P osanezne Številke: HavasLns Din —"/5S ob nedeljah Din 1*' • D r^-Tdosb^ijen na dom 'Dl^3 ^d^vo^0'-' poštnina piacana v gotovini damalfljS II21?» 7 S "sira MlkD Peaamezne StsvSIkei Mava d rt e Bin —'75, ca nedeljah Bin '1*—-UREDNIŠTVO *e nahaja V Meri- boru. Juriieeva ul. st. 4, I. nnd- stfMoje. Telefon intururb- at 27G UPRAVA se nahaja ulici -d. 4, priilirir, foa 24. - Sr_ p________ račun štev. 11.787 Na naročil« brez denarja «e n« — Rolrouiai se ne vinčajo. Nasaov Maribor, petek 3. Januarja 1SS5, Leto: VI. —- Številka: 2, ZE23SSSKSSK SEE2®iIE35SSi sasse C«S35E23mEKCi'i: tv 13 ;illca. liceja Ljubljana »TABOR« i predane ;ji ;i« izdajati Pos8©dic© ^ Zcsroioii« Hišna preiskava v Seljačkem domu. - Dr. Maček in Krnjevlč aretirana. -Obremenilni rezultat hmnn* pte skav. Vladin zaščiti Beograd, ‘2. januarja, skleo, da se uporabi zakon o države proti HRSS, je izval v beograjskih krogih senzacijo. Vse je z velikim zanimanjem pričakovalo nadaljnih vesti iz Zagreba. Notranji minister Maksimovič je&bil* vso noč v nepretrgani zvezi z vsemi velikimi župani r.a Hrvatskem. Z« ob 8. uri zjutraj je obiskal Pašiča in konferiral z njim. do 11. ure, nakar se je vrnil v svoj kabinet. Po vesteh iz Zagreba se e v Seljačkem domu takoj izvršila hišna preiskava. Našli so važne listine. Danes dopoldne sta bila arštirar.a podpredsednik HRSS in podpredsednik Narodne Skupščine dr. Maček in tajnik HRSS Krnjevič. Pri Krnjeviču so našli zelo veliko konipronv,tirajočega gradiva ter vse korespondenco HRSS. Hišna preiskava pri Zorkbviču je odkrila izvirno pismo Todora Aleksandrova. Tudi pri dr. Mačku so izvršili hišno preiskavo, vendar pa niso našli nič posebnega. Danes poopldne.se. bo sestri ministrski svet. Politični krogi pripisujejo tej seji poseben pomen. i€r€i MmlraS@žsi® ffaSisma. Nasilja nacl opozicijskim tiskom. ~ Fašistovaka zborovanja pt-epov Silana. — Sestanek parlamenta. —Čudna interpelacija. RIM, 1. januarja. Danes je bila za-‘Meujo.na vsa naklad« že dotiskanih opo-?,icij«.kih listov »Nuovo Paese«, »Soreno« in »It Tp.ioojo«, d očim so bili zvečer vsi opozicijski. r,sti zaplenjen še pred izidom. V Milanu so bili zaplenjeni > Avnn-ti<‘, »Giuistizin« in »Uničil«. Torinska »Sianipa« je z czivom1 na to nečtiveno o-meievanjo tiskovne svobode sprožila predlog, naj bi tako dolgo, dokler so ne Povrnejo normalne ustavne razmere, vsi opozicijski listi prenenali izhaja, saj vlada oči vidno- želi, da bi lHti prinašali »Kolj službene komunikeje. tribuna« javlja, da bo se v mnogih italijanskih »restih Vršile pri opozicijskih politikih hišne preiskave. TM, T. januarja. Jutrišnje pnrl.a-jpfiitarpo zasedanje bo ot.v-o.nl ministrski Predsednik Mussolini z govorom, v iJcaterrrn „0 j)R dotaknil položaja vlade. »MessaZj?eros piše, da. bo Mussolini v SIMČIČ IN BORDERO. B e o Sr a d, e. j a n u a r j a. Danes dopoldne je 2knanji minister dr. Ninčič konferiral z Uabjanskim poslanikom Bor-derom. Leda je i2javjj novinarjem, da so izmišljene vse vesti o osebnih izpre-membah r.a italijanskem poslaništvu v Beogradu. Bordeio bo nocoj odpotoval v Rim, da poroča vladi o konferenci z Ninčičem. izdala proti HRSS nekako obznaiio, to Se pravi, oktroiran zakon. Vladi na tega sploh ui treba, zato ji tudi otsaana nič ne beli glave. Dovolj je, da vlada aplicira na krivce obstoječe zakone, zlasti zakon o zaščiti države. Slednji ,ic bil sprejet parlamentarno in tedaj ni uika-ka »ohznana«. < a.s je že, da se pri nas začno izvrševati zakoni. Vlada je tako in tako pokazala nekoliko preveč obotavljanja in slabo.