti.—AN-vsakdanjega; žgo jim kožo na'TON SAVSEK, 7941 Empire najbolj občutljivih mestih, bi-; Way, Seattle, Wash. (3x)
Govorice o sporu med Nacisti in Fašisti
Iz Loawkma poroča AP, da iz \nk*rt prihajajo vesti o nesoglasjih med Nemčijo in Italijo. Tliinmlerjev dbisk v Rimu in njegor do!gi razgovor z Mussolini jem je najbrže v zvezi z raeftoofan nezaupanjem Nemčije napram Dtaliji.
Laski neuspehi v boju proti ipornirom v ozemljiu razkosane Jugoslavije, bi mogli privesti dto tega, da Nemčija prevzame oblast v ou?h delih Slo-n trni je itn HrvaŠke, ki ex> bili <(ioaxiaj pod italijanskim vpli-
vom. Celo o tem že govore, da bodo Nemci morda zahtevali tudi popolno kontrolo Trsta in njegovega pristanišča.
Strokovnjaki za balkanske zadeve v Londonu so mnenja, tla so Nemci te vesti morda sami pofciMi v svet-, da bi čimbolj vplivaili na la^ko javnost.
Jugoslovanski krogi v Ixm-donu poročajo tudi, da so Nemci pred kratkim podvojili šte-viio svojih vojalkov na jugoslovanskem ozemiju.
0 f1 \\ )}
\\ 't
h r
1
•i •
m
»i«
m
it,
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
<>l^ICnjiga je trdo vezana in ima 821 atrani^fcli*
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so1 tudi v jeziku naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi | ,
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se sanimajo za]i kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lsveibati in}< izpopolniti.	f

^.NaroČite pri:
KNJIGAROT SLOVENTC PUBLISHING CO
219 Weat ISth Strt«	. N^w York, H. Y
fPo dolgi in miučni bolezni je umrla v bolnišnici Mrs. Mary Valenčič, v starosti 6 let. Bila je vdova. Zapušča sina Jo-sepiha in Antona, brata Antona Marinec v Coloradi in vec eorodnikov. Rojena je bila v vasi Lisac, fara Jelšane na Primorskem, kjer zapušča brata, sestro in več sorodnikov. V Aineriki je bivala 22 let.
Po dolgi bolezni je preminila na svojem domu Suzana Ju-ratovac. roj. Zalar. Doma je bila iz Sodražice, odkoder je prišla v Cleveland pred 50 leti. Soprosr Matija ji je umrl pred 13 leti. Pokojnica zapušča tukaj sinova Johna in Matijo in hčer Alice Dtahlmian.
(Po štiri mesečni bolezni je preminil v Glenville bolnišnici joeoph Rihar. star 58 let. Po-fkomik zapušča brata Franka Rihar. Doma je bil iz Horjula pri Vrhniki, kjer zapuš?a brata Janeza. V Aimeriki je bival 29 let. .
Po dolgi in mučni bolezni je preminila Mrs. Jennie Lausctae, stara 72 let. Zapušča nečaka Johna in Avgusta Lausdhe. in nečakinjo Rose Lausdhe in Mav Tw>roceno Plhillif*;. Rojena je bila pod Oojskem pri Žužemberku, kjer zaipusča sestro A!n-
za "pravice n za ^svoilxxlo" ital5jan.*k( -a
^ ...	, ui	naroda ljudje, ki so proti osv«r-
mu. Opazili pa mio lahko v^ ^^	.,ov^ka i7sp0fl
krraft slavospeve, ki so jih peli Mnssolmiju italijanski duhovniki in drugi inteliigenti, W so šdi v Italijo, da se prepričajo
tonijo. V Ameriki je bivala 4o let. .
Nedavno je na svojem domu uihrl John Mišmaš, star 67 let. Doma je bil iz vasi Lažna, fara Hinje, odkoder je prišel v Cleveland pred 51 leti. Zapušča žalujočo soprogo Marv, tri sinove in štiri hčere.
lailkega jarma- GHedati m opinio, kako so kronani z uspr ■ . njih izvrstni manevri, oben^n pa vemo, da gore po Slov*: ' i vasi, M jih je zažgala la^kn. podlost in nizkosit.
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem časti je podzavefetna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vase dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto; da trosite denar po nepotrebnem.
ŠTORKLJA NA DELU.
Te dni je prijazna tetka štorklja prinesla družini Mr. in Mrs. Stanley Vessel v Ridge-wood, L. L v dar krepkega dečka prvorojenca. — Čestitamo!
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id daj« poljudna navodila, kak«
ameriški državljan.
Poleg rprasanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri i*pitu sa državljanstvo, vsebuje knjižica Se ▼ n. delu nekaj vainlb letnic la zgodovine Zedinjenlb držav, v III. delu pod naslovom Rasno, pa PVogla* neodvisnosti. Ustava Zedl-njenlh držav, Lincolnor govor v Gettysburg. Predsedniki Zedinje-nlh držav ln Poedine države.
Cena knjiiid Ja samo 50 centov,
ln se dobi prt: SLOVENIC PUBLISHING CO. tit West ista 8L, New Varfc
T H £ N K W
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology v angled inl , GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si norite dobiti s knjigo NEW ENCYCL<>PE_ DIA or MACHINE SHOP FKAC-, TIČE (v angieSClni). Ta velika knjiga popisuje lu v slikah pokaže tetccljna. dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboUSl laebanlk^ pojaanuje vporabo vsakega stroja, o-rodja ln meril. Pou£i vas, kako., j a treba vporabitt načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospeSiti svoj« delo. Ne glede na to, ali ste dele poO-tnik, vam bo ta knjiga selo korist j. ^ U1. mnogo vredna. — 1000 slik ln rlzb. 670 strani, trdo vezana knjiga stan*1
Samo $1.9»
NaroČi te pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
m wsf* m št*«* Ne«
•6LAB R AIOBA'H
MONDAY, OCTOBER 19,1942
Kratka Dnevna Zgodba
— jv: i
Precej v črno zadeto
a ž.
