■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«9812»I04!3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Ormož • Klet bodo nabrž prodali Vladimirju Puklavcu O Stran 4
Po mestni občini Ptuj «Včasih je mestna pica predraga
O Stran 5
Po naših občinah Dornava •
Koliko je vreden ravnateljski stolček Z> Stran 7
Ptuj, petek, 3. aprila 2009 letnik LXII • št. 26 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Nogomet • Dva remija, kako v tretje? O Stran 15
Spodnje Podravje • Vonj po velikonočnih praznikih
V nedeljo oljčne vejice in presmeci
Čeprav je pomlad že lep čas z nami, se mokrega in hladnega vremena še vedno ne moremo otresti. Narava pa je vse bolj br-steča in cvetoča, saj se s cvetno nedeljo začenja praznovanje velikonočnih praznikov.
To je prav v teh dneh najbolj opazno na ptujski tržnici, kjer branjev-ke ponujajo oljčne vejice in cvetoče presmece najrazličnejših velikosti, pa tudi cen - od enega do petih evrov boste odšteli
In medtem so ponekod presmeci prepleteni z barvnimi trakovi, so pri nas na Štajerskem nekaj posebnega. Pravijo, da morajo biti sestavljeni iz devetih lesov: iz naprike, drena, čremze, pušpana, ibe, omele, brina bršljana in škrbotine, s katero se leseni del presmeca ovije. Ponekod v Halozah dodajajo še božji drevec in ozelenelo rozgo vinske trte, ki so jo v gorici vrezali že na vincencovo. Bolj kot je trs poln malih grozdičev, bolj rodno bo leto, pravijo. Sicer pa bomo videli.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Po umoru v Mihovcih M Sp. Podravje • Čisto mesto vrača udarec
Obtoženi priznava krivdo
Na Okrožnem sodišču v Ptuju se je v ponedeljek, 30. marca, pričelo sojenje 32-letnemu Danilu Medvedu iz Podgorcev, ki ga obtožnica bremeni, da naj bi 15. decembra lani v Mihovcih med prepirom večkrat zabodel nekdanjo partnerico, ki je zaradi hudih poškodb izkrvavela na kraju tragičnega dogodka.
"Zdaj imam tega dovolj!"
Tako se je na članek Dve klofuti Čistemu mestu odzval direktor podjetja Andrija Koter. In tako kot so pred nedavnim popustile zavore dvema haloškima županoma, Butolenu in Jurgcu, ki sta javno skritizirala način in stroške poslovanja Čistega mesta, so zdaj zavore popustile tudi Koterju.
Pred velikim senatom Okrožnega sodišča v Ptuju se je v ponedeljek, 30. marca, sojenje pričelo z branjem obtožnice ter zaslišanjem obtoženega Danila Medveda, ki so ga pripeljali v sodno dvorano iz pripora v spremstvu dveh paznikov ter z vklenjenimi rokami in nogami. V obtožnici mu očitajo, da je v ponedeljek, 15. decembra 2008, v blokovskem stanovanju v Mihovcih 10 pri Veliki Nedelji okoli pol treh zjutraj med prepirom s kuhinjskim
nožem večkrat zabodel nekdanjo zunajzakonsko partnerico, 27-letno Marjetko Žemljic, ki je zaradi poškodb umrla na mestu dogodka.
O Stran 32
reklamne table, transparenti, zastave Saso Omeragič, Gsm: 041/635-266
Direktor Koter, ki je javne kritike obeh županov označil kot nekoliko zgodnjo volilno župansko kampanjo, sicer na vse povedano odgovarja: »Najprej bom povedal, da je gledanje in mišljenje omenjenih županov pod vsakim nivojem in destruktivno ter populistično deluje na okolje, iz katerega izhajata. Očitno ne poznata niti slovenske in evropske zakonodaje s tega področja, niti kdo je za kaj pristojen ter odgovoren! Kljub temu bi pričakoval, da poznata vsaj nekaj osnov; to pa je, da nesortiranih in nepredelanih odpadkov ni možno več odlagati, prav tako ni več dovoljeno sežiganje v naravi, vsak občan mora imeti urejen sistem ravnanja z odpadki, socialne probleme pa morata reševati občina in
država, ne pa podjetje Čisto mesto!«
In tako kot je pred dnevi z vsakim izrečenim stavkom rasla jeza cirkulanskega in žetalskega župana, je tokrat ob navedbah obeh rasla in se razlivala jeza prvega moža Či-
stega mesta:
»Ne vem, kdo zadržuje občino Žetale, da se ne priključi drugemu sistemu zbiranja in odlaganj odpadkov?! Našemu podjetju je pogodba potekla pred sedmimi leti!«
O Stran 3
Foto: OM
Foto: SM
Gorišnica • Z zadnje seje občinskega sveta
Kaj je povedala gorišniška "železna lady"
Na zadnji seji gorišniškega občinskega sveta so politični velmožje občine potrjevali točke kot po maslu. Tako je bil potrditve deležen 6,5 milijona težak predlog proračuna občine za leto 2010, v katerem se glavnina denarja še vedno steka v kanalizacijske vode, prav tako so potrdili zaključni račun občine za prejšnje leto in pa poročilo nadzornega odbora, ki itak ni vsebovalo nobene kritike.
Zelo mirno so svetniki tokrat poslušali poročilo domače policijske komandirke Oti-lije Medved, prave gorišniške »železne lady«, ki je med drugim povedala: »Glede števila kršitev javnega reda in miru sicer še vedno vodijo moški, vendar so jim ženske tik za petami. Eni ženski osebi je uspelo celo nekaj, kar moškemu še ni: dodobra je razbila prostor za pridržanje, čeprav je bilo zagotovljeno, da se česa takega ne da narediti!«
Edini svetnik, ki je imel kaj povedati glede dela policije, je bil spet Jože Petek; opozoril je na enkrat že povedano, in sicer, da bi bilo dobro kdaj meriti hitrost pred naseljem Moškanjci (pri bencinski črpalki Žiher, op. a.) in da so nekateri policisti vseeno preveč rigidni in strogi, saj za najmanjše prekrške takoj izdajajo plačilne naloge.
Medvedova je na sicer zelo v celofan zavite očitke odgovorila: »Če se je kakšen moj policist obnašal neprimerno, morate povedati meni oseb-
no, in to takoj. Vsesplošno kritiko je težko objektivno oceniti, vedeti moram za konkreten primer, osebo in okoliščine. Kar se tiče prehitre vožnje, pa lahko povem, da se za res minimalne kršitve naj ne bi več finančno kaznovalo voznikov. Ampak res za zelo majhne prekoračitve in če res ni bil storjen noben drug prekršek. Še enkrat pa povem, da sama nisem vedno na terenu in ne morem vedeti za vse, kar se dogaja. Bom pa vesela vsake kritike, ki mi jo boste povedali, in bom tudi ukrepala, če bo seveda argumentirana!«
V nadaljevanju seje je bilo nato slišati vprašanje, kaj bo s t. i. »bulafijo«; gre za razpadajočo stavbo v neposredni bližini gorišniške industrijske cone. Zgradba je zaradi propadanja vse nevarnejša tako za mimoidoče kot za stanovalce. Župan Jože Kokot je povedal, da je stavba še vedno v postopku denacionalizacije, ki ji ni videti konca: »Kot veste, se je kot upraviče-
nec v postopek prijavil nek lastnik, ki ga zdaj že nekaj let zaman iščejo; menda naj bi bil enkrat v Italiji, drugič nekje v Beogradu ... Res je, da se zadeva vleče že osem let, ampak upamo, da bo čimprej rešena.«
Na težave s prostori za Klub mladih je opozoril svetnik
V dneh, ko so pozivali sloven-
se ne odzivajo na referendum B^H o sprejemanju Hrvaške v Nato, so bili obrazi Pahorja, Janše in Turka zelo bledi, piše zagrebški Jutranji list in dodaja, da so v Ljubljano prihajale težke besede iz Washingtona in Bruslja. Pahor naj bi se zaradi tega ponižal do te mere, da je šel prepričevat neko minorno Stranko slovenskega naroda, naj z zbiranjem podpisov za referendum ne preprečujejo vstopanja Hrvaške v severnoatlantsko vojaško zvezo ... Slovenci naj bi kratko malo pokleknili pred Ameriko, ki je sporočila, da je "vstopanje Hrvaške in Albanije vrhunski ameriški interes".
Seveda lahko samo ugibamo, kaj od vsega tistega, kar piše komentator Jutranjega lista, je res in v kolikšni meri so njegove "zaupne" informacije plod zvez z "dobro informiranimi izvori", koliko pa zgolj domneve in konstrukcije. Vsekakor pa je pomembno vedeti, kaj je s svojim pisanjem želel še posebej poudariti, saj
Bojan Purgaj, a je dobil zelo kratke odgovor, da naj mladi zaenkrat koristijo prostore v kleti osnovne šole, ko se bo začel graditi napovedan večnamenski center, pa bo klub dobil svoje prostore v njegovem okviru.
Na koncu pa je bilo slišati še prav zanimivo zadevo;
prav to v precejšnji meri karak-terizira dežurni način razmišljanja (in delovanja) (pre)številnih hrvaških in slovenskih novinarjev, ko gre za prikazovanje in komentiranje slovensko-hrvaških odnosov. Novinarju se očitno zdi še posebej pomembno poudariti, da Slovenci ob vključevanju Hrvaške v Nato pravzaprav vse do zadnjega niso storili prav nič dobrega, da so Hrvatom tudi pri tem nagajali in da so jim pravzaprav šele Evropejci in zlasti Američani jasno povedali, kako se morajo (prav) obnašati, da je bila tako tudi nedavna Pa-horjeva izjava novinarjem, "da jim ne more povedati, kako zelo globoko in iskreno je Slovenija zainteresirana, da bi bila Hrvaška sprejeta v Nato", predvsem posledica telefonskih klicev iz Washingtona in Bruslja. To je seveda ponarejanje dejstev. Slovenska podpora članstva Hrvaške v Natu je slovenska stalnica in ni omejena samo na eno (levo in desno) vlado. In Pahorju še največji domači nasprotniki ne morejo oporekati, da bi Nato in Hrvaško kakorkoli povezoval in pogojeval z drugimi odprtimi, zlasti z mejnimi vprašanji s Hr-
domače kulturno društvo je »zgrešilo« razpis za razdelitev občinskega denarja, vendar se je župan, kljub temu da nikakor ne velja za 'ljubitelja kulture', odločil, da jim bodo namenjen denar vseeno zagotovili: »Pa saj jih zdaj zato, ker so se prijavili pač prepozno in se za to tudi opravičili, ne
vaško. Ravno nasprotno. Prevečkrat dvoumen Pahor je bil glede tega povsem jasen že tedaj, ko so bili morebitni slovenski notranjepolitični zapleti v zvezi z ratifikacijo hrvaške priključitvi šele na vidiku. Ali tega hrvaški novinar ni videl ali ga na to niso opozorili njegovi morebitni "pri-šepetovalci". Zakaj svojim bralcem ne zna (ali noče) sporočiti, da tudi znotraj Slovenije (tako kot v vsaki demokratični državi) potekajo številne, tudi nasprotujoče si politične razprave in boji, ki jih je treba upoštevati in razjasnjevati s političnimi sredstvi. V konkretnem slovenskem dogajanju v zvezi s hrvaškim sprejemanjem v Nato ne vidi nič slabega, saj se je kljub vsemu pokazalo, da je z ustrezno politično akcijo in jasnim opredeljevanjem vsaka, še tako zapletena zadeva rešljiva po normalni poti, z demokratičnimi sredstvi. Seveda ob zaznavnem angažiranju relevantnih političnih dejavnikov in predvsem z močjo argumentov. Jaz bi pričakoval, da se bodo hrvaški in slovenski mediji na veliko razpisali o slovenskih volivcih, ki so tako enotno in skrajno prepričljivo rekli "ne" kakršnemukoli referendumu v zvezi s sprejemanjem Hrvaške v Nato. To je veliko, prijetno spoznanje, morda za nekatere tudi presenečenje. Večinska Sloveni-
moremo kar izbrisati, ne?!«
Vsaj majhen obliž na kar veliko kulturniško rano, saj so lani gorišniški kulturniki ostali brez svojega Malega muzeja umetnosti, da se stara vaška dvorana vsak dan bolj bliža dnevu rušitve, pa tako ni več novica.
SM
ja je z odbojnostjo do tega referenduma prepričljivo pokazala, kaj čuti do vloge Hrvaške v med-sosedskih odnosih in Evropi. To je dragoceno sporočilo. Tudi za slovenske in hrvaške politike. To je veliko pomembnejše od vsakih ameriških ali evropskih pritiskov. Zakaj tega (nekateri) hrvaški novinarji ne zanjo povedati svojim bralcem, poslušalcem in gledalcem? Zakaj jih kar naprej opozarjajo na "čudne" in "sebične" Slovence? Zakaj na eni in na drugi strani (na Hrvaškem in v Sloveniji) uradni krogi kar naprej sporočajo "svojim" ljudem, kako so uspešni prav oni, kako jih podpira tako rekoč vsa Evropa - hkrati pa v resnici ni nobenega pravega napredka pri reševanju odprtih vprašanj.
Vsekakor pa nimajo niti v Ljubljani niti v Zagrebu nobenih pravih razlogov za zadovoljstvo, če je res tisto, kar piše Jutranji list, da tako rekoč vse odločilne rešitve v medsebojnih odnosih sprejemajo po diktatu Amerike ali Evrope in če komentator tega lista triumfira, ko pravi, da se "Slovenci niso mogli več upirati Ameriki" in da se je Slovenija te dni (zaradi svojega ravnanja do Hrvaške pri vstopanju v Nato -op. p.) naučila, kako izgleda, če se močno, zelo močno zameriš ZDA".
Jak Koprive
Uvodnik
Seks ali keks?
Koliko novih vsebin, informacij in znanj nam prinašajo nove tehnologije, je skorajda neverjetno. Izjemno malo je stvari, o katerih svetovni splet ne bi našel podatkov. Samo besedica ali dve sta dovolj in internet odpre toliko možnosti, da bi skorajda iz vsake teme lahko diplomiral. Med ponujenim in objavljenim je izredno veliko koristnih informacij, takih, ki nam pridejo prav tudi v vsakdanjem življenju. Sveže novice, vreme, celo zdravniški nasveti, recepti in podobno, vse to nam je tako rekoč na voljo vedno in povsod. V morju informacij pa je veliko tudi takih, ki niso ravno primerne za vsakogar, a so kljub temu dostopne skorajda slehernemu uporabniku. Samo ena besedica je dovolj, da petletni otrok odpre nešteto internetnih stvari, ki mu ponujajo njegovi starosti neprimerne vsebine. Še bolj moteče kot dejstvo, da take vsebine niso strožje zavarovane, pa je vpetost teh podatkov v spletne strani, ki naj bi ponujale resne novice. Tako je na primer na najbolj branem spletnem portalu v Sloveniji med zanimivimi in relevantnimi novicami vsak dan na razpolago kopica člankov o spolnosti. Ne le o spolnosti zvezdnikov, politikov in ostalih javnih osebnosti, temveč tudi prispevkov z »nasveti, kako izboljšati spolno življenje«. Članki, kijih pišejo »veleumneži«, ponujajo fantazije, ki so neštetokrat nerealne, kar pa niti ni tako relevantno. Pomembneje je to, da so objavljeni na eni najbolj branih spletnih strani in da (ne)izživete seksualne iluzije posameznikov uredniki objavljajo dan za dnem. Ni sporno, da splet odraslim ponuja tudi take informacije, a da so samo z enim klikom na straneh, ki naj bi bile resne in kakovostne, dostopne otrokom, pa je najmanj moralno vprašljivo.
Dženana Bečirovič
Sedem (ne)pomembnih dni
Bledi Pahor itd.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sp. Podravje • Čisto mesto vrača udarec
»Zdaj imam pa tega dovolj!«
Tako se je namreč na članek Dve klofuti Čistemu mestu odzval direktor podjetja Andrija Koter. In tako kot so pred nedavnim popustile zavore dvema haloškima županoma, Butolenu in Jurgcu, ki sta javno skritizirala način in stroške poslovanja Čistega mesta, so zdaj zavore popustile tudi Koterju, ki je svoj odgovor županoma zaključil takole: »Oba sta pedagoga. Bog varuj naše otroke, če jih vzgajajo takšni učitelji!«
Foto: SM
Direktor podjetja Čisto mesto Andrija Koter: »Kritike obeh županov kažejo na popolno nepoznavanje zakonodaje, hkrati pa delujejo populistično na okolje, iz katerega izhajata!«
Direktor Koter, ki je javne kritike obeh županov označil kot nekoliko zgodnjo volilno župansko kampanjo, sicer na vse povedano odgovarja: »Najprej bom povedal, da je gledanje in mišljenje omenjenih županov pod vsakim nivojem in destruktivno ter populistično deluje na okolje, iz katerega izhajata. Očitno ne poznata niti slovenske in evropske zakonodaje s tega področja, niti kdo je za kaj pristojen ter odgovoren! Kljub temu bi pričakoval, da poznata vsaj nekaj osnov; to pa je, da nesortiranih in nepredelanih odpadkov ni možno več odlagati, prav tako ni več dovoljeno sežiganje v naravi, vsak občan mora imeti urejen sistem ravnanja z odpadki, socialne probleme pa morata reševati občina in država, ne pa podjetje Čisto mesto!«
Žetale si lahko izberejo drugega izvajalca - kdo jih pa zadržuje?!
In tako kot je pred dnevi z vsakim izrečenim stavkom rasla jeza cirkulanskega in žetalskega župana, je tokrat ob navedbah obeh rasla in se razlivala jeza prvega moža Čistega mesta:
»Ne vem, kdo zadržuje občino Žetale, da se ne priključi drugemu sistemu zbiranja in odlaganj odpadkov?! Našemu podjetju je pogodba potekla pred sedmimi leti! In javno sprašujem gospoda Butolena, kaj je naredil v vseh teh letih, da bi se izboljšalo ravnanje z odpadki v tej občini. Vsekakor, gospod župan, imate povsem avtonomno pravico, da razpišete javni natečaj za izbiro najboljšega izvajalca teh storitev! Zakaj niste storili tega?! Lahko poveste, zakaj ne?! In še nekaj: že zdavnaj bi morali urediti zbirni center, pa ga še danes nimate! To ni toliko vezano na stroške kot na organizacijske sposobnosti občine!«
Koter ob tem razlaga, da bi občina morala poskrbeti le za ustrezno parcelo, kamor bi namestili dva večja kontej-
nerja za brezplačno zbiranje vseh vrst odpadkov, ter se dogovoriti s podjetjem, ob katerih urah bi bil ta center odprt, saj bi bilo Čisto mesto pripravljeno za ta čas tudi »posoditi« svojega zaposlenega. S tem bi odpadlo tudi vprašanje, kam s kosovnimi in drugimi odpadki, ki se sicer nabirajo po dvoriščih ali v naravi:
»Dejstvo pa je, da Čisto mesto ne bo več odvažalo mešanih odpadkov, ampak jih bo treba ločevati že pri izvoru. Tega ročnega ločevanja na lokaciji Cero Gajke ne moremo več opravljati, ker nimamo prostora za to in jih je tudi praktično nemogoče ločiti, ko se pripeljejo velikanske količine, poleg tega to ni naša obveza. Vse to je zapisano v osmem členu Uredbe, kjer je natančno zapisano, da je ločevanje odpadkov obveznost končnih uporabnikov, se pravi občanov!
Kar se tiče odvoza kosovnih odpadkov izpred vsakega gospodinjstva, pa bi si lahko 'kritiki' malo pogledali, kako je to izgledalo na terenu, ko
so bili kupi razvlečeni, vse prebrskano, razlita so bila olja in druge tekočine, saj so pred našimi delavci vse, kar je bilo uporabnega, že premetali in odpeljali drugi, večinoma Romi. In tudi zaradi priporočila komunalne inšpekcije smo se zato odločili za zbiranje kosovnih odpadkov na način, ki je pod nadzorom in obvladljiv!«
Koter ob tem še pojasnjuje, da je Čisto mesto samo izvajalska služba, ki se prav tako kot občine na svojem področju mora držati črke zakona, zato so kritike usmerjene na napačnega naslovnika; župani in občani naj se pritožijo državi in ne nazadnje lahko tudi vrhu EU, ki sprejema takšno zakonodajo: »Ali župana Žetal in Cirkulan sploh vesta, da je Sloveniji Evropsko sodišče izdalo tožbo zaradi nezadostne ureditve sistema ravnanja z odpadki?!«
Občina (in župan)
naj najprej pomete pred svojim pragom ...
Tudi vodja OE odvoz pri Čistem mestu Franc Merc je nad izjavami Antona Butole-na, milo rečeno, besen:
»Ta župan očitno zelo rad rohni in kaže na napake drugih, da bi se izognil neizvede-nih obveznosti občine! Lahko je kritizirati vsepovprek in celo pričakovati, da bo izvajalec javne službe še naprej kršil zakonodajo, kot celo sam ugotavlja, ko se sklicuje ne uredbo iz leta 2006. Ali je morda sam zagotovil zbirni center, kot bi ga po zakonu moral?! Če bi sam opravil svoje obveznosti, zadnjih težav in nejevolje ljudi ne bi bilo! In če se sprašuje, kaj naj Že-talčani sploh še odlagajo, naj se malo zapelje po občini in pogleda na divja odlagališča,
ki jih imajo vedno več in ne vedno manj, pa tudi, kaj ljudje sežigajo na odprtem! Poleg tega občina nima urejenih cest in primernih dostopov do domačij, mi pa naj bi zagotavljali odvoz izpred vsakega dvorišča?! In še, če hočemo to narediti, nas spet napadajo, da jim uničujemo še tiste ceste, ki jih imajo, ali pa da naj jim uredimo primerne ceste, če hočemo odvažati odpadke! Že iz vsega tega je jasno, da bi kot prvi, predvsem zaradi razpršene poselitve in oddaljenosti CERO Gajke, morali imeti svoj zbirni center, kamor bi lahko občani skozi vse leto brezplačno odlagali vse odpadke!«
Mesečna položnica stane toliko kot pet litrov haloškega vina
Drugi del žolča obeh odgovornih v Čistem mestu, Franca Merca in Andrija Koterja, se je razlil ob izrečenih besedah cirkulanskega župana Janeza Jurgca, ki ga je zbodlo predvsem to, da Ptujčani oz. Spuhljani dobivajo nadstan-dardno infrastrukturo na račun odlagališča, namesto da bi se za drage položnice posodabljal avtopark podjetja in sam center Gajke.
»Najprej, v vednost, tole: Čisto mesto že pet let ni podražilo svojih storitev! Pet let, kljub temu da se je v tem času marsikaj podražilo, od elektrike naprej! Če župana zanima, kdo je podpisal pogodbo za določene bonitete, ki jih dobivajo občani Spuhlje iz naslova umestitve centra, lahko takoj izve: bivši župan ptujske občine. Brez dvoma pa bi nekatere bonitete dobilo vsako okolje, ki bi sprejelo tovrsten center, tudi Cirkulane, če bi bil center tam. Sicer pa to ni
stvar, o kateri bi razpravljali v okviru storitev Čistega mesta. Naše podjetje ni lastnik centra, ampak samo upravljavec. Lastnik je Mestna občina Ptuj.
Kar zadeva cene naših storitev, pa lahko povem, da več kot polovico zneska na položnici namenjamo plačilu davkov in plačilu na TRR ptujske občine, ki s tem denarjem pokriva kredite za CERO, pa tudi razvojne projekte,« pravi Koter, Merc pa k temu dodaja:
»Zgodbe in zahteve o manjših avtomobilih niso nove. Vendar pa se nekateri župani očitno ne zavedajo, da več manjših avtomobilov pomeni precej dražji odvoz, saj so takšni avtomobilčki veliko manj oz. povsem nerentabilni, ker bi bilo potrebno za isto količino odpadkov opraviti veliko več poti, odvozov. Te višje stroške bi morali plačati občani! Bi bilo potem to bolje?!«
Odgovor cirkulanskemu županu Janezu Jurgcu pa Koter zaključuje z naslednjimi besedami:
»Ali, gospod župan, veste, da podjetje Čisto mesto tudi 20 odstotkov dela izven redne dejavnosti opravlja v okviru svoje dejavnosti in za isto ceno?! In še: ali se vam zdi primerljivo, da za celotno našo storitev mesečno povprečna družina plača dobrih 12 evrov, kar je enako 10 litrom bencina, petim litrom haloškega vina, desetim klicem z mobilnega telefona, petim pivom ali štirim škatlam cigaret?!«
Da si vsaj nekaj od naštetega privoščijo tudi socialno ogrožene družine, je zelo verjetno - če ne drugega, imajo dandanes vsi mladostniki, ne glede na prihodke družine, že mobilne telefone.
SM
Foto: SM
Po besedah direktorja Andrija Koterja in vodja odvozov Franca Merca bi več manjših avtomobilov, ki jih zahtevajo haloške občine, precej podražilo storitve podjetja.
Popravek
V prejšnji petkovi številki Štajerskega tednika je na tretji strani novinarka SM citirala in navedla izjavo, ki je nikoli nisem ustno podal. Navajam stavek, ki je napačen: »Razlog za prenehanje zbiranja kosovnih odpadkov po posameznih gospodinjstvih je po besedah Merca v opozorilu komunalne inšpektorice, da je to nedovoljeno.«
Če že kdo kaj navaja, najbrž je bilo pri tem uporabljeno naše obvestilo, ki so ga prejela gospodinjstva, potem je potrebno natančno prepisati tekst. Pravilno se stavek ob upoštevanju obvestila glasi: »Razlog za prenehanje zbiranja kosovnih odpadkov po posameznih gospodinjstvih je, ker smo bili v lanskem letu s strani republiške inšpekcije za okolje in prostor opozorjeni, da način zbiranja in odvoz »od vrat do vrat« ni primeren!«
Vodja OE odvoz: Franc MERC
Ormož • V Kmetijski zadrugi želijo splavati iz dolgov
Klet bodo najbrž prodali V. Puklavcu
V minulem letu je bilo več občnih zborov Kmetijske zadruge Ormož (KZ) in v primerjavi s temi je nedeljski potekal v mirnem ozračju. Prisotnih je bilo okrog 50 od skupno 270 članov. Najprej je poročilo podal Ivan Kuharič, predsednik sedanjega upravnega odbora, ki je bil izvoljen 30. 5. 2008. Najprej se je novi UO seznanil s finančnim stanjem in rezultatom poslovanja KZ. To pa menda ni bilo rožnato, Kuharič ga je povzel tako: »KZ je prezadolžena, premoženje je v pretežni večini pod hipoteko, finančne naložbe pa so bile neustrezno lansirane glede na finančno situacijo v zadrugi.« Z novim vodstvom so dobro sodelovali in dobivali sprotne informacije glede aktivnosti KZ.
Nato je poročilo o poslovanju zadruge podala direktorica Amalija Lukner. Tudi ona je začela udarno: »KZ Ormož obstaja, čeprav ji je bilo napovedovano, da bo delovala le tri mesece, in sicer deluje danes v lastni stavbi na Ptujski 12. Uredili pa smo tudi spletno stran, da nas lahko obiščete tudi na internetu.« Osrednjo pozornost je posvetila poslovnemu poročilu. Zadruga ima 11 trgovin, od tega 5 živilskih (franšize Merca-torja) in 6 kmetijskih. Poleg tega pa imajo tudi gostinsko enoto - bar na Marofu. V KZ je zaposlenih 41 delavcev, 2 za določen čas, med njimi so 4 invalidi, povprečna starost pa je 46 let. Povprečna bruto plača v zadrugi je 1217 evrov, kar je pod republiškim povprečjem. Zadruga ima 270 članov, številka je bolj ali manj konstantna vse od velikega padca članstva po letu 2005, ko je zadruga še imela 531 članov. Članski delež v zadrugi še vedno znaša 208,65 evrov.
Trendi spodbudni, izguba ostaja
KZ je v letu 2008 ustvarila 10,586 milijonov evrov vseh vrst prihodkov. Največji delež je bil ustvarjen s prodajo blaga in odkupljenih kmetijskih proizvodov. Največ se odkupuje mleka, živine, vrtnin in grozdja. Odkup so lani vrednostno povečali za 8 %, prodajo v maloprodaji in ve-leprodaji pa za 6 % v primerjavi z letom poprej. Največ prihodka je od mleka, ki ima v prihodku kar 20 % delež. Direktorica se je ustavila ob ceni mleka, ki bo za april še enaka, za naprej pa je še vprašanje, ali bo lahko ostala na tem nivoju. Na temelju 303 pogodb so skupno prodali 2,680 ton grozdja, ki znesejo 810.114 evrov. Zadružniki so prodali največ laškega rizlinga (33 %), malo manj šipona (28 %), nato pa sta sorti šar-done in sovinjon. Zanimivo je, da je bilo med prodanim grozdjem le 6 % renskega rizlinga. Kot je povedala Lu-knerjeva, niso mogli doseči, da bi bilo plačilo bolj redno, tako bodo zadružniki sedaj dobili plačan prvi obrok za 2008 in zadnji za 2007, tako kot stoji v pogodbi.
Kljub spodbudnemu delovanju pa je zadruga leto končala z izgubo. Razlogi za izgubo so bili predvsem iz-tisnitev večinskega lastnika Mesnin dežele Krajnske, ki je iztisnil manjšinske delničarje in KZ je 183.739 evrov morala evidentirati med odhodke. Ugotovili so tudi, da imajo knjiženo premoženje, ki ni last zadruge, zato je bilo po-
Amalija Lukner je v drugi polovici lanskega leta kot vršilka dolžnosti prevzela vodenje Kmetijske zadruge Ormož, od 19. januarja 2009 pa je njena direktorica.
trebno izločiti dobrih 15.000 evrov za eno stanovanje. Nenačrtovani odhodki so bili tudi zaradi napačno prikazanih prihodkov v letu 2007 (24.000 evrov), ki jih je bilo treba izkazati kot strošek v letu 2008. Kar 90.000 evrov pa so bile vredne odpravnine. Nanizala pa je tudi, kako se je gibala izguba v zadnjih letih: »V letu 2006 je bila izguba 584.306 evrov, 2007 je bila 620.000, lani pa je bil dobiček 581 evrov. Če bi lani tako poknjižili, kot je treba, ne bi bilo dobička.« Čeprav številke ne zvenijo prav dobro, je direktorica mnenja, da zadruga nikakor ni v takšnem položaju, da bi bilo treba govoriti o stečaju ali prisilni poravnavi.
Od dolgoročnih naložb ima zadruga 1,900 milijonov evrov razpršenih v delnice Deželne banke (810.288), v delnice Jeruzalem Ormož VVS (646.000), v Pomurskih mlekarnah (272.000), v Ko-šakih (165.104), v Mesninah dežele Kranjske je bilo čez 213.000 evrov naložbe, kot že omenjeno, pa so morali čez 180.000 odpisati zaradi izsti-snitve.
Pogosta so tudi vprašanja po lastnini zadruge in koliko je nepremičnin pod hipoteko. Luknerjeva je povedala, da je Ptujska cesta 12 - Vese-ličeva klet, Bela hiša, arhiv -pod hipoteko Mercatorja od 3. julija lani, Marof pa je zastavljen pri NLB za kredit.
Kako je z delnicami Kleti?
Zadruga je 26. januarja letos predčasno odkupila 44.500 delnic Jeruzalema Ormoža VVS, d. d., od Holdinga, d. d., Ljubljana, kar znaša 49 % Kleti. Vrednost kupljenih delnic je znašala 2,820.600 evrov. Luknerjeva je pojasnila, da delnice še vedno niso bile plačane v celoti in pogodba je bila takšna, da bi jih lahko dobili plačane šele v 65 mesecih. To se je zdelo Luknerjevi nenavadno, saj je ocenila, da zadruga ni bila v situaciji, da bi na izplačilo čakala tako dolgo. Do 22. aprila lani je bilo plačano 710.000, za plačilo pa je ostalo še 320.000 evrov, ki so zadrugi še kako primanjkovali. Zato so se dogovorili z Zadružno zvezo, ki jim je šla zelo na roko in je posredovala, da je Holding pristal na predčasno spremembo opcijske pogodbe, saj bi imela ormoška zadruga po pogodbi pravico delnice Kleti kupiti nazaj šele po treh letih. Za nakup delnic in nepremičnin na Ptujski 12 so od podjetij najeli posojilo. Zadruga ima sedaj v Kleti 55.512 delnic, oziroma 62,16 %. Predvidevajo, da jih bodo prodali naprej in pri tem kaj zaslužili, da bi se izkopali iz težav. To naj bi se zgodilo že letos, ko naj bi prodali 49,83 %, ostanek pa nameravajo zaenkrat zadržati zase (12,33 %). Kupec delnic naj bi bil že znan, nagibajo se,
Od skupno 270 članov je bilo prisotnih nekaj čez 50.
Predsednik UO Ivan Kuharič je podal poročilo o delu odbora.
da bi jih prodali Vladimirju Puklavcu, Ormožanu, ki je svojo delovno pot začel v Tovarni Jožeta Kerenčiča, sedaj pa živi in dela v Nemčiji in se ukvarja s plinskimi terminali. Eden od pogojev naj bi bila 15-letna pogodba za odkup grozdja. Dogovoriti pa želijo tudi količino 2,5 milijona kilogramov, povprečna prodajna cena pa naj bi bila okrog 50 centov. Skupaj z ormoško želi Puklavec kupiti tudi ljutomersko klet.
To bi bil lep zaključek zgodbe, vendar je tu še vprašanje cene. Kot je bilo povedano, so bile na začetku delnice Jeruzalema Ormoža VVS kupljene po 58 evrov za delnico in Holdingu prodane za 47 evrov. Po tej ceni so bile kupljene tudi nazaj. S Puklav-cem naj bi se dogovarjali za ceno okrog 50 evrov za delnico. To dokazuje, da kakšne srečne roke s temi delnicami KZ Ormož zares ni imela, saj bo razlika med nakupno in prodajno ceno okoli 8 evrov po delnici.
Zadruga se je v zadnjem času tudi poigravala z mislijo o bioplinarni, saj je novo vodstvo mnenja, da mora biti zadruga gibalo razvoja in v kraju več sodelovati, kot sodeluje zdaj.
Zgodba o Deželni banki in oškodovanju
»Leta 2008 so iz Ljubljane vplivali, naj zadruge kupujejo delnice Deželne banke. Ker KZ ni imela denarja, je dobila v ta namen predčasno izplačan del kupnine od Zadružne zveze za delnice v višini 710.000 evrov in je lahko kupila delnice v Deželni banki. Morali smo si izposoditi del kupnine, da smo lahko poplačali vse delnice in postali lastniki. Delnice so bile kupljene po 34 evrov, če-
prav so druge zadruge za njih plačevale med 25 in 28 evrov. Zakaj so bile kupljene po taki ceni, ne morem reči. Sedaj je cena okrog 21 evrov,« je povedala Luknerjeva.
»Zadrugi je bila v letih 2007 in 2008 povzročena škoda pri poslih z Zadružno zvezo Slovenije. Gre predvsem za škodo, nastalo pri brezobrestnem kreditiranju Zadružne zveze pri nakupu delnic Kleti Jeruzalem Ormož VVS, d. d., vezavi sredstev, razliki v ceni pri prodaji delnic družbe Jeruzalem Ormož VVS, d. d., in pri nakupu delnic Deželne banke Slovenije. Po zadnjih ocenah naj bi bila KZ Ormož oškodovana za več 100.000 evrov. Zaradi nepravilnosti in nastale škode je bila kmalu po odstavitvi bivšega direktorja Antona Šalamona zoper njega, s strani takratne predsednice Otilije Kolarič, vložena kazenska ovadba na Policijsko upravo v Mariboru, zlasti zaradi suma zlorabe položaja, oškodovanja zadruge in prekoračitve pooblastil. Zaradi obsežnosti in teže očitkov kaznivih dejanj preiskava še vedno poteka,« je zgodbo o delnicah dopolnila Amalija Lukner.
Direktorju 64.000 evrov odpravnine
Ker je bilo veliko vprašanj zadružnikov tudi na naše pisanje s sodišča, kjer se srečujeta sedanja direktorica in nekdanji direktor, je Amalija Lukner pripravila izčrpen odgovor. Iz njega smo izvedeli, da so na temelju pogodbe o delu Antonu Šalamonu dolžni obračunati odpravnino v višini 12 plač, ne glede na to, zakaj je bil odpoklican. »Zaradi likvidnostne situacije je bilo za to do sedaj premalo sredstev in zdelo se nam je prav, da smo najprej izpeljali plačila živine in drugega kmetom,« je pojasnila direktorica. Odpravnina znaša 58.246 evrov, ker pa so se po daljšem dogovarjanju uspeli dogovoriti, da bodo znesek izplačali v obrokih, znaša odpravnina skupaj z obrestmi okrog 64.000 evrov, bivši direktor pa naj bi jo dobil izplačano v šestih obrokih. Tako je pojasnjeno, da Anton Šalamon ni dobil tožbe proti KZ, ampak so se na sodišču dogovorili le o načinu izplačila odpravnine, da bo odpravnina plačana, pa je bilo sklenjeno že septembra lani.
Viki Klemenčič Ivanuša
STA je 1. aprila objavila vest, da je Abanka Vipa v časniku Večer v imenu Holdinga Vino J objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic družbe Jeruzalem Ormož. Ponudba se nanaša na vseh 89.300 delnic omenjene družbe, za katere prevzemnik ponuja po 50 evrov na delnico. Veljavnost ponudbe se izteče 30. aprila do 12. ure, prevzemnik pa praga uspešnosti ponudbe ni določil.
Kot je še zapisano v prevzemni ponudbi, se bo ta štela za uspešno ne glede na odstotek vseh delnic, ki jih bo prevzemnik dobil v postopku prevzemne ponudbe. Delnice ormoškega vinarskega in sadjarskega podjetja sicer niso vključene na borzi in se z njimi ne trguje na organiziranem trgu.
Lastniki prevzemne družbe Holding Vino J so podjetje Gasfin S. A., Vladimir in Janez Puklavec ter podjetje Gasfin Investment. Med njimi ima lastniški delež v podjetju le Vladimir Puklavec, v čigar lasti je 7,32 odstotka družbe. Kot še pojasnjujejo prevzemniki, so se za ponudbo odločili zaradi zagotavljanja nadaljnjega nemotenega opravljanja dejavnosti in razvoja družbe Jeruzalem Ormož.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
G. Radgona • 22. mednarodni sejem Megra
Gradbeništvo ima prihodnost
Minister za promet dr. Patrick Vlačič je ob odsotnosti slovenskega premierja Boruta Pahorja odprl 22. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra, na katerem letos sodeluje 460 razstavljavcev iz 18 držav.
Od minulega torka do jutri je na razstaviščnem prostoru družbe Pomurski sejem na ogled 22. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Megra. Organizatorji so napovedovali, da bo sejem odprl predsednik slovenske vlade Borut Pahor, vendar je slednji zaradi drugih nujnih obveznosti slavnostni nagovor in otvoritev sejma prepustil prometnemu ministru dr. Pa-tricku Vlačiču. »Sejem Megra ne predstavlja samo enega izmed pomembnejših specializiranih sejmov gradbeništva, pač pa tudi pomemben dogo-
dek, tradicionalen za Gornjo Radgono in za celotno pomursko regijo. Vsebine sejma so kot vedno tudi tokrat izredno zanimive, še posebej pa me veseli poudarek na nizkoe-nergijski gradnji in na obnovljivih virih energije, kar vse prispeva k varovanju okolja. K slednjemu v svojih programih in aktivnostih težimo tudi na Ministrstvu za promet. Skladnost okoljske ozaveščenosti in strokovnih razprav, skupaj s celovitim pregledom ponudbe gradbenih storitev in gradbenih proizvodov - to je zagotovo prihodnost gradbene de-
javnosti. Okoljske spremembe že danes predstavljajo enega najmočnejših dejavnikov sprememb na trgu gradbenih materialov, s tem pa tudi priložnost za to industrijo, da z inovacijami dokaže svojo vrednost ne le na domačem, ampak tudi na mednarodnem trgu,« je izpostavil Vlačič, ki je gradbeništvo ocenil kot izjemno pomembno gospodarsko panogo v porastu. »Pospešena so bila vlaganja v nizke gradnje, predvsem na področju cest. Zavedamo se, da z večjim vlaganjem v prometno infrastrukturo aktivneje rešujemo
Prometni minister dr. Patrick Vlačič si je skupaj z direktorjem Pomurskega sejma Janezom Erjavcem in prvim možem družbe SCT Ivanom Zidarjem ogledal letošnji sejem Megra.
Dobitniki letošnjega znaka kakovosti v graditeljstvu
prometno in tudi varnostno problematiko na slovenskih cestah. Lani na primer je bilo razvoju in obnovi avtocest namenjenih rekordnih 823 milijonov evrov,« je dodal prometni minister.
Slogan letošnjega gradbenega sejma v Gornji Radgoni, na katerem razstavlja 460 razstavljavcev iz 18 držav, je »Obzorja graditeljstva« in po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca v ta način obzorja spadajo »novi načini gradnje, kot so nizkoenergijske hiše in pasivne hiše, kakovostne
kritine, izolacijski materiali in gradnja, ki upošteva trajnostni razvoj in s tem varstvo okolja z okolju prijaznimi materiali in tehnologijami«. Erjavec je prepričan, da ima gradbeništvo kljub trenutni krizi prihodnost. »To krizo je potrebno izkoristiti kot priložnost, da se uredijo številne slabosti na področju organizacije vseh dejavnosti, povezanih z gradnjo na državnem nivoju. Potrebna bo sprememba in dopolnitev obstoječe gradbene zakonodaje, treba bo harmonizirati evropske standarde v slovensko zakono-
dajo, novelirati stanovanjsko politiko in graditi učinkovite javne gradnje,« je poudaril prvi mož Pomurskega sejma, ki je na otvoritveni slovesnosti skupaj s prometnim ministrom in prokuristom Gradbenega inštituta ZRMK mag. Gojmirjem Černetom podelil Znake kakovosti v graditeljstvu. Prejeli so jih družbe SCT SKO Ljubljana, Roto Černelavci, AJM Kozjak nad Pesnico, Štajerles trade Osluševci, Map trade Slovenska Bistrica, RIPOX Ljubljana in Vender Žalec.