-!.!: čc so krivci tu in akc so zakoni veljavni, čemu zavlačevati; Pravijo, da je Radič medtem že pobegnil. Mislimo, da ni bilo treba pokarali napram očitnemu veleizdajalcu toliko n e razum tjive sl abosti. — Kaj je pravzaprav kmečka Juter« fjacljonala? Beograjska »Politika« z dne 30. t. ni. je obelodanila, zanimiv n-wdni'k A, Ksjunjina, v katerem pisec na jmdlag! poročil sovjetskih listov dokazuje, da je vse rusko kmečko ljudstvo preti komunizmu in 'proti boljše viškim metodam. Ker je prav te dni izjavil dr. Maček, da ne pozna razmer v sovjetski Rusiji, kdor 1 rdi, da je kmečka i31tcr.na-cijonala beljševiška, jo zanimivo čuti glasove šov.jotskih listov, ki sami potrjujejo, da v kmečki internacij o rudi ni jičiio šolo, odreklo vse cerkvene obrede (poroka, krst. pogreb itd.). Ker je vprašanje lajične šole trenutno prav toliko akutno kot jo bilo pred tremi leti in ker so sc pobunili samo slovaški, 110 pa tudi češki in moravski škofje, jo .videti, da imajo madžaronski nadpastirji svoj® posebne namene. Tem ljudem so verske in cerkvene reči samo krinka, ki z njo skrivajo čisto politično demonstracijo proti državi in vznemirjajo mase. Seveda čsl. vlada no bo gledala tega prekrižanih ro-k. dasi nima Herriota, ki bi gospodom povedal krepko besedo. Značilno pa je vseeno, kako je drugod, s tako-zvano katoliško« politiko. r ■A <1 A tem govoru odločno povdar.il, da no bo vlada za nobeno cono dovolila vmeša.vanju ulice v stvari, ki je zanje odgovorna edinole vlada. RIM, 2. januarja. Minister notranjih del j c prepovedal vsa fašistovska. zborovanja, med njimi tudi velik fašistovski kongres v Rimu. Z ozirosu- pa dogoute v Florenci, kjer so oboroženi fašisti zažgali poslopje opozicijskega lista »Nuo-vo G "romal©*, je notranji minister odredil strogo preiskavo in podaj tja posebnega pooblaščenega uradnika. RIM, 1. jan. Senator PullC, vrevtei-1 išči)i profesor v Bologni, je intarpcliral ministrskega predsednika, kaj misli storili z ozirom na vesti, da. je jugo-Iovnn-s-ka vlada odpravila iz dalmatinskih šol italijanski in latinski jezik. Internelant pravi, da to nasprotuje rapalbki pe-gc-d-bi in prijateljskim zvezam Italije z Juge slavi j o. Becza- C u r i h, sklepni tečaji: Pariz 27'85, Beograd 7‘32, London 24-33, Praga 15-45, Italija 21-65, New-York 513, Dunaj 0-007150. Zagreb, sklepni tečaji: Pariz 349 do 350, Švica 1258 do 1260, London 306 do 306-50,-Berlin 1530 do 1545, Dunaj 0-0910 do 0"0911, Praga 195*70 00 196, Italija 271'50 do 272'25, New-York 64’50 do 64-56, Budimpešta 0-089 do 0.09, Saloniki 117 do 119. po svetli« Čudni, prečudni so n arov i... Taka gficenju v uvodniku zadnji 'Slov. Gospodar« iu lomi katoliško kopje za - Raj[jh >’> PsteEa Radiča, ,ki ga sicer napada iu ^tksti> stranko, ki kl^^iikalcem ; sili v slovensko zelje. Ciuhu, Prečudni iso darbvi) ,ki jih klerikalci poklunjaju ; ljudstvu. ^ y članku je seveda vse 1V0I-no zlobn6 naivnosti; kakor ona o Radi-ce.ven’,' i -s k 11 pri boljševikih. Dajal je izrazu c*Mva slovanske vzajgiiMiostil Če to j>ave sSlov. Gospodar«, sc zdi, da tudi dr. Korošec ni daleč cd tega, da pojde baš k — fcoljševikom dajat izraza čustvu slovanske vzajemnosti«. Klerikalci se ueprestano pajdaši,io z Radičcrti, ki se ga začenjajo- ogibati njegovi lastni pristaši. To si je treba zapomniti za čase, ko jih bo .po slabi tovarišiji bolela glava in bedo iskali aspirin v po-clobi kake udari ost ne izjave državi in kralju... — Slepomišenje z obznaho. Tudi