Leto Win. Številko iL
petek
Cena Din 1*50.
shaja t sä k dan popoldni, Isratatfi naialla ta prualka. — IaaaratI i do 30 petit t 2 D. do IOO vrst 2 D 50 p, večji Jnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratnl davek posebej. — „Slovan* V t Harod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
ulica stav. I, pritličja. — Telafa* sfer. 364« v« mile« it. S, L as da trop t«. — TeUUa It« v. *4
Etnffia olatafi« v gotovini.
Zmedenost in lahkomiselnost
Zmedenost in lahkomiselnost v načelih je znak tistega dela naše javnosti, ki postavlja in se peha za disidentskimi jn separatističnimi listami in ki stoji ob strani velikega dvoboja med stranko JugosJovenskega unitarizma in pozitivnega, mirnega notranjega napredka ter med defetistično stranko federalističnih protivnikov državne in nacijonalne enote! S to brezsrčnostlo In lahkomiselnostjo moramo računati zlasti v Slovenci, kjer se ie dosegel rekord volilnih skrinjic in s tem specijalno politično karakteristiko. Srhi s svojimi tremi strankami. Hrvati s svojimi strankami se bodo vpraševali o vzroku slovenske razcepljenosti in bodo pri tem tudi pomilovalno zmajali z glavami. Ne bode razumeli naše razcepkanosti vpričo toll opevane kulturnosti in prosvetlje-nosti slovenskega rodu! Stvar pa je za n^s, ki stojimo v težkem boju z splošne državne in nacijonalne svetinje proti, s Stjepanom Radičem zvezanim strupenim slovenskim klerikalnih separatizmom, povsem jasna in enostavna:
Veliko število raznih kandidatskih
list in vol»ln:h skrinjic nam predočuie samo resnico, da je število brezsrčnih in Inhkomiselmh državljanov, ki ne čutijo z državo in ki se ne zavedajo političnega trenotka ter splošnega nacionalnega položila v n~š» državi. Izredno veliko brš v Sloveniji. V lahkomiselnosti <n v popolnem nepoimovanju dejanskih razmer lahko postavijo v Sloven'il nad dvajset strnnkarsko improviziranih pli zgolj lokrlnih in osebmh kandidatnih list. ne da ^e ozirajo pri tem na splošni državni položai ter za usodo države, ako zmaga pri predstojeČth volUvah, recimo — kondicijonnlno prlpuščeno — Stiepan Padič in njegova federalistična zveza. Ti strankarji, ki vidijo samo svoje nosove pred seboj in ne gledajo za državo ter za splošen položaj, ki ga je povzroč«! Radič s svoio trmoglavo in megleno separatistično ter federalistično akcijo, nočejo sodelovati pri konstruktivnem delu ter se raje ženejo /a ožjimi strrnVarskimi In osebnimi cilji, kakor da bi pomagali pri težkem delti za notranjo konsolidacijo v naši državi.
Povsod o teh listah lahko rečemo, da ne soglašajo z Radič?vo ak«"Mo in da so v bistvu protiklerikalne. Toda lokalni in osebni momenti so zmagali nad državnimi in nacijonam^i in se postavili na indifirentno stnlišče v našem glavnem vprašanju notranje rolUike, v vprašanju Radiča in niegovih zaveznikov ter v vprašanju državnega in na* cijonrlnega lrn'tarlzma. In vendar so ta vprašan ta se^aj na dnevnem redu. Sedanja vlada je nastopila proti Radiče-vemu pustolovstvu in defetizmu, to je proti Radičevemu pobijaniu notranjega pozitivnega razvoja složnih Slovencev. Srbov in Hrvatov in je zaradi tega boja pozvala narod pred volilne skrinjice. To stoji!
Vse pa. kar mi«H v Slovenci ozko-srČno, osebno, arivistino. disidentsko, je sedaj izbralo drugo pot in se postavilo napram našemu glavnemu vpraSi« nui na zmedeno In lahkomiselno stališče, ki odb'ia vsa^o sodelovanje pri pozitivnem reševanju Radlčeve nadloge in slovenskega klerlkallzma.
Ta karakteristika separatističnih kandidatnih list v Sloveniji je, kot rečeno, očitna in na dlani.
Zato bodo S. februarja napredni Slovenci temeljito obračunali ne samo s kler!kr*lii:mi separatisti, marveč tudi s tistin-i lazinapredn'm? frakcijami, ki oV-stotRio samo iz pesc'ce nezadovoljnih voditeljev ter jim pokaželo hrbet, vstopajoč v splošno državno In narodno falango za zdrav napredek n~še države In za končno odstranitev rus'tellev notranjega miru in napredka, to ie Radiča in njegovih slovenskih klerikalnih nomaga-čev. ki so krivi vsega zla v naši državi, vseh nadlog, ki tarejo danes delavca In kmeH. trgovca in obrtnika, vso bede, ki tišči ob tla uradnika.
£est let so že na delu, da zgolj iz strankarskih in osebnih ozirov vzdrže kaos in preprečijo notranjo konsolidacijo države, in to-pogubno delo hočejo sedat še nadaljevati. Proč z njimi! — Javni blagor to zahteva!
Radie se je z boljševiki dogovarjal glede revolucije.
Predložitev originalnega Radičevega poročila boljševikom. — Tajnik kmetske internacijonale Dombal  se  ponuja  za pričo.
— Beograd, 15. januarja. (Izv. Ob 12.30.) Zagrebško policijsko ravnateljstvo je predložilo državnemu pravdni-štvu original v ruskem jeziku na 40 straneh pisanega Radičevega poročila na seljaško internacijonalo. Poročilo govori o hrvatskem vprašanju. To poročilo nosi tri Radičeve podpise, dva v cirilici in enega v latinici. Sodnemu stolu je bil najpreje predložen prepis tega poročila. Ker zagrebška policija ni imela zadostnih garancij za shranitev tega spisa na sodišču, je original pridržala pri sebi. Policija sedaj, ko na zahtevo predlaga original sodišču, izjavlja, da je 7ani sodni stol popolnoma odgovoren, zlasti je odgovoren, če se tako za državo va*ni dokument nezmno kam izcubi. Vsebina tega poročila ni še v celoti objavljena. Poročilo Padčevo vsebuje štiri važne odstavke, ki govore o revoluciji.
Stepan Ra^lič se v poročilu zavzema za revolucijo v štirih slučajih in sicer:
1. za slučaj umora kralja Aleksandra,
2. za slučaj amputacije,
3. za slučaj vojne diktature in
4. za slučaj, da HRSS pri volitvah zmaga na celi črti.
— Deograd. 15. januarja. (Izv.) Po poročilu iz Moskve je ruska brzojavna agentura objavila uradno poročilo, glasom katerega se tamik seljaške internacijonale Dombal stavi zagrebškemu sodišču kot priča-na razpolago. Poročilo med drugim veli:
Seljaška internacijonala Je na zagrebško sodišče naslovila pismo, v katerem onorarjt na ofcrolnosr. da Je tajnik Dombal oripravlien nastopiti v procesu proti Stepami Pad:ču kot priča, če se mu r'nr'o gotove g^ra'^iie zt nt^go-vo živli?njsko svobodo. Kot priča hoče Hornb^l pojasniti, kai je trlo sklenjeno med Radičem kot zastomrVom hrvatskega rem,H;k^nsk^«,p*i «^i-^kega naroda in seljaško internacijonalo.
Volilna borba in volilne prognoze.
Doslej v državi vloženih 359 list v 54 volilnih okrožjih. — Razcepljenost radikalov in razni komentarji opozicije.
— Beoörad, 15. januarja. (Izv. Ob 12.30.) Od 11. naprej traja seja ministr» skesa sveta. Na dnevnem redu so no? tranje?politična vprašanja, ki so v tesni frr logični zvezi z voH'no borbo in volil* no taktiko vlade. Vladi je iz vseh kra* jev doposlan zelo važen materiial o postopaniu destruktivnih elementov in takozvanih onozicijona^ih skupin. Vo* lilna borba stona sedaj v drii^o zelo živahno fazo. Stranke so začeV razvi« jati po'e^ ostre kampanje v tisku že sistematično aßitaci;o med narodom, s prireianjem dnevnih informativnih se* Stankov.
V tisku se pojavljajo različni ko* mentarii in prognoze o izidu volitev. Opozicija se skuša z vsemi sredstvi vzdržati na površju kot skunina, kateri je zagotovljen usoden uspeh in je za* Čela v svoje svrhe izrabljati celo fingi*
rane izjave diplomatičnih krogov, da mora sedanja vlada takoj odstopiti. — Kljub temu, da ponekod vlada velikan* ska strankarska, razcepljenost«, da se pojavTjc;o male strancice m loka" ie skupine, je za danes vedno bolj jasno, da se v tet volilni borbi bije odločilen boj r.tccl dvema frontama: med fronto juposlo'^nskerta urJtarizma in fronto $ad:čevšč'ne. V vseh slojih na Hrvat* skem, v Sloveniji in v Srb"i vlada naj* vc*je rtnireanj* za izid te£a boja.
Po d^-^da^ii stnti*tiki o kandidat* skih Iis" h je bilo za 54 volilnih okrožij vloženih 3Z1 k - '-lanskih list. Podatki manjkajo iz r^vosadskega in beograd* skega voli'ncga okrožja. Onoziciia iz« rab\ia t *>Henost radikalnih list v SrbijL V'fdni kro.C: ne pripisujejo temu drj* stvu trke važnosi, o kateri fantazira vladi nas rotni tisk.
Zunanja politika avstrijske republike.
Zanimiva rarprava v finančnem odseku o boli:eviški nrooagandi na ü^^naju in d rovarenju reakcionarnih monarhistov.
— Dunaj. 14. jan. (Izv.) Viharna ob strrkcija socijalnih demokratov, ki se je pojavila v pravosodnem parlamentarnem oo seku. ni vplivala na splošno zadovoljstvo na potek razprav finančnega in proračunskega odseka, ki je danes začel razpravljati proračun zunanjega ministrstva.
Zvezni kancelar dr. R a m e k je porabil priliko, da je podal odseku splošni pregled in načelne smernice zunanje politike, ki jo vodi Avstrijska republika. NaglaSa! |i med drugim, da mora mala republika posvečati vse svoje duševne sile pravilni gojitvi zunanje politike, da si tako zasigura \ svetu svojo pozicijo. (Tavna naloga zuna nje politike bodi logični razvoj mednarodnega pogodbenega sistema. Kancelar je dalje navajal kratko načrt, kako namerava vlada reorganizirati konzularno in diploma-tično službo v inozemstvu. V Braziliji se ustanovi avstrijsko poslaništvo,
V odseku se Je nato razvila zanimiva debata o boljše viški propagandi ta o misiji sovjetskega poslanika na Dunaju.
Posl. dr. Jerzabek (kršč. soc.) j« Izrazu svoje pomisleke glede akreditiranja Joffeja za poslanika sovjetske vlade na Dunaju. Izrazil je bojazen, da Joffe začne n* Dunaju razvijati boljše vlško propagando. Znano je, da so pripravljali za Božič komunistični puč. znane so tesne zveze, ki lih Ima gospa Fis«. her-Friedländer s sovjetskim poslaništvom. Poskusen! puč je sicer ostat brez uspeha, toda Avstrija nikakor ne snu izpustiti izpred vidika, da bi s« odiwiafr med njo In sosednimi drže vami zastrupile vali po boljševlškl propagandi AH ima zunanje ministrstvo Jamstvo, da se Joffe omeji edino na zastopstvo ruskih interesov in da se vsemu izogne« kar bi povzročalo nesporazumljenje med Dunajem in sosee» nimi državami?
Posl. dr. Renner (soc dem.) Je ob žaloval, da se proračunski odsek Že dve leti ni havil z zunanjo politiko. Napram kritiki o postopanju sovjetskega poslanika Je go-
vornik naglašal, da Je Joffe" eden naiodMč-nejših mož sovjetske republike in da je bil kot najsposobnejši izbran za mesto na Dunaju, kar je dokaz, da smstrelo Dunaj v zunanjem svetu za vržen politični cen t rum Govornik Je mnenja, da bo ostala od zun?) zanesena propaganda na Dunaju popolnoma brez uspeha. Zastopstvo Unije po taki osebnosti prinaša Avstriji samo gospodarska koristi.
Posl. dr. Frank (nem. nac.) je na glasni težnje Avstrije, da vzpostavi z vsemi državami prijateljske odnošaje in da mora Avstrija gledati na to. da ostane njena zunanja poÜ'ika brez vnanjih vplivov in pritiskov. Glede sovjetskega posl mik a je govornik opozoril odsek na dlje boljše vik o > da ustvrrijo na Dunaju oporišče za vso boljševiško agitacijo In propagando, ki s* Ima raztezati na sever, na jug In Jugoiztok.
Vprašal je zunanjrgi ministra, če zasleduje delovanje sovjetskega pos'aniStva in če zapazi za Avstrijo neprijetne pojavt., ali je pripravljen diplomatičnim potom jih odstraniti. Po njegove m mnenju Je dalje velikanske važnosti odstranitev uvoznih In Izvoznih prepovedi ki ovirajo avstrijski Izvoz. Pri pogajanjih z zastopnlM kraljevin* SHS M bilo i-leri. da se štajerskem« obmejnemu prebivalstvu zavarujejo gotov*, ugodnosti, oso bi to glede obmejnega prometa.
Posl. Deutsch (soc) Je ugovarjal izvajanjem predeovornikov, ki so naglasa!! bojazen pred boljševiško propagando. Treba je tudi skrbeti, da ne postzne D«tnaj središča reakcllofiarnlb rovarjev. Nedavno so bili na Dunaju zbrani madžarski magnati In grofje, ki so se posvetovali z avstrijskimi monarhisMČnimi eksiremistl glede podpore madžarskim fašistom odnosno glede medsebojne podpore za slučaj monarhističnega puča na Dunaju. Avstrija Ima Interes, da se obvaruje tako bofjševlške propagande, kakor tudi monarbistlčnega rovarstva.
Klerikalci pričakujejo, da bo ustavljen tudi „Slovenec"!
— Deograd« 15. jan. (Izv.) Klerikalci so obvestili tukajšnje opozicijo-nalne krose, da pričakujejo, da vlada ustavi tudi nadaljnje izhajanj* »Slo« venca«. Zriro so pravočasno poskrbeli, da bodo takoj lahko pričeli z Izdajanjem novega lista, za kar Imaja že pa« sebno dovoljenje v rokah.
»Domrljub* je bil, kakor priznavajo klerikalci, ustrAijen v prvi vrsti radi članka z nasTovcm *PrImIte veicsrb-skega tatu.« Vsebina tcera članka je vznemirila tudi Davidovičevce.
Za pemirjenje v Italiji.
— Rim, 14. jan. Novi zbornični predsednik Casertano ima nalogo, kakor se kaže, da bi ublažil nasprostva med fašizmom in opozicijo. Med vlado in Aventinom tiči konstitucijonalna opozicija, ki nima obveznosti ne na eno m ne na drugo stran in ta bi morda lahko dosegla pri sedaj ostro na-padajočih se antipodih spoznanje, da je vendarle brezmiselno, oddaljevati sc Še nadaMe in izzivati vedno nevarnejše konflkte ter da treba v sedanjih resnih časih doprinesti žrtev narodnemu blagru.
Opozicija na Aventinu se vedno bolj utrjuje v misli, da se vzdržM volitev, ako jih ima izvesti Mussolini. Iz tejra sledi, da opozicijonalni gospodje zasledujejo le en c;ii. to je strmoclav-lienje Mnssolinija. Za dosego tega cilja padejo vsi obziri in vsi pomisleki. Vprašanje pa je, ali se da ta cilj doseči s taktiko Aventina? Kaj pa bi nastalo potem, ako bi res padel Mussolini? Opozicija pravi, da je mogoče tekom rar ur sestaviti delazmožen kabinet. Mogoče a'i kaj je s tem storjeno? Mussolini in njegova stranka s tem Še n'sta ubita. Tudi ako bi fašizem izgubil vladno moč, ostane politični faktor, katerega onozicija bi nrav gotovo ne prinesla deželi miru, Fašistovska vlada stoji na realnopolitičnem stališču moči in priznava svoje napake... Casertano ima te^ko pot pred sehoi, ako se res loti dela za nekako pomirjenie na temelju priznanja napak in shbosti ter medsebojnega spoštovanja poštenih namenov.
Fna jrlavnih ovir za tak Caserta-nov trrd je brez dvon^a zasledovanje tajn:h društev. To je široko nolie, na katerem fašizem lahko zadene vse stranke na naiobčutneišo stran. Pravijo, da hoče Mnssolmi izvojevati poraz framasonstva. V ministrskem svetu je bilo že opetovano jrovora o nevarnosti framasonstva za fašizem in prrdla-jrali so se že zelo ostri ukrepi Hoteli so celo kar razpnstiti framasonske organizacije. Toda Mussol:ni pozna njihovo moč in si ni upal na dan s takim odlokom. Framnconski po^avarii so mu ob raznih prilikah povedali v obraz, koliko je framasonstvo že dosejtlo za Italijo. Mussolini je zamudil priliko, dobiti si priiaznost framasonov, sedaj jih hoče preenniati z dekreti in iztrebiti iz javnih slnžh vse. kar diši po frama-sonstvu. Težko, če mu bo to uspelo.
Vsled odredb proti »tajnim< društvom bodo po deželi in provinciialnih mestih še bolj preganjali delavske in tudi katoliške orcamzacije, ker pač ne vodi k nikakemu sporazumu. Volilna reforma s pluralnim sistemom bije v obraz liudske mase, katerih fašizem še ni zaie! in jih ne zajame nikdar.
Naibrže bo leto 1°25. v Italiji zelo burno in polno dogodkov, kateri končno prinesejo volitve in rešitev iz seda-nie vedno boli zapletujoče se situacije. Ali se izvile fašizem na površje in osra-ne pri moči. pa precej izčiščen in zakone vpoštevajoč. ali pa se posreči opoziciji, da se povspne kvišku, zavlada na vsej črti in trešči fašizem ob tla, da se razbije na drobne kosce... Danes Še nihče ne more reči. Vaj bo.
