Ljudska knjižnica 54290 TRŽIČ* JUGOSLAVI. bombažna predilnica in tkalnica tržič LETO XIX AVGUST 1978 ŠT. 8 Problematika tkalnice za mesec julij 1978 V članku bi se v glavnem omejil na tekočo problematiko, ker je bila tematika prejšnjega obdobja, to je prvega polletja, že obravnavana na samoupravnih organih. Osnovni material Količinska oskrba s prejo je bila tudi v zadnjem obdobju zadovoljiva, tako, da zaradi tega nismo imeli težav v proizvodnji. Vse vrste mikanih prej so bile izdelane v TOZD Predilnica, razen Nm34/1 osnove, ki jo kot razliko približno 15—20 ton mesečno dokupujemo v Kombiteksu Bihač. Pri tem naj poudarim, da smo s kakovostjo te preje zelo zadovoljni. Cesane preje, ki se uporabljajo v Versamat tkalnici pa kupujemo od Dalmatinke iz Sinja in Tekstine iz Ajdovščine. Osnovno tkanino za predelavo na enem Malipol stroju nam dobavlja Sa-niteks iz Velike Rladuše, tkanino za drugi stroj, ki je bil montiran v začetku junija pa izdelujemo v domači tkalnici. Za zadnjo uporabljeno pošiljko iz Sa-niteksa, smo uveljavljali kvalitativno reklamacijo, ki je bila ugodno rešena. Pri kakovosti doma proizvedene preje naj omenim, da nam največje probleme povzročajo preje spredene na brezvreten-skih predilnikih in sicer zlasti Nm28/1 in Nm34/1. Pri teh pre-jah so največji problemi trdnost, neenakomernost, previsoko vitje, umazanost, v zadnjem obdobju pa tudi večja odstopanja v sor-taciji. Poleg naštetih napak pa nam pri pripravi osnov povzročajo težave še diagonalno navite niti, premaknitve plasti, ter odstopanja v dolžinah posameznih križnih navitkov. Vse navedene napake imajo velik vpliv na izkoriščanje strojnih kapacitet in na kakovost izdelkov. Iz podatkov je razvidno, da planirane obveznosti niso bile dosežene, za kar pa je glavni vzrok, ker je kompletna izmena 15. julija na splošno željo delavcev in glede na zadostne zaloge surovih tkanin, koristila letni dopust. Da pa plan ni bil dosežen v m2, pa je poleg že navedenega vzrok tudi povečana zaloga tkanin v pregledovalnici. Težave smo imeli tudi s povečanimi zastoji pri privezovanju osnov zaradi občasnih okvar strojev, največ pa zaradi kadrovskih problemov. Precejšen vpliv na počutje delavcev in izkoriščanje strojev so bili tudi slabi klimatski pogoji v stari tkalnici, zaradi visokih zunanjih temperatur. Izpad proizvodnje je bil tudi pri proizvodnji Malipola zaradi okvare na novem stroju. Poleg prikazane proizvodnje tkanin smo pripravljali osnove za kooperanta Tekstilno tovarno iz Senožeč, vendar v manjšem obsegu, zaradi zmanjšanih potreb po storitvah tkanja z naše strani. Opravljali smo tudi storitve škrobIjenja za DO Zvezda iz Kranja ter previjanja za drugega kooperanta Pazinko iz Pazina in za domačo sukalnico. Pri tem naj omenim, da te storitve niso zajete pri doseganju planskih obveznosti. nem na račun koriščenja dopustov, v porastu pa je izraba porodniških dopustov. Naj samo za primer navedem, da od skupnega števila zaposlenih v čistilni koloni koristi porodniški dopust 20 %, pri delih natikanje pa 16 % delavk. Zato se ravno pri teh delih in pa pri tkanju srečujemo z naj večjimi kadrovskimi problemi. Trenutno se za dela in naloge »tkanje« priučuje 9 delavk, vemo pa, da je doba uspešnega priučevanja več mesecev ne pa samo dva ali tri mesece. Tako moramo vključevati v delo še ne dovolj priučene delavce, če hočemo, da obratuje planirano število strojev. Jasno, da se pri tem pojavljata dva problema in sicer slabše izkoriščanje strojnih zmagljivosti in pa slabša kakovost izdelanih tkanin. V tem obdobju smo imeli velike kadrovske probleme pri strojnem privezovanju osnov, zato smo bili zelo zadovoljni z uspešno razporeditvijo ženske moči za opravljanje teh del. Na počitniškem delu smo imeli tudi 10 dijakov, ki so večinoma opravljali konkretna dela in naloge, ter smo bili z njihovim delovnim prispevkom zelo zadovoljni. Strojni park Normirani remont UTAS tkalskih strojev v starem delu tkalnice, je potekal normalno, remont KOVO 275 strojev pa je bil prekinjen zaradi bolniškega staleža enega od izvajalcev. Od 17.—31. julija se je vršil generalni remont in preureditev Delovne moči junij julij % izostankov 15,7% 40,4 % porodniški dopust 4,1 % 4,3 % bolezenski izostanki 5,9 % 5,1 % letni dopust 5,4 % 30,7% odobreni izostanki 0,3 % 0,3 % Iz prikazanih podatkov je razvidno, da se je največji del letnih dopustov koristil v mesecu juliju. Malenkostno so se znižali tudi bolezenski izostanki, v glav- Proizvodnja junij julij Izvršitev plana m2 105,05 % 96,31 % votki 103,84% 98,61 % Izkoriščanje strojev 98,20 % 97,60% na efektivne ure 92,50 % 92,80 % na pogonske ure 44,21 enot/ 44,39 enot/ Produktivnost del. uro del. uro Indeks glede na leto 1977 97,70% 98,10% dvigala glede na zahtevane varnostne norme. V drugem tednu, ko je prva in druga etaža strojev normalno obratovala, je bilo na začetku nekaj težav, potem pa je transport votka in tkanin potekal bolj utečeno. Omenim naj, da pa je bilo predhodno potrebno pripraviti vse osnove artiklov, ki tečejo v teh dveh etažah in zaradi tega ni bilo zastojev. Kot je bilo že pri obravnavi proizvodnje omenjeno, smo ugotovili na novem Malipol stroju izrabljenost pogonskih zobnikov na katere čakamo, da nam jih pošlje dobavitelj, ker je stroj v garancijskem roku, doma pa jih ne moremo izdelati. V tednu od 26. do 28. julija se je vršil generalni pregled snoval-nega stroja Schlafhorst EZD in zamenjava nekaterih delov pri hidravliki. Delo je opravil inšpektor firme ob sodelovanju domačih strokovnjakov. Ker je potrebno zamenjati še nekatere nepredvidene izrabljene dele, na katere pa čakamo iz uvoza, obratuje stroj s 35 % normalnih možnih kapacitet, kar pa nam že povzroča glede na ozko grlo določene probleme, ki se bodo potencirali, ko se začne normalno odvijati proizvodnja v tkalnici, po dopustih. Velike probleme smo imeli pri merjenju tkanin, zaradi neizdo-bavljenih specialnih jermen za Muzzi merilni stroj. Največji problem nam še zmerom predstavlja streha nad navijalnico in škrobilnico. Problem je še toliko bolj pereč, ker je streha navijal-nice povezana s centralno žensko garderobo, kjer na več mestih teče na garderobne omarice in nato na stroje, ki niso majhne vrednosti. Zato naj se čimprej realizira dokončen projekt, da bo še možna izvedba v letošnjem letu, kot nam je bilo zagotovljeno s strani zato odgovorne službe. Med kolektivnim dopustom je bil izvršen dobršen obseg planiranih del s strani VEO, nekaj nujnih pa je v teku in bi jih bilo potrebno čimprej dokončati. Vodja TOZD Tkalnica: ing. Janez Šmid IZ VSEBINE V 8. številki Tekstilca lahko preberete ... Problematika tkalnice Vrednotenje zahtevnosti del oziroma nalog Ob dnevu graničarjev Odgovori na delegatska vprašanja Deseti kongres ZSMS Novosti na policah tržiške knjižnice Bili smo na Triglavu Naše letovanje ob morju Javni razpis Varujmo se nezgod Vojaki nam pišejo Kadrovske novice Naše mamice Vrednotenje zahtevnosti del oziroma nalog Ena osnovnih nalog pri uresničevanju zakona o združenem delu v tem trenutku je, da uveljavljamo nekatere nove prvine pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke. Delitev sredstev za osebne dohodke se ugotavlja na osnovi: 1. vrednosti dela oziroma naloge (se vrednoti); 2. obsega oziroma količine dela (se meri ali ocenjuje); 3. kakovosti doseženih rezultatov dela in doseženega prihranka pri delu (se meri, vrednoti ali ocenjuje); 4. povečanega dohodka kot rezultata dela in poslovanja temeljne organizacije (se ugotavlja). V naši delovni organizaciji smo se z vso intenzivnostjo lotili vrednotenja ded oziroma nalog (pod prvo točko). Zakon o združenem delu namreč ne omenja več pojma delovno mesto, temveč govori o »delu in nalogah«. Delovno mesto je kot pojav v naši praksi močno utrjeno. Kot pojem pa smo ga v preteklosti pretirano poveličevali in tudi vsestransko izrabljali za različne namene. Izdelali smo nove opise, ki ne opisujejo več delovnega mesta, temveč posamezne vrste del, ki jih opravljajo delavci. Delavec opravlja lahko eno ali več del oziroma nalog. V primeru če opravlja delavec več del je v opisu v odstotkih ugotovljeno posamezno trajanje dela. Opisi del oziroma nalog niso samoupravni splošni akt, ki