naši klerikalni listi pregrevajo izprijeno in prismojene zagrebške laži. da bo vlada »zedinjen ' cs ruski kmečki narod«, Lot je s sleparsko naivnostjo proglasil po povratku iz Rusije Radič, ampak da jo ruski kmet slej koprc j proti sedanjemu rilskemu režimu. De brczpriiueriia naivnost in preračun,it-na laž sta krivi, da se pri nas še vedno vzdržuje abotno mnenje, da kmečka inteniaci.i.ona.ia, katere član j c HRSS, ni < proda komuni 40: a in sovjetiznra, torej podružnica IIJ. interna-cijonale. V zvezi s tem opozarja »Pblitir ka« na že znano dejstvo, da Je mesecu maju na plenarni seji, kominterpa, v, stes*vi izjavil Zincvjev, da jo treba vp v bližnje socialno revolucije, ki bi jo i-Zvedcl komnnislični proleiarijat, opustili: Zanjo je treba še veliko priprav. Za sedaj si je treba poiskati novega zaveznike, to so pa kmečke organizacije v srednji Evropi in na Balkanu ter nacionalne manjšine v nasledil/vem b državah. — Izza tega. on:m. se je b; ijčrviška taktika izprem-euilu in kmečka, iutcrnn-'C‘ijcnala, ki ji predseduje aktiven čin« sovjetske vlado, je stopila na pl a ir. Vidimo, kako ss sovjetski agitatorji trudijo, da bi vpregli razne nezadovoljne agrarne -stranke in narodne 'manjšine najprej v akcijo za. rušenje novih držav. Tomu bi sledil splošen razvrat kakor v Rusiji l. 31)17 in potem bi sc disciplinirana -komuni,.Učna manjšina polastila, vajeti ter uvedla »diktaturo proh:; uri jata«. To je kmečka internacij®nal-a, v katero je pri na« vprežena HRSS, ki jo v Sicve-niji klerikalci zagovarjajo in celo ščitijo... —• Prpičeva palača, pride na boben j? Znano je, da je tudi Prpičeva palača, v kateri si je predsednik zračne hrvatske republike izvolil najlepše stanovanje, pripomogla k notranjim hom-atijam, ki so privedlo do razcepa HRSS. Radič je namreč hotel, da bi poslanci odplačevali z dnevnicami dolg za. Radičevo kupčijo z milijonarjem Prpičem. Slednji pritiska vedno bolj in tir ja svojo milijone treba, je. še ll milijonov, a radioevci s-o zbrali saaan 2 milijona dinarjev. Ge pride do popolnega pel-oma — sc govori — da sc bo razcepila tudi zadruga »Hrvatski seljački dom-', v kateri je od 700.000 radičev/kih volilcev Duma j I0.0CC zadružnikov. Ker bo šlo za denar, ne bo končni obračun sklenjen po sentimentalni: »Vera u Boga i sel jarka sloga«, temveč eh-to po trgovsko. Teko -;e utegne zgoditi, da bo začno z Radičevo politično kari je vo t-udi rezidenc« »prodsjod-nika hrvatske republike« uporabljene v pametnejše namene. — Zanimiv jHiJitičen' pojav na Slovaškem.. Slovaški škofje, ki so večinoma zagrizeni madžaroui in pristaši zedinjenja 7, Madžarske, so izdali za. božič pastirski list. ki je vzbudil hrupen odmev v vsej politični javnosti na Češkoslovaškem. Škofje se izjavili, da bo duhovništvo v bodeče vsem katolikom, ki so členi socialirc-demokratske, liarodno-so-cialnc' iu drugih strank, katero za lu- — Železniška nezgoda pri Savi. Včeraj popoldne je pri postaji Sava zavozil tovorni vlak r.a. napačen tir, prerezal kretnico ter zavozil poj c g tira. V s led tega je nastal na -postaji zastoj iu so imeli kasnejši vlaki daljšo zamudo. Talko jo popoldanski osebni vlak iz Ljubljane .prispel v Maribor šele okoli 20. ure. Nezgoda v Savi nima k sreči nobenih težjih posledic. Najbrž je bila ena izmed posledic Silvestrove noči. — Umor ali nesreča? Pod tem naslovom- smo nedavno poročali, da -so našli na železniških tračnicah v bližini Gaberja pri Colju dne 2*2. dcc. popolnoma razmesarjenega človeka. Kakor sc je