— Rim, 15. j3»n. Med bivšimi ministrskimi predsedniki Oiolittijem, Salandrom In Orlandom je prišlo do soorazuma za skupen nastop proti vladi. To Jc tako važen sklep da vznemirja fašiste in opozicijo na Aventinu, Slednja se je pričela bližati ugledni trelici in misli na složno postopanje i *
njo proti vladi Ustavna opozicija v zbornici ni načeloma proti reformi volilnega zakona, pač pa hoče izvestne izprememb* in predvsem ru.č<.* niJ: slišati o tem, da bi v.v-dil nove volitve Mussolini.
— Rim, 15. jan. Casertano ie že priče* pogovore S poslanci opozicije v svrho pomiri en j a. Zelo dolgo sc je razgovarjat * pvsL Trevesem.
DRŽAVNI CDBOR.
— Beograd, 15. ;an. (Izv.) Državni i*J-bor je na današnji dopoldanski *oii razpravljal o pritožbah slede določitve posantaJn volišč. Predlagan ,c bil ra^Uče^n volilni mi»-:erljaL Prihodnja sera se naznani plsmentm potom. l>r. Hohnjec ie protestiral proti aretaciji tajnika narodne sktfpŠČJne Rude !W-činiča. Protest jo vloi.i! pri skupščinske«* predsedniku L. Jovanoviču.
PREDSEDNIK SVETOVNE POSTNE ZVEZE UMRL.
— h\?rn, 15. januarja. (Izv.) Clan ztti
nega svet* Camitto Je Vopp€ft ki jc obrnem predsednik Svetovne postne Zveze, ji- dane* z jutra i umrl.
POTRES NA KAVKAZU.
— Angora. 14. januarja. (I/v.) To poro. čilih iz Ardaga (Kavka/) je zadnji ootres porušil >t:ri velike vüs:. Mnvih jc bilo 14S oseh. teiko ranjenih 43.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 8. 50« Ljubljanska borza.
LESNI TR(i Trami 3/3, 3/4. 4/4, 4 5, irco nakladi;a postala, 1 vagon: denar 350, blago 3ft*\ zaključek 35U; hrastovi friz;, 4. 5. 6. 7, 8, od 30—60 crn. frco mela: bla^o 1440: remeMni monte, 30/60, 60/60, 35/70, 7u.7U, 4U/S0, S0/W» frco nakladna postaja. 1 vagon: denar $f*K blago 580. zaključek .Va>: deske 2U. 25. 30. 4 m dolžine, monte. !rco meja: blago 5*0: bukova drva. 1 m dolžine, sept. seč., frco nakladna postaja: blago 21.
ŽITNI TRČI. Pienicj. domača, fco. Ljubljana* denar 450: koruza, nova. dcf.. umetno sušena. fc<j. Ljubljana, blago 230: kona/a, nova, flar, fco. sremska p<^staid, denar 200: ajda. domača, fco. Ljub Jana. Ma^o 325: prox>, domače, fcc. Ljubljana, blago 325; ove». back i. fco. *kl»« dLšče Ljubljana, blavjo 360; laneno »*em«%. fco. Ljubljana, denar 650; otrobi, pienicni. irednje debeli, fco. gorenjska postaja. hla£r» 215: krompir, fco. štajerska postaja, blažjo 145; psenični fdrob. Donjl Miholjac, fco, skladišče Ljubljana, blago 700; pšenfčna mr* ka. »O«. Bjelovar. fco. skladišče Ljubljana, blago 675; pServena moka, »2«*, domača, fco. skladišče Ljubljana, blago 625; psenična moka. »2«. Cantovir, tco. skladišče Ljubljana, blago 625; pšenična moka, »5«. domeča, fco. skladjšče Ljubljana, bia^o 500; psenična mo» ka za krmo, tco. skhdišic Ljubljana, blago 245.
EFEKTI.
2%% drž. renta za vojno škodo 120—130— 130. Celjska pos. 210, 212-210. Ljubljanska kreditna banka 225. Merkantflna banka 124. Strojne tovarne in Ifvarne 154 Združene papirnice 10*3. A%f'7v kom. zad. dež. bke 90.
Zagrebška borza.
Dne IS. januarja. — Sprejeto ob 13;
Devize: Curih IU5—UJ& Pra&a 183.90—186.90. Pariz 330.50—335.50. New-york 61,25-62.25. London 294.50—2vT.50. Trst 254—257. Dunaj S65—SS5, An^sterdam 25— 2530.
Efekti: 7% invest pos. 192!. 65.50. drž. renta Za ratnu $tetu 129—130, Ljubljanska kreditna 226—227. Centralna banka 27—28. Hrv. esk. banka 110—tH, Kreditna banka. Zgb. 110—112. Hipotek, bku 61—61.50. Jugobanka 104—105. Prastediona 890—900, Slavenska banka 83—85, Eksplo-atacija 65—70, Dr:iva d, d. Ostjek — Sečerana, Osijek 705—715, lsts d. d. 65—66, Outman 710—740, Slavonija 61—62. Trboveljska 400—415. Union, paromtin 53u—53*\ Vevče 100—120.
Inozemske borze.
— Curih, 15. januarja. Današnja bor**; Beograd 8.50, London 24.S65, Pari«: 27.84. Newyork 319.30, Milan 2I.40C Berlin 1.23<i. Dunaj 0.007310, Prag« 15-575. Budimpešta 0.007310.
— Trs/, 15. januarja- Bor/*: Beograd 30.40—39.50. London 116—116.25. Pari/ 129.50—130, NewN-ork 24.3250—24.3750, Cu* rih 467X469, Dunaj 0.0335—0.0337, Praga 71.50—72.
— Dunaj. 15. januarjač Devize: Beograd 1152—1156. London 2939—2951, Priz 3792 do 3808, Newyork 70.935—71.185, Milan 2939 do 2951. Berlin 16.850—16.950, Curih 13.673 do 13.725. Praga 2130—2140. Budimpešta 9fM do 96.40, Bukarešta 366—368.
Stran 2,
»5 L U v c N s K t  N A Ku u«  anc io ran tiara zV/o.
sTev. r^.
Nemška vlada dr. Lufhra sestavljena.
— Berlin, 1&. januarja. (Iz v J Po urad-■eni obvestila so včerajšnji informativni raz* govori državnega ministra dr. Lothra z za* stopniki parlamentarnih frakcij dovcdli do razčisčenja vprašanja glede sestava vlada na temelju od dr. Luthra predi o ženeta na* Črta. (vlada frakcljskih zaupnikov in strokovnjakov), kakor tudi do rešitve osebnega vprašanja. Načelni sporaznm *e dosežeo. Danes dopoldne rešijo posarrme parlamentarne frakcije, ki bodo tvorile vlado, podrobna vprašanja, tako da je pričakovati definltivno sestavo vlade v teka današnjega dneva. V posamnih frakcijah namreč še niso povsem na čistem slede ministrskih kandidatov in glede detajlnih posojev. ki jih ima sprejeti vlada v svoj program Kakor hitro danes dopoldne dr. Luhtcr prejme odgovore vseh, v vpoštev prihajajočih frakcij, piične sestavljati .večinsko vlado, v katero vstopijo katoliški centrum, nemška ljudska stranka, nemški nacijonalcl In bavarska ljudska stranka. Stališče demokratov še nI danes končno pojasnjeno. Splošno prepričanje je, da tudi oni vstopijo v dr. Lathrovo vlado.
— Berlin. 15. jan. (Izv.) Nova dr. Lath-rova vlada bo po dosedaajUi dispoelcUah sestavljena tako-Ie:
1. ) Dr. Luther, državni kancelar;
2. ) dr. Stresemmann (nem. i. Str.)
zadeve;
3. ) dr. Semisch (nea*. nac.) ifrlaiae
4. ) ahm. dir. Nenhans (nem. ase,)
etvo:
5. ) dr. Branns (centram), lavna
6. ) predsednik vis. dež. sodišča
(strokovnjak)   pravosodja hi
ozemlje;
7. ) dr. v. Oessler, državno obrambo;
S.) Stlngel (bav. 1. sU državna pošta m ar-
zefav;
9.) grof Kanltz (nem. nac) prehrano In poljedelstvo.
Dr. Luther sporoči   danes državnemu
predsedniku Ebertu sklepe posamnih parlamentarnih skupin, nakar za zaprosi da de-fiTritlvno po končanih informativnih pogajam
sestavi vlado.
Schollen zaaadcno
Smrt češkoslovaškega učenjaka dr. Drtine.
— Praga, 15. jan. (zv.) Ponoči jO umrl filozof In pedagog, unlv. profesor in prvi državni tajnik dr. FranriSejk D r-tfna v 64. letu starosti.
Pokojni dr. Drtina je na Češkoslovaškem duševni vodja moderne filozofske In pedagoške struje, ki je temeljila na načelih Komenskega. Bil Je zvest sotrudnik pre-ziderrta   dr. M a s a r y k a in sta skupno ustanovila takoimenovano stranko realistov, ki Je izdajala kot glavno glasilo dnevnik *Cas«, ki je moral takoj ob izbruhu svetovne vojne prenehati Pokojnik se je leta 1891 habilitiral na Karlovi univerzi v Pragi Leta 1007 je bil dr. Dnina skupno s prezV dentom Masarykom   na   program realistične stranke izvoljen v dunajski parlament Pokojnik je bil zelo plodovit in temeljit filozofski in pedagoški pisatelj. Izdal Je več Stadij o predagopikl Komenskega. Znamenj to je njegovo delo: »Miselni razvoj evrop skega ljudstva«, dalje . IJcali vzgoje« itd. Drtina Je vztrajno in vneto zagovarjal načelo, da* mora biti politiko  rezultat znanstvenega raziskavanja in prežeta nravne-ga življenja. Drtina se je v svojem delovanju zavzemal za reformo ljudske, srednje In visoke šole. Tu je zelo uspešno deloval. Posebno pozornost je Drtina posve^ čal problemu ženske vzgoje.
MEGLA IN NESREČE.
London, 14. jan. Nad mestom se }e razširila že v nedeljo Kosta megla, ki je potem zajela vse mesto in vso pokrajino. Nedavno je gosta megla onemogočila ves promet na kopnem in v pristanišču, megla v nedeljo pa je bila 5e hujša, že dolgo let ni bilo tako goste. Človek nI videl niti trf korake pred seboj. Nekoliko je sicer odnehala, toda skoro ves promet je še ukinjen. Bilo je mnogo nesreč. Neko veliko poslopje je zgorelo, ko so se vsled mogle zapozneli gasilci. Tudi nad kanalom La Manche leži gosta megla. Škoda vsled ukinjenega prometa je ogromna. Avtomobili so povzročili
v mestu mnogo nesreč. Poškodovanih je bilo nad 200 oseb.
— Pariz, 14. jan. Vsled megle je otež-kočen ves promet. Zgodilo se je že več železniških nesreč. Megla se je raztegnila na cele pokrajine m je posebno gosta med Calaisem in Bordeauxam.
— Herne, 14. jan. Na tukaišnj* postaji (Herne v Porurju) je treščil brzoviak v potniški vlak. Mrtvih je 23 oseb, ranjenih 59. Nesreča se je zgodila vsled megle.
— London, 15. januarja. (Izv.) Na Irs skem in Škotskem \Hadajo kata$trofalni vb harji.
— Essen, 15. januarja. (Izv.) Uradno je dene* objavljeno, da fe bilo pri veliki ietez* niš..i katastrofi na postaji Herne 22 potnim kov mrtvih, 27 težko ranjenih in 59 lahko.
ROMUNSKA PROSI ZA FINANČNO POMOČ.
— Ženeva. 15. januarja. (Izv.) Romunska vlada je odposlala na generalni sekreta« rijat Društva narodov spomenico, v kateri prosi Društvo narodov, da nakloni Romunski finančno pomoč. Spomenica navaja med dru* gin: Društvo narodov sc je z uspehom za* vzelo za premagane države, tako za Avstri* jo in Madžarsko, katerima je pomagalo s sanacijo njiju državnih financ in gospodarstva. Dolžnost Društva narodov je, da fi* nančno podpre tudi zavezniške male države, v tako akcijo je celo obvezano.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADŽARSKO.
— Beograd. 15. jan. (Izv.) Pod pred-sedsvom načelnika odelka za izvedbo mednarodnih pogodb dr. O. Rybara je bil danea sestanek članov m strokovnjakov naše delegacije, ki vodi trgovinska pogajanja z Madžarsko. Pogajanja so bila meseca okt. lanskega leta prekinjena radi nekaterih tehničnih ovir fn se bodo danes oficijelno nadaljevala. Upajo, da bodo ta pogajanja z dobrim uspehom končana. Glavna točka pogajanj je sklenitev prometne konvencije. Ta je najaktualnejša. V načelu je bila konvencija že sprejeta, potrebno je le še razpravljati nekatere podrobnosti. Madžarski delegati so danes prispeli v Beograd. Danes ob 16. popoldne je svečana plenarna seja obeh delegacij.
Volilna borba.
— V VEDNOST ŽELEZNIŠKIM VPOKOJENCEM. Obveščamo vas, da naše društvo nima s kandidatno listo Mežnarič-Bole niti najmanjšega stika. Toliko v vednost vsem članom. Odbor.
— Vsf v napredno fronto! V Ljubljani se bo bila glavna bitka med kandidatom Narodnega bloka in klerikalnim kandidatom. Druge kandidatske liste tu ne prihajajo v poštev. Vsak na-preaen glas, ki se bo odal za to ali om izmed neklerikalnih list, razen za kandidata Narodnega bloka, bo Izgubljen. Kdor torej noče s svojim glasom podpreti klerikalne zmage v Ljubljani, mora oddati svoj glas za kandidata Narodnega bloka Ivana Mohoriča! V Ljubljani je treba vzpostaviti staro napredno enotno fronto, kakršna je obstojala pred vojno. Napredni volilci morajo po-
Jos* Kostanjevec:
Prva seja.
(DaUe.)
Gospod Čehi ta si ogleduje tovariše in poter premotri samega sebe. Tu zapazi, da je edini, ki si j ^ nadel svatov* sko blačilo. Vsi drugi so prišli kakor jih je Bog dal in kakor so bili zapustili vsak svoje opravilo. Odbornik Gerne je imel na sebi mizarski predpasnik, ves okidan s klejem in prepojen s čudnimi brezimenskimi barvami. Dišal je že od daleč. Odborniku Berglezu se je pozna* la na čelu siva smolena črta. Ko jc smo* 13 podplate, mu je bila sedla na čelo muha, ki jo je prepodil z osmolenimi prsti. Gledal je mrko in zajedljivo. Vsak izmed njih jc prinesel sabo očitno znamenje svojega častitljivega stanu in celo gospod župan, poštami oče čebul, je prišel v jopiču, ki je v njem še pred nekoliko trenotki sekal drvi materi žu* panji. Ob takšnem razgledu in spozna* nju je začelo prihajati gospodu Čefuti še bolj vroče, da, začel se je celo zave* dati, da sedi na nepravem stolu in da bi mu v tej drhali pravzaprav pristojal ajdinole županski stol. Hipoma se je za*
kazati, da so pametnejši in razsodneišl, kakor oni politiki, ki hočejo z razcep* Ijenostjo v naprednih vrstah pobijati klerikalnega zmaja. Vsi pravi napred-njaki so že danes enoduŠni v svojem prepričanju, da je najuspešnejše orožje v borbi proti klerikalizmu strnjena fronta vseh naprednjakov. Zato so krepko odločeni že danes, da glasujejo 8. februarja za listo naprednega bloka.
— Organ dr. Ravniharja redivlvtrs.
Iz radikalnih krogov nam poročajo: V kratkem prične zopet izhajati »Narodni Dnevnik«, kot organ radikalnih uskokov, ki se zbirajo okrog dr. Ravniharja. List ne bo izhajal v »Zvezni tiskarni«, ker je to podjetje tiskanje Ravniharjevega organa iz lahko timlji-vih razlogov odklonilo. Tisk je prevzela tiskarna »Merkur«, kjer bo obnov-
čutil vzvišen nad femi cmokavzarji in bilo je tisti hip morda prvič, da ga je prevzelo hrepenenje po tako visoki ča* sti. Minila ga je trenotna negotovost in nervoznost. umiril se je in prisostvoval seji, kakor da je že dolgoleten odbor* nik.
m.
Tedaj otvori župan sejo in izprego* vori:
»Častiti gospodje odborniki, vele* slavni občinski odbor! Nenadoma se je pokazala prava pravcata potreba, da smo vas sklicali na kratek in važen po* menek in ukrep. Pomenek zaradi tega. ker se bomo pomenili in ukrep zaradi tega, ker bomo nekaj ukrenili. Tako torej. Že davno se je pokazala nujna potreba, da nastavimo v naši občini novega nočnega čuvaja, ker je sedanji gluh, pa se mu tudi že cedi is oči. Da ne bo ostal brez sredstev, ga porabimo, da bo tolkel kamenje za občinske poti. S tem zadostimo pravici in človekoljub* nosti. Skienili smo torej nastaviti nove« ga nočnega čuvaja in da bodo tudi novi odborniki vedeli, zakaj smo tako ekle» nili, naj nam gospod tajnik prečita za« deva j oči odstavek zadnjega sejnega za* pisnika. Prosim, gospod tajnik, druga
Beul »Narodni Dnevnik« izhajal v obliki »Trgovskega lista«. Finansrrala bo list neka znana oseba, ki pa ni identična ne s dr. Ažmanom, ne s instalaterjem Babnikom. Ko stvar dozori, navedemo tudi ime velikodušnega moža. ki hoče poseči globoko v žep, da finansira brezupno podjetje askokov iz naprednih vrst.
— Radfcami sestaaak sa šentjakobski okraj v I jaHtml. V sredo dne 14. trn, zvečer se je vršil pri Lesarja dobro obiskan shod članov N. R. S. organiziranih v pododboru za ient/akobsko-dolenjski okraj. Sestanka se Je udeležilo tedi več gostov. Predsednik Mestnega odbora g. prof Presl je podal obširno In objektivno poročilo o politični situaciji kakor tudi o razvoju zadnjih dogodkov, ki jih je povzročila dr. Ravni-
harjeva skupina. Sklep glede sodelovanja ] radikalov v Narodnem bloku je bjl soglasno odobren. Pri volitvah v podobor so bili soglasno Izvoljeni oziroma potrjeni sledeči gg: predsednik Ivan Slano v Jc. podpred. Jakob BanCit, tajn* Terdo P1 e n i č a r, blagajnik Ante Bonatič, delegat Joško Dermo ta, odborniki: Pran Mlakar. Oskar Pe r h a v c, Jože M i k I a v č i Č, Miha Cevna, Jože Zaje Živahna debata o političnem položaju je dokazala, da so Štja-kobski člani zelo zavedni pristvv Narodne radikalne stranke. Po izvolitvi pod^bora se Je vršH neobveien prijateljski razgovor o raznih strankarskih zadevah.
