Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
TRST, torek 30. julija 1957
Leto XIII . Št. 180 (3715)
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 Sl. i, U, nad. — TELEFON 93-*#8 IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV FRANČIŠKA St. 2» — Tel.
St. 37-338 — Podrui. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v sirim 1 stolpca: trgovski 80. finanino-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ *a vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
Hud potres v Mehiki Čez 50 smrtnih žrtev
«Še cn kos papirja, ki ne i/sebuje nit; noi/ega»
Delni izidi volitev v Argentini
Presenetilo
število	belih (Peron)
izjava ne nudi nonene Konkretne osnove za pogajanja o zedinjenju Nemčije
Ali bo tudi tokrat njegov poseg ponesrečen ?
Dulles v Londonu; Luknjo še Gromika V tem primeru	bo
BEOGRAD, 29. — V okviru aranžmajev, sklenjenih med i-talijanskimi bankami in Jugoslovansko investicijsko banko, bodo jugoslovanska podjetja kupila v Italiji 318 motornih vozil in 80 prikolic za potrebe javnega cestnega prometa v skupni vrednosti 3,600 000 dolarjev. Sklenjene pogodbe predvidevajo dobavo 98 Fiatovih kamionov in avtobusov, 104 vozila bo dobavila tvrdka Alfa Romeo, podjetje OM pa bo dobavilo 126 vozil. Italijanska podjetja bodo skrbela za servisno službo in bodo odprla v Jugoslaviji dve skladišči v vrednosti 200 milijonov lir.
Tako bi bila jutrišnja seja razorožitvenega pododbora na ravni zunanjih ministrov - Liberalni 'Manchester Guardian- predlaga prekinitev jedrskih poskusov za 18 mesecev ne glede na ostala vprašanja razorožitve
prav to je življenjskega pomena. ker si je predsednik s .tem zadal poslanstvo uresničenja razorožitvenega spora-zuma.»
Liberalni «Manchester Guardian« pa piše. da ne , ve, ali naj gleda resno ali ironično na Dullesov prihod v London in se vprašuje, kaj bo mogel Dulles naplaviti več kot pa Stassen.« Stassenov neuspeh je treba po mnenju lista pripisati War-hingtonu vedno, kadar niso temu vzrok drugi člani delegacije. List treh, da bi Eisenhovver seveda hotel kronati svojo kariero s sporazumom o razorožitvi, toda perspektiva «čiste» atomske bombe je precej ohladila njegovo navdušenje za prekinitev jedrskih poizkusov. Končno je liberalni dnevnik mnenja,_ da bi bil najboljši predlog začasna prekinitev jedrskih poizkusov za okrog 18 mesecev. Ta prekinitev bi morala biti neodvisna od kakršnega koli drugega vprašanja v zvezi z razorožitvijo, kajti vedeti je treba, da če ne bo prišlo do stalnega sporazuma v tem razdobju. se bodo poskusi obnoviti in zahodni obrambni sistem bi zašel v hudo nevarnost.
Največji pomen pa pripisuje Dullesovemu obisku »Times«, ki poudarja, da pomeni ta obisk »preobrat za številna mednarodna vprašanja, ker ne gre samo za razorožitev, temveč tudi za Arabijo in Ciper. Zlasti dogodki v Omanu zahtevajo razčiščenje v razgovorih med ZDA in Veliko Britanijo na najvišji ravni.
Tudi angleška pehota že napada v Omanu
naKsna do razprava o agrarnih pogodbah?
Letala RAF uničila Birkat in napadla Šukai v Jemenu
Dulles bo zahteval prekinitev angleških napadov na Oman? Lloydove posredne obtožbe vlade ZDA
jatelj« in 2. ker je vlada Anglije upoštevala neposredne interese Velike Britanije v Perzijskem zalivu kakor tudi nujnosti, da se ne dovoli sovražni propagandi trditi, da londonska vlada ne more več pomagati svojim prijateljem na tem delu sveta.
Na netko drugo vprašanje glede izvora uporniškega orožja, je Lloyd dejal: «Ne morem obtoževati brez dokazov. Lahko pa rečem, da v sultanatu ni tovarn za izdelavo protitankovskih topov in min«, in s tem posredno — vnovič — obtožil kralju Sauda in vlado EDA, da pošiljajo upornikom ameriško orožje. Vzrok: konkurenca med ameriškimi in britanskimi petrolejskimi družbami.
Nekateri komentatorji v Londonu so mnenja, da je pravi vzrok Dullesovega potovanja njegov namen doseči v Londonu prenehanje angleških napadov na Oman in pregovoriti vlado, naj prepusti oazo Buraimi Saudski A-rabiji.
Podobnega mnenja so tudi pariški desničarsko - radikalni «Aurore», ki piše: »Vprašanje Omana je mnogo hujše od navadnih puščavskih uporov in predstavlja preiskusni kamen za morebitno odstranitev Velike Britanije z vzhodnega področja«.
Sirski zunanji minister Bi-tar je izjavil novinarjem v Damasku, da je iman Galeb zaprosil za politično, zdravniško in materialno pomoč si-r-sko vlado.
ALZIR, 29. — Oddelki francoskih padalcev so danes izvedli očiščevalno akcijo v velikem stilu. Malo preden se zapro trgovine, so izolirali center Alžira, Casbah in pristaniško četrt. Vse osebe so pregledali ter aretirali #45 kriminalcev, ki so v preteklih dneh napravili razne atentate v Alžiru«, pravi uradno poročilo. Kontrolne operacije so se nadaljevale do večera.
Skupina upornikov je v noči od sobote na nedeljo napadla utrjeno postojanko kakih 100 km južno od Alžira. V u-trdbi so bili alžirski strelci in nekaj Evropejcev. Bilo je 15 mrtvih, sedem alžirskih strelcev z velikimi količinami o-rožja pa je izginilo.
O drugi policijski akciji padalcev poročajo iz Mustaphe, kjer so aretirali 15 bolničarjev civilne bolninice, za katere trdijo, da so bili v zvezi z uporniki, katerim so dobavljali medicinski material iz bolnišnice.
Približno 20 km severno od Batne je neka mina na železnici vrgla v zrak vlak, ki vodi v Costantino. Med potniki je bila ena oseba ubita in 17 ranjenih. poročilo pa ne pove, če so bili v vlaku tudi vojaki in kolikšne so bile njihove izgube.
— 2 —
30. julija 1957
Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 27,5, najuižja 15,4, zračni tlak 1011,3, vlaga 32 odst., morje mirno, temperatura morja 21,8.
Vrem* danes: Pretežno jasno vreme temperatura s« po nekoliko dvignila.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 30. julija
Abdon in Senen, Vitodrag Sonce vzide ob 4 45 in zatone ob 19.37. Dolžina dneva 14.52. Luna vzide ob 8.58 in zatone ob 21.09. Jutri, SREDA, 31. Julija Ignacij, Ognjeslav
Desničarska politika in spori v KD
Kaj se dogaja med tržaškimi ' krščanskimi demokrati?
To vprašanje si postavljajo mnogi Tržačani, zlasti tisti, ki sledijo političnemu razvoju V našem mestu, po nedavnem pokrajinskem kongresu te stranke, ki je prinesel na površje skupino mladih pristašev struje elmziativa detno-craticas. Do letošnjega kongresa je bilo vodstvo Krščanske demokracije v Trstu v rokah skupine »Azione di centros, ki jo je vodil bivši pokrajinski tajnik Bed ento Romano, ki je s svojo skupino predstavljal sredinsko-des-ničarsko strujo. Znto je razumljivo, da so demokratični krogi in tudi levičarske stranke videli t> naporih struje elniziativa democraticas, da bi prišla na površje, pozitivno pobudo v notranjosti demo-krščanske stranke, v smeri demokratizacije celotnega političnega, upravnega in sploh javnega življenja mesta, ki je pod Ppliuom KD, saj so se «inirinti«isti» javno proglašali za levo strujo, ki se bori proti desničarskim tu reakcionarnim elementom t> stranki.
Toda kaj se je zgodilo potem, ko je ta mlada demo-krščanska garda na zadnjem pokrajinskem kongresu dobila večino in si osvojila vodstvo? Kot prvo dejanje steve demokrščanske struje«, ki je presenetilo javnost, je bilo to, da so izkazali inž. Bar-totiju vso čast in pa ponovno predložili kot svojega kandidata za župana. Sicer pa moramo povedati, da se jim je Bartoli, ki je vedno zastopal v stranki najbolj reakcionarno strujo, pridružil tik pred začetkom predkongresne kampanje, sMlada de-mokrčanska leva strujas je torej že pred kongresom sprejela kompromis z najbolj reakcionarno skupino (Bartoli-Venier-Sciolis), za ceno, da Bartoli ostane še naprej edini demokristjanski kandidat za župana. Toda to so bili šele začetni koraki «mlade leuice* na poti najbolj reakcionarnega odkritega zavezništva, ki ga je Krščanska demokracija doslej sprejela.
Da bi izvolili Bartolija za župana in sami sestavili občinski odbor, so se sporazumeli s fašisti in monarhisti, sprejeli njihovo odločujočo podporo, č/sar se javno ni upalo sprejeti prejšnje sre-dinsko-desničarsko vodstvo. V stranki sami pa se je začela «bratomorna borba». Skupina 16 demokristjanov je nedaono objavila okrožnico, v kateri obtožuje župana Bartolija, da je izkoristil svoj županski položaj v strankarske namene, da je izkoristil obrazce «11 Comune di Tfieste — /( Sindacon za pisma volilnega značaja, ki so jih raznašali občinski sluge. Ta obtožba je imela svoj odmev tudi v občinskem svetu, kjer je socialistični svetovalec Teiner obtožil Bartolija zlorabe oblasti tn predlagal u-stanoviteo preiskovalne komisije, da se ugotovi, k oliko so te obtožbe resnične «n da se zadevo prijavi državnemu pravdniku, če bi ugotovili, da je župan zlorabil svojo oblast. To je zelo huda obtožba proti županu, o kateri bi moral razpravljati še občinski svet, suj so svetovalci Teiner (PSU, Lonza (PSDl) in Curavelli (MER) predložili odboru zadevno resolucijo.
Okrožnica IS demokristjanov je bila tudi glavni predmet razpravljanja na zadnji seji pokrajinskega sveta Krščanske demokracije, ki je bila po nekaterih vesteh zelo razgibana in na kateri j« boje večina ainiziatiViStov* sklenila predati nekaj od teh JS »upornikov« razsodišču Stranke. Obenem pa so .»-plasovoli resolucijo, v kateri ■izražajo Bartoliju svojo solidarnost.
Zdi pa st, da vse te grožnje mladih demokristjanskih voditeljev proti »upornikom* v stranki niso mnogo zalegle. Bivši tajnik pokrajinskega odbora KD Redento Romano je na zadnji seji občinskega sveta, na razpravi o proračunu, postavil županu Bartoliju nekaj zelo neprijetnih vprašanj v zvezi z upravljanjem občinskih menz, menz za ezule, šolskih menz in drugih dejavnosti, ki jih župan osebno nadzoruje. Zla-
sti je hotel vedeti, kam gredo dobički teh dejavnosti in vprašal, če je reš, da s temi dobički kupujejo in vzdržujejo avtomobile, da so del teh dobičkov porabili za ureditev sVille Revoltellaz, kjer ima Bartoli svojo poletno rezidenco, da gre del teh dobičkov v reprezentativni sklad. Nato je predlagal, naj bi vse izdatke in dohodke teh dejavnosti vključili v proračun, da bi jih občinski svet lahko nadzoroval, kot nadzoruje o-stale občinske dohodke in izdatke.
Razumljivo je, da so ta Romanova vprašanja povzročila med občinskimi svetovalci opozicije veliko zanimanje, saj so do sedaj zelo malo vedeli o tem delovanju občine. Ni dvoma, da je to Romanovo zanimanje za delovanje resora, ki ga osebno nadzoruje Bartoli, tesno povezano z notranjim sporom v stranki. Ne smemo pa pozabiti, da se občina ukvarja s tem resorom že deset let in da ni mogoče verjeti, da Romano, ki je bil toliko let tajnik stranke, ni do sedaj ničesar vedel o tej zadevi.  «»------------------
O Drevi bo ob 20.30 urad za predstave predvajal v Mač-kovljah in Zgoniku dokumentarne in kulturne filme.
OB LETNIH DOPUSTIH
Še letos prispevki iz dopolnilne blagajne
Številne delavce in nameščence. ki so zaposleni šeie malo časa v raznih podjetjih in nimajo zaradi tega še pravice do leknega dopusta, bo prav gotovo zanimalo, kako je bilo za letos rešeno vprašanje prispevtkov iz sklada dopolnilne blagajne. Znano je namreč, da mnoga podjetja ob priliki letnih dopustov prenehajo z delom in njihovi nameščenci, ki nimajo še pravice do letnega dopusta, ostanejo brez dela in brez plače. Zaradi tega so do sedaj dobivali plačo za 36 ur na teden iz sklada dopolnilne blagajne, toda vodstvo ustanove IMPS je g svojo okrožnico od 12. t. m. sporočilo, da ti nameščenci nimajo pravice do teh prejemkov.
Spričo tega se je pokrajinsko tajništvo Nove delavske zbornice CGIL obrnilo za posredovanje na osrednje vodstvo CGIL, ki j* na pogajanjih v P-imu doseglo, da bo omenjeni ukrep stopil v veljavo šele prvega novembra. To pomeni, da bodo prizadeti delavci im nameščenci še letos dobili te prejemke.
 -«»------
Jutri zborovanje pekovskih delavcev
Jutri ob 18. uri bo v Ulici Zonta 2 zborovanje pekovskih delavcev. Razpravljali bodo o krajevnih razmerah te stroke
Po stavki, ki je trajala od petka do včeraj zjutraj
Zaradi trmoglavosti ravnateljstva se stavke v obratih CRDA nadaljujejo
Včeraj popoldne so stavkali tudi delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Justa • Manevri Confindustrie
Po stavki, ki je začela v petek, so se včeraj zjutraj delavci obratov CRDA v Trstu in Miljah, v Tržašketn arzenalu in ladjedelnici Sv. Justa včeraj zjutraj spet vrnili na delo, toda popoldne so spet? stopili v stavko. V nekaterih obratih je stavka začela ob 14, v drugih pa ob 15.30 in je lepo uspela, ker se je je udeležilo skoraj vse delavstvo.
Spričo trmoglavosti delodajalcev, ki ne marajo pristati na pogajanja, se je položaj še bolj zaostril, delavci in njihovi sindikalni organizaciji pa so trdno odločeni nadaljevati borbo do kraja, ker, se zavedajo upravičenosti predloženih zahtev in solidarnosti vsega prebivalstva. Nerazumljivo je namreč stališče vodstev omenjenih obratov, ki nočejo priznati tržaškim kovi-narpem enake delovne pogoje in plače, kot jih imajo kovinarji v Genovi. Jasno je, da bodo morali delodajalci slej ali prej popustiti, pristati na pogajanja in priznati tržaškim kovinarjem njihove pravice.
Danes-ob 20 bo skupno protestno zborovanje kovinarjev na Trgu Marconi v Miljah, jutri pa v Trstu v središču mesta, na trgu, ki ga bodo danes določili.
