Poemina t>ktf*ans v po to vi nL št. 278 Ljubljana, nedelja 29« novembra 1936 Cena 2 Din Upra v/uisivo. cvLuuijeva Ulic« 0. — 1'eieioc 3L 3123. 31Z4 SiZtV LnseratiiJ xiaeieK. LjutUjana, Selen- ourguva oi. i. — lei pniiruzmca Maribor; Gosposka ulica St. U. — leieron SL 2455 Pudružiuca Celje. tiorenova oUca St- i. — leieron l»U Računi pri pošt iek zavodih: LJubljana St, 11.842 (-"raga čisto 7bJ.sO, Wlen St 105 241 Bistvo edlisstva Zgodovina je velike človeške in med njimi zlasti nacionalne probleme vedno reševala v znamenju ideje. Krščanska misel je podirala državne stavbe starega veka in gradila na njih novo organizacijo človeštva. Ideja svobodnega duha je rodila obnovitev človeške kulture iz temnih predsodkov srednjega veka. Ideja socialne enakopravnosti človeka je iz krvavih borb francoske revolucije pripeljala kulturni svet v dobo demokracije in človeške enakopravnosti In nacionalna ideja je v viharjih svetovne vojne osvobodila male narode in jim zedlnjenim omogočila novo samostojno življenje. Nacionalna ideja je stvorila tudi Jugoslavijo. Una je dala našemu narodu življenje kot mednarodni socialni edi-liici. Ustvarila je iz njega nosilca lastnih pravic. Omogočila mu je, da v svobodi in neodvisnosti združi svoje moralne, umstvene in materialne sile v skupnem naporu za izgraditev lastnega nacionamega življenja. Pogrošne metode v preteklosti, nepravilno pojmovanje jugoslovenskega programa, nepremagane tradicije iz preteklosti, vse to je povzročilo mnogo škoue nacionalni ideologiji. Toda noben greh in nobena napaka ne more zatreti resnice m nobeno razočaranje ne more razorožiti vere, da more samo moč edinstva rešiti naš narod iz težkih preizkušenj političnih spoiov, iz gospodarske m socialne krize ter iz vrtinca mednarodnih nasprotstev, ki pretresajo Svet To spoznanje velja ne samo s stališča narodne ceiokupnosti, temveč skoraj še bolj tudi s stališča posebnih interesov, pa naj bodo potem srbski, hrvatski ali slovenski Ljudje, ki Di mislili, da morejo danes Slovenci ali Hrvati ali Srbi za sebe ohraniti svojo neodvisnost brez najtesnejše medsebojne povezanosti, bi se kruto prevarali. Povratek v prošlost je nemogoč. In vsaka pot, ki vodi k raz-edinjevanju. vodi istočasno tudi v katastrofo vseh delov našega naroda. Kdar pod svobodno Hrvatsko razume Hrvatsko brez Jugoslavije, ta Hrvatske ne želi. Brez Jugoslavije tudi Srbije ni več in ni Slovenije. In treba si je biti svest, da bi z našim razedinjevanjem ne propadla samo država našega celokupnega naroda, marveč da bi se porušile tudi zgradbe, zgrajene z žrtvami in napori posameznih delov našega naroda do postanka Jugoslavije. Tudi vse, kar smo zgradili Slovenci svojega na kulturnem, gospodarskem in socialnem polju do našega zedinjenja, vse to. na kar so naši Samoslovenci tako posebno ponosni, bi bilo v svojih temeljih ogroženo. V tem spoznanju je tudi jedro ideje narodnega edinstva. Eni smo po krvi, toda šele zavesten občutek notranje usodne povezanosti Slovencev, Hrvatov in Srbov pretvarja ta fiziološki fakt v duhovno gibalno silo, ki nas vse združuje v nepremagljivi veri o neporušni odvisnosti enih od drugih, v gibalno silo, ki vsa velika kulturna, gospodarska in socialna vprašanja vsakega dela našega naroda pretvarja v vprašanja celokupne nacije. Jugoslovenski nacionalisti verujejo, da se v skupnem življenju formira naš mladi narod* v novo kulturno in civili" zatorično edmico. Toda mi vemo in izkustvo nam daje dovolj dokazov, da so politična m kulturna tradicija, geopolitični položaj poedinih delov naše države v preteklosti, različni razvoj gospodarskih m socialnih prilik ustvarili razlike v nazorih, mišljenjih, kulturnih pogledih in jeziku, razlike, ki se z nobenimi zakonskimi in upravnimi merami ne dajo izbrisati, temveč nasprotno v mnogočem tvorijo dragocene sestavine naše nacionalne strukture. Leta izkušenj so razbistrila tudi pojme o državnem edinstvu. Pri drugih narodih, v drugih prilikah je sistem centralizma lahko v skladu z idejo državnega edinstva. V našem državnem življenju se je centralizem izkazal za metodo, po kateri se-ne da upravljati naš narod. Njegove pogreške so v mnogočem kompromitirale unitaristično misel in dale nasprotnikom povoda, da poskušajo unitarizem istovetiti s centralistično metodo. Toda unitarizem pomenja povsem nekaj drugega. Kdor je prepričan, kakor mi, da more naš celokupni narod ohraniti svojo samostojnost in s tem osigu" rati sebi svoj svujstveni socialni razvoj samo s pomočjo države, ki se na zunaj predstavlja kot krepka celota, z eno politiko napram drugim narodom, z eno politiko napram drugim narodom, v. enotno organizirano obrambno močjo in ne nazadnje kot krepka gospodarska edinica. ta je z nami unitarist. On je z nami unitarist. če veruje, da se gotove panoge državne dejavnosti ne morejo voditi drugače nego enotno, ako nočemo. da se naše narodno sožitje razvija ob težkih sporih in nesrečah, in ako hočemo, da se v tej naši državi osi-gura pravilno ravnotežje med poedini-mi deli in kraji našega naroda in njegovimi socialnimi in gospodarskimi sloji. Iz tega izhaja neobhodnost enotnega osnovnega pravnega sistema, ki ustvarja pogoje za razvijanje gospodar- Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—• Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Itartbor, Gosposka ulica 11. Telefon SC 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica toacr, 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. OFENZIVA MILIČNIKOV NA TALAVERSKI FRONTI Republikanske čete so jugozapadno od Madrida potisnile nacionaliste čez reko Ta jo ter bombardirajo Talavero in ogrožajo Toledo Madrid, 28. novembra, o. Položaj nacionalističnih vojsk na vseh treh frontah se je danes znatno poslabšal. Branitelji Madrida so se silno utrdili na svojih postojankah. Njihovo moralo so dvignili zlasti tuji prostovoljci. ki jih je sedaj v Madridu že 12 divizij Vsaka divizija ima svoje posebne naloge. Vrhovno poveljstvo Madrida je prišlo. kakor vse kaže. na tihem v ofenzivo. Na južnem delu madridske fronte ogražajo republikanci že sam Toledo. Na jugozapadu bombardirajo miličniki Talavero, na zapadu pa so nacionalisti postali že povsem pasivni in vse kaže, da so opustili tudi že svojo najnovejšo namero, da bi Madrid obkolili. Po 22 dneh obleganja Madrida se lahko reče. da je bila taktika nacionalistov, s katero so hoteli streti odpor madridskih branilcev, napačna. Nacionalisti so. kakor se je moglo sklepati po dosedanjih operacijah, vršili pritisk v obliki trikota. stremeč za tem. da za vsako ceno prebijejo fronto branilcev. ne da bi zavarovali svoje zaledje. Vendar se jim ni posrečila nobena njihova ofenziva, ker imajo madridske čete sedaj izvrstno organizacijo in mnogo vojnega ma-terijala. Na drugi strani je preslabo zavarovanje nacionalističnega zaledja omogočilo sedaj madridskim četam akcijo, ki grozi onemogočiti nacionalistične postojanke pri Talaveri, jugozapdno od Madrida. V odseku ob reki Tajo so vladne čete nenadoma napadle sovražne postojanke, jih osvojile in potisnile nasprotnika do Tala-vere. Na letališče v Talaveri so padli prvi streli vladnega topništva. Uničeni sta bili eno Junckersovo letalo s tremi motorji in eno lovsko letalo. Porušen je tudi vojaški most čez reko Tajo. Vladna pehota, ki je istočasno nastopila, je prisilila nasprotnika, da se ie umaknil na drugo stran Taja. Njegov poizkus, da se tu utrdi, je preprečil močan ogenj vladnih topov in pehote. Sovražnik je na begu zapustil na bojišču velike kolcine vojnega materijala in mnogo živine. Ob 1. zjutraj so prodrle vladne čete že en kilometer čez Talavero. Opoldne se je pojavilo 12 tromotornih sovražnih letal pod zaščito 20 lovskih letal, ki so bombardirala vladne postojanke, vendar brez posebne škode. Vladno letalstvo je sodelovalo s pehoto in topništvom. Pol Talavere ie v ognju. Junta za obrambo Madrida je zvedela, da se mod nasprotniki čim dalje bolj kažejo znaki onemoglosti in popuščanja. Maroških čet, ki so v zadnjih bojih imele ogromne izgube, ne morejo več rabiti kot udarnih čet. Poveljstvo nasprotnih čet mora sedaj na mesto Maročanov postavljati falangiste in prostovoljce. Zlasti v zadnjih bojih so Ma-ročani zaradi napadov vladnih napadalnih čet in mednarodne brigade močno popustili. Kakor objavlja vojno ministrstvo, na bojišču pred Madridom zaradi zelo slabega vremena danes ni bilo pomembnejših operacij. V zadnj:h štirilh dneh so vladne čete uničile pred Madridom 12 Francovih tankov. Poročilo madridskega obrambnega odbora Odbor za obrambo Madrida je objavil opoldne na-lednji komunike: Na madridskem bojišču se ni zadnjih 24 ur pripetilo nič po1 ebnega. Na fronti pri Taju nadaljujejo republikanske čete manever proti sovražnim zaščitnim oddelkom. Pri napadu v odseku Trubia so naše čete zavzele Valduro, Monte dela Para, Monte Simero in Ventanelez iin se jim je posrečilo presekati zvezo med mestom, kjer je glavni stan nacionalistične vojske in Ovideom. Na fronti pri Guipuscoi je naša kolona prodrla skoraj do Tolo';e in zavzela Ver-garo, Legasari, Villoreal in Villo Franco. Neka druga kolona je prodrla iz Ordune proti Vitorii in ni naletela na nikak odpor. Iz nacionalističnega tabora Seviflsiki radio Poroča: V Pokrajini Uui-Puscoe trajajo se dalje topniški boji. V Asturiji ie sovražnik s tu. ša l napasti med Pradom in Estampero, vendar pa smo ga z lahkoto odbili. Nacionalisti so začeli v tem odsreku utrjevati svoie |K»stojanke. V [Ukrajini Cordobj je nacionalistično letalstvo obstreljevalo letališče v Anduharu in uničilo mnogo letalskega materijala. Na madridskem bojišču onemogoča neprestano deževje nove operacije. Vojaki nuni d-ske obrambe prehajajo še nadalje v na » nalistione vrste. Naše topništvo je razvilo živahno delovanje Proti sovražnim baterijam. Nacionalistična leta^ »o obstreljevala pristanišče Malago in so bombe zadele več ladij. Na dveh sovražnih ladjah ie nastala eksplozija. V pristanišču Alincatu je nacionalistično letalstvo bombardiralo ladje, med katerimi se je mnogim Posrečilo z begom rešiti v Santo Polo. V Santandru so nacionalistična letala vrgla okoli 100 bomb na me&to. Napravila so znatno škodo. Talavera že zasedena? S špansko.francosko meje, 28. novembra. g. Tu so razširjene govorice, da je vladni milici že uspelo zopet zavzeti Talavero . Madrid, 28. novembra, g. Po poročilu poveljnika vladnih čet pred Talavero je odiielku vladnih čet uspelo približati se zopet Talaveri na 1 km. S tem so posta-ja.nke nacionali tičnih čet prišle v nevarnost, da bodo odrezane od svojega glavnega oporišča. čete generala Franca okoli univerzitetnega okraja nadaljujejo kljub močnemu č>>ržju svoje ljute napade preti obrambnim postojankam milice v bližini zapad-nega parka, ne da bi dosegle kake po. sebne uspehe. Francov pssložaj ogrožen Pariz, 28. novembra, b. Vrhovni poveljnik internacionalnih čet v Španiji general Emilij Klobar je po poročilu iz Madrida izjavil članom angleškega parlamenta, ki se mude na madridski frcntl, da se na licu mesta prepričajo o poteku in razvoju vojnih operacij, da se bo moral general Franco z vsemi svojimi četami umakniti daleč nazaj že okoli božiča, ako ne bo med tem prejel ojičenj iz Italije, Nemčije in Portugai ike. Odkar oblegajo Franco-ve čete Madrid, se je morala madrids-ih čet močno dvignila. Vladni miličniki se povsod praiv hrabro bore. Doslej so pogrešali samo organizacijo in primerno število sposobnih oficirjev, toda tudi v tem pogledu so sedaj na d:(brem. Nasprotno pa peša morala Francovih čet, ki so zadnje dneve utrpele velike izgube. General Kleber je naturaliziran Kanadec, po roj1 ftvu pa napol Nemec in napol Francoz. Nemške čete pojdejo Francu na pomoč Pariz, 28. novembra, b- »Oeuvre« do-znava iz Nemčije, da bo kaneelar Hitler^ v kratkem odredil odpošiljatev nemških cet v Španijo, da priskočijo generalu 1-ranču na pomoč. Da bi pa to ne padlo preveč v oči bodo nemške čete izkrcane v Maroku, kjer bodo preoblečene v uniformo regularnih Francovih čet in nato prepeljane preko gibraltarske ožine na španska tla. Hitler se je odločil za ta skrajni korak spričo nevarnega položaja, v katerem se sedaj nahaja general Franco, ki je dal Berlinu in Rimu že ponovno v teh dneh razumeti. da ie obsojen na poraz, ako mu Kalija in Nemčija ne priskočita na pomoč, to temboli, ker se niti Francija niti Anglija nočeta odločiti zanj in mu celo ovirata izvedbo blokade katalonskih luik. General Franco je dal razen tega razumeti, da ni njegovim četam naklonjeno niti prebivalstvo v zasedenih krajih. Rim pa se v podpiranju Franca noče vec angažirati, ker ne želi pokvariti možnosti sko-socialnih odnošajev in daje okvir za izgraditev naše nacionalne kulturne strukture. Iz unitaristične ideje izhaja neobhodnost enotnega zakonodajstva za osnovne odnošaje v našem narodnem življenju, kakor tudi za skladno vodstvo glavnih panog naše gospodarske dejavnosti. Da tudi gospodarska politika naših pošt in železnic, našega pomorstva ne more biti v raznih delih države bistveno različna — politika ni administracija! — in da bremena, ki se nalagajo produktivnemu delu, ne morejo izkazovati prevelikih razlik brez težke škode za poedine kraje, o tem med resnimi ljudmi pač ne bi smelo biti resne razprave. Ko vse to ugotavljamo, smo istočasno po našem globokem prepričanju postavili okvir, v katerem se pri dobri volji ter pri uvaževanju stvarnih razlogov na eni in na drugi strani na podlagi dosedanjih izkušenj da rešiti problem končne ureditve notranjih medsebojnih odnošajev v naši državi in doseči koristen sporazum tudi v hrvatskem vprašanju. Ko se te dni zopet množijo informacije in senzacije o tem problemu, moramo z obžalovanjem ugotoviti, da vsaj poučeni politični krogi prilično poznajo osnovo, na kateri bi dr. Maček hotel reševati bodoče odnošaje hrvatskega dela našega naroda napram državi, a z druge strani čujemo le fraze, nejasna gesla ali pa sentimentalne deklamacije. Mi mislimo, da se sedaj z razpravo ne da več odlašati. Hrvatsko vprašanje ni problem koalicij in Markovih protokolov, ni vprašanje mandatov in strankarskih kombinacij, temveč je eden od življenjskih problemov našega celokupnega naroda. Z njim se postavlja na dnevni red seveda tudi vprašanje nele srbsko, temveč tudi vprašanje slovenskih krajev in slovenskega človeka. Mi bomo v prihodnjih izvajanjih orisali nekoliko misli k temu problemu, zlasti tudi z našega slovenskega vidika, globoko prepričani, da le okvir narodnega in državnega edinstva dopušča rešitve, ki bodo našemu narodu v korist in srečo, ne pa v propast in pogubo. pogajanj z Veliko Britanijo, ki so še vedno v teku. General Franco je zato sporoči] v Berlin, da računajo španski nacionalisti odslej samo še na nemšiko pomoč. Caballerov sin ustreljen Madr d, 28. novembra. AA. V Segoviji so nacionali ti ustrelili sina predsednika špan?ke vlade Larga Caballera. Nacionalisti so ga že prve dni po izbruhu ujeli. Vest o njegovi smrti so sporočili pred ed-niku Caballeru davi v njegovem uradu Largo Caballero je sprejel žalistno vest povsem mirno in nato nadaljeval £ivoje delo. Bombardiranje Malage Parjz, 28. novembra w. Letala nacionalističnih čet so po poročilu agencije Ra- dio ponovno obstreljevala pristanišče r Malagi in metala bombe na sovjetskie ladje. Ena ruska ladja, ki je pravkar izto-vorila orežje, se je potopila, ena vladna torpedovka pa je bila poškodovana, Anglija razširja prepoved uvoza orožja v Španijo London, 28. novembra, k. Proti vsemu pričakovanju se je angleška vlada včeraj v tem tednu že drugič sestala. Tudi ta seja je bila v prvi vrsti posvečena španskim zadevam, že v ponedeljek bo baje poslanski zbornici predložen v odobritev načrt zakona, ki bi trgovinski mornarici vsega imperija prepovedal uvoz vojnega materiala v Španijo. Vlada je nadalje razpravljala tudi o mednarodni kontroli nad uvozom vojnega materiala v Španijo. Tik pred sejo vlade je imel svoj sestanek pododbor londonskega nevtralnostne-ga odbora, na katerem so ugotovili, da je načrt o organizaciji kontrolne službe na špan 'kem ozemlju že pripravljen in da ga Ima sedaj odobriti le plenarni ocEbor. Kakor se je zvedelo, se bo plenum nevtral-nostnega odbora sestal prihodnji torek. Španija zahteva sankcije v Parizu in Londonu dvomijo, da bi bilo mogoče ustreči španski zahtevi Pariz, 28. novembra, br. Pariški poslanik madridske vlade je pose!!' zunanjega mi-stra Delbosa in ga obvestil o zahtevi, ki jo je madridska vlada dostavila tajništvu Društva narodov. Madridska vlada zahteva na podlagi čl. 11 pakta Društva narodov takojšnje sklicanje sveta Društva narodov, ki naj ugotovi, da sta Italija in Nemčija s priznanjem Francove vlade podprli akcijo, naperjeno proti zakoniti španski vladi, in s tem prekršili mednarodne dogovore ter izvršili, ker sta se solidanzirali z uporniškim generalom Francom, neposredno napad na Španijo. Zato naj Društvo narodov Italijo in Nemčijo proglasi za napadalca ter proti njima odredi sankcije v smislu določb pakta Društva narodov. V pariških krogih prevladuje prepričanje, da zahteve španske vlade ne bo mogoče odkloniti ter da se bo moral čim prej sestati svet Društva narodov, da razpravlja o tem, drugo pa je vprašanje, ali bo mogoče ugoditi zahtevi španske vlade po proglasitvi sankcij proti Nemčiji in Italiji. V pariških krogih smatrajo, da bi to še bolj povečalo napetost, in mislijo, da se bo moralo Dru- štvo narodov postaviti na stališče, da je državljanska vojna docela španska notranja zadeva, v katero se DN nima vmešavati. Zaradi olajšanja procedure so v Parizu mnenja, da bi kazalo sklicati zasedanje sveta DN v London, kjer zaseda odbor za ne-vmešavanje v španske zadeve, ker bi se na ta način stvar najbolj pospešila in bi se mogla v okviru tega odbora najti rešitev, ki bi zadovoljila špansko vlado, ne da bi se s tem obremenjevalo Društvo narodove. V Londonu zahteva Caballerove vlade ni bila sprejeta z zadovoljstvom. Politični krogi naglašajo, da Italija ne kaže nobene volje v bodoče sodelovati v Ženevi, Nemčija pa se je sploh izločila iz ženevskega okvira, zaradi česar v Ženevi v korist Caballe-rovemu režimu pač ne bo mogoče doseči nikakega rezultata. Če bi se sprejela madridska želja, da se skliče izredno zasedanje Društva narodov, bi se s tem samo oviralo stremljenje za zagotovitev miru v Evropi. Društvo narodov se je v ostalem že postavilo na stališče, da je revolucija v Špa>-niji povsem španska notranja zadeva. Blum o resnosti položaja ,,Napetost še nikdar tako velika kakor sedaj, vendar bo Francija storila vse, da se napetost še ne poveča" Pariz, 38. novembra, br. Snoči je bilo v športni palači veliko zborovanje ljudske fronte. na katerem je govoril med drugim tudi ministrski predsednik Leon Blum o zunanji politiki. Naglasil je, da je mednarodni politični položaj izredno resen in ni b'la napetost še nikdar tako velika kakor sedaj. Najmanjša iskra bi zadostovala, da se vname nov svetovni požar. Zato je tudi vlada budno na straži. da se ni zgodilo ničesar, kar bi moglo napetost še povečati. To je tudi vzrok, dia odklanja zahteve. ki se pojavljajo iz vrst ljudske fronte same v pogledu aktivne podpore madridski vladi. Bilo bi pa napačno, če bi kdo iz tega sklepal, da se Francija boji ali da je sfaba in nepripravljena. Francija je najmočnejša vojaška sila na evropskem kontinentu in se zaveda, da je v tem njeno najboljše in morda tudi edino jamstvo pred napadom s katerekoli shrani. Francoski narod je vsesikozi miroljuben, toda v primeru napada bo sleherni Francoz" izpolnil svojo dolžnost. Odgovorni možje so poskrbeli, da se vojna ne bo vršila več na francoskem ozemlju, v notranjosti države, marveč samo na meji, ki bo v najkrajšem času tako utrjena., da bo predstavljala eno samo nepremagljivo trdnjavo. Delbosov ekspoze Par|z, 28. novembra, o. V zunamjepoH. tičnem oiboru poslanike zbornice je iroei zunanji minister Delbos ekspoze o mednarodnih političnih vprašanjih in še posebej o odnošajih med Francijo ter prijav teljakimi in zavezniškimi narodi. Predvsem je poudaril tesno in prisrčno sode. lovanje z Anglijo. Skliceval se je na znane izjave angleškega zunanjega ministra Edena in opozoril na vzajemne obveznoi?it3 med obema državama. Veliko pozornost je izzvala njegova izjava, da bo Francija v kratkem podvze-la odločilne koraike glede italijanske aneksije Abesinije in da bo francosko diplomatsko zastopstvo v Adis Abebi izpremenjeno v generalni konzulat. V bo svrho se vršijo že vse priprave In tudi pogaja/nja z Italijo. Kar se tiče dogodkov v Španiji, bo Francija slej ko prej ostala zvesta med. narodnemu nevtralnostnemai sporazum« in v sporazumu z Anglijo tudi še nadalje ne bo priznala nobeni izmed obeh špain-sirih strank pravic vojskujoče se sile. Fo Antonescovem obisku v Varšavi Prijateljske zveze Poljske in Rumunije z drugimi državami ostanejo nedotaknjene Varšava. 28. novembra, g. Danes ob 15. je rumunski zunanii minister Antonescu odpotoval zopet v Bukarešto. Pred svojim odhodom je sprejel zastopnike listov ter izjavil, da bo posetil tudi Pariz, London, Ankaro ]n Atene. V Ankaro in Atene bo potoval meseca februarja ob priliki zasedanja stataega sveta Balkanske zveze. Njegovi razgovori s Po^kiim zunanjim ministrom Polkovnikom Bedkom so se vršili v atmosferi Prijateljstva in medsebojnega zaupanja. Nisva prikrivala skrbi, ki jih Povzročajo gotovi Pojavi v sedanjem mednarodnem položaju, prišla pa sta do prepri-čania. da bo miroljubna volHa odgovornih politikov vseh držav odstranila pretečo nevarnost. popsko-rumunska zveza ie obogatela z dejstvom, da ni nobena izmed obeh strank dolžna odreči &e zvezam z drugimi državami. Ta izjava pomeni jedro dopoldne končanih razgovorov. Rumunski zunanji minister je izročil maršalu Rydz-Smiglyju naj- večje rumunsko odlikovanje, kordott reda Serviciul eredincios. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po števila matih oglasov. Današnje »Jutro« ima 372 malih oglasov. Enkratni poizkus % malim oglasom ▼ »Jntra« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, 6e se Javi dvojno število interesentov. Kupujte domače blago! Vseameriška konferenca V Buenos Airesu se bodo ameriške države skušale sporazumeti o izločitvi vo|ue kot sredstvo za urejevanje medsebojnih nesporazumov Rio de Janeiro, 28. novembra, k. S kri. žarko »Indianopoli.-?« je včeraj prispel v Rio de Janeiro predsednik Zedinjenih držav Roosevelt, ki so mu priredili izredno slovesen ^prejem. Roosevelt se bo udeležil panameriške konference, na kateri bo sklenjen nov pakt med ameriškimi kontinentalnimi državami, ki naj bi še b:lj utrdil intimno solidarnost med njimi. Z novim paktom se bo ustvarila ameriška zveza za obrambo nevtralnosti. Predsednik Roosevelt je imel snoči na slavnostnem sprejemu govor, v katerem je poudaril, da je novi blok ameriških držav prežet z miroljubnostjo in da je odločen braniti svoj lastni mir. Ameriški mir se raztega tudi na Kanado ne glede na to, da pripada britanskemu imperiju in čeprav njenega zastopnika na paname-nški konferenci v Buenos Airesu ne bo. Brazilskj prezident Vargas je izjavil novinarjem na vprašanje, čemu nov pakt med ameriškimi državami, ko so v velja, vi že štiri pogodbe z enakimi cilji da je vsa K napor za dobro stvar vselej koristen; še prav poseben pomen je treba dati ideji o kontinentalnem gospodarskem bloku v nasprotju v avtarkično po'itiko :tn gospodar kimi omejitvami v evropskih ■državah ter njihovih kolonijah. Amerika mora ustvaritj svojo lastno kontinentalno j gospodarstvo s samostojnim notranjim trgom. Nadalje fo potrebne tudi turistične konvencije ter ureditve cele vrste prometnih vprašanj na morju, na kopnem in v zraku. Hull o naporih obeh Amerik za ohranitev miru Buenos-Aires, 28. novembra, b. Držav, ni tajnik za zunanje zadeve Zedinjenih severno-ameriških držav Cordell Hull je podal novinarjem naslednje izjave o po. menu panameriške konference: Trdno sem prepričan, da nam bo s sodelovanjem državnikov v.eh ameriških držav uspelo odstraniti poslednje ovire bodočega miru in prospeha našega kontinenta. Prisrčnost in prijatelji Ike atmosfere naših razgovorov o ciljih panameriške konference me utrjujejo v tem zaupanju. Imam dovolj razlogov, da se zares lahko nadejam, da se bomo vsi odgovorni krogi obeh Amerik sporazumeli v tem. da izločimo odslej vojno kot sredstvo reševanja medsebojnih nesporazumov. Ta sporazum pa bomo dosegli, ako bomo umeli odstraniti vzroke nesporazumov in bomo i itoč.iono poglobili naše trgovinske odncšaje. Zato upam, da bomo lahko dose«rli na tej konferenci rekord konstruktivnih naporov. Ta' o bomo lahko vsemu svetu služili za vzgled pravega dela za mir. » Churc ,,Rusija naj razpusti kominterno in nastopa kot socialistična sovjetska država, pa bo ozračje kmalu čisto" KAJ še NE VESTE, da mi danes izdelujemo blago v angleški kakovosti po brezkonkurenčnih cenah? VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. p o Tkanine za vsak žep m vsak okus. Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Lonoon, 28. novembra, b- V »Evening Standardu« je objavil znani angleški politik VVinston Churchill oster članek proti nem- ; ško-japonski zvezi, ki jo nazivlje »nadaljnji nasilni korak na poti navzdol«. Churchill prav nič ne dvomi, da je pogodba naperjena proti liusiji in domneva, da je strah pred komunizmom pri obeh režimih, ki ga doma z vso silo zatirata, samo krinka za osvajalce namene obeh držav. Z nemško-japonsko zvuzo pa je močno ogrožen položaj onih dižav_ ki imajo na Kitajskem svoje interese. Velika Britanija in Zedinjene države se morajo resno zamisliti v usodo svojih kulturnih, gospodarskih in političnih interesov na Kitajskem. Churchill razpravlja nadalje o dualizmu meri politiko kon.interne in nacionalno rusko državo in pripominja v te; zvezi: Prišel je čas, ko sc mora Rusija odločiti za pot svoje varnosti. Stalin, šefi ruske armad« in ruski zunanji minister, se motajo v tem trenutku odločiti za razpust komin- terne in nastopati odslej pred Evropo kot socialistična sovjetska država, ki pa naj bo dobro oborožena, da bo lahko hranila svoje nacionalno neodvisnost. Svoje ideje in doktrine naj razširja po svetu samo z močjo svojega vzgleda brez kakršnekoli drugačne propagande. Taka Rusija bo tako Nemčijo kot Japonsko kaj kmalu prisilila, da razkrinkata svoje prave namene, kar bo samo pripomoglo k razčiščenju sedanjega mednarodnega položaja. Ako se Rusija za to zares odloči, potem bo ozračje kmalu dovolj čisto za združitev vseh defenzivnih sil sveta proti kakršnemukoli neizzvanemu napadu, kar je sedaj še edino upanje pred popolnim ruzsulom. Rusija bi s tem odstranila poslednjo oviro za sodelovanje z Zedi-njenimi državami in bi največ pripomogla k ohranitvi miru v Tihem oceanu. Churchillov članek je v angleških političnih krogih zbudil veliko pozornost, ker ga tolmačijo kot pobudo za ustvaritev velikega bloka. ■K i rimsAlnt Samo tesno sodelovanje med Fr&ncijo in Anglijo lahko reši evropski mir London, 28. novembra. b. Bi^si francoski ministrski predsednik Flandin, ki se je pravkar vrnil v Pariz po daljšem zasebnem bivan.i" v Angliji, j? pred svojim odhodom iz;avii dopisniku »Prepis Association« o po" menu francosko — angleškega sodelovanja v sedanjem jjpednarednem položaju; Mislim, da je vaš zunanji minister Eden v svojem zadnjem govoru še boli podkrepil francoska — angleško zvezo. Kot udeležil ik sporazum, ki je bi! dosežen v Londonu v marcu t- 1. Po nemški samovoljni kršitvi lok f? ruske Pogodbe, lahko z največjim zalo vol is t vom pristaviim, da ie Francija, na katare Pobudo je bila tedaj stavljena v no- godbo obveza o medsebojni voJaškj pomoči, ver k hip pripravljena priskočiti Veliki Britaniji na Pomoč, ako bi poslala žntev neizzvanega naPada Vojna po mojem mu en Ju danes ni neizogibna, vendar mislim, da nas čakata še dye hudi leti... Toda če ostaneta Francija in Velika Britanija tesno združeni, bosta lahko preprečili, da bi iz sedanjih težkih Položajev na .'azličnih točkah Evrope nastale resne vojne nevarnosti. Trdno sern prePrK-an, da spo.azum o medsebojni pomoči, sklenjen med Francijo in Veliko Britanijo, ki služi lahko za vzgled tudi drugim narodom- lahko ohrani mir v«aj v zapadni Evropi. itlerju Gre za ureditev odsaešsjcv ased državo in katoliško cerkvijo v Nemčiji Katoliški episkopat in protiboljševiški blok Berlin, 28. novembra, b. Pred »vojim povratkom v Beriin je nemštki kancelar Hitler na svojem Poseštvu v Berehtesgadnu ponovno ^Prejel v avdienco monakovskega nadškofa in kardinala Faulhaberia. Dasi o vsebini razgovorov ni doklej še nič avtentičnega znano, se v dobro informiranih krogih navajajo naslednji Problemi kot verjetni objekt izmenjave misli; Hitler in FauUiaber sta ponovno proučila vsa vprašanja, ki tvorijo p« mnenju cerkve in države glavno oviro za sporazum med obema strankama. Razen vprašanj, k-; ee tičejo katoliških mladinskih oreranizaoi _ je bilo bržkone na tapetu predvsem vprašanje takozvanih konfesionalnih šo!. ki se je že v prvem razgovoru med Hitlerjem in Faulhaberjem razpravljalo kot glavno sporno vprašanje, ker so prav tedaj bavarske oblasti nastoPi'e proti redovškim učnim mo^em v teh šoiah. Seveda je Sardina! Faulhaber prav gotovo opozoril kance-larja tudi na osebne nePriUke, ki jih je med tem doživel. Ministru Kerrlu bo dodeljen drž. podtajnik V zvezi s tem ponovnim razgovorom najvišjega nemškega katoliškega dostojanstvenika z najvišjim predstavnikom državne oblasti v Nemčiji so se ponovno razširile govorice, da bo v kratkem prišlo do pomembne izpremembe v vods>tvu ministrstva za b0-gočastje. Ne govori se sicer več o zamenjavi titularja tega ministrstva, ki naj bi ga po prvotnih govoricah zamenjal sedanji nemški poslanik na Dunaju PaPen, temveč samo o tem da bi se ministru Kerrlu dodelila iz vrst njegovega katoliškega osobja ugledna oseba v funkciji državnega podla j" juka v ministrstvu za bogoeastje. Iz zanesljivega vira se doznava nadalje, da je bili eden izmed glavnih predmetov Ponovnih razgovorov med kancelarjem in kardinalom Faulhaberjem tudi problem ta-kozvane profikomunistione fronte. Domneva se. da Je Hitler naSvet°val Fanlhaberju, naj bi se nemški episkopat z javno izjavo pridružil protiboljševigkernu stališču tretjega rajha in naj b.; v tem Pogledu PodPrl na Pore nacistične diplomacije. Zdi se pa da ie taHitlerjeva zahteva naletela zaenkrat na težKoče in da je baje kardinal Faulhaber ponovno zaProsil za avdienco Pri Hitlerju- Italija priznala Mandžukuo Japonska aneksijo Abesinije Rim, 28. novembra. AA. Uradno poročajo, da je italijanska vlada priznala mandžur-sko državo, japonska vlada Pa italijansko cesarstvo v Etiopiji. Sporazum, ki je bil sklenjen med obema državama, priznava tudi japonske trgovske Pravice v Abesiniji. Obisk turških vojnih ladij v Grčiji Atene. 28. novembra. A A. Davi o Pol 9. je Priplula v faleronsko pristanišče eslkadra turške mornarice- Po običajnih obiskih 6e je oddelek turšlkih mornarjev izkrcal in položil opoldne venec na gTob Neznanega .junaka v navzočnosti turškega admirala Suk-riokana. grškega admirala Sakelarija, tur škega poslanika v Atenah in zastopnikov grških oblasti. Prebivalstvo je turške mornarje navdušeno Pozdravljalo. Beležke Kdo ne odloži mandata ? Pod naslovom »Dobili so nezaupnico,, a ne odiože mandata« ponatiskuje zadnji »Domoljub« z velikim veseljem komentar, ki ga je k izidu občinskih volitev v savski banovini napisal »Hrvatski dnevnik«. Ta komentar je izzvenel v trditev, da so občinske volitve vzele moralno legit;macijo do poslanskih mandatov poslancem, ki so bili na Hrvatskem izvoljeni pri lanskih peto-majskih volitvah. »Domoljub« tej sodbi z veseljem pritrjuje, pozabil pa je v svoji preveliki vnemi, da s tem udriha po svojih lastnih ljudeh. Lc neznatna manjšina teh poslancev je namreč danes v kiubu JNS. Nekaj malega jih je še v Baričevičevem in v Delovnem kiubu. Vsi ostali, ogromna večina, pa so v ki ubu, ki ga »Domoijub« šteje za svoje-ga... Združena opozicija pri volitvah v Vojvodini Pristaši raznih strank ki tvorijo sedaj združeno opozicijo, so v Vojvodini v glavnem razdeljeni na tri frakcije. Prva se priznava k beograjskemu, druga zagrebškemu krilu združene opozicije, tretja pa tvori nekako ločeno vojvodinsko skupino Za nedeljske občinske volitve so vse tri skupine le v redkih občinah postavile skupne kandidatne liste. Po veliki večini gredo v volilno borbo ločeno. Zagrebška opozicija je v Vojvodini in Sremu, ki tudi spada pod dunavsko banovino, postavila deloma pod firmo bivše HSS, deioma pod firmo bivše KDK kandidatne liste v 86 občinah. Na listi dr. Mačka izvoljeni poslanci prirejajo v teh občinah dan za dnem shode in sestanke. »Hrvatski dnevnik«, ki o vsem tem poroča, se nadeja, da bodo vojvodinski Bunjevci in Šokci strnjeno volili liste zagrebške opozicije in da bodo te liste dosegle zaradi tega velike uspehe. Bivši samostojni demokrati o volitvah Tednik »Nova riječ«, ki ga urejuje g. Ve-česlav Vilder, objavlja nov članek o občinskih volitvah v savski banovini. List pri-i haja do zaključka da »mora priti po zadnjih občinskih volitvah v savski banovini slehrnik do prepričanja, da so se vrste bivših samostojnih demokratov po sedmih letih diktature, ki je uporabljala vsa sredstva, da jih zatre, ponovno zbrale. Bivši samostojni demokrati so se pojavili na vseh postojankah že pri petomajskih volitvah. Morali so se težko boriti. Volilni zakon favorizira strnjene mase m težko prizadeva stranke, ki imajo razsute svoje pristaše po več pokrajinah. Zato se ne more ocenjevati moč samostojnih demokratov po številu osvojenih občin. Ocenjevati se more samo po številu glasov, ki so jih dobili kljub vsem neprilikam. Te številke pa kažejo, da so se povsod okrepili, čeprav po teh volitvah še ne gre soditi o pravem razpoloženju prebivalstva. To bo prišlo do izraza šele pri svobodnih in tajnih volitvah v parlament.« Akcija privatnih nameščencev na Hrvatskem Kakor je razvidno iz zagrebških listov, so začele organizacije privatnih nameščencev na Hrvatskem zelo živahno akcijo za uvedbo nameščenskega starostnega zavarovanja. Po vseh večjih krajih se prirejajo zborovanja, na katerih se sprejemajo resolucije, ki zahtevajo, da se razširi zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev na vso državo in da se osnujejo pokrajinski pokojninski zavodi. Resolucije dalje zahtevajo, da se pokojninsko zavarovanje razširi tudi na trgovske nameščence. Ponekod so privatni nameščenci že osnovali svoje posebne fonde, v katere redno vplačujejo prispevke, da si bodo mogli potem z zbranim denarjem dokupiti leta, ko se uvede obvezno starostno zavarovanje. Nezdrave metode Glasilo dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« razpravlja v uvodniku o aretacijah komunistov na Hrvatskem, zlasti o ugotovitvi službenega komunikeja, kako so komunisti poskušali priti v razne narodne in kulturne organizacije in v njih izvrševati svojo propagando. List pravi, da to ni ničesar novega, ker so mnoga društva že sama opazila, da so se vrinili med člane ljudje, ki nimajo z društvom in njegovimi cilji ničesar opraviti, pa so jih takoj izločila Tako bo tudi v bodoče. Nato razpravlja list o etični strani te komunistične taktike, ki jo ostro obsoja V mladih ljudeh bi se morale gojiti in razvijati iskrenost, odkritost in značajnost. Mladi ljudje bi morali biti odkriti borci, komunistična taktika pa jih navaja, da so špi-joni, zahrbtni hinavci in »prikrite rihte«. Iz takih ljudi ne morejo nikdar zrasti idealni in značajni možje. List apelira zato na mladino, naj povsod zavrača take nezdrave metode. Staroradikalski shod v Skopi ju Danes bo v Skoplju manifestacijsko volilno zborovanje radikalne skupine g. Ace Stanojeviča. Na shod bodo prišli in na njem govorili razen Ace Stanojeviča, ki zaradi svoie visoke starosti ne nastopa javno, vsi znani voditelji staroradikalne skupine, med njimi Miša Trifunovič, dr. Momčilo Ninčič, Krsta Miletič in Miloš Bobič. Zaradi tega pričakujejo poročil o shodu tudi v širši javnosti z velikim zanimanjem m se je odpeljalo v Skoplje tudi več novinarjev. Med Zagrebom In Beogradom Oficiozni beograjski tednik »Echo de Belgrade« beleži vesti o sporazumu m©i Beogradom in Zagrebom in poudarja, da .zagrebški in beograjsiki politični krogi soglasno priznavalo, da je prišel čas poiskati praktična sredstva za izvršitev nacionalne koncentracije v Jugoslaviji Nato navaja list, da si to koncentracijo zamišlja JRZ v koaliciji z bivšo HSS. "nlnnsno KDK. Združena opozicija pa pojmuje koncentracijo bolj široko. Politični položaj je stopil v novo obdobje in skoraj se bodo pričeli razgovori za k >nčno ustvaritev srbo-hrval-skeaa sodelovanja. Glasilo ministra dr. Sp«ha. sarajevska »Pravda« poudarja v posebnem članku o sporazumu z dr. Maukom, da službeno stališče JRZ v tej stvari še ni znano, kakor tudi ni /.nano, a'i je do sedaj kateri izmed predstavnikov JRZ imel stike z dr. Mačkom. »Pravda« pravi, da v JRZ vsekakor obstoja želja po sporazumu. Ta želja do sedaj ni bila ustvarjena, ker je bilo potrebno da se JRZ. naprej afirmira kot edina predstavnica Srbov. Slovencev in muslimanov. Po občinskih volitvah se bo to zgodilo. Kfliko se b^-do stvari dalje razvijale, še ni znano. Kombinacij«3, ki se že pečajo s podrobnostmi sporazuma, so pre-uranjene. Precej pozornostli vzbujajo v javnosti nekatere izjave politikov iz vrst bivše SDS, zlasti tudi članek prote Kecmanoviča iz Banjaluke, ki se vrača v glavnem na unitaristično pojmovanje države. Izgleda kakor da bi se v vrstah b. SDS vršilo gotovo previranje. Kakor je znano, s« je po razveljavljen ju vidovdan«ke ustave 1. 