— Kmetsfco-delavsao republiko so včeraj ustanavljali v Zeleni iami v Smoletovi gostilni Makuc 2orga m TrSkan. Nova republika je štela pri ustanovitvi skoraj 50 prebivalcev.
j    Poštni direktor dr. Janko Debelak. |
Danes zjutraj ob H na 8 je po kratki bolezni umrl g. dr. Janko D e b e -I a k, poštni in brzojavni direktor. Pred dobrim tednom se je prehladil in dobil pljučnico. Bolezen se mu je že okre-nila na bolje in bilo se je nadejati, da popolnoma okreva. Bolezen se je nenadoma poslabšala, vnetje se je razširilo na oba pljučna dela in danes je g. direktor podlegel zavratni bolezni.
Pokojnik se je rodil 24. junija 1S6S v Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Gimnazijske študije je končal v Celju In jih zaključil z zrelostnim izpitom. V oktobru 1891. je stopil v službo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, kjer je bil imenovan za poštnega praktikanta. Kot poštni oficijal je bil L 1S99. premeščen na Dunaj, kjer se je vpisal na ondotni pravni fakulteti. Opravljal je vestno svojo službo, obenem pa marljivo študiral pravo. Že v treh letih je končal pravne študije in promoviral leta 1902. za doktora prava. Po promociji je bil imenovan za poštnega kon-cipista, obenem je bil premeščen k poštnem ravnateljstvu v Zader, kier je avanziral do poštnega svetnika. Tu Je ostal do prevrata. Ob prevratu se jc vrnil v Ljubljano, kjer mu je takratno Narodna vlada poverila organizacijo poštne uprave v Sloveniji. Z vso energijo in vnemo se je pokojnik lotil dela in s pomočjo svojih sotrudmkov mu je uspelo, da je v razmeroma kratkem Času organiziral poštno upravo v Sloveniji tako uspešno, da je v najtežjih in v najkritičnejših časih malodane brezhibno funkcionirala. Po uiedinje-nju je ministrstvo pošte in brzoiava dr. Debelaka potrdilo v njegovem dostojanstvu. Dne 13. decembra 1920. ie bil pokojnik povišan v oblastnega direktorja.
Pokojni dr. Debelak je bil prototip slovenskega človeka z vsemi njegovimi vrlinami. B;l fe nadarjen in izredno delaven mož. Delal je od zore do mraka, tiho, neopaženo. Ako si šel ob pozni uri mimo poštne direkcije, je v njegovi sobi še vedno brlela luč. Večer za večerom je sedel v svoji pisarni, sklonjen nad akti in d "Tal. Vstrajnemu njegove-
mu delu in njegovemu organizatoricne-mu talentu je pripisovati, da je postna uprava v Sloveniji organizirana tako, da lahko služi za vzgled vsem drugim pokrajinam v naši državi. Rodoljubno njegovo mišljenje je splošno znano, še kot uradnik pod Avstrijo se ni nikdar strašil odkrito kazati svojega narodnega mišljenja. Bil je član raznih naroi-nih društev in njegovo rodbina je vsik-dar rada sodelovala tudi pri takšnih narodnih prireditvah, na katere je bivša avstrijska vlada zrla s prav sreprm očesom. Kot naroden Slovenec je bil pokojnik tudi prepričan in odločen na-prednjak. V javno življenje ni aktivno posegal, pri volitvah pa je vsikdar izpolnil svojo narodno in napredno dolžnost. V uradnem poslovanju je bil objektiven do skrajnosti in v službi mu ie bilo merodajno samo znanje, sposobnost, nikdar pa ne politična pripadnost. Vkljub temu pa v klerikalnim krogih ni bil priljubljen. Dasi mu niso mogli ničesar očitati, vendar so ga dali pod Davidovič - KorošČevo vlado na pro-skripcijsko listo. Postal bi tudi on žrtev klerikalnega nasilja, ako bi se zanj z vso energijo ne zavzeli krogi, ki so poznali njegovo delo in nierovo strokovno usposobljenost. Pokojnik je bil navdušen S'ovan in je sloje slovansko mišljenje tudi v dejanju posvedočil. Številni ruski emigranti, ki jim ie pripomogel do koščka kruha, bodo v bodoče težko pogrešali svolega dobrotnika in zaščitnika. Pokojnika so visoko cenili tudi njegovi ožji rojaki. Dokaz tega je. da ga je sedem občin šmarskega okraja izvolilo za Častnega občana. Tudi na najvišjem mestu so priznavali njegove velike zasluge. Odliko%*an je bil z 'e-dom Sv. Save IV. vrste. Pogreb bo v soboto 17. t. m. ob 16. izpred poslopja poštne direkcije v Zvezdarski ulici, od koder krene snrevod do kapelice pri Sv. Krištofu. Od tam prepeljejo truplo v nedeljo zjutraj v Rogaško Slatino, kjer je polože ob 11. k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Trojici. Bodi pokojniku ohranjen trajen spomin, njegovi cenjeni rodbini naše sožalje.
Prične vesti.
= Da razgovaramo. Pepe, tisti, ki sedi v uredništvu, ima v glavi bibo, v trebuhu vin to, v petah pa lim. Pa so ga gospod Korošec včeraj potegnili za ušesa in mu navili vinto. da je kar drhtel, liki preslica na zeleni livadi. Dejali so mu, da bo reduciran iz uredništva in še da izgubi temeljno plačo in stanarino v naturl in nabavne prispevke v cerealijah, če ne bo znal razgo-varati. Pepe se Je hudo prestrašil gospodove jeze m je dr*Ht, da bo to reč temeljito pretuhtal. Tisto o izvoza iz Cerealije da ne gre na njegov rovaš, ker da on ni nikoli prepovedal izvažati slovenskih vojnikov na rusko in srbsko bojno polje. Pepe, tisti, ki mu zdaj očitajo stare grehe, meni, da je že dobil
vesoljni odpustek in naj ga torej puste pri miru. On da bije svojo volilno bitko z vinto in copatami in tiščavko, pa da mora držati slovensko fronto, drugače da bitka ne bo zmagovita. Tisto o izvozu da ni zakrivil on, nego njegovo klasično lepočutje In germanski besedni zaklad. Pa bi ne bilo fair, kaiti je Pepe osem dolgih let študiral klasike in je prišel v uredništvo tako rekoč dobro podkovan, kar se tiče germanske kulture. Med vojno je res dobil od svojega dunajskega priiatelja zaupno pismo, v katerem je bilo zapisano, da je »die Ausfuhr von Cercalien verboten,« in je Pepe to preložil v klasično slovenščino, rekoč, da je izvoz iz Cerealij prepovedan, ali to da je bila
samo zemljepisna zmota. Ono drugo, je dejal Pepe gospodu Korošcu, o socijal-ni politiki in krščanski pravičnosti na Zaloški cesti da pa ni zrastlo na njegovi njivi. On si umije roke in jih je pripravljen za mandat umiti tudi gospoda Korošcu in 5e Brejcu, samo da ne bo zamere med volilno bitko in da ne od-jenja vinta, tista, ki pomaga držati slovensko fronto. Gospod Korošec so obljubili Pepetu gospodarsko eksploataci-jo Kurje vasi. da bo razgovaral tako, da jim Zaloška cesta vsaj do volitev nc bo delala zgage. Kar zaspi naj ta reč, so mu dejali, in je Pepe posetil v copatah gospoda Brejca, da Jih avtentično preizkusi. »Ali ste zapoved ali streljati lačne železničarje na Zaloški cesti,« je vprašal Pepe gospoda Brejca in je že pripravil beležnik, da mu ne uide priznanje iz verodostojnih ust »Ne!« so dejali gospod. t>Tako! Potem je stvar v redu in vsi trije smo si umili roke.t In je šel Pepe potolažen nazaj v uredništvo in ga zdaj ne bodo reducirali, ker se je tik pred katastrofo naučil raz-govarati. V uredništvu je imel Pepe Petrov blagor. Gospod policijski direktor so mu poslali sulca in ga je kar izločil kuharici, da ga preparira za uvodni članek. Sam, je dejal, da je klasično utrujen in fizično demoraliziran in era ne more pisati člankov, ker je že vse povedal. Kuharici ie še naročil, naf sestavi recept, po katerem bi se mogli vsi »Slovenčcvl« naročniki z enim sulcem nasititi, potem je pa mirno zadremal in sanjal c svobodi besede in razcepljenih radikalih.
= Celo HUnka obsoja Radiča. 5?na# ni voditelj slovaških klerikalcev Hlin* * a. ki ga primerjajo mno^ji češki listi z Radičem. je povedal te dni svoje miš*» Ijenje o Radiču in Hrvatih. »Razmere, v katerih žive Slovaki«, jc dejal Hlinka, »so slične razmeram na Hrvatskem. Oba naroda sta avtonomistična. Ali politično naziranje slovaških klerikalcev se ne krije z idejami Radičeve stranke. Naš ideal ni seljaška republika, nego avtonomija Slovaške v okviru češko* slovaške republike. Obsojam Radiče\'o ptovanje v Moskvo. Osebno nisem ni* koli občeval z Radičem in £a tudi ne poznam. Zdi se mi. da je njegov pro« gram preveč radikalen. Nikakor ne mo« rem odobravati, da se ie Radič izognil odgovornosti s strahopetnim begom. Pašičeva nasilna sredstva ne boJo mo* pla zlomiti hrvatskega narodnega po« kreta in Radič zavzame kmalu v notra* nji politiki Jugoslavije vodilno vlogo.« — HI tnka se moti. če misli, da bo Ra* dič kdaj vodil Jugoslavijo. Vsa Evropa bi se nam smejala, če bi imeli prezi* denta mirotvorne republike, ki sc ustra* Ši vsake policijske čepice in zbeži pod posteljo. Radič bi lahko vodil kvečje« mu bojni odred vaških paglavcev, ni« koli po ne države. Zato ni niti moralno, niti politično usposobljen.
= Korupcija v vrstah opozici.ionr»!-nega bloka. Opozicijonalni tisk vsak dan vrti lajno o korupciji, o strankah poštenia in reda, sedaj kratko prihajajo informacije, kakšno korupeiio so uganjali radičevci na vse strani. Bivši klerikalni minister prometa je izdajal radičevcem mnogoštevilne brezplačne železniške karte, tako da se je vsak agitator lahko vozil povsod po Hrvatskem in v druge kraje, da je tam huj-skal proti državi. Pri nenovinarju Vlad-ku Radiču so našli brezplačno novinarsko železniško karto, ravnotako pri blagajniku Kosmiču. Slednjega karta se je glasila na uredništvo »Freies Heim«. Ta list ni izhajal niti pol leta in je dobil kot tednik vse ugodnosti velikih listov. Ali to ni korupcija?
rr Izprememba v finančnem koml-sarljatu vseruske sovjetske republike. Na mesto odstoplvšega ljudskega komisarja za finance, Vladimirova, je ruska vlada imenovala ljudskega komisarja Miljutina, ki je doslej vodil posle komi-sarijata socijalnega skrbstva.
stran, drugi odstavek od začetka do konca. Jasno in razločno!«
Tajnik obrne zapisnik, se skloni nadenj in začne:
»Ker se jc v naši občini začelo tako malo spoštovati tuje imetje, da bi ga najraje vsak sam imel, in ker se še dandanes ni našlo, kar je bilo pok rade« nega pri Mejaču, Petru in Zabukovcu, vse to v tihih svetlozvezdnatih nočeh, je jasno, da je bilo prav zares pokra* deno m je tako oplazila velika sramota nas in našo prej in slej tako ugledno občino. Ker je v zadnjem času obolelo na nekaj tednov več šestnajst do dvaj* setletnih najzalftih hčera iz najuglednej* šib hiš, kakor Plavčeve, Malikove, Jcr« nejeve itd., je to zelo žalostno in doka« zano, da se je v občini vgnezdilo naj* nesramnejSe podoknjevanje. OJ Sodo* ma. oj Gomora! Oj kako velika odgo* vornost občinskih očetov! Ker se na« dalje v naši občini zapirajo gostilne vsako noč šele tedaj, ko začnejo po hlevih mukati krave za zajtrkom in so kokoši na pasi že site. je jasno, da je nočni čuvaj bolj potreben kakor cerkovnik pri cerkvi. Z oztrom torej na tako čedne razmere, na premikanje hi izmikanje tujega blaga, na drago pod*
oknjevanjc in burno ponočevanje, zve* zano s samogoltnostnim pijančevanjem, sklene občinski odbor v štangah, da se v odpravo in popravo teh živih nedo« stakov nastavi nočni čuvaj, ki bo imel vse to opravljati sam v svojem lastnem področju.«
Tajnik Brlogar čita a povzdignjenim glasom, odborniki molče poslušajo in gledajo pod mizo. Edina odbornika Cerne in Beglez se včasih spogledata in nasmehneta. Oh, oba imata glede zadnje točke tako lahko vest!...
»Razpisali smo torej službo nočnega čuvaja za Stange,« povzame za tajni* kom župan, »danes nam jc odločiti, ka* te reg a izmed osmero prosilcev da na* stavimo. Predvsem poudarjam (pri tem udari s pestjo ob mizo, da odskoči Črnil« nik), da mora biti naša občina na naj* boljšem glasu v deželi, ko sc poteguje za tako imenitno mesto kar tako veliko število prosilcev, in to ne samo navad« nih praznotrebuharjev in puhloglavcev. pač pa tudi odličnih in spoštovanih mož.«
»Čujmo, čujmo,« se oglasi Cerne po zgledu svojih državno in deželnozbor* skih kolegov iz starodavnih časov, in sedeči tovariši ga spoštljivo in občudo* vaje pogledajo.
»Osem jih je torej,« nadaljuje žu« pan, »osem sposobnih in vse časti vred* nih mož. Njih imena vam prečita takoj gospod tajnik, pravtako njih priporo* čila in izpričevala, vi pa imate razso* diti, kateri izmed teh odličnjakov je najodličnejŠi. Sodite prav in z globokim prepričanjem, da ne boste nobenemu delali krivice, če vas sliši ali pa ne. To se mi je zdelo potrebno pripomniti v teh resnih časih, da ne bo pohujšanja. Prosim, gospod tajnik, začnite!«
In tajnik čita:
*Za službo nočnega čuvaja v Stan* gah prosijo ti«le gospodje: prvič Ivan Porenta, vpokojeni orožniški stražmoj* ster iz Dolenje vasi pri Robu, star dva« inštirideset let m tri mesece, vpokojen zaradi kratkovidnosti in predobroduš-nosti. O njem poroča tamošnji župni urad, da je njegova dobrodušnost sum* Ijlva, ker je mož tako Boria boječ, da nikdar v cerkev ne pride. Pa tudi nje* gova kratkovidnost je ponarejena, in to zaraditega. ker se jc zmazal v pokoj, da lahko brez skrbi lenari in ljudi obira s svoio boljšo brezzobo ponvico.*
»Otvariam debato.« prekine župan tajnika. »Kdo žeti besede?«
(Dalje prihodnjičj
ftev. 12
k«IOVf NSKI   NAirOOt Orte 1«. ]*nw]t 1925.
Siran 3.
Moskovska „Pravda" o razpusta HRSS.
Stalni dopisnik oficijelncjra glasila ruske komunistične stranke Boško-vič   piše v zadnji Številki »Pravde« pod naslovom »Boljševiška opasnost v Jugoslaviji« nastopno: »Beogradski reakcionarni krogi zelo skrbno priprav. Uajo nasilne volitve, ki se vrše 8. februarja 1925. Pašistovske bände že pro-vocirajo  s   pomočjo   policije krvave spopade z delavstvom, kmetskim ljudstvom   in   podjarmljenimi manjšinami. V Karlovcu, Pakracu, Subotici in drugih mestih je prišlo do krvavih spopadov   s   fašisti, policijo in vojaštvom, kjer je bilo več ubitih in ranjenih. V zvezi z upokojitvijo nezanesljivih vse-učiliŠkih profesorjev so se vršile akademske demonstracije, ki so se končale tudi s krvavim spopadom, tako da je na beogradski univerzi policija navalila na zborovanje akademikov ter jih na zverski način razgnala. Povodom teh dogodkov so vse jugosloven-ske   univerze   napovedale  5 dnevno stavko. Tudi v Makedoniji in Črni gori divja beli teror. Kakor pripoveduje očividec, bivši minister policije Petro-v i £, vabijo veliki župani zastopnike poedinih občin in izjavljajo, da bo vojaštvo požlgr.lo vasi in pobljclo prebivalstvo, če ne bodo glasoval? za Pa-Slo-Priblčevlčevo stranko.   Policija ne dovoli opozicijonntnlm strankam prirejati po deželi volilnih shodov.
Da upravičijo be1i teror, vodi re-akcljonarna  Pašič-Pribičevičeva vlada volilno kampanjo pod geslom neobhodne borbe z boljševiško opasnostjo na Baikann. V ta namen jc že razpustila neodvisno delavsko stranko na temelju zakona o zaščiti države. Po vseh mestih se vrše aretacije komunistov. Oblastna tajnika Neodvisne delavske (komunistične) stranke na Hrvatskem m v Makedoniji Čopič in pop Ivanov sta aretirana. Policija je odredila tudi aretacijo glavnega odbora Neodvisne delavske (komunistične) stranke. Zunanji minister dr. Ninčič potuje po Evropi in kriči o neobhodnosti ustanovitve enotne protiboljševiške fronte na Balkanu. V Rimu je poročal Chamber-lainu in Mussoliniju ter si zasigural njuno pomoč pri likvidaciji HRSS, makedonsko - muslimanske organizacije džc-mijet in nemške ter madžarske stranke narodne manjšine. Bolgarski krvnik Cankov je posetil Beograd tudi v ta namen, da se posvetuje z jugosloven-sko vlado glede skupnih ukrepov proti boljševlški opasnosti.