sedaj ugotovilo, je -bil to Josip Korinšek, ■pašPiTiilk v .farju' ob Jus. žel, Ker jo bil pokojni ljubitelj alkohola, se domneva, da. gre najbrž za nesrečo ali za samomor. . — Življenje sta si hotela vzeti na železniškem tiru ined Žalcem ia st. Petrom v Sav. dol. neki Malgaj in Promile, o-krog 20-letna fanta, eden iz Gotovelj, drugi iz Žalca. Pri dopoldanskem vlaku jih je strojevodja še pravočasno opazil ter vlak v zadnjem trcnotku ustavil. Bil bi jih gotpvo povozil, ker sta ležala oba 7. glavama na železniških tračnicah. Oba fanta so nato prijeli ter jih oddali v Št. Petru. Izjavila sta pa, da so pri prvi priliki zopet skusita usmrtiti. — Spremcmbs v okrajnem zastopa Sv. Lenart v Slov. gor. Za 27. dec. je bil sklican novi gerentski sosvet, ki je postavljen mesto prejšnjega razpuščenega okrajnega -zastopa. Udeležili so se seje vsi člaui sosveta, tudi pristaši SLS, med njimi Roškar in prošt Einspieler. Dr. Gorišek, namestnik gerajita, je imel pozdravni govor, v katerem je utemeljil upravičenost izvršene spremembe. Ker je bil prejšnji okrajni zastop eden prvih slovenskih okrajnih zastopov 2o v bivši Avstriji, naj ne bo našo delo, da kritiziramo njegovo poslovanje. Naše delo bodi, da gradimo in pripravljamo pot za čim uspešnejše poslovanje-mariborsko oblastne uprave in samouprave. Sosvetnik Fr. Roškar je priznal, da prejšnji olcr. zastop ni imel več za vrnite podlago za obstoj in je tudi sami že poskusil doseči spremembo, vendar ni imel uspeha. Odzval se jo povabilu, ker je od vlade, 'kateri sc c n vedno pokori, dokler dela v interesu ljudstva. Hode slož ib sodelovati v novem okrajnem zastopa. Sklen jen, je bil še dnevni red za prihodnjo sejo 5. tm: proračun in volitve v 11-, pravni odbor okrajne hranilnice. -- Požig pri Zgornji Polskavi. Na sveti večer med 21). in pol 21. uro je začelo goreti v kolarnici posestnika Valentina Fritza v Frajhajmu pri Zgornji Polskavi. K lan n n rja. 102"« *— Odlikovanje zaslužnih gasilcev v Slovenjgradcu. Prejeli smo: Načelstvo našega gasilnega društva je zaprosilo potom Jug. Gas. Zveze v Ljubljani, g. ministra notranjih del za odlikovanje gasilcev Luka Pogorevčnik, kolarski mojster, Miroslava Prus, čevljarski mojster in Miha Pruša čevljarski mojster im posestnik, vsi v Slovenjgradcu. Na predlog ministra notranjih del, jih je Nj. Vel. kralj Aleksander odlikoval za nad štiridesetletno pridno in vstrajno delovanje pri gasilstvu z zlato kolajno. — Požar v okolic! Sv. Trojice v Slov. goricah. Dne 23. decembra ob 15. uri je 71etni deček Ignac Murko zakuril bdsot.nosti starišev pod kapjo hleva A. Rudolfa Čaple v Spodnjem Porčiču pri Sv. Trojici. Kmalu se je vnela slamnata streha in je gospodarsko poslopje po polnoma zgorelo. — Denarne pošiljke v inozemstvo. — Ministrstvo pošte in telegrafa v Beogradu je z odlokom št. 78485 od 10. dec. t. 1. odredilo, da se sunejo od 1. jan. 1825 v pismih z označeno vrednostjo v inozemstvo pošiljati dinarske novčanice ali pa novčanice tujih držav v skupni vrednosti do največ 1000 tisoč dinarjev. Zavarovalnina ostane ista kot doslej. Torej je treba za vsako vrednostno pismo za inozemstvo plačati a) pristojhl no za priporočeno pismo iste teže in b) zavarovalnino v znesku 5 (pet) dinar jev, neglede na vrednost pisma in ne glede na to, v katero državo je pismo naslovljeno. — Veliki zvonovi v Sloveniji. Iz Slo-venjgradca nam pišejo. Dve mariborski cerkvi so si zadnji čas nabavili nove zvonove. Pri tej priliki se je na široko pisalo iti naznanjalo, da je