VLiAlOO KLB^ENČlC:
Ko so
in co v
uaanov ustano
Ilirijo
Francoski cetsar Napoleon je mestom, pwdbno Tivtu, so nabil v začetku 19. stoletja naj- lazili velike dajatve, r močnejši vladar Vsi evropski jtSe bo|j so pritiskali Fran-
narodi so občutili n jogo v o ob- cooi na t Us te kraje, kjer so «e la*t, le Angleži in Rusi <?o se jim ljudje upiraU in jih zahrbt-mu upirali. Napoleon j« imel no napadali. Avstrijci so bili velike načrte. Hotel je zdnoai- namreč na skrivaj nahujedcali ti vse dtlžave in ustanoviti ve- ljudi, naj Francoaom skoduje-liko zvezo narodov, ki naj bi ji jo, kjer je mogoče. Preskrbeli načefioval le en vladar. Ti na- se jim tudi orožje. Tako se jre. » rti .so se že bližali urewiiičenju.:zlgodilo, da so zlasti na Dotenj-Z veliko vojsko je šel Napo-'^ern napadali kmetje franco-leon še v Rusijo, da bo jo pri- «>ke vojake i* zasede m pži -ilil k pokorščini. Tu pa ga je "»nogo pobili. Francozi «o zadela nesreča. H-uda ruska ^nito maščevali nad prebivalci ma in glad sta -ga skoro imi-,<*- Toigali eo jkn vaji. zapie-eila. Do tej nesreči se Nap^- živino in brez «odfbe ustre-Teon ni Keč opomogel. Sledil Hli vsakega, pri kateri so naje pernz -za poraizotn, dokler orožje.
.i. Napotenim ujeli in ga pre-1 ^ vsi ti nerriiri so ee kmalu samotni otok. kjer je'l>°legli. Napoleonov namete-nik maršal Marmont je uvedel
gnali na apu^čen umrl. .
Jeseni leta 1809 so tudi slove nisko dežele prišle pod Napoleonovo oblast. »Le štajerska je tse ostala pod Avstrijo. Fran-
•: Te dni čitamo, kakjo je f a- s kakimi težkimi porodnimi ibo-fašiitiioai Rim reagiral na ve- ločinami so priiii « na površje likansko govorjneje našega ge- ondotni new>ioTižki politični neralnoga pravdni'ka Biddle, kandidatje za te Volitve. . ki ga je imel na Kobimi*)v dan (Rim je to videl in ima jako V prid ameriških Italianovj ki lepo in primerno protipropa-trO s tistim dnem zgubili pred gando na rokah. Naj reče kdo Amerike madež "sovražnih karkofi hoče, še nam. se zdi ta I tujtaev' \ Poročajo, da j© rkn- rimska protipropaganda dosti sam več »pisal.	ski radio na 'kratko dejal, da je bolj prijemi j iva kio tukajSnja
• Tako eo naši kraji vedno to samo ameriški vtolitveni ma- propaganda Kohambovega dne-bolj napredovali, l^judje so po- never. Torej neke vrste ame- va. -Ima na sebi videzi pre-pri-zaibili nevšečnosti, ki so jih n*>- riška strankarska politika. Ore čevalnosti »vse bolj ko tisto, kar rali prestajati v začetku in za glasove amer. Italijanom, je bile slišati tu med nami. vsrljubiR Francoze. Skoda, da ki go si v tekru časa nabavili so po štiri ih letih morali oditi, svoje državljanske papirje in S trnrj' je bilo konec Ilirije in bodo imeli v novembru pravico na^etrtu ljudstvu so zopet za- voliti. Ameriška strankarska vladali Nemci. .	J politika, tako nekako je dejal
_------i riaiskl radio — ne bo prav nič
?	'	! vplivala na zadržanje italijan-
NADALJNO NAZNANILO. jsk«ga nacoda v sedanji vojni
Kot sem že paikrat poročal Mislimo, da ne bomo izgU-
i Ne samo čas je bil slabo izbran, trajen in prepričevalen uspeh ukrepa, da se je razglasilo Italijane za prijateljske tujce, tudi preveliko oboževanje laškega naroda in njegove kulture in raznih zas1/ng za človeštva, je fbilo le preveč bombastično, da bi 'bilo verjetno.
pretečem teden v tem listu, se bili ddbrega imena kOt' Ameri- p^^ ^ b ilo pa6 na ^
v Ilirijo red in mdr. Francoai so se izkazali ikot razumni gospodarji. ki žele ljudstvu le dobro. Odpravili *o del kmetske tlake*, češ. vsak človek naj ima
vrši veliki plesni festival v Ar- kanci, če kar naravnost pove-limgtou dvorani na 23 St.	da •«©. v tem oziru približ-
Marks Place (Sth St med 2. in gtop«ocentno strinjamo z iz-3. Ave.) New York City in si- javami rimskega fašističnega cer po sledečem vzpotedn: 'radia. Resnica je, da je ame
1.	Swedish Folk Dance gfoeiettv.	oportunistična politika vse pre
2.	Italian Folk Dance Group. molela svoj spakedrani ob-
3.	Jugoslovanski Vijenac. |raz iz dogodkov Kolumbovega
4.	Finnish Folk Danoe Group dneva Že tako nam ne ugaja
zgodilo že toliko kričečih reči, da bi bilo še enkrat čas, da ee vsaj Ameriki odgaro oči, ki takrat menda ni'po trdila ra2®ie*u sartoja Slovenije, dane* ga pa tako rekoč potrjuje, ko daje Sfonzi in njegovemu imperia-liefirtn v roke tako močno orožje.
Ali se Jugoslovani, zlasti Slovenci, res bije jo samo za to. da srne jo v grob z indirektnim blagoslovom takih odličnih A-merikancev, kot je glavni generalni pravdnik Biddle, dočim se Italijanom ,tem zapriseženim sovražnikom vsega slovenskega in slovanskega, njihovo zvesto službovanje fašizmu le-, po velikodušno odpušlča, češ, da pač "morajo" biti, kar soff "Ni upati na skorajšnjo odtr-;#anje Italije od oeieča". Seveda ni! Pa še pffav gotovo ni upati! Toda nič ne de, nekoč bo italijansko ljudstvo spregledalo in bo Ameriki hvaležno. Vprašanje je, če bo hvaležno Ameriki tudi slovensko ljud-
eden je imel vtis, ko je poslu šal prekipevajoče Biddle-ove
ri&ka strankarska, bolje rečeno, , V \ . t* ___4_____besede, da je Italija nasa zaveznica, da ga ni v Italiji fa-
cozi -so pridružili slovenskim| osebno svobodo, tfvedli so dr-pokrajinam še Dalmacijo in ^y^ <lav(Jk, ki je -znašal eno vrtVji d<4 Hrvaške in ustanovili | tretjino desetine, a^talo dese-z glavnim tjno pa c0 nameravali postopo-
iio\-o državo Ilirijo me&fcom Ljubljano.