Da spravi tudi Radičevo stranko pod zakon o zaščiti države ter jo proglasi izven zakona, je vladin organ »Reč« priobčil pogodbo, sklenjeno med Radičem in komunistično internacijona-
lo. Ta pogodba, ki so jo baje okradli v
dunajskem sovjetskem poslaništva, obsega 22 točk.   Predsedstvo Radiccve stranke poroča povodom tega potvor-jenega dokumenta, da je falsifikator trsko nerodno sestavil pogodbo, da ni niti navedel, kje in kdaj je bil dokument podpisan. V tej pogodbi se je podpisal v imenu komunistične internationale neki Smirnov, ki ga sploh ni v komunistični internacijonali. (?) Ce je to res Smirnov, potem mora falsifikator dokumentov vedeti, da on ni član komunistične internacijonale.   Koncem koncev bi moral falsifikator vedeti, da je predsednik HRSS v »Slobodnem domu« objavil pismo, v katerem pravi, da ostane HRSS tudi po vstopu v kmet-sko    internacijonalo pri svojem selja-škem   programu    brez   spremembe in ohrani svojo pacifistično taktiko. Na temelju potvorjenih dokumentov so torej vod'telji velesrbske politike Izročili sodišču voditelje in poslance Radiče-ve stranke radi veleizdaje. S t^tn. da so   uničili   volilne imenike Rad:čeve stranke ter ji onemogočili udeležbo pri volitvah, so ponovili to, kar so delali leta 1921. s komunistično stranko Jugoslavije. Da bi Radičeva stranka ne mogla postaviti svojih kandi1at<kjh list. so jo proglasil reakcijonarui kp;gi izven zakona. Radičeva stranka ne priznava nasl'ne združitve Hrvatske z današnjo Jugoslavijo In zrto ima v svojih vrstah malone ves hrvatski narod.
Razpust Radičeve stranko potnem za hrvatske kmete ogromen korak na levo. Posledica te akcije bo temeljiti prelom v žlvljenlu selj-ške franke v smislu odločne likvidacije pacifističnih Iluzij. HRSS mora prestati sedaj težko preizkušnjo. Iz rezerve hiiržnnzile so spreminjajo kmetske mase v ••öz er v o Proletariat?, v njegovega za nesl živega zaveznika. Ta novi val naiholi divj'li represij poveča še boli mednarodno popularnost kmetske InternJicilon "le. v kateri so zdrr^enl poFt*čno razPčno orijentlranl kmetje, ki priznavajo principe delavsVo-kmetske zvezi*. V očeh delovnih slojev norffortnl?en:fi n~rodmh manjšTn v JugoslavMI raste mednarodna popularnost sovjetske Rusije, ki se bori do konca za načelo samoodločbe narodov.«
Poleg teh rorostasn'h laž? in tz.mš-Ijotin o krvavih dogodkih, ki tih opisuje Boškovič navzlic temi), da sedi na Dunaju, prinaša »Pravda« tudi portret Stjepana Radičt. Vidimo torei. da dela nastop naše vlade proti prevratnim < le-mentom ruskim komunističnim pn a-kom hude preglavice. 2e to je dokaz, da nimajo čiste vesti.
Pros ve ta.
Repertoar Naro^neg«* gledališča j ▼ Ljubljani*
DRAMA. Začetek ob 20. zvečer.
četrtek, 15. jan.: Magda. Red P
Petek. 16. jan.. (zgubljene duše.       Red A Sobota, 17. jan.: Stričkov sen, premijera Izven.
Nedelja, 18. jan.: ob 15. pop. Paglavkn, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
ob 20. zvečer Veronika DeseniŠka. Izv.
OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Četrtek. 15. jan.: Travlata. na korist Udruž. gled. igralcev. Gostuje g. Josip Rija-vec. Izven. Petek, 16. jan : RusaTka. Red B
Sobota, 17. jan.: Rigoletto. Red C
Nedelfa, 18. jan.: ob 15. pop. Netopir, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
— Šentjakobski gledališki oder. Soboto 17. Drobtlne Iz Pavlihove zapuščine. Nedelja 18. Drobtine iz Pavlihove zapJŠČine.
Literarna Moskva.
Starodavna prcstolica nekdaj mogočne matuške Rusije se je po svojem literarnem življenju vedno razlikovala ne le od Petrograda, nego tudi od drugih večjih ruskih mest. Pred vojno je bila središče, kamor se je stekalo iz vseh koncev in krajev najrazličnejše bujno življenje. Nikjer niso prirejali fu-tnristi takih senzacij, kakor v moskovskih kli'bih in kavarnah, ker bi jih bilo drugod sram in bi sc tudi občinstvo bržkone posebno ne zanimalo za njihove ekstravagance. Gledališko razpoloženje jc nekako prirojeno moskovskemu meščanu. V času revolucije, v letih najstrašnejše lakote, je prišla ta karakteristična poteza v značaja »Moskvi-Čev« še posebno do veljave, dočim so Pisatelji, umetniki in igralci v Petro-gradu živeli ločeno od ostale družbe ter niso kazali javno svoje fizične in moralne izčrpanosti, so se odlikovali njihovi moskovski kolegi s herojstvom in misticizmom. Z ene strani so se pojavili nepričakovano junaki, pripravljeni na borbo za svobodo tiska In besede, z druge strani pa ljudje, ki so se za košček kruha in toplo zavetišče udiniall vsaki tuli ideji.
Zdaj je junaška doba revolucije pri kraju, življenje gre svojo pot preko vseh zakonov, ki so se j"h ljudje izmislili. Ko je razpadla skupina mladih pisateljev in sta se brata Sarapionova z Zamiatinom preselila v Moskvo, so ostali v Petrogradu samo starejši pisatelji iz dobe pred revolucijo, ki se niso več udeleževali literarnega življenja. V Petrogradu sta ostala samo Fedor So-logub in A. Ahmatova in še nekateri drugi, ki se pa redko oglašaio, dočim bivajo vsi glavni predstavitelii sodobne ruske književnosti v Moskvi. Ker sovjetska vlada zahteva od umetnosti, naj služi interesom revolucije, se zadovoljujejo mnogi pisatelji, ki deloma ne znajo, večinoma na noče:o pisati na ukaz in v duhu tujih idej. s privatnim delom, ne da b: priobčevali svoje spise. V Moskvi pa je navzlic temu literarno življenje intenzivnejše, ker je blizu vlada in nekatere, za literarno življenje merodajne osebnosti. Tu moramo omeniti, da si niti na vodilnih mestih niso edini v naziranju o književnosti in umetnosti. Tako je prišlo lani do ostrega snora o tem, da li naj sovjetska vlada sploh dovoli nekomunistično literaturo. V tem sporu je igral važno vlogo tudi Trockii. Literarno življenje je v Moskvi Živahno zlasti zato, ker izhajajo tu največji listi, okrog katerih se zbirajo mladi pisatelji, kakor Pilnjak, Babel. Sejfulina, Romanov, Leonov in drugi. V Moskvi je več literarnih krožkov, med katerimi je najstarejše Društvo prijateljev ruske beletristike. ki je bilo vedno združeno z univerzo. V prvih letih revolucije ni dalo to društvo nobenega glasu od sebe, ali sedaj je oživelo in obnovilo svoje stare tradicije. Predsednik društva ie profesor ruske književnosti P. Sakulin. Nova organizacija, ustanovljena med revolucijo (leta 1921.), je Ruska akademija umetniških znanosti, ki se deli na več sekcij. Literarno sekcijo vodita Piksa-nov in Geršenson. Po prvotnem oficijcl-nem načrta so nameravali predavati v tej akademiji samo o marx Ismo In sploh o socioloških problemih, pozneje pa se je vodstvo te institucije otreslo pritiska sovjetske vlade in sedaj se peča akademija tudi s čisto znanstvenim! in literarnimi zadevami. •
Poleg teh ve čall manj znanstvenih organizacij so v Moskvi tudi čisto literarna udruženja. Pred vojno je igrala glavno vlogo tako zvana »Sreda«, ki sta jo ustanovila Gorkij in Andrejev. Med revolucijo je to udruženje razpadlo m sedaj nadaljuje njegovo delo Vseruska zveza pisateljev, ki jo je ustanovil Bal-trušajtis. Tu so organizirani vsi starejši pisatelju Drugo tako udruženje, ki zagovarja družabno toleranco, je »Zve-noc. V tem udruženju je organiziranih mnogo mladih literatov, v prvi vrsti Pilnjak. Ivanov, Nikitin in drugi. Komunistični in proletarski pisatelji se zbirajo okrog »Doma tiska«, in Vseruske asocijacije proletarskih pisateljev. Na čelu »Doma tiska« stoji V. Polonskij. Dom jc ustanovila skupina moskovskih novinarjev-komunistov z namenom, da zbere in organizira vse Činitelje komunistične kulture. Ali tudi ta organizacija je polagoma izgubila svoj izraziti stanovski značaj. Pač pa se drži zelo strogo komunističnih principov Udruženja proletarskih pisateljev, ki ima namen razvijati proletarsko književnost s propagando, izdajanjem knjig in listov ter prirejanjem predavanj in literarnih večerov*. Najaktivnejši člani tega udruženja sta pesnika Gerasimov jn Kiritov ter beletrist Ljaško. Med proletarskimi pesniki slovi najbolj avtor neštetih političnih satir, ki nastopa v javnosti pod psevdonimom Demjan Biednij. Njegova dela so v Rusiji tako priljubljena, da jih po vseh večjih mestih plakatirajo. Avtor sarkastično zaokroženih in cesto zelo duhovitih stihov se norčuje večinoma iz uglednih evropskih politikov in važnejših političnih dogodkov v tako zva-nlh kapitalističnih državah.
Koncert nevskeqa zbora „Glasbene Matice" v Mariboru.
(Petletnica »GUisbene Matice*.) Ob   kor.cu   poletnega   dela pevskeza zbora Glasbene Matice v Mariboru se jv linija njegovega stremljenja po zaslugi pe-vovodje  g. Topiča In predsednika g. Ar-meša dvignila kruto navzgor ter zasenči!-s svojim včerajšnjim koncertom delovanje vseh os^a'ih s'ovenskih pevskih zborov ne izvzemši ljubljanskih. Z »Mrtvaškim ženinom« si je pevski zbor mariborske O-ns-bene Matice priboril med nami po vojni prvo m~sto. V svoji širokopotc2nostl nas Jt prekosil ter nam pokazal pot. po kateri naru je Iti, ako hočemo biti luč  ki naj bo vodnica vsem. ki sfc.Je za nami In katere vodi i Je naša dolžnost. D:mes Imamo mi \ I.Jub'Jani  rulja  na*e  glasbe več v rokah. Mariborčani s Topičem v j;lavi so ga iztrgali Iz naših rek in nam kržejo pravo pot. Izgubljamo se v goščavi malenkosti, me-sto, da hi se lotili velikih, Širokih nalog. Krivi pa smo vsi: komponisil. ki smo s*. Irrdiha'! s tremi — štirimi trk i, in pevovo-dj:, ki so poslušni naši izpo'njevalci. m.sto da bi se uprli naši malenkos nI ošabnosti Včerajšnji večer Mariborčanov pomeni spoznanje. Poleg veselega zadoščenja trti-dapolnega dela vseh, ki so sodeloval, si je Topič, njegov orkester In pevski zbor osvo ]il tudi vodilno mcs*o med slovenskimi pev-ci. Z nesebičnim, žalostno-radostnim veseljem moram priznati, da po vojni mi v Ljub ljr.nl nismo .še prišli do tega. da bi bili vzoi drugim. Morda nismo ime!! časa, morda naša orijentacija ni prava. No. sed.-j vemc*. kaj nam je treba. — Mariborska Glasbena .Matica  Je  pros'avila  svoj   petletni juhilci kar naj dostojne j še. Iskreno sem se veselil njenega včerajšnjega uspeha. Mrtvaški, ah bolje imrtvi ženin DvoFakov je kronal tu petletno   delo.   Morda ni to najkrepktjš! Pvofrkov umotvor, toda vtis, ki ga zapušča. Je trajen In silen.
Topič je da! delo tako SIrokopotezno, kakor Je le napisal Dvorak. Z ognjem ir. navdušenjem mu je sledil orkester, solisti It* zNr Orkester, sestavljen Iz vseh mariborskih glasbenih emuzijastov. vojakov in ci-viVstov z g~spo Brandlovo vred Jc od prvega do zadnjega takta umotvora voljno li» nivduštno sledii Topičevi taktirki, solist! g Zivko, g. pater Kamilo Kolb in gdč. Vla-dimhovna so s svojo nelahko nalogo Izvršili v veliko zadovoljstvo vseh nas. z'asti Kolb, ki Je im-.il levji del vse zadače. naa vse p^ požrtvovalni pevski zbor, ki le vadil mesece in mesece hrez godrnjanja, zavedajoč se velike svoje vodilne vloge. Mariborčani pa so se tudi odzvali koncertu \ neobičajno ve'ikcm številu. Vse, kar leze h« gre. le bi'o na koncertu.
G. Skalar In laz sva čestitala v Imerro Huhljanske Glasbene Matice In njenega zbora g Prelovec v imenu »Zvona« In Zveze. drugI vsak po svojem srcu. Navdušenj« ni bilo ne konca tte kraja. Na ta svoj koncert smejo pevci mariborske Matice zreti s poo« som ter Častiti Ž njfm svoje voditelje: g. Topiča In a- Arnuša, ki sta Jih dovedl-po ti udu In trpljenju do nJega. Od tu da'H ne more HI pot več nazaj, navzdol, temveč le še navzgor In naprej, nam vsem v ponos it spodbudo. —č.
— Em Desrlnova v Uabtjaat Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je pridobila najodličncjso češko operno pevko gospo Emo Des t in ovo za enkratno gostovanje v aall operi. Oostovanje se vrst začetkom meseca februarja. Natančni datam se objavi pravočasno.
— V petek« aw 1«. trn. te pole v operi Kasalka ta red B. Vlogo Rusalke poje zopet tdč Roiamova. ki je po daljšem bole* banja zopet okrevala. Ostale vloge so v Isti zasedbi kakor doslej. Drama pa uprt* zori zvečer »Izgubljene duie« za red A.
— Gledmtiače v Novwn metu. Tri erat •o v zadnjem teu Igrali T mrromclfcl ejt*%
aid Fevd Coli ie ve i*ro »Paterikova
' nje sanje«. In «teer redno z izbomim uspe h o m. dvorana je bila vsa!<a!crat razprodana, ljudje so prišli iz bližnje in daljne okolice, celo is Kostanjevice. Zaslcg3 za ta uspeh gre g. učitelju Viktorju Pirnatu, ki jc skozi dva meseca dan na dan neutrudljivo vežbal nad šestdeset otrok, ki so igrali tako lepo, da bo oni gledalci, ki so videli igro v ljub« ljanski drami, dejali, da jc bilo v Novem mestu vse lepje bas radi tega, ker so igrali ▼se vloge otroci. Gospod učitelj Pirnat )z tretje dejanje razširil in pridjjal več mi-nin pesmi in slik. Pri reprizi so mu pedarii lep lovorjev venec. Novome^ani smo ponosni na svoje gledališče in njegovega rezüerja.
— Dunajčani in Rihard Sinusa. Vr^d meseci jc izbruhnila na dunajski dvorni ope« ri kriza, koje poslrdica jc bila d-m?cija bvc* tovnoznanega skladatelja Richarda Stra :ssa. S trau as ae namreč ni m <~ c! j 1 podvreči muham opernega ravnatelja Schalka in je kratko* malo odpovedal svoje služhcno razmerje ter odsel v Nemčijo, kjrr sedaj hiva v svoji zimski vili v Garmischn. Djnajlani so ho* teli potolažiti najprvo Straussa in mu dati velik« zadoščenja. Listi so na^a^ali S-halka in ga nameravali žrtvovati kljb priznanim sposobnostim za Straussa. Pozneje je d maj« s!co prosvetno ministrstvo Iskalo dirigente, ki naj bi nadomestili Stra ssa. Kmalu j; uvi* delo, da ne more najti primernega nadomc* stila za slovitega skladatelja in jc sedaj predlagalo Straussu, r.aj se vrne na D.naj in naj zavzame mesto nekakega g:ncra!nc; j?a nadzornika avstrijske operne umetnesti ter glasbenega visokega Šolstva. Straps nat postane prvi uradnik za prosvetnim min'* strom. Na ta na "in hi po mnenj'! dunajskih pJashcnih krogov lahko znova dirigiral ra dunajski operi, ki je visoko pasivna in ki more privabiti tujce samo. ako na njej de» luje mojster z enako mednarodno slavo, kakršno "živa Richard SVauss.
— Masarykovo društvo za sociologijo. V ponedeljek 12. tm. je bilo v Pra^t prvo zl;orovan;e novo ustanovljenega društva za soclfolog:»o na Karlov! univerzi. Tega sestanka so se udeležili vseučiftščkl profesorji in sociologi iz vse države. knVor tndl mnogi politiki in puMIcfsti. Predsednik dm-5tva prof. dr. Foustka je naglasa L da se ie z ustanovitvijo tc7a društva Izp^nila davna želja češkoslovaških znanstveni1! kro^v. Sociološko društvo razvija Intenzivno delovanje in ho vplivalo na reš:tev vseh socialnih problemov. Orzan:7ac?;a socIo!>)sov ni bi'o sc nfkofi tako potrebna, kakor v se<*a-nj"h razmerah. Mno^o pcreeTi socialnih problemov čaka rešitve. Dr. Fd"ard Cba-lupny je omenil, da nosi novo društvo po pravici Masarykovo Ime, ker 'e IWasaryk prvi uvedel v češkoslovaško življente sistematično sociologijo, za katero se je sam fskreno boril. Značilno ie, da je bivši državni namestnik na CeSkem, grof Thun nokoč poročal dunajski vladi, da se je sicer Masa rvk sicer malo poboljšal, vendar pa Še vedno predava o sociologu. Društvo usta-r|f>i': c^^i^iTo. * v o knlf2nIco.
fm
M UHAN
Julijska krajina.