dobila prva kot druga največji zvon v Sloveniji. — Pripomniti moram, da dopisniki listov niso bili dovolj informirani. Župnija Stari trg pri Slovenjgradcu je dobila za svojo podružnično cerkev sv. Pankracija, ki stoji na 200 metrov visokem hribčku, kamor ne pelje nobena prava trdna cesta, med drugimi zvon, ki telit 572(1 kg. Ko 6o ga pripeljali do vznožja hriba so ga morali razkladati, ker je bila vsaka nadaljna vožnja, s to veliko težo in po strmini izključena. Nato ga je okoli 30 ljudi « pomočjo tramovja, škripčevja in drugih priprav, z enakomernim pomikanjem proti vrhuncu spravilo s težkim, trudapolnim in požrtvovalnim osemdnevnim delom na mesto. — V drž. vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru se sprejmejo 1. marca 1925 praktikanti (vajenci). Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj ljudska šola z dobrim uspehom, telesna sposobnost. Prednost imajo kmetski si novi, ki ostanejo pozneje doma. Prakti kanti obiskujejo jezikovni in računski pouk, drugače delajo z drugimi učenci zavoda praktično v vseh panogah šolskega gospodarstva pod strokovnim vodstvom. Zato dobivajo stanovanje in brano brezplačno ter imajo prednost pri sprejemu za prihodnje šolsko leto 1925.-26. kot redni učenci; v slučaju u božnosti imajo potem tudi prednost pri podelitvi brezplačnih mest v zavodu in so ob zadovoljivem napredovanju oproščeni sprejemnega izpita. To je najboljša pripravljalnica za resne kmetske mladeniče z nezadostno predizobrazbo za vstop v I. letnik prihodnjega šolskega leta; bivši praktikanti so potem navadno, najboljši redni učenci. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolki 25 din.) za sprejem praktikantov je pošiljati direkciji drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru takoj ali najkaismeje do 25. jomuarja 1925 s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo in 4. spričevalo o nravnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani pismeno. Vsi drugi pogoji za sprejem so razvidni iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zanimancem proti plačilu 5 din. v gotovini. Nje nabava se priporoča. Drugi listi se naprošajo za ponatis tega razpisa, — Oslo, ne Kristijanija. Župan mesta Kristijani je je poslal vsem županom glavnih evropskih mest brzojavko, ki v nji opozarja na sklep norveškega parlamenta, da se glavno mesto imenuje s 1. januarjem t. 1. Oslo, — Kr isti janija je tedaj zbrisana z zemljevida, Oslo je zgodovinsko ime, po katerem se je imenovala Kristi janija pred 300 leti in ki ga je kralj Kristijan prekrstil po svojem imenu. Dopisi. Središče ob Dravi. Središkemu kmetu, ki se je ponovno v »Kmetijskem listu« spravil nad nas demokrate, ne bomo na njegove neslanosti odgovarjali toliko Časa, dokler ne podpiše pod svoje dopise svojega polnega imena. Središki demokrat je smo prestali že druge viharje kakor pa samo čisto navadno lajanje izza plota, in borno tudi ofenzivo gospoda izpod Kalvarije mirno in hladnokrvno prenesli. To je naš zadnji odgovor, dokler ne bo v »Kmetijskem listu« podpisa dopisnika. — Svečina. Božičnica na. tukajšnji šoli se je prav lepo izvršila. Obdarovanih jc bilo z obleko in perilom 60 otrok. Za kruh je zopet poskrbel tukajšnji obrtnik g. R. Srnonik, za sladkarije pa naš narodni trgovec g. M. Arh. Največ zaslug pa si je stekla CMD v Mariboru, ki jo poslala, v ta, namen 6000 Iv. V isto s vrh o se je tudi dne 21. dec. 3921. priredila na šolsikem odru igrica »Čašica kavo«, katero so otroci izborno pogodili ter tudi s