130. štev. V Ljubljani, sreda 2. junija 1920. * «<>tOTl111 IIL leto. Velja v Ljubliani in pc pošti: Ule leto pel leta tetri leta ju n-.rsec K 180 — • - «•-„ 18— Za Ameriko: celoletno . . 4 dularji polletno ... 2 dolar]« četrtletno. . . 1 dolar. naročniki naj po4t: I Za inozemstvo: telo leto pol leta. tetrt leta ta mesec K 240--,, 120 — „ 60— „ 20— 5U vin., z ajo po . ia sicer 85 mm okrai 1 K at popast. Uredništvo je v Ljubljani, 1 lenčiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo ]e na Marijinem trgu ~ štev. 8. Telefon štev. 44. "■ Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — - Rokopisi se ne vračajo. Razsodba v razpravi Perko-Koleša. Poročilo na drugi strani. Pomen beograjskega potovanja članov dunajske vlade. Razgovor našega dunajskega poročevalca z dri. tajnikom Paulom. Dunaj, 1. Junija. (Izvirno poročilo.) Kakor znano, odide jutri odposlanstvo avstrijske vlade z državnima tajnikoma Paulom in Lo„wen-feld-Russom v Beograd, ds uredi gospodarske odnošaje med Jugoslavijo in Avstrijo. Državni tajnik Paul je pred svojim odhodom sprejel vašega sporočevalca in mu radevolje razložil svoje naziranje o namenu in pomenu beograjskega potovanja. Državni tajnik je poudarjal, da si o uspehu ne dela nikakih pretiranih nad, ker si ne prikriva, da Je današnji položaj še izredno težaven. Pogajanja se bodo pred vsem tikala preskrbe Nemške Avstrije z najnujnejšim živežem. Prometna vprašanja bodo prišla v poštev šele v drugi. 2ato bo imel glavno besedo državni tajnik za prehrano dr. Loewetife!d-Russ. O. Paul Je nadalje govoril o splošnem razmerju med Avstrijo in Jugoslavijo. Vlada in vsa razsodna javnost stojita na stališču, da je treba živeti z Jugoslavijo v čim najbolj prijateljskih razmerah. Tudi politika zunanjega urada temelji na tej premisi, ki jo zlasti priporočajo dunajski antantni krogi. Njihovi inicijativi gre tudi največja zastuga, da je prišlo do j jutrašnjega potovanja v Beograd. ! Siednjič je državni tajnik Še ! omenil, da bo po povratku v najkrajšem času naredil tudi kancelar dr. Renner v Beogradu svoj nastopni obisk. Pri prisrčnem slovesu je g. Paul povabil vašega zastopnika, naj ga zopet obišče, ko se komisija vrne iz Beograda; takrat mu bo rade volje opisal svoje beograjske utise. Odgoditev pogajanj z Italijo do 15. julija. — Nova konferenca bo v Spai. LDU. Dunaj, 31. maja. „Era Nuova“ poroča, da se direktna italijansko - jugoslovanska pogajanja vsled prošnje italijanske vlade odgo-dena do 15 julija .iugosiovtnski i.\ italijanski delegati se snidejo po konferenci v Spai. Dunaj, 1. junija. (Izvirno poročilo.) Pariški „Petit Journal“ poroča, da nameravajo antantini krogi na dnevni red konference v Spai postaviti tudi jadransko vprašanje. Vrhovni svet se bo obrnil do Jugoslavije in Italije s pozivom, naj medsebojna pogajanja pospešita, tako da bodo rešena do sestanka konference v Spai in jih bo ta samo še potrdila. (Uradno dosedaj še ni potrjeno poročilo o šesttedenski odgoditvi naših pogajanj z Italijo. Treba bo torej počakati na nadaljna poročila, pq-sebno ker so italijanski listi šele pred kratkim poročali, da je Sclaloia pozval Pašlča in Trumbfča, da se vrneta v Pallanzo. Vendar pa odgodl tev ni tako neverjetna, če pomislimo, da je italijanska vlada s težavnim notranjim položajem tako zaposlena, da ne more posvetiti potrebne energije pogajanjem z nami. Odgoditev nam bi bila sicer neprijetna, ker si že vsi želimo konca in rešitve, a škodovala nam ne bi, prej koristila. Zato jo lahko mirno sprejmemo. IJred.) LDU Zagreb, 1. junija. Včeraj opoldne le pose til Seton Watson (Scctus Viator) z našim umetnikom fAeštrovičem vrhovnega načelnika ki ga le sprejel v prisotnosti občinskega sveta. Vrhovni načelnik je srčno pozdravil našega odličnega prijatelia in mu je pri tei priliki daroval v spomin album mesta Zagreba in mestno planketo IZPRAZNITEV SZEGEDINSKEGA OZEMLJA LDU. Dunai. 31. maja. Kakor poroča »Mjttagspost« iz Budimpešte, je bila madžarska vlada obveščena po budiinpeštanski ententni komisiji, da bo ententa v kratkem storila potrebne korake, da bodo Srbi izpraznili zasedeno ozemlje okoli novega Sze-gedina. Srbe bodo baje prisilili, da bodo to ozemlje izpraznili najkasneje do konca junija. REŠKO ODPOSLANSTVO PRI nittiiu, I LDU Rim, 1. Junija. Italijanski ministrski predsednik ie spreiel po sfanstvo z Reke in mu podal izjavo o pogajanjih glede rešitve jadranskega vprašanja in o težkočah, ki ovirajo izvedbo programa italijanskega ljudstva, to se pravi londonskega dogovora in pritlruženje Reke Ministrski predsednik ie izrazil željo, priti do sporazuma z lugoslaviio in hkrati zadovoljiti italijanskim zahtevam. Reško odposlanstvo je odšlo z vtisom, da bo Nitti storii, kar mu le mogoče, da očuva italijanske interese na vzhodnem bregu Jadrana. PAPEŽEVA OKROŽNICA ZA SPRAVO NARODOV. LDU Rim, 1. junija. Papež je poslal škofom vsega sveta encikliko, v kateri opominla vse otroke svete cerkve, nai pozubiio bivše spore in jih nadomcste z edinostjo in medsebojno ljubeznijo Neumestna kratkost SCOTUS VIATOR V ZAGREBU. Zagreb. 1. junija. (Izvirno poročilo). V soboto ponoči je dospel v Zagreb znani angleški publicist dr. Seton \yatson (Scotus Viator). Na kolodvoru so ga sprejeli njegovi prijatelji in zastopniki kulturnih društev. V nedeljo zvečer so tnu priredili umetnik!, književniki in novinarji častni glasbeni večer. Na čast njegovemu prihodu ie izšla posebna izdaja »Jugoslovenske Njive«, vsi zagrebški Usti so pisali o njem, nekateri so prinesli celo njegovo sliko. Kako dolgo bo ostal v Zagrebu, še ni določeno; gotovo pa cel ta tejlen. Prvotno za danes določena promocija za častnega doktorja zagrebške univerze je odložena na soboto in se bo izvršila z velikimi svečanostmi. Watsonu na čast bo v soboto večer slavnostna predstava v narodnem gledališču. Neverjetno Je »kratek« naš Beograd, oziroma poročevalni organ naše vlade. O dolgih klobasah, ki se delajo v parlamentu nam samo semtertja beograjski presbiro potom LDU brzojav-lja po par vrstic. O najvažnejših ukre. pih in načrtih vlade ne zvemo ničesar. Niti en vladin projekt se ne da v pretres javni kritiki. Postavljajo nas enostavno pred izvršena dejstva. O zunanjepolitičnem vprašanju, o poteku pogajanj na mirovni konferenci smo zvedeli najvažnejše stvari iz tujega časopisja in iz privatnih pisem. O načrtu Protičeve ustave ni dio danes ničesar jasnega. Nikjer na svetu si časopisje ne bi dovoDlo takega postopanja in omalovaževanje s strani odgovornih krogov. Pri tem mislimo na vse viade, kar smo jih imeli do danes, kajti druga ni bila v tem oziru boljša od druge. Poročila dobivamo in dolge referate iz vseh delov sveta ter o vseh mogočih stvareh. Preje nam je znano, kaj se godi na Kitajskem fn v Egiptu kakor pa pri nas doma. To ne gre. Časopisje ie sodelavec v poHtičnem življenju in časnikarska dolžnost je, opozarjati javnost na vsa dnevna vprašanja. Dolžnost ie pa tudi vsake ustavne vlade, da to časopisju omogoča ter skrbi, da dobe časopisi potrebna zanesljiva in izčrpna data. Tako n. pr. nikakor ni na mestu, da nam Beograd dne 30. maja potom LDU kratkomalo poroča, da sta naša delegata dr. Zolger in dr. Rybar opro ščena dolžnosti kot člana jugoslovan. ske mirovne delegacije, in da bosta zastopala našo državo na mirovni konferenci odslej samo še dr. Trum-bič in Pašič. Ta vest je toliko bolj vznemirljiva, ko z druge strani italijanski listi pišeio o tein. da se ie Jugoslaviia odpovedala suvereniteti nad Reko. Naj se nam zato ne očita kak separatizem. Dr. Rybar ie iz zasedenega ozemlja in verjetno ie. da se bodo v kratkem pričela med našo uržavo ir. Italijo direktna pogajanja za končno ureditev meja. Dalje te misli danes ne bomo razpredali. Saj je situacija že preveč znana. In baš vsled te sr-tuacije ie vlada dolžna javnosti pojasnila radi svojega ukrepa glede nage mirovne delegacije. — t— NA KOROŠKO! Tik pred vratini Celovca v 2relcu se vrši v nedelje 6. t. m, velika, narodna manifestacija. Slovenci, kdor le more, naj se udeježj. Pokažimo Celovcu, da so nemške sanje o zmagi