— Ka) iteri briško vinn? Močno j2 br'u sko vino in rado razdra/i glavo. V Cerovcm v Brdih sta se pretepala bratranca Mihael in Fran Nikolavčič, abo Šc mlada moža. Pijana sta bila Prvi jc baie pri »nacijonaTni milici«, drugi pa jc v italijanskih poro'ilih o/načen za komunista. V Gorico jc nekdo prinesel vest. da jc prišlo do pretepa iz po* j litičnih nagibov in nekateri fašisti so mislili j že na pohod v Brda. Mihael je bil namreč | precej ranjen v spopadu. Pokazalo sc jc, da je pretep povzročila Ic navadna pijanost. — Tržaški »Piccolo« poroča o tem degodku v Cerovcm, ki gotovo ni nikake izredne važ« nostt, na dulgo in široko, navaja vse podrobnosti in Se razne izmišljotine. Italijani Imajo a t«fimi ohsežnimi poročili o dogod« kih med Slovenci posebne nsmene. Sloven» tke ljudi slikajo kot divjake, slovenska vaj je nevarno gnezdo, kjer kričijo in razbijajo pijanci. Poročilo pripoveduje, da je skrpina fantov prišla od Supnik*. druga pa od župa« na.  potem  p«  sta  se  bratranca spoprijela
do krvi... Taki popisi hujskajo oblast proti Slovencem in radi par nerodnežev pogosto* IPI trpi tudi večina razsodnih ljirdi. 7alost» no pa jc pijančevanje in vse obsodbe je vredno, ker prinaša samo gorje in škodo. Zato priporočamo našemu ljudstvu treznost. Kdor je udan pijančevanju, je človek, ki nt nič vreden. Samo trezno slovensko ljudstvo sc ho moglo uveljaviti in držati v Julijski Krajini!
— Madež. V kazenskem postopanju proti A. Dobrecu is Veprinca v Istri se jc nahajal apis orofniike postaje, ki označa Dobrcca sa človeka dobrega mora'nega obnašanja, toda hrvatskega mišljenja. Iz tega je jasno razvidno, da se smatra pri oblasti za madež*, ako je kdo hrvatskega mišljenja. Orožniki Imajo pač od tvojih predstojnikov navodila in po teh te ravnajo. Kdor ta+aj! svoj red In tili v črno srajco, ta je pa čist Italijanski
.državljan in pri oblasti brca madeža — če*
— Trije sindi'zcli v Trstu rezpuščeni. V Trstu }2 bilo zadnja dni silno mnogo pre« is'av. Včeraj jc prefektura razpustila tri sia« dikate, in sicer zvezo mestnih usl-ižbcnccv, sind1" at kemičnih djlavcev in poštno*hrzo» javnih nameščencev tretic kategorije. R.iz* puščen je tudi mednarodni športni krožek. Baje se jc po teh društvih gojila politika, kar je v nasprotju s pravili.
— V p-jmoč h!ri. Slednjič jc rhnrova!* trdi v Rimu med ninistcrüa'na komisija, ki st bavi z istra itni zadevami. Poročilo p-nvf, d i so pretresli vsa vpra'ania, ki se predloge srrkii v'adi. na kar ma slediti široko za>sno» vana gospodarska pomoč Istri.
ScMsfvo.
— Laško. Na občnem zbora »Sokola«
dne 10. tm. se ic izvalil za starosta brat notar Av^rst Drukar. za oodstarosfo brat Inž. Rosi, za nace'nika brat Franio Saks In za načelnlco sestra J^^ipina Stegcnšck. OLčni zbor je bil prav dobro obiskan.
— Snkotsko d^u-tvo v Radovljici hita svoj redni letni obč^i zbor v soboto, dne 24 tm. ob 21. ur! v Sokolskem domu z običajnim  dnevnim  redom. 141-n
— Sokotsko n*cn*aršče v Radovllcl vprlz^rl v nedeljo, dne Is t. m. oh pol štirih popoldne ljudsko igro »Čarovnica pri Boh. jezerih Dejan »e fsre se vrši v časih, ko je ljudstvo, zapeljano po ver^k^m fan-itizmu P'eran'alo nedolžne ljudi, k! so ljudstvu s svoio spre*nost;o In bistroumnostjo pomagali v stiskah, kot čarovnike in čarovnice. V tej Uri je mlada krčmarica pri jezeru. 139-n
Tolika in snort.
— Kako so hoteli preplašiti vratar'a!
Pri zadnji tekmi praških At'et kov proti Športnemu klubu v Benetkah, jc hotelo ob-C'nstvo prepla'i:! avstr"j.škeca vratarja In je med tekmo, odnosno v kočlj:vih situacijah v Hi/Jnl avstrijskih vrat streljalo! Vratar pa kl;i?b streljanju nI i^ti'Ml ravnodušr.osJ ter so Avstrijci zmagali z 2:1.
— Jn^oslovcnskl zimski športniki rra CcŠkem. Med 11. in 15. svečanom se vrše na severnem Češkem velika zimskospartna tekmovanja za prvenstvo Srednje Evrope, Ccškl Ilstl poročajo, da se tekmovanj udeleže tudi jue;oslovcnskl snortnikt in da je »zimski športni klub« v Zagrebu 2e prijavil imena iekmova'cev.
— B^rlinrkl p^d.-avcr, jc lani odpravil pravico prizivov pri nogometnih tekmah* Sedaj poročajo listi, da se Je sklep obn©* S2l. Vslrd tega ostane odredba tudi v novem Ijtu v veljavi. Predlog pa ni mo^el prodreti na skupščini ncm'ktga nogomet-juga saveza za celo NcmZijo.
—N'o?omc'no prvenstvo Južne Arno-r!ke. Nogometno prvenstvo Jnžne Amerike si je letos priborilo moštvo Urugvaja s S tr"k"mi in 8:1, na drugem mostu Je Argen-tinija s 4 točk.i-rl in seorom 3:0, na tretjem Prragvrj, 3 točk* in 4:4, na zadnjem mestu pa zaestrja CPc z 0 točkami In scororn 1:11. Lrri:gvaJ iu Argentiiija sta st približno en: ki. L. IOIiS sta Igrafa Uru^val in Ar> Koninila 0:1, 1917 1:0, 1921 1:1. 1021 0:1. 1922 1:0. 1923 2:0, 1921 ":0\ Južnoameriknn* sko prvenstvo igrajo po eup-sistemu. Letošnji izidi: Urugvaj pr. Argcntiniji 0:0, pr. P.ragveju 3:1, pr. Ci'u 5rn. Argcntinija pr. P:1^ag^ nju 0:0, pr. Cilu 3:0. Paragvaj pr. Cilu 3.t.
— Smučar.*kl skrkt v Ameriki. Mesto I R*V*lstoke v Zapadni Kanadi j^ pravkar do*
vršilo smitŠko ska'a'nico. s katero je potol» klo obstoječo, drslej naivečjo skakalnico sveta v Drnvcm, ki jc visoka 60 m. Nova s'aklnic, ki le/i koncem 5"6 m doIjj;5tta rrri# ča. je omogočila amftri''iins';cmu smučarju Ne!- N'clsenu skoke do 71 m. D;-čkl skačejo raz te skakalnice po 40 m daleč!
— Češkoslovaška in Ofrska ißrata prvo meddr2avno tekmo dne 1. februarja v Brat> slavi.
Obiave.
~- VabTIo ra redni občnt zbor QremQi trsovcev v L?ubl:anl. ki se bo vršil v ponedeljek dne 19. jan. 1925. ob K zvečer v veliki dvorani »Kazine« v Zvezo*!. Dnevni red: 1.) Pozdrav načelnika: 2) Ctanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 3.) Poročilo o delovanju gremija 1924.; 4.) Računski sklep za leto 1924.: 5.) Proračun za leto 1925. 6.) Sprememba pravil; 7j Volitev novega odbora; 8.) Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se bo vršil I uro pozneje ravnotam s Ist'm dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na Število navzočih članov. — Načelstvo. 137—a
— D'evoackl I dTečačkI Institut (posve odjeljeno). Privatna niža muška realna gimnazija sa pravom javnosti. Privatna djevoj-čka viša gr3djanska Škola sa pravom jav» nosti. Tečajev! u jeziclma, književnosti kuhanju, kitničarstvu itd. Prlmaju se Interni poluintcrni i externi djacl. Od 7—20 god. Početak IT. poljcča 1. veljače 1925. Prijava
dnevno od 5.—8. — Dra Ada Urvh i seslra^
laaa sa sebi morda prav obilojnadsaavl | Zagreb, Gonduličeva 6X11,
stran 4
»SLOVENSKI NAPOPt dne 16 jamwja 1925
*i^v 12
Dnevne vesti.
V Ljubljani dne. Operacija«
Policijsko ravnateljstvo je včeraj prepovedalo nadaljno izhajanje »Do-moljuba*, znanega klerikalnega revol» verskega tednika* Svojo prepoved je izreklo na temelju člena 138. vidovdan* ake ustave, ki se glasi tako4e:
»Zabraniti se sme izhajanje, odnos* no razširjanje novin in natisnjenih spi« aov, ki izzivajo k mržnji do države kot celote, k verskemu ali plemenskemu razdoru.«
Kakor smo v nače!u za tiskovno svobodo, tako moramo ta ukrep oblasti brezpogojno odobravati. »Domoljub« je bil eden najumazanejših, najpodlej: ših in najsurovejših listov, kar jih iz* haja pod solncem. Vse, kar je bilo na* rodnemu človeku sveto in nedotakljivo, je ta škofov organ gazil v blato in poli* val z golidami najbolj smrdeče gnojni* ce. Tak je bil pod Avstrijo, takšen je ostal tudi po osvoboditvi in po ujedi* njen ju.
Samo v enem se jc razlikoval seda* nji »Domoljub« od »Domoljuba« pod avstrijskim režimom:
Preje je bil brezpogojen pristaS av* atrijske misli in fanatičen oboževalec vladajoče habsburške rodbine, pred ka* tero se je kakor cucek valjal v blatu. Gorje tistemu, ki bi se ne navduševal za Avstrijo in ne kazal dovolj gorečega spoštovanja do »prejasne habsburške hiše«. — Postavil ga je na sramoten oder, klical nanj zaničevanje ljudstva in ga ovajal avstriiskim oblastem.
V uredništvu »Domoljuba* se je na primer izkuha'a tudi zloglasna okrol* niča klerikalne stranke začetkom vojne, ki je pozivala klerikalne pristr**, naj brez pardona izročajo krvniku vse one svoje rojake, ki čutijo slovansko in simpatiziraio s Srbi in Rusi. Pod Av* Strijo je bil torej »Domoljub« najza* grizenejši patri jot, tale patri jot, da je s ponosom opravljal za Avstrijo in Habsburžanc celo biriške in krvniške posle!
In v Jugoslaviji?
Ostal je, kakršen je bil, samo volk si je nadel sprva ovčji kožuh, dokler se mu je zdelo to potreba. Zadnja tri leta ae mu to ni zdelo več potrebno. Zato je pisal tako. kakor mu je velevalo ka* tolišfco-habsburško srce.
Kakor besen se je zaganjal v drža* vo, deval v nič njene naprave, hujskat in ščuval proti državnim organom, bla* fit vladarja in dinastijo, obrekovat, pso-vat in polival z gnojnico vse one, ki so posvetili svoje delo in vse moči veliki ideji, da postane velika in mogočna ujedinjena Jugoslavija. Nič mu ni bilo sveto, karkoli je bflo v zvezi z novo državo in z njenim napredkom, vse je potegnil v blato, vse je opljuval in one* snažil.
In ta list je tiskala Škofova tiskarna v 30.000 izvodih in ga razpošiljala veči* noma brezplačno med kmetsko ljud* stvo. Da se je s takšno duševno hrano moralo končno zastrupiti sicer zdravo slovensko ljudstvo, je pač umljivo.
Opetovano smo že opozarjali obla* sti na list, ki sistematično truje kmet* ake mase in jih vzgaja za sovražnike države in vladajoče dinastije. Naše besede žal niso nič zalegle. Pod zaščito poslaniške imunitete je »Domoljub« ne* ovirano leta in leta uganjal svoje lopov* Seine in zastrupljal s svojimi proti* državnimi in protidinastičnimi idejami velik de1 slovenskega ljudstva.
Končno je državna oblast vendarle uvidela, da zahteva državni interes, da se napravi konec tej klerikalni proti* državni gonji in propagandi. Ob 12. uri se je odločila za operacijo in ustavila list, ki je s svojo zločinsko demagogijo apravil na protidržavna pota že skoraj pretežno večino slovenskega kmetske* ga ljudstva. Odobravamo v celem ob* segu to operacijo in samo obžalujemo, da se ni izvršila žc zdavna, ker samo v tem slučaju bi imela popoln uspeh.
— Kraljevska dvojica na ribolovu pri Lazah. Kakor smo že včeraj kratko omenili, je kralj dopoldne prispel v Ljubljano in se je od tu odpeljal na ribolov pri Lazah. Nj. Vel. kralj Ale* ksander in kraljica Marija sta včeraj že zgodaj dopoldne z večjim sprem* stvom prispela v dvornih avtomobilih v Ljubljano in se od tu odpeljala proti Lazam ob Savi. V spremstvu so se na* haja1 h generalni kraljev adjutant gene* ral H a d ž i č, dvorni maršal general Damjanovih upravitelj dvora pol* kovnik Dimitrijev! č, ordonančni oficir kapetan S p a z i č in več franco* skih gostov. V Lazah je veliki župan dr. B a 11 i č pozdravil kraljevsko dvo* jico, na kar se je pričel lov na sulce med Lazami in Kresnicami. Lov je vo* dil upravitelj dvornega lovišča g. Slav* koPremelj a pomočjo športnika Ra« da Hribarja, sina veleindustrijalca iz LJubljane. Uspeh je bil ze!o zadovoljiv. Ujetih je bilo več velikih sulcev. Okoli 12.15 je kralj prispel v Ljubljano, kje* Je v vladni palači sprejel v daljši avdijenci velikega župana dr ja. Vilko
15. januarja 192*.
Baltiča. Veliki župan je kralj« poročal o položaju v Sloveniji. Po končani av* dijenci se je kralj zopet odpeljal nazaj v Laze. Ob izlivu Ljubljanice v Savo na prostem je bil prirejen majhen obed, na kar ae je lov na sulce popoldne na* d al j c val. D asi sta kralj in kraljica prišla v Laze popolnoma inkognito, je ljud* stvo kmalu izvedelo za prihod visoke vladarske dvojice ter jo povsod navdu« seno pozdravljalo.
— Avdijenca na Bledu. Nj. VeL kralj Aleksander s kraljico Marijo se je zvečer povrnil na Bled. Na Suvoboru je sprejel v daljši avdijenci ministra za šume in rudnike dr. Gregorja Žerjava, ki je včeraj z beogradski m brzo vlakom prispel v Ljubljano. Kraljevska dvojica ostane na Bledu do konca tega tedna.
— Celjski Nemci se pritožijo na Društvo narodov! Novosadski »Deutsches Volksblatt« posveča vesti, da je »Deutsches Haus« v Celju definitivno prešel v slovenske roke, daljši članek, v katerem naglasa, da je s tem usoda tega poslopja v »tuzemstvu« pač zapečatena, vendar pa stvar še ni rešena v — inozemstvu, češ da se nameravajo celjski Nemci še pritožiti na Društvo narodov v Ženevi. — No, grožnja s pritožbo na Društvo narodov nas ne spravi iz ravnotežja. Svet Društva narodov ima pač drugih nujnejših in važnejših poslov dovolj, da bi se bavilo s pritožbo celjskih nemčurjev, ki so svoj dom itak zgradili s slovenskimi novci. Nemci sicer pravijo, da so poslopje sezidali s privatnimi sredstvi, toda noto-rično je, da je za zgradbo prispevala mestna občina in mestna hranilnica. Do poslopja imajo torej Slovenci najmanj toliko pravice, kakor tisti Nemci, ki so si hoteli zgradbo prilastiti na prav prefrigan način, samo da bi preprečili, da bi prišla v slovenske roke. Seveda bi bilo zanje kaj ugodno, ako bi tudi pod Jugoslavijo obdržali svojo trdnjavo v Celju, toda Slovenci bi bili pač tepci, ako bi to trpeli, ko se pač še spominjali, kako so Nemci i njimi postopali takrat ,ko so bil) še neomejeni gospodarji Celjskega mesta.
— Izplačilo avstrijskih vojnth posofit. Kakor izvemo iz dobro poučenih klerikalnih virov, začno ie prihodnje dni izplačevali av* strljsko vojno posojilo vsem tistim Sloven* cem, ki so posojilo podpisati na priporočilo škofov in duhovnikov. V ta namen se pora* bi jo milijonski rezervni fondi vseh Merl» kalnih denarnih zavodov in gospodarskih podjetij, ljubljanski škof preda v to svrho obe graščini, ientvidske zavode, Jugoslovan* sko tiskamo in knjigarno a »Slovencem* In »Domoljubom* vred. Vsa potrebna po jas* nila daje uredništvo »Slovence« v Ljubljani. Nepristransko moramo priznati, da sa steht rt SLS res ne strašijo ie tako velikih irtev, samo, da bo stranka pri volitvah zmagala.
— Afera vseučiliščnth profesorfev dr. Ite* štč — dr. Hondl ae je razpravljala pred sodteeem v Zagrebu. Kakor znano, je v neki seji filozofske fakultete v Zagrebu radijev« ski prof. dr Hondl zabičal žaro proti drju. Sišiču, a zadel dr. Tlešiča ter ga tudi po* Škodoval na glavi. Da se zaslišijo pod pri« sego še nadaline priče, med temi dekan dr. Tropseh in dr. Ilešič, se je razprava preložila do sredi meseca februarja.
— /a /krogov poštnih odpravnikov nam pišejo: Ko so bili klerikalci na krmilu, so meseca avgusta večkrat obljubljali, da ae zavzemo tudi sa naa uboge poStne odprav« nike ter nam vsaj deloma izboljšajo nai obupen gmotni položaj. Toda obljube so osta'e samo obljube. Minuli so meseci, a poštni odpravniki še vedno atradamo v be* sede pravem pomenu. Povejte nam, kako n*j živimo s svojo mesečno plačo 450 do 460 di* narjev? Ali ae je čuditi, ako pri tej prosja* ški plači kdo seže po tujem denarju? Ali je kdo na svetu, ki bi se nas spomnil? Vse nade polagamo v vlado Narodnega blokal Gosp. Minister dr. žerjav, k je Vam gotovo znan naš obupen in neznosen položaj, zavze* mite sc za nas, hvaležni Vam bomo do groba.