^EiKugo je trpelo naše ljud-st'vof v teli časih. Preskrbovati je moralo franoosko vojsko z /iveženi, obleko in denarjem. Ko so prilšli Francozi v Ljub-J liano, so zahtevali 50 parcij k mil i a, poleg tega še meas in vina. V Novem mestu so ter-tjali meso, vino, moko, masi, rake, ribe, pa še seno in slaino za konje. Konj niso pasli samo po travnikih, temveč tudi po žitu. Blago so plačevali po cenah, ki so jih sami določali, pogosto pa so dajali kmetom uamo potrdila. čeŠ» da bodo plačali pozneje. Razen z živežem in hrano so morali oskrbovati Francoze tudi z obutvijo in ]>eriIoni. Tako so terjali od Kranjfoev 15.000 parov čevljev, 15,000 srajc. 30,000 rjnh. daf'"e 96 vo<z z vprego po četvero konj in 24 konj za ktočije. Poleg tega so naložili'«^ 18 milijonov frarfkorv kontHbucije vofne odISkocfnine. Tndi Ko-robcem, Primorcem in razaiim
ma odpraviti.
Bkubeli so za dlcfljre ceste in varnost na njih. V tistih časih je bilo pri nas mnogo razbojnikov — imenovali so jih rokov-njače. Napadali so trgovce, popotnike m vlarnljali v hiše. Franco-ki žandarji (orožniki) so jih neus.miljento preganjali. Najhujše zločince so obešali na prometnih krajih in jih puhali, da so njihova truspTa razpadala. To je pomagalo. jPra-vijo„ da je bilo na cestah od* slej tako varno, da jp <3ovek nosil brez skrbi denar na odprti dlani. ^
Posebno so Francozi skrbeli
o t Imatra.
5. Noiwegian Folk Dance Group.
5.; American Square Danoe ♦Group.
7. Hawaiian Fo)k Danoe Group.
18. Rolish Folk Dance Circle.
9. Slovenian Folk Dawe Group.
10. Dance Ukraine..
'Začetek točno ob 8.30 zvečer. Vwtopni na 60 centov za osebo. Tisti, ki nastopijo na programu v narodnih nošah, so prosti VstJop«iine.
!Ta velika prireditev se vrši pod pokroviteljstvom Community Folk Dance Center, Mr. Midliael Herman; director.
Slovenci, Slovenke; i« New York a in okolice, udeležite se te <velik-e in pomem/hrte prireditve v velikem številu, kakor
prav preveč* ko vidimo na vseh plateh, da je Se mnogo, mnogo čisto navadnega političnega o-sebnega Iftoportunfetičnega početja v Ameriki, kljub tako silno resnim časom, torej tudi tako očiten strankarski mane-
nruten uspeh radi —■ volitev.. strvo, kateremu ibodo <Ja tistega Biddle tisti dan ni bil državnik časa Italijani požgali vse jdt> bil je flgolj ipolitik. Skoda! Nas lz»dnje vasi in sestradali v svojih 'koncentracijskih taborih do zadnjega Slovenca — razen tis* tih, ki jih bodo pravočasno ae na rodni ozemlji pobili kot talce.
6 takjo politiko si Amerika ne ibo .pridobivala prijateljev in sodelavcev med "malimi narodi". katerima Atlantska deklaracija nič manj ne zagotavlja znanih štirih svobod kot velikim narodom!
ši*ta razen Mhissolinija, da je poleg tega mOža v Italiji- vsaj 3e turfi kak Mihajlovič, ki gre narod za njim, dočim Mussoli-niju bolj in bolj obrača hrbet, da se v gozdovih in grapah italijanskih ApebinoV čete podobne slovenskim 4Poštarjem*', ki sovražijo fašizem in se bore ob
tt i..* -■»	a • __ i rami s Amerfkanci in so pri-
ve,rKolutn^ega dneva ni mo-' pravlien.	dati
^ >f A I
SEDANJI BOKAK "TRIJE RODOVI," KI GA NAŠI ČITATELJI BEREJO S TAKO VELIKIM ZANIMANJEM, GRE PROTI KONCU. — NJEMU BO SLEDIL ZOPET NOV ROMAN, . KI JE ISTOTAKO POLN ZANIMIVIH DOGODLJAJEV IN KI GA JE SPISAL NEK SLOVIT FRANCOSKI PISATELJ
eel napraviti na trezno opazu-jočega človeka preveč mogočnega vtisa.
J nje za osvoboditev domovine
Tako očitna poli-!^./^8:	takefa
...	.... r • m si človek maslil, ko je poslu
tika. nas mora pustiti precej	' J
hladne. .
Mnogi med nami sodijo, da
vse to, kar se je zgodilo v zvezi z Koluiribovim dilem in
šal Biddle-a, če bi ne vedel na podlagi drugih dejstev, kako stvari v resnici «toje. .