v coni A popolnoma prazne. Od vseh strani vozlio posebni vlaki z znižanimi cenami. rai lir »mm4ifuJglP1**”111 *.!.!?;**□**«jMBBWgiajgrinag Padanje žitnih cen. (Iz trgovskih krogov.) Padanje žitnih cen se je pričelo pri agrarnih produktih po celem svetu. Tudi v Vojvodini in Sremu, žitnici Jugoslavije, so pričele padati cene žitu in moki. To je veselo znamenje, da pridemo sčasoma vendar le zopet do normalnih razmer. Nika-kega dvoma ni, da more tvoriti uspešen Jez proti naraščanju draginje edinole padanje, oziroma stabilizira-j nje cen agrarnih produktov. Od tega je v prvi vrsti odvisen življenski minimum posameznika, plače delavcev in uradnikov ter proizvajalna moč industrije. Najvišje cene v Vojvodini so bile v drugi polovici meseca aprila, tedaj ko je dosegla pšenica ceno 10 do 11 kron za kilogram. Nato je pričelo padanje cen, ki so ga provzročili razni momenti: odpoved državnih kompenzacijskih pogodb, izgledi na dobro letino ter precejšne zaloge stare letine, ki jih morajo kmetje, ekono-1 mije, mlini In trgovci oddati, da dobijo prostor za novo žetev. Cene pa niso jpadle na tisto nižino, kakor so javljali časopisi. Res, da se dobi v Vojvodini pšenica za 9 ali tudi za 8 Roman. (Dalje.) »Rad verjamem. V moji praksi se mi je pripetil samo en slučaj, ko se je ljubeča žena žrtvovala za bolnika. Toda ponavljam, da tukaj ne morem presojati razmer. — Ljubi kolega, gospod pobočnik, čast mi je bilal Brzojavno me poživljajta, ker sem vedno rad na razpolago.« Ko je profesor ostavil grad, sta si 6tala dr. Kraus in Dernhof nemo nasproti. Potem je rekel pobočnik s srepim pogledom: »Nikakega upanja ni.« »Hm, hm, . — kaj pravite k poslednji profesorjevi izjavi, ljubi stotnik ?« »Prav nič škoda vsake besede!« Noč je bila strašna. Visoiki bolnik ni mogel vzdržati v postelji, ker ga je hotel nekak čuden strah'kar zadušili. Zahteval je neprestano opija. Prenesli so ga v njegovo delavnico in ga položili na zofo. kjer je prebil nekaj ur v mrzličnem polsnu. Dernhof se je vrgel v stol, zdravnik pa j hodil tiho semintja ter pil močno črno kavo drugo za drugo. Naenkrat je položil svojo roko na Dernhofovo ramo. K njej morate. Ako ne poizkusimo še zadnjega sredstva bi se mogli kasneje bridko kesati!« »Ali ste pri zavesti, doktor? Dasi kna svoj« muhe, na Je ve»daxla — dama.« »Kaj dama — tu gre za življenje in suirt! Povejte jej to — saj ste mnenja, da ga ljubi«. »Prestrelite mi s kroglo srce —za svojega kneza rad umrjem -- tega pa ne morem storiti. Pojdite vi k njej, ako morete to zagovarjati, starejši gospod ste« — »Jaz nisem za take posle. Pokaže ml takoj vrata... Ko bi jo vsaj enkrat mogel videti.« »Posledice bi bike Še hujše. Oh, Bog pomagaj, mi smo tukaj brez moči...« Nasledndi dan je minii v enakih mukah, nagibal se je že h koncu, — bila ie pet ura. Poizkušali so dati knezu krepke juhe, toda izbil je slugi skodelico iz rok. »Ne maram ničesar jesti,« je Ječal, »nikar me ne mučite, nočem živeti S« Onesvesti! se je, zdravnik mu Je dal duhati dišeče soli, da se je zopet zbudil. »Proč s tem — dajte mi Verin parfumi Vera — Vera!« »Se že zopet začenja,« je vzdihnil Kraus. »Da, da, ako bi mi ti dajala hrano kot moja ljubljena žena, oe bi tvoja roka hladila moje čelo, potem bi hotel živeti — sicer pa ne — sicer ne. — Zakaj tako buljite vame. Dernhof? Ali je to subordinacija napram svojemu knezu? ...« In zopet se Je nekoliko umiril. Zdravnik je moral zaradi težko bolnega pacljenta za kratek čas v mesta. Vo® ie ostal naprežen. kot z veliko izgubo. Ce je kdo mnenja, da se j v Sloveniji prodaja moka predrago, ! ima vendar priliko in vsled znatno i. zboljšanih prometnih razmer tudi i možnost, da si kupi žito ali moko ! direktno v Vojvodini. Nihče izmed I obstoječih zavodov, aprovizacij ali I trgovcev ne uživa nikakih prednosti niti pri nakupu blaga v Vojvodini, ! niti pri transportu. Mogoča ie torej ! prosta konkurenca. In če bo ta * vrgla na slovenski trg cenejše žito j in moko, bodo tudi aprovizacije in i trgovci s svojimi sedaniimi zaloga-i mi morali oddajati blago v še občut-I nejšo izgubo. Če bo pri tem kaka ! aprovizacija ali trgovec izginil s po-i vršja, bo pač podlegel v konkurenč-| nem boju proste trgovine. Slovenskim nakupovalcem se i tudi ne more očitati, da so po svoji i krivdi zamudili ugoden mornent na^ j kupa. Za lansko jesen je bilo popol-i noma jasno, da bodo cene zelo po-I skočile. Pa ni bilo mogoče založiti se j v toliki meri, kot bi biio smotreno, 1 kajti primanjkovalo je gotovine in sovražnikom, kakor da preživim iz-nova kaj takega. Sedaj .iičem celo Sepanovo kot rešilnega angela. Zob« stisnem in poizkusim še zadnje sredstvo — ako mi naprti dvobotf nu vrat, pa bodil — Doktor, dobro je, da ste prišli, tako ne more iti dalje, — drugič mi skoči skozi okno. Poizkusim nai« skrajnejše — Bog z vamil« »Dernhof, vi ste krasen človek!« Vera, ki doslej še ni poznala bolesti, je trpela zato tem bolj. Duša jej je biia vsa zlomljena in srce se jej ja trgalo v divji boli. Premagovala se je. le z naivečjo težavo, vse noči je prebila brgz spanja, podnevi je hodila kakor senca okjog, ali pa se je zapirala v svojo sobo. • . Agata si še ni upala po večati Verinega gorja ter jej sporočiti očetovo željo, saj je ta jjobra duša sočustvovala z njeno bolestjo zaradi knezov* težke bolezni. Tajni svetnik je bil poslednje dni izredno slabe volje; napram svoji nečakinji se ni kazal niti ljubeznivega niti ni imel srca za njeno tugo. Za mizo so sedeli vsi hladno in tiho, kar ie bilo pa vendarle še bolje v primeri z današnjim razdraženim razpoloženjem, ki se Je prevrglo v pravo nevihto. Vera se je namreč branila, peljati se popold. s sorodniki na sosednji grad. Stric jo je pogledal skoraj grozeče, odpravil je Beato. potem ie prosil svojo malo ženo, naj skrajša svoj poptrtdanšmM počitek in naroči Agati, nai ostane promet ni funkcioniral, tako da $e prihajalo v Slovenijo blaga komaj u sproti. Istotako je neopravičen očitek, češ da so Žitni zavod, večja aprovizacije in trgovci z naraščanjem cen v Vojvodini dvigali tudi cene blagu, ki so ga pripeljali v Slovenijo, dasi so ga bili kupili še po zmernejših cenah. V decembru lanskega leta n. pr. je oddajal Žitni zavod m druge večje aprovizacije belo moko v svojo izgubo vedno š® po 4 K 50 vin., četudi je bilo treba tedaj kupovati pšenico v Vojvodini že po 5 K za kilogram. Železničarji in vsi drugi, ki so bivali v Vojvodini, bodo potrdili, da je bil kruh v Sloveniji vedno cenejši kot v Vojvodini, četudi je bila moka za Slovenijo kupliena v Vojvodini. Žitni, zavod in aprovizacije so dvignile ce-.re vedno šele tedaj, kadar so bile k temu vslcd nakupnih cen absolutno prisiljene. Niso si delale rezervnih fondov, dasi bi jih pri sedaj nasto-pivšem padanju cen in s tem združeni izgubi Dri prodaji prav rabile. Golovška tragedija pred poroto. ?erko obsojen na 8 let, Koleša «• 2 le«. Pred ljubljanskim porotnim sodt-ičem se je včeraj obravnavala tragedija, ki se je odigrala 14. februarja 1920 na Golovcu. Obravnava nudi pretresljive sodahte in moralne slike, ki bodo gotovo zanimale naše šolnike in javnost. Ob 9. dopoldne se je pričela razprava proti kletnemu dijaku Bogomirju Perko-tu, doslej Še nekaznovanemu, in 22Iet-nemu šoferja, Ljubljančan n Edvarda Ko I e 5 i, ki se je preživljal samo z veriženjera. Porotnemu sodišču predseduje dvorni svetnik RegaHy, votanta sta dvorni svetnik Andolšek in Hadsvet-nik Levičnik, državni pravdnik dr. Iv. Modic in zagovornika: dr. Švigelj za Perkota ter dr. Jerič za Ko-lešo. Po končanih formalnostih prečita; zapisnikar obtožnico. Drž. pravdni štvo obtožuje Bogomirja Perkota hocodelstva zavratnega roparskega umora in hudodelstva nečistosti zoper naravo, Edvarda Kolešo pa samo zadnjega hudodelstva. O zastrupi jen Ju dijaka Antona Butine obtožnica obširno razpravlja Si navaja podrobnosti. Podajamo njena najmarkantnejša mesta. Obdolženca Ferkota je dal njegov oče jeseni leta 1914, v Ljubljano v realko, katero je obiskoval pet let, dovršil pa le 3 razrede, dočitn je 4. razred ponavljal z nezadostni« uspehom. Da