bi neposredno določal in predpisoval deleže delitev osebnega dohodka na podlagi zahtevnosti dela. Opisi del oziroma nalog vsebujejo gradivo in podatke na podlagi katerih se izvaja vrednotenje zahtevnosti dela z uporabno metodo, ki smo jo v ta namen izbrali in predpisali v samoupravnem sporazumu o Skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Komisije vrednotijo delo oziroma naloge po najbolj splošno uporabljeni metodi točkovanja, s katero ugotovijo relativna razmerja med posameznimi deli. Pri vrednotenju se poslužujejo opisa stopenj kriterijev in meril. Ti kriteriji so: I. SESTAVLJENOST DELA OZIROMA NALOGE 1. Potrebna strokovnost a) Potrebno strokovno znanje Pri ugotavljanju potrebnega strokovnega znanja določimo tisto stopnjo strokovnosti, ki daje ustrezno znanje za izvajanje določenega dela oziroma naloge (npr. priučevanje pri delu, krajši strokovni tečaj, specializirano poklicno izobraževanje, tehniško strokovno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, itd.). b) Potrebna pismenost Pismenost predstavlja potrebo po znanju materinega jezika za učinkovito opravljanje delovnih nalog. Te potrebe se nanašajo na znanje materinega jezika tako v pisani kot govorni obliki, bodisi aktivno (dajanje navodil, inštruk-taža, sestavljanje dopisov, tolmačenje podatkov, obrazlaganje problemov, itd.) ali pasivno (razumevanje ustnih navodil, tolmačenje pismenih smernic, študij strokovne literature, itd.). c) Potrebno znanje matematike Za opravljanje delovnih nalog je potrebno znanje matematike. Razumljivo je, da za nekatera dela ne potrebujemo obsežnega znanja matematike. Zato bomo povsem realno ocenili znanje matematike, ki je potrebno za opravljanje določanega dela (npr. najenostavnejše operacije seštevanja in odštevanja, operacije množenja, deljenja, procentni račun, računanje površine in prostornine ploskev teles, višja matematika, itd.). d) Potrebno znanje tujega jezika Le za nekatera dela je potrebno znanje tujega jezika (npr. pasivno znanje, delno znanje, aktivno znanje: govoriti, čitati, pisati, itd.). 2. Potrebno dopolnilno znanje Dopolnilno znanje je tisto znanje, ki ga delavec v strokovni šoli ne dobi. Dopolnilno znanje se nanaša največkrat na specifične tehnologije, delovne postopke, organizacijske metode, interne predpise, ki urejajo prav tisto dejavnost, v katero spada delovna organizacija (npr. posvetovanja, seminarji, tečaji, izpiti, itd.). 3. Potrebne delovne izkušnje Za opravljanje dela so potrebne delovne spretnosti, sposobnosti in delovne navade, ki se jih delavec priuči v določenem času. Pri določanju potrebnih delovnih izkušenj predpostavljamo, da ima delavec potrebno strokovno znanje, ki ga pridobi z zaključeno določeno šolsko ali strokovno izobrazbo in potrebno dopolnilno znanje, ki ga delavec pridobi z dodatnim funkcionalnim izobraževanjem; da je bil delavec sistematično uveden v delo, ter da za izvajanje najzahtevnejših nalog ne more biti postavljena višja zahteva kot dopolnjenih 5 let delovnih izkušenj (npr. enostavno delo, ki se ga delavec nauči v nekaj dneh ali urah; zahtevno delo, ki se ga delavec nauči z organiziranim priučevanjem 1 ali več let, itd.). 4. Programiranost dela Čim bolj detajlno so za izvrševanje delovnih operacij v naprej določeni delovni postopki oz. način dela, tem bolj je delo programirano in manjša je stopnja samostojnosti. In obratno: čim več odgovornosti zahtevamo od delavca za samostojno odločanje pri izvajanju delovnih nalog, čim manj podrobnih navodil mu dajemo, tem manj je delo programirano. Programiranost je v veliki meri odvisna od priprave in organizacije dela ter tipa proizvodnje. čim bolj totalna je priprava dela (vnaprej določeni tehnološki postopki, navodila za način izvedbe operacije, predpisani obrazci, dokumenti, predpisi, itd.), tem večja je programiranost dela. Prav tako pa je tudi programiranost dela v veliki meri odvisna od načina vodenja dela. Pri dobro organiziranem metodičnem vodenju bo programiranost večja kot v primerih, če so delavci prepuščeni sami sebi. II. VPLIV ODGOVORNOSTI 1. Vpliv na poslovanje Pri ocenjevanju »vpliva na poslovanje« upoštevamo neposredni in posredni vpliv na poslovanje DO oz. TOZD in doseganje njenih rezultatov ter s tem na njeno večjo ali manjšo poslovno uspešnost. Posamezne delovne naloge vplivajo na interno delovanje skupine, oddelka, službe, sektorja; s tem pa seveda na doseganje rezultatov. Druge delovne naloge pa imajo lahko močan vpliv na delovanje oz. uspešnost celotne DO. Zato moramo upoštevati, da imajo nekatere delovne naloge le enosmerni in delni vpliv na poslovanje DO, druge pa večsmemi oziroma celovit vpliv (npr. vpliv na porabo materiala, delovanje strojev »izkoriščanje strojev, reklamacije, ugled DO, ekonomičnost poslovanja, itd.). 2. Vpliv na vodenje in koordiniranje Vodimo oziroma koordiniramo z ljudmi, delovnimi sredstvi, pripomočki in materiali, finančnimi sredstvi, informacijami, itd. Naloge vodij so predvsem naslednje: organiziranje poslovno-pro-izvodnih postopkov, planiranje ciljev, koordiniranje delovanja, kontroliranje doseženih ciljev, izobraževanje delavcev, reševanje konfliktov, itd. 3. Vpliv na varno delo Pri ocenjevanju »vpliva na varno delo« ocenjujemo odgovornost za varnost lastnega dela in odgovornost za varnost dela drugih delavcev. Poleg tega pa tudi težo in pogostost poškodbe (npr. možnost: lažjih poškodb, večje število lažjih poškodb, težjih poškodb, večje število težjih poškodb). III. NAPOR 1. Fizični napor a) Fizični napor — dinamični Upoštevamo napor mišičevja in telesa pri opravljanju dela (npr. lahko, težko delo; ročno delo, delo z okončinami, delo z vsem telesom). Ocenjuje se tudi telesni položaj pri opravljanju dela (npr.: sedi, stoji, hodi, se vzpenja, itd.). b) Fizični napor — statični Upoštevamo prisilni negibni položaj zaradi načina dela (npr. držanje s prsti, držanje v roki, držanje glave, položaj v predklonu, položaj v počepu, klečeč položaj, itd.). 2. Umski napor Upoštevamo napor, ki ga povzročajo: razmišljanje, obremenitev spomina, splošne intelektualne sposobnosti, iniciative in iznajdljivosti, ki so potrebne za opravljanje delovnih nalog. 3. Napor čutil Napor čutil nastopa pri delu, kjer delavec zaradi značaja dela nadpovprečno napreza dbločeno čutilo; v poštev pride predvsem vid. Stopnja naprezanja čutila je odvisna od velikosti znakov, od smiselnosti povezav (npr. prenašanje šifrirnih znakov), od hitro- sti dela oz. pomika, od stopnje zahtevne natančnosti, ter od časa trajanja dela. 4. Napor v odnosih (stikih) z ljudmi Odvisen je od intenzivnosti, s katero takšen stik vpliva na izvajalca delovne naloge (npr.: enostavna navodila, pojasnila, nasveti, zapletena navodila, razlage, predavanja, prepričevanja, reševanje konfliktov, iskanje soglasij, itd.). Napor v odnosih z ljudmi pa je odvisen tudi od časa trajanja in pogostosti trajanja delovne naloge. IV. VPLIV OKOLJA 1. Vpliv temperaturnih razlik Upoštevamo toplotne obremenitve, ki jih povzroča okolje pri opravljanju delovne naloge (npr.: vročinsko sevanje, delo na prostem, itd.). 2. Nevarnost obolenj Upoštevamo vpliv okolja, ki lahko vpliva na zdravje delavca pri opravljanju delovnih nalog (npr.: nevarnost prehladnih in revmatičnih obolenj). 3. Nereden umik dela Upoštevamo delo, kjer mora delavec zaradi posebne narave delt večkrat spreminjati čas dela, ali opravljati delo izven delovnega razporeda (npr.: občasni podaljški dela, ponovni prihodi na delo, stalno deljen 8-urni delovni čas itd.). 4. Mokrota in vlaga Upoštevamo negativen vpliv delovnega okolja, tki nastane zaradi dela z vodo, mokrimi predmeti ali dela v prostorih s povečano vlažnostjo zraka. 5. Plini in kemikalije Upoštevamo negativen vpliv delovnega okolja, ki nastane zaradi dela s plini in kemikalijami. Vpliv je odvisen od dolžine trajanja, od intenzivnosti in možnosti uporabe zaščitnih sredstev. 6. Umazanost in prah Upoštevamo negativen vpliv delovnega okolja, ki nastaja zaradi umazanosti dela ali dela v prostoru s povečano koncentracijo prašnih delcev. 