1929. ,-e?in-a vodilnih politikov bivše SDS v na-sprotstvu z mišljenjem svojega takratnega predsednika izjavila ta novo unitaristično usftavo. Med temi vodilnimi politiki so bili tudi glavni predstavniki današn.ih sa-mostalcev. ki sedaj sodelujejo z dir. Mač-k-'»r.. Ni še jasno, ali glasovi, ki se sedaj čujejo, značijo preokret tudi na tej strani v smislu povratka na jugoslovensko osnovo. Kakor smo že poročali, se je v Zagrebu mudil g Božidar Vlajič, zastopnik Davido-vičeve skupine v poslovnem odboru združene opozicije. V Zagrebu je razpravljal z voditelji bivših samostojnih demokratov in delj časa tudi z dr. Mačkom. Včeraj se je vrnil v Beograd, kjer je najprej poročal Ljubi Davidoviču. še tekom dopoldneva so se pri Davidoviču zbrali ostali voditelji beograjske združene opozicije, ki jim je Vlajič podal svoj referat. Udeležcnci so odklonili vsako izjavo za javnost. I Manifestacija parlamente*/ Male antante Beograd, 38. novembra, p. Jutri popoldne odpotujeta v Bukarešto delegaciji naše narodne skupščine in senata, ki sta povabljeni k proslavi rumunskega pniznika zedi-njenja. Obe delegaciji sta se sestali danes v kabinetu predsednika narodne skupščine. Na sestanek je prišel tudi ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič. Poleg drugih potujejo v Bukarešto dr. Kostn Kuraa-nndi, dr. Orga Andjelinovič. Kosta Popovič, Jovan Banjanin, Milan Popovič. Franc Smodej in dr. Koce. Delegaciji vodita pred- sednika obeh zbornic dr. Mažuranič m čirič. Praga, 28. novembra, br. Nocoj je odpotovala v Bukarešto delegacija češkoslovaškega senata in poslanske zbornice pod vodstvom predsednikov obeh zbornic dr. M al v petra in dr. Soukupa. V delegaciji je vsega 30 češkoslovaških parlamentarcev, ki bodo sodelovali pri veliki manifestaciji parlamentov držav Male antante v Bukarešti na proslavi rumunskega narodnega praznika. ms Horthy na poti na Dunaj Rim, 28. novembra. w. Madžarski regent Horthv ter ministrski predsednik Daranyi in zunanji minister Kan.va so ob 10. dopoldne odpotovali iz Rima na Dunaj. Na postaji so se poslovili od nj;h italijanski kralj in kraliiea. ministrski predsednik Mussolini s člani vlade ter zastopniki oblasti. Direktor Suzorja upokojen Zagreb, 38. novembra, o. Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev (Suzor) je na svoji današnji seji upokojilo generailnega direktorja osrednjega uradia dr. Milana G laserja. Za to mesto ho v kratkem razpisan poseben natečaj. Za vrhovnega zdravnika urada je bil izvoljen dr. Josip Ljubin, zdravnik okrožnega urada za zavarovanje rfelavcev v Drvaru. Iz kmetijske službe Beograd- 28. novembra- AA. LiPokoj%i je FTanjo TramPuž. kmetijski nadzornik ban-oke uprave dravske banovine. Premeščeni so: za veterinarskega svetnika obmejne veterinar, ke postaje v Murski Soboti v 5. sk« pini dr. Josip Šerbec, sedaj pri sreskem načelstvu v Korenici. za veterinarskega za veterinarskega svetnika pri sre®kem na-čelstvu v Korenici 5. skuPini Josip Samec, doslej v Murskj Soboti, za višjega veterinarskega Pristava sreskega načefctva v Beli Crkvi v 7. skuPini Adalbert Ljubeč doslej v Gradačcu. Sestanek baltiških zunanjih ministrov Riga. 28. novembra, g. Uradno objavljajo, da se bo V. kongres zunanjih ministrov treh diržav baltiškega sporazuma vršil od 9. do 11. decembra v Rigi. še ene volitve na \ r ljubljanski univerzi Včeraj so bile na ljubljanski univerzi •pcs dopoldan volitve v znano društvo »Akademska akcija za izpopolnitev univerze«, katere član je lahko vsak akademik brc* ozira na fakulteto. Društvo šteje okrog 1300 članov in je imelo v petek svoj občni zbor, na katerem so lansko leto izvoljeni funkcionarji podali svoja poročila. Volitve pa so bile včeraj, ker se vrše po listkih in zaradi tega seveda trajajo več or. Vložene so bile štiri liste: lista takozvanih katoliških akademikov, tehnična lista in dve listi nacionalnih akademikov, ki se na žalost niso mogli zedinit.i za skupni nastop in so zaradi tega ozlovoljili ki odbili mnogo nacionalno orientiranih akademikov. Volitev se je udeležilo 99i akademikov in akademičark. Pet glasovnic je bilo neveljavnih. Lista katoliških akademikov, za katero je seveda strnjeno glasovalo blizu 200 teologov ter na univera vpisanih redovnikov in redovnic, je dobila 419 glasov ter 6 mandatov, med njimi predsednika Tehnična lista ki je bila privlačna zlasti zaradi tega, ker stoje momentano v ospredju zanimanja in borbe problemi tehnične fakultete, je zbrala 328 glasov in dobila 6 mandatov s podpredsednikom, nacionalna lista, katere jedro so tvorili Jadranaši, 134 glasov in 2 mandata druga nacionalna lista, katere jedro so tvorili člani »Edinstva«, pa 105 gla<50v in 1 mandat. Vremenska napoved Zemnnska vremenska napoved wi dan"«; Ob-ačno in megleno po vsej državi, v Primorskih krajih dež, v notranjosti ponekod sneg. Na jugu in na Primorju se bo temperatura dvignila. Zagrebška vremenska napoved: Obiažae in megleno ter hladno vreme. Dunajska vremenska napoved« Oblačra* manjša možnost neviht, še dalje mraz. Madridska in talaverska fronta \ ^Vafladolid Jo\ I J Arevafo\ I . ^ASomosrerta A vila ^terŠ^^fachhjk "SFe** JjJ 7 VKIU^J tlartin : Na Almoro Obroč okrog Madrida v prvih dneh oktobra, ki pa se je med tem seveda že znatno zožil — Razbremenilna ofenziva vladnih čet sc je začela jugozap adno od Madrida Maši kraji in ljudje Novi nadškof beograjski g. dr. Josip Ujčič Kakor sum včeraj kratko por čali. je bogoslovni profesor ljubljanske teološke fakultete mnsgr. dr. Josip Ujčič imenovan za beograjskega nadškofa. Ugledni svečenik, ki je v Ljubljani splošno znan in priljubljen. je doma iz Istre. Rodil se je 10. februarja 1880. v Starem Pazinu, njegova mati je umrla pri enajstem porodu. Gimnazijo je H t udiral v Trstu in je z odliko maturiral leta 1808. Ta ko i nato je vstopil v bogoslovje t Gorici in je bil 27. julija 1902. posvečen xa mašnika. Tržaško-koperski škof dr. Nagi ga jo takoj po novi maši imenoval za svojega tajnika. Čez leto dni pa ga je poslal ina višji bogoslovni zavod Augustinaeum :na Dunaju, kjer se je pripravil za bogoslovni doktorat. Promoviran je bil leta 1907. V Gorica je bil 6 let profesor moralke v bogoslovju, leta 1912. pa ga je dr. Nagi, kt je med tem postal dunajski nadškof in kardinal, pridobil za dvornega kaplana in studijskega ravnatelja v Avgust inaeumu. Tu se je potem zlasti lahko poglobil v mo-;ralko. ki io ie začel predavati na dunajski bogoslovni fakulteti. Ko smo dobili univerzo v Ljubljani, je prišel tudi dr. Ujčič domov in odtlej živi in deluje v Ljubljani. Dvakrat je bil že izvoljen za dekana bogoslovji'' fakultete ter je pripadal disciplinskemu sodišču univerzitetnega sveta. Na škofijskem ordinarijatu je bil obenem pro-sinodalni eksaminator in cerkveni sodnik. Letos v januarju mu je bila poverjena služba apostolskega vizitatorja bogoslovnih semenišč V vsej Jugoslaviji. Ne samo kot predavatelj, temveč tudi kot pisatelj js dr. Josip 1 ; •• dobro znan. Na visokem in odgovornem mestu želimo novemu nadškofu beograjskemu in smederevskemu ter apostolskemu administratorju banatskemu vso srečo! Dosedanji nadškof oče dr. Rafael Rodič. ki je doma i'/. Nurkovea pri Požegi in star f,H le:, je lel 12 let nad pastir beograjske r.;1 dškef i ie. katero je tudi organiziral. Zdaj bo spet vrnil v frančiškansko samostansko življenja. Ravnatelj L* Mcivak in £ijeg0¥0 Rojenice so mu pri rojstvu pred 60 leti na uho pošepetale, da bo učitelj in kolikor se je tudi v mladosti od tega cilja oddaljeval, ni mogel odoletii in postal je učitelj. Po očetu, ki je bil odličen slikar-amater, je podedoval smisel za lepoto barv in oblik, ki nenehema obdajajo vsakega zemljan.a: zato se je odločil za takratno dvoletno obrtno šolo za lesne stroke, kakršna je bila tedaj v Ljubljana. Od tod je odšel na učiteljišče in kmalu je nastopil lir-njervo-veselo pot slovenskega učitelja na-prednjaka. ki ga je peljala na Bled, v Kranj, kjer si je na Gašteju poiskal dru- žico iz znane Šmidove rodbine, dokler se ni ustavil pred četrtstoletjcm v Ljubljani, kjer je zdaj ravnatelj II- deške meščanske šole. ki je nastanjena v novem poslopju za Bežigradom. Zgodaj se je začel pripravljati za izpit :za meščanske šole in kaj je bolj naravnega, da si jc izbral za svojo stroko predmete umetniške skupine risanja, geometrijskega risanja, lepopisa in matematike. Od leta 1920. je brez prestanka član ljubljanskega krajevnega šolskega sveta, kjer je z vso vnemo in z največjim uspehom zagovarjal težnje po zboljšanju pouka in šolskih prilik v Ljubljani. Prav posebno se je zavzemal vedno za potrebe in pravilno upoštevanje položaja meščanskih šol. Njegovi napori pa so šele letos kronani z uspehom, ko so vse ljubljanske meščanske šole dobile dodeljenih toliko prostorov, da lahko dihajo in se morejo razvijati. Jubilant. ki ie v vseh krofih 1'ubPanske družbe nenavadno čislan. pobornik in praktični vod:te!j učifel;ev deških ročnih del dravske b-i"Ov;ne. On ie bil prvri, ki je pre.l let; uvedel praktične počitniške fe~ čaje za deška ročna dela Tako je v teku let izobrazil nad 200 učiteljev. Ravnatelj Novak je bil s.pet oni, ki je pisal strokovne knjtige in članke, kjer je kazal na sodobnost in smotrnost pouka deških ročnih del. Letos pa si je s,-m postavil krono, ko je napisal odlično deio »Krasiine tehnike«. To delo je spreje'a kritika s prav posebno pohvalo. K.lor je obiskal jesenski veiesejeni. se je lahko na lastne oči prepričal, kako so ugajali lesni izdelki, ki jih je razstavil ravnatelj Novak in pa učenci njegove šole. Naši obrti je s to razstavo in s svojo knjigo odprl popolnoma movo polje udejstvo- vanja in s tem nove vire lepih in stalnih dohodkov. V preveliki skromnosti odklanja vsako besedo hvale, tod«i za naš rarod je toliko zaslužen mož, da naši javiv_$t ne more li nrmo njegove šestdesetlcnice. Pri tej priliki je treba še prav posebej povdariti. ca je bil Novak od vsega poče'ka svojega dela vselej v naprednih vrstah, da ni nikoli iskal koristi političnih konjunktur, da pa je vedno storil svojo dolžnost, če tudi .ie imel zaradi nje kasneje le sitnosti. Na mnoga leta! Infekcijski oddelek razširjen Bil je skrajni čas, rešitev pa je le zasilna Ljubljana, 28 novembra. V težki borbi za obstanek je ljubljanska bolnišnica danes doživela uvaževanja vreden, a vendarle nc prav veselo značilen dogodek. Infekcijski oddelek, ki je najmanjši in najbolj natrpan med vsemi — zadnje mesece ga vzdržema preplavljajo trume pacientov z Gorenjske in Dolenjske, med katerimi žanjeta davica in škrlatinka — je po dolgih križih in težavah vendarle našel skromno možnost razrešitve. V paviljonu, ki je bil grajen za 34 postelj, je v stiski današnjega časa našlo dan za dnem zatočišča skoraj po 120 bolnikov, da so morali siromaki ležati že kar drug preko drugega. V otroških posteljicah, kakršne bi bile še za zdravo dete pretesne, se morata gnesti po dva, včasih po trije nesrečni neugnanč-ki, ki jih je bolezen napravila še vse bolj občutljive in vznemirljive, kakor so bili v zdravih dnevih doma. Najbolj obžalovanja vredne pa so sobe namenjene težjim bolnikom, ki pogostokrat vise med življenjem in smrtjo. Najmanj, s čimer bi bilo treba v takih obupnih primerih postreči, bi bile samotne sobice, ki bi nudile bolniku dovolj miru in dovolj svežega zraka, da bi bilo mogoče prenesti poslednje najtežje minute. V takšnih sobicah ki so bile za zidavo namenjene posameznikom in v katerih jc v resnici samo za eno posteljo prostora, so danes natrpani kar po štirje hudo bolni pacicnti: po dva delita posteljo, po dva pa so naložili na nosilnico. ki so jo v npglici priredili za zasilno ležišče. V takšnih razmerah je brez dvoma prav, da je uprava bolnišnice poskrbela, da sc infekcijski oddelek vsaj do najskromnejše mere razbremeni. LTprava umobolnice je staro prisilno delavnico onstran Ljubljanice v zadnjih letih smotrno preuredila, da so prostori v starinskem poslopju danes mnogo lepši in udobnejši kakor po paviljonih obče bolnišnice. S preureditvijo zavoda se je našlo še nekaj prostora, ki bo lahko vsaj za nekaj časa nudil zavetje opazovalnemu oddelku, ki je bil doslej spravljen pod streho v pritličju nevrološkega oddelka. Z izselit\ijo opazovalnice bo na štev. 7 kakšnih 80 postelj na razpolago, ki jih bo lahko zasedel infekcijski oddelek. Ta preselitev bo oddelku prožila možnost, da vsaj za nekaj časa malo širše in globlje zadiha, medtem pa upajmo, bo že toliko napredovala akcija, za zgraditev nove bolnišnice, da se posameznim oddelkom ne bo več treba trgati za prostor. Do dobršne mere bo razbremenjena tudi kirurgija, ko bo novi prizidek končan, a vsa znamenja kažejo, da pred prihodnjo jesenjo novi trakt še ne bo mogel biti izročen svojemu namenu. Deputacija pri g. banu Včeraj dopoldne se je pri banu dr. Na-tlačenu zglasila deputacija Akcije za razširitev ljubljanske bolnišnice, v kateri so bili predsednik akcije univ. prof. dr. Šer-ko, podpredsednik univ. doc. dr. Košir, predsednik Zdravniške zbornice primarij dr. Meršol, upravnik umobolnice dr. Gerlo-vič in kot zastopnik Akademske mladine jurist Ravnihar. Deputacija je g. banu izročila kratko spomenico in ga naprosila, naj odpošlje svojega delegata v odbor akcijc. da se bo vse delo, ki se bo tikalo konkretnega reševanja tehničnih in finančnih vprašanj, vršilo v sodelovanju vseh odločujočih činiteljev. Ban je zagotovil svojo naklonjenost, hkratu pa je izdal dovoljenje /a izvedbo akcijskega tedna, ki bo trajal od 1. do 7. januarja, da tudi vse najširše plasti naišega naroda razgiblje v borbi za novo bolnišnico. Matineja Mna Sloge Za ljudi, ki ljubijo napete filme! BORIS KARLOF v dvojni vlogi Bil Cena Din 3.50 in 5.50 Danes ob 11. dop. nepreklicno posiednjič! Simultanka našega državnega prvaka Pirca 38 igralcev: 23 zmag, 7 porazov in 8 remijev Ljubljana, 28. novembra. Dvorana hotela »Metropol« jc bila v petek zvečer pozorišče šahovske simultanke jng. državnega prvaka Vasje Pirca. Nasprotniki so mu bili združeni ljubljanski šahovski klubi, ki so poslali v boj siccr nc najmočnejše igralce, a vendar dovolj močne za slehernega mednarodnega mojstra. Četudi so bili med njimi priznani turnirski igralci, je Pire dosegel zelo časten rezultat, namreč točno 71"/o, kar je ponovno potrdilo njegovo dobro formo, ki jo je že pokazal v Podjcbradih in zlasti na šahovski olimpiadi v Monakovu. Po skoraj 7 ur trajajočem boju je državni prvak beležil 23 zmag, 7 porazov in 8 remijev. Simultanka se je pričela ob 20. in se končala ob 2.45. Združeni klubi niso nastopili polnoštevilno, iz neznanih vzrokov se prireditve nista namreč udeležila Triglav in Omladina, dočim so bili ostali zastopani v častnem številu, zlasti Ljubljanski šahovski klub, ki je postavil kar 12 igralcev. Skupno je nastopilo 38 igralcev, med njimi eden z Vrhnike, eden pa neorganiziran. Mojster Pire je takoj v otvoritvi pokazal, da se zaveda težke borbe, ki ga čaka. Na vseh deskah je nastavil igro zelo previdno, hoteč si že v otvoritvi zagotoviti prednost. Zato je bilo popolnoma naravno, da je prva odločitev padla dokaj kasno. Po dveurni borbi je Pire beležil prvo zmago, druga jc pa sledila šele poldrugo uro zatem. Prvi so klonili igralci šahovskega kluba Šiška. Že je kazalo, da bodo združeni klubi katastrofalno poraženi, ko so se po polnoči pojavili prvi uspehi. Ob 0.25 je Si-monič (LŠK.) prisilil mojstra h kapitulaciji, remiziral pa je Peterman. Komponist prof. Slavko Osterc je pokazal, da je doma tudi na 64 poljih in je takisto dosegel remis. Ob 1. zjutraj je Pire beležil 7 zmag, 1 poraz in 2 remija. Zdaj je šlo hitreje, a dokaj neugodno za državnega prvaka. Po eni uri so »združeni« znatno popravili do tedaj neugodno stanje in zaznamovali lepe uspehe. Po vrsti so zmagali Kapus (Šentpeter), Ku-melj (LŠK), Sikošek (LŠK) in Jcrančič (Šentpeter), remis pa so dosegli Marck, Majcenovič, Samobor (vsi LŠK), Zavec, Jereb (oba Železničar) in Bernot (šentpeter). Ob 2. je bilo doigranih 25 partij in je Pire dosegel 12 zmag, 5 porazov in 8 remijev. Kakor da ne bi imel za seboj že 6 ur napornega telesnega in duševnega dela, jc naš državni prvak tako stopnjeval tempo, da je imelo preostalih 13 nasprotnikov le malo časa za premislek. V pičlih 45 minutah jc odpravil tudi te in sicer nad vse sijajno. Moral je sicer .še dvakrat kapitulirati — zmagala sta Langus (Železničar) in Kirin (.Šentpeter) vse ostale je pa premagal, ne- ~£epe žene so v tem skrajno izbirčne Ničesar ne bi smela žena tako skrbno izbirati kakor svoje milo, ki ga vsak dan uporablja. Samo ako je milo zares dobro, ji ono resnično negovanost, katero imajo moški tako radi na lepih ženah. llida $avoiit ie deset let ljubljenec razvajeni eiida bdi španski bezeg milo sneinobele barve — omamljivega vonja. vrstosni Vas pravo iiida ? Cvetk luksuzno milo, ki si ga lahko vsakdo privosa. posebno močnega vonia £tida £anolin posebno blaga za občutljivo kozo. katere v naravnost problemskih končnicah. Ko jc bil objavljen končni rezultat: združeni klubi so dosegli 7 zmag, 8 remijev in 23 porazov, jc bi! drž. prvak Pire deležen prisrčnega odobravanja, ki ga je v resnici zaslužil. Vsi njegovi nasprotniki so posebno poudarjali njegovo fa'rncso. Bilo je namreč več primerov, ko so nekateri hoteli napraviti več potez zaporedoma, a so se prenaglili in bi izgubili figuro, pa jih je Pire še pravočasno opozoril na nevarnost — čednost, ki jo najdemo pri malokaterih mojstrih. Da bo poročilo popolno, naj dodamo še uspehe po klubih. LŠK jc dosege! 3 zmage, 4 remije in 5 porazov; Šentpeter 2 zmagi. 1 remis, 5 porazov; Železničar 1 zmago, 2 poraza, 2 remija; Lovšin 1 remis, 4 poraze; Šiška 3 poraze, po 1 poraz pa Triglav, Ho-čilnik (Vrhnika) in edini udeleženec iz vrst neorgan i ziran ih šahis t o v. Posetnik^m novimirske ga koncerta Ljubljana, 28. novembra. Le krateli čas nas še loči cd novinarskega koncerta 1. decembra. Ceneno občin tvo, >i bo obiskalo ta koncert ?n s tem izkazalo .=>>oje impatije slovenskim n t vinarjem, mo tekom tedna p imemo seznanili z vsemi sodelujočimi in s točkami, s katerimi bodo nastopili. Splošna sodba je da bo novinarski koncert tudi letos zelo pe ter in izredno zanvmv. To .se pozna tudi po tem, da publika pridno sega ps vstopnicah in sedežih, ki o na pro. daj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cpoza.rjcmo pri tem še en Tat, da vstopnica za koncert daje p ose tn ikoni pravico, da se po ljubeznivosti ravnateljstva električne cestne železnice lahko peljejo s tramvajem od v a-ke točke omrežja do najbližjega postajališča za Tabor za enotno znižano veznino 1 Din. Ravno tako velja tudi za vožnjo cd koncerta, dok"2r vozi tramvaj po noči, za one, ki ne ostanejo še pri pro ti zabavi. Najbližja postajališča 7-a Tabor na tramvaju so križišče Sv. Petra ceste — Fiignerjeve uPce ali pa tudi na šmartmski cesti ob trgovini Marinko, oboje na krožni progi. Z garderobo na Taboru bo letos tudi bolj kcmodno preskrbljeno, tako da ne bo trliko dreija. Velika izrecna garderoba bo v mali d.orani v I- nadstropju. Cenjeno občinstvo je napr šeno, da £\2 v prvi vrsti po luži te garderobe, kjer bo cbilno prostora. Desna garderoba v pritličju je rezervirana za gg. predstavnike obla lev in korporac*j. Leva garderoba v pritličju bo pa tudi na razp lago za obskovalce koncerta, če se bodo vsi udeleženci ravnali po teh navodilih, bodo vse garderobe brezhibno funkcionirale. Posebej opozarjamo družbe udeležencev na prostorne lože, ki se jih dobi za 150 Din. V ložah je 5 sedežev in nekaj to-jišč, (ki se posebej dobijo po 8 Din), tako da se v loži lahko zbere zaključena dražba, ki ima svoj rezerviran pro tor tudi potem pri svobodni za"' je bila ta smer upravičena povsod in v vsej Jugoslaviji, ni bila uprav:čena v Sloveniji, deloma pa je bila zgrešena za vso državo že zaradi tega. ker s • za jet:ko ni kaj mnogo zanimala. Bila so leta. ko kirurški e') leti. Zato je bila ustanovitev fon 'a za podpiranje je-tičnih bolnikov nujni z-hteva časa. Denar je za vse, za marsikaj ga ni škoda pos-lino ne za reprezentativne zgradbe, le za '-ol-nega človeka, za d*n-?njegn bolnika, za sodržavljana v križih in težavah ni moooče najti nobenega dinarja. Velika vsote so potrošijo za počitniške kolonije. Ideji počitniških domov nhče ne nasprotuje, toda pod konip?tenco protitu-be.rkulozmh lig prav gotovo ne spada pošiljanje slabotne ali pa zdrave dece na morje in v irore dokler nimamo denarja, da bi pošiljali že obolele, ne pi samo ocrrože-ne — tja. kamor spadajo. »Ogrožen« pa je tudi zelo ra7.te7.ljiv in nejasen pojm. Kadar bodo vsi Slovenci, ki so bolni na pljučih, imeli zagotovljeno bolniško posteljo, pa bo denar še preostajil po4em se bomo s pravico brigali na reprezentativen način za SEBSESEGGEEHBiri Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! SBSnBBSBHBBBS&.f ogrožene. Kdor vidi vsak dan obupno mi-zerijo tuberkuloznih bolnih bolnikov z", rad i pomanjkanji gmotnih sredstev, se mora s tem strinjati. Milijon dinarjev Postavljena je bila pr< pagamlna številka: milijon Slovencev naj da iu je milijon dinarjev in tako ustvari fond. ki l»o temelj pr<.ii-tuberkuloznega zavarovanja. Optimisti so računali na več kakor eno desvtino. p sini isti bi bili zadovoljili 7. eno pičlo dvajsti-no propagandnega nplijona. a so se nazadnje celo bali. da ne bodo k.iti niti stroški. Čisto prav n;so imeli ne eni ne drugi, če pa prištejemo nabrani vsoti one 50 odstotne odtegljaj", ki so ostali pri lirah, potem so imeli optimisti prav. Dosežena bo približno vsota 200.000 Din kosmatega dohodka. Za prvo leto. za marsikatero organizacijsko pomanjkljivost, za nerazumevanje celo od strani samih lignšev je f- razveseljiv uspeh.' Protituiievkulozni zvezi mora čestitati vsa slovenska javnost k njenemu delu in uspehu. Napravljen je začetek, ki l>o dokazal veliko žilavost njene organizacije. Prihodnjič bomo iz glasila Protituberkulozne zveze navedli še marsikaj važnega in zanimivega o gmotnem uspehu njene akcije. Prvi protituberkulozni teden 7. nabiranjem za protituberkulozni fond je bil preizkušnja za narod in za organizacijo. Narod in organizacija sta preizkušnjo dobro prestala. Postavljen je temelj, nadaljevanje bo lažje in tudi uspešnejše. Se bolj važno kakor gmotni uspeh pa je to. da je narod prostovoljno priznal protituberkulozno akcijo za svojo in da so vsi sloji, v prvi vrsti pa revni, požrtvovalno sodelovali. podari t vo Proti centralizaciji kmečkih dolgov U določbah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov smo na tem mestu že ponosno in obširno u./.piavljali. Razložili smo tudi vselimo pravilnikov, ki so bili izdani k lej uredbi in navedli. dne posledice. ki groze vsemu kreditnemu zadružništvu. Preteklo nedeljo fino objavili resolucijo obeh slovenskih zadružnih zvez in Zve/.t; jugoslovanskih hranilnic, ki vsebuje tudi predloge za spiemembo*uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Resolucija poudarja nujno potrebo, da se razdolžitev kmetov iz-vr-i na ta način, da se v polni meri zagotovi nadaljnji neokrnjen obstoj kreditnega zadružništva ter samoupravnih hranilnic, to j*; denarnih zavodov, ki so bili skozi desetletja v pomoč gospodarsko šibkemu človeku. in tudi hrbtenica slovenskega gospodarstva. Predlog za spremembo uredbe gre za tem. da se kmečki dolgovi pri zadrugah in hranilnicah ne prenesejo na Privilegirano agrarno banko in da kmetje še nadalje «>:anejo dolžniki svojih dosedanjih upniških zavodov. Za vse kmečke dolžnike naj velja načelo individualne zaščite, tako da sc tudi pri dolgovih izpod 25.000 Din obseg odpisa določi vsakemu posameznemu dolž-v. i u posebej jso njegovi plačilni zmožnosti, l-tanovijo naj se posebne posredovalne komisije na sedežu areskih sodišč. ki naj pospe-ijo postopanje glede višini odpisa. Rezervni fondi zadrti2: in hranilnic pa naj s*- z; 1 kritje odpisa porabijo šele na podlagi prečiščene bilance na dan 31. decembra 10:55. Po s -hni interesi, ki jih ima slovensko kreditno zadružništvo v zvezi z zaščito kmetov. so .bili v zadnjih dveh uredbah v precejšnji meri upoštevani, saj je bilo zadružnim zvezam prepuščeno, da same predpišejo odplačilni načrt in pogoje za odplačilo. Z novo uredbo pa so te izjemne določbe za kreditne zadruge, ki so bile izdane v zaščito zadrug- samih, docela odpadle. Najnovejša številk »Združnega vrstnika«, glasila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani prinaša na uvodnem mestu zanimiv članek. ki osvetljuje sodišče našega zadruž-ri-va k vprašanju likvidacije kmečkih dolgov. Iz tega članka posnemamo: Sodba zadružništva Podrobnejše pioučovanje je pokazalo, da grozi pretežni večini hranilnic in posojilnic nepopravljiva škoda, ker zgube rezervne »k.ai-.c in dobe za kmetske dolgove 3°/o obveznico in bone. odplačljive v 14 do 20 letih. To pomeni toliko kot likvidacijo podeželskih hranilnic in posojilnic. Od okroglih ■»u hranilnic in posojilnic je tako prizadetih okrog 450 (podeželskih), ki imajo nekaj »;o niiiijonov hranilnih vlog. sto tisoč vlagateljev in desettisoče članov. .Ne samo likvidacija, temveč tudi pasiv-£1 oz i številnim zadrugami, ker ne bodo »meie uporabiti nz;>rv za kritje izgub, ki «0 jih utrpele pri nekmečkih dolžnikih. Zaradi tega. bodo zadruge tisti trenutek pasivne, ko bo:,o morale uporabiti rezeive za odpis kmečkih dolgov. Pasivnost bi morali plačati člani v obliki članskega jamstva. Ker so člani v prvi vrsti dolžniki - kmetje, l>i torej le-ti morali v drugi obliki vrniti to, kar dobe v obliki odpisov. Tako cilj uredbe, pomagati kmetom, ne bi bil dosežen bile pa bi uničene zadruge, kar gotovo ni namen uiclbe. Ne glede na usodo prizadetih hranilnic in posojilnic tudi vlagatelji dvomijo, da predstavljajo državne obveznice in obljubljeni boni Priv. agr. banke enakovredno kritje vlog, saj tečaji ostalih .vrednostnih papirjev dovolj jasno dokazujejo, da vrednostnih papirjev ni možno vnovčevati po nominalni ceni. Isto velja za obročno izplačevanje vlog skozi 11 m več let pri največ 2n/o obre-stovanju. Radi tega se utegnejo vlagatelji dobro premisliti, še kdaj vložiti kak "denar v tako hranilnico in posojilnico. Najbolj značilno pa je. da tudi dolžnike mineva zadovoljstvo nad zaščito. Uničene bodo njihove hranilnice in posojilnice, grozi jim plačevanje članskega jamstva za izgube pn nekmečkih dolžnikih, v zameno pa bodo dobili novega upnika v osebi tuje jim banke, od kater.- ne pričakujejo niti prizanesljivega individualnega postopanja pri iz-le. rja vari ju niti cenenega in praktičnega poslovanja. kakršnega so imeli v svojih posojilnicah in hranilnicah. 1-lede na mnoga vprašanja in ovitke, kako da osrednje organizacije denarnih zavodov niso mogle doseči ugodnejše rešitve tega vprašanja, je treba pojasniti da smo storili vse. kar je bilo mogoče. Opetovano smo usfno in pismeno z vso preprieevalnost-jo dokazovali, kako škodljive posledice bodo pri taki rešitvi nastale za hranilnice in posojilnice ter njihove vlagatelje. Izkušnje s prejšnjimi uredbami in seveda tudi naštete senčne strani dajejo ljudem pogum, da čedalje bolj odločno zahtevajo, da se dolgovi ne prenesejo na Priv. agr. banko ix 1 da se z uporabo rezervnih skladov in deležev ne uničijo naše hranilnice, te čebelice ljudske štednje in cenenega kredita. ter hrbtenice narodovega gospodarstva. Glasov ? to zahtevo je toliko, da ni možno presoditi, kdo prevladuje, ali vlagatelji ali dolžniki ali zadružniki. Način, kako se izraža odpor, je tak. da si ga ne upamo zapisati. Razumljivo je. če je po vsem tem popolnoma izostal dotok denarja v hranilnice in posojilnice in če so prej že nekoliko pomirjeni vlagatelji na novo navalili na njihove blagajne, kar s-rno zaostruje nervoz-nost. Radi tega morajo bežati pod zakonito zaščito še tisti denarni zavodi, ki so do- slej nekako plavali v upanju, da se bodo brez težjih posledic rešili skozi krizo. Nemalo nejevolje povzročajo končno tudi uredba in pravilniki s svojo nejasnostjo in celo kontradiktornostjo. tako da kljub dospevanju prvega roka ni bilo možno ljudi izčrpno poučiti. Poleg tega pa zahteva vse to 1 oliko dela in sprememb, da bodo na em strani porušene vse bilance zadnjih let, na drugi strani pa večina, zlasti najbolj prizadetih posojilnic, enostavno ne bo mogla izvršiti obračunov in prenosov kmetskih dolgov na Priv. agr. banko s sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Samo za tiskovine in poštnino bo treba čez 300.000 Din gotovine. za delo pa ducat novih delovnih moči. Nejasnosti predpisov 2e ponovno smo opozorili na številne nejasnosti in nepopolnosti uredbe. Tudi v pravilnikih so mnoga vprašanja še ostala neodgovorjena in bo moralo pravosodno ministrstvo izdati šc avtentična tolmačenja. Prav tako tudi pojasnila Privilegirane agrarne banke niso dovoljna. Tako so šc danes mnoga važna vprašanja šc odprta. Zlasti kliče po nujni razjasnitvi vprašanje, kaj bo s kmeti, ki imajo manj kakor 50 ha orne zemlje in preko 500.000 dolga. Ti kmeti bi izgubili vso zaščito, kar gotovo ni namen zakonodajalca, ki jc priznal delno zaščito celo veleposestnikom za dolgove, ki pripadejo na površino 50 ha orne zemlje. Nejasno jč tudi vprašanje, kaj so vaški trgovci in obrtniki in kako jc treba značaj vaškega trgovca in obrtnika presoditi. Pojasnjeno tudi ni vprašanje pravdnih in izvršilnih stroškov,'ki so nastali po 20. aprilu 1932. ker določa tudi pravilnik, da sc priračunajo v nezmanjšani višini le pravdni in izvršilni stroški, ki so nastali do 20 aprila 1932, medtem ko o stroških ki so pozneje nastali, sploh ne govori Malo verjetno je tudi. ali bo mogoče izvesti do 31. januaria prihodnjega leta prenos terjatev na PAB. spričo okolnosti. da jc ureditev vprašanja, kdo je po novi uredbi kmet, zelo zamudno. Velike težkoče so glede vprašanja, ali je dopustno, da sc kmet sam pogodi z denarnim zavodom, zlasti ker je treba upoštevati želje tistega, komur jc zaščita namenjena, torej dolžnika samega. Težko in sila zamudno je delo v zvezi z določbo pravilnika, da morajo denarni zavodi v 20 dneh pozvati dolžnike, da plačajo prvi obrok Ta rok jc že potekel 20. t. m., pa tej zahtevi denarni zavodi šc niso mogli ustreči, ne glede na znatne izdatke, ki so s tem v zvezi. v Italijo. Nadalje pravi predstavka. da nc sme biti trgovinski sporazum z Italijo povod, da bi se pri naj, uvedel sistem uvoznih dovoljenj in da bi so izvedla kontrola izvoza lesa, češ da bi to bilo v škodo lesni industriji v savski banovini. 2 meseca sta že potekla brez kontrole Sedaj sta potekla že 2 meseca, odkar je stopila v veljavo nova trgovinska pogodba z Italijo, pa še vedno ni rešeno vprašanje i izkoriščanje dobljenih lesnih kontingentov, ki veljajo le za dobo do konca marca prihodnjega leta, ker so bili kontingenti določeni za 6 mesecev. Kdo je v tem času izvažal na račun dobljenih kontingentov ni znano, ker, kakor rečeno, še ni uvedena kontrola izvoza in dobljenih kontingentov nihče ne dodeljuje izvoznikom. Naši lesni izvozniki in mali lesni industrijci se ne morejo ubraniti vtisa, da hoče velika industrija. brez kontrole izkoriščati te kontingente in zato napenja vse sile. da ne pride do napovedane kontrole izvoza in razdelitve kontingentov. Uvozna taksa na svilo V smislu uredbe o pospeševanju s vila r-stva je bil nedavno ustanovljen posvetovalni odbor za svilarstvo, ki ima sedaj predvsem nalogo, da predlaga višino takse, ki se bo po uredbi pobirala od uvoza svilene preje (umetne svile) in izdelkov iz sv.le odn. umetne svile. Kakor poročajo iz Beograda. se je ta posvetovalni odbor že ponovno sestal, vendar tudi na drugi seji nt prišlo do sporazuma glede višine te kontrolne takse. Kakor zatrjujejo v Beogradu posvetovalni odbor o tem vprašanju sploh ne bo več razpravljal, ker smatra, da ni mogoče najti kompromisa v nasprotujoč h si naziranjih. Tako bosta morala kmetijski in trgovinski minister sama dolečiti \?