Stavka kovinarjev je sprožila tudi druga vprašanja, ki zadevajo zunanja podjetja katera opravljajo razna dela v obratih CRDA, Tržaškem arzenalu in ladjedelnici Sv. Justa. Kakor se je izvedelo, je n. pr. podjetje Knaus, ki izvršuje dela v ladjedelnici Sv. Justa, odpustilo z dela vse svoje delavce, češ da nima dovolj denarja, da bi plačalo delavce, ker da nj nobenega jamstva, da bi v takih razmerah dobilo od ladjedelnice Sv. Justa zadevne prejemke. Sindikalni predstavniki pa trdijo. da se hoče s takimi ukrepi psihološko vplivati na delavce in jim prikazati, da so vsega tega krivi kovinarji. Dejstvo pa je, da so tržaška podjetja dobila navodila od Confindustrie in da se po teh tudi ravnajo, ker hočejo vnesti razdor med delavce in okrniti
njihovo borbenost. Spričo tega bosta vodstvi obeh sindikalnih organizacij podrobno proučil; razmere vseh zuna njih podjetij, ki delujejo obratih in ladjedelnicah, kjer stavkajo kovinarji. Glede na to bo danes enotno zborova nje delavcev vseh zunanjih podjetij na sedežu v Ul. Du-ca d’Aosta 12. Tajnika obeh strokovnih organizacij bosta delavcem obrazložila in pojasnila sedanje razmere, nakar bo sledila diskusija, o ukrepih za zaščito pravic delavcev v teh podjetjih.
 «»-------
Opozorilo radijskim naročnikom
Da bi radijskim naročnikom olajšali plačevanje naročnine za radijske sprejemnike, bo pristojni urad na glavni pošti odprt danes tudi od
14.30 do 17. ure, jutri pa od
14.30 do .18. ure.
			
iiiHiiiiiiiItHiiiiiiiiiiiiiiiiiiilHuiiiiiiitiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilnuiniHln,,,,!,,,,
ICdaJ in kako »o bili Bralni fn ostali MlljčimI v zapora zdravniško pregledani ?
Jetniškl duhovnik pred sodiščem potrdil da so se obtoženci potožili zaradi mučenf
.Brailli seje po izjavi duhovnika in ietniikega bolničarja bal policijskih agentov in je zato hotel napraviti samomor - Jutri bodo zaslišani policijski preiskovalni organi
So bili Braini in njegovi tovariši, ki so že 30 mesecev zaprti zaradi obtožbe umora Trevisana in dveh iensk, zdravniško pregledani, ko so jih pripeljali iz kvesture v sodne zapore? To vprašanje je zelo važno, predvsem zato, ker obtoženci trdijo, da so jih na policiji tepli, a na njihovih kliničnih listih ni niti besedice o morebitnih posledicah trpinčenja. Na teh listih, ki jih je uprava zaporov poslala sodišču, je napisano, da so bili vsi pregledani 1. februarja 1955. leta, to je še istega dne, ko »o prestopili prag zaporov. Edino na Belichev.t klinični karteli je napisano: »bolečine v sklepih spodnjih u-dov. Masaža«. In niti besedice več.
PREGLEDOV NI BILO
Odv. Stradella • •— Gospod predsednik! Je morda navedena ura pregleda na listih? To bi bilo namreč zanimivo vedeti, ker so obtožence pripeljali v sodne zapore 1. februarja med 19.30 in 20.30.
Odv- Amodeo — Čudno, ker je dobro znano, da jetniški zdravnik pregleduje samo od 9. do 10. ure zjutrail Odv. Sardos je nato vnaprej opozoril sodišče, da Bratni zanika, da bi ga kdo pregledal še istega večera, medtem ko ga je naslednjega dne nekdo pogledal izza železnih rešetk in vprašal spremljevalca, če »o mu dali injekcijo. To jo Braini osebno potrdil, medtem ko je Rapotez povedal, da je prvič videl zdravnika 2. februarja. Sicer bo več povedal, je izjavil, ko bo v dvorani prisoten dr. Adovasio.
Razpravljanje o zdravniških pregledih je bil najzanimiveje del razpruve, še posebno, ker je obtožilna priča, bivši jet-niiki paznik Giulio Vizzacca-ro, indirektno potrdil nekatera izjzve obtožencev. VizZar-cara je tožilec poklical na pričevanje zaradi njegovega obvestila koronejski upravi po Brainijevem poskusnem samomoru. Agent je bil namreč tedaj dodeljen ambulanti in je bil prisoten, ko so tja pripeljali hudo ranjenega in krvavečega Brainija. Ranjenec naj bi mu pojasnilj da je hotel v smrt, ker naj bi s svojimi izjavami »uničil tudi druge*.
Preds. — Je Braini izjavil »Zakrivil sem hudo stvar. Obvestite mojo ženo. Telefonirajta ji na to številko..-*?
Vizzaccaro — Da, vendar ne
vem, če je mislil na zločin ali na poskus samomora.
Priča je nato potrdil, da se je Braini bal policijskih agentov in ko so ga zaslišali v bolnišnici, ni niti vedel, da gre za preiskovalnega sodnika. Z vprašanji je nadaljevala o-bramba.
Stradella — (priči) Se morda spominjate kje, kako in kdaj je bil Rapotez zdravniško pregledan?
Priča — Po navadi so pregledi zjutraj, to je dan po sprejemu v zapor, ko priprte osebe pripeljejo v ambulanto. Izjemo predstavljajo včasih o-ni, ki so zaprti v samicah. Razen Brainija pa nisem Videl nikogar od sedanjih obtožencev. Izolirane osebe po navadi zdravnik pregleduje v samicah.
Preds. — Ste vi spremljali zdravnika na pregledih izoliranih oseb?
Priča — Da, vendar izključujem, da bi te naslednjega dne pregledali.
Predsednik mu je nato pre-čital poročilo upravnika zaporov in podatke s kliničnih listov,-kjer je navedeno, da so bili vsi pregledani 1. fe bruarja, to je po prihodu v zapor. »Je možno, da so jih še istega večera pregledali?*
Priča — Nemogoče!
Preds, — Kako si vi razlagate ta datum?
Priča — Ne vem, če niso poklicali zdravnika zvečer. Po navadi so ga poklicali le, če je kaka priprta oseba potrebovala zdravniško nego,
■8 MESECEV NISEM VIDEL ZDRAVNIKA«
Na predsednikovo vprašanje so nato vsi obtoženci pojasnili na kak način so bili zdravniško pregledani.
Braini — Mene je pogledal s praga vrat in vprašal spremljevalca, če mi je dal injekcijo- Niti vedel nisem, da je bil zdravnik.
Rapotez — Dr. Adovasio me je obiskal 2. februarja in je stal na pragu celice.
Isto je povedal Fontanot.
Belich — Odprli so samo lesena vrata celice, medtem ko so ostala železna (mrežasta) 2aprta, Zdravnik je stal za njo, jaz pa sem ležal. Vprašal me je, kaj imam, in na moj odgovor mi je predpisal masažo.
Derin — Gospod predsednik. Jaz zdravnika nisem videl o-sem mesecev, dokler m* ni bolelo grlo.
•fr 1 *wt.
. ■'-> .1 *
\ 5
*
%
Včeraj opoldne ta v mali dvorani gledališču »Verdi* rit delili spominska odlikovanja in bone za 100 in 50 litrov bencina avtomobilistom ter bone za 20 htrov motoristom, ki so zmagali na natečaj« »Velika nagrada ta disciplino na cestahn Na natečaju, katerega gta organizirala avtomobilski klub in vespa klub, je sodelovalo več kot osem tisoč
motoristov in avtomobilistov
Med nadaljnjim zasliševanjem Vizzaceara se je izvedelo, da po navadi priprte ljudi zmerijo in jih stehtajo ter vse podatke vpišejo v klinične kartele. Seveda z Miljčani tega niso naredili in jih niso odpeljali niti na kopanje. »Mani so šele po dveh mesecih, se je oglasil Rapotez, o-strigli brado s strojčkom za striženje las*.
Rapotez — Gospod predsednik, vprašajte prosim, kdo je vpisoval podatke v klinične liste.
Priča — Agent Cini in bivši
lastnik gradbenega podjetja »Lombardo Venelo* Carmelo Sgroj.
Rapotez — Sedaj je jasno, zakaj so dokumenti lažni!
Vizzaccarov delovni kolegu brigadir Giuseppe Lupo, ki je bil tudi usluzben v Koro-neju ko so Brainija in ostale pripeljali iz kvesture, ni znal povedati, če so jih zdravniško pregledali, pač pa je potrdil sodišču, da niso imeli med seboj nobenega stika, vsaj dokler so bili v samicah ter se niso mogli v nobenem primeru dogovoriti med seboj. Sicer je to že razvidno tudi iz poročila upravnika zaporov, ki je sodišče obvestil, da so bili Braini in ostali v samicah do 24. marca, to se pravi več kot 50 dni.
Izredne važnosti je bilo tudi pričevanje bivšega jetni-škega duhovnika dona Egidia Maluse. Pojasnil je, da ni bil v zaporih, ko so obtožence pripeljali u kvesture. Videl pa jih je v naslednjih dneh. Brainija je po poskusnem samomoru vprašal, zakaj je bil to storil in mož mu je odgovoril, da se je bal kvesturi-nov, še posebno ko se je spomnil na trpljenje med preiskavo.
Medtem ko so bili obtoien-pi v samicah, ni hotel dosti govoriti z njimi, predvsem zaradi tajnosti preiskave. Potem, ko je z njimi govoril vač, so mu izjavili, da so nedolžni, da jim je policija izvabila izjave s trpinčenjem in da bodo pred preiakovalniro sodnikom vse preklicali. Znakov mučenja ni videl; opazil je, da je Belich zelo težko hodil, medtem ko sta bila Rapotez in Derin telesno zeio slaba. Belich mu je na vprašanje, zakaj težko hodi. odgovoril, da je to posledica prejetih udarcev. Don Malusa je nadalje pojasnil, da se mu je nekdo potožil, da so ga na policiji tolkli po spolovilu.
Tožilec — Ste obvestili u-pravnika zaporov o teh izjavah?
Malusa — Ne, to ni bila moja dolžnost. Sicer so vedeli vsi, tudi pazniki, o tem.
Tožilec — Kdo vam je dal dovoljenje za Vstop v samice?
Malusa — Nihče. To je bila moja dolžnost in tudi naloga, da potolažim te ljudi. Kaj pomeni biti v samicah sem o-sebno poskusil. To je grozno.
PRIČEVANJE DUHOVNIKA
Duhovnik je nato tudi povedal, da je Rapotez nekega dne zaradi slabosti padel v nezavest in da je obtožence zdravnik pregledal kasneje, a le površno. Vsi so se pritoževali zaradi znakov mučenja, katerih pa oh ni videl.
Jutranji del razprave pa je monotono potekel brez posebnih zanimivosti. Sodišče je najprej zaslišalo Anno Zezza-ro, ki je izpovedala o sporu med Maurovo družino in Tre-visanom ter Perentina Salva-tora, ki je bi! zaradi vohunskega delovanja v škodo Jugoslavije, obsojen v Kopru na 14 let ječe in izpuščen po delno prestani kazni.
Najbolj pa se je zavleklo zasliševanje hčere Antona Maura, Silvije Mauro poročene Strain, ki je 1947. leta ob-
tožila očeta in brata Bruna, | spo, radio	in več oblek, med-
u-	v.i-	j-.-j	jem se	cgja družina, ki
je bila precej revna, opomogla.
V njeni	prisotnosti so pre-
čitali tudi	vse zapisnike z iz-
javami očeta in brata, s katerimi sta	zanikala sodelova-
nje pri umoru. Končno je sodišče zaslišalo nekaj prič, ki so Brainija orisali kot pošteno in človekoljubno osebo, in s tem se je končala včerajšnja razprava.
Proces se bo nadaljeval jutri, v sredo, in kot kaže, bo razprava važna in precej burna. Pred porotnike bodo namreč prišli funkcionarji letečega oddelka kvesture in ni dvoma, da bo prišlo do soočenja med njimi in Brainijem, Rapotzem, Belichem in drugimi, ki jih obtožujejo krutega ravnanja med policijsko preiskavo. Na sporedu je zaslišanje bivšega šefa letečega oddelka Grapponeja, dr. Ric-carda Ambrogija, dr. Alfreda Russa, inšp. Romea Rappa in Raffaela Fertza, podčastnikov Enrica La Salo in Pia Cola-vecchio ter agenta Origlia. Razprava se bo začela ob 9.30. Preds.; Rossi, tož.: De Fran-
da sta bila soudeležena pri umoru Trevisana, Lidije Ra-vasini in Edvige Odoncini. Doma so bili sprti predvsem zaradi neke dediščine in nihče je ni mogel videti, ker so jo imeli za vlačugo. Nasprotno pa je bila v dobrih odnošajih z Ravasinijevo in z Odoncini-jevo ter seveda tudi s Trevi-sanom, kateremu je večkrat prala in likala obleke. V zvezi s tem je ženska izjavila, da je kmalu po Trevisanovem u-moru srečala na pomolu v Kopru Giacominija. ki je imel na sebi Trevisanove hlače. To svojo trditev je seveda ponovila pred preiskovalnimi organi letečega oddelka kvesture v soočenju z Giacominijem, a ta se je izgovoril, da mu je hlače posodil neki Graco-gna. Zanimivo je, da je Gra-cogna stanoval v Giacomini-jevi hiši, kjer so tudi našli kravato, katero je Gastone Trevisan spoznal za bratovo last, a je kasneje svojo izjavo preklical.
Na kakšni podlagi pa je Ženska obtoževala sorodnike krutega zločina? Predvsem je vedela, da sta oče in brat sprta
Sestanek komisije za prosto cono
Včeraj zvečer se je po dolgem času sestala občinska komisija za prosto cono. Po daljši razpravi so sklenili, da bodo na prihodnji seji obravnavali konkretne predloge, ki jih bodo predložile posamezne stranice.
Sinoči se Je tudi sestal občinski odbor, ki je razpravljal o navadnih upravnih vprašanjih.
 «»-------
Beltrame pri Palamari
Poslanec KPI Gino Beltrame je bil včeraj skupno s predstavnikom vodstva nove Delavske zbornice Liviom Soran-zom pri vladnem generalnem komisarju. Med razgovorom je poslanec razpravljal o nekaterih vprašanjih nanašajočih se na ezule in o sindikalnih sporih v Delavskih zadrugah, ladjedelnici Sv. Justa. odpustih v podjetjih FA. SEF in Sartori.
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Danes premiera «Ples v Savoyu».
operete
c
IZLETI
D
(i RITI« K! IN POROClu)
kradla vino in ga nadomestila s kisom, da sla imela orožje in v glavnem, ker si
s Trevisanom, da sta možu ’co, zapisn.:	Magliacca,	odv.:
zas. stranke: M. Ferluga. o-bramba: odv. P. Sardos, Ke-zich, Stradella, Amodeo, Mor-
je brat po zločihu kupil ve- gera in Presti.
«Ploha» v L onjerju
V nedeljo zvečer je bilo dvorišče pri »Zupanouih* polno Lon jercev in Katinarcev, ki so prihiteli na krstno predstavo komedije v treh dejanjih »Ploha*, ki jo je uprizorila domača dramska skupina. Reči moramo, da so bili gledalci z igro zelo zadovoljni in so igralce nagradili z zasluženim ploskanjem. Stojana Mariča je zelo dobro podal Fabjan Pečar, njegovo ženo Stano pa odlična Nadja Čok. Tudi ostali niso zaostajali; tako Riko Lauretičič tn Gabrije-a Orel, ki sta predstavila idealen star vaški par, Jadranka Kakovič in Mirka Lavrenčič, ki sta svoji težki vlogi zelo dobro podali, nato Kristina Lavrenčič, ki se je kot že tolikokrat tudi v tej komediji odlično izkazala ter Meri Cač, ki je zaigrala res pristno ciganko.
Da je igra tako dobro uspela, je predvsem zasluga mladih igralcev, ki so požrtvovalno prihajali vsak večer na vaje. Marsikdaj so bili t? dvorani še po 11. uri, kjer jih je Za nastop pripravila učiteljica Anica Kalanova. Brez dvoma je predvsem njena zasluga, da so igralci tako dobro uspeli. Omeniti je treba tudi požrtvovalno Tončko Čok, ki je skrbela za organizacijo in bila tudi šepetalka.
