5*ev. 359. ■ ---- ——" I 2ja vsak dan, tudi ob nedeljati in ^dfe;ikih, ob 5 zjutraj - • L ;i Sv. Franc -a Asiikega it 20, L nad-u. — Vsi oa a;o uredn.ltvu lista. Nefrankirana pisma sa •« *p*fjcmajo in rokopisi « ne vračajo Jrtel| :ti odgovorni urednik Štefan Gc-J :ia. La»i . konsora*! 'jnort*. — rak Ume .Edinom*. vpis3 - adnife« " i PMffUtvom v Ttst j, okca Sv. i raočiika Aa.škega M. AJ-Teirion uredništva ifl uprave »tet- 11-57- J itofnim isiii: Zi ceio tete.......K Za pol leta .................... « W ....................... ? r a nedeljsko Izdajo u c*l« leto....... zapekla ........ V Trstu, v lorak 2S. dtcmbn 1OTS. Letnik XI. Pregled najnovejših dosodkov. Italijanska fronta. — Živahnejše topov: sko delovanje Italijanov na tirolski južni fronti. Posamični topovski boji na soški fronti. Balkansko bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Kralj Peter v Italiji. Rusko bojišče. — Poiožai v splošnem neizpremenjen. Zapadno bojišče. — Nikakih važnejših i r ji. UI>KUUtvO\ . Turška bojišča. — Protiangleško giba- Senusijev v Egiptu. Senusiii zasedli Solum in Matruh v Egiptu. V Dardanelah topovski boi i in boji z bombami in torpedi. Koz.no. — Demisija perzijskega kabi-ucia. Grška nota Italiji glede namena italijanske akcije pri VakmL ___ 13V!injMaliiaiMa 6®. Dt^AJ. 27. (Kor.) t radno se objavlja. 27. decembra 1915. opoldne. Delovanje italijanske artiljerije proti tirolski južni fronti ie bilo včeraj zopet ži-\ alineje. Pri spopadu, ki se »e vršil na vzhodnih višinah ob dolini Adlže, luzno Ro\ ere ta. je zgubil sovražnik- 200 mož mrtvih in ranjenih. Na soški fronti posamični topovski bojL N; e^tnik načelnika generalnega štaba: pl, Jiofer, fml ' Plročilo Ccflornt ' i NAJ, (Kor.) Iz vojnega poroče-vu -ega šfcma še javlja: Poročilo Ca-uo .e, 25. decembra 1915. Na fronti v Trentinu in na Koroškem živa! no topovsko delovanje. Sovražna ar-tiiierija je zopet obstreljevala naselbine in iiu ravila tamkaj nekaj škode. N» vas Loppio v dolini Cameras je s?yi jv-ražftjk s severnih višin tudi sk ' ne da bi se mil posrečilo napraviti ki škodo. Naša artiljerija se Je bojevala s so ažno in je na več točkah razpršila sovražne korakajoče četne in živinske kolone. Ob soški fronti nobenega imenovanja vred--Oeg*-dogodka. __ Ha soški fronti iS soške fronte pišejo: Je pač res nekoliko težko za človeka, ki še ni bil nikdar na bojišču ob Soči. da bi si mogel predstavljati vso to »storjo« tako, kakor je v resnici. Ljudje si pač mislijo: tam na oni strani so Lahi, ki so se lepo zakopali v zciniio, na tej strani pa tičimo mi. tudi tako lepo zakopani. Potem se kar naenkrat tam na oni strani pomoli glavo iz luknje in — bum — pa ustreli semkaj, nakar pa zopet mi pomaljamo glave iz svojih lukenj in — bum — streljamo na ono stran. Stvar le pač nekoliko drugačna. Mislite si torej zelo strmo, kamenito, z nizkim grmičjem in dračjem porastlo pobočje, kjer imamo nekako na sredi svoja kritja, ki so zelo različna. Večkrat ni nič drugega, kot nizek kamenit zid, seveda, če se sme imenovati zid vrb kamna naložen kamen, tupatam pa so tudi, seveda, kjer je mogoče, v kamenitih tleh izkopane luknje, široke par metrov, zgoraj pokrite z deskami in peskom v vrečah, spre-dai pa opremljene s strelnicami in jeklenimi zaščitami. V teh kritjih, ki smo si jih uredili udobno, kolikor se pač da, živimo torej dan in noč. Nekaj metrov pod našimi kritji so potem naše žične pregraje, kakih 30 do 50 korakov pod nami doli pa se nahajajo vzporedno z našimi postojankami sovražnikove postojanke. Obe strani ste si s težavnim, ponočnim delom kolik ir mogoče zakrinkali svoja kritja. Zato se -»amo slišimo, vidimo se pa ne, in pu-škne kroglje, ki frče odspod gor, frče večinoma čez naše glave. Najneprijetnejše na vsem je, da postojanke niso v ravni črti. kar je pač nemogoče zaradi talnih razmer, temveč se prilagojajo svetu in PODI TEK GREŠNICE. Roma«. — fraacoaki spia*t Xavi«r d« MonUpla — Pravim, da ta umetnik nima niti beliča in da jaz še vedno tičim do vratu v bedi in blatu. — No. kaj, saj imaš onih sto zlatnikov, ki jih je odrinil mož z banko. — Da. pa kaj potem? — Ej, vraga, potem! XXXIX. Trije sokrivci. Nič več, — je odgovoril Leonida čemerno in jezno, — nič več. O, ta prokleta nesreča! Naj bi jo bil rajši dobil na samem, kfe v kakem kotu na Montmartru opolnoči ali pa ob eni zjutraj, namesto da sem jo našel v njegovem ateljeju. Tc bi ne bilo storilo nič. Da. vraga! — je dejala Brankador-ka z izrazitim vzdihom, — priznati je tre- gredo v vijugasti črti preko pobočja. Tako imamo potem strelske jarke, ki so ponekod precej namaknjeni, drugje pa zopet segajo precej globoko v kotline in se potem dogaja, da obe strani večkrat vidite od strani v take dele jarkov in morete tudi streljati od strani. Kar velja za razmeroma nedolžno pehotno streljanje, velja ravno tako in v Se večji meri za artiljerijo, ki strelja na nas odspredaj, z desne, z leve, da, namaknje-ne dele naše fronte poškropi katerikrat celo tudi povprek odzadaj preko pobočja.Ko bi se Jaška gospoda na oni strani vsaj zadovoljevala, kakor je bilo doslej običajno med olikanimi in omikanimi Evropejci, s tem, da bi obstreljevala pehoto s šrapneli in majhnimi granatami, težke kalibre pa uporabljala proti oklopnim utrdbam in trdnjavam, potem bi še šlo. Toda če pa začenjajo tako-le na posameznika udrihati z 28 in 30 centimetrskimi velikani, potem pa je stvar že nekoliko bolj kočljiva, in celo tudi nevarna. Kakor hitro se podnevi pokaže izza kritja tudi le en sam možakar, halo, pa se začenja oni peklenski di-rindaj. Potem pa hrešči, tuli, sika in puha ter 'rrmi in brni od vseh strani, da skale in trske frče okoli tebe kakor