š'no te takse in sicer na osnovi predlogov, ki so jih stavili posamezni člani posvetovalnega odbora, in gradiva, ki ga je v ta na« en pripravil posvetovalni odlmr. Čim pride do sporazuma med kmet'jskim in trgovinskim ministrom bo predlog o višini te takse predložen finančnemu ministru, da takso predpiše. Nasprotja v naziranjih glede višine takse med predstavniki prcducentov in predstavniki industrije so prav znatna. Pr»-ducenti lcokonov odnosno njihovi predstavniki zahtevajo, da bi se taksa določila v v5š*ni 6 Din pri kilogramu umetne svilene preje, medtem ko smatra io predstavni'-i in-dust-ije, da taksa ne mere biti večja nego 1 Din pri kilogramu. Postani in ostani član Vodnikove družbe OBRTNA bmK^ KteAUmm JUSOStAVOE D^ ZANAfSKA BANKA fCftAUfcVlNE 3UGOSLAVOE A. D. Delniška g avntca Din 75,ooo 000*— Ud-lež.a države Din 30.ooo.ooo*— PODRUŽNICA V LJU8L3ANI GAJEV* ULICA 6 Račun pri Poštni hranilnici št. 14003 — Telefon 20-30 sprej,= ma na obresovanie »s-ki čas razpoložljive vlcse na tekoče račune po 3"/0) na vložue knjižice po 4ft/0 na leto; vezane »loge na tekoče račune in na vložue knjižice na 3mesečuo odpoved pc 4'/»V in na 6 mesečno odpovep po 5 °l0. Obresti se pripišejo glavnici 30 junija in 31 dccembra. Stare In nove >(03« s- vlagateljem na raipolavo brez vsakih omejitev. Za nalaganje deuarja zahtevajte poštne položnice. Lesna industrija in kontrola izvoza lesa Na Sušaku se je vrši! včeraj občni zbor Združenja lesnih industrijeev iz Gorskega Kotara, Like in Hrvatskega Primerja, ki se ga je udeležilo 40 članov. Na zborovanje so prišli tudi delegati industrije trdega lesa v Podravini. Sprejeta je bila resolucija, po kateri pozdravljajo lesni industrijci stališče, ki so ga zavzeli zastopniki male in srednje lesne industrije iz Bosne. Slovenije in Gorsl iega Kotara na konferenci lesnega gospodarstva 17. t. m. v Beogradu. Resolucija ugotavlja, da je prav ta industrija doprinesla največ žrtev v teku zadnjih štirih kritičnih let. zlasti pa za časa sankcij proti Italiji. Zato je treba sedaj mali in srednji lesni industriji zagotoviti italijanski trg. S tega trga bi se morala velika industrija sploh izločati, ker je med tem že organizirala oddajo svojega blaga na drugih trgih. Sploh so se postavili industrijci iz Gorskega Kotara. Like in Hrvatskega Pri-niorja na povsem enako stališče kakor slovenski lesni industrijci in izvozniki. Na občnem zboru so nazadnje sklenili, zavzeti se za ustanovitev centralnega odbora za kontrolo izvoza lesa v Beogradu in za uvedbo stema izvoznic v smislu predlogov zastopnikov slovenske in bosanske lesne industrije. Odpor hrvatske lesne industrije Navzlic enotnemu naziranju lesne industrije in trgovine iz Slovenije, Like. Gorskega kotora in Bosne da je treba uvesti kontrolo izvoza lesa s posebnim ozirem na nujno potrebo dodelitve italijanskih kontingentov. se hrvatska lesna industrji. ki jo predstavljajo velika, po večini inozemskemu kapitalu pripadajoča podjetja upirajo vsaki kontroli. Manjša podjetja v Hrvatski in Slavoniji zavajajo z argumenti, češ da so ogroženi hrvatski interesi, izkoriščajoč tre-notno politično razpoloženje na Hrvatskem. Te dni se je vršila seja eksekutivneg.i odbora lesnega odseka Združenja industrijeev za savsko banovino pod predsedstvom g. Fran je Bariceviča. ki je poročal o beograjski konferenci zaradi izvoza lesa v Italijo. Eksekutivni odbor je sklenil poslati ministru za trgovino in ministru za šume in rudnike predstavko. v kateri se na osnovi avtentičnega teksta trgovinskega sporazuma z Italijo ugotavlja, da naša d žavi nt prevzela rase nikakih obveznosti, da kon-tingentira in stavi pod kontrolo iivo« lesa Gospodarske vesti = Prekinjena pogajanja s Švico. Pogajanja za novi trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Švico so bila včeraj prekinjena, ker se obe delegaciji nista mogli sporazumeti glede vprašanja o načinu plačevanja našega žita, ki bi ga izvozili v Švico. Jugoslovanska delegacija je zahtevala, da nam Švica plača žito v devizah izven kli-linga. Ker švicarska delegacija na to nt pristala, so se pogajanja odgodila za nedoločen čas Švicarska delegacija je odpotovala v Sofijo, kjer se bodo vršila slična pogajanja z bolgarsko delegacijo. = Seja upravnega odbora Narodne banke. Za včeraj sklicana seja upravnega odbora Narodne banke je razpravljala le o tekočih zadevah, ker se guverner dr. Ra-dosavljevič jn generalni ravnatelj dr. Pro-tič še vedno mudita v Pragi na konferenci novca ničnih bank Male antante. drugi vi-ceguverner dr. Belin pa se mudi v Londonu zarad trgovinskih pogajanj med našo državo in Anglijo. Včerajšnji seji upravnega odbora so prisostvovali v glavnem vsi člani iz Beograda in ostalih krajev. Na dnevnem redu je bila poleg drugega izvolitev odbora, ki ima se ta vit i letno bilanco Narodne banke za 31. december lt>-if>. V ta odbor so bili zvoljeni dr. Melko Čingriji, bivši viceguverner. industrijca Vlada Teo-karovic iz Beograda in Toma Popovič i/. Skoplja ter izvoznik Milije Pavlovič i/. Beograda. Nato je odbor obravnaval poročilo izvršilnega odbora, iz katerega sledi, da je imela naša valuta kljub neurejenim razmeram na svetovnih deviznih tržiščih v inozemstvu stalno čvrsto tendenco in da se tudi tečaji tujih deviz v naši državi sorazmerno niso mnogo spremenili. Zlata podlaga pri Narodni banki se je povečala za 3'.) milijonov Din. Posojila so se v celoti povečala za okrog 35 milijonov Din. = Plačilo tranzitnega blaga, uvoženega iz Nemčije. V smislu naredbe. ki jo je izdala devizna centrala Nemčije 4. novembra t. 1.. se mora obojestranska tranzitna trgovina vršiti izven kliringa. Nemškim trgovcem. ki prodajo v inozemstvo tranzitno blago. je prepovedano sprejeti plačilo preko kliringa. Da hi se naši uvozniki izognili tež-kocam in izgubam je neobhodno potrebno, da pred »klepanjem tranzitnega posla prepričajo ali jim bo Narodna b*»nka za ta posel dovolila nakup deviz. Če Narodna banka tako zahtevo odbije, je bolje, da se tranzitni posel ne zaključi. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? ▲ To nad vse važno vpraianje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju £ pljučnih vrhov, zastarelem kaši ju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in hripi, a doslej Se niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI -zpod peresa gosp. dr. med. Guttmanna, bivšega Sef-zd ravnika v zavodu za rincenKuro o temi: »Ah se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu x>lniku priliko. da se pojasni vrata njegove bolezni, smo sklenili, da pošljemo to Knjigo vsakomur Drezplačno ln franko v splošni blagor. Treba je samo pisati Jopisnico (frankirano z Din 2.—s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co. Berlin 614, Mttggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno od min. soc. pol., sanitetsko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933. = Financiranje turizma in občinski proračuni. Občine turističnih krajev dravske banovine opozarja banska uprava na določila čl. 3. uredbe o jiospeševanju turizma (Služb. list. 21. kos od U. marca 1036!. ki naj se pri sestavi predlogov občinskih proračunov za leto 193? 38 neglede na to. da krajevni turistični odbori še niso ustanovljeni. točno upoštevajo. = Banovinski turistični svet dravske banovine. Gospod ban dravske banovine je podpisal te dni pravilnik o sestavi, organizaciji in delokrogu banovinskega turističnega sveta. Banovinski turistični svet, čigar delokrog je osnovan na uredbi o pospeševanju turizma, čakajo glede na položaj. v katerem se nahaja mednarodni turizem. važne pa tudi nujne naloge. = Zmanjšanje uvoza premoga. Kakor je znano.""je bila letos uvedena tudi kontrola glede uvoza premoga iz neklirinških držav. To je imelo za posledico, da se je naš uvoz premoga, ki se je zadnji leta stalno dvigal. precej zmanjšal. Tako srno v zadnjih štirih mesecih ,'julij avgust september, oktober) uvozili 8520 vagonov premoga iz inozemska. dočim je lani v istih mesecih znašal uvoz I ~.'t-7 vagonov. Ad: Kmečki dolgovi Siorze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 2 81 milijona Din nasproti 3.00 3 87. 2.C5 in 4.90 milijona Din v zadnjih štirih tedi;ili. Na deviznem trgu ni .bilo večjih sprememb. V privatnem kli-ringu so ponovno nekoliko popustile nemške marke, in s;cer od 14.10 na 14. Angleški funti se nadalje držijo na višini 241 do 242. Na svobodnem deviznem trgu stanejo švicarski franki 11.40. "nvriški dolarji 49.60 in francoski franki 2.30. Devize Curih. Beograd 10. Pariz 20.27125. London 21.3350, Nevvvork 435.25. Bruselj 73.5750, Milan 22.0250. Amsterdam 236.10, Berlin 175, Dunaj 77.10. S točk ho! 111 109JO, Oslo 107-10, Kobenhavn 95.15, Piaga 15.40, joiagovna tržišča 2ito + Chicago, 28. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 119. za maj 117.50. za julij 106.75; koruza: za ^ec. 103.875, ta maj !»8.:575. BOMBAŽ 4- Liverpool, 27. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.51 (prejšnji dan 6.49), za maj 0.1« (6.I7). za okt. 6.24 (6.22). + Nevvvork, 27- novembra. Tendenca neenotna. Zaključni tečaji: za dec. 11.82 (11.80). za maj 11.58 (11.63). Odlično naravno zdravljenje je PLANINKA zdravilni čaj, ker je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je PLANINKA zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, regulator za čiščenje. — 6 do 12 tedensko zdravljenje s PLANINKA zdravilnim čajem deluje izvrstno in siccr brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri slabi prebavi želodca in pri zaprtju telesa, slabem delovanju črevesja in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemoroidov in bolezni jeter. PLANINKA zdravilni čaj pospešuje apetit. — Zahtevajte v lekarnah samo pravi PLANINKA čaj, ki se nc prodaja odprt, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po Din 20.—, polovičnih paketih po Din 12.— in poskusnih vrečicah po Din 3.50 s proizvajalčevim napisom: LEKARNA MR. BAHOVEC. LJUBLJANA. KONGRESNI TRG. Reg. S. br. 3408 33 Kanalizacija dela Sp. Hudin je, hriba sv. Jožefa in naselbine pri »Skalni kleti« — Tlakovanje ceste v Zavedni — Vprašanje novega kopališča ob Savinji ~- Vodovod v Liscah — Investicije v klavnici — Nadaljevanje regulacije Voglajne — Celje, 28. novembra. Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo, ki je trajala tri ure. V začetku sc jc župan spomnil pred dnevi umrlega bivšega celjskega župana dr. Henrika Jaborncgga. Mestni svetniki so se dvignili s sedežev in s kratkim molkom počastili pokojnikov spomin. Dve prošnji za gradnjo mostu pri Kropivčevcm posestvu v Pe-čovniku in za namestitev javne električne svetilke na Ostrožnem sta bili izročeni pristojnima odboroma. V mestnem zavetišču v Medlogu jc sedaj 40 mestnih revežev, v zavetišču pa je prostora za 58 oseh. Tako-zvano »vilo« poleg zavetišča bodo preuredili in v njej namestili poročene reveže. Gradnja poslopja OUZD na Vrazovem trgu sc mora pričeti v 1. 1937. in končati 1. 1938. Občina nc bo ustanovila fondov za regulacijo ulic, gradnjo novih cest in kanalizacijo, ker je zaradi komasacije nastala potreba nujnih tekočih del. Občina bo s prispevki interesentov izvedla kanalizacijo na Sp. Hudinji od Golobove hiše do tekstilne tovarne »Elka« in šc malo dalje, v letošnji zimi bo kanalizirala hrib sv. Jožefa (stroški bodo znašali 40.000 Din), prihodnje leto pa naselbino pri »Skalni kleti«. Vsa ta dela bo izvršila z brezposelnimi. Mestno poglavarstvo bo ukrenilo vse potrebno, da spravi vprašanje tlakovanja ba-novinske ccste v Zavodni 7, mrtve točke. Najemna pogodba s sreskim sodiščem sc podaljša do konca 1. 1937., z okrožnim sodiščem pa do 31. januarja 1938. Preureditev prostorov zemljiške knjige jc bila odklonjena. K stroškom za razlastitev zemljišč v prvi etapi regulacije Savinje bo občina prispevala po ključu 45.674 Din. Mestno poglavarstvo bo do proračunske seje pripravilo pravilnik o celokupni mestni užitnini in pravilnik za pobiranje kanalskih pristojbin. Po predloženem idejnem načrtu naj bi občina zgradila novo, moderno kopališče na levem bregu Savinje pri »Savinjskem d v :>ru« tako, da bi zajezila Savinjo ter zgradila okrog 800 m dolg, 60 m širok in 2.50 do 3 m globok bazen. Stroški bi znašali maksimalno 800.000 Din. Z' načrtom se ho šc bavil odbor za gradnjo kopališča ob S za lokalni vodovod v Liscah. Kemični tovarni v Gaberju se dovoli dobava vode i7. mestnega vodovoda, če tovarna /gradi lasten nabiralnik ali pa razširi sedanjega. Mestni svet je odobril 50.000 Din za napravo novih solnic v mestni klavnici, v klavnici bodo tudi zgradili nov vodni rezervoar, postavili uto za shranjevanje mesarskih vozičkov in oskrbeli napravo za čiščenje teh vozičkov. Prfstojbina za solnice, ki je bila doslej enotna, se izpremeni tako, da se odslej računa od glave zaklane živine. K pisarni mestne klavnice bodo prizidali nov pisarniški prostor: zadevni znesek 24.700 Din se vnese v novi proračun. V okviru letošnjih del za brezposelne Kodo uredili pešpot od apnenika na Svctjc. Občina bo podaljšala Tkalsko ulico od tovarne »Metka« do Kersnikove ulice v obliki pešpoti, interesenti pa morajo kriti 30 odstotkov stroškov. Občina namerava podaljšati regulacijo Voglajne od železniškega mostu do tovarne umetnih gnojil. Stroške, ki bi znašali 351.000 Din, naj bi krile mestna občina, banska uprava, železniška uprava, cinkarna, tovarna \\ esten in kemična tovarna. V tej zadevi bo mestno poglavarstvo nujno razpisalo komisijski ogled in stopilo z interesenti v stik. V rudniku v Zabukovci jc komisija ugotovila, da tamkajšnja naprava za pranje premoga ne odgovarja predpisom, zaradi česar sc potnk Artišnica in po njem Savinja onesnažujeta. Podjetje mora zgraditi novo čistilno napravo. Glede na vlogo zaradi rcgulacijc mc/d, ki so jo poslali brezposelni delavci mestne občine celjske banski upravi, se delavstvu zvišajo mezde v smislu predloga mestnega tehničnega oddelka. Občina prepusti Vin-ccncijevi konferenci 3 sobe, 2 hrambi in vežo v stari ubožnici na .Slomškovem trgu za namestitev javne kuhinje. To velja do L julija 1937. V članstvo mestne občine se sprejme mestni uslužbence Anton Spes, poštni uradnici Dragici Mirnikovi v Zagrebu se dovoli, da ostane šc nadalje v članstvu mestne občine celjske, tehničnemu uradniku Rudolfu Strouhalu in pekovskemu pomočniku Antonu .Šcmrovu pa sc zagotovi sprejem v članstvo mestne občine. Z zade- vinji in nato poročal mestnemu svetu. Ob- t v<> portretiranja celjskih županov se bo ha- čina vztraja pri svojem sklepu, da sc gostilničarji nc oprostijo trošarine na sadjevec za lastno potrebo. Občina bo skušala v prihodnjem proračunu znižati kanalsko pristojbino. Vse podpore, ki so predvidene v mestnem proračunu, sc bodo odslej izpla-čcvilc brez posebne odobritve mestnega sveta, potrebna je samo odobritev župana. Vojaki, ki dobivajo pakete po pošti, sc oprostijo zadevne uvozninc. prav tako sc strelske družine oprostijo uvozninc na orož-jc. Za napravo in čiščenje cestnih odvodnih jarkov jc odobrenih 12.668 Din. Občina bo uredila ccsto od Čakšcvega do Brcznikovc- vil finančni odbor, ki bo tudi razpravljal o prošnjah društva »Soče«, sreskega odbora Rdečega križa, moške podružnicc CMD in SK Atlctik za podporo. Mestna občina bo obnovila svojo prošnjo na bansko upravo zaradi prispevka za gradnjo drugega nadstropja na dvoriščni strani meščanske šole. Cilcdc koncesijc Neže Domajnkovc za izvrševanje obrti ljudske kuhinje v Gaberju jc bila izrečena krajevna potreba. Sklep mestnega sveta z dne 17. januarja t. i. glede nakupa Kullichovega posestva v Aškerčevi ulici za mestno avtobusno podjetje se revidira v tem smislu, da občina nc bo kupila tega posestva. Posestvo bi sta- gi posestva v Košnici in nabavila opremo i lo z novo garažo za avtobuse vred okrog za otroški vrtec v Gaberju. Zadružnemu j 800.000 Din. To bi bila prevelika obremc- uradniku Igorju škodniku v Šmartnem ob j nitev za avtobusno podjetje, ki je itak žc Paki, Antonu Rcpcnšku in Frideriku Mi- j pasivno za preko 700.000 Din. Avtobusno kclnu v Celju bo prodala občina stavbne I podjetje bo obdržalo in šc povečalo svojo parcele pri mestnem zavetišču po 20 Din i garažo na Sp. Lanovžu, mestni ckonoinat kvadratni meter, trafikantu Francu Frajlc-tu v Celju bo prodala parcelo, ki je nastala pri regulaciji Sušnice na Lavi, po 60 Din, poleg tega pa bo prodala tudi stavbišče med novo in staro strugo Koprivnice. Mestna elektrarna prevzame privatni električni vod poleg nogometnega igrišča pri »Skalni kleti« v vzdrževanje brez odškodnine, lastniki pa morajo prej spraviti napeljavo v red. Občina bo dala preiskati izvirke v gozdu v Liscah in izdelati načrt pa sc naj čimprej preseli s Sp. Lanovža na posestvo mestnega zavetišča v Medlogu. Mestna občina jc intervenirala pri vodstvu \Vcstnovc tovarne, da bi podjetje zopet sprejelo one delavce, ki niso zakrivili letošnje stavke. V tej zadevi je intervenirala tudi Delavska zbornica, vse intervencije pa so bile doslej brezuspešne. Mestna občina letos najbrž nc bo mogla zaposliti vseh bre7.7»-v >.ih, ker ni dovolj sredstev na razpok^ / »JUTRO« št. 278 5 r Ne delj a, 29. XL 1936.: ce vesti * Opozorilo. Včerajšnji številki so bile priložene položnice za cenj naročnike, ki jim je potekla naročnina. Prosimo jih, da plačajo naročnino za zadnji mesec leta takoj prve dni decembra. Kdor pa je dolžan še za nazaj, naj blagovoli poravnati ves zaostanek tako da ne bo za letos na naročnini imel nobenega dolga več To je upravi lista potrebno za zaključitev knjig in sestavo letne bilance; pa je tudi v interesu naročnikov samih, da si tako ohranijo pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja pri zavarovalni družbi »Jugoslaviji« v znesku 10.000 Din. Uprava »Jutra«. * Slovo od dveh učiteljic. Z Gomilskega v Savinjski dolini nam pišejo: »Jutro« je že poročalo, da odhajata z naSe šole učiteljici gdč. Minka in Julka Mkličeva. ki sta celo generacijo vzgajali mladino našega šolskega okoliša Slovo vs^ga kraja od njih je bilo zato nadvse prisrčno. Prebivalstvo se jima je zahvalilo za njuno delo s podoknico in baklado v nedeljo zvečer. Prišli so tudi m'lo.iz-; bivši učenci, ki jih je življenje po vedlo izven domač« ga kraja, pa so i/vedeli za odhod svojih učiteljic. — Posebej se je o.i svojih požrtvovalnih članic v ponedeljek zvečer poslovilo gomilsko sokolsko društvo. Pod vodstvom br. Rossner-ja ?<> jima člani zapeli najljubše jima pesmi. br. starosta pa se je z hvalil za požrtvovalno ki kotiček in slikanica s filmskega cveta. V prilogi »Po opernem svetu« imamo točne — za radijs':« poslušalce prirejene — izvlečke oper »švanda dudak« in »Evangeljnilk« in raznovrsten drobiž. »Naš VAL« ni samo najboljša obilo ilustrirana tedenska revija, ampak je tu- KEKSI BISKVITI ČAJNA PECIVA OBLATI V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH glavno zastopstvo za dravsko banovino BON-BON, Ljubljana, Miklošičeva c. 30. mmmi LJUBLJANA Kitmeiiskf^a ul. 4 felelon 36-33 Vi. Dr Franc Oerganc šef-pri manj kirurg odd. v p. Ordinira: Ll.—3- * Sodaiš-i izpit sta napravila na apela- cijskern sodišču v Ljubljani gg. Klavs Stanko iz Ribnice na Dolenjskrm in To-minec Oska.r iz Ljubljane, oba ;ock iška pripravnika okrožnega sodišča v Mariboru. čestitamo! * Diplomirani ®o bili na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za inženirje gradbene stroke gg. Tunvšek Viktor. Ferjan Marjan, Berce Gorazd in šketelj Janko. Čestitamo- V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje iu zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. JSTl- reg. S Dr. 15485/33 * Ljudska univerza v Sarajevu je imela svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo samo JU članov. Letos je bilo na sarajevski ljudski univerzi 29 predavanj. Ko listi beležijo, da se je občnega zbora udeležilo samo 10 oseb. opozarjajo, da ni v Sarajevu nobene športne prireditve brez veliko udeležbe. Športnim tekmam prisostvuje na !: s o e prebivalcev. + Društvo Slovencev v Beogradu priredi 5 decembra ob 21. v sp dnjih prostorih Saveza nahavljalnih zadrug, Poin-carjeva 21 Mi davžev večer z obilnim sporedom. Vabljeni! .... in ker se daio „Ja|f2lne - Pekatete44 h:tro nripr-iviti, »ih mnogo zaposlene gospodinje kaj rade kupujejo. i tit.'H-nsx' prom.t men Jugoslavijo in 1 tali j<» bo uveden s 1. decembr bino 3.60 zl. fr. Bled—Boizann. Bed— Bressanone. Bled—C o! le Isarco, Bled—Sej-va in Val Gardena, Dolnji Logatec—Milan; s pristojbino 4.20 zl. fr. Borovnica— Kim: s pristojbino 5 zL fr. Bled— Missurina, .Maribor—Mi!an. * Zadnja letošnja potovanja parnika »Princesa Olga«. Po sklepu uprave Jugoslovanskega Llovda bo parnik »Princesa Olga« lotos samo še trikrat potoval v Grčijo. Egipt in Palestino. Kon^c leta se ta proga ustavi in l>o parnik počival do spomladi. Prihodnje leto l>o vozil v Grčijo. Egipt in Palestino samo spomladi in jeseni, kadar bo potniška frekvenca največja. drugače pa bo opravljal krožna potovanja kakor doslej parnik »Kraljica Marija«. * Smrt najstarejšega kapetana naše trgovske mornarice. V Dubrovniku jo umrl upokojeni knpetan trgovske mornairiee Tvo * Izpit za strokovno učiteljico na šolah za defektno deco je te dn.i napravila v Beogradu učiteljica gdč- YiJima Kraljeva iz Kočevja. Čestitamo. * Združenje železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije priredi prihodnje dni tridnevno poučno ekskurzijo na Dunaj. Udeleženci si bodo ogledali najmodernejše varnostne naprave pri zveznih železnicah, tehnični in naravoslovni rnuzj ter druge zanimivosti.. Ekskurzijo vodi predsednik združenja svetnik Josip Obad iz Zagreba. Vozne olajšave za rezervne ofic'rje! Legitimacije za šestkratno enosmerno železniško vožnjo po povični ceni v vseh razredih potniških in brzih vlakov sc bodo za 1. 1937 pričele izdajati že v decembru-Prijave reflektantov s področja ljubljanskega vojnega okrožja na i se dostavijo podpisanemu odboru, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pismen;m vprašanjem je pri-Iožiiti znamko za odgovor. Ustmena pojasnila se dobe ob torkih in petkih od pol 18. do pol 19. ure v pisarni pododbora. — Udruženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana. di zaradi nizke cene vsem dostopna Me-seina naročnina 12 dinarjev. * Spominjajte se izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepih Ljubljana, Gradišče 7* * Učiteljskj, tiskarna v Ljubljani kot založnica prodaja v svoii (knjigarni v Ljubljani in v Podružnici v Mariboru za Miklavža -n božič zbirke knjig po najugodnejših cenah. Ogle:te si neobvezno te zbirke! Zahtevajte cenik! * Otrokom za Miklavž je še vedno najlepše darilo Manice Koman»ve zabavna, Poučna in bogato ilustrirana knjiga; jZgod-be, slike šale«.-. Cena knligi v mesecu decembru znižana. Pri večjih naročilih še poseben popust. Dobite jo v TisIkoVni zadrugi in v Učiteljškj knjigarni v Ljubljani._ Pripravite, prosimo, za Družbo sv. Cirila in Metoda knjige, ki jih pobirata šentpe-terski podružnici CMD! * Mihec ima veliko veselje, ker svira na razne instrumente s pomoč io Poučnih pisem, ki jih prilaga tvrdka Meinel & Herold k Obolenja zob so skoraj vedno posledica neredne in nezadostne zobne nege. Le ako se z zob redno odstranijo ostanki jedil in iz teh se tvoreče bolezenske kali, ostanejo zobje zdravi in lepi. Čistite torej svoje zobe redno s Sargovim Kalodontom. Blaga pena tega špecijalnega ustnega mila temeljito očisti zobe. Izredno fina sestavina polira zobno sklenino prizanesljivo in bleščeče belo. Neštetokrat preizkušeni sulforicinoleat, ki ga vsebuje v naši državi edino Sargov Kalodont, odpravi in prepreči zobni kamen, ki je vzrok tolikih velikih zobnih bolečin. Pozor! Poskusite enkrat novo ustno vodo Kalodont. Koncentrirana sestavina, zelo varčna v uporabi, razkužuje in ugodno osvežuje. AVNA TAJNOST JE da si želi biti vsaka dama, gospa in gospodična od Miklavža obdarovana z modernim elegantnim damskim plaščem, gospodje pa z modernimi suknjami od tvrdke FRAN LUKIČ v Stritarjevi ulici. Željam je lahko vstreči, saj so cene za to priliko izredno znižane. Bron/an. ki je bil najstarejši pomorski ka-petan v vsoj državi. Mornar jo bil žo kot deček. prephjl je vsa morja in od mladih let jo skrbno pTsal svoj dnevnik. Zanimivo r- d-i jo dn> • n:'- z->'.Mučil tr; dni pred svojo smrtjo rinskr X; 2'- v dnevnik jo prava zgodo-njign našf>šo izdelavo. J Izšel je tn * Sedemiuštirideset porok v enem dnevu. V Bosanski Posavmi je že stara navada, da se Po vaseh poroke vršijo na isti dan. Kandidati zakonskega stanu se dogovorijo m®d se^oj za skupne Poroke in tudi žuPnikom Je všeč, če iahlko vse poroke opravijo v enem dnevu. V zadnjih letih se mladina ni več tako sitrogo držala zanimivega običaja iin videti je bilo, da bo stara šega zamrla. V vasi Tolici Pa so zdaj sijajno rešili staro tradicijo. Vaški župnik je v einem dnevu združil 47 zakonskih parov. * Zanimiva razprava. Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice s sedežem v Ljubljani obvešča svoje čiane, da je vložilo v mesecu oktobru tožbo pri ljubljanskem okrožnem sodišču Proti državnemu zakladu kraljevine Jugoslavije m poštni hranilnici v Beogradu za" radi neizPiačanih vlog za 1. skupino društvenih članov in je razpisana tozadevna razprava za dan io. decembra. O izidu te razprave bomo ooroča-li. Vsi vlagatelji, kateri še niso člani društva ln reflektirajo na izplačilo svojih vlog, naj takoj javijo svoje terjatve društvu in naj Pošljejo po poštni nakaznici za vsakih 10U kron 1 Din za tekoče stroške, ker drušivo ne jamči za one vlagatelje, ki niso člani društva, za izPlačilo ^ log. Člani, ki še niste plačali gori nevede-nega zneska, poravnajte to takoj, sicer ne Pridete v poštev. Za eventualni odgovor je priložiti v znamkah 2 Din. sicer 6e ne odgovarja. — J. Gantar, t. č. Predsednik. Doze za puder, m a n i k i r e, razpršilci, brivski aparati * Za stavo je pil in umrl. V Slavonskem Brodu se je neki Franc Kavzer bahal. da popije veliko količino najmočnejšega žganja brez vsake škode. Ko je to slišal neki posestnik, mu je ponudil za stavo 100 Din, če popije dva litra najmočnejše slivovke v pol ure. Kavzer je stavo z veseljem sprejel in žganje je res popil, potem pa se jo zvrnil na tla in umrl. * Radijski naročnik; sporočite svoje najslove še danes upravi tedenske revije za radio, gledališče in film »NAŠ VAL« v Ljubljani, Knafljeva ulica 5, da Vam pošlje brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod revije. Revija »Naš Val« izhaja že tretje leto in se je radijskim na^oč. nikom priljubila , ker jim nadomesti lahko vsako tujo revijo, saj prinaša na 32 straneh programe vseh domačih in tujih oddajnih po taj na kratkih, srcdujih in dolgih valovih, časovno razpredelnico oddaj, kazalo za epere, koncerte in gledališke prenose. Poleg tega pa ima še 8 strani beletr:stične pr;loge, ki Vas uvede v radijsko, gledališko in filmsko življenje; tu najdetp točne izvlečke oper, ki jih prenašajo svetovne radipostaje, novosti rz filmskih ateljejev in gledališč. vsakemu instrumentu zastonj. Zahtevajte z dopisnico brezplačno knjižico iKa"H> Postanem dober godbenike ln katalog od tvrdke Meinel & Herokl, tvornice glasbil v Mariboru št. 101. * Prijetne občutke bos^e iuieli, če že drevi uporabite pri kopanju nog Pe«t prave soli sv. Roka Bolečine takoj Prenehajo, kurja očesa pa postanejo tako mehka, da se lahko z roko odstranijo. Moč ln življenjska radost vam Polje skozi telo Po kopeli nog s soljo sv. Roka. * Stari radodarni belobradi sv. Miklavž je velik ljubitelj lepe knjige in izvrsten poznavalec slovenskega slovstva. Letošnje knjige Vodnikove družl>e so mu — kakor nam je blagovolil sporočiti — izredno všeč. Zato bo mnogo naših družin obdaril z lepimi Vodnikovimi knjigami! Naroča jib v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, v Učiteljski knjigarni ali pa v pisarni Vodnikove družbe. Knafljeva 5. Prav tako jih naroča za Mariborčane v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13. in v knjigarni Učiteljske tiskarne v Mariboru, Gosposka al. 44. * Nedeljski avtoizleti v Italijo: Postojna. Gorica. Trst, — Božična 4 dnevna izleta: Gorica—Trst in Benetke—Padova 24. do 27. decembra. Pojasnila: >Po božjem svetu«, Ljubljana. Wolfova 1. II. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. v največji izbiri v špecijalni parfumeriji »Venus« pred pošto. S klobukom li Lfashlfasae u— 1. december praznujemo kot državni prazni^ zedinjenja troimen'ga nareda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordje-vičev. Vsi državni in javni uradi razobesijo ta dan državne zastave. Pozivam pa tudi v?e ljubljanske meščane, da okrasijo v Gradec, nato v Rogatec in nazadnje v Celje, kjer je prebil celih trideset let Tam so mu tudi odTasli trije otroci. Starejša hčerka je žena bivšega poštnega direktorja dr. Janka TavzeSa. mlajša Pa nekdanjega župana in trgovca iz Vojnika, Julka Kovačiča; sin je magister. Soproga, ki mu je uiiim pred Petimi leti, je bila hči uglednega, dolgoletnega žuPana Pavlica iz Smartnega v Tuhinju. Na rojstni dan so jubilanta obiskali mnogi prijatelji, Bežigrajsko pevsko društvo pa mu je ubrano zapelo lePo podoknico- u_ Srebrna poroka. Jutri praznujeta 25 letnico svoje poroke znana belokrajiinska rojaka Metličana, sodni oficijal v p. g. Rudolf Hahjan. stari preizkušeni sokoLski borec in zavedni JugOfi»k>ven, ter njegova srčno dobra soProga Zdravka. Čestitkam sq pridružujemo tudi mi z željo, da bi bila zakonca deležna največje sreče iin zadovoljstva IDDDLimUUUlJUDLlUULIUL.jlJUUUDanaU'' dobrim in poceni prehlad odvrneš zdaj pozimi. — BOGATAJ v bogati izbiri svoji ustreže vsaki želji tvoji. M. BOGATAJ — Lfubljana, MESTNI TRG 14. u— "\1IT. poljudno znanstveno predavanje Prirodcslovnega društva. Gimn. pro. feior Atdlešič Mircslav bo predaval o hipotezah in izkustvih v naravoznanstvu. Orisal bo razvoj fizikalnih ved v poslednjih desetletjih in preko poskiusov, širil-cev izkustva, prišel do mikalnih problemov, ki so po občem mnenju povzročili »preobrat v fiziki« ter vedli do revolucionarno čmelih pogledov na ^rvet. Na mnogih diapozitivih bo pokazal izkustvene poti, po katerih se je v velikem svetu ustvarila relativnostna teorija in so se v malem svetu odkrili novi gradbeni delci materij?. V predavanju bo natančno za_ črtana meja naravnoznanstvenih Irpctez in na kazano, dokod sega prava znanost in kje se pričenjajo fantazije, s katerimi ne more imeti re ina filozofija niče5ar skupnega. Predavanje bo v ponedeljek 30. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. u— »Ljubljanskemu Sokolu« je ugrabila neizprosna smrt enega izmed njegovih najzvestejših bratov, brata Viktorina Steg-narja. Blagopokojni je bil dolga de"etlet. ja včlanjen v našem društvu in je dolgo vrsto let tudi telovadil, članstvo vabimo, da pokojnega brata spremi v čim večjem številu na po lednji poti. Zbirali se bomo danes v nedeljo ob 3. uri popoldne prod mrtvaško vežo Sta.ra pot 2. Obleka civilna z znakom. Blagopokojnemu bodi ohranjen časten in trajen spomin. Uprava. n— Rezervne oficirje poziva pododhoq da se udeleže 1. decembra službe božje oh 10. v stolnici ali ob 10.30 v novi pravoslavni cerkvi. Obleka je službena s Plaščem. Ob 18. gre vojaška godba z vodom vojakov po mestu. Vabimo vse, da se povorki Priključi-io. KINO * Izredno napeti fiim! Nad 10000 eodelujočlht IZDAJALCI NaJJačji film sezone! — V glavnih vlogah Willy Birgel in Lide Baarova TEl. v 27» 3 O— SLOGA Vesela in komična apen.-ta razkošja in raifb* PARIŠKO ŽIVLJENJE Po Offenbachovi gia^bi. — V g'avnl vlogi Conchita ftlontenegro KFON Pr-;kraKao filmsko delo o veliki ljubezni savne žene MARKIZA POMPADUR Kathe Nagy — Wi!Iy Eichberger — Leo Slezafc . V\£dJ>tove ob.: T5.,IZ, 19. In 21. u— Opozori'o karjtativnlm organizacijam. Mestni socialno-Polrtični urad sporoča, da so tiskovine za božično obdarovanje, katerih* nabava je t>ila sklenjena na zadnji skuprfl seji. na razpolago organizacijam vsak dan od 10- do 12. ure na mestnem socialnoPoii-tianem uradu v Mestnem domu. Vse dobgtr-delne organizacije naj izpolnijo ti»kov%ie iu en izvod vrnejo soda ^Političnemu urada do ponedeljka 30. t. m., a drugi izvod na! obdrže zase. Prihodnja skupna seja bo obr* j avl jena v časopisih. Da Im se udobneje ln bolj pogosto brili z 2 britvico, poslužite s« modrih GILLETTE električno kaljenih britvic. V novi palači Vzajemne zavarovalnice KOLEDAR ZA 1?J7 5 Vsebuje: Troškovnik za gospodinjsko knjigovodstvo, jedilne liste za vse nedelje v letu, ♦ ♦ veliko število preizkušenih kuharskih receptov, mnogo gospodinjskih člankov in ♦ ♦ nasvetov itd. | | CENA DIN 20.—, PO POŠTI DIN 22.—. | ♦ Dobiva se v vseh knjigarnah Dravske banovine. Naroča se v Upravi Gospodinjskega ♦ ^ 'foloriar.ja — Ljubljana, Mirje 27. ...............................................................................t............ na Miklošičevi cesti št. 17 SEM OTV ORIL svoje hiše z državnimi zastavami in tako j trgovino s špecerijskim, kolonijalnim ln izvrše svojo patriotično in državljansko I drugim v stroko spada.iočim blagom. — dolžnost. Vse trgovin' ke in obrtne obratovalnice morajo biti ta dan zaprte. Predsednik dr. Adlešič Juro. JEDILNO ORODJE (NE RJAVI) FRANC GOLOR LJUBLJANA VVOLFOVA 8 ■■■ttBHI u_ Simon Cv;»r oscnideSetletnik. Redki so možje, ki imajo toliko znancev, pa same Prijatelje. Kjerkoli je jubilant Služboval, povsod ga je imelo zaradi dobrodušnosti in družabnosti vse rado. Gospod Cvar je še danes čil na*duhu in telesu. Zjutraj prvj vstaja in zvečer prvi lega k Počitku, pomladi hodi med prvimi Ljubljančani v hladno Savo. jeseni pa med zadnjimi. Rodil 6e je 18o6. leta v Zamoetcu Pri Sodražicj. Odslužil je vojake im se udeležil 1. 1878. Pohoda v BoSno. kier je ostal poldrugo leto. Še da 1 nes se točno spominja vsake vasice, kj jo je Prehodil z vojnimi tovariši. Bil je hraber vojak in ga večkrat imenuje tudi Andrejka. L. 1883. je vetoPil v orožniško službo in je , služiJ po raznih krajih. Nato je prišel v j sodno službo, najprej k deželnemu sodišču | Postregel bom vsakogar kar najbolje in najceneje. S tem zagotovilom se priporočam Jože Rerčieri, trgovec. u— Srbska pravoslavna cerkvena občina bo. kakor znano, za narodni in dejavni pravnik slovesno otvorila svojo cerKov. .Tutrl v ponedeljek ob 6. zvečer bo v cerkvi bdenje. v torek na državni praznik ob 8.30 sveta liturgija. ob 10.30 pa blagodarenje. Člani pravoslavno cerkvene občino bodo imeli potem ob 13. skupno kosilo v Unionu. u— Mostnina. Spet se bliižajo prvi dna* vi meseca, v katerih bo pobirala mestu* občana iprostovioljino motataino na ljubljanskih mostovih. Prav v teh prvih dneh decembra bo začela občina z dohodki prejšnjih mesecev kanalizacijo jarka T Z g. šiški, ki bo največje važnosti z® zdravstvene prilike tamošnje okolic«. Občani, vaši prispevki se porabljajo ia-ključno za obče koristna javna dela, prt kiaterih so zapo ijeni le brezposelni. N* hodite brezbrižno prve dni decembra mimo mestnih nabiralcev! Prispevajte po svojih močeh v ' sklad za zaposlitev slro. masnih brezposelnih. O vsem nabranem, d inarju bo dobila javnost točen obračun. Mestno poglavarstvo je v novembru opazovalo, da mnogi občani niso le ničesar darovali, temveč eo uradne nabirale« mo talne celo zmerjali. Slovenec naj bi bil toliko vzgojen, da bi kaj takega n« delaL u— Združenje mesarjev in klobasičarjer obvešča občinstvo, da bodo mesarske stojnice in lokali v torek na narodni praznik ves dan zaprte. Zato bodo pa odprte ve« dan jutri v ponedeljek. Stranke naj se it-volijo pravočasno preskrbeti z mesom. Velika abeceda humorja za staro in mlado! STAN LAUREL & OLIVER HARDY kot nerazdružljiva tovariša, cigana in tatova v glasbeni burki PEVSKI ZBORI CIGANSKI PLESI ROMANTIKA GLASBA Samo še danes v ELITNEM KINU MATICI ob 10.30 _Matinejske cene Din 3.50 in 5.50. - — —' — ——-J • * W » ^A^ lil VtAVV f M Dgansko dekle želimo ustreči Vašim željam, da se oblečete čim najcenejše z dobro kvaliteto vseh u— Tečajnikom češkega jezika v šentjakobski šoli na znanje. Juooslovensko-eeško-slovaška liga v Ljubljani opozarja tečajnike. da se nadaljuje pouk češkega jezika ob sredah in četrtkih od 18. do 19. ure v prostorih akademske Imke (HZMJ). Selen burgo v? ul. 7/II desno. S poukom se prične že v sredo 3. decembra t. 1. u— Lutkovni oder .Sokola I. na Taboru vprizori dane® ob Pol 16. uri komično lutkovno igro >Jurček-zmagovalec£, na praznik uedinienja- 1. decembra pa bo lutkovno gledališče zaprto. V težkem času, ao vse toži po krizi, ko manjka denarja na vseh straneh, je začela poslovati KARITAS. Začetek je bil zelo težak. Ni bilo lahko premagati neb roj predsodkov in ugovorov. Velika je bila konkurenca v Samopomoči, ki je z varljivimi obljubami mamila in vabila ljudi k sebi. KARITAS ni mogla za kovača obetati jur. ja. KARITAS je solidna ustanova. A zdrava sadika požene krepko kljub oviram in preraste nezdrave. Danes je KARITAS pri nas že popolnoma ukoreninjena in splošno znana. V petih letih je KARITAS postala največje ljudsko zavarovanje! KARITAS je presajena k nam iz Nem. C:je in Avstrije. Tam uspeva sijajno, vzor. no. Na Nemškem je zavarovano vse. To je dokaz visoke kulture, črnec v pragozdu in Indijanec v svoji preriji — ta ni zavarovan. On živi brezskrbno iz dneva v dan. Kulturen človek pa gleda v bodočnost, ne prepušča svoje usode slepemu slučaju. Kul-tmen človek je zavarovan. Kar se je drugod sijajno obneslo, re je tudi med nami Nočemo v kulturi zaostajati za našimi močnejšimi sosedi. Naše ljudstvo .je kulturno! Naše ljudstvo vedno bolj č-uti potrebo zavarovanja in spoznava njegov s cialni in gospodarski pomen. Naše ljud tvo skrbi za svojo bodočnost in Se zavaruje. KARITAS — s ponos-m lahko gledaš na prvih pat let svojega prizadevanja! V novem petletju razmahni se še boli! Velika in lepa je tvoja naloga! Preprečuj pro. u— »To je pa potegavščina!