Niko Šoštarič
Ptuj • V Centru za prijaznejši prometni režim in parkiranje
Včasih je mestna pica predraga
Na marčevski seji sveta četrtne skupnosti Center so člani sveta razpravljali o desetih točkah dnevnega reda: potrdili so inventurni zapisnik, sprejeli letno poročilo in zaključni račun za leto 2008, poslovnik in finančni načrt za leto 2010; tega so sicer potrdili, a so se hkrati zavedali, da ga bodo morali spreminjati. Gospodarska in finančna kriza namreč zahtevata popravke proračunov lokalnih skupnosti, posledično pa bo do sprememb prišlo tudi v proračunih četrtnih skupnosti.
Bolj kot formalne so svetnike zanimale nekatere druge teme - od prometnega režima do poimenovanja ulic in mestnih obeležij, ki jih Ptuj kot partnersko mesto v projektu Evropske prestolnice kulture mora imeti.
Za javno tribuno, ki bo 24. aprila, so za temo izbrali prometni režim v starem mestnem jedru, kjer je v zadnjem času sicer prišlo do nekaterih manjših popravkov. Oblasti so namreč uvedle možnost brezplačnega parkiranja do 15 minut na parkirišču za pošto in parkiranje za krajše časovno obdobje (najmanj 10 minut) v Slomškovi in Miklošičevi ter Slovenskem trgu, drugod po modri coni pa možnost plačevanja tudi krajših obdobij parkiranja: najmanj 15 minut v Raičevi, Prešernovi in Lackovi ulici, na Cvetkovem, Minoritskem in Vinarskem trgu. Praksa kaže, da bi bilo potrebno uvesti brezplačno
parkiranje do 15 minut tudi na drugih mestnih območjih. Ker tega ni, je za marsikoga, ki pride na primer po pico v mesto, ta včasih zelo draga - še zlasti ko mora plačati tudi globo zaradi parkiranja brez plačila. Pomisliti bi namreč bilo tudi treba, da po pice (no, pa še po marsikaj drugega) prihajajo v mestno jedro tudi iz okoliških krajev, od koder pa ne morejo priti peš.
O tem in še drugih vprašanjih prometnega režima se želijo z odgovornimi pogovoriti na aprilski javni tribuni, na kateri jih bo tudi zanimalo, kako napreduje projekt Ad hoc, o katerem se zadnje čase več ne govori, je pa predvideval tudi izgradnjo garaž v mestnem jedru, da bi lahko bilo parkiranje čim bolj humano. Kot pravi predsednik sveta ČS Center Boris Miočinovič, zdajšnji prometni režim prinaša številne konflikte, v prvi vrsti pa gre
za konflikt med tistimi, ki prihajajo v mesto, in tistimi, ki v njem stanujejo in bi želeli imeti svoje vozilo stalno parkirano pred hišo, ne da bi za to kaj plačali. Mesto je tisto, ki mora ponuditi pametno rešitev, so prepričani v vodstvu četrtne skupnosti.
Zadali so si tudi nalogo poimenovanja ulice brez imena, ki vodi od Muzikcafeja proti Slovenskemu trgu; to je edina ulica v centru mesta, ki še nima imena. Lahko bi jo na primer poimenovali v Staro ulico. Mestni oblasti pa tudi predlagajo, da bi po vzoru drugih mest na začetek oziroma vogal vsake ulice postavila primerne table s kratko predstavitvijo ljudi, po katerih so bile poimenovane ptujske ulice in trgi, da bi ljudje vedeli, kdo so ti ljudje bili, kaj so počeli in zakaj imajo na Ptuju svojo ulico. Pričakujejo, da bo mestna oblast njihovo pobudo sprejela in jo realizi-
rala do leta 2011; tako bo Ptuj leta 2012 kot partnersko mesto v projektu Evropske prestolnice kulture tudi s tem dokazoval svojo evropskost - postal bo
mesto, ki da nekaj na informacije o svoji zgodovini.
Šestega junija letos bo vodstvo četrtne skupnosti Center na območju nekdanje ptujske
vojašnice organiziralo tudi prvo srečanje meščanov te če-trtne skupnosti. Ob imenovanju novega sestava četrtnega sveta so namreč obljubili, da bodo v okviru svojega delovanja dali večji poudarek tudi družabnemu življenju v mestu. Razmišljajo tudi o uvedbi prazničnega dneva mesta. Najbolj bi se mestu oddolžili, če bi za praznični dan (ponovno) izbrali 8. maj, ko je bilo mesto leta 1945 osvobojeno; ta datum je nekoč že povezoval bivše krajevne skupnosti mesta Ptuja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V centru mesta naj bi brezplačno parkiranje do 15 minut uvedli tudi na drugih območjih, ne samo na parkirišču za pošto.
Foto: NS
Foto: NS
Ptuj • Turistično društvo izbira svojo prireditev
Ne bodo več samo rožic sadili ...
Turistično društvo Ptuj, ki je leta 2006 praznovalo 120-letnico delovanja, je novo obdobje v svojem delovanju zasnovalo še ambiciozneje kot doslej. K temu so zagotovo prispevale manjše kadrovske spremembe v upravnem odboru društva, kjer pa je še vedno premalo mladih.
Svoje člane in vse ljubitelje čistega in urejenega okolja so pozvali, da se v čim večjem številu udeležijo letošnjega spomladanskega čiščenja okolja, ki bo na območju MO Ptuj potekalo 4. aprila. Prizadevali pa si bodo tudi, da bi se v akcijo vključilo tudi čimveč ptujskih šol. Obiskali bodo tudi Šolski center, saj dijaki ptujskih srednjih šol močno onesnažujejo okolje šole in dvorišča bližnjih stanovanjskih objektov. K temu so prispevale tudi spremembe zakona omejevanju kajenja, ki so mlade kadilce pregnale z območja šolskih površin in ti so si sedaj »kadilnice« poiskali na pločnikih čez cesto. Kot so povedali v Šolskem centru, je bila to pričakovana alternativa in sedaj mladi kadilci pridno odlagajo cigaretne ogorke in druge odpadke vsepovsod naokoli. Kljub številnim opozorilom se vodstvo Šolskega centra doslej ni zganilo in dijakom, če že morajo kaditi, ni poiskalo primernega prostor na šol-
škili površinah, kljub temu da tam po črki zakona ne bi smeli kaditi. Tudi v mestni oblasti so že obljubili pomoč, a razprave o tem, kako izprazniti pločnike ob Šolskem centru in preprečiti odlaganje cigaretnih ogorkov (mimogrede: en sam ogorek onesnaži 40 litrov vode), še niso niti začeli. Morda bi bilo najboljše, da si državna komisija, ki bo letos znova ocenjevala urejenost in čistost Ptuja, najprej ogleda okolico Šolskega centra. To bi po vsej verjetnosti pripomoglo k temu, da bi odgovorni ta problem končno začeli reševati.
Tudi s turistično vzgojo v šolah bi lahko prispevali k temu. Za začetek se bodo pričeli v ptujskem turističnem društvu ponovno ambicio-zneje ukvarjati s krožki turističnih podmladkov, tudi v srednjih šolah. To nalogo si je naložil Ervin Hojker, ki je prepričan, da sta vloga in poslanstvo turističnega društva več kot samo sajenje rožic in opozarjanje na napake v okolju.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska tržnica je po svoji ureditvi in vsebini vse prej kot v ponos mestu; v Turističnem društvu predlagajo, da jo zaprejo.
Poslej bodo tudi zahtevali, da se v mestu uredi pravi mestni park, da se uredi brv na Gun-žerjev otok kot podaljšek Vi-čavske poti in uredi oziroma označi pot do sekvoje, kot je
Ptuj • Nova premiera MG Ptuj
Igra, ki te ne pusti hladnega
V MG Ptuj so 30. marca dočakali letošnjo tretjo premiero, slovensko praizvedbo igre Mama ni ena sama, v kateri so odlično zaigrali Nataša Tič Ralijan, Barbara Vidovič in Primož Ekart.
Pod režijo se je podpisal Matjaž Latin, ki je tudi kostumo-graf, tekst je prevedla Alja Predan, scenografija je delo Marka Japlja, lektor je Simon Šerbinek, oblikovalec svetlobe pa Simon Puhar. Paula Vogel se kot avtorica dramskega besedila Mama ni ena sama moralno in etično nerešljivih tem moderne družbe loteva na neobičajno komičen način. Gre za otroka, ki osmisli družino, pri čemer ne uspe več ohraniti svoje liberalne drže nasproti istospolnim parom.
Anna, Ruth in Peter pričakujejo v izredno pametni igri, ki proučuje občutek nedolžnosti in optimizma, ki se dviga iz potencialnih tabu tem, rojstvo svojega novorojenčka. Pred samim rojstvom vsi trije starši sprejmejo odločitev, da se za vedno znebijo svojih treh namišljenih otrok, ki so bili nadomestek resničnega. Tako Voglova na novo opredeljuje pomen družine in meje med iluzijo in resničnostjo, prijateljstvom in ljubeznijo ter med ženskami in moškimi.
predlagala Rozika Ojsteršek.
Zadovoljiti bo potrebno ciljne skupine gostov, še posebej, ko bomo Evropska prestolnica kulture leta 2012, ker vsi ljudje, ki bodo takrat prihajali na Ptuju, ne bo prišli gledat samo kulturnih spomenikov, zanimala jih bo tudi neokrnjena narava, te pa je v okolici Ptuja veliko.
V teh dneh se TD Ptuj pripravlja na peto obletnico vstopa Slovenije v EU. Na njegovo pobudo je bil urejen Evropark ob podvozu, v katerem vsako leto zacveti okrog
sedem tisoč cvetlic. Tudi letos so za slavnostnega govornika želeli imeti enega od slovenskih evropskih poslancev, a nobeden nima časa; pozna se, da so pred vrati evropske volitve. V sklopu priprav na to prireditev bodo obnovili tudi drogove za zastave.
Člani upravnega odbora so na prvi, obenem konstitutivni seji razpravljali tudi o nekaterih v nebo vpijočih mestnih problemih. Eden je zagotovo mestna tržnica, ki je v zdajšnji ureditvi in vsebini mestu vse prej kot v po-
nos. Predlagali so, da naj se zapre; če ne zaradi drugega, pa zato, ker je mesto ostalo brez javnega stranišča - tega so doslej uporabljali tudi prodajalci na tržnici.
Odgovorne pa pozivajo, da nekaj naredijo tudi z objektom Beli križ, ki je iz dneva v dan bolj uničen: vandali so potrgali številne rolete, uničili okna in preostalo opremo v objektu. Za turistični Ptuj tudi ta objekt ne more biti v ponos, če so že nekdanja izložbena okna sosednje stavbe še vedno zabita z lesom. Oba objekta sta namreč na očeh številnih obiskovalcev Ptuja, ki jih pot vodi v »vinsko podzemlje« Ptuja.
Turistično društvo Ptuj se je v preteklosti ponašalo z nekateri velikimi prireditvami, ki so ime mesta ponesle čez meje Slovenije. Vrsto let je bilo med glavnimi organizatorji ptujskega kurentovanja, a mu je bila v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ta vloga odvzeta. Na pobudo Turističnega društva Ptuj se je pred dvajsetimi leti začela razstava Dobrote slovenskih kmetij. Zdaj so se odločili, da bodo tudi na prireditveni ravni naredili preobrat in v mesecu dni bodo prišli do nove ugledne in odmevne ptujske prireditve. Zastavili naj bi jo tako, da bi pritegnila čimveč Ptujčanov.
MG
Najnovejša predstava MG Ptuj je bila tako po režiserski kot igralski plati vse prej kot lahka. Odločitev o odpiranju tem, ki jih družba potiska na rob dogajanja, je hvalevredno dejanje. Čeprav se je gledalec ob marsikaterem prizoru nasmejal, se je obenem tudi zamislil nad svojim lastnim in nasploh družbenim odnosom do nekaterih tabu tem sodobnega časa, ki bi že morali zdavnaj pasti. Igra si zasluži širšo pozornost.
MG
Ptuj • Pomanjkanje osnovnih izdelkov
Poziv dobrim ljudem
Mestni odbor Rdečega križa Ptuj, ki ga vodi Rozika Ojsteršek, je te dni pozval ljudi, ki jim ni vseeno, da marsikdo med nami nima več denarja za nakup osnovnih živil, da pomagajo po najboljših močeh.
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Tič Ralijan, Primož Ekart in Barbara Vidovič, glavni akterji najnovejše premiere Mama ni ena sama MG Ptuj.
Vsi, ki želijo pomagati, lahko kupljena živila odložijo v posebej označene vozičke v Super mestu na Ormoški cesti in hipermarketu Mercatorja v Špindlerjevi ulici na Ptuju. Kot je povedala Ojsterškova, bi radi z majhnimi priboljški pomagali ljudem ob bližnjih velikonočnih praznikih. V vozičke MO RK bodo dobri ljudje lahko podarjena živila odložili do 8. aprila. Pomagati želijo starejšim in onemoglim ljudem. Takšnih ljudi, ki bi v tem trenutku potrebovali pomoč, je 46, doslej jih ni bilo v nobenih evidencah, niti Rdečega križa niti Karitasa. Hrano, ki jo bodo ob tej priložnosti darovali ljudje, bodo aktivistke MO Rdečega križa Ptuj nemudoma odnesle na domove ljudi, saj Območno združenje RK na Ptuju ne premore primernega skladišča, kjer bi začasno lahko skladiščili tovrstno pomoč. S tem problemom so se srečali tudi ob zadnji donaciji moke mlinarja Korošca. To je vprašanje, ki ga neuspešno rešujejo že nekaj let. Zdaj vsi, ki
želijo pomagati Rdečemu križu, s tem pa ljudem v stiski, pomoč odlagajo pred njihova vrata oziroma na hodniku. Da je vse več ljudi v stiski tudi na Ptujskem, kažejo mesečne delitve paketov osnovnih živil. Lani so jih povprečno mesečno razdelili 400, februarja že 728, marca 589, nova delitev paketov osnovnih živil pa bo po velikonočnih praznikih. Območno združenje RK Ptuj se bo skušalo povezati tudi z Mercatorjem, ki je v teh dneh
doniral pakete osnovnih živil največjim območnim združenjem Rk Slovenije, med katerimi pa v marčevski akciji ni bilo ptujskega, ki pokriva območje 16 občin in na katerem živi več kot 70 tisoč ljudi, je povedala sekretarka Marjana Cafuta. S paketi osnovnih živil pa so oskrbeli ormoški Rdeči križ, kjer se prav tako kot na drugih območjih Slovenije soočajo z vse večjo socialno stisko ljudi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dornava • Kaj je o poravnavi z bivšo ravnateljico povedala odvetnica
Koliko je vreden ravnateljski stolček
Potem ko smo v lanskem letu spremljali zgodbo o razreševanju takratne ravnateljice dornavske osnovne šole Marte Tuš, ki se je zaključila s sklepom sveta zavoda OŠ o razrešitvi, je bilo kar nekaj mesecev tišine. Prah pa je ponovno dvignila objava zapisa Janeza Horvata v imenu Tuševe z naslovom, da je bil sklep o razrešitvi nezakonit.
Po mnenju v. d. ravnatelja Danila Muršca in tudi odvetnice, ki je zastopala šolo v sporu, Helene Polič Kosi, gre za precej prirejen sestavek, v katerem manjka nekaj bistvenih pojasnil. Ker je javna objava o vsebini poravnave razburila kar precej duhov v občini, je vodstvo sveta zavoda OŠ na redno sejo poklicalo tudi odvetnico Kosijevo, da natančno razloži, zakaj in kako je prišlo do poravnave med nasprotnima strankama.
Povzamimo na kratko dogajanja pred sodno poravnavo, ki se je zgodila 12. marca letos: potem ko je svet zavoda lani septembra sprejel sklep o razrešitvi, nekaj kasneje pa še sklep o prenehanju delovnega razmerja na delovnem mestu ravnateljice, je Marta Tuš na podlagi zakona o zavodih vložila tožbo na delovnem sodišču. Spor se je zaradi spremembe senata reševal šele letos marca.
Odvetnica Kosijeva: »Tuševa ni vložila tožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi.«
»Tožba Marte Tuš zoper OŠ dr. Franja Žgeča Dornava je imela dve točki, in sicer je bilo v prvi točki zahtevano, da se sklep o razrešitvi kot
nezakonit razveljavi, v drugi točki pa je bilo zahtevano, da mora OŠ pozvati Marto Tuš nazaj na delovno mesto ravnateljice. Bistvena je bila prav ta druga točka, se pravi vrnitev na delovno mesto ravnateljice, ne pa razveljavitev sklepa o razrešitvi. Naša stran je vztrajala pri tem, da je sklep o razrešitvi zakonit in s tem dana podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot veste, je namreč 13. oktobra Marta Tuš sprejela sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in sicer zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela. Marti Tuš je bila ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je tudi podpisala, gre pa za zaposlitev na delovnem mestu svetovalke in učiteljice razrednega pouka,« je najprej povedala Polič Kosijeva, nato pa nadaljevala:
»Po prejemu odpovedi je Tuševa imela možnost, da ne podpiše nove pogodbe in vloži tožbo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi v celoti nezakonita, vendar tega takrat ni storila, ampak je podpisala novo, prej omenjeno pogodbo.«
Je pa Marta Tuš vložila tožbo zaradi nezakonitosti sklepa o razrešitvi, v kateri je izpodbijala vseh devet točk oz. razlogov, zaradi katerih je svet zavoda sprejel sklep o razrešitvi. Kot razlog za izpodbijanje sklepa so bile
V. d. ravnatelja OŠ Dornava Danilo Muršec s poravnavo sicer ni najbolj zadovoljen, vendar jo je vseeno sprejel, da se izognejo nadaljnjemu tožarjenju in pričanju številnih ljudi, med njimi tudi zaposlenih v osnovni šoli.
v tožbi navedene kršitve postopka za razrešitev, ki ni potekala v skladu z zakonodajo; sklep po dikciji tožbe ni bil obrazložen, prav tako pa je bil sprejet pred izdanim mnenjem šolskega ministra oz. pred zakonitim rokom 30 dni za izdajo mnenja ministrstva.
»Potem ko smo prejeli tožbo, smo ugotovili, da Tuševa izpodbija le sklep o razrešitvi, ni pa vložila tožbe v zvezi z delovnim razmerjem. Kljub temu je zahtevala, da se jo pozove nazaj na delovno mesto ravnateljice. Na srečanju mar-
ca na sodišču, kjer sem jasno povedala, da se o vprašanju delovnega razmerja nikakor ne moremo več pogovarjati, ker za to tožbe Tuševa ni vložila, si je gospa premislila in naenkrat rekla, da pristane v poravnavo, če se zapiše, da je sklep o razrešitvi nezakonit. Na to smo pristali, ostalo je le vprašanje, kako naj se ta poravnava zapiše, in se zedi-nili, da se besedilo glasi tako, da je 'sklep sveta zavoda OŠ o razrešitvi Marte Tuš nezakonit zgolj za dokončanje predmetnega individualnega delovnega spora'. Torej je bila
poravnava sklenjena zato, da smo lahko odšli iz sodne dvorane,« pojasnjuje vsebino poravnave odvetnica Polič Kosijeva.
Zakaj sta Tuševa in OS pristali na poravnavo
»Pristanek na poravnavo je Marta Tuš razložila z besedami, da je preživela prometno nesrečo, po kateri, kot je rekla, se je znova rodila, zato zdaj želi v miru nadaljevati svoje delo na osnovni šoli. Za nas pa je bila poravnava sprejemljiva, saj je bilo s sklepom te poravnave potrjeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu ravnateljice zakonita, da je bila torej zakonito razrešena s te funkcije. To je bilo bistveno. Če se s takšno poravnavo ne bi strinjali, bi to pomenilo nadaljevanje procesa, v katerem bi bilo zaslišano preko 20 predlaganih prič, tudi učiteljev, vsi bi se morali pojaviti na sodišču in pričati, kaj so slišali, videli ... Po mnenju v. d. ravnatelja in tudi po mojem mnenju je vse to nepotrebno, ker je bil s poravnavo že dosežen cilj priznanja zakonite odpovedi. Tak proces bi potem pomenil samo psihični pritisk na vse vpletene priče, vse skupaj pa ne bi nikomur prineslo nič.
Zadeva je zaključena, po-
ravnava je bila podpisana ravno zato, da se vsemu temu izognemo, ker z njo odpadejo vsa tožbena razmerja. Brez smisla bi bilo nadaljevati spor na delovnem sodišču, ker bi to res pomenilo samo trošenje denarja, saj v delovnih sporih delodajalec plača vse stroške, ne glede na izid postopka. Glede na število prič in glede na to, da bi to znal biti zelo dolg, za marsikoga od prič tudi težak proces, ki se ga je že vnaprej oklicalo za proces leta na Ptujskem, smo rekli, da zaključimo. Ni posledic ne za svet, ne za zavod kot OŠ,« je svojo razlago zaključila odvetnica Helena Polič Kosi in ob koncu še dodala, da je članek v časopisu vsebinsko zavajajoč, saj v njem ni zapisano dejstvo, da je bila poravnava sklenjena le za dokončanje tega spora, prav tako pa ni bilo povedano, da Tuševa nadaljuje delo kot svetovalka in razredna učiteljica, ne pa kot ravnateljica, kot bi bilo sicer lahko razumeti. Je pa res, da se je Marta Tuš skupaj s še petimi kandidati že prijavila na nov razpis za delovno mesto ravnateljice.
Kakorkoli že, ravnateljski stolčki so v našem okolju očitno zelo želeni, saj so bitke okoli njih (pa ne gre le za občino Dornava) bodisi na sodiščih ali mimo njih včasih prav neverjetne.
SM
Ptuj • Koncert ob predaji novega koncertnega klavirja
Ugledna dvorana z uglednim klavirjem
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je s pomočjo donatorjev in sponzorjev kupilo nov koncertni klavir, ki bo stal v slavnostni dvorani ptujskega Pokrajinskega muzeja. Ob predaji nove pridobitve so izpeljali zanimivo glasbeno poslastico.
Pred nekaj meseci je društvo Arsana pričelo zbirati sredstva za prepotrebni koncertni klavir. Z izjemnim odzivom jim je uspelo zelo hitro in že v začetku marca so klavir prepeljali na cilj, v slavnostno dvorano ptujskega gradu. Konec prejšnjega meseca pa so organizirali zahvalni koncert, na katerem so se predstavili glasbeniki, ki delujejo v društvu Arsana.
Na koncertu, ki je bil izpeljan kot zahvala vsem, ki so sodelovali pri nakupu klavirja znamke Kawai Shigeru, so nastopili pianisti: Lovorka Nemeš Dular, Barbara Novak, Mladen Delin in Tom Hajšek, sopranistki Ana Delin in Teja Letonja, tenorist Primož Vi-dovič, violinistka Doris Šegu-la, kontrabasist Luka Herman Gaiser, tolkalist Boštjan Vavh
in akordeonistka Amadeja Turnšek.
Predsednik društva Arsana Mladen Delin se je pred pričetkom koncerta zahvalil vsem donatorjem. Največ sredstev sta projektu namenila Mestna občina Ptuj in Lekarne Ptuj, precejšen delež pa so prispevali tudi Komunala Ptuj, Čisto mesto, Krekovi skladi, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Gradis gradbeno podjetje Ptuj, Do-minko Ptuj, Terme Ptuj, Klub Soroptimist Ptuj, ZRS Bistra, Revivis, BM Asfalt in Rotary klub Ptuj.
Le dober teden po zahvalnem koncertu pa je Arsana v sklopu tretje koncertne sezone organizirala še en izjemen glasbeni dogodek. Marče-vsko glasbeno dogajanje so
		1 i
\ ^		i
		1
Člani društva Arsana
Foto:Andrej Lamut
namreč zaključili z nastopom edinega slovenskega jazzo-vskega zbora Perpetuum Jazzile. V dvorani Gimnazije Ptuj so pevci občinstvo tako kot lani navdušili s pestrim glasbenim izborom. Za poletne mesece pa Arsana, ki letos praznuje četrto obletnico obstoja, že napoveduje še eno glasbeno poslastico, tako imenovan Festival Art Ptuj 2009, ki ga bodo organizirali v sodelovanju s kulturnim društvom Art Stays. V času omenjenega festivala se bodo glasbeniki iz Evrope lahko udeležili mednarodne glasbene akademije in seminarjev, ki bodo potekali pod vodstvom velikih glasbenikov, kot so Konstantin Bogi-no, Aleksej Kornjenko, Elena Denisova in Miomira Vitas.
Dženana Becirovic
Foto: SM
Podlehnik • Svetniki kot mački okoli vrele kaše
Kako bi, ampak da vseeno ne bi
Na zadnji seji podlehniškega občinskega sveta bi se lahko marsičesa naučila tudi naša vrhovna državna diplomacija predvsem v smislu, kako najti 1000 in eno varianto izogniti se potrditvi zadeve, ki jim najbolj ne diši, a vseeno ohraniti videz sodelujočega. Konkretno je šlo za potrditev občinskega sofinanciranja novogradnje OŠ Ljudevita Pivka.
Svojo vlogo pogajalca z druge strani je odlično odigral tudi Ivan Vidovič s ptujske mestne občine, ki je seveda prišel zagovarjat nesrečni projekt novogradnje, ki naj bi ga sofinancirale vse občine. Vidovič je ves čas pogajanja igral le z dvema kartama, a je z njima spretno usmerjal poskakujočo žogico (slabe) vesti svetnikov in župana do svoje zmage. In ti karti sta bili hudo povečana mesečna cena šolnine za vsakega učenca omenjene šole v novogradnji, ki jo bodo morale plačevati tiste občine, ki sofinanciranja ne bi potrdile, druga karta pa je bila še bolj posrečena: »nevednost« o tem, kako je pravzaprav sestavljena mesečna cena šolnine oz. občinskega prispevka.
Mesečni prispevek za učenca s 77 na 770 evrov!
Pogajanje okoli tega, ali bo osiromašena in obubožana občina Podlehnik pristopila k sofinanciranju projekta izgradnje, za kar mora v prvem koraku potrditi investicijski projekt, se je začelo z Vido-vičevo predstavitvijo nove cene šolnine; ta naj bi, potem ko bo nova šola zgrajena, za vsakega učenca znašala kar 770 evrov namesto sedanjih 77 evrov. Ta desetkrat povečana cena naj bi veljala le za tiste občine, ki ne bodo pristopile k skupnemu projektu izgradnje šole (za občine soustanoviteljice naj bi bila nižja). To pa pomeni, da bi za enega samega učenca v novi šoli Ljudevita Pivka Občina morala letno plačati 9240 evrov (namesto sedanjih 924 evrov).
Nova cena je dobesedno šokirala svetnike in župana, ki jim nikakor ni bilo jasno, zakaj naj bi bila cena tako hudo povišana. Vidovič je razložil, da je razlog v enor-mnem povišanju cene predvsem v višji najemnini, ki jo bodo tiste občine, ki ne bodo financirale izgradnje, morale plačevati, ostale pa ne, materialni stroški (prav tako vključeni v mesečno plačilo šolnine za učenca) pa naj bi bili nižji kot dandanes. Sledila je obširna razlaga, v kako nemogočih razmerah delajo in se učijo danes v napol razpadli in zatekajoči zgradbi, ki tudi prostorsko nikakor ne ustreza pogojem dela z velikokrat tudi težko ali celo nepokre-tnimi učenci.
Tej razlagi svetniki seveda niso oporekali, v zraku je obvisela tudi grožnja nove visoke cene in začela so se diplomatska pogajanja ali »skakanje okoli vrele kaše«, kar je
Novogradnjo OŠ Ljudevita Pivka naj bi sofinancirale vse občine Spodnjega Podravja skupaj z Mestno občino Ptuj in Ministrstvom za šolstvo in šport (MŠŠ). Po investicijskem programu naj bi novogradnja stala približno 3,3 milijona evrov, deleži občin pa so različni, odvisni od števila prebivalcev in sofinancerskega deleža MŠŠ. Velika večina občin se je že odločila za sofinanciranje, vendar pod pogojem, da se njihov finančni delež pridobi iz naslova kupnine od prodanega počitniškega objekta v hrvaškem Biogradu.
trajalo skoraj dve uri. Sebastian Toplak se je najprej spustil v ključ sofinanciranja šolskega ministrstva, ki po njegovih besedah ni pravilen, saj za občino Podlehnik predvideva le 60 odstotkov, glede na stanje v občini pa bi po Toplakovem mnenju moral biti 70-od-stoten (sofinancer projekta izgradnje je namreč tudi šolsko ministrstvo po ključu za posamezne občine v razponu od 30 do 70 odstotkov). Na njegovo razmišljanje se je odzval Vidovič z odgovorom, da bo treba to res pogledati in popraviti (čeprav Mestna občina Ptuj ne more popravljati sofinancerskih deležev ministrstva, op. a.).
Potem je sledil poskus podžupana Iva Bana z vprašanjem, kako je pravzaprav z vključevanjem teh otrok v »redne« šole, pa zakaj ne vključijo v projekt tudi občine Ormož, da bi se znižali stroški izgradnje. Kot popolnoma neprimerno je označil tudi lokacijo pri dijaškem domu, saj da je tam premalo prostora za igro oziroma zelenih površin, vprašljivo pa je tudi dovolj veliko število parkirišč. Kritiko je Vidovič zavrnil s pojasnilom, da je zelenih površin več kot dovolj, pa tudi za parkirišča naj bi
bilo po projektu dobro poskrbljeno.
Naslednji poskus je bil županov; Marka Maučiča je zanimalo, ali ne bi morda bilo bolje šole umestiti nekje na posestvu Zavoda Dornava, na kar je takoj dobil zavrnilen odgovor, potem pa je še enkrat poskušal Ivo Ban z vprašanjem, zakaj se ta novogradnja tišči v Ptuj, zakaj se ne gradi v kakšni drugi občini. Vidovič je pojasnil, da so občine dobile ponudbo, a se je pozitivno odzvala le občina Destrnik, s tem pa se niso strinjale ostale občine, zato je projekt pač ostal na Ptuju.
Kalkulacije med vestjo in denarjem
S tem se je prvi krog mečkanja zaključil; dejstva pa so bila še vedno enaka: ali bo Podlehnik potrdil investicijski projekt izgradnje ali ne. Če ga ne potrdijo, potem tudi sredstev iz naslova sofinanciranja MŠŠ ne bo, kar pomeni, da bi finančno breme za občino Podlehnik pač morale prevzeti druge občine. Ob morebitnem takem izidu bi potem Podlehnik doletela »kazen« visokega plačevanja šolnin za svoje otroke, ki bi obiskovali
Župan Marko Maučič je po sprejetju sklepa o (pogojnem) sofinanciranju povedal: »Ce nepremičnina v Biogradu ne bo prodana ali bo prodana po nižji ceni od predvidene, iz našega proračuna ne bo denarja za novogradnjo!«
to šolo. Drugi krog se je tako najprej začel s tihim preračunavanjem, kaj bi bilo za občino najbolje; če namreč noben otrok ne obiskuje te šole, potem občina ne plačuje nič, če jo obiskuje en ali celo več otrok, pa bi se lahko zgodilo, da bi občina samo v enem letu lahko za šolnine plačala več, kot je njen sofinancer-ski del pri izgradnji (dobrih 37.000 evrov). In čeprav je še enkrat padlo vprašanje, naj se vendar razloži sestava cene mesečne šolnine oziroma koliko v ceni 770 evrov znašajo stroški najema, je Vidovič na tej točki potegnil ven drugo karto (nevednosti): da tega ne ve.
S tem je svetnike pustil, da se še nadalje »cvrejo na
Podlehniški svetniki so se skoraj celi dve uri mučili z vprašanjem, ali bi ali ne bi sofinancirali novogradnje OŠ Ljudevita Pivka, oziroma če bi že vstopili kot sofinancerji, kako bi to naredili, ne da bi pri tem za cent oškodovali svoj (res shiran) proračun.
ražnju svoje vesti«: namreč, grdo bi bilo, če bi kot edina (ali ena izmed treh) občina zavrnili svoje sofinanciranje za tovrsten zavod, po drugi strani pa si niso mogli izračunati, kaj se jim bolje izide: ali plačevati drage šolnine (če bo kakšen otrok v tej šoli) ali raje sofinancirati izgradnjo in plačevati nižje šolnine. Tudi v primeru sofinanciranja izgradnje mora namreč vsaka občina, ki ima v tej šoli kakšnega učenca, vseeno plačevati določeno mesečno cifro, koliko pa bo ta cifra znašala za sofinancerske občine, pa Vidovič ni mogel povedati, ker pač ni vedel, kolikšen je delež najemnine v ceni ...
Edini, ki se je hitro jasno izrazil, kakšno varianto podpira, je bil svetnik Grabrovec: »Jaz sem za to, da plačujemo šolnine, ko bo kakšen naš otrok v tej šoli, ne pristopimo pa k sofinanciranju oz. k soustanoviteljstvu!« Županu Maučiču pa ni ravno dišalo, da bi s takšno potezo skupen projekt občin izgubil tudi del denarja iz MŠŠ, zato je predlagal, da idejni projekt (DIIP) potrdijo, končni investicijski program, ki ga zahteva ministrstvo za svoje sofinanciranje, pa ne, oziroma ga potrdijo šele potem, ko bodo prejeli svoj del kupnine iz prodaje počitniškega objekta v Biogradu.
Vidovič je na to povedal, da sicer lahko naredijo tudi tako, a zgolj potrditev projekta žal ne bo dovolj za MŠŠ, da bi odobrilo svoje del denarja za izgradnjo. In s tem je spet vse postavil na začetno točko. Razprava se je potem ponavljala in nadaljevala v smeri, kako bi občina Podlehnik vseeno pristopila k sofinan-
ciranju izgradnje, ne da bi zato kaj trpel njen proračun. Stoodstotnega zagotovila pa ni bilo slišati; Ivan Vidovič je le ponavljal, da sklep občine nujno potrebujejo za sofinanciranje s strani MŠŠ, da pa izgradnje itak ne bo prej, dokler ne bodo prodani počitniški objekti v Biogradu, saj da je to pogoj več občin.
Podlehniški svetniki pa so se spraševali, kaj se bo zgodilo, če omenjena nepremičnina ne bo prodana v dogle-dnem času, izgradnja pa se bo s sklepom MŠŠ o sofinanciranju vseeno morala začeti, ali pa, če se bo zgodilo, da bo nepremičnina prodana po nižji ceni in bodo občine zato vseeno morale dodati vsaj del svojega denarja. Ti dvomi občinskemu vodstvu nikakor niso šli po grlu navzdol; župan Maučič je celo jasno povedal, da občina v obeh omenjenih primerih ne bo dala denarja iz proračuna, ker ga enostavno nima.
Kljub neverjetnim akrobacijam, ki so jih vsi navzoči na seji izvajali skoraj dve uri, so na koncu pristali tam, kjer bi lahko že na začetku: potrdili so tako idejni kot predinve-sticijski projekt, investicijski program pa pogojno s sklepom, da svoj delež zagotavljajo izključno iz kupnine pri prodaji nepremičnine v Biogradu.
Dvom na obrazih podleh-niških svetnikov pa je ostal; če se bo gradnja šole začela pred prodajo nepremičnine v Biogradu, bodo namreč kot podpisniki sklepa o sofinanciranju (pa četudi pogojno) vendarle morali zagotoviti svoj delež ...
Foto: SM
Foto: SM
Videm • Zakaj v KS Videm niso čistili okolja
Blefiranje z vrečkicami
Prvi pomladni dnevi so že tradicionalno namenjeni širšim akcijam čiščenja okolja po občinah. Tako je tudi letos več občin s pomočjo prostovoljcev čistilo okolico bodisi obcestnih površin, gozdov ali vodotokov.
Tudi občina Videm v tem pogledu ni nobena izjema, saj so čistilno akcijo organizirali zadnjo soboto v marcu. Toda Šturmovci (in celotno območje krajevne skupnosti Videm) je letos ostalo nedotaknjeno; akcije čiščenja ni bilo.
Razlog je v sklepu vodstva KS Videm, ki se je soglasno odločilo, da akcije ne izvede. Zakaj tako, pojasnjuje predsednik KS Videm Andrej Rož-man: »Lani smo v okviru te akcije lahko pobirali vse vrste odpadkov, tudi kosovne. Skupno smo odpeljali kar šest ali sedem traktorskih prikolic. Vsi, ki poznajo naše okolje, vedo, da imamo v Šturmov-cih še vedno veliko kosovnih odpadkov; predvsem mislim na belo tehniko in tudi avtomobilske školjke ipd. Ker pa je bilo letos navodilo našega župana, da se kosovni odpadki v okviru akcije ne smejo pobirati, smo se na seji soglasno odločili, da akcije ne bomo izvedli, ker nima nobenega smisla. Naj pobiramo samo plastenke, pločevinke in drobne papirčke? Tega v našem okolju niti ni toliko, veliko več je spornejših velikih kosovnih odpadkov, ki so zdaj ostali v naravi. Res ne razumem, zakaj letos tega nismo smeli izvleči, spraviti na prikolice in odpeljati. Če se že odločimo za takšno akcijo, če smo res pripravljeni delati zastonj, res delati in ne se le malo sprehajati z vrečkicami in rokavičkami naokoli, da
Predsednik KS Videm Andrej Rožman pravi, da akcija čiščenja okolja nima pomena, če se ne smejo pobrati tudi kosovni odpadki, ki jih je zlasti v Šturmovcih veliko.
Na odvoz čaka tudi tale »lepi fičko«, ki krasi Dravinjo v Šturmov-cih.
bo okolica manj onesnažena, potem so take omejitve ena velika neumnost in potem je tudi takšna akcija brez pomena. Škoda časa in občin-
skega denarja za malico, če je rezultat takšen, da vsi veliki kosi svinjarije še vedo ostajajo v naravi,« jezno razlaga Rožman in dodaja, da je bil
župan Friderik Bračič nad njihovo odločitvijo zgrožen, saj so čistilno akcijo v drugih KS videmske občine kljub takšni omejitvi vseeno izpeljali. Res pa je tudi, da velikih kosovnih odpadkov niso pobirali.
»To je zame in za vse nas, ki poznamo stanje v Šturmov-cih, ena velika šminka, eno blefiranje, ne pa čistilna akcija. Ne razumem poante, da vsak posameznik lahko pripelje kosovni odpadek na Čisto mesto, v akciji čiščenja okolja pa tega ne bi smeli zbrati in odpeljati bodisi sami, bodisi bi te odpadke odpeljali v dogovoru s tem podjetjem!« je zgrožen Rožman.
Očitno pa je pri navodilih za izvedbo letošnje čistilne akcije v občini Videm nekje prišlo do »kratkega stika«. Vodstvo Čistega mesta Ptuj namreč zatrjuje, da ni izdalo prav nobenih omejitev glede kosovnih odpadkov v splošnih akcijah čiščenja okolja. Direktor Andrija Koter pravi, da akcije organizirajo občine same oziroma društva, Čisto mesto pa se v te akcije vključuje po dogovoru z občinskim vodstvom glede morebitnih odvozov ali naročil kontejnerjev, nikakor pa niso izdali nobenih prepovedi oziroma omejitev, kaj se sme ali kaj se ne sme pobirati.
Šturmovci tako letos ostajajo neočiščeni, kdo je kriv za to, pa bodo morali razčistiti sami, v okviru občine.
SM
Ptuj • Razstava v Qlandii
V	svetu barv
V	avli nakupovalnega centra Qlandia so si obiskovalci v drugi polovici marca lahko ogledali zanimivo razstavo in delavnico, ki so jo pripravili uporabniki Centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod okriljem Zavoda dr. Marijana Borštnerja Dornava.
»Razstavo z naslovom V svetu barv smo postavili že 16. marca in je trajala do konca meseca. Hkrati smo pripravili tudi dve kreativno likovni delavnici, v okviru katerih so naši uporabniki izdelovali modni nakit in velikonočne aranžmaje ter slikali na platno. V teh ročnih spretnostih so se lahko preizkusili tudi vsi mimoidoči, ki so to želeli,« je povedala vodja Centra Irena Oblak.
Osnovni namen tovrstnih javnih predstavitev dela uporabnikov centra je po besed ah Oblakove v druženju in srečevanju z ljudmi, prikazu dela in tudi v sodelovanju: »Sicer čez leto pripravljamo več takšnih projektov, tako
likovne kot druge, bodisi v obliki prodajnih ali neprodaj-nih razstav ali pa oblikovalskih delavnic. Pomembno je, da nas in naše izdelke spozna širša okolica, in zavedamo se, da moramo za to poskrbeti sami. Zato tudi izbiramo lokacije, kjer je frekvenca ljudi večja.«
V Centru za varstvo in zaposlitev se v teh dneh že
pripravljajo na naslednjo razstavo: »Gre za postavitev prodajno-razstavne stojnice v prostorih Ekonomske šole. Maja pa bomo, kot že več let doslej, sodelovali tudi na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, kjer bodo obiskovalci lahko naše različne ročne izdelke tudi kupili,« je še povedala Oblakova.
SM
Uporabniki Centra za vodenje in varstvo ter zaposlitev so v Qlandii pokazali, kako se nadvse zanimiv in lep nakit, obiskovalci pa so se lahko tudi sami preizkusili v izdelavi aranžmajev.
