rea«iIaiSač¥wavEoScŽ£ Posamezne Stevilket Navadne Din 1'—» ob nedeljah Din 2*—• .TABOR' izhaja vaak dan, —. nedelje in praznikov, ob lo. nn z datumom nnsiednjeva dne ter stane mesečno po pošti D 1S'—■ za inozemstvo D 20--, dostavljen na dom D 19*—, na izkaznice D 18—> ioserali po dogovora. Naroča se pri upravi .TABORA* MARIBOR, Jurčičeva nliea štev. * agamsimaagaaaaigttjg nama' Leto: V. Maribor, sobota 2. februarja 1924. P osamezue SteviSke: Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 2*—•. UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, I. narl-stropje. Telefon intarurb. št. 27(5. UPRAVA sc nahaja v Jurčičevi ulici^ št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 21. — SHS poatnočekovni račun Štev. 11.787. Na naročila brez denarja se ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo. Številka: 28. Srirjanska reakcija. Maribor, 31- januarja. e Te dni smo prejeli velik", trobarvno tiskani lepak, ki ga je izdalo uredništvo novega beograjskega dnevnika »Beo-Jgrad«. Dasiravno je program tega lista, kakor ga je razvilo uredništvo na lepaku, zelo simptomatičen za nazore, ki se začenjajo pojavljati v demokratični Srbiji, bi vendar šli mimo na dnevni red, 85e se ne bi z resne strani zatrjevalo, da bo dnevnik »Beograd« glasilo dr. Veli-zarja Jankovima in dr. Laze Markoviča. Oba sta bila še nedavno ministra, veljata kot vodilna politika radikalne stranke in tsta sodelovala pri vidovdanski ustavi, ffvla P^i p13'1 bi se zdelo neverjetno, da bi mogel kateri izmed prvakov radikalne tetranke podpisati program dnevnika •»Beograd«, a če poznamo natančneje razmere v radikalni stranki, se ne bomo »čudili, ako slišimo imeni Vetoar Jankovi t in Laziča Markovič v zvezi z reakci-jonamo velesrbsko propagando. Radikalna stranka je že zdavnaj izgubila kontinuitete med svojo ideologijo in politično praktiko; njen »socialni, radikalno demokratični program« je zgolj lepa dekoracija, nekaj takega, kakor če je kak inkvizitor ponavljal Kristusove besede: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. NRS je zajednica političnih' barantačev, ki bi se že zdavnaj fogrizli med sabo, če jih ne bi trudoma držala močna Pašičeva avtoriteta in ako ne bi vedeli, da bi bili razcepljeni brez moči in brez — korit. Da sta krušna očeta novega dnevnika, ki si je nadel ponosno ime »Beograd«, res gg. Jankovič m Markovič, ne trdimo za vsako ceno; neomajano pa vztrajamo pri trditvi, da program izhaja iz idejnega in delovnoga ozračja radikalcev. Očiten preokret ene njihove skupine k ideologiji državnega absolutizma in balkanizma je zgolj posledica popolne zmede, ki vlada v, radikalni stranki in trnje ozračje. Program »Beograda« je frazerska rezanica ljudi, ki se hočejo novimi omamami preriti do oblasti m ki zato rohnijo zoper demokracijo, ker de piokracija pomeni nadzorovanje njihovih nečednih prstov in izpraševanje njihove vesti. . . - v Ne bomo fepisovaJi programa, ker bi sc nam utegnilo očitati, da polagamo kakšno posebno .važnost tendencam, ki so očividno neresne. Ker pa smatramo program »Beograda« za simptomatičen izrodek onega Beograda, ki bi naj bi jugoslovenski Piemont in ki sc v nerazumevanju svoje vloge vedno bolj približuje Zagrebu, bodi omenjenih' le nekaj najznačijneših točki i il. Prva točka opredeljive 3rŽavno-pravno stališče. Srbija je storila s, kriško deklaracijo, z aktom od 1. decembra in z-vidovdansko ustavo zgodovinsko napako- Srbija še vedno obstoji, le- njene meje so se Tažškde. Ustavo je treba izpmne-nrti V tem prave«, da bo vse državno življenje Prišunjeno nazaj do Prvega u-sfanka- Ostale narodne dete je,treba- neizprosno posrRti f• Ostra kritika vladne finančne politike. p;: Govor; demokrata Velikovca S narodni skupščini. .Beograd, 1. februarja. (Izv.) Dana- vbh še drži tajno pogodbo o tej prodaji, šnjo sejo narodne skupščino je otvoril češ da gre za državno tajnost. Kar lah-predsodjiik Jovanovič ob 9.40 uri. Po iz- ko vodo zunanji bankirji, jne sme ostati vsšcrilih' formalnostih je minister za soc. tajnost za maše državljane, zlasti no za politiko dir. Peleš odgovarjal na inter- narodno sku/pščino. G. minister je kazal pclaeijo posl, Divača v zadevi katastro- tudi na rastoči tečaj dinarja na inozemi- fe vi rudnilku v Aleksilncu. Izjavi, da radi kompetentnega konflikta z ministrom] za rude in šume n! mogel intervenirati. Nato preide skupščina na dnevni red: nadaljevanje generalne debate o proračunu. Kot prvi govornik opozicijo nastopi demokrat Veljko vi č, katerega skih borzah in! je hotel to izrabiti za u-godno sliko finančnega položaja države. Kes pa je, da je prava slika našega slabega finančnega položaja nizki tečaji državnih obligacij. G. minister se sklicuje na izjave francoskega senatorja Berangera. Ni pa važno, kaj pove ta go- stvarna izvajanja je skupščina z nape- spod, ampak to, fcair je zahteval, in to to pozornostjo poslušala. Izvajal je, da so posebne garancije za dohodke mono-je proračun- slabši ko lanski. jGr- fi-nan- polov imcarin. Finančni minister se s eni minister pravi, d'a je visok bndžet celo vlado stalno izmika parlanietarni znamenje ekonomske moči države in' da kontroli. Zato bo govornik glasoval pro-se mm je posrečilo, kriti tudi izredne iz- ti proračunu. V daljšem govoru se bavi datke (oboroževanje in železnice) iz red- s proračunom' tudi posl. Pušenjak (fcler.), ki zahteva večje- upoštevanje Slovenije. Ob 1. uri je bila seja zaključena in| prihodnja napovedana za jutri. noga budžeta. Ti izdatki pa tvorijo pro-centualno lo minimalni del izdatkov. S posebnim! povdarkomi kritizira določbo o prodaji orijentske železnice. Vlada po- Pogajanja med radikalci in Radičeve!. Janjič v Zagrebu —- Drinkovič v Beograda. — Dr. Janjič taji. Beograd, 1. februarja. V političnih Zagreb', L februarja. Minister dr. krogih se trdovratno vzdržujejo vesti, da Janjič je izjavil dopisniku »Novosti«, da se pripravlja sporazum med radikaloi je prišel v Zagreb zgolj z namenom, da se udeleži škofovske konference id da prisostvuje Strossmayerj e vim1 slavnostim. Njegovo potovanje tedaj Hi političnega značaja. radikaloi ip Radičevo stranko. Medtem! ko je dr. .Janjič odpotoval vf Zagreb, je dospel v Beograd dr. Brankovič, da se pogaja z radikalskimi poslanci. Pašičeva zahvala ^usolinijju. Mussolinijev odgovor. Rim, 1. febr. Mia. predsednik Pašič predsednik, Vam in g. Nihčiču za ljubeznive besede, s katerimi ste se me spomnili, ko ste zapuščali Italijo, Tudi jaz je poslal iz Postojne Mussoliniju sledečo brzojavko: »V trenutku, ko zapuščam tla Vaše velike domovine, hitrm, da Vam v svojem in v imenu g. NAnčič® izrečem največjo zahvalo za sprejem v Italiji. Ohranili ga bomo v spominu obenem s prepričan jem, da smo izvršili delo, ki bo blagoslov za obe državi. Srečna sva, da mksreva uporabiti priliko, Vam izreči najprlsrčriejše želje za blagor Vaš in razvoj Italijo. Pašič.« — Mussollini jo odgovoril s sledečo depešo: »Hvala, g. ohranim v naj lepšem spominu Vaš obisk v Rimu. Italijanska vlada in narod sta bila -iskreno vesela povodom važnih dogodkov, ki So prinesli zbližn-nje med državama m’ bodo rodili mirni nadaljni razvoj iri prijateljsko sodelovanje obeh clržav. Sprejmita Vi in1 g. Ninčič moje iskrene želje za srečo in razvoj vaše kraljevine. Mussolini.« Kedaj izprazni Italija Delto, Baroš in Bankino. ZAGREB, 1. febr. Sinoči sta se vra- spremstvom. Sotrudnik »Novosti« se je čala skozi Zagreb ministra Pašič in Nin- na postaji razgovarjal z zunanjim mini-čič z družinskimi člani in z ostalim strom Ninčičem, ki mu je v neobveznem monarhistično načelo in monarhije. (G. Jankoviču xtčL so vzorlteklost Srbije, Obrenoviči.) Demokracija pomeni repu- pravoslavje v zvezo z najreakcijonarnej bliko. Treba se je tedaj boriti zoper de- mokracijo in za restavracijo stare monarhije- 3. Balkan je geografska enota in Srbiji gre tu prvo mesto. Po vojni anektirane dele je treba balkanizirati, nikakor pa ne gre, da bi oni uvajali v Srbiji srednjeevropski duh. 4. Sedanja država, ki je izključno srbska, se mora vrniti k pravoslavni cerkvi, njena verska politika se mora ravnati izključno po interesih pravoslavja. 5. Prvi stan v državi je zemljiški posestnik in po njegovih interesih naj se ■ravna gospodarska politika države. Tak program toraj pripisujejo Veliza-ru 'Jankoviču in Lazi Markoviču, take zamisli se rodevajo v zatohlem ozračju ra-dikalskega Beograda! Bik) bi odveč komentirati pol: razgovoru pripovedoval svoje vtise iz Rima- Dr. Ninčič je izjavil o stališča italijanske javnosti glede pogodbe z Jugoslavijo sledeče: Italijanska javnost je s službenim! krogi vred v glavnem zadovoljna, da je reško vprašanje definitivno rešeno. Izgloda, da je Italiji zelo mnogo ležeče na tem, da naveže z nami kar najboljše politične odnošaje. O Mussoliniju se je g. Ninčič izrazil jako laskavo in je pristavil, da je že v Lausanni, kjer se je prvič' sestal ž njim, dobil vtis, da Mussolini polaga veliko važnost na dobre odnošaje. z Jugoslavijo. Brž ko se vrne v Beograd, bo poskrbel, da bodo konvencije z dodatki prevedene v srbohrvaščino, natisnjene in predložene Narodni skupščini v ratifikacijo. Na urednikovo vprašanje,; kedaj bo izvršena evakuacija ozemlja, ki! ima pripasti naši državi, je izjavil g-Ninčič, da bodo Delta, Baroš in Bankino izpraznjeni 48 ur po izvršeni izmenjavi; ratifikacijskih listin, ozemlje severno odi Reke pa v toku 5 dni. V mesecu marcu: bi se imela izvršiti nova razmejitev v Sloveniji. Na Reki bomo dobili bazen med Molo Genova in Molo Neapolo skupaj z velikim obrežjem »Thaon di Re-vek, dalje obrežje, ki leži med Molo Neapolo in Molo Ancona z ene strani in Mo-; lo Genova in Molo Palerno z druge strani- Vrhu tega dobimo 5 velikih, na srednjem obrežju ležečih skladišč. Naše pristaniške in carinske oblasti bodo že v]! bližnjih dneh prevzele te dele reškega! s! r 2. DemokratiČn' režim je treba od-grjumti in fflacniati Z režimom absolutuczijonizem Ijusli, kj sp/av.ljajo i:: širni balkanskimi zasnovami, ki se jih danes sramuje sam Kemal paša in cela turška skupščina- Te cincarske zasnove pripisujemo posledicam moralnega mačka, ki ga ima g. Velizar, odkar je moral tako naglo zapustiti ministrski prestol, ker mu niso dopustili, da bi bil še več zaslužil pri brodarskem sindikatu! Ml smo tako trdno uverjeni o zdravem demokratičnem instinktu srbskega ljudstva in inteligence, mi toliko poznamo iz zgodovine njih borbo zoper reakcije vseh vrst, da mirno odklonimo ta gnojen abces sredi Beograda- Vsako zlo najde ljudi, ki ga posnemajo, zato se je tudi v* Beogradu oglasilo krdelo špekulantov, ki hočejo posnemati Radiča in njegovo idejno rezanico. Mislimo, da Sr-bijanci ne bodo izgubili pameti in da je crio v radikalni stranki toliko moči, da m la svoje gnojm mozolje. pristanišča. Na vprašanje, ali res ne bomo smeli i v bližini Reke graditi lastnih pristanišč] in luk, je izjavil dr. Ninčič, da imamo vi s vsem .Primorju in Dalmaciji popolnoma1; proste roke glede izgraditve železnic iti; luk in da nas v tem oziru ne veže nobe-: na pogodba. k Zastran potovanja kralja1 in Kraljice M Rim je dejal dr. Ninčič, da še ni določen; dan: kraljeva dvojica bo najprej obiska-' la Pariz, ker je to bilo že lansko leto do-; govorjeno- Rim bosta obiskala nekoliko’; kasneje. n' 1- Na Grškem zaenkrat ni vladne krize. ?