Omeniti smo že, da je bila igra dobro naštudirana in dobro podana, zato bi bilo prat’, da bi dramska skupina PD onjer-Katinara pomislila tudi na kakšno gostovanje, kajti prepričani smo, da tjoao tudi t? drugih vaseh igro sprejeli z enakim navdušenjem, kot jo je občinstvo v Lonjerju.
M.
 »»-------
Avtomobilska tata zasačena na delu
Včeraj ponoči ob 3.20 je patrulja letečega oddelka aretirala 20-letnega Giuseppa P in 18-letnega Gennara P. policija je namreč fanta zasačila, ko sta kradla iz avtomobila francoskega državljana Michela Farniera. Oba mladoletnika je policija odpeljala v koronej-ske zapore, kjer bosta na razpolago sodnim oblastem. U-kradeno blago, ki je bilo vredno okoli 50.000 lir, je policija izročila gospodarju.
Izlet v Trento. SPDT priredi izlet v Trento kot izhodišče na bližnje vrhove; k izviru Soče, na Vriič tn na Triglav. Izlet bo v soboto in nedeljo 17. ta 18. avgusta.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. in 29. julija t. 1. se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo je 18 oseb, porok pa je bilo 10,
POROČILI SO SE; mehanik Umberto Firagiacomo ta gospodinja Rita Elisabetta Zamarin, litograf Antonio Deponte in gospodinja Luciana Marciano, delavec Giovanni Beucic in šivilja Maria Bacci, kuhar Sergio lzzo i« gospodinja Anina Mana Della Ouercia, trgovec Giusto Braico ta gospodinj« Emma Flego, geometer E zlo Guariemto in gospodinja Silva Sodomaco, trgovski agent Mario PeraJe in gospodinja An.na Maria Gliubich, inženir Silvio PaUluzzi ta uradnica Maria Luisa Pertoldi, uradnik Amedeo Paludetto in uradnica .Angela Bertocchi, jnehanik Bruno Meduri in gospodinja Olga Baučer.
UMKU SO: 84-letna Lucia Bas-sanese vd. Gherson, 55-letn.i Bruno Trebbi, 51-letni Domemco Co-lcmbera, 75-letna Josipina Petelin vd. Cerqueni, 59-letna Palmi-ra Beneul Benevol, 62-letni Pio Tenaglia, 8(Metna Angela Vascot-to vd. Steli, 54-letni Ivan Lenaz, 60-letmi Angelo Dobrigna, 79-let-na Maria Borghetta vd. Ziani, 74-Ietna Marija Lipovi/, vd. Hrovatin, 81-letna Maria Bonetta vd. D’Orlando, 78-letni Romolo Do-menici, 89-letni Michele Trevisan, 6t-letna Luigia Davide por. Tusset, 73-letna Marija Jagodnik vd. Benolti, 69-letni Emilio Ce-rovazzi, 51-letni Giorgio Malini.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v Juliju 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ut. Montcrsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovtjah in Ntcoli v Skednju.
RADIO
TOREK, 30. Julija 1957 IHSI POSTAJA A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Pisani Svet; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Melodije iz filmov; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka;
18.00 Soštakovič: Klavirski koncert op. 35; 18.22 Orkester Me-lachrino; 18.47 Brahms: Sonata v F-duru op. 99; 19.15 Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenska folklorna glasba; 20.50 Lahke melodije;
21.00 Franz in Paul Schoentam: ((Ugrabljene Sabinke*, veseloigra v 4 dej.; igrajo člani Radijskega
odra; 23.00 Dvorakovi Slovanski plesi; 23.30 Nočni ples,
1 K S T I.
14.30 Tržaška kulturna kronika:
16.45 Kontrasti v jazzu:	17.10
Koncert violinista Fernaoda Fer-rettija in pianistke Thee Arcan-geli; 18.00 Simfonični koncert: 20.00 Glasba	za godala;	21.00
Aleksander Dumas ml.:	»Fran-
ciMon», komedija v 3 dejanjih.
KOPER
Poročila v	ttaUjanščtal:	6.30,
12.30.	1630, 17.30, 19.15, 23.00.
Poročila v	slovenščini:	7.30,
13.3U, 15.00,
7.15 Glasba za dobro jutro; 7,45 Jutranji koledar; 12.00 Glasba po, željah; 13.40 Kmetijski nasveti;
13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarska oddaja: Izsuševanje koprskega močvirja; 14.40 Pisan glasbeni spored; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pesmi in plesi iz raznih krajev; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Popoldanski koncert; 18.10 Od melodije do melodije; 19.00 Poje Luciano Tajati; 19.25 Lahka glasba:	19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 282,1 m. 212,4 m
Poročila: 5.U0, 6.00, 7.00, 8.00, 10.UU,	13.00,	15.00,	17.00,	19.30,
22.(10
7.30 Cicibanom — dober dan! (Peter Likar: Domišljava kapljica); 8.05 Igra pihalna godba Ljudske milice; 8.35 Zbori in solisti v zabavni glasbi; 9.00 Utrinki iz literature — Smiljan Rozman: Skrivnost Tomaža Marčna; 9.20 Slike iz albuma orkestralne glasbe; 10.10 Melodije iz filmov; 11.15 Od menueta do balade; 12.00 Slovenske narodne in umetne pesmi;	12.30 Kmetijski
nasveti — Ing. Marijan Munda: Priprava beljakovinske krme za perutnino; 12.40 J Brahms: Madžarski plesi; 13.15 Pisan operni spored; 14.00 Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel, poje baritonist Miro Gregorin; 14.20 Radijski leksikon; 14.35 Naš| poslušalci čestitajo	in pozdravljajo;
15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman — Erih Koš: Kit — imenovan tuidi Veliki Mak - XII.;
16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna ta plesna glasba n« tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.50 Razgovor	o mednarodnih
vprašanjih; 19.00	Zabavna glasba;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert Ljubljanskega komornega zbora; 20.30 Radijska igra — Ho-nore de Balzac; Neznana mojstrovina; 21.22 Igrajo veliki zabavni orkestri; 22.15 Plesna glasba.
TI.EVIZIJA
17.30 Oddaja za otroke; 18.30 Športne vesti; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Prvi aplavz; 22.30 Najvišja žičnica na svetu, reportaža;
23.00 Vesti.
KINO
1111111111111111111 Milil IIIIIIIIIIIIIIIIJII lia lini II IlIltllJIllllllllimilllllMII III Milili lili IIIIIII IlllllllllllVIIIIIItl 111111111111111111 Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiillllllllll
Podaljšana veljavnost konvencij z državnimi pomorskimi družbami
Za sedaj odstranjena nevarnost ukinitve nekaterih pomorskih prog
Tudi dunajski tisk se o podaljšanju konvencij ugodno izraža • Perspektive, da se v enem letu vprašanje razdelitve prog uredi
Preteklo sredo je prometna komisija poslanske zbornice odobrila zakonski načrt, ki predvideva nadaljnje podaljšanje veljavnosti konvencij med državo in državnimi pomorskimi družbami do 30. junija 1958. leta. Tudi komisija za finance in zaklad je istega dne odobrila omenjeno podaljšanje, Parlament bi moral razpravljati o novih konvencijah že do letošnjega junija, kot je bilo to prvotno določeno, vendar so zaradi vladne krize najprej podaljšali konvencije do konca leta zato, da ne bi kar naenkrat zastal pomorski promet ladij družb PIN, kar bi seveda povzročilo občutno gospodarsko škodo. Podobni razlogi so narekovali tudi novo podaljšanje veljavnosti stare konvencije, ki je bila sklenjena 7. decembra 1936. leta.
To podaljšanje so tržaški pomorski krogi ugodno ocenili, ker je vsaj za nekaj časa odstranjena nevarnost, da bi r. novimi konvencijami ukinili nekatere pomorske proge, odnosno da bi parlament brez podrobne proučitve odobril neugoden vladni zakonski o-snutek. Ta osnutek namreč predvideva znatno znižanje subvencij in določa, da bo vlada sama razdeljevala redne pomorske proge med razna pristaniča.
Ukinitev subvpncij, OdnoshO težnjo, da se zmanjša pomen državnih pomorskih družb, je občutiti že v vsem povojnem razdobju. Njeni zagovorniki pravijo, da ni več potrebno, da se država vmešava v pomorstvo, ki postaja vedno bolj aktivno. Tu gre predvsem za interese nekaterih velikih genovskih in neapeljskih brodarjev, ki ao ustvarili po vojni v ugodni konjunkturi in z državno pomočjo obsežno ladjevje in ki se seveda hočejo znebiti vsakega konkurenčnega posega državnih
družb. Pri tem pa jih ne zanima, da niso obnovljene še številne redne pomorske zveze, od katerih ustanovitve je v znatni meri odvisen gospodarski razvoj nekaterih področij.
Brez okrepitve državnih pomorskih družb torej tržaško pristanišče zaman upa na o-šrepitev svojih rednih pomorskih zvez, od katerih je odvisen razvoj pristaniškega prometa. Nič manj važna pa tudi ni razdelitev obatoječih pomorskih zvez med Jadranskim in Tirenskim morjem. Znano je dejstvo, da je Genovi uspelo obnoviti skoro vse ladjevje PIN, s katerim je razpolagata pred vojno, kar pa ne velja za Trst in Ostala jadranska pristanišča.
Tržaški gospodarski krogi predvidevajo, da bo mogoče v razdobju, ki bo minilo do pričetka razprave o obnovitvi konvencij v parlamentu, prepričati odgovorne predstavnike, da bodo pravično razdelili redne pomorske zveze in okrepili pomorske družbe PtN.
Značilno je. da tudi avstrijski tisk izraža podobno mišljenje. Dunajski list »Die Presse* tako ugotavlja, da je podaljšanje konvencij za eno leto naletelo na ugodne komentarje v Avstriji in da je predstavljalo eno izmeri glavnih predloRoV Zveze jadranskih pristanišč. Svoj članek zaključuje ta list z ugotovitvijo, da bodo verietno pri razpravi o konvencijah lahko sodelovali tudi tržaški poslanci in senatorji.
Sestanek zaradi odpustov v Tržaški konopljarni
Na sedežu Zveze industrij-cev je bil včeraj popoldne sestanek predstavnikov dveh sindikalnih organizacij tekstil-
ne stroke z zastopniki Tržaške konopljarne glede odpusta 34 delavcev. Vodstvo tega podjetja je namreč napovedalo, da bo odpustilo omenjeno število delavcev zaradi pomanjkanja naročil.
Na včerajšnjem sestanku niso dosegli sporazuma, ker je vodstvo podjetja izjavilo, da vztraja pri odpustu omenjenega števila delavcev, češ da so se surovine podražile in da je vedno večja konkurenca tako doma kot v inozemstvu.
Vodstvo podjetja je izjavilo, da bo vsem odpuščenim delavcem plačalo še tri dnevnice in da odpusti stopijo v veljavo 10. avgusta. Tajništvo sindikata omenjene stroke pri novi Delavski zbornici CGIL vabi vse odpuščene delavce na sestanek, ki bo 3. avgusta ob 18. v Ul. Zonta 2.
 «»-------
Strašne posledice igranja z mino
Dva fanta hudo ranjena, eden pa mrtev
Zaradi neprevidnosti otrok, ki se radi igrajo z nevarnimi predmeti, se je pretekli četrtek zgodila na Pivki huda nesreča. Med igro je 16-letni Franc Premru skupno s 13-letnim Pavlom HiUjem in 12-letnim Valerijem Kovačem našel m»no, katero so odnesli na oddaljeni travnik, zažgali suhljaj in vrgli mino v ogenj.
Nestrpno so pričakovali pok, pa so se naveličali in se približali mini, ker je medtem ogbnj že ugasnil. Toda nenadoma je mina eiksplodirata. Starši so nemudamo pritekli na kraj nesreče in bili priča žalostnemu prizoru. Piemru Jp bil na mestu mr^ev, dečka pa sta bila hudo ranjena po prsnem kosu in nogah. Nemudoma so ju odpeljali v koprsko bolnišnico, kjer se sedaj zdravila.
Tudi dva Tržačana v tihotapski mreži
ANSA sporoča, da so finančni stražnik: v Italiji odkrili in prijavili sodnim oblastem kar 242 oseb obloženih tihotapstva. ki so bili vključene v 26 tihotapskih organizacij. Te organizacije so bvle med seboj tesno povezane. Med odkritimi tihotapci sta tudi dva Tržačani a:	Pietro Alcido in
Giulio Umek.
Financavji so ugotovili, da so tihotapci pretihotapili i,:i tisoč kg cigaret, zaplenili pa 28.000 kg cigaret, tri motorne Čolne, 10 natovorjenih tovornih avtomobilov, 2 hitra motorna čolna ter številne avtomobile. Skupna vrednost blaga, katerega so pretihotapili v dveh letih, je po ugotovitvah finančne straže presegla 3 milijarde lir.
 -«» J
Huda prometna nesreča
Včeraj ob 14,45 se je zgodila huda prometna nesleča. Ko se je 17-letni Aldo Fabris iz Ul. D’Alviano 74 vozil na svojem motociklu po Ul. Mo-lin a Vento v smeri Trga Pe-stalozzi, se je zaletel v 68-let-nega zidarja Domenita Fra-giacoma iz Ul. ValdiriVo 10. Oba sta padla in so ju z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so Do-menicu Fragiacomu ugotovili globoko rano na čelu, rano na tilpiku in verjetni zlom lobanje. Njegovo stanje je zelo resno in se zdravniki o njem nišo izrekli. Aldo Fabris pa se ni tako hudo pokodoval in so zdravniki mnenja, da bo o-zdravel približno v 2o dneh. Ugotovili so mu namreč udarce na nosu z verjetnim zlomom nosne kosti.
•——
Ne puščajte otrok na cesto!
Na 1. kiruškem oddelku so včeraj ob 15.20 sprejeli 5-let-no Marino Rocco od Sv. M. M. spodnje št 1242 zaradi majhne rane na čelu in prask po telesu. Mati, ki jo je spremljala, je povedala, da se je hčerka igrala v bližini hiše, ko je vanjo zadel neki avtomobilist in oddrvel dalje. Kmalu nato se ju javil na policiji 50-letni Renato Furlan iz Ul. Bettefontane 25, ki pa je povedal, da se ni zavedel, da je otroka z avtom podrl na tla. # # *
Z rešilnim avtomobilom RK so včeraj ob 15.15 pripeljali v splošno bolnišnico 69-letnegu Pietra Visintina iz Ul. Vihali 10, kateremu so ugotovili verjetno krvavitev možganov. V bolnišnico ga je spremljal neki policist, kj je izjavil, na so ga sorodniki našli v njegovem stanovanju nezavestnega.
— «»-----
Usodne posledice padca po stopnicah
Ob 15.10 so sprejeli ha ortopedskem oddelku upokojenca Muttea Passuta od Sv. M. M. spodnje 152 zaradi verjetnega zloma kolčnega sklepa. Zdravnikom je povedal,s da je šel po stopnicah iz svojega stanovanja v klet, ko se je spotaknil in nenadoma podel. O-zdravel bo v 60 ali 80 dneh, seveda če ne bodo nastopile komplikacije.
r
Excelsior. 15.45: »Vražji pustolovec*, G. Sanders, Y. De Carlo. Zsa-Zsa Gabor, RKO-Scope.
Fenke. 16.00: ((Strelci Kitajskega morja*, George Baker, S. Baker in H, Andrews.
Filodrammatico. 16.30: «Krik orlov*, Tom Tryon, J. Merlin, A. Moore.
Grattacielo. 16.00: «Mi smo stebri*, V. De Sica, A Cifariello.