— »Slovanski Pfehled« bo zopet Izhajat Ker je bila zadnje čase od več strani izražena želja, da bi bilo treba obnoviti predvojno vseslovansko revijo »Slovanski Pfehled«, se le njen dolgoletni urednik In znani slovanski prvoboritelj Adolf Cemy odločil, da zopet prevzame glavno uredništvo In organizacijo te revije. V vseh slo* vanskih intelektualnih krogih je bila sprejeta ta vest z velikim zadovoljstvom ten. bolj, ker bo prinašala revija informativne članke ne le o aktualnih slovanskih problemih, nego tudi o srednji in vzhodni Evropi. Pozdravljamo obnovitev »Slovanskega PFc-hleda« In želimo inicijatorju tega umestnega sklepa obilo uspeha v delu za vzajemnost slovanskih narodov.
— Smrtna kosa. V Dolenjem Logatca •e umrla gospa Marija Me s 6 roj. P o ž e -n e 1, posestnica in gostilnlčarks. Pokojnlcs je bila skrbna gospodinja In podjetna obrt« nlca. Njena gostilna je bila v Logatca In v okolici na najboljšem glasa. Spoštovali so jo vsi, ki so jo poznali. Pogreb bo v soboto dne 17. tm. ob 16. na pokopališče v Logatca. Bodi ji ohranjen blag spomin.
— OkUc s katerim se sklicujejo sodišča neznani dediči in oklic dražbe nepremičnin. Marija Pance, 70 let stara, posestnica na Viču IL 22, je umrla dne 10. decembra 1924. in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Dediči sodišč* ie niso vsi znani Gosp. dr. Pavla Panceta, sekundarija v žen« ski bolnici v Ljubljani, postavi sodišča za oskrbnika zapuščina. Kdor hoče zahtevati za se, mora to v enem lata od danes naprej leviti sodišču ta Ukazati svojo dtdiasko
pravico. Po preteka tega roka se be zapuščina, v kolikor so zahteve Izkazane, izročila, v kolikor se to nI zgodilo, se bo državi v prid zasela. — Dne 22. januarja 1925. ob pol 9. uri dopoldne se vrši na Viču št. 22. prostovoljna javna dražba v to zapuščino spadajočih premičnin: 3 krave, mrva, sla« ma, živila, obleka itd. Izkopilo se mora plačati takoj. Zdražhani predmeti takoj odstraniti. — Okr. sodišče v Ljubliani. 142-n
— Zanimiva razsodba o stanovanjski nsrcdbt. Novosadsko okrožno sodišče je razpravljalo v svoji zadnji seji o ministrski naredhi, s katero se naj veljavnost sta no* vanjskega zakona raztegne do 1. maja t. L Sodišče je zavzelo stališče, da tako podalj* sanje nima zakonite veljave. Ker pa je v področju tega sodišča v navadi trimesečna odpoved in do sedaj veljavna pogodha po« teče dne 1. februarja 1925, je mogoče itak odpovedati stanovanje šele z veljavnostjo 1. maja. — Za druge pokrajine ta razsodba ni merodajna,
— Vesele bož!čne praznike m srečno noro leto žel! vsem Žirovskim, Poljanskem in Sevškim klel.-laricam Dore Hartman 261S S. Homan Av Chicago.
— Državni službi se je cdpoved-la uči* teljica v Ljubljani, Asta V o d u š e k.
— Na višjo pedagoško šolo v Bersrod je od~!o iz Slovenije p?t učiteljev. Tz Ljub* ljanc je odšel učitelj Ante Anzulovič.
— Enajsti mednarodni stenoi+rafičnt knn* gres se bo vršil spomladi v Milanu. Te dni se je vršila tam prva seja pripravljalnega odbora.
— Zarrebška občina znizu'e ceno plina
In sicer za 50 par na kubičen meter.
— Sorojaka okradel. Petrakov Abram Iz Rfge (Rusija) je hii rudar pri podjetja Ou-kič v Trbovljah. Dne 9. tm. pa Je Izginil Iz Trbovc1?. Pred odhodom je pobral svojemu rojaku Jakobu Jeremenku vso boljšo obleko. Tudi je ostal za hrano na dolsu čez 400 dinarjev.
Iz Mubliane.
— Svarilo. Nedavno se je v LfubTJan! pripetil slučaj, da je pri vojaškem skladišč*! vojaška straža pozvala dve civilni os?bl s klicem »stoj«, ker pa se dotfčnl oseh! klicu nista odzvali, je straža streljala in je pripisovat! le srečnemu slučaju da streli niso zadeli. Rad! tega opozarjamo občinstvo, da se brezpogojno pokori pozivom vojaških straž pri raznih voiašklh objektih, ker bi se sicer lahko pripetila nesreča Obenem 5e ponovno razglaša, da je od prvega mraka do zore vsakomur prepovedano p'ibli*->t! se vojaškim skladiščem na razdalio sto korakov al! bližje, ker morajo vojaške straže sicer postopati po svojih predpisih.
— Ošpice med šolsko mladino. Na ne* kateril ljubljanski!) osnovnih šolah so ae zadnie dni pojavile ošnice. Doti "ni otroci so vsled tega za nekaj dni. dokler ne ozdra* vi jo. kontvmartrani. Izdane so vse potrebne oblastne odredbe.
— Lubadar se je preteklo jesen noj a vil na dveh smrekah v tivolskem gozdu. Mestna občina je dala napadena drevesa posedati in ves les odstraniti. Treba bo pa spomladi ves gozd preiskati, da se lubadar zopet ne pojavi.
— Najmoderneje tlakovana cesta. Dva Nemca iz Avstrije sta si pred par dnevi ogledovala naše mesto. Ko ata stopala po
Aleksandrovi cesti m je na vse strani m o* f trila. sta se proti tretji osebi izrazila, da
je »ta cesta v vsi Jugoslaviji najmoderneje tlakovana m urejena cesta«. —- Le škoda, da ni tudi vsa desna fronta še danes zazidana.
— Koncert ietjakobskega pevskega zbora ta orkestra se zaradi ncsporazumlje* nja pri oddaji Filharmonične dvorane nw vrši 16. januarja, ampak 23. januarja, na kar opozarjamo ljubljansko napredno jav-nost. Vstopnice v Matični knjigarni.    14.1 n
— Dramatičen odsek Narodne Čitalnice T Slški, vabi vse cenjene gospode in dame, kateri bi imeli veselje sodelovati pri gori omenjenemu odseku. Prijave sprejema tajnik dram. odseka Nande Ilamac, Kolodvorska cesta 15. 144—n
— Tedenski zdravstveni Izkaz V dobi od 8. —!4. tm. je bilo v LiubljanI rojenih 21 otrok (11 dečkov, 9 deklic), med te ni eno mrtvorojeno. Umrlo je v Isti dobi 23 oseb (6 moških, 14 žensk) med temi 11 domačinov In 9 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so bili: 8 jetka, 4 srčne hibe, 1 vnetje črevesa. 2 prirojena slabost, 1 nezgoda, 4 slučaji drugih bolezni. Izmed nalezljivih bolezni je bilo 17 slučajev ošpic in 1 slučaj škrlatlnke in dušljivega kaslja.
— Pri prcdavan'u ▼ Jugoslovanski tiskarni je nekdo dijaku Rud. Zmezu ukradeni zimsko suknjo in šal. Sal je tat drugi dan na starini prodal. Lepa družba se zbira na shodih v škofovi katoliški tiskarni!
— Hudo želo je Imel zvečer 12. t. m. mesarski pomočnik Jože §. Iz Šiške. 2eJo si Je gasil v gostilni »Prešernov hram« v Rožni ulici, toda odbila Je »trudna, pozna ura žc«, toda Žeje še ni bilo konec. Gostll-ničarka j<* žejnega gosta lepo in resno spravljala iz gostilne, vse zaman, ker Jož«, je trdil svojo »Ne grem domov, ne grem domov, sem žejen premočno.« Oh tričefrt na 21. uro Je prišel znova stražnik v go stl'no in Jožetu prcdočival vse veljavni parrgrafe, ki Jasno govore, da nima več pravice do pijače. Za dobrohotni pouk Jt Jože obetal f rožniku trkozvane klofute, za kar so zopet drugI paragrafi, s katerimi se bo žejni Jože tud! moral seznaniti.
— 2eparil ▼ v!a!tlh. V zadnjem času sc klatita po vlakih, ki prihajajo v LJubljano in odhajajo od tu v razne smeri, dva nepoznana moška, ki Izvršujeta po kolodvorih, kjer Je gneča, žepne tatvine. Prvi Je okoli 45 let stnr. srednje postave, okroglega obraz-«, svetlorjavih. na angleški načit, pristriženih brk, nosi dolgo Črno suknjo m slvkast mehak klobuk. DrugI je majhen. Šibke postave, drobnega, podoTgastcga oh- | raza. Ima majhne, tudi na angleški način pristrižene temne brke, nosi črn, mehak klobuk.
— Oremll trgovcev nar"auTa. da M vrli v nedeljo dne 18. tm. ob 11. uri orcdpn!d-ne v mali dvoran! »Celjskega doma« (bivši hotel »Union«) zborovanje trgovcev In 5p!ch vseh uvoznikov tn Izvoznikov . Na raciovasis bo predaval c dr. Dob rila taj-r*k ljubljanske borze, o peronu bore« !n berznega razsodišča. Poživljajo se vsi, ki se pečejo i le^no. tekstilno, kolonija^no galanterijsko stroko, urarji. lekarnarji In n*>-bito Industrijalce, da se saneslgyo udeleže gernjega sestanka. Nudi se s tem vsem prl-zadetTm prilika, da natančno upoma jo sstrai te velevafne inšti:-»c;je In da se Jim pojasni pomen In korist borznera razhod: Sča Vabijo se na zborovanje tud? Steni gospodar* s';ih krogov Iz celjske okolice ter se pričakuj-; čimvečja udeležba i29/a
Iz Maribora.
Iz Celia.
—c Zborovanje trgovcev se bo vršilo
v nedeljo, dne 18. januarja oh 11. dopoldne v mali dvorani »Celjskega doma«. Na zborovanju bo predaval g. dr. Dobrlla, tajnik ljubljanske borze In borznega razsodišča. Na zborovanje se vabijo tudi člani gospodarskih krosov Iz celjske okolice.
—c Celjsko kočo pod Tovstom. katere streho je na Štefanovo zjutraj uničil požar, bedo čez zimo provizorno pokril!, spomladi pa jo bo gotovo treba razširiti in povečati, da bo v vseh ozirih odgovariala obisku izletnikov, kateri je vedno večji.
— m N'cmska kandidatna lista v mariborski oblasti. Dne 9. tm. so vložili Nemci pri mortborskem okrožnem sodišču svojo kandidatno listo. Nositelj Ustc je Izdajatelj »CÜIier Zeitung«, bivši nemški poslanec Pr. Schauer. Ostall kandidati so: za Bre/ice ia Šmarje: BerllSg, trs:, v Rogatcu ( nam. Avg. Sporn, vpok. inšpektor železnice); za Celje in Laško: Valtcr Riehl, odvetnik (nam. A. Koschier, Prokurist v Hrastnika); za Dol. Lendavo Andrej Schreiner» kmet v Krama-rovcih (nam. Jurij Hampel, kmet v FuKJin-cih); za Ljutomer in M. Soboto Rud. Hötü, pek v Apačah (nam. Rud. Mayerhofen kmet na Sladkem vrhu): ra Koni"ce: Pr, Possek, graščak na Pogledu (nam. K. VVesenschegg, mÜnar v Konicah); za Maribor, desni breg! J. Katz, posestnik v Slov. Bistrici (nam. J.Strak, ključavničar v Mariboru); za Maribor levi breg: dr. L. Mflhlelsen, odvetnik (nam. Fr. Grstmavr. posestnik v Lajters-berku); za Mozirje In Slovengradec: Hans Schuüer, hotelir v Slovenjgradcu. (naru Hartvik Schober, poslovodja v Marenbcr-ku); za Ptuj Valar. Sprasehina, mehanik, (nam. Josip Fürthner, pek, oba v Ptuju); za Ormož: J. Stendte. pos. v Ptuju, (nam. O. Kosser, posestnik v Ormožu); za Preva-lje: E. Oss!ander, graščak v OuŠtanja (na .ti. H. Skoff, delovodja v Ravnah). — Kakor vidimo niso mogli Nemci v svojih vrstah najti niti kandidatov, temveč si morajo pomagati z renegati. Tako je bi! n. pr. Beri sg svoje dni vodja Slovencev v Rogatca, predsednik C:ta!nice Itd.
—m Umrla Je ga. Amalija Lavtar. vdova po šolskem svetniku Luki Lavtarju. Po* koinica je bi!a tašča velikega župana g. dr. Pirkmajerja ter je dosegla starost 76 let. Bila je Izredno blaga gospa, prMiubliena in spoštovana v vseh krocih. Blag il spomin!
—m Profesor Rlbarlč je zaradi znanega nastopanja po gostilnah odložil predsedstvo podružnice Jugoslov. Matice, toda le za časa volitev.
—m revnih otrok je obdarilo za božič v Mariboru Podporno društvo za revne šolarje. Skupna vrednost daril maša 12ä.000 dinarjev, ki so jih prispevali poleg mestne občine razni dobrotniki mladine.
— 844 strank brez stanovanj je bilo v Mariboru na koncu leta 1924.
—m Marllonerno gledališče osnuje mariborski Sokol v Mestnem kinu.
—m Veliko novo palačo zgradi Pokojninski zavod na Trgu kralja Petra.
*»-r . >
Danes ob 715 je umrl prvi slovenski direktor pošte in telegrafa za Slovenijo
dr. Janko Debelak
Velikega organizatorja poštne službe ohranimo v najboljšem spominu.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1923.
Poštno osobje v Sloveniji.
■ f. »->'V
140
valj* *s\.• •*•*•• «.e.V. V.
Masmamm
Stev. 12.
f
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 16. januarja 1925.
Stran 5.
Gospodarstvo.
Mednarodna finančna konferenca.
V Parizu so se sestali finančni ministri med zavezniških držav, da razpravljajo o aktualnih gospodarskih in finančnih problemih, ki teže evropske narode in ovirajo njihov kulturni razvoj. Kakor smo kratko že poročali, Je bil dosežen na konferenci popoln sporazum. Ore v prvi vrsti za reparacljsko vprašanje v zvezi z Dawesovim načrtom in za pereči problem medzavezni-ških dolgov. Ker se o tej konferenci mnogo piše, si hočemo ogledati v glavnih potezah program njenega dela.
Na dnevnem redu konference je bilo kot prvo vprašanje likvidacija Po-ruhrja. Zavezniška akcija v Porubrjn je prinesla v reparacijsko blagajno približno eno milijardo 250 milijonov frankov kosmatega dobička. Ali francoska vlada in druge zavezniške države so vložile v to podjetje svoj kapital, vojaško silo in zahtevajo, da dobe od kosmatega dobička svoj odgovarjajoči delež. Tako bi se francoski in belgijski dobiček znatno skrčil, kar seveda ni v Interesu teb dveh držav.   Francija in
Belgija stojita na stališču, da jima pripada pravica do odškodnine za vzdrževanje vojaštva, komisij itd., češ, da okupacija Poruhrja ni bila okupacija, nego gospodarska eksploatacija. Angleži in Italijani se temu protivijo, češ da Je bila ta akcija Čisto navadna okupacija bi da je treba čisti dobiček pravično razdeliti.
Druga točka je bila vprašanje re-stituclj. Kakor znano, so odpeljali Nemci med vojno iz okupiranih krajev stroje, vagone, lokomotive in drugo imetje, ki bi je morali sedaj v celoti povrniti. Del tega ugrabljenega imetja so vrnili v na t uri, drugi del se je pa mejd vojno tako obrabil, da ga bo treba nadomestiti z denarjem. Teh restitucij pa ne smemo istovetiti z reparacijami. Zato si zavezniki tudi niso na jasnem, da-li imajo restitucije prioriteto ali ne. Reparacij-ska komisija o tem problemu sploh nI sklepala. Vprašanje je zelo važno, ker govori Dawesov načrt o vseh nemških obveznostih sploh. Ce bi torej priznali restitucijam prioriteto, bi s tem odgo-dili inkasiranje za one države (Angleško in Ameriko), ki jim Nemčija nima kaj restituiratL
Tretje vprašanje se tiče belgijske prioritete. Belgija je svojo prioriteto — 2 milijardi — že prejela. Sedaj hoče imeti še S odstotkov reparacij, in sicer od obroka, ki zapade po Dawesovem načrtu v avgustu. Druge zavezniške države se prptivijo njeni zahtevi in pravijo, da dobi svojih 8 odstotkov šele takrat, ko izplača Nemčija njim reparacije. Belgija bi morala torej čakati 15 do 20 let, ker dobe zavezniške države šele takrat svojih 25 milijard po Dawesovem načrtu. Ali njeno gospodarsko življenje jo sili vstrajati na takojšnjem izplačilu in zato je pripravljena popustiti 2 odstotka.
Četrta točka dnevnega reda je bilo vprašanje belgijskih vojnih dolgov v inozemstvu. Nemčija se je obvezala napram zaveznikom, da prevzame vse vojne dolgove, ki jih ima Belgija v Ameriki, Angliji in Franciii. Ti dolgovi, ki ne spadajo v reparacije, predstavljajo slični problem, kakor restitucije. —
Tudi tu gre za temeljno vprašanje, da-li imajo dolgovi prednost pred reparacijami ali pa morajo biti likvidirani šele po izplačilu reparacij. Na razdelitev re-paracijskih plačil po Dawesovem načrtu ima rešitev tega problema slični vpliv, kakor rešitev vprašanja o restitu-cijah.
Zadnja točka dnevnega reda je bilo vprašanje ameriškega deleža pri Da-wesovlh izplačilih. Od vseb velesil se samo Angleška upira ameriškemu predlogu, da naj dobi Amerika iz reparacij po Dawesovem načrtu odškodnino ne le za okupacijske stroške, nego tudi za vso vojno škodo. Angleška naglasa, da Amerika ni sklenila z Nemčijo separatnega miru in da se torej ameriške reparacije zaveznikov nič ne tičejo. Amerika pa pravi, da je njena pravica ne-pobitna, ker je po londonskem protokola obseženo v Dawesovem načrtu vse. kar mora Nemčija plačati. Francija, Italija in Belgija so se pridružile ameriškim argumentom, ker zahtevajo v tem slučaju enakopravnost. Do sporazuma pride menda tako, da Amerika popusti glede odškodnine v toliko, da se ji izplača v 24. letih in ne v 12, kakor ie prvotno zahtevala.