7. Ropot in tresljaji Upoštevamo neugoden vpliv delovnega okolja, povzročen z ropotom ali vibracijo. Ropot in vibracija povzročata fizično in psihično utrujenost in druge negativne posledice. Zelo hud ropot lahko pospeši okvaro sluha. Vpliv je odvisen od dolžine trajanja, vrste ropota in jakosti ropota. 8. Sevanje in bleščanje Upoštevamo neugoden vpliv delavnega okolja, ki ga povzroča delovna naprava (npr.: varjenje). V modelu kriterijev in meril je določeno ustrezno število stopenj (v našem primeru od 4—9). Vsaka stopnja je opisana po intervalu intenzivnosti posamezne zahteve. Natančna definicija stopenj olajšuje razvrščanje del oz. nalog po vsaki izmed zahtev v ustrezno stopnjo. Model kriterijev in meril vsebuje tudi vmesne stopnje. Tako lahko razvrstimo delo pri vrednotenju tudi med dve stopnji. Vsaka stopnja in vmesna stopnja je ovrednotena z določenim številom točk. Komisija vrednoti vsa dela oziroma naloge po vseh elementih kriterijev z ustreznim številom točk. Ce delavec opravlja večje število del, se glede na višino odstotka zastopanosti posameznega dela v celotnem delokrogu delavca izračuna povprečje točk zahtevnosti dela celotnega delokroga delavca. Ovrednotena dela oziroma naloge vsakega delokroga delavca razvrstimo v eno izmed 35 kategorij. Razpon med najnižje vrednotenim delom 1 kategorije in najvišje vrednotenim delom 35 kategorije znaša 1:4. Dela oziroma naloge vrednoti 6 komisij TOZD oz. DSSS in to: predilnice, tkalnice, oplemenitil-nice, konfekcije, vzdrževalno energetskih obratov in skupnih služb. Vsako komisijo sestavlja 5—7 ocenjevalcev. Skupno vrednosti delovne naloge in opravila v BPT 38 ljudi. Komisije so pričele z vrednotenjem del oziroma nalog v avgustu. Delo bo predvidoma opravljeno do konca septembra 1978. Po opravljenem delu bo celotno gradivo posredovano posvetovalnemu organu direktorju DO, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom TOZD, DSSS in DO. Po programu sledi nato objava rezultatov vrednotenja na oglasnih deskah. Ni potrebno posebej opozarjati, da je problematika delitve osebnih dohodkov s političnega vidika prvorazrednega pomena. Ker za vrednotenje del oz. nalog ni mogoče uporabiti matematičnih formul, je seveda neizogibna človeška presoja. Zato je prav tako razumljivo, da se bodo pojavila različna mnenja. Ob dnevu graničarjev V torek, 15. avgusta, so pripadniki obmejnih enot JLA — graničarji — slavili svoj praznik — dan graničarjev. Na ta dan pred 34 leti je bil ustanovljen korpus narodne obrambe (KNOJ), ki je imel med svojimi nalogami tudi zavarovanje naših meja. Po vseh karavlah širom naše domovine so se na tan dan vrstile proslave in srečanja vojakov s civilnim prebivalstvom. Tudi v naši občini so čuvaji naše severne meje proslavili ta praznik in sicer na Ljubelju ter na karavli Srečka Perhavca v Medvodju, nad katero ima BPT pokroviteljstvo. Delegacija predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva DO je tega dne prisostvovala uradnemu delu praznovanja v Medvodju. Po pozdravu in dobrodošlici komandirja karavle, starejšega vodnika Žike Maniča, so graničarjem čestitali k prazniku tudi ostali predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine. V imenu BPT je spregovoril predsednik DS DO tov. Peter Meglič, ki je v svojem izvajanju poudaril uspehe graničarjev pri čuvanju naše meje, zelo plodno sodelovanje s civilnim prebivalstvom ter jim čestital k njihovemu prazniku z željo, da še naprej tako uspešno nadzorujejo našo mejo ter da se sodelovanje še bolj razširi in okrepi. O vlogi, nalogah in uspehih graničarskih enot je spregovoril v imenu ljubljanskega armadne- ga območja polkovnik tov. Šku-fica, ki je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim delom gra- Polkovnik tov. Škufica je graničarjem čestital ob njihovem prazniku. V imenu BPT je pozdravil graničarje ter jim čestital k prazniku predsednik DS DO tov. Peter Meglič. Na prostoru ob karavli so bili ob proslavi zbrani predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini. ničarjev ter pri tem dejal, da je čuvanje naših meja izredno pomembna, zahtevna in odgovorna naloga, katere pa se vsi, ki jim je zaupano varovanje meje tudi dobro zavedajo. Sledil je tradicionalni vojaški pasulj, ki je bil vsaj za nekatere kar malo preveč pekoč. Seveda je ob tem stekla beseda o delu in življenju naših graničarjev ter o sodelovanju v bodoče. Proslava je lepo uspela, seveda pa je bilo očitno, da to ni le praznik vojakov, temveč skupni praznik nas vseh, kajti za uspešno varovanje meje je potrebna trdna vez med graničarji in civilnim prebivalstvom. Odgovori on delegatska vprašaaja Posredujemo odgovore na vprašanja, postavljena na 2. seji zbora združenega dela dne 31. 5.1978, na 3. seji zbora krajevnih skupnosti in 3. seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič dne 26. 6. 1978. 1. Delegacija ZLIT TRŽIČ Vprašanje: Delegacijo ZLIT TRŽIČ zanima, koliko je v občini Tržič brezposelnih in kolikšna sredstva se namenjajo za pomoč v času brezposelnosti. Odgovor: Število nezaposlenih v občini Tržič 31. maja 1978 je sledeče: MOŠKI: — priučenih 16, —■ s poklicno šolo 10, — z visoko 1 SKUPAJ: 27 ŽENSKE: — nepriučene 2, — priučenih 8, — s poklicno šolo 1, — s srednjo šolo 1 SKUPAJ: 12 Vsi prijavljeni iskalci zaposlitve 39. Sredstva namenjena za pomoč v času nezaposlenosti: V mesecu maju je imelo pravico do zdravstvenega zavarovanja 13 oseb. Skupnosti zdravstvenega varstva je bilo v ta namen izplačano 3.200,88 din. Pravico do denarnega nadomestila v času nezaposlenosti imata 2 osebi, v mesecu maju je bilo v ta namen izplačano 5.380,00 din. (Odgovor je pripravila Skupnost za zaposlovanje Kranj) 2. Delegacija KS Tržič-mesto Vprašanje: Pred bloki na Cankarjevi cesti št. 20 in 22 je potrebno označiti prehod za pešce, oziroma postaviti ustrezen prometni znak, ker so zaradi nepreglednosti cestišča ogroženi pešci, ki tam prečkajo cesto. Odgovor: Ker predlog delegatov KS Tržič-mesto o označitvi prehoda za pešce pred bloki na Cankarjevi cesti 20—22 smatramo za utemeljen, smo že naročili Komunalnemu podjetju Tržič označitev tega prehoda za pešce in postavitev obojestranskih znakov 1/14 »Zaznamovan prehod za pešce«. Zadeva bo po zagotovilu izvajalca izvršena v mesecu avgustu. (Odgovor je pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) Vprašanje: Oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Tržič naj se dogovori s Komunalnim podjetjem Tržič v zvezi s pretokom vode po glavnih rakah. Nivo vode je nameč po mnenju delegacije prenizek in bi bilo potrebno nekoliko bolj odpreti zapornico ,da bi bil pretok večji. Tako malo vode, kot jo je v rakah sedaj, namreč lahko povzroči določene težave. (Nadaljevanje na 4. strani) Odgovori no delegatska vprašamo (Nadaljevanje s 3. strani) Odgovor: V zvezi z zahtevo delegatov, da se dvigne nivo vode v glavnih rakah, ki potekajo skozi revitalizacij ski del Tržiča se je oddelek za gradbene in komunalne zadeve dogovoril s Komualnim podjetjem, da v naslednjih dneh skupno ugotovimo, zakaj je nivo vode prenizek in ga prilagodimo vtokom kanalizacije iz hiš ob strugi rak. O rezultatu ogleda bo napravljen zapisnik, ki ga bomo posredovali KS Tržič-mesto v vednost. (Odgovor je pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) 3. Delegacija KS Brezje pri Tržiču Vprašanje: Delegacija želi pojasnilo, kako je urejeno vzdrževanje rekonstruirane ceste Tržič-Begunje. Ali je za to zadolžen posamezni delavec, ali je vzdrževanje ceste ekipno delo? Odgovor: Na vprašanje, kako je urejeno vzdrževanje ceste 11/322 na rekonstruiranem odseku od Bistrice pri Tržiču do Begunj, vam posredujemo sledeči odgovor, ki ga je telefonično podal vodja vzdrževanja cest pri Cestnem podjetju v Kranju: Rekonstruirani odsek vzdržuje dnevno en cestar, ki je zaposlen pri Cestnem podjetju iz Kranja. V primeru, če so potrebna večja vzdrževalna dela, pa je organizirano ekipno delo, vendar je ekipa na odseku te ceste le v času, ko izvaja ta dela, nato pa cesto vzdržuje spet le stalni cestar. (Odgovor je pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) Vprašanje: Delegacijo zanima, kdaj se bo uredila ustrezna prometna signalizacija ob cesti Tržič—Begunje. Odgovor: Vprašanje delegacije KS Brezje pri Tržiču, ki želi zvedeti o terminu postavitve ustrezne signalizacije ob cesti 11/322 Tržič-Begunje, je