Supercinema. 16.00: «Sin Caroline
Cherie*, Brigitte Bardot in J. Pascal.
Arcobaleno. 15.30: »Pustolovščine kapitana Hornblovverja*, G. Pečk, V. Mayo.
Astra Rojan. 16.30: «Clovek, ki nri nikoli oosta.jal*, C. VVebb.
Capitol. 16.30:	«Guaglion«», G.
Rubini, M. Girotti.
CrtstaPo. 16.30: «Moja žena na naboru*. Tom Evvell, Sheree N o rt h.
Alabarda. 16.30:	»Pustolovščine
gospoda Coryja», Tony Curtis, Martha Hyer in C. Bickford.
Ariston. Glej kino na prostem!
Aurora. 17.00: «Puščavske podgane*, J. Mason, R. Burton.
Armonia Glej kino na prostem.
Ideale. Zaprto za počitnice.
Impero. Zaprto zaradi počitnic.
Itaiia. 16.30: «Na,jlepSi dnevi*, An-tonella Luaidi, V. De Sica, F. Interlenghi, Emma Gramatica.
Moderno. 18.00:	«BoJazen pred
ljubeznijo*, Jean Simmons, Guy Madisocn.
Sr vor.a. 16.00:	((Streljajte brez
milosti*, Alex;is Smith, Scott Brady. Prepovedano mladoletnim.
Vlale. Zaprto za počitnice.
Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice.
Belvedere, 16.30: «49. človek*.
Massimo. 16.30: »Charlotove fantazije*, Chariie Chaplin.
Novo cine. 16.00: »Romantična ježa*, Colette Marctiand in Jac-ques Francois.
KINO NA PROSTEM
Ariston. 20.30; «Vila Borghese*.
V. De Siča, A. M. Ferrero. Armonia. 15., na prostem ob 20.:
«KentuekyJec», B. Lancaster, D. Foster.
Arena del flori. 20.15: «Ve!lki grešnik*; Gregory Pečk, Ava Gardner.
Garibaldi. 20.15; «Clovešk1 plen*. R. VVidmnrk, T. Haivhrd, J-Greer.
Marconi. Ob 16.30. na prostem
20.30:	«Kadar	banda udari*.
Scott Brady.
Paradiso. 19 30: »Jetniki neba*.
John Wayne.
Porziana. 20.15:	»Krvavi žig*.
Alan Ladd, Man« Freeman. Secolo Sv, Ivan. 20.30: »Sneg na Kikimandžaru*,	G. Pečk, S.
Hayward A. Gardner.
Skedenj. 20.30: «Mož, ki Je ljubil rdečelaske*, Molra Shearer. Stadiu. 20.30: »Trije novčiči v von-njaku*, Rossano Brazzl, Jean Petcrs.
Valmaura. 20.30; «Cudov!te zgodbe VValt Disneva*
Rojan. 20.00 ta 22.00: «Vesell raziskovalci«, Cllfton Webb.
PREDEN GRESTE NA DOPUST s« naročite na
• PRIMORSKI DNEVNIK«
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina 3 0 1) lir Telefonirajte na številko 37-338
+
28. t. m. je pichnr.ila
Josipina vd. Cerqueni
Žalostno vest sporočajo 9*' novi im vsi ostali sorodniki.
Pogreb bo dane«, 30. t. m ob 17. url iz hiše žalosti Pr* S.M.M. spodnji 824.
BEŽEN POGLED V RIMSKI PARLAMENT
UUDSKI POSLANCI POGOSTO GO VORE PRAZNI D VOSANI
Posameznim sejam prisostvuje le dober ducat poslancev ali niti ne - Plenum na Montecitoriu pa šteje 590 oseb
(Od našega dopisnika)
RIM, konec julija
Se nekaj dni in rimski parlament se bo izpraznil, ker bodo poslanci odšli na dopust. Po dosedanjem razvoju parlamentarnin del se zdi, da bo obdelal še zadevo o skupnem tržišču in Evratomu, nakar Se bo 590 članov rimskega parlamenta, kolikor jih šteje običajen »plenum«, u-maknilo v počitniško zatišje »li pa k svojim poklicnim o-pravkom. Ker imajo vsi delovni ljudje pravico do dopusta, do počitka, čemu bi te pravice ne imeli parlamentarci? Toda poglejmo nekoliko v parlament, in oglejmo si, kako ti predstavniki ljud-»tva delajo.
V petek 19. t. m. je ob 7. uri zvečer sedelo v veliki dvorani na Montecitoriu tako v predsedniških in vladnih klopeh kot tudi v krožnih klopeh, ki so določene za poslance, vsega skupaj 22 oseb. Tri dni pozneje, v ponedeljek 22. julija, je bilo na dnevnem redu obravnavanje zakona za pomoč ljudstvu, ki ga je prizadelo letošnje ne-brje v Piemontu in v pokrajini Polesine. Vsekakor važno vprašanje. Toda v dvorani na Montecitoriu je sedelo 32 oseb, ki tudi niso bile vse spri delu«. Vtem ko je govoril komunistični poslanec Scarpa. ga je poslušalo le 11 Oseb. 6 poslancev je čitalo časopise, 6 jih je nekaj beležilo, 3 so se umaknili v zaseben pogovor, 5 pa jih je proučevalo bodoči dnevni- red. Proti koncu iste seje, ko je govoril drugi komunistični poslanec Roasio, se je število prisotnih v dvorani Monteci-torio, med katere moramo všteti tudi pet članov vlade in predsednika parlamenta, skrčilo na 18 ljudi.
Tri dni pozneje, to se pravi pretekli četrtek, je bilo na večernem zasedanju vsega skupaj 15 poslancev. Prvi je govoril komunistični poslanec Giancarlo Pajetta. Ko je ta •voj govor končal, so se njegovi kolegi, komunistični poslanci, umaknili iz dvorane, 5 socialistov-Nennijevcev pa je nadaljevalo s poslušanjem govora, ki ga je imel njihov strankarski kolega Pieračcini. Po Pieraccinijevem govoru je spregovoril demokristjansfci poslanec Penazzato, predsednik ACLI. Ko je spregovoril ta, je zapustilo dvorano tudi
frio, ki je bil predsednik zasedanja, na vladnih klopeh pa podtajnik za zunanje zadeve Folchi. Zadnje besede demokristjana Penazzata pa je ujela tudi njegova strankarska kolegica poslanka E-lisabeta Conci, ki pa ni prišla na zasedanje zaradi zasedanja, pač pa zaradi nekih uradnih opravkov. Concijeva je tajnica demokristjanske parlamentarne skupine namreč.
Ko je spregovoril monarhist poslanec Sciaudone, je tudi poslanka Conci odšla iz dvorane, seveda skupno s kolegom Penazzato in monarhist Schiaudone je dolgo časa govoril dejansko samo D'Onofriu in Folchiju. Celo sam Folchi je hotel oditi, toda d’Onofrio ga je pridržal i,n vtem je v dvorano stopil še en monarhist, poslanec Caramia. nekoliko za njim, morda povsem slučajno, še komunistični poslanec Villani. Predsednik tega zasedanja dOnofrio ju je prosil, naj bi ostala do konca in tako se je zasedanje končalo ob prisotnosti samih 5 oseb: 3 poslancev z govornikom vred, predsednikom zasedanja in predstavnikom vlade.
Na petkovi večerni seji pa so komaj štirje poslanci poslušali govor poslanca Aldisia.
To je vsekakor zelo porazna ugotovitev, ki meče temno luč na ustanovo, ki nosi pečat največje odgovornosti za vso deželo. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti sledeče: Vtem ko je bilo v glavni dvorani parlamenta komaj nekaj poslancev in so posamezni govorniki dobesedno govorili stenam, je večje število njihovih kolegov delalo v raznih komisijah. Kot primer za to bomo navedli spet petek 19. t. m. Ze pred večernim zasedanjem parlamenta, ko bi morali poslanci obravnavati že prej omenjena sporazuma o Evratomu in evropskem skupnem tržišču in odobriti dva proračuna, so se poslanci že prej razpršili na razne seje, kjer so obravnavali številne druge načrte, ki sc v kompetenci štirih parlamentarnih odborov in 11 parlamentarnih stalnih komisij ter že kakegtT ducata drugih komisij, k'i so vse v popolnem skladju s štatutom parlamenta.
Ko človek bere vse te podatke, se zamisli nad tem,
mnogo bolj važno to, kako posluje, kako deluje rimski parlament. Na račun tega so številne kritike in vse se vrtijo okoli že zdavnaj ugotovljenega dejstva, da je dejavnost rimskega parlamenta mnogo premalo ekspeditivna in kljub novim zahtevam se še vedno drži okostenelega načina, ki dejansko preprečuje pospešeno dejavnost tudi tedaj, če bi poslanci zares hoteli zavihati rokave in se lotiti svojega odgovornega dela z vnemo. Razne kritike in hudomušne pripombe na račun članov parlamenta, da prihajajo na Montecitorio samo zaradi dnevnic, morda ne bodo povsem držale, dokazov pa vendarle ni, da bi bilo opaziti v parlamentu tisto vnemo, ki jo volivci upravičeno pričakujejo.
AP
Sončni zaton pod Sv. Križem
Foto Magajna
PRIMORSKE	PRIREDITVE
SLOVENSKI OKTET V ZENITU
Dve leti ali kaj je minilo, f bili skoraj navdušeni, kar po-odkar smo zadnjič videli in meni za naše pojme malo manj
poslušali osem zrelih, narejenih ljudi, drobno, toda imenitno »kupino, ki nosi skromen naziv: Slovenski oktet. Ti dve leti nosita s seboj veliko doživetij, veliko napora in veliko dobrega priznanja. Zal pa ne v domovini, marveč zunaj njenih meja. Najprej Francija, kjer so časopisi in seveda tudi glasbeni kritiki sklenili tiho zavezo, opozarjajoč svoje bralce na sesprit, ki ga niti razvajena galska ušesa ne morejo prehvaliti#. potem Belgija, kjer so si - mimogrede - tudi najbolj »črni« krogi edini v domnevi, da je Slovenski oktet najboljši vokalni ansambel na svetu, pa domovina belkanta, Italija, kjer poročevalci hitijo zapisovali primerjavo z donskimi kozaki, seveda v korist Slovenskega okteta, pa Kitajska, pa dobre muzike željni poslušalci tam v daljnem Irkutsku v Sibiriji, kjer so fantje priredili nekoč »leteči koncert», čakajoč na zvezo za Kitajsko, pa simpatične diagnoze ljudi od angleškega BBC, ki so že od nekdaj hereditarno zadržani v pogledu dajanja nekih čustvenih izjav in ki so
kakor odlično, preveč prostora bi zavzelo, če bi hoteli citirati le nekaj laskavih pohval iz tujih časopisov, ki leže pred menoj in skoraj komično se sliši, a je res, da bi prav tako brez uspeha brskal med slovenskimi časopisi za dobro besedo ali temeljitejšo recenzijo. Menda je pa tudi res, da bo edino «Primorski dnevnik» vselej z razumevanjem spremljal razvoj Slovenskega okteta, od tistega članka pred leti z naslovom sin zopet kozarec čistega uina« pa vse do pričujočega zapisa ob gostovanju na «Primorskih prireditvah:* v Kopru, Izoli in Piranu.
Slovenski oktet si je v tem razmeroma kratkem, t oda dejavnem in plodnem času temeljito razširil repertoar, zlasti v smeri tujih skladateljskih prizadevanj, ker doma (že zopet!) ni pravega razumevanja za to vrsto muzike.
Pisanje za tak vokalni komorni ansambel seveda ni tako preprosto, kakor bi kdo menil:	to namreč niso zborske
partiture in ne zborska tehnika, kajti skladba, napisana za
■llllllllHllllllllllfItllllllllllMIIIIIIIIIIIIIinilOnOIIII.MItMIIMIIIIIIIIIMIIIIOnitIMMIIIIItllltllMHHIIIIIIHIiniMlllflllMlIlllllllllllllllllllliniltllllllflllllllltllllllllllllllllMItIMIIIIIIIMIIIIIIMIIMIMIinillOIIIIIIMIttllinilllllllllllllinilMIIIIIIIItlillMIIIIIII
POSLEDICE NEPOZNAVANJA ŠKODLJIVE RADIOAKTIVNOSTI
Stara klinika v mestu Baltimore je postala	«kraj strahu
Bolnico so morali zaradi radioaktivne okužbe izprazniti - Hiše Iaslnik ne more niti prodati - Ameriški tisk pa se sprašuje, ali ni morda tudi v drugih klinikah kaj podobnega
Pred precej resnim, da ne rečemo nerešljivim vprašanjem, stojijo v mestu Baltimore. Velika, lepa, skoro razkošna trinadstropna stavha na Trgu Eutaw, je prazna. Toda lastnik je ne more za nobeno ceno oddati ne v najem, niti prodati. Celo izogibajo se je. Po pločniku ob tej palači gredo le tujci, domačini pa rajši stopijo čez u-lico na nasprotni pločnik.
Kaj je, kar povzroča tak strah pred to hišo?
V tej stavbi je bila dolgo vrsto let znamenita bolnica
za zdravljenje raka. Iz vsth krajev sveta so prihajali bolniki v to bolnišnico, kjer so že leta 1904 z radijskih obsevanjem rešili mnogim bolnikom življenje ali pa jim ga vsaj podaljšali.
In prav tista snov, k: je bila za mnoge odrešilna, je sedaj okužila zgradbo. Palača je vsa radioaktivna, od vrha do tal.
V desetletjih, ko so uporabljali radijske žarke za obsevanje bolnikov, je radij prodrl v vse špranje zidovja, vpil se je v les in omet, v
pod in strope. Taka je danes palača, ki je bila včasih znamenita klinika Kelly,
Leta 1904, ko so začel: z obsevanji z novimi žarki, je bilo to vsekakor nekaj povsem novega. Saj se je komaj Šest let prej posrečilo s.avn’ učenjakinji Mariji- Curie in njenemu možu Pierru izrli-rati nekaj neznatnih količin radija v čisti obliki. Ustanovitelj te klinike dr. Hovvard A. Kelly je bil 'eden redkih pionirjev znanosti. Preizkušal je terapevtično vrednost radioaktivnega obsevanja pro-
onih 5 socialistov, ki so po-	more	parlament	na	tak
•lušali Pieraccinija, in Penaz-žstc je dejansko govoril prazni dvorani, saj je bil v dvorani samo še poslanec D'Ono-
Obarvani asfalt
Zvedelo se je, da bodo začele tovarne v Zagrebu in na Reki proizvajati asfalt v beli, rumeni, zeleni, rdeči in še v drugih barvah. Ta material bo zelo prikladen za o-značevanje kolesarskih stez fn pločnikov, za športna i* Erišča .ipd. V Italiji ga bodo mešanega s fosforjem, uporabljali tudi pri izgradnji le-tališčnih steza za nočno vzletanje in pristajanje letal.
način pravilno in učinkovito vršiti svojo važno vlogo. Pred nekaj leti so v parlamentu obravnavali tudi vprašanje povišanja plač in dnevnic članom rimskega parlamenta. Zanimivo je, da je oni dan dvorana na Montecitoriu štela dejanski »plenum«, ker so bili v»i poslanci navzoči razen nekaterih izjem, ki so bili sicer upravičeno zadržani. Tudi pri glasovanju o novem povišanju plač je bilo stoodstotno soglasje, ker se ni nihče oglasil proti novim poviškom. In danes ima član rimskega parlamenta okoli 300 tisoč lir na mesec dohodkov. Toda to niti ni osrednje vprašanje, pač pa je
Prof. Jacques Piccard je začel z novo vrsto globinskih poizkusov. V bližini Caprija se Je v soboto ponovno spustil v morske globine s svojo globinsko ladjo, ki nosi ime po našem mestu. Dosegel je globino 1100 m. — Na sliki Piccardova ladja pred poizkusom.
