gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela Gorenja — Številka 57—Leto XVII.--Titovo Velenje,27.12.1983 -----:--------------------------------------------------------------------------------------1------------- Gorenju plaketa JLA V petek, 23. decembra 1983, je polkovnik Miori-rag Radovanovič predal plaketo JLA Gorenju za njegovo dosedanje sodelovanje. Plaketo JLA je dodelil Gorenju pomočnik zveznega sekretarja za narodno obrambo za vojaško ekonomski sektor generalpolkovnik Veljko Ku- Polkovnik Miodrag Radovanovič je ob predaji poudaril pomembnost te razstave, ki jo vsako leto obišče okoli 60 tujih vojaških delegacij in 6500 domačih obiskovalcev. Prepričani so, da bo to sodelovanje vplivalo tudi na nadaljnje skupno poslovanje, še posebno v izvozu. Ob dnevu JLA — 22. decembru, je prejelo Gorenje visoko priznanje JLA. Na sliki: Ivan Draušbaher, podpredsednik ZKPO Gorenje SOZD/ polkovnik Miodrag Radovanovič, ki jo predal plaketo JLA in Herman Rigelnik, predsednik ZKPO Gorenje SOZD dijevič. Gorenje je prejelo plaketo za plodno sodelovanje pri postavitvi stalne razstave oborožitve in vojne opreme v Nikincih. SEJA ZBOROV SO VELENJE Jutri, 28. decembra, bodo zasedali vsi trije zbori Skupščine občine Velenje. Med drugim bodo sklepali tudi o spremembi sklepa o ukrepih začasnega družbenega varstva v Gorenju, in sicer o spremembi v sestavi ZKPO Gorenje TGO. Zbrane na priložnostni slovesnosti, ki so ji prisostvovali člani ZKPO Gorenje SOZD ter predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Božo Lednik, je tudi obvestil, da bo na svečani otvoritvi razstave posebno priznanje prejel delavec Gorenja SOZD Borut Šulin. Pismeno priznanje mu je dodelil generalpodpolkovnik dr. Svetislav Popovič, direktor zvezne direkcije za promet in rezerve proizvodov s posebnim namenom, za njegov prispevek pri postavitvi razstave v Nikincih. Gorenju v pomoč tudi odkupljene devize Temeljne banke v Sloveniji bodo velenjskemu sozdu pomagale pokriti devizne obveznosti do bank Ljubljana, 23. decembra — Sanacija Gorenja je zahteven proces, v katerem si izredno prizadevajo tako delavci celotnega sozda kot delovni | ljudje in občani občine Velenje. Zato je danes izvršilni odbor Ljubljanske banke Združene banke podprl predlog o tem, kako naj bi se tudi banke vključile v urejanje denarnih težav Gorenja. Že naslednji teden naj bi namreč temeljne banke Ljubljanske banke ter temeljni banki Jugobanke oziroma Beograjske banke v Ljubljani poskrbele za to, da se Gorenju zagotovijo devize, s katerimi bi sozd pokril nekatere svoje obveznosti. Devizne zadolžitve Gorenja so nastale predvsem zaradi poslovanja Gorenja — Koer-ting. Že zapadle devizne obveznosti Gorenja (ki so jih banke tujini sicer že porav- nale, sozd Gorenje pa je denar dolžan našim poslovnim bankam) znašajo v celoti (na dan 30. novembra 1983) 67.460.000 dolarjev. Izvršilni odbor Ljubljanske banke - Združene banke se je strinjal, da bi del zapadlih obveznosti pokrili tako, da bi Gorenju prodali 18.922.000 dolarjev, ki so jih banke od občanov odkupile leta 1 982, ljubljanska Jugobanka naj bi prispevala 7,692.000 dolarjev (prav tako iz lanskega odkupa deviz od občanov), po dogovorjenem ključu pa naj bi temeljne banko Ljubljanske banke, Jugobanka Ljubljana in Beograjska banka Ljubljana namenile še 18 milijonov dolarjev od letos odkupljenih deviz. Prav tako naj bi Ljubljanska banka Temeljna banka Titovo Velenje prodala Gorenju še dodatno 4 milijone dolarjev. Gorenje bo tako lahko odkupilo v celoti 48,614.000 dolarjev, medtem ko bodo 18.800.000 dolarjev zbrali iz drugih virov. (Po Delu) Nov center v Ljubljani V prisotnosti predstavnikov mesta Ljubljana, občine Ljubljana Bežigrad in drugih gostov smo prejšnji petek v Ljubljani, na Titovi cesti 83, odprli nov, že 