jra spravi na pot po-boljšanja, ga je oče dal na stanovanje svojemu prijatelju Potočniku s striktnim nalogom, da ga zelo stror go d:žf. Obiskoval je od jeseni leti 1919 pripravljalni tečaj učiteljišča v Ljubljani. O predzgodovini zastrupljen j a pripoveduje obtožnica: 1. februarja t. 1. je prodal Perko za. 200 K svoje kolo, da je mogel na planinski ples. Tam je zapravil 160 K. Ker je dobil zaradi tega od svojega očeta ostro pismo, je premišljeval, kako bi prišel do primernega zneska, da si kupi novo kolo. Že nekaj dni po tem plesu se ie seznanil v Selea-burgovi ulici s 171etnim Antonom Butino, učencem 2. razreda realne gimnazije v Ljubljani, doma Iz Banje lok e na Dolenjskem. Butina je imel vedno več denarja pri sebi. Ko Je obdolženec videf, da Ima Batina ved denarja — zlasti okrog 100 amerfkamskih dolarjev — se je takoj oprijd misli, da Butino zastrupi ter da se polasti njegovega denarja. Z izvršitvijo tega naklepa se je potem bavil več nego 8 dni. Zdelo se mu je najbolj pripravno, da spravi Butino pod kako pretvezo na samoten kraj, ga ondi zavratno zastrupi, pobere mrtvemu denar ter ga nato pusti ležati. Obdolženec je potem Antonu Butini na veselici v „Unionu“ dne 7. februarja rekel, da bode preskrbel dve dekleti na Golovec enkrat, kadar bode imel Butina č&s. Med tem pa je obdolženec cel čas pripravljal sredstva za izvršitev svoje nakane. Povpraševal je pri svojih prijateljih zlasti pa pri učencu višje obrtne šole Vekoslavu W u n -deri po vrstah strupov in njih učinkih. Svojega znanca Kolešo je prosil, da mu preskrbi strup za lovca Demšarja iz Poljanske doline. Koleša mu Je 14. 2. ob tri četrt na 11. dop. na magistratu dobil dopustnico za prejemanje strupa strihnina. Opoldne je kot i>o nayadi kosil doma, šel ob dveh popoldne od doma, kupil v Kanoovi drogeriji 5 gramov strihnina za 75 K in v slad-čičarnf pri Mariji Suhadobnik 2 penasta ovitka, šel zopet domov, napolnil zadnja 2 s strihninom in sicc z množino, ki bi zadostovala za zastrupitev 60 ljudi, zavitke zavil v papir in odšel pred pošto, kjer se je sešel z Butino okrog 4. ure popoldne. V smislu dogovora, da gresta na Golovec, kamor imata po Perkotovem zatrdilu priti tudi 2 dekleti, peljala sta se do dolenjske mitnice, odšla na Golovec, si ondi slekla suknje ter se ysed!a na tla. Ko sta nekaj časa sedela, je obdolženec potegnil iz žepa penasti ovitek ter ga ponudil Butini z besedami: ..Na. pa ti pojej, ker punc ne bo.“ Butina je pričel jesti povitek ter proti obdolžencu še omenil, da je grenak, nakar mu je obdolženec odvrnil: „saj so bUe tudi moje grenke". Perko je mislil, da bode Butina na mestu umrl. Za nekaj časa se je odstranil. Ko pa je videl, da Butina n« umrje takoj, sumil je, da je dal premalo strupa. Butino je pričelo nato zelo žejati. vsled tesar sta odšla proti hiši vrh Golovca, da bi dobil vode. Butini Je pričelo postulati slabo, vrtelo se mu )• v glavi. Silil Je domov, med potjo Je tožil, kako čudno se mu vidiio hiše v Ljubljani, da kar plešejo. Sla sta zelo naglo ! navzdol proti Hradeckega vasi, kjer ' je postalo Butini tako slabo, da ni j mogel več naprej, da je obležal pri j neki hiši, nakar so ga ljudje prenesli • v hišo, medtem pa je Perko zbežal ; v mesto. Slučajno je ondi mimo pri-j šel dr. Opeka, kateri je Butino spo-! vedal in hitel na policijsko stražnico, ! da se Je nato spravilo Butino v bol-! nico, kjer pa je takoj umrl. Pred svo-! jo smrtjo povedal pa je Butina dr. : Opeki, kakor tudi stražniku Zbuelcu, i kako ga je Perko zvabil na Golovec . ter ga ondi zastrupil. Na podlagi te Butinove izpovedbe se je pc.em dru-; go jutro, to je 15. februarja ob 7. uri | aretiralo obdolženca Perkota, ki Je j prvotno dejanje odločno tajil, nato I pa čisto v polni meri priznal. Po prečitanl obtožnici vpraša ; predsednik Regally obtoženega i Perkota: _A.ll se čutite krivega?" ; Perko s tihim, mekkn glasom: »Sam 1 ne vem, če sem krfv.“ Predsednik ■ | ..Storili ste zločin." OHoženec: „Da j Farno neka* se spominjam." Prei-> sednik: „2akaj ne veste, če ste kri-! vi?' Obtoženi: „Sem bil v zmeša- nem stanju." Predsednic: „Ali se čutite krivim drugega hudodelstva^* Perko. ..Ne." Predsednik: „Zakaj ne?" Obtoženec: „Sem bil zapeljan." Predsednik k drugoobtožene-mu KoleSl: „Ali se čutite Vi krivega?" Koleša: ..Nekoliko, o vsem pa ne!" Na zahtevo predsednikovo prične nato obtoženi Perko obširno in točno slikati svoje predživljenje, zlasti svoje zadnje predpustne zabave. Med zaslišavanjem mu predsednik prečita pretresljivo očetovo pismo, v katerem ga oče svari k boljšemu življenju. Po obtoženčevi izpovedbi o pred-življenju odredi nato predsednik tajno razpravo o vseh okofuostlh. ki so dovedle oba obtoženca k grehu proti naravi. Po končani tajni razpravi je bila zopet otvorjena ’arvna razprava. Pr? tej je obtoženec Perko s tihim glasom opisoval vse momente, ki so ga dovedli do sklepa, da Je izvršil nasilno smrt svojega znanca Butine. Kratko opisuje priprave za zastnrpljer.je, nabavo strupa, pot na Golovec in zadnje _ težke momente na vrhu. ko le Butini podal zastrupljeni povitek . . . Svoj zagovor končuje: „Čc ne bi bil zadnje dni vodil tistega nesrečnega življenja, te M bil trezen, gotovo ne bi bil storil tega dejanja. Stal sem popolnoma pod njegovim (Koiešovim) vplivom. Zadnje dni sem tako duševno oslabel, da nisem mogel trezno mlsttti. fn moji starši . . začne pritajeno ihteti ... Koleša je priznal svoje nečednosti, preživljal se je z verižrfStvnm. ki mu ie zlasti med vojno zelo mnogo neslo, ker je v avtomobilu vozil moko z Ogrske na Dunaj. Koleša priznava, da Je on Perkotu preskrbel dopnstnico za strup na mestnem fizika tu. Razprava poteka mirno, brez vsakojakih senzacij. Zasliševanje prič ie kratko. Bili so zaslišani: dijak obrtne šole Vekostav Wuuderf, posestnica Urša Marn in Tvan Po-j renta, ki so potrdili nekatere naved-1 be v obtožnici. Ob 1. uri je bila razprava prekinjena, j Popoldanska razprava se je ob 4. } nadaljevala z nadaljnim zaslišavanjem prič. Vseučiliščni prof. dr. Mi-hael Opeka opisuje oni tragični rao-; ment, ko je Butina _ ležat v silovitih | krčih pred Porentovo hišo v Idrade-ckega vasi. Sprva je imel utis, da je mladega človeka vrgla božjast. Pro-' sil Je »Primite me!“, »Vzdignite me!" Večkrat je prosil za vodo. V hiši se | mu je izpovedal, nakar je šel na ! stražnico, da pozove rešilno postajo ! na pomoč. Priča stražnik Zbuelc opisuje, ka-! fco je zasliševal na postelji v bole-j činah se viječega Butino, ki mu je i pri navesti povedal, da ga ie Mirko ! Perko zastrupil. Priča nadzornik ; Jože Habe izpoveduje o zasliševa-i nju obtoženega Perkota. — O zna-čaju in mladostnih letih obtoženega i Perkota so bili zaslišani oče Lovro ! Perko, prof. Vinko Gregorin, prof. j Ivan Bele in prof. Anton Lenarčič. I Višji šolski nadzornik Engelbert I Oangl izpove med drugim, da so i očetu Lovru Perkotu šolski otroci j okrasili kateder s cvetlicami, ko se je po kritičnih dogodkih povrnil iz Ljubljane domov. Štirje izvedenci dr. Tičar, ravnatelj ing. H. Turk, vseuč. prof. dr. A. Serko in dr. Očstl so podali kratka Izvedeniška mnenja v kliničnem, kemičnem in patologičnem oziru. Zanimiv je bil patologlčni izvid dr. miLmrj**!