OB STOLETNICI	ZEL.	PRO
BURJA IN POMANJKANJE ARGUMENTI PROTI KRAŠKI
VODE
PROGI
Tedanje lokomotive niso bile pripravne za velike vzpone
se.
Končno so na Dunaju vendarle sklenili, da se proga od I-jubljane do Trsta gradi. Na-Ibgo so poverili Tržačanu inž. Karlu Von Ghega, ki je imel čredno velike izkušnje pri Eradnji železnic in po njego-vem predlogu je bila končno v bktobru 1B49 odločena gradnja proge od Ljubljane preko Darja in po Krasu v Trst.
taki odločitvi so se zače-Ji oglašati številni nasprotnici kraškega projekta. V brošurah in časopisih so trdili, da železnica zaradi nevarne burje ne bo zdržala prometa. £ matematično natančnostjo je bil*
izračunana sila vetra na železniške vozove in lokomotive. Strojno osebje na proti Vremenskim neprilikam nezavarovanem stroju ne bo mo-e'o zdržati pritisku močne bur-I* in snežnih zametov, Kako 1,0 kurjač kuril in dovajaj vOdo v kotel, ko se bo vendar Jhnral z rokami držati, da ga burja ne odnese. Snežni zume-** bodo onemogočili vožnjo; *aki pHrpetl se bodo dogajali bredvsem v zasekali. Tudi več Jnkomotiv pri enem vlako ne 6 kos burjl — so praVili in
na progi, kjer jih bo sneg I no oskrbovanje z vodo. Pri
popolnoma zametel. Na posameznih odsekih je burja tako močna, da ljudje po več dni ne zapustijo domačega praga. Burja bo prevračala vozove. Brez zavarovanja proti takim vremenskim neprilikam bodo osebje in čuvaji na progah brez vsake moči. — Tako so govorili nasprotniki.
Nadaljnji ugovor je nudilo pomanjkanje vode za ljudi in seveda za napajanje lokomotiv. Za nabavo vode je treba zgraditi črpalne naprave iz oddaljenih studencev, napraviti cevovode in primerne zbiralnike. Kajti Kraševcem, posebno onim na zapadni strani razvodja med Savo in morjem, je voda primanjkovala v sušnih mesecih tako poleti kot tudi v mrzlem obdobju pozimi. Nalovljena deževnica je nezdrava in ne zadošča potrebam. Viri trdijo, da je bil tedaj v tem območju samo en higienični vodnjak — v Nabrežini pri Polajevih. 3ic*r pa je bila voda draga pijača. Polno vedro, pripeljano iz Devina, je stalo goldinar ,kar je ustrezalo trem dnevnicam težaka.
Z gradnjo železnice je bilo
p!4Mi, Vlaki bodp oblivali j za nekatere kraje delho rčše-
vrtanju šestih predorov v neposredni okolici Košan, Čepne-ga, Gor. Ležeč in Vrem so zasledili močne izvire vode. Te so zajezili ter speljali v 38 km dolgih ceveh v Sežano, Divačo in na Prosek.
Važno je bilo tudi vprašanje, kako dobaviti pitno vodo za železniško osebje ob progi in posebno še za njene naprave v Trstu ter za mesto samo. Mestna občina je mnogo žrtvovala v te namene. Gradbeni inženirji so sporazumno z mestno upravo iskali v letih 1850—1853 zadovoljivo rešitev. Med Nabrežino in Sv. Križem, v neposrednji bližini morja so odkrili močan izvirek, kamor so hodili delavci po vodo. Za gradnjo vodovoda in črpalk so ustanovili akcijsko družbo. Crpalne naprave in rezervoarje so zgradili v Nabrežini, od koder sb dobivali Tržačani in posamezne železniške postaje dovolj zdrave pitne vode.
Brezdvomno je bil za takratno tehniko utemeljen ugovor zaradi terenskih ovir t. j. nagibov in sestave zemlje. Nasprotniki obstoječih projektov
bodo mogli voziti železniški stroji, ker zaradi prešibke adhezije ne bodo mogli premagovati velikih vzponov, na Barju pa mehak svet ne bo zdržal teže in brzine vlakov. Uspehi v drugih državah in pa konkurenčni razpis za konstrukcijo parne lokomotive, ki vleče na vzponu 25 pro mil 140 ton težek vlak s povprečno brzino 11.4 km na uro, so dali strojnim tovarnam dovolj poguma za sestavo stroja s takimi pogoji. Kajti nagrada 20 tisoč zlatnikov je bila privlačna. K tej tekmi so se prijavili 4 stroji. Najbolj je ustrezal nemški strbj «Ha-varia« ter odnesel prvo nagrado. Ostali trije so prejeli tolnžilne nagrade 10.000, 9.000 in 8.000 cekinov. Resnici na ljubo pa moramo dodati, da ni nobena lokomotiva popolnoma ustrezala vsem tekmovalnim pogojem. Marsikatero pomanjkljivost so morali pozneje odpraviti. Toda led je bil prebit.
Dne 15. maja 1854 je vozil prvi tovorni vlak direktno iz Ljubljane na Dunaj preko >Se-meringa. S tem se je prenehal prevoz blaga in notnikov po
so utemeljevali, da na progi i obnovljeni državni cesti prepreko Semeringa in Krasa ne I ko tega dela Alp. Tudi ma-
džarske zahteve, da bi projektirali državno južbo železnico preko ogrskih ravnin ter tako obšli Vzhodne Alpe. se niso uresničile. Temu načrtu je nasprotoval avstrijski cesar in z njim tudi centralna dunajska vlada.
Načrt preko Ljubljanskega barja je zahteval mnogo študija in prizadevanja. Kljub številnim vrtinam je bila odločitev težka. Na 2367 m dolgi progi od Notranjih goric do Žalostne gore so morali zgraditi 22.5 m širok in 15.5 m visok nasip, za katerega so porabili okoli 80 tisoč kubičnih sežnjev nasipnega materiala. Kajti temelj nasipa je pogoltnil 5-krat toliko gradiva, kakor bi ga porabili za današnji vidni nasip. Geološke raziskave barskega terena so pokazale točno sestavo posameznih plasti. Pod povprečno 1.90 m debelo šoto leži več ali manj razmehčana, vmes celo tekoča glina s primesjo drobnega peska in mivke. V globini nad 10 m pesek preneha in se pokaže suha glina. Kakih 7—10 m niže so ugotovili rumenorjav zrnat pesek vezan z glino, ki postaja na obeh koncih nasipa že debelejša. Nato pa sledi trda sivi-ca brez peskoVe primesi. Ta plast sega prav do skalnatega vznožja Zalosthe gore, v nasprotni smeri se nato izklini že pred prvo sondo. Zato se ob vznožju Plešivice združuje v globini okoli 30 metrov temnorjava peščena plast z zgornjo peščeno plastjo. Tam prehaja spodnja peščena plast, ki se loči od zgornje s teni, da je trda in strnjena, v rumen lapdrski pesek in dosega največjo globino.
JOŽE JENKO (Konec jutri. Glej. Ned. Prim, dnevnik od 28. t. m-J
ti raku. Lahiko se reče. da niso takrat še prav ničesar vedeli o nevarnosti takega obsevanja, in vsi varnostni ukrepi so bili še zelo primitivni. Jn zgodilo se je tam prav tako. kot je bilo s prvimi pionirji rentgena :n rentgenskega obsevanja: dva Kellyjeva asistenta sta zgodaj podlegla hudim poškodbam, ki sta jih dobila, ko sta dan za dnem imela o-pravka z obsevanjem bolnikov. Prevelika količina žarkov je opravila svoje.
A kljub temu je klinika u-spešno delovala še mnoga desetletja. Postopno so opažali na osebju klinike nenavadne pojave rakastih obolenj, anemije. sterilnosti. Čeprav so pozneje varnostne mere izboljšali in je bilo ravnanje z radijem in drugimi pripomočki te vrste na moč izpopolnjeno, je vendarle bilo — prepozno.
Leta 1922 pa so Kellyjevi dediči morali po nalogu oblasti kliniko zapreti. To pa Zaradi tega, ker so z velikim presenečenjem ugotovili, da je vsa trinadstropna palača okužena. Sicer niso takrat tistega zdravniškega poročila objavili, da ne bi povzročili med bolhiki in osebjem klinike panike. «Snovi, ki vsebujejo radioaktivnost in izžarevajo žarke alfa, je moč najti v vseh delih zgradbe klinike .. .» se je glasilo poročilo.
Množina teh snovi tudi ni bila tako nedolžna. Saj so u-gotovili, da znaša izžarevanje nad 30 milijonov desintegracij na minuto, medtem ko je največja dopustna in še ne nevarna količina 500. Zaradi tega je seveda bivanje v takih prostorih zelo nevarno. Vsem je grozila nevarnost zastrupljenja z radijskimi žarki, kar bi povzročilo razne oblike rakastih obolenj, sterilnost, anemijo.
In tako stoji sedaj ta trinadstropna palača prazna in zapuščena. Nihče ne ve, kaj naj bi z njo storili. Nje lastnik, neki veleposestnik in trgovec Weisheit, razmišlja, kako bi se je iznebil. Nihče je neče kupiti, a tisti, ki stanujejo tam blizu, zahtevajo, da se «latentna nevarnost«, ki grozi iz rdeče opeke, končno odstrani,
To je lepo reči in zahtevati, toda kako? Ameriška komisija za atomsko energijo je Weisheitu svetovala, naj da zgradbo razikužiti. To se da napraviti s posebno metodo za uničenje, oziroma sprostitev radioaktivnosti. Vendar pa bi se to ne izplačalo, ker bi se kljub temu ne hotei nihče vseliti v to hišo, pa čeprav ne bi Geigerjevi števci pokazali niti najmanjše sled: radioaktivnosti.
Atomski strokovnjak iste komisije Harrison pa je svetoval, da bi zgradbo podrli, seveda bi morali storiti to zelo previdno, da ne bi kdo drug prišel v dotiko s tem gradivom, ki je radioaktivno. Vse lesene dele bi po hjego-vem morali sežgati, a ostldo razhesti.
Torej je to vprašanje precej zambtano in'rčsno. / njim se ukvarja ameriško časop.s* je. Zlasti pa so načeli s tem v zvezi še drug problem: Kaj ni nevarnosti, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi z drugimi klinikami? Zlasti tam, kjer imajo opravka i radioaktivnimi snovmi?
Strokovnjaki in zdravnik: sicer zatrjujejo, da je ta e-dinstven primer, ker j» največja količina radioaktivnih snovi v stavbi še izza prvih let zdravljenja s to snovjo. Pravijo, da je zelo malo verjetno, da bi se tak primer še kje drugje ponovil. Tehniki jn zdravniki ter vsi u-čenjaki, ki imajo opravka z radioaktivnimi snovmi, imajo vedno pri sebi merilne naprave, ki jih takoj opozorijo, brž ko je le najmanjša slel radioaktivnosti. Fosebm skrbno pa kontrolirajo količino radioaktivnosti blizu nevarnih snovi. Od takrat, ko je Kelly izgubil dva asistenta, so varnostne mere tako izpopolnjene, da je enako zavarovan pacient kot zdravnik.
vokalni oktet, ima približno enake zahteve in — seveda — terja enake estetske vrednote, kakor glasba za instrumental ni komorni ansambel. V tem pa je tudi bistvena razlika od pevskega zbora:	zanj so
nujni masivni, vertikalni skladateljski prijemi s po možnosti čim man j drobne rezljane artikulacije v melodični liniji Naj za primer navedem zanimivo in originalno skladbo (ki niti ni več priredba) Danila Švare »Moj očka«, napisano ekskluzivno za Slovenski oktet: mozaična izoritmija, metrična in dinamična bibavica in ne nazadnje vendarle komorno zasnovana skladbica.
In še to: vrednote Slovenskega okteta se ne zrcalijo niti v njegovi tehnični dodelanosti, ki naj bi bila za tak in za ta ansambel i tak motorna, niti idealna sinhronost glasov, ki je prav tako tehnični, reci mo »fiziološkis rezultat skupnega dela skozi več let. Ena sama vrednota pa je, ki jo velja tokrat zabeležiti.* to je bila intuitivna, psihološka komunikativnost, ki trdno in zanosno združuje osem po značaju različnih osebnosti v eno telo z enotnim izrazom in enim samim muzikalnim karakterjem. V tem namreč vidim osnovno bistro stvari, zaradi katere doseza Slovenski oktet nesumljive uspehe doma in na tujem. Zlasti še na tujem, kjer pač po svoje u-mejo ceniti vse, kar je resnično dobrega in žlahtnega. Mi Slovenci smo že od nekdaj (pravijo) obremenjeni s hereditarno insuficienco, toda ta skromnost se zdi, da ni prave, plemenite sorte. Ničesar ne bi rad nikomur očital, toda če upoštevam, da je Slovenski oktet v petih dobrih, polnih, delovnih in vsekakor uspešno plodnih letih zaslužil prekleto malo razumevanja zlasti s strani tistih krogov, ki bi bili najbolj poklicani priznati temu ansamblu iskreno to, kar mu gre, potem je kajpada tudi razumljiva rahla patina grenkobe in skoraj odpovedi, ki jo je brez posebne muke kaj hitro opaziti. Naj povem bol* stvarno: to so predvsem glasbeniki in tisti, ki — vsak po svoje — registrirajoj drobne in velike dogodke na glasbenem bojišču v časopisju.
Na koncu koncev: Slovenski oktet ni bil vabljen v številne evropske dežele s stoletnimi glasbenimi tradicijami ali pa na Kitajsko zaradi nekakšne orientalske zanimivosti; vabili so ga ljudje, ki so ga poslušali in ki se verjetno tudi spoznajo na vokalno glasbo. Upoštevaje to dejstvo bi po mojem mnenju kdorkoli moral napraviti korak naprej, kajti življenjska
iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PERSPEKTIVE JUGOSLOVANSKEGA TURIZMA
Letos beležijo
velik dotok tujcev
Junaška borba narodov Jugoslavije proti okupatorju v drugi svetovni vojni, njihovi napori za obnovo po vojni, odločen odpor proti vsem poskusom vmešavanja v njene notranje zadeve in dosledno stališče v vseh mednarodnih ftrumih za pravilno in miroljubno rešitev spornih mednarodnih vprašanj so povsod v svetu vzbudile veliko zanimanje za to po velikosti mala, a po moralnih kvalitetah veliko državo.
To zanimanje prihaja med drugim do izraza tudi v iz leta v leto rastočem obisku inozemskih turistov. Naravne lepote, folklornost, gostoljubnost ljudstva nadomeščajo ponekod zahteve tistih turistov, ki so navajeni na največje raz-koš-je. Zanimanje inozemstva za Jugoslavijo stalno raste. K temu so prispevali tudi izvrstni pogoji počitka, ustrezne cene in filmi o naravnih lepotah Jugoslavije, ki so bili doslej predvajani v okviru turistične razstave na sejmih v Gradcu, Frankfurtu, Kopen-hagnu, Milanu in New Yor-ku.
Po nepopolnih podatkih o obisku inozemskih turistov v prvem polletju in doslej prispelih podatkih in rezervacijah inozemskih turističnih a-gencij se pričakuje, da bo letos obisk rekorden. To napoveduje že obisk v prvem polletju, ki je V primeri z lanskoletnim obiskom v istem času večji skoro Za 50.000. Po še nepopolnih podatkih je do konca junija obiskalo Jugoslavijo okrog 165.000 inozemskih gostov, med katerimi je bilo tudi 25.000 iz Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav. Med inozemskimi gosti v prvem polletju prevladujejo Avstrijci in Nemci. Najbolj obiskana mesta so bili kraji na srednjem in severnem Jadranu, letoviški kraji v o-kraju Split (neposredna e-kotica in otočje) in v okraju Reka (Opatija, Crikvenica).