Foto: SM
lahko izdela velikonočnih
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Luknje v Vošnjakovi ulici
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja zima je znova pustila posledice v Vošnjakovi ulici. Podobno je bilo leta 2006, ko so jih sicer zakrpali, nekateri so se celo pošalili, da so segale do rimskega vodovoda, drugih posegov pa niso izvedli. Takrat je oddelek MO Ptuj za gospodarsko infrastrukturo in okolje odgovoril, da bodo v okviru finančnih zmožnosti v naslednjih letih poskušali obnoviti Vošnjakovo, saj so tam potrebna večja dela: potrebno je obnoviti kanalizacijo, vodovod, urediti javno razsvetljavo. Sredi marca letos so lastniki in najemniki poslovnih prostorov in stanovanj v Vošnjakovi ponovno napisali zahtevek za ureditev ulice. Glede na pomanjkanje denarja v mestnem proračunu kaj dosti več od ponovnega krpanja ni pričakovati. V zahtevah prizadete male podjetnike in stanovalce podpirajo tudi v CS Center.
MG
Ptuj • Obnova pločnika v Peršonovi
Foto: Črtomir Goznik
Prejšnji konec tedna je postal pločnik v Peršonovi ulici na Ptuju delovišče. V oddelku za gospodarske javne službe so se odločili, da bodo z začasno rešitvijo, kot je obnova pločnika, skušali pomagati ljudem na tem območju, da jim ob večjih neurjih ne bi zalivalo objektov. Gre za začasno rešitev, dokler ne bo prišlo do trajne, ki joprinaša le obnova kanalizacije. Obnovili bodo 450 metrov pločnika od križišča z Volkmerjevo do križišča z Ulico 5. prekomorske brigade, povečali njegov naklon, ki bo preprečil vdor vode z višje ležečega terena v objekte v spodnjem delu ulice. Pregled kanalizacije v lanskem letu pa je pokazal, da je sicer razpokana, ni pa sesuta, a je preozka za potrebe fekalnih in meteornih voda. Poseg v pločnik bo stal 17 tisoč evrov. Ob tej obnovi obstaja tudi možnost, da bi v zemljo položili električni kabel, ker je še vsa elektrika na lesenih drogovih.
MG
Ljutomer • Nova ureditev pokopališča
Foto: NS
V prleški prestolnici se obetajo nekatere radikalne ureditvene spremembe, ki zajemajo območje pokopališča, servisne cone in nekdanjega odlagališča smeti. Občinski svetniki so se namreč na minuli seji občinskega sveta seznanili z odlokom, ki ureja tovrstno področje, v ospredju pa je še zlasti mrliška vežica. Kot vse kaže, bo ob sedanjem pokopališkem parkirnem prostoru zgrajena povsem nova. Projektant Darko Štrakl je svetnikom predstavil idejno zasnovo ureditve ljutomerskega pokopališča (na posnetku). Širitev je predvidena južno od sedanjega, s predhodno ureditvijo dovoza pod železniško progo, kar je načrtovano v sklopu preureditve nivojskega križanja regionalne ceste z železnico. Predvidena vrednost parkirišč znaša 712.000 evrov, postavitev žarnega zidu, tlakovanja poti med grobovi in ureditev komunalne infrastrukture pa še nadaljnjih nekaj več kot 900.000 evrov.
NŠ
Ptuj • Rastko Plohl ob 20-letnici zbora za ustavo
"Tudi Demos se je naslanjal na levico!"
Letos mineva 20 let Zbora za ustavo, ki je postavil politične temelje za poznejšo osamosvojitev Slovenije. Med soustanovitelji tega foruma, ki je vključeval najnaprednejša politična gibanja tistega časa, je bil tudi Ptujčan Rastko Plohl, sedanji predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki je med obujanjem spominov navedel tudi nekaj novih, do sedaj manj znanih dejstev.
Kot aktiven mirovnik in zsmsjevec ste bili pred dvema desetletjema v tedanjih naprednih krogih, ki so ustanovili Zbor za ustavo. Gospod Rastko Plohl, iz katerih političnih opcij ste bili ustanovitelji, se spominjate morda imen?
"Brez skrbi, Zbor za ustavo so februarja leta 1989 na Pravni fakulteti v Ljubljani ustanovili ZSMS, iz njenih vrst je bil tudi prvi predsedujoči zbora Jožef Školč, Univerzitetno konferenco ZSMS je zastopal Gorazd Drevenšek, Društvo pisateljev Tone Peršak, Odbor za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, Socialdemokratsko zvezo Andrej Magajna, Demokratsko zvezo Dimitrij Rupelj, Kmečko zvezo in Neodvisne sindikate Slovenije ali tako imenovanje ptujske sindikate pa Rastko Plohl. Kot gosta pa sta na ustanovitvenem zboru sodelovala še Ciril Ribičič mlajši iz ZKS in Darja Lavtižar Bebler iz SZDL.
Kasneje so se nam pridružili še Društvo likovnih umetnikov, Mirovno gibanje, Sindikat strojevodij, Zeleni Slovenije in drugi zavedni Slovenci, kar govori o tem, da smo imeli pri odločitvi za pot do osamosvojitve Slovenije najširši družbeni konsenz. Sedež Zbora je bil na Dalmatinovi 4, v prostorih tedanje ZSMS, sedaj LDS, kjer smo se tudi dobivali in delovali."
Kaj ste se tedaj dogovorili, kakšni so bili sklepi ustanovnega sestanka Zbora za ustavo?
"Na sami ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da Zbor ustanovi dve delovni skupini, ki bosta delali na ustavnih spremembah. Prva delovna skupina, katere predsedujoči je bil dr. France Bučar, je pripravljala novo, to je sedanjo slovensko ustavo; druga, ki jo je vodili dr. Ivan Kristan, pa se je vključila v spremembo tedanje veljavne republiške ustave in zvezne ustave.
Ko je bila ustava napisana in pripravljena za sprejem v Državnem zboru RS, smo določeni ustanovni člani zbora
-	konkretno ptujski sindikati
-	predlagali in dosegli, da se da ustava, kot temeljni akt bodoče družbe, v šestmesečno javno razpravo in omogoči javnosti, da se s predlogi in pobudami vključi v njeno so-oblikovanje. Tak dokument je zatem DZ RS tudi sprejel. Tako smo Slovenci dobili samostojno II. Republiko izven zveze SFRJ."
Kaj je vplivalo na takšen razplet dogodkov, zakaj
ste ustanovili zbor za ustavo? Slišati je, da je tudi pri ustanovitvi Demosa odigrala pomembno vlogo levica.
"Zbor za ustavo se je v veliki meri naslanjal na izročilo OF, NOB in dveh ustav tedanje S RS iz leta 1947 ter 1974, še posebej pa na dogovor o samoodločbi narodov v SFRJ. Da je do ustanovitve Zbora za ustavo in ideje osamosvojitve Republike Slovenije sploh lahko prišlo, so odigrali pomembno vlogo kongresi ZSMS 1982/86, saj je bila ZSMS tedaj edina organizirana in legitimna alternativa obstoječi oblasti. Pod svoje okrilje je prejela Nova družbena gibanja - NDG in druge oblike civilne družbe ter pomagala vzpostaviti večino sedanjih parlamentarnih političnih strank oziroma nekdaj znanega Demosa - SDZS, DZS, KZS, KSS - kasneje SKD in druge.
Tudi Univerzitetna konferenca ZSMS je pomagala idejno, materialno in denarno pri njihovem zagonu, saj je omogočila uporabo prostorov na Kersnikovi 4, pomagala pri izdaji časnika Demokracija itd. Podobno vlogo je igrala SZDL, ki je medse sprejela nove politične stranke, ki so imele enake obveznosti in ugodnosti kot SZDL in tedanja ZK, ki je na tih način dovoljevala in vzpodbujala te procese. Slednja je na osnovi izročila NOB in s priključitvijo Primorske matici Sloveniji ter z načrtno izgradnjo zaokroženega gospodarstva, javnega sektorja in republiškima ustavama 1947 in 1974 postavila temelje za sedanjo samostojno državo."
Foto: M. Ozmec
Rastko Plohl: »Pri odločitvi za pot do osamosvojitve Slovenije smo pred dvema desetletjema imeli najširši družbeni konsenz."
Ptuj je bil med prvimi
Na Ptuju smo bili že pred tem priča mirovni-škemu gibanju, ki je imelo tudi prve osamosvojitvene težnje.
"Res je, že leta 1985, točneje 27. aprila, na dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda, je bil na Ptuju mirovni pohod NDG in ZSMS, kjer se je pričelo razpravljati o samostojni državi. Tedaj se je na transparentih prvič pojavil lipov list, ki smo ga vzeli s tedanjega grba, SRS in prvič se je javno izrekel slogan Slovenija je moja dežela. Na mladinskem taboru ZSMS na Ptuju leta 1985 so se že nadgrajevale ideje o samostojni državi in novih simbolih lastne države.
NDG so že 9. marca 1988, leto pred ustanovitvijo Zbora, pričele akcijo blokiranja hitrih zveznih ustavnih sprememb, oziroma Markovičeve reforme in sprememb republiških ustav ter tako pridobile dragocen čas za ustanovitev Zbora in osamosvojitev RS. V tem času, po 9. marcu, se je pojavila tudi pisateljska ustava. Ker Slovenija po 20 letih še ni dosegla vseh želenih ciljev, je potrebno resno razmisliti, kako naprej."
V času, ko je nastajal Zbor za ustavo, ste imeli z dr. Jožetom Pučnikom nekakšen spor, sta ga potem zgladila?
"O tem nerad govorim, tisti, ki so bili tedaj zraven, vedo, da sva se sprla skoraj vsakič, ko sva se srečala. Za najina razhajanja v stranki SDS, katere soustanovitelj sem bil tudi
Foto: M. Ozmec
Leta 1985 je bil 27. aprila, na dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda, na Ptuju mirovni pohod NDG in ZSMS, kjer se je pričelo razpravljati o samostojni državi.
jaz, nekaj časa pa sem bil tudi član republiškega sveta te stranke, so največ kriva razhajanja o bistvu osamosvajanja Slovenije, ki so se pojavila še na prvih srečanjih stranke v Šiški. Kasneje sva imela sicer še nekaj resnih pogovorov, a razhajanj nisva nikoli povsem zgladila, saj sva ostala vsak na svojem bregu."
Pučnik za konfederacijo, eni za samostojnost
V čem je bil problem, v čem so se razhajala vajina mišljenja?
"Da poenostavim, Jože Pučnik je tedaj zagovarjal konfederacijo Slovenije v okviru Jugoslavije, jaz in tako imenovana 'slovenska linija' pa smo zagovarjali popolno osamosvojitev Slovenije. In jo potem seveda tudi dosegli. Spomnim se, da sem tedaj Pučniku očital tudi, da je še Kučan s svojo asimetrično federacijo pred nami, pa tudi, da je program, ki ga zagovarja Pučnik, pravzaprav ideja tedanje Zveze komunistov iz leta 1985. To je dejstvo, ki je dokazljivo, saj je bilo objavljeno v tedanjih medijih."
Neuradno pa se je šuš-ljalo, da sta se s Pučnikom sprla zaradi tega, ker naj bi se tedaj govorilo, da je Pučnika pripeljala na slovensko sceno Udba, vi pa tedaj z Udbo niste bili v najboljših odnosih.
"Res je sicer, da sem jaz imel z Udbo nekaj težav, predvsem zaradi mojih teženj po osamosvojitvi Slovenije, vendar moram reči, da so mi kolegi, tedanji funkcionarji pri ZSMS, uspešno pomagali iz teh težav. Kar pa se tiče
Pučnika, ne bi vedel, kdo ga je pripeljal na sceno in še sedaj ne vem. Vsi vemo le to, da se je pojavil naenkrat. Najin spor res ni take narave.
Ker mi je bilo tedaj malo nerodno, da bi se v Ptuj, ki je bil tedaj nekakšno središče mirovniškega gibanja in tudi teženj po osamosvojitvi, vrnil s predlogom o nekakšni konfederaciji, se omenjeni sestanek v Šiški ni končal s konsenzom, jaz pa sem iz protesta zatem izstopil iz tedanje funkcije. Vedeti je treba, da smo prav v Ptuju zbrali prvih 1500 podpisov za osamosvojitev Slovenije, še sedaj jih hranim in zame, seveda tudi za Ptuj, so vsekakor zelo pomembni."
Pred letom dni je bilo v Nedeljskem Dnevniku objavljeno, da ste dan pred aretacijo Janezu Janšu hoteli pomagati. Zanima nas, kako, v čem je bila ta pomoč?
"Za to verjetno vedo vsi tedanji aktivisti na mladini. Dan pred aretacijo Ivana Janša, danes znanega kot Janeza Janša, sem klical visokega funkcionarja ZSMS in mu povedal, naj Janšu pove, da se bodo zaradi tedaj vsem znanih dogodkov pričele aretacije in da naj vse dokumente takoj skrije. Žal ga tisti dan niso nikjer našli, naslednji dan pa so mediji že objavili vest, da so ga že aretirali. Prepričan sem, da bi osamosvojitev Slovenije potekala mnogo bolj trezno in mirneje, če te aretacije ne bi bilo. Tedaj smo sicer vsi slutili, da bo po Titovi smrti prišlo do zaostritev in bratomornih dejanj, zato smo se odločili za samostojno pot. Vedeti je treba, da naš osnovni namen ni bil razbijanje tedanje Jugoslavije, ampak osamosvojitev zaradi varnosti Slovencev. Žal se je pozneje pokazalo, da so bile naše slutnje še kako resnične in da smo storili zelo prav."
Kako pa ocenjujete sedanje stanje v državi, ste zadovoljni?
"Žal ne. Za delavski razred je stanje vsekakor zelo slabo, tudi srednji sloj že močno čuti posledice svetovne recesije, dejstvo pa je, da z enimi in drugimi dobesedno manipulira peščica na hitro obo-gatelih spretnežev. Iskreno menim, da ta država ni dosegla ciljev, ki smo si jih zadali pred dvajsetimi leti in da bo potrebno še veliko prizadevanj, predvsem sindikatov in delavskega razreda, kajti to, kar se dogaja dandanes, ni ničemur podobno."
M. Ozmec
Gerečja vas • Mešani pevski zbor proslavljal
Prireditev ob izdaji prve zgoščenke
Za pevke in pevce mešanega pevskega zbora Gerečja vas, ki deluje v okviru Društva žena in deklet Gerečja vas, je bil 28. marec prazničen dan. V obnovljeni dvorani gasilskega doma so pripravili prireditev, s katero so počastili izdajo prve zgoščenke. Skupaj z njimi so se veselili tudi vsi ljubitelji lepe slovenske pesmi. V nastopu so se jim pridružili tudi moški pevski zbor PGD Hajdoše, mešani pevski zbor KD Cirkulane in ljudske pevke s Hajdine.
Začetki mešanega pevskega zbora Gerečja vas segajo v leto 2002, ko so bili vašča-ni Gerečje vasi odgovorni za kulturni program in pogostitev ob 4. prazniku občine Hajdina. O ustanovitvi pevske skupine so pričeli resno razmišljati na pobudo Slavka Kaisersbergerja, pri iskanju pevcev je pomagal tudi Ivan Feguš. Začeli so z moško pevsko skupino, ki je imela ognjeni krst ob občinskem prazniku. V zelo kratkem času so se pripravili na prvi nastop. Za odlično pripravljenost gre zasluga tudi njihovi vaščanki, profesorici glasbene vzgoje Amadeji Turnšek. Po dobrem letu so se pevcem na pobudo Anice Drevenšek pridružile tudi pevke. Nastal je današnji Mešani pevski zbor Gerečja vas, ki ima dvajset pevcev, v začetku jih je bilo trinajst, ki prihajajo iz Gerečje vasi, Slovenje vasi, Hajdoš, Kungote, enega pevca pa imajo tudi iz Majšperka. Po odhodu Amadeje Turnšek je strokovni sodelavec zbora postal Peter Krajnc iz Cir-kovc. Tenorji v zboru so Jože Žnidar, Ivan Feguš, Franc Pa-nikvar, Franc Vidovič in Jože Mlakar, basi Anton Peršuh, Slavko Kaisersberger, Jože
Foto: Črtomir Goznik
Mešani pevski zbor Gerečja vas Društva žena in deklet Gerečja vas na prireditvi ob izdaji prve zgoščenke, ki je bila 28. marca.
Turk, Janko Perko in Polde Karneža, sopranistke pa Janja Kaisersberger, Olga Nahber-ger, Ivanka Paveo, Tilčka Vi-dovič, Zdenka Kaisersberger, Ana Sedminek, Nežka Kur-nik, Emica Kiseljak, Angela Perkov in Marjana Miklaužič.
Pevce Mešanega pevskega zbora Gerečja vas je ob izdaji prve zgoščenke nagovoril tudi hajdinski župan Rados-
lav Simonič. Čestital jim je k izdaji zgoščenke in k temu, da so v nekaj letih pevskega udejstvovanja postali zelo dober pevski zbor. Zaželel jim je še veliko uspehov in da bi bili uspešni pri vključevanju pevskega podmladka, kajti na ta način bodo v bodoče posneli še kakšno zgoščenko. Zahvalil se je predsednici zbora Marjani Miklaužič, zborovod-
ju Petru Krajncu in predsednici Društva žena in deklet Gerečja vas Anici Drevenšek, ki je vsem pevkam in pevcem podarila rožico. Posebej pa se je zahvalila predsednici zbora in zborovodju. Ob izdaji prve zgoščenke pa je zboru v imenu vaške skupnosti Gerečja vas čestitala Magda Intihar.
MG
Ptuj • Polfinale pesniškega turnirja in Festival ljubezni
j
Ptuj je bil mesto poezije
Minuli vikend so lahko prišli na račun ljubitelji poezije na Ptuju. Zaključil se je izvrsten Festival ljubezni z izbrano avtorsko zasedbo na različnih lokacijah Pokrajinskega muzeja Ptuj, v dvorani Stara steklarska pa je bil hvalevreden polfinale Pesniškega turnirja.
Vse čestitke KID-u Kibla in Založbi Pivec, organizatorjema iz Maribora. Pesniški prireditvi sta bili prava popotnica in smerokaz bodoči prestolnici in soprestolnici kulture - Mariboru in Ptuju.
Literarno-glasbeni vikend na Ptuju je bil prava poslastica za ušesa, oči in srce. Generalka za evropsko prestolnico kulture, kot smo prebrali v
enem od slovenskih časnikov, bi si s svojo kakovostjo vsekakor zaslužila več publike. Tudi podpisana sem nekoliko pogledovala v tla, ko so prireditvene prostore večinoma polnili Neptujčani, a skrbno izbrane lokacije manjših, še manj znanih prireditvenih možnosti (bivši zapori, grajska kavarnica, dvoranica Stara steklarska, Park hotel ...)
Foto: arhiv
Poezija je tudi zabavna! Prva z desne finalistka Lučka Zorko.
niso puščale vtisa slabega obiska, npr. projekcija Alme Glumac, pesniški dvojec Erika Vouk in Milan Vincetič, literarni zajtrk z Deso Muck - pogovor je odlično vodila Simona Kopinšek, sicer duša Festivala ljubezni.
Pravzaprav pa je bila prava gneča na ptujskem polfinalu Pesniškega turnirja v soboto, 20. marca, ob 19. uri (drugi polfinale bo 4. aprila ob 19. uri v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu). Pesniški turnir poteka že deveto leto (veliki finale bo v soboto, 18. aprila, ob 19. uri v Kazinski dvorani SNG Maribor) in je nastal na pobudo velike ljubiteljice literature Zore A. Jurič ter v organizaciji Založništva Pivec. Turnir je vseslovensko tekmovanje za najboljšo neobjavljeno izvirno pesem, zmaga pa prinaša laskav naslov vitez/vitezinja poezije, plaketo, kovano vrtnico in 500 evrov. Najboljše pesmi bodo objavljene v zborniku in v reviji Lirikon.
Na Ptuju se je pomerilo dvanajst avtorjev, ki jih je na anonimnem natečaju izbrala strokovna komisija v sestavi
Lidija Gačnik Gombač, Borut Gombač, Aleš Berger in Danica Križanič Müller. Pesnice in pesniki so interpretirali izbrano pesem, tekmovanje, ki je v resnici imelo podobo vrhunskega literarnega večera z voditeljema Zoro A. Jurič in Ninom Flisarjem, sta z glasbo dodatno povzdignila člana dueta Žalostne šestnajstinke, študenta oddelka za jazz celovškega konservatorija Marko Korošec in Luka Gaiser.
Naprej gredo štiri finalistke po izboru komisije: Marija Šedivy s pesmijo Belim stene, Milojka Komprej s pesmijo Februarsko jutro, Lučka Zor-ko s pesmijo Stegna in Katju-ša Trampuš s pesmijo Prevod. Svoje glas je imelo tudi občinstvo, ki je največ glasov namenilo Maruški Šibila za pesem Babici in dedku in Bredi Pu-gelj za Jesen naj bo.
Pesniški turnir je tekmovanje, ki pa ga odlikuje odlična promocija poezije in kvalitetne poezije ter ga podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Maribor, ptujsko organizacijo pa je podprla Območna izpostava JskD.
L. K.
Od tod in tam
Ormož • Ostržkov dan 2009
V Domu kulture v Ormožu je 25. marca potekala območna revija lutkovnih skupin, ki jo je organizirala Območna izpostava JSKD RS. Prireditev je strokovno spremljal Danilo Trstenjak. Najprej so se predstavili otroci iz Vrtca Ormož, skupina Žogice z mentorico Slavico Kolarič, ki so zaigrali Kako je čebelica rešila zajčka. Letošnja občinska nagrajenka s področja kulture Ljuba Fišer je zai srečanje pripravila tri točke. Mlajša lutkovna skupina OŠ Ormož je imela tri krajše nastope, ki jih je po različnih avtorjih priredila Ljuba Fišer in poimenovala Od... do. Ista osnovna šola ima tudi starejšo lutkovno skupino, ki je tokrat zaigrala Pika Poka in njegov prijatelj Pegi Pu Darinke Kobal. Režija je bila v rokah mag. Mateje Meško in Aleksandra Štermana. Lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi je zaigrala Pomlad ima skrbi Tatjane Kokalj. Predstavo je režirala Sonja Kosi. Na sliki pa so lutkarji OŠ Sveti Tomaž in prizor iz predstave Kralj regratovih lučk Gabriela Kolbi-ča. Tomaževske lutkarje vodi Zvonka Lalič.
Ormož • Mladi na poti starševstva
"Najprej sem bil želja, nato drobno bitjece, ki sta ga, draga očka in mamica, tako nestrpno pričakovala. Končno je prišel dan, ko sta me vzela v naročje, me pestovala. Nista bila več sama, postali smo družina," je bilo sporočilo ob materinskem dnevu, dnevu žena in tednu družine, ki sta ga na nedavni proslavi navzočim prenesli Katarina Horvat in Anja Lukner. Vpri-jetnem programu so nastopili otroci skupine Korenčkovi zajčki Vrtca Ormož z vzgojiteljico Albino Krstič in pomočnico vzgojiteljice Majdo Topličar. Predstavili so se učenci Glasbene šole Ormož, ki se igranja instrumentov učijo pri različnih profesorjih, nastop pa je koordinirala Tatjana Petek. Učenci Osnovne šole Ormož so zapeli in nam povedali nekaj lepih^ recitacij, za nastop pa so jih pripravile učiteljice Alenka Šalamon, Darja Žganec, Zdenka Kosi in Urška Geld. Za konec pa so zbrane razveselili še folkloristi OŠ Ormož s svojim nastopom, ki so ga pripravili pod vodstvom mentorjev Marije Cvetko in Jožeta Filipiča. Sceno je pripravil Tonček Košar.
Viki Klemenčič Ivanuša
Videm • Kulturniki z novim vodstvom
Foto: jš
V petek, 27. marca, so se člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm zbrali na programsko-volil-nem občnem zboru. Potem ko so pregledali svoje delo od leta 2005 do 2008, so se zahvalili dosedanjemu vodstvu, nato pa izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter si zadali načrte za prihodnja štiri leta. Društvo je po pestrosti svojih dejavnosti največje v občini Videm, saj združuje kar deset sekcij: mešani pevski zbor, gledališko sekcijo, tamburaški orkester, harmonikarje Vesele Jožeke, literarno-recitacijsko sekcijo, sekcijo za kulturne poti, skupini ljudskih pevcev Vinogradniki in Fantje iz Jurovec, sekcijo za razstavno dejavnost, od občnega zbora naprej pa tudi ročnodelsko sekcijo Zankice. Kulturnike je na njihovem občnem zboru pozdravil tudi župan Friderik Bračič.
jš
Foto: vki
Foto: vki
Videm • Zapleti zaradi šolskih prevozov
Zakaj je avtobuse Haloze toursa zamenjala Veolia
V sredo, 1. aprila, nekaj pred osmo uro je bilo pred osnovno šolo v Vidmu pri Ptuju kot na kakšnem avtobusnem postajališču, saj so šolarje vozili k pouku avtobusi dveh prevoznikov, podjetja Haloze tours, ki opravlja prevoze od začetka šolskega leta, in podjetja Veolia transport.
Lastnica in direktorica zasebnega podjetja Haloze tours Jožica Cafuta ter njen mož, sicer prokurist družinskega podjetja Janez Cafuta, sta bila vidno ogorčena, saj gre za usodo njune firme ter za delovna mesta 13 domačinov, ki so v njej zaposleni.
»Z Veolio imamo redno pogodbo o sodelovanju od leta 2005, lani smo se skupaj z občinami Videm, Majšperk in Starše dogovorili za opravljanje šolskih prevozov. Na območju občine Videm opravljamo prevoze s štirimi avtobusi, s po enim pa na območju občin Majšperk in Starše. Skupaj torej s šestimi, na razpolago pa jih moramo imeti osem, saj morata biti dva vedno v rezervi,« pove Janez Cafuta in nadaljuje:
»Šolske prevoze smo pričeli septembra, pogodba pa je bila sklenjena za dobo petih let, zato smo v podjetju Haloze tours načrtovali tipizacijo novega voznega parka, ki je odvisen od števila otrok na terenu. V nakup novih vozil smo vložili okoli milijon evrov, od tega smo za polovico najeli leasing kredite.«
Ste imeli v tem času pri prevozih kakšne težave?
»Na območju občine Videm smo že nekaj časa čutili razne pritiske s strani osnovne šole Videm, policije ter inšpektorjev. V teh osmih mesecih smo doživljali marsikaj neprijetnega. V torek, 31. marca, pa smo kot strela z jasnega od Veolie prejeli pisno odpoved pogodbe za opravljanje prevozov v vseh treh občinah. Ne razumem, kako se lahko tako veliko podjetje, kot je Veolia, spusti na tako nizek nivo vodenja, saj lahko to za nas pomeni stečaj podjetja, vsi zaposleni - teh je 13 - pa izgubijo službe, če nas upniki oziroma banke ne bodo razumeli in nam prisluhnili.«
Kako boste ukrepali?
»Ocenjujem, da je to tudi širši problem za občino Vi-
Foto: M. Ozmec
Janez Cafuta: »Nenadna odpoved pogodbe je zame in za vse zaposlene kot strel v glavo!«
Foto: M. Ozmec
Kljub odpovedi pogodbe so tudi v sredo šolarje vozili k pouku avtobusi domačega zasebnika Haloze tours ...
dem, saj so vsi zaposleni delavci našega podjetja iz treh haloških občin, največ iz občine Videm. Gre za ljudi, ki imajo izobrazbo od 4. do 7. stopnje, vsi vozniki avtobusov pa so izkušeni, saj imajo večletne izkušnje pri prevozu šolarjev.
Lahko povem tudi to, da je povprečna starost našega voznega parka dve leti. Sedaj se bo pokazalo, kako bodo občine strnile svoje moči za svoje občane. Ne gre le za reševanje našega podjetja, ampak tudi za reševanje 13 delovnih mest v občini. Ne morem verjeti, da se mi pri 60 letih zgodi kaj takega, to je zame strel v glavo!«
Zaradi zapletov s šolskimi prevozi je bil zaskrbljen tudi
župan občine Videm Friderik Bračič, ki se je ob našem obisku o zadevi že pogovarjal s podjetnico Jožico Cafuta. O težavi zaradi šolskih prevozov je povedal: »Za odpoved pogodbe zasebnemu podjetju Haloze tours smo izvedeli včeraj (v torek), in ker smo imeli ta dan sklican kolegij za redno sejo občinskega sveta, smo razpravljali tudi o težavah s šolskimi prevozi. Vsekakor smo v občini zaskrbljeni, saj gre za obrtnika in zaposlene z območja občine Videm. Z vodstvom Veolie smo se uspeli dogovoriti za skupen sestanek v začetku prihodnjega tedna, na katerem bomo predstavniki občine, Veolie in podjetja Haloze tours skupaj poskušali razči-
Foto: M. Ozmec
... na istih linijah pa so jih pobirali tudi avtobusi podjetja Veolia transport.
stiti zaplete, ki so se pojavili, in poiskati ustrezno rešitev.
Moram reči, da na občini že pripravljamo razpisno dokumentacijo za opravljanje šolskih prevozov za prihodnje šolsko leto 2009/2010 in upam, da bo podjetje Haloze tours Jožice Cafuta ponudilo takšne pogoje in ceno, ki bo za občino Videm sprejemljiva.«
Poklicali smo tudi na podjetje Veolia transport v Mariboru in za pojasnilo zaprosili direktorja komerciale Bernarda Majheniča. Sicer je bil ta dan na službenem potovanju v Osijeku, na naša vprašanja, kaj je bil vzrok za nenadno prekinitev pogodbe s podjetjem Haloze tours, ali ni bilo druge možnosti za rešitev nastale situacije, zakaj odpoved pogodbe prek odvetniške pisarne in ali so se v Veolii s komerkoli še pripravljeni pogajati ali je njihova odločitev dokončna, je Bernard Majhenič po elektronski pošti odgovoril: »Odločil sem se, da vam pošljem pisno odpoved, ki jo je prejela pre-voznica Jožica Cafuta. V njej so opisani tudi vzroki. Vsi vzroki so opisani zelo nežno in kršitev je mnogo več. Ve-olia se je odločila za prekinitev pogodbenega razmerja zaradi varnostnih razlogov in zaradi nespoštovanja pogodbenih obveznosti, ki jih imamo mi do naših pogodbenih partnerjev.
Ker neodgovorno obnašanje in večkratne kršitve cestnoprometnih predpisov ter pogodbenega razmerja našega bivšega poslovnega partnerja mečejo slabo luč na podjetje, kot je Veolia, ki zaposluje preko 700 ljudi, smo se odločili za prekinitev pogodbe iz krivdnih razlogov.
Kar zadeva usodo 12 zaposlenih, se postavlja vprašanje trga, pod tržnimi načeli ob spoštovanju zakonov in pravilnika o prevozu osnovnošolskih otrok. Prav tako se nam danes pojavlja vprašanje, kje sta policija in prometna inšpekcija, da dovoljujeta, da prevoznik opravlja prevoz otrok v šolo na črno.«
Zagotovo bomo o zapletih pri opravljanju šolskih prevozov v občini Videm, Majšperk in Starše še pisali, ko nam bodo dosegljiva nova dejstva in nove informacije z ene ali druge strani. Zanimivo bo izvedeti, ali gre dejansko za prekinitev pogodbe zaradi »krivdnih« razlogov in neupoštevanja cestnoprometnih predpisov, kot trdi Veolia, ali morda za namerno uničevanje majhnega domačega prevoznika, kot so prepričani v Haloze toursu.
M. Ozmec
Tednikova knjigarnica
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
Drugi april je tradicionalni mednarodni dan knjig za otroke od leta 1967. Na ta dan je bil rojen Hans Christian Andersen (Odense na Danskem, 2. 4. 1805-4. 8. 1875) - pravljičar vseh pravljičarjev; njegova dela so najbolj razširjena in prevajana po vsem svetu, le Sveto pismo je bilo prevedeno v več jezikov. Po njem nosi ime najvišje priznanje otroškim in mladinskim avtorjem, Andersenova nagrada. Ta dan obide svet poslanica in ilustracija priznanih avtorjev izbrane dežele, pri nas pa se zaključujeta vseslovenski akciji Moja naj knjiga po izboru mladih bralcev in Knjižnično-muzejski kviz ter razglasitev najboljše izvirne slovenske slikanice. Slednjim je namenjena današnja knjigarnica.
Nagrado za izvirno slovensko slikanico podeljuje pod okriljem GZS Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev. Letos so nominirali naslednjih pet slikanic: Laž in njen ženin (Frane Milčinski. Ana razpo-tnik Donati); O kralju, ki ni maral pospravljati; Ciper coper medenjaki; Povodni mož (Saša Pergar. Kristina Krhin) in Dedkovo kolo. Prva in peta sta bili na tem mestu že predstavljeni, zato najprej o drugi, ki je izšla v kultni zbirki Čebelica. Njena avtorica je Nina Mav Hrovat, ki jo najmlajši bralci poznajo iz revij Cicido in Ciciban, kjer je duhovita zgodbica izšla pred nominirano izdajo. Tako se začenja pripoved:
Nekoč je živel kralj. Bil je najmlajši kralj, kar jih je kdaj živelo. Imel je posebno, majhno krono, saj bi mu navadna zdrsnila z glavice na ramena. Ni si še znal sam zapeti gumbov in zavezati vezalk, pa je že bil kralj! Čeprav ni imel kaj posebno razvitih mišic, je imel tako moč, kot jo imajo kralji. In svoje moči seje zavedal. Vsi so ga mogli ubogati! Ukazoval je vsem in vsakomur. In to ves čas! Se svoji dojilji je ukazal, naj ga takoj neha dojiti, ker hoče mleko piti iz zlatega keliha.
In ta ukazovalni kralj niti govoriti ni znal pravilno: R je bil L! Kraljevsko osebje je vihalo nosove in pripominjalo, da ta sploh ni noben kralj. Pa ne zaradi pomanjkljive izgovorjave. Ne! Oporekali so njegovemu veličanstvo zaradi nemogočega vedenja. Kralj je namreč venomer razmetaval in niti ene same samcate stvari ni nikoli vrnil na svoje mesto. In venomer si je želel vse mogoče traparije, npr.: kopanje v zvrhani kadi smetane. Da ne govorim o brezupnih prehranjevalnih navadah nadebudnega visočanstva! Mislim, enega lepega dne je bilo kraljevskemu osebju vsega dovolj in kralju so se uprli. Mali tiran pa jih je lepo vse zaprl v grajsko ječo ...
Slikanico je odlično ilustrirala Suzi Bricelj.
Ciper coper medenjaki je naslov slikanice vedno bolj uveljavljene avtorice Ide Mlakar, sicer zaposlene v Mestni knjižnici Ljubljana. Poseben čar nominirani slikanici dajejo ilustracije Ane Razpotnik Donati, ki je ilustrirala tudi peto nomini-ranko izpod peresa Vesne Radovanovič, sicer zaposlene v Pokrajinski knjižnici Murska Sobota. Glavni junakinji pravljičarke Ide Mlakar sta coprnički Kuštra in Štumfa, ki uresničita recept za požgečkano testo:
»Sestavine dvopičje,« je začela Kuštra, »deset dobrih šal, ščepec čiste neumnosti, en radosten smehec, vreča dobre volje. Tričetrt zajemalke zelo sladkih sanj, nekaj naribanega poguma, za noževo konico trme in vsaj za deset prstov žgečkanja.«
»Hej,« je rekla Kuštra navdušeno. »To so same prepovedane reči. Čarovnije za norčije. Za plesanje in skakanje.«
»In majhen ciper coper za smejanje,« se je strinjala Stumfa. »Kdor poje medenjak iz požgečkanega testa, se težko ustavi.«...
Založba Ajda, IBO Gomboc iz Murske Sobote, je nesporna zmagovalka letošnjega izbora za izvirno slovensko slikanico, saj je izdala kar tri nominirane slikanice, »hišna« ilustratorka Ana Razpotnik Donati pa je ilustrirala tri izbranke, po eno nominacijo sta prejeli Mladinska knjiga in Založba Sanje.
Veliko veselja z branjem in gledanjem želim!
Liljana Klemenčič
Foto: M. Ozmec
Zupan videmske občine Friderik Bračič se je ob našem obisku o zapletih zaradi šolskih prevozov pogovarjal z zaskrbljeno Jožico Cafuta.
Ptuj • Začel se je Festival kitare
April v znamenju kitare
Četrti Festival kitare, ki se je začel včeraj, bo najobsežnejši doslej. Trajal bo deset dni, na sedmih prizoriščih pa se bo zgodilo devet koncertov, na katerih se bodo predstavili tako učenci nižjih glasbenih šol kot vrhunski mojstri brenkanja.
Umetniški vodja festivala, ki ga četrto leto zapored organizira Center interesnih dejavnosti Ptuj, soorganiza-tor pa je Klub ptujskih študentov, tudi letos ostaja Marko Korošec.
Aprilsko glasbeno dogajanje na Ptujskem bo tako v znamenju kitare. Odprtje festivala, ki se je zgodilo včeraj v dvorcu Dornava, je pripadlo kitaristom ptujskega območja. Predstavili so se mladi kitaristi iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, CID Ptuj, Nocturno Dornava in Društva Arsana.
Medtem ko so včeraj brenkali mladi kitaristi, pa se bo danes v refektoriju minorit-skega samostana zgodil koncert priznanega glasbenik Damira Halilica. Glasbenik, ki nastopa pod vzdevkom Hal, je izdal štiri solistične albume, prejel je vrsto pozitivnih recenzij doma in v tujini. Njegov zadnji avtorski izdelek, album Trilogy, je eden večjih projektov hrvaške diskografije, saj je bil posnet kot trojna zgoščenka s številnimi mednarodno priznanimi kitaristi v raznih glas-
Festival kitare se je pričel včeraj.
Logo: Jaka Banič
benih prestolnicah po svetu. Njegova skladba Speak to Me je bila leta 2005 nagrajena s prestižno hrvaško glasbeno nagrado Porin v kategoriji za najboljše interpretirano žensko skladbo, v letu 2007 pa je bil izbran za najboljšega hrvaškega glasbenika.
Takoj po končanem koncertu v minoritskem samostanu pa bo na sporedu še koncert v Domu kulture Muzikafe Ptuj, nastopil pa bo Igor Le-onardi NUBUK trio. Kitarist Igor Leonardi je sodeloval z znanimi jazz glasbeniki in tudi s člani rock skupine Metallica. Nastopil je na številnih mednarodnih jazz festivalih, v Sloveniji pa je znan kot vodja skupine Fake orchestra in nekdanji član skupin Qua-tebriga in Begnagrad ter kot skladatelj glasbe za številne gledališke predstave in filme. V zasedbi NUBUK zraven
Igorja Leonardija nastopata še basist Nino de Gleria in bobnar Ajoša Jerič.
Dogajanje v sklopu festivala pa se bo nadaljevalo tudi jutri. V slavnostni dvorani na ptujskem gradu bo brenkal Makedonec Vlatko Stefano-vski, izredno uspešen glasbenik s številnimi avtorskimi projekti ter pisec glasbe za film, gledališče in balet. Velja za enega največjih kulturnih ustvarjalcev na področju Balkana in enega vidnejših kitaristov v svetu etno glasbe.
Zaključek v soboto
Po pestrem vikendu se bo festival nadaljeval v sredo, a bo koncert kitarskega dua ČrnoBelo namenjen zgolj dijakom ptujske Gimnazije. Eno izmed prizorišč sredinega dogajanja pa bo tudi
prostor CID Ptuj, predstavili se bodo dijaki umetniških gimnazij v Mariboru, Celju in Ljubljani. Dan kasneje bo festival namenjen predstavitvi njihovih starejših kolegov, in sicer študentov kitare z glasbenih akademij v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in deželnega konservatorija v Celovcu.
Predzadnji dan četrtega Festivala kitare bo dogajanje postavljeno v Kavarno ptujskih študentov. Nastopil bo Brane Mihajlovič Kosta, eden redkih slovenskih kitaristov, ki igra na rezofonične kitare, s katerimi pričara avtentično vzdušje country blues glasbe. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja tudi kot izdelovalec akustičnih kitar, lani pa je prejel golden slide award, nagrado na festivalu rezofo-ničnih kitar v Sullingenu v Nemčiji.
Letošnji festival bodo zaključili s kitarskim jam sessi-onom, ki ga bo vodil kitarist in glasbeni pedagog ter umetniški vodja festivala Marko Korošec. Vsi koncerti, razen koncerta Vlatka Stefanovske-ga, so brezplačni, saj programe CID Ptuj financirata Mestna občina Ptuj in Urad RS za mladino.
Dženana Becirovic
Podgorci • Odličen začetek celoletnega praznovanja
Družine pojo - prvič, a ne zadnjič
V Kulturnem društvu Podgorci letos proslavljajo 100-letnico delovanja. Kot smo že poročali, bodo ta visok jubilej tudi dostojno proslavili, saj skozi leto načrtujejo kar štiri prireditve, ki bodo predstavile posamezne dejavnosti, ki se odvijajo v društvu.
Najprej so bili na vrsti pevci. Pevska dejavnost je bila, poleg čitalniške, ena prvih, ki je zaživela v društvu. Hkrati predstavlja pevska dejavnost eno najbogatejših obdobij v ustvarjalnosti društva.
Gre za obdobje po drugi svetovni vojni, ki ga je zaznamovala slovenska ljudska in umetna pesem. Svoj vrhunec je doživelo z odličnim zborovskim petjem in uprizarjanjem spevoiger na podgorskem odru. Danes v okviru društva delujejo ljudske pevke Sestre Nedeljko,
ki jim poznavalci ljudskega petja priznavajo izjemno avtentičnost.
Tokrat pa so se odločili praznovanje postaviti malo drugače. V nedeljo popoldne se je v podgorskem domu kulture zvrstilo devet družin, ki so zapele in zaigrale. Gre za družine, ki so že desetletja tako ali drugače povezane z društveno dejavnostjo ali pa so ljubezen do petja negovali v cerkvenem zboru ali v domačem krogu. Vendar jih v takšni sestavi še ni bilo slišati. Obudili so številne lepe spomine, predvsem pa se je po-
kazala moč, ki jo ima pesem in glasba nasploh pri povezovanju različnih generacij. Nastopile so namreč tudi po štiri generacije iste družine, ki so zapele pesmi iz družinske zakladnice.