■ ATENE, i- febr. (Agence d’ Atliene.) V stanju Venizelosa je nastopilo lahno’ izboljšanje. Včeraj je sprejel ministre, k!j so ga ga prosili, naj obdrži predsedstvo,-ako bi po mnenju francoskega špecijall-sta, ki prispe sem v nedeljo ali ponde-Ijek, njegovo zdravstveno stanje pripuščalo, da po nekaj dneh oddiha zopet' prevzame posle. Venizelos je prošnji u-godil in torej zaenkrat na Grškem n! kabinetne krize. , j; Zimska Olimpijada- CHAMONIK, 31. jan. V borbi tekmovalcev Zedinjenih držav s francoskim! tekmovalci so zmagale Zedinjene države z 11 : 0, Francija proti Belgiji s 7 : 5. --j Med tekmami je bilo več športnikov po’-1 škodovanih. Razdelitev interesnih sfer v Porahrju* PARIZ, 31. jan. »Chicago Tribune« poroča, da bo od 1. februarja dalje zasedeno poruhrsko ozemlje razdeljeno na dva pasa: prvi bo pod poveljstvom francoskega generala Degoutte, drugi pa pod poveljstvom belgijskega generala Burgu-eta- To je uspeh zadnjega potovanja zunanjega ministra Jasperja v Pariz, . ^ Progoui socijalistov v Lvovu, LVOV, 1. febr. V sredo je policija Izvršila številne aretacije in hišne preiskave pri članih ukrajinsko - socialistične stranke, istotako v redakcijah strankinih listov. Aretirana sta med drugimi predsednik glavnega odbora ukrajinsko - socialistične stranke Kaliczynskf in tajnik odbora Czerny. Redakcije 4 socijalistič-nih listov so uradno zapečatene, CSEraS 8, miOm «T 3TB5B*, 2". feKrtiarja I92L Ustanovni občni zbor Češkoslovaško-jugoslovenske Lige. Maribor, 1. februarja. zoči poslušali stoje. Nato je predsednik pripravljalnega odbora g. Ustanovitev 'Češkoslovaško-jngoslo-fctenske Lige v Mariboru je zgolj nadaljevanje dosedanjega dela v tej smeri, oziroma smotrena organizacija tega dela. Ustanovni zbor v Narodnem domu je imel bolj lokalen pomen. Navzlic temu pa so v Pragi in v Bratislavi občutili potrebo, da pošljejo svoje zastopnike, o-ziromia, da sporoce pozdrave. Nepričakovana pozornost s strani Cehoslovakov je Vtisnila ustanovnemu zboru obeležje velikopotezne prireditve. Iz navadnega društvenega zborovanja se je razvila manifestacija narodne in državne zveze. Zopet je bil podan dokaz, da koridor vendarle nastaja. Njegovi mejniki niso zasekani v zemljo, temveč v snov, ki je neizmerno finejša, trpežnejša in trdnejša. Gradi se koridor krvi, dubov, src, rok in energij. Včeraj je bil posvečen Snov steber, ki bo na eni najvažnejših točk držal oni živi most, ki ga je tako globokoumno označil naš veliki Ivo Vojnovič. Tako je na videz neznaten dogodek v družabnem življenju Maribora le člen v nedogledni verigi skupnega razvoja Če-hoslovakov in Jugoslovanov. Po svojem pravem značaju presega obzorje kraja dn časa. če je bila sinoči krščena življenj azmožn a organizacija, tedaj je bil u-tetauovni zbor dogodek, ki ima svoje imesto V; zgodovini. * ?' Kakor smo že sporočili, se je v noči od srede na četrtek pripeljal bratislavski delegat g. Hudeček. Z dunajskim1 br-zovlakom ob 14. uri je dospel g. dr. Miroslav Koutskv, generalni tajnik centralne Lige v Pragi. Njega je sprejelo in pozdravilo na kolodvoru več odbornikov 'V imenu oblasti pa so prišli k sprejemu g. dr. Vončina kot namestnik velikega župana, g. policijski nadsvetnik Kerše-van in g. dr. Brenčič. Navzoč je bil tudi g. minister na r. dr. Kukovec. S tržaškim! 'brzo vlakom Se je pripeljal generalni konzul RČsl. v Ljubljani g. dr. Otokar Beneš, ki so ga že omenjeni takisto sprejeli in pozdravili. Nato so bili gostje povabljeni na čaj h g. ministru na r. dr. Kukovcu, nakar so posetili namestnika velikega župana in mestnega župana ter 'Oddali svoje vizitke na komandi mesta in v škofijskem dvorcu. Kmalu po 20. uri je bila restavracijska dvorana Narodnega doma natlačeno polna. Občnega zbora so se udeležili zastopniki vseh slojev mariborske družbe, zlaisti pa intelektualci in gospodarski predstavitelji. Ob pol 2L uri je Sokolski orkester zaigral češkoslovaško narodno himno *Kde domov muj«, ki so jo nav- dr. Vinko Rapotec otvoril ustanovni zbor in konstatiral razveseljivo lepo udeležbo. Pozdravil je generalnega konzula g. dr. O. Beneša, gen. tajnika praške centrale g. dr. M. Ivoutskyja, tajnika Lige v Bratislavi g. Hudečeka, zastopnika državne oblasti g. dr. Vončino, mestnega župana g. Grčarja, ministra na r. g. dr. Kukovca, poslanika na r. g. dr. Bogumila Vošnjaka in podpredsednika »češkega kluba« v Mariboru g. ravnatelja Fischerja. Nato je omenil brzojavne in pismene pozdrave. Konečno je na kratko omenil pomen1 in namen Lige, uspešnost češkosl-jugoslov. stikov v preteklosti in skupno delo med vojno ter važnost nadaljnega razvoja v trpljenju in v bojih obnavlje-nega bratstva obeh narodov. Za njim se je oglasil k besedi župan mesta Maribora g. Viktor Grčar, ki je tudi povdarjal ogromno važnost Lige in češkoslov.-jugoslov. zbližan j a sploh. Zlasti je podčrtal važnost Lige v obmejnem1 Mariboru, ki je najbližji Čehom. V imenu mesta je pozdravil za> stopnika češkoslov. državne oblasti generalnega konzula g. dr. Beneša in oba gosta iz republike. Razveselilo ga je, ko mu je g. Hudeček prinesel pismo bratislavskega župana g. dr. Oklnika. Ta pozornost je najboljši dokaz, koliko Čeho-, slovaki cenijo Ligo in njene zasnove. — Nato se je govornik spominjal dveh točk, okoli katerih se je osredotočilo gorje naše zgodovine: Beiabora in Kosovo polje. A odtod je kipela nepremagljiva težnja po svobodi i mogočna narodna zavest. j Po županovem govoru je g. dr. Pivko ! prečital pismo bratislavskega župana, ki j ga prinašamo na drugem mostu. (Vzkli-l ki: »Živijo dr. Okanikl). Burno pozdravljen je povzel besedo generalni konzul g. dr. Otokar Beneš, j ki je dejal, da ne prihaja le kot zastop-' nik češkoslovaške vlade, temveč tudi kot Ceh in član odbora ljubljanske Lige. Izražal je veselje, da se je v Mariboru u-stanovila samostojna Liga, saj je znano, da so bili tu češko-jugoslov. stiki zdavnaj zelo živi. Liga mora uveljavljati svoj vpliv povsod, kjer se uveljavlja narodna volja: v kulturnem, političnem, gospodarskem in družabnem življenju. Poprej je bilo delo zbliževanja neorga- Dr. Avg. Reisman: Ob ustanovitvi Jugosfov.-češkoslovaške Lige v Mariboru. (Iz govora na ustanovnem občnem zboru ; JUL v Mariboru, dne 31. jan. 1924). Slavna gospoda! Nebroj iskrenih in veličastnih manifestacij Jugoslov. Češkoslov. bratstva v Mariboru je ob raznih prilikah, ko smo sprejemali drage češke goste, pokazalo, da Mariborčani dobro pojmujemo važnost te bratske vzajemnosti, da jo nosimo brez izjeme vsi tako v srcu, kot v dušah. Zato ml danes ni potreba nadalje »»zlagati pomena ustanovitve naše Lige in njeDih nalog. Pred kratkim smo pozdravila na kolodvoru našega iskrenega prijatelja, zunanjega ministra Čehoslo-vaške, dr. Edvarda Beneša, ki je tedaj rekel: »Naša vzajemnost je bila, je in bode!« Bolje pač ni mogel izraziti njihovih, kot tudi naših misli in čustev. Treba je le to živo, življenja zmožno idejo izgraditi, tako da bo naše, v sužnjih dneh porojeno geslo: »Zvestoba za zvestobo« tudi v mednarodnem svetu signal naše skupne moči. Marsikaj bo treba v to še izvršiti, — Tisoče komponent bo šele vodilo k znže-1 j enemu cilju. Eden teh tisočerih drobcev je tudi naša Liga. Obmejni Maribor niziranJo. Gojili so se Stiki, a brez medsebojne zveze. Ko se je v Pragi ustanovila Liga, so se okoli nje zbrali ljudje, ki najbolj poznajo medsebojne potrebe. Začali so propagirati smotreno navezovanje stikov. Tudi v Jugoslaviji je našla Liga plodna tla. Danes stopa tudi Maribor v njene vrste. Govornik je preverjen, da bo Maribor dostojno izvršil svojo nalogo. Že štiri leta deluje v Sloveniji in dobro pozna mariborske razmere. Tu se dela z idealizmom, tu je doma slova-nofilstvo. Naloge bodo težke, a hvaležne. Konzulat bo šel vsem na roke, ki se bodo obračali nanj. Govornik je prinesel novi Ligi dve večji knjigi, ki naj tvorita zarodek njene bodoče knjižnice. Nato je v slovenskem jeziku napil kralju, kraljici in’ prestolonasledniku. Navzoči ®o stoje in s trikratnimi živi jo klici pozdravili najvišje predstavitelje jugosl. državnega jedinistva. Med frenetičnim aplavzom dvoranejo začel govoriti generalni tajnik praške centrale g. dr. Miroslav Koutsky. Najprej je pozdravil zborovalce in Ligo v češkem jeziku, nato pa je govoril v dobri srbohrvaščini. Uvodoma se je spominjal, da je svojčas spremljal po Pragi pomočnika vojnega ministra generala Kalafatoviča, Pri cerkvi sv, Vita, kjer so pokopani telesni ostanki češkega kralja Karla IV, ga je spomnil pisma, ki ga je pisal Karel II. srbskemu carju Dušanu, češ, obe slovanski državi morata delati skupno. Šele po dolgih stoletjih je prišlo do tega, da sta obe slovanski državi — osvobojeni in neza-visni — sklenili zvezo. Naše prijateljstvo v nekdanji Avstriji je bilo srčna žila odpora malih narodov. Že tu se je izcimilo Ligino geslo: Zvestoba za zvestobo. Ko je Avstrija propadla, je v hi pu izginilo vse, kar smo dotlej imeli skupnega Prve mesece ni bilo med nami niti kontakta V tem času se je začel jadranski spor. Mlada republika je bila v težkem položaju. Češka vojska še ni bila doma; mnogo legijonarjev je bilo v Italiji. Država je stala pred vojno z Madžarsko. Vzlic težkemu položaju pa Češkoslovaška ni mogla biti nevtralna v sporu obeh vojnih zaveznikov im že aprila L 1919. je praška univerza izjavila imenom češkoslovaškega naroda, da Jugoslovani morajo dobiti to, kar so si zaslužili s svojo zmago in s svojimi žrtvami. Vedno bolj je bilo čutiti potrebo kontakta. V Avstriji nismo imeli skup nega pozitivnega programu, v novonastalih razmerah pa nam je Lil potreben. Iz te potrebe je nastala liga, ki je nadomestila prvotno jugoslov. komisijo v Pragi. Naša naloga je predvsem, da ču varno to, kar smo si pridobili. V sosednih državah še obstojajo izvestne politične skupine, ki ne morejo trpeti naše prvi reprezentira tujcem našo državo, ko prestopajo mejo. Država ima zato posebne dolžnosti do tega mesta. In tudi mi. Najraje smo te reprezentativne dolžnosti vršili tedaj, ko smo sprejemali brate Slovane, zlasti Čehe. Zato so ježe ktmalu po prevratu kazala potreba posebne organizacije, ki naj vrši to delo. Po ustanovitvi JčL v Ljubljani smo sprožili misel njene podružnice v Mariboru. Po daljši pripravi se je vršil 10. apr. 1922 v Mariboru impozanten mani- festacijski večer jugoslov.