Povečani obisk inozemskih gostov je vpliva! tudi na povečanje dotok« deviz. Po po-
datkih Narodne banke so inozemski turisti v prvem polletju porabili v Jugoslaviji 321 milijonov deviznih dinarjev v primeri s 167 milijoni v isti dobi lani. Inozemski turizem postaja vse bolj pomembna postavka v plačilni bilanci Jugoslavije.
Turistični objekti v znanih letoviščih v Sloveniji in na Jadranu so sposobni zadovoljiti vse zahteve inozemskih gostov. Na razpolago so jim izvrstno opremljeni hoteli in romantični prostori za tabo-renje (campingi). Nove turistične letalske zveze, udobne avtobusne in ladijske proge omogočajo inozemskim obiskovalcem, da se z najmanjšo izgubo časa in poceni seznanijo z naravnimi lepotami Jugoslavije, šegami in navadami njenih gostoljubnih in miroljubnih narodov, da se z lastnimi očmi prepričajo, kaj je resnica in kaj zlonamerna propaganda. Jugoslavija ne skriva in ne olepšuje svoje stvarnosti. Ona vabi in vnaprej pozdravlja vse dobronamerne inozemske obiskovalce.
doba takega ansambla jt lak'
ko maksimalno dvajset lat. In potem? Ct torej že danes
sam oktet in pa seveda drugi ilnitelji ne	bodo sačeli
resno razmišljati o nadaljnjem obstoju, te utegne zgoditi, da bo zlagoma, komaj o-parno začel usihati in «***► zadnje usahnil.
Vse to, kar sem bil zapisal, ni niti SOS in še manj advokatska manira zagovora, pat pa neka notranja potreba, da te to napiše. Številni t loven-tki glasbeniki so oktet te poslušali in doslej se žal ni našel niti eden, Ici bi napisal kaj bolj tehtnega kot suho poročilo namesto še bolj eno* stm>ne registracije. Zdi se mi namreč, da je treba sloven-skeniu oktetu tudi v tem pogledu pomagati in nihč* t»i bolj poklican za to, kakor slovenski glasbeni kritiki, ki so jim včasih bolj pri trcu zveneča imena (čeprav V mnogih primerih manj kvalitetna) kakor bolj skromna, za nekatere že kar dolgočasna e-tiketa domačega solista ali ansambla. Tu nekje pa bo tičal tudi eden od bistvenih razlogov. da je v naših opernih hišah čedalje manj dobrih petičen, ki z odprtimi rokami sprejemajo (tudi očasih precej skromne) angažmaje v tujini in se n domonino vračajo le «kot gostjes. Upajmo torej, da bo Slovenski oktet še dolgo ostal pri nas doma, kajti edini resnično prnoičen sodnik je navsezadnje- vendarle publika, ki ga ne bo nikoli izdala. To pa je oelibe več, kakor bi si kdo mislil.
Trije koncerti — fzola. Koper in Piran — z enakim dvodelnim sporedom so zaradi delno mlačne propagande pomen; !i bolj slab kakor dober uspeh glede na obisk, /lasti v Kopru, ki naj velja za nekakšno kulturno središče Slovenske Istre, je bilo to najbolj očitno. Spored koncerta je navajal v prvem del« skladbe pretežno tujih avtorjev t tremi madrigalisti na začetku (Donati, Monteverdi in Lasso), ob katerih je zlasti vredno zabeležiti čudovito interpretacijo znamenitega Mont e Verdijevega moteta »Lasciatemi »norire« z zvenečim, toda intimnim in subtilnim pianisti-mo m, ki pomeni še posebna kvaliteto Slovenskega okteta. Potem črnska diihonnn pesem tdVotvbodg noto« n stilno urejenem, značilnem sinkopira-nem pojmovanju hnarlrmsfcih pesmi, dne pesmi Antona Foersterja (Večerni Ave in Spak), Zdroba popularna »Večer ni zvonu s krasnim false-tom tenorista Janeza Lipuščka. bolgarska (Angel Buku-rešliiev) nPojdi m orno«, originalna Gotovčeva humoreska »Jadovanka za teletoma i« pran tdko osebinsko bogata in skladateljsko zanimiva Milo-ševičeva »Loš dedna po motivu makedonske narodne pesmi.
Drugi del sporeda pa J« navajal slovenske narodne in umetne pesmi, ki imajo ž* stilni pečat interpretacije Slovenskega okteta. Sem sodijo Maroltovi »Kaj bi jaz tebi dal ...» in «Ribniška«, nekaj koroških. Venturinijena zanosna lirika «Nocoj pa oh nocoj«, pa Dev ona «Flosarska*, Pavčičeva *Polkaa in druge. Dasi je videz, da Slovenskemu oktetu bolj «Iežijo» domače pesmi, sem vendarle nekje mnenja, da bi oktet nujno moral gojiti umetno pesem in vselej anticipirati komorno muziciranje.
Vsekakor pa: Primorske prireditve so z gostovanjem Slovenskega okteta ponovno u-oeljanile	skoraj	izgubljeno
reputacijo kvalitete, Slovenski oktet pa je po dneh letih, odkar ga nismo slišali in po petih letih svojega delovanj« zatrdno	izpričal	potrebnost
svojega obstoja in vzbudil željo, da bi bilo treba napraviti še zadnji korak za ohranitev tega prizadevnega glasbenega telesa. In še nekaj: kmalu n« Svidenje ob slovenski oboli.
ML
Prejeli smo
PRAVNIK. Glasilo za pravno teorijo in prakso. Izdaji društvo pravnikov LRS. Leto XII. 1957, Številka 3—4.
RIJECKA REVIJA. Izdaj* Izdavačko poduzeče, »Otokar Keršovani« Rijeka. God Vlil. B. f 3 1967.
&
— Odkar sem vas videl, gospa, zavidam Casanovih, *— Morda zaradi njegove drznosti pri ženskah?,
— Ne, gospa, zaradi tega, ker je te mrtev..
neurje
zaposlilo goričke gasilce
V dvorani Gmnastice izvolili za «Miss Gorico* prodajalko Ito Barbangelo
Športni dnevnik
Goriško-beneški dnevnik
Vsi naprti Goričanov za nedeljski oddih ob morju ali v hribih so zaradi nenadnega poslabšanja vremena v ne deljo zjutraj odpadli. Ob 6. uri je v mestu in okolici začelo pravo neurje, ki je trajalo več ur. Močnemu nalivu se je pridružil še veter, ki je na povrtnini in tudi drevju povzročil precej škode. U-lice so bile kmalu poplavljene in več meščanov je moralo poklicati na pomoč gasilce, ker jim je voda vdrla v garaže ali kleti.
Tako so imeli goriški gasilci skoraj ves dan dosti posla; v Ulici Brigata Pavia 21 so morali v garaži Perruccia Crasnicha izčrpati kar 15 kubičnih metrov vode. Kasneje so jih klicali v Ul. Balilla, kjer je voda vdrla v klet; v Ul. Lunga 23, kjer je prišlo skoraj do poplave stanovanja v pritličju stavbe. Največjo škodo pa se zdi, da je utrpel Mario Padovan iz Ul. Doni-zetti 19, ker je skozi streho, ki je bila zaradi popravila delno odprta deževalo kar v stanovanje in je dež uničil precej pohištva. Končno so morali gasilci še v dve poplavljeni kleti in sicer v Ul. P. Diacono 23 in v Ul. Mon-tecucco 110.
Kljub deževnemu in hladnemu vremenu pa mladina ni zapustila veselice, ki so bile napovedane za nedeljo zvečer. Mestna četrt «Fratta», ki obsega ulice za goriškim gradom vse do Sv. Roka, je imela «šagro», ki je bila že pretekli teden odložena. V nedeljo pa so se za gradom le zavrteli, čeprav razpoloženje zaradi mraza ni bilo najboljše.
Goričani so se veselili tudi v dvorani Ginnastice, kjer je radovedneže privabil poziv na izvolitev najlepše Goričanke. Izvolitev bi morala biti že preteklo nedeljo, toda dež je prekrižal vse načrte. Da bi se organizatorji zavarovali pred novim neurjem, je bil ples v zaprtem prostoru. Zaradi tega prireditev seveda ni tako uspela, kakor bi v romantičnem okolju grajskih zidov, vendar je mladina le prišla na svoj račun. Največ glasov, oziroma največ simpatij komisije, kateri je ^načelovala žena goriškega župana, je prejela 21-letna Ita Barbangelo, uslužbenka v novi prodajalni čevljev «Citta di Boston« v Ul. Mazzini. V nedeljo so v istem kraju izvolili tudi «miss» časopisa «Qui Gorizia« in sicer 18-letno Bruno Venchia-rutti iz Ul- Sile v Gorici.
Nadiža preplavila festivalski prostor
Tako so morali nadiški festival odgoditi na pozneje
Organizatorji nadiškega festivala letos niso imeli sreče, kajti kljub izredno skrbnim pripravam za beneški festival na Nadiži, jim je neurje prekrižalo načrte in povzročilo tudi ogromno škodo.
Otvoritvene svečanosti, ki so se vršile v soboto, so bile zelo privlačne za številne o-biskovalce iz Vidma, Gorice in Trsta, saj je poleg drugih televizijskih in radijskih igralcev nastopil tudi Mike Bon-giorno. Upati je bilo, da bodo v nedeljo zvabili v Čedad še več obiskovalcev že tradicio nalnega festivala, toda ko se je v nedeljo proti jutru nenadoma ulil dež, so vsa upanja šla po vodi. Voda je odnesla lesen most, ki so ga napravili preko Nadiže ter številne »brjarje« in uničila tudi električno napeljavo ob reki.
Kljub temu pa organizator-
ji nočejo odnehati in so sklenili, da se bo čedadski festival nadaljeval prihodnjo nedeljo in ponedeljek.
 «»-------
Pri železniškem prehodu
Avtomobil zavozil s ceste na njivo
Kljub deževnemu vremenu so se nekateri Tržačani le odločili za izlet v Gorico in Furlanijo. Med temi sta bila tudi dva mladeniča in 15-letno dekle, ki so po vsej verjetnosti hoteli ostati v Gorici.
Ko so prišli z avtomobilom «Fia 600» v bližino železniškega prehoda na Tržaški cesti, najbrž niso opazili majhne vzpetine, ki je bila vzrok že tolikim nesrečam. Šofer 20-letni Lucio Rudež, sin lastnika avtomobila, iz Trsta - Greta 384, je sicer poskušal zaustaviti vozilo, toda sunek je bil tako močan, da je vozilo odneslo več metrov na prej izven ceste na bližnjo njivo, kjer se je prevrnilo.'Vsi trije potniki in sicer mladi Rudež, 22-letni električar Mario Berton in 15-letna Rita Bosin-co iz Trsta so dobili precejšnje poškodbe na glavi in po telesu, vendar bodo po mnenju zdravnikov ozdraveli v 10 dneh.
DEŽURNA LEKARNA
Dames posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 22-68.
iiiiuimmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiijiiiimiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinli
Tragična smrt
mladeniča iz Doberdoba
Z vespo je 24-letni Aldo Gergolet trčil v kolesarja, ki je vozil pred njim
Bve interpelaciji obč. svetovalcev PSDI
Goriški občinski svetovalci PSDI so naslovili na goriškega župana dve interpelaciji. V prvi sprašujejo, kako, da občinski odbor še ni smatral za potrebno, da razpiše natečaj za mesto glavnega ravnatelja občinskih podjetij, kakor je bil sklep goriškega občinskega sveta. To važno mesto je že precej časa prazno in zatorej terja nujne zasedbe po človeku, ki ga bo omenjeni natečaj lahko izbral.
V drugi interpelaciji pa se svetovalci PSDI zgražajo nad stanjem, v kakršnem sta trg in vhod goriškega pokopališča na Tržaški cesti. V deževnem vremenu se na omenjenih mestih naberejo luže, ki prav gotovo ne olepšujejo pokopališča, obenem pa tud: ovirajo tamkajšnji promet z vozili.
Nesreča goričanke pri Krminu
V nedeljo ob U. uri sta v bližini opekarne pri Manza-nu trčila dva avtomobila, ki sta vozila v isti smeri in sicer proti Vidmu. Prvi avtomobil je vozil 19-letni Ar-naldo Dioniso, drugi pa trgovski zastopnik iz Vidma Do-menico Favi. Ko je Dioniso zavil z vozilom na levo stran ceste ga Favi ni opazil. S sprednjim delom avtomobila Fiat je trčil v zadnji del dokaj večjega avtomobila. Pri trčenju je ostala poškodovana 39-letna Viktorija Mervič vd. Miloni iz Gorice Ul. Casa Rossa. Milonijevo so takoj odpeljali v bolnišnico v Krmin, kjer so ji obvezali rano na glavi. Ozdravela bo v 6 dneh.
Ves Dsberdob je hudo presunila vest o nenadni, tragični smrti komaj 24-letnega Al-da Gergoleta s Tržaške ceste. Mladenič se je v nedeljo, nekaj po polnoči, vračal z vespo iz Poljan proti Doberdobu. Na pokrajinski cesti je vozil pred njim v isti smeri kolesar 18-letni Josip Frando-lič iz iste ulice v Doberdobu. Zdi se, da nesrečni Gergolet sploh ni opazil kolesarja, ki je vozil pred njim in je zadel z vespo ob kolo. Zaradi sunka je vespo vrglo sredi ceste, mladeniča pa je vrglo kar pet metrov daleč. Ko mu je Fran-dolič, ki je bil le laze poškodovan, priskočil na pomoč, je ležal Gergolet negiben v mlaki krvi. Z glavo je namreč udaril ob kamen in si prebil lobanjo. Čeprav so ga takoj pripeljali v tržiško bolnišnico je nesrečni mladenič izdihnil.
 ««-,—
IZ LOCNIKA
Nezgoda dveh deklic
Včeraj popoldne je avtomobil Zelenega križa iz Gorice pripeljal iz Ločnika v goriško bolnišnico Brigata Pavia 15-letno Antonijo Makuc iz Ul. Avelino 43, njenega dveletnega bratca Ezia in 13-letno Majdo Prinčič iz iste ulice št. 41. Deklici sta se na kolesih odpeljali na kratek izlet v Ločnik. Antonija je imela na kolesu še majhnega bratca in obe sta se kmalu po ogledu Ločnika odločili, da se vrneta domov. Toda v Ul. Mughetti je Prinčičeva zavozila na gramoz in izgubila o-blast nad kolesom ter trčila v prijateljico, ki se je z bratcem vred prevrnila na cesto. Bližnji ljudje so poklicali rešilni avto, ki je vse tri ponesrečence spravil v bolnišnico. Medtem ko sta bili de-
klici le malo potolčeni po kolenih in gornjem delu telesa, se je deček globoko ranil v spodnjo ustnico, vendar bo ozdravel v devetih dneh.
Skupina jamarjev iz Tržiča je s sodelovanjem karabinjerjev iz Sagrada po hudih naporih našla pet trupel avstrijskih vojakov, ki so padli v hudih borbah v prvi svetovni vojni. Pokopali jih bodo na grobišča na Oslavju.
Rojstva, smrti in poroke
Od 21. do 27. julija se je v Gorici rodilo 12 otrok, umrlo je 9 oseb, oklicev je bilo 8, poroka ena.
RODILI SO SE; Luigino Bressan, Mariamaddalena Fran-cioso, Alessandro Marini, Paolo Civitelli, Giampaolo Sim, Silvia Cargnel, Alessio Moset-ti, Maria Masau, Maura Busa, Giulio Capparoni, Federica Fonzar in Annamaria d’An-drea.