Vsaka družina se je predstavila s kratkim skečem in dvema pesmima. Nastopili so Gašparičevi iz Podgorcev, Hanželičevi iz Cvetkovcev, Horvatovi iz Podgorcev, Kor-parjevi iz Osluševcev, Lahovi iz Sodincev, Majcnovi iz Sav-cev, Nemčevi iz Strjancev, Prejačevi iz Osluševcev in Štamparjevi iz Osluševcev.
Organizatorice, ki so nazadnje še skupaj zapele, so zares potegnile pravo potezo, saj je bila podgorska dvorana prepolna vseh, ki so želeli prisluhniti, kako pojejo njihovi sorodniki oziroma sosedje. Ko so obiskovalci zadovoljni zapuščali prireditev, so jim za popotnico ponudili še kozarček in pecivo.
Prireditev je bila popoln uspeh in folkloristi, ki so naslednji na vrsti, da se predstavijo, se bodo morali pošteno potruditi, da jo bodo dosegli. Viki Klemenčič Ivanuša
Svet je majhen
Združene države Amerike
Takoj po prevzemu funkcije državne sekretarke je Hillary Clinton odpotovala na prvi uradni obisk v tujino na Kitajsko.
Barack Hussein Obama, ameriški predsednik, pa je tiste dni izbral tudi »ministra za ekologijo« - Američana kitajskega izvora. Takšna dejanja nam veliko povedo.
Združene države Amerike počasi sprejemajo dejstvo, da se je center ravnovesja mednarodnih odnosov dokončno preselil na Tihi ocean, kar je za nas, Evropejce, težek zgodovinski udarec s katerim se bomo morali čim prej resno soočiti.
Čeprav sredi ene od najhujših gospodarskih kriz človeške zgodovine opazujemo, kako zadnje tedne zasedajo vse vrhovne institucije, katerim prepisujemo vodilne vloge v mednarodnih odnosih, kot so na primer EU, G8, G14, G20 itd., moramo sprejeti dejstvo, da v resnici obstaja samo še en vrh, na katerem se zadeve lahko dejansko odločajo: G2.
G2 pa je sestavljen s strani Kitajske ljudske republike in Združenih držav Amerike.
Po drugi svetovni vojni je Washington odločno prevzel vodilno vlogo Zahodnega sveta, črpal denar v Evropo, od katere je zahteval, da se federalno reorganizira, ker naj bi se takšna predpostavka izkazala v njihovi zgodovini za najučinkovitejšo redistribucijsko metodo blaginje, ter zagotovil, da bo gospodarstvo »čez lužo« vedno dovolj močno za odkup evropske proizvodnje.
Tako se je izoblikovala ameriška lokomotiva svetovne ekonomije. Evropska gospodarstva so postala izvozno usmerjena, ameriško pa povpraševalno.
S tem se je izoblikoval ciklus, v katerem smo še danes ujeti. Evropa temelji na proizvodnji in se nanaša na kupno moč največjega enotnega trga na svetu, ZDA medtem ko v Washingtonu iščejo že desetletja vse možne rešitve, da ne bi ustavili spirale in zagotavljajo stalno kreditiranje oziroma namerno ustvarjajo državno in zasebno zadolževanje.
Takšna rast svetovnega gospodarstva je seveda neuravnotežena in se je jasno izkazala za nevarno.
V devetdesetih je Bill Clinton, prepričan v neizbežno moč zahodne demokracije po padcu Sovjetske zveze brez obveznosti do Pekinga sprejel Kitajsko komunistično državo med člane Svetovne trgovinske organizacije. Od tistega trenutka je azijska država, ki uporablja gospodarstvo za geopolitične namene, da bi s časom zadušila ZDA in prevzela vlogo »centra sveta«, izkoristila vse prednosti članstva in začela pospešeno rasti. Fiksni devizni tečaj, nizkocenovni delovni trg, ogromni demografski potencial brez socialnih zahtev zagotavljajo Pekingu od 8 do 10 odstotkov rasti na leto. Vendar še bolj kot v Evropa potrebuje Kitajska izvozni trg Združenih držav in zvito financira likvidnost ameriškega trga s stalno nabavo tamkajšnjih obveznic. Torej kratkoročno gledano pomaga svoji in svetovni ekonomiji, dolgoročno, strateško, pa jo duši z neznosnim zadolževanjem in asimetrično devizno konkurenco.
Po drugi svetovni vojni so zmagovalne države skušale v Bretton Woodsu leta 1944 postaviti skupne temelje in institucije novega svetovnega gospodarstva. Žal so danes zaradi velikih geopolitičnih sprememb, ki so sledile, pravila igre zastarela. Potrebovali bi nova, ker je prišlo znotraj nastalega vakuuma do zgoraj opisane negativne spirale in se danes nahajamo sredi težkega recesijskega obdobja. Celotna globalizacija temelji samo na zaupanju, ki gapri-pisujemo ameriškemu dolarju.
Napihnjen finančni balon je počil. Sedaj bi bil čas za nova pravila igre. Evropa bi morala razumeti, da če se ne bo prebudila iz geopolitičnega spanja ter se začela ponovno ukvarjati z mednarodnimi ravnovesij moči, bo dokončno izginila s svetovnega odra. Svet ni več evrocentričen, ZDA pa moramo pomagati in svetovati tako, da ne bodo padlepod udarcem avtokratične diktature, ki želi prevzeti vodenje sveta. Naš svet svobode proti svetu izkoriščanja.
Laris Gaiser
Hanželičevi iz Cvetkovcev
Horvatovi iz Podgorcev
Gašparičevi iz Podgorcev
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ormož • S skupščine Gasilske zveze Ormož
Zadovoljni z doseženim
Minuli petek je v prostorih PGD Ormož potekala skupščina Gasilske zveze Ormož (GZ). Na začetku so podpisali listino o javni gasilski službi med posameznimi društvi, gasilsko zvezo in Občino Ormož, ki zajema vsa finančna sredstva, ki so jim namenjena, in obvezuje društva, da zagotavljajo požarno varnost na območju Občine Ormož.
GZ Ormož pa je koordinator, ki skrbi za izobraževanje in zavarovanje, hkrati pa je tudi vezni člen med regijskim svetom in GZ Slovenije. Višina sredstev, ki jih društvo dobi, je odvisna predvsem od kategorije društva, saj je kategorija tista, ki prinese največ točk. Društva I. kategorije dobijo okrog 1700, društva II. kategorije okrog 2.700 in društva IV. kategorije okrog 6000 evrov, odvisno pa je seveda od tega, koliko točk dosežejo. Za 15 društev je po tej pogodbi namenjenih okrog 36.000 evrov. »Ostalo je namenjeno za investicije, čez 100.000 evrov je namenjenih za nabavo opreme in vse tekoče vzdrževanje, ki gre zraven - zdravniški pregledi, nosilci dihalnih aparatov, različne dejavnosti in anuitete, ki zapadejo za tista vozila, ki smo jih nabavili preko lizinga. V tem letu načrtujemo tudi nabavo vozila GV 1 za PGD Ključarovci,« je povedal predsednik GZ Ormož Jože Šterman. O tem, kaj bi bilo potrebno še popraviti in postoriti, pa pravi: »Precej stroškov je s servisi dihalne opreme, odprti so še zdrav-
Predsednik Gasilske zveze Ormož Jože Šterman
niški pregledi, imamo nekaj pripomb, da bi bilo treba popraviti zavarovanje. Na srečo nas je lansko grozno neurje, v primerjavi z nekaterimi kraji v bližnji okolici, le oplazilo. Smo pa na nivoju države predlagali, da bi bila oprema gasilca za tovrstne intervencije drugačna. Zaščitna obleka namreč ni primerna za plazenje po strehah, gasilcu ne omogoča dobrega gibanja, zato potrebujemo obleko, v kateri bomo lahko dobro in hitro intervenirali v takšnih primerih.«
Gasilska zveza Ormož šteje 15 društev, razdeljena pa je na tri operativna območja. V minulih letih sta se ustanovili še GZ Sv. Tomaž in GZ Središče ob Dravi. Tako je aktualno vprašanje ustanovitve medobčinske zveze. Šterman je povedal, da se zveze že sedaj povezujejo predvsem na področjih tekmovanja, izobraževanja, pravkar se izvaja skupno izobraževanje za gasilske častnike - vodje enote, ki se ga udeležuje okrog 45 gasilcev iz vseh treh občin. Dali pa so tudi predlog župa-
nom, da se podpiše pogodba
0	medsebojnem sodelovanju in medsosedski pomoči. Medsosedska pomoč velja za društva, ki mejijo na druge občine, oziroma gasilske zveze, in obvezuje podpisnike, da si med seboj pomagajo. Podobna pogodba se pripravlja v okviru regije.
Še vedno pa je prisoten bolj ali manj tihi spor med PGD Velika Nedelja in GZ Ormož. Na vprašanje, kako naprej in kako ga rešiti, predsednik Šterman odgovarja: »V GZ Ormož imamo 15 društev, vsa imajo enake probleme in se ne moremo ozirati le na eno. Zakonski predpisi veljajo za vse enako, denarja za njihovo izvajanje pa pogosto ni dovolj. Ta spor je treba umiriti, ker ni dober za nikogar.«
V minulem letu so v GZ Ormož delovali v skladu z zastavljenimi načrti. Nabavili so štiri vozila: dva GVV
1	za PGD Podgorci in PGD Senešci, ter vozili za prevoz moštva za PGD Ivanjkovci in PGD Miklavž. Zadnje je bilo že prevzeto, ostala tri pa svečani prevzemi čakajo v letošnjem letu.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Biotehniška šola sodelovala na sejmu Flora
Novi uspehi ptujskih dijakinj
Kot že vrsto let zapored se je tudi letošnja pomlad na celjskem sejmišču pričela z dvema zanimivima sejmoma Flora in Poroka. Ponovno se je predstavljala tudi Biotehniška šola Ptuj, ki je dosegla izjemne rezultate.
V okviru sejma Flora vsako leto poteka tekmovanje mladih bodočih cvetličarjev in vrtnarjev, ki se ga udeležujejo dijaki biotehniških šol. Ker so organizatorji letos tekmovanje razširili in so k sodelovanju povabili še dijake, ki se šolajo za cvetličarje v drugih državah, je bila konkurenca še toliko močnejša.
Kljub velikemu številu mladih ljubiteljev rož pa so dijakinje Biotehniške šole Ptuj naše mesto vnovično izjemno zastopale in dosegle zavidljive rezultate. Svoje znanje so tekmovalci pokazali v izdelavi poročnega in naprsnega šopka ter pogrinj-ka pred mladoporočencema. Delo mladih tekmovalcev pa
je kot vsako leto ocenjevala strokovna komisija, v kateri sodelujejo priznani strokovnjaki s področja floristike. Ti so upom ptujskega cvetličarstva tudi letos prisodili dobre ocene.
V kategoriji poročni in naprsni šopki sta sodelovali dijakinji Petra Šterbal in Tadeja Suhač, ideje in izvedbo
Foto: arhiv šole
Dijakinje v družbi mentoric
pa sta dodelali skupaj z mentorico Ido Obran. Oba šopka sta bila med obiskovalci sejma zelo opažena, dobro pa ju je ocenila tudi strokovna komisija, saj je Petra dosegla odlično četrto mesto, Tadeja pa osmo.
Še uspešnejši sta bili dijakinji Tamara Krajnc in Anita Hozjan v postavitvi pogrinjkov pred mladoporočencema. Tamara je s svojo oranžno-rjavo kombinacijo navdušila komisijo in zasedla odlično tretje mesto, njena kolegica Anita pa peto. Oba pogrinjka sta požela veliko navdušenja, saj sta izžarevala estetsko dovršenost, inovativ-nost in svežino.
Za dobre uvrstitve pa sta zaslužni tudi učiteljici na Biotehniški šoli Ptuj Jerica Kor-par in Ida Obran, ki sta kot mentorici dijakinje zaključnega razreda v programu Cvetličar pripravljali na izvedbo šopkov in pogrinjkov. Pri postavitvi pogrinjkov pa je sodelovala tudi mentorica Lidija Petek. Vsekakor so tako mentorice kot dijakinje opravile izjemno delo.
Dženana Bečirovič
Foto: vki
Od tod in tam
Ptuj • Koncert moškega pevskega zbora Rogoznica
Foto: Črtomir Goznik
V dvorani PGD Kicar je bil 29. marca 10. redni letni koncert Moškega pevskega zbora Rogoznica, ki ga od lani vodi Franc Lačen, v njem pa prepeva 24 pevcev.. Letos bodo praznovali 10-letnico uspešnega nastopanja. Koncertu v Kicarju bo sledil še eden v Rogoznici, decembra pa bodo pripravili jubilejni koncert. Zbor je bil ustanovljen 11. septembra 1999, še istega leta, 19. decembra, so imeli prvi uradni nastop. Prva zborovodkinja je bila Marija Stoeger. V desetih letih je zbor na oder stopil že 150 krat. Načrtujejo izdajo plošče, pri tem pa računajo na pomoč vseh, ki cenijo kvalitetno zborovsko petje.
MG
Pleterje • Zlata in »zelena« poroka pri Medvedovih
Foto: Langerholc
V soboto, 31. januarja, sta poročni obljubi obnovila zlatoporočenca Stanislav in Marija Medved iz Pleterij 21, Lovrenc na Dravskem polju. Na dan njune zlate poroke pa se je poročil tudi njun vnuk Matej. Zlata nevesta Marija, rojena Peršuh, jeprijoka-la na svet 16. oktobra 1932, zlati ženin Stanislav pa 25. novembra 1934. Oba sta rojena Pleterčana in tako sta se poznala že od zgodnjih otroških let, saj sta bila soseda, ki ju je ločevala le cesta. Večno ljubezen in zvestobo sta si obljubila v januarju 1959 in tudi letos sta po 50 letih skupnega življenja ponovno dahnila »da« v cerkvi sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju, civilna poroka pa je bila v gradu v Račah. Vse življenje sta se ukvarjala s kmetijstvom, s pridnimi rokami sta skrbno obdelovala njive in skrbela za svojo kmetijo. V zakonu so se jima rodili trije otroci - sinova Stanko in Tone, ki je pred šestnajstimi leti v hudi prometni nesreči zgubil življenje, in hčerka Jožica. V jeseni življenja ju razveseljujeta dve vnukinji, trije vnuki, ena pravnukinja.
-OM
Ptuj • Zlatoporočenca Lorenčič
Foto: Langerholc
Sedmega marca letos sta zlato poroko slavila Milica in Marijan Lorenčič iz Ptuja, Potrčeva 50, ki sta se prvič poročila 17. januarja leta 1959 na
Ptuju. Vesele trenutke sta delila z družino in prijatelji. Zlata nevesta je bila administratorka v Agisu, ženin pa vzdrževalec v Talumu Kidričevo. V zakonu se jima je rodila hčerka Marjana. Zlatoporočenca sta še čila in zdrava, želita si, da bi tako ostalo še naprej.
MG
Atletika
Trening tudi na portugalski plaži
Stran 16
Gorišnica
Judoisti najboljši ekipno in posamično
Stran 16
Košarka
Ponovitev finala iz lanske sezone
Stran 17
Boks
Zmagi za Dišiča in Gajška
Stran 18
Strelstvo
Juršinčani pokalni prvaki Slovenije s pištolo
Stran 19
Namizni tenis
Sobota je bila v znamenju namiznega tenisa Stran 20
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • 1. SNL
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Dva remija, kako v tretje?
Foto: Črtomir Goznik
Borut Semler (Labod Drava): »Igram na tistem položaju, za katerega me določi trener: če bi rekel, da bom golman, bi odigral tudi to!«
Po dveh kvalifikacijskih tekmah slovenske reprezentance se pozornost ljubiteljev nogometa ponovno usmerja na domačo ligaško sceno. V 1. SNL bodo na sporedu tekme 26. kroga, v katerem se bodo Ptuj-čani (20) odpravili na zahtevno gostovanje v Ajdovščino. Tam jih čaka domača ekipa Pri-morja (22), ki je na prvenstveni lestvici njim najbližja - ima dve točki prednosti.
Na poraz v taboru Ptujčanov nihče noče niti pomisliti; vse je usmerjeno v to, da Ajdovščino zapustijo neporaženi. Ekipi sta se v dosedanjem delu prvenstva srečali dvakrat, obakrat
pa je bil rezultat neodločen. Še posebej dramatičen je bil obračun v jesenskem dela na Ptuju, kjer je Denis Halilovič izenačil v zadnjih trenutkih tekme. Slednji je medtem prestopil v ruskega prvoligaša Saturn, zato bodo za dosego zadetkov zadolženi drugi. Eden izmed njih je Borut Semler, ki je sezono začel na položaju desnega branilca, proti Kopru pa je po vstopu v igro precej poživil napad. »Igram na tistem položaju, za katerega me določi trener: če bi rekel, da bom golman, bi odigral tudi to! V naših profesionalnih pogodbah piše, da smo nogometaši, nikjer ne
Tekmi Laboda Drave in Primorja v tej sezoni:
8. krog: Primorje - Labod Drava 0:0
17. krog: Labod Drava - Primorje 1:1 (0:1); strelca: Halilovič (90); Krstič (31).
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA: sobota, 4. 4., ob 16.00: Nafta - Luka Koper, Domžale - Rudar; ob 18.00: MIK CM Celje - Interblock; ob 20.00: Maribor - Hit Gorica; nedelja, 5. 4., ob 16.00: Primorje - Labod Drava.
1. MARIBOR	25	14	9	2	52:30	51
2. MIK CM CELJE	25	11	8	6	36:24	41
3. DOMŽALE	25	9	10	6	34:28	37
4. RUDAR VELENJE	25	11	4	10	34:29	37
5. NAFTA	25	10	7	8	29:33	37
6. HIT GORICA	25	11	3	11	41:41	36
7. INTERBLOCK	25	9	7	9	37:35	34
8. LUKA KOPER	25	5	9	11	25:39	24
9. PRIMORJE	25	4	10	11	23:38	22
10. LABOD DRAVA	25	5	5	15	25:39	20
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar), Dario Zahora (Interblock); 12 zadetkov: Tavares (Maribor), Etien Velikonja (HIT Gorica); ; 10 zadetkov: Jože Benko (Domžale); 9 zadetkov: Nedzbedin Selimi (Primorje); 8 zadetkov: Darijo Biščan (MIK CM Celje); 6 zadetkov: Aleš čeh (Labod Drava), Dragan Jelič, Elvedin Džinič in Dalibor Volaš (vsi Maribor), Sacripanti (MIK CM Celje); 5 zadetkov: Milan Osterc, Nebojša Kovačevic (oba Hit Gorica), Robert Berič (Interblock), Ozren Peric (Rudar Velenje), Konstantin Vassiljev (Nafta Lendava).
piše, na katerem mestu naj bi igrali. Tako tudi jemljem zadevo in poskušam vedno dati svoj maksimum. Res je, da mi je proti Kopru šlo dobro, samo upam, da bo tako tudi proti Primorju,« je dejal Semler, ki je priprave na nedeljsko tekmo opisal takole: »Potekale so po običajnem ritmu, vmes smo odigrali tudi prijateljsko tekmo v Rogaški Slatini. Tam smo uig-ravali določene kombinacije za nedeljo, po mojem mnenju so bile pozitivne. Dejstvo je, da moramo vsako tekmo odigrati 100 % angažirani, tudi prijateljske tekme, saj lahko le tako pričakujemo še tisti kanček sreče, ki je doslej nismo bili deležni. Upam, da bo naš trud enkrat nagrajen, saj na treningih in tekmah vlagamo veliko truda, da bi dosegli pozitivne spremembe.«
Tekma v Ajdovščini (spet) spada v kategorijo odločilnih'. »Doslej smo vse tekme začeli odprto in napadalno, vendar smo pri tem naredili preveč napak, kar nas je vedno stalo dobrega rezultata. V takšni igri nas sicer noben tekmec še ni nadigral. Vsekakor moramo biti bolj skoncentrirani,
obenem pa moramo odigrati taktično zrelejše,« je zaključil Borut, ki je obračun 25. kroga v Velenju izpustil zaradi rumenih kartonov. Tokrat bo zaradi istega razloga manjkal Andrej Prejac, še vedno pa kazni rdečega kartona v Lendavi ni odslužil Ogu John. Podobne težave ima tudi Vjekoslav Lokica,
trener Primorja, saj bosta odsotna Vladimir Ostojič in Dalibor Teinovič.
Izmed ostalih tekem 26. kroga bi lahko izpostavili obračuna v Domžalah in Mariboru. Gost Domžal bo ekipa Rudarja, gre pa za ekipi, ki sta v spomladanskem delu zbrali največ točk (11 in 12). V Ljudskem
vrtu bodo vijoličasti gostili Go-ričane, ki so po menjavi trenerja (Gliha - Srebrnič) nanizali dve zaporedni zmagi. Varovanci Darka Milaniča so na drugi strani vse tri domače tekme zmagali, niz pa seveda želijo nadaljevati. Kdo bo uspešnejši?
Jože Mohorič
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Ali kreativcev v Sloveniji ni?!?
Slovenija je v dveh kvalifikacijskih tekmah za nastop na SP leta 2010 osvojila skromno točko, čeprav so bile ambicije precej večje. Na tekmah se je celo pokazalo, da so bile upravičene, vendar ...
V prvi vrsti se moramo ozreti nekoliko nazaj, ko je krmilo reprezentance prevzel Matjaž Kek in se po začetnih preizkušnjah odpovedal nekaterim igralcem, ki so bili člani zlate generacije (Ačimovič, Čeh, Pavlovič). Takrat je na prvo mesto postavil vzdušje v reprezentanci. »Sem odgovoren za ustvarjanje kemije med igralci, zato bom izbral tiste, ki sploh lahko funkcionirajo skupaj,« so bile takrat njegove besede. Reprezentanca je potem sčasoma res postala prepoznavna po borbenosti in odličnih medsebojnih odnosih, tudi rezultati so postajali vzpodbudni. Za to je s svojimi zadetki skrbel predvsem Milivoje Novakovič, občasno pa sta kaj dodala še Zlatko Dedič in Zlatan Ljubi-jankič. Začetek kvalifikacij je bil zares sanjski in evforija med nogometnimi navdušenci je naraščala do te mere, da so bile karte za domače reprezentančne tekme razprodane mesec dni pred tekmo.
Vse do nesrečne tekme s Se-
verno Irsko je torej izgledalo vse idilično, čeprav je že obračun s Čehi v Ljudskem vrtu razkril določene težave (pa ne v obrambni vrsti, ki je bila najbolj razredčena zaradi kartonov in poškodb). Problem se očitno vedno bolj pojavlja v srednji vrsti! Tam igralci sicer izredno korektno in disciplinirano opravljajo obrambne naloge, a prispevajo premajhen delež v organizaciji in povezovanju obrambne vrste z napadom. Tudi napadalni dvojec se zelo požrtvovalno vrača v kazenski prostor pri vsaki prekinitvi; vsi torej dobro (včasih tudi odlično) opravljajo obrambne naloge. A samo obramba je premalo za kakšno zmago, v napadu je nujno potrebna kreativnost in iznajdljivost. Le-ti pa premore samo Novakovič, ki je skakalec v obrambi, podajalec pred golom in obenem še tisti, ki bi moral zabijati gole. Žalostno je, da mu prav za slednje ponavadi zmanjka moči ali pa sploh ne dobi prave podaje, ki bi jo lahko spremenil v zadetek.
Jasno je treba poudariti, da so vsi igralci doslej izredno korektno odigrali vse tekme, tudi slednji dve, ki nista bili re-zultatsko uspešni - vse v okviru svojih zmožnosti in zadolžitev. Vendar v tekmi, v kateri oba
bočna igralca (Mavrič, Jokič) skupaj ne opravita nobenega prodora po bokih in ne zmo-reta nobene kvalitetne podaje pred gol, igralci naše zvezne vrste (Kirm, Komac, Koren) pa izgubijo nešteto žog (nekatere zaradi slabega igrišča), najlepšo priložnost na tekmi pa zapravi igralec, ki večino časa preživi v obrambi (Brečko), res ne moremo pričakovati zmage. Delno sem pripravljen sprejeti Kekovo oteževalno okoliščino, da ni bilo zraven Stevanoviča in Birse, tudi Šišiča v Belfastu, vendar bi selektor kljub temu moral imeti pripravljene rešitve za takšen scenarij, podobno kot je uspel kvalitetno »zakrpati« zadnjo vrsto. Ne slepimo se: nujno potrebujemo kreativca - »klasično desetko«, ki bi znal zadržati žogo, ki bi znal do napadalcev spraviti uporabno zadnjo podajo. Tudi sam sem pred letom zapisal, da je prav Šišič morda primeren za to vlogo, a potem bi potreboval več svobode v igri in drugačen položaj na igrišču. Ali pa bi moral Kek v sodelovanju z NZS poiskati rešitev, ki se nekako ponuja sama po sebi: aktiviranje kakšnega igralca iz uvoda tega sestavka!
Jože Mohorič
r 4.-I		
^ ^ j		
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek je dobro zakrpal luknje v obrambi, zvezna vrsta pa je trenutno šibka točka.
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Trening tudi na plaži
Prijetno in koristno: tudi s soncem obsijana peščena plaža je lahko poligon za trening.
Rokomet
Z zmago pričeti Ligo za obstanek
Po dolgem, kar tritedenskem premoru, se na sceno vračajo roko-metaši Jeruzalema, ki bodo v sklepnem delu tekmovanja nastopali v Ligi za obstanek oz. jih čakajo tekme za uvrstitev od 7. do 11. mesta. Skupaj z Ormožani (16 točk) bodo ligo še tvorili: Ribnica Riko hiše (19), Merkur Škofja Loka (11 točk), Rudar Trbovlje (10 točk) in Krka Novo mesto (3 točke). Glede na to, da Liga za obstanek ni tako mamljiva, so se vinarji odločili, da bodo svoje domače tekme igrali ob petkih ob 20. uri v Športni dvorani na Hardeku. Že danes bo gost Hardeka trboveljski Rudar, ki je v preteklosti že znal namučiti Ormožane, a le v športni dvorani Polaj. Rudarji na Hardeku še nikoli niso osvojili točk in tudi tokrat v Ormož prihajajo v podrejenem položaju. S pravim pristopom bi jeruzalemčki morali zabeležiti nove točke in se podati v lov za končnim 7. mestom, ki ga zaenkrat s 3 točkami prednosti držijo rokometaši Riko hiš. Jeruzalem bo zaigral v popolni zasedbi, saj je seznam poškodovanih končno prazen.
UK
Tenis • Zimska liga
Naslov ostal v Skorbi
Teden dni po zelo uspešnem nastopu na evropskem dvoranskem prvenstvu je Nina Kola-rič sredi marca začela priprave na poletno sezono. Skupaj s trenerjem Gorazdom Raj-herjem in klubsko kolegico Lucijo Hameršak se je odpravila na dvotedenske priprave na jug Portugalske, natančneje v kraj Monte Grodo v pokrajini Algarve, kjer vladajo odlični pogoji za treninig. »Imamo se super, fajn vreme, sonce, morje in plaža ..., le občasno se pojavi veter,« je Kolaričeva opisala razpoloženje, ki vlada v majhni ptujski ekipi. Več o samem treningu pa je povedal trener Rajher: »Tako kot lansko leto smo se tudi letos odločili za staro destinacijo pomladnih priprav na Portugalskem. Do stadiona v Villa real de San Antonio nas loči le 2,5 kilometra. Razlog, zakaj smo odšli na priprave v tople kraje, je preprost; dnevna temperatura se giblje med 18 in 25 stopinj Celzija, kar predstavlja pogoje, v katerih je mogoče kvalitetno trenirati. Prvi del priprav sva z Nino posvetila predvsem obnovi telesa po naporni in uspešni zimski sezoni, s pripravami pa želiva dodati tudi nekaj novega zagona za poletno sezono. Ta bo zelo naporna in dolga, zato je potrebno, da se telo primerno pripravi za napore, ki prihajajo.«
Priprave na poletno sezono sta začela z bazičnim treningom, ki vključuje teke različnih dolžin, teke navkreber, veliko število izvedenih skokov, pre-
magovanje težkih bremen in razne druge vaje. »V trinajstih dneh bova poizkusila opraviti od 22 do 24 trenažnih enot, kar je zelo veliko in zahteva tudi veliko koncetracije. Naš delovnik je sestavljen iz dopoldanskega in popoldanskega treninga na stadionu, dvorani ali fitnesu in tudi na peščenem delu obmorskega letovišča,« je povedal Rajher.
Evropsko prvenstvo za veterane: tudi Prstec v finalu
Letošnjo zelo uspešno dvoransko sezono za Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je sklenil
Miki Prstec, ki je minuli konec tedna na evropskem dvoranskem prvenstvu v italijanski Anconi zasedel osmo mesto v suvanju krogle. Za nastop se je odločil kljub poškodbi noge, ki jo je pred mescem dni staknil na državnem prvenstvu v Novi Gorici. Prav zaradi tega se je Pr-stec odločil, da stisne zobe in nastopi samo v metu krogle, tekaške in skakalne discipline pa je izpustil. Med triindvajsetimi prijavljenimi tekmovalci v svoji starostni kategoriji M50 (od 50 do 55 let) je zasedel osmo mesto, s tem pa se je uvrstil v finale in pridobil pravico do treh dodatnih metov. Njegov najdaljši sunek 6 kilogramov težkega orodja je meril 11,30
metra. S svojim osebnim rekordom v tej disciplini, ki znaša 12,44 metra, pa bi se uvrstil še nekaj mest više. Nastop v metu krogle je Prstcu omogočil fizio-terapevt nemške reprezentance, ki mu je pripravil posebno opornico za lajšanje boločine v nogi. Sicer je bila udeležba na prvenstvu množična, saj je nastopilo 2872 veteranov iz deve-tintridesetih evropskih držav.
Letošnja dvoranska sezona se je za Prstca začela obetavno, saj je postavil dva državna rekorda, v teku na 60 metrov in v metu krogle, nato pa mu je poškodba mišice preprečila nastop v peteroboju na evropskem dvoranskem prvenstvu, ki je bil zanj glavni cilj zimske sezone. Po mescu dni rehabilitacije se namerava Prtstec začeti pripraljati za svetovno veteransko prvenstvo v finskem Lahtiju, ki bo v začetku avgusta, oktobra pa sledi vrhunec veteranske sezone - svetovne igre v Sidneyu.
Uroš Esih
_i
Foto:: UE
Prstec je bil osmi na EP za veterane v suvanju krogle.
1. liga
Z desetim krogom se je v soboto končalo tekmovanje v 1. zimski teniški ligi. Zmagovalci so postali igralci TK Skorba, ki so tako ponovili lanski uspeh. Na zaključni prireditvi v TC Goya so podelili pokale in priznanja. Najboljši igralec lige je Matjaž Plajnšek z devetimi zmagami, drugi pa je Dušan Majcenovič z osmimi. V naslednji sezoni bo v 1. ligi nastopila ekipa TK Šumari, ki je v 2. ligi prepričljivo osvojila prvo mesto in bo zamenjala ekipo TK Neptun, ki je v 1.
Miklavž pri Mariboru, 29. 3. 2009. Judo klub Branik Broker iz Maribora je priredil že 48. mednarodni turnir za Baum-gartnov pas, kjer so judoisti imeli možnost nastopiti tako v svoji, kot v absolutni kategoriji, ki vedno postreže z zanimivimi dvoboji. Turnir v spomin na Ota Baumgartna, pionirja juda v Sloveniji, šteje tudi za pokal Judo zveze Slovenije med člani in je letos privabil 56 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije.
Tajhman drugi, Fras tretji
Najprej so se tekmovalci pomerili po kategorijah, kjer je najboljši rezultat za Ptujčane dosegel Rok Tajhman v kategoriji do 73 kg z uvrstitvijo v finale in s končnim 2. mestom. Za vstop v finale je premagal tudi Tadeja Čeha (JK Duplek), sicer članskega reprezentanta Slovenije. V finalu pa je v trdi borbi zgubil s Prodanom (JK Šiška), ki je pred tem premagal hrvaškega reprezentanta Crno-
ligi zasedla zadnje mesto.
REZULTATI 10. KROGA: TK SKORBA - HIŠA KAGER 3:0 (Žitnik - Šabeder, Hazimali - Kreševič 9:2, Žitnik/Hazimali - Šabeder/Kreševič 9:8); TC LUKA - TRGOVINE JAGER 0:3 (Pušnik - Križe 3:9, Kocjan - Ja-garinec 8:9, Pušnik/Kocjan - Zavr-nik/Čeh 0:9); KELLERSPORTS - TK NEPTUN 3:0 b.b.
KONČNI VRSTNI RED: TK Skorba 25, Kellersports 20, Trgovine Jager 16, TC Luka 11, Hiša Kager in TK Neptun 9 točk.
Danilo Klajnšek
va. Rokove borbe na tem mednarodnem prvenstvu so dobra popotnica pred njegovim nastopom naslednji teden na svetovnem pokalu v Sarajevu. Za konec so se tekmovalci pomerili še v absolutni kategoriji. Letošnji zmagovalec je postal Primož Ferjan JK Impol, ki je tako osvojil zlati Baumgart-nov pas za leto 2009, Damjan Fras (JK Gorišnica) je osvojil 3. mesto
Sebi Kolednik
Rezultati: -60 kg: 1. Dori-jan Jamnišek - JK Duplek; -66 kg: 1. Toshi Nakamura - Leibnitz (AUT); -73 kg: 1. Marko Prodan - JK Šiška, 2. Rok Tajh-man - JK Drava Ptuj; -81 kg: 1. Robert Mesarič - JK Slovenj Gradec; -90 kg: 1. Marko Pet-rič - JK Olimpija, 2. Žiga Unuk - JK Impol; -100 kg: 1. Primož Ferjan - JK Impol.
ABSOLUTNA KAT.: 1. Primož Ferjan - JK Impol, 2. Matija Erjavec - JK Branik Broker, 3. Samo Sagadinj - JK Branik Broker, 3. Damjan Fras - JK Gorišnica.
Gorišnica • Izbrali naj športnike 2008
Judoisti najboljši ekipno in posamično
Športna zveza občine Gorišnica je v petek zvečer slovesno razglasila najboljše posamične športnike in športne ekipe minulega leta. Na zmagovalnih stopničkah so stali judoisti, tako v kategoriji posameznikov kot ekip; za najboljšega športnika leta 2008 je bil namreč razglašen Damjan Fras, ki je v lanskem letu osvojil zlato medaljo na mednarodnem tekmovanju Nagaoka, prav tako je zmagal tudi na državnem vojaškem prvenstvu, dosegel drugo mesto na Ir-šičevem memorialu, v beri njegovih lanskih uspehov pa sta še dve bronasti me-
dalji. Naziv najboljše ekipe pa je osvojila članska ekipa Judo kluba Gorišnica.
Med ekipami si je drugo mesto z uspešnimi nastopi v lanskem letu prislužila ekipa mlajših dečkov rokometnega društva iz Moškanjcev, tretje pa ekipa starejših deklic Šahovskega društva Gorišnica. V kategoriji posameznikov je srebrno priznanje za najboljšega športnika prejel Sandi Žuran, član Rokometnega kluba Gorišnica, tretje pa Denis Pintarič, član Športnega ribiškega društva Gorišnica.
Kot vsako leto pa so v občini s posebnimi priznanji nagradili še najbolj perspektivne športnike; letos so med
Najboljši trije športniki leta 2008 v Gorišnici (od leve): Sandi Žuran (2. mesto), Denis Pintarič (3. mesto) in Damjan Fras (1. mesto).
prejemniki teh priznanj: Kristijan Cvetko (RD Moškanjci-
Med najboljše tri ekipe lanskega leta so se uvrstile: članska ekipa Judo klub Gorišnica (zmagovalna ekipa), ekipa mlajših dečkov Rokometnega kluba Moškanjci (drugo mesto) in ekipa starejših deklic Šahovskega društva Gorišnica.
Gorišnica), Simon Kojc (Judo klub Gorišnica), Renata Kralj (Judo klub), Alen Ivajnšič (ŠD Gorišnica), Miha Cvetko (ŠD Gorišnica) in Alja Janžekovič (Šahovsko društvo Gorišni-ca).
Priznanja za najuspešnejšega športnika in ekipo v šolskem športu so prejeli: Luka Vesenjak in Rebeka Kovačec ter šolska rokometna ekipa starejših dečkov, posebno priznanje najboljšemu trenerju za strokovno delo je šlo v roke Darku Žnidariču (rokomet), priznanje za najbolj zaslužnega delavca za organizacijsko delo pa v roke Romana Soka. Zahvalo za animacijo in popularizacijo športa pri najmlajših pa sta prejela Tanja Pajenk in Sašo Majerič.
SM
Zmagovalna ekipa TK Skorbe s pokali
Foto:: Matija Brodnjak
Judo • 48. Baumgartnov pas
Baumgartnov pas je osvojil Primož Ferjan
Foto: SM
Foto: SM
Karate • Karate do klub Ptuj
Špela Horvat tretja na DP
V nedeljo, 22. 3. 2009, so se v Velenju na članskem državnem prvenstvu pomerili vsi najboljši slovenski karateisti iz 36 klubov. Tekmovali so v katah in borbah. Iz Karate-do kluba Ptuj sta nastopila Aljaž Valič v katah in Špela Horvat v športnih borbah, v kategoriji do 68 kg. Špela je znova dokazala, da sodi v sam slovenski vrh, saj je osvojila 3. mesto. Rezultat ji je prinesel točke za nastop na evropskem članskem prvenstvu, ki bo od 8. do 10. maja 2009 v Zagrebu. V mesecu aprilu jo čakajo še trije mednarodni turnirji na Hrvaškem, v Srbiji in
Spela Horvat
Slovaškem ter vikend priprave v Radencih in v Logatcu.
Šolska karate liga
V nedeljo, 22. 3. 2009, so se karateisti zbrali v Zgornji Pol-skavi, kjer je potekal 3. krog slovenske šolske karate lige. Kara-teisti so tekmovali za osnovne šole, ki jih obiskujejo. Iz Karate-do kluba Ptuj in Markovci so za OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt, podružnico Grajena, OŠ Kidričevo in OŠ Markovci tekmovali: Oscar in Krištof Križanec, Žan Cvetko, Ema Trafela, Zala Zajko Ivan-čič, David Murko, Vito Levstik, Žan Kokol, Špela Pernek, Tinka in Ela Valenko, Nina Strelec ter Niko in Mitja Kostanjevec. Največ točk so za svoje šole zbrali Krištof Križanec, Nina Strelec, Ela in Tinka Valenko, saj so vsi osvojili srebrne medalje, uspešna pa je bila tudi Špela Pernek, ki je osvojila bronasto medaljo.
Andrej Cafuta
Udeleženci Karete do kluba Ptuj na šolski karate ligi
Rokomet • Mlade selekcije
Jeruzalemčki v finalu DP
Mlajši dečki B: Atom Krško - Jeruzalem Ormož 11:24 (6:11)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf, Rizman; Zidarič, M. Hebar, Lukman 3, Niedorfer, Kosi 1, Plavec 1, Gra-bovac, Ulaga, Žganec, Kolmančič 7, Kociper 6, Štumberger 1, Horvat 5 (1). Trener: Uroš Krstič
Jeruzalemčki so se s četrto zmago zapovrstjo v polfinalni skupini D dva kroga pred koncem uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji.
Priložnost za igro so dobili vsi ormoški igralci in prav vsi so bili na visokem nivoju. Še posebej je potrebno pohvaliti vratarski trio Korpič Lesjak, Rizman in Caf, ki so branili odlično. V nedeljo, 5. marca, ob 9.30 v Športni dvorani na Hardeku jeruzalemčki gostijo celjski Zlatorog.
KU
Starejši dečki B: Drava -Krško 31:27 (14:15)
DRAVA: Valentin Zupanič, Marko Žuran 2, Luka Reisman 6, Aljaž Mori 2, Martin Vrbančič 5, Teo Prapotnik, Nejc Korošec 6, Davorin Levanič 8, Rok Šalamun 2, Martin Ovčar. Trener: Ladislav Sabo.
V Krškem so dravaši v prvi tekmi igrali neodločeno (izenačili so šele v zadnjih sekundah tekme), kar je napovedovalo težko tekmo na domačem igrišču.
Tekma je bila izenačena vse do izida 23:23. Takrat so domači igralci pobegnili za dva gola razlike in
kmalu še za tri in te prednosti niso več izpustili. Tokrat velja še posebej pohvaliti navezo zunanjih igralcev in krožnega napadalca (Levanič, Korošec, Vrbančič, Reisman), ki so vztrajno premagovali sicer odličnega in visokega vratarja gostov, svoje pike na i pa so dodajali še krilni igralci.
Mlajši dečki A: Velika Nedelja - Ribnica Riko Hiše 30:14 (16:6)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Uroš Šerod, Filip Bombek, Žiga Ku-mer 2, Gregor Hojžar 1, Rok Cvetko 12, Kristjan Šoštarič 1, Matic Bokša 8, Kevin Preac, David Čuš 3, Kevin Slavinec, Tomaž Cvetko, Matic Marin 3.
Še ena zaslužena zmaga mladih rokometašev iz Velike Nedelje proti ekipi iz Ribnice, ki jim je v prvem delu odščipnila točko. Domačini so ves čas tekme kontrolirali rezultat, tako da končni uspeh v nobenem trenutku ni bil pod vprašajem.