za stavo in ti ne kaže drugega, kot da se stisneš v najvarnejši kot, vtakneš glavo med kolena in čakaš, da pride, kar pride. No, hvala bogu, stvar ni tako huda. kakor bi človek mislil na prvi pogled. Sedaj trešči tja na desno, sedaj na levo,.potem malo više, ali pa tudi malo niže. Tako človek čopi tamkaj ure in ure ter posluša in preudarja, kak kaliber je neki bil tam in kam je treščilo. Mali šrapnel poljskih toi;<*' priirči hitro in — tresk — pa je že raztresel svoj železni in svinčeni blagoslov okoli tebe. Večja gospoda prihaja seveda bolj počasi, tuleč in brneč, in slišiš že odduleč, iz katere smeri so se napotili, ter še lahko pre-udarjaš, komu neki veljajo: meni ali tebi. Vsak kaliber tudi poje svojo posebno pesem in po tej pesmi jih poznamo prav dobro že oddaleč. Naši fantje so iznašli za vse te ptice posebna imena in pravijo potem: »No, to je le boinbonček <, ali pa: »Aha, šparovček prihaja!« ali pa tudi: »O, to je pa kovčeg!« Prihodnjega napovedujejo: »Pozor, omara!« Ce je pa stvar že prehuda* pa vam zakriči kdtem v uradnem poročilu generalnega štaba: »Na soški fronti v plavskem odseku samo topovski boj«. Da, samo....! Drugače se nam pa godi dobro____! Človek bi mislil morda, da imamo potem, ko se stemni, mir in da se moremo potem udobno spraviti spat. Seveda! Ponoči se pričenja potem igra s pehoto in to je zopet nekaj drugega; to je zopet druga muzika. Naenkrat, ko je vsepovsod tiho in mirno, se prične v italijanskem strelskem jarku peklensko pokanje, seveda, brez cilja, kar na slepo, in to traja kakih deset minut. Ko so tako brez uspeha posmodili par tisoč patron, se prične tam spodaj med gospodi Lahi krik in vik: »A-vanti Savoia! Coraggio! Evviva 1'Italia! Avanti Savoia!« In ko so se tako navdušili dovolj, tedaj skočijo izza kritja in jo udero, divje mahajoč s puškami, proti iiam. Tedaj začenjajo švigati v zrak naše svetilne rakete in naši fantje začno mirno meriti in pokati. Ko jih pade toliko in toliko na oni Mrani. se začno napadalci u-stavljati in končno jo u berejo nazaj za T** ba, da je stvar popolnoma izgubljena za nas. — Prokleta usoda! — je vzkliknil Oali-mand. So v od n i ca je nadaljevala: — Iz podle tel nam je res imeniten posel. — Pravcati udarec usode, — je dejal Galimand. — Vaunoy le velikodušen. — Dokazal je to, ta častivredni mož z banko. — Bil je zanoren. da, popolnoma zateleban v dekletce, — je nadaljevala Bran-kadorka. — hotel jo je vzeti za svojo ljubimko in jo vzdrževati naravnost kraljevski. — Strela božja! — je zatulil Leonida, strla mi bosta dušo! — In. — je nadaljevala sovodnica, — saj pač razumeta, draga moja prijatelja, ker je oženjen in stari oče, bi se javno ne mogel baviti s punčko, temveč bi bil naročil meni, da jej preskrbim pohištvo, obleke, dragocenosti, in jamčim vama, da bi si bili pri vsem tem mogli precej takih-le lepih bankovčkov po tisoč frankov odščip-niti za nas tri. • svoja kritja. »Napad se je izjalovil v na-j šem ognju«. Da, sedaj pa še nekaj, kako jemo in ka-1 ko spimo. Menažo nam prinašajo ponoči v strelske jarke in sicer, v takozvanih kuhinjskih zabojih. Precej daleč prinese te zaboje tovorna živina, ki pa seveda ne more v strelske jarke. Do tja se mora spraviti menaža po precej težavnih potih v temni noči v naših skledicah. Seveda je potem že stvar precej mrzla. Kava je večinoma le Še mlačna. Pogreti se pa ne more, ker se ne sme kuriti. Kdor ima sa-movar, je velik gospod, in kdor ima celo še špirit, je naravnost kralj. No, pa gre tudi drugače. V staro konservno škatljico se napravi z bajonetom par velikih lukenj, potem se nastrže nekoliko stearina s sveče, vmes se vtakne kos volnenega blaga za stenj in stvar gori potem kakor v peklu. Ce pa ni stearina, pa pride prav tudi mast, s katero se mažejo čevlji. Ne morete si misliti, kako imenitno tekne na taki masti skuhan čaj! Drugače pa čez dan jemo kruh, sir, slanino, sardine in se zalivamo s črno kavo. Kdor bi mi bil pred dvema letoma dejal, da bom kedaj popil na dan in to dan-zadnem po cel liter črne kave in zraven pojedel cel kržič kornisa, bi bil mislil, da se ie možu zmešalo, kakor tudi onemu, če bi mi bil prorokoval tedaj, da se bom kedaj veselil kot neumen, če se bom mogel vleči na lesen pograd, na katerem bo nekoliko sena, in hvalil vse svetnike, če bo ljubi dež tako dober, da bo kapljal skozi streho ravno na noge, ovite v volneno odejo in šotomico, ne pa tudi kar naravnost na moj nos. Da človek, ki tiči dneve in dneve v strelskem jarku, ne sezuva čevljev in slači plašča itd., je pač umljivo. Stara izkušnja namreč potrjuje dejstvo, da se vse take stvari, če so premočene, najboljše posuše odznotraj. Za pridobitev takega izkustva je tu vedno dovolj priložnosti, kajti zima se ne kaže tu v snegu in mrazu, temveč v neprestanem dežju, ki razmaka ilovico me J kamenjem v blato, v katero se človek pogreza do gležnjev. Ker }e v sovražnem strelskem dosegu treba hoditi vse drugače kot pa drugje in se večinoma mora človek plaziti po vseh štirih, je nekaj čisto navadnega, da ima potem za pist na dojelo ilovice -fH* rokah, nogah in po vsej uniformi. Da se človek potem lepo očisti in osnaži, ni treba drugega, kot da vzame tovariš bajonet in po-brije ilovico po obleki in sploh povsod, kjer se drži. Tako je potem človek zopet včist in snažen«, seveda po tistih pojmih o čistosti in snažnosti, ki so udomačeni v strelskem jarku. Na kak elitni ples bi seveda najbrž ne mogel tak. Ce bi pa mislil kdo. da zaradi takih nevšečnosti izgubljamo dobro voljo, bi se pač motil. Humorja nam ne manjka vkljub vsemu temu in to tern manj, ker človek sčasoma dobi pravo pravcato »živinsko narav«, to se pravi, da mu take »malenkosti« ne škodujejo prav nič. V civilu bi bilo treba cel kup zdravnikov, če bi mora! biti človek po cel teden premočen od nog do glave; tu pa se niti ne meni za to. Tako je pač to naše življenje. Balkonsko iolliče. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. decembra 1915, opoldne. Nobenih posebnih dogodkov. V Bjelo-polie ie došlo dosedaj kot plen 5.400 ročnih granaL Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. decembra 1915. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Griko in Italijo. ATENE. 26. (Agence Havas.) Grška je naložila svojemu poslaniku v Rimu. naj stori prijateljski korak pri italijanski vladi, da spozna obseg in namen italijanskih Leonida ni rekel nič, temveč se je par-krat strahovito udaril s pestjo po čelu ter se pograbil nato za svojo dolgo brado, kot da si io je hotel izruvati. Dostaviti pa moramo takoj in izjaviti prav posebej, da bi r.e bil tzvedei tega namena, če bi ga tudi imel. — Neglede na to, — je končala Bran • kadorka, — da dekletce ni polnoletno in bi se bil Leonida od časa do časa začel kazati nekoliko nezadovoljen in pričel kazati zobe ter bi bili tudi tako lahko kovali lepe dobičke zase. — Je pač nesreča, je pač velika nesreča! — je vzdihoval Galimand klavrno; — našli smo kokoš z zlatimi jajci, pravo kokoš z zlatimi jajci. — Tako je! — je tulil Leonida, razsften do skrajnosti; — kakor garjev pes bom moral sedaj poginiti lakote na cesti, ali pa delati kot izvoščkov konj, ker se je tak-Ie mlečnozobec s Štirimi vinarji zaljubil v mojo hčer. Ha, ali je to prav? Da ali ne? — Imam dobro misel? — Je vzkliknil naenkrat Galimand. podjetij pri Valoni. Italijanska vlada ie podala najboljša zagotovila in je prosila celo za sodelovanje Grške, da dobro dokonča pričeto akcijo. Kakor poročajo listi, se nadaljujejo pogajanja med obema vladama. Zedinili da ste se, da se morajo zasi-gurati pravice, ki si jih je pridobila Grška do današnjega dne v okolici Valone. LUGANO, 26. (Kor.) »Tribuna« označa volitve, ki so se izvedle za grško zbornico v Epiru, za nedovoljeno akcijo, proti kateri je potrebno ugotoviti, da so Argyrokastro, Delvino in drugi kraji neločljiva sestavina južne Albanije, kakor so se določile zanjo meje po najslovesnejše od vseh vlasti sankcijom ranih sklepih konference v Londonu in Florenci. Sedanje evropsko vojno stanje, pravi »Tribuna«, ne razveljavlja londonskih in florentinskih sklepov in a-tenska vlada bo morala biti tako zmerna, da se nedovoljena izvolitev 16 epirotskih poslancev ne odobri in izpopolni z njih sprejemom v zbornico. Grški protest proti prekoračenju meje po Bolgarih. LONDON, 26. (Kor.) »Daily Cronicle« poroča iz Aten: Grška vlada je sestavila nov protest proti prekoračenju grške meje po Bolgarih, da dokaže s tem nepristranost. Na drugi strani je dobila grška vlada od centralnih vlasti primerna zagotovila, da bodo zasedena ozemlja po prenehanju sovražnosti v nezmanjšani obliki izročena zopet nazaj. Gunaris o svoji politiki. LONDON, 26. (Kor.) »Daily Cronicle« objavlja razgovor z ministrom Ounari-som, ki je izjavil, da volilci odobravajo njegovo politično stališče. Ententa in centralni vlasti so morali sedaj spoznati, da ima Grška pravico do tega, da ostane nevtralna. Toda nevtralnost ostane v veljavi le toliko časa, dokler ostaneta integriteta in suverenost dežele nedotaknjena. V nasprotnem slučaju bi Grška opustila svoje dosedanje stališče. _ Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 27. (Kor.) Sobranje je kralj slovesno otvoril. Prestolni govor je bil sprejet ob največjem odobravanju. KrdlTeter v Italiji PARIZ, 26. (Kor.) Agence Havas Javlja iz Rima: Kralj Peter Je prispel Iz Valone v Italijo. _ Pašlč na Cetlnju. RIM, 26. (Kor.) Srbski ministrski predsednik Pašič ie prispel fz Skadra na Ce-tinje, da se imenom srbske vlade pokloni kralju Nikoli povodom njegovega godu. Ramonsko zbornico. BUKAREŠT, 25. (Kor.) V adresni debati je povzročil kontragovornik Vorlceanu vsled zmešanega razpravljanja o političnih vprašanjih veliko veselost v zbornici. Ko pa je glede kronskega sveta, ki se je vršil preteklo leto, izjavil, da ie kralj Karol privolil v nevtralnost le zato, da ohrani gos podstvo dinastije, ga je prekinil Carp : besedami: »Jaz sem bil navzoč pri kronskem svetu. Nič se ni dogodilo, o čemer ste govorili.« Govornik je zahteval, da hoče vedeti, ali je potoval Stere začetkom vojne z dovoljenjem vlade na Sedmograš-ko in trdil, da je notranji minister takrat nasvetoval prebivalstvu v Moldaviji evakuacijo. Notranji minister je zaklical: »To ni res!« Posl. Dan je razpravljal o neuspehu dela opozicije, ki je malo patrijotično. Dolžnost dežele je, da se ne da vplivati ixi tej ali oni simpatiji, ampak da misli na svoje interese. To je prava politika, modra in premišljena. Vse dežele, je rekel govornik, so v teh težavnih časih umevaie svojo dolžnost. Stališče opozicije je velika pogreška. S tako agitacijo se nikakor ne sme služiti narodnemu idealu. V velikih trenotkih je treba imeti zaupanje. Opozicija hoče, da stopi Rumunija v akcijo, naj se zgodi kar hoče, če propade tudi država. Predgovomik je bil mnenja, da je bila bit- Pounetne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele fievilke po 10 vinarjev. Oglasi se računaj na milimetre v Sirokostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov..............mm po 20 vltu Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ ... , Z— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .EdinosK*. Narofcnfi* h reklamacije se pošiljajo upravi l-sta. Plačuje se izključno I* upravi .Edinosti-. — Plaća ia toli se v Trstu. Uprava !