UMRLI SO; 82-letna Frančiška Bezzi vd. Sirk, 54-letni kmet Luigi Valentinuzzi, '60-letni mehanik Mario Pecorari, 60-letna upokojenka Albina Zonch vd. Malberti, 90-letni u-pokojenec Frančišek Trampuš, 71-letna Karolina Mučič vd. Susič, 77-letna upokojenka •Giulia Sangiunazzi vd. Trevi-san, 70-letni tehnični ravnatelj Guido Carbone, 6 dni star Giampaolo Sini.
OKLICI: delavec Aldo Ga-iotto in Anna Tosolini, mehanik Karlo Hoban in Eleonora Rubin, občinski tajnik Antonio Marin in otroška vrtnarica Elena Brunello, mizar Gi-no Canzutti in Alda Colonel-lo, pleskar Ivan Gorjup in Maria Mezzorana. bančni u-radnik Federico Rufolo in u-čiteljica Lucia Carrara, delavec Marcello De Marchi in delavka Carolina Franco, pte-hanik Giuseppe Brescia in šivilja Gabriella Batič.
POROČIL^ STA SE: mesar Angelo Clemente in otroška vrtnarica Lucia Turel.
Lahkoatletski šesteroboj v Bruslju
Italijani z dvema zmagama tretji za Nemci in Francozi
Drugi dan trije državni rekordi ■ Italijani zmagali v skoku v višino in v metu diska ■ Odlični deseterobojec Švicar Tschudi
BRUSELJ, 29. — V Bruslju se je včeraj nadailjeva! in zaključil lahkoatletski šesteroboj med' Nemčijo, Francijo, I-talijo, Belgijo, Holandsko im Švico. Nemški atleti, ki so si zagotovili končno zmago že prvi dan, ko so osvojili kar b prvih mest. so bili tudi včeraj najuspešnejši, čeprav so se morali zadovoljiti samo s tremi prvimi mesti. Nasprotno pa je bul drugi dam uspešnejši za Italijaine, ki so zasedli dve prvi mesti in sicer v skoku v višino m v metu diska, kar jim je v največji meri pomagalo, da so prehiteli Belgijce v splošni klasifikaciji.
Doseženi rezultati so v glav nem dobri. To velja predvsem za nov francoski rekord v skoku v daljino (15,62), Con-solimijev met diska (53,56), Hussonov met kladiva (60,42), izenačen francoski rekord v teku na 110 m z ovirami (14.3), Moemsov tek na 800 m (1’49'T) itd.
Izven šesteroboja je bil na programu tudi deseteroboj, v katerem si je zagotovil zmago odlični Švicar Tschudi, ki je obenem postavil tudi nov švicarski rekord.
Končna lestvica šesteroboja je naslednja:
Nemčija 133 točk Francija 97 Italija 85 Belgija 78 Švica 67 Holandska 53
R^ultati v posameznih disciplinah:
Višina: 1. Roveraro (I.) 1,93: 2. Bahr (N.) 1.90; 3. Roques (F.) 1,85; 4. Amiet (Š.) 1,85; 5. Rahir (B.) 1.80; 6. Nummev-dor 1,80.	10.000	m:	1. Viset
(H.) 30’28”4; 2. Hoger (N.) 30’ 31”2; 3. Duleau (F.) 30’34”4; Vandewattyne (B.) 30’36”; Morgenthaler (Š.) 31’45”6; Volpi (I.) 31’48"8. Troskok:
1. Rattista (F.) 15,62 (nov francoski rekord); 2. Strauss (N.) 14,92;	3.	Gatti (I.) 14.69;	4
Muli er (Š.) 14.59;	5. Uytten-
broeck (B.) 13,48; 6. Verschoor (H) 13.12. Disk: 1. Consolimi (I.) 53,56 ; 2. Rebel (H.) 49,39;
Burhle (N.) 48,91. 4. Menr (Š.) 48.43; 5. Grisond (F.) 47,94;
Dewaay (B.) 44.81. 3000 m zapreke: 1. Laufer (N.) 9’09”;
2. Leenaert (B.)	9'10”4;	3.
Kammermann (Š.) 9T1’4 (nov švicarski rekord); 4. Cuje (H.) 9’16”4 (nov holandski rekord);
Chicane (F.) 9’21”8; 6. Del-la Minola (I.) 9’44’8. Kladivo: 1. Husson (F.) 60,42 ; 2. Giova-netti (I.) 57,69;	3. Ziermamn
(N ) 56,62; 4. Haest (B.) 52,59; 5. Veeser (Š.) 49.21; 6. Romani (H.) 47. 200 m: 1. Haas (N.) 21”3; 2. Berruti (I.) 21”6; 3. Seye (F.) 21”6; 4. Weber (Š.) 22”; 5. Vercruysse (B.) 22”; C. Moerman (N.) 22’'5. 800 m: 1. Moens (B.) 1’49’T; 2. Stracke (N.) 1’50”2; 3. Jazy (F.) 1’50”7;
Scavo (I.) 1’50”8; 5. Holzer (g ) 1’54”4;	6. Blankenstein
(N.) 1’54”9. 110 m ovire:	1.
Dohen (F.)	14”3 (izenačen
francoski rekord); 2. S tein as (N.) 14”5; 3. Salmon (B.) 15”1; 4. Nederland (H.) 15”1; 5. Maz-za (I.) 15”3; 6. Staub (S.) 15”6.
Štafeta 4x400: Nemčija (Frie-derich, Kuhi, Seidel, Haas) 3’11”7; 2. Švica 3T2”7; 3 Belgija 3’13”3; 4. Italija (Architlli. Spinozzi, Loddo, Paneiera) 3’ 14” 1; 5. Francija 3’17’; 6. Ho-
llimillllltllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHHItllllllllllllll
- KINO -
CORSO. 17.00:	«Na	jugu nič
novega«, A. Lane, F. Franco.
VERDI. 17.00: «Dežumi kriminalec«, M. Muray, Kirn Novak.
VITTORIA. 17.00: «Moj prijatelj Kelly», Van Johnson, v cinemascopu in v barvah.
CENTRALE. 17.00: «Napad z oboroženo roko«, J. Bernard, prepovedano mladini izpod 16 let.
MODERNO. 17.00:	«Tropski
zaklad«, V. Langen.
POLETNI KINO. 21.00: »Vampirji prostora«.
1 andska 3’18”6. Maraton: 1. Vam dem Driessche (B.) 2.26’ 36”4; 2. Disse (N.) 2.35’26”; 3. Smits (H.); 4. Vitfiver (Š.); 5. Chene (F.); 6. Lavelli (I.); 7. Van Ginkel (H.); 8. Amoruso (I.); 9. Sehcnimg (N.); 10. Stu-der (Š ); 11. Ganzler (N.): 12. Van Hooren (H); 13. Bisegma (I.);	14. Limiborny (B.);	15.
Zehnder (Š.): 16. Marquet (B.).
Deseteroboj: 1. Tschudi (š.) 7151, nov švicarski rekord' (100: 10’’9; daljina: 6,93; krogla: 13,34: višina 1,82; 400: 47”9; 110 ovire:	14”9; disk: 44.72;
palica: 3,40; kopje: 52,05; 1500: 4 26”2); 2. Vogelsarvg (Š.) 6472; 3. Kamerbeek (H.)	5840;	4.
Kling (F.) 5543 ; 5. Dufernez (F.) 5338; 6. Timme (H.) 5093.
OERNSKOELDVIK, 29. — Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu, ki je bil v Oernsikoel dviku na Švedstkem so biili doseženi naslednji rezultati: palica: Bragg 4,40 m; disk: Bantum (ZDA) 51,47 m: krogla Bantum (ZDA) 17,02 m; 800 m: Johmsson (V.B.) 1’51”9, 2. Andersson (Šved.) z istim časom.
DUBLIN, 29. — Irec Rcmnie Delamy je v teku na 1 milijo premagal svetovnega prvaka Angleža Dereka Ibbotsona s časom 4’05”4.
TENIS
TENIS ZA POKAL GALEA
Italija-Madžarska (4:1)
SANREMO, 29. — V izločilnem teniškem tekmovanju za pokal Galea je Italija premagala Madžarsko s 4:1. Izida zadnjih dveh srečanj posameznikov:
Madaj (Madž.) - Častni (It.) 6:3, 7:5
Moreili (It.) - Toth (Madž.) 6:2. 6:2.
Končna igstvica v skupini: 1. Italija 4 točke, 2. Madžarska 2. 3. Avstrija 0 točk.
Italijansko moštvo je oanes odpotovalo v Vichy v Francijo, kjer bodo finalna tekmovanja med zmagovalci vseh štirih skupin.
rola in Maggi zaradi slabega vremena niso mogli trenirati, upajo pa-, da jim bo to mogoče danes.
3{C SjC S}»
MONTREAL, 29. — V polfinalu ameriške cone za Davisov pokal je Brazilija premagala Izrael s 5:0. V finalu se bo Brazilija pomerila z ZDA. * * *
GSTAAD, 29. — V finalu posameznikov na mednarodnem turnirju v Gstaadu je Patty (ZDA) premagal Drob-nyja (Eg.) s 3:6, 6:3, 6:3, 6:1. V finalu posameznic je Bre-wer (Bermudi) premagala Rey-nofLds (ZDA) z 2:6, 7:5, 6:4.
7. in 8. septembra bo v Palermu svetovno prvenstvo v cestnem kotalkanju.
BOKS
Patterson - Jackson to noč v New Yorku
NEW YORK, 29. — Danes ponoči se v New York,u borita za svetovno prvenstvo težke kategorije dosedanji prvak Floyd Patterson in njegov izzivalec Tommy »Hurricane« Jackson. Do zaključka redakcije nam izid dvoboja še ni znan. Na vsak način je pred' dvobojem veljal Patterson za favorita, sam pa je dajal o svojem nasprotniku zelo spoštljive izjave.
Na jutranjem obveznem tehtanju sta boksarja zabeležila naislednji teži: Patterson 83.460; Jackson 37.300 kg.
MILANO, 29. — Boksar Ari-stide Pozzali in njegov mena-žer Castellani sta se vrnila v Italijo po dvoboju, ki ga je imel Pozzali z venezuelskim prvakom Ariasom. Kot je znano je bil Pozzali premagan po točkah. Dobil je povabilo za dvoboj s Kubancem Suara-zom.
 «»-------
STOLPEC TOTIP X 1, I 1, 1 X, 1 X, 2 1, X 2
Kvote: 12 točk — 5.029.873 lir, 11 točk — 105.337 lir, 10 točk — 9.490 lir.
Lahkoatletski dvoboj A vs trija -Jugo* lavija
Visoka zmaga Jugoslavije nad Avstrijci v Leobnu
Jugoslovani so nastopili brez nekaterih najboljših atletov - Samo povprečni rezultati
LEOBEN, 29. — Pred 3000 gledalci se je včeraij zaključil lahkoatletski dvoboj Avstrija -Jugoslavija. Zmagali so Jugoslovani z velikim naskokom točk 127:73. Vreme je bilo lepo, rezultati pa povprečni:
400 m z ovirami: Zupančič (J.) 55,5, Muchiitsch 55,6, Radulovič (J.) 56,7, Staleker (A.) 57 5
200 m: Gump (A.) 22.1, Pecelj (J.) 22,5 Huber (A.) 22,7, Trifunovič (J.) 22,8.
Kladivo: Račič (J.) 57,96, Tu-ner (A.) 55,03 (nov avstrijski rekord), Pasler (A.) 50,76, Krivokapič (J.) 42,68.
10.000 m: Gruber (A.) 31:44,2, Retzler (A.) 31:46,6, St olj ar o-vič (J.) 33:12,0.
Palica: Lukman (J.) 420, Mi-lakov (J.)	380, Leitner (A.)
380.
V skoku s palico je jugoslovanski atlet. Lukman poskušal po tekmovanju preskočiti vi-
tniiliiiiiliiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiimimiiuiMiinmitiiHiiiiiiiiHimiiiniiiniiiHitiiiiiraiiiiiinmiiimiiHltmiimiiiiitmiiiiiMmiiiniiii
Slavnostna otvoritev mednarodnih športnih iger v Moskvi
4000 športnikov iz 49 držav v defileju na stadionu «Lenin»
Na startu bo več najboljših atletov na svetu ■ Skromno a kvalitetno zastopstvo iz Italije in Jugoslavije 4
MOSKVA, 29. — Pred skoraj 100.000 gledalci je bila danes popoldne ob 18. uri na stadionu »Lenin« slavnostna otvoritev tretjih mednarodnih prijateljskih športnih iger. Delile, v katerem je nastopilo okrog 4000 atletov iz 49 držav, je trajal dobro uro in se je odvijal v vzornem redu ob nepopisnem navdušenju m nožiče. Ko so se ekipe razvrstile na sredini stadiona, je povzel besedo predsednk sovjetskega olimpijskega odbora Romanov, ki je pozdravil vse udeležence iger.
Športne igre se bodo začele jutri s prvimi lahkoatletskimi disciplinami in drugimi športnim panogami. Na startu se bodo zvrstili skoraj vsi trenutno najboljši atleti na svetu razen Amerikancev, ki so odklonili povabilo iz političnih razlogov. Njihova prisotnost bi brez dvoma povzdignila značaj teh iger, ki pa bodo kljub temu izredna manifestacija prijateljstva med narodi in plemenita tekma mladih športnikov.
Poleg najboljših sovjetskih atletov, med katerimi vlada še posebno veliko zanimanja za skakalca v višino Stepano-
va. ki je s svojim nedavnim svetovnim rekordom prekinil monopol Amerikancev v tej disciplini, bodo nastopili tudi vsi najboljši Madžari, svetovni rekotder v troskoku Da Silva, Ceh Jungwirth in drugi. Žal med to elito ne bo svetovnega in olimpijskega prvaka Kutsa, ki je bolan.
Italijanske športnike bo zastopala mala a kvalitetna šku-pina . atletov: Berruti, Giovai,-neti, Mecom, Dordom, Scavo. Beraldi, boksarska zveza pa je dovolila odhod tudi štirim boksarjem - diletantom: Passa-montiju in Spinettiju (peteli-nja kat.), Piovesanu (peresna
BRUSELJ, 29. — Italijansko teniško moštvo za Davisov pokal, ki se bo pomerilo v finalni tekmi z reprezentanco Belgije, je prispelo danes v Brusblj. Merlo, Pietrangeli, Si-
iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiinniiiiiiMiniiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiHiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prva finalna tekma za «Srednjeevropski pokab
Vasas-Vojvotlina 4:0
Vojvodina je nastopila bo v
z okrnjeno postavo • sredo v Novem Sadu
Povratna tekma
BUDIMPEŠTA, 29. — Pred okrog 100.000 gledalci je v prvi finalni tekmi za srednjeevropski nogometni pokal Va-sas premagal «Vojvodino» s 4:0 (1:0). Sodnik Vlček (CSR). Strelci: Bundzak w43. Silagyi II. v 50., Csordas v 55., Bundzak v 70. minuti.
Začetni udarec *o imeli domači. »Vojvodina« je takoj dobila žogo in prevzela pobudo. Že v drugi minuti bi lahko gostje dosegli gol, vendar je srednji napadalec Bena zamudil plasirati žogo v mrežo.
Igra je valovila izpred enih vrat pred druga. Do 19. minute bi lahko «Vojvodina» dosegla tri gole. Vasas pa enega. Nato je prišla premoč Va-sasa, vendar je kazalo, da se bo polčas končal brez golov V zadnji akciji pa je levo krilo Lelenka centriral žogo, ki jo Bundzaku ni bilo težko poslati v vrata.