-! šsmGSBjM&BS&saE «88saa Borit* fcffe pordarfrd temnefo. pravno odgovornost obtoženca Perkota, ki je vohu žrtev in žrtev Ko* leše, katerega demonski vpltv je Ml katastrofalen na prvega. Sodišče Je stavSo porotnikom tri vprašanja, glede zavratnega umora ta starosti ter dve glede homoseksualnosti. Po govorih državnega pravdnika dr. I. Modica in zagovornikov dr. Šviglja in dr. Jeriča je imel predsednik zanimiv reasume, v katerem je poudarja! (ežke posledice tletne svetovne vojne. Porotnikom predočl težki milje, v katerem živimo sedaj vsi. Načelnik porotne klopi P e t k o -s i g ie ob 9. zvečer prečital krivdo-rek porotnikov, ki so sledeče odgovorili: 1. soglasno „da“, da ie Bogomir Perko kriv zavratnega roparskega umora; 2. z 10 „ne“ proti 2 ,,c1a“ zanikali pri Bogomirju Perkotu nečistost zoper naravo; 3. pri Edvardu Kolešl pa soglasno potrdili hudodelstvo nečistosti proti naravi. Na podlagi tega krivdoreka sta bila obsojena1 Bogomir Perko na osem let težke ječe zaradi zavratnega roparskega umora, Edvard Koleša pa na dve leti težke ječe zaradi hudodelstva nečistosti proti naravi, dočim je | Ml ttga zločina Perko oproščen. Šte. ] vflno občinstvo je sodbo sprejelo z veliko napetostjo. Beležke. Da ne bo nepotrebnega kadila. »Slov. Narod« poroča o prof. Lazi Markoviču, članu komisije za ustavo in zakone, da ie v emigraciji med vojno »osnoval v Ženevi »La S^rbie« časopis, ki je imel nalogo, širiti med zavezniki poznavanje Jugoslovanske-ga programa. O delovanju raznih »ličnosti« taen vojno v tujini se je pr! nas vendarle že toliko pisalo, da bi taka trditev ne smela več na jugoslovanski papir. — Okrog lista .La Serbic' ie bila zbrana najhujša velesrbska klika, ki jugoslovanskega imena nikdar, ni priznala, kai šele o njem pisala. O. 1 aza Markovič je bil vodja nt Jugoslovanskega pač pa velikosrbskega tiska v Svlcf. Kakšna ?e njegova oriientacja v tem oziru danes, to je drugo vprašanje. Tekom mirovne konference se je, na videz vsaj, spreobrnil. ali bolje rečeno, prilagodil naravnemu toku življenja še marsikdo drugi. Glorija na zato še ni potrebna! Jugoslavl na, Regent v Sarajevu, j LDU Sarajevo, 31. maja. Regent j Aleksander le na svojem izletu z avtomobilom Iz Koviljačke Banfe pre ko Zvornfka Vlasenice danes okoli 13.30 paskal Sarajevo na potu v llidže ob izviru Bosne, kjer je v družbi predsednika vlade dr. Siškiča in generala Hadžiča obedoval. Ob 17 30 se je regent zopet pellal skozi Sarajevo, ko se je vračal preko Vlasenice in Zvornika v Koviljačo. Akoravno je regent potoval v najstrožjem ta-kognitu, ga je prebivalstvo povsod spoznalo in ga navdušeno pozdravljalo. Minister Trumbič o neznosnih i’ Annunzijevlh pustolovščinah. LDU. Pariz. 1. junija. Zunanji minister dr. Trumbič je da! »Marinu« sledečo izjavo: Zelo važne razloge imamo zato, da se bojimo, da dogodki na Sušakn ne predstavljalo prejndtea. Gotovo je. da pripravil?. D’ Annunzfo razširjenje okupacije v coni, katero ščitijo jugoslovenske čete. Za nobeno ceno mi ne bi hoteli, da se to izvede. Ml smo se trdno odločili, preprečiti to z vojaško silo. Nikakor ne nameravamo rešiti reškega vprašanja z orožjem. Ltolžnost naših zaveznikov je, da napravijo konec temu neznosnemu položaju, ki nima primera v zgodovini. Ne postavljam se na stališče narodnega tekmovanja, pač pa opozarjam na to. da predstavlja vojaški teror D’Anmmzljev na Reki zločin prod vsej Evropi. V času, ko ie na dnevnem redu najvažnejše vprašanje dvignenja gospodarskega napredka vse Evrope, trdim, da tako dolgo a tem ne more biti govora, dokler vlada D’ Aimunzlo na Reki. Odkar je Reko zasedel D’ Annunzio, ne samo, da mi ne moremo izvažati žita, živine In drv v zavezniške države, niti Dalmacije ne moremo preskrbovat! z živiK. V Imen« bivSh gospodarskh interesov zahtevam od zaveznikov. da na« pravijo konec blokadi, vsled kater« trpimo mi vsi. Razna poročila. Edo Vojan umrl. Praga, 1. junija. (Izvirno poročilo.) Včeraj jt umrl tukaj najboljši češki gledališki umetnik Edo Vojan, ki ga štejejo med prve evropske igralce sploh. Vso jugoslovanske ta drug« čete so dospelo v Vladivostok. LDU. Amsterdam, 1. Junij«. »Times« javljajo iz Pekinga: Vse če§ke, jugoslpvcnske, poljske ta romunske čete v Sibiriji se nahajajo sedaj v Vladivostoku in odidiejo odondot koncem junija, ako bodo imele na razpolago transportnih parnikov. Ust pripominja, da se bo morala sedal Japonska izraziti o vprašanju japonske zasedbe, ki bi morala prvotno ponehati takoj, ko zapustijo Sibirijo zavezniške tete. Na daljnjem vzhodu vlada vznemirjenje, da je Japonska svoie tri divizije pred kratkim ofačlla za 10.000 mož. Okupacija Tradje po Grkih. Ka tor javljalo iz Aten, se okupacija Traclje s strani grških čet razvija normalno, Grki so zasedli Feredjik, Sufulu. Dimotiko in Llleburgas brez Incidentov. Francoske oblasti so 29. inaja Izročile administracijsko in policijsko oblast Grkom. irtrri' - DR. K. ROBIDA: XVII, umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. (Dalje.) Iz vsega Tratnikovega ustvarjanja odseva neka vetikopotezua nežnost, osvajajoča in samozavestna. Njegova lepota je trpka v svo2 veličini, njegova beseda odkrita m narav, nosi. Iz vseh del pa žari koncem koncev plamteč protest proti tudi — umetnosti možgan, razgaljena duša umetnikova pfoti delom razuma, povitim v zapeljivo odelo umetnosti, ki ne izvira iz resnice. Al se bo našel med nami mož, ki bo poklonil mlacH Narodni Galeriji »Miro«, to v resnici galerijsko delo? Jakopič ie topot vse premalo razstavil, verrdar dovolj, da s tema dvema študijama pokaže, kam gre njegovo stremljenje, ta spet smo videli, da je bolan od svoje prostosti, tega trudnega iskanja in tipanju v mraka. Vidimo, da mu barva in luč postajata umili vejši in do-segljivejšt. »sipina« je še nedovršena, vsaj pravijo tako. Jaz sam tega nisem zapazil ati pa nisem noraital. Zdelo se ml je. da ji pmay ni- česar več ne manjka; kar je umetnika zanimalo, je Izraženo. Ce je leva spodnja plat še nediferencirana, modrina neba le nakazana; že samo ta vroča harmonija teh dveh polnih tonov, modrega in zlatega, nam daje čisto fizičnega ugodja. Taka. kakršna visi na steni in žari v bleščečih barvah, je povsem zaključena v sebi. Zdi se, da je Jtdrtjpič nehal z analizo in da že pripravlja sintetične kompozicije, kamor bo mogel zliti brez ovir oblike vso svojo umetniško veliko individualnost. O »Speči deklici« je težko 1 Spregovoriti besedo, kajti visi tako neodpustljivo neugodno A' temnem kotu srednje sobe, da je v barvah čisto ubita. Na prihodnji razstavi pričakujemo od Jakopiča vrsto dovršenih popolnih umotvorov. Vavpotič je tokrat zastopan slabše nego običajno, triko da se kljub ducatu del ni pokazal z najboljše plati. Niti enotne slike ni podal o sebi: z vsakim delom krene v drugo stran, celo način izražanja menja pri istovrstnih sujetih, enotnega hotenja ni v njem, nit! krepkega osebnega pov-darka. Skupna je povsem samo gladka, sladka m prikupiva forma, ki na defa prvega natega sodobnega modnega In mnudenskega slikarja. Izmed portretov. Id orevladuiejo, ie »Portret j ga. D.« relativno odločno najboljši. | bipoka poteza daje obrazu dokaj Zi-i vahnosti. škodi mu pa za plein-airsko sliko nenavadna igra luči In lucnib ! refleksov, ki nemirno plešejo po. licu. j Ozadje je kakor običajno precej nejasno in to brez motivacije, ker pri i portretih, izvedenih s skrupulosmo i preciznostjo neugodno vpliva. ManJk j pa temu, kakor tudi podobama ga P. j in ge L. vsakega poizkusa podati no-I tranje življenje portretiranih oseb. i Kdo bo v »Podobi ga P.« spoznal ali I vsaj zasluti! finančnika, katerega slika predstavlja? Iz vseh teh del sni na dan naročilo, ki ga ni moč utajiti. Ista je z »Meteorjem«, ki je v risbi In ko-loritu trd in neskladen. Vavpotič polaga barvo drugo poleg druge, ne združi jih pa v enoten ton. Namestu, da bi ziil vse niianse v celoto, analizira na platnu posamezne ploskovne barve, jih razkraja pod učinkom svetlobe v njihove sestavine, čarovniške formule, ki bi jih ua spojila v očesu gledalčevem, pa ne pozna, zato je njegov kolorit kljub pestrosti živih barv led£U. celotna impresija medla. Sigurna risba ne more podati slikani resničnosti, ki ie ni v barvah, čuteče-j ga opazovalca ne ogrejejo, ne ganejo > in nc navdušijo: vse premalo je unuet-rriikove duše v njih, ki ie uraotvoPcutt kakor roži vonj. Kompozicija »V gozdu« bi bila izmed njegovega najboljšega v razstavi, ua. ne moti kocepcije portetua ženska figura, ki s svojo v tonu neskladno figuro ruši okvir In pada iz optične ploskve. Deklica s svojo indiferentno, preprosto obleko se boljše strne z ozadjem. »Padajoče Ustje« trpi pod preobilico barv, plastično je boliš« zamišljeno. Najboljši v liniji in kdoritu je pogled na Trnovsko cerkev iz Mestnega toga »V zgodujl pomladi«. Slika ima v glav -nem samo dva tona, ki jo delata ubranejšo, nego so druge razstavljene. V celoti pa Vavpotlču-slikaaju