Slabo voljo prinaša samo dejstvo, da ekipa Gorenja, ki je zraven Velike Nedelje kandidat za finalni turnir, po prestavljeni tekmi v Velenju še vedno ne ve termina, kdaj naj bi se zaostala tekma odigrala. V klubu so začeli dvomiti v regularnost tekmovanja, saj se bojijo, da bi se tekma igrala po zadnjem krogu, ko v Veliki Nedelji gostuje prav Gorenje. Tako bi imeli Velenjčani odločilno tekmo o zmagovalcu skupine po rednem delu doma.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Regijsko prvenstvo z zračnim orožjem 2009
Ptujčanom oba članska ekipna naslova
V soboto v popoldanskem času se je na 32-mestnem montažnem strelišču v Športni dvorani Mladika odvijalo regijsko prvenstvo Severne regije v streljanju z zračnim orožjem v treh različnih disciplinah in šestih starostnih kategorijah za strelke in strelce. Naslov regijskega prvaka z zračno pištolo si je priboril Cvetko Ljubič, SD Kidričevo, s 567 krogi, 2. Matija Potočnik, SK Ptuj, 564, 3. Ludvik Pšajd, SD Juršinci, 562. V ekipnem seštevku so regijski prvaki postali strelci SK Ptuj s 1662 krogi, 2. SD Juršinci 1659, 3. SD Kidričevo 1634. Pri članicah s pištolo je naslov prvakinje pričakovano pripadel Majdi Raušl s 381 krogi, 2. Mateja Levanič 352, 3. Sonja Raušl 346 krogov, vse tri strelke SK Ptuj. Pri mladinkah je postala prvakinja Staša Simonič, SD Dornava, s 356 krogi, 2. Mateja Pešakovič, SK Ptuj, 336. Pri mladincih je postal regijski prvak Rok Pučko, SD Juršinci, s 554 krogi, pred klubskima kolegoma Nikom Pšajdom in Jernejem Pondelakom s 493 in 492 krogi. Med kadetinjami je nova regijska prvakinja Sara Rojko, SK Ptuj, s 309 krogi. Med kadeti s pištolo je postal prvak Ivan Druzovič s 355 krogi, 2. Gregor Vesenjak, oba SD Juršinci, 336, 3. Marko Vorih, SK Ptuj, 309 krogov. S standardno puško so ptujski strelci ponovili uspeh kolegov
s pištolo in ravno tako osvojili ekipni naslov regijskih prvakov s 1626 krogi, 2. SD FLV Ho-tinja vas 1621. Za ptujsko ekipo so nastopali 4. Teodor Pevec 552, 5. Marjan Zupanič 549 in 12. Marjan Gril 525 krogov.
Pri pionirjih s serijsko zračno puško je postal regijski prvak Luka Kaukler, SD Impol,
4.	Sašo Stojak, SK Ptuj, 173,
5.	Aleš Pernat, SD Kidričevo, 171, 6. Jan Tovornik, SK Ptuj, 168, 7. Niko Visočnik 168, 12. Rok Ciglar, oba SD Kidričevo, 145 krogov. Velik ekipni uspeh so tako dosegli Kidričani, ki so s 484 krogi osvojili naslov ekipnih podprvakov, ptujski strelci pa so zaradi nepopolne ekipe pristali šele na 5. mestu. Pri mlajših pionirkah je naslov prvakinje osvojila Ptujčanka Neja Gril s 164 krogi, 2. Katja Prosenjak, SD Elektro Mb, 157 krogov. Pri mlajših pionirjih je postal prvak Staš Baumhakl, SD Impol, s 171 krogi, 5. Vito Petkovič 161, 8. Uroš Ko-sajnč, oba SK Ptuj, 157 krogov, oba ptujska strelca pa sta tako uspešno izpolnila tudi normo za DP. Med cicibani je naslov prvaka osvojil bivši Ptujčan Anej Višič, SD Elektro, s 159 krogi, 7. Vid Sušek, SK Ptuj, 122 krogov. Med veterani s pištolo je naslov prvaka pripadel Ptujčanu Francu Bedraču s 183 krogi, 2. Slavko Ivano-vič, SD Dornava, 180, 3. Milan
Stražišar, SK Ptuj, 177 krogov. Pri veterankah s serijsko puško je postala prvakinja Brigita Trglavčnik, SD Elektro, 178 krogi, odlično tretje mesto pa je osvojila Ptujčanka Kristina Pšajd s 157 krogi.
Simeon Gonc
Medobčinska liga:
Zmaga strelcev Trnovske vasi
V Slovenskih goricah poteka medobčinska liga, v kateri sodelujejo ekipe iz SD Osek, SD Vitomarci, SD Velka in SD Trnovska vas. V ligi je letos nastopalo devet ekip in skupno kar 32 posameznikov. Ekipa SD Trnovska vas A v postavi Roman Maguša, Dejan Cvetko in Sandi Njivar je dosegla največji uspeh, odkar tekmujejo v ligi, saj so premagali favorite iz Oseka in Zgornje Velke in nepričakovano zasedli prvo mesto. V osmih krogih je ekipa SD Trnovska vas A zadela skupno 4124 krogov, ekipa SD Osek B na drugem mestu pa 4082. Tretje mesto je pripadlo ekipi SD Velka A (4072). Presenetila je tudi ekipa SD Trnovska vas B v postavi Janez Tašner, Damjan Prajndl in Bojan Maguša, saj so s 3797 zadetimi krogi zasedli peto mesto.
Med posamezniki se je odlično odrezal Roman Maguša,
Košarka • PARKL
Ponovitev finala iz lanske sezone
Prvi dan zaključnega turnirja v Staršah je prinesel dva polfinalna dvoboja, v katerih sta slavili izkušenejši ekipi, KK Starše in KK Pragersko.
V prvi polfinalni tekmi sta se pomerili ekipi KK Starše in KK Rače. Domačini so pred tekmo veljali za favorita, čeprav so se med številnimi gledalci našli tudi taki, ki so verjeli v presenečenje. Začetek tekme je možno presenečenje tudi nakazoval. Gostje so odlično začeli in po nekaj minutah po-vedli za 8 točk. Prva četrtina se je končala z petimi točkami prednosti gostov, za katero je bil najzaslužnejši Bauman, ki je v tem delu dosegel 15 točk. V nadaljevanju tekme so se prebudili nosilci igre pri Staršah. Najprej Petrovič z uspešno igro pod košem, kasneje se mu je pridružil še najučinkovitej-
ši igralec KK Starše, Milič. To je bilo dovolj, da so Starše ob polčasu povedle za 2 točki. V začetku 3. četrtine so gostje še enkrat povedli, a njihove dobre igre v napadu je bilo kmalu konec. Ob Baumanu v ekipi KK Rače ni bilo igralca, ki bi v zaključku tekme prevzel odgovornost. Pri ekipi Starš je to vlogo prevzel Milič in ob pomoči soigralcev KK Starše popeljal v finale.
Druga polfinalna tekma, med TED ŠD Cirkovce in KK Pragersko, je bila »na papirju« še bolj izenačena. Odlično so tekmo začeli Cirkovčani, ki so ujeli malce zaspane igralce KK Pragersko in dobili prvo četrtino za 8 točk. V nadaljevanju so se prebudili aktualni prvaki in ulovili prednost »tiskarjev«. S hitro in natančno igro v napadu so prav vsi igralci Pragerskega
Rezultati polfinala: KK Starše - KK Rače 73:64 (16:21, 23:16, 13:13, 21:14), KK Pragersko - TED ŠD Cirkovce 101:83 (14:22, 30:17, 26:15, 31:29).
Rezultat 1. tekme za obstanek: ŠD Nova vas MB - KK KPŠ Ptuj 67 :77 (14:22, 20:19, 14:15, 19:21).
predstavljali resno nevarnost za koš Cirkovc. Pragerčani, ki so že ob polčasu vodili za 3 točke, so v nadaljevanju le še stopnjevali tempo. V ekipi Cirkovc je bil edini razpoloženi igralec Ocepek, ki je dosegel 31 točk. Holc, najboljši strelec sezone, je nastopil poškodovan in morda je bil to jeziček na tehtnici, ki je odločilno vplival na potek igre. Igralci Pragerskega so na koncu slavili zasluženo zmago. Po mnenju mnogih v dvorani so v pravem trenutku prikazali najboljšo predstavo v sezoni in
Zmagovalna ekipa Trnovske vasi v medobčinski ligi (Roman Maguša, Dejan Cvetko, Sandi Njivar)
saj je s 1231 zadetimi krogi v osmih kolih zasedel 3. mesto in samo za 25 zadetih krogov zaostal za zmagovalcem Mirkom Tenškom iz SD Velka (1256). Drugo mesto je osvojil Vlado Šteinfelser iz SD Osek s 1245 zadetimi krogi. Prav tako so se odlično odrezali drugi posamezniki iz SD Trnovska vas, saj so zasedli peto (Dejan Cvetko, 1214), sedmo (Sandi Njivar, 1188), deveto (Janez Tašner, 1150), šestnajsto (Damjan Prajndl, 1092) in sedemnajsto mesto (Bojan Maguša, 1082).
Franci Hameršak
bodo v finalu nevaren nasprotnik za domačine.
V senci polfinalnih dvobojev se je odigrala tudi prva kvalifikacijska tekma za vstop v 1. ligo. Igralci KK Ptuj so se pomerili z ambiciozno ekipo ŠD Nova vas Maribor. Ptujsko-mariborski dvoboj so bolje začeli slednji, a so Ptujčani hitro odgovorili. S hitro igro in neustavljivim Horvatom (34 točk) so vodili skozi večino tekme in si na koncu priigrali »velikih« 10 točk prednosti. S to zmago so Ptujčani postavljeni v vlogo favorita pred 2. tekmo, ki bo dokončno odločila skupnega zmagovalca in zapolnila zadnje prosto prvoligaško mesto v naslednji sezoni.
Ob zaključku letošnje sezone so predstavniki vseh sodelujočih ekip izbrali tudi dve ekipi, ki si bosta razdelili naslov za fair-play. To sta ekipi ŠD Podlože in KK KPŠ Ptuj. Vse druge odgovore in predvsem tistega, kdo bo zmagovalec 12. sezone v ligi Parkl, bomo dobili v soboto v Staršah, ko bo prekinjana ena tradicija zadnjih petih let. Če zmaga Pragersko, bo prekinjena tradicija zadnjih petih let, da nobeno moštvo ni uspelo ubraniti naslova. Če zmagajo Starše bo prekinjena tradicija, da Starše vedno zgubijo v finalu.
BL
Tiskarna Ekart design ŠD Cirkovci
Spored zaključnega turnirja - finalni dan -Starše, 4. april 2009
2. tekma za obstanek - napredovanje v 1. ligo: KK
KPŠ Ptuj - ŠD Nova vas MB (16.00)
Tekma za 3. mesto: TED ŠD Cirkovce - KK Rače (18.00)
Tekma za 1. mesto: KK Starše - KK Pragersko (20.00)
Foto: ZS
Mali nogomet
Popotovanje od Ptuja do Izole
2. SFL - finale končnice
V finalu se bosta merili moštvi, ki sta si nastop zagotovili pričakovano, čeprav z veliko truda. Izola je v tretji tekmi po izvajanju prostih strelov izločila Casino Safir, medtem ko so bili Ptujčani v dveh tekmah boljši od Nazarij.
Prvi finalni dvoboj bo to soboto, 4. aprila, ob 14.30 v izolski športni dvorani. Na eni strani ptujski navijači Modri Kurenti s svojimi spremljevalci Koranti iz Rogoznice in na drugi strani vročekrvni navijači Izole - Ribari. Legionarji proti Ribarom, štajersko-primorski obračun, ki bo imel poseben čar. Zmagovalec tega finala se bo neposredno uvrstil v 1. slovensko futsal ligo, poražencu pa ostaja dodatnih šest tekem s
2. SFL - finale končnice
Sobota, 4. 4., ob 14.30: KMN Izola - FC Ptuj roletarstvo ABA Saš bar
FC Ptuj vabi vse navijače in ljubitelje futsala, da skupaj z legionarji potujejo v Izolo. Odhod bo izpred gostišča Mark 69 v Novi vasi ob 9. uri. Prevoz ter ogled tekme je brezplačen! Vabljeni! Kontakt: Perger
-	041 / 755 430
1. SFL
Pari 17. kroga: petek, 3. 4., ob 20.00: Živex Pekarna Duh
-	Svea, Benedikt - Kix Ajdovščina, Sevnica - Dobovec, Tomi Press Bronx - Gorica.
prvoligaši, ki se bodo borili za obstanek.
Peter Golob
Boks • 1. slovenska liga
Zmagi za Dišiča in Gajška
Športni napovednik
V Slovenski Bistrici je potekal tretji krog tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi. BK Ring iz Ptuja je nastopil s tremi tekmovalci ter dosegel dve zmagi. Uspešna sta bila Mitja Dišič (v kategoriji do 81 kg), ki je premagal Edvina Ramdelovi-ča iz Kranja (2:0), in Jernej Gaj-
šek (do 69 kg), ki je bil uspešnejši od Tineta Konjediča iz Maribora (2:1). Med kadeti je nastopil Nino Milošič (do 75 kg), ki pa je moral priznati premoč Aljažu Venku iz Slovenske Bistrice.
Danilo Klajnšek
Jernej Gajšek - modri dres
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Dekleta kar tretja , fantje izpadli
Tekmovanje so končali v drugih kegljaških ligah. Keglja-či ptujske Drave se po treh letih igranja vračajo korak nazaj, v 3. slovensko kegljaško ligo. V letošnji sezoni so imeli precej smole s poškodbami, delovnimi obveznostmi, nekateri igralci pa so si pred sezono poiskali druge klube. Tudi v zadnjem dvoboju jim ni uspelo slaviti, oziroma premagati ekipe Pivovarna Laško, saj je zmanjkalo nekaj kegljev v skupnem seštevku. V višji rang tekmovanja se je uvrstila ekipa iz Šoštanja.
Dekleta Drave so na koncu osvojila tretje mesto, ki so ga s superiorno igro potrdila v zadnjem nastopu v sezoni 2008/2009 proti Celjankam. Z malo več športne sreče bi lahko bile za mesto višje, vendar bodo morale na to priložnost počakati do naslednje sezone. V višji rang tekmovanja (1. B
slovenska liga) pa so se uvrstile kegljačice Impola iz Slovenske Bistrice.
2. SKL (ž) - vzhod
REZULTATI 14. KROGA: Drava - Miroteks III. 7:1, Fužinar - Impol 1:7, Komcel - Litija 7:1.
1.	IMPOL	12 10	0	2	20
2.	FUŽINAR	12 8	1	3	17
3.	DRAVA	12 6	1	5	13
4.	KOMCEL	12 5	1	6	11
5.	LITIJA	12 4	1	7	9
6.	MIROTEKS III. 12 3	1	8	7
7.	NAFTA	12 3	1	8	7
DRAVA - MIROTEKS III. 7:1 (3114 - 2871)
DRAVA: Fridl 517, Planine 467, Plajnšek 516, Kolar 532, Bombek 496, Krušič 586.
2. SKL (m) - vzhod
REZULTATI 18. KROGA: Drava -Pivovarna Laško 3:5, Rudnik - Litija 5:3, Fužinar - Šoštanj 3:5, Konjice II.
- Impol 3:5, Lent - Miklavž 7:1.
1.	ŠOŠTANJ 18 16 0 2	32
2.	KONJICE II. 18 11 2 5	24
3.	PIVOVARNA LAŠKO 18 10 2 6	22
4.	IMPOL 18 10 1 7	21
5.	LENT 18 8 2 8	16
6.	LITIJA	18 7	2	9	16
7.	RUDNIK	18 8 0 10	16
8.	MIKLAVŽ	18 6 1 11	13
9.	FUŽINAR	18 5	1 12	11
10.	DRAVA	18 3	1 14	7
DRAVA - PIVOVARNA LAŠKO 3:5 (3131 - 3173)
DRAVA: Podgoršek 528, Arnuš 534, Murko 497, Premzl 533, Kozo-derc 514, Čeh 525.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SŽNL, U-14
1. SZNL
V 13. krogu so nogometašice iz Ptuja in Dornave visoko izgubile proti ekipam, ki že dolga leta krojijo sam vrh prvenstvene razpredelnice v 1. slovenski ženski nogometni ligi.
REZULTATI 13. KROGA: Krka - Ptuj 14:0 (5:0), Pomurje - Dornava 13:0 (6:0), Slovenj Gradec - Senože-ti 3:2 (1:0), Maribor - Rudar Škale 1:1 (1:0).
1.	KRKA	13 12 1 0 103:7 37
2.	SLOV. GRADEC 13 9 1 3 58:21 28
3.	POMURJE 13 9 0 4 93:21 27
4.	SENOŽETI 13 7 1 5 37:20 22
5.	MARIBOR 13 6 2 5 50:42 20
6.	RUDAR -ŠKALE 13 3 3 7 11:43 12
7.	PTUJ	13 2 0 11 9:81 6
8.	DORNAVA 13 0 0 13 6:132 0 KRKA - PTUJ 14:0 (5:0)
ŽNK PTUJ: Majda Mesarec, Maja Koren, Andreja Najvirt, Karin Matja-šič, Daša Grdina, Mateja Arnuš, Teja Šmintič, Barbara Petek, Maja Skaza, Nina Podhostnik, Marina Tancoš. Trener: Dušan Hvalec.
POMURJE - DORNAVA 13:0 (6:0)
DORNAVA: Alenka Murko, Saša Fras, Laura Maksimovič, Laura Krajnc, Sanja Lah, Nuša Kukovec,
Romana Behrami, Urška Čuš, Nuša Ploj, Monika Hojnik, Mateja Mihelač. Trener: Mitja Sardinšek.
LIGA U 14 VZHOD
REZULTATI 20. KROGA: NŠ Poli Drava - MIK CM Celje 0:2, Nafta - Aluminij 2:0, Simer šampion
-	Nissan Ferk Jarenina 0:2, Mura 05
-	Rudar Velenje 3:4, Brežice - ŠNK Radgona 4:0, NŠ Dravograd - Aha Emmi Bistrica 5:1, Železničar Maribor - Ljutomer 6:0, NŠ NK Maribor
-	Tehnostroj Veržej 1:0.
1.	DRAVOGRAD 20 17	0	3	55:18	51
2.	NK MARIBOR 20 16	2	2	78:10	50
3.	MURA 05 20 15	2	3	78:16	47
4.	RUDAR (V) 20 13	4	3	58:23	43
5.	MIK CM CELJE 20 13	2	5	48:14	41
6.	ŽELEZNIČAR MB 20 12	3	5	79:20	39
7.	TEHNO. VERŽEJ 20 11	2	7	43:20	35
8.	SIMER ŠAMP. 20 10	2	8	58:27	32
9.	ALUMINIJ 20 8	4	8	24:21	28
10.	NAFTA	20 8	1	11	41:48	25
11.	POLI DRAVA	20 8	0	12	43:46	24
12.	F. JARENINA	20 5	2	13	34:44	17
13.	BREŽICE	20 5	0	15	23:80	15
14.	A. E. BISTRICA	20 4	0	16	21:93	12
15.	LJUTOMER	20 2	1	17	9:73	7
16.	RADGONA	20 0	1	19	2:141	1
Danilo Klajnšek
Kikboks
Filip, Rok in Nuša osvojili 3. mesta
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož so 27. in 28. marca uspešno nastopili na enem najmočnejših evropskih turnirjev v kikboksu v bližini avstrijskega mesta Kufstein. Na tekmovanju je sodelovalo 1420 tekmovalcev iz 23 držav.
Največji uspeh med Ptujčani je dosegel Filip Janžekovič, ki je osvojil 3. mesto med mladinci do 63 kg. Med Ormožani sta se posebej izkazala Nuša Štefančič, ki je osvojila 3. mesto med mladinkami do 50 kg, in Rok Tomažič iz Ormoža je med dečki do32 kg prav tako osvojil 3. mesto. Iz Ormoža so še nastopali Žan Tomažič in Lucija Kovačič, iz Ptuja pa Anej Štrafela, Matic Bedenik, Adriana Korez, Aleksander in Sabina Kolednik in Luka Vindiš.
Nastop Ptujčanov in Ormo-žanov je bil vsekakor uspešen in obetaven pred 2. turnirjem
Rok Tomažič in Nuša Štefančič (Ormož)
za državno prvenstvo, ki bo potekalo to soboto v Ormožu, kjer bo nastopalo okrog 30 članov Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož.
Franc Slodnjak
Filip Janžekovič (Ptuj)
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Nafta - Luka Koper, Domžale
-	Rudar Velenje; SOBOTA ob 18.00: MIK CM Celje - Interblock, SOBOTA ob 20.00: Maribor - HIT Gorica; NEDELJA ob 16.00: Primorje - Labod Drava.
2.	SLOVENSKA NOGMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Aluminij - Livar, Krško - Zagorje, Olimpija - MU Šentjur, Triglav Gorenjska - Bela krajina, Mura 05
-	Bonifika.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 10.30: Mons Claudius - Šmartno; SOBOTA ob 14.30: Koroška Dravograd - Trgovine Jager; SOBOTA ob 16.30: Kovinar Štore - Malečnik, Črenšovci - Stojnci, Dravinja Kostroj
-	Paloma; NEDELJA ob 16.30: Čarda - Odranci, Simer šampion - Tehnostroj Veržej.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Šoštanj - Holermuos Ormož, Zreče - Brežice, Podvinci - AHA EMMI Bistrica, GIC Gradnje Rogaška
-	Peca, LKW Jack Gerečja vas - Pohorje; NEDELJA ob 16.30: Partizan Fram - Tehnotim Pesnica, Bukovci -Jarenina Šentilj.
1.	LIGA MEOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Gorišnica, Rogoznica
-	Pauman Pragersko, Hajdina - Središče, Boč - Oplotnica; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Dornava, Videm - Cirkulane.
2.	LIGA MEDOBČINSKE ZVEZE PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tržec - Makole, Slovenja vas
-	Leskovec, Markovci - Zavrč, Lovrenc - Spodnja Polskava; SOBOTA ob 19.30: Podlehnik - Hajdoše; NEDELJA ob 17.00: Zgornja Polskava
-	Grajena.
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 14. KROGA - PETEK ob 17.00: Videm - Podvinci, Markovci
-	Gorišnica, Stojnci Korant - Bukovci, Dornava - Leskovec.
VETERANSKA LIGA - ZAHODNA SKUPINA
PARI 13. KROGA - PETEK ob 17.00: Prepolje - Lovrenc, Zgornja Polskava - Skorba, Polskava - Podlehnik, Apače - Boč. Tekma Hajdina
-	Pragersko je bila odigrana v četrtek.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - NEDELJA ob 16.00: Ptuj - Slovenj Gradec, Rudar Škale - Dornava, Krka -Pomurje, Senožeti - Maribor.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
23. KROG: NŠ Poli Drava - Domžale (sobota ob 16.00), Simer šampion - Aluminij (sobota ob 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
23. KROG: NŠ Poli Drava - Domžale (sobota ob 14.00), Simer šampion - Aluminij (nedelja ob 11.00)
LIGA U -14 VZHOD
21. KROG: Aluminij - Železničar (sobota ob 11.00), AHA EMMI Bistrica - NŠ Poli Drava (sobota ob 11.00)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA (od 1. do 6. mesta)
1. KROG: Celje Pivovarna Laško - Prevent, Slovan - Cimos Koper LIGA ZA OBSTANEK (od 7. do 11. mesta)
1. KROG: Jeruzalem Ormož - Rudar EVJ Trbovlje (petek ob 20.00), Krka - Ribnica Riko hiše
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Mitol Sežana - Moškanjci Gorišnica, Grosuplje
-	Sviš Pekarna Grosuplje, Istrabenz plini Izola - Ajdovščina, Klima Petek Maribor - Alples Železniki, Radeče MIK Celje - Šmartno 99, Krško
-	Grča Kočevje.
2.	MOŠKA ROKOMETNA LIGA (od 1. do 6. mesta)
PARI 8. KROGA: Drava - Sevnica (sobota ob 19.00 v športni dvorani Center), Kranj - Dol TKI Hrastnik, Zlatorog Celje - Cerklje.
2. MOŠKA ROKOMETNA LIGA (od 7. do 12. mesta)
PARI 8. KROGA: Velika Nedelja - Brežice (sobota ob 19.00), Dobova
-	Mokerc Ig, Arcont Radgona - Radovljica.
Boks
DRŽAVNO PRVENSTVO V SLOVENSKI BISTRICI
V Slovenski Bistrici bo od petka do nedelje potekalo državno prvenstvo v boksu. V petek in soboto se bodo tekmovanja pričela ob 18. uri, v nedeljo pa se bodo finalna srečanja pričela ob 14. uri. Boksarski klub Ring Ptuj bo na tem prvenstvu nastopil z osmimi tekmovalci in v klubu se nadejajo dobrih rezultatov. Za BK Ring bodo nastopili: Nino Milošič med mlajšimi mladinci, Jure Jauševec med mladinci, v članski konkurenci pa Sašo Pučko, Jernej Gajšek, Jan Klarič, Mitja Dišič in Alen Gašparič.
Danilo Klajnšek
Foto: FS
Foto: FS
Strelstvo • 5. turnir mladinske lige za Pokal SZS
Planinski kotiček
Izlet na Kum
Mladinski odsek Planinskega društva Ptuj vabi na izlet na najvišji vrh Posavskega hribovja - na Kum. Izlet bo v soboto, 18. aprila 2009. Zbrali se bomo ob 5.30 na Železniški postaji Ptuj in se z
avtobusom odpeljali do Trbovelj. Od tam bomo pot nadaljevali peš proti vrhu Kuma. Pot nas bo vodila skozi Čebulovo dolino, ki nam bo pokazala vso svojo spomladansko lepoto. Po 3,5 ure hoje bomo prispeli na vrh Kuma, kjer sta planinski dom in cerkvica Sv. Neže, ki je bila zgrajena v srednjem veku. Na jugovzhodnem delu Kuma stoji televizijski oddajnik.
Z vrha Kuma se nam prikaže eden najlepših razgledov v Sloveniji, saj vidimo na vse strani daleč naokrog. Na vzhodu vidimo Boč in na drugi strani Nanos. Vidimo do Triglava in Julijcev pa na jug do Snežnika. Vidimo celo Gorski Kotor z Ristnjakom na čelu. Po daljšem postanku v koči se bomo spustili na drugo stran do vasi Podkum, kjer nas bo čakal avtobus. Na Ptuj se bomo vrnili predvidoma do 21. ure. Skupne hoje bo cca. 6 ur. Oprema za sredogorje. Cena izleta znaša 18 EUR in vključuje prevoz, vodenje in organizacijo. Prijave sprejemajo do 10. 4. 2009 v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, med uradnimi urami. Maksimalno število udeležencev je 34. Izlet bo v vsakem vremenu. V slučaju slabega vremena ga bomo prilagodili trenutnim vremenskim razmeram. Izleta se lahko udeležijo samo člani PZS s plačano članarino za leto 2009. Izlet bo vodil Bojan Kolednik s vodniki PD Ptuj.
Po Koroški planinski poti na Šteharski vrh (1018 m)
Zbrali se bomo v ponedeljek, 13. aprila 2009, ob 7. uri na Železniški postaji Ptuj. S posebnim prevozom se bomo odpeljali do Raven na Koroškem, kjer se naša planinska pot začne. Nekaj korakov bomo naredili proti železniškemu viaduktu do vzpenjajočih stopnic, ki jih na srečo ni veliko. Prispeli bomo v vas Tolsti Vrh. Vzpenjali se bomo mimo kmetij in po uri in pol hoda prišli na Šteharski vrh, od koder je lep razgled na koroške hribe. Po najprej rahlem in nato bolj strmem spustu bomo prispeli na gozdno cesto, po kateri bomo hodili do Dobrove. Spremljal nas bo lep razgled na Dobrije, Ravne na Koroškem, Kotlje, Uršljo goro. Po lepi gozdni cesti prispemo do lipe, ki je zaščitena. Pri kmetiji Urk je stara koroška kašča. Pot nadaljujemo do cerkve sv. Križa, ki jo je posvetil Anton Martin Slomšek. In že prispemo do vasi Dobrova. Mimo opuščenega peskokopa se bomo spustili do elektrarne Dravograd ter ob strugi Drave pot nadaljevali do avtobusne postaje v Dravogradu, kjer nas bo čakal prevoz, ki nas odpelje nazaj na Ptuj. Na Ptuj se bomo vrnili do 17. ure.
Skupaj bomo hodili 3 ure in pol. Za izlet je potrebna planinska oprema za sredogorje, primerna vremenu, hrana je iz nahrbtnika. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Prijave v pisarni planinskega društva Ptuj v času uradnih ur do petka, 10. aprila 2009. Izlet vodi Vlado Fridl.
Rokoborba • Uroš Hlebec zmagal v Sarajevu
Na mednarodnem rokoborskem tekmovanju za dečke in kadete v Sarajevu so med 120 tekmovalci osemnajstih klubov iz Srbije, Črne gore, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije nastopili tudi tekmovalci RK Finančna točka Ljutomer. Najuspešnejši je bil Uroš Hlebec, ki je med kadeti (-65 kg) osvojil 1. mesto.
NŠ
Juršinčani pokalni prvaki Slovenije s pištolo
Po končanem pokalnem prvenstvu svojih starejših kolegov v 1. A in 1. B DL v streljanju z zračno puško in pištolo so preteklo nedeljo v Ljubljani s 5. turnirjem ligaško sezono, ki šteje za Pokal SZS, zaključile še vse mlajše kategorije tekmovalcev. V mladinski državni ligi so skozi celotno sezono zelo uspešno nastopali številni mladi strelci iz strelskih klubov Spodnjega Podravja, najuspešnejša med njimi, ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik, pa je s peto zaporedno zmago dosegla redko viden niz popolnega zmagoslavja na vseh turnirjih. Petra je na zadnjem turnirju dosegla 180 krogov in srečno, po zadnji seriji, prehitela ruško strelko Tino Weingerl, v povprečju pa je dosegala zavidanja vrednih 184,8 krogov na tekmo in z veliko prednostjo znova dosegla skupno zmago med pionirkami s serijsko zračno puško. Na zadnjem turnirju sta uspešno streljali tudi njeni klubski kolegici iz Kovinarja, Melisa Kosi je s 176 krogi osvojila 5., Melanie Habjanič pa s 174 krogi 6. mesto. Prav slednji pa je uspelo tudi v skupnem seštevku doseči odmeven rezultat, saj se ji je z enakim dosežkom 89 točk uspelo prebiti pred Jano Ka-čič iz Rečice, ki je bila slabše uvrščena prav na račun slabega nastopa na zadnjem turnirju. Ormoške strelke Kovinarja so niz nepremagljivosti dokazovale tudi v ekipnem seštevku, kjer so v povprečju dosegale visokih 533 krogov na tekmo in postavljale iz kroga v krog absolutno najvišje rezultate, tudi v primerjavi s svojimi deškimi strelci. Na zadnjem turnirju pa je med pionirji najboljši rezultat in svoj osebni rekord dosegel Ptujčan Jan Tovornik, ki je s 175 krogi, v najštevilčnejši kategoriji 67 nastopajočih strel-
Gorišnica • Novo vodstvo Športne zveze
Krmilo prevzel Dušan Janžekovič
Na 13. redni volilni skupščini Športne zveze Goriš-nica je bilo izvoljeno novo vodstvo za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Za predsednika ŠZ je bil soglasno izvoljen dosedanji sekretar Dušan Janžekovič, za sekretarja pa Borut Šegu-la. Na skupščini so imenovali tudi nov enajstčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor ter disciplinsko razsodišče.
Dosedanji predsednik ŠZ Gorišnica Zlato Sok za mesto predsednika ni želel več kandidirati, v svojem nagovoru pa je povedal, da so z delom ŠZ v preteklem obdobju lahko zadovoljni, predvsem z aktivnostjo društev in uspehi športnikov, čeprav še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti ali bi lahko bilo: "Lokalna skupnost je tista, ki nosi odgovornost za urejene materialne pogoje delovanja društev. V občini pa še vedno nimamo svoje zunanje športne površine in resnica je, da smo zaradi dolgo trajajoče denacionalizacije, v okviru katere smo na koncu izgubili funkcionalno zemljišče z objektom, veliko izgubili; ne le zaradi aktivnih športnikov, ampak zaradi preko 1000 ljubiteljskih
Športno zvezo Gorišnica bo naslednja štiri leta vodil Dušan Janžekovič; simbolično predajo vodstva pa sta stari predsednik Zlatko Sok (levo) in novi predsednik Janžekovič (desno) ponazorila kar s predajo žoge.
navdušencev, saj je v športna društva vključenih preko 30 odstotkov prebivalcev! Upamo, da se bodo načrti občinskega vodstva glede ureditve večnamenskega športno-kul-turnega in gasilskega središča uresničili, vendar pa je tudi nujno, da se pred nadaljnjim načrtovanjem uskladijo želje in prihodnji trend razvoja športa pri nas," je v svojem zadnjem predsedniškem nagovoru povedal Zlatko Sok.
Nekaj kritike je bilo slišati
tudi čez dokaj uborno občinsko financiranje Športne zveze, vendar je svetnik Jožef Petek pojasnil, da Občina daje za namene športa 2,2 % proračuna (preko 50.000 evrov letno); večina denarja gre pač za šolski in tekmovalni šport, nekaj pa dobijo tudi društva, ki jih je pod okriljem ŠZ kar 11, oziroma od minule skupščine kar 12, saj je bilo med članice ŠZ sprejeto še novo društvo Ribiški klub Rak Gajevci-Placerovci.
SM
Foto: Simeon Gönc
Strelci SD Juršinci so v skupnem seštevku slovenskega pokala s pištolo v članski, mladinski in kadetski kategoriji osvojili naslov pokalnih prvakov Slovenije pred ekipo SK Brežice na 2. in SD Grosuplje na 3. mestu.
cev, osvojil zelo dobro 13. mesto, 24. Aleš Pernat, SD Kidričevo, 169, 28. Blaž Topolovec, SK Ptuj, 168, 40. Niko Visoč-nik, SD Kidričevo, 163 krogov. V skupnem seštevku pionirjev je bil na 6. mestu najvišje uvrščen kidričevski strelec Aleš Pernat s 66 točkami, Ptujčana Sašo Stojak in Jan Tovornik pa sta s 17 in 13 točkami osvojila 29. in 33. mesto.
Med kadetinjami z zračno pištolo je znova zelo uspešno streljala Ptujčanka Sara Rojko, ki je tokrat s 323 krogi še četrtič osvojila drugo mesto, ki si ga je s 104 točkami priborila tudi v skupnem seštevku za še vedno nepremagljivo Katjo Vodeb iz Liboj. Serijo štirih drugih mest pa so z zmago na zadnjem turnirju prekinili juršinski kadeti z zračno pištolo, ki so z odličnim ekipnim dosežkom 1037 krogov dosegli tudi letošnji ekipni rekord sezone. Med posamezniki se je najboljše odrezal David Kekec, ki je s 348 krogi osvojil 6. mesto, s krogom višjim dosežkom pa bi že bil uvrščen na stopničke. Gregor Vesenjak je s 346 krogi osvojil 7., Ivan Druzovič pa s 343 krogi 9.
mesto. S popolnoma enakimi skupnimi uvrstitvami kot na zadnjem turnirju pa se lahko pohvalijo ti strelci tudi v skupnem seštevku, kjer so Druzovič, Ke-kec in Vesenjak dosegli 78, 75 in 63 točk ter osvojili 6., 7. in 9. mesto.
Pri mladincih s puško je ki-dričevski strelec Uroš Mohor-ko s 371 krogi osvojil 16. mesto, v skupnem seštevku pa z 79 točkami 8. mesto, zmagal je Grega Potočnik s 389 krogi, ki je bil s štirimi zmagami najboljši tudi v skupnem seštevku. Med mladinkami je dosežek štirih zmag v sezoni ponovila tudi Živa Dvoršak iz Olimpije, ki je s povprečjem 395,4 kroga na tekmo imela tudi najboljše povprečje vseh strelcev s puško.
Prvo zmago v sezoni je v kategoriji mladink s pištolo s 368 krogi dosegla dornavska strelka Staša Simonič, Ptujčanka Mateja Pešakovič je s 342 krogi osvojila 8. mesto, v skupnem seštevku pa je Simoničeva s 102 točkama osvojila 3. mesto, zmagala je Simona Molan iz Brežic, Mateja Pešakovič pa je z 81 točkami osvojila 5. mesto. Veliki povratek sezone pa
Pokal Slovenije - pištola:
1. SD Juršinci 73, 2. SK Brežice 63, 3. SD Grosuplje 46, 10. SD Kidričevo 23, 12. SK Ptuj 20, 25. SD Dornava 2 točki. Pokal Slovenije-puška: 1. SD Gorenja vas 54, 2. SD Olim-pija 53, 3. SD Štefan Kovač Turnišče 46, 8. SD Kovinar Ormož 30, 11. SD TS Ormož 24 točk. Pokal Slovenije-skupno: 1. SD Gorenja vas 94, 2. SD Grosuplje 86, 3. SK Brežice 76, 4. SD Juršinci 73, 14. SD Kovinar Ormož 30, 22. SD TS Ormož 24, 23. SD Kidričevo 23, 26. SK Ptuj 20, 47. SD Dornava 2 točki.
je uspel juršinskemu mladincu Roku Pučku, ki je s 362 krogi osvojil odlično 2. mesto, 11. Niko Pšajd 343, 21. Jernej Pondelak 314 krogov. Juršin-ska ekipa je tako s 1019 krogi osvojila 5. mesto in prispevala levji delež točk k svojim članskim in kadetskim vrstam, kjer so v skupnem seštevku vseh treh starostnih kategorij juršin-ski strelci postali pokalni prvaki med 26 ekipami s pištolo, v skupnem seštevku 49 ekip pa so osvojili odlično 4. mesto.
Simeon Gonc
Smučanje • SP smučarjev glasbenikov
Pidži še vedno med najboljšimi
■ v«
Slovenski glasbeniki smučarji so se vneto pripravljali na Svetovno smučarsko prvenstvo glasbenikov 2009, ki je bilo v sosednji Avstriji. V soboto, 28. marca, so se na FIS-progi Zwolferkogel v Saalbach Hin-terglemmu v veleslalomu pomerili za naslove najboljšega v več starostnih kategorijah. Naše najmočnejše orožje sta bila kitarist Bor Zuljan in Milan Pečovnik Pidži, slednji je bil tudi letos v boju za kolajno, a je na koncu osvojil 4. mesto.
Na nedavnem državnem
slovenskem smučarskem prvenstvu glasbenikov, ki je bilo v okviru »Hitove X-plozije zabave«, je v šestih kategorijah nastopilo kar 99 tekmovalcev. V absolutni kategoriji veleslaloma, progo sta najprej preizkusila legendarni Jure Košir in Rene Mlekuž, je zmagal eden najboljših slovenskih kitaristov vseh časov, tudi dobitnik zlate note in član skupine Šank Rock Bor Zuljan. Drugo mesto je osvojil član narodno-zabavnega ansambla Happy band Franci Podbrežnik, tretji
Milan Pečovnik Pidži, Jure Matjašič in Bor Zuljan
pa je bil legendarni slovenski »country boy« Milan Pečovnik Pidži, ki je za nameček zmagal še v svoji kategoriji in tako postal najuspešnejši smučar že 18. slovenskega prvenstva. Za Štajerce pa to niso bile edine medalje, saj sta bron po tretjem mestu osvojila še Gorazd Elvič, član legendarne zasedbe Čudežna Polja, in deskar Jure Matjašič, član skupine Pidži Cauntry Band. Med zanimivi gosti in tekmovalci je bil tudi starosta slovenskega rocka Peter Lovšin, minister za promet in basist Patrik Vlačič, predsednik Sazasa Matjaž Zupan, oče zlate note Nani Matjašič, legendarni humorist Tone Fornezi Tof, člani skupine Pop Design, Atomic Harmonik, Šank Rock, Vesele Štajerke, Mambo Kings, Wellblott, Big Foot Mama, Dan D, ki so predstavili svojo novo ploščo, ter solisti Alya, Irena Vrčkovnik, 6Pack Čukur, Jan Plestenjak in Manca Špik. Obilo zabave za obiskovalce pa so pripravili tudi člani zasedbe Slo Music Ski Team Band. Organizacija na visoki ravni je bila v rokah Zdravka Geržine in Matjaža Jelena, ki tudi za naslednje leto obljubljata obilo zabave in smučanja.
FNM
Foto: SM
Foto: FNM
Bowling • BC Ptuj
Še ena popolna igra na Ptuju
Le slaba dva tedna po tem, ko je Bojan Klarič v ptujskem bowling centru odigral popolno igro, je ta dosežek ponovil njegov klubski soigralec iz ekipe BK Ptuj 1 Jani Kramar. Ta v ptujski podjetniški ligi letos tekmuje za ekipo DaMoSS.
Janiju je »perfect game« uspel v nedeljo, 29. marca, ko je zapored zadel kar 18 (!) stri-keov: s šestimi je zaključil prvo igro, z naslednjimi dvanajstimi pa mu je uspelo zbrati 300 točk v eni igri. Čestitke!
JM
Foto: Aleš Korošec
Jani Kramar je tretji igralec, ki je v ptujskem bowling centru odigral popolno igro: prvi je bil Stefan Koradej, drugi pa Bojan Klarič.
Bowling • Podjetniška liga
Radio-Tednik in DaMoSS potegnila daljšo, MO Ptuj krajšo
Zadnji krog rednega dela letošnje podjetniške lige je postregel z dramatičnimi dvoboji (predvsem v skupini A), ki so dali končne odgovore o tem, kdo se bo boril v skupini za uvrstitev od 1. do 8. mesta in kdo od 9. do 16. mesta. Krajšo so v tem boju potegnili igralci MO Ptuj, ki jih je premagala ekipa Radio-Tednik: ta je v pravem trenutku dosegla najboljši letošnji rezultat. Dovolj točk za uvrstitev v boljšo skupino je osvojila še ekipa DaMoSS. Pravi boj se je odvijal tudi na dvoboju Talum - Pro-jektis, ki so ga v svojo korist odločili slednji, čeprav so imeli Talumovci za skoraj 50 podrtih kegljev boljši skupni rezultat! Odločajo pač posamezni dvoboji ...
Z naskokom prvo mesto v pred-tekmovanju so z maksimalno zmago potrdili igralci Avto prevozništva Novak, ki so brez dvoma prvi favoriti letošnje lige. A ta status bodo morali potrditi v finalni skupini, kjer se vse začne od začetka ...