-češkoslovaške vzajemnosti. Velika dvorana Nar. doma je bila nabito polna. Iz Ljubljane je dospel generalni kozul dr. Beneš in zastopnik ljubljanske Lige dr. Hacin. S peva-nje-m češke in naše himne smo otvorili vrsto govorov. Dr. Pivko je predaval o prezidentn Mesarska. Po krasno uspeli, spontani manifestaciji smo ustanovili nekako poverjeništvo ljubljanske JČL. Pristopilo jc takoj krog 100 članov. Pripravljalni odbor je imel izvesti potrebne priprave za ustanovitev mariborske podružnice. Poleg formalnih priprav smo začeli tudi takoj z idejnim, progrrmati-čnim delom. Naš tajnik uredmk Borko je predvsem skrbel s stalnimi članki in noticami v lokalnem dnevniku za ločno informacijo o čehoslovaških razmerah. Udeleževali smo se raznih sprejemov čeških gostov, ki so prihajali v Maribor ali potovali skozi naše mesto, zlasti ob Sokolskem zletu v Ljubljani, turneji praških pevskih društev, obisku politi ka Klofača in drugih. Priredili smo predavanje o lepotah Slovaške s skioptič-nimi slikami. Dvorana Narodnega doma je bila zopet nabito polna. Lani o binko štnih praznikih sta se dva naša delegata, dr. Pivko in dr. Senjor, priključila v Ljubljani češkoslovaškim izletnikom1 iz Bratislave in jih spremljala na Gorenjsko. Na povratku smo jim prirediti s po močjo mestne občine skromen sprejem' v kolodvorski restavraciji. Udeležili smo se po delegatih prireditev agilnega mari borskega Češkega kluba; posebne matineje dne 28. nov. otvoritve češke šole, pred kratkim nas je sprejel zunanji minister dr. Eduvard Beneš, ko je potoval na beograjsko konferenco. Izredno ga je razveselila vest o ustanovitvi naše Ligo. Želel je, da razširimo delovanje tudi po ostalih provincijalnih mestih. Naš delokrog se je torej širil čimdalje bolj. V okvirju samega poverjeništva se nismo mogli več gibati. — Prosili smo ljubljansko Ligo za spremembo pravil, da si moremo osnovati samostojno podružnico. Najpre.i so nam obljubili polom odlagali na občni zbor, končno nam sploh niso več odgovarjali in tudi sicer o ljubljanski Ligi ni ničesar več slišati. (Predsednik je dr. Triller — seve. Op. ured.) Naš pripravljalni odbor jc vsled tega v jeseni pretoklcsja lota na seji 3. septembra soglasno sklenil ustanoviti za Maribor samostojno Ligo, to tembolj,! ker smo se bližali ustanovitvi mnribor-| rile oblasti in se je vsie-d nam-^dujočo ip Svobode. Vedno moramo videti pred sabo skupne interese in! razvijati v vseh' panogah državnega in družabnega življenja smotreno skupno delo. Vse, kar je lahko in’ kar mora biti skupnega, je treba s pomočjo smotrenega dela ustvariti. Obstoje razlike v mentaliteto, obstoje različne individualnosti, zato je predvsem treba da se spoznavamo. Vsak naš človek mora vedeti, kdo nam je prijatelj in1 kdo neprijatelj. Da pa sedaj raste ugled naših držav, to je zasluga naše zveze. In1 ta zveza ima svoje temelje v narodni duši in v krvi. Končno je govornik opozoril na važnost Maribora v razvoju skupnih stikov in je napil Ligi. (Burni vzkliki: »Živeli bratje Čehi!«). Nato je povzel besedo bivši praški poslanik kraljevine SHS g. dr. Bogumil Vošnjak in! v krepkih, izbranih 'besedah označil važnost medsebojnega Spoznavanja!. —* Omenjal je uspešnost skupnega dela med vojno, v emigraciji in' ogromen pomen sedanjih stikov, zlasti v narodnogospodarskem oziru. Teritorijalnega koridorja ni, obstoji pa koridor src, koridor vzajemnega udejstvovanja. Čehi so narod dela, sistematičnega dela, narod energije in realizma. Toda oni še doslej niso dovolj izkoristili vseh ekonomskih možnosti, ki se jim1 nude pri nas. Češkoslovaška in Jugoslavija pa sta danes pravi zastopnici slovanskega državnega mišljenja, ki pripravljata bodočo veliko slovansko zajednieo. Kdo pa je bolj pripravljal pot k pravemu Slovanstvu kot Masaryk1 Govornik je napil prezidentn Masaryku in procvitu češkoslovaške republike. (Trikratni klic »Živijo Masa« ryk!« Firenetičen aplavz!). Končno je spregovoril tajnik Lige u! Bratislavi g. Josef Hudeček, ki je v kratkem, a prisrčnem nagovoru opozarjal na bližino Maribora in Bratislave. Naj bi ta bližina pospešila .tudi zbližanje naših src, naših interesov in teženj. Treba je, da se obiskujemo med sabo, da se spoznavamo, ker se bomo le tako prav razumevali pri delil. Spominjal se je lanskega izleta bratislavske Lige v Ljubljano in na Bled in kratkega odmora v Mariboru- Udeleženci so še danes prožeti od najlepših dojmov in se bodo vsekdar postavili, kadar bo treba, praktično ali idealno zastopati jugoslov. težnje in interese. Zahvali! se je izvest-nemu delu mariborskega tiska, ki posveča toliko pozornosti Bratislavi. Ravno tisk ima pri našem delu veliko vlogo in odlično poslanstvo. Povabil je zastopnike mariborske Lige v Bratislavo, da se prepričajo, kako tam delajo in mislijo. (Burno odobravanje.) Zatem je imenom pripravljalnega odbora poročal o dosedanjem delu g. dustrije tudi stalno večal dotok Čehoslo-vakov v Maribor. Liga ima torej široko polje družabnega, prosvetnovzgojnega iri propagandnega udejstvovanja v duhu jugoslov.-češkoslov. vzajemnosti v Mariboru. Društvena pravila so prikrojena običajnim društvenim1 pravilom. Omenjam’ le, da morejo biti člani Jugoslovani in Čeboslovaki, ter pravne osebe, v kolikor imajo svoj sedež v Kraljevini SHS ali v republiki ČER. Društveno delovanje se razteza na vse ozemlje mariborske oblasti. Iz programa še navajam, da priredimo v kratkem predavanje s skioptični-mi slikami o slovaških kopaliških krajih. Bratislavska Liga nas je povabila, da vrnemo obisk. Upamo, da bo mogoče s pomočjo gospodarskih krogov tak obisk Bratislavo in Prag.:, udojstviti. Več in podrobneje so govorili o'naših! nalogah drogi gosp. Trnenom pripravljalnega odbora se Vam zahvaljujem ra zaupanje, ki ste nam ga, poverili z izvolitvijo 10. aprila 1922. Vabimo vso mariborsko javnost, da brez razlike strank kot on mož vstopi v naše vrsto, vsak prijatelj noše slovensko vzajemnosti jc dobrodošel. Ustanovitelj! Lige smo n« verjeni, dn bo bnš mariborska Liga vslk-dar visoko dvigala zastavo našega gosi n: »Zvrsipb-i za r-YotitphoI« V AVia, rian-ilp ..i.«- *. r —----------------------„.,i...^*.-a.i -■—a*_ dr. Avgust Rcisman, ■ cigar poročilo prinašamo zaradi zauimi-vosti na drugem mestu v celoti. Poročilo je bilo sprejeto z .velikim odobravanjem. !' _ Nato je začasni predsednik g. dr. Ra-potcc odredil l volitve. Na predlog g. 'dr. Reismana je bil za : predsednika izvoljen g- dr. Ljudevit j-Pivko, odlični in zaslužni prvoboritelj L naše vzajemnosti. (Burne ovacije dr. [ Pivku. Dolgotrajen aplavz in vzkliki: i »Živijo dr. Pivko!«) V odbor so bili pred-\ lagani sledeči gg.: dr- B. Vošnjak. dr. D. kSenjor, dr. Fran Kovačič, dr. K. Škapin, f-dr A. Rcisman, dr. V. Rapotec- I- Šoli Starič, K- Gintz, A. Ellinger, I. Knop, !• rd.Tiroušek, B. Borko, I. Sernec, A. Križ-j nič. L. Doležal. Na predlog g. dra. Škapina' se je pri-[ tegnila v odbor tudi zastop. ženstva in si-•; cer ga. Ivan- dr. Lipoldova, na predlog g. ; 'Borka pa se bo kooptiral še član tukajš-[ njega oficirskega zbora. Odborova lista j je bila soglasno sprejeta. . ■ L Nato je govoril g. -i;': u App ii<. fatran a«, • v dr. Ljudevit Pivko. iVsled pozne ure ni mogel razviti svo jega predavanja, zato pa je podal le ne kaj reminiscenc izza Vojne dobe. Duhovito in v, šaljivem tonu je zavrnil očitke na račun Čehov, nato pa je podal nekoliko epizod o skupnem delovanju češkoslovaških’ in jugoslovanskih upornikov na italijanski fronti. Žal da nam prostor ne dopušča, da bi prinesli tudi o njegovem zanimivem govoru daljše beležke. Govorniku so ponovno burno vzkliknil in a-plavdirali. - Odlikovanje dr. Pivka. Pravi triumf pa je bil, ko je g. generalni konzul dr. Beneš izročil novemu predsedniku mariborske Lige dekret, da ga je češkoslov- vojno ministrstvo odlikovalo s češkoslov. vojnim križcem za zasluge, ki si jih je pridobil na bojišču za češkoslovaško državo. (Dolgotrajne o-vacije.) Končno je g. 'dr. KoufskV napil naši armadi. Pozno v noč je bil občni zbor zaključen. (Brzojavne in pismene pozdrave objavimo zaradi pomanjkanja prostora, prihodnjič-) >-’.■■■ '-ji;..: ril ............. ' " f F-J '• Politično obzorje. Siovaškš list o naši notranji politiki. Bratislavski »Slov. Dennik«, glasilo slovaške skupine agrarne stranke, ob-! javlja v nedeljski številki uvodnik »Radič ; ,v slepi ulici«, ki se v njem dotika notra jlnje-političnih zadev naše države, ki so j pravkar na dnevnem redu. j O Radiču list piše, da je zašel v slepo I ulico. Hodi semiti tja po Dunaju in raz-! mišlja, kam jo naj zavije. Ko je lani iz-:■ deloval načrte za svoj izlet v inozemstvo. je natančno posnemal »narodnega [ voditelja« Hlinko. Prav kakor on je tudi i Radič iskal zavetišča pri največjih sovragih Jugoslovanov — Madžarih, na-; kar jo je z nekakim zagonetnim potnim S listom popihal v London- , Kopiral je ; Hlinko. danes pa se je njegovo potova-’ nje prav tako končalo, kakor nekoč po-itovanje obrekovalca in tožitelja slova-j ške^a naroda in republike, t Čemu je Radič šel ravno v London, ' ne pa kam drugam, je danes že povsem [»jasno. Anglija že dolgo skuša uveljaviti j svoj vpliv v Jugoslaviji in izriniti fran-Icoskega, toda zaman. Radič ji je hotel [pomoči in si pridobiti tamošnje javno mnenje. Govoril je, pisal, a si ni pridobil nikogar razen teh, ki Jugoslaviji itak niso bili naklonjeni . . Zdaj se je odločil za pot na Dunaj, goječ še zadnjo nadejo, da se ga usmili Italija. Toda zgodilo se je nekaj, čemur se Radič ni nadejal: mec Jugoslavijo in Italijo je bila sklenjena pogodba, ki mu je zaprla zadnjo stezo. Tako je tedaj zašel v slepo ulico. O opozicijonalnem bloku je list mnenja, da bi sicer mogel omogočiti Radiču izhod, da pa si ne bo hotel zavoljo Radiča opeči prst-ov- Radič meni, da bi odstopu Pašičeve vlade sledili resni za-pletljaji, iz katerih bi se utegnila izcimiti revolucija, ki bi jo on izkoristil. Pisec ne verjame v 'delazmožnost tako heterogenega bloka, ki bi naj prevzel vlado. Demokrati so Jugoslovani, muslimani »kaisertreu«, slovenski klerikalci si ne upajo kreniti proti vetru, dočim zemljo-radniki sploh ne prihajajo v poštev. Če bi Radič prišel v skupščino. M najbfže demokrati, muslimani in slovenski klerikalci rajše podpirali Pašiča nego revo-lucijonarnega fantasta Radiča. Vsem cenj. naročnikom »Tabora46. Stroški za izdajanje listov rastejo neprestano v ogromne višine. Zato so že vsi drugi časopisi bili primorani dvigniti naročnino in stanejo danes zagrebški dnevniki po 30 D mesečno, ljubljanski pa po 20 D. Iz teh razlogov je primorana tudi u-prava našega lista S 1. februarjem tl. dvigniti naročnino in1 stane o’d takrat naprej »TABOR« mesečno po pošti 18 Din., Ha dom dostavljen v M " —i ;9 Biri., na izkaznice 18 Biri., za inozemstvo 25 Biri. »NAROBNI LIST« (četrtkova štev. »Tabora«): mesečno 3 Biri., četrtletrio 8 Biri.. polletno 16 Biri., celoletno 32 Bin. hrup. Govorilo je še več opozicijemalcev, ki. so zahtevali ukinjenje kul uka. Naposled je -bil sprejet predlog radikalca Bje-lice, da (se zakon o kulaku revidira, dočim' je bil opozicijonalni -predlog, -zavrni eri. Nerud in Turki so tudi tu vestno vršili parlamentarni kulak in odglaso-vati radikalni predlog. * Italijani Ham obetajo tržaško luko. Po vesteh rimskih listov bo v teku februarja sklenjena trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Dr. Ninčič, ki rad daje optimistične -izjave, je te dni izjavil, da bomo dobili v Trstu poseberfi del luke, kakor ga imajo Čekoslovaki. Dnevna kronika. Nemška ekspanzija v naši državi. f Beograjska »Demokratija« piše: Ce si ogledamo imena znanstvenikov. Jel so bili odlikovani z Noblovo nagrado, ki jo lahko dobe učenjaki, bomo videli, ki a so med njimi zmeraj Nemci. V kemični stroki .ic čez 70 -odstotkov