« je vzkliknil neki gospo ko je čltal plakat Društva glu-honemih v Ljubljani, da Priredijo gluhonemi v nedeljo 6. decembra ob 16. uri v dvo rani Šentjakobskega gledališkega odra (Mestni dom) svoi prvi javni nastop. Gluhonemi so si ustanovili svoje društvo v Ljubljani pred Petimi leti z namenom podpirati svo-je brezposelne, skrbeti za rojih nadaUno izobrazbo govora ia razbis-inti predsodke današnje družbe, ki jih imajo o teh ljudeh. Ob Petletnici svojega društva bodo Pokazali tudi Svojo sposobnost na odru, s čimer bodo dokazali enakovrednost s polnočutnl-mi ljudmi. Naj bi ta njihov prvi nač.lop našel v javnosti velik odmev s Polncetevilno udeležbo in resničnim razumevanjem njihovega težkega življenja. Režira strokovni učitelj na ljubljanski gluhoneunnici g. Vinko RuPnik. vrst fthlagill C"T" kolodvor u— Miklavževanje bo letos v Sokolskem domu na Taboru kakor ob.čajno 5. decembra. to je v so bo to in sicer za deco ob 16. za odrasle pa ob 20. uri. Odraslim popravlja Miklavževa skupina nekaj novega. Darila se sprejemajo kakor običajno od 12. d ar lje pri vhodu nasproti vojašnice*. Iz Celja SANATOR1J »LEONIŠČE« zopet reda© ordizaira past našega 1j *■ Litva in daj mu Ppšo go- spoanrsKo oodočnostJ u— Združene pevske zbere pri pogrebu gcv-pe iiariie TurkoVe je vodji g. Vinko HuPnik ir. ne. kakor je bil0 včeraj pomotno navedeno. Pevci .so zapeli žalo&tinki, »Bla gor mu« in »Clovek> glei!« \ u_ IN-vskj zh«r Glasbene Matice ljub- j ijanske se zbere uaiic-> poPokine ob ''/43. za j Lo^niščem na Stan poti. Pogreb častnega j elana Vinka Stegnarja j n— Sv# maša zadnšnica za g. Vinka ! S-., gnarja se bo darovala v torek 1. decembra o!' 8. zjutraj v stolnici u— Pra Ijična ura v Sokolskem domu v šiški. Dane« b 9.15 bo pripovedoval br. Burja .Jože mladini lepo zgodbo Kralju 7-1 r.olulu ob istočasnem predvajanju ski-optienih slik. Prea zgodbo bo predvajan i lM:k; v vlogi »Nagajivost se maščuje«. | pridi t ' u— Zanimiva novost v Ljubljani. Ljubljana je dobila zanimivo nevost za avto-mobilni premet: moderno troj-..o bencinsko črpalko v enem stebru. Pred trgovino Goreč poleg nebotičnika so te dni dokončali gradnjo nove DencLnske črpalke, ki daje čisti bencin, mcšanico bencina in alkohola in nafto vse lz enega stebra, črpal ni avtomat je najnovejšega sistema ter izpolnjuje vse zahteve trgovinskega ministrstva, stopijo z letom 1937. v veljavo. Montiran je v lični steber, napravljen po načrtu arh. Rchrmana Dele avtomata je izdelek domače tivrdke Kovačevič v Zagrebu. V-a napra.va kaže na velik okus in se lepo prilega v pro1 itcr pred mogočni stavbi nebotičnika in palače Kreditne barake, škoda, da mesto ni dovolilo postavitve primernega ostrešja, ki bi dalo bencinskemu stebru potrebno ooljco in ki bi tudi praktično prav zelo koristilo avtomobilistom. u—. Matinejska predstava v Elitnem kinu Matici. Danes se poplavljata iz Ljubljane nedc ežna komika O i iver Hardv in Stan Laurel po nadvse uspelem go tovarn u v filmu "»Cigansko dekle«, ko sta neštete obiskovalce Elitnega kina Matice spravila v smeh in dobro voljo. Po priznanju in uspehu lahko mirne duše ime-j nujeanu ta film abecedo hum rja za t a,-o i in mlado Na veselo svidenje dane ob | 10.20 v Elitnem kinu Matic1 vabita Stan ! Laurel in Oliver Hardy. Cene matinejske j 3.50 in 5.50 Din. ZVOČNI KINO SOKOLSK! OOIV5 __v Šiški, telefon 33-87 _ SAMO DANES ob 3., 5., 7. in 9. uri vesela Robert Stolzova opereta Herman Thimig Hans Moser — Ui - Lizzi Holzschub Adele Sandrock & MODNI ATELJE te je .. _.. ul v Beethovnovo ul.15.1. (desno) ter se cen j. damam za nadaljno naklonjenost priporoča. u— »Kaj takega ne boš skoro doživel.« je govoril Sonce svojemu spremljevalcu Vidu, »da bi bil turjaški grad na stežaj odprt.« Pa tudi vi ne boste lahko kaj takega doživel'. če ne posedle Šentjakobskega gledališča. I :t*r se v?m bo pri nocojšnji predstavi »Janeza Senca« odkril ne samo pogled na stav... turjaški grad in njegove skrivnosti, ki jih ta.-n razodeva Tomaž Ručigaj, marveč tudi na našo staro belo Ljubljano. V r-m&iiPtni luči st vam bo razodelo. življenje. k.vkršno je bilo pred vc-č kakor 275 le- ti. Ob lepih slikah in pestrih nastopih tu i ev in nešoamov študentov in na ple- •-rdi latinske tovarišijc slavnega Kljukca boste Ti a šli ubilo u/itka m zabave. Prodaja vsb-p-Tiie za nocojšnjo predstavo bo danes od 10. do 12. in od 15. do 17- ure pri glčdal:šk: blagn jr v mestnem domu. n za jesen ženski elegantni, moški boxlak od 150 Din; fantovski strapacni od 80—120 Din; Smuč. od 200—240 Din. Vse garantirana roba! PRODAJALNA ČEVELJ" P™* „Prf Pollaku" Dunajska c. 23 sedaj; Kolodvorska ul. 11 TRIUMF. u— Najprijetnejše nedeljsko razvedrilo je popoldanski pl-« od 4.—8. ure v Jen«o-vj šolj — Kazina. Začetniki v v eh ple?ih se še sprejemajo vsak ponedeljek ob 20. uri. Nada ^avalni tečaj je vsak torei^ ln četr+ek. Posebne ple.ne ure in informacije dnevno od 11.—13. in 15.—19. ure. Dijaki popust. 1J— Oglejte sj i. decembra razstavo miklavževih jn božičnih daril v poslovnih prostorih tvrdke M. Tičar. šelenburgova 1. u— Otvoritev modne trgovine za dame »Pribor«, Tyrševa c. 9. šivalni pribor, modni na k j t, pletenine, Dopoldne ob 11. ur: matineja: POROČILA JE SVOJEGA ŠEFA Vstopnina Din 3.50 V torek velefilm: DAVID COOPEKFIELD u—• Miklavževa igrica, Miklavževa prav. ljica. Kje? kdaj? 3. decembra ob pol peti uri popoldne v lepi dvorani Delavske zbornice. Teta Guisti bo pripovedovala mične pravljice, Silva nas bc z ljubko igrico pelja . kar v nebesa, da bomo videli, kako .-e sv. Miklavž z angeli odpravlja k nam na zemljo. Otročič] ga bodo spremljali s ,-vojo pesmijo na daljni poti. Starši, pripeljite avoje malčke, Ate-na Vas vabi. Prispevek za kurjavo 3 Din. u— Popravek, pri včerajšnji osmrtnici Anice Zor je p;motoma izostalo ime brata Eraes i, kar s tem popravljamo. u— Lep spomin na Miklavža bo letos vzbujen onim gospodom in soprogom, ki so bili lansko leto namesto copat in slienih potrebščin deležni najbolj dobrodošlih daril, kakor, na pr.: steklenice imenitne Malage ali Madelre, Scheryja, ali pa Cmzano ver-muta, prošeka, konjaka ali slovitega likerja, kar so gospe in gospodične kupile v delikatesni tigovini V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti, pri operi, in si s t°mi darili zagotovile prijetnega presenečenja in prisrčne hvaležnosti. DeJikatesa V. A. Janeš je tudi letos pripravila imenitna darila za gospode, pa tudi razne bonboniere za gospe in gospodične. Pojdite izbirat. e— Shod narod, poslanca Ivana Prekor- ška. Danes ob 8. zjutraj bo ime! narodni poslanec g. Ivan Prekoršek khod v D-mamliah v dvorani društva »Detelja . c— Koncert v proslavo 1. decembra. Celjsko pevsko društvo bo priredilo, kakor vsako leto. tudi letos v torek 1. decembra ob 20. koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Letošnji koncert bo po sporedu, kakor tudi po izvajalcih visoko kvalitativen, bogat-, pester in zanimiv. Društveni mešani zbor 60 pevk in pevcev bo pel 14 novejših pesmi skladateljev Adamiča, Do-linarja, Jereba, jobsta, L-ilovica, Mirka. Ro-žanca in Rista Savina. Vse pesmi bodo v Celju prvič izvajane, nekatere pa bodo celo doživele na tem koncertu svojo krstno izvedbo. Poleg pevskega zbora bodo nastopili tudi trije odlični umctniki-solisti in sicer koncertna pevka ga. Lida Vedralova iz Ljubljane ter violinski virtuoz g. prof. Ta-| ras Poljanec in koncertni pianist g. prof. dr Roman Klasinc iz Maribora. e— Sokolska slavnostna akademija, ki bo jutri ob 20. v celjskem gledališču, obsega 12 telovadnih in 3 godbene točke. Pestre telovadne točke bodo izvajali dcca, naraščaj in članstvo. Dne 1. decembra ob 10.30 bo v mestni telovadnici slavnostna seja So-kolskega društva z zaprisego novega članstva, deklamacijaiTii in godbenirni točkami. Udeležite se obeh prireditev v č;m večjem številu. e— Glasbena Matica v Celju bo sodelovala s člani svojega orkestra ir. prijatelji glar.be jutri zvečer na sokoski akademiji, 1. decembra zjutraj pa pri proslavi na gimnaziji. Mladinski pevski zbor pa bo nasto-J pil potem na matineji Celjskega pevskega društva v Celjskem domu. e— Ljubljanska drama bo v petek 4. decembra spet gostovala v celjskem gledališču. Ob 15. bo uprizorila mladinsko igro »Uboga Ančka«, nato bo Miklavžev nastop. Mladinska predstava je izven abonmaja. Ob 20. pa bo gostovanje za abonma. Ljubljanska drama bo uprizeriia \Vernerje-vo komedijo »Na ledeni plošči«. e— Z Abrahamom se ho srečal danes g. Albin Pečar, prokurist Cinkarne d d. v Celju Jubilant se je rodii v Poč i te! ju v Bosni V celjski cinkarni deluje od !. 1925. Med svojimi prijatelji, znanci in stanovskimi tovariši uživa zaradi svojega kremenite-ga značaja in odločno nacionalnega prepričanja splošen ugled in spoštovanje. Gosp. Pečarju, ki spada v vrsto najzvestejših naročnikov našega lista, iskreno čestitamo k jubileju. Se na mnoga leta! ! c— Mož je ženi prebil iobanjo. V Plani-: ni je vojr.i invalid Presker v petek v pre piru udaril svojo 46-letno ženo Marijo s palico s tako silo po glavi in drsnem kolku. da ji je prebil lobanjo, Preskerjevo so prepeljali v celjsko bolnišnico, j c— Ne zamudite roka in obnovite srečke 1 drž. razredne loterije do 5 decembra v po-j družnici »Jutra« v Celju, j e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. ma-| tineja: »Špijonka TA 13«. Ob 16.15 in 18.30 j velefilm »Moskva — Šangaj« s Polo Negri j in zvočni tednik, danes ob 20.45 ter jutri | ob 16.30, 18.30 in 20.30 veiefilm »Moderni časi« s Cbarlijem Chanlinom. KINO METROPOL. Danes ob 16., 18.15., ! 20.30 »POSLEDNJI AKORD«. Matineje ob 10.15., 14., »ROBIN HOOD EL DORADA«. Jutri zadnjikrat »POSLEDNJI AKORD«. Ob 16. matineja »DETE PODZEMLJA«. KINO f&EAL PREMIERA : PREMIERA ! Humor, komika, pikantne situacije, ples. glasba — vse to bo v filmu DIVJA MAČKA V glavnih vlogah: Lupe V e i e z, Vic. Mac Langlen Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. Mladini neprimerno ! je zopet izšla Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač Celo naši izseljenci ga radi naročajo. ksr jih spominja aa domovino in t--1 leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. r D; Mcij-o-nj j Blasnika nasl. v Ljufcljaiii, C.^g a 10 12 ta v trgovinah. u— Za Miklavža! Bogata zaloga bonbo-nijer. raznih daril ln bonbonov po reklamno nizkih cenah garantirano eveže nudi zraven sveže kave i>n vse osta'e specerije tvrdka B Mol oh. Vodnikov trg 5 u— Putnik organizira potovanje s posebnim vlakom na Dunaj od 5. do 10. decembra. Odbod iz Ljubljane z brzim vlakom ob 23.54. Povratek v Ljubljano 10. decembra ob 22.03. Prijave do 30. novembra. Informacije pri biletarnica.li Putnika v Ga-jevi ulici 3. in v hotelu »Metropole. a— Na praznik uedinjenja bo v ftm'slu oibvestila maribor Ikega mestnega poveljnika za vse aktivne ln rezervne oficirje ob 10. dopoldne v stolnici služba božja. V s m. slu naredbs vojnega ministra morajo službi božji prisostvovali polef aktivnih tudi rezervni oficirji In vojaž 'i uradniki v unif rmah (svečano za stroji. Oni, ki uniforme nimajo, pa v civilni praznični obleki. Prihod v stolnico mora biti zaključen najdelj do 9.45. V pr:meru, da kdo od rezervnih oficirjev in vojaških uradni, kov iz kateregakoli vzroka n-* bi pri o-stoval tej -r/ečanosti, je dolžan da pravočasno najde.j do 1. dece-.ibri, pismeno opraviči svoj izostanek povelja.ku vojnega okrožja. a— Na predvečer državnega praznika priredi mariborska g isiLska četa jutri zvečer b?jklado in sprevod po mestu. Društva, se zbirajo do 19. ure v Cinl-Me-j todovi ulici, aaka»- krene sprevod po Maistrovi, Aleksandrovi, Slovenski in Go-sposkii ulici na Glavni trg,' kjer bo po od viranju državne himne razhod. a— Sokolsika proslava praznika Uedinje-nja. Meddruštveni odbor maribor Ikih so-kclskih društev priredi 1. decembra ob 9 v Nr rodnem domu skupno proslavo narodnega praznika. Pri proslavi, katere se udeležijo vsa mariborska so ko Is k«, društva, sodeluje voj. godba in pevsko društvo >Jadran« Sokolski prapori se poklonijo državni zastavi, člainom pa bo pre-čitatna poslanica zveze. Spored slavnorti je izpopolnjen z deklamacijaml in pevskimi točkami in se zaključi s skiupnim petjem himne »Hej Slovani«. a— Akademija SoKola-'natiee bo tudi letos 30. novembra zvečer in 1 12. popoldne v Narodnem gledališču s sodelovanjem vojaške godbe. Največje zanimanje vlada za nastop obeh naših olimpiicev Primožiča in štuklia, ki na&iopita prvič po uspehu v BerLinu. — PredPro'aia pri dnevni gledališki blagajni. a— Chopin. Liszt. Brahrn«. Sparlatti »o zakopani na klavirskem koncertu dr. Romana Klasinra. Koncert b0 B. decembra ob 20.15 v dvorani Grajskega kina. VstoPinice ee dobe pri blagajni Grajskega kina, a — Znan Mariborčan umrl. Na Glavnem trgu 12 je preminul bivši lekarnar Friderik Pral v častitljivi starosti 79 let. Rajnki je bil obče znana mariborska osebnost, po rodu iz češkoslovaške. Preostalim naše toplo sožalje. a— Obešenega so našli očeta 8 nepreskrbljenih otro^, 52 letnega posestnika Franca Frešarja iz Kopivnika pri Frani u, H tel je že večkrat izvršiti samomor, kar pa so preprečili. ZapuSča 10 otrok, med katerimi je osem nepre C ir bi j enih. Vzrok samomora ni znan. Iz Kranfa r_1. december nroslavi Sokokko društvo Kranj v torek ob 11. s slavnostnim zborom članov, čla/nic in naraščaja, ob 6. zvečer Pa priredi slavnostno akademijo, za občinstvo. Vsi vljudno vabljeni! r_ Kino Narodni dom prikazuje danes samo ob 4. in 6- zv«čer vele filmsko utoPijo Po slovitem romanu H. G. Welisa »Propast in Preporod svetal. r— Občni zbor krajevne protituberku-iozne lige v Kraniu ^o v četrtek H. decembra ob iS. v državni gimnaziji v Kranju. Pol«oš?ev:lno! r— Državni kons,irvatorij vabi ma evoi koncert, ki ga priredi 3. decembra v giimna-zi;Qki telovadnici ob 20. v Kranju. Če kdo zaradi Pomanjkanja naslovov ni prejel vabila, naj oprosti in poseti ta umetniški večer. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3.. 5. pop. in ob 8. zvečer velefilm »Dušica Rožamarija«. V ponedeljek zvečtv in v torek popoldne in zvečer veleLhn »Ktvn zimske noči«. Iz Kamnika ka_ Regulacija ceste v Novein trgu. Ol>- činski oduor se je c-dločiil za tfemeljiito Popravilo vseh cest Po me^tu. Povsod posipajo in popravljajo hodnike. V Novem trgu regulirajo ce&to od moc>tu do kapelice in polagajo kanalske cevi. Ta del ceote je t>il že trajno potreben PopravRa. Problem kanalizacije je bil tu rešen na naj primi ti vuej-ši način. Jarki so bili izkopani enostavno preiko cesite in marsikdaj ^ je zaradi tega polomil kak voz. Z regulacijo lega dela ceste bodo seVftda te napake odstrani:ene. ka— Vbun v župuišče. V četrtek Ponoči ie neznani vlomilec objskal župni uirad v NevJjali. Vlibotapid &e je «l-ozi okno v kleti, o-d koder ie odšel nemoteno v Pr-'o nad-stroPje, kjer se nahaja pisarna žuPnega urada. Ukradel je 25 hranilnih knjižic in 2.'300 Din goli>vine ter nekaj manj vrednih drobnarij, nato Pa se je Po i,sti poti spet vrnil OčiviČrne rožci. Kot dodatek Foxov zvočni tednik in kuilturni fiibn. Iz Kočevja Z a i k 1 a v ž a nudi bogato izbiro foto aparatov, albumov, kaset, manikir, parfumov, kolinskih vod, termoforov i.t.d. Drogerija Ing. Franc Rothel KOČEVJE Iz Novega mesta n — Prozorna intriga. Te dni so se pojavili v našem in črnomeljskem srezu dopisi is Ljubljane, v katerih se obrtniki pozivajo, da volijo v nedeljo kandidata gospoda Grivca. Ti pozivi so tako sestavljeni, da vzbujajo vtis, kakor da bi izhajali iz nekega službenega strankarskega ali drugega mesta, ki je v zvezi z volitvami za Zbornico TOI. Ugotovljeno pa je, da gre za falzifikate, ki naj med obrtništvom napravijo zmedo. Glavni volilni odbor v Ljubljani za kompromisno listo sporoča ponovno vsemu obrtništvu novomeško-črnomelj-ske volilne edinice, da je skupni sporazumni kandidat gospod Midorfer Alojzij. Kandidatura g. Grivca je odpadla in ker nI bila postavljena niti od one skupine, ki sicer v nekaterih srezih samostojno nastopa, ji manjka vsakršna kval fikacija. Iz Hrastnika h— Za občinske volitve, ki bodo v nedeljo 6. decembra, je vložena samo ena lista pod imenom »delavska, kmečko, obrtniška«. Volišča bodo tri: dve v hra«tniški deški šoli. eno pr v občinski hiši na Dolu. V vo-tilnin imenikih je vpisanih okirog 2.000 volil cev, v Hrastniku okrog 1400. na D iu pa okrog 600. Volilci. katerih domovi gravitirajo v Hrastnik, volijo tolurat na obeh hira&tniških voliščih. h— S->koIsko društvo priredi za proslavo državnega in narodnega praznika jutri v ponedeljek ob 20. v Sokolskem domu telovadno akademijo z bogatim in pestrim sporedom. h— Kolavdac.ja nove cerkve je bila v petek popoldne. Danes ob pol 10. bo blagoslovil novo cerkev iavantinski škof. Na državni praznik bo služba božja že v nov! cerkvi. h— Nesreča pri deln. Na zunanjem rudniškem obratu se je v petek popoldne ponesrečil rudar Benjamin Kožar Hudo poškodovanemu rudarju je nudil prvo pomoč rudniški zdravnik g. dr. Arnšek. potem pa »o ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. h— Kino Sokol predvaja danes zvočnf film »Dober začetek-slab konec«. h— Miklavž bo nosil pridnim otrokom V Sokolskem domu v aoboto 5. decembra ob LEL ' ' -............ kot sledi: o a < o Vi S? Ml j f5 li Zimske suknje . . Prima double suknje . . . . Palmeston črne suknje . Prima Palmeston Hubertus nepremočljiv K Površni lovski suknjič , Trpežne športne obleke Din 380.—, 580.— Din 680.- Din 420.-Din 580.- Din 250.- Din 245.- Din 340.-48.-33.- Športne pumparice Din Športni klobuki . Din Promenadni klobuki . . . Din 52^ Športne čepice . Din 1L Športne čepice čista volna . . Din 22. Usnjati »uknjiči 880.— 580.— 780.— 320.— 320.— 540.— 125— 48.— 75— 14.— 23.— Nappa . . . . Din 440.— Veterni suknjiči . Din 98___ 175.— Športni suknjiči . Din 89__ Kamgarn oblek" . Din 380__, 580— Kamgarn čista volna . . Din 580.—, 780— Puloverji moderni Din 48— K\alitetne samoveznice najlepši vzorci . Din 12—, 28— Usnja te rokavice Nappa .... Din 48— Cenejše srajce, flanela .... Din 17—> 26— Športne srajce prima . . . . Din 31—, 58— Boljše publin srajce . Din 48—, 65— Se priporoča Ljubljana — Sv. Petra c. I4 Iz Ljutomera Tn— Osebne vesti. Za dekana in prosta v Dravogradu je knenovan tukajšnji kaPlan g. Matija Munda, ki je služil v Ljutomeru 7 let in bil splošno priljubljen. Te dni ie odšel na svoje novo mesto v Bugojmo tudi višji veterinarski svetnik g. Alojz škof, kije od Prevrata sem deloval v srezu m ie zlasti zaslužen za konjerejo. Bil je nekaj kit Predsednik Koia iahačev in vozače v. Na njegovo me^to je prisPel sreski veterinar g. Jaki. Na meščansko šoio je premeščena gdč. Eirnesta Če»niikova od Sv. Štefana pri Šmarju, absolventka vižje pedagoške šole. Na svoje novo službeno mesto v BUelem Polju Je šel honorarni učitelj, dipl. filozof Krečič Ivan. lj— Vinogradniki so te dn.i Poslali zaeiop-nike 6voje organizacije k banski upravi in h g. banu. Intervenirali so v važmih vprašanjih vinarstva ter izroč'li g. banu več eper menic s svojimi zahtevami in želiami. Iz šoštacja š— Gradu ja ceste Šoštauj—St. Vid—Črna nstav'jena. Pri gradnji ceste je bilo letos zaposlenih nad loO delavce^. Od 25 km je zdaj ČJSto gotoviih nekaj Dad 4 km. delno dograjeni pa »o 3 km. Pred dnevi pa so bila v^a dela ustavljena ter vsemu delavstva odpovedana služba.. Baje zaradi pomanjkanja kreditov, v interesu zaposlitve Prizadetega delavstva in gradnje ceste je, da odbr čihii činiteljj chn prej Preskrbe Potreb-na sredstva za nadaljevanje gradnje. 6_ KoreSpondenfni šahovski dvoboj štanj; Slovenjeradec končan. Kakor &mo že poročali se je nedavno končala prva Partija korespondenčnega dvoboja med lovorij-graškim in šoštani^kim šahovskim kluboiii. Prejšnji teden pa se je Slovenjgradee vdai pri 59. potezi tudi na drugi deski. Ta partija je trajala od 2. aprila 1. 193o. Končno stanje je 2:0. S tem se je zaključila že druga koreisPondenčna tekma med obema kluboma. Prva Je dala rezultat 1:1. lj— Štrigovske novice. Razkrižie 7r bUa-njimi vasmi, ki ®o dosedaj pripadale župo*. ji v Štrigovi. dobe samositojno žuPnijo, ki jo prevzamejo očetje frančiškani. Doklej je bil tam samo vikariat ki so ga upravljali salo-zijanci. Ljudstvo, ki govori čisto slovenski si ,ie želelo slovenskih duhovnikov; ker Pa PriPada Štrigova zagrebški nadškofi,ii, bo ostalo Pri dosedanjem stanju, šola v Stane-tincu je bila doslej v silno slabi im zapuščeni stavbi, zdaj pa so jo temeljito poPravi-if din povečali. Največ zaslug za to si je pridobil župan g. Kovač. Večji del stroškov j« poravnala občina, banovina Pa ie prispevata 15 tisoč Din. Tako je zadnja šola v srezu dobila Primerno stavj>o. Pouk se je za čeri zaradi teh d®l nekoliko Pozneje. Sokol Sokol I. LjnhljanaTabor ProSla"*"! L decembra ob 11. v veliki dvorani doma na Taboru. Svečani seji bodo prisostvovali celotno članstva narašča i in deca. Dnevni red: nagovor, prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo. Polaganje attkoJ&ke zaobljube novega članstva in zaobljuba naraščaja in dece na njiju prapor. Društvena godba. Obleka civilna z znaki. Prid i tel Sokol Ljubljana-^iška bo slavil 1. december ob 15. v dvorani Sokoljega doma. Na dnevnem redu bosta svečana &eja upravnega odbora z zaobljubo norega članstva, prevedbo dece v naraščaj Ln naraščaja v članstvo in pa svečana akademija s pevskimi in instrumentalnimi točkami. Vabljen'. Vstop pros-t! Sokol v Trl>ovIjah se udeleži giavno&tae službe, božje ki b0 v torek 1. decembra ob 9. v farni cerkvi. Zbirališče Sokolov ▼ krojih in civilu ob 8. zjutraj v Sokolskem domu, odkoder krene sprevod s sokolsko godbo v farno cerkev. Zvečer ob 20. bo ▼ Sokolskem domu svečana akademija, pri kateri nastopijo vsi oddelki s sodelovanjem eokolskega orkestra in ok!eta rudniških nameščencev. Za pripadnike Sokola je udeležba obvezna. ~ i Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fručke gore, Sremski Kariovci — Gostilničarji nuoite to Specijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: & Marinko*. ffiVMnisi **--* - _ M 8 Naša kri v tujini Današnja nedelja je posvečena našim izseljencem Kakor obstoji vidni in nevidni izvoz in uvoz, vidna in nev-.dna brezposelnost, tako je tudi izseljevan p vidno m nevidno One. ki so izgubili zaposlenost v tovarnah in nato iščejo novo zaposlitev pri borzi dela, te oblastva vidijo in štejejo. Toda kje so stotisooi. ki na svoji majhni kmetiji nimajo dovolj dela ne zaslužka, pa aa tudi ne morejo dobiti niti v industriji niti v kakšni drugi gospodarski panogi! To je nevidna brezposelnost, in kolikor ctare dobe in s nriseljavanjem ikrog 170C00 Srbov. TVrej v neposredno sosednih državah je okro« en mili ion in četrt našega naroda. V ostalih evropskih državah je stvar nastopna: 6. na Češkoslovaškem so stare kmetske naselbine še izza turških vpadov, in to na Moravske m. kjer je okoli 10.000 duš našega naroda 7. V Rusiji, kolikor je zaostalo naših ljudi od svetovne vojne in kolikoi se jih je kasneje priselilo od raznih strani znaša skupno število okrog 50.000. 8 Nemčija ima v raznih podjetjih, ponajveč v rudokopih in gozdovih oko!" 50.000 naših ljudi 9 Nizozemska. Belgija in L u k-s e m b u r 2 jih majo okoli 12.000. 10. Na Francoskem so naši stalni, rudarski in sezonski, ponajveč kmetski delavci. skunno okrot 80.000. 11. V ostalih evropskih državah: kot pomorščaki, dijaki, obrtni in tovarniški delavci ter podobno znas;a njihovo število okroglo 50.0C0. Poteh računih doseže v Evropi število našega naroda izven domače države okrog 1.500.000. Od tega odpade na izseljeniške delavce le nekaj nad 190.000, a vse ostalo to je okrog 1,130.001.) tvorijo naše narodne manjšine. Drugod po svetu živi širom sveta razsejano samo naše delavsko izseljeni.štvo in je v tem pogledu za nas najvažnejši 1. Ameriški kontinent, kjer živi največ naših narodnih izseljencev. In to v Zedinjenih Državah po nekih računih 700 tisoč, a po drugih okrog 900.000 v Kanadi okrog 20-000. v državah Srednje Amerike okrog 5000- v državah Južne Amerike okrog 250.000 Skupno en milijon 175 tisoč. 2. Avstralija: tu je skupno število naših delavskih kolonistov okrog 16.000. 3. Azija Tukaj so naši izseljenci jugoslovenski muslimani iz Bosne in Her-cegovne. ki so se izselili v Turčijo. Z- osla-lim našimi izseljenci v raznih drugih državah na tem kontinentu, zlasti v Perziji, iih štejemo v Aziji najmanj 50.000. 4 Afrika Po severnih in južnih pokrajinah tega kontinenta živi v manjših in večjih skupinah okrog 5000 duš našega naroda. 5 N e w_Z e e 1 a n d šteje tudi okrog 5000 naših ljudi. Po takem bi bilo izven Evrope t. j. v prekmorskih državah okrog 1 milijon 250 tisoč našega naroda z drugo in tretjo generacijo Skupno torej izven naše države okrog 2.750.000. kar šteje z naši-o narodom in slovanski; nar^dr^*- državi 15 mil« icn°v 7E0 00«- ~ -<*a na- roda. brez - " SI03 vanov. je danes okro« i" m • * i.-,0 tisoč Ako prištejemo k temu še dva milijona tujerodnih 'državljanov kraljevine^ Jugoslavije. računajoč torej skupno naše prebi- valstvo zaeno z našimi vejami izven dr-žave, šteje to skupaj 17 milijonov 750.000. Takšen bo verjetno prihodnji popis prebivalstva in njegovo številčno stanje v razmerju države in naroda. A to velja le za sedanjost, zakaj, kolikor tiče one, ma-lodane tri milijone našega naroda izven države, stoji stvar tako žalostno, da se to stanje postavlja kot velik problem narodnega vpadanja, s katerim se naša zasebna in uradna javnost mnogo premalo, da skoro nič ne bavi. Ce bo ostalo še nadalje tako. bodo skupine naših narodnih manjšin. preslabe, da bi same iz sebe vzdTŽale iz roda v rod svoje narodno življenje, s prihodom novih rodov končno izgubile du-hvnj stik z materinsko državo. A skupine naših delavskih izseljencev, ki bi vsaj po večini mogle in morale biti pokretni kapital materinske države, bodo jezikovno utonile v tujem morju z vsemi svoj mi moralnimi in gmotnimi vrednotami. Apo-kalipsa svetovne vojne nam je pogoltnila s tujo ubojno roko okroglo en milijon ljudi. a tu gre za najmanj trikrat tolikšno število našega naroda, kateremu preti nevarnost, da narodno pogine in to popolnoma po naši krivdi, na neizkazano moralno in gmotno škodo same materinske države. Miklavž prebira otroška pisma »Še več kakor teden dni je do mojega godu,« je modroval oni dan v nebesih sam sveti Miklavž, »a pisma mojih malih so že tu. Vse se mi tako zdi, da se letos otroci oglašajo nekoliko bolj zgodaj, kakor druga leta. Navadno so mi pisali dan ali dva pred mojim dnevom. Pa ne da bi se bilo tam zgodilo kaj neprijetnega? Ali pa so otroci letos postali tako neučakljivi. Sladkarije in igrače, ki jih prinašam, so res dobre stvari, toda človek je potem vendar nekoliko žalosten, ko vidi, kako nekateri otroci igrače hitro uničijo. S kakšnim veseljem in ljubeznijo zbiram jaz skupaj te darove, otroci pa jih potem ne cenijo! Dostikrat sem že sklenil, da takih otrok sploh več ne obiščem. Toda ko pride leto in dan na okoli, pa vse pozabim in se z nova začnem veseliti svojega obdarovanja. Štirje angelčki so potisnili k veliki pisalni mizi širok naslonjač. Sv. Miklavž se je vsedel vanj. Pred njim, na pisalni mizi je bilo nakopičenih milijon pisem. »Pa poglejmo, kaj pišejo letos moji otročički,« je rekel sv. Miklavž. Začel je odpirati pisma. Na obraz mu je legla žalost, roka se mu je rahlo tresla. Prečitana pisma je polagal na dva kupčka. Kupček na levi strani je bil majhen, a oni na desni se je začel kar osi-pati. Vsakokrat, kadar je položil pismo na desni kupček, ga je nežno pogladil z roko. »Moji otroci prezebajo in so lačni,« je vzdihnil sv. Miklavž. »Ljubi sv. Miklavž, prosim te, prinesi tople nogavice, rokavice in čevlje. Če moreš, prinesi mi tudi kaj dobrega za pod zob ...« Tako se glasi sleherno pismo v desnem kupčku. Igrač ne prosi skoro noben otrok več. »Ali se otroci ubož-nih rodbin ne igrajo več? Ali ti otroci niso več otroci? Toda otroška pisma niso nikakor v skladu z željami, ki sem jih dobil v nebesa pred pismi. Sleherno dete je želelo, da mu prinesem igrač, sanke, smuči, slarkarije. Sv. Miklavž se je vzravnal na svojem visokem stolu, pogladil si je brado in ugotavljal: »Slabo je organizirano moje delo na zemlji. Sam ne morem vsemu kaj, star sem. V eni sami noči ne morem vseh otrok sam dobro obdarovati. Pomoči, sodelavcev potrebujem. To, kar sem ukrenil v novem svetu, moram storiti tudi v Evropi, sicer bodo moji malčki zgubili vero vame. Ko je Kolumb odkril novi svet. sem imel jaz v Evropi tako veliko dela, da sem se odločil obdarovati ameriške otroke na sveti večer. V Evropi sicer ne bi rad spremenil dneva svojega godu, ne, v Evropi ne bi rad menjal dneva obdarovanja. Evropa je moj rojstni svet in človek čuti do rojstnega kraja vse drugače. Toda v Evropi bi si lahko poiskal sotrudnike, ki bi me razbremenili v dobro mojih malih. Tudi v Ameriki nisem mogel vsemu kaj. Preveč otrok je bilo in zelo dosti so potrebovali. Na sveti večer sem jaz obiskal samo prav male otroke, a starejše so obiskali v mojem imenu moji plemeniti sodelavci na zemlji. Mo ji prošnji po sodelovanju je prisluhnila vsa Amerika. Sam sebi nisem mogel verjeli, da je tam toliko dobrih ljudi. Tik pred svetim večerom so bili vsi seznami otrok izčrpani. Niti eno dete ni oslalo neobdarovano. .4r-mada mojih pomočnikov je bila kaj različna: samostojni mladi in starejši gospodje brez lastnih rodbin, mlade gospodične, ki so nadomestovale svoje matere, samostojne neporočene poklicne žene, premožnejši zakonski pari. Slehernemu izmed teh so bila navodila natančno izdana: natančen naslov in število dece, k; me je pričakovala. Ko je nastopil sveti večet in je bila otrokova poslednja želja odposlana v nebo. sem jaz rahlo potrkal na njihova vrata. V sobo je stopila moja odposlanka, se sladko nasmehnila otrokom, položila prednje moje darove in odšla. In danes je moja najsrčnejša želja, da bi bilo tako tudi v Evropi. Vem, da so zdaj tudi tam hudi časi, toda' marsikateremu je prizaneslo. In iz dolžnosti do tistih, nad katerimi se je krivično zgrnila beda in bolezen", se jim bodo moji rojaki v mojem imenu oddolžili. Moji otroci, lačni in prezebli, bodo dobili tople obleke, igrač in sladkarij, da se jim bo srce razširilo čez ves svet do nebes!« Temne sence na Miklavževem obrazu so se umaknile blaženemu nasmehu Sv. Miklavž ni izgubil vere v svoje ljudi Lojzka Meglice v a Postani in ostani član Vodnikove družbe! Q(^QQQQQQQQQQg SUtimo&t Jloditna: Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako blag in izdaten. VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Jugoslovenskemu Sokolstvu Poslanica Saveza Sokola K J vsem bratom in sestram Sove z Sokola kraljevine Jugoslavije je | za letošnji prvi december — glavni sokolski praznik — razposlal naslednjo poslanico, ki bo po edinicah prečitana vsem bratom in sestram, zbranim k svečani proslavi: Na dan največjega sokolskega praznika so vse naše misli in vsa naša čuvstva usmerjene k onemu zgodovinskemu dogodku, ko je prvega decembra 1918 v prisotnosti legitimnih predstavnikov vsega našega naroda pokojni Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj kot regent svečano razglasil ue-dinjenje vseh do tedaj razedinjenih delov naroda v enotno državo. To jc eden najznačilnejših in največjih dogodkov v vsej naši narodni zgodovini. Danes pošiljamo z istega mesta, kjer je bilo pred osemnajstimi leti proglašeno narodno uedinjenje, to poslanico vsem sokol-skim edinicam in vsem sokolskim pripadnikom. Ni samo slučaj, da biva najvišje sokolsko telo na mestu, ki nas stalno spominja na veliki zgodovinski dogodek, ki nas neprestano vzpodbuja, da vse svoje delo uravnavamo k onim idealom, ki so dobili svojo stvarnost prvega decembra 1918, saj tudi dogodek sam ni bil slučaj. On je namreč neminljiv uspeh stremljenj, naporov in žrtev premnogih pokolenj. On je moral priti. Njegovega pomena ne morejo zmanjšati nikakršna — v vrednostni primerjavi z njim — drobna dogajanja, ki se pojavljajo v našem življenju. Prvi dcccmber je v nizu zgodovinskih dogodkov na svetu eden onih, ki značijo močan pokret v praven zadoščenja svobode. V trenutkih, ko gledamo — čeprav pri-vidno — da se vse struje v občestvu obračajo proti ideji, je dolžnost onih. ki so jaki in zavedni, borbeni in idealni, da stoje na braniku te ideje. Jugoslovenska ideja je vsota vseh sokolskih teženj brez ozira na stopnje, ki se po njih previja naše narodno življenje. Jugoslovenstvo je za Sokole večno. Jugoslovenstvo je jedro našega narodnega življenja. V jugoslovenski narodni skupno- sti vidimo edino poroštvo zr naš narodni obstoj, poroštvo za prosvetni, gospodarski in socialni napredek, poroštvo za uspeh in obrambo v mednarodni tekmi sedanjosti in bodočnosti. Jugoslovenstvo, ki popolnoma zagotavlja zgodovinski razvoj duhovnega združevanja našega naroda in ki dozidava na najčvr-stejši osnovi edinstvenost in nera/dvojnost našega naroda, ta izvor naše resnične moči, daje v svojem širokem objemu in na naj-pravilnejšem temelju največjo možnost za jak in vsestranski razvitek našega narodnega življenja v duhovnem nravstvenem in gmotnem pogledu in v vseh njegovih oblikah, kakor so se v dolgih vekih ustalile v poedinih krajih in predelih naše državne in narodne zajedniee. Ko se danes z globokim spoštovanjem klanjamo sencam vseh žrtev, ki jih je nsš narod dal za uresničenje svojega najvišjega ideala — za narodno osvobojen je in uedinjenje, se zavedamo, da se brez žrtev ne ustvarjajo ideali. Sokolstvo se je za svoje ideale vedno žrtvovalo. Saj se sokolska vzgoja razvija tudi v tem pravcu, da v svojih pripadnikih goji in jača sposobnost za žrtvovanje. Edino na te nravstvene moči, ki leže v Sokolstvu, se moremo tudi dalje naslanjati. Sokolstvo s polnim čuvstvom spremlja trpljenja naših bratov in trdno veruje, da njihove žrtve ne bodo brez koristi za Sokolstvo. Moško in odkrito bomo tudi dalje — kakor smo doslej — izpovedovali in hranili sokolske ideale. Na dan 1. deccmbra, ki je naš sokolski svetek, se zaobl j ubijamo, da ostanemo zvesti ideji jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva, ki ga bomo čuvali in branili. Jugoslovenski ideji, ki pod raznimi vplivi trpi njer.a moralna vrednost, hočemo Sokoli vrniti njen značaj in njen sijaj. Naša vera v dokončno zmago sokolskih idealov je čvrsta in neomajna! Zdravo! Potovanje ZKD m svetovno razstavo Stroški vsega potovanja znašajo 2300 Din Zanimanje za e ■• ikurzijo Zveze kulturnih društev na pariško svetovno razstavo je veliko. Največ zanimancev je med za-•sv-bniki in javnimi nameščenci, ker jim ustreza možnost izbiranja terminov. Prijavljene: smejo izbrati eno izmed namera, vanih izletov, in sicer: 1.) od 19. do 30. jun"ja; 2.) od 9. do 21. julija; 3.) od 7. do 18. avguf ta in 4.) cd 4. do 15. sept m-bra 193;. Vodstvo potovanja bo upoštevalo vse pravočamo sporočene želje. V prvi vrsti bo oziralo ua želje posameznih organizacij, zlasti stUtcvsksh, ako bi želele organizirati ekskurzije svoj h članov v okviru potovanja ZKD. Prospkte s? dobili že vsi interesenti, ostalim pa bo vod tvo ustreglo z vsemi informacijami na u uio ali pismene zahtevo. Pisarna (Ljubljana, K«z«no II., tel. št. 21-23) posluje vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. tako da je stalno na razpelago vsem interesentom. Cena za vožnjo in cclo*iio oskrbo (z vstopnicami in izleti) je preračunana na 2300 Dn. Všteta je v žnja v tretjem razredu, zadrugi razred je treba doplačati 700 Din, kolikor znaša dejanska razlika med drugvm in tretjim razrrdcm. Vsoto 2300 D n lahko plačujete v obroki: prvi obrok znaš* najmanj 300 Din, ostali mesečni obro'i pa po 250 Din. Prijavljenem ki ne bi vplačal vseh obrokov po plačilnem načrtu, ki je označen v prospektu, bo moral doplačati 10 odstotkov od vsote, ki bi jo moral plačati kot pravočasni priglašenec. Ako n. pr. kdo vp'ača celo vrsto 1. aprila 1937., mora doplačati 10 odstotkov več, računajoč od vsote, kd bi jo bil moral plačaiti kot pravočasni priglašenec, to je od obrokov za november in december 1936, ter januar, februar in marec 1937. Prijavlj inec, ki vplača celo vsoto šele po dospelosti zadnjega obroka, mora doplačati 10 od=totkov od cele vsote. Obroke je tr ba vplačati do 10. v a-kega meseca. Iz tega sledi, da je vod tvu ležeče na takojšnjih, oziroma vsaj rednih obrečnih vplačilih, ker želi vedeti, koiiko je obveznih prijav in si nabaviti tuje valute po sedanjem tečaju. Za.to j? lah--o mogoče, da bodo morali zamudniki doplačati razliko v tečajih za primer, da bi moralo vodstvo nabaviti za nje potrebne valute po višjem tečaju. Ekskurzije bodo imele stalno vodstvo, ki bo skrbelo za red in disciplino v vlaku ter čim lepše bivanje v Parizu in dru-g h mestih. V akemu udeležencu bo izročena posebna legitimacija, z vsemi podatki glede srdeža v vagenu, prenočišča in prehrane. Vodstvo bo stalno izdajalo programe za posamezne dneve. Udeleženci bodo razdeljeni na manjše ste p ime, ta'"o bogato poplačala ve« trud, ki ga boste z delom ime-li. Zanjo potrebujete samo kocko 3 številkami 1—(j. kos lepenke velikosti 36x36 cm in 16 »kamnov«, podobnih tistim, ki jih imamo pri igri »dami«. Potem narišemo na lepenko križ iz kvadratov. kakršnega vidite na sliki. Posamezni kvadrati so po 2 cm dolgi in široki. Zunanje kvadrate pobarvamo \ ovest .Jelarievi čuvaji?. V zlato knjigo pridejo naslednji reševa.l-ci: Slavko Peršič i/ Ljubljane, Janko Salt-lar iz Štor pri Celju, Božena Vebrova iz Go-rij, Mirko K.o-i iz Maribora, Peter Šetina iz Sevnice, Vinko Štrukelj iz Draveli, Ivan Renrelj iz Štor, Ivka Jurca 7 Vrhnike, Milan Čemčur iz Ljubljane, Fran Osredlkar iz Ljubljane. Josip Nagode z Vrhnike, Miodrag Doberlet iz Ljubljane, Ludvik Jezeršek in Janko Kr auelj Ljubljane- ega Guttenberga Poročali smo že, da je letos minilo trideset let, odkur je kraljevina Črna gora dobila narodno skupščino. Priče-tek ustavnega življenja v Črni gori je rodil marsikatero šaljivo prigodo, črnogorski šaljivec Nikac od kovina je parlamentarizem svoje ožje domovine opisal v vrsti podlistkov pod naslovom »Djetič u parlamentu.