ne-dostaje pravega čustva in tistega toplega diha osebnosti ki šele daje umetnini pravo veljavo. Preveč konvencionalne treznosti je v njem, preveč intelekta in premalo božanskega ognja, ki osvaja. Njega so, kakor toliko dnrglh pri nas iti drugod, pohujšala nairočila. Naročita so pa strup umetniku. Gofeofr A. Kos je izmed mladih podal v formalnem oziru odločno najbolj dovršeno delo. V koliko je to samo odmev tujih glasov ta v koliko plod čisto njegovega osebnega spoznanja, bo pokazala bodočnost. Kajti v tam faadmdotem »Fortrtta Sta BORZA. LDU Dunaj, 31. maia- Devize* Marke 426.50, leji 320, levi 290. švicarski franki 2765, francoski franki 1175, itabjanske Hre 350, dolarji 150, madžarske žigosane krone 92-105, čehoslovaške krone 355 3S0. novi dinarji 600 do 650. LDU Zagreb, 1. junija. Ameriški dolarji 90 91, avstrijske krone 6062, čehoslovaške krone 220235, 20kronski zlati 300 340, angleški funti 400-450, francoski franki 780 S00, nemške marke 290 292, italijanske lire 590 610. Vide dr. Novakove« je toliko »a mladega umetnika nenavadne oblikoval« ne sile in solidnega znanja, da se čto« vek skoro boji, da ga to čisto ne premami. Kakor je umotvor v kompoziciji sigurni in skladen v barvali, tako v poglavitnem učnkuje le dekorativno. Za neposredno uveljavljenje ji izraz vsebine prešibko podčrtan, slikar je modelu Izsesal premalo duševnosti. Pa saj mu najbrž niti ni bilo na tem in zato slika učinkuje predvsem formalno, a v tem pogledu sijajno. Kadar umetnik, ki se še bori z obliko, premaga zadnji upor materije, takrat se bo mogel tudi duh vse svobodnejše kretatl. V hoteni okornosti, nenavadni perspektivi, v ostrem podčrtavanju plastičnosti, v diskretni stilizaciji kontur in barvnih vrednot ic opaziti oddaljen vpliv modernih, posebno dunajskih slikarskih struj, isto izpričuje umetnikov »Avtoportret«, ki Je pa le še bolj študija ta pa »Portret gdč. K. H.«, dober v poziciji in nežen v tonu ozadja. G. A. Kos je sredi pota. da postane po resnosti svojih ciljev in po dovršeni svoji obrazoval-ni zmožnosti eden prvih naših portretistov (Dalje prih.) esiran 3. Dnevne vesti. Kako le s časopisnim papirjem v Avstriji in pri nas? Radi materijrt- Dih težkoč, s katerimi se mora dandanes boriti časopisje, je vlada v Avstriji določila cene za rotacijski papir na 5 K za kg, dočim stane v tvornici 11 K. Seveda Je količina papirja omejena. Pri nas se v tem oziru ne ukrene ničesar. Pač! Min. predsednik Vesnič zove časnikarje k sebi, govori Jim o dolžnostih, ki jih imaio do države, toda da bi vlada udpomogla neznosni draginji papirja — o tem se ii niti ne sanja, — - Nove poštne pristojbine in občinstvo. Iz ljubljanskih trgovskih krogov nam pišejo: Nekdanja avstr, poštna uprava Je obvestila bi opozorila občinstvo večkrat že cel mesec predno so prišle nove poštne pristojbine v veljavo, jugoslovanska poštna uprava ie pa kakor puta, katera zakokodaisa šele potem, ko je že Jajce znesla. Kako naj potem občinstvo prav frankira? — Ob proslavi petdesetletnice velikega narodnega pesnika Alekse Samica, je ministrski predsednik Vesnič poslal jubilarju brzojavno čestitko in ga obenem obvestil, da ga ie regent Aleksander odlikoval z redom Sv. Save. — Gremii trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na sklep občnega zbora z dne 9. maja 1909, ki ukazuje svojim članom, da ne smejo dajati kupovalcem nikakršnih daril ne za novo leto, ne za veliko noč, bodisi v blagu, denarju, neobičajnem škontu ali na kak drog način. Dalje se je sklenilo, da se ne bo dajalo za društva dobitkov niti denarnih prispevkov ob prirejevanju tombol ali drugih veselic, če nimajo te izkliučno dobrodelnega značaja. Proti članom, ki se ne bodo ravnali po teh sklepih se bode postupalo v smislu 8 24, odst. 4. točka 2, zadr. pravil. — Obrtnikom. V nedeljo, 6. t. m. se vrši ob 9. v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani ustanovni oljčni zbor »Nakupovalne In produktivne zadruge kovinskih obrtov« za Slovenijo v Ljubljani. Svetujemo vsem obrtnikom, da naročijo Obrtni vestnik, ker so v njem objavljene vse zadružne vesti. — Pripravljalni odbor. — Hmeljarjem. Finančno ministr-*tvo ie uvedlo visoko izvozno carino na hmelj! To pomeni veliko škodo našega hmeljarstva! Temu neupravičenemu bremenu se morajo hmeljarji odločno upreti! Pridite gotovo na protestno zborovanje Hmeljarskega društva, ko.;e se vrši dne 3. 6.1920 ob 3. uri pop. v dvorani g. Franc Rob-lek-a v Žalcu, Pridite vsi člani in pripeljite tudi druge hmeljarje, da bo manifestacija izraz vseh naših hmeljarjev ! Razpravljalo se bo tudi o pogubnem stališču vlade v našem valutnem vprašanju. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu. — Državna posredovalnica zs delo. Pri vseh podružnični; »Drž posredov. za delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) je iskalo v preteklem tednu od 24. do 30. maja 1920 dela 297 mpških in 69 ženskih delavnih moči. Delodajalci so Da iskali 204 moš.-:e in 69 ženskih moči. Posredovanj se je izvršilo 166. -- Promet od 1. januarja do 30. maja 1920 izkazuje 12.440 strank in sicer delodajalcev 5065 in delojemalcev 7375. Posredovanj se je v tem času izvršilo 3194. — Dela iščejo* dninarji in dni narice. pisarniške moči, trgov, so-trudmki in sotrudnise, natakarice hi natakarji, čipkarice, služkinje, ključavničarji, peki, mlinarji, mesarji, slamnikarice, žičarji itd. -- V delo se sprejmejo* služkinje, kuharice, poljski delavci in delavke, gozdni delavci in delavke, hlapci, dekle, mizarji, dninarji, dninarice, koujskl hlapci, drvarji, zidarji, pletarfi Itd. TJuMfana. ■** = Minister Stojan Protič se je vrnil predvčerajšnjim hi Bleda v Ljubljano. Posetil j« župana dr. Tavčarja in knezoškofa dr. Jegliča. Zvečer te odpotoval v Beograd. = Korošci v Ljubljani. Koroška šolska mladina iz Borovelj in okolice pride v petek Tl. junija 1920 v Ljubljano. V soboto 12. junija priredi pod okriljem »Olasbene Matice« v unionski dvorani koncert, na katerem bo pelo 70 dečkov in deklic slovenske koroške narodne pesmi. Že sedaj opozarjamo Ljubljančane, da mora biti sprejem te naše mladine kar najprf-srčnejši. K. 7a policijskega ravnatelja v Ljubljani v VI. Čin. razr. je bil imenovan dosedanji vodja ravnateljstva g. dr. A. Guštin. == Cene sadju v Zagrebu lu pri na?. Češnje so v Zagrebu po 6 in 8 K. Pri nas, kjer bi lahko bfle cettejfc. sto »eveda po 8 K in v«& K* vtIJa v »židovskem« Zagrebu 60 K, pri nas 80 K. ta tako dalje. Baje je v Zagrebu tudi moka cenejša. Pri na« o kaki odcenitvi ni niti govora. Cen« rastejo ali pa stojijo — največ radi viade, ki se za revne sloje veliko manj briga kakor za razne Pollake. = Strokovna skupina uradflištva denarnih zavodov. Društva zasebnega uradništva Slovenije vabi vse cenjene tovariše in tovarišice, da se polnoštevilno udeleže rednega občnega zbora naše strokovne skupine, ki se vrši v torek dne 15. junija 1.1. v dvorani restavracije »Mrak«, Rimska cesta. Dnevni red; 1. Poročilo odbora; 2. volitev novega odbora; 3. raznoterosti. Pričakujoči, da s« bodete polnoštevilno odzvali našemu vabilu, Vam kličemo: Na svidenje! Odbor. = Na Telovo dne 3. t. m. priredi Splošna organizacija vojnib invalidov veliko vrtno veselico v hotelu Tivoli. Več je razvidno iz lepakov. K obilni udeležbi vabi odbor. K. = Tatvina pri »Slonu*. Marija Kordan, ki je služila pri »Slonu« z napačno posclsko knjižico na ime Marija Majcen, je pokradla pred 14 dnevi v hotelu »Slon« obleke v vrednosti več tisoč kron. Tatico je sedal policija aretirala. = Vola so ukradli iz klavnice mesarja Alojzija Kureja. Ukradeni vol ie bil vreden 11,000 K. — Tat zasačen pri poslu. Te dni je prišel v Magdičevo modno trgovino neki Vrhničan. Kolo na katerem se je pripeljal v mesto, ie pustil naslonjeno pri izložbenem oknu Mimo idočemu Ivanu Jelenu se je bicikelj tako dopadd, da se ie vsedel nanj in odpeiial na njem izpred trgovine. Tatvina pa ni imela dolgega teku Stražnik, ki ie Jelena opazil pri tatvini, ie pokvaril Jelenu veselje nad gladko izvršeno tatvino. Prijel ga ie in pJpdia! v zapor. =s Na koncertu v