■ iaacratol oddelek ae nahajala v olid Sv. FranHik« 20l — Poftoohranilničal račun *. $41.85: ka ob Marni priložnost za nastop Rumu-nije. Samoposebi ni pomenila bitka ob Marni nič drugega, kakor zadržanje nemške ofenzive v Franciji, nikakor pa ne poraza Nemčije, ki je šele pozneje razvila 1 svojo mogočno ofenzivo proti Rusom. Poglejte torej, da je ista dejstva mogoče opazovati z raznimi prizmami. Druga iluzija je bila nastop Italije. Menili smo, da bodo Italijani vdrli preko Valone v Srbijo, da napadejo Avstrijo. A to se ni zgodilo. Tudi zadnji moment, napad na Srbijo, je bil torej neutemeljen; kajti če bi Rumunija šla v Banat, bi nas napadla Bolgarska. Mi nismo bili gotovi, da bi nam pomagala Grška. Gospod Moldoveanu je govoril zelo razburjeno o Marošu in Sedmograški. Tudi mi ju ljubimo. Toda če hočemo doseči narodno enotnost, moramo najprej obdržati, kar imamo, a odnošaji držav se ne ustanavljajo samo na silo. BUKAREST, 25. (Kor.) Senat se ie ob protestu pristašev Filipesca odgodil do 29. decembra. Rusko bojifte. — Dobro misel imate? — je vprašala Brankadorka. — In sicer imenitno! — Da jo čujemo. — Ta človek nam grozi, kaj ne? — Da. — No, torej, pa mu zagrozimo Še mi. — S čim? — S tožbo! Dekle je nedoletno in mora priti v varstvo. Brankadorka je zmajala z glavo, češ. da se ne strinja. — Pa vendar, — je odgovoril Galimand, — mislim, da bi šlo prav dobro. — O ne, ne gre! — je odgovoril Leonida zelo pobito. — Zakaj ne? — Iz dveh vzrokov. — Kakšnih vzrokov — Prvi je... toda prvega mi vama ni treba pripovedovati. — Tore| drugi? — Drugi, da, drugi je še hujši; vražji vzrok je to! — No? — No, drugi vzrok je, da imam do Le- DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se objavlja: 27. decembra 1915, opoldne. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. decembra 1915. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Z znpodnua Hojflča. BERLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan, 27. decembra 1915. Severovzhodno Neuvilla smo zasedli kotlino, ki so jo razstrelili Francozi pred našo postojanko. Sovražna razstrelba na višini Cotubresa |e napravila le neznatno škodo. Sicer nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljeni parnikl. KOELN, 26. (Kor.) »Kolnische Zeitung« poroča z nizozemske meje: iz najboljšega vira se poroča, da sta se dne 20. t. m. ponoči pred Boulogne potopila dva angleška transportna parnika. Govor Uoyda Georga v Glasgowu. LONDON, 25. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Municijski minister Lloyd Geor-ge je imel včeraj v Glasgowu pred 3.000 zastopniki strokovnih organizacij in delovodij govor, v katerem je naglašal potrebo po vporabljanju neizvežbanih delavcev. Stavi lahko predloge, od katerih je odvisna ne samo zmaga, ampak tudi rešitev številnih življenj. On nikakor ne more potom parlamenta sporočiti armadi, da so se izučeni delavci branili suspendirati pravila strokovnih organizacij, da rešijo življenja na bojišču. Ne more dalje misliti, da bi bili angleški delavci manj pa-trijotični kakor francoski, katerih patrijoti-zem omogoča Franciji, da se upira strahovitemu stroju, ki je s pomočjo nemških delavcev izvojeval veliko zmago nad Rusi. Cas je drag, pomoč nujno potrebna. Lloyd George je nato nadaljeval: V komisiji, ki se je pečala z nastavitvijo ne-izučenih delavcev poleg izvežbanih, je bilo navzočih tudi sedem zastopnikov strokovnih organizacij. Medklici: Mi ne zaupamo več voditeljem strokovnih organizacij. Ko je govornik naglašal potrebo, da je treba pridobiti še 80.000 neizučenih delavcev za državne municijske tovarne, je bil prekinjen z medklici: Teh ne dobite! I.loyd George je izjavil končno, da v slučaju, ako ljudstvo noče podpirati vladnega programa, ne preostaja drugo, kakor da se pove vojakom, da je nemogoče dobavljati topove, ki bi 1. 1916 omogočili zmago, ali pa da se naravnost pove Kai-serju. da ne moremo nadaljevati vojne. Kaiser nas odpravi potem lahko z aneksijo Belgije, s plačilom vojne odškodnine in odstopitvijo ene ali dveh kolonij. Zah- ontine prav tako malo pravice, kot pa tu Galimand. Galimand in Brankadorka sta začudeno vzkliknila. — Kaj? Kaj? —r je zaklical Pamelin o-če, — ali Leontina ni tvoja hči? — Ne. — Kaj nama poješ tu? — Resnico, vrag te vzemi! — Pojdi, pojdi vendar! — Strela nebeška, če vama povem tako, mi moreta tudi verjeti. — Ne bodi neumen! To je neverjetno, popolnoma neverjetno. — Do današnjega dne sem skrival stvar pred vsem svetom, in če sem vama jo povedal sedaj, mislim, da smem pričakovati, da me ne ovadita. — Ne boj se in jiovej! Odkod pa si dobil dekle? Ali si jo morda slučajno našel v kakem votlem drevesu? — Nekako osemnajst let bo. kar sem našel otroka v kotu za nekim odrivačem na cesti. Tedaj je morala biti punčka stara morda eno leto ali petnajst mesecev. Bil sem vedno prepričan, da je bil otrok izpoložen. « " $(rM n. „EDIR9ST* Stev. 359. ▼ Trsta, dne 28. decembra 1915. te val - bo tudi gotovo, da preneha an- tleško "nc^dstvo na morju. Potem b ila Velika Britanija ravnotako predana na milost pruskemu despotizmu kakor Belgija. _ S turških bojišč. CARIGRAD, 26. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Vojaki šejha Senusijev nadaljujejo z uspehom v več kolonah napade v Egiptu ^roti Ap°ležem. Angleži so popolnoma izprazni!! ozemlje pri Šivahu. Ob morskem obrežju prodirajoča kolona je zajedla kraj Matruh, 240 km vzhodno So-luma. Tekom boja Je bil ubil poveljnik v Matruhu in 300 angleških vojakov. Ostanek je pobegnil v vzhodni smeri. Musel-ltianski voiaki so odvzeli Angležem v So-luinu in Matruhu dva poljska topova, množino artiljerijske municije, 10 avtomobilov, med njimi 3 oklopne in množino vojnega materijala. — V noči od 24, na 25. t. m. ie prisilita naša artiljerija torpedovko, ki je obstreljevala izkrcevališče pri Ari Burnu. d u se je oddaljila. Seddil Bahr: Sovražnik ie zmetal znatno množino bomb i" torpedov. Naša artiljerija je razrušila par sovražnih postojank za metanje bomb in napravila v prvi in drugi črti sovražnih strelskih jarkov znatno škodo. Križarka, ki je ponovno obstreljevala Alči T ene in okolico, je bila štirikrat zadeta. Naše pomorske ožirrske baterije so obstreljeval uspešno izkrcevališče pri Seddil Bahru. zbirališča pri zalivu Morto, sovražne strelske jarke v bližini potoka Kereviza, rezervno kolono zapadno Eski Hisarlika in eno ba\ bično baterijo. Povzročena je bila tanikai znatna Škoda. V zalivu Morto ste bili potopljeni dve oklopni šalupi. Dne 25. decembra je izvršilo eno naših povodnih letal uspešne poizvedovalne polete nad lenedom. otokom Mavro in sovražnimi postojankami pri Seddil Bahru. Južno Seddil Bahra je bila ena torpedovka zadeta z bombo. Z ostalih bojišč nič važnega. Slovesna izročitev zastav novo ustanovljenim turškim divizijam. CARIGRAD, 26. (Kor.) Cesarski dekret sultana odrejuje danes izročitev zastav brigadam pred kratkim ustanovljenih divizij, ki so oborožene z ruskimi puškami. CARIGRAD, 26. (Kor.) V okolici Carigrada se nahaja 12 brigad, ki jim je sultan danes slovesno izročil zastave. Demisija perzijskega kabineta. TEHERAN. 26. (Kor.) Reuterjev urad porcOa: Kabinet je odstopil. $ah je imenoval princa Fermana Fermo za ministrskega predsednika. Reuterjev urad smatra to za veliko diplomatično zmago aliirancev. Ponesrečen parnik. YMLIL»EN, 26. (Kor.) Ribiški parnik •Zaamstroom 3«, je izkrcal v Ymuidnu 12 mož posadke švedskega parnika »Ex-pore-, ki se je s koksom na krovu, na potu iz Deltzjela v Gotenburg, v Severnem morju ponesrečil._ Položaj, 27. decembra. Izmed dogodkov minulega tedna je zabeležiti enega, ki sicer ni v zvezi z dogodki na bojiščih samih, ki se pa vendar kaže v njem delovanje vojne, politično in strankarsko življenje. Nemškemu državnemu zboru je bila predložena nredloga o novem desetmilijardskem kreditu. Dogodek, ki nam je v mislih, je ta, da se je ob glasovanju o tem veleaktualnem vprašanju mogočna socijalno - demokratska skunina v nemškem državnem zboru razcepila v večino in manjšino, vkljub napornim prizadevanjem, da bi se navzkrižje v mnenjih poravnalo. Večina je sledila ukrepu oficijelnega vodstva ter je glasovala za rečeni kredit, manjšina pa proti. Večina in manjšina ste na razpravi obrazložili in utemeljili svoje stališče. Govornik večine se je skliceval na to, da vodilni možje četverosporazuma odklanjajo vsako misel na mir, dokler ni Nemčija porušena. Vzpričo tega dejstva da je vsemu narodu nemškemu dolžnost, da ohrani trdno sklenjeno svojo obrambo in da dovoli vsa sredstva v ta namen. Tej govornikovi manifestaciji se je pridružil protest proti vsem osvojevalnim načrtom, ki bi šli za zatrtjem drugih narodov, ker bi se s tem narodna moč in edinstvo nemške države, kakor tudi nje prizadevanja na zunaj trajno oškodovaia in bi se položila kal za nove vojne. Govornik je apeliral na vlado, naj porabi vsako možnost za mirovna pogajanja. »ker je Nemčija že po svoji moči zavarovana proti vsakemu krivemu tolmačenju nje pripravljenosti za mir«. Tako je govornik obrazložil stališče večine v socijalno demokratični skupini. Govornik manjšine pa je še ostreje odklanjal vse osvojevalne načrte, izjavil pa se je za to, da Nemčija napravi prvi korak do miru. Dosledno temu stališču je govornik izjavil, da manjšina ne more glasovati za novi desetmilijardski kredit. V čem obstoji torej diferenca, ki je ob tem važnem vprašanju dovedla do raz-ct pijenja socijalno - demokratske držav-nozbnrske skupine. V želji po miru — torej po miru — se obe stališči pravzaprav kriiete. Razlika je pa v nazoru o po-teli, po katerih naj bi se dosegel zaželjeni cilj. Večina je menila, da kreditov — sredstev za nadaljnje vojevanje — ni smeti odrekati, ker bi inozemstvo tolmačilo to koi litru jen je in bi dobili sovražniki novo izpodbudo. A s tem da bi socijalnodemo-kratična stranka sama pripomogla k temu, česar noče, kar se protivi njenim načelom: k podaljšanju vojne. Ta dogodek v nemški socijalni demokraciji je velike važnosti za to, ker kaže. kako silno in preobrazovalno deluje voj-ia, da se niti tako trdno organizirana in ortodoksna stranka, kakršnja je socijalna Jemokracija, ne more odtezati učinkovanju vojne. Ta stranka, taka sovražnica ie le militarizma, ampak vskega nacijona-lizma in pojma domovine, je sprejela princip brambe nemške države in nemškega naroda z — orožjem, brez ozira na dejstvo, da je socijalna demokracija velikega dela Evrope v boju proti Nemčiji! Ta pojav ne more ostati brez posledic tudi za uveljavljanje stranke po vojni. In če je tako v Nemčiji, v tej klasični deželi mednarodnega socijalnega demokratizma, potem si res ne moremo misliti, kako naj se socijalna demokracija izogne evoluciji pri nas, kjer ta stranka ni tako močna kakor v Nemčiji, kjer pa je vsled nerešenega larodnega boja nacijonalni moment tem živeji komponent političnega življenja v Jržavi! Z drugo besedo: mi si ne moremo misliti, kako naj se naša socijalna demokracija izogne po vojni izzvani potrebi revizije stališča napram narodni ideji!! Glede položaja na boiščih je zanimiv razgovor, ki ga je imel francoski genera-lissirnus z raznimi državniki v Parizu, (ilasom poročila v berolinskem »Lokal-unzeigerju« se je Joffre izjavil takole: S i>oložajem na zapadnem bojišču je zadovoljen, četudi so se njegove nade znatno zmanjšale, da od francosko-angleške ofenzive ne pričakuje več odločilnih uspehov. Ofenziva da bi