« V naslednjem podlistku pa opisuje pričetek in posledico tiskovnih borb v Črni gori: Leta 1905. je Gospodar podaril črni gori ustavo in kmalu pc-tem so se začele v deželi organizirati politične stranke. Prvi so se organizirali demokrati »narodnjaki*. potem konservativci, ki so se kot legitimisti razglasili z t »pravaše«. In eni kakor drugi so pričeli tako po črnogorsko: kdo bo prvi to. kdo ono drugo? Najbolj so pa tekmovali v tem, kdo bo prvi začel izdajati list. Tekmovanje je bilo pnlično takšno kakor svoj ča? v bitki: kdo bo prvi odsekal turško glavo ali planil v turški rov. Narodnjaki so bili okretne.iši in pod-jetnejši in so v Nikšiču začeli izdajati list, »Narodna misek. Kot opozicija so pričeli pisati proti vladi, a bogme po malem tudi proti Gospodarju. Tako danes, tako jutri. Zasmehuje in grdi ^Narodna misel« ministre kakor serdarje, vojvode kakor velike sodnike — skrat- ka, vse, kar je smatrala za škodljivo in nazadnjaško. Narodnjakom je to bilo všeč, list so kupovali kakor na s:jmu in so rasli v veselju. Pravaši pa so stiskali ustne in škrtali z zobmi. Vlada in cctinjska vlasteja sta to iz-početka trpeli. Ko pa sta videli, da postajajo narodnjaki vsak dan objestnej-ši in odločnejši, so ministri sklenili razbiti jim tiskamo in list ustaviti. Le kako naj se to izvede? S Cetinja naročijo svojima zvestima pristašema: komandirju Gjuri Jovovi-ču, da povede 100 do 200 Čevljanov, in komandirju Bošku Mi.juškoviču, da tudi on povede toliko Pješivcev — pa naj skupno udarijo na tiskarno in jo razrušijo. Oba komandirja sta prevzela nalogo. zbrala nad 200 mož in jim razložita, kako »Narodna misel« piše proti vladi in Gospodarju in kako tega ni nikjer na svetli, potem pa še, da je v resnici treba list in tiskarno razrušiti, da se tako zvesti izkažejo vladi in Gospodarju. Razdražila sta tako svoje može in pripravila obe plemeni za pohod. Pa so odkorakali v Nikšič. Komandir Jovcvič je dospel prvi in udaril na tiskarno. Nastal je vik in krik, začeli so razbijati zaboje in razmetavati črke. Komandir Gjuro je stopil prvi v uredništvo lista. Ko opazi v nekem kotu veliko poprsie Guttenbergovo, vpraša slugo, ki se je prikazal na pragu: — Kdo je ta poganski sin? — To je Guttenberg... oni, ki je izumili tiskarno! — odgovori preplašeni sluga. Ob tej besedi potegne komandir Gjuro jatagan in — sek! — odseka Gut-tenbergu glavo. Bogme, ono glavo iz mavca zgrabi potem z obema rokama in zmagoslavno pohiti med s-veje ple-menike. vzklikajoč: — Čevljani, bratje, to je glava bega Guttcimberga. Pesem je takoj nastala: Čudna čuda delajo Čevljani, a največja komandir n.iih Gjuro. Z jataganom v belih svojih rokah je posekal bega Guttenberga Rušo glavo mu je sam odrezal, da jo pošlje vladi na Cevitnje. Ta čas prispejo tudi Pješivci, ki so se nekoliko zakesnili. Ko čujejo, da so čevljani že posekali največjega junaka tiskarne, bega Guttenberga, se jim stori inako, da bi vsakemu količek položil popreko v prsi. Njihov junaški ponos je užaljen. Nekaj je treba storiti. Pa začno Pješivci lomiti, prevračati in razbijati po tiskarni, karkoli najdejo, da bi tako tudi oni postali deležni junaške slave. Po vseh oddelkih tiskarne je vse polomljeno in pometano — samo velik štedilnik je še ostal na mestu. Eden izmed Pješivcev opazi ta »šparet« pa ker ga še svoj živ dam ni videl, meni, <Ž>a, ti S Geti t Mac Padden sreča svojega prijatelja. Ta kar žari od veselja. »Kaj pa se ti je tako veselega primerilo?« *Pomisli, dvajset let nisem ničesar slišal o svojem bratu, danes pa sem naposled dobil od njega pismo!« »Tako? Kaj pa ti je pisal?« »Tega pa ne vem. Pismo je bilo nefran-kirano, pa ga nisem maral sprejeti!« Mr. Bottun iz Škotske je prišel v London. V kavarni je sedel in žulil že pet ur črno kavo. Izncnada je nastal v kavarni velik trušč. Neki Anglež je stopil na mizo in dejal: »Gospodje, v tem lokalu sem izgubil denarnico. Sto funtov je bilo v njej. Tistemu, ki mi jo prinese, dam dvajset funtov za nagrado.« Tedaj se je med splošno tišino oglasil Škot: »Jaz jih dam trideset!« * »Faš klub pa že dolgo ni igral nogometa!« »Razpustili smo ga!« »Si mogoče! Saj ste imeli imenitne igralce!« »Da, bili smo najboljše škotsko moštvo!« »Ali ste mar izgubili veselje do igre?« »Veselja ne, ampak žogo!« * Če pravi na Angleškem gost, da je kava premalo sladka, ulovi gospodinja najmanjši košček iz doze in mu ga da. Na Irskem ponudijo gostu vso dozo in ga prosijo, naj vzame, kolikor hoče. Če pa pove to na Škotskem, odvrne gospodinja: »Morda pa niste dobro pomešali.< Škota je povozilo motorno kolo. Brskal je namreč po blatu, da bi pobral novčič za pol pennyja. Drugi dan je bilo v listih: »Mac Dill je umrl prirodne smrti.* yKdaj je postalo na škotskem pla\>anje popularno?« »Ko so začeli na mostovih pobirati miU nino.« * »Ali ste že slišali, da so zapestno uro izumili Škoti?« »Ne.« »Da, zato, ker nc segajo radi v žepe!« f Škot je dejal trgovcu z ž de 7 nino: »Tri dinarje je pa za to mišrtico kar preveč. Dal bi toliko zanjo, če bi usmrtila miš, še preden bi prišla do slanine.« * Nad vse varčni Mac Glace se te mudil v Londonu, kjer si je nekega dne privoščil v restavrantu telečjo pečenko. Čeprav ima Mac tolikšen želodec, da bi spravil marsikaj pod streho, pečenki vendar ni bil kos. Žalostno jo je gledal. Saj je je bilo najmanj še za eno večerjo. Ali naj jo pusti? Dolgo se je boril s seboj in svojo skopo-stjo. Potem pa je varčnost le zmagala. Poklical jc natakarico in ji rekel: »To, kar je ostalo, mi pa zavijte za psa. In plačal bom tudi.« Še celo penny napitnine ji je dal, ker je prišel tako poceni do nove večerje. »Hvala,« je rekla natakarica in se kmalu vrnila, »tole je pa za psička.« Mr. Glace je začuden pogledal zavoj. Ali je mar natakarica za\-ila vse, kar jc šc od teleta ostalo? »Le vzemite.« je dejala. *Vse nocojšnja ostanke sem zavila za vašega psička.« Zgodba o psihiatru in nmorjencu V Ameriki se je zadeva zgodila. Skoda, da nc pri nas. Toda bistva stvari to ne menja. L pravičeno je zbudila precejšnjo pozornost in dala časopisom priliko za razne komentarje. »Visoki sodni zbor«, je začel sodni izvedenec dr. Hopkinson in tresel ščipalnik v svoji desnici, »rcuki so primeri, da je sodno medicinsko vprašanje tako lahko rešljivo kakor baš pričujoči primer glede kazensko pravne odgovornosti obtoženega Helversa. Ko so ga oblasti prijele, so se kmalu pojavili dvomi o njegovi priatevitosti in me je preiskovalni sodnik zato pozval, naj opazujem obtoženčevo duševno stanje. Helversa so. kakor veste, zasačili pri dejanju in ker je razen tega mnogo prič opazovalo umor. jc bil slučaj za preiskovalno oblast zelo enostaven -— tako enostaven, da .so bili spisi že po 48 urah oddani državnemu pravdništvu. Toda, prav te okolnosti —• napad sredi prometne ulice, najbrž že dolgo pripravljen in nato z rafinirano nenadno-stjo izvršen — izvršen v okolnostih, kjer je bilo skoraj popolnoma gotovo, da bo krivec prijet — prav te okolnosti so povzročile, da je preiskovalni sodnik začel dvomiti o Helversovi zdravi pameti. Visoki sodni zbor! Ne lom oporekal, da mora obtoženi — apatičen in navidezno nor. kakor sedi danes pred vami na zatožni klopi — na primitivne ljudi, kakor so na primer gospodje porotniki, da mora tak človek napraviti vtis tipičnega idiota. Povsem slučajno nastopajoči znaki telesnih nedontat-kov — nenormalno majhna glava — izbuljene oči, nizko čelo in močno izoblikovana spodnja čeljust — vse to je prikladno, da še bolj zmoti laika glede Helversove duševne kakovosti. Ko sem <1an po dejanju preiskoval obtoženca. . .< Orožnik, ki jo doslej mirno sedel na klopi za priče, jc ta trenutek vstal in hotel spregovoriti. »Ne motite gospoda izvedenca!« je zakli-cal predsednik senata. Orožnik se jc spet vsedel. Dr. Hopkinson jc nadaljeval: 1K0 som torej pregledoval obtoženca, so mi bile znane tudi podrobnosti, po katerih skuša danes gospod zagovornik podati dokaz o duševnr manjvrednosti obtoženca Helvcrs-u Znano mi je bilo. da je obtožencev oče umrl na pijanski blaznosti in da je njegova mati izvršila samomor, da je stari oče po očetu paralitik, stara mati epileptična. teta gluhonema in pohabljena iu da trpe. maternS starši na paranoiji in da je obtoženi eolo j ki 3vojcm svaku dedno obremenjen. . »Čedna družina«, je pripomnil državni tožilec. ». . . Te ugotovitve so mi torej narekovale skrajno previdni st in skrbnost. Da, lahko trdim, visoki sodni zbor. da sem obtoženca, dan po dejanju. . . Sitni orožnik je spet skočil na imge. »Vi«, za kriči predsednik, »če boste & enkrat prekinili gospoda doktorja, vas bom moral disciplinirati!« Potlačen se je orožnik spustil Da klop Dr. Hopkinson jc mogel nadaljevati: »K storilcu sem torej pristopil s skoraj jasnim prepričanjem, da imam opravka % norcem. Toda. že prvi pogled nanj — visoko sodišče, pravim: že prvi pogled — gospod predsednik, vljudno prosim, da uko-rite orožnika. Neprestano me na skrivaj kliče. . .« »Orožnik O' Connor. vaše vedenje bom prijavil vašemu poveljstvu! Knaaj?. . . Molčite! Ste razumeli!? — G' spod izvedenec nadaljujte, prosim! »Ze prvi pogled m^ jo prepriča' o nr-<«r»j drurrcm. Helvers nI nenorm. . . gospod predsednik!« »Orožnik! Česa si ne dovoljujete?? Sitno še Ivesedieo. pa ukažem. da vas odvedejo!!« »Apatičnost, ki jo danes opazujete pri obtožencu, je takrat prišla še bolj do irra-za. Nepremično — s široko odprtimi očrni — je ležal na pogradu in me skušal, ne da bi odgovarjal nn. moja vprašanja, preslepiti z nekakšno odrevenelostjo, seveda na — kra--ko rečeno — skoraj naiven način, ki pa strokovnjaka in psifriatr:' ne more niti za sekundo preslepiti. V storilcu sem takoj spoznal divjega človeka kot prefrigasnega, zakrknjenega, ničvrednega simulnnfa. čigar navidezno nesmiselno, grozno dejanje ni bilo nič drugega. kakor začetek skrajno neumne, skrajno predrzne simulacije — in to mnenje vzdržujem tudi dane?«-. »Ste končali, gospod doktor? »Da. gospod predsednik«. »Gos[»od predsednik se zdajci oglas! orožnik, >boste žc oprostili, toda gre za majhno pomoto: mož. ki ga je gespod doktor takrat pregledoval in ki je ležal popolnoma nepremično 111 tudi ni odgovarjal na vprašanja — tisti mož jo bil umorjeni!« da je to tista nesrečna tiskarna in krikne na ves glas: — Ha, kdor je Pješivec! Tu je tiskarna ! Na ta bojni krik pomislijo tudi ostali, da je to nemara res nesrečna tiskarna. Popadejo štedilnik in ga s pesmijo in veseljem poneso v Pješivce. O, pa ne samo štedilnika, tudi polno koŠTO nekakšnih porabljenih rokopisov in nekaj starih številk »Narodne misli« odntso s seboj kot bojni plen. Ko prispejo v vas, nagovori poveljnik Boško Mijuškovič tako'e svoje junake: — Bratje Pješivci! Čevljani so posekali bega Guttenberga mi pa smo za-robili tiskarno. Čevljanom je zdaj lažje kaker nam. ker je beg Guttenberg padel pod njihovo roko in so njegovo glavo odnesli na Cetinje. Bati se je. da ne udarijo na nas tudi oni iz Nikšiča in da nam ne prevzamejo tiskarne. Bodimo ubogljivi, pa postavimo nekoliko oboroženih mož na stražo. Ali je prav tako? — Prav, kako da ne. Tako in ne drugače! — odvrnejo vsi v ea glas. Rečeno, storjeno. Izbero nekaj mož in postavijo straže. Skozi pješivske vasi gre kakor blisk novica. Kar je živega, hoče videti zaplenjeno tiskarno, pravilno: štedilnik. Že se je mračilo, ko pristopi osemleten dečko, ki je ves dan pasel ovce pa je pred večer prišel v vas, da vidi junaški plen. Fantiček postopa okrog šte- j dilnika in ga pozorno ogleduje. Star Pješivec opazuje fantiča in mu reče: — Be^l, dečko! Lahko te ugrizne... lahko te pa tudi spravi v liste! Dečko odskoči pa se spet približa, sc zagleda v štedilnik in pravi: — Pa ima noge! — Ima jih, ima! — potrdi stražar. Drugi Pješivec, ki je stal blizu, hoče dečka ohrabriti, da se ne bi bal mrtve stvari in mu reče: — Le pristopi, živ ostaneš, svobodno, ne boj se! Mali se ojunači, pristopi k štedilniku i ntakoj začne vrtati po njem. Vrta, vrta, pa nekako zadene, da se odpro vrata štedilnika — in tisti mah izpade nekaj številk »Narodne misli«. Komaj to ugleda stražar, krikne iz junaškega grla: —Ne daj, kdor je Pješivec! Glej na vraga, spet izhaja! Ze je hrabri Pješivec tudi snel puško z ramena in pomeril naravnost v štedilnik: tres, bum! Na krik in pok prihitijo Pješivci z orožjem. Komaj začujejo, da je začela »Narodna misel « pravkar spet izhajati, pomerijo vsi v štedilnik, streljajo kakor v vojski in ga preluknjajo kakor reseto. Iz te slavne dobe ki pravi: Guttenberga so Čevljani ubili, a Pješivci so štedilnik ulovili..« je ostala pesem. B&ralfestro mode Popoldanske obleke Večma novih popoldanskih obisk je ukrojenih tako preprosto, da bi jih — izdelane ; v drugačnem tvorivu — dame lahko nosile ; tudi dopoldne. Ne v kroju, temveč v le- j pem, bogatem tvorivu je treba iskati posebnost letošnjih opoldanskih modelov, ki | učinkujejo zavoijo tvorivs razkošno, po j obliki pa mladostno, skromno. Čim je tvori vo za takšno obleko gladko in medlo,' ga okrasi moda z vezenjem, da učinkuje bolj slikovito. Obleke so torej po obliki precej enostavne — pa nič za to. Kakor smo že ponovno poudarili, sc skriva prav v premišljeni enostavnosti bistvo prave, trajne elegance! Značilni za novo obleke so visoki vratni i/rezi, nad komolcem ohlapni rokavi in velika pozornost, ki jo posveča moda skrbni izdelavi hrbtnega dela. Tu najdemo poleg gladkih, visokih ovratnikov zgoraj nagubano tvorivo života in visoko pomaknjeno k vratu, tam zopet umetno prepvet ovratnik aH vsakovrstne vdelave, ki so ob vratu mehko drapirane in obtežene s klipsom ali Zanimiva podrobnost letošnje mode Pri popoldanskih, kakor pri večernih modelih posveča letošnja moda najv&čjo paž-njo zanimivi izdelavi hrbtnega dela. Tu se 7-opet pojavljajo š±rleča, nabrani deli, nekakšni posnetki staro znanega »cul de Pa ris«, ki izhajajo iz zadaj drapiTanega života. Tudi pokončni ovratniček je zadaj 7;i\ ezan z drobno pentljo (zgornja skica). Za večerno obleko je značilen globok hrbtni izrez z drapiranimi stranskimi deli, ki pod pasom prehajajo v nekakšno dvojno vlečko. Zanimiv je pas, ki sestoji iz treh posameznih, cevkasto sešitih prog (spodnja skica). trojno ogrlico biserov. Pod komolci ozki rokavi niso v ramenih tolikanj poudarjeni kakor lani in zato bolj skromno učinkujejo^ Veliko teh popoldanskih rokavov ima komaj polovično ali tričetrtinsko dolžino. Zanimivost hrbtnega dela obstoja predvsem v širini krila, ki jo dosežemo zadaj z vstavljenimi gubami ali zvončastimi deli in pa v stoterih originalnih načinih, kako zapne-mo obleko na hrbtu z gumbi, s pentljami, z izrezanimi preponami, previtimi progami itd. In končno: krila so bolj široka hi tudi krajša kakor lani. Zlasti ta krila dajejo postavi novo, lahkotno in mladostno linijo. In vezenje na novih popoldanskih oblekah? Žametasti našivi na medli svili, črna šenilija na črnem blagu, zlato v vrvicah, v usnju in v nitkah, v fantastičnih motivih našiti biseri, bleščica in celo trakovi iz celofana tvorijo pravo zakladnico, odkoder črpa moda vedno nove domisleke za popoldansko okrasje. Vdelava na zgornjem delu života tvori posebnost naše prve popoldanske obleke. Iz vdelave izhajajo rokavi, ki so na ramenih malce razširjeni s tremi robčki na sprednji in zadnji poli vdelave. Život je zgoraj visoko drapiran in prepet z masivnim zlatim klipsom. Izpod klipsa izhaja v žarkih skupinah robčkov. Isti motiv se panovlja pod pasom (1. skica). Naslednja obleka ima poldolge, na ramenih še dokaj nabrane rokave. Životu daje vitko linijo koničasta vdelava, ki se končuje pod pasom. Pokončni ovratnik te obleke ima posebno, nazaj up>ognjeno obliko in je podložen s kontrastnim tvonvom. Pri temni svili mračne barve učinkuje jako lepo in poživljajoče zlata podloga, ki soglaša-z zlato vrvico pod vratnim izrezom. V tem primeru je tudi ozki, skupaj sešiti pas sestavljen iz enakih zlatih vrvic in pred- Znižane cene r z n o KBZNAHSTVO LJUBLJANA MESTNI TRG ,5 6tavlja zanimivo in khko ročno delo, ki ga lahko same doma izvedete (2. skica). Seveda je oblika dolge tunike še vedno priljubljena. Nekoliko se je sicer »umirila«, vsaj pri popoldanskih modelih. To pomeni, da je manj zvončasta, torej manj »ekstra-vagantna« in zato primerna za vsako postavo. Zanimive so nove, zadaj odprte tunike, ki so združene z zadaj zapetim hrbtom obleke. Naš model je na hrbtu nekoliko izrezan in ob tem izrezu drapiran ter zapet z lepim klipsom, ob pasu pa jc zavezan s pentljo (3. skica). In sedaj k izvezeni popoldanski obleki! Ker je vezenje žc samo po sebi dovolj učinkovito, je takšna obleka kar se da enostavno, skorai športno ukrojena, kar tvori zopet zanimiv kontrast k temu dovolj razkošnemu okrasju. Tvorivo takšne obleke mora biti motno, da tembolj izstopijo bolj ali manj bleščeči sc vezeni motivi. Tu pride torej v poštev fino, tenko sukno ali pa medla krep-svila. Naša skica predočujc takšno črno, dvodelno obleko z izvezenim, kratkim krilccm in izvezenim sprednjim delom života. Preprost pokončen ovratnik in gladki gumbi spadajo v slog tc obleke (4. skica). Plisirano obleko lanske sezone jc letošnja rnod;i izpremenila v naokrog široko nagubano obleko, ki se s svojim širokim krilom skladno prilagodi novi liniji. Tudi život te obleke ima nagubano, v obliki loka prišito vdelavo. ki prehaja v zanimivo upognjen, zadaj pokončen ovratnik. Obleko zapnemo ob vratnem izrezu z lakastim gumbom, na životu pa z lakastim pasom. Seveda gre tu za lakasto svilo, takozvani »cirč« (zadnja skica). innii>i»»niiiiii*m>">im>« Zdravniška posvetovalnica Obupan: Vzroki prekomerne aeoelo ti so zelo različni. Običajno je nesorazmerje med zavž.ito braaio in opravljenim delom. V gotovih .staro tnih dobah se ljudje tudi veiinoma odebele. Končno je to odvisno od delovanja raznih žlez človeškega telesa, predvsem od spolnih žlez, možganskega priveska itd. S tem bi Vam podal kratko skico o raznih vzrokih debeicsti. Z oziirom na Vaše podatke in Vašo starost, bi mislil v prvi vrsti na obolenje možganskega prive >ka. Mnenja sem, da je najbolje, 63 se podate na živčni oddelek tukajšnje bolnice, kjer Va« bo mogoče šc točneje preiskati in kjer dobite vsa potrebna navodila in zdravila. Drugo zdravljenje, katero omenjate, bi v Vašem primeru odsvetoval. Blondinka: Po vs.h Vaših podatkih sodeč je najbolj verjetno, da ste zanosila. Bodite zadovoljni, da nimate nikakih težav, na katerih trpe žen? v tarem itanju. Ako dvomite, pojdite ^ Vašemu hišnemu zdravniku. V teh mesecih se da n:sečno3t z veliko verjetnostjo ugotovi ti. Vse drugo pustite pri miru! S. Ljubljana: Vi ste mnenja da ste si pokvarili želodec, ker ste skozi več let obedovali tako pozno. V koliKO to drži, je težko reči. Iz Vaših podatkov bi sklepal, da imate najbrž rano na želodcu. Stanje pa je za Va3 vzdržljivo in bi Vam zaenkrat priporočal, da se držite sledeče di-jete. Uživati smete: močnate jedli, pasira-ne prikuhe, krompir pire, jajca, surovo ma lo, star kruh. kensc, kompot, umetne juhe. Ne smete pa uživati mesa. mesne juhe, ostrih začimb, vz.Jržite se popolnoma alkohola in nikotina. Te dij te se morate držati najmanj 6 8 tednov, nakar preidete polagoma na navadno hrano. Hrano uživajte v manjših obrokih ln po možnosti čim več počivajte. Ako bi se Vam stanje vkljub clijeti poslabšalo, bi Vam priporočal, da greste za nekaj časa v bolnico, kjer se bo odločilo o nadaljnjem postopanju. Isti; izgleda, da ste postali dale- oviden. Najbolje bo, da greste k specialistu za oči, da Vam predpiše potrebna očala. T.G.B.B. Vzrok, ki ga navajate, jc zelo ver j: tem. Lahko pa so tu po sredi še kakšni momenti, ki jih je mogoče odkriti le pri podrobnem razgovoru in ki -o eventualno zelo važni. Svetoval bi Vam, da se obrnete do zdravnika, da katerega imate zaupanje in s katerim se Vam bo mogoče dodobra pomeniti, Izgovorjena beseda in osebni kontakt imata sigurno večji vpliv kot pa pisana beseda. Pom.ileki, ki jih imate, niso na mestu. A.B.: Tako dolgo trajajoč katar ima lahko svoj vzrok v pr-komernem pitju, odnosno kajenju. Zdravljenje ln presoja pa spada v roke specialista za grlo, čigar nasvetov se držite. Liahko se pa pustite tudi sprejeti v bolnico, ki ima oddelek za bolezni grla. Vse drugo je nesmiselno. X.lf.: Vssrofa izpadanju las Je največkrat prhljaj. Priporočal bi Vam masažno lasi-šča. Dobro sredstvo je 2% salicil alkohol in odcedek kopriv. Ako postanejo lasje presuhi jih namažite s kako kremo- za las?. D.D.L.: Zelo £te nepotrpežl ji vi ln neučakani, ko zahtevate na daljavo tečne diagnoze, ko jo je včasih še z vsemi pripomočki, ki so možni, težko postaviti, ne glede na to, da bolnivi. ki so v medicinskem j »ogledu laj!'ki, izpuste m ar si kak znak, ki je silno važcn. Da boste na čistem cz. bolj zadovolini, meniim. da je najbolje, da greste k zdravniku, oz. če Vam sredstva n-1 dopuščajo, v ambulanco bol. niče. Ista: Vzrok krčem v tej starosti bo najbrž? poapnenje žil Kot domače sredstvo proti pcapnenju žil priporočajo česen in čebulo, ki vsebujeta mnogo joda. Paziti je treba tudi na hrano, ki naj ne vsebuje preveč mfsa, in pa za redno prebavo. Odvajalna sredstva naj večkrat menja, da se jih organizem nc navadi. H A II V tekmah za moštveno prvenstvo Slovenske šahovske zveze je bilo zopet odigranih nekaj važnih matehev. Borba v ljubljanski skupini je končana. Zmagal je, kakor je bilo pričakovati, državni prvak Ljubljanski šahovski klub, ki jc dosegel 44 točk iz 48 možnih. Drugo mesto jc s 35 točkami zasedel fc. K. Triglav, tretje pa s 30 Šent-peter. Triglav jc v zadnjem kolu zmagat nad šentpetrom 4'.. : 3" j. Nadaljnja mesta so zasedli klubi v sledečem vrstnem redu: Železničar 20, Omladina 15'*, ši.ška 15, Lovšin 8M. V nadaljnja tekmovanja pridejo sedaj trije prvoplasirani, in siccr igrata v naslednjem kolu Triglav z Vrhniko in ftent-peter s Kranjem, med tem ko je L. š k. prost. Izven Ljubljane so padle še sledeče odločitve: Celje jc premagalo Ptuj skupno z 10:6. Ptuj se jc torej za pivič častno držal. Železničar-Maribor je eliminiral Črno z 11:5 ter se sreča z zmagovalcem današnjih tekem Mariborski š. k. — UJNZ Maribor. Slednje se je šc naknadno prijavilo za tekmovanje. * Trebitschev turnir na Dunaju se je končal z zmago poljskega mojstra Henrika Friedmanna iz Lvova, ki je dosegel 11% točk od 15 možnih. Friedmann je ves čas v turnirju sigurno vodil. Njegova zmaga pa pomeni vendarle veliko presenečenje, saj nikakor ni startal kot favorit. H. Friedmann jc tokrat sploh prvič nastopil na mednarodnem turnirju in je bil doslej mnogo manj znan nego njegov bo imenik P. Frydman. Igral pa je že z velikim uspehom kot rezerva v poljskem moštvu na olimpiadi v Varšavi in na 5. deski v Miin-chenu. Vsekakor pomeni zmaga mladega poljskega mojstra dobro afirmacijo v mednarodnem šahovskemm svetu. — Drugo mesto je zasedel Ceh Opočensky z 10>*» tretje do peto delijo Spielmann,, Becker in mladi Nemec Michel iz Niirnberga z 10 točkami. Dejstvo, da sta prvi dve mesti v turnirju zasedla inozemca in da sta še domača favorita Spielmann in Becker razdelila mesti z Michelom, ki ga je bilo po dosedanjih rezultatih treba pač smatrati za outsiderja, pomeni precejšen neuspeh za avstrijski šah. Sicer pa so po svetovni vojni okoliške države že davno prehitele Avstrijo v šahu in zatemnile nekdanjo slavo /dunajske šahovske šole«. Nadaljnja mesta so zasedli 6.—7. Lokvenc in Rubinstein jun. 9, 8. Honlinger 1V2\ Weinstock 7, Bruckner, Fiister 6Vi, Fuss, Glass 6. Keller 5, Donegan, Igel 3. Mladi Madžar Fiister in ameriški konzul na Dunaju Doncgan se torej nista mogla dobro plasirati. V oktobru je bil odigran letošnji turnir za prvenstvo Moskve. Zmagala sta skupno Alatorcev in Kan. S turnirja je naslednja partirja. Franeonka obramba Beli: Judovič Črni: Alatorcev. l)c'> o.4 e7— e6 2» <14 d 7—d5 3) Sbl —d2 To potezo zelo redko igrajo in gotovo tudi ni najboljša. Beli sicer tako tudi brani kmeta e4, izgubi pa kontrolo nad točko d5, ki bi jo imel po običajnem Sc3. 3)..........Sg8—£6 Gotovo ne najbolje. Logično bi bilo tu c7—c5 7. napadom na belo središče. Ce beli odgovori 4) c3; sledi cd4:, 5) cd4:, de4:, 6) S©4: LJA+ in črni Je v prednosti. Po igrani potezi Ima črni že težko pozicijo. 4) e4—e5 S£6—d7 5) Lfl—d3 c7—c5 6) c2—c3 Sb8—c6 7) Sgl—e2 DdS—b6 Sedaj je razvidno, Kakšen cilj zasleduje črni: nenavadna pozicija belega skakača na d2 mu daje priliko, da še enkrat napade točko d4 m obenem radi kmet ab2 otežkoči razvoj belega damskega lovca. Toda beli lahko s tempom krije vse grožnje in vedno bolj izpopolnjuje svoj razvoj. Povrh beli kmet e5 ovira črnega v razvoju. 8) Sd2—f3 £7—£6 Belega kmeta e5 je treba za vsako ceno odstraniti, drugače črni ne more postaviti nobene figure na svoje kraljevo krilo, da bi preprečil po rohadi napad na svojega kralja 9) e5 : f 6 Potrebno, kajti 9) Sf4 izgubi po fe5:, 10) de5:, Sde5:, 11) Se5:, Se5:, 12) Dh5+, Sf7 brez kompenzacije kmeta- 9) ... Sd7 : £6 Črni si je tako zasigural vsaj rohado, ker brani skakač točko h7. Zato pa ima sedaj na e6 slabega kmeta. 10) 0—0 L£8—d6 11) Se2—£4 Beli seveda rade volje žrtvuje kmeta. Po Lf4:, 12) Lf4:, Db2:, 13) Tbl, Dc3:, 14) Tel, Db4, 15) Ld6 bi črnemu preprečil celo rohado in partijo gotovo hitro odločil ▼ napadu. 111 ... 0 12) Tfl—el 0—0 13) Sf3—g5! Z dvojno grožnjo: Se6. ali pa 14) Sh7:, Sh7:, 15) Lh7:-f, Kh7:, 16) Dh5 + ter De8: Hočeš-nočeš mora zato črni sedaj sprejeti ponovno ponujeno žrtev kmeta. 13) .. Ld6 : f4 14) Lcl : f4 h7—h6 15) Sg5—f3 Db6 : b2 Beli ima dva lovca in mora črni zato kaj energičnega podvzeti. Na Ld7 bi prišlo enostavno 16) Dd2 z grožnjo Lh6: 16) d4 : c5 Db2 : c3 17) Tal—cl I>c3 —b4 18) Lf4—d6 Crn{ ima sicer kmeta več, svojega razvoja pa še vedno ni dokončal tn stoji zato zelo sumljivo. 18) ... S£6—e4? Odločilna napaka, toda v težki poziciji, Morda bi se bil lahko črni z Dg4 še ubranil, čeprav bi po enostavnem Tbl imel velike težave. 19) Ld3 : e4 23) Tel gl Db5—e8 Sedaj bi na Dd7 odločilo 34) Td4_ De«, 25)Td8+, TcS, 2«) Dg4- 24) Tel—c8 Lc8—<17 Malo prepozno prihaja t» lovec ▼ 25) TcS—gS g* 26) h2—h4 Napad se razvija mm od sebe, čari obrambe. 26) ... tar—cš 27) h4 : gS b6—M Da za trenutek mpre vsaj Unijo. 28) Tg4—h4 Ta8—enem edini izmed Ka-.101jev. Cadorjev in Cadoretov. ki ni o vsej >i vat i ničesar vedel. Našli ga tudi niso ne-številni agenti, zasebni detektivi in raziskovalci družinskih zgodovin, ki jih je mobiliziral izvršitelj oporoke, temveč neki mo-zikar v Xew Hampshireu je slučajno dobil v roke raztrgan in zamazan izvod franco-s;;ega dnevnika *Echo des Deux-Monds«, ki 17'mja v Chicagu. v tem izvodu je naletel na notico o Kadorjevi zapuščini in je nanjo opozoril ubogega pomival ca krožnikov. 1 Vod več nego letom dni je umrl v majhnem pristaniškem kraju Bretonske stari, čudaški pomorščak Cadoret. ki je bil pre-plui vsa svetovna morja in je v presenečenje v>em ljudi m o s ta vil okrog 500 milijonov frankov. Ta denar naj bi pripadel njegovemu nečaku, ki je po svetovni vojni od-m>! nakani v svet.. Pariški notar, ki ga je bi! določi! /.:i izvršitelja te oporoke, naj bi u*' ne strašil nobenih stroškov, da nečaka n;»jde. Toda stari Cadoret tega nečaka iri poznal dobro niti po imenu 5n rojstnem kraju, kaj šele da bi mogel namigniti, kje naj ga iščejo. Notar je imel tem težjo nalogo, ker je na Bretonskem preobilica Cadoretov in so bili pokojnikovi sorodniki raztreseni po vsem svetu. Razen tega se je izkazalo, da nosi veja te družine zavoljo neke pomote v stari listini ime »Cador«, drug del družine pa je sčasoma prevzel obliko »Kador«. Treba je bilo torej iskati med Cadoreti, Cadorji in Kadorji. Notar se je odločil, da se ne bo zanašaj samo na pozive v listih, temveč je najel več tucatov zasebnih detektivov in raziskovalcev družinskih zgodovin. Ti so najprvo sistematično ugotovili vsa pokopališča, na katerih počiva kakšen Cadoret, Cador ah Kador in po podatkih na nagrobnih kamnih so skušali dobiti kakšne podatke o izginulem nečaku. In to res ni biLa preprosta stvar, kajti po francoskih pokopališčih so odkrili neštevilno mrtvecev s temi priimki, odkrili pa so jih neštevilno tudi po drugih krajih sveta. Celo na. Cetinju počiva 38 Ka-dorjev. ki seveda niso bili Bretonci, temveč pristni Črnogorci, & neki Cadoret, je ležat celo na pokopališču v Godhaabu v Grenlandiji. drugi v Chandernagor ju v Francoski Indiji Več nego 400 pokopališč so preiskali na ta način in zadevni akti so v notarjevi hiši v Parizu napolnili oelo sobo — ne da bi mogli prožiti kakšen podatek o pravem dediču. Ta sistematična, raziskava je vodila felo do nepričakovanih izsledkov. Tako je neki agent ugotovil, da je bila neka Avrelija D. sestrična mrtvega Cadoreti. Ko je zasledo- val njeno zgodovino, je ugotovi da je b9a omria že pred nekoliko teti in da počiva na pokopališča v Dibena na Bretonskem. Takoj se je odpeljal tja in ie z oglasom v listih pozval vse oeebe, ki so pokoj-nieo poznale, naj se mu javijo. Nekoliko dni pozneje je stopila pred en j — prava Avrelija D. Prihajala je is južne Francije, kjer ji je slučajno prišel v roke list i njegovim pozivom. Seveda je ogorčeno protestirala, da so jo proglasili za mrtvo. Ko jo je agent povedet na pokopališče in ji pokazal »njo« grob. se je onesvestila. Resnica se je potem kmalu izkazala. Nje mož. botra t mie-njer, jo je bil pred leti zapustil. Z njim je odšla neka druga, ženska. Na Bretonskem sta. si kupila majhno posestvo in tu je svojo Ijubavnieo, ko je umrla, dal pokopati enostavno pod imenom svoje prave žene. Ker je med tem že sa,m umrl. ga seveda zavoljo te higamijske zadeve niso mogli več prijeti, treba pa je bilo neskončnih formalnosti in prerekanj r. oblastmi, preden je nesrečna Avrelija dosegla to, da so Jo izbrisali iz seznama mrtvih. . . In med tem je pravi Kador pomiva! krožnike. sam bolj lačen nego sit in se mu niti ni sanjalo, da se je njegova dedščina zmanjšala. za rselih osem milijonov frankov, ki jih je bil notar potrosil, da ga najde. Samo slučaj je hotel, da se je mož, ki je dvajset, let tega kot bedni potnik v med k rov ju Yves Kador zapustil svojo domovino, sedaj vrnil v Bretonijo kot lastnik pol milijarde fran kov. ...................................II.....Illll Ljudstvo pod orožjem Prvi pisalni stroj v Ti&etu Opat glavnega samostana v Lhasi, ki ureja promet med prebivalstvom tn 99«H»tlimi JESENSKO EN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIK*, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBIRI NUDI DRAGO S C H W A B Ljubl|ana, Aleksandrova 7. VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE. X Madrid*, J» »dela bomba * Aponrišlreea »Ttaga *s» je na-^Tla na letaliSčuk l ažen člen v pripravah za kronanje angleškega kralja je izdelava oblek, ki jih bodo • Hične ženske nosile ob tej priliki. Slika nam kaže elegantno oblačilo, v kakršnem se bodo pojavile dame visokega plemstva pri kronanja. Sila gre nad pravico — in kadar jo je poteptala, si sila nadene še ime pravice. Čevljar ostani pri svojih kopitih — aii pa postani politik. Vsak je sebi najbližji — v tem smislu si razlagajo ljudje večinoma tudi besedo svetega pisma: Ljubi svojega bližnjega kafcor samega sebe. Pregovori ~~ malo drugače Nova. metla dobro pometa — včasih še predobro, kajti v svoji mladi vnemi pomete po gostoma najdragocenejše skozi vrata. Kakor vsako leto se je vrStbi fcodi letos na Angleškem, v domovini nogometnega športa, posebna služba božja za nogometnike. Slika nam kaže, kako sprejema pastor v cerkvi sv. Pavla v Kingston Hilln med mašo togo te rok predstavnika angleških no-gomotnikov, serianta Nikerja. ANEKDOTA Ibsen ni bil nič kaj preveč navdušen nad številnimi, včasih zelo nenadarjenimi epi-goni ki so posnemali njegovo delo. Nekoč mu je dejal neki mladi literarni začetnik: »V vsej svetovni literaturi je le malo del, iz katerih hi se bi! toJiko naučil, kolikor iz vaših rieL g. Tbsen. <*e pa ber^m Kbake-spearea, izgubim ves pogum*. >Potem vam ne morem dati nobenega, drugega nasveta je menil Ibsen z ironičnim pogledom, ?nego tega, da. berite kolikor mogoče malo mojp stvari, tem več pa Shakespeareove . Filozof Fonteneile tudi v svojem so. j<=>tu ni izgubil svojih galantnih navad. Nekoč je mladi dami serviral tako krepke dovtjpe. da je v šali zagrozila, da bo začela vpiti. 