Da v resnici nič takega ni tan* v Italiji, ne ve samo rim-Biddle-ovim govorom, čista za-|ski fašizem, vemo tudi Ameri-shjga in ogromen uspeh grofa.kanci vsi od kraja. Saj ame-
Ne bom dejal, da ta ne zajema prav nobe-
Sforza. goejfcxl
nega zadoščenja iz tega, vendar tudi on ni deft in on še posebno ne, da bi ne videl, da gre v prvi vrsti za volilne listke, ne pa za tisto ogromSno občudovanje laškega naroda, o katerem
za šole. V Tjjnfbljani eo ustano-'tudi se apelira da nas v veli-vili visoko šolo Na ljudskih kem Številu poeetijo na te.i pri-šolah. pa tudi na gimnaziji, so reditvi naši eobratje Hrvatje se je Biddlov govor kar cedil, pod Francozi poučevali v «»lo- in Stfbi in ostali Jugaslovani.	hi bila Amerika, oziroma
vert^čini. Prvega sToveneke^ra1 Klicem vam vsem skupaj na njeni 'k rmarji, zares pametna, pesnika Valentina Wd.nika iso veselo svidenje prihodnji pet ek ne bi p riši o do vega tega tik imenovali za gimnazijskem (dne 23. oktobra ob 8.30 zvečer pred Volitvami, ampak kakšna ravnatelja in nadzorfiika ljub- v Arlinizton dvorani!	'druga priložnost bi se našla,
ljanskrh Irudakih Sol. Da bi IZ rojažkim pozdravom za slo Posebno ^e, ko je dovolj znano,
vensko skupino.	r	;• .:
a. f. »vet. einffsmiimoiHtniiiinRtiHts
---M^M^B^^BMS^m^M
odTK*mK>crel pomanjkanju slovenskih šolskih knjig, jih je
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO
$2
50
Pri naročbi se poalužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime----
St., ulica ali Box št.—----—
Mesto in držat« -—---
Naročite lahko to kajigo pri:
KNJIGARNI
" Glas Naroda
216 WEST, 18th. STREET	NEW YORK
99
Note i
- H IE*.
P I A NO . HARMONIKO ali
KLAVIR 1
breezes of spring time or BLOSSOM (Crete! e>») slovenski FANTJE VSE BOM PRODALA_
eoJEZERO KOLO
OHIO VALUHI SYLVIA POLKA
SLOVENSKI KOLEDAR IZA L. 1943.
il3»el je koledar Ave Matria, ki nosi letos naslov: Skovenski Koledar.
V dneffi, ko tako preganjajo slovensko knjigo in slovenski narod, nam mora biti vsaka slovenska knjiga, tudi že je samo Koledar, dragocen Naklad, ki naj jo z Veseljem prebiran*>.
LetoBnji ISloVeneki Koledar je jako prikupljive oblike, vsebina je pa tako pestra, da koledarja bralec ne ibo preje izipustil ks roke, predno ga ne prebere. Vfeeibma Jfe vsa po-jsvečena slovenskemu življenja. fOnjiga naj hi bila. nekaka kronika slovenskih bojev in slovenskega življenja v letih najstrašnejše krize v zgodovini nagega naroda. Tearnu s*> posvečene pesmi, povesti, novice in dopisi iz naselbin	' J
Knjigo zlasti dičijo premnoge elike o domovini in njeneoaa aehanju v pretečenih letih in današnjih dneh preganjanja.
Koledar toplo priporočamo vsem našim rojakom tpo vseh naselbinah Posezite po igem. dofcler je v zalogi. Zaloga ni Velika, zato bo menda kmalu pošla.* i- •• v ■ » I Cena koledarju je letos malto povišana, ker so stroski sa	NaroČiti pri tisk ogromni, draginja je tad i onjigarm -pri papirja uSeipnila. Cena je 7& centov, ki jih ibo pa vsak ro-
TAM NA VRTNI QBBDI
Maribor waltž
SPA VAJ MILKA HOJA
ORPHAN WAI/TZ__
DEKLE NA VRTU
OJ. M^RIČKA, PMLJAJ
BABOlCA MLADI KAPgTANB
HAPP* polka
ČE NA TUJEM
Štajersko
35
centov . komad g 3 za $1.	H
MOJA DEKI^fe TU t« MLADA
r*
jak (rade volje odrajtal, ko iho tnjigo videl. Koledar obsega skoraj 300 strani,
SLOVENIC publishing co. 211 Weet 18th St. Ne« Y«*
.'. t* <v if -j j
rffki ti.^k v isti sapi, ko naglasa pomen Biddle-ovega govora in dejstva, ki ga je ž njim «pra vil pred svetovBto javnost, tudi poudarja, da nikakor ni upati na skorajšnje od trganje Italije osššča. Torej nikakor ni upati! Vseeno je bilo treba prirediti tisto pompoKno govora nco. ker se je zdelo, da bo za volitve prav prišlo. V resnici je .bil najbrž samo Hitler tisti, ki je zaJeel napol verjeti, da je že nad polovico- Italijanov odtrganih od osišca, in je poskrbel, da jih bo prikoval na^ zaj nanj. .
ToHko bi se da^o reči v presojo Biddle-ovega govora s stališča Amerike in njene državniške ,ne strankarske politike. Rimski radio dobro skrbi poleg Hitlerja samega, da bo pa-raliairal vpliv Biddle-o<vega govora, in nič težke naloge nima pred seboj.
Kar se tiče iguofa Sforze, čeprav ne more po naših mislih videti v dogodkih Kolumbovega dneva kaj dosti več drugega, kot vidimo mi, je vendar dovolj spreten državnik in politik, da bo ob sVojein času pošteno izrabil v svojo korist in na — škodo Amerike. Na škodo Amerike vsaj indirektno. V prvi vreti bo seveda izrabil na Škodo Jugoslavije, slasti Slovenije, ki se ji na zunaj sieer sladka, na tihem pa brusi zanjo nož, kot ga je že brusil ob in po prvi svetovni VJojni — zopet ne samo na škodo Slovenije, ampak tudi prav naravnost na dkodo Amerike in »drugih zdru fieniih n arodov, ,V«a Jngosla-1 vi ja, od Slovenije preko Hrvatske doli do najjužnejšega dela Srbije, je v em*tA«§n boju s far-čimiom in bi bila Se bolj in z večjim uspehoma če bi ji bili kovači oib njenem nastanku pustili, da bi bila bolj močna in večja. Sforsa je bistveno pripomogel da;se to'ni ajgodilo, da je bila zfasti Slovenija neusmiljeno okrnjeisa "in jit je bila is&-trgana iz rok rila, ki t>i danes vsemu zavttzni^kemti svetu, tudi Ameriki, silno pTav prišla.! V teh dolgih desetletjih se. je I
TAKO GOVORE NEMCL
Temeljna misel osišča. —
44Skupni boj proti boljševiške-mu .baitibarizanlu je postavil fašističnemu in nacional-sociaii-stičnemlu navinarstvu skupne temlelje." — (Dr. Diettrich, v Rimu 19. fefbr. 1939.)