Unionu dne 3t. maja t. L zamenjala se je v garderobi pomotoma ena pelerina, istotam se je našla tudi ženska ročna toTbfca z manjšo svoto denarja. Pelerino kakor torbico se dobi v. Hrenovi ulici 13 I. desno. = Zgubila se Je v nedeljo popoldne od Slona čez sv. Petra cesta do vojaškega vežbališča dragocena bela ročna torbica iz slonove kosti. V nje] so bile vizitke z začetnimi črkami M. J. in druge stvari Pošteni najditelj naj jo proti prav dobri nagradi vrne na policiji ali Bleiweisova cesta 27 II. nadstr. Maribor. Umrl Je v graškem -sanatoriju 29. maja ing. falske elektrarne g. Franc Pachernigg. »Drobiž«. Pišejo nanj: Odnosno na notico, objavljeno v »Jugoslaviji« pod naslovom »Drobiž« v št. 124. opozarjamo na dejstvo, da zadeva nemških reklamnih tablic, nemške označbe cen in nemških napisov ne spada v kompetenco policijskega komlsarjjata. — Tukajšnje dirkalsko društvo, v čegar odboru sedijo pole« Slovencev tudi Nemci, in kateremu načeluje g. baron Rosrnanit je razpisalo za 24. In 25. maja dirkalne tekme na Tezno in ie v svrho reklame razobesilo tri dni poprej na treh kratfh mesta čez cesto reklamne zastave iz belega platna s šest čveterooglatimi polji v rdeči barvi in napisom na eni strani slovenski: 23. in 24. maki dirkalske tekme na Teinu, na drugi strani: 23. in 24. Wtettrennen auf der Tesen. Te zastave, v katerih so nekateri videli irank-furtarice, so bi!« po približno eni url policijsko odstranjene, ker prireditelji niso ImeH dovoljenja, da Jih razobesijo. ODKRITJE NAGROBNEGA 8PO. MKNIKA DR. JAN. EV. KREKU. V nedeljo dopoldne so na pokopa-BŠčit pri Sv. Križu slovesu© odkrili nagrobni spomenik dr. J. E. Kreku. Slavlja so se udeležili predsednik dež. vlade dr. Brejc, general Smiljanič. župan dr. Tavčar, zastopniki raznih civilnih uradov, društev in korpo-racf! itd. Zbranega Je bito mnogo ljubljanskega občinstva. Slovesnost je otvoril pevski zbor Glasbene Matice. kt je zapel potd vodstvom ravnate''a konservatorija g. Hubada žalo-slL.ko. Nato se je odkril spomenik, delo kiparja L. Dolinarja, predstavljajoč dva žalujoča sklonjena velikana. Slavnostni govor je Imel pisatelj župnik g. Finžgar, ki le povdorj«! zasluge pokojnika za ujedtajenje Jugoslovanskega naroda. Za njim Je govoril v imenu brvatsfcega katollškiga senl-jorata dr. Megler In v imenu hrvat-ske puCh« strantoe dr. MarknSn, M Je povdarjal, da se pokojni Krbfc ni bal tradh fe to prepotoval tndi hnratske pokrajine ter navduševal ljudstvo se Jugoslovansko idejo. V imenu »Ruskega kružka« je govork ruski begunec — biv# guverner v Odesi gosp. Markov in položil na grob lep venec. Tudi zastopnik čehoslovaškega konzula je položil na grob šopek. Predsednik odbora za Krekov spomenik vladni svetnik dr. Detela Je v svojem nagovoru naglašal, da pokojniku ni postavila spomen;ka država, ki je bila ob Krekovi smrti še v tujčevih rokah. temveč hvaležni narod sam. H koncu svojega govora je izročil g. dr. Detela spomenik v varstvo mestni občini. Župan dr. Tavčar Je v nagovoru izjavil da sprejme v imenu občine spemenik. Pesnik Oton Župančič Je prečital nato brzojavki ministrov Stojana Proti ča in dr. Korošca, kjer izjavbata, da sta bila osebno zadržana in„i>bžalujeta, da sc slavnosti nl»t* mogla udeležiti. Slavlje je zaključila Glasbena Matica z dvema žalostin-kama. Nato so se poklonile prisotne zastave kulturnih in dragih društev pred grobom našega velikega pokojnika, pokritim z venci in Šopki. TREZNOST. 1. Treznost je odrešilni križ, postavljen nr, Kalvarijo človeštva. 2. Treznost je podobna zlatemu potoku, ki nikdar ne usahne. 3. Treznost je vir zadovoljnosti in mirne vesti. 4. Treznost ustavlja ost prezgodnji smrti in revščini. 5. Treznost polni žepe in hranilnice. 6. Treznost je družinam sobice sreče, ljubezni in miru. 7. Treznost prazni norišnice, sirotišnice, ječe in bolnišnice. 8. Treznost je usmiljena sestra za pijance. 9. Treznost uničuje pivske navade. Šport in turi stika Turlstfka In šport. Slov. plan. društvo naznanja, da se otvori dne 15. t. m. koča pri Triglavskih .Jezerih, dne 27. t. m, pa se otvorijo vse ostale Triglavske koče I. s.: Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrova koča nad Velim Poljem, Vodnikova koča na VMem Polju, Staničeva koča nad Peklom. Do omenjenih dni se obisk imenovanih koč ne priporoča, ker oskrbniki koč, ki imaio sedat mnogo posfa 9 transportom živil In drugimi pripravami, ne bodo na razpolago. Prv/instvene nogometne tekme dne 30. 5. »Slovan«, Ljubljana : »Rote Eli«, Maribor 3 : 0 (1 : 0). »Rapki«, Maribor : »Herta«. Maribor 3 ; 0 (1 : 0). — Za 3. 6. določena tekma S. V. Celje : R. E., Maribor, se Je preložila na 20.6. Prihodnja prvenstvena tekma »Slovan«, Ljubljana : »Rapid«, Maribor se vrši 6. 6. v Mariboru. Nogometne tekme. Danes in jutri, vsakokrat ob 18. uri, na prostora S, K. Ilirija infernacijonalne nogometne tekme med Orazer Sportklpb Oer-mania in Tlirijo. Blagajna se odpre ob 17. uri. Vstopnina sedeži po 1*6 in 12 kron, stojišče 6 kron, za člane in dijake 3 krone. Ob vsakem vremenu. Vspored za prvo dirko v galopu, ki se vrši na Telovo dm« 3. junija »a vojaškem vežbališču pri Mostah. I. Dirka brez zaprek za Štiri- in petletne toplokrvne v Sloveniji rojene konje. Polnokrvni izključeni. — Daljava : približno 1200 m. Teža: 67 kg, Štiriletni samo 63 kg. — Vloga: 56 K. Dobitki: 1 1000 K, IL 600 K. III. 406 K, IV. 200 K. — IL Dirka z zaprekam! za civilne osebe, polnokrvni konji in konji, ki so bili pri kakršnikoli dirki zmagovalci, so izključeni. —- Daljava: približno 2600 m.— Teža: štiriletni 70 kg. petletni 75 kg, šestletni fn starejši 80 kg. — Vloga: 50 K. — Dobitki r I. 1000 K, TT. 600 K, ITI. 460 K, IV. 200 K. — UL Kmetska dirka s tremi zaprekami brez Izenačenja teže, za konje kmetovalcev, bivajočih ▼ Sloveniji. Jahači le kmetje iz Slovenije. —- Daljava: približno 1600 m. — Vlpoa: 30 K.- — Dobitki : I. 1000 K, II. 600 K. ni 400 K, IV. 200 kron. — IV. Dirka z zaprekami — Daljava: približne 3200 metr. Težet štiriletni 68 kg. petletni 70 kg, šestletni in starejši 72 in po! kg, polnokrvni 78 kg, zmagovalci javnih dirk 5 kg več. — Vloga: 100 K. — Dobitki: I. 2000 kron, TT. T000 kron, -111. 600 kron, IV. 400 K. V. Dirka za tnastrom» s& podčastnike Dravske dMzfjske oblasti, na vojaških konjih. Jahači v uniform!. — Daljava: približno 4500 m. — Dnblf«: T. TOOOK.Ij.aoOK. m, m K. TV. 500 K. V. m K. VT. 200 K.. Pokrajinske vesti. šd. Govori s«, da so gotovi krogi te« ga prav vesett. Mi se le bojimo, da ba njih veselje kratko. Opozarjamo, da t tajnikom ni izginil tudi na§ vid in sluh. Torej le lepo pametno! Podueuj-mo ljudstvo in pomagajmo mu. Huj« skanj m nekorektnosti ne bomo er* peli. Ruše. Vsa naša med vpino zaspal* društva so se ob preobratu spet oživela, ter delujejo z neumorno požrtvovalnostjo. Na novo se ?e ustanovila podružnica Kemtijske družbe. Čebelarsko društvo in Sokol, toda pozabilo se je na naše gasilno društvo. Prod vojno je bilo društvo po!nošteyilno la moštvo izborno izvežbano. Na papirju irnarno danes sicor zadostno število članov, a pri nastopu bi se g. načelnik zelo prestrašil, ko bi videl, koliko moštva manjka, ki je delom« padlo v vojni ali pa se j« razkropilo širom sveta. Govori se, da je i« udobnosti našega načelnika pripisovati. da se ostalo moštvo več ne uri in ne podučuje v slovenskem pov*. ijevanju. Gasilno orodje Je tudi zarjavelo in zaprašeno. V slučaju kakega požara bi blH toraj popolnoma nepripravljeni. Naš načelnik Je celo pozabil priglasiti društvo Zvezi v Ljubljani In odposlati zastopnika k prvemu slovenskemu zborovanju gasilnega društva v Mariboru. Gospod načelnk, zganite se vendar in popravite, kar ste zamudili, da nam sosedna društva ne bodo predbacivala zaspanosti. Murska Sobota. Pri tukajšnjem poštnem ,uradu se nahaja več praktikantov domačinov, ki Hh le poštna uprava na njihovo prošnjo sprelrta v službo. Takoj po zasedbi Prekmurja so ti gospodje sprejem v naše službovanje ponosno odklonili, češ: »Venetom« po ne! Šele ko »h je začel Želodec opominjati, jih j« zapustil ponos fn so vstopili v našo slnžbo. Vendar pa se niso spreobrnili, kar sklepamo iz tega. da se posležujejo med sabo In ž domačimi madžaroni vedno Te madžarskega Jezika, a z naširrl slovenskimi poštnimi uradniki govorilo Cesto nemški. To vse gotovo nv vpliva dobro na domače slovensko ljudstvo v Prekmurju in bi bilo na vsak način dotfro, da se napravi Likat red. Galicija. V tukašnji občinski pisarni se ie pred kratkim zgiasil neki VoFksvehjrovte da prijavi svoj prihod. ObčineH tajnik ga je spomni! m nesrečo, tal so jo lani povzročili te vrste ptiči M Koroškem, in ga med drugim opozoril tudi na rekvizicije v Nemški Avstriji. Voiksvehrovec te nato odgovoril: »Saj ni res, da bi se v Avstriji refevtoralo — rekvlrira se le onim, )d sami ne marajo dati.