To je v glavnih potezah oficijclni program mednarodne finančne konference. Tu ne gre toliko za temeljne probleme, kolikor za finančno-tehnične, glede katerih se morajo zavezniške države slednjič sporazumeti, drurače n" pridejo nikoli do reparacij. Brzojav je prinesel vest. da je bil dosežen med zavezniškimi finančnimi ministri popoln sporazum. Tako bi storila Evropa v perečem reparacijskem problemu ^ov važen korak dalje, in če se je res posrečilo odstraniti razmeroma neznatne diference med poedinimi zavezniškimi državami, bo imela ta konferenca za konsolidacijo evropskih gospodarskih razmer še važnejše posledice, nego nedavna uspešna posvetovanja v Londonu. • •
BRODARSKO AKCIONARSFO DRUŠTVO »OCFANIA« BEOGRAD.
Na temelfu ovlaStenja R^dovitog Gbrv« nog Zbora A'-ciona-a od 25. J»ma 1924. LTpravoi je Odbor odln?io da za sada povisi akcionarsku Glavnico od:
Dfnora 16 000 000.— na Dinr.ra 20 0O0 000.— tedanjem 10.O0C novih «kci?a u nominal od Dinara 400.—. tr od Br. 40.001 do Rr. 50 rw\ sa pravom na d^hitak od 1. Januara 1925, uz sftjedeee uvjete:
L SadaSnjim -kHnnaHma prtpada p»"«vo opcije i to -a svake 4 (öetfrll s^are po i^dna nova akcija, uz cijene od Dinara 400.— svaka.
2. S»»bsVHpcHa norima  15.  Januara a svršava 31. Januara 1°!V, a vrši se:
na S'isako: kod Društvene Blagajne te kod Banke i Stedione vm Primorie; o Beo* gradu:  kod   Jadransko*Pndunavske Banke:
u Zagrebu: kod SrpsVe R*nke te kod Filiale Jadransko-Pod"P»vsl-e Banke:
u LjoMtani: kod Filiale Jadransko»Po» dunavsVe Banke:
u Sni itn: kod Filiale JadranskofPodu* navske banke;
u Dubrovnika: kod Filiale Jadransko* Podunavske Banke:
n Trie«*'** 'rod £)viK*sfeii9*e Banke te kod Banca Nar»onale de Crcdito:
u Fr-tne: kod Banca e Cassa di Rispar» mio pel Litorale.
3. lTpisane nove akcije imaiu se odmah pri Rubskripciii norm m o lrnlaHH. a o uplati izdati <5e se privr-^rena porvrda (M^Čfntom* niča), dok če se sume akciie uročiti a^cio« nam ka^niie. i»z no-trat potvrde o uplati.
4. Akcionari. ko ji ne irvrše pravo onziir u roku t?ore ornačenom. smatrati če se da so se odrekli tog prava, drv*bn če Ppravnl Odbor odlnčfri u poglr-d-t preostalih akcija
5. S vi akcionari i oni fcoii ne v*>?e pravo opcije, pozivajo se. da ovom prilikom po* lože kod gore spomep-*tih Mazalna sve s*a-e akcije, o svrho izmiene sa novim irdf-nirm istih, kole ce u pojedinom komadu glasiti na 1.5 i 25 akcija.
Za predane akcije izdati če se Pologov* na Porvrda.
Naročitim oglasom biti če javljeno k a* da če akcionari moči podignuti akcije novog tiska, uz predočenje izdane pologovne po* tvrde.
Beograd, dne 12. Januara 1925.
!40/n
UPRAVNI ODBOR.
—a Narodna banka aa Snsakn. S 1.
januarjem je začela poslovati na Sošakn agencija Narodne banke. Agencija je pover-na novčnemo za vod n Banke i Štediona za PrtmoTje. ^
—g Promet v Trsta meseca novembra je znašal: uvoz po kopnem 1,497.635 Jcvm-talov, uvoz po morju 1.582.416 kvintalov; izvoz po kopnem 1,118.002 kvmtalov, izvoz po morju 820.024 kvmtalov. Skupnega prometa 54)18.007 kvintalov. Novembra 1913. Je bilo prometa 5,093.715 kvintalov. Torej je bila v novembra 1924. dosežena kvota 98.1% prometa v zadnjem predvojnem letu.
Z decembrom vred bo lanskega prometa v | nami zavod!
Trstu okoli 57,000.000 kvintalov, to je 94% pristaniškega gibanja ia 1913.
—g Potovanje ruskih Industrijalcev na zapad. Predsedstvo vrhovnega sovjeta za narodno gospodarstvo je sklenilo poslati več industrijalcev v zapadne evropske države, da prouče tam Industrijsko delovanje. Ruski industrijalci posetijo Anglijo, Francijo. Nemčijo, Italijo, Češkoslovaško in Avstrijo.
—Z Za eksploatacL'o gozdov In gradbo železnice v C ro i gori se poteguje skupina francoskih finančnikov. Sodeloval bi pri tej akciji tudi neki večji jugosiovenski de-
To in ono.
Zagrebška grofica z bela rožo.
Literarnemu, glasbenemu In kinematografskemu svetu je poznana »Gospa s ka-meliami«. V Zagrebu pa poznajo tudi ^Gospo grofico z belo rožo«. Njeno življenje je zelo pisano, bizarno in polno raznih pustolovščin. Gospa z belo rožo je bila hčerka nekega marljivega zagrebškega obrtnika. Iz navadnega Življenskega tira je skočila v val pustolovstva in v*sclega razkošja. Mirno, tiho meščansko življenje je zamenjala z viharnim, veselim In razsipnim pustoJov-Biografija te grofice z belo rožo je n^-^na. NIČ znanega izza mlad h dni. Mlada se poroči. Mož je postal med vojno poročnik. Padel je v vojni. Zena je nj»t<« začela karijero pustolovke. Nekega dne ie vstopala v razkošno hišo nekega bogataša kot nego-vatc!j!ca. gospodarica In vdova po kaneta-nu. Govorila je bogatašu o svoji odlični rodbini. Pri njem Je »gospa z belo ro*-a živela le malo časa, ker je bil sitnež. pa Je gospa Izginila so Sle z njo tudi gotove dragocenosti.
Nekega dne te Je nenadoma poiaviia zopet v neki ugledni nisi ter se tam predstavila za grofico Padovsko Clane te rodbine Je povabila v reko restavracijo ter jih bogato pogostila. Ko je bilo treba plačati Je grofica z belo rož Izginila...
Pri neki priliki se je «*rofica soozt»*»!« t mlado služkinjo, ki je Imela 4000 Dm prihranjenih In naloženih v hranilnici. Grofica Jo j> takoj angaž:rala ra svojo prvo sobarico In ji obljubila sijajno brezskrbno bodočnost. Pravila ji je. da jo Iz Zagreba odpelje na svole veliko posestvo v Srčno, kjer ji ho garantirata dosmrtno udobno *fv-lienle. Sfofkmja ji je izročila hranilno knjižico. Naravno, da je grofica t bel m*o, ki je bila trenotno v denarnih zadregah, re.dl-rhafa knjižico in neka i dni prav veselo živela s svojimi prliatelfl. Sirota služkinia sc je tolažila: »Kie ml ho denar bf IJŠe shranjen kakor pri tej dohr! In fini gospe grofic*?« Grofica je res dobro spravila denar, tako da ga služkinja nikdar več ne dobi.
Nekega lepega dne se Je grofica, oblečena precej demlmondsko In r nek* rožo v gumbnlci, spoznala z zagrebškim eleganom. Razr'el se »e živahen razgovor hi rezultat je bil, da sta odiadrala v zagrebško okolico, v znane Sesvete. Dolga Je bi*a nillu pot. Pride človek tja v poldrugi url. toda dve ljubeči in veselo živeči dušici ste rabili do tja kar tri dni m tri noči. Ustavljala sta se povsod,  od  koder  so   JencTI   si ldV^opofrif giss«v" muzlke in kjer je »bogec roko ven molil«. Končno sta prišla v Sesvete. M'ndi gospod je pustil svojo grolco pri nekem svojem znancu z Izgovorom, da gre v Zagreb In da se kmalu   vrne z   avtomobilrm. V njegovi odsotnosti   Je   grof'ca naročevala EaJPeeKe jedila In pijače. H"šna gospodinja je z veliko vnemo streg"? mladi grof'c» Pili. peli In pekli so noč in dan. Bil je pravi praznik,  tak,  kakor  ga  določajo veselim »Horvatom« samo znani »krlževačkl statuti«, ki predrdsnleio vc^elfnkom trotove cere-monile. če ga pito m se vesele v krogu svojih vinskih pnkiašev *n paldašic. Med domačimi zabavami Je grofica na dntgo in široko pravila o svojih lepih In obširnih posestvih In vitih tam doli v Sremu. o svo'ih de'nlcah In vlognh pri »Prvi hrvatski Stcdi-on:ci«, končno, da Je v tesnem sorodstvu z grofovsko rodbino K"!merjev. Domačini niso vedeli, kako nai bi visoko gospo čast'11 in gostfli. Grofica se je zičela jezPI in vznemirjati, ker njenega častilca ni bilo od nikoder z avtomobilom. V stiski je končno sklenila, da pošlje nekoga tja v mesto h hranilnici po denar. Napisala je nekak Ček in pozvala domačina, da gre po denar. Naravno, da je moral domačin pri hranilnični
blagajni oditi praznih rok, ker ček nI bU pravilen. Pozneje je grofica gospodarja tako daleč spravila, da ji je posodil denar za modernejšo toaleto, češ da gre samo do »Stedione« in da tam pošteno ozmerja re-marne bančne uradnike.
Z razdrapanimi živci je končno po in>e-ratih pričela korenspondenco z nekim trgovskim sotrudnikom. Opisovala mu je svoje romantično življenje, kako jo obkrožilo visoke dvorne dorne, kako se j! klanjajo ka-valirji. toda ona je nesrečna In sita t?ca razkošja in bogastva, želi si moške. poŠte-ne opore, ki bi ji znala ve^če upravliati In gospodariti na nje posestvu. Ljubavni roman s trgovskim sotrudnikom hI Še dalje trajal, da nI posegla vsem poüctta. ki je »grofico z belo rožo« aretirala radi mnogoštevilnih pustolovščin In sleparij. Sedaj grofica — drugače s plehejskim Imenom Ju-Irana Crnokrak — premišljuje svoje avanture v sodnih zaporih. ...
Neb j o radio - aparatih.
Elektromagnetni valovi, ki jih pošilja oddajna postaja, obstoje iz močnega osnovnega valu. Ta val nastane v oddajnem aparatu In se modulira tako. da odgovarja zvočnim trestjaicm Človeškega glasu, muzi-kalnega instrumenta itd. Valove, ki se širijo po ozračju z brzino svetlobe, si lahko predstavimo če primerjamo osnovni val z ogromnimi morskimi valovi, modtilacljo pa z neznatnim gibanjem vode na grebenih teh valov. Ti valovi dobivajo električno energijo od generatorja, ki daie tok. V en ikih časovnih presledkih izpreminja ta tok svojo smer. Telefon ali aparat na oddajni postaji ne mor* funkc'jonirati s pomočjo takpga toka in zato je končni In edini cilj sprejemne postaje ta, da ujame s pomočjo teh dveh priprav zvoke, ki jih človeško uho lahko sliši. Ce Imamo anteno s kristalom ali s katodno Žarnico, služi vsak njen sesti 'ni del temu cilju. Zato mora biti antena v takem staniu. da lahko transformlra nestanovitni tok tako, da dobi stalni tok, ki gre neprestano v eni smeri.
Sprcjf^na postala obstoji iz štirih ">s-novnih delov: I.) Aoarat, ki sprejema eU'k-tromatrne'™o energ'jo radio-valov. Ta obstoji iz antene In žic, ki so zvezane z zem-l*o. Med anteno in žicami, po katerh g-e električni tok. je zrak. In zato tvorita oba pripomočka kondenzator. 2) Aparat, ki pripušča v anteno osnovni val z opredeljenim številom kolebanj In odbija valove drugačne hitrost' Ta aparat regulira radi >-valo-ve. 3.) Aparat, ki spreminja nestanovitni tok radio-valnv tako, da jih človeško uho lahko v.iame. Imenuje se detektor In obstoji iz kristala ali katodne cevi. 4.) Instrument, ki l7nreminja električne toke v slišne zvoke. To je navadno slušalo, katero st obesimo pri radio-koncertu na glavo.
Vsi radio-valovi. ki prihajajo do gotove antene, skušajo prodreti v dotični sprejemni aparat Zato te cesto zelo težko urediti sprejemno postaio tako, da bi sprejemala samo za žel jene valove in odbijala vse druge, ki se aparatu po nepotrebnem vsilhiie-jo. Dovolj močni radio-valovi, ki priha\aio skozi ozračje do antene, jo skušajo prisiliti, da sprejme njihove tresljaje Ta vrsta električnih tresljajev se seveda močno razlikuje od tresi?n*ev strune. Zato, da sprejme antena potrebne valove in odbije nepotrebne. Je treba dobaviti aH odvzeti sprejemnemu aparatu gotova električna svojstva, kar lahko primerjamo z vsakdanjim pojavom, ki ga opažuiemo pri klavirju. Ce stoji namreč v bližini klavirja prazen kozarec ali steklena vaza, se slrši od nje med hrro enak muzikalni ton, kakor od klavirja. Ce pa nalijemo v kozarec malo vode, neha
zveneti pri udarcu po Isti struni in bo morda zvene), če udarimo po kaki drugi struni.
Z drugimi besedam;: vsaka nota klavirja pošilja svoje tresljaje kozarcu, vsak kom-pieks teh tresljajev skuša prisiliti koz tr^c. da odgovarjajoče zazveni, a!": vsi : ne dosežejo svojega cilja.
Vsi radio-vaiovi se širijo z enako *>r^*-no —300.000 km v sekundi. Ce JeUnn to število tresljajev radio-valov. dobimo tiko zvano dolžino teh valov. Ce liočemo slUatl, kaj nam pošilja oddajna postaja, moramo preprečiti električni energiji raJ'cvalov, da bi cesto izpreminjaia njihovo ^r.ier. obenem pa znižati število njihovih *rj.: >a e\\ Na ta način napeljemo radio-valove iz regulacijskega parata v detektor, \pora!» katodne žarnice mesto detektorja im* v pri-neri s kristalom važno posebnost. Dr*5;m jre energija radiovalov skozi kriiti! neposredno v slušalo. izrabi katoma *amiua vso energijo, da vpliva na sUnejšl v*r e.ne^cj.e. ki daje s svoje strani pogon si i šal i. S rem je v kratkem povedano, zak.n rabim-* ka-trdno žarnico 2a radlo-vesti ni večje ni-i-;:lje. Katodna žarnica iaje namt %č slasnej-12 signale, nego detektor s kriva om.
Tajnost varšavske trdnjave.
Pred dobrim letom je prišla v Varšavo izredno lepa Nemka Margot Madau, ki se je izdajala za privatno učiteljico nemškega jezika- Kmalu >e imela velik krog učencev ter si držala moderno urejeno stanovanje.
Največ je bila lepa Margot v družbi poljskih oficirjev. Najljubši pa so ji bili častniki generalnega štaba. Vsak dan je bfla na obisku v trdnjavi, vsled Česar ie zbudila pri politični poiicijj sum, da je mednarodna vohunka. zato so jo zaprli, dasi ni bilo proti njej direktinih dokazov.
K načelniku politične policije je takoj po aretaciji prišlo per višjih oficirjev generalnega Štaba, ki so izjavih*, da prevzamejo popolno jamstva za »učiteljico*, češ. da je nedolžna. Kapitan Z. pa se je predstavil za zaročenca zaprte m izjavil, da je njegova nevera popolnoma krivično osumljena.
Na podlagi vsega tega je polici a Nemko izpustila. Ze prihodnji Jasi pa je prinesel dnevnik »Gazcta poranna« senzacionalno razkritje, da je Margot nevarna vohunka, ki dosega svoj namen na ta nač.n. da ima intimne zveze s poljskimi oficirji, da zahaja podne in ponoči v trdnjavo, da so s? trije oficirji generalnega štaba zaradi nje usmrtili.
Nemka bi se bila morala vsak tretji dan pri poHcfH javiti. Ko je po treh dneh ni bilo blizu, je policija poslala agenta v njeno stanovanje, ki pa je bilo zaklenjeno. Policija je stanovan.fe nasilno odprla, toda Nemke m* bilo nikjer. Na mizi so našli Nemkino pismo na kapitana Z. V pismu poroča kapitanu, da vsled težkih obdolžitev ne more več živeti ter gre prostovol.mo v smrt. Nadalje so našli obširno nj mo korespondenco z raznih armad, kakor nemške, francoske, angleške in japonske. Razun tega se je našlo ukradeno dovoljenje poveljnika varšavske trdnjave, da sme Margot vsak Čas vstopiti v centralni arsenal poljske armade.
Med hišno preiskavo ie došlo pismo Margotine matere Iz Qdanskega» ki hčeri svetuje, naj brž zapusti Varšavo, ker ji grozi nevarnosL
Kmalu po hišni preiskavi je policija našla
na železniškem mostu ustreljeno žensko, v kateri so spoznali pobeglo Nemko. Pri njej so našli pač veliko svoto denarja, toda nobenih dokumentov. Blizu ustreljene so našli vojaški samokres, kakršne imajo le oficirji generalnega štaba. Dogodek je še popomo-ma neposajnjen.
• Darežljivi milijonar. V Luz»nu (ltal:.ii* se mudi že dalje časa sloveč milijonar iz Kanade Mac Malley of Odhley, ki je postal daleč na okrog popularen zaradi svoje da-režljivostl. Kogarkoli sreča na cesti, ki napravi najij vtis revščine, ga takoj obdart. Tako je tudi nedavno srečal skromno oblečeno staro žensko, ki se mu ie zasmilila. Pristopil je k njei ter ji stisnil zlatnik v roko. Toda kako je milijonar ostrmel, ko Je starka njegov dar odklonila ter se mu obenem predstavila kot princezinja Viktorija, sestra angleškega kralja.