zahtevala sedaj ogromnih žrtev, preden bi se predrla prva in druga nemška linija, a potem bi šele sledil krvav boj za osvobojenje Belgije. Glede balkanske vojne je menil Joffre, da je Srbija izgubljena, radi česar naj bi se Francozi umaknili od tam in vse podjetje naj bi se opustilo. Ministrski predsednik Briand da je protestoval proti temu radi ugleda Francoske, na kar da je Joffre privolil v nadaljevanje pod pogojem, da zavezniki koncentrirajo v Solunu najmanje pol milijona vojakov, kar se mu je tudi obljubilo. Vidimo torej, da se stališči Joffra in Ca-dorne napram balkanskemu podjetju krijeta. Pa ne le zato, ker nimata zaupanja v to podjetje, ampak še iz drugega bližjega in lahko umljivega razloga: boj na lastni zemlji je trd, nade do uspeha niso velike in zato si želita vsakega moža v domači fronti. Iz Romunske in Grške imamo pred sabo različne vesti, ki pa nimajo znamke avtentičnosti. Nekatere trdijo, da je razmerje toliko Grške kolikor Romunske napram četverosporazumu postalo napeto. Zlasti grški ministrski predsednik da rekrimini-ra. da četverosporazum postopa z Grško tako kakor s kako premagano deželo. E-dino njegovo stremljenje da gre za tem, da vsaj Boigarji ne prodro na grška tla. »Grška vlada je Šla — tako je naglašal Skuludis — do skrajne meje prijateljstva, ki se je še dalo združiti z nevtralnostjo, vzlic temu pa je prišel k meni eden poslanikov četvernega sporazuma ter mi je izjavil z nesramnimi besedami, da je grška vlada prelomila obljubo, ki jo je dal naš kralj.« Božični prazniki so ostavili isto nejasnost položaja, ki je poprej delala skrbi vsej Evropi. izlove srikega ministrskega predsednika t ententi. Iz Rotterdama poročajo »Berliner Ta-geblattu«: Dopisnik »Daily Chronicla-. I>onohoe, se je razgovarjal z grškim ministrskim predsednikom Skuludisem in ministrski predsednik se je v tem razgovoru zelo bridko pritoževal proti ententi. Skuludis je dejal: *Ce se Grška sedaj ne bori z vsem srcem na vaši strani, je to pripisati dejstvu, da vaši državniki in diplomati — govorim v splošnem o četverozavezi — niso izpolnili svojih dolžnosti napram različnim deželam in v prvi vrsti ne proti Grški. Namesto koncesij Grški so zahtevali od Grške žrtev v prid Bolgarski. Želeli so pomoči ob Dardanelah, toda odločno se je povedalo Grški, da ne sme žnjimi v Carigrad. Grška pa ima svoje lastne aspiraciic na vzhodu. Xo se je pričela ekspedicija proti Dardanelam, smo svarili pred težavami in nevarnostmi ter smo poudarjali izrecno, da se ekspedicija po ententnih načrtih najbrž ne posreči. Zadnji čas so ravnali z nami kot s premaganim naro dom. Razdražili so nas skoraj do sovražnosti proti četverozavezi. Kar se tiče Soluna, smo šli do najskrajnejše meje prijateljstva, ki se da združiti z nevtralnostjo. Pred kratkim je prišel eden ententnih poslanikov k meni in mi je rekel na nesramen način, da je kraljeva vlada prekršila svojo obljubo. To ni bilo res. Občutil sem njegove besede kot žalitev, sem mu povedal to in sem mu vrgel nazaj njegov pismeni protest. Moje ogorčenje je šlo tako daleč, da sem oficijelno stopil v stik z Greyem in Briandom ter jim v nediplomatskih besedah sporočil svoje mnenje o protestu. Sedaj pa stojimo pred Še strahovitejšim vprašanjem: Kako naj preprečimo, da se naša dežela ne preplavi s krvjo? Ena stranka je že tu, druga pa ji bo sledila kmalu. Nemci in Avstrijci morejo vsak trenutek vdreti v našo deželo. Ce se stvar vzame natančno, so popolnoma u-pravičeni v to, ker se je dovolilo isto tudi ententi. Privesti morejo s seboj tudi svoje zaveznike, Bolgarje. Kaj moremo storiti mi? Vidim, da pride tako daleč, da Grško opustoši kruta vojna, ker je ententa delala velike diplomatske in vojaške napake.« Skuludis Je dejal še, da namerava zaradi volitev odstopiti kot ministrski predsednik. Ko se sestane zbornica, da vloži prošnjo za odstop kot ministrski predsednik. Novi kabinet najbrže sestavi Gunaris. (Prip. uredništva. — To izjavo smo sicer v skrajšani obliki že priobčili v božični številki; zaradi važnosti jo sedaj pri-občujemo v celoti.) Aprovizadjske stran Razdeljevanje olja. Izkaznice za olje, ki se bodo razdeljevale od 27. decembra 1915. do 2. Januarja 1916. v običajnem razmerju, bodo veljale za dva tedna. Olje se bo prodajalo od 29. decembra 1915. do 9. januarja 1916. — Za navadno olje bo komisija še lahko podržala ceno K 4 za liter, dočim se je morala cena finemu olju povišati od K 5 na K 6 za liter. Fino olje 'o prodajalo samo v nas le d n ih treh prod; 1 i: Cappelani, ulica Torrente 3i, Gorta. ulica delle Poste 8 m Olivo R., ulica Sfcni*a 16. Domači mil Odlikovanje. V Trstu dobro znani zdravnik in sedaj c. in kr. polkovni zdravnik, g. dr. Nedjeljko Tecilazić, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Čestitamo! Zgled, vreden posnemanja. Urad za vojno pomoč ministrstva za not anje stva i nam e sporoči1, da mu je prišel od okrajnega u ada Bijeljina v Bosni dopis, ki začenja ako-le: „Da z ene strani koristim trojici uradov za vojno oskrbo, ki jim prilagam čisii dohodek iz prodaje slik Njegoveg t Veličanstva, in da z druge strani te otic elne slike ki poleg tega tvorijo najlepši in najvredneji spomin na to vo no — popolnoma izkoristim v domovinskem smislu, sem se potrudil, da v tem cb meji Srbije ležečem i kraju, ki ga po dveh tretjinah oblju dujejo Srbi, prodam toliko teh s ik, da bo vsaka boljša hiša imela svojo, pri čemer so se enakomerno obdarila mesta in deže'a, vsa veroiipovedanja in vse občine*4. Okrajni urad je naročil na to 710 slik v okvirju po 25 in 20 kron v skupnem znesku K To vrlo delovanje okrajnega predstojnik i pl. Benkft je vredno vsega priznanja in posnema