Drugi polčas se je začel s silnim pritiskom domačih. Novosadčani so igrali zelo ne-
povezano in nervozno. Napadalci so skušali s streli od daleč izenačiti rezultat. Ko je kazalo, da se je »Vojvodina« nekoliko otresla pritiska, pa je moral njen vratar Vereš že drugič pobrati žogo iz mreže.
Takoj ko se je navdušenje po drugem golu poleglo, je «Vojvodina» prejela še tretjega. To je bila izvrstna akcija. Žoga je šla z noge na nogo. Madžari so bliskovito in u-spešno menjali mesta, obramba gostov pa je vse to mirno gledala. Do žoge je na štiri metre pred Verešem prišel Csordas in zatresel mrežo.
Madžari so še ostreje napadli. Obramba «Vojvodine» je imela polne roke dela in je le s skrajnim naporom odbijala številne napade.
V 70. minuti je obramba gostov spet »zaspala«, tako da je desna zveza Vasasa dosegel še četrti oziroma zadnji gol.
Po tem golu so imeli Novosadčani nekoliko priložnosti,
da bi rezultat zmanjšali, vendar jim zaradi nespretnosti to ni uspelo.
Vojvodina je nastopila z o-krnjeno postavo in je igrala izpod svojih zmožnosti. Povratna tekma bo v sredo v Novem Sadu in je skoraj izključeno, da bi mogla Vojvodina nadoknaditi visoko razliko.
NOGOMET
SZ - Finska 2:1
MOSKVA, 29. — V kvalifikacijski tekmi	6.	skupine	za
svetovno nogometno prvenstvo je Sovjetska zveza včeraj premagala Finsko z 2:1. Stanje v Skupini je sedaj naslednje: SZ	2	2	0	0	5	14
Poljska	3	2	0	1	8	4	4
Finska	3	0	0	2	2	10	0
Odigrati morajo še tekmi: Finska - SZ (15. avg. v Helsinkih) in Poljska-SZ (20. okt. v Varšavi).
kat.) in Br ondi ju (lahka kat.).
S prav tako skromno po številu, a vendar kvalitetno skupino, bodo v tej družbi zastopani tudi Jugoslovani, od katerih imajo posebno lepe možnosti na uspeh «zaprekaš« Lorger, metalec kladiva Bezjak in mataronaš Mihalič.
Športnim igram, ki sovspada-jo z mednarodnim mladinskim festivalom, s katerim pa nis:: v nobeni zvezi, bo sledilo o-krog 300 inozemskih novinarjev in radijskih poročevalcev.
šino 437 cm, kar bi bil noV državni rekord. Vsi trije poskusi pa so bili brezuspešni.
Troskok:	Milovanovič (J.)
14,84, Jozič (J.) 14,80, Šturm (A.) 14.06.
Kopje:	Miletič (J.)	63,85,
Pavlovič (J.) 63,80, Pektor (A.) 61.14.
800 m:	Raidišič (J.) 1:53,6,
Grili (A.) 1:54,4, Važič (J.) 1:54,6.
4x400 m: Jugoslavija 3:16,4 Avstrija 3:22.5.
KOLESARSTVO
PLAV ANJE
Mehikanec Guatierrez zmagal v maratonu Capri-Neapelj (18 milj)
NEAPELJ, 29. — Na tradi-cionalmen plavalnem maratu-■no od Caprija do Neaplja je na 18 milj dolgi progi zmagal Mehikanec Dcnathiu Gu-tierrez s časom 8.58'28”. Argentinec Cama-rero. ki je zmagal lani m predlani, se je moral tokrat po dramatični borbi zadovoljiti z drugim mestom 17” za zmagovalcem. Kolikšna je bila nadmoč teh dveh plavalcev pred ostalimi ddkazuje dejstvo, da je Egipčan Hamed Mustafa, ki je prišel na cilj tretji, imel kar 48’ zaostanka. Na četrto mesto se je uvrstil Italijan Ciro Casci-no s časom 9.51’46”.
MOTONAUTICA
CANANDAIGUA, 29. — Do-nald Campbell namerava zrušiti lastni svetovni hitrostni rekord z motornim čolnom še ta teden na jezeru Canandai gua. Upa da bo dosegel hitrost 450 km na uro.
Anquetil premagal Nencinija in Lorona
PARIZ, 29. — Jacque® An-quetil je zmagal na kolesarskem omniumu zmagovalcev treh največjih kolesarskih durk v Evropi. Vrstni red v posameznih disciplinah je bil naslednji:
Hitrostna vožnja: 1. Anque-
til 13”3, 2. Nencini, 3. Lorono. Posamezno na 5 km: L An-
quetil 21 točk, 2. Nencini 16, 3. Loroino 13.
Zasledovalna vožnja na 4
km: 1. Anquetil, 2. Lorono, 3. Nencini.
Končni vrstni red:	1. An-
quetil, 2. Nencini, 3. Lorono.
V mednarodnem omniumu, na katerem so v posameznih disciplinah zmagali Forestier (hitrostna v.), Jean Bobet (na 5 km) in Bauvim (izločevalna v.) je bil kanoni vrstni red naslednji:
1. Jean Bobet 8 točk, 2. Forestier 11,	3. Bauvin 13,	4.
Janssens 14, 5. Siguenza 16, 6. Le Dissez 18, 7. Barone 19, 8. Christian 23 itd.
V dirki za veliko nagrado »Tour de France« (posamezno na 50 km) je bil vrstni red naslednji:
1. Darrigade 25 točk (čas I.07’19”2), 2. Anquetil 15, 3. Le Dissez 12, 4. Siguenza 12, 5. Forestier 10. 6. Ruby itd.
dirki
Carlcsi zmagal v za prvenstvo
PONTREMOLI, 29. — V 4. kolesarski dirki, veljavni za državno prvenstvo neodvisnih, je zmagal čian moštva Bottec-chia, Guido Carlesi, ki je 229 km dolgo progo prevozil v času 6.7’ s povprečno hitrostjo 37.580 km na uro. Vrstni red ostalih:	\
2. Pellegrini z zaostankom pol kolesa, 3. Calvi 35”, 4. Grassi, 5. Michelon, 6. Crespi, 7. Sabbadin, 8. Favero, Niceo-lo, 10. Rossello, vsi s časom Calvija. Glavnina s Falaschi-jem, Finijem in Zambonijem je imela 9’20” zaostanka.
Po 4. dirki vodi Falaschi z 25,5 točkam, pred Finijem 22,5, Carlesijem 19 in Zambonijem 17 točkami.
uatovorni ureasnt STANISLAV HENKO Vlska Tlskarsk* zavoa ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 30. t. m. in jutri 31. t.m. ob 20. uri barvni film:
Mož, ki je ljubil rdečelaske
Igra Moira Shearer
predvaja danes 30. in jutri 31. julija film:
(VELIKI
Igra LUISA RAINER
LOJZ
KRAIGHER
Roman
KONTROLOR ŠKR0BAR
14.
Sukal se (je ravno krog gospe Julije dr. Crnkove in jo poduoeval, kako naj vrže kroglo. Ona pa se mu je smejala kokefcio s svojimi drobnimi očmi, dvigala rame in zvijala telo, vitko in napeto v tesni	toaleti;
»Haha, saj bo tako	planka! Boste	videli,	gospod doktor,
da bo planka!»
«Ne, ne milostiva! Le ubogajte, milostiva!« jo bodri zdravnik in se je dotika s konci prstov na rami in na kolku in se ji smeje s svojimi belimi zobmi.
Tu vstopi nenadoma njegova gospa soproga, zasopla in rdefca in se ustavi za njim, strogo in preteče.
On okameni za trenutek. Roka, ki	je	bila	namenjena do
rame gospe Julije, mu	sredi poti otrpne,	zobje mu ostanejo
razga4j*iini, smehljaj v očeh mu oledeni v nemalo grozo. A nenadoma se zdrene, stopi proti svoji ženi. jo veselo pozdravi in pelj# k mizi;
«Saj boš tudi ti kegljala, ljubica, kajne? Seveda, seveda! Nekoltm telovadbe je vedno dobro za ženeko.«
In hamečticne poredno v bližini stoječim, cikajoč na debelost svoje žene.
»Tu me pusti! Le pojdi! Kegljala pa ne bom.»
Obme se od njega h goepe dr. Žižkovi in začne govoriti z njo’, debelo in malomarno, ne brigajo* se za druge, nadzorujoč mola z naglimi pogledi in prežeč na vrata v pričakovanju zaostalih. Na bledih, gladkih licih ji žarita dve veliki rdeči lisi, priči notranje razburjenosti, in tolsti podbradek ji pri hitrem obračanju skoraj plapola nad ovratnikom.
S svojim prihodom je vse presenetila. Saj ni bil nihče navajen, videti jo v družbi. Vsi smo slutili nekaj posebnega in postali nervozni v pričakovanju.
Dr. Žižek je hotel rešiti položaj in preprečiti škandal, zato je začel iztresati košaro svojih na novo nabranih dovtipov in je resnično spravil celo gospo zdravnico v smeh. Jaz pa sem jo gledal od strani in se smehljal hudomušno.
Tisto zimo namreč — v predpustu, kakor mi je Bratko pripovedoval — je doživela gospa dr. Njivarjeva svoj romanček. Njen mož ji ni bil zvest, živela sta v večnih prepirih, včasih nista spregovorila besedice tudi po cele tedne. Takrat je zahajal dr. Njivar h gospe Juliji. Zahajal je kot zdravnik k bolnici, vendar tako pogosto in ob takih urah, da je bila stvar na vsak način sumljiva. Seveda ga je kaznovala žena s svojim grozečim molkom in ga mnogokrat pustila brez kosila in brez večerje, če se je zgodilo, da se je zakasnil, kar se zdravniku vendar lahko pripeti.
Naenkrat pa so začeli šepetati po trgu o novem načinu maščevanja prevarane žene; o načinu, ki bi ga nihče ne prisojal zavaljeni, vedno zasopli, bržkone že nadušljivi debeluški.
K dr-ju Njivarju je zahajal iz okolice mlad medicinec Brus. Čvrst, lep fant, samo precej neroden še in kmetiški. Zdravnik sam ga je vabil iz neke sentimentalne kolegialnosti.
Naenkrat pa so začeli šepetati da ne hodi k zdravniku, temveč k njegovi gospe. In resnično je zahajal ob času, ko po navadi ni bilo Njlvarja doma in je bila gospa sama z otroki v toplo zakurjeni družinski sobi. Prihajal je tihotapsko, kot poniglav grešnik; vrata so se brez trkanja odpirala pred njim in brez šuma zopet zapirala za njim, ko da bi jih gibala neka mistična sila. Vendar sta bila — za- to so jamčili šepetalci — vedno v družbi otrok in nista niti enkrat poskusila poiskati samoto, čitala sta in se razgovarjala ter se igrala z otroki. Naravnost idilično.
Ob tem času — krog dveh in treh — je bil dr. Njivar navadno pri taroku. Zdaj je nenadoma izostal, ostajal doma in hodil po svoji lekarni ves čas, dokler je bil Brus v hiši.
Ali se je bal, da bi onadva vseeno poiskala samoto?...
Razumljivo je, da se je ves trg imenitno zabaval na ta
račun in da je vse nestrpno pričakovalo zaključka komedije.
V neki pijanosti je zdravnik potožil svoje gorje dr.-ju Žižku in ta je opozoril Brusa na nedostojnost njegovih obiskov. Revčka je bilo sram, da bi se bil najrajši v zemljo vdrl. Izgovarjal se je na vse načine in odločno tajil vsako sentimentalnost.
Zdravnica pa se ni hotela tako hitro odreči. Pisala mu je in ga rotila, naj zopet pride in naj je ne pusti tako osamljene. A kateri kavalir bi hotel izpostavljati svojo damo obrekovanjem in zlobnim jezikom?...
Vse bi bilo dobro — ampak ona se je hotela osmešiti še bolj.
Pride nekdaj k dr. Žižkovi. Govorita in klepečeta — pa nanese pogovor na vreme in kurjavo.
«Kaj vi še vedno kurite, ko je že tako toplo?« vpraša dr. Žižkova.
Ona pa zavije oči, vzdihne in zastoče ta se nenadoma ne more več premagovati ter bruhne v jok:
«Kaj pa imam še na	svetu razen tople sobe?«
Halo! Ta škodoželjni	malomestni svet! Komu je neznana
njegova navihanost in zlobnost, zavita v bombaž in skrita za plotom, da se ti zareži skozi špranjo ta ti skoči na tilnik?...
Dr. Njivar se je hitro pomiril. Brezskrbno je zopet taroklral in z novo slastjo koketiral — in Bratko mi je pravil, da se je začel nekaj ustavljati pri	Sv. Ambrožu in da ga je	zasačil,	ko
je	s svojimi jeguljastimi	pogledi oblizal njegovo	Miliko	od
vrha do tal.
In kdo ve, če ni prišla gospa zdravnica ravno zaradi nje na kegljišče? — Ker ona se ni kar tako na lepem potožila. Nesrečnica je imela v začetku vedno objokane oči, najbrže ne toliko od kesanja kakor od jeze in obžalovanja, da so ji bili tako brezobzirno porušili tisto lepo idilo. A zdaj je kuhala maščevanje, to si ji bral v očeh in na trmastih ustnicah, na katerih je izzivajoče nosila posmeh ta zaničevanje...
»Gospodična Milika Ljubeč!«
Predstavil mi jo je dr. Žižek, ki jo je namenoma privedel k meni in naju zmanevriral od ostale družbe. Bal se je škandala. Vznemirjalo ga je ponašanje zdravnice, ki Jo j« imel vsaj
tisti večer za največjo sovražnico naprednega slovenstva Družabni škandal je namreč tudi političen fiasko — seveda.
.	že	bili pri Sv. Ambrožu? Krasen razgled, vam
pravim! Pograbite prvo priliko — nikar ne zamudite!«
Učiteljica se je zibala v bokih in si z nervoznimi sunki ramen popravljala oprsje v bluzi, a bila je razmišljena ta je poslušala samo na pol.
Nenadoma se zasuče na peti in se ogleda po navzočih. Za seKundo se meri z zdravnico — vztrepeta in zardi — pa se zopet zdrzne, rdečica se ji izpremeni v bledost, prsi se ji napno in oči skale, pa stopi naprej, si iztrga cvetko izza pasu in jo ponudi drju Njivarju:	J
»Obljubljena — prva z moje grede, gospod doktor!«
Bila je lepa rumena vrtnica, se popek, svež in dišeč.
Zdravnik zasope, rosa mu stopi na čelo, s prestrašenim pogledom ošvrkne svojo ženo in iztegne roko... Učiteljica pa jo hitro zopet umakne ta se pokloni njegovi gospe:
»Ah, pardon, gospod doktor, pri vas je treba po instancah, kajne?«
Zdravnica zardi od srda, plane z roko in ji vrže vrtnico nazaj v obraz.
Zdelo se je, da si skočita v lase. Naglo se sklonim ta poberem cvetko:
»Dovolite, gospodična, da jo spravim jaz?« in jo nesem k ustnicam ter jo poljubim.
Zdravnica pa brska po nedriju, izvleče zmečkano pismo ter je vrže za Miliko, ki se je bila že obrnila k vratom.
«Le poberi se nesnaga! V pošteni družbi ne potrebujemo vlačug!«
Ona se ozre ponosno in jo pogleda zaničljivo, pa prime tovarišico pod pazduho ta odide z njo...
Meni je neizrečeno ugajala. Kar požiral sem jo z očmi ta najrajši bi bil odhitel za njo. A bilo je še pismo tu. Vsi smo se sklonili za njim, najhitreje Bratko. A dr. Žižek ga je prehitel. Bila je anonimna ovadba, da se dr. Njivar podaja z Miliko.
Bratko je nenadoma izginil. Vsi smo bili prepričani, da je pismo pisal on.
(l/adaljevanje sledil