Glavni urednik: RA STO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Ed. Rice Burroughs:
(£>ar%anov sin
öd
Ko se je tako okrcnila, je lovec mogel jasno razločiti obrise njenega obraza. Njegove oči so se v začudenju razširile. Toda njegova pozornost je morala biti obrnjena na leva, ki je bil besno razdražen ter se ponovno pripravljal na napad. Lovec je ponovno nameril, da izstreli. Toda obotavljal se je. S strelom bi mogel morda dekle rešiti. Ali se je obotavljal zato, da jo lev raztrga? Ali je hotel, da ga ona ne zapazi? To drugo je moglo biti edini vzrok njegovega obotavljanja, ker je neprestano držal prste na prožilnik svoje puške in tako vedno mogel Izstreliti in uničiti življenje kralja roparskih živali.
Mož je z lovskim pogledom videl dekličin beg, s katerim se je hotela rešiti pred levom. Samo eno ali dve sekundi je potrebovala do drevesa, ki naj ji reši življenje. Moški je držal ves ta čas puško, pripravljeno na izstrel. Ko se je za hip zdelo, da se dekletu beg ne posreči, je lovec prst narahlo pritisnil na prožilca, toda v tem hipu je dekle doseglo drevo in se po navzdol viseči veji povspelo navzgor. V istem hipu se je proti njej zakadil lev, toda urna Meriem je hitro plezala kvišku in tako komaj, komaj ušla ostrim krempljem razdražene živali.
Mož se je zadovoljno oddahnrl m puSko polo-M k nogam. Gledal je, kako dekle raz drevo draži
rjovečega in razljutenega leva, ki je begal okoli drevesa. Meriem se je nato pričela oddaljevati v gozd. Lev je vstraial še dobro nro pri napa 1aliscu. Lovec bi ga lahko že stokrat ustrelil. Zakaj tega ni storil? Ali se je morda bal, da bi strel vzbudil dekletovo pozornost in bi se vrnila?
Končno Je Numa, rjoveč in tuleč, ponosno zginil v gozdu. Lovec je zlezel iz umetnega trajevega grmičevja in čez pol ure je vstopil v malo taborišče, ki je ležalo skrito v globini pragozda. Peščica črncev, ki so bili očividno njegove sluge, ga je pozdravila z neko čmemo brezbrižnostjo. Bil ie to veliki ogromni moški modrih las in z dolgo polno brado. Cez pol ure pa se je tako popolnoma spremenil, da ga ni bilo več poznati. Dolga polna brada je izginila: bil je gladko obrit
Njegovi črnci so ga začudeno opazovali.
»Ali me more kdo spoznati?« jih ie vprašal.
»Niti hijena, ki Te je porodila, o Bwana, bi Te ne spoznala!« je rekel eden izmed njih.
Mož je dvignil pest na črnca, toda ta dečko ki je imel že dolge in žalostne izkušnje s svojim gospodom, se je hitro odmaknil in izginil, predno je mogel biti kaznovan za svoje grde besede.
POGLAVJE XVIL Snubitev gospoda Morisona Baynesa.
Meriem se je vrnila k drevesu, na katerem je pustila svoj plašč, nogavice in čevlje. Vesel spev je prihajal iz njenih ust, ki pa je naglo utihnil: opazila je, da je drevo polno Simpanzev, ki veselo raznašajo in si dele njeno lastnino, 5imranff pr*4
njo niso kazali nobenega strahu. Pokazale so svoje zobovje, renčale in godrnjale.
Zakaj bi se tudi bale te male neznatne Tarma-gani? Za to ni bilo prav nobenega povoda.
Po ravnini, ki se je razprostirala za pragozdom, so se Bwanovl gostje vračali z lova. Šli so v razprostrti vrsti v upanju, da na povratku na ravnini prepode še kako žival. Gospod Morison Bav-nes je še! po poti, ki je vodila blizu pragozda. Ko ie iskal živali in z očmi krožil po neravni, z grmi čevjem poraščeni planoti, je njegov pogled nenadoma obstal na živali, ki je ležala tesno poleg goščave na kraju planote.
Ni premišljal dolgo in s svojim konjem usmeril naravnost k tema napol skritemu stvoru. BI o je že predaleč, da bi s svojimi neizvežbanimi očmi mogel razločiti, kakšna žival je to, toda ko je prišel bliže, je ugotovil, da v grmičerfu leži koni. Zc je hotel pot nadaljevati, ko je pri tal pozoren na dejstvo, da je konj osedlan. Zajahrf je čisto blizu. Da, žival je bila osedlana. Gospod Morison Bay-nes je bil radostno presenečen, zakaj spozna! je, da je konj last njegove dražestne Meriem, v katere družbi je preživel že toliko prijetnih trenot-kov. Toda Meriem ni bik) nikjer. Razgledoval se je naokoli. Najbrže je bila v gozdu. Pri tej misli se je nekoliko prestrašil, ker ga je obšla nalahna groza, ako je dekle odšlo samo brez orožja v džunglo, ki je zanj pomenila neznane in strašne kraje, v katerih človeku neprestano grozi strašna smrt. Skočil je a kotiia is ga pustil poleg McrHrincga ponija, tam |Ni ae je peš Btvpotil v džungio* Upa1, je, da je
Meric m Izven vsake nevarnost? in zato jo je hotel s s* cjim nepričakovanim prihodom presenetiti.
Toda ni hodil dolgo, ko je na nekem drevesa zaslišal čudne vskrike. Ko je prišel bližje, je videl vcl;J.o tolpo šimpanz, ki se je morala nad neKO M. arjo zelo vznemirjali bi razburjati. Ko je prišel »c 1 *iž;e. je razloči1, da en * od opic v svojih rokah c!r?,i jaha'ni plašč, dočim i^in druga čevlje in nogavice. Srce mu je zastalo in v duhu si je pred« stavljal, kaj se je lahko zgodilo z Meriem.
Po vseh okoliščinah sodeč, so šimpanze Meriem ubile in sedaj si dele* obleko, katero so ji strgali raz telo. Gospod Morison Baynes se je tresel po vsem životu in mraz ga je obšel.
Morison Baynes je bil odločen, da zakltče, ker je upal, da Meriem morda vendar le ni ubita in da se mu odzove. Nepričakovano pa jo je zagledal se* deti na drugem drevesu v neposredni bližini šim-panz, ki proti njej renče in blebetajo neko neznano čudno govorico. V svoje veliko začudenje je opazil, da se je dekle po veji prav tako razleknila, kakor opice, nato pa urno in ročno preskočila na drugo drevo in hitela k šimpanzam. Ustavila se je nekaj korakov od najbližjega šimpanza.
Lovec je že vzdignil puško, da odstreli to ogabno in ostudno zver, ki .ie Meriemi grozila s svojimi močnimi rumenimi zobmi. V tem hipu zasliši dekličin glas. Čudno, da mu ni puška padla iz rok, zakaj to, kar je prihajalo iz nežnih dekličinih ust, ni bila ljudska govorica, marveč neki čudni jecljajoči clasovi, s kakršnimi so preje blebetali šimpanaCi
Siran S
»SLOVfNSKl  NAROD«  dne 16 fannara 1925.
■all opisal, kl slu*:Jo v posredovalne in «social-ne   namens občinstva,
vsaka besede SO rar. ijmanjftl »••tk Oln S.
iyihlioglasi
Zen tva, dei sovini« ter ei asi strogo trsov-sksqa zmc^'a, vsaka boa-da Oln ta-.
■ajtaanjil znesek Dia 10
Službe
I
Kontoristin) af
tudi začetnica, se sprt'p me. — Ponudbe pod »Začetnica/128« na upra« vo »Slov. Naroda«.
Zastopnika,
ki je v Ljubljani po ka* varnah. gostilnah, deli* ks tesnih trgovinah dobro vpeljan — išče tvornica šampanjca in desertnih vin. Ponudbe pod »Za« stopnik« na: »Publicitas« d. d. oglasni zavod Ljub* liana, betcnburgova ulica st. 7, II. nadstropje. 136
Iščemo
zanesljivega, treznega mo* škega, po možnosti ko« vinarja, ki se razume do« bro na bencin*motor. — Mesto je stalno; plača dohra. Nastop takoj ali •po dogovoru. — Ponud* be na: »Publicitas« d. d. Ljubljana, Selenburgova ulica 7jII. pod »Sigurno«.
138
Boljša gospodična
želi mesta pri samostoj* nem gospodu kot gospo« dinja. Vajena je vseh h gospodinjstvu spadajoeih del; gre tudi k otrokom kot vzgojiteljica. — Po« nudhc pod »Boljša goc spodična/127«.
Natakar,
Vdova,
inteligentna in simpatič* na. srednje starosti, per» fektna v gospodinjstvu in kuhinji, ugodni dru*ir ca — išče mesta pri st»«
rejcem samostojnem i?o* spodu ali gospodi. — Po« nrdbe pod »Osamljena 122* na upravo »Složen* skegi Naroda«.
Uradnik,
večjo agenturo, z dobri* ki bi samostojno vodil mi zastopstvi, se sprej« me Razpolagati mora s primerno kavcijo in biti no vseh trgovinah v Ljubljani vpeljan. Pisme* ne ponudbe pod »Agi* len« na »Publicitas« d d. oglasni zavod, Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7. II.  nadstropje. 137
oziroma dve natakarici z dobrimi spričevali — se sprejmo za kavarno. — Osebne ponudbe na upra* vo hotela >Union« v Litibljani. 119
Ind-istrijsko podietic išče izprašanega
e'ektromonterj'a,
ki je veSč vseh podt.viI I žagarskih strojev. — Po* \ n'idbc z navedbo dost» j danjega službovanja snres jema uprava «Slov Ni»! roda« pod »Monter/S7«
Lesena baraka
tik trafike na državnem ko!cdvoru v Šiški — se proda. Ogleda se lahko v petek in soboto med 3. in 5. uro popoldne in v nedzlio med 10. in \1. uro dopoldne. 133
Postelja,
kompletna, skoraj nova, po vgodni ceni naprodaj kakor tudi kratka zimska S"'-nia. Poizve se: Ko* pališka   ulica  2, Trnovo.
132
I    Protem I
Maska ha^lc'iin
naprodaj za 125 Din. — Naslov pove uprava »SI,' Naroda«. 1 IS
-J     R?zno J
Stroj
Dva kožuha,
kratka, modre barve — ugodno naprodaj. — Na» slov pove uprava »Sl^v. Naroda«. ]07
no oleten'c
Pred Škofi /o"VI. — Pre. vzema v dMo vra'covrsf* nc nogavice, ka';or t'di podpletanjc. Cene anl*d* ne? _14/L
Perje,
koVoš.c. rač ie in gosje, pnh. odd.i ja vsako mno; zino po zmerni ceni — tvrdka E Va»da. C:\kn* vce S2 T
Lisičje kože
in drurfih divjačin — ku* puje vedno D. Zdravič. trgovina usnia, Ljvblja* na, Florijanska ulica št. 9.
10 L
Pozor!
Pladnjem na;bo!ic s?a = re oblek'*, čevlje in no* bistvo. D^p'snica rado* st'je: prMcm na oVvtn, — Drame Martin. Oal'"so* vo nabrežje 29, Ljublana 106
I NeTcmitniip |
Dve trgovslii hiši
v trc»j Slovenije, pripravm tT»di za vsa'"0 drrgo vcč'o ">brt, naprodaj. — Pom-d* be "a iip-avr» »Slov. Na« roda pod »Trgovska his ša/131«.
41
141
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam ie preminula po dal ši mučni botesnl, previden« s tolažili sv. vere niša nepozabna mati, stara mati, tašča in teta, vdova gospa
Marija Meze
roj. Polenel
posestni ca in gostilničarka v Dol. Logatcu.
Pogreb predrage pokojn:ce se vrši v sobo o dne 17. januarja 1925 ob 4. popoldne na tukasnje pokopališče.
Dol« Logatec, dne 15. januarja 1925.
Žalujoča rodbina Čtrno.
GlßtlaliscX o'rustöinlöilri itd.
V. SKRUSNY,
1?9
c*ekt»nci'skl Silva» Narod gleda:, v L ubij nI,
sprejem* naroČila.
Knafova ulica, slikarski stol]*.
"J." j (fS V* I • |f*      i = ~ »;•« »j« |fa j^a «j* [■» ifi*j|» |pH
Čilski soliter.
V jnnuar'u—fcbrunrlu nride z rijrcktnfm bmdom h Cile ni SiiSak transport so'i«ra ?n balkan ke in okolno državo. Drucrih d rrktnih t'ansp ,rto* iz Čile v leku leera leta ne bo več za iadramke luke. Vsled tep;a in kor je to neposredni pošil atev, ki jo poSi ;a:o fi.rektno proizvajalci solitra (Firmo Baburizza i Omo.1. brez nikakih posrednikov, ie Izključeni vsaka možnost, dn se na JaJranskem prmorjti zamore dobili soliter na kak drug nač n po J ugodnejš mi poboji.
Radi informacij o cenah in po?;o;ih prodaje seje obrniti na
g. Ivi Cerlniču,
Karlova s
7918
Potrtega srca Jn v najgloblji tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno ve^t, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
ANTON
trgovec in posestnik
danes zjutraj ob 7. uri po kratki mučni bolezni v 52. letu sLrosli, previden s tolažili svete vere boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 16. t. m. ob pol 8. zjutraj.
Sevnica, dne 13. januarja 1925.
121
Žalujoča žena in oiroc3.
Klavirje!
rgtasujc in poprav ja solidno in ♦ točno   ter   gre   tudi   na   deželo- ♦
Feliks PsaserSSSns i
t61 ♦
Proda sc
makulaturni papi
r i
RIBJE OLJE
pristno norveško
za oslabe.'e otroke In odras'e
orlooroča      i« T
\iliw dr. G. Pittcll
LJUBLJANA
Dunajska cesta
kg o Din C
X
v upravi .Slovenskega Naroda1 |
Na nroda! 1,5
nI prenreltvi trgovine
Irrrdno nizk: cm5 dva ko-n-^Ic'na trgovski portila m trn
nnf ktun>»ali s~rcer isk » trgovino
vs-k ima po d*e i?lo?bl In m*1
i »afa, \r iko<( iz o^b np^a srkl.i 15 )x?30cm. Deh" o«t stok«a 7 mm. C<»l nor*l \e' k .'X-'i ni z ro nami. Da,?r rna vrsti i i dve k -mplctn1 izložbi z ^elerniml vraM trr ka-m^nit ml hangar}" Prpravno za trcovlno ali sida^če r*^ de?e'» Vse v d brem stan'ti. Malo lab-lieno. Ogledi «e lahko vsak dan ni Krn mc« a pri hnaciju A^dp^sču, Kranl
Plesne ceulie
\z brokata, svilet a?hsa in la\aste, pre;e 500 Din, oJ danes naprej smo C33 D rt.
Velika izbira svetovnoznanih F. L. Popper Čevljev.
Dob;io se samo pri 13a
KOStD MOŠInOVK, - Linbliana-Maribor
Prager Presse
za Jmoslaslio.
Ta najbolj inlorm?ran in nabolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v lu:ini slane za kra!|rviuo SHS (radi znižanja poMnesa tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Majboliše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
Globoko poirli n?znani?mo, da nas je naš dobri in skrbni soprog oz. oče, ded, brat, svak, tast in stric
dr. Janko Debe!
<i;e!rfor poŠte In brzrajs za Staveiio. las'nl fl!)!an stlmirh läQa Smmkega Imetnik r2da sv. Sava IV. razreja 11 niSKegi rtdi sv. Ani II »tapnjs
danes zjutraj po kratki, mučni bolezni, spravljen z Bogom, za vedno zapustil.
Pogreb bo v soboto, 17. januara ob 16. uri izpred poslopja po*tne direkcije, odkoder krene sprevo 1 do kapelice sv. Krištofi, o J iam pa se prepelje trup1o v nedeljo z:utrai v Rogaško Slanino, kjer se položi ob 11. uri na pokopališču sv. Trojice k večnemu počitku.
V Ljubljani, d:/? 15. januarja 1925.
Zsliroca rodbin:! in vsi ostali sorodniki.
7
* -
fei •
Zahvala.
Ob prerant in prebridk« l2pubi n3Šega ljubljenega soproga, očc*a, sina, biata, s»aka in stiica, gospoda
Viktorja Korsik
n"m |e do'lo toliko Irrazov soč"t:a In so*aHa, da se nam n< mogoče ?abv liti vsikrmii poseKe;, 'emveč naj blagovolijo vm\ ki so sočustvovali i nam . spre eti tem potom našo o1kuto*rčno zahvalo
Prcd\scm le na5i d l?ro<:t. izrefl presečno zahvalo darovalcem kra«=n:li vrne v in sonkov Zadrti«! umetnotrgov^kih vrtnarjev za So« venio. Zadrugi trgov a*ko-vrtl-rsk b obrtnika za Hrvats'o in S avon^o v /agre^ti, Savezu irgovt*ko-vitlirskln obrtnika kraievine S. H S.. Z ezi oo tnb zadrue v L| jbljani, O stiln'^arskl zad n^f ter v«=em d ug m obrt"im zaftrttgam, zen^k'm organiraef am, d?putic jI oiicirskog i zbora "n mo§'va A. ?and.irmeri)«kcga P»»ka in Soko'n I. ra čis*no snrernstvo r« n;e a ro lednM not-. Zahvaljujemo se nadile pevskima dru Uoma .Shvec* Iti ,L;nbl:an-ki zvon" za prekr sio pet e in rai »stink - i ■ vs?m oni n, al so ta'«o mno^ohro no spremili našega nepozabnega pokojnika k večnemu poč «ku.
Posebej se še zabva'jujcmo prečast-t^mn gospodu trnovskemu Ž pniku Fm*patlu za to'a'ecc obiske med bolrzn jo »n o-» smr i ter ce-n emm tovariVm b'agonokojnika, ki so mu iz'a aH po-lednjo ČPst s tem, d*» so pren sli k sto iz cerkv ce na pokopališču do njegovega zadnjega blvabftča.
Še enk.at iskrena zaliva a vsem in vsakemu!
V Ljubljani! dne 15. januarja 1925.
žaluločl o&itelli na.
130
i
■
TRGOVSKA BANKA d. d., LJUBLJANA
POPRUZMICEi
Maribor, Kamnik, Slovenska Konjiča, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slove* jo roslee«
sta        (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000—
n l :•: Izviiuie vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Brarofatvis Trgovska Telefoni: 139, 146, 438
EKSPOZITURI •
LorjateCf Prevalje«
Lastnina  in  tisk  »Narodne tiskarne«
32