postavljeno preveč splošno, tako da v zvezi s tem ne moremo precizirati odgovora, v pojasnilo pa lahko navedemo, da je posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov občine in postaje milice, že v juniju 1978 proučila in kritično ocenila prometno tehnično stanje na rekonstruiranem odseku regionalne ceste »Pod gorami«. V zvezi s tem je bilo upravi j alcu ceste že pismeno posredovano stališče te komisije. Ob tem vprašanju smo delegatom dolžni pojasniti, da so na naše urgence v zvezi položitve obrambnega sloja asfaltbetona delavci Cestnega podjetja iz Kranja v dneh od 4/8-1978 do 9/8-1978 ta sloj že položili. Upamo tudi, da bodo urgence glede postavitve varovalnih ograj in prometnih znakov z naše strani pri upravljalcu te ceste upoštevane in čimpreje realizirane. (Odgovor je pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) 4. Delegacija KS Sebenje Vprašanje: Kako se na področju celotne občine Tržič izvaja varstvo okolja in kakšna je pri tem vloga Komunalnega podjetja Tržič? Odgovor: Za varstvo okolja v svojih sredinah so vsekakor v največji meri odgovorni občani sami, ki s svojo osveščenostjo in kulturnim nivojem morajo preprečevati onesnaževanje svoje okolice in narave v primerih, ko so načela varstva narave in okolja, v katerem živimo, grobo kršena, pa zadeve iz upravne plati rešujejo pooblaščeni inšpektorji, ki kršitelje ustrezno opomnijo in jim predlagajo ukrepe, ki jih morajo kršitelji izvesti, da zadevo vrnejo v prvotno stanje. Za varstvo okolja naj bi v regiji Gorenjske skrbela regijska Samoupravna interesna skupnost za varstvo zraka in narave, ki ima svoj sedež v Kranju, vendar moramo vedeti, da dejavnost te skupnosti zaradi kratke dobe delovanja še ni v celoti zaživela zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V občinskem merilu je pooblaščena skrbeti za varstvo okolja v mejah svojih finančnih sposobnosti tudi Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič, ki je prav v letošnjem letu med posamezne KS že razdelila določena sredstva, ki bi morala biti uporabljena za varstvo okolja. Seveda smatramo, da občani vedo za vse dejavnosti, ki jih zakon smatra za dejavnosti na področju varstva okolja. Vloga Komunalnega podjetja Tržič je ob varstvu okolja prvenstveno odvoz smeti in odpadkov s tipskimi smetnjaki in kontejnerji, čiščenje cest, ulic in javnih površin, čiščenje greznic in podobna dela, na katera je Komunalno podjetje s SKIS občine Tržič in ostalimi naroč- niki pogodbeno vezano. Vsa ostala dela, ki bi spadala pod naziv varstva okolja, pa se rešujejo z naročili posameznim podjetjem, pri čemer ni nujno, da je to le Komunalno podjetje Tržič. 5. Delegacija KS Bistrica pri Tržiču Vprašanje: Na križišču v Bistrici pri Tržiču pred VVO Tončke Moko-relove je potrebno ponovno označiti slabo vidne prehode za pešce, oziroma pregledati, če jih je res dovolj in če so označeni na primernih mestih. Tam so namreč dnevno v nevarnosti predvsem otroci zaradi bližine osnovne šole. Odgovor: Predlog delegacije KS Bistrica pri Tržiču v zvezi označitev prehodov za pešce pred VVO Tončke Mokorelove je že posredovan Komunalnemu podjetju Tržič, ki bo v mesecu avgustu prehode ustrezno označilo in skupno s predstavniki KS proučilo situacijo glede označevanja novih prehodov za pešce. (Odgovor je pripravil oddelek za gradbene in komunalne zadeve SO Tržič) 6. Predsednik družbenopolitičnega zbora Vprašanje: Do naslednje seje DPZ naj sekretariat SO Tržič razčisti vprašanje v zvezi z delom mandatno-imunitetne komisije družbenopolitičnega zbora in njeno pristojnostjo v zvezi z ugotavljanjem udeležbe na sejah družbenopolitičnega zbora. Odgovor: Statut občine Tržič določa vlogo mandatno-imunitetne komisije v 181. členu, ki pravi: »Mandatno-imunitetna komisija zbora samostojno odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na zasedanju zbora in o imunitetnih vprašanjih delegatov«. Iz tega je jasno razvidno, da ugotavlja pristojnost delegatov na sejah družbenopolitičnega zbora ta komisija in ni potrebno imenovati posebne komisije, ki bi to delo opravljala. (Odgovor je pripravil sekretariat skupščine občine Tržič) Delegat občinskega odbora ZZB NOV Tržič Vprašanje: Na podlagi odgovora, ki ga je oddelek za upravno pravne zadeve in skupne službe posredoval delegatom v zvezi s prepisom zemljišča okrog spomenika v Podljubelju na Skupščino občine Tržič, predlagajo delegati DPZ, da naj se izpelje postopek za prepis celotnega zemljišča okrog spomenika in nekdanjega taborišča v Podljubelju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo na Skupščino občine Tržič in ne le zemljišče okrog spomenika v izmeri 1708 m2. Odgovor: Izvršni odbor Kmetijsko zemljiške skupnosti Občine Tržič je na seji dne 16. 8.1978 razpravljal o predlogu delegatov, da se prenese pravica uporabe od KZS občine Tržič na občino Tržič tudi na zemljišču okrog spomenika in na zemljišču nekdanjega taborišča, del pare. št. 11/1 k. o. Podljubelj in sklenil: od KZS občine Tržič se prenese brezplačno na občino Tržič pravica uporabe na zemljišču bivšega taborišča in zemljišče okrog spomenika, del. par. št. 11/1 k. o. Podljubelj. Pred izdajo listine bo potrebno predmetni del parcele odmeriti. Pašniški del parcele ostane v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih v upravljanju Kmetijske zemljiške skupnosti občine Tržič. (Odgovor je pripravil oddelek za upravno pravne zadeve in skupne službe SO Tržič) 7. Delegat krajevne skupnosti Tržič-mesto je na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26/6-1978 opozoril na to, da je na Trgu svobode pred samskim domom Tovarne obutve Peko Tržič poškodovana mreža pred vhodnimi vrati na pločniku, zaradi česar lahko pride do poškodb pešcev. Od tovarne obutve Peko smo prejeli odgovor, da so poškodovano mrežo že zamenjali. Deseti kongres ZSMS - kongres akcije V dneh od 12. do 14. oktobra letos bo v Novi Gorici, najmlajšem slovenskem mestu, X. kongres Zveze socialistične mladine. Kongresa se bo udeležilo 672 de-delegatov in gostov iz vseh občinskih konferenc ZSM Slovenije, konference ZSM Jugoslavije ter mladinskih organizacij iz zamejstva in drugih držav. Predkongresna aktivnost živahno poteka v vseh sredinah, kjer so organizirani mladi — v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter družbenih organizacijah in društvih. V juniju je tekla živahna javna razprava o kongresnih dokumentih — poročilu, resoluciji ter spremembah statuta. Mladi v BPT, organizirani v 00 ZSMS DSSS, 00 ZSMS Konfekcija, 00 ZSMS Oplemenitilnica ter 00 ZSMS Tkalnica smo se prav tako vključili v javno razpravo, ki pa je bila ponekod precej ozka. Na nivoju koordinacijskega sveta BPT je bil izveden nato skupen sestanek vseh predsednikov in sekretarjev 00 ZSMS, kjer smo razpravo kritično ocenili. Te naše akcije so se udeležili tudi člani predsedstva občinske konference ZSMS Tržič ter člani sekretariata RK ZSMS. Med zaključki smo izpostavili potrebo stopnjevanja predkongresne aktivnosti vse do kongresa in se obvezali, da se vključimo v akcijo »Vsaka 00 ZSMS — ena predkongresna akcija«. V BPT bodo zato naši napori usmerjeni v to, da nadaljujemo s javno razpravo o kongresnih dokumentih, zlasti o resoluciji X. kongresa ZSMS, poleg tega pa snujemo še nekaj svojih akcij: skrajni čas je, da tudi v TOZD Predilnica oblikujemo osnovno organizacijo ZSMS z novimi, delovnimi kadri, in na ta način izpopolnimo našo organiziranost. Poleg tega bodo naši napori usmerjeni v to, da bo delo vseh organiziranih sredin živahnejše, aktivnejše, pestrejše — da bomo skozi različne akcije utrdili našo organizacijo, da bo postala resnično množična in se istočasno sposobna spopadati z vsemi vprašanji in problemi, ki težijo mlade v naši delovni organizaciji. Teh problemov ni malo, zato je skrajni čas, da svoje delo v delovni organizaciji zastavimo na novih temeljih. Ob kongresu pripravljamo v BPT razstavo o desetih kongresih mladinske organizacije, ki jo bo posredoval center za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Tržič. Poleg tega bo predkongresna aktivnost obsegala še nekaj drugih akcij, ki jih bodo pripravila predsedstva posameznih 00 ZSMS. Tržiško mladino bo na X. kongresu ZSMS