Nobenega vmes e van j a. — "Neiričija nima namena, da bi vsiljevala komurkoli svojo politično filozofijo. Pripravljena ie„ brez pridržkov in kadarkoli spoštovati posebne oblike narodnega življenja v drugih deželah". — Brinkmantt, minister za nar. gospodarstvo 17. avcrusta
Kaj je Španija? — "Kadarkoli nam bo mogoče prihraniti nemškemu narodu prelivanje krvi. celo ako bi se nam bilo trefba odpovedati kakšni zahtevi naših lastnih interesov, je samo po sebi umevno, da ne
bomo nikdar prodajali tujim interesom nem&ke krvi. Nikoli ne bomo izročili tujim zapletlja jem nemškega naroda, njegovih mož in sinov. — (Addf Hitler, 21. maja 1935.)
Ali je Španija v Nemčiji? — ^Zdaj 15ele bo nenrtški narod izvedel, kako hrabro 6o se njegovi sinovi borili na španskih tleh. kjer se je plemenit narod boril za svojo svobodo." — (A. Hitler, 28. aprila 1939.)
SMRTNA KOSA
V Waukegian, HI. je pO dolgi bolezni preminit Mir. Matevž Šetničar v starosti komaj 65 let. Koma je bil iz vasi Set ni k fara Polhov 'gradeč na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1903 naravnost v Wau kegtan, poeneje v No. Chicago, kjer je ostal do svoje smrti. Bil je skrben oče svoji družini, nost. .

VAŽNO ZA NAROČNIKE
Pote* udov« Je rftsrldao do kdaj Imate plafiano naročnino. Prva Bterllfca pomeni mesec, droga dan ln tretja pa leto. Pa nam prUita-nI te nepotrebnega dela ln itroftor, Vf» proatmo, da nkniate naroCal-bo pravočasno poravnati. PoAljite naročnino nararnoit nam aU Je pa plačajte najemo saatopnikc t' VaSem kraja aU pa kateremu med ■astopnlkov, kojltt Imena ■o tiskana a	črkami, ker so opravi-
Ceni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naftlh rojakov naseljenih. ZaatopsLk bo Vam laroSl potrdilo aa pUčano naretnlM

OALITORNIA: San Franclaco.
COLORADO: Pueblo, Peter Culi«. Walseoborg. M. J.
INDIANA: Indianapolis:
Frank ZopurfW
ILLINOIS:
Chicago, J. SevCW Cicero, J.
(Cblcago. Own la nilaola) JoUet. Jennie Bamblek La Salle. J. dpellek
Masoontah, Martin Dolerie '
North Chicago la Waukegaa, MMk
Vedeplvaa
Cleveland, Anton Bobek,
linger, Jacob Reanlk. Olrard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John tosDptoeo,
MARILAND:
KltamUler, fr. IDOtflOAN! Mntt. b PW
MINNBSOTA: Chlsbolm, J. mr, Joa. J. Nveleth, Loola OonAs ..Ollbert, Loola Veaael aibbtns. John Povg»
MONTANA:	' ;
Roundup. M M. Panlaa Washoe. L Champa
NEBRASKA!
Omaha, Pi Bfodwlck
tORK: Brookljn,
ORRQON:
Oregon Qtj, J.
PRNNStLVANLa: Bessemer, John Jevnlkax Conemaugh, J. BnMVM Ooverdsle la bkellea. loe. Psltmel Bxport, Leois StpisM FarreU, Jerry Okom Forest City, Math gwll Ft. Bloinlkar ereensbnrg, Frank NcrVsk	1
Baser CBty, Fr. Ferenckak
Imperial, Vence Palcieh Johnstown, Jaka filwh Krayn, Ant. TaOla«) Lnserne, Frank Balloek Midway. J«m4 Žsg Pittsburgh in okoklea, PhUlg Prsgas Bteelton. A. Bins Turtle Creek. Fr. SeMfrsr West Newton, J0^»b J ovsa
WISCONSIN. . Milwaukee. Wwt AlUs. ft. Sheboygan,
Govranda. KM SM Ittle Falls. fVank Peter
WYOMING: Rock Sprli
WY
Springs.
DlamondvtUe, Jem Rq11«S
*
MONDAY, OCTOBER 19,1942
TRUE RODOVI
*t • j"
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENG ELBERT QANGL
'*(>, mama. kako .srn vesel, da nisem tak grof, ki «e je jzprt menil v volka in vrana. Ti**ta grofica bi že bil, ker se ji* i.zpn menila v belega gwloba in je zletela v nebo. Bog ve, ali jo je takrat kaj bolelo, ko ji je glava bila ob tlaf Mene bi že."
" Bila je sveta in pobožna, zatorej ni čutila nič bolečin, razlaufda Meta. '4Samo iiu penela je »po nebeškem veselju.**
Egidij je moral ^pati; irudne ?h> irtu bile oči.
Legel je K*,posteljo in ,i« zaspal. Dolgo ga je gledaui mati. Utihlo je sklonila uad posteljo in mu dahnila poljub na eei>.
Sami ^e ni hotelo v postel jo. ( 'e«ru, ko ne more spati! Pridejo Užke misli in ni spanja in ni sanj.
Zato je sla nazaj k Muli. _
"Ali skrbno hranite t!-to knjižico in tisto pisano?" Jo je \ pra>ala.
"Hranim obojč, kakor čistka t svoje dnfte," je odgovcrila.
Preden ,ie izročim Nadina možu denar, ga je nekaj nah žitu na posebno knjižico. Kdo ve, ali ji ne pride prav ! A t« knjižice ni hotela imeti faina. Če bi jo v idel on, bi ji jo vzel, kakor ji je droge. Zato jo je dala shraniti Meti In tudi tisto pismo ji je izročila. Zdaj je naslovljeno na pravo ime. Žanri nsi*akov€ga Kri četa otrok ima otroka. Eiddiju je to< rj namenjena ona sKrivnost. Samo da bi znal kmalu brati Kaj hrani pifcmo! Ali tudi taiko presenečenje, kakrš-in-^a ji je hranila njena l«odočnost?