nja. c ► oz kave. Tiskovni oddelek minisir-skega predsedstva nam javlja: Nadveiuoč na t kcijo, izvedeno v novembru, s katero >e je prebivalstvu Trsta dovela valoriza-cijska kava po ugodnih cenah, (e vlada — vp števajoć veliki pomen, ki ga ima ta k n-sumni artikel zlasti za delavne sluje z o-pet nakupila večjo mn *žinokave ob ugodnih pogojih, uporabivši vriovi zveze, ki so jej na razpolago. Na-ku^ljtna množina, ki se že vsa nahaja v tuzemstvu in šteje 130.000 vreč (okolo 78.000 kvintalrv, se bo m g!a v kratkem prodajati znatno ceneje, nego so sedaj cene v nevtralnem inozemstvu n v tuzemstvu. Izkopavanje vojaških mrličev. Prejeli smo uradno: Armadnemu vrhovnemu po-veljništvu prihaja veliko prošenj, v katerih se večkrat že kinalu po prošnji za izkopavanje mrličev prosi za pospešenie rešitve takih prošenj ali pa se vprašuje za pojasnila, ali in kedaj se sme pričakovati ugodne rešitve. Dogajajo se celo večkrat tudi slučaji, da prihajajo celo brzojavna vprašanja, še preden je dospela prošnja iz-kopanja vrhovnemu armadnemu poveljni-štvu. Ker vse take prošnje, ki gredo za pospešitvijo prošenj za izkopanje, tvore težko in zaradi naloga, ki ga imajo vojaška poveljništva, naj kolikor mogoče hitro rešujejo take vloge, tudi nepotrebno obremenitev onih organov, ki so na razpolago za stvari, ki se tičejo izkopavanja mrličev, je vrhovno armadno poveljništvo v interesu nemotenega in pravičnega reševanja prošenj smatralo za potrebno odredbo, da se take vloge za pospeševanje prošenj za izkopavanje ne odpošiljajo več poveljništvora pri armadi na bojišču. O-zirati se je treba na to, da so poizvedovanja, in dopisovanja, ki so potrebna pred rešitvijo takih prošenj, večkrat zelo obsedna in zahtevajo veliko Časa. Da pa bodo stranke vendar zagotovljene, da so njihove prošnje dospele na pristojno mesto, je vrhovno armadno poveljništvo za-ukazalo poveljništvom pri armadi na bojišču, da mora sprejem prošnje nemudoma potrditi strankam potom uradne vojno-ooštne dopisnice in to obvestitev tudi zabeležiti na dotični vlogi. Vesele praznike in srečno novo leto voščijo svojim domačim, prijateljem in znancem ter vsemu slovenskemu Trstu: topničar Alojz Trampuž iz Dan, nadtop-ničar Fran Fabjan, Gradnje - Avber, Če-tovodja Alojz Mahne, Povir, topničar Josip Ravbar, Vrhovlje; vsi v Meljinali pri iZrcegtiovem v Dalmaciji. Enako iz Boke Kotorske: Božič Drago-tin. Con Matija od Sv. Ivana - Vrdele, Sa-har Alojz, Katinara, Julij Oroden, Sv. Križ. Ugo Pitacco, Ermenegildo Vergi-gnasi, iz Trsta, Andrej Rizzoti. Ivan Ben-čič, Fran Magis iz Istre. Pozdravi slovenskih vojakov. Povodom božičnih praznikov oziroma za novo leto so poslali pozdrave: Primorski Slovenca z 4 bojišča, delavski oddelek št. vojna po&ta 60&: Ivan Treven, Ivan Kjuder, Iv. Družina, Karol Metlika, Josip Lakota, Karol Morel, Anton Zlobec, Fran Vrabec, Fr. Brajković, Miha Bambič, Anton Hvala, Fran Hvala, Miha Laharnar. Od črnogorske meje „Feldgrauer" Zlato-slav Planine in Drafotin Zabkar, davčni praktikant iz Novega mesta. V imenu Slovencev in Dslmatlncev nstot-niie " vojna pošta 58, sporočajoč, aa so v polnem zdravju in neomajnega srca: Josip Ivančič. Z južnega bojišča: Ignac Breznikar, Kobilca, Ignac Marin, Ivan Ćernivc, Leopold Senica, Bock, Laurovc, Koderman, Svetko Smarda, Brecelj, Anton Cesar. Od nekje med Seretom in Dnjestrom vsem zavednim Slovanom Trsta in okolice: Ignac Stupar in Fran Piijevec, računska podčastnika, Fran Kragelj, dobrr voljec, Franc BabiC, Josip Ukmar, Fran Ogrin, Ivan Gerdol, Kari Kodelja, Josip Cerkvenik, Avgust Že rja I. Z južnega bojišča: Ivan Kovlč, Ivan Stopar, Friderik Maras, Alojzij Brezigar, Fr. Šušmelj, Josip Strajn, Anton Okretič, Alojz Pugelj, Fran Švab, Iz Celja: Anton Renčelj iz Tomaja, Avgust Sancin iz Skednja in Vinko Makovec iz Škrbine, vsi pri ogrskem topništvu. Privatni paketi k vojnopoštnim uradom 189, 19,11 In 22/11 so sedaj dopuščeni. Nezgoda na delu. 33letni voznik Rudolf Ceral, ki stanuje pri Sv. Ivanu v hiši šlev. 1056, se je včeraj popoldne ob dveh na delu pobil do krvi nad desnim očesom. Moral je na zdravniško postajo, aa mu je tam službujoči zdravnik podeli* slučaju primerno pomoč. Nesreča. Predsnočnjim se je 641etni poljedelec Anton Gerdol, ki stanuje v hiši št. 504 pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, vračal pozno domov in padel v obcestni jarek in se precej težko pobil nad levim ušesom. Včeraj zjutraj je šel na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnis podelil potrebno pomoč. Zamišljen dečko mora biti 141etni miro-dilničarski vajenec Marij Cudič, ki stanuje v I lis i št. 326 pri Sv. Mariji Alagda-Ieni spodnji. Da pa mora biti jako zamišljen, je soditi iz dejstva, da je včeraj dopoldne ob enajstih, torej pri belem dnevu, idoč po cesti, zadel s čelom v oje nekega voza ter si s tem provzročil široko rano na čelu. Na zdravniški postaji, kamor je šel Cudič prosit pomoči, mu je moral zdravnik zašiti rano s tremi šivi. Oparil se je. Včeraj dopoldne ob poli-dvanajstih je 51etni Marij Lucini, ki stanuje v ulici della Guardia št. II, prevrnil doma lonec vrele vode, katera ga je oparila po desni nogi. Mati ga je morala spremiti na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč. Umrli so: Prijavljeni «lne 27. t m. na mestnem fizika.tu T rsift J- sip n , 71 let, nI. dei Giuli na §tev. ; Tran.puš Viljeltnina. 4 dni, nI A. Manuzio št. 10; C nr lia Mari j a 82 let, ul. Mich-.lai g-lo Buon r-rot £t -5; Pre.c M-.Iud, 5 let, al. A Menacci 4; Ska! ar Štefan, <» uie-ecev, Bartovlje žtev. 832; Gor?;^ Marija, .*>2 let. V mestni bolnišnici ne 24. t. m • Z.Hplo nik I an G ilni; I.uca Alojzij. 11 let; Zncca Svetko. 