zastopalo 5 delegatov, poleg njih pa bo gost kongresa tudi predsednik OK ZSMS Tržič. Na volilno programski seji smo delegati iz osnovnih organizacij ZSMS izvolili kot svoje delegate na kongresu: Brzin Lado, zaposlen v BPT, predsednik Centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS, član predsedstva konference mladih delavcev pri RK ZSMS, Golmajer Vinko, predsednik komisije za idejnopolitično delo pri predsedstvu OK ZSMS, Radon Ivi, predsednica konference mladih iz krajevnih skupnosti, Škrjanec Anka, predsednica 00 ZSMS Senično ter članica občinskega centra marksističnih krožkov, Truden Darko, sekretar OK ZSMS Tržič. Posamezni delegati za kongres bodo v času kongresa delali v naslednjih kongresnih komisijah: Brzin Lado v komisiji za Ivan KUŠAN: STOLP Stolp je v bistvu humoristično-satirični tekst. Zgodba se dogaja dandanes — v nekem slavonskem občinskem središču. Čeprav bi bilo treba v občini zgraditi marsikaj drugega, si dva občinska veljaka vtepeta v glavo, da se v občinskem središču postavi nekakšen stolp nenavadnih oblik — in to »zaradi lepšega«. Neki upokojeni profesor, ki honorarno dela na občini, si upa ugovarjati njuni odločitvi, vendar jih dobi po nosu, oba občinska veljaka pa ob glasni podpori nekega »nezmotljivega« novinarja iz uredništva lokalnega lista svojo zamisel tudi uresničita. Kušanov stolp je poln prefinjenega humorja. Prevesti ga je bilo vredno tudi zato, ker humo-ristično-satiričnih tekstov pri nas primanjkuje ali pa so vsaj le redki tako kvalitetni, kot je ta. Roman dopolnjujejo štiri enako ubrane humorno priostrene novele. Simone SIGNORET: HREPENENJE NI VEČ, KAR JE BILO Malokatero delo iz zvrsti spominske literature je v zadnjem času zbudilo v svetovni kulturni javnosti toliko pozornosti kakor knjiga spominov filmske in gledališke igralke Simone Signoret. To delo oziroma spomini igral-ke-umetnice, ki je morala med drugo svetovno vojno zavoljo svojega napol židovskega porekla prikriti svoj pravi priimek Ka-minker s priimkom Signoret, so živo ogledalo, ikjer se srečujemo s predvojnim dogajanjem in njegovimi posledicami, s kulturnimi iri političnimi tokovi v povojnem obdobju, z Evropo in Ameriko, z Vzhodom in Zahodom, z dolgo vrsto najpomembnejših osebnosti na kulturnem in političnem področju. interesne dejavnosti na področju informiranja in organiziranega preživljanja prostega časa mladih. Golmajer Vinko bo delal v komisiji za družbenoekonomske odnose, kjer bo svojo razpravo usmeril predvsem v probleme Vključevanja mladih v inventivno dejavnost. Radon Ivi bo delala v komisiji za interesne dejavnosti in sicer s problematiko vključevanja osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih v najrazličnejše interesne dejavnosti mladih. Škrjanec Anka bo delala v komisiji za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost in sicer bo v kongresni razpravi obravnavala idejnopolitično izobraževanje v ZSMS, še posebej skozi marksistične krožke kot obliko dela. Truden Darko bo delal v komisiji za mednarodne odnose in sicer s temo sodelovanje mladih v Sloveniji z mladi-!mi na avstrijskem Koroškem — tržiška mladina namreč v zadnjem času navezuje vse bolj živahne stike z mladimi iz Bilčov-sa na avstrijskem Koroškem, Valjavec Marko kot gost kongresa pa bo delal v komisiji za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in si- Spomini, podani v obliki pogovora, presenečajo zlasti z objektivnostjo, pristnim humorjem in odkritosrčnostjo, iz katere veje odločno nasprotovanje vsem mračnim pojavom minulih petdeset let: rasistični obsedenosti, nacizmu, stalinizmu, blokovski politiki. .. Iz spominov izstopa Simone Signoret kot ženska, ki se je vzpela z lastnimi močmi na visoko kulturno in umetniško raven ter ostala z dušo in srcem privržena naprednim političnim in zlasti humanitarnim idejam. Kdor je gledal to igralko vsaj v enem njenih filmov, mu je gotovo ostala v spominu, zato bo bral njene spomine s tem večjim užitkom. In pri tem ne bo razočaran: napisani so iskreno, duhovito, inteligentno, z analitičnim in poetičnim darom opazovanja in izražanja. Knjigo je prevedel France Šušteršič. TITO NA KITAJSKEM V sodelovanju treh založb je izšla knjiga Tito na Kitajskem. Prvi del opisuje lanski obisk predsednika Tita na Kitajskem, drugi del je posvečen začetkom in razvoju diplomatskih in prijateljskih odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko, tretji del pa nam skuša pobliže predstaviti to vzhodno azijsko državo. Knjiga je opremljena s številnimi barvnimi fotografijami, ki nam ob prijetnem tekstu prikažejo navdušenje ob obisku predsednika Tita in v nadaljevanju ilustrativno približajo Kitajsko in njeno ljudstvo. Pa še uvodni odstavek iz prvega dela knjige: Ko se je 30. avgusta 1977 letalo z jugoslovansko zastavo spustilo na pekingško letališče in se je pri izhodu prikazal Josip Broz-Tito, predsednik SFR Jugoslavije, mu je okoli pet tisoč mladih cer z razpravo o vlogi in mestu mladih v nadaljnjem razvoju naše družbenopolitične ureditve. Letošnji X. kongres ZSMS bo kongres akcije, usmerjen v to, da bo mladinska organizacija še bolj kot doslej na osnovi kongresnih sklepov znala in vedela poiskati svoje mesto v sleherni sredini, kjer mladi živijo in delajo. Nedvomno je tudi v naši delovni organizaciji še več kot dovolj zadev, ki žulijo mladega delavca, a o njih naša organizacija ne spregovori, ne zavzame stališč. Poleg tega bomo v lastnih vrstah morali razčistiti in urediti nekatere stvari, saj se še vedno dogaja, da so mladinske akcije med delavnim časom še nekako za silo sklepčne, izven delovnega časa pa nam je mladinska organizacija odveč. Tudi tu se kaže, da v mladinski organizaciji nekateri ne iščejo vsebine dela, pač pa zgolj prihajajo z interesi, ki niso v skladu s programsko usmeritvijo, kot jo sprejemamo na kongresu in kot smo jo zastavili na IX. kongresu leta 1974. Zato v nekaterih 00 ZSMS v naši delovni organizaciji mladinska dejavnost močno škriplje. Kitajcev z glasnimi vzkliki zaželelo dobrodošlico. To je bil naj slovesnejši dan ju-goslovansko-kitajskih stikov — prvi obisk voditelja jugoslovanske države v LR Kitajski. Pričakali so ga najvišji kitajski voditelji. Ko so po pozdravu odigrali himni, so se na letališču spet oglasili vzkliki. Vzklikali so prijateljstvu obeh dežel in njunih narodov in skupnemu boju za ohranitev neodvisnosti. . . Josip BROZ-TITO: IZBOR IZ DEL Dela tovariša Tita so temeljni ustvarjalni prispevek k marksistični misli, najpopolnejši in najmočnejši izraz idejnopolitičnih in zgodovinskih izkušenj in prakse našega komunističnega gibanja ter njegovega boja za revolucionarno preobrazbo družbe in zgraditev samoupravnega socializma. Hkrati pa ima Titovo delo daljnosežen, svetovni pomen v boju delavskega razreda in vseh naprednih sil za neodvisnost, enakopravnost, neuvrščenost in socializem. Bralcem je v knjižnici že na voljo prva knjiga — Referati na kongresih in konferencah KPJ in ZKJ in druga knjiga — Delavski razred in zveza komunistov Jugoslavije 1926—1977; ostale tri — Nacionalno vprašanje in revolucija, Samoupravljanje, Jugoslavija v boju za neodvisnost in neuvrščenost pa so izšle ob začetku XI. kongresa ZKJ. Dopisujte v glasilo Varujmo se nezgod V mesecu juliju 1978 so se pripetile tele nezgode: 1. Marija Mohar, zaposlena v TOZD Konfekcija, šivalnica Hrib, se je pri šivanju na H šivalnem stroju ubodla tako, da ji je šla šivanka skozi prst. Vzrok: naglica pri delu. 2. Lovro Hladnik, zaposlen v TOZD Tkalnica, si je pri popravilu tkalskega stroja med obratovanjem poškodoval roko. Vzrok: nevaren način dela. Smiljan Bogataj ČESTITKA V mesecu juniju 1978 sta na poklicni šoli za strojnega ključavničarja zaključila šolanje: Zupan Jože in Florjanič Franc Iskreno čestitamo! Uredništvo Vojaki nam pišejo Že dolgo je, 'kar nismo dobili nikakršnega obvestila ali pozdrava od naših sodelavcev, ki so na odsluženju vojaškega roka v JLA. Tokrat se nam je oglasil Vili Lang, ki služi kadrovski rok v Beogradu. Pozdravlja vse delavce BPT, posebno še nekdanje sodelavce iz elektro delavnice šibki tok. V imenu bralcev se ti zahvaljujem za pozdrave, upam pa, da ti dnevi v JLA hitro minevajo, seveda pa pričakujem, da se boš še