3-Le vpijte«, je menil stari grešnik, to bo vam in meni v čast«. remta % (organizacijo obrambe svoje dežele. Na carigrajskih ulicah si pogostoma deležen tega prizora, da korakajo čete mladih ljodi obojega spola na vojaške vežbe. A Sodnik v kaznilnici Povabili so ga, naj postane član zločinskih tolp ?odnik Bacirv LarKtis v Nebrrasfki je pomislil. da pran- za. prav niti ne more pravilno presoditi, kaikšen učinefc imajo na zločince kazni ki jim jih prisoja. Zato je sklenil, da se bo dal za neleaj časa sam zapreti, da bi na lastni koži preizkusil učinke življenja v kaznilnici. Njegov sin Frank, ki se pripravlja na fo-cfriiško kariero. se je popolnoma strinjal z njegovim mnenjem in se je odločil, da se bo udele-žil poskusa. Sodnik Landis si je nato od guveirnerja braske, ki je njegov prijatelj, priskrbel do oljenje, da sme v ječo in kratek čas p tem -ta se oče in sin preselila pod pretvezo. da sta zavoljo sleparij obsojena na dnijše sedenje, v državno kaznilnico. Ko s > i ma posneli prstne odtise, ju na krat. ko ostrigli in preobleki! v jetniško nošo, so ju spravili začasno v dve celici za po-edmee. Sodnika sn kot starejša moža zaposlili v kuhinji, njegov sin pa je moral prijeti za kramp in lopato ter kopati zem, Ijo. Delal je to s takšno "vnemo, da so se mu roke kmalu pokrile z mehurji. Neki -"-'čutni tovariš mu je potem daroval Priprave za kraljevo kronanje starih rokavic. NasvMic samotnemu zsepo-ru je imel sodnik med delovnimi urarod in sicer med odmori seveda dovolj prilike, da se je razgovarjal z drugimi jetniteL Ker niso ti imeli nobenega suma proti njemu, so prijazno postopali z njim in razni so ga pozivali, naj se po dovršifcvi svoje kazini priključi tem ali onim tolpaan, tem ali onim zločinom, ki so jih pripravljali že v — kaznilnici. Taiko so presšH tisti trije tedkii, ki si jih je bdi sodnik do. točil za maskirand študij v ječi. Pratvl, da bi ne hotel biti več brez izkušenj, M «1 Jih je v njej pridoiML Najvzlic temu pa je s svojim sinom zelo zadovoljen, da je bflo vse le na videz in da imata v družbi spet svoj prejšnji ugledna položaj. Drag poljub Nem Gustava Hagenbergovia na južuam Poljabean je pred kratfkim postala dtdKJ-na velikega imetja, o katerem se J5 nd nikoli sanjalo. Pred petdesetimi leti je bila Hagetfbeav gova zaročena z »eSkim trgovcem Jožefom Dombom, ki je bival v Chicagu. I>a bd se z njim poročila, je odpotovala s svojtmi starši v Ameriko. V New Tortau jo je ča. kal zaročenec. Zmenili so se za poročsnS dan, svatje so ste zbraM ob določeni uri v? cerkvi, a zgodilo se je nekaj nepričafcova-nega: ženina ni bilo od ičijkoder. Zaman so ga potem tuda. iskalL Hagerabergova ni nSktffi zvedela, zaJkaj se je mož odt^nfl poroki pred nedavnim pa je zvedela, da je v Ameriki umrl. V svoji oparo(ki je določil, naj izplavajo vse njegovo imetje, narir Hjan dolarjev gdč. Gustavi Ha^enbergrm. S tem je hotel jKupraviti sramoto, kj jI jo je bil storil pred pol stoletja. Ta pa je Sprejela milijon z opazko, da je arojeama nelkidanjemu zaročencu dala v vsem časa samo en poljub. Zartaj je tako nenaxk»o izginil pred poreko, pa ne ve povedati niti sedaj. ZA SMEH IN KBATEK ČAS »Veš, Peter, v klavirju, Jd. smo ga darova U Aarici, »o črvi.< »Uboge žlvasSk « nažem *»bora4trri>n pcofava|wno topkr to do 4000 stopinj »Neverjetooi AJi je v te^>oretorijH povmč tako ŠPORT Naši najboljši z zimske olimpiade Zadnji simpatični odmev iz časa bivanja naših smučarjev olimpijcev v Ga-Pa, ki so prejeli v dar nove in dobre puloverje. Kakor je našim čitatcljcm gotovo še v spominu, so zimsko športnemu savczu za udeležbo na:ih tekmovalcev na zimski olim piadi v Nemčiji v mnogočcm priskočile na pomoč domače tvrdkc, ki so podprle tekmovalce deloma z denarjem, deloma z bla-gom. Toda našla sc jc tudi tvrdka »Trockcn-v.-r>o!c'< v tujini, ki sc je šc v Garmisch-rartcnkirchenu spomnila naših olimpijskih tekmovalcev. Takrat se jc /glasil v vili ?»He1crii« zastopnik omenjene tvrdkc, ki jc 5avc7,ncmu delegatu razkazal odlike tc volne in obenem pripomnil, da ni prišel tega blaga prodajat, temveč jc v imenu tvrdkc pobral naslove i:i mere naših olimpijskih tekmovalcev z zagotovilom, da jim bo tvrdka dostavila zastonj ugotovljene puloverje iz omenjene volne. Prliatel Stvar je že skoraj zaspala, toda nedavno je savezni delegat dobil preko carine velik zavoj izgotovljcnih puloverjev, kakor je bilo obljubljeno v Garmischu. Tvrdka je krila vse stroške sama in navrgla šc pulover za saveznega delegata. Naši olimpijski tekmovalci so se z veseljem oblekli v nove puloverje, s katerimi sc bodo letos o prvem snegu lahko prepričali o njihovi kakovosti: Kako lahko hi se razvijal šport pri nas, če bi vzgledu le tvrdke sledile vsaj nekatere domače! Olimpijske kanone v novih puloverjih smo »prejeli« v sliki in jih vidite od leve na desno: Smoleja in Žemvo kot najboljša v teku na 50 km, Pračka kot najboljšega v alpski kombinaciji, Prihoška kot najboljšega v skokih in Klančnika kot prvega na 18 km. za Kakor miio kratko zabeležili žc včeraj, ie prvenstvenega sporeda v Ljubljani sa-mi konec in zato so se nekateri izmed klubov odločili /a prijateljska srečanja, da po možnosti še enkrat preizkusijo svoje moči po končanih prvenstvenih tekmah. V dopoldanskih urah z začetkom ob 9.30 bo na igrišču Mladike ea ¥ >x<3 sleljevesss majhen turnir, V Ljubl jani ob na igrišču Mladike, ob 14.30 na igrišču Jadrana, prijateljske ter prvenstvene v Trbovljah, Mariboru in Radovljici. sc pričakuje, da bo ta tekma precej borbena in primerno napeta V Trbovljah sc bo danes ob 14.30 vršila na igrišču Amaterja tekma Amater: Korotan, za katero vlada v vsej rudarski športni javnosti precej živahno zanimanje. Amater je v prav dobri formi in jc v I. razredu dosegel nekaj lepih rezultatov. Današnja tekma je odločilna, ali sc bo klub povzpel na vrh ali pa bo padel nazaj. Moštvo Korotana je prav tako v odlični formi in bo borba zelo huda, ker gre obema rivaloma za dragocene točke. V Mariboru bo popoldne zaostala prvenstvena tekma I. razreda med Mariborom in Celjem, za katero vlada v športnih krogih obeh mest velik interes. Prva tekma med istima rivaloma jc končala s tesnim rezultatom 2 : 1 za Maribor, pa so Celjani protestirali in jc LNP protestu ugodil ter odredil odigran jc ponovne tekme. Dasi so Celjani letos močnejši, kot so bili v zadnjih letih, gredo vendar Mariborčanom večje šansc in bodo nemara tudi v ponovljeni tekmi odnesli zmago. na katerem bosta najprej nastopili dve ju-morski cnajstorici, i:i sicer Mladike in Most, uro pozneje pa Mladika in Hermes. Obe moštvi sta znani po svoji borbenosti in epi igri in bosta gotovo privabili lepo število gledalcev. Popoldne bo mi igrišču Jadrana ob 14.30 — ii, ne na igri . j Reke, kakor smo bili obveščeni in kakor jc objavil tudi podsavez — ■ rijatcljska tekma med SK Re&o m SK Jadranom. tem dcrbyju med Vičem in Trnovim bosta obe moštvi pokazali šc enkrat, kaj sta pridobili odnosno izgubili od zadnjega razburljivega srečanja v istem razredu. Lahko V nekaj vrstah Moštvo Ljubljane, ki mora danes že ob 10, dopoldne nastopiti v prvenstveni tek- proti ("uncurdiji v /-a; ni, bn ocli- paio 1.1 tekmo v tejle postavi: Logar, Hassf. Jug, Kukanja, Pupo, Bonccli. Janeze, Slapar. Lah, Horlner, Pepček. Enaisto-rica jc morala radi dopoldanskega nastopa ze snoči na pot. kar ni združeno samo s posebnimi nevšečnostmi. temveč tudi z večjimi izdatki. Zrli se. kakor da sta Concordia in JN^ Io poi malo mačehovsko postopala z Ljubljano. N., praznik l eJinjenja bo v Zagrebu Tcvan/.n-u tekma med reprczenianccma Zagreba tn Beograda. Kakor znano, bo to že druga tekma med reprezentancama teh dveh me.'. med k terirna se je prva pred kratkim končala neodločeno z 1:1. Francoska nogometna zveza jc nedavno ponudila našemu savczu meddržavno tekmo za 13. december. Na zadnji seji JNS jc bila ponudba sprejeta in zdaj jc potrdil pre-icm tudi francoski savez, tako da sc bo tekma med Francijo in Jugoslavijo definitivno vršila dne 13. dcccmbra v Parizu. Ni izključeno, da bo naša državna reprezentanca po tej tekmi odigrala šc kakšno tekmo v Franciji ali sosednji državi — kot reprezentanca Beograda. Te dni prihaja v našo državo na gostovanje sloviti rumunski nogometni klub »R i pen si a« iz Tcmcšvara, ki bo gostoval v Subotici (in menda tudi v Borovu proti Bati) ter Zagrebu. Klub jc razen tega v podajanjih tudi šc zaradi gostovanj v Beogradu in Splitu. Črtanje klubov iz članstva JLAS je bilo po sedaj objavljenih vesteh še bolj temeljito, kalkor smo poročali včcra.j. Vsega je Silo pod novo upravo črtanih iz članstva kar 16 klubov, tako da jih je ostalo včlanjenih le šc 29. Med njimi so iz naše banovine še člani JLAS naslednji: Primorje (Ljubljana), Litija (Li':ja). Amater (Trbovlje). Kcrotan (Ljubljana), Mura (Murska Sobota), Elan (Novo mesto). Jugos'a-vija (Celje), Ptu-j (Ptuj). Rapid (Maribor). Ikrii (Ljubljana), Železnica- (Maribor), Maraton (Mar bor). Korotan (Kranj). Bratstvo (Jesenice). Svoboda (L ubljana) in Hermes (Ljubljana). Smučarski klub Celje nrm je poslal spored svojih zimsko-sportnih prireditev, ki obsega: dne 3. 1. 1937 skakalno tekmo za prvenstvo čelja in klubsko prvenstvo v s'. k:h v Li- - a': pr| Celju, dne 6. I. klubski dan za prver. Ivo sanioT>ev na 18 km, dne 17. L mladinflki dan v Li- ah pri Celju, dne 31. I mednarodno skakalno tekmo v I i se i h pri Cel in in za Veliko no3 tekmo v alpski? kombinaciji na Okrešlju. Romi tega b > kvh priredil dva smuška !:•",» in »ker od 10 cl"-> 17 F za za etri k e na Sv PVirni nad TrbovMimi od 7-do 14. !T '-"-ni teč"i' zn izvežbane smučarje na Go'!eh in Smrekovcu Službeno iz LNP. Za tekmo proti kranjskemu Korotanu 1. decembra določam naslednje moštvo: i to zahtevale prizadete stranke. V Gorici bodo tc dni razdelili nagrade kmečkim posestnikom, ki so sodelovali pri kmetijskih nagradnih akcijah, ki so imele namen pospešiti poedinc panoge poljedelstva. Iz podatkov, ki so jih objavili listi izhaja, da so glavne nagrade na Goriškem pripadle večinoma italijanskim veleposestnikom. Vendar jc bila pretežna večina ostalih nagrad - " -: - ' dodeljena domačim posestnikom. Nagrade je prejelo v goriški pokrajini 24 Italijanov in 274 Slovcn-scv. Na meji pri Cerknem so tc dni prijel; 27 letnega Andreja Brovca iz Bukovega, ki jc baje nameraval zbežati čez mejo. Prepeljali so ga v goriške policijske zapore. V I.abinjščini jc zaradi povečanja tamkajšnjih premogovnikov v zadnjem času zrasla nova vas, ki so jo imenovali po Raši. Listi so o njej mnogo poročali in pri tem naglašali socialnc zasluge vlade za delav- c(ogki MOOaf pomaga pri bolečinah —— ______.'U it, Vprašajte rvojoca zdravniki! Dobiva se r stvo, ki jc večinoma izšlo iz vrst istrskega kmečkega prebivalstva. Sedaj so pričeli v tej vasi napcljavati tudi vodo in električni tok, regulirati cestno omrežje in graditi kanale. Stroške za vsa ta dela jc morala prevzeti labinjska občina, ki ji ta vas pripada. V to svrho jc najela 1,383.000 lir posojila. Posojilo pomeni vsekakor veliko breme za labinjske davkoplačevalec. Dve aretaciji na meji. Na meji blizu Novakov na Cerkljanskem sla bila te dni aretirana jugoslovenska državljana 271etnr Josip Čerin iz Leskovice jn 221etna Ana Oblakova iz Sorice. Prišla ®ta čez mejo brez obmejne izkaznice. Iz Trsta jc v nedeljo in ponedeljek popoldne odpotovalo nadaljnjih 2000 delavcev kolonistov iz. Gornje Italije v NeaPelj. odkoder jih bodo Poslali dalje z ladjo v Vzhodno Afriko. >"a goriški gimnaziji so v nedeljo odkrili spomenik italijanskemu kralju-hnperatorju. Svečanosti, ki so Jo fašisti organizira'! v velikem oljsegu, je prisostvoval tudi Aost-ski voivoda. Na pobočju .Sv. Gore jc nastal pred jlne-vi večji gozdni požar. Kakor pravijo listi, so ga povzročile iskre iz železniškega stroja, ker je tam mimo speljana železnica proti Podbrdu. Vendar jc neverjetno, da bi bilo iskre zaneslo kar čez Sočo. Požar jc napravil veliko škodo /lasti nekaterim manjšim posestnikom iz Solkana. Gasili so ga celih 20 ur. V Vrčonih pri Renčah jc nastal pred dnevi požar na posestvu 41 letnega Karla Vr-čona. Pogorela sta hlev in senik ter v slednjem 40 stotov sena. Škode jc okrog 10.000 lir. Radio Nedelja, 20. novembra Ljubljana S; Ve^l nedeljski Pozdrav (Plošče). — 8.30: Telovadba 'vodi prof. Marjan Dobovšek). _ 0: Ca*, poročila, spored. _ 9.15: Prenos cerkvene glasbe -z trnovske cerkve. _ 9.45: Verski govor (P. Kazimir Zakrajšefk). __ 10: Koncert Radio orkestra.__H.15: Iz živalskega sveta (puo- iče). — 11.30; .Viiadinska ura: Trije godc-i (zvočni prizor). _ 12: Koncert ruskega feksteta. — 1.3: Cas, spored, obvestili a. — 13.15: Plošče (>o željah. — 10: Fantovska ura: Posledica boljšev-ške vzgoje (g. Rudolf Smer&u). _ 17: Nasveti za kmetovalce (g. Ludvik Puš).—17.20: Koncert godbe -Zarja . _ 18.20; Harmonika (plošče). — 18.30. —7 fcirukejij •' Zabavna igrica (izvajajo člani Nar. gledališča v Ljubli.). — 10; Cas, vreme, Poročila. t-Pored, obvesfda. — 19-30: Nac. ura: Kaj naiveč č.ita naša mladina (dr. Marija IIK' Agapcv iz Beograda). 19.50; plošče. _ 20: Slovenska ura: Prešernov večer. _ 21.45; Čas, vro-n«, poročila, spored. — 22; Večer za naše izseljence. Beograd 18; Koncert orkestra. — 18.30; Lahka glasba. — 18-50: Violinske skiadbe. __ 19.50: pester glasbeni več«r. — 22.20; Lahka in Plesna muzika. — Zagreb 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert tani'>u-raškega zbora. — 21; Zabavdn program. — Praga 10.20- Mešan glasbeni program. — 20 05- Orkestralen koncert. — 22-35; Godba na P lin a.—V;>ršava 19.20: Plošče.-21^): Violinski in klavirski koncert. — 22.40-Plošče. — Dunaj 11.45: Konce:,1 dunajskih simfonikov. — 15.40: Komorna glasba. -17-40- Dunajska ura. - 19.10; Nadaljevanje duinaiske dasbe.-20.05: Spevoigra.-2-_.40; Komorni koncert. _ 23.25; Plesni orkester. — Berlin 18: Koncert solistov. _ 19: Vedra zvočna j,,ra _ 20: Prenos Humperdincio- ve oPere" Janko in Metka . — 22.50: Plesni orkester — Munrhen 1S: Zvočna igra. --20- Večer k'a-ik0v. _ 22.30; Nočni koncert orkestra. — Muttgart 1K.30; Kompozicijska ura. _ 19.15; Plesna muzika. _ 20: Od onr ki iz starih i'11 modernih o|>eret (Plošče) — "0 45: Koncert Sc.huniannoVe glasbe. Prenos iz Miinchena. _ 24: Nočni konccrl. v sklepih, revmatičnih in živčnih boleznih. deluje povoljno! Poskusite Togal tablete! ublažuje bolečine! Kr- S. br. 6. TT. tt Ponedeljek. 23. novembra Uubljana 12: \'rsta veselih pesmic (P-°" šče).— 12-45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Operne predigre (plošče).— 14: Vreme, borza.— Zdrjvn;ška ura: P-irebšona vode (dr. Anton Brecclj).— 18 20: Ciabriel Piernc: Ra-munteho — predigra po narodnih ba.sk i-ških motivih (plo"-čc)— 18.»: S'ovcnska narodna pesem (predava g. Fr. Marolt).— 19.00: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila— 19.30: Nac. ura— 19.50: Zanmi-■vosli.— 20: \'omberger Jože: Ustoličenje na Gosposvetskem polju (zvočna slika).— 20 40: Koroške narodne petini na ploščah. 21: L"ra simfonične glasbe (Radio orkester). 22: ras, vreme, poročila, spored.— 22.15: Romancc, scrcnade in uspavanke igra Radio orkester. Beograd 17.20: Narodna glasba. — 18: Koncert godalnega kvarteta. —19.50: Plošče__ 20.50: Charpenf.ierieva opera »Lu- iza« na nloščah-— 22.20: Orkestralen koncert.— Zagreb 17.15: Klavir in flavta.— 20: Pevski koncert solistov in zbora.—. 21: Leoncavallova opera »Bajazzo«. — 22 20: muzika— Praga 19.50: I >1 .hk a in plesna Cilasb-a iz zvočnih filmov— 30.2.~>: Humor v pesmj in zvokih. — 21: Zvočna igra.— 21.30: Klavirski koncert,— 22.15: Plošče.— 21: Bachove orgelske skladbe— Varšava 19.30: Orkestralen in pevski koncert — 21: Pester program,— 21.3": Zborovsko petje in klrvir^ki dueti. - 22: Koncert orkestra.— 23: P!oš;e.— Dura! 11.25: Kmečka glasba na ploščah— 12-39: orkestra.— 16 05: Odlomki iz zvočnih filmov. 18: Koncertna ura.— 20: Pester tirolski večer.— 21: Arije in pesmi s spremijeva-njem oHkeetra.— 22.35: Re-nc in vesele pesmi pole z'nor.+- 23 ,!0: Plesni orkester. BerMn 1mo- Mavrica nniz;l -dnih to-- 23- Nle o; ta. Plesni in solisti— 21.1(1: nov.— 22-45: Pesmi.-24: Koncert operne glasbe. Torek. 1. decomb Ljubljana 9: Šolska ura: praznik (govor, vaja I. dekl. me kvene glasbe iz stolnicc.— ■ran koncert jugoslovenske Vreme, poročila.— 13: Čas od;je noei- Naš narodni pelje, deklamaeijc — iz-č. šola)— 10: Prenos cer-12: Rcproduci-jlasbe. - 12-45: spored, obvestila.— 13-15: Naredile pc mi s spreinlje-vanjem Radio .30: Rezervirano za prenos.—- 22-30; (":as, \ remc, poročila, spored. 22.15: .lu-> >•*!• - :.ski plesi in koračnico (Radio orkcslcr). Becgrad 17: Koncert v ja-k -18.10: Nadaljevanje koncerta. Koncertni večer.— 22.2-'»: N;.r- d dlv - 20.30: glasba. Zagreb 17: Koncert godbe na pih. la.— 20: Lahka godba._ 29.30; Prenos iz Beograda. Praga 15: Jugos'ovenška k-mi- rni «iasba. 19.25: Koncert vojaške godbe.- 20.05: 1'rc- Smctanove dvoroie- o2-1:>: Bachove violinske sklodbc Kom nos koncerta iz Plošče,— 22.25: Varšava 19.20: solistov.— 20: Nadaljevanje k 21.55: Lahka ni plesna muz'ka Dunaj plošč— 12: 17 Plošče. 25: Koncerti orkestra, zbirj in ncerta. — pk" 16.(5: Rcv i^ novih na ura.— 20: K011-ccrt linštkeg-a smfoničnega orke-'ra. — 21.05: Arije in pesmi- 22.20: Lahka glasba.— Beri«n 18 Koncert orkestra.— 19.15: Komorna glasba.-— 2010: Najlepše operne metod i c.— 22.30: Lahka in narodna glasba. Miinch?iT 18: Kakor Berlin. 1(>: Komorne skladbe.— 26.10: Pirends iz Berlina.— 23: Plesna muzika — Stuttgart 15- Kakor Berlin,— 19: V tričetrlinskem taktu— 2). 10: Plošče.-— 21: Zabaven program— 22.10: Prenos iz Berlina.— 24: Nočni koncert. PHELJUBO VESELJE OTROK JE V Naj ga bodo deležni za Fo Din 12 jih dobite v vseh knjigarnah. Po pošti jih razpošilja uprava „JUTSIA" Brezposelnost je znak. da je narodno gospodarstvo bolno. Sredstva, katerih so se posluževali gospodarski krogi številnih držav, da bi to bolezen ozdravili ali vsaj omilili, večinoma niso zadostovala. Tudi se niso ta sredstva vedno pravilno uporabljala, tako da so v mnogih primerih več škodovala kakor pa koristila. Vzrokov za to gospodarsko bolezen je več. Med prvimi, lahko rečemo glavnimi vzroki, ki povzročajo brezposelnost, je neskladnost v produkciji dobrin, ki jo še i poostruie nagla industrializacija proizvodnje. Tako prevladuje v industrijskih državah nadprodukcija industrijskih izdelkov, V kmetijskih državah pa preobilica agrarnih pridelkov. Obubožan ja najširših 1 j ud- j skih plasti zavzema danes po svetu že tak obseg, da si polovica vsega prebivalstva danes nabavlja le najnujnejše ter se mora odpovedati vsem priboljskom. Milijoni brezposelnih in njihove družine nimajo niti najpotrebnejšega /a življenje Večina od njih je brez stanovanja brez zadostne hrane in v pomanjkljivih oblekah. Tako sc pojavlja skoro v vseh državah na svetu absurdno stanje skladišča so polna dobrin, ki se kvarijo in propadajo milijoni žive skromno, stotisoei pa stradajo in hirajo in umirajo. Zaradi kopičenja dobrin, so začeli pro-ducenti omejevati proizvodnjo. Izvajali so to na način, da so tvornice najprej odpuščale delavstvo, nato reducirale še delavni cas. Oboje pa je šlo na račun delavstva, kar je položaj Ie še poslabšalo. Ti odpuščeni delavci po večini niso mogli najti nove Zaposlitve Brezposelnost je povečala še racionalizacija in mehanizacija dela Samo-obsebi je razumljivo, da morajo tvornice, ki uvajajo v svoje obrate moderne stroje, delavstvo odpuščati ali pa povečati proizvodnjo. Ti stroji namreč nadomeščajo delavno silo desetin, ja stotin delavcev. Ker pa je produkcija že itak prevelika, je za nove ceste, kolodvore, bolnice, stanovanja, i. t. d. Globoko segajoče reforme in reorganizacijo vsega narodnega gospodarstva so najprej izvedli oni državniki, ki su si znali za-sigurati oboroženo silo in si prisvojiti diktatorsko oblast. Njim slede državniki onih držav. kjer politična zrelost širokih plasti prebivalstva omogoča reorganizatorično delo v tej smeri. Zakaj tudi pri nas stotis&še t^esfsoseliilh Naša država je v pretežni večini kmetijska. Glavni vir dohodkov leži v kmetijstvu in šumarstvu. Praviloma bi morala pri nas obstojati le nadprodukcija poljskih pridelkov in lesa. Dejansko pa preživlja nSša država splošno gospodarsko krizo, ki jo čutijo vsi sloji prebivalstva. Naša industrija ne proizvaja niti toliko, da bi mogla zadostiti domačim potrebam. Primorani smo številne mdastrijske izdelke uvažati. Tudi ne moremo sami predelati j vseh sirovin, ki nam jih nudi naša zcinlja. Moramo te surovine nepredelane izvažati j za slepo ceno, drage izdelke pa uvažati. Naše ceste so slabe in nezadostno je njihovo omrežje Manjkajo nam železniške zveze. Poplave uničujejo letno kmetovalcem polja in pridelke. Vodne sile niso izrabljene. Elektrifikacija dežele je šele v razvoju. Za- nje edini izhod, da odvisne delavce odpuščajo Odpuščeni delavci, ki ne morejo dobiti nove zaposlitve, ostane io brez zaslužka Zaradi popolnega obubožanja pade tudi njihova kupna moč in s tem seveda tudi k on/um Redukcije delavstva pa imajo za gospodarstvo še druge slabe posledice Medtem ko so bili brezposelni prva iera prepuščeni svoji usodi, so oblasti danes primoranc vsaj delno skrbeti zanje. Tako skuša'o sedaj ob! asti. in privatne instituciie nuditi brezposelnim vsaj najnujnejše, vsaj toliko, da ne propadejo zaradi pomanjkanja in bede 1 oda že zaradi te minimalne pomoči stalno naraščajo socialne dajatve in dosegajo že višino, ki danes preobremen juje gospodarstvo. Dajatve za te socialne namene in institucije v obliki davščin, doklad. prispevkov i.t.d so gron.ne. kljub temu pa ne zadostujejo za omiljenje socialnega zla. Producenti so bili mnenja, da bodo mogli dvigniti potrošnjo, če znižajo cene svojim izdelkom. Brez dvoma, bi imel ta njihov ukrep siguren uspeh, če bi ostali prejemki prebivalstva isti. Znižanje cen pa so dosegli producenti na ta način, da so znižali režijske stroške produkcije, da so znižali prejemke delavstvu in nameščenstvu, s čimer pa so zmanjšali njegovo kupno moč. Tako jc ostalo blago kljub nižiim cenam neprodano ter se je dalje kopičilo v skladiščih in propadalo. Kako skušajo danes v dragih državah ©militi s-aeialat© zlo radi pomanjkanja šolskih poslopij so učilni ce prenapolnjene z učenci. Veliko je po-rr.-anjkanje bolnic, tako da leže bolniki celo po hpdnikih ali po dva v cm postelji. Zelo j primanjkuje zdravih stanovanj za delavstvo. I itd. Povsod nas čaka polno neodložljivega j dela Paradoksno je to stanje. ko imamo vendar za vsa ta dela gradiva v Izobilju. Tudi imamo dovolj prvovrstnih strokovnjakov, obrtnikov m podjetnikov, ki bi lahko vsa ta dela izvršili kajti večina od njih je danes prav malo zaposlena Številne tvornice, ki danes, ne obratuje io bi mogle izvršiti vse ono. kar bi potrebovali za izvedbo in opremo prei navedenih del Na ta na in bi mogli zanosli+i tisoče kvalificiranih delavcev. ki danes postopajo brez dela in prejem a j o podpore Danes obstoja pri nas enako stanje, ka-! kršno so preživele druge države, preden so reorganizirale svoje narodno gospodarstvo, živeža imamo preveč. storisoči pa stradajo Imamo gradiva m delavcev pa ne zidamo, kljub temu da je potreba po zgradbah vsak dan večja, imamo surovine in tvornice. ki ne izkoriščajo svoje kapacitete Surovine iz-I važamo za slepo ceno izdelke pa uvažamo | za drag denar. Imamo tisoče brezposelnih | intelektualcev, v šolah pa primankuje uči-! teljev in profesorjev Allad; zdravniki ne dobe namestitve, v bolnicah pa manjka zdravnikov, na deželi so boiniki brez zdravniške oskrbe. Zakaj vse to. Ali res nc more biti drugače? Kje je vzrok, da moramo kljub izobilju trpeti pomankanje in da zapadamo vedno bolj v bedo. Tako izpra.šujejo dnevno vsi oni tisoči, ki so brez dela in zaslužka. blaga in dela, z racijonelno izrabo materiala in delovnih moči ter modernizacijo produkcije, se je danes prevrgcl v gospodarsko uničevanje nasprotnika. Danes ne zmaga več ono podjetje, ki nroducira blago boljše kvalitete, ki more enakovredno blago prodajati zaradi racionalnejše produkcije ceneje, tein več ono, ki ima za seboj močnejšo finančno skupino. Ta uniči svojega nasprotnika gospodarsko z nižjimi cenami, če treba tudi, pod nabavno ceno. Kakor hitro pa je konkurent izločen, dviga zmagovalec cene svojim produktom, ki so sedaj brez konkurence, na poljubno višino. Ker pa delajo naša manjša podjetja z denarjem naših hranilnic in denarnih zavodov, to jc z našim denarjem, pred vsem pa z denarjem malih ljudi, je ta denar izgubljen, čim podjetje propa de. Velepodjetja finansira velekapital in ta je običajno v tujih rokah. Zato moia iz-\esti država razdolžitev in sanacijo vseh naših malih podjetij istočasno z razdolžitvi-jo kmetov in denarnih zavodov. V zvezi s prej navedenimi reformami bo država postopno odpravila brezposelnost ter dvignila kupno moč delavcev in kmetov. Z izvajanjem načrtnega gospodarstva se bo brezposelnost avtomatično znižala, z obveznostjo dela in organizacijo gospodarskih obrambnih čet pa popolnoma odpravila. V življenjski standard delavskega stanu mora državo dvigniti na ta način, da uredi njegove prejemke. Uvoz blaga, ki ga lahko doma proiz\aja-mo, je reducirati na minimum, da bomo lahko uvažali ono blago, ki ga v naši državi I sploh ni ali pa ga proizvajamo v nezadostni množini. V tesni zvezi z reformami našega narodnega gospodarstva pa je organizacija lastne državne vojne industrije. Večina denarnih sredstev, ki jih izdaja danes naša država /a oboroževanje, gre v inozemstvo. Za - naše narodno gospodarstvo, pa jc nujno potrebno, da ostanejo v bodoči, v državi. Ker smo prisiljeni, da se oborožu Jemo, naj ima od tega vsaj koristi država, naš delavec, kmet in proeiuccnt, ki je vedno največ žrtvoval. V osamosvojitvi produkcije obrambnih sredstev bo zasigurana naša državna m gospodarska neodvisnost. Veliko lažje bo tudi prenašal mali človek vsa bremena, če bo videl, da ima od tega vsaj delo in zaslužek, da jc to v obrambo države Povsod se danes jasno kaže tendenca, podrediti celotno gospodarstvo obrambnim interesom, tako da jc v slučaju potrebe mogoča poleg vojaške mobilizacije tudi mobilizacija vsega narodnega gospodarstva v obrambne namene. Vsi sodobni politiki, pa naj si bodo to zastopniki fa;izma ali demokraciic. usmerjajo gospodarsko politiko v popolno gospodarsko osamosvojitev in podreditev vsega gospodarstva državnemu interesu Lc država z zdravim narodom z urejenim m neodvisnim gospodarstvom in z momo oboroženo silo, dočnost. Gospa Matilda Kraljeva gostuje danes v ljubljanski operi v »Mali Horamy«. Ta umetnica, ki je slovenskega porekla, dasi se je rodila v Varaždinu, se bo prvič predstavila ljubljanskemu občinstvu. S pevskimi študijami je pričela v Za- grebu, jih nadaljevala v Beogradu in dovršila v Berlinu. Udejstvovala se je že v Zagrebu, Varaždinu, Beogradu, Osijeku in Novem Sadu Razen gospe Kraljeve nastopijo še njen soprog, tcnoiist Ivan Gorski, Daneš, Zupan. Špunova in drugi. no osemletno Maribor. 28. novembra. V stanovanju delavca Antona Knauerja, ki je prav te dni zaradi neke poškodbe ra roki v mariborski bolnišnici, stanovanje pa ima v Josipdolu na Pohorju, sta se včeraj zglasila dva neznana moška, ki sta stavila Knauerjevi ženi ponudi*?, da bi njeno Sletno hčerko, ki je zelo močno razvita, adoptirala. Eden izmed njiju se je izdal za posestnika Kreutzwirta iz št. Lovrenca na Pohorju, zona Marija Knauerjeva je že ves čas v hudi st'ski in je zato pristala na to ponudbo, že večkrat je čula. da je posestnik Kreutzvvirt zcio bogat in ie menila, da sc bo hec*ki pri njem debro godilo. Nekaj ur pozneje, ko sta moška s hčerko že odšla, pa se je pt omislila in je poslala svojega sina k št. Lovrencu, naj privede dekletce nazaj domov. Deček je poizvedoval za sestrico po vsem št. Lovrencu. Predvsem tam niso ničesar vedeli o kakem posestnku Kreutzv. irtu, še manj pa o dekletcu. Z a skrivnostno ugrabljen je so zdaj izvedeli orožniki in so začeli poizvedovati za obema neznancema. si sama ustvarja svojo bolni*. arh. Kiregar Rado. •ra n G NiZjsta patre&a Javnih del Brezposelnost povečuje napačna gospodarska politika. Reforme, ki jih vrše država, banovine in druge javne institucije pa tudi privatna podjetja temelje na izvajanju šted-nje, ki postaja za naše gospodarstvo usodc-polna, ker pozroča padanje konzuma in s tem povečanje brezposelnosti. Kako naj dobi zaposlitev naš naraščaj intelektualcev, če izvajajo države, banovine in druge javne institucije reformo svojega gospodarstva v prvi vrsti z redukcijami personalnih in materialnih izdatkov. Plače uradništva so danes tako nizke, da ni! Da dosežejo izboljšanje m ozdravljenje gospodarskih prilik, se poslužujejo v mnogih državah radikalnih, širokopoteznih reform. Sanacija ene ali druge panoge gospodarstva ne more ozdraviti celotnega gospodarskega organizma. Organizem narodnega gospodarstva danes medsebojno veže tako tesno vse panoge obrti, industrije, kmetijstva, financ, itd., da je sanacija mogoča le v popolni reorganizaciji vsega narodnega gospodarstva. Skoro v vseh teh državah opazujemo rastoče stremljenje preoblikovati danes še močno individualističen gospodarski sistem. Vedno pogosteje vidimo, da posegajo države bolj in bolj v organizacijo gospodarstva in usmerjajo svojo gospodarsko politiko tako, da so zaščiteni splošni ir. državni interesi, potem šele interesi poedincc-v. Te države uvajajo smotreno gospodarstvo pod strogo kontrolo. Tako določajo delovni čas množino in vrsto produkcije, cene produktom, minimalne mezde, regulirajo uvoz, izvoz i. t. d. Vzporedno pa opažamo stremljenje utrditi m povečati obrambno silo. To ic tudi razlog, da v mnogih državah puščajo več v nernar neizrabljene sile svojih brezposelnih I "T" ^'T,'-- 'ZKU*cn' ,zclelal n°vi državljanov. Za vsako ceno skulajo rado P"*™-™ M daljSO dobo" Prošram načrtnega nalno izrabiti to delovno silo stotisočev brezposelnih v gospodarske in obrambne namene, ki se danes vedno bolj identificirajo. Zaposlitev brezposelnih, ni več san a nince vcc ne računa s prihranki, temveč živi iz rok v usta. Še hujše pa so posledice, ki zadenejo naše gospodarstvo zaradi redukcij materialnih izdatkov. Privatna podjetnost je zaradi pomanjkanja kreditov popolnoma zastala. Denarni zavodi ne morejo dovoljevati nobenih posojil v investicijske svrhe. Vsa večja javna dela, vse večje investicije, s katerimi bi morala država, podpreti gradbeno dei a v nos t odpadejo zaradi štednje. Prej ne bomo dosegli zboljšanja naših gospodarskih prilik dokler ne bo začela izvajati država vse one reforme, ki bodo regulirale denarni obtok, dokler si ne bo zasigura-la one dohodke, ki jih rabi za sanacijo našega gospodarstva in za svojo oboroženo silo S temi reformami se morata prisilno spraviti v sklad produkcija s konzumom. V V poS Po razrešitvi upraviteljih poslov v letošnjem aprilu je sedaj stalno upokojen g. Franjo Cvetko. Bil je v/oren šolnik in narodni delavec, ki jo v desetih letih delovanja na svojem upravilcljskem mestu v Krčevini pri Mar b odar-stva pa je, da skliče država gospodarski svet strokovnjakov, ki bo na podlagi stati-| stičnih podatkov in izkušenj izdelal novi Nase o zs mrzlih vlogah Iv, razdclžitvi kmetov Ljubljana, 2S. novembra. Sinoči jc priredila Zveza gospodinj v Delavski zbornici javno zborovanje, ki je bilo namenjeno raznrav.i o za.a ne verujejo v trditve, da bi bile te vloge res zamrzlc, kakor se pravi. Glavni vzroki nelikvidnosti naših kreditnih zadrug in drugli denarnih zavodov in s tem glavni vzreik za zamrznjene vloge je pač v tem. c!a so kreditne zadruge izročale denar predvsem bankam, te pa velejndustriji in veletrgovini, pogostokrat tudi zelo nesr-lidnim podjetjem, k:cr je denar v času krize, v resničnih in lažnih ban-krotstvih propadel. Res je sicer, da so naše hranilnice posojale denar tudi kmetom, ki jih zaradi p>ad-ca con kmečkih pridelkov ne morejo v-niti. Uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov pa ni zadovoljila niti slovenskih kmetov, niti ni zagotovila likvidnosti naših denarnih zavodov- Nasprotno: zavodom preii nevarnost prop-da in z njimi tudi nevarnost izgube vseh prihrankov malih Hudi. Podrobneje je bilo to vprašanje obdelano v referatih ge. L.ipajnetovc in go Li-karjeve- V prvem referatu je bilo poudarjeno. da smo sami krivi marsik terih k iz z našim nesmotrenm in bre/račc'nim gospodarstvom. ki je teklo gladko, dokler >e bilo vzdržano ravnovesje med vlagatelji in dolžniki, ki so bili pri malih zavodih zvečine kmerie. LTdarcem. ki so prišli « p.ad-cem cen kmelskih nridelkov. bodo s'c lili novi. Dennrni zavodi morajo odpisati kmetom četrtino dolga. V knljkor •'•na-jo. ro-zerve. jih bodo žrtvovali, v vse'i primerih tna to ne bo zadostovalo. Po uredbi o likvidaciji mora država izročiti zavodu državne obveznice za pokri' ie odpisov. Pri nas prihranjeni denar pa bi so stekal v Privilegirani agrarni banki, ki bo denarnim zavodom izn^nla n-evzetp terjatve šole v 14 odn. 20 letih. To se pravi, da bi no:c hranilne vloge ostale zamrznjene še to dolgo dobo. Pred temi okoliščinami bo prej ali slej propadlo delo ustanovitelja pos^:;inic pok. dr. Vodnjaka in ustanovitelja zadrug pok. dr. J. Ev. Kreka. Ga. Likarjeva je svoj referat podprla s tehtnimi statističnimi podatki zadružnih zvez in hranilnic, ki kažejo, da grozi pretežni večini naših hrani'nic in posojilmc nepopravljiva škoda, če bodo izgubili rezervne siklade in dobili za k met ske dolgove 3% obveznice in bone, odplačljive v 14 odn. 20 letih. Najbolj značilno pa je, da •tudi dolžniki niso več zadovo.inj z obetano zaščito, ker se zavedajo, da bi jim biLi z njo uničeni zavodi, kjer so bili deležni in- !?. livliema na deželi VELIKA LOKA PRI NOVEM MESTU Tudi pri nas bomo imeli prihodnjo nedeljo občinske volitve. Vloženi sta clvc listi. Nosilcc naše liste je g. Alojzij Saje iz Za-bjeka, ki je županoval naši občini nepretrgoma žc polnih 12 let ter marljivo, pošteno in vestno vodil občinsko gospodarstvo. Pri županovanju ni nikdar gledal na to, katere stranke pristaš si, zato ga čislajo tudi politični nasprotniki. Borba je seveda zelo napeta in živahna. Obljub je toliko, da bi živeli kakor v raju, če bi se jih po volitvah vsaj majhen del izpolnilo. Dobili bi elektriko, najlepše ceste, izginili bi klanci, kar je revnih, bi dobili podpore, vsi pa še cement za gnojne jame. Občani pa so trezni in se ne dajo motiti. Dne 6. decembra bodo oddali svoj glas dosedanjemu žu-pr.nu Sajetu in njegovi listi. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 1 o. 1 o in 20. film velike ljubezni »Boheme«. Za dodatek: Paraimountov zvočni tednik in domač kulturni film. Nedelja 29.: ob 15. Tudj Le'a bo nosila klobuk. Izven. Znižane cene od 2o Din navzdol. Ob 20. Konjeniška patrola Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 30.: Kadar se utrga oblak. Pre-mierski abonma. V proslavo narodnega praznika. OPERA Nedelja 29.: ob 15. Mala Floramve. Gostovanje 2e. Matilde Kraljeve. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Ples v maskah. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeliek 30.: ZaPTto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Nedelja. 29.; ob 20.15- Jan©z Sonce vito-z z vrtnico. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Začetek ob 20. Nedelja. 29: ob 15. Ukročena trmoglavka. Ob 20. Baron Trenk. Ponedeljek, 30.: Sako'slka akademija. Toreik. 1. decembra ob 15. Sokolska akademija. Ob 20- Ukročena trmoglavka. si ustvarite z zastopstvom v vseh večjih mestih in trgih. Blago, ki ga rabi vsaka industrija, obrt, pisarna, medicinski instituti ter sploh vsako gospodinjstvo in posamezna oseba. Je brez konkurence in se odda v samoprodajo za vsak rajon. —• Potrebno malo kapitala. — K ponudbi na podružnico »Jutra« Maribor pod »Takoj« priložite znamke za Din 6.— za vzorec. AaKiigi I.a gabrove cepanice kakor tudi I .a in Il.a hrastove frize 5, 6, 7 cm širine za izvoz kupim. — Ponudbe na Propaganda d. d., Zagreb, Jela-čičev trg 5 pod »Drvo«. Začnimo knjigovodstvo v letu 1937 z AGRIPPO—KARTOTEKO v obliki knjige. Samozastopstvo za Jugoslavijo: M. T I č A R — Ljubljana. □ juuuumuuuumupnnrif a iimiiiinummiimiii bjuijiii.ji i m OTmnnaaauuuuuuLUULiuuLJuuLJumuuL jZd J^L • Delni izvleček naših NOGAVICE IN ROKAVICE: STEKLO: cen • servisi za jajčka......... . JJIa 23»' skodelice za kavo za 6 oseb.......24*" moka servis 14 komadov..............45*" servis za kavo ali čaj 15 komadov ... M 68»* jedilni servis 26 komadov......250*' otroške nogavičke od Din 3." dalje ČEVLJI S otroški .... • •••••••• Pin 16.- 59.* 69.' šiapce za otroke . 21. „ „ ženske 26. ženske snežke . 69.' »» 5." »» 4.— ' * n i> 18.— M M 6.— n n 1» moške rokavice........ ' * »» M 12.— »1 n 12.— n servis za vino 7 komadov servis za vodo 7 komadov . servis za liker 7 komadov . servis za kompot 7 komadov servis za sadje 7 komadov . Din 19.— M 19.- M 19.— M 35.— n 3>.— a PERILO IN PLETENINE: • fantovske obleke od Din §7»— dalje fantovski plašči ....... ' ' « 91 84°— 99 99 42.— •1 99 153.— M 99 193.— 99 smučarske obleke ....... • ' » 99 144.— 99 ženski plašči........ • • »> 99 157-SO 99 ženski Hubertus plašči .... • ' 19 99 220.— 99 žepni robci...» otroške hlačke . . ženske hlačke. . . fantovske triko hlače moške triko hlače . otroški puloverji . ženski puloverji . . moške vestije. . . barele..... Din 1.50 n 12.