"Kaj je to, Meta? Včasih me obide tak strah, de bi pokalu.'* je rekla glanpj.
"To ni nič, go.ipa. To «o <samo zle slutnje, ki hič• ne p*>menjajo.,r
"Zdi mi, kakor d-i kmalu unirem. Ka^ l>o potem z Egidijem,?"
"To tso same prazne Mutnje, ki nimajo pomena.'* jo j« tolažila Meta.
"Tako bi se rade iz-coviorila. A nič ne vem, kaj bi povedala. Tako tesno eni .u tako težko, jokal'a bi, pa ne meruit.. Toda hranit.1 skiibno oboje, knjižico in pismo. — Oe
Nič se ne ve, kij se v>e
Hitlerjeva zvezda bledi
Govor Z. Saj o viča na radio.
'Dne 31. oktobra 1941 pred enim letom je Hitler govoril izjavil:
■"V nobenem svojih računov se nismo zmotili Povem vam. Rusijo smo zlomili in p-dili, nikdar % si ne bo opomogla."
Tako pred enim letom.
l>ne 30. septembra t. 1., p**ed par dnevi, je Hitler zopet go- letalstva.
—, i.*** >:
je njegov narod otopel od večnega zmagoslavja in noče več vsalk dan novih zinag, temveč le že eno samo, priprosto, toda zadnjo zmago in potem — mir.
(foetobeeeden 'je Hitler o bombardiranju. Videti je, da narod in njegova vojaška malina težko prenašata ^tračne ndarce angleškega in ruskega
vorH. Ravno eno leto pozneje, a zvenelo .je čkto drugače
"Zavzetje Stalingrada, ka-teiH) bomo že izvedli, bo ogromna zmaga. Nikdar v nobenem slučaju ne bomo kapitulirali.'* Kaj se je zgodilo? Zakaj tolikšna sprememba v najrla*u?
Blitzkrieg je poražen na vseh bojiščih, na klopnem, na morju in v Kraku. Začenjajo se za Nemce in Lahe, in za vse nji hove hlapce, dnevi težkih truda polnih bojev, in to zdaj, ko so se že nadali olajšav in konca
. 7. nagradami in plačilom za Kljub r-totisočem padlih in
mimo
Nagrada in plačilo sta na po-
di ugeinu ne, pride piav Ki; id i ju. zgo<li."
Meta j*« vedela kuj je	Volk je ugrabil mladenko
Icj > n pobožno. Lakoten je bil. in bilo je vedno manj tega, kar mu je prinesla na doni. Vstajala je slutnja, da nekoč pnidi vi>e — in kaj potem.' IX) tu je še mislila Nadina, dalje s i ni upala. Pretemna .;•- bila bodočnost. ("strc-Šila se je in m mislila dalje.
'Jokala bi, pa m morem.**
To so samo prazne b?s<Hc. Zakaj pa so njen? oči toiiko-kVat cbnobljenef Ali ne od ?olz! Dogodilo se j-i tudi že, da je moral fc^gidij b sobe *v kuhinjo, kadar je prišel oče domov in je bil slabe volje. Tedaj se je slišalo v kuhinji jrias-lio govorjenje gospodovo, -nnc« se je začni obupen vzklik gospe Nadine. Billo je čut', kakor da jo tepe. A ko j "i odšel, bila Nadina tiha m mi'na — nič se ni vedelo. .. !*io oči so bile vlažne. Včasih tudi ne — včasih v resnicji ni mogla jokati.
lu tako je vedela Meta. kej je pospe. Nadina je ni imela za s nžikinjo; zaupno se ozirala vanjo kakor hči v mater. Tako je bilo v njenem domu vendarle nekaj dojiinčeg«, kar ~v vplivalo na Nadimo bližilno in pomirjevalno, kadar je vihrala v sobi nevihta.
"Pri Meti bo takoj bolje,*' si je mislila.
Kadar je Meta pripovedovala, e=ta Nadina in Esidij •tdla prav tik nje. Nasi >nila sta se nanjo vsak od ene strani. Bila j«* njiju last — ona i:i njene pravljice. In to je bilo naj-
lepše, kar sta imela v domu.
* * *
Koman Brankovič je 'bil človek, ki je pognal samo sebe. Zaiadi zlomil jene noge so imi odkazali delo samo v pisarni Jmel je obilo časa. Rieignnjal ga je. kakor je vod- i Vojaštvo ga je lifrzilo, ke rje bil >itcn in strog. N*i poznal nobenega usmiljenja.	^
neštetim vlakom, k> so njega odvažali ranjence -v zaledje, kljub vse iriartvain in divjim navalom ni mo^el oznaniti svojemu narodu, da je Stalingrad zavzel. Obljubljati pa je lahko.
"Nikdar in ni&foli se ne bomo uklonili.** komu! Ali nismo že večkrat slišali, da je vojna že izvojevana ?
Da. Naglas «e je spremenil, kakor se je obrnil tok dogodkov. Nehote toda ja*no, Hitler to ®e sam priznava. .
Ko so se Nemci leta 1939 zagnali v vtojno, so imeli pred seboj iztiri mesece do konca leta. V enem samem me*»ee*i so podrli in izločili Poljsko.
Tjeta 1940 so trajali boji komaj en mesec in pol. Polovica Evropa se jo uklonila pod nemški jarem. Blitzkrieg je izločil Franciji in zasedel Norveško, Dansko, Holandsko, Belgijo in vprearel <v svoj voz Italijo, Ru-munijo. Madžarsko in Bolgarijo. Ansrlija je ostala čisto o-samljena.
V tej ogromni vrsti nezaslišanih uspehov en sam poraz — napad na Anglijo, se je izjalovil. Takrat je bil Hitler na vrhuncu.
Jjeta 1941 je zasedel še Jugoslavijo in Grči jo. potem pa so iivv. je zmešalo in napadel jfc Riirsijo. V tem letu ^o se Nemci morali trdo boriti celih sedem mesecev, ne da bi mogli premaarati in izločiti ,«vojegn sovražnika. Doživeli so že svoje prve poraze na suhem.
tU 1042 pa divjajo brez pre-stanka strahoviti boji, pogubo-no««ni in neodločeni.