svoje strani pripomogli do kar naj lepše božičnice. Vsem požrtvovalnim darovalcem iskrena hvala! Obrekovanje $ prižnic,, Bližajo se — volitve. (Dopis iz Sloven-kih goric). Na zadnjo adventno nedeljo je župnik Škof pri sv. Antonu v Slovenskih gor. v svoji pridigi župljnnom slikal grdobo kletve, kar je bilo lepo in prav. Toda naravnost hudobno je bilo, da je to priložnost porabil v obrekovanje svojega bližnjega. Spravil se je namreč nad Srbe, češ, da imajo v svojih kletvicah najbolj mastne izraze in da so med vsemi narodi Srbi najbolj razdivjani. Župnik Škof ve predobro, da Slovenci na vso meč hudiču jem o in se robato pridu,šuje-mo, da kolnejo Hrvati na vso pretegoin da jih Italijani v tem daleč prekašajo. O Srbih je sploh znano, da so v miru pohlevni, v boju pa nedosegljivi junaki, zato se v naše kraje došli Srbi ne morejo dovolj načuditi niti našemu pri dušanju in hudičevauju uiti našemu popivanju in pretepanju. Kaj hi šele rekli,, ako bi izvedeli, da je v Slovenskih gor. ne samo kletev, temveč tudi poboj in umor doma, da je bil iz tistega, farov-ža, v ko jem stanuje njihov obrekovalce župnik Škof, izišel pred nekoliko leti povod samomora, Župnik 'Škof se ne zaveda, da so nas Slovence pred več sto leti ravno Srbi obvarovali turškega jarma. Ako bi ne bilo teh junakov, bi bili mi danes potur cena raja, mesto križa bi se po naših cerkvah blestel poluiuesec. , Nezavedni in duševno slepi Škof vrača Srbom dobroto z obrekovanjem tet zlorablja v svojem slepem sovraštvu prižnico za hujskanje Slovencev proti svojim rodnim bratom. Leta 1814. »n Nemci ščuvali z lažjo proti Srbom, češ, Srbi so umorili Ferdinanda, ki bi nam bil dal trializem. Z njimi so jo takoj potegnili klerikalci po svojem »Slov. Gospodarju« in »Straži« ter niso nehali lajati na nje do danes. Sedaj si upajo že duhovniki iz prižnice javno obrekovati, opravljati in natolcevati brate Srbe. Njihovo delo rodi med neukim in nerazsodnim narodom1 sad. — Danes se uresničuje, kar pravi S'rah28, 15. »Preklet naj bo podpihovalec :n dvojezičnih; zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravlja zmešnjave.« Mariborski škof je bil na 10 proti-kristjatns&o delo nekaterih naših duhovnikov že opozorjen, t-oda on se izgovarja, da nima na klerikalne liste nobenega upliva, kar pa ni res, saj so duhovniki pod njegovo pastirsko oblastjo. Tu bode pa« resničen pregovor: »Kdor noče, najde kmalu izgovor.« Antonjevški župnik Škof in mariborski Škof naj le gresta v so ter na,j začneta -nožiti svoje Avgijeve hleve, Srbe pa naj pri miru pustijo. Škofovo izgovarjanje in Škofo-vo obrekovanje iz prižnice pomeni, da se bližajo volitve. Državno oblast pa pozivamo, da stori najodločnejše korake proti taki zloralbi prižnic. Priče imamo na razpolago. a na koncu tega sedi sv. Matija, ki včasih nabija led tja do polovice marca. — Dočim je Ljubljana tičala v gosti megli, je Maribor celo na Novega leta dan rešil sloves »štajerskega Merana«. Veselo ■solnce je dobro delo pogrebcem starega leta, ki so se začeli v opoldanskih urah prikazovati na ulicah. Bilo pa je tudi veliko pogrebščin! Prijatelji Sokolstva so napolnili Narodni dom, kjer se je nudilo obilo dostojne in razigrane zabave. Velik hrup je vladal v Gotzovi dvorani, kamor je požarna hramba zvabila povečini nemški del prebivalstva. Napolnjene so bile tudi kavarne in gostilne. Silvester je toraj tudi to pot sprejemal o-bilne žrtve po starih, častitljivih statutih. Noč je potekla brez kakih posebnih dogodkov, ki bi zaslužili