oglasil in nam napisal kaj več o delu in življenju v vojaški suknji. Glasilo ti bomo redno pošiljali na tvoj naslov, da boš vsaj malo seznanjen z dogajanji v kolektivu. Urednik Naslov: Vili Lang V. P. 2143/13 11002 Beograd Nofosli no policah Miške knjižnice Obrazi nasmejanih planincev kažejo zadovoljstvo nad uspešnim prihodom na vrh. Za varnost so poskrbeli izkušeni gorniki, ki so nekatere navezali na vrv ter jih brez težav pripeljali na vrh. Franc Jezernik in Franci Smolej — dva izmed številnih predilcev na vrhu nista skrivala zadovoljstva. Osnovna organizacija sindikata TOZD Predilnica je organizirala 19. in 20. avgusta dvodnevni izlet na Triglav. Poleg delavcev iz predilnice so imeli možnost udeležbe tudi ostali člani kolektiva. Po pričakovanju je bil odziv zelo dober, saj se je prijavilo toliko naših sodelavcev, da je bil avtobus, ki je odpeljal izletnike v soboto ob štirih zjutraj, popolnoma zaseden. da gremo vsi skupaj po isti poti. Pripombo smo vzeli dobronamerno ter se odpravili naprej. Neizkušene, predvsem tiste, ki so se prvič podali na Triglav, so vodniki prevzeli »v oskrbo«, jih privezali na vrv ter jim vsestransko pomagali, da so prišli varno na vrh. Seveda je bil tak način vzpenjanja bolj počasen, toda do Aljaževega stolpa so prišli ravno tako kot vsi ostali. Pri sami poti na vrh je bila slika taka kot vsako soboto in nedeljo, če je lepo vreme. Kolone planincev navzgor in navzdol so se vile kakor živobarvna kača in izogibanja so bila potrebna na mnogih krajih. Vzpon je terjal od marsikoga kar precej napora, toda na vrhu je bilo vse pozabljeno. Za vse, ki so bili prvič na naši najvišji gori, je bilo to enkratno doživetje, pa tudi ostali so lahko uživali ob pogledu na vršace okrog Triglava. Seveda ni skupinskega vzpona brez tradicionalnega »krsta«, vendar je bilo kršenih bolj malo, čeprav jih je bilo precej prvič na vrhu. Strah pred udarci z vrvjo je marsikoga »prelevil« v izkušenega planinca z bogato »bilanco« pohodov na Triglav, vendar pa se tudi »kršencem« ni nič hudega zgodilo. Na vrhu se je bilo treba okrepčati, fotoaparati so »škljo-cali« kot na kaki poroki, vsi pa smo se predali toplim sončnim žarkom in kar prehitro se je bilo treba pričeti vračati. Pot navzdol nas je vodila proti Planiki in tu smo posedli pred domom, ter pričeli bolj intenzivno prazniti nahrbtnike (suho in tekočo hrano). Naše vedro razpoloženje je prekinila vest, da se je na poti proti vrhu ponesrečil neznan planinec. Naši vodniki — gorski reševalci, ki so uspešno opravili svojo nalogo pri vzponu »vojar-jev«, so po obvestilu takoj stopili v akcijo in ponesrečenca kmalu našli, a zanj ni bilo več pomoči. Nesrečni planinec je omahnil v smrt 250 metrov globoko. Ker je zunaj začelo pihati in postajati čedalje bolj hladno, smo se vsedli v dom, kjer je bila velika gneča, a Tržičani ne bi bili to kar smo, če ne bi dobili prostora. Drug problem pa so bila prenočišča; teh pa kljub prizadevanju ni bilo mogoče dobiti nikjer v tolikem številu kot bi želeli. Za »ženski del odprave« je vodja naše »ekspedicije« uspel dobiti nekaj postelj, za ostale pa je veljalo pravilo — znajdi se. Ker smo imeli mize »nacionalizirane«, si s spanjem nismo belili glave, temveč smo bolj priganjali za enolončnico, ki smo jo potem res dobili in se toliko opomogli, da smo lahko segli tudi po močnejši »tekoči prehra- Preko Bleda, Gorij in Radov-ne smo se pripeljali do Krme, kjer smo po kratkem predahu krenili na pot pod vodstvom vodnikov —■ alpinistov in gorskih reševalcev. Vreme je bilo bolj »kislo« in občasno je rosilo iz megle, toda to nam ni pregnalo dobre volje, le ugibali smo ali bo vremenska napoved, ki je obetala lepo sončno vreme, tokrat zopet napačna, ali pa je le »spodaj« tako. Bolj ko smo se vzpenjali, svetleje je postajalo in nekdo je mimogrede dejal, da nas bo pod vrhom pričakalo sonce. Ni se zmotil. Res se je megla razkadila in toplo jutranje sonce je napovedovalo čudovit dan. Ko smo prišli do Staničeve koče (ena skupina), smo lahko Naš cilj je dosežen; sedimo na vrhu očaka Triglava, pod nami pa lep razgled na bližnje vrhove. Kdor tega ni sam občutil, ne ve, kaj so lepote gorskega sveta. ugotovili, da smo za naš vzpon izbrali verjetno enega naj lepših dni. Tu je bila za to skupino prva »pavza« združena s počitkom in nadomestilom izgubljenih kalorij. Ta počitek smo izkoristili tudi za ogled bližnjih vrhov, ki nemo vabijo ljubitelje planin v svoje okrilje. Od tod nas je pot vodila do Triglavskega doma na Kredarici, kjer so bili ostali iz druge skupine že nared za vzpon, nekateri pa so se v tem času že vzpenjali proti cilju, to je vrhu Triglava. Mimogrede smo bili tisti, ki smo šli »po svoje« deležni upravičene kritike, kajti dogovor je bil tak, Bili smo na Triglavu Tudi ženske so se izkazale; na vrh so prišle brez težav V lepem sončnem vremenu se je počitek ob Aljaževem stolpu kar prilegel. »Planinski krst« je bil svojevrstno doživetje za tiste, ki so bili prvič na vrhu Triglava. Tisti pa, ki so se zbali treh udarcev z vrvjo, so raje sedeli bolj ob strani ter ugotavljali, da so bili vsaj enkrat že na vrhu, čeprav... ni«. Večer je minil v duhu vzpona, pogovorov in šal o tem kako je kdo hodil, pri tem pa je omizje budno pazilo, da kdo ne bi slučajno zaspal in s tem pokazal, da ga je pot na vrh »zdelala«. Zato je nekdo predlagal, da bi zapeli kakšno planinsko pesem in potem se je res razlegala pozno v noč. Preostanek noči smo prespali vsepovsod; na tleh, na klopeh itd., v zgod- njih jutranjih urah pa so nas že prebudili tisti, ki so se odpravljali na vrh. Lep sončni vzhod je zopet napovedoval jasen in topel dan. V dolini je bila še megla, stene Triglava in okoliških vrhov pa so bile obsijane z jutranjim soncem, kar je bilo posameznih skupinah, ki so se vračale po tej poti, nas je začelo skrbeti kaj se je z njim zgodilo, saj bi moral biti v tem času že v dolini. Iz Bohinja smo odšli brez njega v upanju, da ga bomo srečali že doma. Naslednji dan je povedal, kako je po zanj neznani poti prišel v Fužino in od tod še pred našim prihodom naprej do Naklega in domov. Kaj lahko rešemo k temu? Konec dober, vse dobro! V splošnem pa lahko ocenimo izlet na Triglav kot zelo uspešen in bi kazalo naslednje leto podoben izlet ponovno organizirati. Vodniki so dobro poskrbeli za varnost za kar jim gre v imenu vseh iskrena zahvala, vendar bi kazalo v bodoče vodstvo organizirati tako, da bi imel posamezen vodnik svojo skupino, v kateri bi bili približno enako kondicijsko pripravljeni planinci. Kot vse kaže je v naši delovni organizaciji kar precej sodelavcev, ki radi hodijo v hribe, zato bi veljalo razmisliti o organiziranih pohodih v gore v okolici Tržiča, saj trditev, da jih večina Na Kredarici je bil zadnji počitek pred »naskokom« vrha Triglava. Topel čaj, nekaj višinskega sonca in kolona je krenila na pot, ki je bila za mnoge enkratna in polna nepozabnih vtisov. užitek gledati. Dopoldne smo se začeli počasi odpravljati proti Vodnikovemu domu na Velem polju, kjer smo se zopet malo spočili in okrepčali ter nadaljevali pot pod Tošcem, Velikem in malim Draškim vrhom proti Rudnemu polju. Še pred odhodom z avtobusom smo ugotovili, da med nami ni enega izmed udeležencev pohoda, po razgovoru pa smo kmalu prišli do zaključka, da se je »izgubil« Jože. Ker so šli iz Vodnikovega doma nekateri še za njim in ga niso srečali niti prehiteli, ni bilo težko domnevati kaj se je zgodilo. Nedaleč od Vodnikovega doma je odcep, kjer je Jože zavil desno, kar pa niti ni čudno, če vemo, da je poleg puščice napisano VOJE. Jože kot zaveden »Vojar« se ni obotavljal in usmeril se je proti VOJAM (kar kaže, da mu je bilo že po dveh dneh dolgčas po Vojah). Ni pa bil on edini, ki ni šel z avtobusom iz Rudnega polja, saj sta še dva zaspala v bližini vojašnice in ju ni bilo mogoče najti. Z avtobusom smo šli nato do Stare Fužine, kjer smo mislili, da bomo srečali Jožeta, a ga ni bilo. Po neuspešnih poizvedovanjih še ni bila na Storžiču, Stolu, Velikem vrhu, Kladvu, Košutniko-vem turnu itd. vrejetno ni pretirana. Mogoče interes za te vrhove ne bo dosti manjši, če-vprav se je treba zavedati, da še vseeno najbolj »vleče« Triglav. Ob koncu je treba izreči še čestitke