38. razstavno prodajni center Gorenja. Nov center, ki je že ob otvoritvi privabil številne kupce, je bil urejen ob podpori Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in njenih organov, ki si prizadevajo, da bi občanom kar najbolj približali trgovsko mrežo. Danes pa smo odprli nov raz--stavno prodajni center tudi v Titovem Velenju (zraven prostorov Servisa). Zdaj ima Gorenje v Jugoslaviji skupno že 39 razstavno prodajnih centrov. Vsem delavcem Gorenja srečno 1934! Novoletne želje: strnimo skupna hotenja in V letu, ki se izteka, smo postali bogatejši za prenekatero spoznanje in izkušnjo, tudi trpko. Ocena našega poslovanja je pokazala, da moramo delati in gospodariti bistveno drugače, kot smo. Z izjemnimi delovnimi naprezanji v zadnjih mesecih leta 1983, katerih rezultat je občutno povečana proizvodnja s številnimi rekordi, kot tudi izboljšana uspešnost poslovanja, smo dokazali, da znamo in zmoremo nakopičene težave uspešno razreševati. Pri tem se v največji možni meri oslanjamo na lastne sile, potrebna pa nam je tudi pomoč družbenopolitičnih skupnosti, kjer imajo naše sedeže temeljne organizacije združenega dela, in tudi širše družbene skupnosti. Odločamo se za spremenjene, vsebinsko strokovno ustreznejše in družbenopolitično naprednejše družbenoekonomske in samoupravne odnose. S projektom preosnove Gorenja želimo utrditi naš poslovni sistem in začeti z njegovo kompleksno in dolgoročno ter strokovno podprto preobrazbo. Prenovljeno Gorenje, ki bo široko odprto združenemu delu in svetu, je potrebno naši družbi. V tem nas potrjujejo odločitve velenjske družbenopolitične skupnosti o pomoči Gorenju in pripravljenost delavcev številnih delovnih organizacij, ki so vključene v reprodukcijsko verigo. Za pomoč se odloča tudi širša družbena skupnost. Mnogi od njih so to pomoč že uresničili. Uspehi, ki smo jih dosegli, so pomembni, vendar nam ne smejo vzbujati prevelikega samozadovoljstva. Do resnične ozdravitve in novega poleta Gorenja je še dolga in naporna pot, ki bo od vseh nas terjala trdo delo in tudi marsikatero odrekanje. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo uspeli večino izredno zahtevnih nalog, ki smo si jih postavili v letu 1983, tudi uresničiti. Za vložene napore, povezane z velikim razumevanjem in mnogimi osebnimi odrekanji, se vam vsem v imenu začasnega kolektivnega poslovodnega organa Gorenje SOZD iskre- no zahvaljujem. Hkrati izražam našo skupno željo, da bi bilo Gorenje v prihodnje še trdnejše in da bi se še hitreje in uspešneje razvijalo. Vsem vam, delavcem Gorenja, in vašim družinskim članom želimo v novem letu 1984 kar največ zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva, prav tako pa tudi novih delovnih uspehov. Herman Rigelnik, predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Gorenje SOZD Leto 1983 je bilo v marsičem odločilno za delavce Gorenja TGO. To je leto, v katerem smo se skupno s širšo družbenopolitično skupnostjo trdno odločili, da presekamo z več let trajajočo stagnacijo Gorenja. Nekateri dosežki, ki smo jih dosegli v letošnjem letu, kažejo, da smo na pravi poti. Vse to so začetki in nedvomno bo treba v letu, ki prihaja, združiti še več sil in znanja, da bomo dosegli ta cilj. Zato leto 1984 ne bo lahko, ne samo zaradi razmer v Jugoslaviji in v svetu, temveč tudi zaradi lastnih pogojev dela. Vendar lahko tako homogen kolektiv, kot je Gorenje TGO, prebrodi tudi te težave. Ob jasnih ciljih, dobrih medsebojnih odnosih, pomoči družbenopolitične skupnosti bomo te delovne napore tudi zmogli. V imenu ZKPO Gorenje TGO in lastnem želim vsem sodelavcem in njihovim družinskim članom uspehov polno in srečno novo leto 1984. Aleš Ilc, predsednik ZKPO Gorenje TGO Leto 1983 je pomenilo tudi za delavce Gorenja Promet Servis leto soočanja z