nagrajencev nemškega rodu. Tudi za radiotele-[grafijo so Nemci storili zelo veliko. Toda tedaj skušajo uspehe izkoristiti tudi praktično, tembolj, ker jih moralno in materi-(jalr.o tišči k tlom izgubljena vojna. Nif-Jhovo tipanje okoli Balkana m PO Balkanu se popolnoma ujema z njih žilavostjo Sn premišljenostjo. Prihajajo sem kot skromni novinarji, kot poročevalci, pogosto kot potniki in zastopniki posameznih podjetij, v resnici pa so agentje in politični ogleduhi. Ni tedaj čudo, če so Nemci večkrat boljše poučeni o naših .razmerah nego mi sami. Za uspehe sc Vnorajo zahvaliti najprej našemu notranjemu prepiru m brezbrižnosti, potem pa tudi dejstvu, da je naša družba od leta ^1918 oličena z nenacijonalnimi žrvlji-Zanimivo je, da so Nemci nadomestili ftegubo kabljcv, ki so jih morali prepu-[Stiti zaveznikom, ^razširjenjem in u-hstanavljanjcm raznih ra-diotelegrafskih Postaj in raznih Unij okoli nas in v Rudiji. hoteč na ta način razcepiti in izko-•riščati gospodarsko slabše narode, zlasti (Slovane. V Berlinu obstoji razen ostalih organizacij za radiotelegrafijo društvo »EiMienst«, ki je v. najožji zvezi z nemškim ministrstvom zunanjih zadev. Ta novinarska agencija je za pravo organ ministrstva zunanjih zadev; ,v Berlinu, matica raznih novih agencij in ekspozitura za politično in gospodarsko propagando. Nas zanima zgolj političen del te skupine, ker si je ona s pomočjo svojih kreacij kakor je na pr. Evroparadio in sporazumno z novimi agencijami, Mar-coriijevim društvom na Dunaju in madžarskim Presbirojem v Budimpešti, ustvarila bazo za prodiranje na Balkan. Obstoji tudi Ostradio v Romuniji in ekspozitura v Bolgariji, ki je v, tesni zvezi z zgornjo skupino novinarskih agencij. Tako je nastala v, poročevalski službi prava tekma okoli nas in tudi pri nas- Tudi mi imamo 2—3 mesece novinarsko agencijo z radiotelegrafsko postajo, ki si je iskala naročnikov po vsej Jugoslaviji, čije ixi-rocila pa so zelo tendencijozna. V Beograd« je »Jugoradio« čisto srbska naprava, dočim jo v Zagrebu blokaški listi reklamirajo kot čisto hrvatsko novinarsko agencijo; demokratski listi pa trde, da je jugoslovanska. Vsekakor ni zgolj’ slepo naključje, da je ekspozitura »Jugoradio« v Novem Sadu — »Dcutsches Volks-blatt«. V javnosti se govori, da se za »Ju-goradijevim« hrbtom skriva Stinnes, a za Hugo Stinnesom lahko stoji vsak čas tudi ministrstvo zunanjih zadev v Berlinu. Nedvomno je brzojavljenje brez žic neobliodno potrebna naprava, vendar pa smo zainteresirani na tem. da ne postanemo igrača v rokah katere nemške skupine in da ne bomo veriga v prodiranju Nemcev na Balkan. [ j! VSE NAŠE VOLILCE, : av .enem pozivamo vse naše pristaše, naj !fti so bili pri zadnjih volitvah izpuščeni fe volilnih imenikov, nujno pozivamo, da se zglase nemudoma v tajništvo demo- naznanijo tajništvu |mena vseh onih, ka. teri še niso vpisani v volilne imenike o-žfroma onih, katere je treba brisati iz kratek© str^e, jCank^rfev-a. ulica l-Ob imenika. V poSro-bni prodaji: posamezna številka po 1 Biri., četrtkova iri nedeljska številka po 2 B, Vkljub temu nujno potrebnemu zvišanju naročnine ostane »Tabor« še ved-rio Hajceriojši slovenski dnevnik, zato prosimo vse ene, ki uvidijo potrebo edinega slovenskega dnevnika v ^-bmejriem1 Maribora, da pridobivajo Sove naročnike. 'v : '1 - iV-h .i. i T UPRAVA »TABORA«. Politične vesti. * Uboga »Murska Straža«! V Gornji Radgoni izhaja list pod irifenoitil »Murska Straža«. Zvesto je služil ciljem! klerikalne stranke iri še pred 2 tedni je pridno priporočal klerikalno* kandidatura o listo za volitve v cenilno komisijo. Le eno resnico si jo drznil zapisati, to namreč, da ne gre, da bi se vera zlorabljata v politične svrhe. To pa je zadostovalo klerikalnim' generalom', d-a so v »Straži« in »Slov. Gosp.« dali ta sicer itak molopomemben list na indeks' iri v zadnjem! »Slov. Gosp.« je izšel celo dolg članek, v katerem! se proglaša »Murska Straža« za »glasilo naših nasprotnikov«, ki ga pristaši SLS rie' smejo več naročevati. Pravijo, da je šedaj, ko so obmejne razmere urejene, ta -list itak nepotreben]. Seveda. »Murska Straža« je kakor zairioreč storila 'svojo dolžnost, da 'je ljudstvo nahujskala v klerikalno stranko, sedaj jo pa lahko vrag vzame. Tako se godi vsem1 tistim1, ki lahkoverno zaupajo klerikalnim zapeljivcem'. * Sodbe ljudstva se boje. Pod tem tta slovom se bavi dr. Šušteršičev »Ljudski tednik« z zadevo Kmetijske družbe, katere občni zbor je bil ria intervencijo klerikalcev prepovedan. Namesto da bi bili na občnem zboru, ki je pri avtonomni kmetijski organizaciji edini kompetenten forum1, iznesli razno nepravilnosti, če obstojajo, so se skrili ze beograjsko vlado in’ z njeno pomočjo občni zbor preprečili. Upravičeno vprašuje li-st, zakaj se boje stopiti pred javnost iri pred člane Kmetijske družbe, iri zakaj so oni, ki so najstrožji avtonomisti, zrušili pri družbi načelo avtonomije. — »Za vsem« — pravi list — »kar se dogaja s Kmetijsko družbo, vidimo edino le bojazen’ SLS, da bi se pri volitvah v Kmet. družbo sedaj že ne pokazalo, kako izgublja SLS med našim kmetskim ljudstvom čimdalje več tal. Boje se sodbe in javnosti, zato se ji umikajo kot, avtonomisti k oni centralni vladi po pomoč, o kateri pravijo, da jo bodo vrgli... Zato se izogibljejo ljudski sodbi, toda ne -bodo se ji izognili.« — * Jz narodne skupščine. V četrtek popoldne so jc nadaljevala razprava o slovitem kuluku. Posl. Pešič (dem.) je izvajal, da kulu k nasprotuje ustavi in drugim zakonom!. Minister Uzunovič je dal famozno izjavo, da je ljudstvo zadovoljno s kulakom. (Slabe informacije so bile vsekdar ena izmed najzadnejših čednosti radikalskih ministrov). Med Uzunovijem' in poslancem Markovičem jc pastalo prerekanje, ki se je razvilo v — Radi praznika izide prihodnja številka »Tabora« šele v pometel jek 4. tuf. popoldne. Nadaijevarije romana smo 'moralf radi pomanjkanja prostora odložiti za : pondeljek. I nova imenovanja v mariborski j oblasti. Za zastopnika velikega župana v Mariboru je imenovan1 vladni svetnik dr. "V odopivec. Okr. glavar v Mariboru! dr. Vončiria je imenovan! za s rezkega poglavarja za srez Maribor levi breg, vladni tajnik dr. Ivo Poljanec za srez-hega poglavarja za srez Maribor desni' breg, za vodjo sr e zk ega poglavarstva vi Dolnji Lendavi pa komisar Bambič. —* Politične ekšpozitne v Dol. Lendavi,! Gornji Radgoni in1 Mozirju so ukinjene. —_ Lepe stvari! Zadnji »Kmetijski list« i — ki je v ostalem, mimogrede omenjeno, celo smetišče psovk proti demokratom! — konštatira med drugim: 1. da je bivši podpredsednik Kmetijske družbe klerikalni profesor Jarc, ki je eden glavnih povzročiteljev vseh neprijetnih dogodkov vi tej organizaciji ,in je zanesel vanjo ves prepir, še danes dolžan znatno svoto tej družbi za kupljene stvari še od lanskega leta, dočim morajo drugi udj©! družbe vsako naročeno blago takoj plačati. List ugotavlja dalje, da je hotel prof,! Jarc špekulirati z družbino modro galico; 2. da je klerikalni odvetnik za prošnjo, katero je za družbo napravil zaradi' odpisa neke globe, predložil družbi račun-v znesku 200.000 K, poleg tega pa prof. Jarc v isti stvari še mastne dijete — in vse brez sklepa odbora in proti volji večine- Prinašamo te konštatacije »Km, lista« brez na-daljnega komentarja. Iz krogov vpokojericcv sirio prejeli} Z ozirom1 na resolucijo kongresa, narodnih j-ugoslov. železni carjev v Beograda! i z drie 27. j,ari., ki zahteva, da se železni-. carskim! vpohojeneem! izplača čkri. najhitreje dod atek, kak or se je izplačal o-stalirri državnim1 vpoStojetfcenS. moram®! pripomiti, da jirti' tega ne ždimo, ker potem' ne bodo dobili nič, kakor mi ni- j sm-o dobili doslej niti toliko, da bi sl! vsak izmed nas kupil staro vrv. Članicam »Društva učiteljic osnov, i in meščanskih šol, učiteljic ročnih del in I otroških vrtnaric«. Kakor hitro se je iz-; vedelo o redukciji učiteljic ženskih ročnih del, sem pisala še isti dan sesterske-mu društvu v Beograd ter prosila za po- i moč in intervencijo. Danes pošlje predsednica sledeče pismo: »Draga gospodja! Po prijemu^ Vašega pisma odmah sam otišia u Ministarstvo Prosvete, da se raspitam, koliko je tačno ono, o čemu ste mi pisali. Razgovarala sam sa g. Milanom Popovičem, referentom, sa načelnikom g- J. Jovanovičem i sa referentom za Slovenačko. jednim Slovencem; sv! su mi oni kazali, da su se mnogo zauzi-mali za učiteljice ručnoga rada u Slove-načkoj, ali da kod komisije za reduciranje, koja nema veže sa Ministarstvom Prosvete — nisu imali mnogo uspeha, po n-ovom zakonu te vrste učiteljica ne po-stoje- Jedino što su uspeli kod g. Ministra Prosvete, to je. što je obečao, da če zadržati jedan mali deo, odprilike Vi vseh učiteljica i to če biti nesumljivo o-ne, koje imajo jače kvilifikacije. I g. Jelenc je poslao neku depešu, lene je poslao neku depešu vrlo mnako, koja razume se nije dala željeni resultat. Meni je žao, što ne mogu da Vam pošljem uspešniji izveštaj, ali kad je zlo več na pragu, bolje mu je pogledati u oči. Ja mislim, da i one neče ostati brez kore hleba, valjda i tamo ima Radeničkih' ško-Ia, gde bi one mogle i vrlo dobro poslu-žiti. Začudo, kako jc to, da sc u osnovnim školama drži naročita nastavnica za! *id- S pozdravom Savka Radiče- Ivičeva, predsednica.« — Tako se glasi poročilo iz Beograda. Napaka leži že v novem zakonu in ,v nerazumevanju naših razmer, katerim se čudijo, kakor zadnj: stavek kaže. Toliko v vednost .Več na zborovanju. — M. G., preds- — Panama v premogovniku v Velenju in Zabukovci. Kakor se nam iz Celja poroča, so aretirali doslej v imenovanih premogovnikih več uslužbencev, ker so falzificirali že od preobrata naprej razne listine v knjigovodstvu in pri zaračunavanju mezd na ta način, da so vpisoval: zaslužek na osebe, ki že davno niso več v premogokopu; samcem so zaračuna-navali družinske doklade ter falzificirali številke. Država je oškodovana za več stoti-soč dinarjev- Preiskav% se nadaljuje. — Nahod? Glavobol? Zobobol? Trga-•Uje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinose pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter Se čez 25 let priljubljen kosme tikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! S pako vanjom in poštnino 3 dvo j nate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev 36 dvojnatih ali 12 špecijainih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen v. Feller, Stubica donia, Elzatrg št. 2oi. Hrvatsko. — Nov kova.ni denar po 1 Din. in 50 para izda fianančni minister v zameno za oguljeni in umazani papir. — Hud potres so v četrtek zvečer zo pet čutili v Dalmaciji, zlasti v Šibeniku Sat Elariniu. Porušenih je več poslopij. — Človeških žrtev ni. — Prva obalska pomorska komanda, Ki je bila doslej v Kraljevini, je sedaj po likvidaciji jadranskega spora premestila svoj sedež na Sušak. Na čelu komande je naš rojak admiral Koch. — Zbolel umetnik. Kipar Ivan’ Napot-ftifc je težko obolel in leži v Topolšici pri Šoštanju. — Ne več na vešalih. »Službene No-!vttoe« objavljajo, da se raztegnejo nekatere točke srbskega kazenskega zakona na vso kraljevino. Med temi je tudi § 13. o izvršitvi smrtne kazni, ki se bo izvrševala doslej ne več na vešalih, ampak z ustreljen jem. — Bivši poslanec Vincenc Malik umrl Na Dunaju je v starosti 70 let umrl bivši vsenemški poslanec Vicenc Malik, strupen nasprotnik Slovencev, — Nova železniška proga v Črni gori V najkrajšem času se prične v črni gori z gradnjo železniške proge Podgorica -Plavnica. To bo prva proga, ki bo omogočila hitrejši prevoz pridelkov iz notranjosti črne gore. Proga bo vezala Podgorico s Skadarskim jezerom in se bo po njej razvil živ promet v tem krškem in hribovitem svetu- Upajo, da bo proga prišla že to leto v obrat. — Od ministra zahteva, da mu vrne hezvesto ženo. Ruski begunec inženir Vasilij Oiejnilkov je bil v službi ministrstva za javna dela. Prišel je v svojo lepo ženo 1. 