— 11 17.- n 20.— 99 24.— 99 25.— 99 50.— 99 45.— 99 16.— otroške denarnice od Din 2.75 dalje 11 n 99 4.— 11 denarnice podkovke . . ' ' 19 91 6.SO 11 99 12«""*" 11 19 18.— 11 manilvire ...... ' 19 11 ie.— 91 šolske torbice...... 19 11 57-~ 11 aparati za britje..... 11 11 7.— 11 ogledala za britje..... 99 11 16.— 11 kasete z milom in kolinsko vodo 11 ?» 11 listnice......... TI 19 16.— 11 tliermos steklenice..... 11 19 18.— 11 11 91 46.— 11 Velika izH)5pa otroških igračk po najnižjih cenah irisper Ljnb I j ana Mestni trg 26. Stritarjeva ul. 1—3« V-J o □ □ n □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ n D CENE M A 1 I M OGLASOM Fo ao par ia besedo. Din 3.— davka ta vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro a?i dajanje naslovov plačajo oni. Id iščejc «lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo cglasr Din 12«—> Dopis? In žen i t ve se zaračunajo po Din 2*— za vf.ako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši tnesek ra enkratno objavo oglaso Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din S.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din ft.— ta šifro aH dajanje naslovov Najiaanjžl sneaefe ta enkratno objavo oglasa Oic 17<—\ Poiiudoaia na gure ae prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« |>|„ >* odgovor, priložite v »naaKKafl Vse pristojbine za maJe oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanj a, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Vsi na v ese o domačo zabavo v gosti no k »Panju« Vegova ui. 10. TcvM ie prvovrstni do- !er. ji-Icl cviček in fina štajerska sortiran? vina. 'i-. fine domače 1-r-v^.vice in pečcnice. 'er dr iga razna gorica in E". a Jedila, danes in v<-c, > večer igranje kla prt.-', iv. £c aru;,;. t razne domače zaoave J a ko da se v==ak gos- naj bo le in najc«su\:',~ sa.ta va edino e v gos-i'nI pri Pa u ju. za-o še danes vsi v Vegovo ul. 10. 'V a* vi den Je! Veu- vabi in se eripo roča Trgovskega sotrudnika mešane stroke poj>0'lni>ma izvežbaaega v zdezninski stroki, sprejmaai s 1. januarjem ali pozneje. ponudbe a prepisi spričeval in zahtevki na oirl. •> ia. Jutra pod »Kesna iu c+t-na moč«. 30480-1 Uradnik samostojen, trefz-en, iz že-i»z;.:ngke stroke, veš? n«m-£(■: ne, srbohrvaščine, korespondence. knjigovodstva, strojepisja, pisarniških del, dobi sUiino naanešeenjc. BU-»bm Ljubljane. Upokojene-, majo prednost. Nastop takoj.' Ponudbe t zahtevki pod »Poljedelsko orodje« na o tri. oda. jLtra. 30537-1 Hotelskega vratarja pomožnega in hotelskega slugo z znanjem jezikov sprejmem. Javijo se naj samo oni. k', posedujejo dolgoletna '.-pričevala. Ponudbe na podr. jutra Maribor pod »Lepa pisava«. 30466-1 ..rti* Ulli ..avrtk O' ia šifro »ii 1al»n}e nasi vc.. 5 Din Najmanj*1 rji•» \boncnte ' ;;o na 'lobro hrano, ki .-'io r>'n 4.- Lepcd vorska j štev. .0. 3'1(82-1-4 Beie-da i Din ia^ S Dii-Sa šifro il: lajanji-5 Din Ji« !m„ajši tne»ek 17 Dia Pisarniško moč ,o sprejmem, rnora biti pprfektna v nemšč) ni. ?-bohrvas"ni kore epond nci ln v knjigovodstvu. Nastop 6 1. decembrom. Pisnrvne po nudbe aa og odd Ju tra pod »Zanesljiva per-fektna p arniška m -č«. 30263 1 Poslom ~ Ikinjo Bp*o:Tnf-m za bife in deli-k sdo trgovino, trorjeao v u poslu, stajo od 20 do 30 ,.f, po?t.»no, popolnoma sani'js>. ugodne zcn .njo grt:. z znurpm nemško2"a jez-'Jca n s kavcijam. N«-Bt"j> takoj". Ponudbe "»a pu>a.n i .>v:č D;ru >r. 30474-1 Trg /sko sotrudnico p-.-rv.—. izvežbsno popolnoma v Ka.nufakt.uri. d«"-:>ro prodajalko, zancslji-T-o in poSteno, sprp;men;. Ponudbe s t»'*r»:*i spričeval ic zahtevo p'ače na ojrl »M. Jutra pod ' na ^otradn'sa<- -tfiSJt Mlado gospodično rn f i irentno. lepo, čvrsto ia blago zs vodstvo gospodini-« perfekt m znarje^ n' sprejmem. Pomid- h- samo s fotoera':jo pri-dt-:-i v pr»;t.ev. '-i se takoj vrnejo. Dopis«1 na osrl. i»1d. .1 tra ptxl »Mlada gn?[w!i- Trgovsko • sotrudnico T,-,«ie stroke z naim.inj triletno pomočniško p-akso po možnost! z znanjem šivanja sprejmem v |M>Hruž r.ieo n/, deželo. Ponudbe s pre,!?^ spričeval in zalirev-kj na osi. odd. Jutra p>>d >r!fc!a l"ra jina. ■j i:; Frizerko in briv. pomočnika spreimem v stalno službo; samo dobre moč. Plača prvovrstna. Salon Ivo Jereb, Kranj. 30596-1 Pisarniško moč išče poo.trij-e ua deželi proti takojinj-emu nistopu. ponudnik mora b-t absolvent trg. akademije aii trg. šole, prh st vojaščine, samski, j-unožen knjigov dstva. slov. stenografije, strojepisja « nekaj plemiške prakse. Potrebno na-vegti eveetuel-p.i dis-eda-nja javna dela z iij-!sr-iii društev. Ženska m>w izkijučera. Pismene ponudbo i.a ogl. old. Jutra pr i »Moška pisarn ška rn-oč«, oi Ni Delavno družino sprej-n!"m na štajerske vino-gia.lrtisso posestvo. Ta-i.-'išnjn ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pomlad.. 30464-1 Uradnico um Pogoj znanje stroje- j.Va. ..;i-m-grafije, srbohr-vasčlae ;» nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .-Sposobiui c. 304:»h1 Oddamo 2 pisarn. mesti ja mr^ko m žensko moč z nnkaj trg. prakse. Poleg strojepisja in nav. poslov | ter p')it'g slovenščine in hr- I vaš -ine zaklt • amo sigurno | . bv.-aianjt n-iiiščine , go-vo-u in pis*1* . Ponudbe na ogl. o,id. Jutra pod. »Te; a pija. 30^1-1 Dekle pridno, pošteno, vsa biS-n-. dieila. ter zmožno kuiie, sprejmem v stalno službo takoj aii s ",o. dec. Naslov v vseh p&s-i. JutTa. 30479-1 Sprejmem fejspodičro s perfektnim znamnemščino za pojmldrn. Naslov v vmJj posi.ivalinieoh .lutna. 30139-il Oskrbnistvo s takojJ-nj -m nastop m oddamo za šktikiik': dom na Vojrlu. pismene ponudbe stpueobnih reil-ekiaaitov z navedbo kavelj« p»slaH na T. K. Skaka, Ljubljana, ijl-ocnškova ul. 1, na j kac-r - je :.o 1. decembra. 30571-1 Mizarski pomočniki z nekaj kapitala se sprejmejo, da se ustanovi večje mizarsko podjetje. Delavnica in stroji že pripravljeni. Informacije in ponudbe poslati r.a ogl. oda. Jutra pod »Vsi za enega, eden za vse«. 26443-1 Dekle pošteno, pridno in zdravo vajeno vseh domačih de. in po možnosti malo šivanj;! sipnejmem takoj. Služba stalna. Ponudbe in zahtevke plače je poslati na Stev?na Pivka, nastavmka gimnazije, Požarevac. Du-navska banovina. 30296-1 Prodajalko s primerno kavcijo, sprej-m e m v trafiko. P^ene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka«^ _ Postrežnico za par ur na dan, iščem. Dravska ul. 7/1. ^^ Šiviljo k, okusno j a prvovrstno dela iščem. Ponudbe na nc' odd. Jutra pod šifro 3OT11-1 Ferfektna kuharica | ^m-oina samostojno voditi j n-osp^ :njstvo. z dolgoletni- | mi spričevali, popolnoma I zanesljiva in lepega ve.de-ja j^pei 4<1 '■."t stara, dobi tak o i mesto proti dobri pla-či" k 1 osebi v Ljub! a ni. Ponudba z navedbo re.Mne-n-a dosedanjega, službovanja je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Cista kuharica«. Mlajšo prodajalko ' za vodstvo miesarekt podružnice na Jadranu z gotovino Din 2C00.— sprejmem Začetna p a ča ori popolni oskrbi v hiši* Din "00,— Ponudbe 3 sliko in življenjepisom pod »Trajno m -sto« na ogl. odd J^ ra 30705-1 Krojaškega pomočnika za ma'a de a sprejmem takoj. Rudolf Vidic. Le sce pri Bledu 30593 1 fsaka beseda 50 oar: Iavek S Dir, ta lajanje u*lova 5 Din naimanjš r.np^ok ' ? Din 301etna kuharica dobra, išče mesto gospodinje k samostoinemu gospodu kamorkoli. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 27S61-2 Knjigovodkinja samo6'ojna preko 10 !e'.no prakso, vešča tudi ostalih pisarniških poslov išče zaposlitve. Gre tudi par ur dnevno. Na si o v v vseh PO.-1 Jutra 25954 2 Boljša šivilja l večletno prakso puoe na dom za ccno 20 Din. Naslov v vseh poslovalo;-ah Jutra. 3C451-2 Vdova z znanjem nemščine, vajena vseh del, išče službo gospodinje. Gre tudi k o-trekom. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 30464-2 Stt lotipistko ki obvlada nemški in hrvatski. po možnosti tudi angleščino, za Zag.eb, takoj sprejmem sli s 1. januarjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »V Zagreb«. 307CS-1 Šofer vojaščine prosd. popolen abstinent, nekadilec, if-ee nam-e^čenje kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcij« zmožen*. 30532-2 Prvovrstna prodajalka dobro čzve.žbr. :ia v .nanu-f.-vktttri, žel-zn i ni in špee-e-riji, z znn-ujeir nemščine in t ajefiisja, dobra ar.mžer- k.i .zio-žb. že'i mesto v ve"ji trgovini. 0#ij. difl«se na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna in po.tena«. Šteps jarico inte^gentno za vodstvo male delavnice in učenko sprejmem za stalno. Gregorc, Maribor. Euf-.a 4. 30723-1 Kiojačc. ali šiviljo za poučev.tnje prikroj. j vanja po mojem stote-i mu, iščem. Pogoj: dei-1 na g'avtiica. Korošec, j Maribor, Voikmerjeva 7 30720 1 Pisarniško moč sprejme trgovcc izven I,|ub-ino. P»nudhe s sliko poslati na ogl. Id. jutra pod »Oskrba v hiši«. 30446-1 Prodajalko prav diliro manufakturisti-njo iščem. — Ponudbe na ogl. ocd. Jutra pod šifro »Prijeten krai«. 30673-1 Trfovski fant dobi tako, stalno službo pri večji tvrdki v Sloveniji. Kavcija 7000 Din je potrebna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svesten fant«. 30385-1 Penziioniste držai—ie. občinske uradnike sprejme zagrebški informacijski zavod kot poverjenike Informacijski Zavod. Ljubljana p. predal 68. 30525-1 Cvetličarka dobna delavka, išče d e.l o najra;ši izven Ljubljane. -Ponudbe pod -Verzirar.a« na ogl odd. Jutra . 3O403-Č5 Dekle vestna in • štfna, žep dobro stalno službo. Naslov v vseh posl. Jutra. ■>!05-2 Gospodična ^.ačctnica želi kjerkoli mesto blagajničarke najraje v kavarni. Cenjene ponudbe na podr. Jutra v Celiu pod značko »Poštenost«. 30468-2 500 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo de'avca v kakršnemkoli podetju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30443-2 Trgovski pomočnik mlajša moč želi premeniti službo takoj ali pozneje. Gre tudi za skladiščnika, vratarja ali kai slicnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30382-2 Trgovski pomočnik vo aščine prost, ve ziran v vseR panogah mešane tr-Cin-i.ne, žel; m<-sto jvoslovod-ie aH kaj sličnega. Vešč srbohrvaškega in delno nemškega jezika. V sluča-iu potrebe zmožen kavcije. Dopise prosi poslati na ie-leznik Alojz, Brezno-La-ško. 30407-2 Postrežnica sr"-vna :n delovna '5ie službo nairaje za pospravljanje p:sarn. Ponudbe na 02!. odd. Jutra ped »Mlada«. 30«1"2 Šivilja ki gru šivat dom in pravočasno tudi pou^u je po secianji »francoski n.todi«, garantiram v neko ikih urah sainc«-toj ncs.. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Francozinja«. 30550 2 Postrežnica 25 - letna gre prat ua dom, tudi ribat a i kot postrežnica. Ms g tU Zupančič, Maribor, Mother jeva Uil. 47. 30719-2 Uradnik s 15-letno bančno in pisarniško prakso. naj-bo jše kva.ificiran. želi po novem letu premeniti mesto, najraje s večji industriji. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sp'o%no verzlran in za nesljiv«. 30703-2 Prodajalka ve.rzlrana v modni kon fekcijski. galanterijski ter špeceri;.-ki stroki. Poštena, zgovorna in - a neod »S prvim aH n.« ?OT!7-2 Trgovskega vajenca -prejme trJ'.ib na ogl. o-ld. Jutra pod >Vest- 30487-44 Učenko sprejme šivilja. Modni salon, ulica X. oktobra 5/1, Maribor. 30465-44 Učenko močno in zdravo sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom — najraje iz poštene železničarske družine. Sprejme se tudi mlada kuharica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pr d-nost«. 30404-44 Družabnico z obrtjo in 10.00'' Din, hrana in stanovanje v la-stni hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po •slovodkinja«. 305 M 1 Pomočuika mehanika a kavcijo sprejmem za LJubljano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »De .oven«. 30638-1 Železostrugrir vešč ključavničarstva, išče zaposlitev. kjeJ-koli. Anžič Ivan, Cesta oktobra ;0. 303>48h2 Nemška vzgojiteljica iše-e mesto k otrok01» nI: zdravniku kot asistentka. Najraje v Mariboru ali Ljubija.11.;. ponndbe ni ogl. <»M. Jutra pod »-Dunaj -an-ka«. 3051'J-Ž Natakarica mlajSa moč, z dob"m' sp-i-eevali, žil; preinti.iti službo 1. januarja !!>'.7, Cenj. poiuiobe na oel. odo. Jut-a pod -drija-zn in priktip ljiva«. 3046>'3-2 Šofer - mehanik »tar 32 let, vojašiVne pr<>st. išče službo. Naslov v vseh po&i. Jutra. rV)124-2 Trgovski pomočni! :zurj'rn v trgovini 7. mošs-nim' Wacr >m in d-elikat«*'. želi službo, na.irajS' v C-elju ali okolici. Cenj. dopise n^ poilirižnico Jutra Celje pod znamko vMlajšit. SOTlIifi-"? Prodajalka mlajša moč, vešča manu-fakture, špecerije, vajena tudi vseh hišnih del prosi za nr.meščenje na deželi ali v mestu. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poštena in marljiva«. 30389-2 Knjigovodkinja z večlei10 prakso, vešča slov. In nemške stenogra-f i c, izurjena strojepiska, išče nameščenje. Ponudbe n.i ogt. odd. Jutra pod »Zmožna«. 26891-2 Šofer m'ad. 2 letna praksa, išče kakršnokoli mesto. N'ov v vseh po«! Jutra. 30540 2 Službo sluge i-kis.i"ta k*' sliineg* išče 29 letni moški -mo5en kavi je 5—7^00 D;n. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod šifro »Kavcija s000«. 50725-2 XAi Beseda 1 Din. Iavek 3 Dir u šifro al. Ujanje naslov« 1 Din. NajmanjS tn«se> 17 Din Cca Din 10.000. nudim sezijski ali prekup-čevalski trgovini. Ponudbe na ogl, odd Jutra pod »Hiter zaslužek«. 30624-3 80 Din dnevno lahko vsak zas! *i s prodajo novega predmeta. Za odgovor znamko. ■— Simo pismene ponudbe na Josip Patič, Ljubljana. 306S1-J Vajenca za takojšni nastop sprejme spcceriiska treovina v Ljubljani VII. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30687-44 3<*M« 1 Dtn -»»vek 8 Dir. u »Hro ali lajanje »»lova S Dul NajmanjS; tneaek 17 Din Podzastopnika " potnika | za Divšo Štajersko, za prodajo blaga in raznih predmetov na obroke sprejmem, edino zastopstvo v banovini. Kavcije potrebna! Eventuelno fiprejmem družabnika • primernim kapita'om — brez rizika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vse na obr^V»«. 30701-5 Izobražena gospa dobra kuharica Išče mesto gcrpodlnle k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood šifro »Izven Llub-IJane«. 30643-3 foime« ! Dtn Uvak •»• a Htro at) H Dta. Kairnan i» ta »oV '7 Oin Brivskega vajenca ki im« nekaj nčne dobe, iSf«m. Hrano in stanovanje v MM KAnig Mihael. briw *Jrwv ograd. 30HS-44 Be^da 1 Dia davek 9 u Šifro ali iajanje naalov* t Din. KajmanjS znesek 17 DK Konverzacijo nemško in ponk nudi iw>-bražena gospa za 2 oseb;. ?kur>aj Din H. « uro. Kongresni trg 13/11. _ 300oo-4 Strojepisni pouk ji« desetprstnem sistemu). Večerni tečaj za začetnike in izvežbanee. Posebni tečaj za starejše dume in gospode. Vpisovanje 2. decembra oi tt. d« pol. 8. zvečer. Pričetek pouka 3. decembra. Najnižja šolnina, učna ura samo i Din. — Oiristofov učni 'avod. Domobranska cesta 15. 3H-790-4 Juristka Išče kakr&nol.oll odgovar jajoče zapo^ienje. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Vetrna tn marljiva«. 30562-4 Prodam »oda 1 Din Iavek t Du «* ?!frr 1aj»np nt«l»»»« • Din S«ijK*nUSI o>«*ek 17 iy» Vso sifonsko opremo prodam. Franc Eržen, Hrastnik. 27210-6 Za Miklavža eračn' vozički skiroji. tri ■Mklji. bolenlorji. avtomobilčki konjički «e dobe najcene*« Dr' »TRIBUNA«, P Batjel. KarlovSka e. 4. Podružnica Maribor Ale ksanirova e 36. — Ceniki franko! 3G734-6 »Die Sitten der Volker« It. Georg Bnschan 11 rodno prodsim. N'as!or v vseh poslovalnicah Jutra. 3TVM6-6 Tulipane jomolje dobite zopet prt Se-ver S Co. Ljubi in na 30471 * »Kraliica peči« PATENT $6 naloži le enkrat dnevno n gorj ve« dan. Zahteva'te prospekte! Zaloga- A. Se-menič. i-n dni g. ieleznina, Miklošičeva cesta 16. 30439-6 Miklavž prihaja! On dobro ve, da dobi pri nas vse, kar si otroci najbolj želijo: vozičke za punčke, gugalne konje, avtomobilčke, triciklje itd. S. REBOLJ & DRUG L'ubljana, Gosposvetska 13. 277-6 Blagajno ( Wertheimerco), opremo a pisarno, stensko zrcalo (3 kv. m), malo decimalno tehtnico, več močnih kartonov, prodam. Kenda, Mestni trg 17. 30369-6 Perje - puh kemično čiščeno, nudi najceneje naša zastopnica Marija Klavžer, Vošnjako-va 4, E. Vaida, Čakovec. Vzorci se pošiljajo brezplačno. K 30675-6 Svetilko za obsevanje poceni prodani. Figar V oš- n,ikova & 3016I-6 Za Miklavža in Božič gugalne konje, šolske table punčke ter bogato izbiro trikotažnega zimskega perila za dame, gospode in otroke nudi po konkurenčnih cenah tvrdka I. Podboj pri cerkvi sv. Petra^ , ' v 30680-6 Foto aparat prvovrsten 6X9 in novo svileno posteljno pregrinjalo prodam ali zamenjam za radio aparat. Letonja, Cl-glarjeva 35, Moste. s 30661-6 Smuči nerab"jene, kompletne poceni prodam. Nas.ov v vseh pos>,. Jutra. 30591 6 Plinska peč skoraj novo. pripravno za lokale, ugodno prodam. Poizve t« v tlaiol-carni Pelicon. 305SE S ŠOFERSKA *>OLA I. Gaberščik bivg- komisar za Šoferske Izpite Slomškova nI. Telefon 28-36. 307.12-4 Nemščino od osnovnih zač^tkor do popolnega obvladanja poučuje prof. dir. Svoboda — Tavčarjeva 1. Plesnega učitelja 'gče zaključ-Mia družba. Ponudbe 1 navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »-Ne-delja popoldan«. 30546-4 Dijak nodmo&olec, bi instrniia.1 n hrano aJi n ;zv. Petra. 30378-1 Nemščino angleščino, francoščino, italijanščino In klavir poučuje dipl. učiteljica, Kolodvorska bL 11. pritličje. 50266-4 Parketno voščilo odprto, dobro in poceni nudi Oroslav Dolenec, — Ljubljana, WoUova ul. 10. 278-6 Smučarske hlače doklnške prodam. Kodeljero Zadružna IS/L nad. demo, hi^a brez števiSke. 30475-6 Bale za oglje dobite najceneje pri Al. Grebenc-u, Tyrševa c. 36. 30660-6 Za Miklavža poceni volna, perilo, nogavice, žepni robci, dežniki. Nova trgovina, pasaža nebotičnika. Pridite vsi. 30684-6 Najboljše peči na žago v Liki izd-lu je in pošilja na 8-dnevno joskušnj-o R. jAkfci-J. Bled. 30401-a Opravo sobno in kuhinjsko prodttm. ogledati ponedeljek ves dam Moste. Detel-ovia f>. Prikladno ra Miklavža! Prodam dobro ohranjeno železnico — igračo, veliko tračnic in vozičkov (vagonov). Cena zelo ugodna. Vpraša se Bolgarska, ul. 17/II, dc-sno. 30728-6 Dve zimski suknji tri površnike, konverza-cijski leksikon. 18 knjig ugodno prodam. Jonke Franc, Gradišče 3 1. 30513-6 Avtomobilska kolesa e pnevmatiko Conti-Ae ro in Dunlop 4.50 x 17 (za Hanomag aH DKW) 6.00x16 pokrorilijena ko-lo-a. 4.75x19 ramo p:«'"; Semperlt. ugodno prodam. Ogod pri A. Goreč. 30678-6 Štedilnik skoraj nov in že?ezno peste jo z mrežo poceni prodam. Tičar. šmar-ttofka 21, Obnova. 30582 6 Besed3 1 Din. Iavek 8 Din z» šifro al! lajanj« naslova 5 Dia. Najmanjši snemale 17 Din. Klavir t Ter™ e-Ia^orn. dobnn n jen naprodaj. Pol jansti nasip i. arpsv-a Kontrabas in violončelo ugodno predamo. Oba struuienta st(i dobro ohranjena. Ponudbe poslati o* Narodtto šolo Kakek. 30427-38 Pianino snaimk« Bt«ingrabep B»y« reuth izvrstno ohranien, prodam. Vprašati Canadi-an Pacific, Miklošičeva 13. 30437-26 Glasbena šola kupi več klavirjev piani-nov in harmonjiev. Re-flektira le na renomirane inozemske fabrikate. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Muzička škola«. 30669-26 3 železne peči m»'lo nabLjemo, naprodaj. — Offloda se od 3—4 popoiMme pri Kkbisch, e. lienarm-V«. tapetniški izdelki najeenej-*e. Gustav Ueii"ei, Maribor, Tržaška c. L 31630-6 Toplodarje peči, dimne cevi, kuhinjski pribor itd. priporoča poceni železnina Kout-ny, Medvedova 28. >0654-6 Klavir znamke Skuton, ^ien i« evropejski harmonij, pr»T dobro ohranjen, prodam. Cena ugodna. Pove tvorni-ca glasovirjev Iv. Kacin, Domžale. 30683-26 Živali Beseda 1 Din. Iavek ? N u Šifro aH dajanje ' Dia. N« i manjši 17 Din Volčjak z Tnamko št. »e je s-iibil pa bil odrielj««. Kdor ga najde, naj sporo® k- »« nahaja v Dobrilovo uliiico št. 22 (Mirje). Izredno božično darilo Novofundlandce priznano krasne in inteligentne, mlade moške p$e z rodovnikom proda Drve-nik Ptuj. Aškerčeva 10. 30381-27 BREZPLAČEN POUK V (GRAN3U! zahtevajte brezplačen cenik MEINEUHEROLP MM/BOR* ioy O.Z.O.Z. ZAL. ' rsOM/CE GlASBfL —— »JUTRO«' Šf. 573 T6 Necfefja, 20. XI. 1938. -»V o c V .-O ocoeila . Lfth lase* S 1>Ui u% Šifro ili iaj»njt islova J Din. Najmanjši znesek 17 Di* Jabolka /orane: mošanc bobovec, Anana«. po 3. Din. Raz pošilja [n- pov' ■ t.11> /.eeiiner Henrik. L>beliče. Koroško 30340 34 V v v Nezmrznjeno sadj in zeleniavo dobite drobno po najnižjih Inev nih cenah v lokalu na Po I gačarjevem trgu pri Glav nik. 30606-3-4 Pohištvo B«e«r1® 1 Din. 1»»"* d LM 1» Šifro ali lajanj«- oaalov« { Din. Nijmanjšl »«wt 17 Din Ma obroke In hranilo« ( kniiiice POHIŠTVO Največja Izbera vsako Vrstnega pohištva, sobnib in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, orebo T< korenina . . 5000 Spurane spalnic« plesk. 16 omare Oblačilu UIU lavt-l Lin ca Šifro «1! tajanj«, naslovi 5 Din Najmanjši uiwl 17 Din Plesno obleko novo. lepo, svetlo iz tal ta. prodam. Naslov: Mo dni pa'on Malči Ravni kar, Gajeva 3-V Jabolka za Miklavža zimska. odbrana od 3.75 Din za kg dalje. Og ejt si nad je pri Kmetij-ki družbi v Ljubiani No vi trg 3. T!f. 21 05. 30516-34 Weda 1 Din 1av«k S Dir '■» Šifro al: lajanje -*aslnv Din NajmanjSi znesek 17 Din ostelj« , . un:nj. oprave l. kuhinj, kredence kuhinj, mize . • kuhinj stoli . • Otroške postelje . Onoški vložki • otroški madracl madracl . ■ lični vložki . • gostilniški stoli . uboj ta premog saboj za smeti Izvršujem« pohištvena m Stavbena dels po načrtu Sprejemamo vsa oopravi!, po konkurenčni ceni. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva cesta 6 30594-12 400 150 650 35" 120 50 805 60 130 320 80 -22 80 50 Salonsko garnituro svileno pros(T07jjiv oemšk fiibrikat i okroglim čolmčkom Ica 'eri tudi štika. poen na irodaj Nova trsovina ryr ševa 36 903S9 Dinamo st.osmerni tok malo rabljen mv od 65 HP dalje, kupi mo. Cena in de tal jn i opii na og]. odd. Jutra pod »D namo«. 3<14!>l-20 Zaga cirkulaijem, mlinskimi stroji za šrotanje žita in zdroba s trierjem in dvema cilindroma s stalno vodno močio ob državni cesti naprodaj. Ponudbe na po-.lr Jutra v Celju pod značko | »Ugodnost«. 30408-29 BeseOa inti lav -fc Š Dii - r>m N«;manjS' inesek 'a iifro al: lajauje naslov* '7 Din Radio aparat amerikausk . znam. »Emer ^ ^ son, Za istosmi-rni in iwne- I £iektro krožni": tokV4v '.lUv ,ACeVm- talnikom Din v-hkost ?.ri \ X 10 em ' ugodno naprodaj. Zaneslji vemu kupcu tudi na obroke. Ponudbe na Naroln-- - Rakek. 304-:6-9 Radio dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra 30713-9 Mizarji, lesne industrije! Naprodaj 5 tovarniško novih »Teichert« strojev i? skladišča Liubljana: Elektro - univerzalnik -110 mm Din 25.000.— Elektro - univerzalnik 610 mm Din 31.000,— Elektro - Frezer z krožno žago in vrtalnikom Din 23.000,-žaga z vr 19-000.— Najnovejši »Dreiseiter« sOO mm za ladijski pod Din 26.000.— pri Ludvik fleršič, Liub-iana, Rimska 13. 30602-29 »Singer«, »Pfaff« malo rabljeni šivalni stro-li in kolesa vseh vrst poceni naprodaj pri »Promet«. (Nasproti križanske cerkve). 30607-29 Šivalni stroj Be-seda i Din. lavejt 3 Diri za šifro il lajanji- naslova , . , _ Din NajmanjSI tnesek Singer, Pffaf alt Gntzner, 17 Din kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačam«. 30608-29 Kislo zelje, repo novo orvovrstno n glavice ■ _T ... . ¥1 za sarmo v »od^kih lo Venki Remington hivlja [>o naročilu v v»akl | pisalni stroj (en mesec rabi) nujno prodam. Več množin' do hrezkunkiir-nč n. sen: Gustav Erklavec Ljubljana Kodeljevo Pov Setova 10 Telefon 25 91 281-3S Miklošičeva 14, (trafika) 30695-29 Kislo zelje, repo ln sarmo prvovrstno po brezkonkurenčn ieni vsa ko množino lobavljam -Human. Ljubljana 5v Pe tr3 c. 81. tel 35-39 234 -33 Stroje dobro ohranjene za izdelavo kloba,- tacoj nro dam. Ponudbe na podr Jutra Maribor pod »Ui;o den nakup« 30718-29 G. Th. Rothman: Gospod Kozamiirnik na kfovasife 79 Ko je gospod Kozamurnik «usekal« lastnico, je prišel na vrsto Ivan. Ta je hotel za vsako ceno najprej obleči frak. Nato je dal gospod Kozamurnik svoj film lastnici, češ naj ga razvije njen sin, ki je v zadovoljstvo vseh gostov že od nekdaj opravljal ta posel. Šivalni stroj moderen skoraj nov za radi selitve prodam za polovično ceno En=t>-pri H"rmanu. Jezica 53 30036-29 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali lajanje dova Din NajmanjSi znesek 17 Din Avto Fiat 514 dobro ohranjen, poceni naprodaj. Ponudbe nasloviti na Celje poštni predal 1. 27359-10 Prilika Prodam tovorni au'o Ford 3 t renoviran. 3 motorje za motorni čoln 4 auto motorje za prede. avo na oglje. 3 rab jene tricikle. kompletna kolesa za gig. komp'et-na auto kolega za voz. auto gume 820x120 skoraj nove. razne žaromete. magnete, zaganjače, dinamo elekt. sirene in razne druge au'omobil-ske dele, priko'ico za motor, električni motor 5 KS 220 V. — A. Kau-čič. mehanična delavnica. Tržaška C. 13. Vič. 30643-10 Hijmf iT/g 80 Ura še ni bila tega, ko je lastnica vsa rdeča od ogorčenja pritekla h gospodu Kozamurniku. »Sram vas bodi, da se tako norčujete iz uboge ženske!« je zaklicala, držeč svojo »sliko« v roki. In spet so jo oblile solze. Kaj menite, kaj se je bilo zgodilo? Beseda 1 Din tavek 8 Din za Šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din Kolo skoro novo moško ln žensko, prodani. Urdih hišnik Trdinova ulica nova hiša Adamič. SO.-^-ll Kolo ma,'o rabljeno. poceni prodam. Šivani stro.i na prodaj. Ogled delavnica Gor"" 30.719-11 Din lav«4t S bi' Sifrn ali lajanj« Din VnimsniS' en oseb Cito ali Berkel tehtnico kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra, pod »Tehtnica 322«. 27H90-7 Kožuhovina i« najugodneje kupi tn strokovno izdeluje pri JOSIP DOLENC Sv. Petra 19. Telefon 22-62 336-7 Parni kotel f 70—&) m2 na m nianaJm pritisk 6 d« 8 atmosfer, rabljen dobro ohranjen kupimo Ponudbe e ceno in vsemi podatki na ogl. zavod Ihiblicitas. Beograd, po-štanski pretinac dO Opod br. 152117. 30428—7 Železno blagajno kupimo. Ponudbe s ceno: Občini Gornji grad mesto. Gornji grad. 303S3-7 Tricikel za 5-Ietnega fanta, dobro ohranjen kupim. Jager. Dvurni trg 1. 30558-7 Otroški voziček globi>k, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod j Voziček«. 30526-7 Stare moške obleke čevlje in parilo, stolno ku I>ujem. IVidem na dom. Do pisnica zadostuje. Alojzija Drame. Ljubljana, Galluso vo naibrežje 20. 3-'=514 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA — javi]«, da jemlje do oreklica v rač trn topel HRANILNE KNJ12ICB Mestne hranilnice in Ljud »ke posojilnic«. _ 14&-16 Kmečko zaščito vse posie, inlormaclje obračune ln revizije za upnike in do žnlk>-znižDo dolgov Vam strokovno zadovo ljlvo uredi Komercljal na pisarna Lojze Za]c Ljubljana G eda lška ul 7 (Za odgovor pri ložite znamke Din 5._) 265-16 Tehtnico špecija.lno, rabljeno, v do hrenu stanju, kupim. Ponud be z navedbo cene na na sIov:_ pučko Alojrz. jijm< Gornja Radgona. 3048.3-7 Skobelnik dobro ohranjen za železo (Schcpping) kupim. Oblak Črnomelj. 3(>4S9-7 Polnojarmenik VoMgatte-! 1 rabljen, v per-fektnem stanju, kupim. -Trša.r Gregor. Dol. Logatec 30420-7 Voz zapravljivček rabljen. dvbro ohranjen upim. Anton Smrekar. ilo kronog. 30417 7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen kupim. Naslov v vseh po-lovalnicah Jutra. 30457-7 Leica kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30666-7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30671-7 Vinske buteljke 7/in litra kupuje K. Cer-meli, trgovina z vinrai Ljubljana. 30649-7 Zunanjo izložbo dobro ohranjeno, kupim. Ponudite pod »Prenosljiva« na ogl. odd. Jutra. 30676-7 Bakro-kotlarje (Kupfcrschmipde) potre bujemo in sprejmemo. Tvornica vagona. : Brod. 30507 7 Hoaeda 1 Din. lave.t 8 Dii 'A Šifro ali ialanj- caalovi, Din. Najmanjši tne na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rabim takoj«. 30573-16 Knjižico Ljudiske posojilnice, od 15 —20.000 Din. kupim. Po nudibe na ogl. odd. Jutra [tod »Za denarc. 3T>74-ri Sesku v šmsvrci št. 37 pri Kamniku 304:26-17 Steklarstvo s stanovanjem ugodno oddam v najem. Trgovina otekla porcelana in barv. Roni reflckantl naj se osebno javijo pri M. Polak. Ormož. 30493-17 Lokali >Weda 1 Dtn 1avek 9 Dit ta Šifro ali lajanje ia»lov» " Din NajmanlS tn«*efe 17 Din Dobroidočo gostilno s trafiko ter posestvom pri ciiwdam i vsem orodjem, /otreben kapital 10.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavnica«. 305S7-1S Dobroidočo gostilno n trgovski lokal, pripraven za vsako trgovino skupaj ili posamezno, v prometnem centru, dam v najt-m. Vprašati Štefan. Prevalje. 30351-19 Lokal za mesarijo stanovanjem, prodam radi starosti. Istotam prodam parceli na prometni toč-Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30354-19 Delavnico takoj oddam. Cankarjevo nabrežje 15. 303C8-1? V Kranju oddam 3 prostore za sicla-šče ali delavnico. — Na-lov v vseh poslovalnicah Jutra. 30390-19 Mesnico sušilnico, ledenico in hlev, oddam. Vprašati Koseze 5, gostilna. 30670-19 Majhen lokal trgovinskim inventarjem, nddam. Emonska c. 10. 30682-19 Trgovine, trafike bufete. industrije, hot-ele. restavracije, gostdne, v no-toče. men^-e. kavarne in vsa ibrtna podjetja proda iamo n posredujemo nakup v<-?t-no. naglo in uspešno: po-lovnici Pavlekovif. Zagreb Ilira 144. 30700-19 Dobroidočo gostilno na prom. tnem kraju v Ptuju z zelmjadnim vr ;om takoj oddam v na-•em Ponudbe ria podr. Jutra Maribor pod »Pro met«. 30722-19 i«toda i Dtn lavek s Din ta šifro ali lajanje naslova - Din. Najmanjši inesek 17 Din. Sledeče priložnostne nakupne prilike nudimo: > ILO, o Aomtort, Oti kv. m vrta, ciK ii-vonja, JJin 550.000,-lnpotcKa »30.000.— VILO, suriouuiovtuijs&o, auu k.v. m vrta, pri Vrči, Uui »60.u(A».—, lii- po eka iau.ooo.— Vil-. O, en^iiacifitropno euuciru^i i l.sivo, 6 cnju 1700 K.v. m vrta, Poa-ro^nik, D in Sao.ooo.—, hipoteka Z30.000.— HIŠO, šurLstaaoianjrko, iOkaJ, 800 kv. m vr a. Hu/ina ao.ina- Din 180. tu-oč, hipoteka 130.000 HIŠO, enonadi-tropno, novo zidano, tristano vanjt-ko. 472 kv. m vr ta, Bežigrad., Din 190 tisoč, hipoteka 139.000. HlšO. osi-mstanovanj sko, dvorišče, Sv. Pe ter. Din 210.000.—. hipoteka 100.000.— HIŠO. enonadi-.:ropno. tristanovanjrko. 1400 kv. m vita. Udmat. Din 320.000.—. hipote ka 225.000,— HIŠO, enonads-ropno trl.-tanovanj-ko. Ml '^v m vrta. Sp. Šiška. Din 250 000.-, hipot-ka 140 tisoč. HIŠO, novo zidano, tri-stanovanl^ko. 250 kv. m vrta. Sp. šiška. Din 190.000, hipoteka 110 tirOČ. POSESTVO 10 oralov, novo zidana hiša. re smodar-ka poslopja, pod mesto. Dfn 150.000 hlpoteVa 30.0O0 — Informacije daje 'Posest« rea!itetna pi;nrna. Liublirna. M^^i^eva ce^ta 4-II. TeVf. 30C13-20 Stavbeno parcelo lepo, v izmer; 4117 kv. m. prodam na Gorenjskem. — Krasna, solnčna k-ga, četrt ure od postaje Jesenice. — Nuslov v vsc*h poslovaJni-ca.h Jutra. 8^415-30 Hiša enostanovanjska. prostorna, suha, 30 m od glavne ceste, 7. dvema vel k ma vrtovoma, v Ptuju, ugodno naprodaj. Ponudb« na Vi-dovič Anton. Spodnji Breg. postaja Ilajdina pri Ptuju. 27116-20 V Brežicah in okolic »o oaprodnj hlSe. stavbišfa vinogradi sa dovnjakl gordov1 'n ta okrožen 1el; AttomM>vega veleposestva Vprašati: Tng. M:ltlan 0.. Rrožee. ■267-20 Restavracijsko poslopje novo, moderno, prodam! Izletniška. kopalna točka, neposredna blivna Ljubljane, železniški, autobusni promet. Elektrika, vodovod, centralna kurjava. Prekrasni gostilniški lokali, sobe za tujce, kopalnica, kleti za ledenica, terase, verande, hlevi, obs-'žen gostilniški vrt. Potreben kapital Din 3M1.000,— ponudbe na ogl. odd. Jutra podr »7!ntn naložba!« 300450-30 Večje hiše trgovske jn stanovanjske, z dobrim donosom v Ljubljani in periferiji Lepe vile eno- ozir. -ivodmi;nske, komfortne, po ugodnih re-naJi. hipoteke ta orevzeti. Posestva po vsej dravski banovini, v različnih oenah io velikostih ugodne lege Stavbene parcele v centru Ljubljane in na periferiji proda Prlstavec Franjo Ljubljana. Erjavčeva c. 4a. Telefon 23 81. — Nasprotj Iramskegn gledališča 8f288-80 Lokal oddam takoj e 1. decembrom. za mesnic". LJubljana. Sv. Petra c. 7. 30704-19 Brivski lokal z lepo robo oddam takoj v LJub'Janl. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Pripravno za sam ca«. 30584-19 Tovarna usnja z vodno turbino, -troji, stanovanjsko hi-šo. skl.a l:šči m «ndovn;aknm. zaradi preobremenitve ugodno n«pro-•lai. Tovarna stoji v Sara-jevu. Vprašati: Brača Al-kalay, trgovina z usnjem. Sara je vo. 300)6-30 Novo hišo enonadstropno. ngodno prodam v Zg. Šiški, pri novi šoli. Jenko Ferdo. 30435-30 Dvostanovanjsko hišo eeJo podlklHeno novo prodam. Oddam tudi stanovanje dvosobno. Kožna dolina c. XIX./14. Vič. 3« >549-20 Posestniki! za svoje resne interesente potrebujem različne hiše. vile, stavb, parcele In posestva. Prodajo izvršim v največji tajnosti. Pristavec Franjo. Ljubljuna, Erjavčeva c. la. 240-20 Veliko zemljišče v Ljubljani n« jKiriferiji, in lepi legi, zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 30564-20 Stavbna parcela 1OO0 m2 naprodnj. Poizv« s« Glinoo, TTžaška cesta 39. 30514-20 Malo posestvo v dobrem stanju s 2 johom zemlje, prodani. Naslov v vseh posl. Jutra. 30010-20 Dvostanovanjsko hišo z vsemi pritSklinnmi, elektriko. vodo in vrtnim, prodam za Din. :25.0 v Radečah pri Zidanem mostu. Ugodno za ufnikojenca ali železničarja. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Biša-c. 3c102-20 Kupim hišico z vrt.om kjerkoli v Ljubljani .in perSferiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 50.000«. 304215-20 Trgovsko hišo na prometnem kraju z dobro vpeljano trgovino zamenjam za privatno hišo v Celju. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko »Trgovska hiša«. 30467-20 Večje arondirano posestvo (goradno), kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Go- ik v ? fc>it. 30500-20 Dvonadstropno hišo blizu univerze, prodam za ■J> >.000 Din. Naslov v vseh posl. Jutra. 305<)0-20 Enonadstropno hišo štiri stan ovan js>ko, kom pl. -ks skoTa.j novo. z trgovino, lokali, prodam na zelo prometnem kraju v Preddvoru. A. Udiir, stavb, in pohištveni mizar. Preddvor i>ri Kranju. 3Ck48fii!0 Stavbišče z večjo parcelo za sadni vrt v št. Vidu nad Ljubljano tik glavne ceste v neposrednji bližini tramvaja, cerkve in šole naprodaj. Informacije daje Ljubljanska komercijal na družba, Ljubljana. Bleiwcisova i8. 3056-1-20 Zemljišče, posestvo event. hišo v Mariboru ali okolici kupim. Ponudbe pod »Do 100.000 M« na podr. Jutra Maribor. 30724-20 Vila z dvemi stanovanji in lepim vrtom je takoj naprodaj. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Vila 250«. 30721 20 Hiše- posestva - vile gostilne - trgovine graščine, pekarije. žage, prodam od 30.000 Din naprej. PosredovaJnica Maribor, Slovenska ulica 26. 30702-20 6 stavbišč s sadonosnikom ob državni cesti, vsaka stavbena parcela približno 1.500 kv. m po kv. m Din 8.— Po-izve se pri Kvas Hermini, Vojnik trg 49, pri Celju. 30378-20 Kupim hišo cena do 150 tisoč ali stavbeno parcelo do 35 tisoč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost 150 tisoč«. 30625-20 Vilo ali hišo Ljubljani, eventuelno tudi še v gradnji, kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila do 300.000« 30622-20 Parccla 500 kv. m, naiprometnej-ša ulica, center Ljubljane, naprodaj. — Ponudbe ria ogl. odd. Jutra pod »Ob tramvaju«. 30629-20 Hiša dvonadstropna, novoridana blizu centra in tramvaja, 7 komfortnih stanovanj, donos Din mooo—, naprodaj za Din 740.000 — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30605-20 Zaradi hude bolezni prodam bi^o 7. g. stilno na nn ;p-om«'tne|ši točki :-ndu-strjskepa kraja. Ponudbe na ogl. • '' T"twi pod vi c. 3. oddam za december, oziroma januar. Cena ugodna. 30530-21! Trisob. stanovanje s kopalnico oddam takoj ali pozneje na Opekarski cesti. Poizvedbe! Gradbena piisarna, liimska ce^ta »>510-3t, Stanovanje komfortno, s štirimi sobatmi oddam s S. f<-J>ruarjem. Ogled« se ga lahko \xiki dan od 10—12 ure na Rimski cesti 6. Pekarna Viamčena« na oigl. odd Jutra. 3041:2-21 2 sobi in kuhinjo z vsami pritiklinami, oi* dam. Tovarniška ul. 27. 