« T* roflcsvehrovec pa se je v Avstriji re» naučil modrosU! Zagorje ob Savi V soboto dne 29. maja je bila občinska seja, na dnevnem redu je bila tudi zadeva »obračun občinske aprovizacije«. Popolnoma smo bili prepričani, da sc bodo računi v redu predložili, a žalibog se to ni zgodilo. Gospoda revizorja, ali ie vama kaj znano, kedaj se bodo aprovizacijski računi zaleta 1915, 1916. 1917, 1918 in 1919 zaključili in dali javnosti v pogled? Gospod župan, ali hočete Vi prisiliti g. Poljšaka, d& bode račune predložil občinskemu odboru? Apeliramo na okrajno glavarstvo, da naj potrebno okrene, da se bodo računi z vsemi prelogamj predložili občinskeinu odboru in to v najkrajšem črsu. — Govorice, katere se širilo zadnji čas po Zagorju, nas silijo, da smo javno to vprašanje sprožili. Ako te rahle besede ne bodo cele zadeve spravile v pravi tir, bodemo primorani kreniti drugo pot. — Interesenti zagorske občine. Ptuj. Nedavno sem bil v gostilni neke znane gostilničarke na Bregu. Kot gost sem zahteval slovenske časopise, katerih pa seveda nisem dobil, ker jih ni imela. Pozval sem na to gostilničarko, naj si naroči ta ali oni slovenski list. Odgovorila mi je, da nima časa Čitatl časopisov. Poprej v stari Avstriji pa je imela vse polno nemških časopisov in tudi po več izvodov zloglasnega „Štajerca“. Ta gostilna je bila nekaj časa zaprta, ker so se pele v njej izzivalne nemške pesmi in sramotila naša himna »Lepa naša domovina11. Pravijo, da se je med tem časom Iztočilo v njej ,več vina, kakor v kakšni drugi gostilni. Bila je ta čas sedež nemškutarjev, ki so se zbirali v njej po cele noči. Ne razumemo, zakaj je oblast zopet dovolila gostilničarki odpreti gostilno. Braslovče. (Orlovski tabor). Poreča jo nam: Na binkoštni pondeljel: se je vrši! pri nas Orlovski tabor, na katerega so g. kaphtn fn njegovi pristaši že cele tedne vabili z vsemi zvonovi. Razširili »o med ljudi govorice, da pridejo na tabor Orfi z vseh vetrov, celo iz Amerike, da se ga udeležita kar dva škofa itd. Pa je prišlo vsega vkup morda sto Orlov z naraščajem vred. Zate Je bila predpoldanska parada bolj ponižna in ji niti „kavalerija“ ni dala posebnega sijaja. Vplivala je bolj smešno kakor veličastno. Pri telovadbi so nastopili le majhni oddelku Nekateri so svojo čast rušili, drugi nastopi so pa vnovič pokazali, da namen Or-lovstva ne leži v telovadbi, ampak v —'politiki. No, pri nas se tudi ta namen ni posrečil. Tabor je več ljudi odbil, kakor pridobil, zato smo mi najbrž bolj zadovoljni Z njim, kakor prireditelji z g. kaplanom na čelu. Jurklogter. G. Alojz Slavič, ki je bil tri leta tajnik naše občine, je od- Drobiž. * Celo mesto pod zdravniškim nadzorstvom. V kalifornijskem mestu Cerito, Id šteje okoli 1200 duš, je vse prebivalstvo popadla velika strast do špirifiziTanja. Okoli 30 žensk je pri klicanju duhov že zblaznelo tat so jih morali odpeljati kot neozdravljive v blaznico. Neki družinski oče ie sežgal velikansko svoto bankovcev kot »darilo za duhove«, katerim se je v svoji babjevernosti bal zameriti. Mož ie to storil navzlic tema, da so njegovi otroci umirali lakote. Oblasti so radi razširjen« špiritistične kuge dali vse prebivalstvo mesteca pod zdravniško radzorstvo. * Klobuk Desclanelov.e žene: Trideset tisoč amerikanskih modistk je sklenilo podariti ženi francoskega predsednika Deschaneia častno darilo v obliki klobuka. Klobuk Je Ml jako dragocen, okrašen je bil z devetimi rajčicami. katerih vsaka je stote 500 dolar jev. Klobuk J» r celem strt 5600 dolarjev, v našem denarju malo manj , kot pol milijona kron. Toda trud ameriških modistk ie bil zastonj, ker gospa Deschanelova kot predsednikova soproga po vladajočih nazorih ni sruel« sprejeti oficielnega inozemskega darila. * Senzacionalen proces proti neki grofici. V Berlinu se .je vršil nedavno proces proti soprogi generala Maassa, rojeni grofici Dohna. Obtožena Jc bila radi ponarejanja dokumentov, goljufije ta tatvine. Obsodili so jo na 6 mesecev težke ječe in 5 let na izgubo časti. Ko so Rusi 1914. zasedli vzhodno Prašijo, so se naselili tudi m postorim njenega moža. Mož j« Lmd pravico, zahtevati, da mu vlada povrne ob tej priliki povzroče-no škodo, vendar pa to ni moglo iti l tako hitro. Grofica Je medtem nons-• redila dokumente, s katerimi j« dvig-i ottoPri neM bertnshi tantal 18*000 marir. Polog tog« Je opfenfla tudi stanovanje neke baronice, kjer Je nekaj časa stanovala, in vse ukrdene dragocenosti razprodala. • Pepel dveh mol Angleški ltstl poročajo, da Je neka bogata newyor-Tke vdovi* dal« sežgat! v krematoriju ostanke svojih dveh mol. Pepel je »hranila v žaro, kf Je imela dva dete. Pred kratkim je morala dati žaro popraviti, pa so vsted nerodnosti zmešali pepel obrtS pokojnikov. Babje-verni vdovi Je pripravil zmešan pepel obeh mož toliko straha, da Je težko obofela na živcih. Vdova toži sedaj dotfčno tvrdko, ki fe Saro popravljala zn odškodnino. — Pripomniti moramo, da se Je ta dogodek odigral baje v Ne tv Y«rtou, in afflerikanske zgodbe se slišijo kakor znano, bolj mrcine kot resnične. uruMMIfclMk ift«K-artttUwn Izdajatelj in odg. urednik A. Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. SIRITE MED NAROD. Koroška. — Spisa Carantanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške, Cena 4 K. Gosposvetsko poij«. Spisal dr. Bo«, VoŠniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. Jugoslovanska žena za narodov® •vobodo. UredH Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred odločitvijo, tik Pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost fe, da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da sm« poučeni o našfh najbolj perečih vpra-iar.tfh. Naročite te knjige ta širite jih med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni knjigar* ni» v Ljubljani: Marijin trg 8 inv vseh podružnicah »Jugoslavije« tc» ▼ vseh knjigarnah. Mali oglasi. Proda se: Parni kotel za centralno kur* Evo ie naprodaj. Ogleda in voraž« ac hko vsaki dan v hotelu .SLON', Ljubljana. 809 Proda sej skoraj novo kolo -V/aficnrad" 1 kitara, 1 taburica, (I. brač) 1 gosli, 1 kocert h. rmonlka. Kje pove ■prava . Jugoslavije*, 813 BCupi se: Žellai kupiti parni stroj 50—80 konjskih sil, 1 žago (Vollgatter) 80 cm široko in k temu spadajoče mlinske potrebščine. javiti se je na naslov Rudoli Hekner, Sv. Petar Orehovac, Hrvatska. Por.or Kupim gonilni jermen, 12—18 cm širok, 9 m dolg. Kdor ga Ima, naj a« zglasi pri Pirnatu Martinova cesta 8 Ljubljana. 814 Službe: Ilivni orožnik, 44 let star knjigovodja, Išče službe Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod .Zanesljiv' Pmttm K EmKBBS. tonknrenčne eenal Sanr« na delielo i Nprejmeu.o 14 — 15 letno deklico, ki bi opravljala pota po mestu in bi bila porabna za vsako malo delo. Zglasiti se le v upravnlštvu lista. 