1920 v našo državo z dragi-Sm ruskima begunci. (Mejnikov je svojo Seno oboževal, zlasti še. ko mu je rodila dote. A sreča je ©poteča, irC »ženska le vara nas«. Rusinja se je zaljubila v drugega ruskega begunca. Arkadiju1 Kuro-patjeva, ki jc živel v Zemunu iri je bil Ste slabem’ glasu v tamošnji ruski kolo-irijš. Olejnikov je vse molče prenašaj radi deteta. Nedavno pa mu je žena z otrokom) vred pobegnila k ljubimcu v Zemun in Olejlkov je zvedel, da sta si dobila poitne liste za vrnitev v Rusijo. Z intervencijo pri oblasti mu je uspelo, da »o se potni listi' razveljavili. Olejnikov pa povrh še zahteva od ministra notranjih^ zadev, da odstrani tega nepoštenega človeka, ker mu je žena in dete vse, kaa- ima na svetu, —- Nade ruskih monarhistov. Ruski velika knez Ciril je v Nizzi izjavil dopisniku »Daily Expressa«, da se še to leto vrne v Rusijo, da osvobodi ruski narod od boljševilkov. Trdi, da ruski narod zahteva ©svobojenje od boljševiškega terorja. — Čudna ženitev ameriškega milijo. nar ja. Kalifornski milijonar Warren Cool-dridge je bil nedavno ponoči vzbujen od nekega šuma. Čul je, kako se odpirajo glavna vrata, ki vodijo v, njegovo spalnico. Pograbil je revolver in pohitel proti vratom, da počaka vlomilca. Kmalu se vrata odpro in v temni hodnik stopi neznanec s svetilko v roki. V tem hipu navali Cooldridge na vlomilca in ga s silnim udarcem podre na zemljo. Ko pa je zažgal luč, je na svoje veliko začudenje opazil/ da leži na tleh prekrasna žena v črnem trikoju in s črno masko na licu-Zadivljen od smelosti in seveda od lepote te žene se je drugi dan ž njo — poročil. Samo če ni ta vest zopet amerikan-ska raca. — Koliko je grbavcev na svetu? Te dni je umrl v Liverpoolu profesor, ki se je špecijalno bavil s proučevanjem grbavcev. Zapustil je rokopis, obsegajoč 2000 pol, v katerem govori samo o grbah. Na Španskem se mu zdi da je največ grbavcev. V neki vasi Sierre Morene je na vsakih 13 oseb en grbavec. Na Francoskem je največ grbavcev v pokrajini Loire. Izračunal je, da — če bi se seštelo »povprečno število grbavcev celega sveta — bi se izkazalo, da na vsakih tisoč ljudi pride en grbavec- Potemtakem bi bilo na svetu krog milijon grbavcev. Ako upoštevamo, da povprečna višina grbe znaša 20 cm, in pomnožimo to z enim milijonom, bi dobili iz vseh človeških grb na zemlji goro, ki bi bila visoka 200 kilometrov« — Celo mesto v temi radi avljatlčne nesreče. Minolo soboto se je v francoskem mestu Alais zgodil edinstveni avi-Jaticni incident. Vojaški aeroplan je bil prisiljen, da se naglo spusti. Pri spuščanju se je prelomil propeler. Odlomek propelerja je pretrgal žico električnega ,voda in tako je bilo naenkrat celo mesto M temi, ‘" ■ ^ Celjske vesti. Smrtna kosa. V Zavodni pri Celju pod Sv. Jožefom je umrl dne 29. jan. tl. g. Anton Vrečer, p. d. Marošek, v 69. letu starosti Bil je ugleden posestnik ter zapušča ženo in več dobro vzgojenih, že doraslih otrok- Naj v miru počiva! Mestno gledališče v Celju. Na sploš no željo občinstva se ponovi v nedeljo, dne 3. tm. ob 16- uri pri zadnji premieri krasno uspela mladinska igra »Zakleti princ«. Režijo vodi g- Pfeifer. Predstavi bo prisostvoval avtor g. Oskar Riess. Stanovanjsko oblastvo v Celju. Mi nister za soc. politiko je imenoval na poročilo stanovanjskega sodišča v Ljubljani v smislu čl. 26. pravilnika za Izvršitev stan. zakona na stroške mestne občine celjske za vladnega poverjenika s unkcijami stan. oblastva g. dr. Iv- Senekoviča, pol. svetnika kot predsednika ter dr. Kalana kot člana in Drag. Kralja cot» namestnika iz vrst hišnih posestnl-cov, Štefana Laha kot člana in Fr. Jelena kot namestnika iz vrst najemnikov Sestava stanovanjske oblasti, ki jo je iz volil 18. jan. obč. svet, je s tem brezpredmetna. Postopanje stanovanjskega sodišča je v celjski javnosti vzbudilo u-pravičeno nevoljo- Javni protestni sbod pridobitnih slojev v Celju se vrši v soboto, dne 2- febr. tl. ob 9. uri dop- v hotelu »Union«. Na dnevnem redu je: Ukinjenje obrtno-za-družnega nadzorništva in ekspoziture urada za pospeševanje obrti v Celju. Pričakujejo se delegati vseh gospodarskih organizacij mariborske oblasti, da prote stirajo energično proti najnovejšemu he rostratskemu postopanju današnjega režima, ki hoče oropati pridobitne kroge važne stanovske inštitucije. Protestni shod sklicujejo Zveza južno-štajerskih o-brfnih zadrug v Celju, Zveza gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino in Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju- Večje tatvine v Majdičev! trgovini z železnino v Celju« Komaj jc varnostna oblast spravila pod ključ pred par tedni drzne uzmoviče v Rakuschevi trgovini z železnino, so prišli te dni zopet na sled večjim tatvinam v Majdičevi trgovini. Doslej so aretirali uslužbenca Gračnerja, Bidermana, Stropnika, skladiščnika Ko-sesnika in kovača Možino. Kolikor se je moglo doslej dognati/ so ukradli razne stvari, med njimi pile, kositer in železne osi- Preiskava se še nadaljuje. UuuuDoonDCDD a O mnpnmnnnnr ’ VSE CENJ. ODJEMALCE »TABORA« pozivamo, naj do konca tega meseca poravnajo zaostalo naročnino. S 5. februarjem se^ ustavi Ust brezpogojno vsem, ne bomo prejeli zaostanka naročnine do 1. februarja. Uprava »TABORA«. □ □ mpnnnnnnnnn Izpred sodišča. Maribor, 80. januarja. Oskrumba. iv 271et.ni delavec Franc pTejac v Gornji Radgoni, ki je že dvakrat predkaz-novan’, je bil pred okrožnim sodiščem v tajni razpravi obsojen radi hudodelstva oskrumbe po § 128 k. z. na 4 mesece tež ke ječe. Gosta okradel. V noči na 7. januarja je prenočil Aleksander Šrajber pri čevljarskem' pomočniku Silvestru Šepovalov v Murski Soboti. Suknjo, v kateri je imel denarnico in v tej 1620 Din. gotovine, je zvečer odložil in jo obesil na steno. Zjutra, je odšel, 8. januarja pa je zapazil, da mu manjka iz denarnice bankovec po 1000 D, dva bankovca po 160 in dva po 10 D. Ko 'je zvedel da Šepovalov popiva in da je pri nekem' gostilničarju zamenjal bankovec po 1000 D, je obkradeni ovadil stvar orožnikom'. Popisal je ukradeni bankovec, ki je imel na strani nekaj s svinčnikom' napisanega in orožniki So res našli ta bankovec pri gostilničarju Stajnku, kjer ga je Šepovalov zamenjal. Šepovalov taji, da bi on ukradel denar in pravi, da je bankovec dobil od neznanega moškega za prodane čevlje. Dognalo pa se je, da čevljev nikdar ni imel na prodaj in' tudi ni nikdar poprej popivaL Šepovalov |je bil obsojen na 4 mesece težke ječe, Z nožem v trebuh« Zvečer 31. decembra IL so se zabavali V gostilni Ignaca Kobleneer v Sv. .Turju, okraj Murska Sobota toed druigim tudi Franc Gomboc, Alojz Gomiboe in Leopold Marič, vsi poljedelci v Sv. Jur ju. Okrog 22. ure je prišel v gostilno tudi Leopold Forjančič. Tudi ta ‘je prisedel k njimi Nekaj časa so se mirno zabavali in šalili. Naenkrat pa je padel Marič, ker ga je Forjančič najbržc preveč potegnil za roko. To je bil .povod za prepir. Temu 'je napravil gostilničar s tem konec, da je Ferjančiča spravil v kuhinjo. Pozneje pa ta ni hotel isti skozi kuhinjska vrata domov, temveč je od šel najprej v gostilniško sobo In odtod šele proti domu. Za njim pa so prišli Fr. Gomboc, Leopold Marič to Alojz Gomboc, ga prijeli In vrgli na tla, pri čemur ga je Franc Gomboc zabodel z nožem dvakrat v trebuh, kateri poškodbi sta sami rta sebi težki. Razun tega pa je napadeni zadobil več lahkih poškodb na glavi in vratu. Franc Gomboc je bil obsojen radi hudodelstva težke telesne poškodbe na 2 meseca ječe, Leopold Marič in Alojz Gomboc pa radi lahke telesne poškodbe to sicer prvi na 100 Din. denarne kazni, drugi pa na 3 dni zapora. Surovine. Popoldne dne 23. septembra L 1 so srečali Blaž Loparnik in Avgust Šnei-der, oba viničarska sinova ter Ivan Vaupotič, posestniški sin, vsi iz Lit merka, okraj Ormož, na poti iz Huma proti domu viničarskega sina Avgusta Piberčni-ka iz Brobrovnika. Vaupotič ga je vprašal, je 11 on Škof, t. j. domače ime Piber-cnikjrvo. Na odvrnitev da je, mu jc Vaupotič očital, da ga je nekdaj natepel. Ko je Piberčnik to zanika! in se hotel izmuzniti, ga je prijel za rčko in ni pustil Haprej. Med tem sta skočila zraven Loparnik, ki je pobral kamen, in pa Šnci-der. Zadnji je rekel: »Zdaj pa le udarita, dokler ga imata v rokah«. Nato ga začne Loparnik s kamnom biti po glavi, pri čemur mu je, ker je položil desno reko na glavo prelomil mezinec. Loparnik, Šnaider in Vaupotič so bili pred okrožnim sodiščem obsojeni radi hudodelstva težke telesne poškodbe vsak na 3 mesece težke ječe. Ne žalite uradnih oseb! Gostilničar Peter Bukovec v Kobilju, okraj Murska Sobota, je dno 29. julija 1-L rekel v službi so nahajajočemu pod-Preglodniku finančne kontrole Karlu Jankarju: »Kaj ti boš mene kaštigal«. Nad finančnim poduradnihom Francem erbošteni pa je zakričal: »Abzug, vidva ne bodeta meni zapovedala«. S temi besedami je razžalil javna uslužbenca ob priliki službenga posla in je bil obsojen Po § 104. srb. k, z. na 150 din. denarne kazjp. S kolom po glavi ' 1 V 1 19-letni delavec Viktor Turza v Ser-dici okraj Murska Sobota, jo dne 17. ju-uija L 1. pred gostilno Aleksandra Bii-eseka v Sotini napadol s kolom gostilničarjevega sina Štefana. Udaril ga je tako preko desnega lica, da je udarjeni zadobil težko telesno poškodbo. Turza pravi, da ga je radi tega udaril ker ga je poškodovani meseca aprila 1. 1. v Ljutomeru pretepel. Okrožno sodišče je Turza obsodilo radi težke telesne poškodbe na 4 mesece težke ječe. Nasilneža. Dne 11. decembra L L zvečer, ko sta ravno šla zakonska Franc in Frančiška Zemljič v Kocijanu, okraj Gornja Radgona, v svojo klet, pride nekdo za njima in' udari ženo s kolom. Zakonska se u-makneta v klet. Čez malo časa se vrneta v hišo in zakleneta hišna vrata za seboj. Takoj nato pa sta se že prikazal« pod okni posestniški sin Jakob Mišja v Hrastj-u to viničarski sin Matija Muhič v Rožičkem vrhu, vsak s svojim kolom. Začela sta razbijati po oknih in vratah. Vrata sta nasilneža konečno vrgl iz tečajev in vdrla v hišo. Spravila sta se najprej na Franca Zemljiča, kateremu sta strla roko, nato pa nad njegovo že-uo: ki Pa Je zadobika samo lahke telesne poškodbe. Mišja je pri tej priliki udari! tudi hčer Ano s kolom po roki tol jo s tem1 lahko telesno poškodoval Mišja in Muhič sta bila pred okrožnim sodiščem obsojena radi hudodelstva javnega na-silstva in težke telesne poškodbe ter prestopka zoper telesno varnost, vsak na 5 mesecev težke ječe. Tatinski čevljar. m 1>nz Bosne in Hercegovine 544, iz Dalmacije 83, iz Črne gore 180, iz Vojvodine 164. Po veroizpovedi je 4038 pravoslavnih in 1676 katoličanov. V naših kaznilnicah se nahaja tudi 131 inozemskih kaznjencev. Največ jih je iz Italije (26), potem slede Madžari (20), Avstrijci (13), Rusi (13), Romuni (6), Grki (2), Nemci (1) in Tur-ki (1). Od ostalih narodnosti jih je sku-paj 16. Znacilnp je, da jo med kaznjenci več oženjenih oziroma omoženih nego samcev. Oženjenih je 3395, samcev pa ,Vrlov*a Francoskem, ki je prvi del Olimpijcih tekem, je v damskih tekmah' na pr-iwem mestu Avstrijka, na 'drugem Američanka, na tretjem Angležinja, na četrtem Američanka, r»a petem Francozinja, na Šestem Kanadčanka. Narolaite »Jadransko Stražo!