vsem, ki so bili prvič na vrhu gore, na katero se s ponosom ozre vsak Slovenec. Te čestitke veljajo tudi tistim, ki so bili že »enkrat prej na vrhu«, a je od tega že toliko časa, da se več ne spomnijo od kod so šli in s katere strani so prišli na vrh. Noše letovanje ob morju Topli poletni dnevi se počasi, toda vztrajno umikajo hladnim jesenskim dnem, kolone avtomobilov so se obrnile proti severu in vse kaže na to, da se dopustniška sezona že zaključuje. Pred nekaj dnevi so se zaprla tudi vrata našega počitniškega doma v Materadi pri Poreču. Za nami je prijetno letovanje, ki smo ga preživeli v senci borovega gozdička in nemalokrat se v mislih povrnemo nazaj v čas, ko smo preživljali del svojega dopusta ob morju. Počitniške hišice v našem letovišču so bile v sezoni ves čas polne. Ob koncu sezone lahko ugotavljamo, da nam je bilo vreme dokaj naklonjeno. Res ni samo vreme tisto, kar kroji dopustniško razpoloženje, k dobremu razpoloženju prispeva svoj delež še dobra hrana, udobno stanovanje pa še bi lahko naštevali. Letos se nad postrežbo z res okusno pripravljeno hrano nihče ne more pritoževati. Obroki so bili obilni in okusni, pa tudi raznovrstni. Za hitro in vljudno postrežbo pa se moramo zahvaliti strežnemu osebju našega počitniškega doma. Bivalni pogoji so se tudi izboljšali, saj so naši marljivi »zunanji« delavci že pred sezono poskrbeli za obnovo počitniških hišic, zgradili pa so še 4 nove, oziroma odslužene zamenjali z novimi. Res, težko je zadovoljiti toliko različnih okusov in potreb, kajti, če že imamo nekaj, želimo dobiti več, pa če se le da, za majhen denar, seveda. Cena dnevnega penziona ni visoka, lahko trdimo, da 8 starih tisočakov res ni veliko kljub nizkim osebnim dohodkom. Tokrat se nameravamo izogniti tradiciji opisovanja razmer in dela s katerimi se srečujejo delavke in delavce, ki tam ne preživljajo dopusta, ampak so tam zato, da bi se dopustniki počutili čim boljše. Namenili smo se, da vam predstavimo počitniško počutje in razpoloženje nekaterih naših delavcev, ki so letovali v Materadi koncem julija. Okusna hrana je še posebno teknila v senci borovcev. Drago Bizjak, zaposlen v TOZD Tkalnica, letuje z ženo Sando in hčerko Karin: »Največ časa preživim na balinišču in ob morju, seveda, kdaj pa kdaj nas pa v večernih urah zanese tudi v hotel Materado, kjer vsi trije zaplešemo. Vse bi še kar bilo, ko bi bile še »ma-teradske« — to je hotelske cene prilagojene našim tkalniškim dohodkom. Na plaži je pa res kar tesno, saj komaj najdemo prostor, če takoj po kosilu ne zasedemo svojega stalnega prostora. Manjka rekreacijskih objektov, saj imamo na razpolago le balinišče in dve mizi za namizni tenis. Dovolj je še prostora, da bi uredili igrišče za odbojko, ki bi bilo lahko hkrati tudi košarkarsko ali za mali nogomet. S hrano in postrežbo sem letos zelo zadovoljen, tako, da ne najdem primerjave (vključno s ceno) z mnogimi kraji na slovenski obali, kjer sem že letoval. Tudi ugodnega kraja kot je prav tu ob hotelu Materada, ne bomo več dobili, zato se moramo potruditi, da tega kosa zemlje ne izgubimo, oziroma ugoditi moramo vsem zahtevam inšpekcijske službe.« Franc Florjanič se je pripeljal v Materado 23. julija s svojim »fickom«, ženo Marinko, sinom Matejem, hčerko Alenko in nečakinjo Tino; lcar lepa družina za popestritev dopustovanja. Do res prijetnega tedna preživetega ob morju pa pomaga še sonce, topla morska voda in dobra hrana. »Res je pametno, da so v nasprotju s prješnjimi sezonami uredili prehrano in našli kuharico, ki zna kuhati takšne obroke, ki ne obremenjujejo prebave, hkrati pa niso preskromni. Zlasti zajtrki so »močni«, tako da človek lahko pričaka kosilo. Zdi se mi, da je letos vse bolj čisto in urejeno: prte menjajo vsak dan, dekleta so ustrežljiva pa tudi naša Štefka se kljub malomarnosti nekaterih potrudi, da so sanitarije, če se le da, vedno čiste. Zdi se mi, da je največja pomanjkljivost ta, da ob obali kot v sanitarnih prostorih ni nobenega tuša, kjer bi človek lahko sprhal s sebe sol. Ne bi bilo neumno pa tudi stroški ne bi bili veliki, da bi dva prostora sanitarij (mogoče dvoje moških stranišč) preuredili v prostore za tuširanje s toplo vodo, kar bi prišlo posebno prav ženskam, ki se nimajo kje umiti.« Nika Ribnikarjeva, poročena Žepič, preživlja zadnje tedne, pred obiskom naše stalne rubrike »Naše mamice«, ob morju. Kar dobro ji je, saj nanjo pazi in ji streže njen mož Janez-»Beca«. »Hrana mi kar ugaja pa tudi čez vreme se ne morem pritoževati, tako da vse bolj iščem senco, katere v borovem gozdičku ob obali ne pogrešam. Edino kar nam vsem kopalcem manjka je tuš pa tudi topla voda bi se vsem ženskam, ne samo meni, kdaj pa kdaj prilegla, čeprav ima morje kar 23° C.« Ce strnemo pohvale na račun urejenosti dopustovanja v naši Materadi na eni strani in želja, ki so še ostale neizpolnjene na drugi strani, lahko ugotovimo, da je tistega prvega znatno več kot tistega, ki naj bi povzročalo nezadovoljstvo. Vsi, ne samo trije predstavljeni, so pohvalili dobro kuhinjo, postrežbo in čistočo; vsi pa tudi dobro vemo, da so še pomanjkljivosti, ki le motijo, ne povzročajo pa zaradi tega slabega razpoloženja: tuš, vsaj en prostor s toplo vodo in prostor za večnamensko rekreacijo. Teh želja ne bi bilo tako -težko izpolniti po tudi stroški ne bi bili previsoki. Člani kolektiva, potrebni sprostitve in oddiha pa bi se še bolje počutili in še naprej radi prihajali v našo Ma-terado. F. G. V mesecu juniju in juliju so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica Biberovič Šerifa Tomič Slavica TOZD Oplemenitilnica Bjelič Manda Delovna skupnost skupnih služb Jenko Erika Misjak Jurij TOZD Tkalnica Mašinovič Đevad Inajetovič Vehbija Beširovič Kerna! Samara Nevenka Debevc Franc Pranjič Janja Cesar Martin Agatič Ljubomir Vzdrževalni obrati Haliti Sabit Cotelj Samo iz JLA Horvat Friderik iz JLA V istem času so iz naše delovne organizacije odšli naslednji delavci: samovoljno: Janc Stanko Tomič Zoran Jovanovič Zorica iz Poreča Magaš Danica iz Poreča Tigan Izeta Šprinc Marija Begič Suljo pravilna odpoved: Debeljak Ivana v JLA Lang Vili upokojitev: Tavželj Slavka King Silva Hrovat Bernard rehabilitacija: Lovrenčak Alojz sporazumna odpoved: Perko Janez NAŠE MAMICE Zupan Francka je 19. maja 1978 rodila dečka, Kuhar Doroteja 16. junija — dečka, Živanič Ljilja in Obradovič Stojanka 26. junija — deklico, Višnjič Dušanka 20. julija — deklico, Rošič Zlata 24. julija — deklico, Starman Marjetka in Bijelič Bemar-dica 29. julija — dečke in Bijelič Andja 4. avgusta — deklico, Ovniček Erika 6. avgusta — deklico. Vsem iskreno čestitamo in želimo obilo sreče! Uredništvo Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič — Odbor za družbeno pomoč razpisuje v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju stanovanj, zgrajenih s sredstvi Odbora za družbeno pomoč JAVIM I RAZPIS o zbiranju prošenj prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, ki se gradijo v okviru revitalizacije na Trgu svobode (Perkova hiša) 1. Upravičenci za dodelitev stanovanja so: a) družine z nizkimi osebnimi dohodki, b) upokojenci, c) mlade družine, č) matere samohranilke oz. samohranilci otrok. 2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: a) družine z nizkimi OD imajo pravico do stanovanja, ustrezne velikosti glede na število članov družine pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2.000,00 din, b) upokojeni občani imajo pravico do ustreznega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2.300,00 din, c) mlade družine imajo pravico do stanovanja največ za dobo 7 let pod pogojem, da: — nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let, — od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot pet let, — namensko varčujejo za stanovanje pri poslovni banki. č) matere samohranilke oz. samohranilci otrok imajo pravico do ustreznega stanovanja pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2.300,00 din. Upravičenci do stanovanja morajo izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da dohodki prosilca in njegovih družinskih članov ne presegajo mesečnega zneska na družinskega člana, ki je določen s tem razpisom, — da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec po predhodnih prednostnih listah, — da ima družina stalno bivališče na območju občine Tržič. 