velikimi problemi, ki bodo nedvomno vplivali na naš nadaljnji razvoj in na pogoje dela tudi v letu 1984. Vesel bi bil, če bi lahko ugotovil, da je večina naših delavcev spoznala, da iz položaja, v katerem smo, lahko pridemo z boljšo organizacijo, večjim prizadevanjem, boljšim delom, z izboljšanjem medsebojnih odnosov in večjim zaupanjem mladim strokovnim kadrom, predvsem pa z napo-. ri za dosego skupnih in ne posameznih ciljev. V leto 1984 vstopamo s pripravljenimi plani, toda kljub temu zaskrbljeni, saj se bodo pogoji gospodarjenja zaostrili. Prepričan pa sem, da bomo s skupnimi močmi kos nalogam, ki nas čakajo. Težave, s katerimi smo se soočali v letu 1983, ukrepi in napori, ki smo jih vložili, da bi čim uspešneje poslovali, so prav gotovo izkušnja več, ki jo bomo pri naših aktivnostih v naslednjem letu morali znati temeljito izkoristiti. Vsem sodelavcem Gorenja Promet Servis se ob zaključku leta zahvaljujem v imenu članov ZKPO in tudi v svojem imenu za vložene napore in sodelovanje v letu 1983 ter " želim vsem srečno, delovno in uspehov polno leto 1984. Joško Vučemilo, predsednik ZKPO Gorenje Promet Servis Letos se izteka tretje leto poslovanja delovne organizacije Gorenje Raziskave in razvoj. Čeprav je obdobje treh let še prekratko, da bi lahko ocenjevali takratne odločitve menim, da je ustanovitev delovne organizacije skupnega pomena vnesla novo kvaliteto k nadaljnjemu razvoju sozda Gorenje. Naloge, ki so postavljene pred delavce Gorenja v naslednjem letu, so vsekakor velik izziv tudi raziskovalno razvojnemu delu, zato bo potrebno maksimalno angažiranje vseh strokovnih zmogljivosti za dosego zastavljenih ciljev. Delavci Gorenja Raziskave in razvoj bomo, tako kot tudi doslej, še naprej pomagali k obnovi Gorenja. V prepričanju, da smo z združenimi močmi sposobni povrniti Gorenju nekdanji ugled in ime, želim vsem sodelavcem srečno in uspešno novo leto 1984. Jože Dolinar, direktor Gorenje Raziskave in razvoj Ko se za delavce Gorenja izteka izredno težavno leto, je treba ne glede na pričakovane težave tudi v novem letu ohraniti optimizem in predvsem trezno razsoditi nastali položaj. To je izredno pomembno predvsem na finančnem področju, kajti brez dvoma lahko trdim, da bo prav leto 1984 na tem področju usodnega pomena. To leto pomeni namreč prvo leto uresničevanja sanacijskega programa. Da bi težave, ki so pred nami, lahko razrešili, bo potrebna poleg tuje pomoči, na katero računamo, polna angažiranost kadrov, ki v Gorenju delajo na finančnem in tudi na drugih področjih. Ob tej priložnosti se zahvaljujem našim partnerjem za veliko razumevanje, vsem sodelavcem v Gorenju pa želim obilo osebne sreče in tesnejšega sodelovanja tudi v letu 1984. Ivan Vitežnik, začasni individualni poslovodni organ Gorenja Interna banka V NOVEM LETU 1984 ŽELIMO VSEM DELAVCEM GORENJA VELIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA! Učenci in delavci osnovne šole Miha Pintar — Toledo Titovo Velenje prizadevanja za nov polet Gorenja! Le nekaj dni nas loči od novega leta. Prepričana sem, da se običajno prednovoletno razpoloženje to leto ni imelo časa v polni meri polotiti ogromne večine delavcev Gorenja; ne delavke na traku, ki je poleg običajnega dela delala še vse sobote, veliko dodatnih popoldnevov in noči, ne vzdrževalca, ki mora biti zaradi narave dela v tovarni tudi sleherno nedeljo in praznik, ne poslovodnih in strokovnih delavcev, ki so pripravljali sanacijski program, plane za leto 1984, in še bi lahko naštevali. Leto se končuje in čeprav bomo poslovne rezultate ugotavljali šele v januarju prihodnjega leta, lahko ugotovimo, da smo se v tem letu s pomočjo ukrepov družbenega varstva uspeli rešiti životarjenja in malodušja, v kar smo se zadnja leta vedno bolj pogrezali. Začeli smo poslovati brez