* Gospodarstvo. Pobiranje občinskih doklad, naklad ozir. pristojbin v Mariboru. Mestni magistrat razglaša: 7j razpisom1 mariborske oblasti z dne 12. januarja tl. št. 39593-23, je dovoljeno mestni občini Maribor na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta v redni 'javni seji dne 27. novembra 1923. štev. 18122-23, pobirati nastopne doklade, naklade oziroma pristojbine: 1. 100% doklado ha zemljiški davek; 2. 40% doklado na hišno najemninski davek; 3. 100% doklado na kontingentovano in nekontiogentovano pr idolih i no, na pri-dobniiiVo po drugem poglavju, na plačari-no in krošnjarino; 4. 65% doklado na rentnino; 5. 300% občinsko doklado na državno trošarino od vina in vinskega mošta š pridržkom, da velja ta dokladni odstotek le do morebitne spremembe izmere državne trošarine. 6. Samostojno obči riško naklado na sadjevec od vsakega potočenega hi 5 D. 7. Samostojno občinsko naklado na pivo od potočenega hektolitra 50 D. 8. a) Samostojno obč. naklado na navadno žganje od hektoliterske stopnje alkohola 20 11. b) na poslajeno žganje in •likerje od vsakega-litra 20 D. 9. Naklado od vsake steklenice šampanjca 25 D. 10. a) 20% gostašč ino od najemninskega donosa hiš; b) 12% vodov-oduo naklado; c) 5% kanalsko pristojbino. K točki od b) se pripominja: vodovodna naklada pri oni množini vode, ki je dovoljena na podstavi vodovodnih predpisov, se zaračuni 1 m* po 75 p., večja poraba vode pa 1 m'1 po Din. 1.50. 11. 30% davščino na prenočišča pod pogoji, navedenimi V naredbi pokrajinskega namestika za Slovenijo z dne 16. marca 1922 št. 76, Urad,ni list št. 28. 12. Davščino na vozila po določbah naredbe celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921, št, 168 Uradni list; št. 71 s spremembami po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 22. maja 1922, št. 165. Ur. list št, 59, ter z delno spremembo <> 4. »Izmera davka« glede -tovornih avtomobilov po čl. kumulativne naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 31. marca 1923 št, 154, Uradni list št. 33. 13. Davščino na ponočni obisk gostiln, kavarn' in barov, kakor tudi na igranje s kvartarni po 1 D. (odnosno s poviškom 2 D) za osobo po določilih naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 22. ma ja 1922, št. 166 Ur. 1. št, 59. Glede te davščine 'sc dovoljuje na podlagi sklepa mestnega obč. sveta mariborskega v redni javni seji dne 12, oktobra 1923., da naj se glasi kot nadalj-na točka § 5. navedene naredbe (Za prestopke te naredbe se smatra): d) ako podjetnik izda potrdilo brez navedbe dneva. , 14. 20% občinsko davščino n’a razkošje po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z drfe 8. decembra 1921 štev. 346 Uradni list št. 150. la. 20% enotni veselični davek na vsako vstopnico enako kakor v letih 1922 irt 1923 po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 20. febr. 1922 št. 44 Uradni list št. 18. 16. Davščino od: prirastka na Vrednosti napremičnin po naredbi pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dno 31. marca 1923 št. 158 odosno pravilnika k tej naredbi št, 159 Uradni list št. 36. no 75-—112.5, otava 150—175, detelja 125 do 135.5, slama 75—100 D za 100 kg. g Zagrebški trg s sirovimi kožami 30 jan. Stanje na tržišču s sirovimi kočami sc je nekoliko" zboljšalo. Vendar je po vpraševanje le po boljšem blagu- Pri pro daji zagrebške mesarske udruge dne 26 jan. so se dosegle nastopne cene: goveje kože do 20 kg 18.25 I), od 20 do 60 kg 20. od 30 kg dalje 22.5 D, telečje kože 35.75 D za kg. Zanimanje je predvsem za telečje kože,, ki se dobro plačajo. POLITIČNA SOLA JDS ZA MARI BORSKO OBLAST se vrši od 11. do 15 febr. tl. v Mariboru. Da se more čim prej izvršiti razporedba glede udeležen cev, naj se javijo kmečki in obrtniški mladeniči, ki se hočejo udeležiti te šole, na naslov: Oblastno tajništvo JDS Mariboru, Cankarjeva ul. L Objave. g Novosadska blagovna borza 31. jati. Pšenica baška 345-347-5; oves baški 350; turščica baška 315, sremska 260. — Moka baza »0« 525, »6« 325. Tendenca nespremenjena. g Zagrebški tedenski sejem 31. jan. Dogem goveje živine obilen, a dogon svinj slab. Dovoz krme je bil izdaten. Živina se je kupovala večinoma za izvoz in so bile zato cene čvrste- Promet je bil zelo živahen- Cene za kg žive teže: voli domači I 15—16.25, II 14—14.5, III 12—13.5, bosanski voli I 12—13.5, II 9.5—12, III 8—10, ‘mlada živina 13—15, krave 10—15, teleta 20—21.5, svinje boljše 26—27-5, slabše 20—21-25. Krma: sc- § Koncert učencev gospe Fanike Rrandlove. Opozarjamo ponovno na že objavljeni koncert, ki se vrši dne 4. febr. ob 20. uri v Garnbrmovi dvorani. Nastopijo sledeči učenci in učenke znane vir-tuozinje: Inka Dcrnovšek, Erika Druzo-vič, Hinko Druzovič, Jos- Holzinger, Milena Janovska, Vilma Lautner, Viktor Lochert, Helga Reiser, ^ Viktor Schert Schonfeld. Eisa in hm Šoštarič, Pave Suma n in Svatopluk Pivko. Vstopnice pri Hoferju, šolska ulica in pri večerni blagajni. § Trgovski nastavi j enci! V četrtek dne 7. tm. ob %20. ('A8.) tiri se vrši hotelu »Kosovo« (prej gostilna Maribor), redni občni zbor pomočniškega zbora v Marib-oru s sledečim dnevnim' redom: 1. poročila, 2. sprememba pravil 3. volitve, 4. slučajnosti. Ker je vsak trgovski nastavljenec zainteresiran’ na tem' zborovanju, je pričakovati polnoštevilne udeležbe. § Pevsko društvo »Luna« priredi dne 1. februarja v gostilni Kramberger v Krčevini plesni venček, združen' s pevski mi. in- godbenimi točkami. Začetek ob 19, uri. Vstopnina 8 din. Čisti dobiček je namenjen društvenim' svrham. Vsi prijatelji petja se vabijo k udeležbi. — Odbor. § Udruženje tobačnih trafikantov za Slovenijo, krajevno poverjeništvo Maribor, sporoča vsem p. n. trafikantom, da se je glavna tobačna zaloga v Mariboru preselila iz Slovenske ulige, na Rotovški trg štev. 6. v prostore bivše tvrdke gosp. Hmelak. Dobava tobačnih izdelkov se vrši poljubno po naročilu trafikanta. § Trgovski venček. Za dne 9. februarja 1924 v vseh prostorih Gotzove dvorane vršeči se trgovski venček se je posrečilo pridobiti sodelovanje Izobraževalnega društva privatnih nastavljen cer ter priljubljeno godbo »Drava«, pod osebnim vodstvom kapelnika g- Skačeja, kakor tudi priljubljenega kvarteta. Veselični odbor^ je s predpripravami gotov, ter obeta biti ta venček ena najlepših prireditev letošnjega predpusta. Zato vsi prijatelji nastav-Ijencev dne 9. tm. na trgovski venček. § »Društvo mestnih uradnikov«, v katerem so razun nepomembnega števila uradnikov članjeni vsi uradniki in pod-uradniki, naznanja, da nima nobenega stika s prireditvijo v Garnbrmovi dvorani, kakor tudi ne s predpripravami. § Podporno društvo vlakospremnikov priredi dne 2. februarja 1924 v vseh prostorih Narodnega doma veliko železničarsko veselico s petjem, plesom in razno drugo zabavo, kakor šaljiva pošta, licitacija, ribolov itd. Pelo bo žel. pevsko društvo »Krilato kolo«. Svirale bodo tri godbe in sicer: v plesni dvorani priljubljena godba »Drava«, v drugem nadstropju salon, orkester in v spodnjem lokalu (v peklu) pa kvartet za ples- Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Preskrbljeno je tudi, da ne bo prepihov, kakor je bila napak^ do sedaj, ker se bodo zadelale vse luknje in odprtine, katere so povzročale prepih. Čisti dobiček je namenjen za podporo bolnih članov. Začetek ob 19. uri. Konec ob '4. uri. Vstopnina 10 D, za družinske člane 5 D< Di- narski davek se bo pobiral takoj pri blagajni- Za obilno udeležbo prosi — Odbor. § Pomočniški odbor trgovskega gre-im ja v Mariboru nam pošilja sledeči dopis: Trgovsko osobje se opozarja, da 2. svečana tl-, lcakpr tudi poznejše praznike do nadaljnjega ni vezano na službeno dolžnost ter je zategadelj upravičeno v slučaju izrecne zahteve in potrebe podjetnikov za delo ob praznikih zahtevati zakonito čezurno plačilo- § Udruženje voj. invalidov, vdov in sirot podr. v Maribora poroča cenj- občinstvu Maribora, da se je društvo odločilo tudi letos prirediti dobrodelno veselico s plesom, katera se vrši 16. febr. tl. v Gotzovi dvorani. Gotovo še bode marsikateremu v spominu od minulega leta, kako lepo .in mirno je naša veselica potekla: upamo tudi letos sijajnega uspeha na obisku. Saj gre za podpiranje najrevnejših vojnih žrtev- Vsa druga društva pa prosimo, da na ta dan ne prirejajo veselic ter se naj korporativno udeleže naše dobrodelne veselice- — Odbor. Kako je nastal Sherlock Holmes? Iz menioarov Conah Doy!ea. »Strand Magazine« objavlja memoara Conah Doylea, avtorja glasovi tega romana »Sherlock Holmes«. V zadnji številki pripoveduje Conan Doyle, kako je prišel na idejo, da ustvari tip najsposobnejšega detektiva' na svetu Sherlock Holmesa. Pravi: »Nekega hladnega večera v decembru 1889 seml prišel na Dunaj. V žepu sem imel zdravniško diplomo. Prevzela me je ambicija, da postanem nekega dne 'najboljši okulist Londona. Že sem' dovršil prve okulistično študije na oxfordski univerzi in' hotel sem' 'jih dovršiti na Dunaju. Dunaj ja bil tiste dni Moka angl. okulistov iffl v) Londonu jo V-vlito veljalo, če jo kdo Lahko rekel: študiral semi tudi na Dunaju. Da po pravici povem1, mnogo so nisem učil. Več som1 Hodil' po veselih1 dunajskih tingol-fangel. Stanoval sem) v nekem! malem penzijonu in izhajal prav po ceni. Za časa mojega bivanja na Dunaju je dozorela v meni ideja, da napišem roman. V nekaj tednih je bila moja knjiga gotova in trosila je naslov »Pustolovščino Rafflesa«. Tako sem' v tem veselem mestu preživeli štiri' tedne in’ so vrnil v London' kot dovršen' okulist. Fantaziral som1 o številni klijentcli in’ pričel iskati primemo mesto za sprejemanje klijen-toV. MisliI sem, da bodo klijenti kar leteli k mehi kakor muhe na med. — Ugodno 'stanovanje sem' našel n’a Devon-shi-rplaoo 2 in’ usoda jc hotela, da se jo v tej hiši rodil največji detektiv sveta Sherlock Holmes. Zgo’ilo se je to tako: Pacijenti niso niti kapljali. Uredil senfl sicer pompozno dve sobi in potrošil za to 120 funtov. Ta precejšnji začetni kapital bi mi naj nosil mastite obresti. A vse je bilo zastonj. Ni živa duša mi ni hotela poveriti .svojih’ oči v zdravljenje. Vsako jutro sem’ odšel na ordinacijo in presede! tam1 10 do 16 ur, a ni vrag ni prišel, da bi m’e motil v mojem' mini. In’ dobro je bilo tako. V teh' dolgih urah’, ko sem’ obupno pričakoval svojih žrtev, mi pade ha um' velikanska ideja. Zakaj ne bi — sem: pomislil — k vragu pognal' okulistike in se s polrfo paro vrgel na literarno polje. Reči moram’, da jc bila moja literarna ambicija večja nego želja po denarju. Odločil sem se, da pišem kratko zanimive kriminalne povestice, v katerih bi bil glavna oseba genialni detektiv. Kratkost novel mi 'je dob’ro došla. Vsako srni lahko napisal v dveh do treh tednih, čez mesec dni sem ponesel svojemu založniku svoje prve zvezke o Sherlock Holmesu. Uspeh je bil koloSa-len in moja usoda zapečatena. ODCDODDOnnOD O □ □mmnnamnn Mornarica veže najoddalje-fieiše države! Gradimo našo mornarico! 