svoje mesto v policijski kroniki; tako tudi novoletna noč, kar nesporno veseli našo policijo (nas seve manj, ker nimamo policijskih novic). — Včerajšnji dan je bil posebno živahen na drsališču pri Treh ribnikih, kjer zadnje dni cvete edini zimski šport drsanje. ob teh vremenskih razmerah — d Mariborske vesti. Maribor, 2. januarja 19.5 m Predavanje o stanovanjskem vprašanju. Tajnik kreditne in stavbne zadruge »Mojimi’« novinar Pirc, nadaljuje v nedeljo dne 11. trn. ob 10. uri dopoldne v mestnem kinu predavanje o stanovanjskem vprašanju. To pot pridejo na vrsto: 1. pojasnilo o podaljšanju stanovanjskega zakona; 2. občina in stanovanjsko vprašanje; 3. politične stranke in stanovanjsko vprašanje; 4. samopomoč v zadružništvu; 5. debate. m Novo leto je začel Maribor v znamenju solnea. Po navdušenem in veselem pokazanju starega leta z vsemi njegovimi nadlogami in križi, je Silvestrovi noči sledil prijazen, topel dan, ki nam je vzbuja] požel.jenje po spomladi, dasi nas loči od nje še januar s februarjem, Tu ima zlasti mladina toliko veselja, da bi ji radi privoščili, če bi še nadalje zmrzovalo, vsaj tja do sv. Matije, ko bomo vsi že sila godrnjavi, ako ne bo začelo popuščati in dišati po bližajoči se pomladi... m Opozarjamo zlasti učiteljstvo iu druge izobražence, pa tudi najširše občinstvo na predavanje, ki ga priredi »Ljiudska univerza« v pondeljek dne 5. trn. Predava g. A. Koprive o problemih vzgoje. Začetek predavanja točno ob Vi na 20. uro. m Pojasnilo. K našemu poročilu o shodu Društva stanovanjskih najemnikov nam je poslal g. novinar Pirc daljšo pojasnilo glede njegovega incidenta, iz katerega posnemamo, da spor še ni docela poravnan in da. se neupravičeni napadi na njegovo osebo še nadaljujejo, kar 011 odločno zavrača. m Laitersberg-Krčevina. (Božičnica — zahvala). Dne 23. decembra se je vršila na tukajšnji osnovni šoli v navzočnosti olkr. šolskega nadzornika gosp. Iv. Tomažiča in mnogih prijateljev naše mladine lepa božična slavnost. Nad 70 revnih otrok je bilo obdarovanih pod velikim, bogato okrašenim božičnim1 drevesom z obleko, 300 otrok pa s slaščicami in pecivom. Šolsko upravite1jstvo si šteje v svojo dolžnost, da izreka tudi tem potom svojo zahvalo vsem1, ki so pripomogli k tej človekoljubni prireditvi. Prav posebno pa se zahvaljuje za bogato podporo restavratorju na mariborskem glavnem- kolodvoru, gospodu Fr. Sticklerju prvemu mariborskemu lovskemu društvu, nadalje gospema Mariji Peklarjevi in Ivani Valentanovi za prostovoljno izdelovanje obleke ter g. Vinku Planincu za podarjeno pecivo. Lepa hvala pa tudi gospem- in gospodom Ver-gles, Donkel Lenardič, Ferk, Pelel in Valentan za. ves njiho-v požrtvovalni trud. Mestni kino: »Arabella«, roman enega konja, v 6 činih, v glavni vlogi Alfons Fryland, Mae Marseh, Albert Steinriick, Herman Picha, se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. Narodno gledališke. REPERTOAR. Petek, 2. jan. Zaprto. Sobota, 3. januarja: Petrčkove posled- nje sanje, ab. C. Nedelja, 4. januarja: Trubadur, ab. B. Pondeljek 5. januarja: Razporoka, ab. A Torek, 6. januarja: Pri treh mladenkah, ab. E. Pri vseh štirih predstavah: Kuponi. Xavier de Montepin: Skrivnost rdeče hiše.' Roman iz francoskega življenja. 