Skupina A
Rezultati 7. kroga: Projektis - Talum 5:3, Radio-Tednik - Mestna občina Ptuj 5:3, DaMoSS - Projekta ing. 7:1, Garant zavarovanje - PSS 4:4.
1.	PROJEKTIS	39 166,6
2.	TALUM	37 162,8
3.	DAMOSS	32 162,2
4.	RADIO-TEDNIK PTUJ	32 157,4
5.	MESTNA OBČINA PTUJ	31 155,4
6.	GARANT ZAVAROVANJE	23 143,2
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Sebastljan Kotnik (Projektis) 789, 2. Črtomir Goz-nik (Radio-Tednik) 748, 3. Jože Mohorič (Radio-Tednik) 725, 4. Bojan Klarič (Avto. Novak) 719, 5. Silvester Strauss (DaMoSS) 715, 6. Marko Drobnič (Talum) 712, 7. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 706, 8. Branko Kelenc (VGP Drava) 702, 9. Mitja Šegula (Tames) 702, 10. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 698.
7.	PSS	17 139,0
8.	PROJEKTA ING.	13 139,8
Skupina B
Rezultati 7. kroga: Avtoprevoz-ništvo Novak - Ilkos 8:0, Tames
-	VGP Drava 3:5, Bowling center Ptuj
-	Boxmark 5:3, db Transport - mP Ptuj 7:1.
1.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK 47 173,9
2.	TAMES	34 162,6
3.	BOWLING CENTER PTUJ 34 158,3
4.	VGP DRAVA	32 166,3
5.	DB TRANSPORT	29 159,8
6.	BOXMARK	23 142,9
7.	ILKOS	13 142,4
8.	MP PTUJ	12 138,9 Najboljši posamezniki rednega
dela: 1. Dušan Kostanjevec (Avto. Novak) 191,4, 2. Sebastijan Kotnik (Projektis) 189,6, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 182,5, 4. Bojan Klarič (Avto. Novak) 182,5, 5. Marko Drobnič (Talum) 181,3, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,2, 7. Romana Ču-ček (Avto. Novak) 177,2, 8. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 171,8, 9. Silvester Strauss (DaMoSS) 170,1, 10. Jani Kramar (DaMoSS) 169,2.
JM
Namizni tenis • 2. ženska liga, 3. moška liga
Sobota v znamenju namiznega tenisa
V soboto je bil na Ptuju pravi praznik namiznega tenisa, saj je bil odigran zadnji krog v vseh namiznoteniških ligah. Igralci NTK Ptuj so izpolnili vse cilje, ki so si jih zastavili v začetku sezone, dekleta so bila v 2. ligi prva, druga ekipa fantov pa je bila prva v 3. ligi. Prihodnjo sezono bodo imeli pri NTK Ptuj ponovno prvoligaški ekipi v obeh kon-kurencah, tako v moški kot v ženski.
Predstavnik lige odbora je v soboto podelil pokale in medalje igralcem NTK Ptuj. Priznanje sta dobila še Vesna Rojko in Luka Krušič kot najboljša igralca svojih lig.
Ptujčanke so se z zmago poslovile od drugoligaške konkurence, fantje druge ekipe Ptuja pa od tretjeligaške. Vse skupaj je potekalo precej tiho in skromno. V klubu so trdo delali in v soboto so lahko brez slabe vesti odprli
zmagoslavni šampanjec. Če ob uspehih njihovih ekip dodamo še uspešne nastope njihovih igralcev in igralk, potem lahko ugotovimo, da so si zgradili trdi temelj za naprej.
2. ŽENSKA LIGA
NTK PTUJ - VESNA 5:2
Matjašič - Markeljc 1:3, Rojko - Hernčič 3:0, Zera - Supanič 3:0, Rojko - Markeljc 3:0, Matjašič - Supanič 2:3, Zera - Hernčič 3:0, Ter-buc - Supanič 3:1
3. MOŠKA LIGA
MELAMIN II. - PTUJ II 2:5
Štajdaher - Ber 0:3, Zajec - Drčič 1:3, Lesar - Krušič 3:2, Zajec - Ber 3:0, Štajdaher - Krušič 0:3, Lesar
-	Drčič 0:3, Zajec - Krušič 1:3 KAJUH SLOVAN - PTUJ II. 5:4 Šulc - Krušič 1:3, Peperko - Ber
3:0, Stankovič - Drčič 0:3, Peperko
-	Krušič 3:0, Šulc - Drčič 1:3, Stankovič - D. Ovčar 1:3, Peperko - Drčič 3:2, Stankovič - Krušič 3:1, Šulc . D. Ovčar 3:1
Danilo Klajnšek
Ženska ekipa NTK Ptuj, ki se je uvrstila v 1. SNTL.
Šolski šport • Rokomet
Ekipa Ptuj II je v 3. SNTL prepričljivo osvojila 1. mesto.
Polfinalni turnir DP srednjih šol
V torek, 24. 3. 2009, je v športni dvorani v Ormožu potekal polfinalni turnir državnega prvenstva srednjih šol v rokometu. Na turnirju so nastopale I. Gimnazija Celje, III. Gimnazija Maribor, Šolski center Velenje - Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti in organizatorji turnirja, dijaki Gimnazije Ormož. Po zanimivih in nekaterih napetih tekmah je zmagala ekipa ŠC Velenje pred I. Gimnazijo Celje. Gimnazijci iz Ormoža so zaradi slabše gol razlike osvojili tretje mesto. V finale sta se tako uvrstili ekipi iz Velenja in Celja.
Najboljši strelec turnirja je bil Davor Pajenk s 30 doseženimi goli, najboljši igralec Sanel Merdanovič in najboljši vratar Rok Zaponšek, vsi dijaki ŠC Velenje.
Za Gimnazijo Ormož so igrali: Blaž Orešnik, Grega Sok, Uroš Škripec, Jan Burger, Danijel Petek, Jaša Rajšp, Erik Meško, Klemen Krabo-nja, Rok Klemenčič, Mišel Brenholc, Tomaž Lazar, Miroslav Hanželič, Anže Ivanuš, Dominik Hergula. Trener ekipe in vodja tekmovanja je prof. Anton Lah.
Rezultati: Gimnazija Ormož - III. Gimnazija Maribor 20:9 (8:6), I. Gimnazija Celje - ŠC Velenje 20:23 (10:9), Gimnazija Ormož - I. Gimnazija Celje 14:14 (6:7), III. Gimnazija Maribor - ŠC Velenje 14:29 (7:13), ŠC Velenje - Gimnazija Ormož 20:15 (8:11), III. Gimnazija Maribor - Gimnazija Celje 11:29 (5:14).
Vrstni red: 1. ŠC Velenje, 2. Gimnazija Celje, 3. Gimnazija Ormož, 4. III. Gimnazija Maribor.
AL
Učenke in učenci OŠ Mladika v polfinalu DP
Zelo redko se zgodi, da se učenke in učenci iz iste šole v isti športni panogi uvrstijo v polfinale kakšnega državnega osnovnošolskega tekmovanja. Učenkam in učencem OŠ Mladika je letos ta enkraten podvig uspel.
V sredo, 25. marca, je bilo v OŠ Brežice polfinalno državno tekmovanje za učenke.
Rezultati: OŠ Brežice - OŠ Žalec 14:14, OŠ Mladika - OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici 18:13, OŠ Brežice - OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici 25:9, OŠ Mladika - OŠ Žalec 7:20, OŠ Žalec - OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici 20:15, OŠ Brežice - OŠ Mladika 20:11.
Vrstni red: 1. OŠ Brežice 5, 2. OŠ Žalec 5, 3. OŠ Mladika 2, 4. OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici 0 točk.
Najbolj napeta in negotova je bila tekma med OŠ Brežice in OŠ Žalec, saj je odločala o prvem mestu. Prvo mesto je zaradi boljše razlike v zadetkih osvojila OŠ Brežice ter se uvrstila v veliki finale, med štiri najboljše osnovne šole v državi.
Za OŠ Mladika so igrale: Lucija Ivančič, Gordana Žiher, Anja Hrnja-dovič, Ana Brkič, Eva Gašperšič, Jana Simonič, Tjaša Flanjak, Sabrina Zajc,
Rokometna ekipa deklet OŠ Mladika
Rokometna ekipa fantov OŠ Mladika
Ormoški gimnazijci se le zaradi slabše gol razlike niso uvrstili na zaključni turnir.
Veronika Bolcar in Laura Ornik; ekipo je vodila učiteljica športne vzgoje Anica Ternovšek.
Istega dne je bilo v II. OŠ Slovenj Gradec polfinalno državno tekmovanje za učence. Rezultati: II. OŠ Slovenj Gradec
-	OŠ MPT Velenje 14:7, OŠ Mladika
-	I. OŠ Celje 12:16, II. OŠ Slovenj Gradec - I. OŠ Celje 15:17, OŠ Mladika - OŠ MPT Velenje 23:12, OŠ MPT Velenje - I. OŠ Celje 15:26, II. OŠ Slovenj Gradec - OŠ Mladika 8:18.
Vrstni red: 1. I. OŠ Celje 6, 2. OŠ Mladika 4, 3. II. OŠ Slovenj Gradec 2, 4. OŠ MPT Velenje 0 točk.
Že pred tekmovanjem so veljali za favorite učenci I. OŠ Celje in učenci OŠ Mladika, kar je njuno medsebojno srečanje tudi potrdilo. V veliki finale, med štiri najboljše osnovne šole v državi, so se uvrstili učenci I. OŠ Celje, učenci OŠ Mladika pa so
se uvrstili na 5. do 8. mesto v državi, kar je velik uspeh za to vsestransko športno nadarjeno generacijo učencev. Za uspeh je vsekakor zelo zaslužen trener rokometašev Mitja Žuran.
Za OŠ Mladika so igrali: Jan Ma-roh, Miha in Marko Žuran, Timotej Tomič, Mihael Fajfarič, Jernej Čuš, Ti-len Urbančič, Alen Hliš, Nejc Lukežič, Kristjan Krajnc in Franc Bolcar.
UR
vf>is v š lo tenisa
za šolske in predšolske otroke
Nagradno turistično vprašanje .
Nad krizo v turizmu tudi z več promocije
V prvih dveh mesecih letos se je po začasnih podatkih Statističnega urada RS število prihodov turistov zmanjšalo za tri odstotke, za dva odstotka pa nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Število nočitev domačih gostov se je v tem obdobju povečalo za tri odstotke, število prihodov in nočitev tujih gostov pa se je zmanjšalo za šest odstotkov.
Turisti se zaradi finančne in gospodarske krize raje odločajo za oddih v bližnjih destinacijah. Sosednje države predstavljajo tradicionalno pomembne trge slovenskega turizma. Na trgih Avstrije, Nemčije in Italije Slovenska turistična organizacija pospešeno izvaja tudi promocijske akcije. Nočitve av-
Dakar
Iz prijetnega dremeža, ki je obudil čas mladostniško vihravega »čaščenja« znamenite vzdržljivostno-hitrostne preizkušnje po brezpotjih mističnega saharskega in sahelskega tradicionalizma, katere zmagovalce je senegalska prestolnica okronala z antičnim vencem večne slave, me je predramil nežen glas stevardese z opozorilom na skorajšnji pristanek v Dakarju. Dobršen del dveurnega poleta med Zelenortskimi otoki in afriško celino mi je z nazornim prikazom družbenih razmer v Senegalu krajšal gostobesedni fant na sosednjem sedežu, ki je ob novici o skorajšnjem pristanku postajal vidno vzhičen, njegovo predhodno preuranjeno odraslost vsakdanjega življenja pa sta nadomestila prešeren nasmeh ter nepopisen izraz sreče.
Za trenutek se mu je pogled, poln pri-
strijskih gostov so upadle za deset odstotkov, nemških pa kar za 32 odstotkov. Z uvedbo sedemdnevnih vinjet, za katere so se še posebej zavzemale sosednje države, jim bo Slovenija tudi v teh kriznih časih bliže. V slovenskem turističnem gospodarstvu so prepričani, da bo uvedba kratkotrajnih vinjet
Foto: Uroš Zajdela
Na čudovitih plažah dakarskega predmestja največkrat svoje mesto najdejo ribiški čolni in v zavetju sence domače živali.
imela pozitiven učinek na slovenski turizem. Slovenska naravna zdravilišča pa kljub recesiji nadaljujejo z doseganjem dobrih rezultatov tudi v letošnjem letu. V prvih dveh mesecih so zabeležili za 1,4-odstotka več nočitev. S temi rezultati so v slovenskih naravnih zdraviliščih zadovoljni, saj močno presegajo dosežene prihode in nočitve v drugih turističnih krajih po Sloveniji. V prvih dveh mesecih letos je petnajst slovenskih naravnih zdravilišč obiskal več kot 93.101 gost, vseh nočitev pa je bilo 381309.
V Turistični zvezi Slovenije so v zvezi z blažitvijo posledic gospodarske recesije sprejeli več predlogov in pobud, za katere upajo, da bodo pozitivno sprejeti. Zavzemajo se za to, da bi se v najkrajšem času ponovil razpis Ministrstva za gospodarstvo za pridobivanje evropskih sredstev za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij, v organih odločanja pa naj bi sodelovali tudi predstavniki turistične društvene organizacije. Razpis bo zagotovil pre-potrebna dodatna finančna sredstva za promocijo slovenskega turizma, ki je edini učinkovit način obrambe turizma pred globalno recesijo. Sobodajalcem bi morali ponovno priznati normirane stroške v višini 75 odstotkov, ukiniti
čakovanja, izgubil v majhnem letalskem okencu, ko je naposled kazalec desne roke usmeril v obrise Atlantske obale. Izza številnih in s horizontom omejenih snežno belih oblakov se je izostril pogled na mogočno senegalsko prestolnico. "To je moje mesto", je z drhtečim, a nepredstavljivo ponosnim glasom hitel pripovedovati. "Mohamed", ki ne šteje več kot dvajset pomladi, se je odpravil s trebuhom za kruhom v prestolnico Ze-lenortskih otokov, kjer se ukvarja s prodajo svojih umetnin, občasno pa najde zaposlitev v tamkajšnjem pristanišču. Ker le redko zasluži dovolj denarja za nesramno drago letalsko vozovnico, hkrati pa je v veliki nevarnosti mestni vogal, kjer trži svoje izdelke, se zelo racionalno odloča za obisk družine. Življenje številnih mladcev s pomanjkljivo izobrazbo je v Zahodni Afriki vse prej kot rožnato, mnogi pa se v ta namen podajo na ilegalno in izredno nevarno romanje na evropske "Kanarske otoke".
Ob prihodu iz letališke zgradbe, kjer je gibanje omejeno zgolj in le na imetnike letalskih vozovnic, te neizogibno pričaka nepregledna kopica rumene pločevine ter njihovih lastnikov. Vdan v pričakovanje močnega udarca afriškega nudenja storitev, temelječega na glasnem in kaotičnem pregovarjanju, melodramskem igranju ter jokajočih pripovedih o težkem življenju družin te preseneti prihod pokončnega in vzorno obritega gospoda, ki te povpraša po tvojih namerah. V povsem umirjenem ozračju se s pogajanjem dogovoriš za ceno prevoza, od česar je odvisna tudi kvaliteta storitve in že izbran voznik spravlja nahrbtnik v prtljažnik.
Vendarle, pa se opevana veličina in z zgodovino prežeta slava tega zahodnoa-friškega ponosa, kot mesto opisujejo tukajšnji publicisti, izgubi ob pogledu na afriško splošno predmestno realnost, ki se zrcali v nepreglednih in živobarvnih kupih smeti, cestnem kaosu ter splošnem ljudskem nezadovoljstvu, ob čemer te spremlja preplet vonjav živalskih tržnic in zatohlega dima gorečih smeti. Čeprav se prestolnica zbuja z modrino Atlantskega oceana, pa je življenje številnih ljudi v tem megalomanskem mestu posuto s črnino vsakdanjega boja za preživetje. Skorajda na vsakem koraku te spremljajo "nesrečne zgodbe, ki jih piše življenje", med katere osebno uvrščam prostitucijo za vsak žep in okus,
pavšalne prispevke za zdravstveno in pokojninsko-invalidsko zavarovanje, ker jih vsi sobodajalci plačujejo iz svoje osnovne zaposlitve. Ponovno pa bi bilo potrebno vzpostaviti obveznost prijave dejavnosti na upravnih enotah, ker samo ta ukrep zagotavlja evidenco in nadzor nad izpopolnjevanjem minimalnih tehničnih pogojev, obenem pa okrepiti tudi nadzor nad samo dejavnostjo ter povečati kazni za ugotovljene kršitve. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti tudi politiki razvoja človeških virov, saj prihaja do multipliciranja visokih strokovnih šol za turizem, ki proizvajajo nezaposljive
otroško beračenje in brezdomstvo starejših članov družbe. Istočasno pa se Dakar, dokaj ironično, kopa v bogastvu posameznih "podjetnikov", ki se smehljajo z balkonov svojih ogromnih sta-
kadre, na drugi strani pa primanjkuje kuharjev in natakarjev. Srednješolce bo potrebno spodbuditi, da se bodo zaposlili za deficitarne poklice. V slovenskem turizmu je zaposlenih več kot 55 tisoč ljudi, zato je potrebno narediti vse, da se tudi v kriznih časih spodbuja razvoj turizma.
V Termah Ptuj v teh dneh pričakujejo sedemmilijontega obiskovalca, pet-milijontega so imeli pred štirimi leti. Znan pa je tudi par, ki se bo 25. aprila poročil na drugi rimski poroki. Med devetimi pari se je sreča nasmehnila Saši Krajnc in Mitju Beku.
Za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Julčka Godec, Peršonova 26, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da bodo na jubilejni 20. razstavi Dobrote slovenskih kmetij ocenili 1078 izdelkov. Danes sprašujemo, kdaj se prične turistične sezona na Ptujskem jezeru. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v grand hotelu Primus, Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 10. aprila.
novanj ter v precejšnji ignoranci spremljajo skromno življenje sodržavljanov. Dakar nedvomno kaže nerazumljivo patetiko kapitalistične ureditve.
Nadaljevanje prihodnjič
Prelomni zgodovinski dogodki
Področje "Zelenega polotoka", kjer se geografsko nahaja senegalska prestolnica Dakar, je bilo naseljeno s strani etnične skupine Lebou šele ob prehodu v 15. stoletje. Vzroke relativni zapoznelosti, nenazadnje je bilo področje Senegala naseljeno s strani ljudstva Wolof že stoletja poprej, je potrebno poiskati v zelo omejenih obdelovalnih površinah ter precej strmi in skalnati obali, pogosto neprimerni za ribolov. Prvobitne Lebou vasi (Yoff, Ngor, Ouakam in Hamm) so v skladu z dakarskim urbanizacijskim načrtom danes del "pisanega" dakarskega predmestja, kjer le še starejši člani družbe ohranjajo tradicionalen, na ribolovu temelječ način življenja.
Razburljivo 15. stoletje je na področje polotoka prav tako "naplavilo" prvo portugalsko raziskovalno ekspedicijo, katere udeleženci so prepoznali izjemen strateško-obrambni položaj dakarskega zaliva z njegovimi otočki. Posledično so že leta 1444 oblikovali naselbino na otoku Goree, ki je od leta 1563 služila kot baza za trgovanje s sužnji. V času suženjstva je celotno področje "v političnem smislu" pripadalo Jolof kraljestvu, ki ga je po zatonu kraljestva Mali z združitvijo posameznih sorodnih etničnih skupin oblikovalo prevladujoče ljudstvo Wolof. Le majhen otoček Goree, ki v dolžino ne meri več kot 3 kilometre, je bil del evropske suženjske politike, pa vendar so na letni ravni v prisilno delo prepeljali preko 300 temnopoltih ljudi. Zaledje "genocidnega obdobja" na področju Senegala je bilo več kot očitno tudi v rokah lokalnih temnopoltih voditeljev in poglavarjev, ki ne le, da se sužnjelastništvu niso zoperstavili, ampak so v začetku 17. stoletja ustanovili vasico Ndakarou, danes Dakar, kot bazo za dobavo pitne vode in sadja evropskim "trgovcem".
Foto: Uroš Zajdela
Čarobna železniška postaja s pravljičnim pročeljem kaže bleščečo kolonialno preteklost senegalske prestolnice.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
Primusove vinske zgodbe
Slovesni zaključek z vrhunsko kulinariko in izborom najboljših vin sezone 3.4. ob 20. uri Obvezna rezervacija!
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
gemina
K- L- U-B
Sezonske karte za Termalni Park
Izkoristite ugodnost v predprodaji do 31.5.2009 Odrasli 240 EUR (redna cena 280 EUR) Otroci (5-15 let) 99 EUR (redna cena 198 EUR)
Sezonska karta se izda na ime in je opremljena s sliko ter velja za neomenjeno število vstopov v Termalni Park v obdobju od 25.4.-15.9.2009
Dodatne Informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Mestna občina je pripravila vabljeni natečaj za ureditev fasade in notranjosti Mestnega gledališča Ptuj, potem ko so bile odpravljene pomanjkljivosti v notranjosti objekta.
Piše: Uroš Žajdela • V Senegalu
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj se prične turistična sezona na Ptujskem jezeru?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Kuharski nasveti
Lešniki
Lešniki spadajo v skupino lupinastega sadja tako kot orehi, mandlji, pistacije in drugo sadje. Za lupinasto sadje velja, da je zelo hranljivo in ima izrazit okus. Zato že manjše količine lešnikov, mandljev, orehov jedi obogati in dopolni okus. Po okusu se lupinasto sadje med seboj močno razlikuje. Lešniki so prijetno nežnega aromatičnega okusa in jih zato radi uporabljamo za izboljšanje peciva. Fino mleti lahko v pecivu nadomestijo moko in tudi maščobo, pecivo pa je zardi tega bolj sočno in okusnejše.
Praženi lešniki so okusen dodatek pikantnim jedem. Vso lupinasto sadje in tako tudi lešniki vsebujejo kar nekaj olj, zato jih moramo zmleti in temeljito zmešati z ostalimi sestavinami, da se maščoba ne izloči in da mešanica ne postane lepljiva. Lešniki zaradi velike količine maščob radi postanejo žarki, zato jih shranjujemo v hladnem prostoru, lahko tudi v hladilniku; posebej hitro pokvarljivi so fino sesekljani in mleti lešniki. Lešniki so zraven mandljev najbolj vsestransko lupinasto sadje, v manjših količinah jih lahko dodamo k muslijem, z njimi lahko zgostimo omako, prav vsi pa jih uporabljamo kot dodatek pri sadnem kruhu, pecivu, kot okras pri tortah in ruladah. Sesekljane dodajamo tudi k beljakovim masam ter jih dodajamo za boljši okus k sadnim solatam in celo mesnim
solatam, ki jih ponudimo kot uvodne jedi.
Zmlete lešnike pa lahko predelamo tudi v lešnikov namaz, jih damo kot osnovno sestavino pri lešnikovih rogljičkih ali so dodatek za lešnikov sladoled in zmrzlino. Preden jih uporabimo, jim moramo odstraniti rahlo grenko zunanjo kožico, ki jo odstranimo le s praženjem. Ko zunanja koža porjavi, jih zavijemo v krpo in jo močno drgnemo, da le odlušči grenka zunanja lupina. S praženjem lešnikov pa lešnikom poudarimo okus in so jedi, h katerim jih dodamo, še bolj aromatične. Pecivo, v katerem imamo večjo količino lešnikov, nam uspe, če so lešniki primerno sesekljani ali zmleti; če so zelo fino zmleti, dobimo zbite goste biskvite, zato je bolje, da jih sesekljamo s pomočjo kuhinjskega noža, čeprav je postopek dolgotrajen.
Lešniki pa niso samo dragocen dodatek k pecivu, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in divjačino, svežo in pečeno papriko, ribami, še posebej se ujemajo s postrvjo, ne prepra-žene lahko potresemo po surovih solatah in kuhanem ter dušenem sadju. Lahko jih kombiniramo tudi z gobjimi jedmi, od zelenjave se po okusu ujemajo z brstičnim ohrovtom.
Lešniki so kot živilo in dodatek cenjeni tudi v ostali državah. Na Madžarskem kot po-
Tačke in repki
Psička ne more na blato
Bralka Sonja iz okolice Ptuja ima 8 let staro psič-ko škotsko ovčarko, s katero ima pogosto težave, saj zelo neredno odvaja blato, najpogosteje enkrat do dvakrat tedensko in se pri tem tudi močno napenja. Sprašuje, kako ji lahko uredi prebavo, saj drugače njena psička nima zdravstvenih težav. Hrani jo predvsem z domačo hrano, občasno tudi z briketi.
Redno odvajanje blata je pri živalih zelo pomemben fiziološki moment, ki pripomore k normalnemu in uravnovešenemu delovanju organizma. Zaželeno je, da gre žival vsaj enkrat dnevno na blato, v
Lešniki
sebnost pripravljajo lešnikovo torto, Španija pozna številne lešnikove piškote, v Franciji pripravljajo kolačke iz lešnikov, v Avstriji jabolčni zavitek izboljšajo z mletimi lešniki, prav tako pogosto pripravljajo kvašene rogljičke z lešnikovim nadevom, poznamo vendar pri nas manj pogosto pripravljamo tudi karamelizirane lešnike in lešnikovo češnjevo solato kot sladki poobedek.
Pri nas lešnike še vedno najpogosteje uporabljamo kot dodatke pri pripravi slaščic. Tako si lahko iz lešnikov pripravite lešnikove pralineje ali kroglice. 15 dekagramov sladkorja pražimo tako dolgo, da karame-lizira, nato prilijemo 1/4 litra sladke smetane. V karamelno smetanovo zmes nato umeša-mo 30 dekagramov marcipana, 25 dekagramov fondanta in 20 dekagramov grobo sesekljanih lešnikov. Zmes gladko premešamo in pustimo, da se ohladi. Nato iz mase oblikujemo enako velike kroglice, jih prelijemo z ogreto čokolado in povaljamo v drobno zmletih lešnikih.
Lahko pripravimo tudi sladke lešnikove štruklje. Najprej
naredimo iz pol kilograma moke vlečeno testo. Zgnetemo ga s pomočjo mlačne vode soli in mu dodamo malo stopljenega surovega masla ali olja. Gladko testo premažemo z oljem in ga damo počivat vsaj 20 minut. Posebej pripravimo nadev, tako da 25 dekagramov olupljenih zmletih lešnikov poparimo s četrt litra vrele sladke smetane ali vrelim mlekom. Mešamo, da se nadev ohladi do mlačnega, nato lešnikom dodamo sladkor v prahu po okusu. Spočito vlečeno testo razvlečemo, ga po-kapljamo s stopljenim surovim maslom, 2/3 testa premažemo z nadevom in ohlapno zavijemo. Po vrhu prav tako premažemo z maslom in v pečici pri 220 oC zlato rumeno zapeče-mo. Pred serviranjem štruklje po želji potresemo z mešanico sladkorja v prahu in cimeta.
Z lešniki pa lahko izboljšamo tudi pečeno postrv, in sicer tako, da postrv klasično speče-mo in jo damo na krožnik. Posebej na maslu spražimo grobo sesekljane lešnike, ko zadišijo, jih prelijemo čez postrv in takoj ponudimo.
Vlado Pignar
tem primeru lahko govorimo o tem, da ima kužek v redu prebavo. Za redno odvajanje je odgovorna peristaltika črevesa, kar pomeni krčenje oziroma iztiskanje vsebine iz črevesja na prosto. To je zelo pomembno zaradi pravočasnega izločanja strupov iz črevesja, ki se tvorijo pri prebavi hrane. Na peristaltiko črevesa pa vpliva precej najrazličnejših dejavnikov. Eden najpomembnejših je pravilna prehrana, ki mora vsebovati zraven hranljivih snovi tudi balastne snovi, ki mehansko dražijo črevo in s tem stimulirajo črevo h krčenju. Že pripravljena kvalitetna brike-tirana hrana vsebuje balastne
Foto: Emil Senear
snovi, tako da se taka hrana v črevesju hitro in kvalitetno prebavi in tudi hitro zapusti črevo, še preden pride do gnitja oziroma nagrmadenja hrane v debelem črevesu. Faktor prebavljivosti hrane je ta, ki nam pove, kakšen izkoristek ima hrana, kako se bo prebavila in zapustila telo. Po faktorju prebavljivosti tudi uvrščamo hrano v kvalitetne razrede. Za pospeševanje odvajanja lahko uporabimo tako imenovana naravna odvajala, to je predvsem mleko, ki ga ponudimo zaprti živali in s tem sprožimo odvajanje blata. Moramo pa biti previdni, saj lahko zelo hitro nastopi driska po uživanju mleka. Uporabimo lahko tudi naravna odvajala, ki so v uporabi pri ljudeh, npr. portalak sirup, ki ga dobimo v lekarni. Hranjenje kužkov s kostmi je pogost vzrok zaprtju. Kokošje kosti so tako nevarne glede zaprtja živali, da jih veterinarji popolnoma odsvetujemo. Zaradi svoje lomljivosti in krhkosti lahko povzročijo popolno neprehodnost črevesja, kar je izredno nevarno stanje in se največkrat rešuje z operacijo živali. Občasno so dovoljene velike cevaste kosti, vendar v manjših količinah, le toliko,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
da si žival očisti zobe in krepi žvekalne mišice. Pomemben faktor, ki vpliva na peristaltiko črevesa, je tudi starost živali. Čim starejša je, tem bolj leno je črevo in temu je obvezno potrebno prilagoditi prehrano.
Pri ponavljajočih se zaprtjih je potrebno razčistiti in ugotoviti, zakaj prihaja do tega. Pogosto so namreč vzrok zaprtju novotvorbe v trebušni votlini, ki mehansko pritiskajo na črevo in tako motijo, upočasnijo peristaltiko. Pri samčkih je povečana prostata pogost vzrok ponavljajočemu se zaprtju. Zaradi prepočasne prebave lahko pride do razširitve zadnjih partij črevesja, do tako imenovanega mega kolona, kar vodi v kronično zaprtje.
Gospe Sonji svetujem, da pripelje svojo psičko v ambulanto, kjer bomo z diagnostičnimi preiskavami ugotovili vzrok zaprtju in ga odpravili, hkrati pa se pogovorili o prehrani in nadaljnjih ukrepih, ki bodo privedli do normalizacije prebave pri njeni kosma-tinki.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
V	aprilu od setve do žetve
Pričel se je že drugi pomladni mesec, april, mali traven. Ime mu izhaja iz latinskih besed aprilus in aperijo, ki v prenesenem pomenijo mesec, ki odpira vrata soncu in pomladi — ter njegova odkritja in razodetja. Slovensko ime mali traven pa govori o mladem novem zelenju, travnikih, poljih, vrtovih in zelenicah, ki se bodo v tem mesecu prerastli v velikega.
Vremensko je najbolj muhast mesec v letu s tako pogostimi vremenskimi spremembami, ki jih je v aprilu lahko več, kot ima leto dni. Muhasto aprilsko vreme pa naj nas ne odvrne od vrtnih opravil, setve, posaditev ter nege vrta, za njegovo lepo, prijetno ter koristnejšo podobo.
V SADNEM VRTU sadno drevje pričenja brsteti, grmasto ja-godičevje pa je že ozelenelo. Pri varstvu sadnega drevja pred sadnimi škodljivci in boleznimi, ki so se pričeli prebujati in okuževati brstečo naravo, pri uporabi raznih pripravkov ravnamo po stanju rastlin v vegetaciji. Enako, kakor za obdelavo, gnojenje in rez sadnega drevja, ki ga je potrebno opraviti še pred prebujanjem sadnega drevja iz stanja zimskega mirovanja, je potrebno uporabljati ustrezne pripravke, ki so namenjeni za predpomladanska škropljenja, preden se listni in cvetni brsti prično odpirati.
Pri sadnih vrstah, vzgojenih na vegetativnih šibkorastočih podlagah, mlademu sadnemu drevju ter grmičastemu ja-godičevju, ki mu je potrebno zemljo obdelovati, v tem času uredimo drevesne kolobarje, populimo plevele, pognojimo s kompostovko in rudninskim gnojili ter plitvo zrahljamo in gnojila zagrebemo. Po potrebi tla pod krošnjami ali grmi tudi zastremo. Zatravljena tla pod drevesnimi krošnjami z vilasto lopato previdno prerahljamo, da ne poškodujemo korenin, in jih pognojimo z ustreznimi gnojili za posamezno sadno vrsto.
V	jeseni novo posajenim sadnim sadikam popravimo in uredimo drevesne kolobarje v obliki ponve, da se nanje bolje nabira deževnica, kolobarje pa zastremo z organsko zastirko ali mletim lubjem za boljše zadrževanje vlage in toplote v tleh ter preprečevanje rasti plevelov. Vinski trti, vzgojeni na brajdah ali drugi opori, povežemo šparone ter ogrodne krake, da se kasneje, ko bo vzbrstela, na bodo otepali brsti. Stari les vežemo ob oporo z vrbo beko, ki se ne zajeda v les, rozge pa vežemo s plastificirano žico.
V OKRASNEM VRTU je v začetku aprila najprimernejši čas za sajenje okrasnih drevnin, grmovnic in trajnic. Sadike, prinesene brez koreninske grude, naj ne bodo še vzbrstele, naj bodo še v stanju zimskega mirovanja. Pred sajenjem jim prikrajšamo poškodovane korenine do zdravega dela ter jih namočimo. Posajeno sadiko dobro zalijemo, pri urejanju kolobarja ali ravnanju površine pa jo zagrnemo s suho zdrobljeno prstjo, ki dobro vrskava padavine ter preprečuje izhlapevanje talne vlage.
Z rastlin, zavarovanih pred zimsko pozebo, odstranimo še preostalo zaščito, da ne bo ovirano brstenje. Odkrivamo jih v oblačnem vremenu, če pa so novi poganjki zaradi pomanjkanja svetlobe pobeljeni, rastline pred sončno pripeko zasenčimo, dokler ne ozelenijo.
Ko se bo zemlja ogrela nad 10 stopinj Celzija, pričnemo na gredice na prostem sejati semena enoletnic, ki pa jih do vznika prekrijemo z vlaknasto folijo. Žive meje lovorikovca, kaline ali podobnih zimzelenih grmovnic obrežemo in oblikujemo ob začetku brstenja, s čimer jim vzpodbudimo večje zgoščevanje.
ZELENJAVNI VRT je v mesecu aprilu ves v znamenju setev in posaditve vrtnin. V začetku meseca še sejemo korenček, pe-teršilj, špinačo, solato rezivko, pastinak, redkvice in podobna semena, ki kalijo v hladnejši zemlji, okrog 8 stopinj Celzija; sredi meseca aprila, ko se zemlja ogreje že na okrog 12 stopinj Celzija in več, je čas za setev vseh vrst kapusnic, solatnic, korenovk in gomoljnic, proti kraju meseca pa kumaric, jedilnih buč ter setev sadik na prosto - zelja, ohrovta, pora ter kuhinjskih in zdravilnih zelišč.
Vzniklim posevkom, ko zrastejo dovolj za redčenje, zrahljamo zemljo in jih oplevemo ter po potrebi dognojimo, vlaknasto folijo pa odstranimo, da jih ne ovira v rasti.
Miran Glušič, ing. agr.
3-petek	4-sobota	5-nedelja #	6-ponedeljek
7-torek S*	8-sreda y	9-četrtek X	
Foto: arhiv
Centralne banke zatresle valutne trge
gg^ Potem ko se je
J^] tečaj EURUSD sre-" i*' di marca gibal na nivoju okrog 1,29 dolarjev za evro, je po ukrepu ameriške centralne banke (FED) le-ta v enem samem dnevu porasel z 1,30 na kar 1,35 ameriških dolarjev za evro. Ameriški dolar je tako dosegel največji enodnevni zdrs po letu 1985 in proti evru padel na dvomesečno dno. V začetku preteklega tedna je tečaj presegel tudi nivo 1,37 dolarja, v zadnjih dneh preteklega tedna pa se je tečaj gibal pri 1,36 dolarja za evro. Zraven evra je dolar močneje popustil še proti švicarskemu franku in japonskemu jenu.
Ameriški dolar je popustil po tem, ko je FED napovedala, da bo v naslednjih šestih mesecih odkupila za 300 milijard ameriških dolarjev dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev. S tem ukrepom, ki je prvi takšen po letu 1960, želi FED z denarjem preplaviti ameriški bančni sistem ter posledično zagotoviti nizke dolgoročne obrestne mere. Istočasno so napovedali, da načrtujejo odkup za 750 milijard dolarjev poroštvenih dolgov, s čimer želijo zagotoviti ugodnejše pogoje za kreditiranje gospodarstva. Na rednem mesečnem zasedanju FED tudi ni spremenila ključne obrestne mere za ameriško gospodarstvo, ki tako ostaja pri 0,25 %.
FED se je za odkup državnih vrednostnih papirjev odločila po tem, ko so se za podoben ukrep odločile tudi centralne banke v Veliki Britaniji, Švici ter na Japonskem. Angleška centralna banka (BoE) je namreč pričela odkupovati državne vrednostne papirje (gil-te) v višini kar 75 milijard funtov, medtem ko je švicarska centralna banka (SNB) dala v obtok povečano količino švicarskih frankov in posledično vplivala na oslabitev domače valute. Po mnenju analitikov bi lahko omenjeni ukrepi centralnih bank vplivali na odločitev Evropske centralne banke (ECB) o nižanju ključne obrestne mere za evro območje. Na možnost novega nižanja v aprilu je nakazal tudi guverner ECB Trichet, ki pa še vedno ostaja mnenja, da bi nižanje obrestne mere na nivo 0 % povzročilo številna druga tveganja. Trenutno se ključna obrestna mera nahaja pri 1,5 %, medtem ko je večina pomembnejših centralnih bank le-te spustila pod 1 %. V minulih dneh je zasedala tudi japonska centralna banka (BoJ), ki je ključno obrestno mero pustila nespremenjeno pri 0,1 %.
V drugi polovici marca je proti evru popustil tudi britanski funt. Tečaj EURGBP je namreč v nekaj dnevih porasel z 0,92 funta za evro preko nivoja 0,94 ter se povsem približal nivoju 0,95 funta za evro. Gospodarski podatki namreč kažejo na mrko stanje britanskega gospodarstva. Tako je število brezposelnih oseb poraslo nad 2 milijona, kar je največ po letu 1997, državna blagajna je februarja zabeležila največji proračunski primanjkljaj, obseg industrijskih naročil pa je padel na najnižji nivo po januarju 1992. Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Služba
Vprašanje: Vse življenje se spopadam z iskanjem službe. Trenutno sem brez zaposlitve, precej psihično uničena. Zanima me, ali bom sploh kdaj v življenju uspela dobiti stalno službo. Kdaj bo to? Kaj mi zvezde napovedujejo na službenem področju?
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, verjamem, da ste v obdobju življenja, ko vam ni lahko in ko morate resno razmisliti, kako naprej. Prav gotovo ni problem v tem, da ste se morali nekoliko ustaviti in razmisliti. Narediti osebno bilanco na kateremkoli področju je blagoslov in prinaša ugoden in svež vetrič. Po naravi ste zelo borbena in samozavestna oseba, kar pomeni, da ste se pripravljeni boriti za resnico in pravico. Ne prenesete preveč nekega rutinskega dela in stremite po tisti notranji svobodi. Ko ste bili še mladi, vam je bilo samoumevno, da ste po razpotjih življenja hodili zelo pionirsko in imeli veliko izvirnosti. Sčasoma ste se tega nekoliko naveličali. Po-
membno vlogo igra dejstvo, da sprejmete življenje takšno, kot je. Prevelika pričakovanja vsekakor niso dobra in spodbudna. Seveda ima toliko in toliko ljudi redno službo, vi pa ne. Vsekakor je tako, da morate uvideti svetle točke in najti notranji smerokaz. Pravzaprav je iz astrološke karte zelo jasno razbrati, da se morate ravnati po intuiciji in narediti zadeve točno tako, kot čutite v nekem danem trenutku. Notranje se morate osvoboditi strahu in prepričanja, da ne boste imeli nikoli redne službe. Zapisujte si tudi občutke, ki jih nosite v svojem srcu in tako najdite notranji mir in harmonijo. Ko boste usklajeni s simfonijo svojega srca, vam bo mnogo lažje. Ko najdete novo službo, kar se bo zgodilo že do poletja, vam zvezde priporočajo, da
Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
se poizkusite umiriti in narediti selekcijo. Prav gotovo ni pretirano dobro, da se truditi ugoditi vsakemu in da pri sodelavcih iščete prijatelja. Mnogo bolj smiselno je, da se umirite in da notranje razmislite, kaj vas veseli. Če boste imeli kdaj redno službo, je v tem trenutku zelo težko napovedati in odgovor se skriva v tančici skrivnosti. Jasno je razbrati, da boste v pogledu dela uživali in se predajali harmoniji. Zvezde so prepričane, da vas v življenju čaka še veliko lepega in da se morate predati radosti in slediti osebni harmoniji. Včasih je težko, toda če živite svoje sanje, najdete v vsaki oviri, ki se vam pojavi v življenju, določen smisel in izziv, ki se lesketa kot diamant.
Svetovanje za vas, za vse nas...
Notranji otrok
Ko se otrok sreča z zahtevami odraslih, se začne počasi umikati. Po ocenah psihotera-pevtov so ljudje zatrli 80 do 95 odstotkov notranjega otroka. Mnogo problemov, ki jih kot odrasli doživljamo v življenju in še zlasti v medsebojnih odnosih, izvira prav iz psiholoških mehanizmov notranjega otroka. Prestopiti je treba iz vloge žrtve, če se v njej prepoznamo, v vlogo tistega, ki zavestno usmerja svoj danes in jutri in ni nezdravo odvisen od odzivov drugih ljudi. Seveda je za to potrebnega nekaj znanja, poguma in vztrajnosti. V praksi to pomeni, da prenehamo kriviti za svojo nesrečo ali nezadovoljstvo druge in okoliščine. Zato je pomemben del osebnostne zrelosti prevzemanje odgovornosti zase in za kvaliteto svojega življenja, kar pomeni tudi, da je potrebno te neustrezne odzive poznati in jih pričeti nadomeščati z ustreznejšimi.