3ačaimo Jadransko Stražo,! □nixnxraDoa o □ ocDpoocEnoon rnStm. Iz življenja in sveta. Neprijeten predujem za zakonska lja-b ezpn. j J r Železniški 'delavec Božidar Nikole m Beogradu so je zagledal yj Košaro, hčerko beograjskega meščana. Že je bil določen dan svatbe. Na pravoslavno Silvestrovo je pozval zaročni,k k sebi bodočega tasta in! nevesto na skupno proslavo novega leta. Pogostil jih je obilno in cčividno so .se prav dobro imeli, zakaj nevesta drugi dan sploh nli več hotela z očetom, ampak je navdušeno izjavljala, da hoče ostati, pri zaročencu in da naj pop naknadno blagoslovi n jihov predujem1. Čez nekaj dni pa je dekle moralo Iskati pomoč zdravnika, ki je kon-statiral, da je venerično okuženo. Zaročenec je trdil, da je ona njega okužila, ona pa nasprotno. Seveda so se zaroke »razvrgle«, zaročni,k pa, ki menda ni imel čiste vesti, je na tihem! spremenil svoje stanovanje. Oče bivše neveste ga je povsod iskal, pa ga ni mogel izslediti. Nekega dne ipa ga je vendar zajsledil, in ves besen je prišel v njegovo stanovanje z vojaškim bodalom) in1 se ž njim spoprijel. A tudi »zaročniik« je bil močen in tako sta se ruvala sem in tja, dokler niso prišli sosedje in orožniki in' ju spravili narazen ter — končno v zapor. Žalosten konec! Žena, svinja in študent. Beograjskemu branjarju Joči Mikieu se je za letošnji božič zgodila čudna zgodba. Ko je prišel zvečer iz trgovine domu, je našel v stanovanju cel kaos. Stanovanje je bilo skoro izropano, izginila pa je tudi žena in malo svinjče, katero je imel pripravljeno za božično pečenko. Čakal je in čakal cele dneve, pa ni bilo od nikoder ne žene ne svinjčeta. Sosedi so namigavali, da mu je žena Lela pobegnila s katerim drugim in vzela s seboj pohištvo in svinjče. čez nekaj dni pa pride v njegovo trgovino oguljen Študent in mu ponudi naprodaj neko pohištvo- Joči se je zdela cena nizka, in ker mu je manjkalo ukradeno pohištvo, je pomislil, da bi bila to dobra prilika. Gre s študentom, da si stvari ogleda. Študent pa je imel svoje stanovanje v — špedi-terskem vozu v Ratenski ul. št. 67 na dvorišču. Ko je stopil Jooo v vagon, je takoj spoznal svoje pohištvo, ki mu je bilo ukradeno. Zgrabi študenta za vrat in zavpije: Kje pa je žena in prase? — Študent sc brani, da ne ve nič o ženi in prasetu, a .Točo ni verjel, je peljal študenta na policijo in tam je študent končno priznal, da je pojedel prase v 'družbi z lepo gospo Lelo, ki se je na božični večer k njemu preselila in preživela z njim ,v vagonu par lepih dni- Ko nista imela nič več jesti, ga je pustila in se preselila Bog ve kam- Ubogi Joco Mikič še vedno upa, da sc mu žena vrne — prase pa naj vrag vzame. Razno. n Grof Urh in ribji tat. Grof Urh Celjski, ki je bil v svoji okolici močno priljubljen, je imel navado, da je večkrat sedel pred grajskimi vrati in si je ogledoval prihajajoče im odhajajoče ljudi. Nekoč je \i gradu prišel mož, ki je bil ravno tam ukradel ribo iri jo je nesel sedaj pod suknjičem. Omeniti jc treba, da so v temi času nosili izredno kratke suknjiče in je riba izpod suknjiča molela ven. Grof je ribo opazil in poklical moža nazaj rekoč: »Slišite, če mislite prihodnjič še kdaj ukrasti ribo, tedaj vzemite kak daljši suknjič ali pa se zadovoljite z manjšo ribo!« ter je prestrašenega moža mimo odpustil. r Ura, ki teče 120 let. Princ od Wale-sa je bil nedavno na malem izletu v Birminghamu. Sprejet je bil z običajnimi ceremonijami, nato pa si le v spremstvu župana ogledal največje zanimivosti mesta. V muzeju ur so mu pokazali dragoceno uro, ki se navija samo vsako 120-leto. To mojstrsko delo je napravil nek pariški mehanik in je delal na njem 10 let za časa francoske revolucije. Ura je bila zadnjič navita za časa Napoleonove smrti. r Pisma Izpred 2500 let. »Rcvue Mon-diale« piše, da so v babilonskih razvalinah Bysmije našli nad 2000 ploščic, skisanih s klinasto pisavo, katerih večina Je iz 5. stoletja pred V "»iuspm- Ploščke - |! m ■■ imajo vse mogoče oblike in Etjetikosti-Najstarejša ima obliko ploščate oranže. Pozneje so to nespretno obliko zamenjali z okroglimi ploščami v obliki diskusa. Krog I. 1400 pred Kristusom so uporabljati plošče vi obliki četverokotnik tablic. r Nabiranje poljubov. Francoski listi prinašajo sledečo zanimivo zgodbo: Pri slavnem francoskem pisatelju se jc pojavil nekega dne neki Anglež z lepo hčerko, s katero ni hotel oditi iz Pariza, prodno se ne pokloni slavnemu pisatelju. Stopivši pred Zolo pravi brez vsakega u-voda: »Veseli me, da sem vas spoznal. To je moja hči, prosim, poljubite jo. Poljubili so jo že Tolstoj, Carducci, Maksim Gorki, De Atnicis, Carrncn Sylva, Man-tegazza- Aneta, daj čelo velikemu Zoli!« Iznenadeni pisatelj je poslušno izvršil, kar je Anglež zahteval, in poljubil na čelo lepo Anetto, ki jo je vodih oče s seboj kot živi album za poljube. Po izvršeni proceduri je Anglež skrbno zapisal v svoj dnevnik dan in uro nenavadnega dogodka in odšel. Gotovo marsikaka Slovenka zavida lepo Angležinjo miss Anetto. r Predhodnik shimmyja. — Kako se je plesalo pred 300 leti? Mnogi ljudje pravijo, da je svet obseden od plesne manije. Dejansko pa je ples globoko vko-reninjen v bistvo človeka, ker se potre-ha po ritmičnem gibanju telesa pojavlja tako pri primitivnih kakor pri najkul-tumejših narodih. Tako je bilo vedno in bo. Koncem osemnajstega stoletja so moralisti grmeli proti »valčkovi maniji« in ga dolžili propadanja morale, zdravniki pa so trdili, da se od polke dobi tuberkuloza. V 16. stoletju so imenovali ples »vražji klobčič«- Takrat ples še ni bil kretanje v krogu, ampak samo skakanje, pri čemur so plesalci tudi iz vsega grla vpili, dvigali dame v zrak tako visoko in tako naglo, da so letela krila preko glav. Oblasti so izdajale naredbo za naredbo, da morajo moški in ženske biti za časa plesa dostojno oblečeni in da se dam ne sme pri plesu dvigati v zrak- Stroga kazen je bila predpisana, če je moški zgrabil žensko krog pasu. Zanimiv je opis' nekega Franooza. ki je leta 1680 prisostvoval plesu v Augsburgu: »Moški je prijel dekle za roko, djal njeno roko na svojo ramo, z drugo roko jo je prijel krog pasu in jo pritegnil tako k sebi, da sta se jima obraza dotikala in v tem položaju sta stopala na desno in levo.« — Ta augsburška polka je, zdi se, predhodnik modernega shimmvja. r Problem očetovstva v Rusiji. Rusija je na zelo originalen način rešila problem očetovstva, ki je sporno vprašanje v zakonodaji vseh držav. Glasom moskovske »Pravde« je rpska vlada izdala sledečo odredbo: »Ako je katera žena imela intimne odnošaje z več moškimi, naj sodišče vsakega od njih obsodi zaradi očetovstva in v plačilo za vzdrževanje in odgojo otroka.« Vprašanje očetovstva v Rusiji postaja še bolj komplicirano s tem, ker so sc tam v zadnjem času začele silno množiti ločitve zakonov » r Stoletni koledar o letošnji zimi. Leta 1840. je izšel v Zagrebu »Stoletni koledar«, za dobo 1840. do 1040. Sestavil ga je Tomaž Mikloušič, župnik v. Stenjev-cu. Danes ko prihajajo vesti o snežnih zametih v južnih pokrajinah naše države, je zanimivo pogledati, kaj pr o roku j e ta stoletna modrost o zimi leta 1923. Tu pravi: »Zima terpi do 21. suš ca dojduče-ga leta; z početka je mokro z velikimi povodnjami; oholo 21. grudna pritisne zima vekša z snegom i neprestaje tj® do travna, odbud obskrbeti se je potrebno z zadovoljnum krmnim za marhu i ovce, pokehdob «e van’ goniti ovu zinvu nebu-du mogle, kak takaj zarad vekše in diug-še zime za derva ob dobe skerb imati se mevra«. To je prorokoval župnik Miklou-šie za zimo 1923. Imeli smo res velike povodnji in zanimivo je, da je v južnih krajih naše države padlo mnogo snega baš onejja dne, ki ga je »plebanuš stenjev ački« zapisal v svoj stoletni koledar. r »Konj« pr! telefonu. V angleških n- metniških krogih kroži sledeča zanimiva dogodbica: Neki mlad slikar je imel navado, da je večkrat v spanju govoril. Nedavno se mu je pripetilo, da je večkrat glasno in razločno zaklical: »Ire- na! Irena!« Njegova žena, ki pa ima drugo ime, ga je stavila drugega dne na odgovor. Odgovoril je, da je to ime dirkalnega konja. Nekaj dni kasneje se je slikar vrnil z dela domov In ja ženo vprašal, da-Ii se 'je dogodilo kaj važnega. Žena je suhoparno odgovorila: »Ne, nič posebnega. Samo tvoj dirkalni konj je dvakrat telefoniral, če bi lahko s teboj gOVOril!« ; ^ Zanimivosti. Kdo bo dolgo živel? Zdravniška .veda je tekom stoletij dognala, da je človek najvišje organizirana žival s pametjo in vestjo ter najbolje konstruirani stroj. S tega mehano-loškega stališča je medicinska veda Vrhu tega treba opazovati telesna težo/ oči im deddone pojave, da je možno od« govoriti w® vprašanje, ali je človek sposoben za dolgo življenj«. Klinične izkušnjo iri statistik® dajejo modernimi zdravnikom! vsekakor možnost, da odgovarjajo skoraj vedno brez večjih zmot. Brzojavna poročila Macdonaldovo priznanje Rusije. < LONDON, 1- febr. Reuter poroča iz* dobro poučenih krogov, da je mogoče,» da se bo objavilo priznanje ruske sovjet- \ ske vlade še pred sestankom paTlameu-' zbrala ogromen materijal ter si pridobila \ta ir, brez kakgni!l predhodnih pogojev«, premnogo skušenj, ki prihajajo človeštvu; pri zdravljenju y, korist- Zato tudi lahko medicinska .veda že odgovarja na vprašanje: kakšen mora biti tak človeški stroj, da .vzdrži čim dalje? Na čem temelji sodba, ali je človek sposoben za daljše ali krajše življenje? — Na temelju znanstvenih del Frid. Krausa, Brugscha, Feliohenfelda, Gottsteina i. dr. odgovarja večina zdravnikov, na taka problemska vprašanja: Za živijensko prognosti-ko so ugodni predmeti Je že odrasli ljudje, ki so dosegli že 21. — 24- leto, ker so pri teh že vidni vplivi dedičnosti, podnebja, razvojne dobe (infekčne bolezni), prehrane in poklica. Odrasle osebe, ki so Urejevanje Nemčije. BERLIN, 1. febr- Državni kabinet jej v včerajšnji seji sprejel načrt odredbe, s katero se pod imenom »nemška držav-jna železnica« ustvari samostojno pravno osebo predstavljajoče gospodarsko podjetje, potom katerega bi Nemčija upravljala in obratovala železnice, ki so last države. Enak načrt je predviden za po--šte in brzojave. ! Romanja socijalistov v London. BUDIMPEŠTA, 1. febr- Vodja soci-alno-demakratske parlamentarne skirpj- visoke manje kot 150 cm ali preko 190 l»slanec Peidl, je včeraj odpotoval v cm, torej pritlikavec in velikane, je srna-! London. Listi poročajo, da ga je povabil trati za anormalne. Za dolgo življenje jnov*- angleški premier Macdonald. Posl- Peidl se medpotoma ustavi na Dunaju« kjer se mu pridruži