3. Dokumenti, ki morajo biti priloženi prošnji: -— potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine Tržič — za mlade družine velja, da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Tržič, — potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo koledarsko leto. Ce je bil prosilec ali zakonec na odsluženju vojaškega roka se upošteva dohodek tekočega leta ali zadnjih treh mesecev, — zdravniško potrdilo, ki ga izda na podlagi ugotovitve zdravniška komisija, da prosilec oz. družinski član boluje za boleznijo, na katero posredno vpliva neprimerno stanovanje. Upravičenci iz kategorije mladih družin morajo poleg zgoraj omenjenih dokumentov priložiti še naslednje: — dokazilo zaposlenega o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki, — izjavo prosilca, da ne bo prekinil z namenskim varčevanjem za nakup stanovanja, — izjavo delovne organizacije, kjer zakonca združujeta delo, da bo skupaj s prosilcem rešila njegovo stanovanjsko vprašanje najkasneje v 7 letih, — poročni list. 4. Rok za vlaganje prošenj: Prosilci morajo vložiti prošnjo za stanovanje skupaj z zahtevanimi prilogami najkasneje do 30. septembra 1978 na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST — Odbor za družbeno pomoč, Tržič — Cankarjeva 1. Prošnje in ostala dokumentacija, ki bo prispela po tem datumu, se pri točkovanju ne bo upoštevala. Prosilci, ki so bili že lansko leto točkovani in še niso dobili stanovanja, morajo prav tako ponovno vložiti prošnjo in zahtevane priloge. Ker pravilnik za dodeljevanje stanovanj še ni sprejet, si Samoupravna stanovanjska skupnost Tržič — Odbor za družbeno pomoč pridržuje pravico, da eventuelno spremenjeni pogoji v pravilniku vplivajo na javni razpis. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST TRŽIČ Odbor za družbeno pomoč Novosti no policah triiške knjižnice In memoriam Po kratki toda hudi bolezni nam je kruta smrt iztrgala iz naše sredine sodelavko in prijateljico SILVO ŠARABON. Težko je verjeti, da je ne bo več med nami, a žal je to boleča resnica. Kot da bi bilo včeraj, se nam zdijo leta, teh dvajset let, ko je takrat še mlado dekle polno mladostnih upov in želja prvič stopilo v prostore finančnega sektorja. Silva je bila med nami dve desetletji, a nam je bila s svojo delovno vnemo vedno svetel vzgled. Z njo vred tudi mi nismo slutili, da doživlja življenjsko stisko, ko pa smo zvedeli zanjo, smo srčno želeli, da bi čimprej okrevala in se vrnila k svojim hčerkam, možu Franciju in nam — njenim sodelavkam. še ko je bila pred tremi meseci med nami, je trdno verjela v ozdravljenje, pa saj svojih tako ljubljenih ne more pustiti sredi poti brez njene vere v življenje. Toda smrt zareže tja, kjer najbolj boli, vzame tam, kjer najbolj potrebujejo — otrokom je iztrgala mamico, možu ženo, nam vestno sodelavko. Koliko samoodrekanja in garanja je bilo potrebno, da sta z možem spletla toplo in varno gnezdo svoji družini. Toda dom je brez nje ostal tako tih, tako prazen. Samo spomin nanjo je še ostal, lep, a boleč. Nikoli nam ne bo mogoče pozabiti drage sodelavke in prijateljice! Sodelavke in sodelavci finančnega sektorja Pravilna rešitev nagradne križanke TOBOGAN, NOVIGRAD, TILEN, Al, AVAL, O, HOTEL, ALBATROS, OS, J, Z, NO, AGRA, TROT, ATOM, E, ŽLEB, ENA, NORO, O, DELIAL, UA, ROTORJI, OVOJ, RK, R, E, P, RON, AL, AN, SE, NSU, ENKALON, SP, APNO, EV, ITAK, ARNO, PTIC, RAMA, S, CI, OBLAČNO, AEROBEN, GRK, ELIPSA, IC, RK, B, PD, AMI, ICA, AG, ČISTILNICA, ADA, NISO, UM, ORSON, ODA, IND, C, IVANOVSKI, SL, VAR, O, ON, CEAT, T, NONOT, KI, TL, LIKER, OMORIKA, OGRODJE, NOE, OBRAT, DALI, OKNO, KI, IBAR, OJE, KAPILARA, REAL, ANIONI, ENDIVIJA, TARČA. IZŽREBANI REŠEVALCI V času letnih dopustov ste se pa kaj slabo odrezali, saj ste v nabiralnik TT oddali le 20 križank, od teh pa je bilo pravilno rešenih 17; žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: ZAHVALA Delavke TOZD Tkalnica — udeleženke pohoda na Triglav se iskreno zahvaljujemo vsem vodnikom za skrb in pozornost, katero so nam izkazovali na prijetni poti. ZAHVALA Sindikalni organizaciji se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darilo. Prisrčna hvala tudi sodelavkam iz pregledoval-nice za obisk. Ana Ravnik 1. nagrado 100,00 din prejme Rozman Danilo iz DSSS, 2. nagrado 80,00 din prejme Primožič Marija iz TOZD Predilnica 3. nagrado 60,00 din prejme Mozetič Tinka iz DSSS, 4. nagrado 40,00 din prejme Močnik Francka iz DSSS, 5. nagrado 20,00 din prejme Jančič Marta iz DSSS Uredništvo Robert GRAVES: JAZ, KLAVDIJ Angleški pisec zgodovinskih romanov Robert Graves je zaslovel kot eden najboljših piscev te zvrsti prav z romanom Jaz, Klavdij. Roman so zasuli s pohvalami, polemikami, nagradami, pred časom pa so po njem napravili uspešno televizijsko nadaljevanko. Graves s poznavanjem zgodovine, z domišljijo duhovito in pronicljivo odstira eno najnasil-nejših in najsramotnejših obdobij zgodovine starega Rima — čas vladarjev Cesarja Avgusta, sprijenega pohotneža Tiberija, najslabšega med Klavdijci, razuzdanega in blaznega Kaligulo, do najboljšega vladarja tega rodu Klavdija. Ta zapostavljeni in odrinjeni jecljavec, prepričan republikanec in izredno načitan modrec, je pripovedovalec dogajanja, pošteni kronist dobe in svojih vladarskih predhodnikov. Roman slika v razkošnih barvah stari Rim, ki ga bežno in po suhoparnih podatkih poznamo iz zgodovine, tokrat pa ga doživimo v Gravesovem romanu živo in polno v vseh še kako zanimivih razsežnostih nekdanjega življenja. Josip BROZ-TITO: NACIONALNO VPRAŠANJE IN REVOLUCIJA Misel in beseda Josipa Broza-Tita, predstavljena v delu Nacionalno vprašanje in revolucija, je tematski izbor o nacionalnem vprašanju, ki je tako prvikrat prirejen in objavljen. časovno gledano zajema to delo in vsebinsko izraža štiri desetletja Titovega revolucionarnega in ustvarjalnega delovanja na čelu komunističnega gibanja Jugoslavije, njenih narodov in narodnosti in v sodobnem svetu sploh. S tem, da je Tito prevzel pomembne in odgovorne funkcije, je nacionalno vprašanje dobilo temeljno strateško orientacijo v Komunistični partiji Ju- goslavije. Z reševanjem tega vprašanja se je usodno povezala sedanja zgodovina narodov Jugoslavije, vseh skupaj in vsakega posebej, kakor tudi ohranitev jugoslovanske državne celote. Spoznavanje in pravilno postavljanje pomena in zapletenosti nacionalnega vprašanja — oboje je vlivalo revolucionarno moč tudi partiji sami ter jo dvigovalo do zgodovinskega subjekta vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. ZAHVALA Ob nenadni izgubi moje matere FRANČIŠKE PRAPROTNIK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem konfekcije za izrečeno sožalje in darovana venca. Hčerka Francka Papier z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta CAMILA GARIBOVIĆA se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem navij alnice za izrečeno sožalje in venec. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hči Asima ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta AVGUSTA KNIFICA se iskreno zahvaljujemo za darovane vence, govornikom, gasilcem BPT in vsem, ki ste izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti. Družini Knific in Kavčič ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JOŽETA TERANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Tkalnica za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter delovni organizaciji za darovan venec. Posebno se zahvaljujem dr. Andreju Robiču za dolgoletno zdravljenje. Hčerka Tončka Mokorel z družino ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA PERKA se najiskreneje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v finančnem sektorju za izrečeno sožalje in darovan venec, enako hvala za venec delovni organizaciji. Žalujoča hčerka Slava Domig »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT — ureja uredniški odbor: Srečnik Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličen Jelka, Bahun Leon, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int. 324. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.