Če bi vsakega otroka naučili, da je dragoceno človeško bitje, ki zasluži ljubezen, če bi spodbujali njegove talente in sposobnosti ter ga naučili misliti tako, da bi ustvaril pozitivne izkušnje, potem bi lahko v eni generaciji spremenili družbo.
Da pa bi nam to uspelo, moramo najprej počistiti z vzorci in bolečinami pri sebi, kajti tisto, kar imamo v sebi, lahko damo naprej. To nam lahko uspe s skupnimi močmi, z izkazovanjem brezpogojne ljubezni, medsebojno komunikacijo, z iskrenostjo ... Stik z notranjim otrokom nam podeli moč, notranjo trdnost, ki je tesno povezana tudi z našo duhovnostjo.
Ko pričnemo opazovati svoje odzive, misli in čustva, lahko hitro ugotovimo, kdaj delujemo kot otrok in kdaj kot ozaveščena odrasla oseba, ki ni ujeta v pretekle vzorce. Opazovanje je najbolj učinkovito v odnosih z ljudmi, ki so nam najbližji. Zato kar pogumno poglejmo v globino sebe in svojih odnosov. Tam so pomembna spoznanja, ki nam lahko obogatijo in olepšajo življenje. Mnogim ljudem se zgodi, da se kot odrasli ljudje v svojem partnerskem odnosu zavedo močnih čustev, ki jih poznajo že iz otroštva. Tudi različni strahovi, ki smo jih doživljali kot otroci pred avtoritarnim staršem, se lahko prebudijo ob nekom, ki ga doživljamo kot avtoriteto. Ali pa se soočamo z občutki neustreznosti v stiku z neznanimi
Če želite, da so diamanti bleščeči, jih je treba negovati. Tako kot morate negovati svoje darove. Imejte se radi in ozavestite dejstvo, da ste kljub navideznim težavam ljubljeno bitje!
Šifra: Sosed
Vprašanje: V kratkem nameravam graditi v kraju, kjer se s sosedom občasno sestajava. Zanima me, ali bo še ta skrita veza trajala, ko bova soseda in ko se tudi on vrne iz tujine za vedno.
Odgovor: Ko ste pisali to vprašanje, je v deželo prihajala pomlad in s tem tudi nova spoznanja. Vendarle se občuti v zastavljenem vprašanju kopica nekih skrivnosti in nejasnosti. Omenjeno potrjuje tudi astrološka karta. Določene stvari si boste morali javno priznati in ne boste smeli biti pretirano naivni. Naše življenje je v bistvu
naravnano tako, da boste za pozitivnosti nagrajeni. Bodoči sosed je močna oseba in zelo intenziven, vajina ljubezen raste in se širi. Še kar nekaj časa bo ostala skrita, kajti pojavile se bodo takšne in drugačne ovire, ki jih bo potrebno premagati. Gradnja hiše vam bo vzela kar nekaj časa in ugotovili boste, da je omenjeni projekt zelo naporen. Toda tam, kjer je volja, je tudi pot. Pozitivna naravnost vam bo podarila krila in ugodne iztočnice v življenju. Pet mesecev po vprašanju vas čaka neka nenavadna priložnost in radikalnost. Iz nje se boste mnogo naučili in od tedaj boste na življenje gledali iz drugega zornega kota. Včasih je dobro, da si občutke priznate v svojem srcu in da si ne delate že vnaprej notranjih blokad. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Sink, horarni astrolog
Četudi smo že odrasli ali celo v zelo zrelih letih, je znotraj naše psihe del, ki ga imenujemo notranji otrok. Razvil se je v otroštvu in je preplet različnih informacij, vedenj, prepričanj, čustev in danes že avtomatičnih odzivov. Notranji otrok je nekakšen primarni in temeljni del naše psihološke strukture in zajema tako miselne, čustvene in vedenjske procese. Notranji otrok vsebuje čustva, misli in odzive, ki smo jih razvili kot otroci, pogosto pa jih uporabljamo tudi v odraslosti. Naš notranji otrok je tisti del v nas, ki ga doživljamo kot resnični jaz in je zelo ranljiv. Predstavlja izvor moči in tvori jedro naše osebnosti. Je poln energije, ustvarjalen, radoveden, spontan, čustven ...
ljudmi, kar tudi poznamo iz otroštva. Še in še je podobnih situacij, videli jih bomo, če le malo bolj pozorno pogledamo svoje notranje doživljanje in svoje različne vedenjske reakcije v odnosih. Včasih se ta proces globljega psihološkega odraščanja dogaja skozi pomembnejše življenjske izkušnje, tudi krize in bolezni. Takrat torej, ko si človek postavi vprašanja: kdo sem, kakšen sem, kakšen bi želel biti, kaj so moje resnične vrednote in podobno. Nikakor pa ni potrebno, da čakamo na krize. Nasprotno, veliko lahko storimo z dnevnim opazovanjem sebe.
Zato bomo na delavnici delali na izkustvenih vajah, ki se nanašajo na različne vidike z notranjim otrokom. Poskušali bomo vzbuditi doživetje notranjega otroka (ustvarjalni otrok, igrivi otrok, duhovni otrok ...). Naučili se boste globlje razumeti svoje psihološke mehanizme, jih po potrebi preobrazili ter utrdili stik s seboj. Naveza stika z otokom v sebi je pogoj za doseganje osebnostne celovitosti. V veliko pomoč pri tem nam bodo vodeni pogovori v večjih in manjših podskupinah.
Magdalena Skerl
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Duševno zdravje
Mladoletni starši
V medijih smo znova lahko prebrali, da se je mladoletnima staršema, 15-letni deklici in 13-letnemu fantu, rodil otrok. Današnja mladina začenja s seksualnim življenjem že zelo zgodaj. Kjer so vzroki za to, se sprašuje Lojze. Ali ni več nobenih vrednot, ki bi jih spoštovali?
Preden odgovorim na Lojzetovo vprašanje glede zgodnjega spolnega življenja mladih in vzrokov za to, moram povedati, da o tem dogodku nisem slišal in ne vem, kje se je to zgodilo in tudi ne v kakšnem kulturnem okolju. Namreč v nekaterih družbenih skupnostih na svetu spolno dozorevajo mnogo prej, kot je to običaj v Evropi in to tam ne pomeni nič posebnega in neobičajnega. Prav tako so tudi pri nas kot drugje v Evropi določene narodnostne skupine, kjer je spolno življenje in rojevanje otrok tako mladih mamic del tradicionalnih, popolnoma sprejemljivih življenjskih vzorcev.
Tako imenovana seksualna revolucija po II. svetovni vojni je že v prejšnjem stoletju razburkala javnost, saj je liberalizirala in detabuizirala spolnost, spolno življenje in s tem tudi vrednote. Proučevala se je spolnost, uvedla se je spolna vzgoja v šole, osveščali so se starši ipd. Velikanska gibanja mladih po celem svetu so imela spolno življenje brez obveznosti kot čisto normalno vrednoto. Zdi se mi, da pa dandanes ni kaj prida drugače med mladimi in da ima še vedno dobra četrtina petnajstletnikov spolne odnose tudi pri nas, kot je to bilo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (tako so takrat pokazale ankete).
Današnje vrednote so popolnoma drugačne, kot so bile včasih, potrošništvo pa seveda ponuja vse možno, tudi spolnost v vseh možnih modalitetah, v ozadju tega pa so vedno odrasli, ki so marsikatero vrednoto izničili in tako onemogočili marsikateremu mlademu, da bi jo spoznal in jo vzel za svojo.
mag. Bojan Sinko
www.radio-ptuj.si
Slo POP novice
•kicic
Člani zasedbe Division so v dijaških letih raje kot sledili pouku, kovali načrte za uresničitev sanj na glasbeni sceni. Kilometrino in uspehe so si nabirali na različnih glasbenih natečajih, tudi na najbolj odmevnih predizborih Šourock, kjer so se uvrstili v finale, ter na predizborih za najbolj legendarni rock festival v Sloveniji, kjer so se gladko prebili v finale in tudi zmagali ter tako dobili priložnost igrati na Rock Otočcu 2006.
Istega leta so na radijske postaje lansirali svoj prvi singel Dež. Konec 2007 so izdali svoj drugi singel Neiskreno ne-izpeto ter zanj posneli prvi videospot. Neiskreno neizpeto je naznanil prelomnico v njihovem ustvarjanju. Skupina je soj odrskih luči zamenjala za prostor za zaprtimi vrati, kjer so vso svojo energijo usmerili v ustvarjanje svojega prvega albuma. Divison so tako uresničili prvi cilj svojih sanj iz šolskih dni in zdaj ponujajo žanrsko raznolikprve-nec Kratka zgodovina tega trenutka s surovim rockerskim zvokom, ki ga nadzoruje neustavljiva melodika skladb in globina besedil.
•kifk
Humanitarni akciji zbiranja sredstev za mamograf za Splošno bolnišnico Izola se je pridružil Jan Plestenjak, ki bo doniral 10 % izkupička od njegovega skorajšnjega koncerta s simfoniki v Kopru.
•kifk
Društvo mrtvih pesnikov (DMP) so v oddaji Spet doma napovedali že četrto skladbo z njihove zadnje plošče Vojna in mir. S podporo otroškega pevskega zbora OŠ Grm iz Novega mesta, pod vodstvom Sonje Čibej, so predstavili pesem Otrok, kije v skupni izvedbi zaživela že na plošči.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. GAL: ČAS BO NA MOJI STRANI 9. ČUKI: MAL NAPREJ PA MAL NAZAJ 8. LANGA, MANCA ŠPIK: ' ZAIGRAJ MUZIKANT 7. SAMUEL LUCAS: VSE BI ZATE DAL 6. ALYA, RUDI: ZADNJI DAN 5. VLADO KRESLIN, NEISHA: KAKOR ZVEZDI NA NEDU 4. MARKO VOZELJ: MOJE SRCE JE TVOJE 3. MAGNIFICO: TI SI MOJA LJUBEZEN 2. TABU: NAMESTO SRCA 1. JAN PLESTENJAK: SI OK?
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Objem za Anžeja Dežana
Na radijske valove prihaja nova skladba zmagovalca lanskoletne Slovenske popevke Anžeja Dežana. Skladbo so naslovili Le objemi me.
Skladba Le objemi me ima -že pred prihodom na radijske postaje - dolgo zgodovino, saj je nastala pred več kot petnajstimi leti. »Preživela je spremembo besedila, pevca, tudi glasbeni slog, iz katerega smo najprej izhajali, se je zdaj spremenil v drzni r'n'b,« pojasnjuje Dežan. In dodaja, da se mu zdi zelo primerna za radije in za vožnjo na avtocesti, ko je treba »priviti in preizkusiti zmožnosti zvočnikov«.
21-letni pevec je pesem prvič slišal med vajo z avtorjem melodije Miranom Juvanom, ko mu jo je ta zaigral na klavir. Navdušila ga je, zato sta se z Miranom takoj dogovorila, da bosta skladbo posnela. V časih, ko celo razpis za Slovensko popevko nakazuje, da se je treba obračati v prihodnost, sta za aranžerja izbrala Gregorja Zemljiča, ki je s svojim modernim pristopom
skladbi dodal svojo, drugačno, noto.
Gregor Zemljič je eden najbolj priznanih slovenskih pro-ducentov, ki je sodeloval pri
najodmevnejših projektih Magnifica, Valentina Kanzyanija, DJ Umeka, pred kratkim pa je sodeloval tudi pri najnovejšem projektu Gala Gjurina. Dežan
Anžej Dežan
bo kot Galov gost nastopil na njegovem velikem retrospektivnem Koncertu za srce in orkester v Cankarjevem domu 19. aprila. Z Galom in Galeristi bo zapel slovensko ljudsko pesem Siničja tožba - a tokrat v gospel preobleki.
»Po Slovenski popevki sem zelo previdno izbiral naslednji korak. Skladba Šopek maka si zasluži močno naslednico, kar Le objemi me gotovo je. Verjetno bodo ljudje nad njo presenečeni, saj je zelo moderna, česar od mene mnogi ne bi pričakovali. Meni pa je bila velik izziv, saj je bilo treba tudi interpretacijo temu ustrezno prilagoditi. V veliko veselje mi je bilo sodelovati z Miranom Juvanom in njegovo ženo Anastazijo, ki je prispevala besedilo. V zadnjih mesecih postajata vedno bolj uveljavljen avtorski tandem, med drugim sta na Slovenski popevki 2007 Alenki Godec napisala kasneje nagrajeno skladbo Boljša kot prej. Z Miranom tudi pogosto skupaj nastopava, saj me spremlja na klavirju - in če je mene in vse poslušalce prevzel že v živo, saj je njegovo igranje zelo energično in srčno, sem prepričan, da bo vse prevzel tudi kot avtor,« je pojasnil Dežan.
MZ
Filmski kotiček
Revni milijonar
Vsebina: Salim in Jamal sta bratca, ki odraščata v najrevnejšem predelu Mumbaja, a ker se kot otroka revščine ne zavedata, sta srečna, čeprav značajsko zelo različna. Jamal je zasanjan in vedno optimističen deček, Salim pa je preračunljiv bara-bin, ki mu ni nič sveto. Ko med verskimi nemiri umre njuna mama, sta prepuščena samemu sebi. V roke ju dobi lokalni gangster, za katerega morata prosjačiti po ulicah, pri čemer srečata vrstnico Latiko. Zaradi krutega življenja se njihove poti večkrat ločijo in znova združijo, leta pa minevajo. Jamal je vedno bolj zaljubljen v Latiko, Salim postaja vedno večja baraba, dokler nekega dne, ko so vsi že polnoletni, ne napoči trenutek, ko bo te prepletene špagete čustev
Slumdog Millionaire
Igrajo: Dev Patel, Freida Pinto, Anil Kapoor Režija: Danny Boyle in Loveleen Tandan Scenarij: Simon Beaufoy po romanu Vikasa Swarupa Žanr: komična romantična drama
Dolžina: 120 minut Leto: 2008 Država: VB
potrebno razvozlati in takrat bo vsak dobil, kar mu pritiče. Ta usodni trenutek se bo zgodil nikjer drugje kot ob zadnjem vprašanju na kvizu Lepo je biti milijonar...
Danny Boyle, enfant terrible angleškega filma, ki je v začetku devetdesetih skupaj z Guyem Ritchiejem poskrbel za novi val angleškega filma, je za razliko od prej omenjenega kolega žanrsko precej bolj barvit, saj snema vse, od romanc, dram, šokerjev, ZF in grozljivk - in v vsakem žanru posname zelo efekten film. Zato ne preseneča, da se je odločil posneti takšen žanrski koktelj, kot je socialno komično ljubezensko dramo v Indiji, ki se dogaja na kvizu o milijonarju.
Film je bil sicer veliki zmagovalec letošnjih Oskarjev, bi pa težko govorili, da gre za kakšen poseben umetniški film. Gre bolj za prijetno pravljico, ki se v resničnosti ne more zgoditi, zato so avtorji najbolj krute in depresivne dele filma prikazali precej omehčano, s polno svetlobe in barv, da se gledalcu le ne bi pregloboko zarezale v srce. Na srečo pa tovrstnih zadržkov niso imeli pri komičnem delu, ki zares nasmeji. Tisti del, ki je najbolj neverjeten in iz katerega so sestavljene pravljice, je seveda prestop iz najniž-
jega v najvišji družbeni razred. Prestop iz trde revščine med milijonarje v Indiji praviloma ni mogoč kot tudi v naši kulturi ne, četudi je 'uradno' to dovoljeno vsakemu.
A kaj bi to. Film je nepretenci-ozna pravljica o ljubezni, vztrajnosti, iskrenosti in dobroti, kjer je na koncu dobro poplačano in kjer od resničnosti utrujeni gledalci neizmerno uživajo ob prekipevajočih pozitivnih čustvih. Vsebuje vse klasične elemente
vseh žanrov, s katerimi žonglira in njihovo različnost obrne v svoj prid, prosto po formuli, da prav kontrasti najbolj poudarijo drug drugega. Da so takšen film nagradili z oskarji, kaže bodisi na spremembo politiko podeljevanja te nagrade v luči finančne krize bodisi na borno konkurenco drugih filmov - konec koncev je glede teh nagrad bil najbolj presenečen sam režiser.
Matej Frece
laZBPflAl
i leve
Z Tole
O J
ftîgcjn^Ofltç öStor^üpor^fcprn^fcTwifitefcr^
pifos podarto* RÄttniSHS jei»afcjft3(i po «raku opener}* ¡MAttiSmoW, DctUii), cetöfwsmegs L883JR.Î upttbc «xkvt
SC flfrçjtp í Spteirtíi na www tmîiÔjnîî.'ttAjn{p iili.irçj (Ç nšrotn^lo SC« ttH Iii iprafcnhotfi pttntid fSjfí S ÎÇfW W JTtfSfí kjwesl^	Ceraspcttiötij! 1,68 Elfi, V va «reje víw QCV CW pogodbe,V
je stonjn» ?u sedstu »tfjetpL p ir«s¡no odrcpii tyM^ Odjwa. m «of u 3030 tekijnwjs 0M64AÍ95. reWamapjeSsrnscityiief,
ftmöi*. l-fWV'i vatar&Ca ifm. Ig. psírta ??,73JDSix feara Mtob¿ isrgenp uiüw-a ponev In ne cthe ws pmiiNtgp"
Milijonar se vrača! Sedaj ima la najbolj popularna igra na svetu tudi novo grafično podobo in revolucionarno novost, da so vprašanja lematsko prilagojena slovenskemu okolju in občinstvu. Igrajte Hitre prste, uporabite zasilne izhode in osvojite svoj navidezni milijon! y
Foto: arhiv
Štajerski TEDNIK
KANČEK TELOČINE
ZMAJARSKO VZLETIŠČE
NAD AJDOVŠČINO
SEVERNOAMERIŠKI VODNI PUPEK
STARORIMSKI URADNIK
LOJZE NOVLJAN
MESTO NA MORAVSKEM
MOBITELOV PAKET ZA MLADE
NAŠ GEOLOG (BOGOMIR)
PRIPADNICE AVAROV
ZMANJŠANJE OBSEGA
ADI ŽUNEC
ŠPORTNIK NA KOTALKAH
CEVEOVOD ZA PREVOD ZRAKA
USTANOVITELJ BUDIZMA
PROSTOR V TEATRU
NAŠA REČICA
NASPROTNA IGRA
ARHITEKT
PRAVNIK (INGO)
ZVEZA
STAROGRŠKIH PLEMEN
NEMŠKI PLESALEC
HRVAŠKA RADIJSKA POSTAJA IZ KRAPINE
ZBIRALKA STARIN
DRAGO OCEPEK
EKSKURZIJA
NEM. ZNAMKA MOTORJEV
REKA ENNS
LJUDSTVO V LESOTU
EVROPSKI VELETOK
SLABSA CIGARETA
BOŽJI LES, BODIKA
ZDRAVNIK, PADAR
NAS KOSAR-
KAR (MILOŠ)
I NEPRIDIPRAV, LUMP
PRIPADNIK SASOV
HOKEJSKI PLOŠČEK
ZNIŽANA NOTA D
GL. MESTO JEMENA
NASTOP VLADE
FRANCOSKA OPERNA PEVKA (PATRICIA)
Ugankarski slovarček: ADLER = nemški nogometni vratar (Rene, 1985-); AMFIKTIONIJA = versko-politična zveza starogrških plemen; AMO = nemška znamka motociklov; CELARC = slovenski geolog (Bogomir); IONA = otok ob škotski obali; ITAK = mobitelov paket za mlade; JIHLAVA = mesto in reka na Moravskem; KOVK = zmajarsko vzletišče nad Ajdovščino.
■jeoejA 'ssoof 's^jsav 'ejluor^uje
'oje|9Q 'ojueg 'usy 'e>js| '^en 'ses Wl 'eAeimr 'sap 'ejgyiojd 'zv 'NI 'eoueqi 'opg 'joisjd 'e^jeuueis '|io|os>je '>jed 'ezjuv 'epng '>|ao>| 'poAœjejz '!>isA9d 'sjou 'ep||3 'we^y :ouAejopoA ^uezu)) 8( Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04I3mhz
SOBOTA, 4. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.00 Za male in velike (Mojca Ze-lenik). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport (Danilo Klajšek). 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 5. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Ponovitev lestvice Naj 11. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN
TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 6. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Robin). TOREK, 7. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc Tarkuš). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slod-njak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje . 17.30 POROČILA. 18.00 Oddaja v živo. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljane). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Robin). SREDA, 8.april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 9. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Mateja Tomašič). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PETEK, 10. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev (Majda Fridl z dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
Obeta se čas, v katerem se boste ostro postavili tistemu, ki vas bo želel spremeniti. Kljub povečani samoiniciativnosti bo dobro, da si postavite meje. Duhovna znanja se bodo lesketala v tem, da se morate poslušati v intuiciji. Ženske bodo v ljubezni doživele čarobnost.
Sn BIK
bili se boste v svet umetnosti in kreativnega izražanja. Besedno boste nekoliko bolj hitro užaljeni in težko bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. V ljubezni se boste morali še vedno veliko učiti in prilagajati. Zapisujete si občutke. Delo na vrtu vas bo veselilo in božalo vašo dušo.
DVOJČKA
Energija jutra prinaša dodatno motivacijo in ravnovesje. Pozitivno boste šil naprej in uspehi se bodo lesketali v službi. Ponosni boste nase in tako se vam bo okrepila tudi samozavest. Več časa si boste vzeli za prijatelje in sledili svojim sanjam. Uspehi gredo z roko v roki.
RAK
Moč besed vam bo vlivala notranji pogum. V pogledu duhovnosti boste zapluli v skrlvnostnejše vode. Zapisujte si svoje občutke in si priznajte tisto, kar si želite. Brezpogojna ljubezen vam bo pokazala pravo pot. Na delovnem mestu bo več samoiniciativnosti.
LEV
■Tj Odprle se vam bodo nove poti In novi pogledi. Pričakovati je priložnosti, ki so vezane na tujino in Izobraževanje. Notranji nemir bo povod, da si priznate občutke in se pogovorite. Finančno je pričakovati dobre iztočnice. Soočili se boste s preteklostjo in razrešili skrivnosti.
DEVICA
Čeprav ste po naravi zelo realni, so zvezde prepričane, da vas čaka čaroben teden. Na delovnem mestu boste prejeli pohvalo ali priznanje. Razbrati je, da boste lahko izgubljeno energijo pridobili v naravi. Notranja moč in energija prinašata določeno ravnovesje.
TEHTNICA
Učili se boste skozi partnerski odnos in ugotovili, da imate neko posebno srečo. Več boste tudi na poti in med ljudmi. Sodelovanja bodo obrodila sad. Večja priložnost vas čaka čez vikend v ljubezni. Možno bo, da se o vsem pogovorite. Samske bo zadela Amorjeva puščica.
ŠKORPIJON
Reka življenja bo šla po svoji poti in vi ji boste uspešno sledili. Če Imate svoje otroke, se boste od njih učili ljubezni. Pomembno bo, da postanete v tem tednu nekoliko bolj kreativni in ustvarjalni. Odpravili se boste lahko po nakupih ali k frizerju. Bodite aktivni in pogumni.
STRELEC
Postali boste pravi umetnik in se lotili prioritet v življenju. Znali si boste postaviti meje In pravila. Aktivno in pogumno boste šli naprej in ustvarjali novosti. Pravljica v ljubezni se bo nadaljevala in tako boste znali ustvarjati harmonijo. Na delovnem mestu bo več trenj.
KOZOROG
Odločili se boste in naredili nekaj zase. Okrepila se vam bosta samozavest in dar za organizacijo. Pričakovati bo ugodne finančne investicije in željo po tem, da greste naprej. Poslovno boste blesteli in boste srečni. Največ vas bo naučil srčni izvoljenec. Samski: sreča.
VODNAR
Iskali boste svojo srečo in jo tudi našli. Čeprav bo zelo nujno, da si boste postavili meje In tako sledili svojim sanjam. Na delovnem mestu je pričakovati pohvalo. Vendarle čas ni namenjen novostim. Blesteli boste v komunikaciji. Čaka vas romantičen vikend.
RIBI
Čeprav si boste predstavljali drugače - vam bo življenje ponudilo neko harmonijo. Močno v podporo vam bo dejstvo, da cvetijo vaše finance. Čeprav boste iskali različne možnosti uspeha, boste ugotovili, da ste sami tisti, ki odločate o tempu. Znali se boste postaviti zase.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Povejte svoje mnenje,
od ponedeljka od petka ob 14.40!
100 m
PRERIS
LOPA, VEŽA
MIK, PRELEST
RDEČI KRIŽ
Juršinci • Velika humanitarna prireditev
Za naša srca
Odbor za družbene dejavnosti Občine Juršinci, OŠ Juršinci in vrtec pri šoli so organizirali veliko humanitarno prireditev, poimenovano Za naša srca, ki je bila v nedeljo, 22. marca, ob 15. uri v večnamenski dvorani v Juršincih.
Foto: Simenko
Ansambel Spev je polepšal prireditev s svojimi priljubljenimi melodijami.
Prireditev so s toplim programom začeli otroci vrtca. Na nastop so jih pripravile vzgojiteljice Tanja Kvar, Lidija Horvat, Nataša Čuš, Staška in Darinka Benko. Predstavili so se tudi otroci osnovne šole, in sicer učenci drugega razreda pod mentorstvom učiteljice Cvetke Vratič, folklorna skupina pod mentorstvom učiteljice Metke Pignar in učenci gledališke skupine z mentori-
co Ksenjo Žmauc, ki so s ske-čema nasmejali publiko.
Osrednjo vlogo na koncertu je imela glasba. Kvartet Bakhus in ljudske pevke so navdušili ljubitelje ljudskih pesmi; nastopajoči ansambli: ansambel Spev, Trio Stanka Plohla Kovačečjaka, ansambel Mladi muzikantje, ansambel Katrca, Ansambel Štuhec pa so z glasbo in s humorjem dodobra ogreli srca, kakor
tudi dlani obiskovalcev.
Voditeljica Nada Kotar je z mislimi o sreči, prijateljstvu in ljubezni poudarila naslov prireditve, župan Alojz Kau-čič je v nagovoru izpostavil pomembnost otrok in njihovih mam, ravnateljica Jelka Svenšek pa je povedala, da je v Sloveniji veliko novih, lepo opremljenih vrtcev, vendar bo le vrtec v Juršincih opremljen tudi s srcem.
Foto: Simenko
Tudi najmlajši so pogumno nastopili.
Zbrani prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni za opremo novega oddelka vrtca. V ta namen sta prispevali tudi dve društvi: Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršin-cev (500 evrov) in Športno društvo Juršinci (200 evrov). Za opremo novega oddelka vrtca so skupaj zbrali 2.684,51 evrov. Obstoječi juršinski vrtec je namreč premajhen za vse otroke, saj ga trenutno obiskuje 64 otrok, ki so razdeljeni v štiri skupine, zato bodo v šoli uredili prostor za peto skupino.
Humanitarna prireditev Za naša srca je odlično uspela, za kar se moramo zahvaliti vsem sodelujočim: Odboru za družbene dejavnosti Občine Juršinci, katerega člani so: Ana Marija Pučko, Franci Ku-kovec, Darko Bogša in Alojz Hrga; soorganizatorjema: OŠ Juršinci, ki jo nadvse uspešno vodi ravnateljica Jelka Sven-šek, ter vrtcu pri OŠ Juršinci. Zahvaljujemo se vsem mentorjem, ki so bili zadolženi za program, s strani vrtca je bila to Tanja Kvar, s strani šole pa so bili zadolženi Irena Petek-Zebec, Andreja Klarič in Damijan Šimenko. Zahvala gre tudi vsem ostalim delavcem šole, ki so pomagali pri pogostitvi nastopajočih. Hvala tudi županu Alojzu Kaučiču, občinski upravi in gasilcem, gospdou župniku in medijem: družbi Radio-Tednik Ptuj in Megamarketingu, še posebej Luku Huzjanu. Hvala tudi sponzorjem.
Za čudovite trenutke, ki smo jih prepletali z glasbo, s humorjem, z dobro voljo in radostjo v naših srcih, še enkrat iskrena hvala vsem nastopajočim in voditeljici programa. Poklonili nam niso le svoje ustvarjalnosti, ampak so se tudi odpovedali honorarju.
Zaradi vseh nas, ki smo to humanitarno prireditev pripravljali, zaradi vseh nastopajočih in zaradi vseh šest-stotih obiskovalcev bodo želje otrok iz vrtca hitreje uresničene. Želim, da je sreča naš stalni sopotnik in da jo še kdaj sejemo skupaj.
Dragica Toš Majcen
Miklavž pri Ormožu • Predstavitev uporabe defibrilatorja
Pomembni so prvi trenutki
Na območju Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu delujejo tri krajevne organizacije Rdečega križa (KORK). KORK Vinski Vrh je 19. marca 2009 v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Ormož organizirala zdravstvenovzgojno predavanje za svoje krajane.
Alenka Simonič in Robert Skuhala sta nazorno prikazala uporabo defibrilatorja.
Ob tej priložnosti je Alenka Simonič, dr. med., predavala o nenadnem srčnem zastoju. Predstavila je znake nenadnega srčnega zastoja ter poudarila pomen pravilne in hitre prve pomoči. Opozorila je tudi na dejavnike tveganja za nastanek srčnih obolenj, kot so povišana telesna teža, preveč holesterola in sladkorja v krvi, previsok krvni tlak, kajenje, nezdrava prehrana in premalo gibanja.
Defibrilator Zoll AED Plus TM, kakršnega želijo kupiti s sredstvi, zbranimi v akciji, ki bo potekala v prihodnjih
dneh, je na predavanju predstavil Robert Skuhala, dipl. zdravstvenik. Model defibri-latorja je primeren za laike, saj nudi glasovna navodila v slovenskem jeziku skozi vse faze oživljanja, določa, kdaj je potrebna defibrilacija, nudi navodila za korake pri masaži srca in povratno informacijo o kompresijski globini, kar reševalcem omogoča optimalno srčno masažo. Oba strokovnjaka sta povedano prikazala na šolskem aparatu, sicer pa bodo po nakupu aparata organizirali tečaje, v katerih bodo krajane usposobili za delo z njim.
Maja Botolin Vaupotič
Od tod in tam
Žetale • Projekt Pasavček
Foto: MZ
V torek, 24. marca, med 16. in 18. uro je na OŠ Žetale potekala zaključna prireditev projekta Pasavček, ki so ga izvajali od novembra 2008. V projektu so pod vodstvom mentorjev sodelovali učenci od 1. do 5. razreda, ki so vključeni v OPB. Na zaključno prireditev so povabili starše, brate in sestre ter stare starše učencev. Ogledali so si razstavo v projektu nastalih izdelkov, prisluhnili pesmim o pasavčku v različnih izvedbah in si ogledali uprizoritev igre Korenčkovi in Peteršiljčkovi na izletu, ki so jo napisali učenci sami. Prireditev so s krajšimi nagovori in vodenjem delavnice popestrili predstavnik PP Podlehnik, predstavnik Občinskega sveta za preventivo, predstavnik Avto šole Prah iz Rogaške Slatine, demonstratorji iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz Ljubljane ter seveda Pasavček, ki je z učenci zaplesal in jim razdelil balone s sloganom celotnega projekta Red je vedno pas pripet.
OPB OŠ Žetale
Ptuj • Učenci obiskali lovce
Foto: Bruno Sinček
Učenci in učitelji OŠ dr. Ljudevita Pivka smo se v petek, 6.3., povabili na obisk k lovcem Lovske družine svete Marjete v Gajevcih. Pri lovskem dom nas je toplo ppozdravil predsednik LD sv. MarjeteJanko Šuman. Po njegovem pozdravu smo vstopili v lovski dom, kjer smo pomalicali, nato pa nam je g. Janko Vaupotič povedal o njihovi lovski družini, nalogah lovcev ter nam prikazal razstavljene nagačene divje živali (veverico, fazana, prepelico, raco mlakarico idr.). Da smo se v domu in njegovi okolici prijetno počutili, pa je poskrbel oskrbnik doma g. Cvetko Herič, kije zunaj v kaminu zakuril tudi ogenj. Obisk pri lovcih v lepem sončnem vremenu je hitro minil, ostali pa so prijetni spomini in zavest, da je naloga lovcev tudi ohranjanje narave za naše potomce.
Bruno Šincek
Ormož • Moja igrača lahko pomaga
Foto:: Danica Rižnar
V okviru predmeta Spoznavanja okolja so učenci 3. razredov OŠ Ormož obravnavali temo Nihče ni rad sam. Med delom so zbirali ideje o tem, kako naj nekomu preženejo samoto. In ena od idej je bila tudi humanitarno zbiranje igrač, ki bi jih s pomočjo Rdečega križa podarili nekomu, ki jih rabi. Ko so zbirali svoje igrače, ki so doma veliko samevale, so spoznali celoten postopek zbiranja predmetov za pomoč sočloveku. Učenci so celotno akcijo doživeli na svoj način, saj so s posebnim veseljem zbirali, pregledali in spakirali vse igrače, ki jih doma več ne bodo pogrešali. Z zadovoljstvom na licu in nasmehi v srcu so se zadnjič spogledali s svojimi medvedki, avtomobilčki in še s čim. Od jutri naprej bodo te iste igrače namreč prinašale nasmeh nekomu drugemu.
Danica Rižnar
Ptuj • Regijski kviz Mladi in kmetijstvo
Zmagala domača ekipa DPM
V petek, 27. marca, je na Ptuju potekalo regijsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Gre za tradicionalni dogodek pod okriljem KGZS, ki poteka na treh nivojih, in sicer najprej na občinskem, nato na regijskem ter končno še na državnem nivoju.
Letos so na regijskem tekmovanju sodelovale štiri ekipe, saj se kljub predhodni potrditvi udeležbe ena ekipa ni udeležila tekmovanja. Med sabo so tako pomerile ekipe Društva podeželske mladine (DPM) Ormož, DPM Lenart, DPM Slovenske gorice in domača ekipa DPM Ptuj. Vsebina letošnjega tekmovanja je bila razdeljena na tri tematske sklope. Prvi sklop je nosil temo Vrednotenje okroglega lesa, drugi sklop Odnosi z javnostjo, tretji sklop temo Navzkrižna skladnost. Med tekmovanjem so v kulturnem programu sodelujoče na tekmovanju in njihove navijače razveselili Štajerski frajtonarji, deset harmonikarjev, ki so zaigrali nekaj poskočnih melodij ter za dobro voljo in razpoloženje poskrbeli tudi po končanem tekmovanju.
Tekmovanje se je razpletlo zelo ugodno za domačo ekipo, DPM Ptuj, saj je zmagala in se bo udeležila državnega
Foto: arhiv
Zmagovalna ekipa Društva podeželske mladine Ptuj s predstavnikom KGZ Ptuj Jožetom Murkom
tekmovanja, kjer bo zastopala ptujske barve ... Na drugo mesto se je uspelo uvrstiti ekipi DPM Ormož, na tretje DPM Slovenske gorice in na četrto ekipi DPM iz Lenarta. Na razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad je predsednik DPM Ptuj Boris Medved povedal tudi, da ga zelo veseli uspeh domače ekipe, saj je znano, da je društvo kar nekaj časa
mirovalo in bilo nedejavno, z novimi idejami in zagonom ter z mlado močjo pa so ga spet uspeli zagnati v mnoge dejavnosti. Poleg omenjenega kviza namreč mladi iz DPM Ptuj z veseljem sodelujejo še na raznih kmečkih igrah, na tekmovanju oračev, raznih povorkah, prireditvah občinskega značaja in demonstracijah kmetijske mehanizacije.
Državno tekmovanje bo 18. aprila v Litiji, saj je lani drugič zapored zmagala ekipa iz Metlike, zato naslednje tekmovanje organizira na državnem tekmovanju drugo-uvrščena ekipa. Veliko sreče in znanja ekipi DPM Ptuj na državnem tekmovanju!
Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Ptuj • Materinski dan na OŠ dr. Ljudevita Pivka
Pokazali so, kaj zmorejo
V četrtek, 26. marca, so učenci in učenke v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka na Ptuju pripravili prav poseben dan, saj so povabili svoje starše, rejnike, babice, dedke, tete, strice, še posebej pa svoje mamice, ki smo praznovale materinski dan. Pripravili so prečudovit program.
Učenke ter učenci so recitirali pesmice, nato so skupinsko peli, zaigrali igrico ter
Zaradi odsotnosti duhovnega voditelja brata Milana Kvasa, ki se nam je pridružil kasneje, je srečanje vodil domači duhovnik naddekan Marijan Fesel. Voditelj je pozdravil vse prisotne, posebej še župana občine Hajdina Radoslava Si-
na koncu zaplesali. Na koncu programa so skupaj z učiteljicami in učitelji naredili veliki
moniča in generalnega tajnika nadškofijske Karitas Maribor, gospoda Darka Bračuna, ki je podal duhovno misel na temo ljubezen do Boga in bližnjega in poudaril, da se vedno več ljudi obrača na nadškofijsko Karitas s prošnjami za plačeva-
krog okoli vseh nas, ki smo bili zbrani, in vsak je poiskal svojo mamico, jo objel ter poklonil
nje položnic, hrane in drugih potreb, saj so stiske ljudi vedno večje, sredstva, s katerimi nadškofijska Karitas razpolaga, pa vedno hitreje kopnijo.
Tudi iz poročil posameznih župnijskih Karitas je razvidno, da živi vedno več ljudi v
verižico, ki so jo sami izdelali, ter šopek zvončkov. V očeh so se nabirale solze sreče in zahvala gre vsem učiteljicam in učiteljem za njihov trud, saj so pokazali, kaj vse zmorejo. V ta dan so tudi učenci vložili veliko truda, zato smo bili zadovoljni in srečni, da jih imamo.
Na koncu nas je pozdravila in nam čestitala tudi ravnateljica Dragica Emeršič, ki skrbi za takšno ekipo, da se naši otroci v šoli dobro počutijo in veliko delajo, saj se na njih vidi uspeh.
Po končanem programu smo vse mamice odhajale domov vesele, nasmejane, srečne in ponosne na svojega otroka, ki se je spomnil na naš materinski dan. Želim, da nam ta dan ostane v spominu, da nas naši otroci z ljubeznijo osrečujejo in tudi mi jih imejmo vedno radi.
Za konec pa naj velja zahvala vsem, ki ste bili ta dan na šoli, posebej pa učiteljicam in učiteljem ter ostalim, ki delajo na šoli, za čudovito srečanje na ta dan. Hvala za vaš trud. ki ste ga vlagali skupaj z učenci, saj smo ponosni na vas. Majda Okretič Tomažič
pomanjkanju in iščejo pomoč pri Karitas.
7. marca je v Mariboru potekal plenum za sodelavce z območja nadškofijske Karitas Maribor pod geslom Pri nas se dela vse iz ljubezni. Predstavljena nam je bila tudi vseslovenska postna akcija Karitas, ki poteka od 25. februarja do 11. aprila pod geslom Za manj solza - štirideset dni brez alkohola v znamenju solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, zaradi nesreč na cestah in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.
A. T.
Utrinek s prireditve ob materinskem dnevu
Foto: Arhiv šole
Iz dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč
Za manj solza
V februarju so imele župnijske Karitas dekanij Ptuj in Zavrč svoje redno mesečno srečanje pri župnijski Karitas sveti Martin na Hajdini.
Od tod in tam
Grajena • Sadili sadna drevesca
Foto: NS
Ponedeljek, 23. marec, je bil za učence OŠ Ljudski vrt Ptuj, podružnica Grajena, prav poseben dan. Takrat smo se zbrali na zelenici nad igriščem z namenom, da posadimo jablano in hruško, ki smo ju dobili od Ekošole Slovenija. Ta je organizirala projekt 10.000 sadnih dreves v slovenske ekošole, vrtce, srednje šole in domove. Ob dogodku smo izpeljali kratek kulturni program. Drevesi so, ob pomoči učiteljic, učitelja in hišnika, posadili prvošolčki. Zakaj ravno oni? Zato, ker bodo lahko najdlje spremljali rast in razvoj teh dveh sadnih dreves. Njihova naloga bo namreč tudi skrb za drevesi. Vsi skupaj bomo opazovali, kako rastejo in se razvijajo tako prvošolčki kot njihova drevesa. Vsem želimo ugodne klimatske razmere in čim lepše sadove.
ns
Podlehnik • Čistilna akcija 2009
Foto: ZG
V soboto, 28. marca, je Turistično društvo v sodelovanju z Občino in Čistim mestom Ptuj izvedlo čistilno akcijo. Pred pričetkom akcije so navzoče pozdravili predsednik društva Milan Vidovič, župan Marko Maučič in podžupan Ivo Ban. Akcije se je udeležilo veliko krajanov, članov društev in učencev OŠ Podlehnik. Zbrali so veliko količino odpadkov, vendar je ostalo še veliko kotičkov, ki so potrebni čiščenja. Še vedno so ljudje, ki smeti odvažajo v potoke, jarke in gozdove in onesnažujejo svoje bližnje okolje, kljub temu da ima občina Podlehnik urejen odvoz smeti.
Zdenka Golub
Sv. Trojica • Materinski dan
Foto: ZG
V nedeljo, 22. marca, so na podružnici Marije sedem žalosti pri pozni maši pripravili kratek kulturni program v čast matere Božje in vseh mater.
V bogatem programu so sodelovali veroukarji, Fran-čiškovi otroci, likovna delavnica, mladinska skupina Jonatan in mladinski zborček ob spremljavi kitaristov. Praznično nedeljo so pričeli v cerkvi, se nato zadržali v prijetnem klepetu pred cerkvijo, v lepem vzdušju pa zaključili na svojih domovih ob družinskih kosilih, saj je družina le še redko zbrana skupaj, ker so starši obremenjeni z delom.