30383-31 Enosob. stanovanje s pritiklinami, mirno, takoj oddam poštenemu plačnika. Cesta nt Loko 22, Trn, »vo. 305Z2-2H Dvosob. stanovanje parketiirne-o, oddnm taikoj ali pozneje v Roznj ul. 27/T. _3037521 Enosob. stanovanje lepo, ugodno oddam s L. januarjem 1937. v Fiignce' jevi ulici 10/11. Poizve sfr v hiši stanovanje št. 5. 30150-» Trisobno stanovanje s pritiklinami oddam mi Tyrševi cesti 29/11. Vpra. šati pri Gospodarski zve. zi. 30397-21 Enosob. stanovanje? oddam s 1. decembrom. Mala čolnarska 4. 30(500-21 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, od-daiiška 7, Beethovnova 1\ Zrinjskega c. 7. 30627-21 Trisobno stanovanje semi pritiklinami, od" dam. Poizve 6, štev 1. sc Glince e. 3062ft-n Parcelo mestu, za vilo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 30499-21 Dve parceli r»b Tivoliju, za vili ngodno proda pisarna Adamič. Ljubljana, Gosposvetska c. e./n. 30003-20 Sobo in kuhinjo s pritrklimami ter vrt, oddnim v v;li stranki za do.hro do-mi"-o hrano proti doplačilu. Na=lov pove ogl. odd. Jutra.. 30518-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam za toke j. Rožna dolina C. 7. štv. u. :v>- Dvosob. stanovanje s kopalnico, popolnoma prenovljeno oddn.m za december ali januar za nizko najemnino. Staretova 27a. 30523-31 Enosob. stanovanje • vld^m takoj manjši družini. GHnce, Tržaška c. 30. SO" Dvosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 30508-31 2 sobi za pisarno ali stanovanje, takoj oddam. Palača Vik-toria. 30674-21 Dvosob. stanovanje parketirano s pritiklinami in vrtom, blizu nove šišenske cerkve takoj oddam. Pojasnila. Zvonarska 11/I. 30672 21 Dvosob. stanovanje parketirano, pritikline. visoko pritličje nove vile na severnem delu Din 400, Pojasnila: — Železnina Koutny, Medvedova 28. 30653-H Trisobno stanovanje sončno, z vsem komfor-tom, centr. kurjavo, na novo preslikano oddam s 1» dec. ali kasneje. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 30446-21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kabinetom in plinom takoi oddam. Na bivšem igrišču Ilirije. Je-senkova ul. 8. Zor. 30620-21 Stanovanje 2 sob oddam za 1. januar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30603-21 = »JUTRU* st. 278 17 : Nedelja, 29. XI. 1936. Dvosob. stanovanje solnčno, koniloitno (pred so kopalnica, balkoni, banovipc oddam fc h-uarja. Infor;,i.u::c Tobačna fi. 30611-21 I.okal dvosobni. p: iti!-line. pripraven za poslovil-iir,. ali p irno, odlam. Pcetbov-rova u!. 11. Visoko ;>ri-tličic. 3C..'26-2t lfw L>;l lav-s Uu. iilro ij- lajarij. n.-ii-vs I>.i> .V*»jmanji) tn^cf-b 1' Or. 1—2 dijaka(inji) sprejmem v lepo, toplo sobo / vso oskrbo in po >.'" t ni cen!. Miklošičev: H IV, desno. 30601 22 Trisobno stanovanje ! komfortno (rlin. dese; prostorov) bli/u drame. od-tn i l/i .i. S:fro fcl: tajanj- O: n S«jm:iiirSl ioe>u>t 17 On Dvosob. stanovanje oddam 2a D n i50 mesec - CO S 1. C ect ir.biom. Aiia žcv.i c. 6, SKi. 50691-21 Sobo in kuhinjo oddam s decembrom za Dm 300. v ci. čolnarska nI. 15. ■ 3-sobno tanovan .je oddam tak >j ali . .i januar. J ubliaria VI 1: ,i nkopan- »ka 9. Ti n o s« b. stanova n j e su'io o klam i..!.. -. Naslov t vseh poslovalnicah Ju- Opremljeno sobo t epo cL-iitraiiia kurjavi i i i t ^elefoR. tdiž ua kavarn. Eni na. oddam Naslov v .-.cli poslovalnicah Jutra 3<>3>7 Opremljeno sobo ; ia nt. Leti'«:* l'yi- v-i c. Prazno sobo n :>i> - >1 .1:1 likom oddamo. I'i«v« Jlilieloič, i.oi.-! uikov tr^'. trn. 50 Pritlično stanovanje ,h i Opremljeno sobo Opremljeno sobo n.. al! dvi-ma pwtclj«i ia takoj oddam. (event. .-•m...rabo k u h" 11.; i. 2>a- i-.v V vseh [MI.-I. Jat "-a. :r.:,i :--j:j H.l .\ ■■■'. -i .111 v .- -7. Na-lov v r- sii) lit- 7 ;n-3: Štirisobno stanovanje Zodni ceni. Na-ii poslovalnicah ^!7 il 2-sobno stanovanje J.ra. no. t a.-, o j oddam. Ponudbi na 05!. odd. Jutra pod »Takoj 12-. 30523-21 3-sobno stanovanje l>po iu mirno oddam. Ponudbe na 03:. cdd. Jutra pod 3koro center« 30529 21 4-sobno stanovanje kva.no s kopa 11'.co od <1: m. Ponudbe na og . ocid. Jutra pod »N. po e r dna bližina bežigraj. gimnazije«. 30530-21 Dve triso' r.i stanovanji £ pritikiinami. eno s ko jpalnlco, drtJSO brez krpa'niče oddam si fc bruarjem v Trrl novi u1. Na - ov pri A "ma Com panv d. z o. z Ljublja na Aleksandrove S I 30537-21 Vilo lr. vrt. 15 mintr oddaljeno od m'sta oddcrsi ta. oj mirni s ranki v najem po ni^ki ceni. Jos. P ave. Celje. 30717-21 2-sobno stanovanje >;:3o kompletno 3 kopalnico z januarjem ci dam. Cesta na i 43. 30697-21 | lep.\ separirano. oddam ta-kc!. Xa.-!ov v vseh po.-l. Prazno sobo veliko, lepo takoj oddam. Devinska ul. 9. Eolezija. »ij >4-23 Opremljeno sobo s pc-dciim vhodom in uporabo kopalnice oddam boij-»•Hi.il gospodu. Travo« M. Prule. 30." "0-23 Lepo pralno, zračno sobo s pns»bn!m vhodom, sončno oddam. 1'ormdbe na ogl. odd. Jutra pod »Tab.tf«. 30542® Sobo oddam solidnemu gospodu. Fiigner.ieva 13/11. vrata To, Pri Taboru. 3i>-5l!4-23 Sobo 7.račno. cent. z 3 posteljnini sti z vso dobro oskrbo odda. Naslov v vseh posl. Jutra. Sobo sončno, zračno, oddam 5 1 decembrnii 1 ali 2 boljšima gospodoma v sredini meetz. Naslov: Cista -ji). oktobra štev. 5/1 (Rimska . sta . ■j loS-ij Lepo sobo poceni oidain. Naslov v vseli po.-b . aluicah Jutra. Sobo elegantno opremljeno s cen tr.ino kurjavo v centiu, oddam. .Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 30-1 47-23 Prazno sobo ) predsooito, oddam. Gosposvetska c. 12/1. 30611-23 2 lepi sobi opremljeni ah piazni s posebnim \ hodom, pripravni tudi za pisarno, tako) oddam. Gosposvetska 12/11. 30599-23 Oddam sobo stranki brez otrok, lahko se postavi tudi štedilnik. Janševa 14. 30690-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam takoi boljšemu gospodu. Dvorakova 3. pritličje, desno. 30668 23 Sobo opreml:eno ali prazno, takoi oddam. Dunajska testa 1 /Ili, desne stopnice. 30686-23 2 majhni sobici v:«okr. prtličje. oddam skui>aj. Kralja 1'etra t-p S. 3 7JJ-2H Sostanovalca s hrane in vso oskrliO. — -pre 11. in takoj. Sv. Jakoba trg 5. TOtV>3-23 2 sobi prazno s štedilnikom in opremljeno, oddam 1. de-eembra \ Maistrov- 11I. " 0>2-23 Veliko prazno sobo poseben vhod, oddam. Naslov vseh poslovaln cah Jutra. 30707-23 Sobo s štedilnikom oddam ženski za opravlian.e hišnih del. Jelovškova 24. 30692-23 Sobo oddam eni ah dvem osebam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 30694-23 Prazno sobo h pro-tim vhodom v cen rumu oddam Na-isov v vseh posl. .Jutra. 305O5 23 Sostanovalko sprejmem. Nas ov v vseh posi. Jutra 30S96 23 Gospodično sprejmem na stanita nje, po dogovoru Nun -ka ui. 17 . 3070C 23 stanovr^n , Komfortno st 3 sob ta-koj oddam nad Robnikom, vila c. X- 1. 30592-21 i Pri jaz no sobico oddam eni alt d\ cm ose- bam z vso oskrbi. . Sprc;- me sc- tud' nekaj abor.cn- tov na dobro dom ačo bra- no Stari trg 28 / r T | ' „ vo. 506 i S 25 r. o oblco opremljc-.io taka; poceni oddam. Pc seb-ri vbod. \ 1 Olti .av. R l> ! U šifro »li 1aj»n)i-6 Din. Najmanjši sn*stk 17 Din Sobo •..Idam dvema eospodom' ali gospodičnama. Cena 1S0 D n ? osebo. Gospe Dvosob. stanovanje jsvetsk?- l6/f!- s lblc tom 'n pr"' k! sair'. • _ malo tri; 3 -19 2š 30617 73 Onremlieno sebo ev sa tak. . Ponudbe na ojr!. j ujimuiji oi 1. Jutro pod • ! i-«!m k i komfortno, scpr.rirano v vi-l'AB«. 3i>4ij6-21a |j oddam. Naslov v vseb ■- i poslovalnicah Juti a Stanovanje dre s.d.i s kabinetom in pr t-iklinami, 3'io67-23 vi ; Lepo samsko cem v n h'-- 'b I eji.vsk i <•.':>;; bliiu j . star« mitmee. Ponudbe na j Stanovanje os . odd. .l itra |>od šifro | s kopalnico in ostalim >Zmc-rna cena«. komfortom v centru me ."-'•44',--la ' sta oddam samo mirni o iebi. Ponudbe na op!. odd Banovinski uradnik išče za takoj cenc;še stanovanje dveh ali treh sob. p.>nudhe pod »Uradnik« na osi. odd lutra. 50459-213 Enosob. stanovanje na-rae v me.:tu. ščern :a januar. Ponudb? p-d »T:-radnik — 2 o*cb <• na is' Odci. lut-a, 50J84-21« Jutra pod »Sončna lear.". 30647-25 separirano !r. solnčno v centru me-ta • ^ '-m takoi aii s 1. decembrom gospodu ali so^P' d-čn: — Naslov v vseh poslovala! cah lutra 2<;"90 ^5 ENS^E^^rl V „JUTRU"! i "h !utri Oprrmli"rs" s^b^t posebnim vhod m. v r zr.icnf> in le^.a v ce-: I tru oddam !H l.vcl o •.» Si{r» ti' (a moj- ia«iov> : Oin S« maniS' ».n^ncl. 17 Din Sobo s hrano :šee visokošolk« mmani-t.ka '.a 15. december ali 1. ;'an Na.iraje pri profesorsk, irnž:n foriu.lbv na osi idd. Jutra tKxl .Ud s-družina«. .y>-?72-ila o-parV.-mo ali kabinet, i še« m v centru mesta. Ponudbo na osi. odd Jutra pod šilro »Takoj 2S.'- 30477-2:'« Sobo -troso se.[«iiflrano -n rii' -no. knrlavn. :š"e S'> .-■; ud. l eiiedbe na '.si. ■'••!.I Jetra pod »Delo. Sobico 7. en.-, posteljo iSčcta .Ivi lic ih - lil osi. "d i. Jclia z »Mi. M ki cene pod šiiro ročni plačnici«. 3>>.7 -i Eno ali dve s.»bi tod b ez oTirac. k '.p.-.l-n co i-oup )rah;i, p-osto. 1 gaid.robo. r.e prom-.-tna cesti, novejša sta ba. n. j \cč prv> nacisti .pjc. nemo-vh. d. iščem takoj ali do lanua ja. P, nud' - p d »Simec» na ogl cdd lutra. 26714 23a Opremljeno sobo sredi mesta iščem. Ponudbe n? ogl. odd Jutra pod »P.abim«. 50665 7 5:, Sv. Miklavž 1») obiskal domove. Kjer ga žele, naj s|mročc: Kdo Gregorju, Dramsko gledali šče. iji'.98-31 Dražbe sr&CL/iU la . o Lflb j Sitro ti: tajanj«- oanlova Dil Nhjnianjši 11 1/ID Javna dražba! Gostilna in trgovina Pcč-nik Rošpoh 12. sc proda na javni dražbi dne 30. no\embra 1936 oh 11 uri pri sreskem sodišču, soba štev. U. Informacije pri Or. Rapotecu, advokat v Mariboru, Aleksandrova r. št. 20. 30726-32 Vso-la ! Din lavk 1 Din u> Šifro »! 1a:anj- - Din Vnjnianji* tn-ea-k 17 D.n ZIMSKE SUKNJEj ooljše vrste | Hubertus nepr e- ] j moCljiv 250 Din. I perilo tn »'sa i praktična oblatila nudi po re-| klamnih cenah P R E S K C R, j i Sv Petra e 14. Ali S»!abo slišite? Ali trpite na šumenju v ušesih? Prospekt o v ušesu nevidnem sluSnem aparatu: bobnjiču Vam pošlje gratis G. WEIS & CO. WIEN I. Liebenberggasse 6/12 Poštni čekovni račun Zagreb 40.732 Zima, zima .. • marihorskih tekstil-ruh tovarn orez nslpak, pristno-barvm. »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Oin 121.—- Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a ni a f I a n e 1, modnih bar-hentov za obleke in bluze ter toplega moškega in ženskega ■spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite. dokler je še zaloga pri R AZPOŠILJ ALNIC1 ..KOSMOS" MARIBOR. Ovorakova cesta št. I 77' luu Ueeed* i U-D: lavek i Uin u tUfo al lajanje naslo»» 5 Du> aajmanjAi iae*ek 30 Din Mariborčanko jilavolafo. v četrtek 1-. IX. na poš t i, 2 ogledalom pred isto. — ki s« je potem vrnila. prosim vljudno našima p d -ilro s (J vet« na ogl. oddelek Jutra Ljubljana. 30556-54 Simpatično tovarišico 7n iiprcho«!«; iti izlete, išče drž. uradnik, star 30 let. Zenite v izključena. Dopise na 1 si. o,ld. Jutra i>od •1'rosta predsodkov«. 30470-24 Mlad turist želi znanja s simpatično gospodično. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Turist«. 30597-24 Starejša gospodična preprosta, osamljena, diskretna v stalni službi želi enako poznanstvo. Ponu 1 bc na ogl. odd. Jutra pod šiiro »Samostojna 44«. 50601-21 »Samostojna« dvignite pismo v oel. odd. Jutra. 30734-21 Gospod sredo 'e starosti, žfli poznanstvo samostojne, preproste daipp prj-etne zunanjosti. Dopise na osi. od). Jutra pod »Prijateljstvo Ljubko prijateljico išče 28-letni Nemec (tujec v svrho oboje ,tran ske jezikovne Izpopolni tve. Dopise na og . odd Jutra pod »Wln"ermar chen . 30-196-21 »Noblesse oblisre« So nček og!a«-l ^e. X. 30533-2'» Inteligent b'lzu 50 let. zdrav čvrst, v zakonu razočaran lšic iskreno prijntcjico. nc odvisno, sične ivodp. DLscrecija zalam^-ra. Dc.pir-i na (vrl. odd. Jutra pod -Altrule t 30635-24 Med tnesfoin in deželo posreduje Jutrov mali oelasnik Ženitve V tek* t>e*va* i Uiu; lavek 3 Din, M šifro aii lajanje n« slova 5 Din. uajmarji' tneeek 30 Dia. Mlad obrtnik z moderno urejeno deliv-nico. išče tem potom zakonsko družico, staro od 20—28 let pridno in pošteno, r nekaj gotovine. — Samo resne ponudbe s sliko katero se na željo vrne je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna in poštena družica«. Tainost zajamčena. 30462-25 Gospodična 30 let z Din 30.000 — gotovine, hči trgovca in go-stiln:čaria na deželi. Želi poročiti učitelja ali trgovca 25 — 311 let s sigurno eksistenco. Dopise na po-družn'Co Jutra Maribor rod »10C0«. 30342-2S Zagrebški odvetnik 4ilrten nimok.it.nlik. samec. % izvrstno idofo p'samo (mesečno zasluži Pinl žpli poročit! odlično damo Slovenko ;z bnsate rodb;ne. Informacij'' proti vj-oslan'm P;n Vi v postnih znamkah: »REZOR«. Ziigreb. j^ta 3 :XK>!>9-3!i Zenitve in možitve boljših krosov pnsrpdujpmo na jr c.«t.n " j e. In f orm 31 i vne prospekte rcizpošilj:imo pr.-t! vposlanim Din 10 v poštn h znamkah diskretno. Imamo veMko izbiro odličnih partij obeh sjKilov. >REXC'R., Zagreb, j>ošta 3. 3 'OOS-25 Gospod star 30 let. .astnik par-1 umeri je v večjem po-dežeskem mestu išče v svrho ženitve gospodično 20 - 28 etno z gotovino 50—60000 Din zaradi povečanja posla. Ne anonimne ponudbe s fo tografijo p»-!»ti na c>g!. odd. Ju ra pod številko s>30«. 30255 25 1'eleton 2 9 S i PREMOG DKVA in K A K BO P A K K T I IV. SCHHM1 Dolenjska centu DAMSKE PLAŠČE za jesen in zimo modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi F. L GORICAH Ljubljana, SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po mei*i Primerna darila za „MIKLAVŽA" v veliki izbiri pri E. M I K L A U C »P K I ŠKOF U« — LJUBLJANA Lingarjeva ul. — Pred škofijo. Praktično in poceni; i; 50A1 O-*15 MJ> ^ M1 IN 'M IS*. ifct-a . 'v ' - * S* p i s a I ni s t r g 11 J, Kar bet GLAVNI TRG 20 ■iSV' TEL. 2884 Iščem sobo nrijrcno. oprem'ieno Ponudbe na ogl clcl jftia pod »Dob1- »> s -uik . 30OT7 23a ie^r-l., L>Ui 1-.V-I1 • i'1 • ■■h islr •!• la .11J ....V. : D'r> Viiniti.ii '.nawi '7 !>.,, Ser jezne osebnosti ki iirri jo .b si - : v b. 1 š, 1 ■ :. i.nt. 'seeln "a j■ • .; •.i.• - . i.Iličnih avsfij-k I. j...i"itrii škili domov. .š..ndeb-žba mt orimietii Prns in 7,a i' pise KI. -el. U iun III. iliir e .-L-iss-e $«40-3 Dtil ro nagrado | dobi kdor more dat' Informacij' . kje so velika -tara železna vrata s = i-f;R pokop-« IS-a pri 3 v Krištofu. Vrr.ta so n"' ako 2.50 m vi-oka iz kovanega umetniško i/deVoa Pred 'akiml I tetivi jo je odpela' mlalšl gospod- majhne postave. Pred mkupom — župni urad Sv. Cirila ln Metoda. 30547 31 zdrave štajerske brc.:; košeakov razpošilja po Din i 75 EB, SUPPANZ j družba /. o. z. P R I S T A V A | VIA GKOBKLNO S.€ fHJS /Ž C* Ji nii'li najugoefneje Kašlš Frarsja Celovška c. 67. AišUa, i poleg stai e cericve) & CINKARNA d. d. CELJE zanesSpvega efektromonterja z daiišo prakso, veščega vseh motorskih i jravil.« V naše hiše za noš dena.* KLISEJE t NO VCCBAHVNt JUOOGKAfIKA ^ PET HA NASIPA \4X 1 Tli le Ke&no... Predno kupite radio-aparat, oglejte si najnovejši <9%/a RADIO MECIATCR >Tideti in slišati pomeni kupiti Najugodnejši pogoji odplačevanja TESLA žarnice imajo zajamčeno dobo trajanja in zajamčeno uporabo toka Prodajo „TESLA" radioaparatov vrši ,-Tehnik" J. BANJAI, Ljubljan S MIKIX)ŠICEVA 20. TELEFON 31-19. Zahtevajte brrzobvezno n« poizkušnjo! Pravi smuški čevlji vedno na zalogi, izdeluje tudi po meri staro priznana tvrdka A. Zaiokar — Mestni trg 19. Popravila se sprejemajo. Iščemo xa stalno? Dvo in trisobno lepo, sončno in prostorno Razpošiljamo prima: bosanske suhe slive . . 10 kg Din 62.— bosanske suhe slive . . 50 kg Din 220.— očiščene orehe bele . . 5 kg Din 80.— očiščene orehe bele . . 20 kg Din 320,— očiščene orehe bele . . 30 kg Din 405.— orehe v lupinah letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto. AGENTURA PRANJIC — TUZLA. 7 Sl«?f Č e L A v os' O RAM'] MOOtRNA nO/MEtm^ SptlTf Ciiendsva^cj boc 11 P_DinAo;'_ Smrt plešavosti „Morana" Tekočina »MORANA« je potreond vsakomur, in dnevne zahvale dokazujejo. da »MORANA«. vonjiva kozmetična tekočina. Orez ozira na stanje las. uspesno pomaga Takoj izgine prhljaj. ekcemi. 'išaji itd. Hram lase, krepi korenine Takoj zaustavi izpadanje iat>. lasje porastejo na plešastem mestu — Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA« Poš- jamo po povzetju, steklenica Dir. 40.—. poštnina« Din 7,— i f4oderna kozmetika | „MOHANA" — S^Sit 1 Ako ne di Dili zadovoljni z rezultatom, 8 Vam vrnemo denar. Sj s pritikiinami v dvostanovanjski vili. Cona do 700 in 1000 Din. (Eventuelno z garažo.) Ponudbe pod ^Sigurna plačnika«. aot SO vsake žene J Z znamenitimi spccijalitctami Schroder-Schcnkc dosezate zanesljive in odlične uspehe! • N 1-; K A ZVITE G RUDI* . MLAHAVE IX MMHKK GRUDI • . ZA POLNO IN VITKO LINIJO STEZNIKI IN PASOVI • • INTIMNA HIGIJENA ŽENE • ZAHTEVAJTE brezplačno velike iiu-strovane kataloge z obširnimi nasveti in navodili za sodobno nego obraza in telesa! PARFUMERUA JN KOZ.M' TIKA »OMNIA«-, oddelek J .3 Zagreb, Gunduličeva S/ f nadstr. TELEFON 97—67 Velika industrifa SPREJME deset prvovrstni!? delavcev izvežbanih v gradnji in montaži mostov. Pismene ponudbe »Propagandi« a. d. prej Jug. Rudolf >Iosse a. d., Beograd, pošt. pret. 409 pod 640.« SUHA Z A G R E B — H O R V A Č A X S K A C. 21. — Cenjenemu občinstvu sporočam, da vodim še vedno čevljarsko obrt po mojem pokojnem možu Antonu Iireceljnu, Gradišče št. 3, z dobrim pomočnikom in se naitopleje priporočam — solidno delo — cene nizke — točna postrežba. IVANA BRECEL-J GRADIŠČE št. 3. dobite v najboljši kvali-teti in po zmernih cenah pri M. SERTIČ Brz. nasl. Einsertič, Zagreb. Telefon 57 — 99. Ha m dobite ponarejenega pvašhn, zahtevajte izrecno A drsa. l Velika in lepa eno-nadstropna TRGOVSKA HIŠA l lepim, velikim vrtom, na najlepšem in prometnem kraju v Hotedršici blizu državne meje je iz prostih rok napiodaj, pripravna je za trgovino gostilno, mesarijo in pekarijo. Hiša se nahaja v zelo dobrem stanu ter z lepimi prostori, sodno je bila ocenjena Din 80.000 - Kdor se zanima si lahko ogleda imenovano hišo št. 5, in se zglasi pri oskrbniku g. Karolu Brusu, posestniku v Hotedršici št. 39 do 15. decembra 1936. HOTEDRSICA, dne 19. novembra 1936. Vssm sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je gospa LGA N1FEBGAL včeraj, dne 27. t. m., v starosti 85. let boguvdano preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil danes, v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne iz Vidovdanske ceste 9, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 28. novembra 1936. Rodbine: NIFERGAL, LAP. i® \ 'c • "I . !> - ^ i-f i C l-.f-. V.;., £.-•'<•: L v,-';.*"'- avest če vi j ©p hI nas niso stali več vredni, Moški čevel| Din 195.—, Din 145.—, 165. Din 99.—. 125. Otroški čevlži črni in rujavi št. 18-22 Din 38.-št. 23-28 Din 45.-št. 29-30 Din 50.- lakasti ,1~ " ' m w jSSMttiisafea št. 18-22 Din 50 — št. 23-2") Din 55.— št 26-28 Din 65.— št. 29-30 Din 75.— * j maritior Slogsnsfta ni. il Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jeseirce, Vinko Savnik Radovliica, Vinko Savnik Otroški visoki št. 22-25 Din 75.- št. 23-25 Din 85.- *t. 26-28 Din 95. C i. 29-30 Din 115. Otroški čevelj, športni št. 26-28 Din 65.— št. 29-30 Din 85.— št. 31-35 Din 95.— št. 36-39 Din 125.— FJ ffii&ošicesa M ddfšJ Kocsnooa al. 2. Zagreb, Ilica 15 Trbovlje, Konzum TPD Novo mesto, Ivan šmalc Murska Sobota, Cerkvena 6 R. URBAN 7 Vstajenje gospoda Treeja Roman »Na žalost ni opaziti niti enega prstnega odti-gka,« je rekel seržant. »Samo dve možnosti sta,« je menil Robin in zmajal z giavo. »Ena je ta, da je žrtev storila morilcu, potem ko je zapustil pisalno sobo, uslugo s tem, da je od znotraj zaklenila vrata in šele nato umrla; druga pa, da se je morilec, ko je odstranil krvave sledove, vrnil v sobo umora in kakor kolonjska voda spuhtel v zrak.« Nadzornika sta se še enkrat ozrla po usodni sobi. Pisalna miza je bila v strašnem neredu. Kupi listin so ležali na njej, vsi predali so bili izdrti, in videti je bilo, da je nekdo vročično nečesa iskal. Rodin je kazala pet. »Tako,« je dejal seržantu, »recite mu, loži vse na stran, kar koli bi utegnilo biti važno. Morilnega orodja ni bilo moči najti. Cock ga je bil iskal celo v krsti pokojnega gospoda Treeja. »Verjetno je,« je rekel seržant, »da je bilo dejanje res izvršeno z žežljem, ki je, kakor pravi sobarica, zmerom ležal v spalnici zraven kamina.« »Ta okolncst je važna,« je reke.! Barton, »zakaj če je storilec izvršil svoje dejanje z žežljem, tedaj lahko zanesljivo trdimo, da je prišel iz mrbvaške sobe.« »Gospod Eugene Taylor bi rad govoril z gospodi iz Scotland Yarda,« je naznanil wemb!eyski seržant. Višji nadzornik je pogledal na svojo uro, ki je kaazla pet. »Tako,« je dejal seržantu, »recite mu, naj počaka, in skrbite za to, da se ne gane iz hiše. Tu ne zaupam živi duši. Lačen sem kakor medved po zimskem spanju.« Ker tudi ostali gospodje že od jutra niso bili ničesar zaužili, so prepustili nadzorstvo nad hišo wembleyskemu seržantu in se s službenim avtomobilom odpeljali v kraj, da bi si v gostilni privoščili ■ pozno kosilo. 2. poglavje Ko so se uradniki vrnili v Porters Hali, jih je čakalo pred hišnimi vrati nekaj poročevalcev, ki jim je višji nadzornik kratko opisal dejansko stanje, n« da bi se spustil v kake podrobnosti. Tudi je časnikarjem za zdaj prepovedal vstop v hišo in jih'potolažil z obljubo, da zvedo jutri kaj več. »Kje je gospod Tavlor?« se je nato obrnil k seržantu, ki je kakor Cerber stražil hišna vrata. »V tujski sobi je, s Stonom govorita. Prej se je pogovarjal z gospodično Adlercreuzovo.« »Vraga, in to ste dovolili?« je Robin nahrulil redarja. Niste mi prepovedali, gospod višji nadzornik,« se je opravičil seržant. Nejevoljen na svojo napako je Robin pohitel na vrh in mahoma odprl vrata, tako da sta gospod Taylor in sluga prestrašena odsko-čila. »Dobro zabavo!« se je Robin zadri na Stona, »O čem se pa pomenkujeta?« »Majhno prereko sva imela,« je odvrnil sluga. »In potern sem zinil nekaj besed o nekakšni drugi oporoki, kar gospodu nikakor ni bilo po duši.« Višji nadzornik je vprašujoče pogledal gospoda Taylorja in šele zdaj opazil, da je bil ta čudno spa-čen v obraz. »Tako,« to je zanimivo,« je zarenčal Robin. »Pojdita z menoj!« To rekši je odšel z njima v obednico. Nadzornik Barton je bil likratu z Rcbinom pri-hitel na vrh in neutegoma krenil h gospodični Adiercreuzovi. Ne da bi potrkal, je stopil v njeno sobo. »Kaj je hotel prejle gospod Taylor od vas?« je osorno vprašal dekle. Toda odgovora ni bilo. Gospodična ga je zaničljivo premerila z očmi, mu obrnila hrbet in stopila k oknu. »A, tako,« je nekam poparjeno rekel Barton, zapusti! sobo, zaprl vrata in ponižno potrkal. Na rahli klic »Naprej!« je spet vstopil in se priklonil, rekoč: »Ne zamerite, gospodična Adlercreuzova, prej sem v naglici pozabil potrkati. Ali bi bili tako ljubeznivi in bi mi povedali, kaj je hotel gospod Taylor od vas?« Gospodična se je nehote zasmejala. »Gospod Tavlor me je povabil, naj ostanem, dokler me je volja, njegova gostja v Porters Hallu, ki je zdaj njegova last.« »Njegova last?« je zate gn jen o vprašal nadzornik. »Da, njegova last. Rekel mi je, da je kot edini sorodnik hkratu tudi dedič svojega umorjenega brata in da je bil ta brat, ki je sicer le malo preživel pokojnega gospoda Treeja ,po svoji strani dedič le-tega.« Barton je tiho zažvižgal skozi zobe. Ta mah je Mackenzie pomolil glavo skozi vrata in poklical gospodično Adlercreuzovo na zasliševanje. Barton jo je spustil naprej in šel za njo v obednico. »Preden nadaljujem,« je tam pravkar rekel gospod Taylor, »bi rad pripomnil, da plačam tistemu, kdor prime morilca mojega brata, tisoč funtov nagrade. « Višjemu nadzorniku se je zadolbla v čelo jazbe-čarska gnba. »Vraga, to ni malo. Ali su* tako bogati?« »Kolikor toliko. R.azen tega podedujem Porters Hali, ker je bilo v oporoki, ki leži v Londonu pri notarju, vse premoženje gospoda Treeja razen manjših volil zapisano mojemu bratu. Po obžalovanja vredni in strašni smrti brata Johna sem jaz njegov dedič in s tem posredno tudi dedič gospoda Treeja, posebno še, ker ta ni imel sorodnikov.« »In o kakšni oporoki ste prej govorili s slugo?« »Stone mi je namignil, kakor da bi bil gospod Tree malo pred smrtjo napravil drugo oporoko in bi bila s tem prva izgubila veljavo. To je seveda smešno, zakaj moj ubogi brat je bil edini in najboljši prijatelj gospoda Treeja. Pri Stonu se je pač misel porodila iz želje; ta ljubosumna iakejska duša je že od nekdaj komaj skrivala svojo mržnjo do mene in mojega brata.. KER STRANKAM IZVEN LJUBLJANE OB NAKUPU POVRNEMO POLOVICO VOZNINE 3. RAZREDA OD VSEH POSTAJ SLOVENIJE. KONFEKCIJA PAULEV, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5. ker so njene noge lepše, je več ne bole in izginila soka?faecesa! S periščem soli sv. Roka v topli kopelji za noge je popolnoma odpravila bodljiva kurja očesa, bolečine v nogah, ozebline, utrujenost, izmučenost, kakor tudi bolečine v sklepih in otekline, tako da zopet občuti lagodnost v nogah. S toplo kopeljo soii sv. Roka se kurja očesa omehčajo in zrahljajo,, da jih zamorete iztrebiti samo s prsti obenem z bodljivim strženom. Na tem mestu nastane stalno normalna mehka koža- Noge po-staneje vitke, močne, lepe naravno majhne in nova moč jn življenjska radont polie po vsem telesu. Samo sol sv. Roka daje mnogo drobceno penečega se kisika! SAMO P R A V A KOPELJ SV. E O K A odpravi bolečine Dobiva se po: Din 9, Din 16. in zlasti priporočilni izdatni rodbinski zavitek a Din 26. Farma za zavali s kožuščki na Rigiju pri Weggisu v Švici se ie s svojo zalogo srebrnih lisic preselila v Karpate Prodajamo plemenske živali tn kožuhe Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpathen Silberfuchs-farm, Ujhuta Borsod-m. f* A' A n -a,, ^j* s 1U n »»rog f jjjAK. FdSSS?.«a*5« m bK dvcin H | opore pokrovom m britvice »F A S AN - R05TFRE« Dobi ss v f i ne jši h trgovinah y? dvejnopoševni brivski PP SS očarat s POVIŠANIM Karel FLOUAMcIfi Elcktro-raf^io CELJE CELJE — CANKARJEVA c. 2. elektromotorje radioaparate lestence žarnice ves e 1 e k t r o-m a t e r i j a 1 Velika izbira! Znižane cene! □□□□□□□□□□□□□□ TZVOL samo izpolniti dolnji kupon in mi Vam brezplačno in brez obveze postavimo na poskus najnovejši Naši plačilni pogoji počenši od § radio lJ □ n □ □ □ n n □ □ n □ „, □ « n uspehov na en oglas JUTEU" □ □ i □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ mesečno omogočajo vsakemu, da si nabavi Philips radio Ime in priimek Poklic Kraj in ulica Mesečno lahko plačam na odplačilo Din LJUBLJANA - ALEKSANDROVA C. 6 UTTNER Poznani SALVAT-eaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. iVANTJ, Zagreb, Kaptol 17. Ogl reg. S. br. 27870 INSERIRAJTE V „JUTRU"! Imam moderno urejen avtomatski PABOMLSN ZA EKSFGRT s circa 2 vagona kapacitete in bi želel stopiti v sku£~rs trgovsko zvezo z dobro tvrdko iz Zagreba, Ljubljane, Maribora in Beograda zaradi starosti in pomanjkanja zadostnega obratnega kapitala. Eventuelno bi bil pripravljen tudi dati ves mlin v zakup v dobre roke. — ( Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »8692«. cSO OCU> „ himefctiKbx/!_. Krt NPtfP0P0LNE3Šfl m cenej Šol KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največja domača razpošiljal na tvrdka f, SGKNEIDERL IZDELOVANJE- GLASBIL IN GLASBENIH PRITEKLIN ZfiGREB,Tiikoličcvaul.lO./c Violine______od Din 71rnavzgor Kitare._____• -148.- - Mandoline..- • 98.-Harmonike - - 75.- • Havajske kitare,- kromatične harmonike, trube; saksofoni intd., najceneje. ZAHTEVAJTE CENIK ZA BOŽIČ 1 "> * 6 ! tople puhnate odeje volnene odeje vata odeje tkanine za odeje. Stremena že od Din 4k€ Najpraktičnejše darilo za Miklavža in Božič so »A 1 p i n a« smuški čevlji in vse ostale Zahtevajte zimski cenik! Oblastno dovoljena popolna Japonski in češki PORCELAN - SEE rešeno STSEICLO * 3 navadno B S v e t i 1 j k e. fC EN 3 I ML Jedilni pribor. IN VSE OSTALO BLAaO Steklarna mČA GROSS Zagreb, B'e.a 34. J ŽJ.Š lino le j, tekače, posteljne odejo, perje, puh, blago a tapecirale, žimo, volno, canelio-modroee ima v zalogi Izr!elava zares in ^0'aganje linoleja Kupcem Dia 'i za nizko odškodnino na razpolago. ^ 1 n fmmmsm S m™^. ...............1......................IIIII 3 Ob bridki izgubi naš^ nad vs^ ljubljene žene mame, stare mame. sestre, tete in tašče, gosp MABG4RETE VAUPOTIČ, roj. PRETNAR se za oremnogr dokaze iskrenega sočutja, vsem darovalcem številnih vencev in prekrasnega cvetja ter vsem, ki so našo predrago pokojmeo v tako častnem številu spremili k večnemu počitku, najiskrenejše zahvaljujemo. Zahvaljujen n se pa tudi župniku Sv. Petra iz Gor. Radgone g. Ma> tinu Gaber^'1 za tolažilne besede ob odprtem ^robu ter ggdč. Milici Veber. Nežiki Gaberc in ostalim za odpeto, v srce segajočo žalostinko. GORNJA RADGONA, BLED, 27. novembra 1936. žalujoče rodbine: VAUFOTIČ, SVENŠEK, PRETNAR in BEZJAK. tU športna trgovina potrebščine za smučanje, smuško gimnastiko, zimsko alpinistiko, sankanje, drsanje Lt.d., ki Vam jih nudi ALP1NA Ljubljana, Tyrševa c. 7. originalnih tvorniško-no\ih že od BIss fees.- naprej in popolnoma novih „C 0 L U M SI A" plošč, že od Din naprej izdelanih v Angliji, se vrši od 2. do 5« decembra v skladišču špedicifske tvrdke ZINGER, L ju TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovšfca cesta 1 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Z vložno knjižico si zamorete najugodneje nabaviti moške in ženske štoSe za obleke, halje m plašče, platna, flanele, svile, odeje, srajce, nogavice; zimsko perilo in ostalo manufakturno blago pri „TEKSTILANA" - Zagreb, Nikoličeva ul. 12., trgovina manufakturne kratke in pletene robe. yi vsi, ki v težkih bojih za obstanek m v velikih skrbeh ne morete poslati svojih misli v čudoviti svet fantazije, se boste ob čitanju velezam- mivih knjig iz „Jutrove" knjižnice saj za kratek čas umirili in odpočil}. tRomani iz »Jutrove« knjižnice so dragocena pomoč, ker razbijajo najmočnejše spone, v katere so zakovane vse vaše misli in vsa vaša duša v vsakdanjih skrbeh in težavah. Knjige vas popeljejo v nov svet, vas za nekaj časa rešijo vseh skrbi in vam tako nudijo najboljše razvedrilo in odd ih, iz katerega črpate potem nove moči za uspešno delo in za zmago nad vsemi težavami. Po duševnem razvedrilu ste deležni tudi toliko potrebnega zdravega spanja, ki so vam ga prej kvarile težke skrbi. Vse čudovitosti fantazije, poleg tega pa tudi mnogo poučnega in potrebnega vam nudijo te knjige. Novo življenje, raj v krasni prirodi pričara »Onkraj pragozda«, »Tigrovi zobje« ti dajo mnogo misliti, pri tem pa spoznaš in občuduješ velikega junaka in bistroumnega detektiva Arsena Lupena. V fantastični krog ameriških banditov, ki so potopili in izropali največji luksuzni parnik, te povede »Rdeča megla«. V »V krempljih inkvizicije« najdeš predstavljene strašne človeške zablode iz dobe inkvizicije, v ro" mantičnem vrvenju, ki pa razkriva tudi mnoge zgodovinske dogodke in skrivnosti, spoznaš Papežinjo Fausto in junaka Pardaillana, Pater Kajetan pa je vzor duhovnika, ki je moral zaradi svoiega čistega značaja marsikaj pretrpeti. V knjigi »Zvestoba do groba« so drastično opisane spletke na dvoru francoskega kralja Henrika III., našteli pa bi lahko še razne druge enako mične romane in zgodbe, ki imajo vse vrline zelo zanimivega čtiva. Ko prečitaš le eno od teh del, boš z veseljem opazil, kako zdravilno vpliva zanimiva knjiga na misli in na živce. Sleherna izmed spodaj navedenih knjig je tako velezanimive vsebine, da boste ob nji pozabili na vse tegobe današnjega življenja in zaživeli ono lepo življenie, četudi le v svetu fantazije, ki je danes tako daleč od nas. Oskrbite se zaradi tega s knjigami za vso dolgo zimo! Knjige so tudi najboljše darilo za Miklavža in za Božič. Nabavo knjig hočemo omogočiti vsakomur, zato pa jim od danes naprti (do 25. decembra) znižuiemo cene. Zlasti globoko bomo znižali cene pri odjemu več knjig, da si jih lahko nabavi vsaka družina. Knjige razpošilja-upravništvo »Jutra« v Ljubljani v Knaflievi ulici. Naročite in plačate jih lahko tudi v podružnicah »Jutra«. Spodnjo naročilnico izpolnite točno m jo pošljite iinravništvn »Jutra« v Liubliano, istočasno pa odpošljite tudi ustrezajoči iznos za naročene knjige po poštni položnici na čekovni račun štev. 11842 pri Poštni hranilnici v Ljubljani, ali pa po poštni nakaznici. a razpolago so naslednje knjige s 1. Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str. 2. Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str. 3. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str. 4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 1925. 419 str. 5. James Oliver Corivood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str. 6. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str. 7. Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str. 8. Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str. 9. Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 s"r. 10. Rene la Bruvere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str. 11. Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. 12. J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman, 1927. 194 str. 13. E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str. 14. Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927. 92 str. 15. Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str. 16. Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str. 17. Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928. 18. Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462. str. 19. Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str. 20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str. 21. Donald Kevnhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman, 1930. 130 str. 22. Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930. 23. Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani. 24. Melik: Do Bitolja in Ohrida. 25. France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji. 26. Frank Heller: Blagajna velikega vojvode. Globoko znižane cene knjigam so sledeče: Posamezne knjige*: Broširane Din 10.— Vezane Din 18.— Skupina S knjig: Broširane Din 40.— Vezane Din 70.— Izbira poljubna Skupina 10 knjig: Broširane Din 70.— Vezane Din 130.— Izbira poljubna Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih cenah je upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov. Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim. ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar. Tudi Miklavž in Sožlšek bosta otrokom letos znatno cenejše kupovala knjige Za mladino so na razpolago sledeče knjižice. ki prinese io otrokom poln koš veselja in radosti: 27. Prigode porednega Bobija, 28. Sinko Debelinko, 29. Prigode gospoda Kozamurnika. 30. Janko in Stanko, 31. Skok, Cmok in Jokica, 32. Bratec Branko in sestrica Mica, 33. Sambo in J oko, 34. Osel gospoda Kozamurnika, 35. Vrtismrček in šilonoska, 36. Popkins, 37. Jelarjevi čuvaji, Posamezna knjižica stane Din 12.- Pri odjemu 5 knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din IOO.— „Tarzan", 2 knjigi, I. in II. de t, stav samo Din 30.— >4aj Cenjene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, ki jih naročijo in jasno čitljiv naslov. Važno je, da obenem, ko nam bodo vposlali naročilnice, že tudi nakažejo po pošti odpadajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati. Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Upravništvo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Upravništvu „JUTRA" Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) — v Ljubljani Din Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842. Knjige pošljite na naslov:------------------- r Trejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. <—■ ysi 3r Ljubljani.