lastne izgube, plan smo zadnje mesece dosegali vedno bolje. Tudi komunisti smo pri pregledu uresničevanja sklepov in stališč zadnje problemske konference komunistov sozda Gorenje in akcijske konference zveze komunistov Gorenja TGO ugotavljali, da se velik del problemov, na katere smo opozarjali, rešuje v tem obdobju. Vendar so to le začetni koraki in uspehi. Tudi prihodnje leto bo od nas vseh zahtevalo mnogo naporov. Poleg naporov za izpolnjevanje planov proizvodnje, od katere bomo odvisni še naprej, nas čaka še celovitejši pristop k obnovi Gorenja in s tem veliko sprememb. Predvsem nakazane spremembe v organiziranosti Gorenja s seboj prinašajo tudi nekaj strahu in osebnih človeških stisk, vendar moramo tudi te premagati. Zavedati se moramo, da rešujemo to Gorenje zaradi ohranitve naših delovnih mest in zagotovitve kruha mladim, ki prihajajo za nami. Veliko preveč smo po začetnih dveh mesecih ukrepov družbenega varstva pričakovali od novih poslovodnih delavcev. Dokopati se moramo do spoznanja, da lahko .nekatere notranje probleme rešimo le z lastnimi silami in ne z iskanjem vzrokov zunaj lastnih okolij, če so ti problemi v nas samih. Optimizem nam lahko vlije naslednja misel iz „Komuni-sta", ki je izšel za Dan republike. „Že kdaj prej se je dogajalo, da je začel ustvarjalni ogenj ugašati, vendar pa so imele napredne sile v naši družbi zmeraj dovolj moči, da so ponovno razpihale najširše demokratične pobude, s tem, da so spodbujale revolucionarno ustvarjalnost in zadržale družbo na naprednem tiru družbenega razvoja." Verjamem, da bomo bitko za obstoj Gorenja dobili in dolžni smo jo dobiti, kajti z nami so tudi delavci občine Velenje in širša slovenska družba. Vsem sodelavcem Gorenj.i srečno in uspešno 1984! Irena Brložnik, predsednica akcijske konference zveze komunistov Gorenje TGO V tem letu je bila osnovna organizacija zveze sindikatov, upoštevajoč gospodarska gibanja in težko ekonomsko situacijo Gorenja, primorana svoje aktivnosti usmeriti v razčiščevanje stanja in pripravo temeljev bodočim usmeritvam. Seveda takšno izpolnjevanje ciljev ni moglo obiti obravnavo tekoče problematike z vidika samoupravljanja in dela znotraj same organizacije. Velika pozornost je bila namenjena kadrovski politiki, obravnavi samoupravnih aktov, največjo pozornost pa smo posvečali obravnavi rezultatov gospodarjenja in ukrepom na osnovi takšnih ugotovitev. Vloga in pomen Gorenja Interna banka, njena pričakujoča reorganizacija, so prav gotovo bili in bodo ena osnovnih usmeritev sindikata. Ob tem, ko pa načrtujemo naše prihodnje delo, naj vsem članom sindikata zaželim veliko uspeha in osebnega zadovoljstva. Mihaela Kališnik, predsednica osnovne organizacije ZSS Gorenje Interna banka Pred nami je novo leto, polno začrtanih ciljev, ambicioznih delovnih nalog, ki jih narekujejo sanacijski programi in plani za leto 1984. Zastavljene naloge izpolnjujemo z večjo ustvarjalnostjo, odgovornostjo in s trdno voljo. Sodelujmo, pomagajmo eni drugim, za boljši jutri in osebno srečo. Ob novem letu 1984 želim vsem sodelavcem in delavcem Gorenja veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov. Zdenka Uršnik namestnica predsednika delavskega sveta Gorenje Promet Servis Novo leto ni konec nekaterih dogodkov, razmer, življenja; je nadaljevanje vsega. In lahko smo ponosni na napredek, ki smo ga dosegli v zadnjih mesecih, na rezultate dela naših rok. Smelo moramo nadaljevati kljub težavam, ki se nam ta trenutek zdijo težko rešljive. V letu, ki je pred nami, moramo najti več časa za medsebojne, tovariške odnose, pa kljub temu skupno reševati vse, za današnji in jutrišnji dan. Drago Krenker, KS ZSMS GORENJE Titovo Velenje 16. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA GORENJE Jutri, 28. decembra 1983, bo zasedal delavski svet Gorenja TGO. Predvideno je, da bodo delegati razpravljali tudi o sanacijskem programu in delovnem načrtu za leto 1984. NAŠIM ŠTIPENDISTOM! V letu, ki prihaja, vam želimo obilo osebne sreče, zdravja, mladostne pre-šernosti in brezskrbnosti ter uspehov pri študiju. Gorenje TGO— Kadrovski sektor Izobraževalni center gorenje Pokrovitelj XIV. zimskih olimpijskih iger Sarajevo '84 9S& informator gorenje — stran 3 Izpolnjevanje proizvodnega načrta Gorenje TGO 100% September 1983 Oktober 1983 November 1983 December 1983 95% 94% 95%, 95% 90% 88% 93.% 1 1 1 ,93% f 85% 84% T 1 1 OOi f cn CD . | 1 1 1 1 | j l I i 80% 1 ?83% i i i 1 i 1 i l i 75% 78% T I | "j 1 1 1 1 i i i i 1 I I I I I l I I 70% , | 1 1 1 1 1 1 , 1 (. l i l 66%. i i j | L i i 1 1 i i l 1 i I I i i i 6°% | | ! ”1 1 1 1 L _L i 1 1 i 1 i i i 10.9. 20.9. 30.9. 10.10. 20.10. 31.10. 10.11. 20.11. 30.11 12. 20. 12. Novice iz tozdov in dsss Elektronika Ptuj Poročali smo že, da je delegacija mladih iz osnovne organizacije ZSMS tozda Hladilna tehnika Gorenja TGO prejšnji teden obiskala pripadnike obmejne enote JLA na Viču pri Dravogradu, da bi skupaj z njimi proslavila praznik naše JLA. Med obiskom je nastal tudi zgornji posnetek Pomoč Tiskarne REK Še vedno težave z domačimi dobavitelji reprodukcijskega materiala V 260-čianskem delovnem kolektivu tozda Elektronika na Ptuju je v zadnjih dneh proizvodnja zaradi pomanjkanja domačega reprodukcijskega materiala izredno kritična. Najbolj primanjkuje polizdelkov, tako transformatorjev, kondenzatorjev, oglaševalnih enot, diod in polprevodnikov. Zato so izdelki nepopolno izdelani, v popoldanskem času, ko dobijo potrebne polizdelke,pa jih dopolnjujejo in kom-pletirajo. Tako bodo letošnji plan realizirali le z 80%. V tozdu Elektronika Ptuj izdelujejo poleg črnobelih televizijskih sprejemnikov še stroje iz programa birotehnike in to grafične montažne mize, kopirne aparate, knjigovodske in obračunske avtomate ter uničevainike dokumentacije. Kompresorji Črnomelj Zaposleni v delovni organizaciji REK Tiskarna pomagali delavcem Gorenje Na seji zborov Skupščine občine Velenje so delavci delovne organizacije Rudnik lignita Velenje predlagali konkretne oblike pomoči delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki bi se v našo proizvodnjo vključevali v prostih dneh z refundacijo osebnih dohodkov v svojih matičnih organizacijah združenega dela ali pa bi odstopili svoj enodnevni zaslužek ter ga prenesli v sklad rezerv Gorenja. Na podlagi tako sprejetega predloga so se zaposleni v de- lovni organizaciji REK Tiskarna odločili za delo v soboto, 24. decembra. Zaradi organizacije dela je 15 zaposlenih delalo že med tednom v popoldanski izmeni, 45 pa v soboto. Zaposleni v omenjeni delovni organizaciji, vseh je 64, so opravili in odstopili-enodnevni zaslužek v sklad rezerv Gorenja. Zastoji zaradi nezadostne oskrbe z reprodukcijskim materialom Tudi v Črnomlju, kjer izdelujejo kompresorje, je oskrba z elektromotorji zelo slaba. V zadnjih dneh prihaja celo do zastojev v proizvodnem procesu in zaradi tega plan ne bo dosežen. V 111-članskem kolektivu, ki je začel s proizvodnjo šele pred tremi leti, pa pričakujejo, da se bo stanje do konca leta le nekoliko izboljšalo. PROIZVODNO IN UDARNIŠKO DELO Delo režijskih delavcev v neposredni proizvodnji se letos zaključuje. Od 19. do 24. decembra je v proizvodnji delal 401 delavec iz administrativnih in strokovnih služb, od tega 63 udarniško. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinj-sko opreme. Titovo Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani;Du-šan Pirc, Nevenka Žohar -Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melonšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1903. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.