soc. vodja Garam! navadno niso primerni, so često podvrženi raznim boleznim in imajo nedostat-no konstitucijo. Osebe, ki stoje med 150 do 190 cm višine in ki jim ‘meri proporcionalni obseg prsi 50—55 cm, so polnovredni, normalni ljudje- Proporcionalni obseg prsi dobiš, ako preko prsnih bradavic premerjeni prsni obseg pomnožiš s štev. 100 in ga deliš z dolžino telesa. O-sebe, ki imajo manje kot 50 cm prsnega obsega, so ozkoprsne; one, ki jim znaša obseg preko 55 cm, so širokoprsne. Med dolgimi jih je nad eno tretjino czkoprsmih; čim starejši so temi manje jih je, ker se prsi po 25. letu normalno razširjajo. Alko se po 30. letu pa,si ne širi jo več, je pojav auormalen. Ozkoprsnost jo za prognostiko neugodna, ker je često v zvezi z nerazvito imiskulatouro sl® bostjo notranjih organov in črevesja, z relativno majhnim srcem iri ozko glavno žilo. Najvažnejši organi trpe na ne dostajanju krvi iri zato so podvržene pogostim obolenjem, — Zlasti! tuberkulozi zapadejo, ako nimajo dovolj tečne hrane Iri ako morajo delati v neugodnih prostorih. Nagnjeni so k malokrvnosti.. Za prognostiko je zelo važno srce in njegova velikost. Normalno veliko je srce, ki im® 1.32 do 1.40 telesne teže. Ako znaša to razmerje le 1.70, je srce /premajhno. Preveliko srce imajo delavci težaki, pijanca, debeluhi, nezmerni kadil Umorf separatističnih voditeljev V % v Poruhrju. ' ROSHEIM, 1. febr- Separatistični voditelj Gumbinger, ki je bil vi torek teibaf ranjen, je v bolnici umrl. tj □ □ Naša morska obal od 600km le brez obrambe! Snujmo ,Jadransko Stražo'! o □ ixDnrxrinnatTi — Ljudje, kateri mislijo, vejo, cLa a*«' govana, zdrava koža pospešuje adravjd , . .id naredi pred prehlajenienf manj oB* take osebe _ . . cutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prav* negovanja lepote: lekarnarja Feller« Elza-obrazna iri kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovartjenJ iri poštnina 25 dinarjev); Elza-pomada za rast la* (2 lončka s pakovarijem iri poštnino 2S> D); Elza-lilijino-mlečno milo (4 kosi t pakovanjem iri poštnino 40 dinarjev)?' najmočnejša Elza-kolonska voda 35 'Di ei iri vsi', ki imajo močno vznemirljive' Elza.voda za usta 12 dinarjev; Hza-liH-poklice. Bolniki sifilitifci imajo vsai .. , . . . , . —, _ anormalr.o srce. i Hmo mleko 10 dinarjev m dragi Elza- Važni so dalje želodec ta trebušni or- P^ra« izpolni jo vsi svojo dolžnost! gani, ki jih mora kamiona preiskava j A dresirati: Eugeri V. Feller, lekarnar, preiskovati ali so normalni iri močni. —! Stnbica Doiija, Elzatrg št. SOL Hrvatak*, S A IVI v n»vi trgovini S. JMlNVlČ 5 Ki. Marlbcr, Gosposka ulica 26 dobite lepo darilo,! ako kupit* blago za 500 Din.| in več. 128 Cen« brez konkurence. olVILIM PICK Maribor Tel. 334 Aleksandrova cesta 26 Tel. 334 ponuja ra»no tekstilno in manufakturno Mano po najnižjih etnah. Prodaja na veliko le za trgovce. £08 po XJ M in 24141 nizkih cenah vedno v | zalogi pri tvrdki Worsche, Maribor | Ooppopka ulica 10 eu Kilogram sivega na pol (eufano perje) Din. 60-— polbelo Din. 75-— belo 85 Din,, boljše Din. 95*— fino na pol puh 145-— fino 175*— najfinejše Din. 220"—. Bell puh 370-— sne-žnobeli parni puh 445,— Din. Franko in carine prosto proti povzetju. Neugajajoče se lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj in naročil. — Ra pošiljalnica posteljnega perja SACHSEL & CO Wien XIV., Geibelgasse 9/(1. 8—4 90 Zahtevaj 10-10 Najugodnejši nakup mednega In galanterijskdge blaga Jakob Lah - Maribor - Glavni trg 2 Mala oznanila PohiStvo 1N****- lastnih izdelkov se. spalne in Je* dUne sobe najceneje v »Legi Šercer in drag, Vetrinjska ni. 2. 106 Učenec s dobre hiše za kolar-•ko in kovaiko ebrt ter likar-stvo se sprejme v tovarni vozov T. Perrier. Mlinska ulica it. 44. 2Q& 6-2 Spacijalnl moderni damski česalni salo« sa ftiziranje dam, - negovanje obraza in rok, masaža in parna kopelj obraza, barvanje las, izdelovanje vsako VTstnih lasniearskih del. Postrežba pod vodstvom g. Mnly prvovrstna. Abonma v in izven salona se sprejemajo, Posebni vhod skozi vežo. Obisku s« priporoča Fran Novak, bri vee—fruer, Aleksandrova cesta . tttv. 22. ' 2623 59—22 Prodam dobro ohranjono kolo s pomožnim motor- ■ jem D. K. W. po ngodni ceni. Naslov v upravi. * 2—1 Kratek glasovlr (StutzflUgel) za 10.000 Din na prodaj. — Einspielerjeva ,ul. 26. 234 Pojedina leternlh in krvavih klobas, y soboto 2. svečana v gostilni Pavlič, Stolna ulica 10, kjer se dobi izvrsten muškatelec. 242 Gospod, 35 let star, želi znanz vo z dekletom, katera ima malo posestvo. Le resne ; ponudbe pod »Ženitev* na upravo lista. 233 4 litre dobrega mleka na dan želi dobivati na dom rodbina v Maribora, iz snažne kmečke hiSe. Kje, se izv8 v upravi „Tabora‘. , 3—1 Krasen Andrejev atlas na prodaj. Na ogled v upravni-*tvo »Jutra*, .Maribor. 251 Trgovino mešanega blaga se da. za malo odstopnino v najem. Maribor, Stritarjeva ulica it. 5. 24? Glasovlr (Stutr.fhupriDpo ugodni ceni na prodaj. Maribor, i Stritarjeva alica- 5. 246 ;». Otročja postelja, .železua, po ceni na prodaj. SpRavarska ul. it. 7, na dvorišču,»vrata 12. 250 Enonadstropna hiša; z lepim vrtom, v sredini mestia, 5 mi nut od Glavnega trga* v bližini mestnega parka, takoj na prodaj. Kupcu stanovanje gob m kuhinje na,razpolago. >4 Nsalov pove uprava., 348 i MoVerno In hlgljensko urejeni. brivski salon Hr. Movafc, Alekinneb-ova cesta 22, «e cenj. obiinsV vn priporoča, prvo vrstna postrežba, g«- gostom in abo-1 aenlora n,-’, razpolagopredalniki sa lastno brivno orodje. Urad-rikam m podurmdnikom v | predplačilu popast. 2683 50-22 2804)00 Dinarjev odda tudi v 1 manjših zneskih proti dobri , . varafctsti in primerni obreatni ■' meri Konc. prometna pisarna t 3 StKhac, Maribor, Lekarni-' »WuSa4. 197 3-3 Hamč takoj: SEMENA, sadna drevje, vrtnice, dalija, gln-dlola Itd. Vrtnarsko velepodjetje »VRT*, drogovi, Maribor, cenike! 69 „AGRARIA“ Maribor, Aleksandrova e. 57, prodaja: Moko la banatsko, |aboika, lepa namizna ed 50 kg naprej po najnižjih dnevnih cenah. Isto tam se kupuje fižol po najviS-jih dnevnih cenah. 207 10—6 Male posestvo is trgovina z mešanim blagom na najbolj prometni cesti v Mariboru ta koj na prodaj. Natančneje pove uprava »Tabora*. 204 5-2 Trgovska hlia v Maribotn na zelo ugodnem prostoru na prodaj. Pojasnila pri upravitelju A. Skasa, Maribor, Krekova ulica 16, in pri lastniku Ro bert, Stčhr, St. Pčlten, SchieR-stattpromenade 3, Osterreich. 212 10-2 Trgovina * mešanim blagom, dobro idoča na najbolj prometni cesti Maribora, je * vsem blagom takoj na prodaj oz. se ižče sodružabnik. Za prvo je potrebno 50.000 Din. Ponudbe na Zinauer, Aleksandrova cesta 45. 232 2—2 Lepo mebllrana soba z strogo separiranisa vhodom, se inče za takoj za enega gospo- j da. Ponudbe pod »Poštni pre-? dal 30, Maribor*. 231 2-2. Dobro situiran gospod želi znanja z inteligentno samostoj-, I no neodvisno damo in ne staro čez 30 let. Ponudbe je vposlati do 6. februarja na upravništvo -Neodvisna*. »Tabora* 227 Fant, 28 Ist star, boljši pro- fesijonist, želi znanja v evrho -1 ženitve s premožnim dekletom ali mlado vdovo, najraje posestnico. Cenjeni dopisi nod »Piofesionist* na upravo lista. I 210 2-2 j1 Na prodal: Moderno zidana vila pri parku s stolpičem in lepim vrtom ter vsem komfor-1 tom za Din 300 000. Trgovska ! hiša na prometni točki v Ma-1 riboni z trgovskimi lokali. Gazdna posestva z iglasbm drevjem, lastno parno žago. Trgovske in stanovanjske hiše v Mariboru, Celju, Ljablja-. ni ter vile in večja posestva j proda Konc. prometna pisarna , J. Stubea, Maribor, Lekarniška : ulica št. 4. 196 3;—3 , Vinograd pri Ptuju, na kras-) ni legi, s sadnim vrtom, bo-; gatim gozdom ter primernimi • poslopji i. t d., radi bolezni, ceno na prodaj. Pojasnila daje -Mavro Neumann, Čakovec, No-, vakova ulica 21. 176 3 — 3, Odvetnik dr.Franjo Lipo naznanja, da jo s1. februarjem preselil svojo odvetniško pisarno v Mariboru v Cankarjevo ulico št. L I. nadstropje. S29 v iviai iu Lesene jermemce izdeluje in dobavlja najhitreje “lesna industrijska Razpss službe. skrbovalno sestro za svoj ambulatorij išče Protifuberkulozna liga v Mariboru. Mesečna plača Din 1400 in eventuslne stanovanjske ugodno»ti. Prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico in izpričevali o naobrazbi kakor tudi o morebitnem dosedanjem službovanju je poslati do 15. februarja t. 1. na naslov ambulatorija Protituber-kulozne lige v Mariboru, Stolna ulica. 3_i MARIBOR. Preselitev pisarne. Odvetnik dr. Leopold Boštjančič v Mariboru naznanja, da se je preselil z odvetniško pisarno s št. 30 na 36 Aleksandrove ceste (nad kavarno „JADRAN“) SVET0VN0ZNANA NEMŠKA TOVARNA VODNIH TURBIN išče za Maribor in pripadajoči gospodarski okoliš popolnoma veščega zastopnika za projektiranje in napeljavo vodnih sil. V poštev pridejo le dobro vpeljani, reprezentativni gospodje v boljši družabni poziciji. Cenjene ponudbe, za katere se zasigura stroga zaupnost, se prosijo na M, N. E. 6493 na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 239 3-1 Naznanilo. Nazutnjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela od g. Procbaska v Strmi ul. tl gostilno. Z mrzlimi in Joplimi jedili bo vedno dobro preskrbljeno. Abonenti se sprejemajo na dobro domačo brano. Za obilen obisk ae priporočata M. In A. DisnniEt 245 Gostilna pri »Dravski brvi*« POSAMEZNI POUK v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Poučuje sc dnevno. Traja:3—6 mescev. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6 28 6—4 Gaterist [lepe zo ?e za polni jarmenik išče se za takojšni nastop. Ponudbe na »Drava* lesna ind. d. d. Maribor. 251 3—i j ima 1*, j dor ra >i ITO - krem j! 2671 Trgovina z železnino vse vrste Ivan Koražija v lastni hiši, na vogalu Aleksandrove ceste 42, Meljska cesta 1, Priporočam se z mojo obilno zalogo cenj. občinstva \ g Radi'pomanjkanja prostora za že dospevajoče pomladansko blago RAZPRODAJA 1. februarjem raznovrstnega, od zimske sezone preostalega manufakturnega blaga pod tovarniškimi cenami Izredna nakupna prilika za vse vrste sukua za moške in ženske oMfeke, kakor tudi za vse vrste drugega manufakturnega blaga. Ženinom in nevestam ivetujemo, da si pred nakupom v lastnem interesu ogledajo zalogo v MANUFAKTURNI VRGOViNI Mastek & Karnižnik - mm - Glavni trg 16 ZAHVALA. Vsem prijateljem in znancem, veleč, gospodu ravnatelju in slavn. učitelj stvu Državne gimnazije v Mariboru ter vsem dijakom, ki g* pokazali našemu ljubemu LEONU ob njegovem dolgem trpljenju najishrenejtia zahvala. Prav po: vzgojitelju, prefas’. msgr. dr. p. Valeiijanu L andergott tudi Leonovemu tovarišu Br. hvala za krasni žalostinki g. Vsem »tonovskim tovarišem in in na njegovi zadnji poti toliko ginljivega sočutja isebno zah alo pa še izrekamo njegovemu blagemu Antona Medvedu in prečnst. gospodu župnika u za toložljivc be ode v dobi najtežjih ur, kakor Kreftu za slovo pri odprtem grobu. Iskrena prof. Govekarja in gimn. pevskemu zboru, svojim dragim ožjim sotradnikom lopa, lepa hvala! Za žalujočo rodbino: Miroslav Pučelik. LastftiJs in izcUjatfili:.Koufttrcfi »Tabor«. — Odgovorni uradnik: Rudo!! O.zijp, “Liboraka tipkama d. i 1