32 . otrok, nikar se ne vznemir- jajte. Bodite prepričani, da bolezen ni težka in da boste kmalu ozdraveli, — Zares? Ali ne pravite tako le da me po« mar i te? — Ne. Dajani vam pošteno besedo. Toda morate se varovati in vzeli nekatera zdravila, ki so cenejša, pa vendar neob-hodno potrebna.. Na Marijinem- obrazu strah. se je pojavil — Kaj vam je? j.0 vprašal Mn urice. — Kaj naj počnem, gospod? Šamane morem vstati iz postelje in si prinesti zdravil, ki o njih pravite, Nimam pa nikogar pri sebi. — Ne skrbite za to, otvok moj. Napišem vam majhen recept imbem sam prinesel zdravila, ki jih potrebujete Nič drugega vam no bi treba, ko dal vzamete vsako uro po eno ŽUco. ' — Res, gospod doktor, toda •— — — Toda---------- Delavka je povesila c-čii in še bolj za, rdela. Šepnila je, da jo je bilo jedva i-uti: — Zelo dober ste, gospod, srenj, vam hvala, za to dobroto. Revna sem, živim cd dela svojih rok in ne vem, ali sevan* bom- lahko oddolžila za. to. — Če nimate drugih skrbi, tedaj si radi tega. ne belite glave. Ko ozdravite, borno že videli, kako in kaj. Dotlej pa se ne vznemirjajte, ker vam je duševni mir tako potreben ko telesni počitek. —« Zaupajte vame in me smatrajte za hda-nega prijatelja. Pogledi, ki so spremljali te besede, so bili tako sumljivi, da Marija ni niti slutila, kaj pomenijo. Tam, kjer je sebičnost natančno pre« računila in pretehtala dobroto, jo videla Marija čisto dobrotljivost in plemenito usmiljenost. To jo jo ganilo do solz in je rekla: Ah, gospod, samo Bog vam- lahko Povrne toliko dobroto in jaz bom molila, da bo to storil. Moja molitev bo tako gorka, da bo jo gotovo uslišal. v Maurice je pomislil v sobi: »Hm pričakujem Pač drugo nagrado. Nato jo dejal: u J — Prosim! vas, nikar se no vznemirjajte. To vam prepovem kot zdravnik. Samo tako vas bo mrzlica kmalu zapustila. Sedaj pa pojdem, da nabavim vsep česar je trelha; čez dve uri sem zopet pri vas. Skušajte, da med tem zaspite. Na skorajšnje svidenje, drago dete! XVI. Dober konec. Kakor je Maurice dobro napovedal, ni bila Marijina bolezen posebno nevarna, samo da je dolgo trajala in je mladenka oslabela, od njo. Pristaviti moramo, da je zdravnik u-poraibljal vsa sredstva, da bi se bolezen ne povečala, ni pa storil prav ničesar, da bi jo bil skrajšal, To je bila naravna posledica njegovega načrta, po katerem je hotel postati Marijin gospodar. Nič ni bilo preprostejšega od tega naSrfa- • -1- • ! i,- Dvakrat na dan je prihajal Maurice k nji in presedel nekaj minut kraj njene postelje. Tolažil jo je sem in tj a, kakor je že vedel in znal. Marija se je zaplela v mrežo lepih prisrčnosti in jo bila od srca, hvaležna njemu, ki je po njenem mnenju razodeval toliko dobrote in prijateljstva. KLUB - Bm ............. — dnevno — et Partnerin InlHDlaltii virtuoz Baletmeister ROLLETTI HERMA CLARION R ONA Y HUNTER — Engllch Sengs— Klub-Bar odprto dnev-6 no do 4. ure. Ib EGEHSEBKPB©Sl2E?SB3Gil Zastonj iščete drugod boljših izdelkov kot so Alta Separa-torji in brzoparilni kotli! Prepričale se in zahtevajte pro spekt ! Alfa Separator d. d. Zastopstvo za marib. obl. Rog Slatina. 3031. 3—2 Išče se 2 postrežnici /.a dnevno m nočno službo in kuharico. Predstaviti se je med 2.—4. uri v Veliki kavarni, Kompletna spalnica, s -toli <* jednaki postelj, omaro, mize, kuhinjska kredence in druSo na piodaj. Rotovški tr,? 8/1.. levo. 6 ' 3 Pozor! Na Vodikovem trgu se P JhMs« po 21-50 do Ihu, Hinko Vidmar, mesar. 2 Mlad volčji pes se je našel. 'praša se Pobrežje, Vrtna ulica 2. 1 Sladkor napoiši in sicer kocke......................Din 16*50 kristal „ 14-50 v podružnici JULIO MSeSISJTIa D O. Gosposka ulica 7. 3004 Lastnik in izdajatelj: Konsorclj >Tahor«. Glavni in odgovora! urednik: .Vekoslav Špindler. — Tiska Mariborska tiskarna d. d.