Kako daleč smo zdaj od tistih bleščečih dni zmagoslavnega Blifczkviega! Kadar Hitler preplavlja svoj murod z veleto-ki svojfh gmoranc. odgovarja na latentna vprašanja, ki so se pojavila v nemiski javnosti, na njene dvome in bojazni. &e več pa nam morda razodeva si
Slovenske
Knjige
tu. S težkim korakam prihajata iz Rusije, Anglije, iz Amerike. Povsod po Evx>pi narašča odpor proti tlačitelju. utpori in partizanske sile se množe in ogrožajo izkoriščanje za sedenih ozemelj..
Nemško gospoda: stvo je v nrnogih mirih slabotno in da ni dobro organizirano, bi ne moglo vffdrtžati. Promet in delavstvo *ta najbolj kritični točki talko vojaškega kakor gospodarskega Hntlerjevega aparata. Kdor ne dela v gospodarskem sistemlu osišča, pomaga zaveznikom in kdor moti promet iti za vlači; je transporte, zadaja Hitlerju najhuje udarce.
Balkan je najslibejša točka Hitleijeve politike zgradbo. Madžarska in Ruminija sta si od kri to srn- ražni. Bol ga r;j > streha odpor prevaranega Ijod-tva. na Grškem in v Albarijl večni boji. Na.*-a Jugoslavija ]>a je središčna točka vsega tega odpora, iona je že resnična vojaška zavezniška sila in vzgled vsem »ornim naro dom.	/
l'«peli ste velikost*ari — ačitel.ju nj»te pdpioč. temveč
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
POUČNI SPISI
ANtil-E&KO SLOVENSKO BERILO
(F. J. Kcro i — Zteiioo
C«em
atdvti državljani naj narofijo knjHir« — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES"
V r^J knjigi «o v na pujssall« In Mkooi u oan»lj«tM-e.
Cena U »ol** DOMAČI ŽIVINOZURAVNIK
»I»i«l P'rmnjo Imrsr. — ^78 Ktrani. Trria t«. — 7Mo tortxtaa knjltf" za rsafci-(w živinorejca: (>nU raznih iKilt-xni Is tdravlje-Dje; slike.	Cram flJ*
GOVEDOREJA
.Mptsal K. Ijt»»rt US ar rani ■ Bitkami.	Com $1.—
V KREMPLJIH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaco. Kad vse zanimiv zgodovinski Toman iz oa-sa inkvizicije. — 461 strani.
Cena $2.—
Nobenega usmiljenja ni poznal — poznal ,-e samo ?ebe.|ten\ kar zataji.
Takoj, ko so zvedeli njegovi tovariši, da se poroči, so sklepali, da mora biti nevesta bogata. Zakaj Brankcvič je veil-no poudarjal, da se poroči le tedaj, ako dobi nevesto, ki bo imela toliko denarja <la Ir.hko poplača -voje dolgove in da ti m t»tane še toliko, da ho lalikjo živel veselo in brezskrbno, kakor nol>en drug- t ficir. .
Nk«o ee varali. Brankovič je priženil lepo vsoto, poplačal dolgove iti živel z ostankom, kakor je lnotelo «rce. A toliko ni bilo Nadinega denarja, da bi ca ne moglo zmanjkati. Kupčija, ki jo je sklenil z Zavinščakom. n-i bila to'ika, da bi zadoščala za vise ča^se. A dokler je bilo denarja, ni bilo pkrbi. Uokazati je hotel sv.;im tovanišenL da ni g«ovoril praznih besni, ko jim je .pripovedoval, kako nevesto si izbere. Njegovo življenje je moralo izpričati, da je ravnal pri izberi n«. veste previdno in s preudnrkom, da ni vzel Nadine iz ljubezni neigo zaiadi denarja. To je moral dokazati, da bi ne ostal na laži, Taka laž bi o«kruniiii njegovo oficirsko Čast.
"Bedaik je tisti, kdor čepi doma in pestuje otroka in ee dobiika ženi. To ni mož — to je šleva! Žena ti bodi pokoma kalkor sluga Kis. Vzel sem jb, in tako j^ tudi njen denar moja Ia?t!
Bil je popolnomn preverjen, da je samo tako ravnanje pametno.
Preden je ocJšel z Nadino od njenih staršev, sta je mati Jelka lepo proila, naj bo z ženo dober in prizanesljiv, k^r še mlada in neizkušena. Večikrat naj se oglašata* pivneno, da bodo vedeli doma. kako živita v lepi ereči. A že tedaj ^e vedel Branlklovič, kako ■stori, da 1k> njemu ugodno. Toda ne smejo videti ničesar. Sicer bi dohajala pomilovalna soi-7iva pisma, dolgočasne prošnje in ^e dolgocasnejsi obiski — kaj bi mu ostalo življenju*
Zato je bilo treba take j v početiku pretrgati vsako vez z dcmioniu. da «e zatar-^ zdihovanje in kesanje takoj v kali. da >-e mu ukloni žena z vso svojo voHo. da ostane tndi nadalje svobmien »gosjKMj, toliko svobodnejši, ker kna ženin denar.
d
i (Ntidaljevanje prihodnjič.
Z velikim presenečenjem vidimo, da ne govori več o uničenju niske vojaške sile, da ne omenja več Urala in da namerava braniti in ohraniti kar ima Ta proobrat v mišljenju in stremljenju ni njegov. To je že odmev rr. nemške javnosti, rz naroda, ki se noče pogrezati še dalje naprej v rnske daljave. Pod neprestanim udarjanjem Goebbelsove propagande
INVESTIRAJTE V AMERIKO
tlači tel jn
težko breme. Ne ^ policijo in uradništvom, temveč le z močilo !i*dno vo.isko vzdržuje svojo oblast iti še tako go pod a ri le ponekod.	.
Ne verujte Goebbelsovi pro pagandi, temveč pripravljajte se na odločilni čas. ki ^e bliža kljub vsemut kričanju naei-fa-šistov.