Zdenka Golub
Ptuj • Občni zbor ptujske podružnice Združenja multiple skleroze
Tudi javnost naj bi o tej bolezni vedela več
V gostišču Gastro na Ptuju je bila 28. marca skupščina ptujske podružnice multiple skleroze Združenja multiple skleroze Slovenije. Multipla skleroza je avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema. V Sloveniji ima to bolezen okrog 2500 oseb. Med gosti je bil tudi namestnik predsednika Zveze društev multiple skleroze Slovenije Uroš Gros.
S svojim delovanjem društvo pokriva območje 16 občin, za lani so jim sredstva za delovanje zagotovile le štiri: Destrnik 50 evrov, Dornava 200, Kidričevo 174,90 in Trnovska vas 85,49 evra. Lani so na novo včlanili pet članov, sicer je vseh članov 71, od tega je 15 nepokretnih in težko gibljivih. Lani so tri po-verjenice opravile 55 obiskov pri članih, ki so na vozičku, težko gibljivi oziroma nepo-kretni. 41 članov je invalidsko upokojenih, kar je več kot polovica članov. Sedem članov je starih manj kot 30 let, socialna komisija je lani odobrila pomoč 11 članom. Pri nabavi vstopnic za kopanje jim je s
Foto: Črtomir Goznik
V strokovnem predavanju so udeleženci občnega zbora prisluhnili prof. logopedije Nives Skamlič.
Foto: Črtomir Goznik
60 odstotki pomagala Zveza društev multiple skleroze Slovenije, ki članom pomaga
tudi pri nakupu skuterjev v višini do 40 odstotkov. Zadovoljni so, da imajo svo-
Ob članih so se je udeležili tudi župani nekaterih občin na Ptujskem, ki so prispevali za trakove na praporu, predstavniki Slovenske vojske, domoljubnih in veteranskih organizacij ter nekateri drugi. Zvezo društev generala Maistra je zastopal predsednik mag. Milan Lovren-čič. Ptujsko društvo generala Maistra ima 42 članov, skupščine se jih je udeležilo 16.
Na njej so sprejeli program dela in finančni načrt za letos, letna članarina pa bo znašala najmanj 12 evrov. Ustanovni člani naj bi prispevali tudi za zlati ali srebrni žebljiček na praporu. Program dela so razdelili na dva dela, v srednjeročni do leta 2012 in letni za leto 2009. Letos ob razvitju prapora, kar so storili že na sami skupščini, na kateri so za praporščaka ime-
novali Davorina Jukica, načrtujejo še postavitev spominske plošče, poiskali naj bi tudi lokacijo za spominsko sobo, ki naj bi služila kot učna ura mlade generacije pri spoznavanju dela in vloge generala Rudolfa Maistra in pomena dogodkov leta 1918 za slovenski narod in slovensko državo, ki se jih vse premalo zavedamo. Pri njeni ureditvi je sodelovanje ponudil tudi Muzej Slovenske vojske. Krepitev domoljubja bo temelj delovanja društva, ki si bo prizadevalo tudi za tesnejše sodelovanje z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, je povedal predsednik Stanislav Brodnjak. Sicer pa bo društvo delovalo v smeri svetovljanstva in odprtosti vseh dobro mislečih ljudi, ostro pa bo zavračalo vsa tista dogajanja, ki spodbujajo slovenski nacio-
Občni zbor je vodil Srdan Mohorič (prvi z leve), ob njem predsednica Ptujske podružnice multiple skleroze Jolanda Šoštarič in namestnik predsednika Zveze društev multiple skleroze Slovenije Uroš Gros.
Ptuj • Prva skupščina Društva generala Maistra
Po praporu še spominska plošča in soba
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je na rojstni dan generala Rudolfa Maistra, 29. marca, potekala prva redna letna skupščina Društva generala Maistra Ptuj, ki ga vodi Stanislav Brodnjak.
nalizem, ker smo Slovenci dovolj veliki, da se nam ni treba posluževati ekstremističnih metod. Poklon domovini pa je tudi petje himne, zato naj bi jo na proslavah peli vsi, in izobešanje zastav ob praznikih, je povedal predsednik Zveze društev generala Maistra mag. Milan Lovren-čič, ki je prepričan, da je tudi Slovenska vojska potrebuje več domoljubja. Krepitev domoljubja je izrednega pomena, tudi zaradi vstopa v EU, saj obstaja nevarnost, da se bodo v tem loncu nacionalne identitete stopile. Domoljubno vzgojo bi bilo potrebno vključiti tudi v slovenski izobraževalni program. O identiteti slovenske vojske in celotne slovenske družbe bodo govorili tudi posvetu, ki bo 24. junija, je še povedal Lovrenčič.
MG
je prostore v Jadranski ulici 17 na Ptuju, ki so kot dnevna soba in v katerih se srečujejo, pogovarjajo in veselijo vsak torek med 15. in 18. uro. Ker zanje plačujejo visoko najemnino, iščejo rešitev, da bi si jih delili s katerim drugim društvom, ki je brez prostorov za delovanje. Predsednica Jolanda Šoštarič je povedala, da imajo po novem pravico do masaže na domu samo člani, ki so težko gibljivi in negibljivi, ki ne morejo koristiti obnovitvene rehabilitacije, ki je za vse bolnike brezplač-
na. Koristijo jo lahko enkrat letno v zdraviliščih Topolšica in Laško. Za drugo zdraviliško zdravljenje Ohranjanje zdravja, skrajšali so ga s 14 na 10 dni, pa morajo bolniki tudi nekaj doplačati. V tednu multiple skleroze, ki bo letos potekal med 25. in 31. majem in je namenjen seznanjanju širše javnosti s to boleznijo, bo ptujska podružnica stojnico s propagandnim materialom postavila v trgovsko-poslov-nem centru Qlandia na Ptuju 30. maja. Predstavitev bo spremljal kulturni program.
Jolanda Šoštarič je napisala knjižico Življenje z multiplo sklerozo o tem, kako bolezen sprejeti in se z njo spopasti. Predstavili so jo že lani, namenjena je predvsem bolnikom, koristne informacije pa prinaša tudi za javnost. Izšla je v nakladi štiri tisoč izvodov.
Še naprej bodo posebno pozornost posvečali športnemu udejstvovanju in družabnemu življenju. Že tradicionalno vsako leto organizirajo kostanjev piknik in novoletno srečanje članov.
V strokovnem predavanju prof. logopedije Nives Skamlič so spoznali več o spominu, z njim ima težave marsikateri bolnik z multiplo sklerozo, ki se manifestirajo v počasnih miselnih procesih, problemih pri koncentraciji in pozornosti. Sedež našega spomina so možgani. Vsaka celica v telesu nosi določen spomin. Zaradi okvar na območju možganov prihaja do motenj. Če bi transmiterje lahko dovajali človeku, bi imel odličen spomin, zato ne pomaga drugo kot trening oziroma vaje za spomin, od zdravil pa interferon, ki ga uživa večina z multiplo sklerozo.
MG
SLOMŠKOVA KNJIGARNA
ko želite nekaj več ...
Verska in duhovna literatura, vse za krst, obhajilo, birmo, poroko, bogat darilni program, zgoščenke in DVD-ji, turistični in nabožni spominki
Foto: Črtomir Goznik
Generalna pokroviteljica razvitja prapora je bila MO Ptuj, v njenem imenu je trak obesil podžupan Mirko Kekec.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
euronautic
Na Ptuju organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna, ki bo 10. in 11. aprila. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.eu
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
STROJNI ESTRIHI in ometi. Nudi Slavko Plošinjak, s. p., Gajevci 7 a, tel. 041 378 464 ali 041 378 475.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
IZPOSOJA OBLEK: krst, obhajilo, birma, poroka, valeta ... Šiviljstvo Neja, 031 258 704. Šešerko Silvester, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 887 281 in 031 812 580.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
-Íast^
Izvajamo krovsko, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VARČNA - okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
PRODAM ovčke za zakol ali za nadaljnjo rejo. Dam tudi pašnik z ovčkami v najem. Telefon 041 804 655.
UGODNO PRODAM tri 750-litrske plastične cisterne s priključki za kurilno olje. Telefon 041 577 008, 751 19 61.
PRODAM traktor IMT 539, letnik 1988, s kabino, kompresorjem, avtomatsko kljuko in kiper cevjo. Cena 3800 evrov. Telefon 031 656 718.
PRODAM kobilo, težko 600 kg, 500 l sod, skoraj nov, gumivoz ter 200 kosov kolja za gorico. Telefon 769 54 11.
PRODAM vino belo mešano po 1,00 €. Tel.: 031 733 157 (popoldan po 16 uri).
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,60 evra za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE rjave v 19 tednu tik pred nesnostjo. Naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81, 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM svinjo domače reje, okrog 180 kg. Telefon 755 88 21.
PRODAM štiri svinje, težke od 80 do 90 kg. Telefon 051 340 496.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukova in druge vrste lesa. Če kupec želi, mu jih z doplačilom razrežem. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor in kmetijske priključke, tel. 041 358 960.
PRODAM koruzno zrnje trdinka, v vrečah, 25 kg. Tel. 041 615 754.
PRODAMO bukova drva, metrska, raz-kalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14 dni. Tel. 041 875 779.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
PRODAM prašiča domače reje, teža 140 kg. Tel. 031 770 568 ali 761 07 26.
NESNICE, rjave, grahaste, stare 14 tednov, prodam, 3,30 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM 400-l škropilnico za traktor, cena 300 €. Tel. 031 809 163.
PRODAM okrogle bale, luščeno koruzo in 150-kg svinjo domače reje. Tel. 746 07 21.
PRODAM razsipalnik umetnega gnojila in sejalnico za koruzo. Tel. 041 359 006.
PRODAM sadike pušpana. Tel. 719 24 48.
PRODAM prašiča, 140 kg. Tel. 740 82 53.
SEJALNICO za pšenico in krmo v balah, prodam. Tel. 041 521 863.
PRODAM vrtno kosilnico, dvotaktno, za hribe. Tel. 040 672 180.
PRODAM silažne okrogle bale, cena za kos 20 €. Tel. 751 39 31.
DOM-STANOVANJE
PRODAM stanovanje, 66 m2, blizu vrtca, šole, zdravstvenega doma, vsi priključki, cena 63000,00 evrov. Informacije na telefon 040 320 114.
NA VIRU, HRVAŠKA, oddam apartmaja za 5 oseb in za 3 osebe. Do morja 150 m, klima. Tel. 02 740 81 80 ali 041 748 327.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo na parceli, 2200 m2, v Destrniku. Telefon 040 314 404.
PRODAM gradbene parcele v Vidmu pri Ptuju, v izmeri 11, 10 in 9 arov. Cena 35 €/m2. Tel. 031 706 874, popoldan.
3-SOBNO pritlično stanovanje, 92 m2, z velikim sončnim balkonom v Kidričevem, prodam. Tel. 040 212 269, 041 618 042.
RAZNO
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 9. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM kamp prikolico Adria 460, dobro ohranjeno plus dodatni paviljon, večji. Telefon 041 895 196.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanom 1, Ptuj (ob Maribonki cesti). M.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obrežnega odplačila
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

Prireditvenik
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45,6SM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
úfiíetcc www.radio-ptuj.si
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
Petek, 3. april
9.30 11.00 18.00 do
18.00
19.00
19.00
19.00 19.00
19.30 20.00
Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Travnik čarobne lepote, za šole in izven Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Travnik čarobne lepote, za šole in izven 21.00 Ptuj, Krempljeva 1, v 2. nadstropju, bivša policija, brezplačna uvodna delavnica, Meditacija, Življenje z mojim duhovnim mojstrom Ptuj, dvorana gasilskega doma, predavanje na temo plin in požari v gospodinjstvu, vabljeni vsi člani gasilskih društev OGZ Ptuj in gospodinje Ptuj, refektorij minoritskega samostana, nastop hrvaškega glasbenika Damirja Halilica - Hala v sodelovanju z Zasebno glasbeno šolo v samostanu svetega Petra in Pavla
Ivanjkovci, telovadnica osnovne šole, dobrodelni koncert glasbe, humorja in plesa, ki ga pripravljajo učenci 9. razreda Osnovne šole Ivanjkovci in njihovi starši
Mala vas, gasilski dom, 13. redni občni zbor GZ Gorišnica
Ptuj, CID, potopis, Afrika - Mali in Burkina Faso, popotovanje po deželah bo
predstavil popotnik Zoran Furman
Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, dvorana šole, 5. koncert učiteljev Ptuj, klub Gemina XIII, v grand hotelu Primus - Terme Ptuj, Primusove vinske zgodbe - Kulinarika in vino, slovenski zaključek z vrhunsko kulinariko in izborom najboljših vin sezone
Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert skupine Igor Leonardi Nubuk trio iz Slovenije
Ptuj, Termalni Park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sobota, 4. april
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava za otroke, Maček Muri, za abonma Kresnička in izven
10.30 do 13.00 Ptuj, Krempljeva 1, v 2. nadstropju, bivša policija, brezplačna uvodna
delavnica, Meditacija, Življenje z mojim duhovnim mojstrom 11.30 Ptuj, Mestno gledališke, predstava za otroke, Maček Muri, za abonma Zvezdica in izven
14.00 Središče ob Dravi, telovadnica OŠ, turnir v košarki za pokal občine, prireditev
ob 55. občinskem prazniku 14.00 do 16.00 Ptuj, Krempljeva 1, v 2. nadstropju, bivša policija, brezplačna uvodna
delavnica, Meditacija, Življenje z mojim duhovnim mojstrom 17.00 Središče ob Dravi, prostori strelskega društva, tekmovanje v streljanju z
zračno puško za pokal občine, prireditev ob 55. občinskem prazniku 18.00 Skorba, dom krajanov, gledališke urice za otroke - predstave Rdeča kapica,
Lisičje težave in Najlepša beseda, vstop je prost 19.00 Maribor, prostori Krščanske adventistične cerkve na Aljaževi 19, koncert
vokalne skupine 4GIVEN 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu, koncert makedonskega kitarskega
virtuoza Vlatka Stefanovskega 20.00 Maribor, SNG, drama, Veter v vejah borov, MalOd, za abonma Drama vikend 2 in izven
20.00 Mala Nedelja, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci
-	Dornava pri Ribniku, občni zbor Ribiškega društva Dornava
-	Dornava, občinska čistilna akcija vseh društev v občini
Nedelja, 5. april
Središče ob Dravi, telovadnica OŠ, tekmovanje v namiznem tenisu za pokal občine, prireditev ob 55. občinskem prazniku
Središče ob Dravi - Sokolana, sprejem starejših občanov, prireditev ob 55. občinskem prazniku
Središče ob Dravi, slaščičarna pri Rupertu, tekmovanje v šahu za pokal
občine, prireditev ob 55. občinskem prazniku
Negova, dvorana, komedija Oblast, v izvedbi KUD Vitomarci
Ponedeljek, B. april
9.15	Ptuj, Mestno gledališče, predstava Itak Maži, za šole in izven
11.00	Ptuj, Mestno gledališče, predstava Itak Maži, za šole in izven
18.00	Zreče, športna dvorana, razglasitev športnika leta 2008
20.00	Maribor, SNG, drama, Tramvaj poželenje, StaDvo, za izven
Kino Ptuj
3., 4. in 5. april ob 17.30 Hotel za pse - družinska komedija. Ob 19.10 Somrak - romantična grozljivka. Ob 21.15 Art program: Deček v črtasti pižami - vojna drama.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Minister za kmetijstvo Milan Pogačnik je obiskal Ptuj. Ptuj se aktivno vključuje v projekt evropske prestolnice kulture. Minister Patrick Vlačič in minister Karl Erjavec na delovnem sestanku o problematiki našega območja bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah. Ptujski Interi priznanje in računalniška oprema. Rez modre kavčine na grajskem dvorišču. Podpis listine o sodelovanju in predstavljanju Grajske vinske kleti. Sklad Benke Pulko podaril računalnike 31 slovenskim šolam. Občni zbor Društva upokojencev Ptuj. Zakladnica spominov slikarke Rozine Šebetič. Atletinja Nina Kolarič na sprejemu pri ptujskem županu. Predstavitev dejavnosti Zavoda za šport Ptuj in Športne zveze Ptuj. Velikonočni običaji v Prlekiji - dokumentarni film.
BLIŽA SE VELIKA NOC...
za vas smo pripravili veliko dobrot:
domače šunke, rolšunke, šunke s kožo, velikonočne salame, velikonočne klobase, pečeno meso iz tiinke, meso iz razsola,...
JEJTE OKUSNO IN DOMAČE!
MESNICA SIRC
Ptuj, tel.: 771-15-58, Podgorci, tel.: 713-00-30
DOBRODELNI KONCERT LETA
NASTOPAJOČI: NEDA UKRADEN, JASNA ZLOKIČ, LJUPKA DIMITROVSKA, POP DESIGN & OSTALI GOSTJE.
9. APRIL 2009 OB 19. URI DVORANA TABOR MARIBOR
"NASA NOTA JE DOBROTA"
Ves izkupiček koncerta bo namenjen nakupu opreme za nedonošenčke v Porodnišnici Maribor.
Prodajna mesta: Dvorana Tabor, Hiša vstopnic v CityParku LJ in EuroParku MB, Petrol, Big Bang, Kompas, E-študentski servisi, Alpetour in ostala prodajna mesta Eventima. Klicni center: 090 100 110 Internetna prodaja: www.srcek.org,www.eventim.si, www.vstopnice.com,www.koncerti.net.
srček	Vstopnice za VIP ložo dobite na tel: 031 202 105
Organizator: Humanitarno društvo Srček - WWW.Srcek.org, moderator: Andrej Okreša
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www. avto m i ki a vz. s i
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
BMW 320 D	2005	19.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
FIAT CR0MA 1,9 JTDMULT1WAG0N	2006	10.550,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FIAT PANDA 1,2	2007	6.850,00	KUMA	SREBRNA
FIAT STIL01,9 JTD MW DYNAMIC	2005	7.200,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1,8 TDCI	2006	8.500,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS CMAX 1,8 TDCI	2006	8.960.00	KUMA	SREBRN
FORD M0NDE0 2,0 TDCI LIMJZ.	2003	6.770,00	AVT. KLIMA	SREBRN
KIA CARNIVAL 2,9 CRDIZX	2002	7.200,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2003	7.700,00	KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,41	2001	3.790,00	KUMA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 3071,6 HDI EXECUTIVE	2006	9.250,00	AVT. KLIMA	SIVA
TOYOTA COROLLA 1,4 D	2005	8.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW POL01,9 SDIKARAV.	2001	3.980,00	KUMA	SREBRN
VW SHARAN 1,9 TDI	2002	9.100,00	AVT. KLIMA	KOV. M. ZELEN
CITROEN BERUNG01,9 D	2003	4.980,00	SERVO VOLAN	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL 0D LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA				
AUDI ALW0AD 3,0 TDIQ	2007	65.900,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	8.998,88	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XANHA 2,016VISX	1998	2.490.00	2 X AIRBAG	KOV. T. ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI EXC.	2004	8.900,00	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
FIAT PONT01.216V	2803	4.408,00	2 X AIRBAG	KOV. SREBRNA
FIATSUL01,9 JTD DYNAMIC	2006	7.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 IDCi FUTURA	2005	7.890,00	KUMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1.8 Ml	2003	6.990,00	2 X AIRBAG	KOV. SREBRNA
FORD PUMA 1,416V	1999	3.990,00	ALU DODATKI V NOT. KOV. SREBRNA	
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2803	15.990,88	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI AUT. KLIMA	2000	4.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULTTWINGD DYNAMIQUE 1.2	2003	4.490.00	KUMA	KOV. SREBRNA
VW POL01.4 TUI	2806	9.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 2,0	2801	5.290,88	STREŠ. SANI	BELA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
OPEL ZAFIRA 1,9 CDTI EDITION	2007	12.330,00	SERV. KNJIGA	K0V.	ZLATA
VW PASSAT 2,0 TDI C0MF. LIM.	2006	13.890,00	SERV. KNJIGA	KOV.	SREBRNA
FIAT PUNT01,2 FEEL	2003	3.990,00	PRVI LAST.	KOV.	SREBRNA
FIAT PUNT01,2 SX	2000	2.990,00	PRVI LAST.	KOV.	SREBRNA
PEUGEOT 2061,4iXS	2001	4.190,00	AVT. KLIMA	KOV.	SREBRNA
PEUGEOT 307 MONOSPACE 1,6 HDI SW	2006	8.500,00	PAN0R. STREHA	KOV.	SIVA
PEUGEOT 406 COUPE 2,2 HDI	2002	6.990,00	PRVI LAST.	KOV.	SREBRNA
SEAT IBIZA1,4 SE	1998	1.380,00	SERVO VOLAN	KOV.	MODRA
CITROEN C31,11 SX	2003	4.850,00	SERV. KNJIGA	ČRNA	
ROVER 414 SI LIMUZ.	1997	1.280,00	SERVO VOLAN	BELA	
CITROEN XSARA PICASS01,816V	2001	4.670,00	SERV. KNJIGA	KOV.	ČRNA
BMW 3181 LIMUZ.	2001	8.450,00	DSC	KOV.	SV. MODRA
CHEVROLET AVE01,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV.	SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2003	7.270,00	KLIMA	KOV.	SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3	2005	6.220,00	PRVI LAST.	KOV.	SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	14.690,00	SERV. KNJIGA	KOV.	ČRNA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	9.490,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV.	SREBRNA
CITROEN XSARA 2,0 HDI UM.	2001	4.790,00	AVT. KLIMA	KOV.	SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2003	6.890,00	SERV. KNJIGA	KOV.	SREBRNA
OPEL ASTRA 1,6 KARAVAN	1998	3.350,00	KLIMA	KOV.	BELA
OPEL UM. VECTRA 1,616VIGL PLUS	1997	2.850,00	PRVI LAST.	KOV.	B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.900,00	SERVO VOLAN	RDEČA	
SKODA FABIA 1,4 MPI CLASSIC	2001	3.990,00	PRVI LAST.	KOV.	SREBRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	5.590,00	KLIMA	KOV.	RDEČA
Pred nakupom vozila možen preventivni tehnični pregled. Zavarovanje 50% popusti
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TV
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
BNI-NIOBIL
Sakelšek Bernarda s.p.
Rajšpova ulica 14 Ptuj Tel.: 02/ 620 88 67, 051/ 654 925
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
PETEK 3.4.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 4.4.
8.00 Oddaja Občine Maikovcl 9.30 Mini zvezda - otroška oddaja 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Ob materinskem dnevu - vrtec Maikovci 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
HEDELIA 5.4.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kulturni večer v Gerečjl vasi 11.00 Veselo na Jožefovo 12.00 Oddaja ŠKL
13.00 Ob materinskem dnevu - Polenšak 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Ob materinskem dnevu OŠ Destrnlk 18.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK 6.4.
8.00 Ob dnevu šole - OŠ Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Veselo na Jožefovo 19.00 Oddaja ŠKL
20.00 Ob materinskem dnevu - vrtec Markovcl
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velja za vse tipe vozil starejših od 3. leti
Znamka
Barva
Letnik Cena (€)
ZNAMKA
LETNIK BARVA
OPREMA
CENA
i;
C MAX 1,6 TW GOLF 1,9 TDI GOLF 1,416V FORD FOCUS 1,6 TDCI MEGANE 1,416V HONDA CR-V 2,0 POLO 60 CLIO 1,5 DCI
1,8 CLIO 1,2
COROLLA VERSO 2,0
ASTRA 2,0 D
2006 2004/05 2002 2000
2005 1999
2003
1997
2004 2002
1998 2004
2006 2002 2002
DIGIT. KLIMA	7.690,00
GHIA	8.690,00
KLIMA	6.500,00
KLIMA	4.390,00
KLIMA	8.500,00
BELA KLIMA	2.990,00
MODRA KLIMA	11.350,00
7ELENA SERVO VOLAN	1.600,00
KLIMA	4.950,00
KLIMA	3.500,00
7ELENA SERVO VOLAN	2.990,00
KLIMA	4.740,00
DIGIT. KLIMA	16.500,00
RDEČA PLATNENA STREHA	2.900,00
ČRNA DIGIT. KLIMA	4.750,00
AUDI M AVANT 1.9 TDI BMW320D
FIAT CROMA 1.9 MULTIJET, 5V FIAT PANDA 4X41.2 8VCUMBING.5V FIAT PUNTO 1.216V.3V FIAT PUNT01.2,3V FIAT PUNT01.4 8V ACTIVE, 3V FIAT SCUDD 2.0 JTD.5V LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V OPEL CORSA 1.3 DTI.3V RENAULT CLI01.5 DCI, 5V RENAULT ESPACE 2.2 DCI, 5V ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI 5V VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V VWPDLD 1.0,3V
ČRNA
ČRNA
SREBRNA
SREBRNA
SREBRNA
RDEČA
BELA
ZLATA
SIVA
BELA
SREBRNA
T. MODRA
SREBRNA
SREBRNA
RDEČA
2004 (T) 2001 2006 2008(T) 2003 2003 2008 2008(T) 2003(T) 2006 2001 2003 2007(T) 2005
10.190,7.790,10.990,9.990,4.190,3.390,8.500,22.500,7.990,-6.490,-1 4.990,8.990,9.490,10.990,1.890,-
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
wvfw.radio-tednik.si
Sf storitve
PE PTUJ, Zabovci 85, 2281 Markovci, tel.: 02/788 88 12
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
CAS JE, DA OSVEŽITE VAŠ DOM Z NOVOSTMI
Ob izbiri pohištva Alples vas čaka DARILO!

ft'		
>i	L	
	l
	_ _ _
Brezplačno je privlačno!
Ob nakupu kateregakoli alplesovega pohištva v vrednosti nad 660 evrovvam Alples podari večnamenski regalček Alpi. Akcija velja v aprilu za prvih 500 kupcev.
Obiščite salon pohištva Šmigocv Spuhlji in spoznajte pestro ponudbo.
V;;;;;;;;;;;;;;;;;;/7777
SALON
POHIŠTVA

brezplačno 1 kos
ALPI
www.alples.si
REPUBLIKA SLOVENIJA Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj objavlja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS št. 01/07-UPB1) naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 7. junija 2009, so razgrnjeni volilni imeniki. Volilni imeniki bodo razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6, v času od 4. 4. 2009 do 23. 5. 2009.
Vse državljane RS in državljane EU, ki bodo imeli na dan glasovanja volilno pravico za volitve v Evropski parlament, pozivamo, da pregledajo volilne imenike za volitve v Evropski parlament. Popravek volilnega imenika lahko državljan zahteva v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek volilnega imenika za volitve v Evropski parlament se lahko zahteva v času uradnih ur Upravne enote Ptuj, najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do vključno 22. 5. 2009.
mag. METOD GRAH l.r.
NAČELNIK
*tf T
Leto je minilo, življenje se je spremenilo, a spomin ni zbledel, ostala je le tiha bolečina, za teboj velika je praznina.
SPOMIN
Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, tast in dedek
Alojz - Janez Majcen
IZ KICARJA 46
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji

>o ro to
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag.
Se težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega.
SPOMIN
6. aprila bo minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustila naša draga
Veronika Kovačec
IZ ŽAMENCEV 5
Hvala vsem, ki ste v mislih z njo, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Vsi njeni
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNII T
À
um
POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE, RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
GSM: 031 774 330 Telefon: 02 461 24 58 OSTROV d.o.o, Zagrebška 20,2000 Maribor
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, a v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleč izgubi mame, babice in tašče
Matilde Zupanič
IZ GORIŠNICE 102
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala govornikoma ge. Bernardi Kolar in g. Miranu Klincu za ganljive besede slovesa in pevkam za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir ter g. Stanku Arnejčiču za pomoč in organizacijo pri pogrebnem obredu.
Posebna zahvala duhovniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TiR UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Ko pošle so vama moči, zaprla sta trudne oči,
a čeprav spita, z nami še naprej živita.
V SPOMIN
4. aprila mineva eno leto, odkar nas je	Peto leto mineva, odkar nas je zapustil
zapustila draga mama	dragi oče
Marija Zemljarič	Janez Zemljarič
IZ ZABOVCEV
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Sin Vlado z ženo Danico
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
aiMiliMTJiHiWIIfi
C 02/22 80110
SoliS d.<
Razlagova 24, Maribor
I
ior I
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Albina Žižek Vidovič, dr.dent. med. Zdravstveni dom na Ptuju
V neskončno praznino,
ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal. Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas. Za vedno.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi nenadomestljivega očeta, ata, in tasta
Ignaca Megliča
IZ SPUHLJE 135 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, zanj darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala za izrečena sožalja in kakršnokoli pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala g. župniku Mateju za opravljen cerkveni obred, ge. Veri za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj in društvu upokojencev Spuhlja.
Zahvala tudi sindikatu in sodelavkam oddelka B 3 ZUDV Dornava ter sodelavcem podjetja Apollo, d. o. o., in Pikapoka, d. o. o. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju oddelka za žilno kirurgijo in oddelka za intenzivno nego UKC Maribor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
V neizmerni žalosti: hčerki Martina z družino in Andreja z Damjanom ter ostalo sorodstvo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni,
ostala je le praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
Ivana Korena
IZ VELIKE VARNICE 77
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala govorniku Janku in sodelavcu Albinu za ganljive besede slovesa, hvala sodelavcem iz Perutnine Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu podjetju Mir.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, nositeljema križev, kolektivu kirurškega oddelka Ptuj in oddelka za podaljšano bolnišnično bivanje ter vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali v težkih trenutkih.
Žalujoči: bratje in sestre ter nečaki in nečakinje
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate
ZAHVALA
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem,
znancem in sosedom, ki ste našega očeta, dedka, pradedka, tasta, strica in botra
Aleksandra Kolarja
IZ DOBRINE 16
pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. župniku Štefanu Zveru, g. naddekanu Andreju Grobelniku za opravljen cerkveni obred. Hvala govornikoma g. Borisu Jazbecu in g. Jožetu Krivcu, hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in molitev. Zahvaljujemo se Občini Žetale, Kulturnemu društvu Žetale, Društvu podeželskih žena Žetale, PGD Žetale, OŠ Žetale, MZ Ptuj, KZP-PZ Videm, OŠ Hajdina. Hvala za vse vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sin Tone z družino, hčerke Minka, Anica in Irena z družinami
Se vedno prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
V SPOMIN
Francu Prelogu
IZ CIRKULAN 51
Žalosten in boleč je spomin na 2. april 2005, ko smo te za vedno izgubili.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečo!
Vsi tvoji najdražji
r> 11
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Jože Vratič
Z ZG. HAJDINE 61
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Ptuj • Po umoru v Mihovcih pri Veliki Nedelji
Obtoženi Danilo Medved krivdo priznava in obžaluje
Na Okrožnem sodišču v Ptuju se je v ponedeljek, 30. marca, pričelo sojenje 32-letnemu Danilu Medvedu iz Podgorcev, ki ga obtožnica bremeni, da naj bi 15. decembra lani okoli pol treh zjutraj v blokovskem stanovanju v Mihovcih pri Veliki Nedelji med prepirom večkrat zabodel nekdanjo partnerico, 27-letno Marjetko Zemljič, ki je zaradi hudih poškodb izkrvavela na kraju tragičnega dogodka.
Pred velikim senatom Okrožnega sodišča v Ptuju, ki mu predseduje Katja Kolarič Bojnec, se je v ponedeljek, 30. marca, sojenje pričelo z branjem obtožnice ter zaslišanjem obtoženega Danila Medveda, ki so ga pripeljali v sodno dvorano iz pripora v spremstvu dveh paznikov ter z vklenjenimi rokami in nogami.
V obtožnici mu očitajo, da je v ponedeljek, 15. decembra 2008, v blokovskem stanovanju v Mihovcih 10 pri Veliki Nedelji okoli pol treh zjutraj med prepirom s kuhinjskim nožem večkrat zabodel nekdanjo zunajzakonsko partnerico, 27-letno Marjetko Zemljič, ki je zaradi poškodb umrla na mestu dogodka. Ob umoru sta bila v stanovanju tudi Marjetkin in Danilov 4-letni sin in Marjetkina 7-le-tna hčerka, ki je o krvavem dogodku po telefonu obvestila policijo, medtem ko naj bi Marjetkin tedanji partner Boštjan Škerjanec v spodnjicah pobegnil na balkon, od tam pa na streho, kjer naj bi čakal do prihoda policistov.
Kot smo poročali, se je krvava in nadvse tragična drama zgodila v mansardnem stanovanju večstanovanj-skega objekta s trgovino v Mihovcih 10 pri Veliki Nedelji. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da naj bi bil Danilo Medved že večkrat nasilen in bolestno ljubosumen, zaradi česar naj bi ga Marjetka, s katero ima tudi 4-letnega sina,
zapustila. Sicer pa je zaradi pogostih napadov in nasilja obtoženi imel že pred tragičnim dogodkom prepoved približevanja.
Okrožna državna tožilka Milenka Žigman je pred velikim senatom zatrdila, da obtoženemu Danilu Medvedu očitajo umor v povezavi z neprištevnostjo, saj naj bi bil ob povzročitvi dejanja pod močnim vplivom alkohola, za kar je zagroženo od 5 do 15 let zaporne kazni. Obtoženčev zagovornik, ptujski odvetnik Martin Graj, pa si bo prizadeval senatu dokazati, da naj bi šlo za uboj na mah, za kar je zagroženo od enega do 10 let zaporne kazni.
Sta kriva tudi viski in droga?
Obtoženi Danilo Medved je v svojem dobri dve uri dolgem zagovoru med drugim povedal, da naj bi bila sedaj že pokojna Marjetka Zemljič pokvarjena ženska, da naj bi rada imela več moških, oba otroka naj bi zanemarjala, ju pogosto pretepala in puščala sama in lačna, da je pogosto rada odšla v neznano, pa tudi, da naj bi rada preveč pila ter celo naj bi uživala prepovedana mamila.
Medved je povedal tudi, da se zaveda, da je imel prepoved približevanja, vendar naj bi se tiste kritične noči odločil, da bo šel domov, v stanovanje, katerega najemnik je bil in je redno plačeval najemnino
Foto: M. Ozmec
Obtoženega Danila Medveda (v sredini) so na Okrožno sodišče v Ptuju pripeljali iz pripora, z vklenjenimi rokami in nogami.
Foto: M. Ozmec
Veliki senat Okrožnega sodišča v Ptuju pod predsedstvom okrožne sodnice Katje Kolarič Bojnec (druga z desne), ob njej je sodnik Marjan Strelec.
ter druge stroške. Razmere, v katerih sta živela otroka ob njegovi nekdanji partnerici Marjetki, naj bi se mu zaradi že omenjenih vzrokov zdele za otroka slabe, saj naj bi ona slabo skrbela zanju, za kar naj bi se mu otroka tudi sama večkrat pritoževala. Sam naj bi na slabe razmere večkrat opozoril Center za socialno delo v Ormožu in tudi policijo, delavkam centra naj bi celo predlagal, da naj Mar-jetki otroka odvzamejo in ju dajo v rejništvo, saj sam zaradi službe ne bi mogel skrbeti zanju.
Ko je kritične noči prišel domov, naj bi se želel z Mar-jetko pogovoriti, kaj in kako naprej. Ker ključev od stanovanja ni imel, naj bi Marjetko večkrat poklical po mobilnem telefonu, ker pa se ta ni oglasila, naj bi splezal na balkon, kjer naj bi mu nato Mar-jetka odprla balkonska vrata. Nato naj bi sedla v kuhinjo, kjer naj bi na mizi videl viski in kose narezane konoplje, oziroma marihuane.
Z Marjetko naj bi med pogovorom pokadila cigareto,
Napoved vremena za Slovenijo
Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje.
Danes bo oblačno, občasno bo ponekod še rahlo deževalo. V zahodnih krajih se bo čez dan delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 7 do 14, na Primorskem okoli 17 stopinj C.
Obeti
V soboto bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo možne kratkotrajne plohe. V nedeljo bo večinoma sončno in topleje.
vse naj bi bilo še v redu, saj naj bi jo le želel pregovoriti, naj začne za otroka bolje skrbeti, ker bi ju sicer lahko odvzeli. Ker pa naj bi ga Marjet-ka začela izzivati, češ da ima v postelji drugega moškega, naj bi pogledal in v spalnici res zagledal ležati neznanega golega moškega, ki naj bi se stiskal ob deklico in prav to naj bi ga do konca razburilo, tako da je popolnoma izgubil razsodnost, v naglici pograbil kuhinjski nož in storil to, kar je. Ker naj bi mu bilo jasno, da Marjetki ni več pomoči, rešilca ni poklical, pastorki pa naj bi dejal, da naj pokliče policijo in to je tudi storila. Obtoženi je svoje dejanje v celoti priznal in ga tudi obžaluje.
Na vprašanje okrožne državne tožilke, zakaj otrokom ni preprečil pogleda na umorjeno mamo, je povedal, da otroka nista mogla videti materinega trupla, saj naj bi bila v otroški sobi, sam pa naj bi truplo potegnil iz njunega vidnega polja.
Med pričami je bil zaslišan tudi policist Ivan Šincek, ki je bil kritične noči dežurni na policijski postaji Ormož in je pred sodiščem med drugim povedal, da se je po tem, ko je deklica poklicala na številko 113 in o dogodku obvestila operaterja, z njo po mobilnem telefonu pogovarjal tudi on, govoril pa je tudi s storilcem dejanja in mu dejal, naj
čim prej pride na policijo, saj se je bal, da bi napadel še moškega v stanovanju.
O neurejenih razmerah v družini je pred sodiščem pričala tudi socialna delavka Marina Novak, ki je med drugim povedala, da naj bi bila oba nekdanja partnerja po svoje divja, da sta šla pogosto narazen in sta se potem spet pobotala. Na Centru za socialno delo naj bi Marjetki že ponudili, da naj gre v varno hišo, a naj bi ta predlog odklonila.
Več o tem, kaj so v nadaljevanju glavne obravnave, v sredo, 1. aprila, pred senatom Okrožnega sodišča na Ptuju izpovedali sestra pokojne Marjetke, Sonja Zemljič, njen partner Franc Mavrič, najstarejša Marjetkina sestra Slavica Kosi, obtoženčev šef in sodelavec, pretresena ob-toženčeva mati Silva Medved ter oba obtoženčeva brata Tadej in Milan Medved, pa boste lahko prebrali v torkovem Štajerskem tedniku.
M. Ozmec
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 OO 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
ste bili POŠKODOVANI
--V-vA VPROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodnikova 2
tebLr1zTp^ 080 13 14
Črna kronika
Vozilo obstalo na strehi
29. marca ob 4.30 se je na Volkmerjevi cesti na Ptuju zgodila prometne nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 18-letni voznik iz Ptuja je vozil osebni avtomobil po Volkmerjevi iz smeri Mestnega vrha proti Potrčevi. Zaradi neprilagojene hitrosti je v bližini Šolskega centra Ptuj trčil v drog javne razsvetljave. Vozilo se je nato prevrnilo na streho, kjer je obstalo, voznik pa je ostal vkleščen v vozilu. Iz vozila so ga rešili gasilci, nakar je bil je odpeljan v SB Ptuj. Policisti so voznika preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 0,88 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega sledi obdolžilni predlog.
Mladeniče zalotili pri kajenju
Policisti PP Podlehnik so 25. marca ob 19.45 v bližini nogometnega igrišča v Tržcu opazili parkiran osebni avtomobil, v katerem so sedeli trije mlajši moški. Ko so se približali avtomobilu, je en moški iz vozila odvrgel ročno zvit cigaret. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in omogočanja uživanja prepovedanih drog so policisti pristopili do avtomobila in pričeli identifikacijski postopek. V postopku so moški izročili tri PVC vrečke, v katerih je bila neznana posušena rjavo-zelena rastlina (marihuana). Policisti so moške pridržali in pridobili odredbi za hišno preiskavo in preiskavo vozila. V preiskavi vozila, ki so jo izvedli 26. marca, so našli dve PVC vrečki, v eni je bila neznana rjavo-zelena rastlina (marihuana) in neznano rjava snov v obliki kocke (hašiš) V hišni preiskavi niso našli ničesar. Zoper moške sledi kazenska ovadba pristojnemu državnemu tožilstvu.
Rop pri belem dnevu
78-letna ženska iz Lenarta v Slovenskih goricah je 25. marca okoli 10. ure dvignila več kot tisoč evrov v banki v Mariboru. Denar, osebno izkaznico in bančno kartico je dala v pisemsko ovojnico in jo dala v zunanji žep plašča. Na Prešernovi ulici je srečala žensko s psom, ki je igraje skočil vanjo. V tistem trenutku je mimo pritekel mlajši moški, star med 20 in 25 let, in ji iz žepa vzel pisemsko ovojnico ter zbežal v smeri mestnega parka. Policisti zbirajo obvestila, da bi izsledili storilca.
Vlomi, tatvine
V	noči s 30. na 31. marec je neznani storilec vlomil v frizerski salon v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil gotovino in večjo količino kozmetike. Premoženjska škoda znaša okrog 3.000 evrov.
V	noči s 27. na 28. marec je neznani storilec v bližini Pragerskega pristopil do parkiranega tovornega vozila. Iz njega je odtujil dva blatnika, 450 litrov nafte, dva žarometa in registrsko tablico. Premoženjska škoda znaša okrog 2.000 evrov.
26. marca popoldne je v Lenartu neznani storilec vlomil v osebni avtomobil znamke BMW 318 tako, da je zlomil okno na voznikovih vratih in iz notranjosti odtujil volanski obroč z airbagom in avtoradio. Premoženjska škoda znaša približno 2.000 evrov.
Neznani storilec je 25. marca popoldne skozi garažo vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Ptuja. Iz notranjosti je odnesel zlate verižice, prstane in zapestnici. Premoženjska škoda znaša okrog 7.000 evrov.
Neznani storilec je 25. marca med 18.45 in polnočjo vlomil pritlično okno sobe stanovanjske hiše na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil več kosov zlatnine (verižice, uhani, prstani in zapestnice) in manjšo vsoto gotovine. Premoženjska škoda znaša več kot 6.000 evrov.