821 Potrebujem učenca za trgovino in mesatijo. Potrebno Je znanja nemškega Jezika. Javiti se Je na naslov: Rud. Hekner Sv. Petar, Orehova«, Hrvatska. tioztine delavce za sekanje večje množine lesa v Belci pri Dovjem se »pre me takoj. Prehrana preskrbljena Pojasnil« daje Potočnik, Belca pri Dovjem. IMnlm srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem da je naša iskrenoljubljena hčerka in sestra Vida Vuga po kratki in mučni bolezni, dne 29. maja 1920 mirno Izdihnila svojo blago dušo v nežni mladosti 20. let Sv. Lucija, 29. maja 1920. Anton In Matilda Vuga, stnrlši. Miljutin, brat, Sv. Lucija ob Soči, Ana in Marija por. Bizjak, sestri, Svetna ves. ZAHVALA. Za izraženo sočutje povodom smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, brata, strica in tasta, gospoda Frana Kham-a za poklonjeno krasno cvetje, kakor tudi za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti ter slav. pevskemu društvu »Siavec* za ganljivi ialostinki, najprisrč-nejša zahvala. Posebna zahvala pa še gospodu dr. Mavriciju Rusu za njegov trud in požrtvovalnost Žalujoči ostali. Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F.,! JUBI JANA, Mestni trg 251. Lastni HRto ih prevažanje. Konkurenčne cene. MaassssasjHasaTsai M. Kuštrin L**. Tehnični in elektrotehnični predmeti na debelo. Auto¨, Gumi za kolesa, Gumlfcvi trakovi za trte. mo Duitč-Jska cesta 2C. Telefon štev. 470. Jamski les Najcenejši nakup. cigaret' ega papirja, 'n slrolnlc vseh vrst ter pralnega in toaletnega mila, papirja, krema in drugega blaga na debelo pri tvrdki močan od IB cm debeline na sredini in od 2 m dolžine naprej se kupi vsaka množiua na takojšnjo dobavo. Ponudbe na: Sentjanžki premogokop Krmelj, Dot. To k ar željcu (Eisendrccher) vrstna sita, okretan u svim strojotokar-ikim poslovina, traži strojarska radiona L Salaj, Zagreb, Iliča 63. 816 Kovala noji j« praktičan k svl-! ma poljsko gospodarstvenlm radnjama a { osobito vješt u podkivanju konja — po- j Iten umrljiv i trijezan tc govori slovan-1 skl traži Ravnateljstvo dobita Raainja kraj Koprlvn ce. 812 Prvorazredna »uliotebnt-Curka traži se uz visoku plaču za Zagreb. Ponudbe sa potankfm oreplsima •vjedočba pod Sifrum .Zubotehničarka* 980/a na Blocknerov anončni zavod Zagreb, Jurjevska 31. 815 1 šle «e pridna In poštena fi o bari ch in služkinja za vaa hišna dela. Proti dobri hrani in plači v trg. hišo. Ia to ta m se apnimo šivilja na dom za šivanje perila takoj. Naslov pove Upravništvo Jugoslavije. Papir za cigarete Abadie, Samom, Golob, Gub, Ottoman, vsakovrstne stročnice, pečatni voaek in koncepta! papir priporoča na debelo: „liRANl)S" papirnica, Ljubljana Menini Ir* šlev. 11. 754 Jtealjcva cesta SO. Zahtevajte cenik. — Zahtevajte cenik. [ KooiJke in goveje n>pe. grivo koziBa in iteline kupi vsako množino po najviijih cenah I izdelovalni« žime za žimnice t Siražišže pri Kranju (Gor.) Banka in me-jalnica A. Rein, Zagreb Tresketi al. 12. Telefsa 20—26. Kupuje in prodaja valute, zlati in srebrni denar kakor tudi vse ostale vrednote naj- kular.tncje. = Opravlja = borzne posle najkulantneje. = Prevzema ===== kontrolo In evidenco vsakovrstnih srečk po zmerni proviziji. M® Mink Mirote ltr«i;tlHČno. L/Enfi de Cologne I i v zalogi vedno vsakovrstna žimi. za žimnice. 1 1 strokovnjak, se išče za Maribor. Služba stalna, plača dobra, nastop takoj ali čim prej. — Ponudbe pod »Lesna trgovina" na upravo tega lista. Kolinska voda No 250 de la Maison Tvrdke •« i „DRIAY - PARIŠ Vatit plus que 1’ or! | Boli zahtevano kot zlato! Prodaja na dabaloi Partumerie des »Pleurs de France”. — (Parfumerija .cvetja Franclje*.) 21 - pred Škofijo - ljubušna. Alkalay Zagreb Mesnička ulica 1. — Iliča 40. UMrnh i mMti iiletuniia največja te stroke nudi blago zmernih cenah. po solidnih ln ne vrst« po najvišjlh Kupujemo papirja višjih dnevnih eenah. „S)RAVA“ veletrgovina s papirjem v Zagrebu. Brzojavi: ,Drava‘.Zagreb. ——....... n m....■1111 • Crno vino dalmatinsko 10%» 11% >n 12#/o močno; belo in črno dalmatinsko ta steklenice ter izvrsten rizling letnik 1917 Ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka BR. NOVAKOVIČ veletrgovina vina in žganja Ljubljana, (Kolizej). 7M ■ ' ■" 11 ■ Telefon Interurb. 131. ' Kupim bukov Mina zadruga za Avaeji! in izvoz 1 i o Beoiiedu potrebuje« strokovno, trgovsko izobraženo osobje s prakso v podjetjih z živili, moko, svinj ter vseh ostalih trgovskih poslih. — Razven tega je potrebno zaprugi strokovno osobie za knjigovodstvo, bla-gamo, korespondenco ter pisarniške poste Prošnje s prepisi spričeval imajo se poslati: Pripravljalnemu odbora središnje zadruge za snabdevanje in izvoz, Kninska ulica broj 14/1. MT Zahtevajte cenike! Ponudbe je poslati: poštni predal 151. Ljubljana 766 upim stavbišče v Ljubljani ali hiio z dvoriščem ali vrtom, na katerem bi se dalo postaviti industrijsko poslopje. Posredovalci dobe nagrado. — Ponudbe na upravništvo »Jugoslavije* pod ,,St«š¥toiŠi&“a je razen ponedeljka vsaki dan od 8 zjutraj do 5 popoldne odprta. V Z Sušilnica za sadje in zelenjavo itd. najbolje ohranjena, kompletna, pripravljena za postaviti, s ca 65 m* površine iz skladišča Laško prodam. Natančneje pri Ava‘tvornici, Laško. Vse vse Poe©?! vrste uradne potrebščine, vipte šolske potrebščine, vse vrste pfcpirja ter razglednice in • B* * A 1 1 ” M ter cigaretni papir: Abadie, Golub, Kazino, Tabu ln stročnice Atnbor, tmzpo£U]a os debelo la drobne Jos. Omersa, Ljubljana Dunajska cesta 6/L Najobtadenejle labavišče moder« ega »veta »o prekrasne, hvaljene, dražestne vrtna lože, ter elegantni In zanimivi bar grand reala uran ta (d *» Braftfivftiv« ulica 24 - Mihel-M Pi vovrstna kuhinja, specijalitete za zajotrek, obed in večerjo Vsaki večer koncert Solidna postrežba. Oklic. p 51/13 - m izvežbano v vseh pisarniških poslih sprejmemo takoj. Ponudbe na poštni predal 74 pod lfNnstop takoj**. Kava, čaj Čokolada Kakso Bonbone Kavni pridatek Konjak Rom Nr ' na vina JI ::t: delne Rozine Dišave TONE MALGAJ Stavbeni in pohištveni pleskar in ličar. Ljubljana, Kolodvorska ul. 6. Priporoča najfinejše in najtrpežnejše predvojne barve za portale vrtne ograje, kakor tudi predvojne lake za gostilniške stole itd. Postrežba točna. Cena solfdne. Vsled tus. sklepa z dne 25. maja 1920 P 51/13—III. se dado potom javne dražbe v varstveni zadevi nedol. Josipa Ztrn-ker v najem in zakup Puserjeva domačija z zemljiščem vred razven gozdov, gostilna, mesarija, javna tehtnica ter inventar dne 7. junija 1920 ob 8. liri 79g na licu mesta Puserjeve domačije. V zakup in najemdaja se izvrši za dobo petih let Obrti se dado v najem ali posamezno ali skupaj, tako tudi zemljišča ali po parcelah ali po parcelnih skupinah. Izklicna cena in najnižji ponudek se določita pred dražbo. Enoletno najemnino oziroma zakupnino tvori znesek, ki se doseže pri licitaciji, ki se mora za prvo leto takoj položiti v roke sodnega komisarja, sicer se prične z licitacijo na novo. Pogoji se lahko vpogledajo v sodni pisarni. Okrajno sodišče Dobrla vas, 793 odd. L, dne 26. maja 1920. Prodaja lesa. Paradižnik Riž 8llve Uma sika it H. Trboveljska premogokopna družba •prejme materU»lneg* j Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim « « < • v v • A 'J • 'potom prodalo, razen že razpisanih 20 vagonov rezanega lesa, tf nravite 13 kateri les so bile ponudbe do 31. maja 1920 za odposlati, še dltlPUlOVllv^O •* f WI I J (I ^ vagonov rezanega 4 m in nekaj* 3 m dolgega smrekovega za svoje obrate. Reflekfcmti, ki »o že deIovf“ v tej stroki in ki j1x1 ielk°^^ag“0v “gozdnega okrožja »Rakovec" skladišče v imajo potrebno strokovno izobrazbo naj blagovolijo nasloviti vitanjah pri Celju (Štajersko) in njih tozadevno prošnje z navedbo plačilnih prejemkov na naslov i }0 vagonov iz gozdnega okrožja ,,Crna" na postaji Pra- „Reprezentance Trboveljske premogokopne družbe" v Ljubljani,: valje (Koroško) in u Knafljeva ulica štev, 13“. 794 S M 10 vagonov iz gozdnega okrožja »Železna Kapla n.-.ia- * — — ------- -.. d išče Železna Kapla. I Bližja pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tudi pri grofovskem gozdarstvu v Vitanjah oziroma grofovskem nadgozdarstvu v Črni pri Prevaljah. . I Ponuc.be je predložiti do 10. junija 1920 c.o 12. ure opol- spreime dan pri ^Glavnem poverjeništvu ministrstva za agrarno reformo l .1 'v Sloveniji v Ljubljani. HfiHlM GRM 3tf 0 Ponudbenik mora v ponudbi izrecno povdariti, da so mu Ujiluill jJ B g u® IU i IJ C pogoji znani in da se iem podvrže, da po/.ria kakovost in mero lesa. Marijin trg ««v. s. Gozdna uprava grofa Vincenca Thurna Železna Kapla (Koroško' 791