Amerika zbira svoje sile. Njen veliki predsednik Roosevelt se je pred kratkim vrnil z potovanja, na katerem je .obiskal vežbališča ameriške vojske
in mornarice, ter središča vojne __
industrije. Po «vojem povrat-j______
ku je izjavi L da je našel povsod j
toliko volje in borbenega duha, bati. Najhujše orožje našib soda bo vsem vagled.	jvražnikov je bila vedno naša
Amerika se je odločila, da naloga. Pripravljajte naao bo-morata fašizem i a nacizem iz-Jdočnost s tem, da ee strnite v giniti z (obličja zemlje. Odlo- leno sanx> četo. v eno *»amo vo-
UNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 at rani.	Cena 5« rratav
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje lo farmerjp ▼ eplofcnwn
Cena 60 renlev
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, ezana. -- Knjiga Je namenjena r prvi rrutl aa nlaT-Unu, umetno hi atrojoo kljufar-nl^jraro ter iclemltvantvo.
Cena »L—
ZDRAVILNA ŽELI&ČA «*_' «1 rani.	Cena 25 ren(«iT
LISTKI
Spisal Hurar Meftka.
1144 strani.)
Cena 70c MARKO SEN J ANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
«
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan AlbrehL
<120 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Ternorae (Iran Albreht) Be>e »ofl mali jnnsk. (Dostojevskij) Filozofska zgodba (Alojz Jlraaek) Na različnih potih (Franc FrW*D Verne dafie t vleah (Prosper Mlrime)
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga Je trojerrrten pojav * slovenski knJUtevnostt. kaj. ti t nji je r trinajst Ib dolglti poglavjih opisauib trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkoT v starem slovanstvu do danatojega dne. Knjiga je verno zrcalo naAega ilvljenja In trpljenja. In kdor Jo prebere bo vedel o Hlovendb ve£ kot mu more nuditi katerokoU naSe zgodovinsko delo.
U POGLAVIJ — 41» STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
«2.
PoUnlna plačana

•».^^lanro.'^OTOP^^^iffiiKSEjes1 -iratusw *
Po 75c zvezek
Belfegor (Artnr Bemedr) P« strani klobuk (Damlr'F«igei>
Po $1 zvezek
Vrridlru« (Pater Kajetan) Radarska balada (Marija ttijrrj*v») Ping vinski otok (A na tole France)
Po $1.50 zvezek
Zl«<ln in kasen (F. M. Dostojevski))
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street
New York City
čila ee je. da bo ustanovila Ijo, taikoi da bomo kos svoj
prravtčen red med narorli. Red Atlantske poslanic-e
Amerikanei so miroljubni na vckI. XnjiJiova država je demokratična. Xiso se skozi leta in leta pripravljali na vojno. Ljudstvo je v miru živelo na svojem daljnent kontinentu. Tlo da zdaj so vstopili v vojno in jo bodo tudi končali. Zdaj veSbajo. postajajo vojaki in delajo. .
T>e$iet tisoč tonsfc*1 ladje, katerih zjrradba trajala pf°l ta. 7/daj <?puste v morje po de-
nalo^i in zmagali ne le v vojni, tem«več tudi v hliru.
JIC.
AVTOMOBILSKA NESREČA
line 27. sept. je ro,r»k Frank Busse (Božič), ko se je vračal z obiska v Clarendon Hilbu domov, zavozil s -svojim avtom 2 milji južno od 0>wego. v faiin-ski vok seno. na karterem ji' 'bilo okroar 50 otrok z učiteljem vred, ki so ee vračali vr, nedeljske ^ole.
. 4 "Oidaree avta ob voz je. bil taktih dneb. a §tin d-ni TMrnieje^ .ilen> da	voz pjvVVnjJ'
ie dojrotovhena. Od 180 dni avto	Voznik voza H)
na 14 dni. Tako napreduje	bila
merika, tako dela povsod, ua(Ul>ita In	število dolarjev
vseli poljih. Zato ne bo.ite.j^ bilo ran^nj,h. Bnssejeva Že-
kadar 1>odo te eile bruhnile na
na. ki je bila z njim v avtu, je
KIJPIJTE CTNItBD STATES WAR SAVINGS BONDS ip STAMPS
dan, se bodo pobili Hitlerjevi bi]a tudi ^^ on V pa bn ta grovori in vsa njegova stax*ba k(; 1>^kodovan v pr&ih, da je se 'bo OTučila. Tudi trrti dan bo 29 ^ umrl v v>oVn»3qi«i v Se uapocil. ko bomo culi, da	Tli. Pokojni Basse je
kawtnliral^	^	trbivft? v yrtrliviU(4i Star je
' Pripravl.Tajte se na tiste od-;bi] ^^ ^ le ]n	je bi]
ločilne dni. ko bomo v novem'	okraj Fodirrad na Pri
svetu in v novi svobodi i>ola4?a-jmf>rsketln prpd je živel li nove temelje evoji domovini.^, (^ieniru
Takrat nam bo treba velikih srl. kajti le sonce vsehaja in nahaja samo .od sebe. Za v^e drugo pa'mora Človek sam skr-
AD\^RTfSF Iv,
"GLAS NARODA*
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja..
Slovenski molitveniki:
KVLŠKL SRCE (ftl. $55)
214 i 3!i Infov — strani T bolem oflnlidu
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE—štv. 415
214 x S44 inCer — £!4 stran) »	Cena It eeotov
RAJSKI GLASOVI — (it. 4tt)
i 4 1 o^ev — 296 • t rail estevil Sv. K rile v Pot
Cena tlM
RAJSKI .GLASOVI—6t. 415)
2Vi x * ln€ev — £50 strani nlfiii Se. K rižev Pat
I1M
NEBESA NAS DOM—(H. 415)
x 4Vz Infev—-truni
Cena 75c
(Ker se nam je ponre^llo dobiti te molltv«nlke po zelo nizki renl, jih tudi moremo prodajati po *ori o-zna^eni ceni. Zaloga pa ol posebno velika, sato jlb naroČite Čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po* streti.
NEBESA NAŠ DOM — (St. 41») 9% x 4Vi infer — 8»! Infev
Cena 75«
SKRBI ZA DUŠO (št. 416) 8 i 4V4 infer—512 strani
Cena $1.75
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
KEY OP HEAVEN
fino
r nanje veaano
Jf .tt
Slovenic Publishing
216 WEST 18th STrtKET
pany
NEW YORK, N. Y.