43 let; Kovrići.- M. riju, .57 let; Ol.ersrui M*r a, 51 let; u»'.;ović Kan lina, 82 le ; KJjun I\au bu let: Nanl;n I iiomira. 3 let« V ni olnišnici ne 25. t. m : Širok J<-s pin , 37 let; Kra-ovcc M^dea, -s leia; L>emftrck Flvira, 38 let; Ascher Jona, tilJ le!-; Rad<;š Marko. 7S let; Gasperini Josip, poldrugo leto; Sčnl.ic Marcela, polč- trto 1 to. V n.e tni bolnišnici dne t in.: Zanriolo Gn-errino, 4 mev?c ; Pl^-er Ljudmila. 34 let; Furti Anton, 71 lft; K^-rschner Ivan, 77 let; Pcinich Peter. 51 let. Dorovi. Vstopnino so • replačal dne t. m.: g a. A. Urdift 1 K, gd Tavčar 4 K. gd Petelin 2 K, gv. K. Si ec 40 vin Za bož-čmeo so darovali : ga. Neža Kopavnik b K, draž na Gliha 5 K. Za božićnico CM D v Rojanu so nadalje darovali na polo goaspe Gržinove: k 5 Bohinec : po 2 K : Ma/.i, Pegan; po 1 K: Kravanja Matilda, Tomšič An on, Ffwk Vasić, ker je g. Gržin« sitna, tav-reneič, Vladko, Lebaa ; K 1-20: otoka Marija; 54 vin.: N č ren. — Na Miklavževem večeru nabralo li 43-50 G Ludvik Modic poslal iz ule na polo ge. Gržinove K 15. (Rog ga živi!). Gospića Eni:. K lavo a darovala otroško suknjico in čepico — Iskrena hvala vsem blagim darovalcem Ju daro-valkain ! O priliki božićnice pri Sv. Ivanu sn d aro ali oz'r. pre plač ali g. Stergar K 460; ga. Mdič K 3; Ličen K 2; Badalič K 1 fJO; Kokalj K 120; Vr tovec, Sabadin, Bartol po 1 K ; ga. Gradi&ai 80 v; Scl:m:dt. (Jerbec, Si.ban 60 vin ; trgovec H nko S hmidt % i kg jabolk. Srčna hvala vsem! — G. S ergar ,e poslal lepo zbirko znamk (pomotoma zaostalo). Darovi, doSIi ces komisarju. V počastitev spo mina inž. Gvidona Spongia družina Kari Martinolir.h K 20 za ubožne begunce in družina Štefan V. Novak K 2j i korist ubožnim trž k < družinam; Werner, Gre . Kettj in Oskar pl Fi-eher K 50 za vojake na bojišču; Henrik Mar^Oai K 40 7a vojake na bojišču in K 20 za avstrijski Rdeč« križ; iavnate sivo mestne dekliške ljudske in meščanske šole „Cesarice Elizabete" K 50 kot či»ti dobiček loterije me i učiteljskim o-objem in učenkami imenovane sol -.za božične darove voj?kon na bojišču; učenci in učenke I. mestne ljudskt-šole v u.ici deli ist'ia K 7 31 za avstr ski Rde i k:i/. ; šolska mladež mestne ljudske sole pri Sv. Vidu 1 marko in K 7 25 za Rde i križ n 1 marko n 7 2"> za vdovinski in sirotinski sklad; učenci italijanske m stne šole na Vrdali K 4 22 za vdo vi ski in sirotiuski sklad; Šolski vodja Emil Pakiž me to božičnih in novoletnih voščil K 10 v i-ti nanv n; odv. Ribari Tevini v počastitev spomin '. E tvarda Jan.-žiča K 20 za vojake, oslepele v vojni; inž. Marko M. Mart nol ch iz Malega Lo-K 200 za božične darove vojakom na bojiSčn ; Viktor Bartoli (sedaj »a Dunaju) K 50 /a tržaft e invalidne vojake; tržaSka ribama K 150 v sledeče svrhe: K 50 za javne dobrodelne namene, K 50 za zdravniško postajo. K 25 za „Providenzo" in K 25 za društvo Sv. Vincenca de Paoli; Alojz Schran.ek K 10 za zdravniško postajo in K 10 za avstrijski Rdeči križ; baron Rihard pl, Albori v počastitev spomina Ane Mo^cheni K 30 za okrepčevalnice na Krasu; Vid Rastelli rovodom smrti matere dr, Alberta Moschenija K 50 in sicer K 25 za Rdeči križ in K 25 za tršaSke ubožce. Poziv za novoletna voščila! Prosimo vse naše cenj. inserente, naročnike, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo u-vrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega jeta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naroč-be. ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni oddelek »Edinosti«. ČEŠKO - BUDJEViSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ■ a ■ a MALI OGLUS 1:: □a □□ se računajo po 4 stot. be-edo. Sfiastno tiskane besede so računajo enkrat več. — Najmanjia : pri itnj bina zna4a 40 stotink. : □o □□ Naznanilo preselitue! ElsS^ IVANČIČ & KLRINČIČ v Gorici se je pre-elila začasno v Dornberg št. 146 (prej trgovina Andrej Pahor). Priporoča se cenj, odjemalcem vipavske doline. tev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMER1NO" K 1-35. 610 TImfjiMlnlff lep chiffonier z ogledalom, omara UllllVUlIllllf z iestirni predali, pohištvo za dvoranico, ogledal.i, svetiljka na petrolej, lončevine, ogrinjala, preproga, suknja debe a. svilnata bluza, proda se. — Rapieio šl 5, vratar,- 6:13 MeSj,jrann soba se odda i K. 241 pošteni gospo levo dičn*. UL Coinmerciale 9, III. nad >17 Umetni zobje t fn brez (ellostl, zlate Krone In obro&ki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk TRST, ul, Caserma St. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. IMno-fotosralifti atelje Trst. ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotosjnifično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta plošče za vsakovrst. spompnike. POSEBNOSTI POVEDANI« u« VSAKE FOTOaSAFSJS sn Kaci uuubuosii gos p. uuroo-ii kov sprejema naročbe in jih vršuje na domu, ev tudi zanuj mesta po najzmernejSih cenah. Trst, ul. del M štev. 42 ImfEis w Trst Campo S. Glacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svo{o>, !fsou no pisarniških in šolskih potrebščin Prod3ja razglednic in igrač vseh vrst^ Prodni® se tudi r^p^M v slov. inIta. ZOBOZDRAVNIK v I Dr.J.Čermak ■ se je preselil in ordinira sedal I v Trstu, ul. Poste vecchie 12, I- vogal ulice delle Poste. izdiranje zoliovbrez boleting. Plomliiraaje. UMETNI ZOBJE. VELIKE ZALOGE OBLEK IONAZIO STEINER ■ Trst, Corso it. 1 -4 Obleke - Suknje - Kožuhovine Obleke za ženske in deklice VOJAŠKE UNirOlME LASTNA KROJAtNICA z BLAGOM. K že velikim zalogam tukajšnje tvrdke so se pridružile še zaloge goriške tvrdke, tako da moremo kljub pomanjkanju in znatnim poviškom blaga, vseskozi vzdržati navadne ter izplačljive cene in da razpolagamo z bogato izbero.